r L n Največji slovenski dnevnik T Združenih državah Velja za ▼•© leto ... $6.00 IS Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA Listslovenskihdelavcev y Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ms Second CUm Matter September Zl, 1903, at the Post Office at New York, N. I., under Act of Congress of March s, 1870 HOJtfON: CBelaes S—«7« NO. 293. — ŠTEV. 293. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 15, 1931. — TOREK, 15. DECEMBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. PROTI MORATORIJU SE JE POJAVIL SPLOŠEN ODPOR REPUBLIKANCI PRAVIJO, DA HOOVER NI IMEL PRAVICE PROGLASITI MORATORIJA Senat se je organiziral, in republikanci so obdržali kontrolo. — Demokratski senator Dill je rekel, da je Hoover zato proglasil moratorij, da bi o-mogočil Angliji spraviti proračun v ravnovesje. Predsednikov korak bo navzlic temu odobren. Rankin je skušal dokazati, da je bil moratorij proglašen na zahtevo mednarodnih bankirjev. Japonci se hočejo umakniti TORNADO V ARKANSAS Ena oseba ubita, 15 ranjenih. — Mnogo hiš porušenih. — Ceste poplavljene. t— Samo stene sodišča še stoje. WASHINGTON, D. C., 14. decembra. — Od camden. Ark., h. decembra, por proti moratoriju, s katerim je bilo za leto dni ^gi tornadu v vzhod—pad- , , t v • ■ -i L * t. nem delu države Arkansas je v odgodeno plačevanje vojnih obveznsti, nepresta zadnjih treh dneh zaaei mesti no narašča. Danes se je vršila v kongresu ostra debata, in zdi se, da se bo danes nadaljevala. Demokratski senator Dill iz Washingtona j^ rekel, da je Hoover zato proglasil moratorij, da bi pomagal Angliji spraviti proračun v ravnovesje. Camden in Waldo. Pri tem je bila ubita 5-letna deklica, ranjenih rušenih. "Po viharju se je vlila velikanska ploha in je pripomogla še k večji nesreči. Vihar je pridrvel z jugozapada in je najprej pustošil po Waldo, Zbornični odbor za pota in sredstva se bo jutri j kjer je ostalo le še nekaj hiš, vse bavil z moratorijem. Zakladniški podtajnik Mills po~ , r , J , , . j-j . i „ I V Camdenu je tornado razde- bo zagovarjal predlog pred zbornico. Priglašenih je že več govornikov, ki se bodo pečali s to zadevo. Collier, ki je predsednik odseka za pota in sredstva, pravi, da bo predsednikov korak najbrž še koncem tega tedna odobren. Demokrat Sumner iz Texasa, ki bo najbrž postal načelnik justičnega odseka, je rekel, da je predsednik prekoračil polno moč s tem, da je pro-klamiral moratorij. Predsednika je treba opomniti, da ima pri takih zadevah kongres odločilno besedo. Hoover je sicer dobil dovoljenje od posameznih "voditeljev", kar pa nikakor ne zadostuje. — Ustava predpisuje, kako je treba take zadeve reševati, in ustavo je treba v vseh ozirih vpoštevati. Za predsednika sta se zavzela republikanec Beck iz Pennsylvanije in Luce iz Massachusetts. Beck je rekel, da bi bil za Združene države hud udarec, če bi zbornica ne odobrila moratorija. Naloga kongresa je, da podpira predsednika v vseh zunanjih zadevah. Demokrat Rankin iz Tennessee, ki bo jutri nastopil pred odsekom, je dejal, da so mednarodni bankirji povzročili moratorij. — To je najbolj zvit načrt, ki so ga kdaj napravili finančni raketirji, da bi potegnili ničesar slabega slutečemu narodu kožo s telesa. Senator Smoot, predsednik finančnega odseka, je vložil najavljeno predlogo, naj se dovoli narodom plačati svoje dolgove v Združenih državah s srebrom. Demokrat Dill je stavil protipredlog, naj se skliče mednarodno valutno konferenco, koje svrha naj bo uveljaviti srebrno valuto. Seja finančnega odseka se bo vršila v sredo. Pri oni priliki bodo razpravljali o moratoriju ter od predlogu senatorja Johnsona, naj se preišče, koliko tujezemskih vrednostnih papirjev so prodali bankirji ameriškemu narodu. Ko se je senat organiziral, se je izkazalo, da so republikanci obdržali kontrolo. LAŠKI PARNIK SE JE POTOPIL 30 Italjanov utonilo. — Sto jih je bilo rešenih. Celo noč so se borili proti viharju. RIM, Italija, 14. decembra. — Ivo se je potopila italijanska vojna vlačilna ladja Teseo, je utonilo 30 mornarjev ob obrežju Sardinije. Več kot sto mornarjev jo rešila križarka Trieste po štiriur-nem napornem delu, ko je skuša-j i>- • hiir. m. 1 la križarka spustiti v velikem vi- li) in mnogo poslopij je bilo po- * _ harju rešilne čolne v morje. Križarka je zavozila v silovit vihar na potu iz La Madalena v Ci-vitavechio. Vlačilna dalja je izgubila krmilo in po dvanajstih urah se je nahajala samo 12 milj WILSON NI IMEL DENARJA ZA INAVGURACIJ0 Predno je bil Wilson in-auguriran, si je izposodil pet tisoč dolarjev. — Edino Wilsonovo posojilo. Woodrow Wilson, predno je odpotoval iz Princetona 3. marca 1913, na svojo inavguracijo kot predsednik Združenih držav v Washington, si je izposodil pet tisoč dolarjev. To je bil mogoče prvi denar, ki si ga je Wilson kdaj v življenju izposodil. Kot predsednik Princeton vse-učiliš a, Wilson kot izvoljen predsednik Združenih držav, ni imel nobenega voza in nobenega avtomobila. Ni imel niti toliko JAMŠČINA ZA JAPONSKE INTERESE V MANDŽURIJI TOKIO, Japonska, 14. decembra. — Odkar je postal stari Inukaj japonski ministrski predsednik, je sprejel včeraj vprviČ v avdijenci časniške poročevalce ter jim pojasnil japonsko politiko. Rekel jim je, da noče Japonska niti pedi mandžurskega ozemlja, odločno pa zahteva, da mora maršal Cang Hsue Liang odpoklicati svoje čete iz okolice Čin- cova. od mesta, od koder je odplula. Ladja je poslala SOS klic in italijanska bojna mornarica je , ^ . , . „ .. . , - i j- - o ! sredstev, da bi mogel plaeati ve- poslala svoje ladje na pomec. «>a-' ' . . . 1 1 - 1 rp - . ; K-1 __s like .stroske inavguracije. Takoj, mo križarka Trieste je bila zmoz- na premagati viharno morje in je dospela do potapljajoče se la-J P"vil inavguracijski ples. ... . • i • V vsem svojem življenju je bil dje in )e rešila mornarje, ki so se I , • A», najbolj priprost. borili z morjem. Križarka je dospela do pone- Prve dneve predsedništva, pra srečene ladje ob pol šestih zjutraj ] vi njegov življenjepisec in je rešila nad sto mornarjev. Ob da je Wilson za zajtrk popil dva pol desetih zjutraj se je ladja po- surova jajca v soku dveh poma- topila. SOS klic Teseo je naznanil, da se ladja potaplja in da je voda vdrla v spodnje prostore in da je obenj v strojih pogasnil. jal nekaj največjih poslopij. Od največje cerkve v mestu in od sodne plače so ostale samo stene. V Camdenu je bila zakopana v razvalinah domače hiše pet let stara Helen Colvert; njen oče in 2 leti stara hčerka pa sta bila ranjena. Navzlie velikanskemu opustošenju v Waldo ste bili ranjeni samo dve osebi, namreč postajena-čelnik J. T. King in njegova žena. ko je vihar odnesel streho železniške postaje. Dež je nato lil -j tako silo, da je bilo več oslopij zalitih. Več sto oseb v obeh mestih je broz štrli? in so dobile zavetje v mestu Magnolia. Več sto vojakov je bilo poslanih na kraj nesreče, da pospravijo razvaline z ulic. Pomagajo jim požarne brambe iz Camdena in Eldorado. Tornado v Waldo je dosegel samo tako nižino, da je večinoma odnesel strehe s hiš, zato tudi ni bilo toliko mrtvili. V Camdenu pa je vihar prišel nižje in je bilo porušenih nad 50 hiš; zlasti veli-j ka škoda je v trgovskem delu' mesta, kjer je bilo porušenih 12 bra. — Sovjetska republika bo poslopij. ' postavila največji kip na svetu v ko je prišel v Washington, je od VELIKANSKI KIP LJENINA Kip bo visok 370 čevljev. — Bo največji ldp na svetu. — Stal bo v pristanišču v Ljenin-gradu. MOSKVA, »Rusija, 14. deceni- ranč in skodelico kave. — Kakorhitro se to zgodi —i je rekel Inukaj — bodo japonske čete izpraznile -zasedeno man-džursko ozemlje in se bodo umaknile za progo južno-mandžurske železnice. V Mandžuriji bo zopet zavladal mir. Iz teh težav ne vidim nobenega drugega izhoda. Tudi L'ang bo moral prej ali slej to izprevideti. Ministrski redsednik Inukaj je star že sedeminsedemdeset let ter je rešil Japonsko že iz neštetih zagat. — Amerika — je dejal, — je najbolj mogočna dežela na svetu. Nobeni državi niti na misel ne pride, da bi se spustila z Arneri- Baker, ko v boj. — Vse, kar zahtevamo je. da se Kitajska točno drži pogodb. Japonska je žrtvovala za izboljša- SMRTNA KOSA Sinoči ob 10. zvečer je umrla pri Revnem Lazarju na Long Island rojakinja Ana Moletz. Pogreb bo v četrtek dopoldne s sveto mašo, ki se bo brala ob 10. uri v slovenski cerkvi na Osmi cesti. Pokopali jr> bodo na St. Johns pokopališču. Zapušča moža in dva otroka. Naj v miru počiva ! v obeh mestih je bila uničena vsa razsvetljava. FRANCIJA HOČE VSTAVITI NAPAČNA POROČILA PAKJZ. Kramoja. 