I # izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Izubijani 27. junija 1883. Obseg: Naše mlekarstvo v deželni razstavi. — Kako moremo govejo živino vrančnega prisada večidel sami obvarovati.— Kako je uničevati jelčnega zavijača, kateri se je spet letos prikazal na Notranjskem. — V spomin dr. Jan. viteza Bleiweisa-Trsteniškega. (Konec.) — Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) — Tisza-Eszlarski umor. — Obravnave iz deželnih zborov. — Naši dopisi. — NoviČar. Gospodarske stvari. Naše mlekarstvo v deželni razstavi. V zadnjih „Novicah" omenili smo, da pridejo v razstavo, katero priredi c. kr. kmetijska družba pri predstojeći 6001etnici v Ljubljani, tudi vsakovrstni kmetijski izdelki, surovo maslo, sir, klobase, vino, žganje itd. Med kmetijskim orodjem in stroji pa bodo, kakor izvemo, tudi vsakovrstne mlekarske priprave, pinje za veča in manja gospodarstva in sploh vse, kar se potrebuje pri mlekarstvu. Ker bo od dne 11. do 14. julija v razstavi tudi mnogo mlečnih krav, je naravno, da se vsi krogi, ki se zanimajo za živinorejo sploh in za mlekarstvo posebej, poprimejo dane jim prilike, vsem obiskovalcem razstave dejansko pokazati, kako naj se osnujejo mlekarske zadruge in kako naj delajo, kako izdelke prodajajo. — Danes uže moremo reči, da je vse to zagotovljeno. Več razstavljavcev je uže zagotovilo, in tudi drugi bodo gotovo zadovoljni, da vsi gospodarji v razstavo poslanih mlečnih krav za čas razstave stopijo v zadrugo s tem, da zadrugi oddajajo vse sproti namol-zeno mleko ; to se bo vpisavalo vsakemu gospodarju posebej, se bo deloma, ako bo kazalo, prodajalo frišno, večidel pa skupaj izdelavalo deloma iz sladkega mleka, deloma iz smetane surovo maslo, to se bode sproti prodajalo, deloma tudi zavijalo v nalašč za to pripravljen pergamentast papir, in tako zavito odposlalo na daljne kraje. Vsak gospodar se bo sam lahko prepričal in videl, kako ravnati z mlekom, kako ga hladiti, katere vrste latvice so najbolj pripravne, katera posoda je za spravljanje smetane, koliko gorkote sme imeti smetana ali mleko, da se lepo in hitro umede, kako pomagati, da se rajši umede, kako ravnati s surovim maslom, ko je 5 ^ ^^ pregnjetati in ker se gre za trpežno surovo maslo, kako soliti ga. Na kratko — pri tej priliki videl bo lahko vsak gospodar in se tudi naučil vsega zdaj znanega napredka v mlekarstvu. To bode, ako se gospodarji resno in v obilnem številu vdeležé razkazovanj v razstavi, šola — zeló koristna šola za vso deželo, po kateri in pa s pomočjo avstrijske trgovinske mlekarske zadruge bo mogoče, v primerno kratkem času vrednost naših mlekarskih izdelkov silno povzdigniti, v deželo dobiti denarja za izdelke morebiti še enkrat toliko in več; s tem povzdigniti našo živinorejo in blagostanje kmetijstva vse dežele, pa tudi vsega slovenskega ljudstva. Kmetovalci, ne zamudite toraj zanimive razstave! Kako moremo govejo živino vrančnega prisada večidel sami obvarovati. iilbh^m^hg^^mbbf-i^ s.m chjjlm^tnbb* v/ ".mbkurttuljm "iflsjjr j- ï Znanstveno ali kemično je znano, da naš navadni zrak obstoji iz dveh glavnih plinov ali gazov, namreč iz kiselca in dušca, in ako sta ta dva v pravi zmesi, pravimo, da je zrak zdrav; ravno tako tudi voda obstoji iz dveh glavnih plinov, namreč iz vodenca in kiselca, in ravno zrak in voda sta pa ljudem in živalim dve neobhodno potrebni reči za pravo življenje, in ako je eden od teh dveh pokvarjen, se uže potem izcimijo razne bolezni, kakor je vsakemu častitih bralcev „Novic" uže kolikor toliko znano. Kislec je plin, ki je neobhodno potreben za dihanje živali, kakor