Leto V. TRST, v ponedeljek dne 20. marca 1899. Štev. 8. brije trikrat ma, mesec. Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron ; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. V avstrijskem raju. Eva Germanija : Daj, Miško, zagrizni v prusko jabelko, da postaneš nesmrten, da dočakaš me ko pridem po te. Adam Mihi : Dobra mamka, vart a pisl — najprej proč od Rima za tem pa hura-heilo ! proč od Avstrije v tvoje naročje. Angelj minister : Hab eucli ertapt, sem vaju zasačil. Določeno je, da se za vedno ločita in kod stražo nad vaju postavim Slovana! Avstrija moja, kaj te še čaka ? Naloga politike je spoznavati sedanjost na podlagi spoznanja porivajočih sil preteklosti: poznavati nje vire in po njih si vravnati prihodnost. Dr. Fort. Politika je težko rokodelstvo. Ze 1848. leta bila je prva misel združiti avstrijske dežele z Nemčijo. Združeni v frankobrodskem parlamentu so se Čehi protivili nakanam Nemcev. Pred 50 leti so delovali za veliko-nemško idejo visoki nemški državniki. In kako so slovenski visokošolci poznali svoj narod, se razume lahko že po izjavi tedanjih ljubljanskih študentov: Wir sind deutsche Junglingen, mi smo nemški fantje. Danes ne deluje za Nemčijo samo državnik, danes gori za njo splošna masa nemškega .fulka". Sicer pa naj pomislimo še to : avstrijski vladarji so bili od začetka raprezentanti Ve-likonemške ideje; oni so bili več stoletij — nemški cesarji, dokler ui Napoleon prvi raz. djal Nemčijo. Da, Nemčija že davno študira, kako bi razkosala Avstrijo in si jo potem podjarmila, nas je poučil nemški kralj Friderik II., ki je hotel cesarici Mariji Tereziji iztrgati dedne Vsled tega je nastala napetost med Prusijo in Avstrijo. To .prijateljstvo" se je po volji Bizmarkovi poostrilo do nesrečnega leta 1866. Za kar je šlo prejšnjim Nemcem, to gre danes našim Š5nererjancem. Nemški avstrijski prusjaki, in teh je nepretrgana vrsta od dvora do nemškega vratarja, so se baje zakleli, da v Avstriji ne smejo vladati Slovani in sploh taki elementi, ki bi ob trenotku stopili proti Nemčiji. Avstrija naj se debeli v mastni „bifteak" za mater Velikogermanijo. Avstrijska komedija se nahaja že v drugem dejanju, prvo se je vršilo leta 1848. Tretje dejanje pride kmalu in i/, te komedije se lahko pripeti, da postane cel6 žaloigra. Današnje stanje je neznosno. Vozel ni še rešen. Vprašanje je le, kdo razvozla ta vozel ali Avstrija sama ali pa Hohenzolerci (Prajzi). Danes je razširjeno po Nemčiji in severnem Češkem nad 100.000 brošur o delitvi Avstrije. Sedaj bi bilo še samo vprašanje ali uredi in se organizira Avstrija sama ali pa jo reši pruski meč. Za prvo in drugo je treba, da stvari dozorijo. Grof Thun je minister od danes do ju-! tri; njegov krog sicer pozna nevarnost a nima toliko svobode, da bi postavil temeljni kamen rešitvi avstrijskemu vprašanju in bodočnosti Avstrije. Sedanji ministri so bolj podobni onim „padarjem", ki devajo, ako bolniku hrbet boli. „muzkont' na kolena. Tudi grof Thun ne zna drugo kakor delati posku-šnje kako bi si omehčal, približal in pridobil Nemce, zato misli izdati nove 9jezikovne foršrifte". Lahko se tudi ministru posreči, da si pridobi jeden del Nemcev in da jih pripelje k vladnim jaslim. In to bi se dalo doseči le s tem, ako bi se razbila sedanja desnica. Tudi to bi bilo mogoče, ker sedanja večina v parlamentu ni pravo telo ampak le neko bolj začasno združenje elementov, ki jo lahko popihajo drugam. Nezanesljivi Poljaki so tudi v sedanji parlamentarni desnici tisti Jeziček", ki navadno kamor cikne tam se nagne. A Poljaki bi bili tisti .jeziček" tudi v nemški družbi. To