Največji slovenski dnevnik V Združenih državah
Velja za vse leto ... $6.00
Za pol teta.....$3.00
Za Ne« York celo leto
Za Inozemstvo celo leto
$7.00 $7.00
GLAS NARODA
Lisi slovetiskih: delavcev v Amgrfltf.
f
IB The largest Slovenian Dafly in the United States.
■ Issued every day except Sundays
I	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 137. — ŠTEV. 137.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at ths Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, TUESDAY, JUNE 13, 1933. — TOREK, 13. JUNIJA 1933
VOLUME XLL — LETNIK XLL
VOJNI DOLG—PRVI PROBLEM KONFERENCE
GOSPODARSKA KONFERENCA BO USPEŠNA LE POD POGOJEM DA BO V ALUTA STABILIZIRANA
Angleški kralj je apeliral na delegate, naj napno vse sile, da bo konferenca uspšna. — Govor ministr-skga predsednika Ramsay a MacDonalda je zelo presenti! Amerikance. — Ameriški državni tajnik je ponovno poudaril, da konferenca ne bo raz pravijala o vojnih dolgovih.
LONDON. A nglija, 1 2. junija. — Takoj po otvoritvi svetovne gospodarske konference, od katere si svet obeta rešitev iz sedanje krize, se je pojavila nevarnost, da bo prišlo med delegati do ostrega spora.
V ospredje so namreč stopili vojni dolgovi in stabilizacija dolarja.
Takoj za angleškim kraljem je govoril angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald ter povedal zastopnikom 66 narodov, da je splošno izboljšanje razmer nemogoče, če se ne uredi zadeve vojnih dolgov.
Ta izjava je ameriške delegate zelo potrla, ker sta predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull ponovno poudarjala, da se na svetovni gospodarski konferenci ne sme načenjati vprašanja vojnih dolgov.
Finančni strokovnjaki in načelniki centralnih bank Amerike, Velike Britanije in Francije so imeli tajno sejo in razmotrivali o stabilizacije valute, kajti po mnenju Francije je stabilizacija valute absolutno potrebna za uspeh konference.
Amerikanci so mnenja, da se dolarja zaenkrat še ne sme stabilizirati, češ, da bi to zelo neugodno vplivalo na notranji program Združenih držav, kojega svrha je splošno povišanje cen.
Ameriški državni tajnik Hull je še vedno precej optimističen. Jutri, ko se bo začela splošna debata, bo imel svoj prvi govor.
Za ameriškim državnikom bo govoril francoski ministrski predsednik Deladier. Otvoritvena ceri-monija je bila zelo priprosta. Angleški kralj Jurij je apeliral na narode, naj vztrajno delujejo za odpravo stiske, v katero je zašel ves svet.
Svoj govor je zaključil z besedami: — Moja najbolj vroča želja je, da bo uspeh vašega dela zopet po-vedel svet na pot prosperitete in urejenega napredka. .
Kralj je šel počasi proti govorniški tribuni, dočim so zastopniki 66 narodov vstali v znak spoštovanja. Govoriti je začel brez vsakega uvoda. Oblečen je bil v črno obleko, v gumbici je pa imel belo rožo.
Visoki finančni krogi, ki so v stiku z angleško delegacijo, so mnenja, da bi morale biti angleška, francoska in ameriška valuta že vsaj za toliko časa fctebilizirane, dokler bo trajala konferenca.
, LONDON, Anglija, 12. junija. — V veliki dvo-lani Kensington muzeja je zbranih 168 delegatov in par sto poslušalcev, ki so morali imelti posebne vstopnice.
Amerikanci sede v šesti vrsti na levi strani dvorane. Pogled na delegate nudi zelo pestro sliko: be-lokožci, zamorci, rmenokožci, kristijani, muslimani in budisti. Na vsaki pisalni mizi je tablica z napisom: "Kaditi prepovedano!" in sicer v angleškem in francoskem jeziku.
2e par ur pred otvoritvijo svetovne gospodarske konference se je zbrala pred muzejem silna množica radovednežev. Štabi delegatov štejejo približno dva tisoč oseb.
Panama se je v zadnjem hipu premislila in se ni udeležila konference. Liberia ni zastopana. Država Mančukuo ni bila povabljena. Ves ostali svet je pa zastopan po svojih najboljših možeh.
Nazijci so napadli katoličane
NESREČA Z LETALOM NA RAZSTAVI
Devet oseb je bilo ubitih, ko je padel aeroplan.— Trupla so bi!a ožgana, da jih ni bilo mogoče spoznati.
Chicago, 111:, 12. junija. — Vedela družba, ki je obiskala razstavo. s** je v nedelj«! popoldne pontesreei/a z aeroplanom. Njihova trupla .no bila tako zelo «ežga-na. <k+ mnogih ni bilo mogoče spoznati.
Iz razvalin ponesrečenega aero-plana so potegnili devet oglje-nelih trupel, med Umi truplo pilota iti njegovega mehanika.
Aeroplan je bil izdelka Sikorsky. Prej je bil last čikaškega milijonarja Samuela InsuiLla. f-egar podjetja je propadlo in ki se sedaj kot ub žnik pred jinstico nahaja na Grškem. Za časa razstave je za vožnjo obiskovalcev nad razstavnim prostorom in niad mestom aeroplan najela Pal-Waukee i družba, ki ima tudi v najemu naj razstaivi letališče ob 31. uJici. 1
Aeroplan se je dvignil ob 4.45 1 popdldne. To je bil njegov drugi polet istf.«ra dne. Pilot Viekerv je končal drugi 20 minutni polet in je prišel v pristanišče. Aeroplan je postrani zadel vodo in pilot ga je naiglo obrnil kvišku. Takoj nato zopet je skušal pristati. Tedaj je aeroplan posegel: še -globlje v vodo -in se j? nagnil. Pri tem .se je zl'omilo desno krilo. Viekerv, misleč, da se jo pokvarila pristal-na ladjiua, je aeroplan zopet othr-nil v zrak ter se je obrnil proti letališču Glemview v predmestju Chicago, kjer j:* nameraval pristati. Tedaj .j-e Viekerv opazil, da je pokvarjeno krilo in je iletel zelo nizko. Ko se je aeroplan bližal Glenview. je natstal močan pok in krilo se je popolnoma pobesi<!io. X«kaj časa se je zibal nad hišami. nato pa j-e treščil na polje. Pri padcu je nastala eksplozija in plameni so švignili sto čevljev visoko.
Vsi. ki so «e vozili z aeropla-noni. so bili takoj mrtvi.
Sest trupel so spoznali, treh o-stalih pa še ne, ker so bili preveč ožgani. Štirje mnl njimi so foil i Xewyorčani, ki so obi.skali razstavo.
NIKOLAJ SE JE POBOTAL Z BRATOM
Princ Nikolaj se je spri« jaznil s kraljem Karo-lom.—Prišel bo v Ameriko. — Proučaval bo zrakoplovstvo.
Bukarešta, Romunska, 12. junija. — (A it ud i ni bilo izdano ni-kako uradno naznanilo, je vendar jasno, da je prišlo do sprave med kraJjem Karolom in njegovim bratom princem Nikolajem in mogoče na račun gospe Saiveanu. ki jo je Nikolaj poročili proti volji svojega brata.
Da sta se brata zopet sprijaznila, je ratzvidno iz tega, da je kralj iKarol poveril Nikolaju nalogo. da proučuje razmere v zra-koplovstvu v Ameriki in zapadni Evropi. Z ozirom na to bo princ Nikolaj .moral potovati po zapadni Evropi in Ameriki. To .potovanje bo trajalo tri mesece.
Princ Nikolaj bo takoj odšel | na pot in se bo vrnil v Bukarešto! v oktobru. Na to pa bo prevzel mesto .generalnega nadzornika zračne službe. *	|
Pred dvema dnevoma je kralj Karat prvič pokazal, da je poravnal spor s svojim ibratoin. ko je na nek eni banketu napil Nikolaju. Splošno domnevajo, da je Nikolaj sprejel na z i ran je svojega brata, da je bila njegova poroka z gospo Savenau neveljavna.
Bukarešta, Romunska, 12. junija. — Meščani romunskega •glavnega mesta se čudijo ameriški "bari" iv novem, devetnad-stropnein brzojaivnem in telefonskem poslopju. Za. to baro prodajajo samo nealkoholrre pijače, č?-sar Romune i ne morejo razumeti.
Bara se nahaja v tretjem nad-tropju in je namenjena samo nameščencem brzojavnega in telefonskega urada. Tudi kralja Ka-rola j<! ta stavba zanimala in jo je pred nekaj dnevi pregledal.
Stavba, ki je prvi "nebotičnik" v Bukarešti, je s s vojn mi modernimi napraivami. dvigali, razsvetljavo, ventilacijo in raznimi higi-je ničnim i napravami zbudila veliko zanimanje.
Načrti za, to poslopje so bili iz-del-ani v glavnem uradu brzojavno in telefonske družbe v New Yorku.
GEN. FENG OPUSTIL ODPOR
Se ne bo bojeval proti Japoncem. — Vlada v Kantonu mu noče pomagati.— Bo opustil vo-
• «1	v« 1• •
jasko življenje.
Šanghaj, Kitajska, 12. junija. Večni upornik, tako imenovani "krščanski genenaJ" Feng Yu-lisiang. ki se -je uprl proti vladi v Nankingu, ker je v Tangku sklenila premirje z Japonsko in je naznanil. da bo peljal svojo vojsko proti Japoncem, je nenadoma o-pustal svojo namero.
Nekatera poročita pravijo. \la se je k temu odločil, ko je prejel od -generalov Yen IL-si-sana. Li Ming-čunga in Ilsiurtg Pinga brzojavke. v katerih mu svetujejo, da se naj odpove svojim vojaškim nameram. Feng je sedaj naznanil. d>a odlaga vsa civilna in vojaška mesta, in se bo umaknil iv zasebno življenje.
Gen-eral Feng, ki je spletkaril v Kalganu v provinci Cahar. je upal, da bo dosegel zvezo s kan-tonskimi militarist], katerih sedanje stallilča pa ni jasno. Xang-kinška vlada je pred kratkim podvojila svojo podporo vladi v Kantonu, kar je najbrže bilo velikega vpliva.
Nepotrjena poročila pravijo, da je generail Feng deloval skupno s Tretjo internacijamalo in da je dobil iz Moskve en milijon kitajskih dolarji »v in m uniči .jo. Proti temu pa zatrjuje sovjetsko lira dno časopisje, da je Feng bil agent Japonske v severni Kitajski. Feng pa zanikuje, da bi imel kake zveze s sovjeti »!i z Japonci.
OKRADENA VATIKANSKA BANKA
Vatikan, 12. junija. — Tatovi so fvlomrili v banko v kJeti bazilike sv. Petra ter so odnesli 8000 lir (,m»lio nad $500), kar je bilo namenjeno za Uplačilo dedaveem.
Tatovi mogoče niso opaziH, ali pa se namenoma niso« dotaknili 20.000 lir tujega srebrnega denarja, ki je bil v ostem predalu, ker so se baflri. da bi se izdali, ako bi ga premenili v italijanski denar. Ta denar mečejo v razne puščice. v baziliki romarji iz raznih tujih dežel.
Ko je papež Pij slišal o tej tatvini, je odredil, da se deJaivwm plača ddlo iz redne vatikanske 'blagajne.
DVOJČKA Z RAZLIČNIM
ROJSTNEM DNEM
Lawrence, Mass., 12. junija. — Četudi je Mrs. Rank* porodila dvojčka, bosta, vendar obhajala rojstni dan raizličn-e dneve. Eden je bil rojen nokaj nuinut pred polnočjo. drugi pa petnjast minut pozneje.