tudi za gorenje. Kjer ni kiselca, tam ne gori nobena reč in tudi v takem prostoru mora vsaka žival précej poginiti. Ker smo prepričani, da je ta plin za živalsko dihanje, da, za celo življenje neobhodno potreben, moramo se tudi truditi, da ga ima živina vedno zadosti in zdravega. Dobro mi je še iz mladih let znano, ko sem bil še na domu, da so posebno stari ljudje ob zimskem času tožili, da jih glava boli in da ne morejo lahko dihati in so tako vso zimo več ali manj bolehali. To je pa prihajalo vse od tod, ker so sobe ob zimskem času vedno zaprte in zraven še močno kurjene in tako se zdravi kislec naglo porabi, clušca in ogljenčeve kisline se je pa preveč nabralo, to je, zrak ni bil več v pravi zmesi. Še bolje se prepričamo, ako stavimo v kako malo nizko sobo dosti ljudi, posebno ako še nima ventilacije, da bodo v kratkem času povžili ves zdrav kislec, a dušeč in ogljenčeva kislina se bosta nabrala v taki množini , da počenja ljudem sape zmanjkovati in sopenje postaja vedno težavnejše, in, ako bi se to čestokrat ponavljalo , bi se izcimile razne bolezni. Ravno tako je v hlevih, kjer imajo veliko živine, posebno ako so še 204 iako nizki, in da živina nima dovoljno prostora, koristno podučujejo gozdne posestnike, kje se dobiva ta Mevi je dihanje težavno in zeló nezdravo Še poprej se pa pokvari zrak, ako se v tacih pro kvarljivec; da jih dalje podučujejo, kako škoduje gozdom, kako ga je primerno uničevati, in kako je tedaj, štorih j Ijudj prebivajo kun ker tudi ogenj rabi kedar se gozd prekája, previdno paziti na požarno ne- kislec in se tako še poprej povžij varnost. Sploh se ravnajmo po pravilu: Kjer ogenj ali Gotovo je do zdaj, da se je jelčni zavijač prikazal sveča več dobro ne gori, tam je za ljudi in živali jako na 28.770 hektarih (50.000 oralih), in da se je lotil nezdravo. Ako hočemo tedaj imeti zdrave ljudi in živali, mo ramo zrak pogostoma menjati to je k in t odpirati, cla nezdravi zrak vetrovi odnesó in da na nje govo mesto zopet pride frišen in nepokvarjen bodemo gotovi, da bodo ljudje in živali zdravi zrak in vseh jelk brez razločka starosti, bodi si, da rasto same, ali pomešane z drugim lesom in po vseh stajaliških razmerah. Ker je pred nekaterimi dnevi nastopilo suho in vetrovno vreme, niso se mogli vsi tisti gozdni deli, katerih se je lotil jelčni zavijač, in tudi ne tako razsežno to prekajanje se bode Mnogokrat se je uže dogodilo, da so ljudje od teh kakor v začetku prekajati. slabih plinov umrli ali vsaj bolehni postali, kar bi ne spet pričelo takoj, kedar se vreme tako premeni, da se bilo ako bi bil zrak zdrav, Pri slabem zraku se nam ne bode bati nobene požarne nevarnosti. tudi nobena žival nikdar dob d il a ne bo ako gozdarstvu nezvedenim ljudem se še posebej jo še s tako dobro pičo hranimo , kar je tudi gotovo omenja, da je objedanje jelčnega zavijača lahko spoznati vsakemu naprednemu gospodarju dobro znano. po tem, da vršično popje in objedene igle izgubé svojo Zrak se pa še posebno stanjša pri veliki gorkoti, svežo rumeno-zeleno barvo in da postanejo v začetku tedaj posebno v poletnem času meseca julij in ravno ta čas se pa tako nevarna živinska bol zen, ki jo navadno imenujemo „ avgusta, blede, potem rudeče in naposled rujave, in da škoda, č d ki nastane iz tega, obstoji v tem, da se zmanjšuje rast jelovih dreves v obsegu in na višino, in vsled tega tudi (Milzbranď, Anthrax), najrajše prikaže in mnogokrat vrednost jelovih debel kot porabnega lesa. Nujna dolž- ubogim kmetom vniči cele čede. nost je zatorej političnim oblastvom, gozdnim posestni- Kakor smo poprej omenili, da se