Poštnina plačana v gotovini Cona Din V- Stev. 58 V Ljubljana, torek 11. marca 1941 Leto VI. Pred novimi dogodki v_ • / J v Razmere med obema državama ne more biti drugačno kakor razmerje dobre soseščine ... ... v 'v \ \— - k. v **» ‘ > *< ‘s N Sonja, li. marca. m. »oiovot pnnasa daljši članek, v katerem pravi, da bo Jugoslavija še nekaj dni predmet diplomatske pozornosti, nakar se bo pokazalo, da se odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo še dalje razvijajo v duhu, kakor ga je ori- sal nemški kancler Hitler v svojem nedavnem govoru, to se pravi, da so ti odnošaji odnošaji dobrih sosedov, ker drugače tudi biti ne morejo, kajti Nemčija je največji in najboljši kupec jugoslovanskih pridelkov. Carigrad, 11. marca. m. Po pristopu Bolgarije k trojni zvezi, se še vedno slišijo razne domneve in ugibanja v zvezi z aktivnim ali pasivnim vedenjem Turčije do najnovejših dogodkov. Na turških pristojnih mestih v zvezi s tem poudarjajo, da bo Vurčija pozorno opazovala dogodke na Balkanu in Bližnjem Vzhodu ter da jo pri tem vodijo samo lastne koristi. Turčija pa se kljub temu ne odreka sporazumom, ki jih je sklenila z drugimi državami. Kakor poročajo turški listi, je v zadnjih dveh dneh v Turčiji nastopilo precejšnje pomirjenje. Po isti sodbi 6e položaj na Balkanu ni spremenil. Zdi se, da po zasedbi Bolgarije tudi ne bo nastopila nobena bistvena sprememba, saj ima Nemčija zdaj na razpolago vse vojaške postojanke, ki jih za svoje nadaljnje akcije in za obrambo potrebuje. Anglija ne bo omilila blokade zaradi preskrbe Francije Francozi groze z nastopi svojega vojnega brodovja Vichy, 11. marca. Havas: Pooblaščeni zastopnik francoske vlade je izjavil naslednje: Kakor je že znano, so včeraj na konferenci med Darlanom, Huntzingerjem, Platonom, Weygan-dom in Bergeretom razpravljali o možnosti zunanjega napada na našo afriško posest. Pri tej priliki so ugotovili, da bodo same francoske sile v skladu z obveznostmi, ki jih je maršal Petain sprejel v okviru pogojev za premirje, zajamčile obrambo imperija pred vsakim napadom. Danes se lahko pristavi, da se beseda »obramba imperija« zaradi nasilnih zaplemb naših trgovskih ladij ne nanaša samo na imperij v dobesednem pomenu te besede, temveč tudi na promet med imperijem in domovino. Že davno je poveljnik francoske mornarice admiral Darlan rekel in večkrat ponovil, in to je govoril v imenu francoske vlade, da ne bo več dovoljeval: da bi nekdo plenil francoske ladje, Francozi pa bi umirali od gladu. Če bi 'naši protesti ostali brezuspešni in ako bi Velika Britanija še naprej ustavljala in plenila naše trgovske ladje, bo potrebno temu narediti konec in zato bodo naše vojne ladje spremljale trgovske ladje. Londoni 11. marca, o. Ministrstvo za gospodarsko vojno sporoča: Admiral Darlan je izjavil, da upa, da se bo Francija sporazumela z Anglijo glede omilitve blo- da bi taka pomoč služila Nemčiji. Dozdaj Anglija ni dobila še nobenih takih predlogov. V zvezi s tem pa je treba poudariti, da je francoska vlada v načelu sprejela gospodarsko sodelovanje z Nemčijo. Admiral Darlan je zares odgovoren za prehrano 40 milijonov Francozov. Anglija pa se bori ne samo za osvoboditev 40 milijonov Francozov, temveč za večkrat toliko ljudi v zasedeni Evropi. Wasbington, 11 marca. Ar P. Zunanji minister Cordell Hull je včeraj sprejel angleškega veleposlanika lorda Halifaxa in se z njim posvetoval o dovozu ameriškega blaga v nezasedeno Fran- kade. Anglija pa upa, da bo Francija razumela cijo. Halifax je ob tej priliki izjavil, da Anglija njeno blokadno politiko, dasi bo storila vse, da | nima namena puščati parnike z živili v nezasedene pomaga nezasedeni Franciji, če je to možno, ne dele Francije, 136. dan vojne med Italijo in Grčijo: Močna srska ofenziva v Albani|l se nadaljuje Nekje v Italiji, 11. marca. Stefani. 276. italijansko uradno vojno poročilo pravi: Grško bojišče: Na posameznih odsekih 11. armade delovanje pehote in topništva. Na bojišču 9. armade so naše četa v krajevnih akcijah ujele več Hud nemški zažigalni napad na Portsmouth - Silovite angleške akcije nad zah. Nemčijo in Rokavsko obalo Berlin, 11. marca. DNB: Večja skupina nemških letal je v noči od 10. na 11 marec izvedla napad na angleško pristanišče Portsmouth. Kakor je DNB izvedel, so ob tej priliki bombe zadele važne vojne cilje. Izbruhnilo je veliko večjih m manjših požarov. Berlin, 11. marca. DNB. V pretekli noči sta bili nad zahodno Nemčijo sestreljeni dve angleški letali. Močno protiletalsko streljanje nemške-Ra protiletalskega topništva je preprečilo sovražnim letalom vreči bombe na vojaške cilje. Vendar Pa se jim je posrečilo zažigalne bombe z močnimi zažigalnimi sredstvi in z močnim eksplozivnim učinkom vreči brez določenega cilja in so tako bile zadete naprave, ki nimajo nobenega Pomena za vojno. Ubitih je bilo nekaj civilnih oseb, več hiš pa je bilo porušenih. V>d drugim je bil porušen tudi neki muzej. London, 11. marca. o. Reuter. Snoči so angleška letala izvedla močne skupinske napade na mesta ob francoski obali. V6e nebo je žarelo od požarov in silnih eksplozij, katere so videli z angleške obale. Angleška letala so bombardirala tudi mesta v zahodni Nemčiji. Podrobnejših poročil še ni. Snoči je sovražnik izvedel močan skupinski napad na neko mesto v južnovzhodoi Angliji. London je imel štiri letalske alarme. Letalski napad na Portsmouth je trajal šest ur in je bilo poškodovanih več 6tavb. Požare, ki so divjali skoraj vso noč, so gasilci do jutranjih ur pogasili. V splošnem škoda ni velika in najbrže tudi snvrUiih žrtev m mnogo. V vseh drugih krajih je škoda majhna. Pri teh napadih so Angleži sestrelili dva nemška bombnika. Angleške napovedi o b1žn;em naglem koncu vojne v Afriki Letalske akcije nad Abesinijo, Tripoiitanijo ter Malto Nekje ▼ Afriki, 11. febr. Stefani. 276. ital. uradno vojno poročilo pravi: Letala nemškega letalstva so bombarirala letališče Tavenecia na Malti in so uničila tri sovražnikova letala na tleh, težko pa poškodovala hangar. V Severni Afriki je naše topništvo s svojim ognjem odgnalo sovražnikove oklopne avtomobile, ki so se poskušali približati Džarabuhu. V Cirenaiki so naša letala napadla sovražnikova pomorska in letalska oporišča. Predvčerajšnjim so enote nemškega letalstva s strojnicami streljale na sovražnikova zbiranja in motorizirane kolone. Sovražnikova letala so bombardirala Tripolis in Zuaro. Pri tej priliki so bde ubite tri osebe, dve pa ranjeni. Gmotna škoda je neznatna. . V Vzhodni Afriki poročajo s severnega bojita o delovanju patrol na obeh straneh. So nik je izvedel letalske napade na Harar in vi davo, a se mu ni posrečilo povzročiti skoae. v Diredavi je naše topništvo zbilo eno britansko letalo. Pretoria, 11. marca. Reuter. Po razgovoru z angleškim zun. ministrom Iidenom in vrhovnim Poveljnikom Dillom jo izjavil general Smuts, da bodo po njegovem mnenju sklepi teh razgovorov koristili nadaljnji vojni v Afriki ter dodal: Sedaj ••mo pred pomembnim razvojem dogodkov. Nato Je Smuts izrekel mnenje, da bitka v Abesiniji ne bo dolga in jo dostavil, da so na I>osvetu v Kairu razpravljali, kako bi se ta bitka iimprej ugodno končala. Kairo, 11. marca. Reuter: Vrhovno poveljstvo britanske vojske na Srednjem vzhodu poroča: Libija in Eritreja: Položaj nespremenjen. Abosinija in Italijanska Somalija: Operacije •e še dalje razvijajo uspešno. Italijanske čete se iz pokrajine Burije sedaj umikajo v smeri proti Addis Abebi. Za njimi prodirajo angleške čete, ki so sedaj kakih 300 km od Addis Abebo. Sedaj prehajajo angleške čete v gorate predele. V krajevnih bitkah so angleške čete Oplenilo precej sovražnega vojnega gradiva in je imel sovražnik velike izgube. Pri Kerenu pa se obroč okoli posadke vedno bolj zožuje. Angleška letala so močno bombardirala mesto Harar in njegovo okolico ter na več mestih pretrgala železn. zveze med Hararjem in Džibutijem. V Diredaui so zadela vlak. Tudi Keren je bil močno bombardiran. Nadalje so angleška letala bombardirala letališče Adagala in pa letališče v Tripolisu. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Obveščevalni obisk japonskega zunanjega ministra v Evropi , ^°kie» 11. marca. o. United Press. Jutri popoldne bo odšel japonski zunanji minister Macu-ka v Berlin in Rim. Potoval bo preko Mandžu-“ J1?.lr,ije,in 1)0 PrisPel V Borlin že prihodnji ponedeljek. V zunanjem ministrstvu razlagajo oi^VT1^6?? zun*njega zunanjega ministra SJ? *10te obisKati voditelje osi in jim osebno ” a‘‘ uspehom, hkratu pa se posvetovati o vprašanjih ki se tičejo trojne zveze. V glavnem pa bo njegov prihod v Evropo služil namenu, da bt 6e zunanji minister osebno prepričal, v kakšnem položaju je sedaj Evropa, da bi se Japonska vedela ravnati m da ne bi sprejela zaradi napačnih obvestil kakega prenagljenega sklepa. Pot madžarskega zunanjega ministra v Rim in Berlin Budimpešta, 11. marca. m. V zvezi z vestmi o potovanju madžarskega zunanjega ministra Bar-dossyja v Berlin, na pristojnih mestih teh vesti ne zanikujejo, čeprav o odhodu ministra Bardossyja dozdaj še ni znanega nič podrobnejšega. To potovanje po izjavi pristojnih ljudi ne mere imeti drugega pomena, kakor da se Bardossy kot novi madžarski zunanji minister predstavi odgovornim nemškim državnikom ter z njimi stopi v osebne stike. Iz istih razlogov bo minister Bardossy obiskal tudi Rim. vojakov in zaplenile orožje. Italijanske letalske enote so hudo bombardirale in streljale s strojnicami na sovražnikove topniške postojanke, motorizirane kolone, taborišča in korakajoče čete. Bombardirana eo bila važna sovražnikova oporišča. Pri letalskih spopadih so bila zbita štiri sovražnikova lovska letala vrste »Gloucesterc. Atene, 11. marca. Atenska agencija. Uradno poročilo št. 135 grške vojske pravi: Po hudih bojih v petih dneh grške ofenzive so bile zavzete nove sovražne postojanke. Sovražnik je želel razširiti fronto svojih ofenzivnih nastopov, ki jih je začel izvajati predvčerajšnjim in je zato izvedel nekaj zaporednih napadov, toda ni uspel. Napadi so bili odbiti a izgubami za sovražnika. Zajeli smo 300 vojakov in nekaj častnikov. Odbit je bil tudi napad sovražnih tankov. Uničen je bil en tank. Naše letalstvo je sodelovalo v teh bojih in bombardiralo sovražne postojanke in čete. Vsa naša letala so 6e vrnila na svoja oporišča. Kairo, 11. marca. o. Reuter. Angleška letala so od sobote na nedeljo z vso močjo napadla albansko luko Drač, kjer so povzročila velike eksplozije in požare. Severno od Klisure se je razvil hud letalski boj med italijanskimi in angleškimi borbenimi letali. Angleži so sestrelili 6 italijanskih lovcev in 1 bombnik, več pa hudo poškodovali. Pogrešajo eno angleško letalo, pilot pa se je rešil za grško bojno črto. 1 * v ^. <■ * - v •*' i '• 'V ‘ ' , •s N- - V- ' S ‘ ^ V v -a — A - " 1 - L ' A*- -V 1 , ^ ■'i —v » POTOP LAŠKE KRIŽARKE NA SREDOZEMLJU Nekje v Italiji, 11. marca. Stefani. 274. ital. uradno vojno poročilo pravi: Ena vojna ladja srednje tonuže se je potopila na Sredozemskem morju iz še neznanih razlogov. Večina posadke je rešena. London, 11. niarca o. Reuter poroča: Neka angleška podmornica je na Sredozemskem morju topedirala laško križarko razreda »Condotti-ere«, katero sta spremljala dva rušilca. Križarka se je skoraj gotovo potopila, ker so s podmornice čez dve uri ugotovili, da rušilca še vedno krožita okoli kraja, kjer _ je bila torpedirana križarja in pobirata z morja posadko. Križarka je imela okoli 5000 ton ter je sestrska ladja lani potopl jene križarke »Bartolomeo Colleoni«. Spada med najhitrejše ladje te vrste na svetu. Ameriški opozicijski senatorji in poslanci bodo začeli z veliko agitacijo proti izvajanju zakona o neomejeni pomoči za Anglijo, je razglasil najhujši med njimi, senator Wheeler. Posmrtne ostanke bivšega Španskega kralja Alfonza XIII. so danes iz Italije peljali čez francosko ozemlje v Španijo. Združene države bodo v jeseni imele 6 popolnih oklepnih divizij, poroča Associated Press. Nemške oblasti v Pariza so dobile na razpolago veliko palačo Splošne delavske zveze, nekdaj glavne francoske delavske organizacije, ki so jo vodili skrajni levičarji. Angleži so od premirja dalje zajeli 106 francoskih trgovskih ladij na raznih morjih, poroča age* cija Havas. Vesti 11. marca Grška vlada naj bi bila Turčiji poslala uradno vprašanje, ali bo Turčija držala vojaško pogodbo iz leta 1933, po kateri je Turčija dolžna priti Grčiji na pomoč, če bi bila napadena. Ko je Italija napadla Grčijo, Grki niso zahtevali, naj Turčija svoje dolžnosti spolni. Pričakujejo pa, da bo to storila, če pride do nemškega nastopa, poroča Associated Press iz Aten. Diplomatski uspehi Nemčije služijo miru v jugovzhodni Evropi. Kmalu bodo prišli novi dogodki, ki bodo koristili istemu cilju, je govoril v nedeljo madžarski finančni minister. Na albanskem bojigfu j© padel na čelu svoje čete stari fašistovski borec Fraeonaro, glavni organizator laškega kmetijstva po fašistov-skih načelih in član vodstva fašistovske stranke, poroča Stefani. Zadnje dni so se Grki začeli posluževati načinov angleške propagande. Italijanski vojaki v prvih vrstah so slišali f>o zvočnikih grška sporočila, da je Grčija vojno že dobila. Laški vojaki so na ta sporočila odgovorili s smehom, topništvo pa je začelo streljati, poroča dopisnik agencije Stefani in dostavlja: Ko bo sneg skopnel, se bodo na albanskih planinskih stenah spet prikazali napisi >Duce«. Nekateri taki napisi se že zadnje dni vidijo in napovedujejo prihod pomladi. Včeraj se je spet začel promet t ladjami po Renu med Strassbourgom in Bazelom. Ustavljen je bil zaradi vojne 20 mesecev, poroča DNB. Vojni hujskači so hoteli potegniti Sovjeti jo v vojno, da bi se borila za koristi angleških in francoskih kapitalistov. Stalin pa je ta imj>e-rialistični načrt spregledal. Glavni uspeh njegove politike je, da so Sovjeti razširili svoje meje, kar je največja zmaga komunistične stranke, slavi sovjetski imperializem in spletke v sedanji vojni uradno glasilo rdeče vlade »Pravda«. Sirite najboljši slovenski popoldnevu!k »Slov. dom« Ameriški zakon o neomjeeni pomoči za Anglijo ni na italijansko javno mnenje naredil nobenega vtisa, ker ta pomoč ne bo mogla zboljšati vojaškega položaja Anglije, pač pa zakon krši mednarodno pravo in je z njim predsednik Roosevelt potegnil Ameriko iz nevtralnosti. Ameriška pomoč bo prišla prepozno, ker Nemčija in Italija vedno hitreje poostrujeta zaporo proti Angliji. Žalostno je le, da se je ameriška javnost dala preslepiti vojnim hujskačem, dasi Nemčija in Italija nista Amerike nikdar z ničemer izzivali, razpravljajo italijanski listi, kakor poroča Stefani. Združene države imajo sdaj na razpolago za 104 milijarde dinarjev vojnih potrebščin, ki jih bodo lahko začele pošiljati v Evropo takoj, ko bo predsednik Roosevelt podpisal zakon o pomoči za Anglijo, poroča United Press. Vojna med Italijo in Grčijo se more odločiti samo z orožjem. Kar se je začelo s topovi, se mora tudi s topovi končati. Grčija ima z Italijo račune, ki jih bo tudi plačala. Nositi bo morala posledice, katere ji bo narekoval zmagovalec, piše diplomatski urednik Štefanija Turška vlada bo v kratkem delno omejila porabo čiste pšenične moke in pa kave. To bosta edini omejitvi v prehrani turškega prebivalstva od začetka sedanje vojne, piše list »Tan«. Sedanja vojna se ne bo odločila v Afriki ali na Sredozemlju, temveč na Atlantskem morju in nad Anglijo, je izjavil angleški minister za delo Bevin, ko je včeraj govoril, da je potrebno najeti 100.000 žensk za delo v orožarnah, poročajo ameriške radijske postaje. HalU je doslej doživela nekaj nad 400 letalskih napadov, pravi angleška uradna statistika. Med Siamom in Indokino je bil po posredovanju Japonske in na njene predloge včeraj dosežen končni in popolni sporazum za mir, javlja DNB iz Tokija. Ne bo dolgo trajalo, pa listi in radijske postaje na svetu ne bodo več tratili časa z brezkončnimi ugibanji, temveč bodo lahko poročali dosti več dejstev. V Londonu bi lahko premišljali o tem, da je preveč jalovo zadovoljstvo, poročati o precej nizkih številkah o potopitvah ladij v letošnji zimi ter • delati v zvezi s tem kake zaključke, ko se pa kažejo Že jasna znamenja tistega, kar se pripravlja, piše nemški propagandni mi- nister Goebbels v tedniku »Das Reiche. Pr*d*®^ ,?druieni.b držav Roosevelt je zahteval nadaljnih 23 milijard dinarjev za ameriško mornarico, ea njeno oborožitev in utrditev pomorskih oporišč, poroča United Press. ' * * ' • » -*s Predsednik gršk« vlade je poslal grškim delavskim organizacijam razglas, v katerem pravi, da grški bojni duh oi omajan po štirih mesecih trdot, ker verujejo Grki v zmago pravice in bodo vztrajali do konca. Angleški poslanik iz Soiija Rendel se je z osebjem svojega urada ter z večino angleških državljanov pripeljal davi v Carigrad. Kakor poroča Reuter so