—   143   —
Popotovanje skozi podzemeljske jame in votline v Planini in na Krasu.
De Kras zlo na votlim stoji, je že davnej znano; de pa te podzemeljske jame in votline, zdej manjši zdej veči, med seboj v zavezi stoje, ni prazna misel le ne-kterih domišljevavcov, ampak tacih mož, ki so v nato« roznanstvu znajdeni in so že poskuševali, nektere teh podsemeljskih jam preiskovati. Rajnki g. Lindner, g, Jakob Svetina v Terstu, gosp. Anton Urbas, kaplan v Sostru, g. Jožef Obreza i. t. d. so možje, ki so tu in tam podzemeljske jame Krasa preiskovali in nam mnogo važniga v tem naznanje dali, posebno naš mnogospoštovani natoroslovec g, Urbas.
Pred 2 letama je začel g. Dr. Voigt, takrat profesor anatomije v Ljubljani, te podzemeljske čuda premišljevati , in je bil na misel prišel: ali bi se ne dala železnica iz Ljubljane v Ter s t in Reko pod zemljo skozi te votljine peljati, če bi se pot po podzemeljskih vodotokih poiskala, in — čeravno z velikimi stroški — za železno cesto pripravna naredila. Ljubljanica, Unc in Pivka so gotovo le ena in ravno tista reka, ki se pa dvakrat pod zemljo skrije, in enkrat pod i menam Pivke, drugikrat pod imenam Unca, in tretjič pod imenam Ljubljanice na dan pride. Gotovo sta tudi Cerkniško jezero in Ljubljansko močirje s temi podzemeljskimi vodami v kakošni dotiki, ki zaslužijo natanjko preiskovane biti. De Reka blizo memo Tersta pod zemljo teče, je dokazal rajnki Lindner, ki je v letu 1840 Trebiško jamo naj-del in v nji Reko. Take jame se pa najdejo tudi poleg Opčine,Proseka,   Gabrovice   in sv. Križa,
Gosp. Dr. Voigt je dal letaš naDunaji bukvice*)
*) Vorschlag zu einer Bisenbahn, welche Triest ond Fi ume
-   144   —
na svitlo , v kterih svetje, kako naj bi se železnica napravila , ktera bi Terst v Reko naravnost med seboj, obe ti železnici pa z Ljubljansko zedinila.
Ljudje so se temu nasvetu posmehovali, in se čudili , de more pametnimu človeku kaj taciga v g-lavo šiniti ! Zares se tudi nam ta misel nekoliko prenapeta zdi - tode brez dobrih nasledkov od več druzih strani grotovo ne bo, kakor bomo kmalo dokazali.
(Konec sledi.)
direct unter einander und beide wieder mit Laibach auf dem moglich kurzen Wege verbinden. Von Br. Christ. A\iL. Voigt, Professor der Anatomie.    Wien  1850.
—   150   -
Popotovanje skozi podzemeljske ja-
me in votline v Planini in na Krasu.
(Konec.)
Gosp. Dr. Vojgt priporočuje v imenovanih buk-vicah, naj bi se podzemeljske jame na Krasu natanjko preiskale, de se zve, kako so vstvarjene, kam peljejo, kako in ktere podzemeljske vode po njih teko i. t. d. Ce ravno se železnica po njih ne bo peljati mogla, zna to preiskovanje vunder za marsikaj druziga dobro biti, posebno de se zve podzemeljski tok Ljubljanice in Reke. Iz tega znanja zna priti 1) de se bo zvedilo, kako bi se Cerkniško in Ljubljansko močirje na suho djaio in veliko zemlje kmetijstvu pridobilo, ker je verjetno , de tudi Cerkniško močirje in jezero je s temi podzemeljskimi vodami v zvezi; 2} če se Reka spod zemlje vun spelja in v Terst napoti, se bo Teržaško mesto s pitno vodo previdilo; 3) povodnji v Reški dolini poleg št. Kocjana se bojo ubranile, ki pri hudim deževju tako nakipe, de iz reke 30 čevljev globoko jezero postane , in 4) bi se znali vodni mlini napraviti, kteri bi s pomočjo borje iz navertanih podzemeljskih jam vodo na dan spravljali, in tako Kras, kteri tolikšno pomanjkanje vode terpi, z vodo za pijačo in kmetijstvo previdevali.