pri hudi vročini kom in vsem v to pristojnim organom, da se na vso moč kiselca upró temu kvarljivcu, ki preti gozdom po Notranjskem. zrak stan živina ne dobi dovolj ZilUUV O^UjUU- , ------------ ter kri, namestu da bi postajala rudeč množino taka je zd naj jej zdaj še primanjkuje tudi največ iz kiselca obstoj ker sama gnojnica; zdrave frišne vode, katera postaja črna in gosta kakor kar posebno pogostoma Slovstvene stvari. dogaja v kamnitih krajih, kakor je na priliko naš Kras tužna Istra in Dalmacija itd ravno v teh krajih, kakor nam je znano, se zuje. obhodno potrebnih reči, namreč zdravega zraka in vode primanjkuje, se ne smemo čuditi, da kri naglo postane _ ttÊÊM WÊÊ Ce živino zdravo čni prisad največkrat p rika Ako tedaj obeh glavnih , za zdravo življenje ne črna in da žival vsled tega tudi zeló naglo pogine tedaj hočemo največi zaklad to je » obdržati, glejmo, da v zdravem hlevu počiva in da ima vedno dovolj zdrave vode Fr. Žepič spomin dr. Jan. viteza Bleiweisa-Trsteníškega. Spisal Jos. Cimperman. (Konec.) XI. Dragi gospod Cimperman! Vaš slavnostni govor *) je v velikem delu prav \ài'odno-go8podar^ke stvari. dobro osnovan. Vse gre prav „wie aus einem Guss voru, u v Vašem go- Kako uničevati lenega zavijača ? kateri se je spet letos prikazal na Notranjskem. Spisal e, k. deželni gozdni nadzornik V. Goli. Jelčni zavijač, kateri je zadnji dve leti pustošil jelove gozde po Notranjskem, prikazal se je žal! ondukaj tudi letos in videti ga je v očitno veliki množini po ko na drugi poli dospete na „ Notranji nemir" in daljne politične dogodbe ... je opisa njih preveč in premalo, kajti po oktoberski diplomi je prišla Schmerlingova ustava, potem leta 1867. dualizem sedanji z liberalno êro itd. Vse to opisavati ne more biti predmet naši „besedi", al tudi odlomki iz vseh dôb ne. Zato je prav, da se zraven osobnih dogodeb r> 1 Fluge Li gozdih graščine haasberške in po gozdih občine planinske, cerkniške, gorenjelogaške, dolenjelogaške in po-stojinske. Po razglasu c. k. deželne vlade s 17. aprila omenijo tudi politične nezgode „mit kurzen Piii-selstrichen", pri katerih v milih in nemilih časih se zmerom leskeče cesarjevo geslo: „Viribus u nit is (kar je uže Koseski pel), in pa: „mir mojim narodom". To dvojno gêslo naj št. 6034 uničuje se zadnjih 14 dni t. od za- vladanji cesarjevem se poudarilo v vsem izpustite pa vse podrobnosti o četka objedne dobe s prekajenjem tistih gozdnih de- lov, katerih se je lotil. Prekajanje se godi tako, da se na različnih, kolikor je moči na enakomerno razdeljenih mestih ob deževnih dnevih zažgó zloženi kupi zelene hoste in preperele štorovine i. dr. Vsled tega narejeni dim se po gozdu razširi in poleže ter duh po smodu pristudi gosenčicam živež. Posebno veliko delavnost v tem oziru kaže gozdarsko osobje kneza Hugona Windischgrátza pod vodstvom graščinskega direktorja gospoda Franca Reissmullerja in nadlogarja gospoda Antona Hanuša, kateri politična ob povzdigi kmetijstva, obrtnijstva etc., ker za temi stojijo tiste „lacrimae" čedalje večjih davkov, deficitov itd., katerih cesar nikakor ni kriv, ampak „liberalci", ki žali- za zastopnike ljudstev, in pa let „veljajo u bog uže 18 njihovi ministri. Zato „iiber allés dieses mit einigen krâftigen Pin- selstrichen hinweg" , v katerih je , kakor gori rečeno, razvidno cesarjevo geslo. lastva in državne gozdne organe podpirajo v tem » da SI. čitalnica ljubljanska mi je bila naročila sestaviti slavnostni govor za petindvajsetletnico cesarjeve poroke; govorila je gospá Franja Ravnikar jev a. 205 To prosim preudariti in premeniti. Ce tuđi nekoliko krajši postane govor, vendar je še vedno dosti obširen. srčnim pozdravom Ves Vaš tej cerkvi počiva v tretji kapeli (pri levi roki) slavni slikar Rafael. On sam si je bil odbral ta prostor za svoj grob, ter določil da naj se nj postavi mar katerega izdelovanje je 7/4. 