e njim dopotovali tudi belgijski poljski in holandski poslanik. \ v — F F »SLOV. DOM« v vsako hifto! Kdo požiga po Savinjski dolini? Osumljena gostilničarka Ušen in Majcen sta nedolžna in so ju izpustili Celje, dne 10. marca. Pred dnevi eno poročali o velikem požaru v Arji vasi pri Petrovčah, kjer j« zgorelo do tal veliko gospodarsko poslopje inž. Jeschvnigga. Zločinska požigalčeva roka je že v drugič v enem letu podtaknila ogenj temu veleposestniku. Skoda je zaradi dejstva, da ne bo krita z zavarovalnino in da jc danes težko graditi nanovo, zelo velika. Nekaj dni pred tem požarom je gorelo pri Žagarjevih. kjer je ogenj bil prav tako podtaknjen in je napravil ogromno škodo. Orožniki eo osumili po- žiga slaboumnega Majcena iz okolice 2alca, obenem pa prijeli ter zaprli tudi gostilničarko Ušen, češ, da je Majcena nagovorila k požigu. Nekaj dni za tem je bilo ugotovljeno, da je bil Majcen na dan požara pri Žagarjevih v Celju pri svoji žeoi. Tako so ju morali izpustiti na 6vobodo. Požigi v celjskem okraju se zadnje čase kar rrste ki brez dvoma s« potika po okraju zločinska tolpa, ki uživa nad rdečimi zublji. Oblast bo storila najstrožje ukrepe, da se zločinci izslede in naj6troije kaznujejo, saj so v kratkem času izvršili 9 požarov. Čudno piko je imei na moko in ovce Celje, 11. jnarca. Zelo zabavno je bilo na okrožnem sodišču v Celju, predno je to sodišče izreklo sodbo nad 34-letnim Horvatom Ivanom, pristojnim na Polzelo v Savinjski dolini, po poklicu delavcem in stanujočim v Šmiklavžu pri Slovenjgradcu. Za zabavo so poskrbeli nenavadni podvigi, zaradi katerih se je moral obtoženec zagovarjati. Precej tatvin prav posebne »sorte« ima Horvat Ivan na vesti. Med drugim je ukradel lani novembra Žeglu Juriju okoli 20 kg ržene moke, Marhatu Ivanu v Brdah pri Sovenjgradcu iz zaklenjenega mlina 30 kg koruzne moke z mehom vred, kar je bilo vredno okrog 200 din, Mirkacu Juriju v Oolavibuki 15 kg pšenične moke in sicer na ta način, da je prekopal zid in se splazil skozi odprtino v zaklenjeni mlin, Olšovniku Antonu v Pamečah 20 kg pšenične in ržene moke 7. vrečo, Zeglu Juriju v Brdah 20 kg moke, Kren-kerju Ferdu v Brdah 20 kg ržene moke, Lampretu Ivanu v Oolavibuki ovna, vrednega 400 kg. Uršniku Luki v Gradišču, občina Šmartno evna, Vogrinu Janezu v Gradišču ovna, Hriberniku Ferdu iz Gradišča prav tako ovna in Tretjaku Fer-riku v Pamečah spet ovna, Pečoleriju Frideriku iz Pameč tudi ovna in Krenkerju Ferdu z Brd prav tako, Pogorevčniku Valentinu v Golavabuki pa za spremembo ovco. Orožniki so sicer vedeli, da nekdo krade in kolje drobnico po raznih hlevih, toda dolgo mu niso mogli priti na sled, dokler ni izginila Krenkerju Ferdu iz hleva ovca in je gospodar zasačil tatu v trenutku, ko jo je klal v bližini Krenker-jevega hleva. Gospodarja je zbudil pes. Horvat je moral zaklano ovco pustiti tam, če je hotel pravočasno pobegniti. Ker pa je Horvat neugnan človek, se je takoj potem podal še v stajo Pogo-revčnika Valentina ter tam ukradel še eno ovco. Ko so orožniki izvedli pri njem hišno preiskavo, so našli 10 kg ovčjega mesa, eno ovčjo kožo, last Pogorevčnika Valentina, dva ovčja mehova in eno vrečo. Ljubljana od včeraj do danes Kdo bi si bil mislil, da bo po pusti in čmer-ni nedelji nastalo tako lepo vreme? Včeraj je bilo zjutraj še oblačno, pozneje pa se je naglo zjasnilo. Niso tedaj zastonj že v nedeljo popoldne napovedali hribi, ki so nanovo pobeljeni vstali iz megla tam na severu, da bo kmalu lepo. štirideset mučenikov in Gregor Včeraj je bil praznik štiridesetih mučenikov — in to je po starem izročilu, ki se deduje iz roda v rod — tudi datum, ki odloča za yre-me v bodočnosti. Kakršno vreme ie na štiridesetih mučenikov dan — tako se bo poslej držalo štirideset dni. Če se torej zanesemo na včerajšnje vreme, potem se lahko razveselimo, kajti čakalo naj nas bi štirideset lepih pomladanskih dni. V Ljubljani imamo navadno pred pomladjo dež, tako da človek skoraj niti ne opazi ne, kdaj se napravi pomlad. Ko dež neha, se ozremo okrog sebe — in vse je že lepo zeleno, s svetlozelenim listjem pokrito. Prvo, naj-nežnejše in najlepše spomladansko cvetje je ponavadi že preč, ko neha deževje. Letos pa naj bi, če napoved res toliko drži, gledali dan za dnem, kako se napravlja pomlad. Tale čas je mnogim najbolj pri srcu, bolj kakor pozneje, ko je priroda že vsa sredi cvetja in zelenja. Jutri je praznik sv. Gregorja. To je dan, ko se po ljudskem pripovedovanju ptički ženijo. Ze gremo gorkejšim časom naproti in prav kmalu bo spet prijetno. Da smo že precej od zime preč, sklepamo lahko nazadnje tudi po tem. da so se spet že pojavile prve muhe. l’o pa tudi ni tako brezpomembna napoved, da gremo naproti zeleni pomladi. Spominu zaslužnega in dobrega moža Dvajset let poteka, odkar je umrl veliki dobrotnik slovenskih akademikov, dr. Ivan Oražen, srčno dober in plemenit mož. Življenje ga je bridko teplo, drugega za drugim je izgubljal svoje drage, sam je ostal, pa ni zakrknil svojega srca. Kjer je mogel, je pomagal. Najlepše pa je napravil, ko je v svoji oporoki zapustil vse premoženje akademski mladini. Realizirati pa se je dala niegova zamisel šele 4 leta po njegovi smrti, ko je dobilo stanovanje 29 medicin-cev. S šolskim letom 1931/32 je nastala ie podružnica Oražnovega doma v Wolfovi ulici na Zelenem hribu. Oba doma zdaj lahko sprejemata letno po 91 akademikov. V vseh letih do danes bi tedaj lahko 1296 akademikov prejemalo eno leto brezplačno stanovanje. Če vzamemo, da bi sleherni od teh plačal mesečno 150 din za stanovanje, in če vzamemo, da bi vsak v domu letno prebil 10 mesecev, dobimo veliko vsoto 1,929.000 din. Leta 1930/31 pa so začeli akademikom deliti tudi hrano. Od tedaj do dane* bi moglo 1677 aka-demikov dobivati po en semester brezplačno kosilo. Uprava je izdala v teh letih za hrano 1,230.985 din. To so visoke številke, ki dovolj jasno govore, kako plodno, koristno in izdatno je bilo naloženo pokojnikovo imetje — vse v korist in prid revnega slovenskega akademika. Spomin pokojnega velikega dobrotnika je z zlatimi črkami zapisan v zgodovino največjih mecenov slovenskega razumniškega naraščaja. Jutri lepa slovesnost v Drami Jutri bo ljubljanska Drama proslavila 40-letnico, odkar deluje na gledaliških odrih Slovenec Hinko Nučič, ki zdaj deluje v zagrebškem gledališču. Nučič ie igralec, ki je s svojimi stvaritvami navdušil igralce v Zagrebu, v Ljubljani, Mariboru, Trstu, Gorici, skratka, povsod, kjer je kdaj nastopil. Bil je organizator ljubljanskega in mariborskega gledališča ter vzgojitelj igralskega naraščaja. V Zagrebu slovi kot izboren igralec in prav tako uspešen režiser. Za proslavo štiridesetletnice svojega umetniškega delovanja bo nastopil jutri v ljubljanski Drami v Begovičevem delu »Brez tretjegac. Nastopil bo skupaj s svojo soprogo Viko Podgorsko, ki je tudi ena najboljših moči zagrebškega dramskega gledališča. Vika Podgorska v Zagrebu nosi skoraj vse najpomembnejše partije. Gostovanje obeh umetnikov bo tedaj za ljubljansko kulturno občinstvo velik umetniški dogodek, ki ga ne bo hotel nihče zamuditi. Da bo pa predstava dostopna vsakomur, se ie gledališko vodstvo odločilo, da jo bo priredilo za vse abonmaje. Nesreča na Tržaški cesti Na Tržaški cesti vlada dan za dnem živahen promet, saj pa tudi ni nič čudno, kajti ta cesta je brez dvoma ena od najvažnejših prometnih žil. ki vodijo iz našega mesta in vanj. Posebno mnogo je tam srečati tovornih avtomobilov, ki švigajo gor in dol. Ker je promet velik, pa se seveda napravljajo nerodne kotanje in jame. Promet zato ne more tako potekati kakor bi sicer, če bi bila cesta čisto r redu — kar pa je seveda ob tolikšni obremenjenosti s prometom izredno težko, če ne sploh neizvedljivo. Včeraj popoldne nekoliko po drugi uri se je zgodila nesreča, ki pa k sreči ni terjala človeških žrtev. Velik tovorni avto je peljal proti mestu opeko iz viške opekarne. Pred vhodom v Idrijsko ulico pa mu je nenadno počila zadnja os. Nenadna nesreča jo vrgla težko obloženo vozilo na železniški tir. Ljudje so se ustrašili, ker so se zbali, da ne bi težki tovorni avtomobil butnil v masivni železni drog ob progi električne cestne železnice. Toda šofer je imel veliko duha-prisotnost, ter je za silo obvladal vozilo. Še hujše pa bi seveda bilo, če bi se bil tramvaj, ki je vozil proti Viču, le za nekaj trenutkov zakasnil; potem bi bil avtomobil prav gotovo treščil v tramvaj in bi se