Paitaina plačana r gotovini Cena 1 Din v Cuva^nO’ )uq&slavifo! Letna naročnina znaša Din 40*-. Drednlitve in uprava t Ljubljani, Selenburgova nlica it. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici it. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon St 21-0». V Ljubljani, dne 13. maja 1935. štev. 17 — Leto IV. IZHAJA VSAKO SOBOTO Iz zelo tehtnih razlogov se je izdaja le številke »Pohoda« zakasnila. Prosimo 'se cenj. čitatelje in čitateljice, da nam to zainudo oprostijo ter vpoštevajo izjemno težko stališče, v katerem se nahajamo. UREDNIŠTVO. O svobodi V I. 1867. je prevedel takratni kne-ževič P. A. Kara Djordjevič, poznejši naš kralj Peter 1. Osvoboditelj v srbohrvaščino delo Johna Stuarta Milla »O svobodi« ter napisal srbohrvatski izdaji tega oela tudi svoj predgovor. Iz tega njegovega predgovora navajamo nekaj stavkov: .. »Med načeli, ki se pojavljajo v živ-^enju poedinih oseb, narodov in celokupnega človeštva, ni nobenega, ki bi b'lo toliko pomembno, kaj šele pomemb-neiše kot je — svoboda.« »Vsakemu človeku je prirojeno po naravi, da hoče biti svoboden in da hoče sIediii svojemu pozivu tu na zemlji.« »Samo svoboden človek, razpolagajoč sam s seboj, more razviti svoja svojstva, spopolniti vrline, s katerimi je obdarjen in priti do zavesti, s katero bo Pojmoval, poznal in vršil svoje naloge, svoje pravice in svoje dolžnosti.« »Samo svoboden človek more okrepiti svojo voljo in uporabiti vse sile, da spopolni svojo osebnost in da podpira s svojo osebnostjo napredek naroda, na katerega je vezan po krvi, jeziku, domovini, sreči in nesreči. Iz svobode članov posameznega naroda se poraja skupna svoboda tega naroda.« •»Kot je svoboda vir napredka in ^Popolnitve posameznih osebnosti, rav-n° tako razvija, spopolnjuje svoboda skupnost teh osebnosti — celokupni narod.« »V svobodnem narodu se razvijajo Vse njegove vrline bujneje, hitreje in lačje.« »Svobodial odpira narodu oči, da spozna svoje pogreške in da jih zdravi. Svoboda mu daje možnost, da spozna svoje vrline, da jih razvija in zalaga v delo, s katerim krepi svoje sile, povečava svoje umstveno in fizično blagostanje, da tako v sodelovanju z drugimi narodi Približuje celokupno človeštvo cilju, ki mu je od Boga določen.« »Vse ono, s čemur se diči in ponaša današnja izobraženost, zlasti pa vse ono, kar je utrdilo vero, oplemenitilo obilje, razširilo ljubezen in pobratimstvo med ljudmi, spopolnilo današnje znano-^n, dvignilo in oplemenitilo umetnost, postoterilo in izoblikovalo poklice, raz-hr"o trgovino in svetovni promet, z eno v^sedo: vse ono, ka)r je dvignilo člove-. ° dostojanstvo in okrepilo moč naro-°v ~~ vse to je plod človekove svobode, •arodove svobode.« ' »Če še toliko občudujemo današnji Prodek človeštva, pa moramo vendar vedeti, da bi bil ta napredek še ogrom-^e)si, če bi bili vsi ljudje in vsi narodi v sen dobah uživali svobodo.« , »Z zgodovino v roki bi se dalo dokazati, da je moralo nebroj največjih ouhov propasti v zadušljivem ozračju Suženjstva, dočim so prišli drugi do svo-“9de, da so mogli napredovati in se razklati. Borba je trajala stoletja, da so narodi izvojevali sebi svobodo in da so mogli svobodni korakati dalje.« . »Zapadni narodi so se navadili sina-Irati naš narod in druge narode, ki imajo P?m podobno težko usodo, kot narod, t' v svoji omikanosti še ni napredoval ^•*ko, da bi bil zrel okoriščati se z dojkami svobode. Tujci, ki so imeli prilite’ ^a so vestno proučili našo prošlost v r glavne, značilne poteze značaja na- 9a naroda, so se prepričali o naftnem.« »Danes po tolikih stoletjih, v katerih ^as narod ne samo ni bil povsem svobo-tujn’ marveč je bil večinoma zasužnjen s loem, po tolikih letih nasilja, s kaierim zn ho*eIi 7-atreti vse vrline njegovega srhCi?la ~ danes ie treba samo proučiti čai e nar°dne pesmi, življenje in obi-vir2 naše3a naroda, ki se jih mora upravno smatrati kot viden izraz njego- Ko smo pred nekaj tedni pod naslovom »Apalija» načeli par aktuelnih problemov m omenili med njimi tudi pelomajske volitve, so posamezni razumeli naša izvajanja na različne načine. Eni so smatrali, da agitiramo za volitve, drugi zopet, da le ironiziramo. Naj so imeli prav eni ali drugi, naša izvajanja so bila točna in petomajske volitve so dokaz njih točnosti. Bodimo iskreni in priznajmo si enkrat na ves glas, da mora biti slepomišenja o državnosti in protidržavnosti slovenskega dela našega naroda konec, če izvzamemo par zmedenih glasov, katerim rojita po glavi sovjetska republika in neomejena svoboda v njej, potem lahko pribijemo, da smo Slovenci vsi, prav vsi zavedni in iskreni državljani kraljevine Jugoslavije, ker se pač vsi zavedamo, da za nas Slovence ni življenja izven meja naše države. Tega se zaveda najbolj naiven Slovenoborec tudi tedaj, kadar kriči, da Jugoslavija Slovencem ni dala drugega kot par kasarn in pravoslavno cerkev v Ljubljani! Zakaj se torej bijemo, v čem se ločimo? Svoječasna liberalna gesla so se preživela, o slavni »farški gonji« ni danes nobenega sledu več. Praktično življenje, zlasti pa žalostna skušnja, da ima vedno tretji dobiček, kadar se prepirala dva in dejslvo, da so posledice te žalostne skušnje čutili trezni pripadniki prav vseh mišljenj in smeri — vse to je odbrusilo znaten del bodik, s katerimi so bili opremljeni nasprotujoči si tabori, vse to je dovedlo trezne politične, zlasti pa gospodarske kroge do prepričanja, da je treba vendar enkrat slediti geslu: »Primum vivere, dein philosophare«, kar znači po naše: »Skrbi najprej za svoje življenje, ustvari si solidne življenske pogoje, potem pa filozofiraj, uganjaj politiko in se pretepaj, če si toliko srborit!