14. dee. — Francoska vlada je odredila, da palicija iadedi vse one osebe, ki ži tuje špekulante, ki želijo da bi vsled napačnih poročil znižali ceno franka in bi s tem kupili razširjajo napačna poročila o pa- francoske franke v špekulacijo, dan ju franka, rvlrd česar razbur-1 Ministrski predsednik Laval bo jaj«» francosko in tudi tujo jav-; izdal v ta namen ukaz. da se za-no*t. j brani tujiin agentom kupčevati a Pariški lint "Paris Bourse" dol-i francoskim denarjem. MAJNARJI V KENTUCKY GLASOVALI ZA STAVKO PrXEVXLLE, K.. 14. decembra. Okoli 250 premogarjev iz Harlan in Bell okraja je sestavilo organizacijo, ki je takoj glasovala za stavko, ki se ima pričeti s 1. januarjem 1932. POBEGU KAZNJENEC ŠE VEDNO NA PROSTEM LEATHEXWORTH. Kan., 14. decembra. — »Samo eden kaznjenec, star 63 let, izmed sedmih, ki so ušli iz kaznilnice, je še na svobodi in se je izognil vsem zasledo valcem, ki so ustrelili tri, enega so pripeljali ranjenega nazaj v kaznilnico, dva pa nepoškodovana. Kaznilniški pazniki in policisti iščejo Earl Thayerja, ki je imel zaradi ropa poštnega vlaka odse-deti 25 let, pa je z drugimi kaznjenci pobegnil iz kaznilnice. počast Nikolaja Ljenina, ki je bil vodilni duh boljševiške revolucije leta l'.m in do leta 1924, ko je umrl. Ruski "kip svobode", velikanska podoba Ljenina, ki bo visok 370 čevljev, (»4 čevljev višji kot pa kip Svobode v neivvorškem pristanišču, bo postavljen v pristanišču v Ljeningradu z velikim svetilnikom na vrhu. Neka tvomiea v Ljeningradu je predlagala ta načrt sovjetski vladi. Potrebni denar za ta kip bo zbran med delavci, ki bodo tudi žrtvovali svoje delo v prostih urah. NIKOLAJ BO ZOPET POROČIL SVOJO ŽENO POŽAR V PETR0LEJSK1 ČISTILNICI BAY ON NE, N. J., 14. dec. — Iz neznanega vzroka je nastal požar v Gulf Refining Co. Gasilci so po enourn^m naporu pogasili o-genj, toda dim, ki se je dvigal iz pogorišča, jim je onemogočil vsa do nadaljnje delo. LONDON, Anglija, 14. decembra. — Romunski princ Nikolaj bo. kakor poroča Daily Herald, zopet poročil svojo meščansko ženo. katere kralj Kari, njegov brat den s svojo ženo in hčerjo Diano, WINSTON CHURCHILL PONESREČIL V NEW Y0RKU Angleški državnik, bivši za-kladničar, Winston Churchill, je imel svojim avtomobilom sinoči nezgodo, ker je nek drug avto mobil zadel v njegovega na peti Ave. in 77. ulico. Churchill je bil prepeljan v bolnišnico, kjer so zdravniki dognali, da ima izmak-njeno kost v kolku in je ranjen na čelu in nosu. Churchill, ki je star 56 let in je prišel v Ameriko šele pretekli te- ŽENSKA OBEŠENA V TURČIJI Prva ženska obešena javno. — Kmetje so čakali celo noč na polju. — Obešena ob jutranji zori. LSTAMBUL, Turčija. 14. dec. Prva ženaka je bila zgodaj zjutraj javno obešena v vasi Tuzpa-zar blizu Spa rte. Lansko leto, v svetem moliame-i danskem mestecu Ramazan. je u-. nje Mandžurije nad eno milijar-' b||a neko r^Ug0 žensko s sekiro in do dolarjev, vsled česar je upra-1 yze|a od njenega moža, ki jo vičena zahtevati, da so njeni in-' je nagOVOril za umor, da bi S; teresi zaščiteni. Nadalje mora mogei poročiti z drugo, skrbeti za varnost 800,000 Korej-. Zjutraj je bil hud mraz, toda cev, ki so japonski podaniki. več sto kmetov iz bižnjih vasi so Izrazil je upanje, da se bodo j celo nog čakaij prj ognjih na po-kmalu začela direktna pogajanja jju videli, kako bo šla Fa- med Japonsko in Kitajsko za u- tima jjaim v smrt na vešalih. ravnavo mandžurskega spora. Pogovor je zaključil z opazko, da bodo Združene države kmalu DDIJJfTe A prenehale varčevati in zopet za- 11 ALU All J Ail llUM/tOA čele kupovati svilo, kajti Japon- ADICVll A CAXITlUllA ska potrebuje denarja UBIMUiLA bANUHUA RIM, Italija, 14. decembra, —i Najmlajša hči italijanskega kralja 16-letna princesa Marija, je obiskala indijskega voditelja za neodvisnost Indije, Mahatma Gandhija,- v hiši njegovega gostitelja generala iMario .Morisa in sta pol ure govorila v angleškem jeziku. Ko je Gandhi pričel moliti, je princesa nehala govoriti. NEMIRI NA PORTUGALSKEM LIZBUNAiR, Portugalska, 14. decembra. — V mestu Evora so izbruhnili nemiri proti diktator-stvu. Med nemiri je bila ubita ena oseba. ni hotel priznati za elaniorf kra- j si nastanjeni v hotelu Waldorf, ljevske rodovine. j Churchill je stopil iz svojega av- Xikolaj bo zahteval svoje pra-' tomobilo in je šel preko ulice, ko vice kot navadni meščan, ker se je ga zadene avtomobil, ki. je prišel odpovedal vsem kraljevskim pra-J z nasprotne strani in katerega je vicam. 'Najvišje sodišče je razve-1 vozil Mario Constasing. Consta-1 javilo njegovo poroko z gospo sing je dvignil Churchilla v svoj Pri begu so kaznjenci obstre- j Jan Lucijo Deletj in zdaj se ho- j avtomobil ter ga odpeljal v bol-lili kaznil. ravnatelja White, ki se če kot navadni meščan ž njo zo- nišnico. Churchill bo nekaj dni sedaj zdravi v bolnišnici. ! pet poročiti. I moral ostati v bolnišnici. CUNARD PROGA BO DOGRADILA PARNIK LONDON, Anglija, 14. dec. — Cunard proga je sklenila, da bo skončala novi parnik, ki bo največji na svetu, četudi ne dobi od vlade nikake podpore. iNadaljnje delo na novem par-niku je bilo ustavljeno prejšnji ted^n, ko je bilo odpuščenih 3000 delaveve. Vladni zastopnik je v poslanski zbornici izjavil, da je vladna pomoč nemogoča, da bi se zopet obnovilo delo na parni-ku. * Predsednik Cunard proge Sir Percy Bates, pa je izjavil, da bo družba z grajenjem zopet pričela, dasi ni pričakovati, da bi se delo pričelo pred šestimi meseci. PARNIK ZGOREL NA KITAJSKEM ŠAiNGHAJ, Kitajska, 14. dec. Parik "Tatch" je zgorel na reki Jangce in domneva se, da je 30 ljudii izgubilo življenje. Na par-niku je bilo okoli 250 potnikov. Mnogo nled njimi, ki so bili rešeni, so ožgani, in se nahajajo J, nevarnem položaju. Parnik je pogorel do vodne gladine. Naročite se n* "Glas Narod*" — največ]] slovenski dnevnik T Zdra-ftetih AriiTah. AVTOMOBILSKE NESREČE V NEW YORK« Zadnje tri dneve v tednu so avtomobili usmrtili dva dečka, šest oseb poškodovali, med kate« rimii je bil 71-letni starček. Starček Max Popek je bil na potu cerkev, ko ga je zadel avtomobil« ki je zdirjal dalje in pustil moža ležati na ulici. Ambulančni voz ga je prepeljal v bolnišnico, kjer pravijo, zdravniki, da se nahaja v zelo resnem položaju, ker mi; je mogoče razbita lobanja, ••tilIIIIVI" NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 15, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In C. 8. A. Owned and Pnbttahad by •MWWW3 PUBLISHING COMPANY (A Corporation). L. Benedlfc, Treaa of b ustne« of the corporation and addresses of above officers: Mi W. llth Street. Borough of Manhattan, New York City, N. I. »GLAS NARODA (Voice 1 the People) Xtsued Brery Day Except Sundays and Holidays RUSI IN JAPONCI V AZIJI a colo lato velja Hat sa Ameriko ta Kanado______$6.00 pol leu------43.00 ftetrt leta ....41.50 Za New York aa celo leto $7.00 Za pol leta ----------------------—.$3.50 Za inozemstvo sa celo leto___$7.00 Za pol leta _______________________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on agreement. "Olas Naroda" Uhaja vsaki dan tzvxemftl nedelj In praznikov. Dopisi brea podpisa ln osebnosti ae ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli poAUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, MV*mo, da aa nam tudi prejinje blvalltte naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NABODA", $1$ W. lBth Street. Nem York. N X. Telephone: CHelsea 3—387$ KONGRES IN PROHIBICIJA Ta teden se bo za M v kongresu boj za prohibicijo in proti nji. Na koiigrosnike !