si pa že lahko zapomnimo, namreč : naši Poljaki se smatrajo v Avstriji kakor .začasni gostje"; zato jim tudi ni toliko mar kar se pri nas sploh dogaja — oni so le praktični dobičkarji, dokler ne pride njih čas, ako sploh še kedaj pride. (In dr. Fort je cel6 uverjen, da pride.) Sicer se pa tudi Čehi lahko sporazumijo z Nemci ; a to bi bilo mogoče le s tistimi Nemci, ki hočejo in želijo, da Avstrija še nadalje obstoja. — In to bi se moralo /goditi na federativni podlagi. Avstrija bi lahko brez vsake nevarnosti posnemala Švico in postala naj bi velika avstrijska Švica. Da se pa to zgodi in da se ne potopimo v nemško morje morajo Madjari prvi spoznati. da sami brez Avstrije nimajo nobene prihodnosti; ravno isto bi morali vedeti tudi Poljaki, i i delovati z v-. Strašno me je ujezilo. Šel sem tja in si naročil vrček piva. Ravno je plesal moj nasprotnik z Jelico. Ko sta kom ala, prosil sem jo tudi jaz, kar mi je rada obljubila. Jedva se parkrat zavrtita stopi pred mene njeu suubac ter me zaničljivo vpraša, kako se upam z n egovo nevesto ple-sat1. Tristo konjskih podkov, rekel nisem nič, ampak tako sem mu prilimal za uho, daje kakor mrtev padel na tla. Na to sem plačal svoje pivo ter od;el Drugi dan sem zvedel, da Jelica ni hotela privoliti v ženitev. To me je zopet potolažilo Ods'e, sva prišla vsak večer po dokončanem dežele ter pustiti samo še ogersko krono. — No, grof Kaunitz je preprečil ta plan z primerno zvezo. Prva stopinja nemškega jedinstva nastala je 8 colno zvezo leta 1833. A Avstrija, ki je to spoznala, stopila je z Nemčijo v gospodarsko zvezo, da bi paralelizirala „Prajze". F00LIST1I, Kafto se je ženil. (Humoreska, pripoveduje Jack) Bilo je na „Silvestrov večer". Sedeli smo pri kapljici dobrega vina v zakurjeni sobi, ter prčakovali novega leta. Če prištevam svojo malenkost, nas je bilo šest. Vsi smo bili prav dobre volje. Pogovarjali smo se o tem in onem, tako, da nam je naposled govorice zmaujkalo. Sedaj se oglasi kovač Meh: „Ker že skoro ne ve nobeden ničesar več, hočem pa jaz povedati, kako sem se ženil. .Seveda smo mi vsi veselo pritrdili. Oglejmo si najprej našega junaka na-tanjčneje. Mož je velike in močne po3taie Pod visokim čelom moli pravilno vzrašen nos. Pod nosom pa vise dolge, košate brke. Las mu sicer že nekoliko manjka, toda to ga nič ne kazi. V obče smemo reči : .Lep človek". .Toda predno začnem pripovedovati, moram si še nekoliko dušo zaliti", pravi Meb, ter izpije kozarec vina. Na to nekoliko po-kašlja, potem pa začne : Bilo je leta 18**. Takrat sem se izučil svojega rokodelstva. Kakor vsak mlad poma-gač, napotil sem se tudi jaz po svetu. Vdaril sem jo proti Dunaju. Toda tam nisem b 1 dolgo. Zapustil sem Dunaj ter šel proti Češki. Tako slabo se mi še nikjer ni godilo, kakor tam. Ko sem šel od doma sem mislil, nazaj gotovo prinesem stotake. Toda vračije se proti domu nisem imel niti vinarja v žepu. Gla\o je pokrival klob ik, bolj r^šetu podoben, Suknja, tfhnnik, hlače, so bili v cvetju, kakor v pomladi dren. Iz čevlja pa je palec tako milo gledal v svet, da se mi je kar srce krčilo Po velikih težavah sem prišel zopet v svojo domovino, ter stopil k svojemu prejšnjemu mojstru v službo. Dnevi so tekli, ne da bi ;-e kaj posebnega pripetilo. Nasproti naše kovačmee je imel bogat mož, po imenu Čep. gostilno in pekarijo Glavna stvar za mene je pa bila njegova lepa hčerka Jel ca. Večkrat sem jo videl kako me je skrivaj pogledovala skozi okno. Ni bilo d Igo, in razodela sva si svoje srčne občutke. S časoma je to tudi moj gospodar zvedel. Nekega «'ne stopi k meni in me vpraša, kdaj Ako se pa to ne