1879. Dr. Jan. Bleiweis. XII. ?5 Sta Predragi ! pa ne gre, ker s t pri nas ves drug pomen; Cehi imajo starost lep izraz). sicer malenkost, pa vendar bi rad vedel a ima (to je meljnast kip Madone (Marije) , _ __________ bil izročil svojemu prijatelju Lorenců Lotti-ju. ~ (Grobni napis sostavil je slavni in cluševiti kardinal Bambo). Naložil je sloveči Rafael tudi znamenito svoto, iz katere obresti naj se poplačajo stroški, da se na vedne čase vsaki mesec opravi 12. sv. maš za mrtve. Kaj je nagnilo tudi umrlega italijanskega kralja Viktor Emanuela, da se dal pokopati v tem svetišču ne vemo. Med mučenike se menda vendar prišteval > Jurčič etc. pišete den govorijo maša, an. d dnes? Vem, da Staj kaj en namesto dan, pa tudi m toto namesto to etc. etc., al Hrvati namesto , e pišejo kakor mi Staroslovenci. Zmerom kričimo : bližajmo se, bližajmo se ! pa vedno se radi ločimo od njih. Rekel sem gori: malenkost je, pa vendar Vas ali kaj? Grob njegov nahaja se na epistelski strani velikega altarja. Na stebru ob grobu videli smo poobe-šenih mnogo vencev. Civilna straža varuje vedno grob. Zakaj se to godi, ali zarad časti, ali morda iz strahu. ne vem, m se tudi nisem brigal za to. Toliko pa ven- da v podzemeljskih rakvah dunajske ka-akoravno sem jih kot zvesti avstrijski nisem kaj enacega (straže) dar dostavim pucinske cerkve patrijot obiskal uže trikrat > prosim da mi poveste kakošen Grund" imate za denes? Sicer pa ponavljam še enkrat: pesem Vaša (čestitka K o seske mu) je krasna. in Ves Vaš Dr. Bleiweis. videl nikoli. Umrli udje naše preslavne cesarske hiše in rodbine počivajo ondi tudi brez straže v tihem sladkem miru. Zapustivše Pantheon vodil nas je g. P. Benedičič po raznih ulicah do kraja (štacune), kjer se navadno dobivaj najbolj spominske malenkosti (pri nas po \ llK /-vrl-rMirN^l^^UX ^ ^ ___ 1 _ J Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levi eni k. (Dalje.) Pantheon zidal je, kakor je zapisal Plinij, neki Valerij (\alerius) iz Ostije, in mnogo jih je, ki mu pripisujejo večo nadarjenost in zmožnost, kakor so je imeli osobito poslednji voditelji vatikanskega zidanja. Tlak Pantheonov je vložen s porfirom, sivim granitom mnogimi vrstami azijatskega in afrikanskega marmelj ter se 11 « — - - - nekoliko se mokrota zemeljski kanal Gorenjskem imenujemo jih „odpustke"), na pr. moleki križići, svetinice itd. na prodaj. Hoteli smo se preskr beti s tem zaracl tega, da bi bilo naslednji dan vse to pri veliki avdijenci v Vatikanu ocl Sv. očeta blagoslov- smo ondi toliko slovanskih romarjev, nakupovali take reči, da ni bilo moč lahko Ijeno ki so priti blizo. In tudi čutiti je bilo, da dotičnemu trgovcu ni bil neznan pregovor: „Železo naj se kuje, kedar je vroče". Zahteval je za marsikako stvar toliko , kakor z ------O " lii lil 111VI J JUL Ci J blišči v najlepših barvah. Nagnjen je okoli in okoli bi se bila o drugem času za polovico cenejše dobila Toraj smo se kmalu odpravili naprej. Omenjeni štacuni počez ravno unkraj malega trga videli smo lepo cerkev, in ker smo imeli čas, podali sopra Minerva i kar se pa komaj zapazi — proti osredju, da namreč na mestu ki pada skoz odprto okno, odceja v pod- smo se v njo. Imenuj in jo prištevajo med znamenitnejše vsega Rima se: „S. Maria 5 > Pej kjer je bil rimski vojskovodj Stoji Pom- Kakor sploh