« Do danes se to pri nas, Slovencih, še ni zgodilo, delali smo obratno. Filozofirali in politizirali smo, prepirali smo se za svetovne nazore, reševali smo ogromne evropske in državne probleme, hoteli smo biti sol Jugoslavije po svojem velikem umu in po svojih velikih besedah, poslali smo pa drobiž, s katerim so vsaj do 6. januarja 1929 razpolagale srbijanske partije po .mili volji ne v interesu Slovencev, marveč v interesu partij in partizanstva. Ali smo danes že prenehali biti ta drobiž mi, ki zavzemamo najbolj eksponi-rano in ogroženo točko Jugoslavije, mi, ki imamo onstran meja slotisoče svojih bratov po krvi in jeziku, mi, ki se neprestano trkamo na svoja prsa, se hvalimo s svojo pro-šlostjo in sedanjosto, povzdigujemo svojo kulturo in gledamo na vse, kar ni »Slovensko«? Ne, še vedno smo isti, še vedno se prepiramo med seboj in se ločimo. Po čem? Po veri? Ne, saj smo vsi katoliki, saj nihče od nas ni proti veri, saj se vsi zavedamo, da sta vzgoja in življenje brez globoke verske podlage nemogoča. Pa vemo tudi vsi, da v Jugoslavji kot mladi državi do verskih bojev in razprtij sploh priti ne sme, kajti sicer se bomo znašli slej ali prej v suženjstvu tudi mil Po jeziku? Po ljubezni do lepe slovenske materinščine? Tudi ne J Saj smo vendar vsi zavedni in ponosni Slovenci! Mi jugosloven-ski nacionalisti morda še bolj kot pa razni kričači, ki neprestano kriče o opasnosti za slovenski jezik in slovensko samobitnost, pa ne pomislijo, da ima samo strah velike oči in da ponižujejo sebe in vse Slovence z vso našo kulturo baš oni, ki se neprestano bore, kot Don Kihot proti sovražnikom, ki jih ni! Pa se tudi ne zavedajo, da ponižujejo s to neprestano bolestno strahopetnostjo sebe in vse Slovence, saj nas predstavljajo domovini in tujini kot neresne figure, ki znajo samo jadikovati, sumničiti drug drugega, zavirati drug drugemu delo, ne znajo pa živeti! Prišli smo tako daleč, da se nas hoče ločiti v prijatelje in sovražnike naše univerze v Ljubljani in ne vem še kaj. Ali ni to višek norosti? Saj vendar ni nikogar med nami, ki bi hotel odkrušiti le košček tej naši univerzi, saj se vsi zavedamo, da je stavba univerzitetne knjižnice za nas vse kulturno in nacionalno ^prašanje prvega reda! Odkod in čemu potem to razlikovanje, ki prehaja mestoma že indijanske boje s tomahvki in skalpi? Pa vendar ne samo radi vprašanja, ali je Univerza kralja Aleksandra 1. Uedinilelja v Ljubljani samoslovenska ali pa je jugoslovanska? Ali morda radi življensko važnega problema, če sme biti profesor ali ce!o rektor naše univerze tudi kak Jugosloven, kateremu je tekla zibelka onslran Sotle in Kolpe? če tako analiziramo vse te probleme, pridemo do naravnost smešnih zaključkov in tanko rečemo, da smo bili in smo vsi skupaj bedasti in nezreli otroci, ki se kregajo med seboj, čigava vžigalica gori bolje in lepše, kdo zna »slovensko« vžigalico bolj umetno zažgali, pa se ne zavedajo, da se vsak trenutek lahko vname »slovenska« slreha nad njimi in pokoplje pod svojimi ruševinami prav vse, ne samo Slovence in njih »glavno« vprašanje, ali so narod a!i pa le del večje jugo-s!c venske narodne enote, marveč tudi vso slovensko prošlost in bodočnost z vso slovensko kulturo in vsemi slovenskimi domišljijami vred! Tu pa preide komedija v tragedijo, ki se še poveča, če gledamo tudi na ono zemljo, kjer se danes še govori naš jezik, pa se kmalu ne bo, če bomo še nadalje vodili svojo dosedanjo »slovensko« politiko! Temu stanju mora biti konec! Med seboj povezani, trezni in složni Slovenci niso le nujna polreba naši ožji domovini, Sloveniji, marveč tudi vsej državi in celokupni državni politiki. Koliko pa imamo mož, ki jih lahko stavimo kot res svoje na razpolago široki državni politiki. Samo dva sta, oba širokogrudna in širokopotezna, oba pa zavirana in zadrževana po malenkostnih vidikih svojih najbližjih, katerim se hoče megle in teme, ker se ne upajo na svetlo solnce, ki bi razkrilo njih madeže in hibe. Končati se mora nemogoče slanje, ko se čuti med nami že vsak poklicanega nastopati v imenu, naroda po svojih lastnih mislih in interesih, ker naroda in njegovih resničnih teženj sploh ne pozna. Zaključiti je treba dobo, ko so se pojavljali voditelji in zahtevali mesta prvakov le z utemeljitvijo, da so bili oni tudi preganjani pod Avstrijo, da so bili hidi dobrovoljci, tudi Sokoli in Bog ve še kakšni tudi. Kratko rečeno. Postanimo stvarni in izločimo iz vrst svojih voditeljev in predstavnikov vse, ki so na nas do sedaj razbijali in ločili, pa naj še tako lepo govore o slogi in enotnosti, kadar jim to kaže. Nimamo več mnogo časa. Zamudili smo najlepše prilike, zapravili smo ogromne dobrine, kulturne in materielne, če smo sploh še sposobni življenja, potem takoj na delo! Narod in država zahtevata to od nas, kajti brez nas Slovencev ni Jugoslavije, kot je ni brez šumadije, Hrvatske ali črne gore! In dokler mi Slovenci svojih domačih zadev ne bomo znali urediti sami med seboj, tako dolgo nimamo pravice zahtevati in pričakovati; da bomo dosegli morda le na podlagi sentimentalne bratske ljubezni stališče, ki nam v resnici gre. Zato pa doma čisto mizo! šele potem bomo močni, šele potem bomo složni in lahko dobili to, kar nam gre, ker bomo tudi dali to, kar narod in država od nas terjata in pričakujeta, šele potem se bomo mogli res uspešno zavzeti za svoje brate onkraj meja, ki zdvajajo in zgubljajo svojo, našo zemljo samo zato, ker se mi prepiramo! vega duha, pa se bomo prepričali, da se naš narod zaveda svoje pravice do življenja in razvoja v skupnosti z ostalimi narodi, ker ima v sebi one vrline, ki so pogoj tega razvoja.« »In kaj potrebuje najbolj za ta razvoj? Svobodo.