nesreča ne končala brez žrtev. Poškodovani avtomobil je nekaj časa nato ostal na progi in tramvajski promet je nekaj časa poteltal tako, da so morali potniki prestopati. KONCERT ORKESTRALNEGA DRUŠTVA m Ljubljana, 11. marca. Godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani je priredil snoči zanimiv koncert. Izvajal je skladbe sedmih skladateljev ter nam je pokazal glasbo iz sedemnajstega, osemnajstega, devetnajstega in dvajsetega stoletja. Na sporedu so bila dela A. Vivaldia, A. Corellia, J. S. Bacha v prvem delu, dočim je drugi del bil posvečen mlajši glasbeni produktivnosti A. Rousse-la, C. Debussyja, Fr. Lhotka ter mladega Jurija Gregorca. Dirigiral je L. M. Škerjanc. Kot prvo točko je godalni orkester zaigral Vivaldievo simfonijo v C-duru (Allegro non troppo, Andante, Presto) sveže in prožno, zlasti prvi in tretji stavek. Orkester je prav lepo muziciral v dobri uravnovešenosti, preciznosti tudi v naslednji Corelli-jevi suiti v treh stavkih. J. S. Bacha koncert za dva klavirja sta izvajali pianistki prof. gdč. Silva Hrašovec in ge. Božena Černivec-Šaplja z orkestrom v lepi medsebojni skladnosti. Učinkovala je najmočneje mimo Allegro moderato in Adagio, ovvero Largo pač Fuga. V drugem delu smo slišali znanega francoskega komponista Roussela Simfonietto v treh stavkih. Prvo izvedbo je doživel v Ljubljani Lhotkov Scherzzo, ki predstavlja drugi stavek skladbe za godalni orkester. Iz izvajanega stavka veje duh narodne glasbe, iz katere avtor zajema. Sledil je Prelude melancolique Jurija Gregorca. Ta skladba, ki je bila izvedena prvič na javnem koncertnem večeru, kaže velik talent mladega muzika, od katerega si bomo želeli še v prihodnjem kaj slišati. Saj je prav ta skladba pokazala, da je v njem dovolj bogato vrelo za muzikalno invencijo. Tudi instrumenti-rana je dobro. (V zadnji točki smo slišali Debussy-jeva Dva plesa za harfo ali klavir). Snočni koncert je bil na višini; škoda, da ni bil tako zaseden, kakor bi si domači prireditelji želeli in kakor delo članov ter dirigenta zasluži. Kajti takih koncertov ne bi naša publika smela omalovaževati. SKUPŠČINA ZDRUŽENJA TRGOVCEV V LJUBLJANI Ljubljana, 10. marca. Pod predsedstvom g. Viktorja Medena je bil v ponedeljek zvečer ob lepi udeležbi občni zbor Združenja trgovcev v Ljubljani. Iz govorov in poročil posnemamo, da slavi stanovska organizacija slovenskega trgovstva že 106. obletnico svojega dela. Iz tajniškega poročila g. Smuča je razvidno, da je štelo Združenje na koncu lanskega leta 1404 člane, kar pomeni, da se je lani število trgovskih obratov v Ljubljani zmanjšalo za 88. Združenje ima sedaj 26 strokovnih sekcij, včlanjeni trgovci pa zaposlujejo nad 1200 nameščencev in 1550 ostalega osebja. Na zborovanju je bilo nadalje sklenjeno, da se preosnuje Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč«, ki je doslej zelo lepo delalo, na ta način, da bo Združenje trgovcev v Ljubljani prevzelo v svoj delokrog vse posle in imovino tega društva, ki se bavi predvsem s posmrtninskim zavarovanjem svojih članov. Vse zadevne posle bo vodil poseben odsek Združenja, ki bo imel svojo upravo in nadzorstvo. V bodoče bo plačeval vsak član Združenja letno 50 din. Poleg tega bo vsak član ob smrti kakega člana plačal 10 din, kar se porabi za posmrtninsko podporo. Izvzeti bi bili le oni trgovci, ki vršijo svoje posle v malem obsegu, kot to določa obrtni zakon. Na skupščini je bil izvoljen za častnega člana Združenja g. Andrej Šarabon, znani veletrgovec. Zanimivo poročilo je bilo podano na skupščini tudi o socialnem zavarovanju trgovstva, za katerega se trgovina v sedanjih časih prav toplo zavzema. Na Gabrjih le gorelo Celje, 11. marca. Na podstrešju hiše Emerika Šantla v Tovarniški ulici št. 7 v Gaberjih je izbruhnil požar. Neka stranka je prehudo zakurila železni štedilnik, zaradi česar se je vnel na podstrešju tram. Ogenj se je hitro razširil, vendar pa se je gasilcem posrečilo preprečiti večji požar. Ponesrečen beg iz zapora Celje, 11. marca. Na Masarykovem nabrežju je danes okrog pol 9 vzbujal veliko pozornost okrog 20 leten fant v jetniški obleki, ki je tekel po promenadni poti ob Savinji ter zavil proti javnemu skladišču in dalje proti železniškemu mostu in Skalni kleti. Za njim je hitel jetniški paznik. Begunec se jc pri železniškem mostu ozrl, nato pa se še bolj podvizal. Paznik je med potjo dobil od nekega moškega kolo ter se hitro odpeljal za beguncem. Blizu brvi čez Voglajno je paznik begunca dohitel in ga prijel. Kakor smo zvedeli je ta begunec okoli 20 letni Zupanc Jože, ki je bil zaprt zaradi prestopka po S 316 (vloma, tatvina) v zaporih okrožnega sodišča. Franc Lukman -svetnik prosvetnega ministrstva Ljubljana, 11. marca. Iz Belgrada je prispelo poročilo, da je prosvetni minister dr. Miha Krek imenoval za novega svetnika v prosvetnem ministrstvu, odsek za vere, g, Lukmana Franca, duhovnega svetnika in učatelja na meščanski šoli v Celju. Lukman Franc je doma z Vranskega. Bogoslovje je študiral v Mariboru. Celje zapušča po 20 letih plodonosnega dela pri vzžaj? nju mladine kot veroučitelj na meščanski šoli, dalje kot upravitelj Marijine cerkve in javni delavec. V javnosti je bil g. Lukman vedno v prvih vrstah. Mlademu novemu svetniku želimo na tem njegovem položaju mnogo uspehov. VRNITEV ZMAGOVALCEV Z JAH0RINE Ljubljana, 11. marca. Danes dopoldne ob pol 11 so se z vlakom vrnili zmagovalci z Jahorine. Tam so bile te dni velike smučarske tekme za prvenstvo vse jug|>] slovanske vojske. Tekem eo se udeležili z^topnaki vseh vrst orožja ter orožništvo in graničarji. j>-vseh točkah tekmovanja je zavzela prvenstvo nasa škofjeloška planinska brigada. Prvenstvo posameznikov je priboril redov Anton Pogačnik,^ tekma štafet in tekme patrol pa si je osvojilo moštvo planinske brigade v postavi: poročnik Crnobori, podporočnik Jože Švigelj, narednik Brumee in redov Pogačnik. Na kolodvoru v Ljubljani so zmagovalce, ki so se vrnili obloženi z dragocenimi pokali in družin« darili, sprejeli zastopniki vojaških in civilnih oblasti. K uspehu jim je čestital poveljnik planinske brigade general g. Lukič. Graničarji imajo na meii obilo opravka s tihotapci in judi Celje, 11. marca. Pred dnevi so počili na naši meji streli, ki so povzročili smrt nekega tihotapca. Graničarji eo streljali, ker se jim neznanec ni hotel na poziv ustaviti. Včeraj zvečer okrog 10 so znova morali graničarji streljati. Zasledili so pri Oljšovi na Koprivniku pri Sv. Jakobu tri neznance, ki so naglo hiteli proti meji. Ker se na številne pozive niso ustavili, so graničarji streljali. Strel je zadel enega med tujci v roko, ostala dva pa sta pobegnila čez mejo. Njuni imeni pa sta oblastem dobro znani; Vsi trije tihotapci so hoteli iti čez mejo, da bi tihotapili 6 saharinom. Vedno več opravka pa imajo naši graničarji z judi, ki beže iz Nemčije k nam. Pisali smo že, da imajo pri nas posebne zveze in da dobe vedno, čim prestopijo mejo, spremljevalce, ki jih povedejo v notranjost države. Včeraj so graničarji prijeli sedem judov, ki so prestopili mejo pri Remšniku blizu Marenberga. Preteklo noč pa so spet prijeli dve judinji in enega juda, ki so prišli čez mejo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Osebe, ki bi morale jude odpeljati v notranjost države, pa so pobegnile. V zadnjih 14 dneh so graničarji zavrnili nazaj v Nemčijo okrog 150 judovskih beguncev. Za njihovo vestno delo je treba graničarja vsekakor pohvaliti. Letni obračun Tujskopromstnega društva v Zagorju Zagorje, 10. marca. Pred kratkim je bil v občinski posvetovalnici v Zagorju redni letni občni zbor Tujsko-prometnega društva in Krožka za proučevanje zgodovine Zasavja. Iz poročil je razvidno, da ie to društvo v preteklem letu razvijalo svojo delavnost v vseh pravcih. Doseženi so bili prav lepi uspehi, ki pa bi bili spričo večjih podpor še mnogo lepši. Društvo je uredilo ki opremilo s klopmi prvi del sprehajališča v Medijskih toplicah, markiralo novo zgrajeno turistično pot iz Trojan na Limbarsko goro, odprlo s pomočjo Tujskoprometne zveze informativno tujskopro-metno pisarno v Zagorju, kjer so interesenti, predvsem letoviščarji iz Medijskih toplic med sezono dobivali brezplačno informacije in navodila. Potrebna so še olepševajna dela v Zagorju, ki pa so v preteklem letu izostala zaradi pomanjkanja sredstev. Za javnost mani vidno pa ie bilo delovanje pred letom ustanovljenega krožka za raziskovanje zgodovino Zagorja in sploh Zasavja. Krožek je bil ustanovljen v okviru društva in ga vodi g. Hribovšek Ivan. Zbranih je bilo že precej starih listin in podatkov, ki bodo tvorili osnovo za nadaljnje delo v tem pravcu. Prav bi bilo, če bi se v ta krožek javilo več sodelavcev, sai ie zagorska zgodovina tako pestra in zanimiva kakor nialokaterega drugega kraja na deželi. Velika ovira v delovanju društva ie to, da nima stalnega lokala, kier bi hranili zbrane predmete in arhiv. Po zagotovilu g. župana pa bo tudi to vprašanje rešeno v doglednem času. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen dosedanji odbor, ki se ie izkazal zelo delavnega. Društvu želimo v njegovih prizadevanjih mnogo uspehov, javnosti in oblastem pa priporočamo, da temu potrebnemu in delavnemu društvu posveti več pozornosti. SELD0H tRACEi Roman # slikam »Tega vam ravno ne svetujem Ne pozabite, da bomo sčasoma vsi zaslišani. Prav zato bi bilo dobro, če se ml zaupate, ker ob priložnosti bi lahko odvrnil od vas vsako sumničenje. Vero, da niti moj nagib ni ravno moralen, toda to delam zaradi Marie in v tem najdem opravičilo,« Polkovnik se je malo umiril. »Policisti iščejo človeka, ki bi ga lahko z zadostnimi dokazi osumili, da je pomagal Cashdonu pri begu. Gotovo je, da bodo najprej osumili one, ki so bili z Ricardom v sovraštvu Če bi zvedeli le ca strup, ki ml je zmanjkal, bi bila za vas to velika obremenitev. A policija se že zanima, oprostite mi, ca nsk prepir med vami ki Ricardom ... Zaklinjam vas, da se mi zaupate caradi Marie, če ne že v vašem lastnem interesu!« Hadon ie te besede izgovoril a tihimi besedami, a poln ognja. Polkovnik ga je zelo neljubeznivo pogledal. Zile na čelu so se mu nabrekle. Odgovoril mu je čez čas, ko se je malo umiril, »Doktor Hadon, prosim vas, da se ta koj odstranite!« Hadon «e si c mesta niti premaknil, celo nasmejal se j«, »Pričakoval sem tega, gospod... Pričakoval sem, da boste tudi proti meni nastopili tako osorno kot proti inšpektorju k Exfielda ... « »Če le ie minuto počakate tu, me boste prisikli, da bom postopal tudi c vami takol« Hadon je odmajal e glavo. »Prav rad se temu izpostavim. Mislim pa, da boste napravili dobro, če me bosta poslušali do konca.« »Ml mislite pretiti?« »Predvsem ie treba poskrbeti, da ne bo golicija zvedela o vaii prisotnosti v hiši raodon oni dan, ko je bil umorjen Prince.« Polkovnik j« poblcdel kot zid in se *a korak odmakne. »Vi to veste?« »Da, to vem,« je Hadon hladnokrvno odgovoril. »Če bi brigadir Bramley bolje opazoval, bi vedel tudi on. Za sedaj vem le jaz, da je bil na vaših hlačah krvavi madež. To se pravi, da ste vi že prej bili pri mrliču. »No, dobro. Povejte mi, kaj nameravate narediti, ker je vaša dolžnost, da obveščate policijo o uspehih vaSega opazovanja?« »Če bi to napravil, bi vae gotovo že prijali in zaprli. Kes, gospod, težko vas j* prepričati, da sem na vaši strani.' »Zdi se mi, da je Marie našla neprecenljivega branitelja za našo družino«, je nadaljeval polkovnik in se prisiljeno smejal »Dobro, Hadon! Lahko vam povem, da imate prav, ko pravite, da sem šel k Princeu v hišo Brandona. No, ali vseeno, sam nisem bil... I« »Namah je utihnil in z naviti) nezaupanjem pogledal Hadona v obraz. »Res ne vem, doktor Hadon, če jc dobro, da vam zaupam, ker to je tajnost te .., druge osebe.« »Nimate drugega izhoda gospod,« je mimo odgovoril Hadon. Polkovnik ae je namršil. »Komaj, da vas poznam! Če vam to odkrijem, vam dam svojo usodo v roke na milost in nemilost, a da ne govorim o...« »Če pa zaupate to policistom, se boste dali njim v roke. Svobodni ste, gospod polkovnik in lahko izbirate!« Polkovnik si jc c drhtečo roko prižgal cigareto. »Dobro, ta oseba jc bil Daxburry, bančni direktor!« »El« je rekel Hadon c glasom, ki ni iaražal ne iznenadenja, niti neverjetnosti. Polkovnik ga je mračno pogledal in nadaljeval: »Potrebno se je vrniti za nekaj let nazaj. Gotovo vam jc znano, da je bil moj bivši sosed velik oderuh. Izdajal se je za finančnika, ki je spregel službo. Kljub temu se je bavll s poslom posebne vrste, ki nima pravega imena « »Bil j« mešetar«, je rekel Hadon in ae smejal. »Tako vas je držal v 6voji oblasti in g. Daxburryja?« »Tega nisem rekel,« mu je ostro odvrnil polkovnik, nato pa je zmigpil z rameni, in dodal: »Pa naj bo, to 6e je res zgodilo! Pripetilo se mi je, da sem prišel v denarne neprilike, in sem si sposodil precej denarja pri Ricardu takrat, ko sem še veroval v njegovo poštenost. Ker mu nisem mogel v dogovorjenem času vrniti dolga, mi je nabil obresti, sicer bi me razglasil ijavnosti. Mislim, da ie slično napravil tudi c drugimi, ki jim je bilo ravno toliko na tem, da ne izgubijo ugleda v Plathu.« »Pri lem mislim na g. Daxburrvja,« je malo ironično rekel dr. Hadon. Polkovnik Datmar je odkimal. »Z Daxburryjem je drugače. Zaupal se mi je, ker sva oha sovražila Ricarda. Dočim bi meni Ricardo napravil veliko škode, bi lahko Daxburryja popolnoma uničil. Glejte, kako se lahko v dveh stavkih pove vea njegov položaj: Ricardo je zvedel, Bog ve kako, da je Daxburry imel neke odnose a nekakšno žensko pred smrtjo svoje žene. Ta zadeva ga je spravila v dolgove in... Res, doktor Hadon, ne vem, če imam pravico, da vam to pripovedujem.« »Če hočem ugibati, bi mislil, da so ga ti dolgovi napeljali v to, da je posegel po bančni blagajni. A nato je ta dragi Ricardo posodil potrebni denar, da se je kril pri Imanjklja) v banki...« »Moj Bog, vi zelo hitro mislite«, je pripomnil polkovnik, »Ta zaključek je tako viden! No drugi ie pravtako jasen. Vi in g. Daxburry ata brez dvoma hotela vzeti tozadevne dokumente ob Princejevem posetu.« Polkovnikovo običajno rjavo lice se je na mah pordečilo. S prelom je potegnil okrog ovratnika, kot bi ga naenkrat pričelo tiščati. »Za božjo voljo, gospod Hadon! Iz mojega pripovedovanja delate zaključke, ki eo strahovito podobni obtožbi... « »Toda povsem pravilne zaključke. Pa nista našla dokumentov.., temveč mrtvega Princea. Prepričan sem, da ga vi niste ubili...» »Ali mi dovolite, gospod Hadon, kih. Vprašanje je, da-li je za te prestopke pristojno redno kazensko sodišče ali ne. Zadeve o teh gozdnih pravdah še niso rešene, vsekakor pa so prav zanimive. Mnogo je civilnih pravd zaradi provizij. Nah hujše take pravde so v zadevah posredovanja pri prodaji in nakupu nepremičnin. Posredovalci, ki planejo na kako veliko kupčijo, se drug drugega odrivajo in skušajo sami doseči, da so deležni velike provizije. Dostikrat se kakemu takemu posredovalcu posreči, da drugega konkurenta opehari ali bolje poslovno rečeno »premoti« in sam pozneje kasira celo provizijo. Nastanejo tudi večje pravde, ko gre za čedne deset in deset tisočake. « Kljub pritožbam, da so sedaj kupčije na nepremičninskem trgu nekam zastale, je opažati, da se sklepajo še vedno čedne in velike kupčije, ko Je na prodaj nebroj hiš, vil in zemljišč v celotni vrednosti okoli 100 milijonov dinarjev. Tako-le v špekulantovskem poslovnem svetu so običajni tudi vsi dovoljeni, koncesionirani, nedovoljeni in nekoncesionirani triki. Kaj vse si špekulantje ne domislijo? Ve agent n. pr. dobro, da ima ta in ta pisarna v evidenci hiše in vile. Pa pošlje tja kako' elegantno damo, ki se predstavi za gospo mariborskega industrialca-milijo-narja. Pisarna ji da na razpolago in izbiro cel ŠPORTNE VESTI V hrvafski ligi vodi Hajduk Najvažnejše srečanje v hrvatski ligi je bilo srečanje med zagrebško Concordio in splitskim Hajdukom v Splitu Splitčani so z lahkoto zmagali s 5 t 2 in s tem rezultatom potisnili doslej vodečo Concordio kar na tretje mesto. S tem se je položaj v hrvatski tabeli povsem izprememl. Na čelo hrvatskih klubov je stopil Hajduk, ki vodi za eno točko pred Gradjanskim in Concordio. V Sarajevu je domači Sašk premagal drugi splitski klub Split s 3 : 2. Split je moral nastopiti s petimi rezervnimi igralci. Visoko zmago je »lavil zagrebški Gradjanski v Subotici. Premagal je Bačko kar s 7 i 0. Najuspešnejši zagrebški igralec je bil Lešnik, ki je sam dal 4 gole. Z boljšo razliko v golih je Gradjan-ski sedaj pred Concordio, dasi imata oba kluba isto število točk. V Zagrebu »ta se srečala Hašk in Železničar. Zmagalo je z visokimi rezultati pomlajeno moštvo zagrebških akademikov s 5 : 0. V Varaždinu pa sta se srečali obe Slaviji: varaždinska in osiješka. Zmagali so domačini z 2 : 0. Tabela o hrvat$ki ligi bo do prihodnje nedelje seznam hiš, vil in parcel. Dama lepo vzame seznam, se