marsikaj pod solncem, občutil je tudi Pantheon uže marsikatero britko osodo Kristusom vdarila je strela Leta 22. pred gustovemu sulico iz rok ni po mnenji druzih pa cesar Domicijan dal deviški boginji Minervi postaviti tempelj, od tod ime, ki se po naše glasi: Sv. Marija nad Minervo. Malo cerkvico, ki je uže koj v prvih stoletjih na tem mestu stala, prepu- J ter odbila kipu Av- stil je bil papež Caharij Za čase Tita poškodoval ga je reda Bazilija požar; to škodo popravil je Domicijan. Leta 110. po Kristusu poškodovala ga je zopet strela; Hadrijan, Sep- cerkev. Ona (leta 750.) grškim nunam iz 14. stoletji je bil ves ta prostor pre pusčen redovnikom Dominikanom, ki so sezidali sedanjo timus Severus in Karakalla postavili so ga vnovič v prejšnji stan. Leta 655. vgrabil in oropal je edina v Rimu ki je postavlj v ita stans streho lijansko-gotičnem zlogu. Najimenitnejše rodbine pospe . . - sevale so to zidanje, ter dozidavale cerkvi kapele, vsled ki je bila narejena iz bronasto-pozla- česar ona ni ravno v soglasji s prvotnim načrtom. Tudi Kon čenih opek, kar je še le 1. 713. nadomestil Gregor III s svinčenimi plošami, ki krijejo Pantheon še zdaj. Da ta sloveča zgradba sploh ni razpadla v razvaline, kakor marsikaka druga ponosna in trdna stavba starega Rima da ni bil Pantheon v srednjem veku spremenjen v trd- v novejšem času (1849—1854) je bila cerkev popolnem prenovlj nost Zadobila je s tem posebno praznič častitljivost, ker se ni štedilo ne z marmeljem 5 in ne z zidarsko-umetnimi olepšavami a nekaj je pa niavo > prezidan, pokvarj m o kakem naskoku še vsled tega vendar kolikor toliko trpelo, in to je: gotiški morda spremenjen v prah in pepel, zahvaliti se je edino dinalov stavbeni zlog. Grobnih spominkov umrlih papežev kar okoliščini svetišče da je bil zgodaj posvečen v kristijansko Papež Bonifacij IV. izprosil si je bil to dovo- pelami je najbolj sloveča ona ljenje od bizantinskega cesarja Phokos O — - ^ -i—*.^^^miuivu y UU1111U iJb KJ \J Y JCLdl drugih slovečih mož je to svetišče tako bo kaki v gato, kakor enako malo katero drugo v Rimu Tomaža Akvina čenikom maja 1. 609. Nebeški Kraljici Mariji in vsem mu poslednje pa zato, ker je dal prepeljati iz in ga posvetil prekrasnih slikah, izgotovljenih po Filipinu Lippi-u,' kaže zmago kristijanske učenosti v poveličanji tega svetnika katakomb 28 voz trupel in svetinj sv. mučenikov, jih nekaj dal pokopati pri altarji, nekaj pa v nalašč ter za (sv. Tomaža Akvina). Ob levi strani velike^ nahaja se dalje marmeljnasti kip Izveličarjev, ki altarja pri izgotovljeni podzemeljski rakvi. Takrat vpeljan je bil praznik Vseh Svetnikov, ki se obhaja, kakor je znano, novembra. števa med najizvrtnejše umotvore slavnega Mihelangela Nad vse pa zanima obiskovalce tega svetišča véliki altar v katerega prozorni menzi leži truplo zeló sloveče svet- nice Katarine Sienske, katero ne Rim 5 ampak ves krščanski svet posebno časti. Sveto truplo je tako položeno, da se prav lahko popolnem natančno vidi. Ne tajim, da tudi jaz svoji radovednosti nisem stavil nobenih mej , in malokatero rimsko znamenitost sem tako od blizo in natančno ogledal, kot truplo te slavne svetnice. Naj bi Ona v svojih prošnjah pri Bogu tudi mojih obilnih potreb ne prezrla! Za zakristijo te cerkve videti je še soba, v kateri je sv. Katarina stanovala. Izvedel sem bil vendar prepozno za to, toraj tudi v njo nisem prišel. (Dalje prihodnjič.) Mnogovrstne novice. Tisza-Eszlarski umor„ Kakor smo v zadnji številki „Novic" omenili, pričela se je pretekli teden konečná obravnava zoper one ogerske jude, ki so zatoženi