>«» naslovljenih ver javnih ]»i-sem, v katerem bodo konp-osniki utemeljevali svoje stališče glede tega perečega vprašanja ter pozivali svoje tovariše, naj nekaj ukrenejo v tem oziru. Dasi je med demokrati precej suluieev, bo iz njihovih vrst izšla inicijativa, naj skuša zvezna blagajna pokriti svoj primanjkljaj z davki na alkoholne pijače. Umevno je, da so na boj pripravljeni tudi suliaei. Senator Sheppard iz Texasa .je zapretil Jolinu J. Haskobu, predsedniku demokratskeg narodnega odbora, da bi pri prihodnjih volitvah ne bil za stranko noben korak bolj nevaren kot če bi se demokratje zapletli v prepir o proliibieiji. Henry H. Currau, predsednik vso deželo obsegajoče "Association Against Th<5 Prohibition Amendment", je pisal vsem kongresni kom, naj se odločno zoperstavijo na-! siljui Antisalouske lige. Edwin C. Dinwiddle, tajnik prohibicijskega general-j nega štaba je zamozavestno izjavil, da organizirani suha-' či ne bodo nikdar dopustili, da bi mokrači zmagali. Isto-časno je obdolžil Jouetta Slmusa, tajnika demokratskega narodnega odbora, da je napravil iz tega odbora propa- j gandni urad za Raskoba in mokrače vsplošnem. F. Seott MeBride j<- dejal, da bodo pristaši Antisalouske lige odločno nastopili proti vsakemu kongresniku. i ki bo skušal spraviti na površje vprašanje prohibicije. Curran je v pismu, ki ga poslal k on grešni kom. navedel izjave škofa Jamesa Cannona Jr. in predsedniec "Women's Christian Temperance Union", ki sta leta 1913 in 1914 izjavila pred posebnim senatnim odsekom, j da bi bilo najbolje, če bi narod sam odločil glede prohibicije. Svojo izjavo je zaključil z besedami: — Antisalonska liga vas torej hoče leta 11K51 kaznovali, ker skušate doseči tisto, za kar je leta 19K» prosila. Ko se bo približal čas za nominacije in volitve, ne bodo McBride in duhovniki, ki se pečajo s politiko in poslušaje njegova povelja, edini Amerikam*i, ki bodo šli na volišče. Obeta se hud boj. in vse kaže. da bo proliihicijsko vprašanje se v tem kongresu definitivno rešeno. Nastop Japoncev v Mandžuriji ima izraziti značaj onih brezobzirnih prijemov, kakršnih so so evropske velesile pred vojno vselej posluževale napram Kitajski. Z zasedbo Ci cika rja pa sega zadeva daleč preko okvira kitajsko-japonskega spora ter dobivava 1h obeležje boja za premoč na Daljnem vzhodu med Rusijo in Japonsko. Mikadova vlada, ki se je lotila mandžurskega pohoda na, aahtevo vojaških in velekapi-talističnih krogov, je sprva zahtevala od Kitajske le izvedbo o-nili pogodb, ki jih je bila od Kitajcev izsilila leta PH5, ko so o-stali interesenti imeli važnejšega posla na evropskih bojiščih in jim je bilo japonsko zavezništvo več ko dobrodošlo. Čimbolj pa je postalo očito. da se odločilne velesile Lige narodov zavoljo nasprotujočih si gospodarskih interesov ne bodo povzpele do energične akcije v prid Kitajski, so Japonci z vso naglico nadaljevali zasedbo važnejših mandžurskih krajev vedoč. da o strogih sankcijah proti kršilcu miru ne more biti niti govora. Porabili so vsak najmanjši povod za svoje prodiranje in postali so za povode tako tankočutni, da pozivajo na odgovornost Kanton in Nanking za vsak letak ali anonimno pismo, ki se dotika njih najobčutljivejšega mesta : poziva na bojkot japonskega blaga. Pri tem pa so obenem razkrili vse svoje davne načrte za podjarm-Ijenje bližnje azijske celine za izločitev vsega evropskega in ameriškega vpliva iz območja nominalnih meja kitajske republike. Tako so morali pri svojem prodiranje trčiti ob interese Zveze sovjetskih republik; pokazali so tudi v tem pogledu, da so si izbrali najugodnejši moment. Tri močne karte držijo v rokah; neslož-nost zapadnih držav belega plemena. ki s c ne morejo zediniti na skupen uastop. slabost kitajske republike, ki po dolgoletni državljanski vojni, gladu in poplavah šele namerja prve korake za organizacijo države, in notranjo nemoč 'Rusije, tega najstarejšega tekmeca pri delitvi kitajskega plena. Ne da se tajiti, da je Japonska zelo dobro poučena o slabosti Rusije, kakor je dobro poučena o nesložnosti belih velesil. tvorila zunanja Mongolija, ki je že pre svetovno vojno podlegala ruskemu gospodarskemu vplivu. Tudi tu so bojševiki leta 1924 u-stanovili "narodno samostojno'' republiko, ji dali svojo ustavo, u-vedli svoj upravni in gospodarski sistem ter organizirali denar-stvo in vojsko. Pod neposredno rusko oblast je s tem prišlo obsežno Ozemlje (Tuva s površino 105,000 k v. km in. Mongolija z 1.850.000 kv. km, dasi zelo redko naseljeno, vendar polno važnih gospodarskih možnosti. Znatna ruska kolonizacija (v Tuvi je 20.000, v Mongoliji o-koli IKJ.000 Rusov) je obe ti dve "samostojni" republiki vse bolj in bolj priklepala na Zvezo sovjetskih držav, osobito ker boljše vik i skrbno pazijo na to. da je videz samostojnosti čim bolj o-hranjeu. Uradne sovjetske pobli-kacije pa ne taje. da sta obe republiki samostojni le toliko časa. dokler po svoji gospodarski strukturi ne dozorita za sprejem v SS8R. Tega gospostva sovjetom doslej ni nihče osporaval. ker formalno za to ni bilo povoda, tehnično pa bi vsaka oborožena intervencija bila vsaj silno težavna, kajti med kitajsko Notranjo Mongolijo, in svobodno Zunanjo Mongolijo leži skoro neprehodna SI New York, N. Y. j cer v prid Slovenskega Delavske- • .. . , ... ga Doma. tarani isv. Cirila pnrede 31. t , . . decembra Silvestrov večer v cer-1 bet}3] »» J* ,eillU ,Ual° tlho kveni hali na Osmi cesti po bla- i na Use!sa: blaV0C se pripravlja goslovu in zahvalni pesmi, ki bo na nekaj velikega in lepega. Mu- ob pol osmih. Med pošteno zaba- ^ Že v mareu" Pa pov<" bavo bomo poslušali, kako bo štr- bunknilo Staro leto. ki nam je prineslo mnogo lepih, pa tudi grenkih doživljajev, v morje več-1 nosti; obenem pa boiuo pozdravili .Novo leto ter si voščili srečo Eden navzočih. Noranda, Kanada. Približali so se božični praizni- iti ox ium.111 1 • J , 1-1 1 in blagor za bodočnost. Nespamet - ^ , °ri' VSak l'!°Vok z Celjem no bi ravnal, kdor misli doma o-- 7 V žalske kuhinje. R™ie* J5/ d,a nekateri bodo z ( veseljem uživali božične prazni-Nekdo, ki ve. kaj se pripravlja/ ke, kaj pa naši bratje, ki so tu že . par Jet brez vsakega dela in jela. Detroit, Mich. I V in \ dv°1m/h Pričakuje- ■ jo boljšega, ah zalibog. delavske V nedeljo, dne 22. novembra \ razmere se ne izboljšajo. Veliko je pevsko in dramatično društvo • je revežev, ki so se morali podati "Slavec" vprizorilo igro "Čarov- j v to obljubljeno deželo, da pri- nica". Malo kesan sem že za po-J hranijo doma svoja posestva, a ročati. a bolje je kasno kot pa žalibog tu jih tepe pa zopet tuja nikoli. "Slavec" je še jako mlado dru- šiba. Torej rojaki, pomagajmo na puščava Gobi. nem je bilo občinstvo nad vse za- Zemljepisno spadata Tuva in Mongolija v porečje sibirskih rek. štvo, in to je bila njegova prva šini bratom vsak po svoji moči. prireditev. Vpoštevajoč današnje! Končno voščim tudi vesele slabe delavske razmere, je imel praznike Petru Zgagi. Obenem udeležbo nepričakovano veliko.' prilagam Money order z« nadalj-Dvorana je bila polna.