Poročite se>ia "GLAS XARO D A", največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
BIVŠI KRALJ NASPROTUJE SINOVI POROKI
Dunaj, Avstrija, 11. junija. — •Na poti proti Bruslju s? je ustavil tukaj bivši španski kralj Alfonz. Časnikarskim poročevalcem je rekel, da nikakor ne bo dovolil svojemu sinu. da -bi se poročil s preprosto meščanko. To bi bilo proti družinskim tradicijam, poleg tega je pa njegova nevesta tudi precej bodetma.
POKOJNINA M0NTEZUM0VIH POTOMCEV
Skozi 400 let izplačuje mehiška vlada doneske potomcem zadn j e g a kralja Aztekov. — Vlada je odredila preiskavo rodovnika.
Monterey, Mehika, 12. junija. Ko je pred nekaj dnevi vlada naznanila. da je odvetnikoma Jezus in Raz Guzman paverila nalogo, da preiščata rodovnik vseh oseb. kii zatrjujejo, da so potomci zadnjega cesarja Aztekov Montezu-mai II.. so mnogi izmed njih prvič. izvedeli, da t>e pretaka v njihovih žilah kri .slavnega cesarja rn da »o prejemali od vlade skozi 400 let redno let tm.sko plačo.
To izplačevvanje je vpeljal Hernando Cortez, ki je Montezumo vrgel s prestola in ga dal umoriti. kakor tudi mnogo njegovih sorodnikov. Pri življenju sta o-stala dva Montezumova sinova in štiri hčere. Ž njimi je Cortaz sklenil .pogodbo, da bodo sami in njihovi potomci za večne čase prejemal od tvl-ade vsakoletno pflačo La velikansko ozemlje umorjenega Montezume. Posebno mnogo zemljišč, ki so bila nj?<gova oseg-na last. je imel Montezuma v tro-pičmih krajih južne Mehike. Ta pogodba se je ves čas skozi 400 let izvrševala do današnjega dne.
— število oseb, ki trdijo, da so potomci cesarja Montezume II., j« tako sefc narastlo. da dela via-
HITLERJEVI PRISTAŠI SO
RAZBILI KATOLIŠKI SHOD
BERLIN, Nemčija, 12. junija. — Kakor kaže zadnji nastop Nazijcev v Monakovem, ko so razbili katoliški shod vajencev, se bo v Nemčiji zopet pričel kulturni boj.
ŠPANSKI PRINC SE BO POROČIL
Princ Asturski se bo poročil brez dovoljenja svojega očeta. — Ima neozdravljivo bolezen,
Lausanne, Švica, 12. junija. — Xajstarejsi sin bivšega španskega kralja Alfonza XLII. in piviten-dent na španski prestol princ Ai-itur.ski .se je s .svojo zaročenko senorito Edelmiro Sampedro dogovoril, da se v najkrajšem času navzlic temu. da prinčetv oče ne dovofli te žen i t ve. poročita.
Princ, ki je .star 2<> let in s norita Sampedro, ki je stara 27 let, sta se lansko leto spoznaila v t?a-| natoriju. kjer .se je princ zdravil, za hemofilij«, ki je neozdravljiva bolezen in povzroča, da bolnikova koža pri vsaki najmanjši rani dolgo časa. krvavi. Edelmira Sampedro stanuje s svojo materjo v Lanuwanne. njen oče. ki je bil bogat trgovce na Kubi, je li mrl.
— Zelo me veseli, da sem prejel toliko čestitk k zaroki s seno-rito Sampedro. — je rekel .princ. — Sklenila sva. da se kmalu poročiva. Xa ženitovanje buva. povabila samo osobne prijatelje. Sedaj sem zopet zdrav in mi po poroki ne bo treba več ostati v I^au-sanne. Xe maram ]ia povedati, kam bova šla na ženit o vanj.sk o potovanje, ker je to najina tajnost. Xajin zakon bo srečen.
Priuo se je v decembru odpeljal v Pariz, da. bi prosil svojega očeta, da niu dovOli žen-itev. Toda oče je to odločno odklonil. Xato je princ pobegnil iz Pariza in brez prtljage in brez kakega spremljevalca .prišel v Lausanne.
Pred no je princ spoznal senori-to Sampedro. j« bil v .sanatori ju skoro v.sak dan /v postelji. Čevljev ni mogel nositi in s - je po kolenih paziil po tleli. Toda. odkar pozna svojo zaročenko, se je več mesecev obupno boril proti svoji bolezni in sedaj že izprehaja ob jezeru in hodi celo na ples.
Spopadi med Hitilerjnvimi pristaši in katoličani so se pričeli v četrtek, ko je bi kongres otvor-jen. Višek pa so dosegli spopadi v nedeljo, ko so Xazijci preprečili da monakovski nadškof kardinal Faulhaber ni moge-l iiiv>ti slovenske ma.^e v zborovalni dvorani. Xazijci so se postavili pred vrata dvorane in nLso .spustili skozi vrata nobenega delegata.
Ko se je podkaneelar Fran/ von Pa pen, ki je goreč katoličan, dvignil, da bi govoril, so ga Xazijci izžvižgali. Xato so bili Xazijci s .silo vrženi iz zborovalnice. Pozneje je prišlo zopet do spopada na železniški postaji. Mnogo oseb je bilo aretiranih.
Xazijci .so zbor-ovalcem trgali znaike s pr.si in .so jih tudi napadli s palicami. Prizanesli niso niti duhovnikom. Vdrli so tudi tv hotel. kjer so bili zborovateJji nastanjeni in so jih potegnili iz postelj ter jih pognali na ulico. Dva zboroval ca sa bila prepeljana v bolnišnico.
Xazijci s*> za vzrok .svojega napada navedli, da so zborovatelji * nosili njim slične srajce. Poleg te- * ga pa so zbormvatalji tudi Xazij-cft 'izzivali s tem, da so peli faši-stov.sko himno z izprenienjenim besedilom, ki je bilo za fas^te žaljivo.
V.sled teli izgredov je bilo zborovanje predčasno zaključeno. ZborovateJji so naglo odkorakali na kolodvor, kjer so jih Xazijci zapet napadli.
Monakovska policija je najprej to zborovanje prepovedala, toda z ozirom na to. ker je bil na zborovanju priglašen kot govornik tudi podkanelear Franz von Pa pen. je policija pozneje zborovanje dovo!ila.
PREDLOG GLEDE VINA PROPADEL
Washington, D. C.t 12. junija. Danes je zbornični finančni odsek z 11 proti 0 glasovom zavrnil predlogo ealifomijskega kon-'gresnlka Lea. naj bo dovoljena prodaja vina, ki vsebuje dvanajst odstotkov alkohola.
Predloga bo prišla na vrsto tekom rednega kongresnega zasedanja. to je meseca januarja.
"VODITELJEV JE TREBA. NE PA SAMO TEHNIKOV!"
Alfred, N. Y., 12. junija. — Ko je danes o tvoril governer Lehman keramično poslopje Alfred državne univerze, je imel zelo značilen gavor. v katerem je rekel, da državai ne potrebuje samo dobrih tehnikov, pač pa tudi dobrih voditeljev.
— Xikdar še nismo v industri-jalnem življenju naroda tako nujno potrebovali voditeljev kot jih potrebujemo sedaj.
MATI USMRTILA SVOJE OTROKE
di velike težave pri izplačevanju pokojnine. — je rekel Enrique Montalbo. ki je ifkaz&l preiskati cesarjev rodovnik. Sicer je nad tisoč teh oseb, ki so upravičeni do pokojnin«. toda je poleg tudi mnogo takih, ki do tega plačevanja niso upravičeni. Zato je za-kladniški urad odreda I, da> preiskava do žene natančni rodovnik (vs»kega posa meznika.
Miami, Fla., 12. junija. — Katarina •Lund ja s sekiro ubila svoja *l\v* otroka, dveletno Ruth in dvanajstletno June. Xato se j*-zastrupila s plinom. V pismu, ki ga je pustila možu. je izjaivila. da ni hotela brez otrok 'zapustiti tega sveta. Kaj jo je gnalo v smrt. pa v pismu ni omenila.
NEMIRI V BARCELONI
Barcelona, Španska, 12. junija. Na Vseučiliščem trgu je priaLo do vročega spopada med člani civilne garde in stavkujooimi zidarji. Dva štrajkarja sta biLa usmroe-. ^ ... i*
CA«VilODr
YOU, TU1BDAT, JUKE 13, 1033
THIS LARGEST SLOVENE DAILY te V. B. A.
das Naroda
99

V
•ad PoblUM by rauniM COUP AMI (A Corpora tk*>
ot above officers: New T«k City, N. V.
GLAI NARODA* (Vetae af Ike Peepto)
Day Eicep> Sunday »ad HolMayt
fc pol lota
leta
M* valja aa Ameriko la
•••••••■•■•••••••••••a

«•00
98.00 9100
fca New Torfc u celo leto ... Ka pol leta
Zm ImiMmttro aa celo teto ...<
P^I l^tft ee«*ae«eeeeeeo9e#<
IT.0C fa. BO
•7.00 $3.50
Dopisi.
Subacrlptlon Yearly 96.00
Adrertuement on Agreement
"Slaa Wiroii" tafaaja Teak! dan t»T«em*l aedelj Id praznita*.
Pod plea la oeebooetl ee oe prloMujeJo. Denar arj w blacoroU P° Money Order. Pri epremembl kraja narobilkoT, proclmo, da m anat tadl prejšnje Mralliee naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". SI« W. 18th Street. New Yevfc. N. T.
CHeUea S—S819
Na paj*xtikn "S&tunaia".
Ker vem. da j«* vsak radojve-de»n, kaiko se imava in ker je preveč. da »bi vsakemu jnvsebej pisala. pišem Vam. Xo, ivoanjo imava jako ilepo. Gremo kot po mizi, .samo v ponedeljek je bilo tako mr-zj!o kot -bi -bili v Sibiriji. V torek še tudi. v sredo in danes je pa dosti .boljše. Kabina je zelo zračna ] z dvema oknoma in 3 posteljami. Imav<a *še eno sopotnico, jako prijazno. ki gre na Romunsko. Urana je zelo dobra, dosti mesa, rib. doirti močnatih jedil. Moramo priznati. da jih imava obe jako radi. ker .so tako okusno napravljene. Dosti je sadja in prav iz-Vrstma! kapljiea. Med ve imatva mizo št v. 20. za 7 ljudi, in smo sami Ju-groslovatiL .'I ženske. 3 moški in en fantek od 3 do 4 let star. Mo
/ / ' VEDNO VIŠJI DAVKI
Več nego deset let je poteklo izza sklenitve miru. ljudje pa še vedno trpe vsled posledic svetovne vojne.
Svet je. zabredel v depresijo, na milijone ljudi je brez dela, državam preti gospodarski pogin.
Da vena bremena postajajo od dne do dne veeja in a e znosnejša. Za vsako stvar manjka denarja, edinole za orožje ga ni škoda.
V	tem se posebno odlikujejo manjše države. Proračuni izkazujejo naravnost neverjetne vsote za topove, letala in moderno orožje, doeim so nezaposleni v največ slučajih navezani na podporo, ki jo dobivajo od razuili podpornih organizacij.
V	zadnjih dvajsetih oziroma desetih letili se je tehnika izredno razvila.
Stroji so izpopolnjeni do najmanjše podrobnosti, in fetroji gonijo vedno več ljudi iz delavnic na cesto.
Ne. na sto tisoče, na milijone obupanih ljudi je danes na svetu, ki ne vedo, kje bodo nocoj spali in kaj bodo jutri jedli.
Ameriški zakonodajci so obdali deželo z visokim zidom, da bi ne prišlo ničesar tujega k nam. Pri tem pa seveda niso pomislili, da inozemstvo ne bo moglo in tudi ne hotelo kupovati od nas.