vljudno zahvali in odide z obljubo, da si bo stvari že ogledala in da bo naprosila pisarno za posredovanje. Dame ni! ^Pač pa dobi ^v roke seznam nepoklican agent, ki se nato vrže z vso silo na posel in dostikrat vtakne čeden zaslužek, ki ga je odjedel neprevidnemu pooblaščencu za posredovanje prodaje. Po gotovih javnih in skrivnih lokalih so dnevno prav zanimivi sestanki teh špekulantov, ki do pičice premotre poslovni položaj in nato razpredejo svoje niti, da vlove interesenta za hiše in parcele in da v kaki zakotni pisarni podpišejo kupno pogodbo. Zatrjujejo, da se obrtna oblast skupno z davčno premalo zanima za te poslovne ljudi. Celje Vlom. Avtodelavnica Šulgaj na Cesti na grad je imela preteklo noč posebne goste. Ponoči so ee pritihotapili na dvorišče avtodelavnice Šulgaj blizu železniškega podvoza neznanci, ki eo razbili šipe na avtodelavnici m se splazili vanjo. Tu so najprej — najbrže iz maščevanja — razrezali v dveh avtomobilih notranjo opremo in sedeže ter naredili za okrog 10.000 din škode. Iz avtomobila nekega potnika eo ukradli kovčeg z raznim materijalom v vrednosti 2000 din. — Policija je pričela z obsežno preiskavo. Pri Voglajni je našla še nekaj predmeitov ie avtodelavnice ki med drugim neko vozniško legitimacijo, Dosedaj eo aretirane tri osebe. Vse kaže,^ d~ storilci kmalu razkrinkani in izročeni sodišču. Vremensko poročilo Kraj Barometer-sko stanje temperatura v C‘ e » > — E B U .5 = ■o c < e c ■o c. f Veter Pada- vine a & a ?! c « E Uiner, jakost) m/m vrsta Ljubljana ?58‘1 12*2 1-0 78 5 NE, — — Maribor 755-8 12-0 -2-0 80 5 w, — — Zagreb 753-8 9-0 7-0 90 10 0 6-0 dež Belgrad 755-t 13-0 7-0 80 10 NE. 5-0 dež Sarajevo 756-3 14-0 6-0 90 10 0 — — Via 753-t 9-0 3-0 90 6 NW, 4*0 dež Split 757-5 15-0 8-0 90 4 NW, 19-0 dež Kumbor 756-5 15-0 12-0 80 7 NW, 19-0 dež Rab 758-6 to-o 5-0 90 10 0 — — Doarovnlb 757-0 16-0 10-0 30 5 N« 10-0 dež Vremenska napoved: Delno oblačno, ▼ jutranjih urah zmerno hladno vreme. Najnižja temperatura na letališču je —2.4 stopinj Celzija. Koledar Danes, torek, 11. marea: Sofronij, škof. Sreda, 12. marea: Gregor L Obvestila \ Nočno slnžbo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va c. 43; Tmkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. Po znani in neznani srednjeveški Ljubljani nas bo peljal v svojem predavanju na Ljudski univerzi (Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije) v sredo, 12. t. m. ob 20 univ. prof. dr. Milko Kos. Na korist Društva prijateljev Golnika bo v petek v veliki Filharmonični dvorani dobrodelna akademija pod visokim pokroviteljstvom ge. banice Nije dr. Natlačenove. Nuden nam bo različen, zanimiv spored, za katerega jamčijo vsi sodeloval-ci, da bo na visoki umetniški stopnji. Že iz tega razloga vabimo k posetu te akademije, neglede na to, da je čisti dobiček namenjen v dobrodelne svr-he. Akademija bo v petek, dne 14. t. m. ob 20 v veliki dvorani Filharmonične družbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Dom Sv. Josipa i Sv. Mihaela za ubogu siro-čad, Hrv. Leskovar prosi za kakršnokoli podporo v denarju ali v materialu, da si bo mogel zgraditi nov dom za osirotele otroke. Sedanja stavba je majhna in v tako slabem stanju, da je nevarnost, da so podere. Darove je pošiljati na Dom Sv. Josipa i Sv. Mihaela, Hrv. Leskovac. ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Torek, 11. marea: »Cigani«. Red Torek. Sreda, 12. marca: »Brez tretjega«. Izven. Proslava 40 letnice umetniškega dela Hinka Nučiča in gostovanje Vike Podgorske, članov zagrebške Drame. ■ Četrtek, 13. marca: »Brez tretjega«. Red Premierski. Gostovanje režiserja Hinka Nučiča in Vike Podgorske, čl. zagrebške Drame. Opera. — Začetek ob 20. Torek, 11. marca: »Rusalka«. Red A. Gostovanje tenorista zagr. Opere J. Gostiča. Sreda, 12. marca: »Sabska kraljica«. Red Sreda. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške Opere. Četrtek, 13. marca: »Hlapec Jernej«. Red Četrtek. Program Radio Ljubljana Sreda, 12. marca: 7 Jutranji pozdrav — T.05 Pisan venček veselih zvokov (plašče) — 12 Nekaj lahke orkestr. glasibe (plošče) — 12.50 Poročila in objave — 13 Naijvovedi — 13.02 Šramel »Štirje fantje« — ti Poročila — 17.50 Balalajke in mandoline (plošče) — 18 Za nravni preporod naroda (prelat J. Kalan) — 18.20 Pevske vaje: Pojte z nami (vodi prof. L. Kramolc) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura: Vojaška oddaja — 19.55 Uvod v prenos — 20 Prenos iz opernelga gledališča; v 1. odmoru: Glasbeno v 2. odmoru: Napovedi aretirane tri osebe. Vse kaže. da bodo J predavanje (V. Ukmar) u razkrinkani in izročeni sodišču. * in poročila. Na mali svetovni razstavi v Clevelandu so se naši izseljenci zelo postavili | rodnega blaga in vezenin, narodnih noš, pre naslednja: Hajduk Gradjanski Concordia HASK Split SAŠK Slavija (V) Železničar Slavija (O) Bačka Najvažnejše 16 12 3 1 63:15 27 16 10 6 0 68:15 26 16 12 2 2 59:19 26 16 7 6 3 38:25 20 16 5 4 7 19:40 14 16 5 3 8 15:31 13 16 4 3 9 20:46 11 16 2 5 9 17:39 9 16 3 3 10 21:50 9 16 1 3 12 15:54 5 srečanje prihodnjo nedeljo (5) (6) (6) (12) (18) (19) (21) (23) (23) (27) bo IlO DO med* Hajdukom in Haskom v Zagrebu. Gradjanski nastopi v Osijeku proti tamkajšnji Slaviji. Ljubljana, 11. marca. V Clevelandu živi okrog 100.000 Jugoslovanov. Med njimi je okrog 75.000 Slovencev in je torej to ameriško mesto za Ljubljano drugo največje slovensko mesto. Poleg naših ljudi živi v tem mestu ogromno pripadnikov drugih narodov. Prav za prav je Cleveland neke vrste majhna Evropa. To ie bil tudi nagib, da so se občinski možje v tem nieslu domislili, da ne bi bilo napak, če bi priredili neke vrste svetovno razstavo v mestu. Newyorška razstava se je z velikim uspehom zaključila, vendar z manjšini kakor so pričakovali. Evropska vojna ie preprečila obsežnejšo udeležbo evropskih držav na razstavi, kakor so imeli to v načrtu Ne\vvorcani. V Clevelandu so prišli zato na misel, da bi prenesli razstavo v svoje mesto_ in s tem pripomogli k razvoju mesta. — Pridobili so s<>de’ lovanje vseh narodnosti m nazadnje je hiia svetovna razstava — kolikor je ie še ostalo prenesena iz Nevvvorka v Cleveland. Jugoslovanski paviljon je bil bogato lien, čeprav ne z vsemi predmeti, kateri so bili razstavljeni v Newvorku. Preden je bila ^po ročena želja Clevelanda, da bi dobil razstavo v svoje mesto, je naša država preeei blaga ze dala prepel jati v domovino. Toda zato so se tem boM trudili vsi naši izse jend v prv, vrsti Slovenci. Opremili so paviljon ti&o, da je bil med ostalimi skoraj nailepši. Vodstvo celotne razstave je odredilo, da tnm vsaka država poseben dan, na katerega lahko priredi posebno slovesnost. Prvi dan so imeli Angleži. Pavii io je bil sicer revno opremljen, toda zanimanje ie bilo velikansko spričo dogodkov v Evropi. -Enako zanimanje je vladalo tudi za grskl pa viljon, ki ie bil skoraj prazen, le opremijen z raznimi slikami. Posebno pozornost ie vzbujal iz kartona izrezan grški vojak evzon. jugoslovanski paviljon ie imel namen malo pobliže seznaniti Amerikance z našo državo. Amenkanci nas preradi zamen ju je io s Češkoslovaško Znano ie namreč, da Anglosasi niso preveč di bri zeml jepisci in je lakšno zamenjavanje pri n jih nekaj vsakdanjega. Za naš paviljon se te zelo zavzemal poslanik dr. Fotič posebno pa se iu-goslovanski konzul v Clevelandu. Slovenec dr. Mali s podporo vse jugoslovanske kolonije v mestu. V paviljonu ie bilo posebno veliko na- prog in podobnega. V paviljonu so bila ves čas, dokler je bil odprt, dekleta v slovenskih, hrvaških in srbskih narodnih nošah. Konec januarja je bil na razstavi jugoslovanski dan- Vse priprave j* vodil konzul dr. Mali, ki je povabil k sodelovanju vse skupine jugoslovanske kolonije. Na prireditev je prispel iz Washiegtona poslanik dr. Fotič, navzoč en pa je bil tudi clevelandski župan Bleitecn, ki je v pozdravnem govoru povedal, da smatra jugoslovansko kolonijo za najboljšo in najbolj marljivo ter napredno v mestu. Poudaril je, da nafti izseljenci svojo domovino Jugoslavijo odlično predstavljajo v Ameriki. Nato je župan izročil jugoslovanskemu poslaniku poedačen ključ, ki izraža iskreno dobrodošlioo. Na slavnostni akademiji so bil navzoči vsi visoki funkcionarji razstave in zastopniki mesta. Orkester je zaigral ameriško in jugoslovansko himno, nato pa je govoril clevelandski župan. Za njim je govoril konzul dr. Mali, ki je omenjal dragoceno delovanje velikih