-V sploš-; no naročnino. F. Brega r. dovoljno s programom. Mešani zbor "Slavca" nam je narodnostno pa so si sovjeti pri-j zapel krasno pesem, med dejanji bližali Mongole s tejn. da so na | sta bila peta dva ženska dueta obeh bregovih aBjkala ustanovili 1 "Sladko upanje" in "Na tujih j Bur jato — mongolsko avtonomno i tleh". POHLEP PO ZLATU Ženske, saj jih poznate se rade vtaknejo v vsako stvar in hočejo vse vedeti. Ce imaš avtomobil, stavim, da bo tvoja žena sčasoma rekla, da več ve o avtomobilu nego to. Ivo ji boš odgovoril, moraš biti bolj previden kot je bil oni rojak, ki ji je rekel: — Ti o avtomobilu popolnoma nič ne veš, pa še tisto, kar veš, si se od mene naučila. Neki ne\vyorški dnevnik zagovarja Mellonov davčni načrt in pravi, da je treba na vsak način plačati račun za vojno in vladno blaznost. Pred štirinajstimi leti bi zaprli slehernega, ki bi si drznil trditi, da je vojna blaznost. Zaprli bi ga zastran veleizdaje. Tedaj je bila vojna "svetu stvar", že vsaj za tiste, ki so vlekli milijonske dobičke iz nje. Ce bo v Združenih državah vpliv raketirjev in zločincev tako naraščal, bo treba kmalu uveljaviti take odredbe kot so v gorski republiki Andorri. Tam si vzame sodnik po zaključku procesa osemdnevni dopust, da pobegne iz dežele ter iz kakega varnega kraja brzojavi, kakšna kazen naj zadene obsojenca. cNesigurnost vlagateljev m Reven snubec je prišel k bogatinu in zasnubil njegovo hčer. — Prisegam vam. da jo boin na republiko, ki naj tvori privlač- Da je bilo to res lepo petje, je nost za astale mongolske rodove, dokaz, ker sta pevki dobili buren spremembe vrednosti denarja so _ I vzrok, da si ljudje želijo svoje 1 rokah nosil, ce . . . rgra "Carpvniea" je drama. Če j frontne prihranke obvarovati na P<\ ^ besedah > Pa v d ta način, da jih čim plodonosne- [ zmanjkalo sape. To splošno' — kai ' — > poizvedoval živeče izven ruskih meja. Take aplavz, privlačnostne geopolitične tvorbe je Moskva organizirala na vseh svojih mejah. Tudi v Turkestanu imata Uzbekija in Kazakstan enak pomen: pritisk na oddaljeno. nuni Tibetom in Mongolijo ležečo pokra ino Siukiang. ko je prebivalstvo je po pretežni večini muslimansko in lf nerado prenaša kitajsko vrhovno oblast. Ruski izvoz v Kašgar. glavno mesto obmejnega dela Kitajskega Tur-kestana. narašča od leta do leta. železnica Turksib pa bi brez dvoma vse gospodarsko življenje potegnila na severozapad in s tem pokrajino odtrgala od Kitajske. Pri takem stanju stvari Japon- si pa pogledal občinstvo geni in tretjem dejanju, bi jo ime- I 111 varno naložijo. . ci niso mogli držati križem rok. Vojaška stranka je v ministrskem Dll so njihovi napori naperjeni v VLAGATELJEM SAKSER STATE BANK 8 e naznanja, da bodo v par tednih sprejeli od državnega departments naznanila in pole, v katerih bodo i morali navesti svoje terjatve. Ct se je kdo .medtem preselil oziroma izpre-menil svoj naslov, naj tO sporoči S a k s e r ate B a ti k s polom, naj mu pojejo naznanilo in po-iia sedanji naslov. li. katastrofalen požar v bo l ogni Mestna opera v liologni je postala žrtev katastrofalnega požara. ki je izbruhnil v tzgodnjih jutranjih urah na odru m ki so ga ljudje opazili šele tedaj, ko se je bil razširil že na vse poslopje. Gasilcem pa se je le posrečilo, da so rešili operno dvorano, dočim je zadnji del gledališča z odrom popolnoma pogorel. Uničene so bile scenerije za štiri opere in električna oprema, ki so jo bili dogo-tovili preteklo poletje. -Stcvarna škoda resega 6 milijonov lir; velika je tudi umetniška škoda, ker bodo predstave za vso zimsko .sezono prtkinjene. Žr-te v požara so postala tudi številna glasbila, ki so jih bili pustili v orkestru po večerni generalni skušnji. Vtzrok požara bo kratki stik. Gledališče so zgradili 1765 na zgodovinskih Meh o načrtih Antonia Bibiena in je bilo eno najslavnejših na svetu. svetu proti glasovom finančnega in zunanjega ministrstva sklenila mandžursko intervencijo' ter se takoj poslužila ustavne določbe, glasom k oje vojni minister ter šefa a d mira 1 nega generalnega štaba nista podrejena vladi, marveč mimo iu preko nje naravnost ce- prvi vrsti proti Mosvi. se vidi iz naglice, s katero so zasedli pete-romostje preko reke !N"oni, važno železniško križišče Cieikar in mesto ilajlar. ki leži ruski in mongolski meji enako blizu. Očivid-no hočejo ruski ekspanzirji udariti v bok. obšli so na ta način puščavo Gobi in pot za operacije v saitju. Pri prodiranju po mandžurskih j Mongoliji jim je oprta, tleh se je dovolj jasno, pokazalo. | da : ^ j0 po težini popolnoma kritik, če se vas samo za to ne-1 odgovarjala zlatu. Imeli so urad-dolžno besedo '*bog" kritizira. na potrdila o težini in kakovosti Vam je to jasni dokaz, da vam zlata. Seveda so ta potrdila bila take kritike sploh ni vpoštevati. dobro ponarejena. Imeli so lepe ^Slavce" pokazil si, da imaš pri- posebno med kmeti in ma- jatelje. Tako naprej delaj in u-! 1,mi trgovci, ki so bili veseli, da zeljo jt- izkoristila mednarodna organizacija zelo prepredenih sleparjev. ki so trenutno preložili "sedež" svoje organizacije v Turčijo. Poslovanje teh sleparjev je bilo dobro proračunano in se je seveda vršilo v največji tajnosti. Prodajali so "zlato" po uradno določeni ceni. Vse te kupčije so se vršile tako "pod roko". Vsakega kupca so morali posamezni obdelovati. "Xa mesto zlata pa so prodf»jali neko čudno kovinsko speli 'je gotov. Sedaj pa naprej! Xa starega leta večer priredi Delavski Dom veselico. Pri programu sodeluje "Slavec". Vpri-zorjena bo igra "Bedak Pa vlek" so mogli svoj papirnati denar tako "lepo" naložiti. Trgovina je cvetela, kajti na orijentu zelo ljubijo zlato in se mali človek še vedno ni privadil na papirnati denar. Pred dnevi pa je policija Igrajo namreč sami otroci. 22 Pod sleparjev, ko je jih bo, od 4. leta d«. 14. Kdor bo ravno Podajal večjo količino zlato videl, bo tudi prepričan, da 1a- Tako Pri«,a zad«'va na dan. slovenski jezik še ni pozabljen tu-1 Vlada -»c 1Zllala P0ZIV na Prebl di med tu rojenimi <»trr»ci. Tu boste videli delo in požrtvovalnost Ivan Česnika. vaLstvo, da naj se prijavi vsak, kdor je to "zlato" kupil. Gotovo je, da se vsi niso prija- Xa Novega leta dan zopet pri- j vili. vendar že doslej je dognano, redi igro Delavski Dom in sicer J da so slepariji zaslužili nad 20 mi-ponavljal bo "Peg, Srček Moj". ; lijonov. Večina članov družbe, ki Ta igra je bila že igrana v tako j je operirala po Turčiji in Grčiji zadovoljstvo občinstva, da so se . in sosednjih deželah, je pod klju-igralci odločili jo ponoviti in si-J čem. DRUŠTVA KI NAMERAVATC PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLASUJTE "GLAS NARODA" m ČHm umo vate članstvo, pac pa vsi Slovenci v vrnil okolici. GENE ZA 'OGLASE SO ZMERNE — No. bogatin. Snubec se je globoko odkašljal in zajecal: — t\a rokah jo bom nosil, če mi nekoliko na noge pomagate. — Povej mi, kakšna beseda je jajce ! — je vprašal učitelj učenč-ka. — To je samostalnik, gospod učitelj. — Kakšnega spola .' — Ej, tega vam zdaj ne morem povedati! — Zakaj ne.' — Počakati morava, gospod u-čiteli, da se p išče izvali! Obtožencu se je posrečilo podkupiti enega izmed porotnikov, da bo vplival na svoje tovariše, da ga bodo spoznali krivim uboja. ne pa umora. Za uboj je le desetletna ječa, umor je pa treba s smrtjo plačati. In porotniki so se posvetovali deset, dvanajst, petnajst ur. — Dobro vrši svoje delo — si je mislil obtoženec. In ko so se porotniki vrnili v sodno dvorano, ter je načelnik izjavil. da je obtoženec kriv uboja, se je slednji globoko oddahnil. Ko se je po desetih letih vrnil iz ječe. je najprej obiskal svojega dobrotnika. dvanajstega porotnika in se mu ponovno prisrčno zahvalil. — -Ia, — je rekesl bivši porotnik, — vi ne veste, koliko dela sem imel. da so vas .spoznali krivim uboja. — O verjamem, verjamem. -— se mu je zahvaljeval. — Vseh enajst jih je bilo proti meni. Vseh enajst jih je bilo prepričanih, o vaši nedolžnosti in so vas hoteli oprostiti. Le s težavo sem jih pregovoril, da so we strinjali z menoj in so proglasili, da ste kriv uboja. Amerika je imela že precej predsednikov, toda samo trije bodo večno zapisani v zgodovini Združenih držav. Ti trije so: Washington, Lincoln in Hoover. V Washingtonovili časih so izgubili Angleži oblast uad Ameriko. V Lincolnovih časih ko izgubili gospodarji po južnih državah o-blast nad ubogimi zamorskimi sužnji. V Ho over je ve ni času so pa ameriški delavci izgubili delo. ___ _ NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 15, 1931 THE LARGEST SLOVENS DAB.I fat U. S. * JAN PLESTENJAK. Ljubljana: SKOZ KRIZ IN TRPLJENJE GRE POT V ŽIVLJENJE Sredi noči se je župnik Tone Pa je slišal še drugačen glAs. — Moj Bog, prizanesi mi, ker sem zbudil. CHava mu je bila težka, il-j — Krivico delam grčam! Niso tako priklenjen na grešni svet! ga je b: lel, ker je ležal na ode- bile trmoglave tvojim besedam J je vzdihnil in zaprl brevir. Pa tuji. po >?ni na trda tla. Vse drugo nauku in svetu, saj si jih dobro di oči so ga pekle je že pc pravil v zaboje in jih za- cbdelal in si jih vzljubil, bil. Bila jc to poslednja noč. V, * — To je