Visoki zaščitni tarifi so znamenje sedanjega časa. Na naše ostre odredbe odgovarjajo drugi narodi še z ostrejšimi odredbami. Sila postaja vedno večja, denarja je vedno manj.
V	takih »lučajih so znali državniki že v starih časih dobiti potrebna sredstva.
Vladne izdatke so nekoliko zmanjšali in naložili nove davke. Narod naj poskrbi, da bo državna blagajna zopet polna.
Najprej so prišli davki na posestva, kar pa ni zadostovalo. Uveljavljen je bil dohodninski davek. Določbe o dohodninskem davku so bile pa silno spretno sestavljene.
Pred kratkim je posebni senatni odbor prepričal, da Be je največjmu privatnemu banldrju v Ameriki in na svetu sploh, posrečilo izogniti se plačilu dohodninskega davka. Dve leti ni plačal niti pennvja.
** Morgan gotovo ni sam v tem pogledu. Kdo ve, koliko je še drugih takih bogatašev i
lw Reveža, ki ne zadosti svoji davčni dolžnosti, preganjajo, mu nalože denarno globo, in če ni drugače, ga tudi z&pro. Milijonarji pa enostavno ne plačajo. Ni čuda, če je v zvezni blagajni primanjkljaj.
Berwin, m.
Iz naše -naselbine je v resnici malo dopisov v našem listu (Jla* N'h roda. eetmli je tukaj veliko Slovencev ali le malo čitateljejv tega Ust«, ki je meni najljubši izmeni vseh. >Xo. da pa ne bom čl-tateljev -razsrdil, naj nekoliko o-menim o delav.skem položaju. .Jaz delam že preko 20 let pri Western Elect rie Company. Prepričan sem, da je ena .najboljših družb. Štejem -si v ponos, da sem cjen dela-vee »e toliko let. Vediko .št- j • že spremen Mo v tem ra.su. Veliko so jili že cbHi tv poeitefk. seveda z odškodnino. ne pa tako. kol neka-' tere družbe, ki brcnejo delavca. iz tovarne brez najmamjišega vzroka.
Kam pa .sedaj v tej krizi / Najboljše bo, da si poiščemo še dru-
VEfcOSLAV SPINČIČ UMRL
V Kftnvu, kjer je liotlil v dobi najhujšega absolutizma in nasilne germ a niza vije v ljudsko *ol>. je bi! 30. maja položen k večnemu počitku veliki narodni voditelj, učitelj in svečenik Ve k asi a v Spi m-i«'. Z
ljem. Ko je bil izvaljen. je bil v«s Mirt, da so ljudje povorili: Bvo gji, spet je Spinčič v svojem elementu! — Do kraja, je častitljivi rodoljub kot narodni poslanec dt*lal neumorno. Muka je lnlo gledati njearovc
-	— |.... .........fiirujn i HJ<TfUV<;
ujmi lega v grob zadnji in najsta- silno energijo, borečo se s teloo.n rejsi Od trojice Splnčič-Laginja-j ki je razpadalo. Mnogi so mu pr-Mandic, s katero j,- tako tesno zve-j govarjali:
zana zgodovina najlepše in najna-j — Profesor, zakaj ne ležete.' prednejše dobe Istre. Povojna do- — Da mi noge ne pozabijo boba. ki je postala za Istro tako u-lditi____
sodna, je našla Mandiea že v <rro-bu. Laginja in Spineie pa sta sc morala umakniti v J ugasla vi j o. Za Istro je deloval Spineie že pred vojno od svojih ranih dijaških ler.
To življenje je bilo velik plamen najčistejši domovinske ljubezni. Skoraj 8"i let je plamtela premnogim v prid. vsem pa v zgled in ko je sedaj ugasnilo, mora svetal zgled
-.J	• * . * ■	■•«»!.-.c:	Ud .>1 poim-euio St uill-
eki so priletni in prihajajo iz S;m	,	. ,	,
• rv i	• I prijatelje, da se za tolažbo ude-
rranlcasea. \.si ,so Dalmatanei.	-, -, ,	. ,
t> . . ,	. , .. , . lezimto piknika dru-lva Jiuroslo-
hVk toni h/wt» wiipnii.L% I . 1 n H-T. ..
Po tem ho«te sprevideli, da ivan-ske kapljiee ne pustimo sta<t.i na mizri. Bolna še mi bila1 dosedaj nobena. Vpav-a. da bova z božjo pomočjo s rev no do.speli na eil j. Preko oeeana »bomo kimalu. »Tutri ob i
72,000 KRAT JE POLJUBILA IN 29,000 KRAT JE POŠTI-LJALA
van. št. 104 J S K J. pri J. Sterži-narju ("Rote Gate'*). Vsakemu je znamo, kje .se nahaja in pen o van i (Jrowe. Vstopnina je »izdca, samo 25 eentov.
iu i i ,	, .	| Xe i>ozabite s seboj pripeljati
1». dopoldan pridemo do Azorov.'	,	. , '	j-
. .	.	.	svojo boljšo pob*vieo. Tudi
za A zori pride Gibraltar, Paler-	K	i \ ■
v. ,. .. .	. _ ,truek b»> voztl <Io tam in naza i,
mo. iNapolj. Dubrovnik in Trst.' „„„ . _ . ■ *» m . . , ... ..	samo .5->e za osebo.
\ rr.st pridemo 11. uuitia.	l t • • , -
v 1 .,	:*	v I Poraj rojaki, ne
•Ne m-iitn.ika nam >nie. all venyili . , ■ „, . , „ . .. ;r .	, , 1 Kurnjo nedeljo dne 18. junija. No-
pogresava obe svoje draure. noseo- t	i - ,	' ,
r	. , be nem u ne bo zal za ta dam.
no jvj otriK*K-ke. jaz otroke «vo,:>- v« . i. ; _ .. i i-, .	' .	i Sedaj pa pozdravljam v.se roja-
hrere. ona pa otroke Mtk. (in . h ,» •	, ... v.
„ . 1 ,	... . l ko v Ilerwmu ni okolici. Na- .svi-
Spn^mite pozdrave iz sirokejra • . i • i i-'	. ...	-	denje priluMUijo nedeljo v W iLUnv-
oeeana: moja heerka M km. zeti „ • „ . ... —	, spi lir*;.
Ajrneij .Jermani ter moji vnukii t : ... /.(„k	. >
,... .... .	. ' .	Irstu <»las Naroda zeli m veliko
M.iia.11. Hihla. Berta. uioi brat An-'	-	.	, , - ■
,r , . , .,	. «o\nh naročnikov m nredolaeni-
tou Mereun (obilo sreee k tvoje- V .
j Kov.
mu godu), sestra Apokmija Kav-|
....	. , T. , . , I	r^*- tiartner.
eie m vsa njena druzm-t, brat Joe!
Mereun ra žena in vsi njegovi o-
t roe i.
Xajlep.si pozd-rav moji najboljši pri.jatel;jiei v Brooklvnu A. Zor-inan. ki jo zelo pogrešam; družini Lovš;n. Birk, L. Obervalder. (Jnil. Penko. Kovae. Ovea. Lenar-Sie. Mary Cerar in njenim sinovom in hčeram. Mrss M. Kere. K. Kepic. Fanv Zaie Ln vsetn posest ram -iz MI. reda. vsem sorest ram iz MjKtenineg-H društva, našemu župniku Kev. IHacintu Podgorše-ku.
Xa jI peša hvala m pozttrave pa Mr. hi Mrs. Dobson. ki so me peljali na parnik. Pozdrav dela vk a m v tovarni Sehmeetvebw, posebno pal Mildred Medved. Najlepša hvala vsem. kateri .so darovali kaj za novomašnika. Bog plačaj vsem skupaj! On se bo pa spominjal pri sveti mai'i vseh dobrotnikov. MU s Stare pa posebno pozdravlja družino Gril in vse prijate-ljiee.
SA<laj ]»a najlepša hvala potniškemu oddelku "fJlas'Naroda", oz. Mr. Kna.nk Sakserju. ml., ki nama je vse tako lejrn uredil; posebno meni. ker .nis^>m imela sploh nobenega dokaza, da s^mii JugrM>b>-vauka. On mi je \>.e prskrbel, ne J da bi jaz kam šla. Pozdravima vse v uradu!
Se ©nkrat pozdrav vsem in na veselo »videnje!
Mrs. ^farv Jazbee. Miss iliei Stare.
potem pa kot duhovnik, profesor, - velikega Hrvata in Jugoslovena šolski nadzornik in parlamentarec ! pravega narodnega svečenika, vo
•skozi pol stoletja in .si je tako ze tedaj pridobil v največji meri ljubezen in spoštovanje naroda. Za mašnika ga je posvetil o božiču I. 1871 škof Legat, mladi duhovnik pa je čital prvo sv. .Mašo ne v jem ljubljenem Kastvu. temveč prav skromno v Trstu. Duhovniški poklic si je, kakor se vidi iz njegovega popolnoma Bogu in na rod. i •
posvečenega življenja, izbral z na- |	npvar,w* opekel po hrb-
merom najintenzivnejšega dela na i polju narodne vzgoje in proswt \ I
ditefcja in učitelja Vekoslava Spin-čiča ostati nam dragocen za veke .
Naši v Ameriki.
Z vrelo vodo. pomešano z kUli-
Vse svoje življenje je vj največjo častjo in dostojanstvom nosil svoje pozabite pri- 8večeniško oblačilo. Da bi svoje poslanstvo lažje iz\TŠeval. se je takoj po mašniškem posvečen ju podal v Prago ter se vpisal na tamošnjo univerzo kot slušatelj zgodovine in

DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURŽU
CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO
NAVESTI
Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo /i' i	neizpremenjena.
IVUfllU ▼ AMERIŠKIH DOLAKJIH
Za lxpladllo $9.00 morate poslati___$ 6.7»
•• " 910.M "	----410-85
m n $15.00 •» •» _Jl«^-
« •• $10.00 " " .......
r " $«$.00 " " -----.$41.30
»» " $50 JM •« •• ________451.80
rMfMBBlk Ml ▼ atarm kraju ttptafillo t MatJIh. Ifu)na nakaaila liTriuJemo po CaM« Utttr i» piiflto^Mno $L—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY

-

tu John »Krebel, stanujoč na 11S:» K. 17.") St. iu .sieer v Murray Ohio tovarni <v CMevelandu. Nesreča je za družino tem oibčutnejšji. ker j«* bil .Krebel <več kot tri leta lire/, dela itn je moral piust.iti tudi «lru-št vo.
— V »bitki med piketi Progressive rudarske	iu ".^kebi" stare rudarske unije .sta bila o-b^tre-
POGLAVJJB O LEPOTI.