jugoslovanskih mol v Združenih državah. Potem 60 nastopali jugoslovanski pevski zbori in orkestri Skoraj dve tretjini programa so izpoj-nili s svojim nastopom Slovenci. Odrasli ttčenci slovenske Sole sv. Vida eo priredili nekaj doven-6kih plesov, nato pa sta nastopila skupaj pevska zbora »Slovenija« in »Zvon« pod vodstvom Ivana Zormana. Zapela sta nekaj slovenskih narodnih pesmi. Posebno zadnja točka sporeda je navdušila vse gledalce. V pisanih slovenskih narodnih nošah je nastopilo čez sto malih Slovencev in Slovenk, ki so vsi učenci šole sv. Vida. Z neverjetno spretnostjo so ob igranju harmonike zaplesali lepo slovensko kolo. Amenkanci so bili vsi presenečeni. Ravnatelj neke velike koncertne dvorane fe ponudil veliko vsoto vodstvu šole, če pripelje te otroke pred širše ameriško občinstvo. Na zahtevo navdušenega, občinstva so morali dečki in deklice prizor večkrat ponoviti, Po končani točki sta pristopila iz zbora deček in deklica k jugoslovanskemu poslanim dr, Fo-tiču. Deček ga je pozdravil v slovenščini, deklica pa mu je pripela slovenski šopek. Veliki slovenski ženski pevski zbor pa je zaključil prireditev z ameriško državno himno. Ta kraano uspela prireditev je silno poživite zanimanje «a jugoslovanski paviljon. Vodstvo celotne razstave je kmalu potem sporočilo, da je bil jugoslovanski paviljon med vsemi najbolj obiskan. MLADI EDISON Resnična filmska povest o mladosti velikega izumitelja Množice, ki nanje ▼ sedanji vojni tudi ne smemo niti niso tako nezadovoljni, kakor bi kdo utegnil v sovražnikove roke prihranjen za ves čas vojne se odigrava v sedanji vojni, velikopotezno, tako Slika na levi kaže zavezniške ujetnike, ki so jih me italijanskih ujetnikov z libijskega bojišča, ki Indijo. Mnogo so jih namreč pozabiti. To so ujetniki, ki s svojo nsodo najbrž misliti, saj jim je morda vprav zato, ker so padli pekel s strahotnih bojišč. Kakor pa je vse, kar je temu primerno tudi število ujetnikov veliko, lani zajeli pri l)unkerqueu. slika na desni pa tru-jim je sedanja vojna tako dala priliko, videti tudi dozdaj že pripeljali tja. Za ItgMtotMili ttiltrM I li|obl|aol. Jot* KraiuarU <• Izdajatelj: Ini Jo*« Sodja «• Uradnik. Mirko Javornik «*. Rokopisov aa rriteoi« ~ »Slovenski dom« "lebaja ttak delavnik ab 12 ~ V paaedaljklk |a IntranJIk •» Metečna naročnina |a H din. ta Inozemitvo U dla ~ Samo ponedeljski »Slovenukl dom« velja mesečno 6 dinarjev, polletna 26 dinarjev. celoletno SO dinarjev. Dradalltvei Kopitarjeva allea 6/1II «* Opravit Kopitarjev« allca &, Ljubljana m Teletea <0-01 d« 10 05 ~ Eodfital««! Maribor, Celja, Pini Jesenice, Kranj, Reve metlo, Trbovlje. Oertrude Oelbin: Tesla j'e res izumil »smrtne žarke« Ra daljavo 400 km bi uničili motorje na sovražnikovih letalih in povzročili tudi eksplozijo bomb na njih Vsak narod je brez dvoma ponosen na svoje slavne može ne samo zato, ker so 6i sami 6 svojimi deli, morda presenetljivimi izumi, pridobili velikih zaslug, pač pa tudi, ker so ponesli ime svoje domovine v svet in nanjo opozorili tudi druge narode. Tudi tisti ko6 zemlje, ki je danes zajet v meje Jugoslavije, je rodil može velikane, celo takšne, da je svet ob njihovi ustvarjalni sili nad njihovim umom ostrmel. Če kdo, potem gotovo spada med te izredne može veliki izumitelj Nikola Tesla, Hrvat, ki mu je bila njegova ožja domovina pretesna in mu je šele daljna Amerika omogočila, da je uresničil svoje velike zamisli. Danes je mož star že 84 let, a njegov duh še ne miruje, pač pa še vedno stika za novimi, dozdaj neznanimi tajnimi stezami, ki bi ga mogle privesti še do novih odkritij na polju elektrotehnike. Čeprav je telesno že nekako precej opešal, mu vendar današnji viharni ča6i dajejo vedno novih pobud, vedno novih mladostnih sil, ki naj zlasti vojskujočim se narodom prinesejo novih presenečenj, takšnih, da bo ob njih moral obstati tudi sedanji, tako strahotni letalski stroj ter pasti med staro šaro kot sredstvo, ki tudi pri najsodobnejšem načinu vojskovanju ne more več doseči nobenih uspehov. Le 2 milijona dolarjev in USA bi bile popolnoma varne Veliko pozornost je vzbudil ne samo v ameriškem, pač pa tudi v ostalem svetu razgovor, ki ga je imel pred nedavnim sotrudnik »New York Timesa«, William Lawrence s tem velikim Hrvatom. Čfoanikar bi bil rad kaj več zvedel o tako imenovanih »smrtnih žarkih«, za katere je slišal, da jih je Tesla izumil Dobil je najbrž presenetljivejii odgovor, kakor pa ga je bil pričakoval. Nikola Tesla mu je med drugim povedal, da je pripravljen odstopiti Združenim ameriškim državam svoj izum, s katerim bi bilo na razdaljo 400 kilometrov mogoče onesposobiti vsa sovražnikova letala, če bi se skušala približati. Treba bi bilo le okoli državnih meja zgraditi nevidno obrambno orožje in sicer na čisto znanstveni podlagi, s prenosom silne električne energije na večje daljave. Da bi mogli proizvajajti takšne »smrtne žarke«, bi bilo treba zgraditi posebne vrste priprave za prenos električne energije. Pri tem je pomembno tudi, da stroškov ne bi bilo več kot le 2 milijona dolarjev. Vsa dela bi bila lahko končana najpozneje v nekaj mesecih. Tako bi bilo v razmeroma kratkem času moči zavarovati in braniti meje Združenih ameriških držav pred še tako hudim letalskim napadom. Ogromen snop električnih žarkov ne bi uničil samo vsakega motorja v letalu, pač pa bi povzročil tudi eksplozijo bomb, ki bi jih letalo vozilo s seboj. Pri vsakem orožju pa je prav za prav še najvažnejše to, če imamo proti njemu kakšno proti orožje. Nobenega takšnega uspešnega orožja pa ne bi bilo proti »smrtnim žarkom«. Vprav zato bi bili še hujši. Vsa Teslova zamisel temelji prav za prav na štirih novih izumih Dva sta tudi že preskušena. Najprej je bilo treba narediti stroj za proizvajanje električnega toka v prostem zraku, dalje pripravo, a katero bi bilo mogoče pridobivati velike množine električnega toka, tretja priprava naj bi ta električni tok zbirala in pravilno razpolagala z njim, četrti aparat, od vseh gotovo najvažnejši, pa naj bi uničil motorje na sovražnikovih letalih in povzročil eksplozijo bomb na njih. Sele napetost 50 milijonov voltov bi zadostovala za potreben snop »smrtnih žarkov«. Mikroskopsko majhne iskrice električne energije bi se s to silno napetostjo prenašale na predmet, ki bi ga bilo treba uničiti, torej na sovražnikovo letalo. Nikola Tesla je tudi povedal, da se je 6 tem svojim izumom bavil nekaj let in da ga je v zadnjem času še izpopolnil. Časnikar William Lawrence priporoča na koncu, naj Združene ameriške države vendar sprejmejo to, za sedanje čase tako pomembno Teslovo ponudbo, 6aj bi na ta način prihranile težke milijarde, ki jih zdaj žrtvujejo zase ki za Anglijo. Dva milijona dolarjev nasproti tako ogromnim vsotam pač nič ne pomeni, povrhu tega pa bi bila še za vselej vama, sama in Anglija, pred vsakim letalskim napadom. Tudi če bi bila verjetnost uspeha 1 : 1000, pravi Lawrence, bi bilo vredno preskusiti ta Teslov izum. 2e če bi se z njim posrečilo zavarovati V6aj Panamski prekop, bi bil denar, ki bd ga Amerika izdala za izvedbo Teslovega načrta, povrnjen. Kapital pa nima smisla ... Podjetniki, ki dane6 izdelujejo orožje, letala in druge vojaške stvari za Ameriko in Anglijo, pa nimajo dosti smisla za najnovejši Teslov izum. Zavedajo se namreč, da bi stroji po njihovih, zdaj tako živahnih tovarnah, morali kmalu obstati, če bi država odkupila Teslov izum in 6e podala z drugimi miroljubnimi državami pod varno zavetje »smrtnih žarkov«. Kaže torej, da prav vsem le ne bi bilo čisto všeč, če bi bombniki morali prenehati s svojim uničevalnim delom. Če bi sovražnikovi jekleni ptiči prileteli čez mejo tudi nad njihove tovarne, bi se morda premislili in bi jim Nikola Tesla postal boljši prijatelj, kakor pa je morda zdaj. Nov enokrilnik, ki meče torpede Tudi Švedi so iznajdljivi. O tem priča prav gotovo letalo, ki so ga pravkar izdelali v štok-holmski tovarni, in ki velja vsekakor za neko posebnost. Letalo je enokrilnik in je narejeno tako, da lahko meče torpede. Ima dva motorja po 960 konjskih sil. Vsak molor ima avtomatični stabilizator in generator, ki imata namen zavijati letalo v umetno meglo, kadar zaide v nevarnost, da ga sovražnik zbije na tla. Prav preveč velike hitrosti to novo letalo ni zmožno. Leti lahko le j)50 km na uro. Na njem pa je prostora za tri može. »Dedušok je zaprt v Lubjanki. Njegov preiskovalni sodnik je Kedrov.c Poklical sem Kedrova ter se imenil, da bodo Dedušoka še tisto noč ob enajstih privedli v njegovo pisarno. Jaz na svojem mestu nisem imel pravice izpraševati jetnike. To jo izključna pravica uradnikov iz GPU. V izjemnih primerih pa le dovolijo zasliševati kakega jetnika, seveda če je zraven uradnik GPU. Ponoči ob desetih sem bil v Kedrovljevi pisarni. Bila je ▼ sohi devetsto štiriindevetdeset, v Lubjanki. Pojasnil sem mu, kaj nameravam. Morda bo dobro, če vem, kakšne okoliščine so privedlo Dedušoka do priznanje. Kedrov je pokazal na spis in dejal: »Berite to le, pa si boste čisto na jasnem.