res! — je p:*nislil žuo- dopaldanskih urah odpotuje na no- vd fare. Zunaj je bilo temno in tudi v sobi je bilo temno. Prižgal je luč, pogledal na uro in zamrmral. — Kdaj bo še dan! Zravnal se je na teži-šiu in zaiel moliti. Pa tudi moliti ni mogel. V itak težke glavo so mu zarle težke misli, grenkejše kot je bila kedaj resničnost. Razpredle so re v že pczabljene daljave, raK-vleienc in stare deset let. Deset let je pastirii V svoji kotlinasti far-, vse duže in vse teh duš težave pozna. Sreča Gričarico, nič mu ni treba premišljati: — Mož ji je padel, Madžar ji je otroka navrgei, Bog se usmili njene duše, trpi in se muči zase in za otroka, da se ji je upsgnil hrbet in se ji šibe kolena. Pa naj ogovori učiteljico, pri njenih prvih besedah ji vidi v du«*>: — Zapuščena in zavržena je. ali ie to pokora za njeno mladost, ali, da je kot obsojena, in naj v le; kotlini in zatohli sobi izdahne au-šo? Krene v stran, da bi njena žalost ne sčgla še v njegove oči. Težak zab:j je zaškripal in glac je bil oduren, sredi noči strašen. Zabolelo je župnika in v razpletu misli ni mogel verjeti na resnico, da jutri zapusti faro in je mogoče nikdar več ne vidi. — Prenaglil sem se najbrž, ni prav. da grem. — je pomislil. — Opazil je pa že drugi, tretji zaboj. — Kar je. pa je, ne morem več pomagati:* odpusti mi Bog, *c sem grešil. — se je tolažil, bilo mu je pa tesno pri srcu. — Če pomislim, deset let, iz dneva v dan, prikovan na to kotlin:, ki rodi samo grče. trmoglave, same vase raglodane. nič ni čudnega, da me je zmamilo drugam. - V" nik Tone. — Grče so grče. toda če se v grče naseli napuh, ie grčav tudi napuh in če se vgnezdi zloba in zavist v grče, je zloba zlobne j ša od zlc ae in zavist zavistnejša cd zavisti. Tak- je! Nič n« rečem, krivico bi delal fari in Boga bi žalil, če bi vse grče metal v en kcš. Garje-va ovca je bila, ki je okužila nekaj grč, gar jeva ovca pravim, pravim in pfesim pa tudi: Bog ji odpuiti. Brez jeze in težke misli bi rad šel iz fare. Tedaj se pa pojavi v župniku vsa pisana k: pica desetih let premišljevanja, dela, molitve, veselja in trpljenja. Takrat je bil še mlad. ve«; v c-gnju. Počitek je sovražil, de1 o mu ni bilo delo, temveč dolžnost, duše so mu bile njeg:ve duše. ljubil je vse, govoril je vsem in je bil lastnina vseh. Nič ni ločil po oku svojo preteklost za seboj, rad novo življenje v novi fari pred seboj. Čutil pa je težko črno zaveso med obema, ki je še misel ni mogla prodreti. Ves je bil prikovan na de- NA OBEDU PRI BIVŠEM KITAJSKEM CESARJU EKSOTIČNA POROKA. Soproga šefzdravnika nemške — Kaj sem res tako slab? — se mu je utrgalo vprašanje, z vprašanjem odgovor. — Slab si že. slab, ker radi po-svetnosti zapuščaš vinograd Gospo dov, ne da bi ga prej do dobra obdelal. Iz posvetnosti in iz posvetne užaljenosti odhajaš. Prijeten .io-mek si si sezidal, da bi se v njem spočil na stara leta: koliko misli in ur si posvetil svoji hišici in ali nisi c pustil kcpico debrh del? Ali nisi grešil, ki si objokoval razvalina rvoje hišice; klical božjo kazen na izgubljeno ovco, ki ti je ponoči u-ničila domek? Ali nisi grešil, ko si v objestni užaljenosti premetal razvaline in jih spremenil v Kajnov grob. Takrat ti je zvodenela ljubezen do fare, postal si tujec me i brati in sestrami in nisi več ločil ovc zdravih od garjevih. Jeza ti je zasenčila oči in vse tvoje delo je bilo cškropljeno z žolčem, mašče- setletje. ki se je v poslednji noči bolnice v Tiencinu dr. Edmunda zgostilo v žalostno podobo. | Aixa je potovala s svojo hčerko 14 — Ni prav. da odhajaš. — mu je( dni s parnikom, po železnici, z av-nekaj reklo. — Komaj si Gospodo-, tomobilom in kmečkim vozom sko-vo njivo razoral, nisi je pa zase- zi južno Sibirijo in sovjetsko Ru-jal. Posvetnost te je omamila, telo'sijo ter se je preko Kitajske vrnila se ti smili, udobnosti bi mu rad v Evropo. Zdaj počiva po napor-preskrbel. Zato si zbiral in ločil po nem potovanju na Semmeringu. dohodkih in ne po delu. ker pretež- Ko je bila še v Tiencinu, ni prišlo ko se ti zdi delo za njivo Gospodo- nikomur na misel, da namerava vo j bivši cesar Hauan Tun v kratkem — G-sp°d, ne sodi me in me ne' poskusiti zapet zasesti cesarski pre-obsodi. Grešil sem in se bom po-[stol v Mandžuriji. V svoji vili v koril, kakor mi ukažeš. Slab sem j francoskem delu Tiencina se je in nadložen in nezasejano njivo; bivSi cesar pridno učil petje in bil pariških salonov. V ji nikoli ne manjka rdečila za ust-1 V palači Carabacel v Niči. kjer i se je po proglasitvi turške repu-ročni torbici | bJike nastjmil prejžuji turški ka- prepuščam boljšemu nasledniku. Obvaruj ga razočaranj, ki si jih za pokoro naklonil meni, podeli mu pa moč in jeklenost svetega Pavla. meni pa dodeli usmiljenje! Silile so mu solze v oči. pc životu ga je treslo, mraz je že bilo. na edejo je pa pczabiL Zunaj je bila še gesta tema, pes se ni oglasil na dvorišču in tudi v hlevu se ni nič zganilo. Želel si je lajanja, ropota in zabijanja zabojev, to bi ga vsaj raztreslo, da bi ss odmaknil mislim. Zamislili so se mu farani, u-pogmjeni cd dela; rebra vzboklin so nerodovitna, cd kamenja so rovni-ce skrhan?, pota grapava in še živina je vsa upognjena k tlom. Hiše sc razmetane po obronkih in le na pol gledajo iz zemlje, da jih po-zimi ne odstriže plaz, le v kotlini so visoke in vitke, kot bi prosile za su, po očeh. po namigavanjih. Rhz- v*nje ie bohotilo v tvojem sr- p^^jo ^ožjo. da jih povodenj ne nice, niti pudra. Biti povabljen k bivšemu kitajskemu cesarju pomeni visoko od- lif Abdul Mdežid. se je vršila po-■ roka. njegove hčerke Duru Seli ver s princem Sahibzadc Azam ... . . ... T_.. . . . „ Jahom. prestolonaslednikom dr-likovanje, kajti Kitajec je sicer 1 vljuden, toda Evropca povabi k sebi na dom le v izrednih primerih. - Gospodje so bili v frakih, dame v J mogočnejšega neodvisnega indu- 1 skejra sureverena. nizauia iz Hide- žave lliderabada v Indiji. Nahibza<1 vojno je poklonil Angliji je igral najmodernejšs komade. — j 20 milijonov funtov, s čimer si .jc Kadili smo cigarete, kajti Kitaje^ pridobi visoki naziv: "Njegova nikoli ne kadi cigar. pa obedu je pro vzvišena visokost", cesar sam navil radio, hoteč ujeti Princesa Duru Selivor, ki se jc to ali ono nemško postajo, pa se mu ni posrečilo. M:rali smo se za- rodila 1014 v Carigradu in nadaljnji' zdaj študije v Xiei. slovi doveljiti z angleško godbo, ki smo|kot jzredna lepotica in zelo inte-jo poslušali preko neke azijske po-' ]ij?entn;J ženska, ki p«, živi precej staje. Na gostiji so nam pravili, da snmotno in s.c bnvi j,. z literaturo nosi v Tiencinu. ki šteje 2 milijona in (lnifro mn,.tnost jo. prebivalcev, kito samo še 432 Ki- TnTnu pri duševnih \n trdnem prepričanju, da mu je že- j živi,Ilih buU.,u]h. C got.-vil je. d« na zvesta tudi na rivijeri. Italijan-j ijrkiin ,)o|nikoln določena živila ski častnik in madžarska leootica I . . . iijovzroeajo ziiaeiliio ziveiiostne ista se seznanila na plaži, zbliža- t - , I Minptoine. (tre torej z;i j»reolieut-nje se ie pa nadaljevalo v lepo o-; ... . .. " . , - - „, .. Iljivjist alergijo >. ki iiovzroea (Oremljeni hotelski sobici. Vse bi bilo šlo gladko, da ni prijatelj le- pega italijanskega častnika fotografiral njegove ljubice in pokazal fotografijo njenemu možu v Budimpešti, kjer se je slučajno mudil. Seveda ni imel niti pojma, da v svoji vili ima kino in rad gleda sedi y restavraciji z njenim mo-najnovejše filme. V Tiencinu hodi; ženi Nezvesta žena je najprej zahtevala. naj ji mož odpusti, češ. da se bo sicer obesila. Toda mož ji ni hotel odpustiti, pa tudi obesila se ni. Varani mož je pisal italijanskemu častniku, naj takoj prispe v Budimpešto po njegovo ženo. — Častnik je pa odgovoril, da tega k vsaki gledališki predstavi, pa na] bo angleška, francoska ali nemška. Baje je hotel .postati filmski igralec in odpotovati v Hollywood. Baje se je neki diplomat v njegovem imenu že pogajal z znano filmsko družbo Metro-Goluwin. Ni res. da ima bivš: kitajski cesar več žen. Guverner Han-Hai-Lyan ima tri žene. bivši cesar pa samo eno. Njegova žena je zelo elegantna dama in zahaja v najboljšo družbe in najelegantnejše lokale. Zelo rada pleše, prsebno tango, toda nikoli z evropskimi plesalci. Oblači se po najnovejši modi, toda njena eleganca je zmes vzhoda in zapada. Tako nosi n. pr. vis-ke stoj ece ovratnike in rokave do ko-molccv, a vse toalete so iz prvih dru«?ae« zdravim ljudem na pr. zau/.ivanju jagod, jajc itd. izpuščaje na koži ali po vdihavanju cvctiega prahu itd. naduho. Ta preobčutljivost pa vpliva na živčni sistem, zlasti pri epilepsiji mora imeti veikn vlogo in je >po-sobna. da izzove napade te bolezni. \a temelju t«*li spoznanj se je lotil dr. I>altner zdravljenja raznih duševnih bolezni s primerno dieto, to je s takšno hrano, ki ne povzroča v bolniku simptomov preobčutljivosti. Tako je ozdravil dolgoleten, težak primer epilepsi- ne more storiti, ker je že poročen.) je s tem. da pacient ni smel za- Mož se je obrnil na sodišče s t;ž-bo za ločitev zakona in podjetna žena se sedaj že ozira po drugem možu. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski fecTtiik ▼ Z d rute nih državah. uživati beljakovina-stih jedi.(mesa. jajc. mleka>. Globlje zdravljenje gre seveda za tem. da odpravi preobčutljivost samo in tudi v tej smeri so izvedli na imenovani dunajski kliniki poskuse z zelo dobrim uspehom. Poleg epilep-sije so posebno migrena in razna deprosijska stanja videti posledice preobčutlivosti in poskusi v to smer obetajo velike uspeh«1. SLOVENSKO-AMERKANSKI KOLEDAR — L. 193: 150 strani čtiva POVESTI: Koliko zemlje potrebuje človek, Kena-Kena, Opal, Baklanov, Neznanec, Napadi mravelj. POUČNI ČLANKI: Kako bo reformiran Koledar, Izrabljanje solnčne toplote, Vizija bodoče vojne, Poganski in krščanski talisman, Čudeži indijskih fakirjev, Grafologija, Petiletka, Angleška svetovna moč, Kako je treba spati, Smrtonosni zvočni valovi, Kukluksklan, Simbolika rok, Elizejska palača, Prebivalstvo Jugoslavije. OPISI: Božja pota. Življenje v širnem gozdu v okolici Snežnika, 2000 let pred Kolumbom, Raj na koncu sveta, Moji doživljaji v Hampshire, Dvajsetletnica potopa tanica", Osvobojenje Maribora, Dvanajst človeških tipov. S poštnino SAMO 50« SLOVEN IC 216 WEST I8th STREET PUBLISHING Company NEW YORK, N. Y. KOLEDAR LAHKO DOBITE TUDI PRI NASlH ZASTOPNIKIH i11 ih^—iiin i iiitimiii n wwrCTtwaaife'gg ^ggtbtwmktaaimintaiaiittr»»»bis^^ i ■SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR — L. 1932 » NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 15, 1031 TUB LARGEST SLOVENS DAILY U (T. I. I :J4 mmmmmmmmtammtm Pomladni Sen ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. BUiilBiaiiMiSli!^^ (Nadaljevanje.) — Kaj pa misliš! Sobe za goste so vedno pripravljene, k«r imamo vedno mnogo gostov. Zelo mi bo všeč, ako ostaneš. — Na, Wolf, pusti me. Iskrena ti hvala Za jutri imam še mnogo v svojem načrtu — peljati se hočem v Zelin in seifa. že naročil Voz. — Kakor hočeš! Toda tvoj prosti čas jutri bo moj! Tako lahko se me ne boš odkrižal. -Preveč sem se veselil te videti. Zdaj pa ti hočem naglo pokazati naše stanovanje, če se za to kaj zanimaš. Wolf pelje prijatelja po vseh sobah, ki so bile naravnost razkošno opremljene. Na Stranskijevo pohvalo odgovori trpko: — Za v ho to šaro mi ni nič! Še eelo zoprno mi je vse — toda moja žena hoče tako^imeti — to je njena napaka. — Marica. — reče pestunji, lepemu in okusno oblečenemu dekletu. ki je jima ravno prišlo nasproti. — Marica, povejte kuharici. da imam gosta in naj za enega več pogrne. — .le že preskrbljeno, gospod stotnik. — odgovori Marica. — Vidiš. Stranski, za vse se inora skrbeti. Pa tega se človek nauči, kadar pe poročen. Zdaj pa se malo sediva, predno pride moja žena. Oba prijatelja se še nekaj časa pogovarjata. Wolf je bil vesel, da se je mogel izgovoriti proti prijatelju, ki je imel vse njegovo zaupanje, ki ga je tudi zaslužil, ker je skupaj ž njim doživel sanje njegove kratke Ijubozni. Wolf je vedel, da Stranski nikdar ni bil naklonjen Gabrijeli 1*lr ill o vi. toda to ga ni bolelo; vsak pa se je skrbno ogibal omeniti kaj o tem. Ta občutek je pri jahal od dveh strani, ker je tudi Wolf vedel — Gabrijela nu je že večkrat povedala, da Stranskega lie more trpeti, ker jo tako zanič upje. iiala se je njegovega sarkastičnega jezika iu zaničljivega pogleda njegovih oči. I*red hišo se je ustavil avtomobil. — O, moja žena — pojdiva, da jo pozdraviva. II. — Milostljiva pričakuje oba gospoda v salonu, — naznani s lu- ga. — — Ne vem, Wolf, moj čas je v resnici zelo kratek. — In če te lepo prosim, da ostaneš? — prosi Wolf. — Toda tvoja soproga bi jutri zvečer rada — — Xe gremo na noben način. — Mešnik ni odkrit človek. Tvoj obisk je moj najboljši izgovor. Sedaj vidiš, da sem tudi nekoliko sebičen. Kaj ne, da ostaneš? — Ako že mora biti, Wolf, potem rad. Toda ne maram ti delati nikakih neprijetnosti. Stranski opazuje Gabrijelo, ki je čnieiiio sedela v naslonjaču in pravi Wolfu:" — Tvoja soproga je v resnici postala lepša, kar je poročena. (Dalje prihodnjič.) SKOZ KRIŽ IN TRPLJENJE GRE POT V ŽIVLJENJE (Nadaljevanje s 3. strani.) so govorili, slamo so zložili, zažgali pred farovžem.... — Zažgali, za božjo voljo? — Zažgali kres in odšli, — je hitela kuharica v zbeganosti. — Kres, kres? — je pomislil župnik, in ni mu šlo v glavo. — Poglejmo! — je odločil, ogrnil pelerino in odšel pred župni-šče. Ogenj je pojemal, v ognju se je pa cvrlo nekaj črnega in v črnem, gostem dimu je bil napo jen vdušen smrad. Kuharica je stala za župnikom in ni mogla do besede. Z glavo je zmajevala in oprezovala, od kje se vsujejo roparji. — Lopovi! — je zavpil župnik v temo in glas mu, je bil glas vojskovodje pred sovražnikom. Za-škrtal je z zobmi, da se je kuharica zgrozila, še nikoli ni videla brata takega. šli, kot bi se nikoli ne poznali, — je mrmral in mraz ga je tresel. — Sedaj veš, da je tvoja, od Gospoda izročena njiva neobdelana, — je siknil vanj pritajen glas. — Preslab si bil za grče preslab, — ga je prevzelo in delo vseh desetih let se mu je zdelo, da je utonilo v tolmunih kotline. — Ce grčo prevzame zlabnost, je tudi zlobnost grčava, — si je ponavljal, na oknih se je pa mra-čilo jutro in iz megle so, kakor skozi rešeto, vrgli na župnika svoj blagoslov solnčni žarki. In križ, mimo katerega je tolikrat| šel in bral klic na podstavku, ki ga pa ni razumel. Sedaj ga je razumel in spoznal, da je resnica v njem. PROLETARIZIRANA BOLGARSKA INTELIGENCA Kretan je Parnikov v— Shipping N«wa — 17. decembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 19 decembra: St. Ljuuis, Cherbourg, Hamburg 22. decembra: Vulcania, Trat 23. decembra: President Harding, burg Albert Batlin, Cherbourr. Hamburg Cherbourg. Ham- Hude skrbi dela bolgarski vladi vprašanje proletarizirane inteligence. Bolgarija, ki šteje samo G milijonov prebivalcev, ima zdaj nad 10.000 visokošolcev; približno polovica jih študira v Sofiji, druga polovica pa v inozemstvu, posebno v Franciji, kjer je okrog 1230 bolgarskih študentov. Po zadnjem izkazu brezposelnih je v Bolgariji nad 6000 brezposelnih z akademsko izobrazbo, s srednješolsko nad 12,000, brezposelnih učiteljev pa 2000, a učiteljišča pošljejo vsako leto v praktično življenje 1600 novih učiteljev in učiteljic. Ti podatki so tem bolj presenetljivi. ker Bolgarija pred 50 le- =====» ti svoje inteligence skoraj sploh irtlllllllll^^illllllll'llllll^'atiill'llllil!'!!!