zgodi, bode Prusija pazila na oni trenotek, ko bi imela Rusija opravilo v drugih deželah in bi slučajno tudi Francozi politično obnemogli, da po maršira do zaželjene Adrije. Te misli smo posneli po zadnjem zna menitem političnem govoru mladočeha d.ra F rta. (Brivec). Burke slavnih Zabrdžauov. (Narodno blago; priredil Silvester). XVIII. ,Res smešno!" uskliknil bode morebiti ta ali oni, če bodem povedal, da hočem pripovedovati kako so ZabrdžAi dojili kravo. Kajti vsakdo si bode mislil, da ni nič na celej reči, ker — krave dojiti ne more Zabrdžan tudi ne drugače, ko vsak drug kristjanski človek. In vender se vsak moti, kdor tako misli. Le slušajte ! Zabrdžani kupili so nekoč na sejmu veliko kravo, o kateri so menili, da bode izvrstna dojnica, ker je imela grozno — grdo zavite rogove. Ko jo spravijo v hlev, pripravi se občinski dojač k dojenju — (omeniti moramo, da so se vsa važnejša opravila opravljala na občinske stroške) — pa krava zbije ga tako neusmiljeno po tleh, da so be mu takoj zmešale vse štiri svetovne strani in delu v pekariji skupaj. Stari me je vedno zasledoval, toda zastonj; ni mi prišel do živega. Neki večer ;em šel zopet, kakor po navadi v pekarijo. Bi!a je tema kar v rogu. Šel sem naravnost na peč, misleč, da me že ona tam čaka. Tu se vsedem, ter jo prav tiho pokličem. V tem trenotku me zgrabi par krepkih rok in znan glas Čepa mi vdari na uho : „Jaz bodem že pokazal ti laeni pri-tepenec". Preitrašel sem se tako, da mi je kar sapo zaprlo. Jela sva se metati, da je bilo kaj. Naposled se mi posreči, da se uju iztrgam iz rok ter skočim raz peči. Pa strah in groza, nesreča je hotela, da sem padel v veliko trugo napolnjeno s testom. Tristo svetlo zelenih /.vezd, sem si mislil, zdaj smo pa pri kraju. Po vratih, katere sem prej k sreči zaklenil, sta razbijala dva pekovska po-mo nika, boteča Čepu pomagati. Z velikim trudom izvlečem svoje kosti iz testa ter zlezem skozi majhno okence v kuhinjo. Tu sem zagledal pod stropom dva železna drogova, preko katerih sti ležali dve deski. Dober skok in bil sem gor. Kmalu pridrvijo moji preganjalci za menoj. Čep me prvi zagleda „Ali ne greš precej doli", začel je kričati, ti . . ." Toda več ni mogel izgovoriti, kajti je čez osem dni mislil, da je na jugu sever. Drugemu in tretjemu možakarju godilo se ni nič bolje, samo vzgled prejšnjega naredil ju je previdnejša. Svojo brco dobil pa je od krave vender vsak. Ker hudobni kravi le ni bilo mogoče priti do živega, sklenejo Zabrdžani narediti dolge lesene klešče, s katerimi bodo dojili kravo le od daleč. Kar so sklenili, izvršili so še istega dne. Pa ves njihov trud bil jim je zaman, kajti kakor hitro so se z leseno pripravo dotaknili vimena, začela je krava v zrak poskakovati, da so Zabrdžanom lasje kej kvišku vstajali. Bil je na videz sam peklenšček v živini. V zadnji sili pa si stuhtajo umni vaščani še nek pripomoček. Ko so namreč videli, da krava vedno le kvišku skače, rekli so : „Če bi imela kako težo na sebi, gotovo bi ne mogla tako brcati in bi mirno stala ter se dala po-dojiti!" Ali ne vidimo iz tega izreka, da so bili Zabrdžani pravi modrcslovci, ali kaj, ker so znali v vsaki potrebi pravo zadeti. Vedeli so pa, da mrtve teže ne bodo mogli kravi navezati, ker si ne bode pustila. Morala bode torej na vrsto živa teža, ki se bo znala sama držati. To živo težo našli so pa modrijani v osebi svojega precej pripravno debelega župana. — Prav pazno stopi imenitna vaška oseba od mene se je odtrgal velik kos testa, ter padel Čepu ravno na obraz. To ga je še hujše ujezilo. „Jurček", pravi pekevskemu učencu, „hitro prinesi butaro