Pavel Perko: Jernucelj. 5. • otem je šival po hišah kakor prej. Pravzaprav: sta š i v a I ker Zefa — njegov ibom, bom, bom — je hidi šivala. Slabotna je bila sicer, in njena bledica ni pomenila dobrega, vendar je trdila, da je zdaj ne tišči več hudo v prsih. Zapominjala si je pa učenje tako hitro, da jo je JeTimcelj s svojim znanjem komaj dohajal. Stroja ni mogla goniti, kcr je bila še pre-majhna, toda na roko šivati, spenjati, gladiti, navijati sukanec na čolniček, zapisavati mero v zapisnik in kar je še drugih takih malenkosti — vse to je delala tako hitro in natančno, da Jernucelj dotlej sam ni delal tako. In potem: kolikokrat je bilo trdba od šivanja pošiljati v prodajalno po sukanec, po šivanke, gumbe, podlago, ki je jc slučajno zmanjkalo! Ali naj Jernucelj sam hodi po prodajalnah? Zefa je bila pri rokah — rekel je, in šla je. Ali pa, ako šivaš kje daleč gori v gorah, pa ti zmanjka iega in onega — ali naj Jcrniucelj sam s svojo težko sapo tolče v dolino in &pet nazaj? Zefa! Ona ve, kaj je potretmo, in se ji lahko dopove ... Za vse, za vse je ibila uporabna! In tako je Zefa brzela zdaj sem, zdaj tja, in ljudje, ki so jo videli hiteti, so rekli: »Glejte, Jernucljeva! Kako je zrastla! Le, da bi bleda ne bila tako! Iri kakor za desno roko mu je pri šivanju. Še več: — pravijo, da mu je spet do pijače, pa je vedno kakor angel varuh poleg njega ... Saj je bila rajnka tudi!« V tem je bila resnica; namreč, da je Jernucelj spet začenjal piti. Se mu je namreč zdelo, da lažje pozabi, kar je 'bilo ... Zato se je bil na-vadil, da je nosil v stranskem žepu ploščato steklenko. Saj ni bila velika, pa vendar! In je dal zdajpazdaj steklenko gospodarju ali gospodinji, da mu jo napoJni. Na skrivnem napolni! Zefa ni smela vedeti za to. — In tedaj je bilo, da sta šla od šivanja nekoč od špitaliških jam. Jer-nucelj je nesel stroi na hrbtu, Zefa sukanec, gladilnik, škarje in drugo rppotijo v torbici. Šla sta v breg gor v špitališke senožeti, in vroče je Ibilo, pa soparno. Vrh senožeti je pa pihljal vcter od planin, in se je Jernu-celj bal, da bi se znal prehladiti, in je mislil, da ne bi škodilo, ako bi ga pogoltnil požirek — samo požirek! Zlasti, ker se je videlo z vrha seno-žeti naravnost dol na farno pokopališče, kjer sta ležala Tona in njegov Franceljček ... In tedaj je — kar grede — potegnil steklenko in si jo nesel k ustam. Zefa se je tisti hip ozrla in je videla------- »Kaj pa delate, oče?« je kliknila in se ga je oprijela. Jernuclju jc prišlo kakor jeza in nevolja, da bi ga strahoval otrok. Odrinil jo je, čcšr t.o niej nič mari. Nastavil je steklenko še enkrat. da bi pil. Pa ni pil. Ker ta njegov otrok se je zvil v klopčič pred njim in zastokal: f »Oče, jaz bom umrla!« Glas ji je bil, kakor da prihaja nekje iz groba. V resnici; tako se mu je zdelo, da sta tudi Tona in Franceljček stopila od nekod in z Zefo skupno zavpila tiste besede. Obraz Zefin pa je foil tak kakor oni dan tam ob cesti pred Ždbejem. Bled kaikor zid! Le ob ustih se ji še ni bilo prikazalo tisto rdeče... Samemu sebi se je Jernucelj zastudil in tako grd si je zazdel, kot da hoče biti unorilec svojega zadnjega in edinega otroka. Ne da bi bi! pokusil le kapljice, je vrgel steklenko ob skalo, da je brizgnilo po travi. Potein je bila Zefa spet vsa druga. Veselje ji je prišlo v oči, in lica so ji nalahko pordela. Tudi beseda ji je bila spet živahna in prijazna. Vrh zadnje senožeti sta sedla in se razgledala v dolino. »Vidite, oče: Tonin in Franceljčkov grob!« Res sta se lesketali na pokopališču kositarni strešici na lesenih križcih Tone in Franceljčka. Milo se je storilo Jernuclju. Ko je pa videl, da Zefi žari obraz veselja (skoro tako, kot sta žareli kositarni strešici tam doli), je bil tudi on vesel in si je dejal, da bo ta njcgov otrok — ta Zefa — vendarle res njegov angelj varuh. . . 