^!!! ni imela in je bila prisiljena va-j ______ 29. decembra: Aquitania, Cherbourg 28. decembra: Europa, Cherbourg, Bremen 30. decembra: Hamburg, Cherbourg. Hamburg tn ADVERTlSL "GLAS NARODA' 6 DNI PREKO OCEAN/ Najkrajša In najbolj ugodna pot c# potovanj« na ogromnih Oarnifclh: PARIS 15. jan.; 14. maia (10 P.M.I (12.05 A.M.) ILE De FRANCE 30. jsyi.; 17. feb. tl2.05A.Mj < 12.05A.M.) NnjkrajAa pot po f.el*mulcl. Vsakdo J* v posebni kabini s vaeml m'-rlarnlmi •jdobnoatml. — Pijača in aluvna fran <~oska kuhinja, izredno nizke cene. Vpraflnjt* kateregakoli ponblaACenega agenta FRENCH UNE 1» STATE STREET NEW YORK. N V Wolf gre s svojim prijateljem tja. Ljubeznjivo smeje pozdravi lep« jrospa j»osta svojega moža. l'o nekaterih brezpomembnih brwdali se tiabrijela obrne k AVoLfu. — Oprosti, prijatelj, da sem te pustila čakati. Je že pozno. Toda majorjev« go*pa j«' bila tako živahna in razpoložena, da nas je v M* prosila, da bi »e ostale. Zaradi te«ra sem se zamudila. Majorja pa sploh ni doma. Šel je na lov v Zelin. — Toda ti si gotovo lačen * Ali smem gospod« prositi.' Gabrijela vstane; oba sledita njenemu zgledu in gresta v jedilnico. kjer je lepo ozaljaaua miza na vsakega napravila dober utih. Večer je potekel v prijetnem razgovoru. Stranski je znal lepo pripovedovati iu mu tudi snovi ni zmanjkalo. I'o večerji odidejo vsi v Gabri jeliuo sobo, ki je bila sieer majhna. toda razkošno opremljena. Jako rada je bila v tej sobi. kadar j" imela enega ali »Iv« gosta. Ako pa sta bila sama, tedaj je imel Wolf navado v svoji sobi delati ali pa brati. — Milostljiva gospa, vašega sinčka sem ravnokar občudoval. — pravi Stranski. — zares krasen deček. Mislite? Me veseli. l'a je majhen. ali pravzapav velik trmo-giavček. ker ga njegov oče tako razvaja. — Tega ne moreš reči, Gabrijela. — odvrne mirno Wolf. — njegov značaj natančno proučujem. Ž njim je treba zelo pazno postopati. ker ima zelo razvite in mehke čute. — Seveda s tem hočeš reči. da ga jaz ne znam vzgajati. Ako bi ga meni prepustil, ne bi bil tako podvržen boleznim — — Gabrijela, pozabila si. kaj ije rekel štabni zdravnik — — Vem. vem; ali pa mi moraš to vedno ponavljati — saj ti | pustim in ne govorim več o tvojem vzgojevalnem načinu, — pravi! Gabrijela strpno, v tem se ne bova nikdar razumela. Stranskemu je bilo mučno poslušati ta razgovor, zato se obr-nek Gabrijeli, rekoč: — Milostljiva gospa, res vam moram napraviti poklon, da izgledate krasna, tako sveže in rožnato — — Kes se vam zdi— se smeje Gabrijela. — Ali sem se v zakonu tako izpremenila, da to šele seda*j opazite! — O. vedno sem vas občudoval, — Zelo lepo od vas, toda še nikdar nisem tega pri vas opazila. — Milostljiva, ali vam je znana povest o lisjaku in grozdju, ki je bilo kislo? — To mi je popolnoma novo. Tudi ti. Brutus! In gospod Stranski, vedno sem mislila, da me niste nftdar mogli trpeti. — Milostljiva gospa — boli me — — Samo potolažite se. Stranski, — mu odvrne z izpreinenje-nini glasom, — ne bova si eden drugmu dopovedovala. Saj vam niti ne vrjamem. kar govorite, ker prezirljivee preveč dobro poznam. — Svojemu možu pa reče: Ai ni res, Wolf? Ti pa ničesar ne rečeš * Ali ti kaj ni pra,v? I z njenega glasu pa je bolj zvenela jeza kot skrb za moža. — Zares. <>abrojela ni mi povsem prav in čutim se tako iznmco- lH'ga — — Vidiš, saj to vedno govorim, da pride vse to od vednega pisanja. Moj Llog. saj ti vendar ni treba! — Vidite. Stranski, tako irre meni — Wolf dela, kot bi se moral boriti za svoj vsakdanji kruli, potem je pa bolan! — Tako sem se pa prenaglila, ker sem za jutri zopet obljubila obisk — — Kakšen obisk T — Ali ti nisem ovedala. da sem danes srečala grofa MeSnika ? Ne Potem pa sem pozabila. Tedaj, prosim te, da bi šel jutri zvečer t menoj k njemu. Stotnik iRjavee iu sodnikovi pridejo tudi. Vprašal me je. ako mogoče nimamo kaj drugega. Ker tega ni bilo. sem mu v tvojem imenu obljubila. Kot mi je rekel, bo zabava prijetna in neprisiljena, zato me je tudi samo ustmeno povabil. Grof Mešnik te j«* ravno hotel obiskati v kazini, ko me je srečal. Wolf nagubanči čelo in in reče: — Pri vsem tem odklonim to povabilo. — Zakaj — pravi Gabrijela razburjeno. — Zakaj* — vprašaš. — Saj dobro veš, da grofa Mešnika ne Morem trpeti in tudi nočem z njim občevati. Potem pa tudi nimam časa in kar mi je sedaj poglavitna stvar — Stranski — — Toda Wolf, menda nisi slišal, ko je gospod Stranski rekel, da jutri zveeer odpotuje. Prav gotovo si mislil, da nimam toliko izobrazbe, da ne bi v njegovi navzočnosti govorila o tem povavilu. Gabrijela preneha, ker jo trla jeza. Vktane in hodi trdo po sobi. — Krntkomalo, Gabrijela, ako Stranski ostane ali pa ne, tega povabila nikakor ne sprejmem, — pravi Wolf odločno. — In Stranskemu pravi: —JV«pravi mi (o veselje, da jutri in pojutršnjem o-ktaiiea ae tukaj. — Lopoivi, to naj bo za hvaležnost! Tako torej se poslavljate od mene, kuga smrdljiva! Brcnil je v kup žrjavice. na desno in levo so se zakotalili tleči stari čevlji in povsod se je zakadilo, smrad pa je udarjal v oči, v nos in v pljuča . — Bog jim odpusti še to, odpusti jim garjevim ovcam! — je šepc-taje izmomljal župnik, glas se mu je ,pa tresel. — Zakaj si me klicala, vsaj to oi mi bila prihranila! — je zarenčal nad kuharico, bilo mu je pa takoj žal besedi. — Nič zato, spoznanje več, je že tako. Bog se me usmili! Kuharica ga je prijela za roko; in tudi sama se je tresla, ker ni mogla rarumeti kresa in župniko-ve jeze. — Nikar se ne razburjaj, jutro bo kmalu! — Hotela je povedati še več, pa so ji misli spolzele v temo, preden jih je spoznala. Župnik se je zaklenil v sobo in ni mogel zaspati. — Vsaj s tem bi mi lahko prizanesli, in bi se raz- biti v službo tujec, posebno Cehe. Zdaj pa dela mriogo bolgarskih intelektualcev z višjo izobrazbo po rudnikih. . Prosvetni minister Muravjev namerava otvoriti 600 — Hvala Bogu. Slab sem, odjpu-! npvih ljudskih šol v krajih, kjer sti mi, Bog! — se je zravnal žup- jih j,, prejšnja vlada zaprla, m s nik in se oblekel. Kuharica je ; t<>m hl bUa brezposelnost med u-spravljala zadnje ostanke v zaboj., vltelji deloma odstranjena. Iz dr- Poslednjič je maševal in ni m o- žavne službe gel od oltarja. Spogledovala sta se ministranta, čudil se je cerkovnik, župnik je pa molil in ni znal nehati. — Zbogom, dragi moji, odpustite mi, jaz odpuščam vsem! Tako se je poslovil, vstal, v cerkvi so pa ljudje dušili ihtenje. Izpred župnišča so odrinili naloženi vozovi, bič je počil za bičem. — Hi-i. V zadnjem vozu je sedel župnik. Glava mu je padala na prsi, roke pa je imel sklenjene k molitvi. Samo z očmi je odzdravlal rosnim očem ob poti. Zavili so mimo visoke hiše, okna so bila odprta in na oknu je stal gramofon. Zvoki koračnice so se divje mešali z ropotom koles in škripanjem peska. — Se to! In Tinetovec, joj, kako slabo sem ga poznal! Ali še ni konec pokore! Ljudje so se spogledali, nekaj jih je zaškrtalo, nekaj jih je pljunilo. — Vseh deset let je utonilo v tolmunu! — je zavzdihnil župnik, ko je njegov voz zdrknil čez most. — Skoz križ in trpljenje gre pot v življenje! — mu je ušlo iz solz in pred njim je zagorela mladost j«.« ...v nameravajo odpu-| at it i vse nad 60 let stare uradnike. Poleg tega odpuste tudi 50001 mlajših uradniških moči. v prvi ' vrsti vse ženske, če s svojim za-' služkom ne preživljajo rodbine, j Večina bolgarske inteligence ži-; vi v zelo slabih razmerah in je do-1 stopila komunistični propagandi. ; Od tod tudi velik uspeli neodvis- • ne delavske stranke, ki je dobila pri zadnjih volitvah nad 170.000 glasov in ima v parlamentu namesto prejšnjih štirih 31 poslancev. cena1 DR. KERNOVEGA BERILA jezniZana Angleško slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2, Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York Citj AKO NAMERAVATE V STARI KRAJ, z a vsakovrstna pojasnila in denarna nakazila se obrnite na moj posredovalni urad. Ker sem v neposredni bližini New York-a, morem nuditi točno postrežbo po Izredno nizkih cenah. POSREDOVALNI URAD VLADO PREMRU 27 SO. MAIN STREET SO. NORWALK, CONN. NARAVNOST v JUGOSLAVIJO Nova jadranska orjaka , SATLRNIA In VULCANIA ! st;i i dlifna ni^d največjimi i" j najhitrejšimi ladjami sveta. l'z<>r-, ) na slutba vas čaka! L'ljudni.' pozorni uslužbenci. ki govore j alovetisko. so vam na raz|»olago. in tir.i.-I nu je taka Kot v najboljših liuteJlh In I mino pomislite na kratko, ceneno irlcz- iniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. I ODLOČITE M-: za Potovanje VNAPREJ: VULCANIA — 22. DEC. SATU RN i A — 9. JAN.: 19. FEB. Katerikoli agent vam bo reserviral kabino i COSULICH LINE j 17 8attery Place New York POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." ril Knjigarna "Glas Naroda" 216 Wert 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI IPri 8tri™ -.........................