smrekovih vej*. Kmalu so bile tukaj. Položi jih ravno pred mene na kamenita tla in Čep dobro zapali Jelo se je kaditi, kakor v peklu. »Boljše je, da se jim podam, kakor da bi m iral tu poginiti, sem rekel, ter skočil na tla. — Prav pri tleh se je pričenjala velika, dimniku podobna odprtina, skozi katero je prihajal v kuhinjo svež zrak. Hitro zlezem notri, ter kolikor možno hitro plezam kvišku. Ko priko bac-.m vrh, vidim, da sem na strehi, katera je bila z malimi deščicami pokrita. Počasi sem lezel naprej. Naenkrat pa resk, resk in zopet sem visel med dvema zidovoma. Bilo je tako ozko, da sem se komaj premikal. Z nogo sem začutil nekaj trdega kar sem hitro pobral. Bil je zelo težek lonec, kateri je bil n* vrhu zavezan. Počasi ga od-vežem, in tristo drenovih klincev, v n,em so bili sami trdi križavci. Našel sem še tri lonce katerih vsak je bil s takim blagom napolnjen Začel sem premišljavati, kako je ta denar sem prišel. Kmalu sem se spomnil. Čepov oče je bil strašen skupub. Vsi kateri so ga poznali so vedeli, da ima veliko denarja. na stolico blizo krave, katera se je bila nekoliko umirila in hops ! — že je sedel ah bolje rečeno ležal je župan na njenem hrbtu in se z rokami in nogami trdo držal. To pa je bilo srboriti živalici vendar že preveč. Z močnim »kokom vtrga verigo in že je pri vratih zunaj ter svojim prestrašenim jezdecem na begu po vasi. Ves začuden zakliče župnik, ki je ravno pri oknu ven gledal: „Ho, gospodine župan, kam pa tako naglo?" komaj pa je imel župan še toliko časa odgovoriti: „Ko bi vedel, kam me ta prokleti vrag nese!" — in že je ležal vse štiri kvišku mole pred župniščem na trati, kakor bi prosil zadnjega blagoslova. No, sreča mu je bila, kajti polomil si ni bil ne trohice svojih kostij. Krave niso Zabrdžani nikoli več videli, saj je pa tudi niso šli iskat. Bržčas jo je bila popihala tja, kjer je bila prej doma. Toliko so se bili pa vaščani vendar zmodrili, da ni krava s preveč zavitimi rogovi nikdar dobra dojnica. Če so dragi bralci tudi istega mnenja, ne vem. VaMlo. „Tržaško podporno in bralno društvo" v Trstu ima svoj letni občni zbor v lastnih prostorih v nedeljo 26. marca 1899. ob 3. uri popoludne. Čast. člani pridejo gotovo vsi. Odbor. Nekega dne ga je zadel mrtvoud — in nikdo ni zvedel, kje ima skrit svoj zaklad. Usoda je hotela, da sem ga jaz našel. Vzel sem kakih dva set križavcev v žep, in hajdi k Čepu. Sedel je za mizo, kadil iz dolge pipe ter gledal, kakor bi irnel krč v želodcu. Ko me je zagledal, hotel je skočiti v mene, kakor gad ; hitro sem mu pokazal pest srebrnjakov, kar ga je utešilo. „Denar, katerega je skril vaš oče sem našel", pravim. „Kaj? kje? kako?! začel je spraševati Čep. »Kje, to še ne povem, pač pa vam povem, da so štirje veliki lonci, napolnjeni s srebrnjaki. „0 zlata duša* pravi Čep, .hitro poj-diva po nje*. .Počakajte Še nekoliko mu odgovorim, »ali mi daste Jelico ? čep nekolik > časa premišljuje, potem pa pravi: »Dekle naj ostane še doma". »Denarji naj ostanejo še skriti" pravim, ter hočem oditi. ,.No se pa vzemita, da bode enkrat mir", pravi Čep. Zaklad sem mu seveda pokazal, in nekoliko tednov pczueje, je bila potoka. Moj mojster je kmalu potem umrl in zapustil meni vse kar je imel. Tisto premoženje sem potem prodal, in kup I svojo sedanjo domačijo..." Jedva je Meli zgotovil vdari ura polu-noči in pred vrati zagrmi znana pesem: »Naprej". Naše domače pevsko društvo nam je napravilo podoknico... jfžoDincem d jUBum. (Konec.) Nič „abrihtar" ne porajta Me udari z nogo, Z „kolbo" me sune In gleda grdo. Sedaj mi pa puška Se pride v roke, Me meša in martra Do trdne