^inljepisja. T eta 187» je svoje | Jjwia ,>ni IWIejM premogovniku, študije dovršil „, postal profesorja SpingfieLda. II!.. Matt IV-te stroke. Kot profesor in pozneje *tawe. .star :>4 let. član SNPJ.. ter kot sol s k i nadzornik se je ves čas j Praixk Prežel j. star 57 let. PrUta-boril tud, /.a narmlne šole. Ko je | w je ranjpn lm tlmni strani. Preleta 1S91. privedel svoje istrske j w|ju pa sHa krogli posneli kožo Hrvate na veliko ra-zstavo v Zagreb.; s hnhta. Popoldne istega dnt
se je za |x>ztlr;iv zagrebškega motnega župana zahvalil z željo uedi-n len j a vseli Hrvatov in vseh .Tugo-slovenov. Zagreb pa je imenoval hrvatsko prestolnico. Zaradi te^r.i je bil odpuš:"en rz profesorske slu- znano.
pa
je mekdo streljal v hp.-o. kjt-r stali nje Ignae Perko, slovenski rudar. ki je "sikebal" v rudniku. Per-kt» je težko ranjen ter se pričakuje. da umre. Kdo je streljal, ni
Francoski statistični urad je iz vedel zanimivo preiskavo, da bi pokazal. koliko dela opravi na dan pridna gospodinja, mati in dobra zakonska družica. Vprašal je takšno žene. ki že 20 let živi v zado-vljnem zak niu. koliko poljubov da približno vsak dan v družini. Odgovorila je. da poljubi otroke in moža skupno okoli 7—10-krat na dan. V teku *2<> let zakonskega življenja je tore i dala ok-di 72.00<) poljubov. Izjavila je tudi, da zakrpn dnevno okoli 4 pare nogavic, to se pravi, da je od dneva, ko je stopiia v zakon zakrpala 28,000 nogavic. Najbolj natančno je žena lahko odgovorila na vprašanje, kolikokrat
žbe. Kot predsednik Družbe sv. (M )iila in Metoda za Istro je prišel tudi večkrat v hude spore z oblastjo. ki je tolerirala v Istri italijansko društvo "Lega Nazionale" — (prej "Pro Patria"). Na zadujem občnem zboru CM D 14. junija V>1 % v Lignju je predsednik Spineie v navzočnosti zastopnika oblasti govoril. kako se pod pokroviteljstvom, oblasti vrši poitalijančevanje naših otrok z izdatnimi podporami iz Italije.
•— Tudi mi imamo državo, je dejal. ki nam ne bo odklonila ponrne v borbi za obvarovanje naših otrok.
Ta država je bila tedanja Srbija in je tisočera množica to tudi razumela ter ni bilo njenega navdušenega odobravnja ne konca r«»* kraja. Ta izjava v Lignju pa je •Spineiču nakopala v začetku vojne
je v zakonu poklala. Po ničnem jmim„0 m>prijetnosti in moral se j -
zatrdilu se je to zgodilo okoli 2'J tisoč krat.
Zaročite se na "OLA8 X ARO D A", največji sf^j renski dnevnik v Združenih državah.
ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolar« jev brez vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo.
DECLARATION FOR NONET ORDER
I herewith declare that Money Order No. ___________________ Is
•ent by me for the purpose of-—--
and la not Intended for the purpose of apeculation, placing savings or making Investment ln a foreign country..
I certify that this transaction m no way contravene* the act of March 9th, 1933. the executive order of March 10th, 1933 or any regulation issued thereunder.
(Purchaser's Signature)
(Date)
m BOMO TOČNO IN HITRO XSVRftlU VSAKO FO&ILMTBV
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
M.
zateči za dalje časa v Zagreb, kjer je bil goc"»t svojega prijatelja nadškofa dr. Bauerja. Kot je bil leta 1017. spet. otvorjen dunajski |>ar-lament je Spinčič v njem z vso vnemo zastopal Istrane od poloma, ki ga je zatekel v Zagrebu. Kot član Na rod n »'ga predstavništva v Beogradu je zastavil vse sile. da bi ne oil okupirane Istre rešilo kar največ mogoče. Sodeloval je pri spomenici istrskih Jugoslovenov za pariški mirovni kongres, pa tudi sain je potoval v Pariz.
Kandidaturo pri zadnjih volitvah je prevzel z največjim vese-
Poziv!
Iidrnjanje lista j» vinreii s velikimi stroški. Mno go jih jo, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili« da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
M

Uprava "G.
fMKlfiii
—	Zopet je .smrt kruto ]>os»-gla v slovenske vrste v Milwaukee. Prejšnji tedon jo v St. Luke.s b..l-niiei omnia v «1. letu .starosti Ka-t he rine "Zairerselwiik. niat.i poznanega pluml>erj:i .John Za-weiisvhui-ka. Poleg otrok in 7 vnukov žaluje za njo še živeči t»oprog John ZttWersebnik. Pokojna je bila doma iz liiožne dolin**- na Koroškem, donim j" .soprog iz Kadm.ir.ja v Savinjski dolini. — V petek '2. junija je smrt nagloma puhnila rojaka Andreja Bizjaika. jfirst Viličarja na \V. National Ave. v West Alli.su. Dopoldne Istega dne je na-glonia ohc»h'l in prepeljali >o yra v St. Joseph bi^nieo. kjer je <nb li. uri zvečer ž«" izdihnil. Pokojni .]»• bil Ktar -"»."» let ter doma i/ Žine A^.si v Podgraj.sk i far i Dolenjsko. Zapušča žalujočo soprogo ter dve hčerki. — V -soboto :t. junija j«' v St. Joseph bolmiei um risi ita p<kslediea operacije Fanv Kolenz. T'mrla je v starosti komaj let. Pokojna je bila »vh> posnana v najselbinri.
—	Noreča za nesrečo zasleduje družino Frank iu Rožic Jenko v Milwaukee. Komaj je preteklo eno leto. odkar jima je iztrgala smrt 3-le*tnega .sinčka, že se je v eetn'tek 1. junija zopet ogla.sdla pri njih .smrt ter jim pobrala novorojenčka. m a to pa .se nahaja v opaznem .stanju. Lanskega april i je tudi uoni'1 oče Fr,>^enka. v sta-rosti 70 let. ki je Ktanoval j>ri svojemu sinu.
OTROKA REm, SAM UTONIL
V Lobavi pri Dunaju je te dni utonil neznan moški, ki je .skočil v vodo. da hi rešil nekega potaplja-jočega se otroka. Vreme je bilo tisti dan precej hladno, kopalcev malo. Nekaj otrok je kljub temu začela skakati v vodo. Pri tem bi bil kmalu neki deček utonil. Neznan moški, star 40 do 4o let- je. videč grozečo n as reč o. planil v valove, prijel n smrtjo borečega se otroka in ga odsunil proti bregu. Medtem, ko se je deček že posUvil na noge, pa je izginil v valovih naznani rešitej. Pozneje no ga prinesli iz vode, toda vsak poskus, da bi ga obudili k življenju, je ostal zaman.
A" uredništvo prihajajo od v.se-povsod vsakovrstni pozdravi. Te dni sem pa dobil najbolj značilen pozdnav s sred" oceana, z "Aqui-tanije". enega najbolj razkošnih parnikov Cunard Line.
Iijubeznjiva čikatka rojakinja piše: — Poztlrwvljain vse. prav posebno pa mojega lepega fanta Petra Zgajro.
Ta neumestna opomba mi je dala povod, da sem napi.sal to-le poglavje o lepoti.
Tikaška rojakinja me ni še nikdar videla in zato j;i oprošeam.
Ko me bo videla, se bo najbrž ^nia -oprostila.
Kateri moški je lep?
Na to vprašanje ni prav lahko odgovoriti. .Mi moški ne moremo razsojati o tem. To je izključno le ženska zadeva. >•-'izuri žensk so pa tako ra.Hlični. da <» kakem .st Hilda rt I u ni niti govora.
Nek«at«-re .smatrajo šr.st č ovij p v i visokega, mladega, plavolasega in atletskega fanta za uzor moške lepote. \f kater-* kar zdivjajo od obr-ndovanja, č • jim vrže bleda iu ofrataana g:!spo^ka glista dobrohoten pi>gled.
i
I Poznam ženske, ki pravijo, da ho moški najlepši, ko dosežejo šti-I rideseto leto. iXektn* sem že slišni I mladega dekleta vzdihovati: — Da hi ga r«'s rada im-ela. bi moral biti šestdeset l^t star. sivih las in zagorelega obraza. Z«li s«1 mi. da zirajo taki ivse drugaT-e govoriti in ljubiti kot čenča.io in hoT-'jo !ju-jbiti m'le«'*ozobei. ki lazijo /a menoj.
V našem kraju je inie! dimnikar Ma.koyič gostilno. Ker .ie bil predebel, ni moi»el več .sani opravil jat i dimnikarske obrti. Zato je najel poniornika, kateremu je dal hrano, stanovanje, pijačo in gotove odstotke na teden.
Za "dnansko" C-t-nko pravijo idrijski rudarji plačiliir-ntu dnevni je naročil i/ Ljubljan ■ čvr-to in lej>o natakarico, ki >e je na prvi pogled za'jubila iv umazanega pomočnika. Noben zamoi^c ni taki* r-rn k<it je Hi! on. ko j«- pris°l z de!-;,. < >d ponenedeljka do petka je tu-orala vsalk večer tri k rit be.'o jopo preoblečii. v soboto zvečer, ko je biio najver dela pa še kik-l.jo. da ji- gospodar zmerjal in grozil, da bo njo in pomočnika zapodil. Ko je pa v nedeljo dopoldne zagledala svojega fanta o-britegi iu umitega ter gosposko oblečenega, je bila tako razočarana. da je takoj pustila službo in odpotovala proti Ljubljani.
Ziian .mi je tudi slučaj, ko je prišel v naše mesto nov kaplan. iN-a ravnost iz lenienata so ga poslali .a* pregrešno Idrijo. Mlad je •bil. suh kakor trska, ves mozo-ljast in motnega pogleda. C'e hi ga pnižgaJ. bi z zeleno lučjo gorel. Toda. terejalke so bile kar nore nanj. — Oh. kako so pruspocl lepi! Oh. kako so lepi! Tako lenega gospoda pa šs* nismo, imeli.
Teden pozneje je pa prišla komisija, žrebčarjev pre dedovat in ocenjevat cesarske konje. Sami mladi iin postavni fantje, ki so povsem odgovarjali s\*ojeinu pokli-cu.
Toda ikaplan je znal tercjalke tako panati. da so o žrebčarjih list vari le porazno sodbo: — Oh. kako .so grdi. oh. kako so pregrešni t
Jaz. draga nepoznana rojakinja. jaz sem pa nekaka čudna z lines hudo postaranega mladeniča, umazanega dimnikarja, agil-negi žrebčarja in mladega kaplana.
■Premisli in preudari vse to, ilraga rojakinja, in priznaj, da si se motila, ko si me imenovala "lepega fanta".
Le izredna Ln nevsakdanja ženska bi se mtogla zaljubit i v tak konvbinejšn.
Ali so na svetu nevsakdanje ženske ?
Naročile se na "GLAS NARODA največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
B°g jih živi, če so ...
*
I A K O D A"
WgW tOtt, TUMi^Y. ^WI 13, jgjl
TEB LABOS8T SLO Vim DAILY * V.
TOMA2EVI
Tine« je dekla. Toma/ mizarski mu gos]>odar plača oil kosa, ga ne | šoli. najmlajši j« pričel v osnovni pornoenik. Oba *ta zdrava, smeh- ladržuje pri delu. samo da Tomaž 'šoli trgati hlače.
ve«* zasluzi.
In že igra na svatovščini. Vecselo
lja;oča in vraela.
Tomaž ne gleda življenja od lah-ke stTani. Dobro pozna trud in delo (igra in se prijazno pogovarja. Turn borbo za obstanek. V" nedeljah di kozarec* sra izpije. Ne, opijani se drugi veseljačij Tudi on je ve- pa nikoli ne. m»I. Trodon je od dela. toda zadovoljen. VT eerkev gre. kjer mirno
in vdano pomoli. \ jegova duša je ga potomca.
Živl jenje teče mirno dalje. Ojzla>i se štorklja. Prinese prve-
ckrepčaua. Njegova »M je jasna in vedra.
Tomaž ne pričakuje nič dobrejra od življenja. Vendarle " mu gr» smehljaje nasproti, češ, p« se j>o-t-k ušiva! Bova videla, kdo se bo naveličal.
Tinca je Hkroniiia. Xekatere dekle m- rude Šopirijo. S pvntl iami v in
Tomaž je vetš vzradoščen, ko o-nieni /mi:
**Se b'>Ij bom pritiskal svoj meh. da bom več zaslužil
< >ba sta vesela božjega blagoslova. Se bolj pridna sta.