« Spis je obsogal več sto strani. Sestavljale so ga vprašalnice, za- prisežene izjave in podobno. Vmes so bila tudi priporočilna pisma, ki jih je Dedušok dobival ob različnih časih. Nazadnje sem prišel do zapisnika o navskrižnem zasliševanju, katerega pa ni vodil Kedrov. Po kakih dvajsetih tipkanih vprašanjih in odgovorih, bolj ali manj uradnih, se je pravilno zasliševanje nenadno nehalo in spis se je nadaljeval z dolgo zgodbo v Dedušokoveni lastnem rokopisu. Lahko sem uganil razloge. Ali je preiskovalni uradnik izgubil potrpljenje, ali pa je, bil preveč truden, kakor se je to pogosto pri' merilo. Naročil Je Dedušku, naj vso zgodbo napiše c lastnimi besedami vpričo straže. Prebral sem Dedušokovo zgodbo in videl, da j® mož bil docela nedolžen, dasi je podpisal uradno priznanje. Ko sem zaprl spis, sem dejal Kedrovu: »Kakšen primer pa je to? Knjiga s približno šesto strani, W ne pove prav ničesar in ki se končuje z besedami: »Dedušok priznava krivdo in preiskovalni sodnik priporoča zboru GPU, naj ga *a deset let pošlje na Solovjetski otok.« Zbor, ia katerega je podpisal Agranov, se s tem strinja.« Kedrov mi je rekel: »Da, tudi jaz sem ga predelal, pa si nisem mogel priti na čisto.« Nova trgovina je cvetela, da si Tom ni mogel želeti lepše. Z denarjem, katerega je služil, ei je kupoval papir, novo blago ter potrebščine za tiskanje. Imel je vsega zadosti zase, pa še vedno mu je ostajalo toliko, da je vsak teden pošiljal domov, da je kupoval očetu cigare in sestrici, kar si je poželela. Mati je vsa žarela od ponosa nad takim siinom. Vsem, ki so prej govorili, da ni pri čisti, je zdaj pripovedovala, kaj vse in koliko ji sin pošilja. Im nikdar ni pozabila pristaviti: »Vedela sem, da bo prišel čas, ko bodo ljudje uvideli, da je Tom nekaj več, kakor drugi fantje. Vse, kar je počel in čemur so se ljudje smejali, mu zdaj prav hodi.« Tudi Tomov oče je začel verjeti, da njegov fantič ni kar tako, kaj šele, da bi bil usekan, kakor so mu poprej dopovedovali vsi in kar bi bil že skoraj tudi sam verjel. Toda nekega dne je bilo vse te lepe zgodbe s Tomovimi zaslužki konec. Časnikarstvo je bilo Toma preobrazilo v gorečega domoljuba. Ni mislil na drugo, kakor kako bi pomagal Severu, s katerim je v državljanski vojni držal. Severnim državam je predla trda. Tom se je začel ba-viti z mrzličnimi poskusi, i-ako bi našel novo, neznano, strahotno orožje, ki bo pomagalo domovini na mah in učinkovito, orožje, zoper katero ne bo ni-kake obrambe. Spravil se je na razstreliva. Zavzel se je, da bo izdelal razstrelivo, kakor ga svet še ni poznal in ga dal na razpolago vladi. Poskušal je v vlaku med posameznimi izdajami listov. Skoraj bi bil pozabil na časnikarstvo, tako se je bil vrgel v delo za novi izum. Nekega dne, ko je bil že precej daleč, je zvedel, da se z vla- daleč, da se je sesedel, ko smo vedeli, da je treba samo še nekaj dni, kvečjemu še teden, dokler ne bo docela priznal, so ga nenadno na pobudo Vorošilova izpustili.« Iz tega se spet enkrat vidi, kako malo imajo obdolžitve, naperjene proti jetniku, posla z razlogi za njegovo zaprtje, celo če hoče že sam kaj priznati. V tujini so so prerekali ali so priznanja, ki jih doseže GPU, pristna ali ne. V ožjem krogu GPU niso tega vpra- šanja skoraj nikdar načenjali, zakaj to ni bilo tisto, kar je preiskovalni soduike zanimalo. General Primakov, ki so ga tako sneli iz krempljev GPU tik pred »priznanjem«, je služil domovini še tri leta. 12. junija 1937 so ga i maršalom Tuhačevskim ter sedmimi drugimi odličnimi generali ustrelili iz novih ter docela drugačnih razlogov. Samo enkrat v življenju, avgusta 1935 sem zasliševal političnega jetnika. To je bil Vladimir Dedušok, ki so ga bili leta 1932 obsodili na deset let koncentracijskega tabora na Solovjetskem otoku. Prijeli so ga v zvezi s škandalom, ki je našo vohunsko službo na Dunaju spravil v zvezo z nemško vojaško vohunsko službo. Dedušok sam, ki sem ga poznal, je bil docela nedolžen. Toda naš voditelj na Dunaju je bil tisti trenutek prevažen, da bi ga mogli odstraniti. Zato so naredili Dedušoka za žrtev. Dedušok je bil Ukrajinec in se je boljševikom pridružil med državljansko vojno, ter je služil v vohunskem oddelku več kakor deset let. Ko sem delal za Drugi urad sovjetske vohunske službe, sem leta 1935 prišel na nekaj točk iz dunajske zadeve, ki mi niso bile jasne. Menil som, da bi mi Dedušok morda pomagal to reč razjasniti. Zato sem vprašal Sluckega, ali bi bilo mogoče Dedušoka zaslišati. Slucki mi je dejal, da ima njegovo stvar v rokah oddelek GPU, ki ga vodi Mihael Gorb. In tako sem se zvezal z Gorbom. Ta mi je dejal: »Srečo imate, Krivicki. Dedušak je ravno na poti s Solovjetskegn otoka sem. Prišel bo v Moskvo, da ga izprašam, kaj ve o zaroti častnikov iz kremeljske posadke.« Nekaj dni pozneje me je Gorb poklical: kom vozi tudi stotnik Brackett iz poveljstva severne vojske. Na poti med Port Huronom in med Detroitom je Tom boječe stopil v riegov oddelek in mu ponazal steklenico s svojim razstrelivom. Stotnik ga je v začetku pomilovalno in omalovažujoče pogledoval, toda Tom se ni dal kar tako odpraviti in je vojščaku zatrjeval: »Res, gospod, iznašel sem razstrelivo, ki bi vam lahko dobro služilo v vojski.« Stotnik je videl vnemo, s katero mu je fant govoril, in vzbudilo se mu je zanimanje. Dejal je: »No, pokaži to svojo slavno reč. Kako se pa imenuje?« Tomu je resno odgovoril: »Dal sem mu ime »Močno razstrelivo Toma Edisona št 1« Stotnik ni hotel biti nevljuden in si je z obema rokama pokril obraz, da ni bilo videti smeha, ki ga je pri tej samozavestnosti obšel. Silil se je resno spraševati dalje: »Pa iz česa je narejeno to tvoje slavno razstrelivo?« Tom je hitel odgovarjati: »Iz žveplene kiltne, dušične kisline...« »In iz glicerina?« ga je ustavil stotnik Brackett. Tom Edison je potrdil: »Da, iz glicerina tudi«. Stotniku je zdaj zastal dih. Preplašeno je vzkliknil: »Fant, to je nitroglicerin, najnevarnejše in najmočnejše razstrelivo. Najmanjši udarec ob steklenico bi povzročil tak tresk, da bi nas vrgla vse v zrak in vlak razneslo na kosce...« Stotnik je planil iz oddelka ter drvel iskat sprevodnika. Že od daleč mu je vpil, naj takoj da ustaviti vlak. Med potniki s&.je ko blisk raznesla novica, da ima nekdo v vlaku nitroglicerin-(Dalje.) Ai česa je to razstrelivo?« je spraševal kapitan Brackett 6RHEBAL KRIVICKI* BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI Slucki mi je naglo odgovoril: »Ne, ne. Ne pošiljajte mi nič poročila. Pridite v mojo pisarno.« Ko sem bil v njegovi sobi, sem mu še enkrat povedal, da socialista ne moramo smatrati za vohuna današnje Avstrije, ker je bil pod socialistično vlado policaj. Slucki je prikimal: »Da, razumem, Zakovski ga je pripravil do »priznanja, da je bil socialistični policijski uradnik na Dunaju. Tudi priznanje! Toda nikar mi ne pišite poročila. Danes ljudje ne pišejo.« Toda brez ozira na to previdno vedenje, je Slucki posredoval pri predsedniku Kalininu za zaprtega avstrijskega socialista. Stališče Zakovskega je doeela dogovarjalo načinu, kakor je GPU pojmovala svoje dolžnosti. »Priznanja,« kakršna je dosegel on, so bila meso, s katerim se je krmila GPU. Moj avstrijski socialist ni bil nič bolj in nič manj kriv, kakor stotisoč drugih, ki niso imeli njegove sreče. Značilen za to je pogovor, ki sem ga tedaj imel s Kedrovim, enim od najspretnejših preiskovalnih uradnikov GPU. Dobil sem ga v Moskvi, v točilnici GPU. Pogovor je nanesel na generala Primakova, enega njegovih najvažnejših primerov. General Primakov, član vrhovnega poveljstva rdeče vojske, je bil prijet leta 1934. Kedrovu so dali nalogo, naj gn »izmolze«. Kedrov se je nad svojo slavno žrtev spravil z vsemi zvijačami svojega poklica. Stokal je, ko mi je pravil o tem. Potem me je vprašal: >Ali veste, kaj se je zgodilo? Prav ko smo ga spravili tako