« »Ker je svoboda ono načelo, ki živi že od početka v duhu našega naroda, ker je naš narod skozi stoletja zalagal za svobodo vse svoje sile — nas je to napotilo, da damo svojemu narodu priliko spoznati knjigo, v kateri razlaga tako slavni pisec svoje misli o svobodi.« Vse to je pisal blagopokojni naš kralj Peter 1. Osvoboditelj o Božiču leta 1867. v Parizu, vse to kaže, kako tipičen sin svojega naroda je bil Kneževič Peter, ki je kot Kralj Peter ostal tem nazorom zvest in jih vcepil tudi svojemu sinu. Velikemu Aleksandru. Mladi kralj Peter II. hodi tudi Ti po oni poti svobode, kot st ajo umevala Tvoj Veliki Ded in Ivoj Veliki Oče. C IT A J T E IN SIRITE POHOD ' Šivan 2. *P O H O D* Ali je sodobna mladina materiialisUma ? A. Makarovič: Vedno so in bodo obstojale razlike med mladimi in starimi. A tako nepremostljive in velike kot so današnje, se pojavljajo le redko, le v časih največjih duševnih in družabnih preorientacij, izprememb, ki usmerjajo duha kot osnovo vsakega delovanja na iskanje večno istih resnic pravice, enakosti bratstva in svobode, po novih poteh, ki se često baš vsled svoje nepreizkušenosti v realnem svetu dogajanj dozdevajo pravilnejše in učinkovitejše. Stara načela so pač daslužila, ljudje so se jih nasitili, niso dobili od njih tega, kar so pričakovali, pa je samo ob sebi razumljivo, da se navdušujejo in pode za novimi. Smisel življenja tiči baš v gibanju, večnem napredovanju k neskončno oddaljenemu nepoznanemu cjlju. Tega se morajo zavedati tudi vsi tisti, ki si žele enoličnosti, katera bi brez dvoma pomenila propast človeštva. Ako bi ne bilo napredovanja, ako bi po vseh zakonih zgodovine ne moral propasti vsak narod, ki temu napredku ni mogel slediti, potem bi mi še danes vedno živeli v barbarstvu. Videč, kako so potrebne spremembe, kako jih življenje zahteva, se ne smemo jeziti ako se današnja mladina noče navduševati za razne predvojne programe in gesla. Ne smemo se čuditi in ji naprtiti črni očitek golega egoističnega materializma, ko začutimo, da nas noče podpirati, da je krenila na novo samostojno pot, kjer so ji vsi stari odveč, kjer so samo nepotrebna zavora, katera ji onemogoča polet novim časom m miselnostim nasproti. Nasprotno. Dati ji moramo prav, zavedajoč se, da je preteklost naša, da nam je o njej dovoljeno soditi, med tem ko bodočnost pripada onim, ki jo bodo klesali, v čijih delo in dušo pa se mi ne bomo mogli nikdar popolnoma vživeti in jih radi tega ne smemo z nekega splošnega stališča niti poveličevati niti zaničevati. Zgodovina bo edina v tem pogledu lahko izrekla svoje končno mnenje in bo takrat ovrgla marsikatero krivo prerokovanje. Težko si je mislili, da si odslužil. Posebno težko pa je to onemu, ki je osivel v narodovi službi, žrtvoval vse svoje življenje svojim idealom. A neizogibno je, da dospe vsakdo v svojem življenju do nekega vrha, od koder ne more še višje, pač pa mora navzdol. S lem ni rečeno, da je bilo njegova delo nepravilno, neodgovarjajoče. Nasprotno. Bil je potreben v svojem času m razmerah, tam je bil velik, a bodočnost zahteva novih ljudi, ki bodo imeli moč in voljo ponovno po novih stezah prehoditi vso skalnato pot, neumorno sekajoč stopinjo za stopinjo. Dva svetova — mladi in stari Mi mladi, vkljub vsej razliki, ki nas deli ad starejše generacije, iste ne zaničujemo sli pa celo sovražimo. Priznavamo ji vse ijene zasluge in žrtve, zavedamo se, da je sapravila gotovo več, kot pa bo usoda nam iovolila dovršiti. A zasluge so preteklost. Vfi pa živimo v sedanjosti za bodočnost. Zato se ne sme nihče čudili, ako gledamo v starejši generaciji častitljivega moža, izkušenega, a na žalost dosluženega borca, za raterega smatramo, da je nesposoben vodi-i našo armado v nove borbe in naskoke. Tragikomično obliko pa dobiva la skupina za nas bivših voditeljev, ko skuša s svojimi, tekom treh desetletij uporabljanimi razami, navezati na sebe mlado dušo. Ko ji vedela, kako v takih trenutkih izgleda, bi ega nikdar ne delala. Kot da je solnce ves a čas stalo, kot da je bilo vse to en sam iolg dan, vsaj tako se mora zdeti tistim, ki se, kot izgleda, še vedno ne zavedajo, da e v množicah mladih pognala že dolgo ne-jovana kal novega mišljenja, da je na porodu novo pojmovanje javnih nalog in delo-/anja. Ce že ne drugače, pa bi morali to čutih /saj na tistih medsebojnih sestankih, ki slinijo dotiku dveh svetov, katera se nikdar lista in ne bosta poznala. Besede in govori, ti bi morali ustvarjati medsebojno vez, pa-lajo v globok prepad nahajajoč se med fa-ango mladih in starih. Stare fraze nalete na jluha ušesa, od katerih se odbijajo kličoč im iz maščevalnosti in jeze nad tako negostoljubnim sprejemom: materialisti, egoisti. To je glavni očitek tistega deta stare generacije, ki se noče zavedati, da mora biti mladina nekoliko drugačna, da mora prinesti v življenje nekaj svojega, ker le na ta način bo pozitivna res nova, samostojna, ne pa epigonska in lizunska. Ali pa je la, v preprostem in splošnem, a ne v znanstvenem smislu uporabljani pči-lek materializma, in z njim v tem slučaju združenega egoizma, upravičen? Kakšni pa smo? gledu javnega delovanja in nalog v zvezo idejo in materijo ter smo uvideli, da ne more biti ideja sama sebi cilj, temveč da je cilj in smisel človekovega žitja in bitja življenje, katero mora biti v vsakem pogledu čimbolj harmonično, pravično in srečno. V toliko smo materialisti, ker hočemo delovati za dosego takega življenja v stvarnosti in zahtevamo od vsake ideje, da ni samo lepa utopija, temveč tudi stvarno upravičena misel. Pri tem svojem gledanju pa ne izhajamo iz stališča osebnih koristi in ugodnosti, kar bi pač utemeljevalo že omenjeni očitek, temveč nam je pogled odvrnjen od vsega, in uprt v prvem redu k skupnosti, kateri skušamo in želimo koristiti po svojih najboljših močeh. To velja v