teme. Še nekaj me martra Te rujave (tornistre) še ni, Ko njo še zagledam Me še pukelj boli. Saj bilo bi dosti Jo prazno nosit; A bodem povedal, Kaj mora v njej bit. Srajce in gate In druge stvari ; Za kazen pa kamenje Da vage mu ni. Tri ure marširam, Da pot mi curklja, Pa „cugsfirer" upije : „Kompanija laufšrit vsa!" A, ko pridem v kasarno Vse spet je herštelt; In glide spet moram Na novo napet. Če prav se ne obračam Mi pljune v zobe, Okol me zasuka Za zlomit noge. Se štrekat se moram, Ko največ' gospod ; Ko imel bi podplati Železne od spod. Kosti me bolijo Od glave do nog, Stegat se moram Da usmili se Bog. Zvečer mi prinese En star intanterist, Čevlje za spucat Še kupit mu biks. Prav ostro mi reče : „Se morjo svetit, Spodaj in zgoraj Svetli morjo bit". Še druga nerodnost Pri nas se godi, Kjer frajtar vpije Za zgruntat ga ni. Nad mano zabuči: „Si prištiman k' raport, Za kazen boš dobil Štirnajst dni abort." Povedal Vam bodem Od menaže enmal : Zjutraj je župa Za večerjo „signalu O poldan je dosti Si lahko vesel; Se mora najesti, Če lačen bi bil. Za malco ob petih, Gotovo vsak dan Za drug dan nam zopet, Betel nam je bran. Komis je prav črn Bod hvala Bogu ; Z ržene je moke Pa ne paše vsak'mu. Pa moram ga jesti, Čo hočem živet; Saj kmal bo minulo Še težkih par let. Oh težko je umreti Če nič ne boli. Še težje bit vojak Če korajže nima vsak, Da mučno je molčati, Ko vse narobe gre A moraš še hvaliti, Kar graje vredno je. Bistriški fantje, Pišem Vam to : „Bogu se zahval'te, Da niste za to." A. L. Madjarska slovenščina. N. 73G C i t a z i o n e. Sig. N. N. editore del giornale „novi Liszt" viene itd. Dotični uradnik je mogel, ko je pisal to šmentano Citazione, gotovo imeti srce v . .. Rimu, misel v . .. Budimpešti, glavo pa v.. . čevljah! Vsekako pa je verjetno, da mu je rojil v istem hipu po možganih madjarski skladatelj Liszt. D O PI SI. Iz Trsta. (Pritožba proti Brivcu) Slavno uredništvo! Prašati moramo zakaj da Brivec ni obril kosmatince in kosmatinke, katere smo mu izročile v našem pismu. Tudi n prinesel opravičenje v »listnici". — Mi smo mu pisale v imenu naših somišljenk in tega mnenja smo tudi danes. Ako ni hotel obsoditi pod ostro britev vse tiste osebe ki smo mu zročile moral bi vsaj „okolvogla" obriti, ker to zahtevamo po vsi pravic'. — Njega stvar je znana Brivcu in nam. Ali se morda boji njegovo učene glave, da mu prizanaša tisto »oslarijo". — Vi gospodje časnikarji vpijete na vsa usta po vaših listih : Slovenci držite se gesla, držite se skupaj. Zakaj pa vi, ne držite z nami, ako ste Slovenci kakor vaši listi pišejo. Kdor je kosmat naj bo Peter ali Pavel mora pod ostrino. Zakaj bi pa Bokolvoglu" prizanesli. Kako je to, da Vi držite ž njim a ne z nami. Če tudi smo delavke vender smo srčne narodnjakinje. Zapoved katero zapovedujete drugim jo tudi sami držite. Vi gospodje poglejte malo na vašo preteklost: Kako lepo je bril Brivec še v kratkem času tržaške dekleta ! Res je, da je mnogo njih, ki se še ne zavedajo, kaj so in kaj bi morale biti po rodu in jeziku. Druge so pa vrle Slovenke, ki prav pridno podpirajo Brivca, ali obril nas je vse brez izjeme. Ali je to pravica biti žaljen od lastnih narodnjakov. Me ženske delujemo kakor vi gospodje s tem, da spodbujamo naše so-rojakinje za narod, zato pa tudi zahtevamo, da nam Brivec vsakega kosmatinca obrije k"terega mu izročimo Brez zamere ostajam Vam udana Minka. Brivec ima pravico vložiti proti omenjeni pritožbi rekurz v 10 dneh. (Rekurz se uloži. Op. ured.) Iz Hrastnika. Nepotrpežljivo in dolgo sem čakal, misleč si, da se vender kedo spomni na naš preljubi