Nekdo jima ponudi napol dodc-lano hišo:
"Ker >th pridna človeka, jo va-
Zelo se razveselita:
"liog res skrbi /.a naju. Xai ima otrok svoj dom! K• ► dorase. >e bo imel kam	Hudo je. če se
Movek vrne v svoj rodni kraj. pa ne ve za svoj dom!"
Sprt zapoje harmonika. Tomaž igra na svatovščinah. Tinea doma gospodinji. Pazi na otroka in hodi -treč k .sosedovim. Dete položi na ogrinjačo. a sama dela. Otrok je mi-ren. kakor l»i videl, da ne sme naga i at i.
In | m it eni je rojen drugi "sin. Za njim še tretji in četrti. Deklice ni nol>ene.
Starša pridno delata. Vedno se imata rada kakor prvi dan poroke. Veže ju ljubezen do dece.
l«*eh, nakodrane in wlo s krznom ma dam zelo porini. Počasi mi jo okoli vratu s»» ka/< ji fantom in si IxKta izplačevala." iičejo ženinov.
Tine« ne misli na ženina. Kadar je prosta. >«• p rip ros t o obleče. Ka-da jfre na kratek i/preliod, ker zelo ljubi prirodo. naj j«- rojena na deželi. iVjtcm gre v cerkev pomolit m nato na delo.
Zdrava je in močna. Jedi, ki jih drugi zametuirjo. ker m* jim zde preveč pripnite, so njo slaščit-a. Ona ne |h»ziih izbirčnosti. Njen želodec je zdrav. Xj»-na lira *o rde. ča kakor mlada zarja, oči žive kakor radost >auia.	*
Znajdeta s»» pri enem go^iMMl.f--ju.
Nič si ne delata »lxH'»v, nič n-* prisegata! Vidita >e in vzljubita: Dva zdrava, nejMtkvarjena človeka Ma. Takoj spoznata v svoii nrrtrn-njosti. da sla ustvarjena drug >.a drugega.
Tomaž ji omeni;
"Ti Tinca! Takole si mislim. Ti pusti« sIiižIhi. .laz bun odslej delal še čez uro. Tudi i^hI^h' sem. Na kakrii • ženit ni no iih* bodo že povabili, če jim povrni, tla znam zaigrati/* ]
Ne vpraša j«, če jra vzame, ali ne. To tako ve. Ne moti se. t»na mu odgovori :
44 Kakor misliš. Kadar hočeš, lahko narediva."
Ccz tri tedne praznujeta |wnv ko.	%
Naslednji dan odide Tomaž že zgodaj na delo. Nevesta pospravlja ' skromno stanovanje in se prijazno smehlja pred *»•.
Pa ji je teira dela premalo. K sosedovim stopi:
41 Čudim se, da ne osivim. Pa zmerom sem take volje, kaikor tedaj, ko sva se vzela!" omeni včasi Tomaž žeui in jo ljubeče pogleda.
"Tudi jaz! To življenje je tako polno vsega dobrega in slabega i Skrbi so res vedno večje. Tvoja harmonika mora še vedno peti! — Moja roka ne sme omagati pri delu!" mu odvrne ona.
In v.se gre dalje.
Tomaž še vedno nateguje svoj meh. Ljudje se pač vedno ženijo in se bodo ženili. Svatovščine pač morajo biti.
Starejši .sin odide k vojakom. — Trmo ima v srcu in voljo kakor ir-h o vino. Dovrši podčastniško šolo. Kesneje postane oficir.
Medtem dovrši drugi sin. Tine.] že univerzo in postane profesor.
Tomaž pa prode. Ko sedi na sva-tovščini in plešejo svatje. se sučejo tudi njegove misli:
44Tine. moj srednji je profesor. Franeeli oficir. .lože naj bo dj-hovnik božji!"
Spet veselo zaigra in se smehlja pred se.
In res se tako r*godi:
Tretji sin zapoje novo mašo.
Ko sede na novi maši vsi skupaj. proslavlja govornik novo masni ka in njegove starše.
Tomaž s** kar nekam ianuuie. Kmalu >e vrne s harmoniko pf«d pazduho.
"Kaj boš s harmoniko!'* se ču-
Življenje hrzi mimo. A ona d\a j<jj jr,»na. >ta vedno enaka. Valovje življenj t j Tomaž se prijazno in vdano na--e ju ne dotakne. O staranju nima- jsmehne in reče.:
ta ča.sa misliti. Drugi se lepotičij ». t "<;reh delajo godci, ki vse noči s.- baliajo in žive v vrtincu življe- ( pPeigrajo in prekvantajo. da ljudje nja. OjylMlujejo se v zrcalu, tre- llore m kvarijo zdravje. Vesela, petam preti gubami in guhicaiul, I okrogla melodija je pač všeč Bosru kijih ras kleie v njihove obraze. I jn ij,ujeni. Nrkoli nisew preveč Tina in Ttunaž na to ne luUJtl*. oviral. Na ^ratovftfinah sem rati za-Skrb za družino je njuna naj ve*- j	;n izpraznil kozarec ali dva.
ja radost.	'fo ^ hilo vse. T-aia Bog je blag(>-
Otr.Kri hitr. r a sejo. Hiša je iz- slovi! moj tmd. Zaslužil sem.
Verujte in i gospodje! Harmonika je mnogo pomagala, da je stopil moj sin dane* pred oltar!"
Novi grobovi
Pri Sv. Jurju v Slovenskih goricah je 23. maja po dolgotrajni in zalo.mučni bolezni odšel v večnost kvan Roškar, bivši poljedelski mittister in -poslanec.
—	Na Brezjah je umrl gostilničar in mesar 42-1 et»i Andrej Fre-lih.
—	V Dravogradu je preminula 80-letna Ana "Bernardi.
—	V Šalovcih je umrla f>5-let-na preužitkarica Marija Simonič.
—	V St. Vidu nad Ljtabljano je zapel mrtvaški zvon 84~letnemu posestniku Valentinu Babniku.
—	Na Dobri jah pri (»ušrtanju je na /Peke zatisnile oči Elizabeta Kot nikova po domače Jugova str in a.
—	V Šmartnein pri Litiji je zapustila Kolzno dolino 77-1 etna Terezija Zavr, roj. Kepa. mati kres-niskega postajnega načelnika.
—	LTmrl je Tomaž Zabukovec, župnik na 'Robu pri Velikih Laščah.
—	V Zeleni jami 41 ri Ljubljani je umrla Ana Rozman, roj. Polen-šek.
—	V Vrbi pri Brezniei je preminula Fajdigotva mati Marija Mulej.
—	Na Velikih Polanali pri Ort-neku je odšla v večnost v vi-soki stai^Ksti SO let Marija Adamič, rojena Andolšek.
—	V Mariboru so pokopali Mihaela Lahoviča in Amalijo Greif.
—V Ljubljani sta umrla Antonija Mrak :n Pa>vla Aleš.
Smrt v sodni r&zpravni dvorani.
31. -maja dopoldne se je ivršila mariiborskem okrožnem sodišču pred tričlanskim malim se»!ia-ttuii razprava p rot .i nekemu Josipu Vigecu iz Sodišincev v l*rjk-murju, ki je bil obtožen, da j-e 11-kradel tamkajšnjemu 32-Ietmemu posestniku Ralmanu MfkloSu iz
oster tresk. Pri priči so ]>adU vsi štirje po tleh. fkajti treščik> je nekam. morda v bližnje drevo ali pa v vodo blizu njih in jih je podrl puh at rele.
Ostati dve ženski in raoški so se hitro spet nemalo prestrašeni poibrali ter vide H, da se Jožefa Ahlinova ne gane. Brž so skotili k njej. da ji pomagajo, pa so takoj ugotovili, da je nezavestna. Imela precej močno ožgane lase, ožgana pa je bila tudi na prsih. Prenesli so jo v bližnjo hišo. nate*, pa so jo spravili domov. Domači so se trudili z injo precej časa. slednjič pa< so jo morali naložiti na aivto in jo odpeljati »v bolnico. Njeno stanje je precej nevarno. Govoriti ne more in neprestano jo napada omedlevica.
Nesreča a strelnim orožjem.
I ^
Morilec Andrej Mali.
Iz od sodišča ueodvi&nih krogov se je avedelo. da zaslišuje morilca Anidreja M al rja preiskovalni sodnik sam. Zasliševanje se vrši fv sohi poleg morilčeve eelice. Moril«© je pre'eej shujšal m je zelo potrt. Kljub temu pa .nastopa elegatno, prikupno in vzbuja simpatije. Andrej Mala /vrača -krivdo na svojo ljubico Mici Grolmarjer-jevo, češ da ga je ona nagovarjala k zločinu in zahteivala, da se isnebi Amalije, da ibi se potem z njo poročil.
Javnost se zelo zanima za potek obravnave in se ljudje že sedaj zanimajo za vstopnice k glavni razpravi. Zlasti ženski sivet obsoja Mali je v zločin in zahteva za-došeetnja. Jasna slika o pot°ftfu dogodkov se bo pokazaila šele pri glavni razpravi.
Dva starčka samomorilca.
Dne 24. maja zjutraj so našli v Radovljici v njunem stanovanju * Zastrupljena 77-letno hišarieo
Te dni je čLsti-I doma v Žieah v J Barbaro in njeuega moža Janeza
Slovenskih goricah majhen topič za streljanje ob cerkverwh slamio-stih 34-letni posestnikov sin Fr. Otevald. ki pa t>i venlei. da je v to-piču ostal od zadnjega streljanja o veliki noči še močan naboj.
CENA
OR. KERNOVEGA EBOLA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(MNOLI8B SLOVENK DIMM) Una umi
RanOM (• pM
KNJIGARNI 'GLAS NARODA*
lit Wen isth itrtaC " Mw M	.
Zupanca. Ker je bil Janez še živ, so poklieali dr. Šarca, ki mu j* izprail želodec in tako rešil življenje. K'o je prišel k zaivesti. je povedal, tla sta. z ženo že dalj časa nameravala iti skupno v smrt.
Strel ji vo se je nenadoma vnelo in j odkar *ta prodala svojo hišico, je naboj zadel Osvalda iv obraz tar Zastrupila sta se s karbolom. k,i ga nevarno poškodoval. Težko' ga je žena pila že zvečer, sam pa
poškodovane ima tudi oči in se zdravi v mariborski boJnišnici.
Prva smrtna žrtev m Ljubmku.
V	nedeljt> 21. maja se je pripetila pnva smrtna nesreča na cesta na Blegaš. Žrtev te nesreče je postal mladi 26-letni Buril veli Bogus iz znan-1 lekarna rje ve rodbine v Škof ji Loki.
V	nedeljo zjutraj 21. maja se je podal z večjo dnlžbo na Ljub-nik. Z njim je šel tudi njegov brat i Genči Burdvch. Proti večeru se je vračala vsa družba z Ljubimka. Vsi m> se ustavili še nekoliko v Gabmvcu, nato pa odšli proti
ga je vzel proti jutru, /eno so prepeljali v mrtvašnico. Mož je bil proti večeru že popolnoma zdra.v.J
Ker .niso slutili ničesar hudega, sol m V ,,rv'. vrsti l>roti	antatiti
JULIJSKA KRAJINA NI P0-ZARLJENA t
Veliki protestni meceting proti rcvržionistični kampanji, naperje-
ga piustili samega doma. Drugo
m Poljski, ki se je vršil v Beogrtr--;
jutro pa ga niso več n ^Ii na do-|thl; 'e	s'Ien odmev sirom vse
mu in so misli/Lj, da j? odšel k .so- P^žave. Iz v>eh delov države je do-rodnikom. V petek 2fi. maja pa so|,)il »keij-ski tKlbt»r. ki j., sklical ga našli jK»d streho obešenega, j	nat' *-()0() brzojavk, v kateri*i
Vidova Barbara je poročila seda- izrH^ajo razjie naci<»nalne. kultur-njega moža Janeza šele pred de- m*- I'1' *udi gospodarske organiza-votimi leti. Oba >ta bila udanal^i*' svojo popnlno soli«Iarnost. — I pitju. Ker nista nikoli iskala opo- j ^^T^tiug, o katerem je obširneje po 1 re v veri. ni njuna smrt J kogar presenetila.
par ti i- '»'"ča lo že ''Jutro", je bil mogočna !manifestacija Jugoslavije, tla si žc-
kurnika tri kokerši. Kot priča je	Kjer s- cepi kolovoz
ra s«*jo
plačana. Treba jo je dodelati.