polni meri za vso mladino, ne oziraje se na smer in ideje, ki jih zastopa, bodisi da so te ideje v filozofskem ali znanstvenem smislu materialistične, oziroma idealistične. Vprašanje kruha je glavno Nazori o prvenstvu socialnih in gospodarskih vprašanj pa so tista medsebojna vez, ki daje naši mladi generaciji njen skupen osnovni značaj. Kot se je starejša generacija borila za lastno narodno državo kot predpogoj za dosego boljše bodočnosti, tako se danes usmerjajo v slično borbo tudi mladi. A država je že tu. Treba pa je dati vse tisto, kar narod ter razvoj zahteva na gospodarskem in socialnem področju. Zato se usmerja v tem pravcu hotenje ter mišljenje nastopajoče generacije. Pred njo ne leži več kol glavni problem predvojno in vojno poli-tično-narodnostno vprašanje, temveč ekonomsko socialno — vprašanje kruha. Kot iz tega razvidimo, je ostal cilj isti — koristiti splošnosti. Izpremenilo pa se je le področje dela, katero se mora spremeniti, kajti sicer bi to bil znak, da starejša generacija ni izvršila svoje naloge in ni izvršila nje stavljenega vprašanja. Na ta način gledano, a to je edino pravilno, se izpremeni današnji mladini v splošnem tako očitani »egoistični materializem« prav za prav v čist, velik idealizem (v splošnem, ne filozofskem pomenu te besede), ki ima v mladih vrstah svoje fanatike in je sposoben vzgajati mučenike, kateri bodo ne oziraje se na osebne žrtve delovali v dosego zastavljenega, splošnosti koristnega in potrebnega smotra. Kot vedno, tako se tudi danes dogaja, da prihaja v tem svojem hotenju Omladina marsikje do skrajnosti. A tudi do tu prihaja iz idealnih nagibov, sledeč zgoraj navedenim osnovnim principom pravice, bratstva, enakosti in svobode. Omladina ni taka, kot se jo marsikdaj skuša predstaviti. Tisti, ki vidijo v njej le sebičnost in težnje za uživanje, dokazujejo s tem, da ne razumejo časa razmer in idej,« ki danes nujno in neizogibno zmagujejo. Sancin Boris. Iz Dijaki neke ljubljanske gimnazije 90 priredili v dramskem gledališču večer s pevskim in deklamacijskim programom pod naslovom »Naša beseda«. Lepa in vsega priznanja vredna prireditev. Človek bi mislil, da bodlo časopisi poročali o tej šolski prireditvi s stališča nacionalne in umetnostne vzgoje, da bodo rekli kako besedo o programu, ali je bil srečno izbran, ali spadajo na tak program te ali one Tvesmi — pa se je zasvetil v »Slovencu« cel uvodnik. Kdor je tisti uvodnik čital, bi moral misliti, da je slovenska beseda na ljubljanskem odru nekaj tako redkega in nezaslišanega, da je treba res z uvodnikom proslaviti tak dosrodek. Ako bi ta uvodnik čital tujec, bi moral misliti, da je v Ljubljani sploh slovensko govoriti prepovedano, da se ne sliši slovenska beseda ne na ulici, ne v hiši, ne doma, ne v javnosti in da so morali priti vrli dijaki neke gimnazije, ki so imeli poguma, da so na odru spregovorili našo besedo. Jugoslavija daje milijone za slovensko gledališče, za univerzo, za srednje in druge šole, kjer se goji »naša beseda«, — in kaj je Jugoslavija drugega kot delo jugoslovenske misli — in tu pride slovenski list in piše, kakor da bi v tej Jugoslaviji slovenščino zatirali. In nazadnje pristavi, da dvojna pot ni mogoča, češ, kdor j? Slovenec, ne more biti Jugosloven. Na drugi strani pa prinaša isti list članek o sv. Metodu in glejte: latinec proslavlja ustanovitelja slovanskega bogoslužja in povzdiguje rimstvo, ki je zatiralo in še zatira slovenščino in siovansko bogoslužje. Joda Slovenec in katolik, to se ujema, Slovenec in Jugoslovan pa ne. Še več: če nisi rimski katolik, si skoraj izdajnik nad slovenstvom. Zato moraš biti zvest Rimljan, Jugosloven pa ne. To so pojmi! Za veliko noč je pisal neki naš dnevnik o vzgoji pri nas in v sosednih državah. Pravi, da imajo v nemških šolah zemljevide, na katerih so vse nemške pokrajine, oz. vse pokrajine, kjer se nemško govori. Tako, da vsak Nemec ve, do kam sega njegov jezik oz. njegova domovina. Pisatelj se nad tem spotika, mi pa pravimo, da imajo Nemci prav in da je to prava narodna vzgoja. Gotovo je to bolj pravilno ko pri nas. kjer v šoli nimamo niti zemljevidov lastne države, kaj šele, da bi imeli posebne zemljevide, ki bi nam kazali, do kam sega naš narod. Le učimo se pri onih, ki znajo. Istotako čitamo o nacionalni vzgoji mladine v Italiji. In seveda na koncu, da zavračamo tako vzgojo. Nam se pa zdi, da ima tista vzgaja mnogo dobrega na sebi in da vzgaja dobre državljane (zavračamo v nji samo to, da slovenske otroke potujčuje). Tudi mi imamo že približno tako vzgojo (saj Sokolstvo v kaki številki kar dvakrat, enkrat na oeli tudi vzgaja naše male) in nič ne bi škodilo, če bi ga še nekoliko izpopolnili. — Umri je bivši vrhniški župan Tršar, Bog mu tdiaj dobro. .Slovenec« pa piše, da je bila njegova zasluga, da so Italijani odšli nazaj proti Logatcu. Cemu je potem v Ljubljani Svabičeva ulica. Cernu take laži. ki mas smešijo pred svetom. Ali zato, da bi dokazali, da smo se sami osvobodili? Zgodovina se ne da izpre-minjati. Škandal. V Ljubljani izhaja »Kronika slovenskih mest«, ki prinaša mnogo lepega in zanimivega in so z njo čitateiji večinoma prav zadovoljni. Nekaj drugega pa je kronika, ki je dodana na koncu vsakega zvezka in lioče podajati važnejše dogodke po prevratu. Tam se potem kar po vrsti vrstijo slike raznih naših mož in ljudje so se že ne enkrat čudoma čudili, kakšna pestra zmes ljudi je tam na enem kupu. Kar je še prav posebno imenitno je to, da imaš isto osebo strani, drugič v oni zmesi med kroniko. Iz tega se vidi, da ima »Kronika« dosti denarja, da ga proč meče. Drugo vprašanje pa je, kaj pravijo k temu drugod po svetu, kajti »Kronika« gre v svetovna mesta in tam gotovo občudujejo tako nenavadno