versko-rituelnega umora na krščanski deklici Ester Sollymossy, in zarad podtikanja mrliča. Zanimiva je ta obravnava ne le sama na sebi, ampak posebej še zato, ker rešitev te dogodbe živo sega v vprašanje protijudovskega gibanja, in pa zato, ker je glavna priča umora lastni maloletni sin zatože- nega juda Scharfa. — Dogodbo samo posnamemo po govoru državnega pravdnika. Povod za sodnijsko preiskavo zoper tukaj navzoče zatožence: Salomon Schwarz, Abrah. Buchsbaum, Leopold Braun in Herman Wollner zarad hudodelstva umora, zoper J. Schwarza, Adolfa Jungera, Abrahama Brauna, drugače B r e u n e r, Samuela L u s t i g a, Lazara Weiss steina in Em. T a u ba zarad sovdeleštva pri umoru; zoper Amsel Vogel a, Jankela Smilovicza, Davida Herschko, MoricaGrossa in Ignaca Kleina zarad prestopka podpiranja hudodelstva — dalo je to, da je dne 1. aprila 1882. skrivnostno izginilo štirnajstletno dekle Ester Sollimossy z Troza Eslara. Estera, hči uboge vdove, morala je služiti uže od prve mladosti in je zadnjič v službo vstopila dne 1. marca lanskega leta pri svoji sorodnici gospej Andrea Huri v Tisza Eszlaru. Tam delale so se priprave za velikonočne praznike. Gospodinja Huri poslala je dne 1. aprila deklo Estero z namenom, si zmalati hišo, barve kupit v drugi konec sela, in šla je tje med 10. in 11. uro dopoludne, in dokazano je, da je krog opoludne res kupila barve pri trgovcu Kohlmayer-ju , gredé tj 1 209 namreč dne 12. Julija, znamenje, kako se naš presvitli ki bodo v razstavi z raznovrstnimi pinjami, pa tudi vladar briga tudi za kmetijski stan (Deželni glavar grof Thurn) vabi kranjsko plem druge gospodarj vdeležbi spodbujevati Ljubljani 24. junija 1883 stvo, naj se pri njem oglasi da ako jih bode ogla šenih zadostno število, dne 12. julija skupaj poklonijo (Vo Odsek za razstavo za razstavo m k slavnosti) je presvitlemu cesarju. Ne dvomimo, da se domoljubno južna železnica prav izdatno znižala, namreč: za vožnjo naše plemstvo vdeleži v popolnem številu tako sijajne sèl? ter tjè od bikov, krav, telic nad 170 kil in redke prilike , presvitlega cesarja zagotoviti da je --- ----- r- — J-' V--—J ^/2 'vxctj^.y, uix Kranjska neomahljivo zvesta počenši od prvega pleme- teleta kot tovorno blago po 0*79 kraje, v papirnatem ------- -v* , UV^AXV, -LAUJVI tanih volov po 1*58 kraje, (nekaj nad m pi kraje.) za nitaša do zadnjega gostača (Deželni odbor kranjski), zdaj obstoječ iz odbornikov: Detela, Dežman, Murnik, Vošnjak pod predsed- urna, nastopil je z današnjim dnevom stvom grofa T h svoj imeniten in to velik posel. Z današnjim dnevom padla je tedaj zadnja trdnjava nemškutarstva v deželi, njo pade tudi nasprotna nam večina v deželnem šolskem tir. ako bi etu, in s tem pride naše šolstvo zopet v pravi naši zatiralci tudi še tako sikali v skrivnih zatišjih in lažnjivih svojih listih. (Nekoliko premenjen program o bivanji presvitlega cesarja na Kranjskem) je: do, dné 11. julija popoldne: Prihod na Odhod v Ljubljano ob Mno mejo v Trbovljah uri; prihod ob 5. uri. petjem. V četrtek, 12. julij 3 Zvečer ob 8. uri: Bakljada s v Ljublj Zjutraj ob 8. uri : Velika maša. — Ob 10. uri : Poklonstvo na Naj višem dvoru: deželnih poslancev, dvornih dostojanstve nikov, duhovščine, častništva, uradnikov itd. itd. — Po poldne ob 3. uri: Naj uri : Predstava Ijava mesta. ledováni Zvečer ob petje v deželnem gledališči, razsvit petek, 13. julij uri: Pregled garnizije. avdijence. 