Tomaževa harmonika še vadno poie.
Videl sem ga na neki svatovšči-
ni
Trenutno me je obšlo, da je ti tlrmra svatovščina. ki smo jo praznovali pred desetimi leti •
Tomaž je sedel prav tak kakor tedaj ra mizo in pritiskal
"Žf večkrat ste mi omenili, da meh. In svatjeMeni s^ se kar zde-ne marate imeti dekle. Pa" pa bi | li nekdanji.
potrebovali postre|nico. V«eiwi*e j Š+*le potem sem se spomnil, da me! Zadovoljili bo*te z menoj! Tu- je tisti ženin že zdavnaj umrl. di meni bo ustreženo! Vsak dinar- j Nasmehnil sem se: ček je dober!"	j "Ta dva znata kar pridržatfčas'
Soseda jo pozna. Razveseli se Mimo vseh diria. Tomaž in žena ga niene ponudbe. Dobro ve. kako pa držita kar na vajetih iu stati pridna je Tinca.	1 mora!"
Tomaž omeni prijateljem, da bi j Potem s- prično najhujše skrbi, rad kaj zaslužil s harmoniko. — ' Starejši sin Franeelj, se izuči za Kmalu mora na »vatovanje. Ker strojarja. Mlajša dva sta v srednji
I
Poslušali so ga in kimali. Tomaž je pa stegnil svoj meh in eno .zaigral. Zaigral je res samo eno. toda kratko in veselo.
Potem je spet spravil svoj meh in se m^d solzami nasmehnil:
Poglejte! Kakšno srečo nama SV°J je dal ljubi Bog meni in moji Tin-ei! Naš zadnji, najmlajši je včeraj postal jurist. Zdaj bomo imeli še pravdarskega doktorja, ki bo uravnal naš prepir, če se spričkamo! "
Jeseni sem srečal Tomaža in Tineo Veselo smo se pozdravili.
*4 Zda j sva na konju! Vsi otroci so preskrbljeni. Za najmlajšega se bodo pobrigali ostali trije.
Midva sva pa s|»et mlada in ve-aela. Ej. Se bova živela! Zakaj pa ne? Hišo imava in kos travnika in bjive.
C'lovek res sam ne ve. s Čim si je zaslužil toliko božje dobrote!** je dejal Tomaž in mi prijateljsko stisnil roko.
bil zališan tudi oškodovani Mi-klmš. Ko se je senat podal k posvet t »van ju, je postalo Miklošu nenadoma slabo in se je zgrudil nezavesten na tla. Vsa pomoč poklicanih reševalc«v je bila zaman. Sodni zdravnik dr. Zorjan. ki je bil pokiiean na jH>moč, .je mogel le ugtrtoviti, da je Mikloša zadela srčna kap. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico na motnem pokopališču.
Žrtev strele.
Posest nikova hči. 28-letna Jožefa Ahlinova iz Srednje vasi pri Rudniku, je 30. maja tlopt»ldne delala 11a polju in se okrog poldneva vračala domov. Med potom je srečala dve svoji tavarišici ki nekega domačina, nakar so <vs»i štirje potrt ali v kratkem razgovoru srt»d! i>olja. Baš tedaj so se zgrnili tKl Krima sem itežki. črni oblaki. Parkrat je votlo zagrmelo in ko so se hoteli vsi raaiti in t>diti vsak na svojo strai. s4^ je nenadoma sil-»10 za.bliskalo. blisku pa je &lt*li!
One, ki pridejo v Chicago na svetovno razstavo, — opozarjam, da imam na razpolago lepe sobe in o-kusno domačo hrano.
JOEBEVCIC 2272 Blue Island Ave., Tel: Canal 1288
Udobno Hitro Poceni
Lahko dane« potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na —
SlovemcPu
TRAVEL V«w York, H. T. 21« W. 18tfc Št,

U KAlDtAVATt NURBHTI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
■q^AS NAHODA'; m Ste
______
za novo cesto, se je BogiM ločit! od družbe. To pa se ni pripetilo prvič, marveč je imel skoraj vedno navado, tla je rajši sam hodil. In to jr" postalo ta večer zanj u-sodno. Družba je šla po spodnji jmti.
Precej časa za tem. ko je prispela že vsa družba do tako zvane "Kobile", je hotail drugi brat počakati Boguša. Kar hipoma za-čuje klice: Genči, Genči! Genči in še lmkdo drugi sta pot-em šla po grebenu navzgor, kjer sta plezala po sikalah in iskala Boguša. seveda brezuspešno. Po dolgotraj-nme .iskanju in po vatfkero naporu utrujena sta spodaj na eesti zagleda?* več lučk. Bili so fantje iz Gfiibrovgea, ki so se vračali domov iz "Podpurfelce". Klicali so navzgor. af"-i je kdo zgoraj, nakar r»ta se jima odzvala. Rekli so jima naj počakata, da bodo prišli po nje. Ko so prišli do njih. so jim puvcdalri. da nekdo ves krvav leži na cesti.
Takoj je brat Geiči vedel, da je to njegov brat Boguš. H'rteJi so navzdol po stezi, napravili nosilni co in položili nanjo nezavestnega Boguša ter ga odnesli v dolino. Eden je hit«l naprej, da je oibvestil Pavla Hafnerja, ki je prišel z aivtomobilom po ponesrečenca ter ga odpeljal na ponesreč?n-č«v dom. Visaka zdravmiška pomoč je bila zaman. Ponesrečenec je -irated od zadaj udrto lobanjo ter zlomljeno hrbtenico. Ves čas se m popolnoma nič zavedal in j? približno ob pol 4. zjutraj izdihnil.
Kako se je zgodila nesreča, bo pač težko presoditi, ker ni bilo zraven nobenega očividca, pa tudi <ee bi bil. bi se ne dalo mnogo ride«ta\ ker je bila iaredno temna nač. Pot, po kateri je šei ponesrečenec. je re« nekoliko bolj strma a popolnoma nič nevarna. Nevarnost je v tem slučaju, če kdo zaide s poti vstran. t\*i pa prav nič čudnega, da je zašel, pnvič zato. ker je (bik* noč res zelo temna, drugič pa je Boguš Se precej slia-bo videl. Poleg tega je bU »e y>o-polnoma sani. kar mu je v temni noči še povečalo nesigumo«t v orie»nt»cijL in je tako zašel a steze proti novi c«ti. Plajnti se je mora! skozi grmovje, a rni zapazil, da i»e nahaja ti-k nad cesto, ki je vsekana v žiuro skalo. Hipno mu je moralo manjkati tal in padel je probliano 8—10 met-ranr globoko v cest iu jarek, kjer je tredčiil-z sad-njim delom lo<banje ob skale, tam ae le daffies pozna< mlakuia kr\"i. Nekateri poznejši obiatroralci te-ga luttj« m> niHi njefora očala, fca 4im ifrm artiftoteria m od-
iSmrt zaalužnega šolnika.
2S. maja je po kratki mučni ln>-lezni preminul upokojeni šolski upraivitelj Tomo Petrovee in je z njegovo smrtjo nastala noiva vrzel v vrstah učiteljstvas ki je o-ral«» ledi n t» našega tisiH>vnega šml-stva.
Pokojni Petrovee je umrl v 74. letu starosti, je bil Polhograjčan
li miru ter tla »Mlklanja vsak-, pu-stoluvščino. ki bi mo<;la zaplesti Evrojio v nov >vetovni pt»žar. Istočasno pa je bil to glasen npomiu vsem onim. ki vodijo revisionistič-nti |»ropasramlo, da je jugosloven-ski narod trdno o« I ločen, braniti svoje svete pravice in nedotakljivost svojih meja. ki so hile že itak nb koncu svetovne vojne nepravil-
Gotliardn v kaiinihiškem okraju potem ."> let v fv.inšeniku. lisclalje v svojoin rojstnem kraju. ."{() let do upokojitve leta lf>24. pa v Jaršah pri Domžalah. V.>esa .skupaj je vzorno služboval 44 let. V svojem poklicu je bil nadvse vesten, mladini skrben oče in dober sv.
no m nasilno odrejene, puščajoč in je postal po dovršenem ljub-»slcoraj milij«m Jugoslovenov na ljanskem učiteljišču učitelj leta j kompaktnem ozemlju pod tujimi 1S8(». N'aj]>rcj je služboval pri St. ^rž^vnmi
Posebno pozarmrst je izzval zlasti tudi govor primorskega rojaka, dr. Ivan <'oka. ki je naglasi], da bi bila bas Jugoslavija v prvi vrsti upravičena zahtevati revizijo pogodb in meja. da bi združila z Jugoslavija po krvi. jeziku in čustvn-
tovaleč, svojo prosvetno nalogo\v*n*"	•inJros,ovp,lsko
pa je požrtvovalno izvrševal	tudi KrHJ,no ^V1'^ p,iin,> V™'
izven šole	j vicno mejo na Jadranu, oh Soči in
______j na G«s|»o«vetskem polju. Ce je Jn-
- » -.	:goslavija doslej puščala to vpra-
NOVI RAKETNI STARTI /aradi niini
j na strani, s tem še ni rečeno, da ga Znani raketni starter ing. Tiiill-|je odstavila z dnevnega reda. Ako ing iz Osnabruecka je te dni zopet j bodo revizionisti nadaljevali svojo delal poskuse z raketami. Poročil i pravijo, da so j>oskusi imeli zadovoljiv uspeh, kar je podžgalo inže- goslavija prišla z zahtevo, da <»e'ji njerja k nadaljnjemu delu za i^-Ivme to. kar je po vseh božjih in popolnitev svojega izuma.	človeških pravicah njenega.	■*
kampanjo za revizijt> mirovnih po-godb in dr/.avnih meja. bo tudi Ju-
Vsakovrstne
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dojbi pri
GLAS NARODA"
216 W. iSth Street New York, N. Y.
U
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
M
. V- i
ODA"
NEW YORK, TUESDAY, JUKE 13, 1933
THE LAMEST SLOVENS DAILY fa U. S.
DEDSCINA
EOBKAV
IS
ŽIVLJENJA
SA "GLAS' NARODA" PRIREDIL I. H.
: 45
V	dnu dušo je bila o tem uverjena, zato je tudi lahko prepričala »vojega očeta. Preveč je bila zaverovana sama v sebe, da <bi dala prostor miKli, da bi jo anogel RaJf zavrniti, že zaradi njenega bogastva ne. Da se je držal vedno inaHo hladnega, mu ni zamerila, kajti mislila je, da je tako previden, da oe mara biti odklonjen in je liotel biti gotov, da ga bo takoj uališala, kadar jo bo prosil za njeno roko. Poleg tega pa si je tudi mislila, da o kaki zaroki v žalnem času ni guvora. Nekega dne je to tudi Berndu pripomnila, toda lialf j »e je oddahnil, in bi mioli: pol dobljeno, vse dobljeno. Da doseže I svoj etfj, mora Mertenwa kar najdalje držati v zmoti, da snubi Jo-lando in Jota tule ni smel kratko zavrniti. Da Jolandi ne bo počilo *rce, ako se enkrat prepriča, da se nje-na želja ne bo izpolnila, da bi ga aavezada naex\ je vedel. To prav gotovo ni bila ljubezen, kar j« čutila do njega. Zato ga tudi vest ni praiv nič pakla.