6. In Jernucelj je šival kakor prej. Vsc na njetn je bilo kakor prej, le postava mu je klonila čezdalje bolj v dve gut>i, in nasmeh v obrazu ni hotel iti več preko kočnika. Ko je prcnašal stroj od hiše do hiše, je čutil, da je sapa tcžja, kot je bila. In če sta šivala z Zefo pozno v noč, mu je drugi dan tudi glava bila svinčena. Ali bo naduha, kali? Neko nedeljo je pisal bratu v Ameriko. Kaj, ko bi on — mu je pisal — ki je stric Zefin in ki niima svojih otrok, prišel domov? Z ame-riškim denarjem bi se popravila hišica na griču in bregovi bi se pognojili. Ker domačija je le domačija. Zefa, ki ima veselje do šivanja, bi se izučila na ženski stroj in bi šivala. Nerad ipiše in nadleguje, toda ker čuti, da se oglašata starost in betežnost, je prijel pero v svojo desno roko in mu da to vedeti. Naj preraisli in naj ne zameri. — Po tistem je Jernucclj vsako soboto zvečer, ko jc šel domov, stopil par korakov v stran do pošte in poprašal, če ni morda kaj iz Amerike? Pa ni bilo. No, nefee solbote zvečer, malo pred Vsemi svetimi, je pa le bilo pismo in denar. Dvajset dolarjev — to je bilo po naše več ko zadosti za Zefin šivalni stroj. In v pismu je stalo, da stric v resnici misli v Ameriki na to, da bi prišel na starost domov. Ves vesel se je vračal Jernucclj skozi vas. Večerilo se \z. Zefo je bil poslal naprej, da zakuri in mu skuha čaja; zakaj ves dan ga je nekam mrazilo. In zdaj, ko je šel mimo Zrimca, mu je prišla objestna misel, da bi vstopil in si ga privoščil merico — na ta mraz in na to veselje. Že je držal za kljuko — pa je zagledal skozi steklena vrata Zrimca debe-lega tam za mizico sredi steklemk in posod. Nak! In zgabilo se mtr je, in Zefa mu je prišla na misel... In je stopil nazaj v noč in potean po cesti dalje, pa v hrib navzgor proti svoji kočici. Že izdaleč so ga pozdravljala svitla okenca. Zefa je kurila v peči in pripravljala čaj. Mehko m prijetno mu je prišlo ob misli, da bo zdaj-zdaj sedčl na klopi pn peči in tiščal hribet v gorko modeliiico. 0 ja! Da bi le sapa v prsih nocoj ne bila tako težka in noge tako drvene! In da bi ga ob vsakem difau ne sunilo pod rcbra! Ali je to bolezen, kali? Tik pod hišo je moral sesti v breg, da se nekoliko oddahne. Glavo je uprl v dlani, komolce našlonil na kolena in neznansko truden je bil. Ali bo zaspal, kali? Že se mu je zdelo, da sedi v hiši ob peči, in da mu Zefa podaja čaj, ki se iz njega tako pri]etno kadi. Tedaj ga nekdo strese za rame in ga pokliče: »Vstani, vstani! Ali si res —? Kaj pa ti je?« Bila je Špeluza, ki se je vračala iz vasi, kjer je prodajala jajca m kruh za jutrišnji dan. Sklicala je Zefo, in sktupno sta spravili Jernuclja v hišo in potem v posteljo. Čudno: v hiši je bilo zakurjeno, in vso odejo, kar \o je bilo najti, sta spravili nanj, pa ga je še zeblo, da se je tresla postelja pod njim. Pa še bolj čudno: tako se je prej veselil čaja, a zdaj, ko mu ga je Zefa prinesla k postelji, se je o^brnil v stran in rekel, da ne more ... Ko je Špeluza videla, kako je, je rekla: »Nič ne ibo s teboj! Po gospoda pojdem, in še nocoj, ker jutri zna biti že prepozno.« In šla je. Po poti je dopovcdovala Ijudeni, da gre po gospoda za Jernuclja; pa da bi bilo komaj, da bi šla tudi za Zefo, ker dekle je bledo ko zid in se komaj še drži na nogah . .. Še tisti večer so Jernuclja prevideli. Dva dni pozneje — to je bilo ravno dan pred Vserai svetimi — je zaspal. Zdaj bi pripomnili še tole. Ko so bili gospod odšli in je bila še polna hiša ljudi, je Jemuclju za hip odleglo. Poprosil je, naj mu dajo kamižolo. Tam je bilo shTanjeno pismo in denar. Potcgnil je pismo in denar iz žepa in oboje izročil špeluzi, da so vsi slišali. »To je za Zefo,« je rekel. »Ti, Špeluza, skitbi zanjo, dokler nekdo ne pride. Če bo zdrava in če bo živela, ji ne bo sile. Pa saj boste še slišali. Jaz bom pa umrl.« Pri tem so mu šla usta na smeh, in gotovo bi bil še nazadnje izgo-voril tisti svoj »hahaha« — pa več ni mogel, ker ga je zabodlo v prsih in mu vzelo smeh raz Hce.