5 V Ljublj Zjutraj ob Ob Naj Dopoldne ob 10. uri: Občne Popoldne ob 1. uri: Najviša ogledovanja. i ljudska veselica, ani: Zjutraj ob 6. Ob 10. uri: Ulo- uri: Slavnostno streljanj boto, 14. julija, v Ljublj nadzorovanje vojaštva žitev temeljnega pa popoldne : Najviša ogledovanja kamna za „Rudolfinum Po tem tojina-Ljublj deljo, 15. julija, Ljubljana-Idrija-P Zjutraj ob 6. uri: Vožnj skozi Dolenji Logatec v Gorenjo Idrijo. Prihod zjutraj ob 93/ uri: Ogled rudnika Postojin "o vanje Prihod zvečer ob Prihod popollne ob Popoldne ob 57 > ---«J ^"V/u í-lj UU1 M hektografira nem pisanji rektorju odpisali, da se ne strinjajo z me-nenjem rektorjevim, vendar pa priznajo, da je smel izreči svoje osebno prepričanje. Profesorjem pa je na to adreso odgovoril rektor Maasen s sledečim odpisom : „Visokočastiti gospodje ! Nisem dvomil, da bodete formelno pravico vsakovrstnega rektorja pripoznali, da svoj viriini glas v deželnem zboru sme izvrševati izključno na podlagi svojega osobnega mnenja. Ravno tako malo pa dvomim, da bodete poleg te pravice ugovarjali dolžnosti rektorja, da takrat, kedar se ne dá izogniti, v gotovem vprašanji izreči ali „zoper", svoje mnenje izreče, ako bi bilo tudi v na sprotji z mnenjem, katerega bi bili udje vseučilišča. Tak je bil slučaj. Imel bi bil odobriti vedenje, katero odobriti nisem bil v stanu. Moral bi bil reči ..da", ko se „za u » sem mosel reči le „ne". Imel bi bil naredbo vlade za- o znamovati kot postavna. za-me belo. post katera Crno bi bil mor mojem govor v mojih očéh raz- rodno prepričanje, s katerim pravite imenovati, kar je bilo izraženo politično in na- se ne morete prosijo, da vstopijo v za čas domovino strinjati, sem uže imel, ko sem leta 1851. prvič prišel v Avstrijo, in ko sem 1. 1855. tukaj našel svojo drugo riižro, katera bo za razstave osnovano mlekarsko za poduk in poskušnjo izdelavala surovo maslo in ga za skupni račun deloma prodajala v za to prevzeti posku- šalnici razstave, deloma \ -------- ---------j ----— tem svojim prepričanjem stopil sem javno na dan leta 1867. pri posebni priliki. Od onega časa imel sem večkrat priliko , isto izreči glasno in očitno. Ono prepričanje je del mojega bistva. Jaz isto spoznam nanjim kupcem. Kar se strži kot samo iz sebe izvirajoče in potrebne iztoke nrav po zadrugi, razdelilo se bode po sklenjeni razstavi med ske družbeniki po razmeri sprejetega mleka Tudi o svetovnega reda krščanstva. Z istim stojim in abimo padem. Ako mi je kaj v tem slučaji moglo obtežiti p. n. razstavljalce osebno vdeležiti se pri poskušnjah, polnovanje dolžnosti moža, onemu ne usprotovati kar « 210 spozna za pravo in resnično, tedaj bila je misel, da se s svojim glasovanjem v nasprotje stavim z mislimi toliko častitih svojih tovarišev. odličnim spoštovanjem Egipt Precl malo dnevi naznanjalo se je, da je dr. Friderik Maasen Na Dunaji dne 24. junija 1883 ta čas rektor dunajskega vseučilišča. in bolj v Damietah nastala sumljiva bolezen, prva poročila po tem so trdila, da je neka vročinska mrzlica, najnoveji telegrami pa naznanjajo, da je evropejska zdravniška komisija izrekla, da je bolezen kolera in da se širi bolj Zdaj je ravno oni čas, ko se v nesnažnih Iz Gorice Volitve v deželni zbor goriški izvr vzhodnih krajih skoraj leto za letom redno prikazuj huda morilka ta šile so se v kmetijskih občinah srečno; izvoljeni so vsi selila v Evropo priporočeni narodni kandidatje: unaimo. da bode izid Nemška Upamo, da se tudi letos ne bode pre X JL-----AiM/UUIUiiUJV 5 UjJtlJlUU 9 \JLLL UUUv Pretekli ponedeljek sprejela je do- volitev primeroma enako ugoden v mestih in trgih in končno zbornica poslancev v Berolinu vladino cerkveno pa v velikem posestvu. Dragi naši slovenski sosedje goriški imajo težak in zeló imeniten posel brambe naše narodne in