Hrastnik, ter izroči tvoji britvi par kosmatinov, katerih je pri nas zelo veliko. Ker pa še nikdo drug ni storil, hočem ti jaz izročiti pod tvoj „razirmeser" nekaj teh „ta kosmatih". — Na kolodvoru je neki uradnik, kateri se postavlja v — nemško verižico. Menda se mu je kedaj sanjalo da je v „Rajhu". Sploh pa so bile razmere pri tukajšnjem kolodvoru dosedaj (sedaj je namreč nov postajni načelnik) strašansko čudne. Tako se je na primer v čakalnici učil neki cigan igrati „cž/e \Vacht am Ehein*. Toraj čisto germanske razmere. Veliko je še drugih, toda omeniti hočem le „Manšaft" našega ,fajeroberhauptmana" je g. R. kateri se ima le boginji Fortuni za svoje socijalno stališče zahvaliti. Komandira ta gospod (kakor je razumljivo) le nemško. To pa večina požar-brambovcev tako razumi, da se sučejo nekateri na desno, drugi na levo. Kadar je pa kak ogenji jih pa le polovica pride, kakor zadnjič, ko je gorelo kakih pet minut od stanovanja g. S. kar pa omenjeni g. Steiger-komandant ni ničesar čul. Toda za sedaj dovolj. Prihodnič se zopet oglisim. Vaš Navihane. Cerovška konkurenca. Dragi Brivec! Poroča-n ti nekaj o naši zapuščeni ^ami" in njenih otrocih. Pred 14. leti je zagledala luč sveta. Potem je bujno rastla v toliko da je že hrepenela, pa tudi si zbrala kaj lepega možakojije bil, žal, malopri^a pa dober „pohrust". V svoji družini zatiral je vsako pošteno veselje, ker je ona, videča to, zbrala novega srčka pjd katerim je število otrok narastlo, je stari koj začel biti boj proti njej in njenem možu, ter vsem mlajšim otrokom Vkljub vsemu temu se je ona srečno štela dokler ni starejša banda začela moliti zlato telo Miota, tako da jim je talente zmešal. Tako da imamo zdaj dve bandi : Dolžabar in Gor-uhar. .Mama" jim je domača, Ata tujec, žabarji so jim pa priprega : tako mo druje banda uharjev. Kapomiot je napovedal vojsko na katero je prišlo iz dol. konca blizu 3 brente kroglic, koje hrani .papa". Naš tata se tega prestraši ter zbeži od mame. Nute udari s palico ob čevelj v začetek, ter zakriči: hura na boj besneč. Toni zajaše osla, in haj čez Ščurkovec na patrolo. Miot in Lukca sta nosila mtnažo. Škofč je nosil prapor, ter pel: Narod čez narod, drugi mesec bo krvavi dan, Pri Tinci že zidajo „forteco", imeaovano : ,staro spako". Delo prevzame .Mioluk" katero bo stalo ogromne svote. Jakma ponosno bije po kasonu čdš : Zlaj ste zgubljeni itd. Pa band žandarje vse tega ne straši ampak sproži svoj top tako, da se bo Cerovo streslo. .Mama" milo joka, ter v duhu gleda, strašni osodepolni dan ter z milim glasom prosi oieta narodov: ,Nij vendar sporazumnost posije z visokih lin." Šior Luk bo pri tem prizoru žel blaraižo, ter sprejme kolajno iz turške kalarabe itd. To, dra*i, so skrivnosti katere ne sme vsaki fal )t vedeti, tebi ti povem, ker te ljubim. — Pa prosim te razodeni mi svojo ljubezen s tvojim posetom in prepričan bodi, da tukaj te večkrat s lno pogrešamo. Srčen pozdrav : „P vina belega in črnega vipavskega in butiljkom. Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zaju- terkom, kosilom, večerjo na željo gosta. Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, posebno pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice z mehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svo-jim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna. $ Vse prav čedno, zdravo in ceno. Popotnik, ko prideš v II Trst, ozri se na krasno tablo: m 5£ „PRI PETELINU" Ulica Ghega štev. 7. m Lastnik in izdajatelj Miloš Kamušcič, urednik: Ivan Dolenc. — Tiskarna Dolenc (Fran Polič) Trst. _Prihodnja štev, izide dne 30. marča zvečer. -»p