slovensko iznajdljivost. Čudimo se. da ni na ljubljanskem magistratu nikogar, ki bi opazil te gorostastne napake. Pri vsakem narodu je navada, da ločijo umetnike in slavne ljudi od navadnih, četudi vsera spoštovanja vrednih in za kako mesto zaslužnih ljudi, pri nas pa se meče vse v en koš in kak slovenski pisatelj je prav toliko vreden kakor kak dober obrtnik. IZ UREDNIŠTVA. Naš članek »K slovenski toj>onomastiki« je napisal g. Makarovič Ado. Neprijetno naključje, V 14. štev. našega lista se je pripetil slučaj. ki je edinstven. Notica »Ljudske pijavke« je bila zalomljena in med njo uvrščen oglas tovarne »Pekatete«. Čudno in nam zelo neprijetno naključje je hotelo, da izgleda, kakor bi bil oglas tovarne Pekatete« nadaljevanje prvega odstavka dio-tične notice, kar se seveda neugodno glasi. Upamo, da so čitatelji to zmedo tiskarskega škrata sami opazili, kljub temu pa jo s tem pojasnimo. V zadoščenje tovarni »Pekatete« pa izjavimo: »Jajnine so res zlato naše hrane!« Res je, da smo mi mladi bolj materialistični, kot pa je bila naša predhodna generacija. To pa od tod, ker so dovedli v po- POHOD Boj za Venede (zadnjič Vineta). Vsega prerekanja o Vineti so krivi — Venedi! Meni je Vineta mesto, ki nas spominja na Venede in me zanima, ker je t8 narod bil v najožjih stikih s Slovani. Mogoče, da krije ime Vineta ključ za razumevanje imena naroda. Ne iščem Slovanov v Aziji, ne v Afriki, ampak tam, kjer so bili že v srednjem veku! Ne zanima me tako Balt. pač pa beneška (venedska) ravnina in venedske Alpe! Nič ne de, če je to »ukvarjanje« — »tragikomično«, ker je še bolj tragično in komično početje strokovnjakov, k' ne razumejo ne Vinete ne Venedov in zato o njih najrajši molčijo! Če kdo izpregovori, tisti je gotovo nestrokovnjak, ki se upa nekaj trditi o tej stvari. Venedske Alpe so polne slovanskih sledov, ravnina ima reke slovanskega imena, vse polno slovanskih krajevnih imen in to na najvažnejših točkah! Vse to h« more biti iz VII. stoletja. I. G. K o š t i a l je napisal še en članek o Vineti, »še enkrat Vineta« (ŽiS, št. Ib 10. III.), ki je odgovor na moj odgovor v »Pohodu« (23. II.) njegovemu »poročilu« —' »Vineta« (ŽiS, št, 7, 10, II.). G. Koštial odgovarja na moje »očitke i? razne trditve« v desetih točkah: 1. »Jezikoslovci menda smejo pisati tud* še o drugih rečeh.« Seveda, saj je g. K. sak navedel moje besede: »Jezikoslovec mora najprej jezikoslovne napake reševati«, potem d čemur hoče, posebno pri jezikovnem vprašanju (kot je to Vineta). Da od »Jumne« do »Vinete« ni kratka pot, tega se vendar g-prof. zaveda! Če je torej tudi njemu »JumuP* — »Vineta«, ga prosim, da pojasni to enačenje; on bo najboljše znal kot jezikoslovec. Do danes se je tega ogibal. 2- G. K. me poučuje, da pomenijo znak* V v in u, I pa i in j, torej Ivmne prav lahko Vinme v starih rokopisih! Bodi, a samo šele pri metamorfozi. V drugi dobi Vimne rep: Vimneta, v tretji izgubi eno rebro (Vi(m)" neta in šele taka popolnoma prenovljena pride med narod, iz točno zadnjega rokopisa* Ce Vam je to verjetno, bog pomagaj! 3. »Razlage imen (n. pr. Vineta, Jumne) se nisem lotil, ker to ni bil moj namen.« Če namen ali ne namen, glej točko 1.! Sicer pa: Kateri je bil namen? Menda vendar ne sam° »migljaj« meni!? — boljše je pustiti imena brez razlage, kot fantazirati po takemle receptu: Medina iz . med«, Suez iz »zveza« itd., itd.! Nikakor ni bolje ležati v senci zaspan, ker ne veš, kje naj začneš kopati! D° resnice se pride često po velikih napakah *** blamažah! Znanstvenik pa se dane* za svojo slavo boji, zato se mu zdi »boljše pustit* imena brez razlage«* G. K. pa s temi primer* primerja moje tolmačenje Jumne in vinete etimologijam — g. D. Zunkoviča, previdno pa Jumne ne omeni! Mi je žal, da moram povedati, da moja »Vineta« z g. Z. nima ničesar opraviti, da se z njegovimi razlagam* Vin — Venedov ne strinjam, da je torej tako ironiziranje poceni! Moško bi bilo držati se mojih razlag in tiste osmešiti. Ostali ste P8 pri Vineti. Drugega »smešnega« niste našli? Napasti g. Zunkoviča, ki Vas ničesar ne vpraša — to Vam pride prav. Ce bi bilo treba, bi branil g. Z., pa on je mož, ki se zna sam biti. Jaz odgovarjam za svoje pogreške. »Da je Vineta ,pokvarjeno* iz Jumn®W’ nisem trdil!« Gre torej samo za besedo, k»r g. K. piše (ŽiS, 10. II.): »Jumneta je brez dvorna Vineta.« Jumneta pa sploh ni dokumentirano ime, ampak samo Jumne! »-Ta< je prišel zraven, ker je moral priti po nemškem računu, zaradi oblike: Vine-ta! Če je torej Jumne(ta) Vineta, je iz Jumneta pokvarjeno ime, tako je g. K. mislil, četudi n® zapisal! Zapisal pa ni, ker se je skrbno izogibal v vsakem tolmačenju imen! Če ni pokvarjeno, je pa popravljeno, še boljše zame-On sam »e poteguje (V — V) p. točko? Če je pa Vineta neodvisno ime od Jumne, potem je imelo tisto mesto 3 različna imena. Sicer pa čitaj čitatelj sam v 2iS o tej mešanici- 4. Jaz mislim, da ne more imeti en kraj dvo in še tako slično zveneči imeni! G. K--»0, pač, v staroveških in srednjeveških krajevnih imenih bi lahko našel precej takil* primerov.« Prosim te primere; kjer bost® imeni tako slični in da ne bosta imeli nobc ne zveze med seboj! Prosim tudi par primerov, kjer ima en kraj tri imena! 5. »Naj povem g, M., da so govorili stari ljudje okoli Trsta Sčeden in da je to negovan gozd (ne skedenj ali pod), laško i***1: Servola je pa iz silvula — gozdič.