državne meje proti Laški, zato jim je pa biti v vednem boji, in le želeli bi jim, da jim napoči boljša doba, ko jih bode v prid države tudi odločno pod postavo v glasovanji po imenih z 224 glasovi zoper 107 XXXI. izkaz doneskov pirala tamošnja vlada. Dokler imajo tam namestnika za spominek dr. J. vitez Bleiweis-Trsteniškega. Prenesek zneska iz zadnjega izkaza 1697 gld. 74 kr. se imajo za in za državo boriti na barona Pretisa dve strani Iz Istre. — Tudi pri volitvah v istrski deželni zbor še niso imeli Slovenci in Hrvatje toliko svojih zastopnikov , kakor po teh volitvah ; toda v Istri je po Gospod Jožef Kočevar iz Kalifornije » praviti mogo in hudih krivic in napak, ki so se godile državi v škodo Iz Dalmacije Y) dolar....... Jožef Konda iz Kalifornije dolar ........ Jakob Kočevar iz Kalifornije 2 ,, 35 n 2 „ 35 „ Na dan 25 m sklicane prve dolar seje deželnega zbora, pri kateri je namestnik Jovanovič predstavil in zaprisegel deželnega glavarja Vojnoviča in njegovega namestnika, se ni vdeležila vladi prijazna hr-vaško-narodna zborova večina, za to, ker sta glavar in namestnik njegov imenovana oba izmed nasprotne srb-sko-laške stranke. — Uže nekaj časa v Dalmaciji piha nekaj čudna, rekel bi človek, vojaško-Kalayska sapa. Preč gospod milostljivi stolni prošt Jož. Supan v Ljubljani v hvaležen spomin mu za vedno, vzlasti , 1868. in 1876. 35 „ 1855. 1863. skazano ljubeznjivo sočutje in zvesto prijaznost..... 25 » rt Skupaj 1729 gld. 79 kr, Laška Telegrami iz Rima naznanjajo da je preteklo nedeljo večer v gledišči mesta Der vi o med Popravek. Y zadnji številki na strani 201 predstavo nastal ogenj, in cla je bilo vsled požara 47 „Od gorenjske strani oseb usmrtenili. v 6 10 pa ranjenih, in med temi težko ranj eni Francoska Razpor med Francosko in Kitajsko , v dopisi 7. in 8. vrsti od zgoraj napra vila se je pri stavljenji, kakor se kaže, uže po zadnjem po pravku, cela zmešnjava, ker se je stavek treh vrst za be sedo ,;učitelje" do besed bi bilo" popolnem zmešal. Po lepo se poravnava, zato se tudi v kratkem vrne v Pariz po- pisanem rokop slanik kitajski, Tseng; videti je, da bode Francoska sela, ako more rešiti svojo čast glasij se besede med „učitelj in do „bi bilo" itd. tako ker ne kaže v tako : ;;in mladino, menimo ? da nam noben pa meten in previden Človek ne bo očital, da se zahteva daljavo tje pričenjati nevarno in drago vojsko, v kateri Dovolj žalostno", potem sledijo besede : „bi bilo preveč i dalje, bi bil V najugodnejšem slučaji vspeh tudi samo rešitev Pa brez zamere! upamo, da se kaj tacega ne bo nikdar več vojaške časti francoske pripetilo Vred na fl koncem prvega polletja uljudno vabimo k narocbi „Novic" brez druzega priporočila, kakor da bodo „Novice" tudi v prihodnje prinašale zanimivega, podučnega in novega, kar spada v njih delokrog, odkar izhajajo. političnih vprašanjih hodile bodo pa enako trdno svojo staro pot in se neomahljivo držale starega našega gesla : za vero, dom, cesarja f Pri tej priliki izrekamo tudi vsem p. t. gospodom dopisovalcem in sploh prijateljem „Novic 4 najgorkejo zahvalo in jih prosimo tudi še daljne prijazne podpore. Naročnina „Novicam" ostane stara in veljajo z „Oglasnikom" vred: s posto prejemane za vse leto v tiskarni * gid 60 kr., za pol leta gld 40 kr., za četrt leta gld 30 kr. ? 5? za 17 JI M za J Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr, na leto vec. Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikove tiskarne v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo „Novic". Odgovorni vrednik: Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.