Neke nedelje je bil Half zopet povabljen pri Mertensovih in tedaj j« bil doma tudi Kgim, ki je prišel za eno nedeljo domov, da bi komu izviekel kaj denarja, ker je bil v veliki zadregi.
Vaakikrat po kosrilu je Mertens vzel Ralfa v stvojo pisarno. Ob taki prilki je Ralfa vedno izpraševal, kaj je Henri'k medtem napravil. Half mu je vedno dal tako poročiio, s katerim je hotel najhitreje doneči #voj cilj. In tako pravi Mertensu :
—	Žal. da se mi dozdeva, kot da je postal Henrik proti meni malo main j zaupljiv. Vem. da je že nekaterikrat šel v mesto, ne da mi o tem kaj povedal. Avtomobil sicer čaka vedno na istem mestu, toda vem. da je naročil šoferju, da meni »ničesar ne pove. Toda šofer mi je v**t»eno povedal, ker sem mu presknbel dober zaslužek. In tako vedno vem navzlic temu, ako kako noč izleti in ravno tako, da preživi ravno te noči v posdbno lahki družbi. Zato sem hotel od van dobiti navodila, ako bi mu «naj povedal, da so ravno ti izleti posebno škodljitvi zanj. Prav lahko se rau pri|>eti kaj zelo neljubega.
V	Mertenesovih očeh je ležal tajinstven in hinavski izraz. Nekoliko pomisli, nato pa pravi:
—	Ne, ne, samo pittite ga, gospod doktor; mladost se mora znoreli in «ni dobro, če kdo skuša to preprečiti.
—	Odkrito povem, da sem po*»tal malo negotov. Pred kratkim mi je rekel Henrik, da mu aelo očitate njegovo ponočevanje. Vsled lega Hem si mislil, da že tudi vi tega »več ne marate.
Z zvitim nasmehom dvigne Mertens roko.
—	Kaj pa mislite? Ako mu kdaj kaj očitam, se zgodi sama zaradi tega. da ve, da mi ne more trositi peska v oči. In potem — prepovedan sad je najboljši — ako ne bo vidH nikake ovire, zanj ne bo več zanimivo.
S tem se je Mertens zopet nekoliko izdal. Half bi ga najrajši udaril v liee, toda se je samo zasmejal.
—	O. sedaj razumem, gospod ravnatelj. S »tvojimi očitki mu hočete napraviti te nočne izprehode somo bolj mikavne in bolj zapeljive.
Merten* pozabi na previdnost m w ž njiiu smeje.
—	Prav ste razumeM. dragi gun pod doktor. Samo pustite g"i. naj »e iznori. da »bo enkrat imel dovolj. N<i*kar pa .ne zapravite njegovega zaupamja. tako da bom vedno o vsem dobro poučen. Kot nem že mnogokrat rekel, vam to ne bo škodilo. Toda še vedno mi niste povedali, kak-na izdatke wte ž^ pri tem imeli. Koliko je že go-»pod nečak rv t<«n času zapravil ?
—• To ni tako važno, gospod ravnatelj; še ni*em vsega izračunal. Za netioletnega fanta je nicer zelo veliko. toda malenkost za bodečega gospodarja Rodenbergovih tovarn. Vam bom že enkrat prinest račun. Najrajši bi vas s tem -niti ne nadlegoval, kajti zelo me veseli, da rram morem služiti.
Mertens zvito smeje udari Ralfa po kolenu in nato pomembno dvigne prst
—	'No, da. vem. da milite, da cwtane to do gotove meje v družini.
To je bil jasen migljaj, tako jasen, da Ralfu kri šine v obraz. In sam se vpraša, ako ta človek res hoče dati *vojo hčer možu, ki je tako podel, kakor*nega ae mu je kazal. Imelo ga je. da bi ga pri-,>el za vrat rn bi ga stresel. Telo svojo latftno l*Vr je bil pripravljen f^-biti in jo dati za ceno podlega dejanja. Samo da bi zadostil svoji ob lastnosti. Ni mu mogel odgovoriti in je bil v taki zadregi, da Mertensu ni mog«l poglelati v oči. Mertensu se je zdeJo. da ne Bemd popolrtoma strinja ž njim, zato mu zaupno položi »v o jo roko na njegovo ramo ter pravd a hinavsko prijazno*jo:
—	No, Mmo počakajte, da enkrat dobim tukaj popolno oblast; potem boste videli, kako zelo sem vara naklonjen. Pa, da še enkrat pridem na *\s>jega ne.~-a.ka. vi pravite, da vam aadnje čase ne zaupa nreč *
—	Zdi se mi. da ni v v tako odkrit proti meni kot prej. Mogoče kaj xumi, da vam kaj .poročam o njegovih nočnih pohodih.
—	Da. to bi bilo mogoče; zato pa morava skrbeti, da vam zopet nakloni svoje zaupanje. Xikakor se ne »me zgoditi, da vam več ne zaupa. -Oib kaki priliki mu bom že pripomnil, da sem od kake druge *trani izvedel, kajti *v mestu ga prav gotovo vidi več ljudi.
—	Prosim, gospod ravnatelj, storite to, kajti, ako vam hočem ie dalje tako služiti kot <lo sedaj, moram obdržati njegovo zaupanje.
—	Na to se morete zanesti; to bo vse uravnano, mogoče že jutri. ki pustite ga, naj se te sain pelje v mesto, saj je to za vas tudi olajšava, č« <vam ni vedno treba biti ž njim. Pravite, da vam šofer 'vedno pove, kadar se sam odpelje v mesto?
Pri tem vprašanju je bil v Mertensovih očeh tako prežeč pogled, da Ralf takoj opazi, da je imel pri tem neko skirvno misel. Nekaj posebnega se je zopet dogajalo v Mertensu.
—	Ootavo; vsaki-krati zvem.
Tajrnstvmo žarenje Mertensovih oči daje 'Ralfu misliti.
—	Tudi meni morale vedno povedati, kadar se sam pelje v mesto, kajti to me zelo zanima.
—	Vsak i krat boifte izvedeli od mene, gotspod ravnatelj.
Tako pravi Ralf navidez <v goreči uslufžnosti, toda pri tem si
ma»Li: — Za vraga, zdi se mi, da ima zopet nek« j; zdaj pa je treba paziti.	#
Medtem loo sta ibida oba gospoda v pisarni, sta brla Egon in njegova etatra v salonu. <>ba kadita cigarete in oba dolgočasno gledata pred iNato pa vpraša Egon:
—	(Kako pa to. da ima papa naenkrat neko posebno ljubezon <lo teg* dr. Heroda? Tega čdoveka ne moreni trpeti.
—	T^sJa sprijaznti »e boš mforal z mislijo, da ti bo enkrat prijel iglo Mizu, ~ mu odgovori Jolanda mirno.
—	So. kako pa ivemdar lb ?
—	Ker ee mislim ž in jim poročiti.
—	N« iali ae. Jo, — pravi Egon začuden.
—	Ni nikaka šala.
—	Torej gola reanie*f
—	P«!
A.
sm
LJUBLJANSKO BARJE POD VODO
LJUBLJANA, 29. maj j.
Položaj v poplavljenih krajih na Barju in v vrh n iško-boro vn išk i ravnmi je v splošnem od sobote da danes neizpremenjen. Vode prav počasi padajo. Na mnogih krajih pa se vode ne morejo stekati v glavno Ljirbljaničino strugo, odnosno njenih pritokov, ker so se po travnikih in poljih kar ustalile. Nekateri, letos še neizsnaženi jarki so se razlili po njivah in travnikih ter po vrtovih okoli hiš. da se morajo prebivalci do svojih domov voziti s splavi.
Ljubljanica je v splošnem poplavila do 150 kvadrat, km Barja in J vrhniške ravnine. Med silnim bob-■nen'em bruha Ljubljanica vodo ^pri svojem izvirku v Retovju pod j Močilnikom. Na uro privre na dan I izpod skalovja po več tisoč litrov . vode. Ljubljanica se je takoj pri j izvirku močno ra-zlila in je pod t Vrhniko že poplavila vse travnike in njive. Po vrhniški ravnini st.iji ' voda prav visoko, jk) nekod celo do
l m.
Splošno je stanje Ljubjja-'nice pri Vrhniki in okoli Bevk 5m 'nad normalo. Vrhničani in bližnja naselja trpe ogromno škodo, kajti uničeni so vsi poljski nasadi, tako krompir, fižol, koruza, ra^na žita in pesa. Največjo ?krdo je povodenj napravila |k> travnikih. J Poljska divad je izredno trepela. Mladi zarod je pokinčan. Race so pustile svoja gnezda, tako tudi jerebice.
Potniku, ki se vozi z notranjskimi vlaki, se nudijo grozni prizori poplav. Na daleč in široko je vso pod vodo. Močno se je razlila tudi Bistra, pritok Ljubi;aniee. ki r»vin v Bistri pri Galetovi graščini. Tudi ta hruiia rz|>od gore silne množine vode. Vse te vode prihajajo večinoma iz cerkniškega jezera in tudi iz drugih kraških krajev. Prav tako je drugi večji pritok Ljubljanice na levem bregu Borovniščica prestopil strugo in poplavil borovniško ravan.
Vrh n iško-boro vni^ka ravan je Kpremeniena v veliko jezero.
Mnogo škode trpe naselja Blatna Brezovica, Bevke, Sinja gorica. Notranje gorice in še druge vasi. Lepe in ]K)nosne Bevke so od vseh strani obkoljene z visoko, do 5 km stoječo vodo. Odrezane so od ostalega sveta. Se promet z vorcili je ž njimi onemogočen. Ljudje se prevažajo s čolni. Živina tu mnogo trpi, ker je kmetom stara krma že {vošla in so že pred mesecem začeli živino krmiti s svežo klajo. Tu je prava slika iz časov barjanskega človeka na mostiščih. Semintja križarijo čolni. Prebivalstva se loteva obup, kajti povodnnj je uničila vse n?-sade, ki so drugače kazali, da bodo letus prav dobri. Ni upati, da bi .se vode hitreje cdtekle.
Položaj na Bar;u med Tomiš-(ljem-Igom-ŽeIimljami in Črno vas-1 jo je prav tako ^>bupen. Vode so | raztegajo do 10 km na daleč. Po-t vodenj sega prav tako do gozdnega 'otoka Grmesa in Babne gorice in še celo tja do Pijave gorice in Že-ltmelj. Je gotovo pod'vodo do 100 km2.
Barjani, tako zlasti prebivalci Č'me vasi in Havptmanice so v obupnem položaju. Ker bo voda stala še več dni zaradi slabega vremena, bodo povsem uničeni vsi nasadi in ni računati, da bi mogli po poplavi znova saditi. Celo rcelje ne bo letos moglo kdove kako dobro zrasti.
Na račun mestne občine se j<* včeraj razdelilo 5631 kg krme v vrednosti do 4000 Din raznim kmetovalcem, ki trpe na pomanjkanju stare krme. -Ljudje so obupani! Promet z vozili je po nekaterih cestah še vedno oviran in cc-lo ukinjen. Mnoge mlekarice iz Črne vasi in Lip so davi vozile mleko riajprej s čolni do suhe ceste, nato pa v jerbasih naprej v Ljubljano.
Pritoki Ižica, Proeca in laka so še vedno razliti po Barju. Prav tako so se razlili rami pritoki na j desnem bregu. Curnovec je po»ia-| vil delavsko kolonijo, takozvano ".Sibirijo". Cesta dveh cesarjev je na mnogih krajih pod vodo. — Nekateri pritoki, lei so v bližini Ljubljane, tako Veliki in Mali Halje vec, Kapsov graben in drugi <o že upadli in se povrnili v trtrugo.