Pred vsim pa je potreba natanjčniga preiskovanja podzemeljskih jam, ki jih je voda v več tavžent letih izvotlila in v kterih še nikdar noben človek ni bil.
Kar je gosp. Dr. Voigt želel, se je zdaj zgodilo.
Iz Dunaja je prišel slavni naravoslovec gosp. Dr. Adolf Schmidl, te podzemeljske čuda preiskat in je 10. dan pret. mesca v Planini svoje imenitno delo pričel. Ces. kralj, deržavna družba za zemeljno preiskovanje ga podpira v tem važnim namenu , posebno pa vodja je naprave žl. gosp. Ha i din g er. Po ti pripomoči je gosp. Dr. Schmidl dobil iz Idrije 2 rudo-kopa in pa ravno tako zvedeniga kakor serčniga rudarja g. Rudolfa. Gosp. Obreza mu je pridružil še eni-ga mlinskiga hlapca, Jurja Jovkota, praviga korenjaka , kteriga g. Dr. zavolj njegove serčnosti dosti prehvaliti ne more. Šli so še nekteri drugi iz Planine ž njim v jamo — pa kmalo so se jim začele hlače tresti, ter so se vernili.
Previden s pomočniki 9 z baklami in tako imenovanim bengališkim ognjem, s čolničem, plavico, z lestvicami , vervmi, in mnogim drugim orodjem preiskuje slavni Dr. Schmidl že podzemeljske votline, in je, kakor je Ljubljanskimu in Dunajskimu časniku 26. dan p. m. oznanil, že 2400 sežnjev (klafter)   delječ prišeL
Silno težavno je scer to popotovanje, pri kterim se zdaj po vodi in jezerih vozijo, zdej čez pečine plezajo — pa , kakor g. dohtar pravi, so neizrečeno veli-čanske. „Krajnska dežela — pravi on — je zares dežela zemeljskih čud." ;,Kdo ve v Evropi — pravi dohtar dalje —- za podzemeljsko jamo  LGrotte),  ktera
—   151   —
je 2000 sežnjev dolga, nikjer nižji kakor 10, včasih pa se višji od 40 sežnjev ? Danes smo se peljali 1000 sežnjev po vodi, ktera je bila povsod nar manj 10, sem ter tje pa tudi 50 sežnjev široka. Težko de bi se še kje drugod tako čudo našlo! Kje bomo vun prišli, ne vem, morebiti pri Magdalenini jami, morebiti pri Postojnski. lu kakšne lepote kamnin se tu pod zemljo vidijo. Kako šumi in bobni včasih voda, ki z vi-sociga slopa pada! Pero ni v stanu, vsiga tega popisati!"
Radovedni smo na daljno popotovanje in popis vsiga. — Naš gosp. Ferd. Šmidt, iskreni naravoslovec, ga je spremil 800 sežnjev delječ v novo znajdeno jamo, ki jo je g. dohtar Haidingerju na čast Hai-dingerjevo jamo kerstil. Tudi g. kaplan Urbas in g. bibliotekar Kastelic sta se podala k Smideljnu v Planino v podzemeljsko jamo, precej delječ.
Izid tega preiskovanja bomo častitim bravcam že naznanili. Gosp. dohtar pravi, de je mogoče, stezo skozi in skozi po jami napraviti, po kteri bi zamogli popotniki ob času hude borje iz Planine do Postojne iti, če se bo namreč skazalo, de ste ti jami med seboj zedinjene.   Zrak v jami je posebno dober in čist.