« Mod* sem v Trstu s Skedenjci in vem, da tm1 mladi ljudje tako izgovarjajo, kakor izgovarjajo marsikateri »k« kot »6«: Tako so nare' dili iz Skednja — gčedenjl Ščedenj kot negovan gozd je gotovo ščediti, ki se meni ^ za roditi (šoene, ščedo), ne za čediti, k* r pri morju skoro tuja. Servola pa tudi ni t#». gotovo iz — silvula, kar glede na obe bes©8 ni tako verjetno, dokumenta za Silvula jr tudi ni pravega! Pa stvar se zamota gte . slovenske »ščedne« na latinski podlagi: K« so Slovenci prevedli latinsko ime? V VII- ® letju? Tukaj smo si namreč navzkriž z spodom nasprotnikom! Jaz iščem slovenis v »Venedih«, kar je gospodu Koštialu . liko, kolikor iskati jih v Bretanji ali , Ameriki. Jaz pa ostanem v bližini **81***.{ morja in primerjam še vedno Skedenj j Trstu z — Jumne! Nedaleč od Skednja v mo še en gozdič Bosehetto (farnetto) ^ srednjem veku je takih gozdičev še ve-cionalno socialistične stranke, predstavniki mestne uprave, nemškega tiska in razne korporacije. Po maši je bila v dvorarjj geljjpn-kircheijskega društvenega doma pietetna slo-vesapst. Oder je bil ves ovit s črnim flprgm in okrašen s palmami in drugim zelenjem, med katerim je stala velika kraljeva siika. Jugoslovenski generalni konzul je pred njo najprej prižgal sveče, nato pa "je imel velik žalni govor, v kateim j£ poveličeval življenje viteškega kralja, s pesniškim zanosom povdarjajoč njegove zasluge za ustvaritev Jugoslavije in končal z besedami naj Slovenci v Westfaliji ohranijo trajen spomin svojemu Velikemu kralju-mučeniku, neomajno zvestobo pa mlademu kralju Petru II. in domovini. Za njim je govoril nemški zastopnik dr. Wendenburg, gelsenkirchenski zdravstveni svetnik, sledila sta govora župnika Kaufr hotdta in glavnega urednika »Gelsenkirche? per allgemeiner Zeitung« dr. Brepohle, zadnji je pa spregovoril predsednik »Osrednje jugoslovenske zveze v Westfaliji« gospod Pavel Bolha, ki je svečanost zaključil s po; slednjimi besedami umirajočega kralja »Čuvajte Jugoslavijo«. Naj je to predavanje le kratek prikaz, kako prisrčni in tesni so odnosi med vestfalskimi Slovenci in njihovo državo, ki naj ostanejo po svojem delu in poslanstvu še dalje domovini v ponos. -Borba Slovenaca za lugoslaviiu" (Nadaljevanje.) D 6- »Zbiranje sil za zadnji boj.« Prav za nHiVv- poglavje moralo nositi naslov: V . *°cilnih trenutkih. Govori namreč o sve-vni Vojnj žalostno poglavje, posebno od r*Cflka’ ko se je pokazalo, kako malo ju-yosjovenstva je bilo v vrstah SLS. Brošura izgovarja, da je dr. Šušteršič »uzurpirao ^ sebe organe SLS i sav partijski aparat “ Kranjskoj... Od nar. napr. stranke pa "‘ko nije mogao očekivati u teškim vremena kakav samostalan pokrel«, ker je bilo , nn preveč oportunizma kar je pokazala £dnja leta v avstr, parlamentu... Trst. Go-K-Q, delo naših emigrantov vse to ni nič. Jugoslavijo sta ustvarjala dr. Krek in dr. Ko-stva° ^n' *^ru9av'“ 50 bili postranska k, pod zaglavjem »Uzdaj se u se i u svoje use« (kar pa ravno v vojni ni vedno ve-'QVen pregovori) čitamo: v. »K inozemstva ni bilo nikakih dobrih ken 1,1 Se,on Watson ni dokazal nika-r„Sa razumevanja za Slovence, še manj lann diplomacija. Počasi se je zvedelo za SlJ?onski pakt...« (Ob času, ko so se vodje v>il,‘z>avljali za Avstrijo, naj bi se drugi za-^**li za nas!?) In dalje: ‘Zim’ nas n' dosPela nikakoršna srbska Srk- n'ti Prej niti za časa vojne, ali tud: n I Iti 1C ] 11 r. nn C* 1 _ . . - inlm I' ' 111' /11- mi __ Srh ”lls*‘i° na Slovence tako, kakor mi na -■ Sele Krfska deklaracija je prinesla ne-'asnosti...« ki s ,® so klaverni izgovori zo vse grehe. ŠLs t v po,ni zavest' delali ljudje okoli Jknfi ludi memorandum, ki so ga poslali dr v?, dr. Jeglič, dr. Mahnič, dr. Dulibčič, tor £u*pvč,č in poslanci: dr. Šušteršič, dok-ie lur- ln dr. Korošec papežu Piju X., ko l,,Q stopila v vojno, češ, da žele Slo- venci in Hrvati ostali v eni in isti državi, (katerakoli naj bo!) nima na sebi nič jugoslovenskega, ker je le prejasno, da je šlo za avstrijsko stališče, (dasi gre z verskega stališča za plemenit namen, zoper prelivanje krvi, česar pa visoki kler ni obsojal na drugih frontah in pa na srbski!) Zanimivo pa je, kje in pri kom so ti Jugoslovani iskali pomoči za svoje ujedinjenje, posebno če trdi brošura, da je bil namen tega memoranduma, da se potom vatikanske diplomacije že v naprej opozori svet na to, da Slovenci in Hrvati nikakor ne bi hoteli, da Italija po vojni odtrga del ozemlja, na katerem žive Slovenci ali Hrvati! Vatikanska diplomacija bi se gptovo zavzela za nas proti Italiji!... Kakšna naivnosti In potem: »Na srbski fronti ni bilo niti enegq slovenskega polka, samo posamezni Slovenci, razdeljeni med druge polke.« Po zaslugi SLS? Ali ni bil duh sokolski, ki je vodil naše polke preko fronle? Naj bi odprl pisatelj »Domoljuba« letnik 1914, -15, -16, pa bo videl, za koga je navduševalo časopisje SLS naše fante! »Krekovo gledanje na Jugosloviju« je hiko važno, da bi bilo prav, če bi ga gospodje, ki se nanj sklicujejo, temeljiteje po- znali in priznali. Posebno lepe so besede: »Med tem bo politično uniformiranje vedno bolj napredovalo in centrifugalnih sil bo čim dalje manj, tako bomo čez dva, tri de-cenije enoten narod« ... Poteka drugi decenij... Zakaj ne pustite, vi, ki ga slavite, da se izpolnijo nje- gove besede I Tako je prišlo 1. 1917.'Leto majniške deklaracije. Dobro poznamo ozadje te deklaracije, zalo ni lepo, če nam hoče pisatelj natvezli bajko, da je vse to zasluga dr. Kre-? ka in dr. Korošca. Mi pa vemo, kdo je vse deloval pri zvezah s Čehi in kako se je delalo v pisarni »Jugoslovanskega kluba«. (V brošuri je napačno omenjeno, da se je v tem času dr. Gregorin nahajal v internaciji; dr. Gregorin je bil v emigraciji, bil je član »Jugoslov. odbora«, ki je deloval v inozemstvu in zveze s tem klubom je imel dr. Žerjav, oni skromni tajnik »Jugoslov. kluba«, ki ga brošura šele na koncu omeni kot tainika dr. Korošca, ki ga je spremljal na poti v Ženevo. Zato je pretirana in enostransko zavita trditev, ki jo čitamo pod zaglavjem »Nimate dovolj vešal, da obesite vse veleizdajalce« v 7. poglavju, kjer se pravi, da znači majska deklaracija u nekom pogledu »rodendan današnje Jugoslavije«, in da je »historijski fa-kat«..., da je ta snažni narodni pokret mo* bihsata i organizovala od početka do svršet-ka SLS sa svojima velikim vodama dr. Krekom i dr. Korošcem. Ker oni, ki so poklicani, nam še niso napisali zgodovine 1. 