Nalivi so prav za prav prenehali v nedeljo ob 4.10 zjutraj. Davi je začelo znova po malem deževati. Popoldne pa ae je zjasnilo en je poaijjdo sobice. Od sobote zjutraj
do nedelje zjutraj je padlo še 10.8 m!m dežja. V ma;niku pa sploh 263.2 m|m. To predstavlja o-gromne mase vode. Na ozemlju ljubljanske občine s površino 40 kvadrat km je letos v majniku padlo že okoli 105.280.000 hI vode. V spodnjem toku Ljubljanice se je danes situacija precej izboljšala.
Ljubljanica pada.
Ob bregovih nahaja joči se travniki so še vedno pod vodo, zlasti oni v "Sigah" pri vasi Slape. Cesta iz Zaloga priti Lazam. ki je bila v soboto poplavljena, je sedaj prosta za promet. V teh krajih pre-bivaLstvo ne trpi tolike škode, ker se njive nahajajo višje in jih vida še ni dosegla. Po travnikih je Ljubljanica raznesla izredno mnogo blata in peska, v prvi vrsti v-\-oni moterial. ki ga je odnesel izpod tromostja. ko je bil rvzdrt zasilni jez Ljubljanske gradbeno družbe, ki trpi zaradi nalivov r,-gromno škodo. Delavske hiše okoii Jakilove strojarnc v Zalogu so obkoljene z vedo. tam je poplava napravila veliko škode po vrtovih in napadih.
Kako ogromne škodo je povzročila letošnja majniška poplava na arju in v vrh n iško-borovn iški ravnini, še ni d'gnatio. Škodo b".do pač prihodnje dni mogle ugotoviti posebne davčne komisije. Splošno cenijo vso škodo v vseh teh kraj li do enega milijona dinarjev.
Večjih pomladanskih poplav Barjani in drugi že davno ne pomnijo. Najhujša je bila ona pred potresom I. 1895. Takrat pred veliko nočjo je Ljubljanica segla pri Frančiškanskem mostu prav do vrha oboka. Razlila se je bila na široki in globoko. Pod vodo so bile Prule. Trnovo in vsa Gmajna. — Večje jesenske poplave pa so bik1 !. 1923. in 1928. Takrat je voda stala celih 14 dni.
Prebivalstvo na Barju, na Tgu. v Bevkah in Blatni Brezovici o-gorčeno izra-ža nevolji nad postopanjem merodajnih faktorjev zaradi zatvornie. Vsi so tarnali: — Kaj nam pomaga regulacija Ljubljanice, ko pa imajo zatvornice tako zvesto zaprte! Koliko plačujemo kmetje za Barje da bi se čistili jarki, pa jih redkokdaj iztrebijo. Že dve leti jih niso ponekod iztrebili.'
Prebivalstvo okoli Vrhnike /e 20 let ne pomni take silne pomladanske povodnji.
Kakor smo omenili, sta zlasti močno prizadeti naselji Bevke in Blatna Brezovica. Iz zadnje smo prejeli daljši dopis kmeta, ki nam slika prav pri prosto, a toliko boij obupno ves jmložaj. Krompir, fižol, koruza in proso, ki so tam glavni donos njiv, so popolnoma uničeni. Ubogi kmet se žalostno o-zira na vodo, ki je uničila ves njegov pomladan-ki trud. Udarjeni so v prvi vrsti mali posestniki, ki
V0DNJIK0VE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naročite. — Pošljite narr

in knjige Vam bodo poslane naravnost m (( dom.
/faročila sprejema:
«
GLASNARODA"
216 W. I8th Street New York. N. Y.
; imajo le borno hišico, a imajo v najemu pa nekaj njiv. | Že v petek je začela v Blatni (Brezovici voda močno naraščati, j Od 7. zjutrai do 9. dopoldne j" narasla za poldrugi meter. Čez n >č pa še višje tako, da so prebivalci (»stali na otrku povsem odrezani od sveta. Banovinska cesta u:i Bevke in Log je pod vodo. Promet je tu ukinjen. Cesta na Vrhniko je ; prav tako pod vodo. toda tu se -Kovni promet m* vrši za silo.
SLOVENIC PUBLISHING CO. w
TRAVEL BUREAU S16 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABiN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE

SMRT PRED ZRCALOM
V čudnih okoliščinah je umrla te dni v Madridu neka Martina 'Garmedia. ki bi v nekoliko dneh obhajala svojo 60 letnico in je za to priliko jiosetila neki lepotni >a-lon.
^ri cele ure so jo tam obravnavali po vseh pravilih in na koncu je bila videti za desetletja mhij-5a. Ko je poravnala račun, je stopila pred ogledalo, da bi v njem j pogledala uspehe lepotne procedure. V tistem trenutku se je zgru-I dila brez glasu na tla. Prestrašer.o osobje je prihitelo in ji skušalo po-jmagati. a zaman. Zdravnik, ki so i ea poklicali, je ugotovil, da jo je j tadela srčna kap. Stara dama se ni bila napravila lepa za svoj rojstni dan, temveč rh svojo smrt....
14.	junija:
1'refc. 11 u-dlnr v Havra Majestic v Cherbourg
New 1'oiV v Cherbourg
A qui t an ta v Cherbourg
15.	Junija:
Cunte di Savoia v Genoa
JuniJa: K«ii'>pa v l:ron*n Pennluno v flavre Itolier-Jaro v LJoulmn«
17. lunila:
Hritani' v Cohh
lie r*e France v Havra
21. Junija:
Vulcania v Trot J Albert Ballin v Cherbourg Ma n ha t tan v Havre De Crasse v Havre
23.	lunija:
Olympic v Cherbourg Minnetonka v Havre Veendi.ni v Lioulogtie
24.	JuniJa:
Chain p"a in v Havre Itex v Genoa Bi emen v Bremen
27.	JiniJa:
J*eviathari v Cherbourg
28.	Junija:
Bcrenearia v Cherbourg Hamburg Cherbourg
29.	Junija:
Cunte Crande v Genoa , 30. Joni |a:
; Ma,n«tir v Phorhonrp 8tat<>n>lam v Boulogne
Havre Hamburg
500 LETNICA
ANGORSKIH MAČK
V Parizu bi lahko te dni slavili svojevrsten jubilej : 500 letnico, od kar so se angorske mačke pojavile v mestu ob Seini in v Evropi sploh. L. 1433. so prišli na nekakšen mednarodni sejem v pariškem predmestju Saint Denis orientalski trgovci, ki so prinesli s seboj mar-sikakšno novost in redkost, med dr. pergamentni papir za doktor-
V JUGOSLAVIJO
P reku Havra
Na Hitrem Ekspresnem Parnim
ILE DE FRANCE
17. JUNIJA 7. J hI i ji t — 28. Julija
CHAMPLAIN
2i. Junija — 1:1. Julija
PARIS
1. Julija — 11. Avgusta NI 4KE CENE DO VSEH DELO*? JLGOSLAVIJE Za pojianila in potna iiata wpra> •alta naša pcoblaičana aaante
Urertek J&ne
10 STATE STREET. NEW YORK
ske diplome pariškega vseučilišču, a tudi prve angorke. Učenjaki so si dolgo beKli glave s t-m, kai naj hi uvrstili te čudne živali, odlični km-gi pa si niso nič belili glav in so začeli na debelo naročati krasne dolgodlakinje kot luksusni predmet v svojih stanovanjih. Tedanji prefekt si je omislil kar celo rejo teh mačk, ki so se f.ačele potem ši-riti jh> Evropi. V Angori. bajee svoji prvotni domovini, so bile angor-I ke davno izumrle, ko so v Parizu slavile prave triumfe.
... SKUPNA ... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRfiE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI:
"ILE DE FRANCE- preko Havre-------17. JUNIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
N.	,-----■	i ■ ■	■	■
AQUITANIA preko Cherbourga--<-------5. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
✓ _ __——.
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE &E DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU , 216 West 18th Street	New York, N. Y. 1

I.	Julija:
Faria v Havra l^arayeito V Havra
3.	julija:
Kurupa v Bremen
6.	julija: Saturnia v Trst Aquitana v Cherbourg Deulschiand v Cherbourg
7.	julija'.
lie de France v Havra
8.	julija:
Conte di Stfvola v Genoa
II.	julija: Bremen v Bremen
12. julija:
New York v Cherbourg
Olympic v Cherbourg
14.	julija:
Rotterdam, Rotterdam *
15.	julija: Ciiamplain v Havre R«-x v Genoa llerengarla v Cherbourg
18.	julija:
leviathan v Cherbourg
19.	Ju'iJa: Manhattan v Havre Albert Hallln v Cherbourg
20.	julija:
Majentlc v Cherbourg
21.	julija:
I-a fa yet te v TI a vre Kiiropa v Bremen Staler.dam v Boulogne <!6. j lilija:
Hamburg v Cherbourg i'ren. Hooaevelt v tlavra 27. julija:
Bremen v Bremen 29. Julija:
Wendam v Boulogne lie de Kranre v Havre ?9. julija:
Viilranta v Tint A null h nI« v Cherbourg avgusta:
PeutFch'and
4.	avgusta:
Olympic v Clu-rbourg
5.	avgusta: Chumplain v Itavrf Oont- di Knviib v Ocrma Ilercnearia v Cherbourg
8.	avgusta: Leviathan v Cherbourg Kuropa v Bremen
9.	avgusta:
New York v I litin h ur«
11.	avgusta: Paris v Havre M<i.j«-8lie v Cherbourg K itterriam v Boulogne
12.	avgusta: Saturnia v Trst Aquitai.ia v Cherbourg
15.	avgusta: Bromen v Bremen
Sta tend;.m v Boulogn«
16.	avgusta: Manhattan v Havre Albert Ballin v Hamburg
19.	avgusta:
l e dt* France v Havre Itex v Genoa 21. avgusta:
Reliance v Hamburg 23. avgusta:
Olympic, Cherbourg
21. avgusta:
Cbamidain v Havre Kuropa v Bremen
25.	avgusta: Veendam v Boulogne
26.	avgusta: Itoma v Genoa Berengjtrm v Cherbourg
29.	avgusta: I-eviathan v Cherbourg
30.	avgusta:
!>e Cms««- v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Deutm-hland v Hamburg
31.	avgusta: Bremen v Bremen
2. sept-mbra:
ConU- di Savoia v Genoa Voleinfcm v Boulogne
5.	septembra:
lie de France v Havre Sta'endam v Boulogne
6.	septembra: Aquitania v Cherbourg Xew York v Hambutg
8.	septembra:	, Olympic v Cherbourg
9.	septembra: Pari« v Havre Vulcania v Trst Europa. v Bremen
13.	septembra: I^»fayette v Havre Alanhattan v Havre Rerengaria v Cherbourg Albert Ballin v Hamburg
15.	septembra: Rotterdam v Boulogne Majeptic v Cherbourg
16.	septembra: Rex v Genoa nrcmm v Bremen
18. septembra:
Rellam-e v Hamburg
20.	septembra: Champlain v Havre
21.	septembra: Aquitania v Cherbourg
23. septembra: Saturnia v Trot lie de France v Havra Veendam v Boulogne
26.	septembra: Europa v Bremen Statendam v Boulogne
27.	septembra: Washington v Havre Mauretania v Cherbourg Deutschland v Hamburg
29.	septembra: Paris v Havre 0!ympii v Cherbourg
30.	septembra:
C- nte di Savoia v Genoa
v\
j »•'
1
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
U
GRUNT
(Spisal Janko Kač)

kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Cena
$1 50