-..............™ strahote vojne .....................................50 I pr«t toiii .............................................30 Štiri smrti. 4. zv..................................33 Patria, povest iz irske junaške do- , Smrt pred hišo ..................................65 (Nadaljevanje.) Mlinarjev Janez .................................5« Musolino................................................4o Mrtvi Gosta* .......................................35 Mali Klatež .........................................70 Mesija .........j...................................„.jO Malenkosti (Ivan Albrecht) ..„......55 Mladim srcem. Zbirka imvesti za slovenska mladino ...........■...............35 Misteri ja. roman .............................. l._ - Na različnih potih ............................40 Notarjev nos, humoreska ...................35 Narod, ki izmira .................................40 Naša vas. II. del. 9 povesti ...............90 Nova Erotika, trdo vez ___________________.70 Nasa leta, trda vez ___________________________„70 broširana .......................................50 Na Indijskih otokih............................J>0 Naši ljudje........................................'....,40 Nekaj iz ruske zgodovina .............. Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov blvSe- ga slovenskega iK>lka....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...55 Onkraj pragozda..................................80 Odkritje Amerike, trdo vezano.........60 mehko vezana .................. Praprečanove zgodbe ...........................35 Pasti in tanki ________________________________J& Pater Kajetan...................................L Pingvinski otok ...................................601 Sueški invalid ........... Povest o sedmih obešenih .................50 Sveta Genovefa Pravica kladiva ...............................-50 J Solnee in senee _______ Pabirki iz Roia (Albrecht) .............23 f Skrivnost najdenke . ^ .................................................-30 Stanley v Afriki ................................50 Po gorah in dolinah ..........................80 Spomin znanega potovalca ............1.50 Pol litra vipavca .................................60 Stritarjeva Anthologija. broš .........80 Poslednji Mehikanec ...........................30 Šesto, povest iz Abrut-ev .........30 Pravljice H. Majar .............................30 Sin medvedjega lovca. Potopisni P red t rž an i. Present in drogi svet- I y roman ................................................30 niki v gramofonu.........................S3 Študent naj bo, V. iv......................35 PrigodOe čebelice Maje, trda vez 1,— Sveta Notburga ...................................35 Ptice selivke, t rila vez .........................75 Spis je. male i»ovesti .............................35 Pred nevihto .....................................35 Stezosledec.............................................30 Popotniki .............................................60 Šopek Samotarke ..............................35 Poznava Boga .....................................30 Sveta noč .............................................30 Pirlii .......................................................30 Svetlobe in sence ..............................1.20 Povoden j ..............................................30 Slike (Meškoi ....................................60 Praški judek........................................25 Spake, humoreska, trda vez.............S*) Prisega Huronskega glavarja .........30 j Pravljice in pripovedke (Košutnik) j SHAKESPEAREYA DELA: 1. zvezek ...................................40 *J. zvezek ......................................40 Prvič med Indijanci.............................30 Preganjanje indijanskih misjonar- jev .....................................30 Roman treh src ..............................1.20 j Robinzon ...........................................^50 SPLOŠNA KNJIŽICA: Machhet, trdo vez................................90 broširano .......................................70 Othelo .............................-......................70 Sen Kresne noči ...............................70 St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda. Izvirna iiovest, 104 str., briširano .......................................33 Robinzon Crusoe...................................60 c Revolucija na Portugalskem ...........30 Rdeča in bela vrtnica, povest .........30 Rdeča megla........................................70 Rdečakokarda....................................1.35 Št. 2. (Rado Murnlk) Na Bledu. Slovenski šaljive« .............................40 ^ Izvirua povest, isi »tr., IiroS. .50 Slovenski Robinzon, trd. vez. ___________7" .............-....35 ...................50 -.................65 ...................35 Tariški zlatar .............................35 Skozi širno Indijo ............................56 Prihajač. i*ovest .................................60 Sanjska knjiga, mala 'ožigalec .........................-25 Sanjska knjiga, (Arabska) .....60 ..1.50 Povesti, |M>smi v prozi (Baudelaire) trdo vezano ..................................1.— Spomini Jugoslovanskega dobro-voijea. 1914—1918 ......-................1.25 Po strani klobuk ................................30 Srrdozimei, trd. vez. .........................60 1 Plat zvona ..........................................„40 broi,................................................40 Št. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broS. 105 Strani .....................................35 Št. 4. (Cvetko tiolar) -Poletne klasje, izbrane i>esmi. 184 str., broširano .......................................50 Št. u. (Fran MilČinski) Gospod Fridolin Žolna in njegove druii ž i na, vesel nmodre f-rtioe I., 72 strani, broširano .........................5 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, H. Y. Telephone: CHELSEA 3878 popolen cenik je priobcen v tem listu vsaki teden Št. 0. (Novak) Ljuobsumnost .....30 Št. 7. Andersouove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, bros..................35 Št. 8. Akt štev. 113 .......................75 Štev. 1). (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš..............70 Št. 111. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, retijefna karikatura in minulosti. 55 str., broš.......... Št. 11. (Pavel (iolia > Peterčkove poslednje sanje, bužiC-na povest Št. 12. (I>r. Kari Knglišt Denar narodno-gospodarski spis. pošlo ven i I dr. Albin 0^'ris. str., l»roš. ...............................................80 Št. 12. (Fran MiKiuski* Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. št. in. Edmond in Jules de (ion- rourl. Ki-iitf Mauiterin ...................40 £t. (Janka ftomer) Življenje, j»esnii. 112 str., broš......................45 št. 17. (Prnsjier Mnriiuee) Verne duše v vieah. i«.vest. prevel Mir- K<> Pretnar, N) sfra......................30 Št, IS. (Jarosi. Vrekllekyi Oporoka lukovskega grajsraka. vese- lol^ra v enem dejanju. i>osl«ive-nil «lr. Fr. Bradač. 47 strani. broširano ...........................................25 št. H), ((.'erbart Hauntman) pn. topljeni zven, dram. bajka \ ]h- lili Uejaiijlli. poslovenil Anton Funtek, 124 strani, broš................50 St. 20. (Jul. Ze.ver) Compact in Komurasaki. japonski roman, iz češviiie p revel dr, Fran Bradat 154 strani, broš. .................. dejanjih. !»1 str., broš.................30 i Št. 21. (Frilolin Žolna > Dvanajst .43 St. i:s. (V. M. (iaršin» Nadežda Nikolajevim, roman. jK»slovenil U. Žlin. 112 str., broš......................30 šr. 14. (1 >r. Kari hngliš) Denar, narodno-;;os|MMlarski spis. j h »sloven i I dr." Albin Osris. 2TWJ str., broš....................................................80 kratkočasnih zgodbir, II., 73 str. broš.............................................. Št. 22. (Tolstoji Kreutzerjeva sonata .60 St. 2--> (Sopboklest- Antigone, žalna igra. poslov. C. Colar. 00 str. broširano .........................................30