1917, je še vedno mogoče tako potvarjanje zgodovine. Našega vsenarodnega pokreta za časa majske deklaracije se vsi radi spominjamo. Tudi dr. Žerjav, ki je imel malo časa za spomine, se je rqd spomnil na te čase in je pri tej priliki pripovedoval, kdo je sestavljal interpelacije, k' iih je stavil dr. Korošec. Priznal ie rad, dq je »ala« vse izvršil, kor 'so sklenili. »Krekov testament«, ki zaključuje to poglavje, je prav tako važen za politike, kakor za nas vse in bi bilo prav, da bi se po njem ravnali... 8. poglavje nosi naslov »Akcija biskupa dr. Jegliča« ... Takoj v začetku izvemo, da so bile »tamnice brcato pune« in da »takozvana nar. napredna inteligencija je lepo čutala i nije išla napred nego ostala u sigurnoj pozadini.« I -------» ! J I! I ,1 I, II I | Zato pravi pisatelj — je zopet $lovenskq duhovščina v svojem idealizmu stopila na plen. Razne župnije so se izjavile za akcijo »Jugoslov. kluba«. In ker »nar. napr. stranka«? ni imela »toliko hrabrosti«, da bi se pridružila na poziv škofa Jegliča skupnemu boiv »Jugoslov. kluba« in ker je tudi socialistična stranka vsako sodelovanje odklonila, je knezoškof sam podpisal izjavo na čelu svoje duhovščine. To je t. zv. »ljubljanska deklaracija«^ 'ki' se' izjavlja za »majsko deklaracijo« in za mirovno željo papeža Benedikta. Tako je zasijalo I. 1918. Po deželi je slo-r vensko ženstvo podpisovalo deklaracijo. T9 le bil pravi plebiscit za Jugoslavijo — in sicer ze skoraj za pravo Jugoslavijo... Dn? 28. marca se je vršil slavnostni sprejem predsednika »Jugoslov. kluba« dr. Korpscf v beli Ljubljani. Nepozabni slavnostni trenutki. Ati je treba, da jih je zasenčila črnf senca punktacij? In če se je takrat prisega? lo, da nas ne bo nihče več razdvojil, ali ry tem bolj žalostno, če nas je razdvojila Ju-gjpslavija, ker smo jo — vsak po svoje pojmovali! ... Sledila je ona lepa velika po* mlad. Ljudski tabori! Govori, slavnosti, pri* sege! Shod v St. Janžu. Brošura pravi, da sg v inozemstvu pisali o uporu Slovencev. Boi> ba v parlamentu se je nadaljevala z združenimi močmi, ne tako kot to predstavlj<| pisatelj... Začela se je zveza s Hrvati. Zar čel je izhajati »Glas S. H. S.» Kdo ga je iz-? dajal? Kdo ga je vodil? In potem oni veliki majskj dnevi v Pragi! Koliko sil je Hi sodelovalo! pr. Korošec je bil samo vqdia, ki ga je nosil prod s seboj... Ni bilo druge potil čas je bil silnejši od ljudi) In vendar praške slavnosti odpravi pisatelj v 10 vrsticah. Edino na tem mestu omeni n. pr. Ivane Hribarja kot da ni sicer ničesar storil za Jugoslavijo« (Se nadaljuje.) Stran 4. *POHOD«. Štev. , !<%. p UPU JI DOMAČE s BLAGO * svo.mm /ha mMi&m Jugoslovanski pvoducenlil razstavite na Ejubljanskem Velesejmu 1_11. junija 1935 JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA P.P. V L1UBUAN1 zavaruje pod najugodnejšimi pogoji: proti požaru, vlomu, razbitju stekla, transporte, automoblle, zakonito odgovornost, nesreče na potovanju, življenje, posmrtnine I. t. d. CENTRALA ZA CELO JUGOSLAVIJO v LJUBLJANI - Gosposka ulica 12 - Telefon štev. 21-70 In 22-76 „SLAVIJA“ Po naši z e m 1 j I Bled Ko jo Hitler ob nastopu vlade, kot Kristus, ki je izgnal Žide iz templja — pričel čistiti med židovskim življem v Rajhu — smo bili kmalu za tem deležni tega židovskega blagoslova tudi mi. Spočetka so se naselili ti izgnani židovčki kot gostje, a kmalu se je znaten del dodobra udomačil vsled naše gostoljubnosti med nami. Ne dolgo za tem so pričeli dobivati že tudi svoje pohištvo in bolj junaški so prikupili deloma že obstoječe stavbe, deloma so pa na novo zidali. V tem oziru prednjači posebno kolodvorski del Bleda, na-zvan po Blejcih Neu-Tel-Aviv. Zaenkrat’ kaže ta za kulisami še mirno življenje bogatih rentnikov, a kdor jih. natančneje opazuje, ne bo zgrešil, da tiči za vsem tem pestro barantanje. Najbolj priljubljen predmet so kuponi Blerovega posojila, katere prenašajo polagoma k nam in si pri tem služijo mastne provizije ter skubijo zraven našo državo. Zadnje čase so pa postali še bolj podjetni. V ilustracijo naj služi sledeči slučaj: Ljubljanski trgovec s klavirji g. Breznik je kupil pred približno pol leta na javni dražbi na Bledu hotel 01ympic. Kljub precej velikemu številu reflektantov s strani slovenskih strokovnjakov, ga je oddal v najem nem-jkomadaarskemu židu Ignacu Friinklu, po poklicu trgovcu z jajci. Letošnji ceniki zdraviliške komisije na Bledu kažejo, da bo g. Frankel odprl v tem hotelu židovsko rituelno kuhinjo. Kako bo prišel, odnosno je že prižel prvi kot trgovec in strokovnjak z glasbili, in drugi kot trgovec z jajci, do koncesije za hotelirja, je za ves Bledi zagonetka. V tej zadevi naj merodajna politična oblast natančno pregleda kvalifikacijske listine novopočenega židovskega hotelirja. Bled je zašel zadnje čase, posebno še vsled tega, da je največje podjetje na Bledu, to so Kendove tujsko prometne naprave, v konkurzu v precej težak gospodarski položaj. S tem konkurzom tet še več drugimi prisilnimi prodajami posestev na Bledu, bo prišlo tekom letošnjega leta po površini nad polovico Bleda na sodno dražbo. Ako ne bodo Ljubljanski denarni zavodi, ki so poglavitni upniki Bleda — previdni, se zna zgoditi, da pride ogromen del Bleda, in to lahko pod krinko slamnatih mož v nepoklicane tuje roke. Zato je potrebno, da stopijo poglavitni ljubljanski denarni zavodi k skupni seji, da dodobra preudarijo, komu se bode kaj prodalo, da nam ne spodrsne zadnji košček ju-goslcverske Švice v tuje, mogoče celo mednarodne židovske roke. Dovolj časa smo bili že pred vojno hlapci na naši rodni grudi, a uanes se nam lahko zgodi, da po neprsvid-nosti ali nenreudarku naših vodilnih slovenskih denarnih zavodov zaplavamo za nedo-gledni čas v tuj jarem. Ježica JURJEVDANSKI URAN EK V noči na nedeljo 28. aprila je priredila naša sirelska družina Jurjevdanski uranek. Kljub izredno nepovoljnemu in nesigurnemu vremenu je bila prireditev izvedena v celem obsegu in tudi obisk je bil lep. Zlasti dobro je bila zastopana tukajšnja Narodna Odbrana. 2e zgodaj zvečer je zagorel na najvidnejši ločki črnuških hribov, na Taboru, velik kres, ki je gorel prav do zore. Zjutraj so prišli še novi gostje, nakar je sledilo sekanje pečenega janca. Pred zbranimi posetniki je nato prvi spregovoril br. Janez Kušar o smislu uranka in zaželel, da se ta prireditev v bodoče vedno vrši, nakar je goste prijazno pozdravil predsednik Strelske družine brat Dolfe Šialcer, ki je prvi uranek na Ježici skrbno izvedel in je s to prireditvijo jasno pokazal nacionalni karakter naše Strelske družine. V pregledni obliki je nato razpravljal o urankih hajdukov in o smislu našega uranka brat Jože Kregar, še teče preko na-šega narodnega telesa meja iz žične zapreke, strojnice so ob njej, zemlja pod njo je podminirana, tostran živi narod svobodno. Zelena priroda, vstajajoča zora in klici drobnih ptic, vse to nas je spominjalo pro-bujajočega življenja, ki udari na plan ob svoji uri. Otožno in pobožno je legel v sre- do tega življenja Kratek molk, da so z njim prisotni mislili na padle žrlve davnih in sedanjih pokoljenj, molk, veličasten in globok, ki ga je prekinil iskreni: »Slava jim!« Cena je merodajna za kakovost! Zlasti vidimo to pri testeninah. »Jajnine« na primer so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo. Strelski §§ družile STRELSKA DRUŽINA V KRANJU sporoča vsem članom in članicam ter prijateljem viteškega strelskega športa, da prione dne 12. maja t. 1. z rednimi ostrimi strelskimi vajami v Struževem pri Kranju, na svojem strelišču. Streljalo se bo z vojaškimi in malokali-berskimi puškami od 14. do 18. ure popoldne, vsako nedeljo in praznik. V slučaju slabega vremena streljanja ne bo. Cena municiji zelo zmerna, za člane nekoliko ceneje kot za nečlane. Udeležba radi predstoječih letošnjih tekam. obvezna za vse člane domače družine. Vabljeni tudi vsi člani Narodu© odbrane in ostalih nacionalnih organizacij, Z br. strelskimi pozdravi vabi na redno posečanje in obilno udeležbo: - Odbor. Književnost Nikolaj Ljeskov: »Askalonski hudobecc-Nekaj posebno privlačnega je na tej knjigi slovitega ruskega pisatelja. Kakor bi bral svetopisemsko zgodbo, se zdi človeku, ki j<>' vzame v roko. Res je nekaj mističnega, globoko človeškega v njej. In hkratu je to dele veren opis svoje dobe, prvih časov mladega krščanstva. Slika nam življenje, ko je bil človek še elementarno bitje, ki je poznal samo dve čuvstvi — ljubezen in sovraštvo. Prav v tem je globina te knjige, visoka pesem zakonske zvestobe, ki premaguje vse, tudi strašne muke in grozo smrti. Knjiga je izšla v rodbinski knjižnici založbe »Evalit« v Ljubljani, ki je letos napovedala pester izbor iz svetovne književnosti. Vseletni program (10 knjig) mehko vezane stane samo 67 dinarjev, vezane v platno 60 dinarjev več. Naroča se pri upravi »Prijatelja«, v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10. Edgar Allan Poe: Zgodbe groze. Kdo ne pozna te knjige? Poe, najslavnejši pisatelj) kar jih je doslej dala Amerika, oče ameriške kratke novele«, obravnaA-a v svojih črticah zanimive psihološke probleme s tako bistroumnostjo in logiko, da se moramo čuditi-Njegova forma je mojstrska. V pričujoči knjigi so zbrane njegove najpomembnejše novele; »Zlati hrošč«, vzor duhovite in fantastične detektivske zgodbe, »Slučaj Valdemar«> ki se peča s problemom hipnotiziranja umirajočega človeka, »Doživljaj v mrzlih gorah«, ki mu je vsebina telepatski prenos misli, »Vodnjak in nihalo«, ki opisuje grozotne občutke žrtve španske inkvizicije, in »Črna mačka«, ki slika pod pritiskom neke čudne, nerazumljive sile izvršen umor lastne žene. Knjiga je torej nad vse pestra in razgibana. Prevod je oskrbel Boris Rihteršič. — Knjiga je izšla v rodbinski knjižni založbi »Evalit« v Ljubljani. Ta založba je za letos napovedala želv pester program — deset knjig iz svetovne književnosti. Vse te knjige stanejo mehko vezane 67 dinarjev, v platno pa 60 dinarjev več. Naročajo se pri upravi »Prijatelja« v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10. samo pri domačem dobavitelju, ker s tem pobijate brezposelnost! Akcija Narodne Odbrane »Svoji k svojim"! VELEMESARIJA TVORNICA MESNIH IZDELKOV IN KONZERV F. SLAMIČ nudi po nizkih dnevnih cenah: sveže meso, šunke, hrenovke, jetrne paštete, konzervni golaž priznano najfinejšega okušal LJUBLJANA Gosposvetska cesta 6 Prešernova ulica 5 Rimska cesta 3 V RESTAVRACIJI: Najboljša kuhinja, najizbranejša vina Do 20% več svetlobe! ZAHTEVAJTE JO POVSODI JOS. ERZII LJUBLJANA ŽARNICA V DEKALUMENIH Kom. zaloga mlevskih Izdelkov in deželnih pridelkov PISARNA IN SKLADIŠČE: IANE2IČEVA CISTA 13 (PRULE) Telefon interurban štev. 37-14 Šivalni stroji od Din 1600’ - naprej. Otroški vozički od Din 200-— naprej. Dvokolesa od Din 950’— naprej. „Sachs“ motorji od Din 5000'— naprej pri „TRIBUNA" F. BAT] E L, LJUBLJANA, Karlovika cetto 4 Ceniki frankol Ceniki frankol Ureja odbor. — Odgovarja in izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrugo, r. z. z o. z,, Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani-