ИдГдшпкепБо^с Uprava Klagenfurt, Postfacb 116 / Uredništvo v KI agentu rtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 23 Krainlburg;, 21. marca 1942 Leto 2. Soriny kmečkemn l|ndstin „Kmečko delo je v vojni ravno tako odločilno kakor zmaga vojakov" Berlin, 20. marca. Reichsroarschall Velikonemške države, Hermann Goring, izdaja poziv nemškemu kmečkemu ljudstvu, v katerem med-drugim pravi: Nemškemu kmečkemu ljudstvu! Pozneje kot drugekrat boste v tem letu megli pričeti s pomladanskim obdelovanjem, izredna množina anega in ledeni mraz sta nenavadno dolgo zadrževala dela na poljih. Sedaj se končno vendar-le umika zima, ki je bila celo stoletje sem najdaljša, najhujša in najlrdovratnejša, in pred vami so sedaj tedni in meseci najbolj napetega in najtršega dela. , FUhrer in narod pričakujeta od vas, da boste tudi v tem letu s skušeno močjo in žilavostjo izpolnili svojo dolžnost. Ravno v letih vojne ste ob najtežavnejših delovnih prilikah znova dokazali, kaj vse premore nemška kmečka marljivost in nemška moč, tudi ako vremenske prilike niso ugodne. Dasi je v zadnjem in predzadnjem poletju cele tedne trajajoča mokrota ovirala delo in dasi skoraj nikoli ni bilo tako dolge in ostre zime, ste vendar ob pomanjkanju delovnih sil in velikokrat tudi obratnih sredstev izpolnili na vas stavljene zahteve in pri tem včasih prevzeli nase skoro nečloveške napore. Med rojaki ni nikogar, ki ne bi brez pridržka priznal vaših ogromnih • storitev, in če se vam danes, vi kmetje in predvsem ve kmetice, ki nosite najtežje breme vseh delavcev, zahvaljujem zato, storim to v Imenu vseh, ki prejemajo vsakdanji kruh iz dela vaših rok. Tudi to leto zahteva od vas enake, da celo še večje storitve. Kar -je bilo ob vojnih prilikah mogoče storiti, da se vaše delo olajša in pospeši, sem storil. Pripravljena so tudi gnojila. Vsi količkaj razpoložljivi vagoni tečejo na državnih železnicah za prevažanje gnojil in semenskega blaga. Glede dodelitve gnojilne snovi smo,v korist kmetijstva znova napravili močne odbitke v vseh obratnih panogah ostalega gospodarstva, ker se mora z uporabo vlačil- cev nadomestiti odvzem konj za s vrhe oborožene sile. Iz vojnih razlogov včasih močno ovirani industriji kmetijskih strojev so bili dodeljeni posebni kontigenti surovin v svrho povečane proizvodnje najnujnejšega kmetijskega orodja. Pričnite sedaj z delom, kakor hitro vreme to dopušča! Vaše delo je za vojno ravno tako odločilno kakor boj in zmaga nemških vojakov tam zunaj pred sovražnikom. Setev in žetev sta boj, ki ga morate vi biti in dobiti. Izpolnite svojo nalogo z vso vdanostjo in največjo marljivostjo. Fronta in domovina se zanašata, da jim boste zagotovili prehrano tudi za bodočnost. V vašem občestvu na vasi imejte tudi razumevanje za stiske sosedov. Ako na kakšni kmetiji ni obratovodje, ako nedostaja kakšne delovne sile, kakšnega konja ali stroja, priskočite prostovoljno in pomagajte, kjer le morete. Gre za vsak hektar. Skrbite vsi za to, da se bodo na nemških tleh v tem tretjem vojnem letu pridelali naj-višji donosi. FUhrer je v svojem govoru dne 30. januarja jasno podčrtal pomen kmetijske proizvodnje za nemški narod. Vem, da boste napeli vse sile, da opravičite na vas stavljeno zaupanje. Na nekem kolodvoru za fronto Pri vlaku, ki prevaia čete na nove postojanke, tudi poljska kuhinja ne sme manjkati (PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Schiirer, PBZ., M.) iiiimiiMMiMMiiiiiiiiMMiiiiMMMiiiiiMiiiiMiitniiMMiMiiiimiiiiiitmitMiiit Skupna vez Krainburg, 20. marca. F. H. Odkar eo v pariških predmestnih pogodbah na novo oblikovali zemljevid Evrope, svet ni več prišel v ravnovesje. Nastale so države, ki so imele v sebi klico razpada. Cehoslovaška je vsebovala tri velike Ponovni sovjelsM ngpadi so se izjalovili Bombardiranje lelaliSč na Malti se uspešno nadaljnje Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 19. marca objavilo: Na polotoku K e r č u so se izjalovili ponovni sovražnikovi napadi, ki so pa bili podvzeti z manjšo silo kakor minule dni. V področju Doneča so odbile nemške in romunske čete več ogorčenih napadov pod visokimi izgubami nasprotnika. Lastni protinapadi so potekali uspešno. Tudi na drugih meetih vzhodne fronte 80 v teku ogorčeni obrambni boji. V severni Afriki so nemška bojna letala učinkovito napadala vojaške naprave v trdnjavi Tobruk. (Fwo€es mimo^wiv€ev FH. Razprava proti Jancoskim vojnim zločincem Daladieru, Gamelinu in tova-rilem se'je postopoma razvila v komedijo, pri kateri so obtoženci nenadoma stopili v vloge tožnikov in se skušajo oprati vsake krivde na izbruhu te vojne. Prav nič se pa več ne govori o tem, kdo je kriv te borbe narodov, marveč obtožencem očitajo edino pomanjkljivo pripravo vojne. Fiihrer je v svojem govoru na dan počastitve junakov poudaril, da po tem procesu dobimo vpogled v tako miselnost, ki se nam zdi nerazumljiva, ki je pa mogoče bolj kot vse drugo v stanu, da nam razkrije vzroke te vojne. V 2% letih te vojne se je med napredovanjem nemške vojske našlo toliko dokumentov, s pomočjo katerih moremo nedvoumno prepoznati vojne krivce, da nam z naše strani ni treba več ničesar prispevati k temu vprašanju. Toda prav zato, ker je vlndi v Vichy in vsem ostalim soudeleženim osebnostim znana krivda vseh teh mož, ki sedijo danes na zatožni klopi, so si postavili drugo temo, kakor so pa to rekli, predno so sedli za ^ Da, netilec vojnega požara Dala-:lier si je mogel celo dovoliti, da je s pod-''rni izpadi obrekoval nemško obrambno •' streljevali. Daljnoitrelne baterije so obstreljevale vojno važne cilje v Leningradu z dobrim učinkom. Na fronti na Lapoaakem eo bila prodorna podjetja nemških planinskih lovcev uspešna. Zračno orožje je z močnimi bojnimi in lovskimi letalskimi oddelki v vrstečih se napadih razbilo pripravljene in napadajoče čete sovjetov, lažgalo caaedene naselbine in prekinilo flovražnikove poti za nove pošiljke. Pri štirih lastnih Izgubah smo v zraž-nlh bojih ali na tleh uničili 70 sovražnih letal. V Severni Afriki so nemški in italijanski iivldni oddelki vrgli nazaj sovražne sile, napravili številne ujetnike in zaplenili ali uničili enajst topov. V bojih 14. marca je podoficir Gauger nekega protiavlonskega topniškega regimenta sestrelil Iz najbližje razdalje devet napada-jočih oklopnjakov. Sovjetska ekspanzija na bližnji vzhod Torčlla lahteva polasnlla o položaju v Irana Ankara, 20. marca. Iz Teherana dozna« varno, da na Bližnjem vshodu napredujejo Sovjeti proti jugu v doetl večji meri, kakor M je pa sačetkoma domnevalo. O sov-Jetcko-brltanakih mporazumlh glede Irana še niso mane bližje podrobnosti. Zdi se, da se je Anglija smatrala za prisiljeno, da je za nenavadno številne člane sovjetske mi-■Ije, ki je ieetavljena iz inženirjev, mornariških ^častnikov in političnih agentov, izstavila prepustnice za obisk luk Bender (Sahpur), BuSir, kakor tudi drugih luk v Perzijskem golfu. Baje ima misija nalogo, da v prvi vrsti dožene pristanišča, ki so primerna га oporišča, da preišče možnosti kopne zveze Ш temi pristanišči in da ukrene potrebno za posnejSo zasedbo teh luk. Kakor se izve od pristojne turške strani, ■e je turški zunanji minister Saraooglu obrnil na britanskega in sovjetskega veleposlanika v Ahkari, da bi dobil pojasnila o točasnem položaju v Irana, kjer vedno bolj napreduje boljševiilranje. Ta korak turškega zunanjega ministra dokazuje, v kako veliki meri je Turčija zainteresirana na dogodkih v Iranu. Brltanslci napad na turško mesto Ankara, 17. marca. Ponoči ao se pojavila tri letala nad mestom Milasom, vrgla najprej vrsto svetilnih bomb in pričela potem metati rušilne in eažigalne bombe. Vrgla so 15 bomb težkega kalibra. Nato so se aparati spustili čisto nizko in obsuli mesto s strojniškim ognjem. 20 oeeb je bilo pri tem ubitih. Stvarna škoda je občutna. Malo anatolsko mesto je bilo po bombnem učinku močno porušeno. Britanci so med tem priznali napad. Skupna Tez . (Nadaljevanje s 1. strani.) ampak tudi Jezik naših mislecev in pesnikov. Ni skoraj nobene knjige svetovne literature, ki ne bi izšla v nemškem jeziku, Nemško govorečemu človeku se odpira nov, večji In lepši svet, ker ima doetop do virov duha in lepe književnosti. Prebivalstvo tega ozemlja samo je hvaležno, da je končno vendar enkrat ustvarjen trden političen red, Nemčija si prizadeva, da postanejo tudi ljudje v Oberkrainu deležni onih ustanov, ki so po prevzemu oblasti po Adolfu Hitlerju v nemški driavi Htorile toliko dobrega. Največje " Socialno delo sveta, NSV, se je tam trdno ukoreni-nilo in mobiliziralo vse sile, da bi kakor v Altrelchu tudi v novih pokrajinah pospeševala zdravje in zabranila ubožnoet. Ljudje v Oberkrainu naj postanejo nemški državljani ne samo po mrtvi črki, ampak s srcem. Do tega pa pripomore v prvi vrsti nemški Jezik. Z narodom živi šele tisti, ki govori njegov jezik. Sedaj naj padejo Se zadnje ovire in vsak je samo ob sebi umevno dolžan, da obiskuje jezikovne tečaje, ki bodo sedaj zopet otvorjeni v vseh delih Ober-кгаДпа. Seeta dtžavma ulična zbirka vojne zimske pomoči, ki se je vršila dne 28. februarja in 1, marca 1942, za katero so se stavile na razpolago formacije stranke in častna odposlanstva NSKOV, je donesla RM 27,965.567,83. Enaka zbirka v lan-skem letu je imela uspeh RM 19,332.931,41, tako, da je nastopilo povišanje za 44,65%. Glede atentata na nemškega poslanika pl. Papena, ki se je zgodil dne 24. februarja v Ankari, so po uradni objavi turške oblasti zaključile preiskavo. Sedaj bodo zadevo izročili turškim sodnim oblastem, da se prične v najkrajšem času postopek. Ves Cejlon eo izpraznili. Britanske oblasti 30 odredile takojšnjo izpraznitev otoka Cejlona za žene in civiliste, ki ne delajo v obroževalnih tovarnah. Preko Teherana javljajo, da postaja v naglem tempu vedno slabši prehranjevalni položaj v sovjetskem industrijskem ozemlju okrog Samare. Obrok kruha za težke delavce je bil znižan na 100 gramov dnevno. Drugo civilno prebivalstvo pa dobi kruh le v izjemnih primerih. Delegacija članov delavskega društva v USA, ki jo pričakujejo v Angliji, bo skupno z angleškimi člani delavskega društva po* tovela v sovjetsko Rusijo. Namen potova« nja je ustvaritev sodelovanja med anglo« amerikanskiml in sovjetskimi delavskimi društvi. Z vso silo okužujejo angleško amerikansko prebivalstvo z boljševizmom, Amerikanski reprezentančni zbornici so predložili zakonski osnutek, ki predvideva ustanovitev ženskega pomožnega ztora %* armado. V ta pomožni zbor bodo sprejeli žene, v starosti od 21 do 45 let; njih število je začasno omejeno na 150.000. V zelo dojmljivem obredu je več sto pro* stovoljcev indijskega narodnega sveta v Bangkoku izrazilo, da so privrženci idealov Subhe Chandre Bozeja, ki so g« vihamo pozdravljali kot vrhovnega voditelja vseh v inozemstvu nahajajočih se Indijcev. V Braziliji je predsednik Vargas odredil z dekretom splošno mobilizacijo. Istočasno obJAvlJa da -jtf Bao • Д odkrila komplot proti »režimu in ustavnim uredbam naroda«. Natančnejših podatkov k temu ni. Na severovzhodnem delu države Illinois v USA sta v nedeljo divjala huda tornada, ki sta zahtevala doslej nad 100 smrtnih žrtev. Število ranjencev znaša baje čez 650. Tudi v več drugih državah v sredini in na jugu USA sta divjala ta tornada. Verlait und Drueh: N8 -CKUverlait und Druoker«! Kttrnten GmbH . Klasenfurt - Verlaeslelteri Dr Emil Heltian. — HauDt.4ohrlftlelter: Dr Otto Gcheđl (Wehrni»cht) I, V. Frlddrloh Horstmann. Zunalt let" Antelsrenllste Nr 1 crOItlK УКИ dem fetefen 6000- Tonnen Tanher Roosevelis geknad^l Von Kriegstoerichter Herbert Sprang РК. Ehi U-Boet stcht in jeinem Jagdgebiet vor der ameriksniachen Kustc. Vide Wochen erfolgreicher Feindfahrt llegen berelts hinter dem Boot, Kommandant vnd Betatzung. Fatt sind alle Aale vcrichossen und auch der Brennitoff geht schon auf die Neige. Der Kommandant шн£ daran dcnken, den Riick-niarjch anzHtreten, „L. I. zum ICommandantcnl" MtiWMi wir nmkahrcn? „Melde mkh gehereamit lur Stellel" ,Ja, (chauen Sle einmal hier auf die Karte. Hier i»t un»er Standort. BU cum EinUufhafen «ind e» noch genau x Meilen. Wie iteht e# mit dem Sprit? Wann mussen wlr umkchren? Aber, bitte, ganz genau, daB $ie sich nieht irgendwo ainen oder zwei Kubikmeter Reserve halteni" Der Kommandant sehaut fragend auf i«i-nen L. I. „Herr Oberleutnant, wir haben noch y Kubikmeter. Wenn wir noch cine klein« Reserve fflr Sturm oder AusweichmanBver auf dem Rflekmarsch einreehnen, miieeen wir in vier Stunden umkehreni" Der Kommandant belBt ilch auf die Lip* pen. Noch licgen zwei Aale fttr den Gegner bercit. Die muS man nun nach LaiTe der Ding# wieder rait nach H»usc bringen, wenn nicht . . . „Hcute um Mitternacht neuer Kurs 90 Grad I" — Knrs Ost. — Es geht heim. Die wilde Jagd beginnt „Schatten roran*!" Au» dem Dunrt w*ch»en di| Џтгјме einei бооо-Tonner auf und werden »chnell groSer. Im Nu ist dir Kommandant auf der BrOeke. Kanu? Vern der Fraehter Uegt geatopptP Eine Falle? Oder will er »clion die Boote lu Wasser laesen? Jedenfalls geht daa U-Boot erit einmal auf Sehrohrtiefe und piracht sich an den Rieien 4ieran. Plfltzlich iieht der Kommandant aus dem Schornitein einen hef-tigen Funkenflug heraussteigen. Der Fraehter hatte nur die Feuer geieinigt, um am Tage wieder abbrummen zu konnen. Dal Schon quellen auch au* dem Schornstein hefttge Rauchstčfie. In hoher See setzt da* Ziel da-ron, der amerikanlschen Kilste zu, Beide Maschlnen groBe Fahrt voraual Langsam kommt U . , . auf. Alle Augen-blicke erscheint der L. I. und meldet dem Kommandanten den Beitend dei Brennatoffs. Jetzt ist auch schon die letzte Reserve ver* braueht Die Rleaenfauat packt su Schon will der Kommandant am Ertolg zweifeln. Endlich ergibt sich SchuBposition. Der Aal veriaSt eiichend das Rohr und jagt aus groBer Entfernung auf sein Ziel zu. Der Dampfer bleibt stur auf gcradcm Kura. Da bleibt er, wie mit einer Ricienfauit Bepackt und von ihr zuriickgehalten, mitten im Lauf llegen. Am Heck wSchst eine schlanke Pinie auf und welt fiber den Seeraum grollt das Dctnnern der Detonation. In drel Minuten geht der Fraehter fiber den Achtereteven aufTiefe, einen riesigen 01-fleck, leere Rettungtbocte, Kisten und Plan-ken hinter sich lassend. Mit dem letzten Tropfen Sprit: eln 6000« Tenner. Es 1st ein schdner AbschluB der dies-maligen Amerika-Jagd. ErkHrung seemennischer Aus-drticke: Sprit —' Brennstoff; knacken abschleBen; L. I. — Leitender Ingenieur; Aal " Torpedo; Heck " hiriterster Teil des Schiffes. Razgled po Jugovzhodni Evropi Te dni eo ustanovili glavni stan hrvat-(dcega državnega vodje, ki mu pripadajo kot zastopnik notranjega ministrstva ravnatelj za Javni red In varnost, nadalje zastopnik domobranetva, orofinifttva, ustaike in klezničke milice. Poveljnik glavnega stana Je marfial Kvatemik. Glavni stan bo, kakor pravi po državnemu fiefu podpisana odredba, ukrenil vse potrebno, da varuje mir in red v državi. Mesto SuSak, ki je po razsulu Jugoslavije prišlo pod Italijo, J« dobilo novo ime »B o r g o n o v o«. Za hrvatskega pooblaščenca pri Italijanski armadi je po nekem dekretu Paveliga postavljen nadomestujo^l minister dr. Frančič. Frančič obdrši MveJ dosedanji položaj. Njegov »lužbeni sedež j# BJorgonovo, Te dni je do»pel ▼ Belgrad transport ia Nemčije IjBpuiličenih afbakih ujetnikov, ki BO ga predstavniki državnih in mestnih uradov sloveeao sprejeli. Srbski tisk pozdravlja njihov prihod г ugotovitvijo, da ee imajo 2» svobodo zahvaliti velikodušnosti Ftlhrerja Relcha. Za 10. maj, U je dan romunke neodvie-noeti, pričakujejo prodtlaroacijo romunska državne preosnove, Ta državna reforma bo med drugim ustvarila tudi državni svet in Statut sa stanovsko porazdelitev po poklicih. Za ta dan ali sledeče dneve pričakujejo tudi driavai obisk it*lij»m#k«*» luaft* nanjega ministra grofa Člana, ki je že dalje časa predviden. Nemška narodnostna skupina v Romuniji je v februarju nabrala nad 42.000 komadov zimskih volnenih reči in jih predala romunskemu vojnemu ministrstvu, da Jih odpremi za romunske vojake na vzhodni fronti. Zidom na Slovaškem je pofenši od 20. marca naprej prepovedano, da bi se mudili v času od 18. ure zvečer do 8. ure zjutraj izven njihovega stanovanja. Za dan proslave ustanovitve države je državni predsednik dr. Tiso kot vrhovni poveljnik oborožene sile Izdal povelje na vojsko: »Nsi aktivni delež na zavojevanjih, na Izgraditvi In zavarovanju nove, po Adolfu Hitlerju izgrajene Evrope prepričuje vsakogar, da je docela opravičeno in koristno včlanjene slovaškega naroda v bodoči svetovni red pozitivna člnjenlca, da celo predpogoj«. Kontrola veletrgovin« v Turčiji. Deklet turške vlade določa, da prevzame državni trgovski urad kontrolo nad vsemi nakupi in prodajami veletrgovcev. Ta ukrep pomeni prvi korak za monopolizaoljo veletrgovine z domačimi proizvodi, Zagrebški spomladanaki veteeejem. Na zagrebškem apomlc lanskem veleaejmu se navadno razstavljajo avtomobili. Letos bodo razstavljeni kmetijski stroji In oprema za pisarne. Po dosedanjih ugotovitvah je ž« zagotovljena udeleiba rasnih nemških tvidk. Zai/arovanje socialnih prailc v Oberkralim Prostovoljno nadaljevanje poliojninskega zavarovanja za nameščence - Spisal upravni ravnatelj Anton Tropper Kakor znano, so tako po državnopravnih predpisih kakor tudi po uredbi načelnika civilne uprave po ureditvi socialnega zavarovanja v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske, oproščeni zavarovalne dolžnosti obratni uradniki, delovodje in drugi nameščenci na podobnih višjih ali vodilnih položajih, trgovski pomočniki, odrski člani io glasbeniki, nameščenci v poklicih vzgoje, pouka, javnega skrbstva, strežbe bolnikov In socialnega skrbstva, ako njihov redni letni delovni zaslužek presega 7200 RM. Kdor je torej prekoračil to mejo letnega delovnega zaslužka, je z dnevom prekoračenja izločen Iz zavarovalne dolžnosti. V zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske so bile zavarovane osebe izločene Iz zavarovanja najpreje s potekom 31. oktobra 1941. let«. Po neki sedaj v odredbenem In uradnem listu načelnika civilne uprave izdani uredbi je pa dana možnost tako temu krogu oseb kakor tudi onemu, ki je bil iz drugih varokov izločen iz dolžnostnega zavarova-nja n. pr. zaradi razve!javljenja ali konca zavarovanju podvržene zaposlitve, kakor tudi onim osebam, ki so v času razsula jugoslovanske države že bili prostovoljni člani zakonitega pokojninskega zavarovanja, — da se v tej panogi zavarovanja prostovoljno še nadalje zavarujejo. S tem ai te osebe ohranijo in zagotovijo svoje do takrat pridobljene pričakovalne pravice (dobe prispevkov). Na podlagi omenjene odredbe se bo seveda tudi tisti lahko prostovoljno dalje zavaroval, ki sedaj ali v bodoče Izstopi iz kakšne zaposlitve, med katero je bil dolžan zavarovati se pri socialni zavarovalni blagajni za zasedena ozemlja Koroške in Kranjske in če je bil dolžan zavarovati se pri pokojninskem zavarovanju жа nameščence. pogoji za proetovoljno zavarovanj« Predpogoj je, da je udeleženec plačal na podlagi zavarovalne dolžnosti najmanj šestmesečni prispevek za prostovoljno nadaljevanje pokojninskega zavarovanja ob njenem začetku. V to dobo se lahko vračunajo dobe prispevkov za bivšo jugoslovansko pokojninsko zavarovanje. , Kdor namerava prostovoljno nadaljevati pokojninsko zavarovanje, mora to naznaniti socialni zavarovalni blagajni v Kraln-burgu tekom treh mesecev po izločitvi is zavarovalne dolžnosti. Osebe, ki so Izstopile iz pokojninskega zavarovanja za nameščence po 4. maju 1941., toda pred objavo te odredbe, lahko vložijo predlog še do 30. aprila 1942., ako so dani drugi predpogoji. Osebe, ki so bile po jugoslovanskem pravu, prostovoljno zavarovane pri pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani še po 10. aprilu 1941., se tudi lahko še naprej prostovoljno zavarujejo pri socialni zavarovalni blagajni, ako imajo svoje stalno bivališče v zasedenih ozemljih Koroške In Kranjske In ako vložijo predlog za nadaljevanje zavarovanja najkasneje do 30. aprila 1942. Kar se tiče prispevkov za prostovoljno nadaljevanje pokojninskega zavarovanja, je zaenkrat ustanovljenih osem razredov za prispevke. Le-ti se ravnajo po zadnjih me- sečnih dohodkih, tako da pri odmeri zavarovalnih dajatev nastopi ustrezno zvišanje. Da se ohranijo pričakovalne pravice, morajo biti za vsako koledarsko leto plačani najmanj prispevki 6 mesecev, sicer ugasne pričakovalna pravica iz prispevkov, ki 00 bili plačani za dobo do pričetka tekočega koledarskega leta. Prispevke je treba pri socialni zavarovalni blagajni v Krainburgu plačati tekom dveh mesecev po poteku meseca, za katerega naj veljajo. !\ladal|evan|e bolniškega zavarovanja Tudi pri bolniškem zavarovanju članom, ki izpadejo iz dolžnostnega zavarovanja, ni vzeta možnost, da prostovoljno nadaljujejo bolniško zavarvanje. V praksi ве vedno bolj pojavlja potreba, ohraniti zaščito državnega bolniškega zavarovanja tudi temu, ki na podlagi zakona nI več obvezen zavarovanju. Poeebno koristno učinkuje ohranitev članstva v nekaterih zavarovalni primerih n. pr, pri pomoči porodnicam. Načelnik civilne uprave v zasedenih ozemljih Koroške in KranJJske je zato s svojo odredbo z dne 5. III, 1042., ki bo v kratkem uradno objavljena, omogočil tudi nadaljevanje bolniškega zavarovanja (nadaljnje zavarovanje). Proetovoljno nadaljevanje bolniškega zavarovanja je dopustno le takrat, ako j« bil član v zadnjih 12 mesecih pred izločitvijo zavarovan najmanj 26 tednov ali neposredno pred nadaljevanjem najmanj 6 tednov. Zavarovalne dobe prejšnjih jugo-»lovansklh bolniških zavarovalnic bodo vračunane v dobo, ki je potemtakem potrebna. Kdor hoče ostati član, mora to naznaniti pri aocialnl zavarovalni blagajni tekom treh tednov po Izločitvi Iz zavarovalne dolinoetl. Tudi oeebe, ki so bile prej pri evoječae-nih jugoelovanekih nosilcih bolniškega zavarovanja proetovoljno zavarovane za slu-čaj bolezni, se lahko prostovoljno zavarujejo za slučaj bolezni pri socialni zavarovalni blagajni. Tak namen prostovoljnega nadaljnjega zavarovnja glede bolezni, se mora Izde^tvlti пајроз^пеје do 80. aprila 1942. Treba je verjetno dokazati prejšnje proetovoljno bolniško zavarovanje pri kakšnem bivšem jugoelovanskem zavarovalnem zavodu, PreračunanJ« prispevkov Prispevki se ravnajo po temeljni plači, ki je bila za člana na zadnje merodajna pri dolinoetnem zavarovanju. Temeljna plača znaša najmanj 2 RM, največ 10 RM na koledarski dan. Za zavarovance, ki niso opravičeni staviti zahtevek na bolniške ali hišne prispevke (to je take, ki ne obratujejo ali ki 80 kot svojci delodajalčeve rodbine zaposleni v njegovem obratu brez pravega službenega delovnega razmerja In brez plače) so prispevki, ki znašajo sicer 6.25% temeljne plače, znižani na 4.5% temeljne plače. Podrobnosti so razvidne iz odredbo, ki bo v najbližjem času objavljena in ki bo ve-Ijaja za nazaj od 1. XI. 1941. Pristojna alužbena meeta socialne zavarovalne blagajne bodo topogledno dajale rade volje pojasnila tekom svojih poslovnih ur. Tudi obe ti odredbi pomenjata korak naprej na poti za dosego urejenih razmer v zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske in bodo delovnemu ljudstvu bistveno omogočale, da si zavaruje svoje socialne zahtevke in pričakovalne pravice tako za preteklost kakor za bodočnost. Vsa Palestina Zidom Bem, 20. marca. Kakor znano, je britanska gornja zveza podvzela sunek za izroči-čltev Palestine Judom. V podporo te akcije priobčuje Kain Waitmann^ v ameriškem čaBOpisu »Foregn Office« članek, v katerem stavi zahtevo po totalni prepustitvi Palestine Zidom. Ako Arabci nočejo ostati v judovski Plestini, jih mora Anglija prisiliti, da se izselijo v druge arabske dežele. Waitzmann govori potem o pomenu lege Palestine v bližini Sueškega prekopa in izjavlja namigavaje na Roose-veltov imperializem, da se usoda te pokrajine tiče tudi »zapadne hemisfere«, Palestina bi bila idealen prostor za trgovske poele, кфг leži tik ob morju in ob križišču prometnih poti Starega sveta in predstavlja most med Zapadom in Vzhodom. Napačna j# vsaka pomirjevalna. politika v korist Arabcev, meni poglavar mednarodnega ži-dovstva. Domača uprava v vzhodni deželi Sodelovanje sil na vzhodu, ki so voljne sodelovati pri obnovi Berlin, 20. marca. V teku obnove zasedenih vzhodnih pokrajin je državni mini« ster Alfred Rosenberg izdal odredbo za dr- žavni komisariat Oatland, ki ureja upravo v velikih okrožjih Littauen, Lettland in Estland in predvideva zlasti soodgovorno sodelovanje vsakokratnih deželnih oblasti. V izvršilnih določilih k tej odredbi se glasi med drugim da je domače prebivalstvo med bojem in v času zasedbe dežele dalo toliko dokazov svoje'dobre volje, da mu je moči podeliti najdalekosežnejšo samoupravo. Iz tega sledi, da izvršuje nemško vodstvo v teh velikih okrajih le nadzorstvo, med tem ko upravljajo neposredne upravne posle domače oblasti. Po novem agrarnem redu pomeni sedaj tudi ta odredba državnega ministra za zasedena ozemlja odločilen korak naprej za končnoveljavno odstranitev boljševiSke dediščine in za udejstvovanje vseh sil na vzhodu, ki so voljne sodelovati pri obnovi. 3flafe ^oagpodarsHe novi€c Leta 1941, je bolgarski uvoz naraatei na 10,239, izvoz na 9,215 milijonom lev. Trgovska bilanca je bila torej s 1.024 mili« Jonov lev pasivna. Zunanji minister grof Ciano in poslanik Gianinni ter poslanika pl, Mackensen in Claudius so dne 13, marca dogovorili celo vrsto pogodb o gospodarskem in flnaneiel-nem iodelovaiju med Nemčijo in Italijo do konca leta 1942. Da se v okviru četrtktke zadostno uve-.Ijavijo naraščajoče potrebščine oborožitve, je Reichsmarschall velikonemške države kot poverjenik za Stiriletko postavil državnetja ministra za oborožitev in municijo Pg. S p e e r a za generalnega pooblaščenca pri nalogah za oborožitev v četrtletki. V Argentinijo so doslej uvažali 80% pro« delanega surovega gumija iz angleških posestev v Aziji, 12% pa Iz nizozemske'Indije. Vojna v vzhodni Aziji je torej odrezala 90% preskrbe. Iz tega razloga je vlada v Buenos Airesu odredila kontrolo vseh zalog kavčuka. Prepovedala je Izdelavo vseh ne nujno potrebnih reči. Fabrikaclja in raz-pečavanje obročev za avtomobile je racionl-rana. Izdani so tudi ukrepi proti špekulaciji in navijanju cen. Pristojna egiptovska mesta nameravajo za bombažno leto 1942, do 1943. omejiti nasade bombaža še nadalje namreč za 16 do 22% in to zaradi neugodnih prilik razpečevanja odnoeno prevoza. 2e v zadnjem letu je bilo odrejeno skrčenje nasadov za 33%. Bodoča žetev bo torćj za najmanj ' 50% nižja od količine, ki so jo povprečno dobili v predvojnem letu. Die feme Mafiwerkstattc Klagenfurt, Bahnhofstr. 7 Ahxahder pi. Thayer Q)e^lš г ladje mrivifi ^ Ig resnićnega iivljenja pooneta poveet »To spremeni stvarni položaj. Kdo je bil to?« »Pred krčmo Lagarcija so našli zabodenega mornarja. Med njim in njegovim nasprotnikom se je gotovo vriil strašen boj. Mrlič je držal le krpo blaga v roki, na kateri je bil pritit gmnb ж snamko .Estana*. Poleg njega so letali trije zlatniki. V prsih mrliča je tičal noč, na katerem sta bili gravirani črki G. S.< »Hm I To ni dobro, če si kdo da gravi* rati Mčetne čfke na svoj mornarski noš. Seveda je lahko noš dobil od koga kot darilo ali ga je pa ukradel«, je nadaljeval nadzornik glasno svoje misli. »Pošljit# spis« k sasledovalnemu oddelku. Povejte, da jih jas prevzamem, Ali vest« ш gotove, dt ja govoril o ladji mrtvih?« »Lsgaroia je to sam slišali« »Podsemlje ima svoje Isstn« lakone,« J« odvrnil Aguila. »S3den Isned njih se glasi: ne govori o rečeh, ki se t# ne tičejo. Nt to je moš očividno posabll.« »/SC£ SE MOt Z ZAČETNIMA ČRKAMA O. S.« Uro pomeje je brielo 44 strašnlkov n» svojih motornih kolealh skoti Maoao in iskalo moža z začetnimi črkami G. S. ali S. G. Prav slučajno je eden l«med teh štiridesetih — po imenu EJmanuel Bastiaal — g*. sledil v pisarni China Airways, da si je nekako eno uro prej nek mož po imenu George Sanley zagotovil prostor na letalu v Kanton. Nato je stražnik divjal proti letališču. Ravno takrat, ko je e svojim težkim strojem skoBi razmočeno ilovico priškropil na letaliflCe, se je letalo položno dvignilo v zrak. »Ni5 zato«, je rekel nadzornik Aguila, ko mu je mož o stvari poročal. »Vaše delo je pošteno saleglo. Sedaj smo na sledi. Takoj brzojavim v Kanton, in dam moša zapreti.« Coe do prihoda letala je nadzornik Aguila prebil I tem, da je še enkrat temeljito preivkal ladjo mrtvih. Nato si je v mrt^-nlel ogledal truplo zabodenega moša. »Po barvi obličja soditi, ta moš nI veliko delal na svežem zraku«, je menil Aguila. »Gotovo je bil pomorščak. Roke pa niso videti, da bi bil# od kakšnega kurjača. Nobenih iuljev, nobenih prask. Po vsej priliki je moral biti strojnik. Tudi obraz je negovan. No, v nekaj urah bomo itak imeli našega moša v rokah, stavil bi, ч1а nam bo lahko povedal podrobnosti o ladji mrtvih.« SKRIVNOSTI OLBDE NEKEGA MLADEGA DEKLETA Nadiomlk Aguila p* ni ničesar ivedel o ladji mrtvih. Polglasno je laklel pred se, ko j# prejel brzojav ir Kantona. »V letalu ni nobenega moša, pet dam, tri od ameriškega poslanstva v Šanghaju, če trta soproga nekega kitajskega stotnika, peta neko mlado dekle. Zato naloga nismo mogli IzM-šiti.« »TI butci niti niso vprašali dekleta, kako ^ Je ime«, je razsajal nadzornik Aguila. Deset minut pozneje se Je prepričal, da Je napravil največjo neumnost v svojem življenju. Letalsko vozovnico, ki Je bila kupljena pod imenom G. Sanley, Je pri izstopu iz letala oddalo neko mlado dekle. Ali je bila, kar ni bilo prav verjetno, sama lastnica noža ali pa je dal dekletu laetnik noža svojo legitimacijo »a razpolago. Vozovnico s^o je preskrbel nek kitajski kuli z no-silnico, eden izmed onih, ki navadno čakajo pred hoteli na pota. Brezplodno bi bilo iskati ga med množico. Oglasi v časopisih tudi ne bi nič koristili, saj ti možje niso znali čitatl. Kje se je bil ta mož spremenil v dekle? ' Ako je sploh bil moški? ZASLEDOVANJE Z LETALOM »Prosim za dopust«, jo nekaj minut pozneje prosil nadzornik Aguila svojega predstojnika. Ako naj razbijem tajno ladje mrtvih, moram dobiti to dekle v moje roke. 2lvo ali mrtvo!« »Česa vam je treba, ljubi Aguila?« je vprašal predstojnik in ponudil sedež čislanemu mlademu uradniku. »Denarja, veliko denarja, letala, priporočil na kitajske oblaati in predvsem veliko sreče!« je rekel Aguila. »Prva tri reči dobite na voljo«, se je snajal policijski predstojnik. »Srečo si pa morate sami kavati.« Nato je segel Aguili v reke. »Aguila, samo, da se ne beste zaljubili«, je rekel ob slovesu. »Saj veste, da smem tukaj v koloniji obdržati le neoženjene policijske uradnike!« Eno uro pozneje je sedel Aguila x 95.Q- jem letalu. Enakomerno so brneli motorji, globoko pod njim je izginjala rjava, kitajska zemlja. Vfiaeih je letel preko majhnih vasic, pred katerimi eo majhne krave na-likovale belim lisam. Nato so zopet gosti, temni oblaki sprejeli letalo in s svojimi modnimi vetrovnimi sunki ter zračnimi prazninami tresli letalo. Nadzornik Aguila je storil to, kar je na letalu najboljše, spal PRIHOD V KANTON »V Kantonu smo!« Nadzornik Aguila je planil kvišku in močno zaspan gledal okrog sebe. Zares, sedel Ja v letalu in namenjen v Kanton, da se žene za svojim »dekletom z ladje mrtvih«. Tako Je bilo zaenkrat Ime neznanke v njegovih policijskih spisih. Sedaj se je letalo nekoliko nagnilo navzdol, Aguila Je videl, da mu poslopja na letališču plavajo nasproti, potem je vse so« pet prišlo v normalni naklon In velika kolesa srebrnega ptiča so se rahlo dotaknila tal. »Nekega Sanley-a Iščete?* ga je vprašal policijski nadzornik ShUn Tsu LUang od policije letalskega pristanišča. »Zares, zelo obžalujem, da ne morem pomagati mojemu portugalskemu tovarišu.« »Iščem neko mlado dekle, ki je bilo prišlo z letalom v Maoao«, je prekinil Aguilm, svojega kitajskega tovariša, »Ampak, častitljivi brat, saj ete vendar brzejavne zasledevall lekega mr. Sanleya?« »Ravno to je bila naša napaka«, je priznal Aguila, »Sedaj mi pomagajte iskati dekle. Kje so izstopili potniki letala?« iDalje prihodnjič.^] 3400 obrtniških obratoi/ \ Oberlirainn Temeljna izgradnja obrtniške organizacije je dovršena Po dvomesečnem, tihem, intenzivnem organizatorićnem delu so zajeli vse obrtniške obrate v Oberkraimi in vključili v okrožna obrtništva v Krainburgu, Radmannsdorfu in Steinu. Tej izgradnji bo sledila razčlenitev v cehe po strokah. Kakor se je izkazalo, o/bsega obrt v Oberkrainu okroglo 3400 obratov, med katerimi je ne malo število velepodjetij, pri čemer pa tudi pri teh obratih prevladuje obrtniška oznaka. StojHija zaposlitve je po zasedbi tega ozemlja skokoma narasla; oibrati so bili taikoj vklopljeni v vojno- in življenjsko važne produkcijske naloge. Medtem, ko je bilo obrtništvo v »Eks-Jugoslaviji« pri priskrU naročil navezano samo nase, usmerja deloma že sedaj naročila obrtniško gopodarska organizacija. Splošno se usmerja obrt po domačih surovinah. Številne usnjarne so preskrbovale čevljarsko in torbarsko obrt v neomejeni množini z usnjem, katero veleva.*,no surovino so takoj po zasedbi pritegnili v okvir enotnih državnih preskrbovalnih mer. Čevljarska obrt se je mogla poleg silne industrije čevljev na podlagi svojih kvalitetnih izdelkov dobro uveljaviti. Izdelovanje čevljev ni bilo usmerjeno toliko po krajevnih potrebah, temveč na prodajo na Balkanu. Kraji Sairach, Heiligen-kreuz in Neumarktl tvorijo vsled velikega števila čevljarskih obratov samobit-ne »čevljarske občine«. Torbarska obrt stoji s svojimi izdelki prav tako na visoki kvalitetni stopnji. Surovina les, preskrbuje zopet v prvi vrsti mizarsko obrt. Pohištva iz Oberkraina so kvalitetni izdelki; dober okus in solidna izdelava sta zasigurala tej obrti prvo mesto. V S t. V e i t a. d. Save velja mizarstvo kot narodna obrt, in malodane v vsaki hiši je mizarski obrat. Nasprotno je pa v K r o p p (Kreis Radmannsdorf) tradicionalno ohranjena umefha kovaška obrt. Tam Se danes na roko kujejo kovači žeblje, svetilke in različne druge uporabne izdelke. Končno je tkalska in pletilska obrt zelo mnogostranska in kaže odličen razvoj, čigar razmah je pa naravno med vojno omejen. Pri obrti življenjskih potrebščin (peki in mesarji) so v prvi obrti obratne naprave z zelo malim številom izjem precej zastarele, čemur je glavni vzrok to, da je pek pekel v prvi vrsti doma zameSeni kruh in pri tem ni potreboval kakšne posebne obratne oprave. Nasprotno so pa naprave mesarske obrti skozi in skozi na dobri stopnji, nezadostno opremljene obrate 80 odstranili. Ostale obrti, kakor klju-"čavničarji, električarji, kovači, kolarji itd. imajo dobre podlage za razvoj; ti obrati potrebujejo samo obratno in strojno opreme. Povečanje storitve je bilo mogoče doseči že s posredovanjem obrtniških organizacij, ki bodo Se v naprej načrtno vplivale. Visokoviedni strolcovni delavci. Obrtništvo v Oberkrainu je v nasprotju z obrtjo v Reichu, kjer izvršuje mnogo obrtnikov in pomočnikov svojo dolžnost kot vojaki, še v prijetnem položaju, da razpolaga z visokovrednimi strokovnimi delavci, tako, da ne obstojajo na tem polju niti najmanjše zapreke. Moramo omeniti, da se obrtniki pri raznih prešolanjih seznanjajo z nadomestnimi tvarinami. Tako so bili že prešo-lani čevljarji na lepljenje, kovinarji na varjenje s cinkom in plinom, mizarji na lepljenje s kauritom in deloma tudi na površinsko obdelavo, peki na pripravo v Ost-marki običajnega črnega kruha. Sledili bodo še nadaljnji tečaji. 2e od pozne jeseni naprej se stalno vršijo knjigovodski tečaji. ker je ravno na tem področju prevladovala posebna pomankljivost. Na ta način se tudi storilnost obrti v Oberkrainu pripravi do tega, da koristi na-rodnosocialističnemu gospodarskemu načrtu. Kar se tiče organiziranja v obrtnem gospodarstvu v nekdanji Jugoslaviji, naj omenimo, da je sličila obrtniškim organizacijam v nekdanji monarhiji. Čeprav so bile vidne izboljšave v obrtnopravnih določbah, se te niso povspele čez minimum, tako da kljub vsemu temu niso mogle moči, ki jih je vsebovala obrt, doseči kakega posebnega pomena. Povrhu so še mnoge majhne zadruge preprečevale organizatorični razvoj navzgor. Ta utesnitev je sedaj končnove-Ijavno minula in bo obrtništvo v Oberkrainu dovedeno v veliko obrtniško organizacijo Nemškega Reicha in pritegnjeno k storitvi, kakršne prej ni poznalo. Obrt kot del gospodarstva je s tem poklicana, da tudi v tej pokrajini z vsemi silami sodeluje pri razvoju navzgor in potrdi svoje priznanje k Fiihrerju in Reichu s svojo storilnostjo in zadržanjem. Tako se jJoslavlja poslovodja Pg. Gustl Raunegger ki mu je bila doslej zaupana obrt v okrožju Krainburg, z zavestjo, da bomo celokupno obrtništvo srečali v vrstah onih, ki se hočejo udeležiti na podvigu Velikonemškcga Reicha. Vesli iz olirožja Krainbnrg Krainburg. (Ustanovitev prve NSKOV v Krainburgu.) Nedavno so se zbrali k prvemu zborovanju v hotelu Alte Post stari borci iz svetovne vojne. Sklicatelj Kreisamtsleiter v tej skupini kamerad Rudolf Mosslacher je pozdravil mnogoštevilne navzoče, jim na široko obrazložil pomen sestanka in sestavitev delovnega odbora. Spomnil se je vseh v vojni padlih tovarišev in vzbudil spomine na minulo svetovno vojno. Posebno je poudaril že takratno borbo vseh borcev za pravice narodnega socializma. Orisal je v živih primerih borbo in trpljenje prvega borca za dosego socialnih pravic FUhrerja Adolfa Hitlerja, kateri je tudi sam skusil bridkosti vojne kot borec. Pri sestavi delovnega odbora so bili imenovani v odbor tovariši: Tečaji nemščine za odrasle, ki se prlčno v najkrajšem času. Vam nadijo enkratno priliko, da se brezplačno naučite nemškega jezika. Rudolf MBsslacher, tov. Gradischnigg, tov. Pdschl, tov. Mayr Paul, Johann Rant, Martin Podkrischnig, Franz Bele, Gustav Smole, Joh. Bitenz, Semen Joeef, Alois Ermann, Josef Modrijan. Po slučajnostih se je razvila prijateljska in tovariška zabava, kakršne znajo pripraviti samo stari borci iz svetovne vrjne. Krainburg. (Apel v tiskarni.) V okusno okrašeni delavnici tiskarne N. S. Gauverlaga v Krainburgu se je te dni vršil p r v i a p e 1 osobja, ki ga je priredila DAF. Apela se je udeležil poleg polnoštevilnega osobja Zweigverlaga tudi predavatelj Rudolf Neumaier. Po pozdravnem nagovoru, v katerem je tovariš Reach izrekel dobrodošlico gostu, je Pg. Neumaier na široko obrazložil pomen tega sestanka in DAF. Po predavanju, ki mu je vse oeobje pozorno in s hvaležnim srcem sledilo, smo skupno pozdravili Fiihrerja. Krainburg. (Gostovanje gledališča.) V preteklem tednu je priredil Grenz-landtheater iz Klagenfurta zanimivo dramo »Strom«, v ljudskem domu v Krainburgu. Hvaležno občinstvo je do zadnjega prostora napolnilo dvorano. Po dovršeni predstavi sta mesto in stranka poklonila tri krasne šopke nageljnov igralcem, ki so želi aplavz kakršnega v Krainburgu že dolgo nismo videli. Krainburg. (Omare za oglase.) V Krainburgu je namestila NSDAP na več prometnih točkah propagandne izložbe. Kako potrebno je bilo to delo, se vidi sedaj, ko skora ne moreš priti do omarice, toliko je bralcev. Krainburg. (Smrtni primer.) V Grazu na kliniki je nenadoma umrl 31 let stari Otto Klassek, priznani kuharski strokovnjak in učitelj v hotelsko-gostinski kuharski in servirni stroki. Rajnki izhaja iz znane gostilniške družine Klassekov, ki so imeli najprej hotel v Laibach in pozneje v Krainburgu. Krainburg. (Dva otroka sta bila po eksploziji težko ranjena.) V torek zvečer sta prispela z vlakom iz Krain-burga v Klagenfurt dva otroka, in sicer desetletni Franz Lauritsch in njegova osemletna sestrica Johanna. Oba sta imela rane na obrazu, na očeh in rokah. Igrala sta ee 2 granato, ki je eksplodirala In jih teZKo poškodovala. DRK-reševalna služba je oba otroka 8 kolodvora prepeljala v deželno bolnico. Predassel. (Dostojna počastitev junakov.) Dan naših junakov so v Pre-dasselu dostojno obhajali. Wehrmannschaft, gasilci, šolska mladež in borci iz svetovne vojne so nastopili k tej slavnostni uri. Občinski komisar Daberer je govoril o smislu dneva junakov. Trije frontni bojevniki iz svetovne vojne so položili venec pred spomenik padlih občanov. Mimohod formacij je zaključil dojmljivo slovesnost, Predaesel, (Obratni apeli.) Prete-kliteden so v dveh obratih izvedli obratne apele. Besede Kreisstabsamtsleiterja Koch a so pri delavstvu izzvale največje odobravanje. Predaesel. (Lepa filmska ura.) Pred kratkim so pri nas predvajali film »Neumrljivi valček«. Tedenski pregled, ki je bil predvajan tudi šolski mladini, je naletel na nedeljeno zanimanje. Predaseel. (Završitev tečajev nemškegajezika.) V tem tednu so se završili tečaji nemškega jezika, ki so bili določeni za zimski čas. Naklas, (Razgovor.) V pisarni Wehr-mannschafta se je pred kratkim vršil razgovor štaba NSDAP, ki mu je prisostvoval Standartenfiihrer Pretnar. Razgovarjali so se o bodočem delu v krajevni skupini. Naklas. (Počastitev junakov.) Na dan počastvitve junakov se je prebivalstvo v Sairachu spomnilo junakov, ki so do-sedaj dali svoje življenje za čast in veličino Nemčije. Polaganju venca po orožni-štvu in obmejni straži je prebivalstvo v velikem številu prisostvovalo. Prvikrat je nastopila tudi Wehrmanschaft, ki je zbudila pozornost s svojim strumnim nastopom. Ober Femig. (Smrtna nezgoda.) Pred nekaj dnevi je padel posestnik Johann Rechberger s skednja in se težko poškodoval. Po nekaj dneh trpljenja je umrl, Mautschitsch (Marljive ženske roke.) 2ene in dekleta iz naše Ortsgruppe so se posebno odlikovale pri izdelavi copat za naše bolne vojake v bolnicah. Oddanih je bilo 275 parov copat. Mautchitsch. (Počastitev junakov.) V nedeljo se je vršila spominska počastitev padlih junakov. Ortsgruppenleiter Steiner se je v lepih besedah spomnil njih hrabrosti in junaštva in njih velike požrtvovalne ljubezni do domovine. V imenu NSDAP sta bila nato pred spominsko ploščo položena dva krasna venca. Burgstall. (Apel ženstva.) Dne 15. marca se je v navzočnosti Kreisfrauen-schaftsleiterin Maria Ebenau vršil apel žen. Pgn. EJbenau je v obširnem predavanju razložila smernice za organizatorično delo. Zahvalila se je tudi ženam za dobavljeno drugo partijo copat. Zwischenw^ssem. (Apel v obratu.) Uslužbenci neke tovarne v GSrtschahu so imeli v novem družabnem prostoru svoj prvi apel. Ortsgruppenleiter Pg. Schwara je govoril o izgradnji in delovanju DAF. Zwischenw&ssern. (Kino.) Pred kratkim so v tukajšnjem Volksbundheimu uprizorili film »Opembal« in Deutsche Wochen-schau. PBlland bel Laak, (Zborovanje NSDAP.) Rred kratkim smo imeli zborovanje NSDAP v prostorih gostilne' pri »Mačku«. Zborovanja se je udeležilo ogromno število zborovaloev, ki mo ргМШсм! blim in daleč. — 29. marca se bo vršilo drugo zborovanje. Govoril bo Kreisleiter Pg. Kuss. St. Veit an der Save. (Novi člani K VB.) V lepo okrašenem ljudskem domu je pred kratkim izročil Ortsgruppenleiter L i X11 članske izkaznice 250 novim članom K VB in novo sprejete zaobljubil, St. Veit an der Save. (Apel v obratu.) Nedavno se je na kolodvoru St. Veit an der Save vršil prvi apel v obratu in to na pobudo načelnika postaje Pg. Tor-karja. Udeležilo se ga je 170 nameščencev, ki so pazljivo sledili izvajanjem govornika Pg. Tie t žeja. — Istega dne se je vršil tudi v neki drugi tovarni apel pred 100 nameščenci. Nosilec krvnega reda R a d e r iz St. Veita je govoril o nalogah nemške delovne fronte. St. Veit an der Save. (Požar.) Pred kratkim je v gospodarskem poslopju posestnika Johanna S e s e k a v Weichsels-dorfu izbruhnil požar, ki je popolnoma upepelil ostrešje. > v •« X *■**4^''^ ' Ш "i^ ^ Čete na novo razvršča j o Nakladanje na nekem kolodvoru za fronto. (PK.-Aufhahffle: Kriegsberichter Schiirer. ATL. M.% Frontna knjižnica. Med bojnim odmorom izbirajo vojaki knjige iz frontne biblioteke, ki tudi v prvih ti' nijah preskrbuje vojake z berilom. ^(PK.-Au!n.; Ejriegsber. Langl, HH., M.)^ Vesli iz olirožja Radmannsdori Radmannsdorf. (Praznik juna-k o V.) Starodavni grad v Radmannsdorfu je gledal preteklo nedeljo na dojemljivo svečanost na prostornem Stadtplatzu, ki so jo priredili v počastitev padlih. Na levi strani privoza starega gradu, današnjega poslopja Landrata, so postavili zelo lepo izdelano spominsko ploščo, ki oznanja," da se 47 prebivalcev Radmannsdorfa ni več vrnilo iz svetovne vojne 1914—18. K slav-nosti počastitve junakov, ki so ji prisostvovali tudi Kreisleiter dr. Hradetzky in Land-rat dr. Hinteregger, so nastopile formacije policije, stranke, V/ehrmanschafta, gasilcev in skupina borcev svetovne vojne iz Jlad-mannsdorfa. Po spominjanju na žrtve svetovne vojne, pokreta in sedanje borbe, so položili venec ob častni plošči. Radmannsdorf. (Dvojna poroka.) V tukajšnjem poročnem uradu so priredili 14. t. m. dvojno poroko. Posestnik Josef Wester iz Veldesa je poročil gospodično Vido K o k a 1 j, njen brat Johann. K o -kal j, tesarski mojster iz Veidesa je pa poročil gospodično Lizie Pichler iz Manns-burga. GSriach. (Prostovoljno delo na kmetih.) Nedavno se je vršilo zborovanje fantov in deklet, za priglasitev k prostovoljnemu delu v Kamtnu. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena. Pg. Kaiser nam je pojasnil namen službe in podčrtal, da je opravljanje dela na kmetih potrebno za prehrano naroda. Priglasilo se je 35 deklet in fantov, kateri želijo v Alt-gauu Karntnu nadomestiti potrebne delovne moči. Neumarktl. (Prvi apel v obratu.) V nekem tukajšnjem podjetju so priredili prvi obratni apel, ki mu je prisostvoval okrožni načelnik Steinacher. Kreisleiter dr. Hradetzky je pri apelu govoril o tesnem sodelovanju med obratovodjo, obratnim načelnikom in nastaVljenci. Neumarktl. (Ustanovitev zame-njalnice čevljev.) V hiši na SA-Platzu št. 5 je ženstvo otvorilo zamenjal-nico čevljev, kar je prebivalstvo z veseljem vzelo na znanje. Neumarktl. (Smrtna kosa.) Pred kratkim je umrl 80-letni Jakob Grebene, znan pod imenom »Jaka«. — Hišna posest-niča in nekdanja trgovka Johanna Vidmarje umrla v starosti 78 let. St. Katharina. (Slovo priljubljenih učiteljev.) Poslovila sta se od nas učitelja, gospa in gospod Jerolitsch in sta odšla nazaj v Veldes. V kratkem času, ki sta ga prebila med nami, sta nam naredila zelo veliko dobrega. Tudi naša Orta-gruppe se je s sodelovanjem gospoda Jero-litscha prav lepo razvila in dvignila na prav zadovoljivo stopnjo. Pouk v Lomski šoli bosta prevzeli dve gospodični, v Dolini pa gospod Pixner. Meistem-Lengenfeld. (Zborovanje NSDAP.) Nedavno se je vršilo javno zborovanje NSDAP v kino dvorani. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je zbralo čez 100 oseb. Ortsgruppenfiihrer Zupan je otvoril zbor, ter podal besedo govorniku NSDAP, ki nam je orisal delo in program stranke v veliki Nemčiji. Meistem-Lengenfeld. (Zborovanje ž e n s t v a.) Te dni se jt vršil prvi javni apel Frauenschaftsgruppe Meistem-Lengenfeld. V nabito polni kino-dvorani v Len-genfeldu je pred več kot 300 ženami in dekleti Pg. Woraunigg iz Klagenfurta v daljšem govoru pojasnila delo in dolžnosti žen in deklet. Po končanem govoru se je razvila živah. . debata. Meistem-Lengenfeld. (Delo žen.) Naše žene in dekleta so že odposlale črez 130 parov copat za vojake. Delo se nadaljuje. Meistem-Lengenfeld. (Nabiralne akcije WHW.) Zbiralni dan policije je rodil neverjetno velik uspeh; nabralo se je 930 RM. Rekordni znesek za tako mali kraj! Največji delež je imel Pg. Kazianka Gen-dermariepostenmeister, ki je sam nabral čez 160 RM. Dan »ptic, znanilk pomladi« je doprinesel čez 600 RM. Meiatem-Lmgenfeld. (NSV pomaga.) NSV je pred nekaj dnevi razdelila raznim revnim družinam večji znesek. Velika športna naprava v Kralnbarp Kakor na vseh poljih krepko napreduje delo za povzdig v Oberkrainu, tako je tudi šport v polnem razmahu, Krainburg, kot največje mesto Oberkraina bo dobil vsem zahtevam ustrezajoči stadion. Sportgaufiihrer Kolenz, Kreisleiter Pg. K u s s, Oberbaurat Just in okrožni športni vodja Wiistner, so z drugimi vred pred kratkim ogledali v to svrho izbrano zemljišče. Stadion bo v zvezi z novim kopališčem. Obsegal bo normalno športno igrišče s 400 m dolgim tekališčem, igrišči za tenis in vežbališče. Igrišča za tenis bodo pozimf služila kot ledeni stadion za hokej, umetno in splošno drsanje. Z deli na športnem terenu bodo pričeli čim skopni sneg. Gledališke predstave v Oberkrainu Kakor smo že poročali, je K&mtner Grenzlandtheater s podporo državnega propagandnega urada K&mten v izpolnjevanju ene svojih najvažnejših nalog kot obmejno gledališče prvikrat nastopilo v Oberkrainu. Igralo je dva zaporedna dneva v ABlingu in v najbolj južno ležečem mestu Velikonem-škega Reicha, Krainburgu. Prikazali eo Maka Halbesov komad >Der Strem«, ki ga je insceniral Gerhard Reuter. Predstavam so prisostvovali najvišji predstavniki stranke, obrambne sile in oblasti. Po predstavah so bili umetniki obakrat gostje mesta. Na tovariških večerih, ki so se jih udeležile vodilne osebnosti stranke, oborožene sile in oblasti so od vseh strani izrazili nujno željo, naj Karatner Grenzlandtheater prav kmalu in prav često pride v Oberkrain. Uspeh te pve prireditve, ki jo je osebno vodil intendant dr. Willi Meyer FUrst» je dokazal važnost umetniškega delovanja obmejnega gledališča za klutumi dvig zopet pridobljenih državnih pokrajin. V skupni organizaciji z državnim propagandnim uradom Karaten bodo v bodoče priredili redne predstave v oberkrainskih mestih. Pomladansko delo v kmetklh $adono$nikih Tri dela so v kmečkih sadovnjakih sedaj na vrsti. Sadno drevje bo treba očistiti in obrezati, izvršiti bo treba škropitev golega drevja ter nego zemlje. Pri obrezovanju bo treba odstraniti Vse, kar je suhega, kar se tišči ter vse vejć in granice, ki se križajo in medsebojno ribajo. Proč morajo tudi veje in vejice, na katerih se drži mrčes in rak. Ustvariti je treba svetle pregledne krone, ker le v takih se ne bo držal mrčes. Kdor bo to opustil, bo že kar spomladi izgubil dober del sadne letine. Istočasno se mora na deblih sadnih dreves s krtačami in pripravami za strgan je odstraniti staro lahko ločljivo skorjo ter mah, ki na njej raste. Te odtrebke je treba zbirati v rute ali papir, ki ga je položiti pod drevo in pozneje takcj zažgati, da se mrčes ne razširi. Sele sedaj pride škropljenje. V mnogih krajih se je škropljenje z drevesnim kar-bolinejem že precej udomačilo. Cas škropljenja je najbolj ugoden neposredno predno se poveča brstje. Takrat so radi zimskega spanja oslabljeni živalski sadni škodljivci najbolj občutljivi. Drevje je treba v tem času tako močno škropiti, kakor da bi se jih r. lHolainiscfte Dipl. Opliker C. Kronffuft ■ i a t e Ш I n r I ваиапашгаЈм is шв I V pravem smislu besede kopalo. Tudi najmanjša zareza na skorji ne sme ostati suha. Samo površno zmočenje lesa s škropivom je brez koristi. Ker je škropljenje s sadnim karbolinejem učinkovito le proti živalskim škodljivcem in mahu, proti boleznim gob pa ne, je razen tega škropljenja potrebno Se škropiti z bakrom in žveplom. Da se prepreči prvi in najmočnejši razvoj gob v letu, je to brizganje izvršiti neposredno predno se odpre brstje. Pa tudi na druge negovalne ukrepe sadnega drevja se ne sme pozabiti. Na prvem mestu je potrebno narahlati gornjo plast zemlje, kar se naj zgodi istočasno a pravilnim pomladanskim gnojenjem in to kakor hitro se zemljo lahko obdeluje. Razen potrebnega prezračenja zemlje rabi ista vsekoletno tudi nadomestilo za hranilne snovi, ki jih je dala sadni letini. V slabo hranjeni zemlji sadno drevje ta-korekoč gladuje, ker mu zemlja ne more dajati za razvoj sadja zadostnih snovi. Za sadno drevje na travnikih je dobro, če se narahljano zemljo pusti nekaj časa odprto. Ce se ni zemljo že v јетеп1 narahljalo, se to lahko in mora zgoditi sedaj. Kjer primanjkuje mineralnih gnojil, se lahko so-uporablja v znatnih količinah kompost. Pregloboko kopanje ni priporočljivo, ker se lahko poškoduje korenine. Obseg in velikost nakopane in narahlane zemlje naj odgovarja približno velikosti kroni drevesa. и|ЈШ|.|Л! D r i avti i čin na dan počastitve junakov 1942. Fiihrer sprejema ob častnem znamenju Untei den Linden mimohod častnega bataljona vojske, vojne mornarice, zračnega orožja in orožja ff. Vesli iz olirožia Slein Domschale, (Slavje.) Pred kratkim se je v tukajšnji Soli vršilo slavje četrte obletnice združitve Ostmarke z Reichom. Ortsgruppenleiter strokovni učitelj B e z -d C k je opisal križev pot narodno mislečih prebivalcev v Ostmarki za dobe sistema. K slavju so prišli strankini tovariši in rojaki v velikem številu, Domschale (Številne KdF-prireditve.) Pretekli teden so izvedli tukaj tri KdF-prireditve. Tako nemško uradništvo, kakor domače prebivalstvo se je prireditev zelo številno udeležilo. Glasbeni in varietej-ski umetniki so za svoje znanje želi bogato priznanje. Domschale. (Cenitev konj.) Pred kratkim se je izvršila prva cenitev konj ▼ okraju Stein. Potom cenitve konj se naj ne prepreči samo samovoljno trgovanje s konji, temveč se naj doseže oddaja konj po pri-lagoden! ceni. Ce želi kdo odprodati konja, mora to prijaviti prehranjevalnemu uradu (Ernahrungsamt), ki nato razglasi cenitev. Nemščina posreduje vse kulturne vrednote. Ce hočeš spoznati nemške kulturne dobrine, če hočeš biti deležen napredka, če se hočeš dalje izobraževati, se moraš učiti nemščine. Cenilci izstavijo na to konjsko karto. Kupcu konja je potrebno nujnoatno potrdilo, katerega dobi pri prehranjevalnemu uradu, da ga prodajalcu predloži. Povprašanje po konjih je silno veliko, na žalost je pa potreba s tukajšnjimi konji le deloma krita. Pri cenitvi konj v Domschale je bilo cenjenih 29 konj. Sest je bilo na kraju samem takoj prodanih. Jauchen, (Jezikovni tečaji.) Sedaj so bili končani jezikovni tečaji za odrasle. Uspeh je bil v splošnem zelo zadovoljiv. Nekateri udeleženci so bili posebno marljivi in pridni. Mor&utsch. (Iz vaškega življenj a.) V dvorani posojilnice se je nedavno vršilo dobro obiskano mladinsko zborovanje. Mladini so priporočali prostovoljno službo na kmetih v Karntnu, kjer si bo pridobila potrebnnga znanaja za umno gospodarstvo. — Na dan počastitve junakov smo ob spomeniku padlih borcev priredili dostojno slavje, ki se ga je udeležila množica prebivalstva. — NSV je pokazala tudi v moravški dolini svoje blagodejno delovanje. Obdarovanih je bilo mnogo potrebnih rodbin in oseb. — Prispele so prve članske izkaznice KVB m znaki, katere so člani sprejeli z veseljem ter jih ponosno pripeli na prsi. — Te dni smo zaključili prve nemške tečaje z zadovoljivimi uspehi, -r Zajec je napravil letošnjo zimo po tukajšnjih sadovnjakih občutno škodo. Mlado drevje ni bilo dovolj zavarovano in je ponekod skoro popolnoma uničeno. — Organiziranje tukajšnjega Wehrmannschaftsturma je dovršeno. Z zadovoljstvom se je moglo ugotoviti, da so se vpisali vsi možje in fantje med 18. in 50. letom. Podgoritz, (Prvo zborovanje.) Oporišče NSDAP je pred kratkim imelo v društvenem domu KVB svoje prvo javno zborovanje. Govoril je Kreisorganisations-leiter Pg. Ladstatter iz Steina. Schwarzendorf. (Uspešni tečaj! nemščine.) Pred kratkim so bili zaklju« čeni prvi trije tečaji nemščine za odrasle. Pri udeležencih se je moglo ugotoviti dobro voljo in želja po nadaljevanju tečajev je izvala zadovoljstvo. V najbližjem času se bo pričel drugi turnus. Po končani zadnji uri so se zbrali udeleženci vseh treh kurzov v učilnici 2. kurza. Voditelj tečaja je poudaril, da je jezik posredovalec k notranjemu usmerjenju in zadrž^ju političnega hitenja. Na splošno željo so priredili Se skupno pevsko uro. Lepo in z dobro izgovarjava so peli obiskovalci tečajev nemške pesmi, ki so se jih naučili na jezikovnih tečajih; Schwarzendorf. (Spominska svečanost.) 11. marca so priredili v Schwar-zendorfu spominske svečanost o priliki šti-riletnice povratka Ostmarke v Reich. Pg. Moritsch je navzočim ^ svojim nagovorom predočil dojemljivo sliko Fiihrerjeve borbe za Ostmarko, od odločitve NSDAP vse do izepetne združitve z Reichom. Steiner Feistritz. (Iz vaškega življenja.) Na nekem zborovanju NSDAP je govoru okrožni načelnik DAF Pg. H u e-mer pred Wehrmanschaft in pred rojaki — Pred kratkim prikazani film >Petermann nasprotuje« je izzval splošno navdušenje pri mladini in starejših. — Nedavno je vodja žandarmerijske straže Franz Holleii zapustil naš kraj in nastopil svojo novo elužbo v Zircklachu. Gospod Holleis si je med svojim kratkim bivanjem med nami pridobil srca in naklonjenost vsega prebivalstva. Littai. (Spominska svečanost.) V nedeljo smo tudi tukaj dostojno proslavili dan počastitve junakov. Proslave so se udeležUi člani NSDAP, KVB, orožništvo in obmejna straža. Mannsburg. (Podpore NSV.) Pred kratkim je zimska pomoč razdelila podpore med 300 revnih rodbin z velikim številom otrok. Podpore so presegale znesek 7000 RM. Lep uspeh za NSV. Doslej je NSV v Mannsburgu razdelila nad 16.000 RM, znamenje, da delo ni bile zaman. Mannehurgr. (Pr e m e s t i t e v.) Po službeni potrebi je bil prestavljen iz Manns-burga v Stein vodja žandarmerijske postaje, Meister Pg. Stefan W a 11 h e r. Vsi prebivalci Mannsburga ga bodo težko pogrešali. Zaradi svojega prijaznega in korektnega nastopa je bil zelo priljubljen. Kjer je trebalo pomagati ali svetovati, je bil Meister povsod na mestu. Njegovo mesto je prevzel. Hauptwachtmeister Pg. Theodor Zwissler. Kleine^ ivssSffi 1 vtf>rbuwoci\^ Osnovni pojmi o Icmeiijskiii strojih (Nadaljevanj«) Pogonmk* ■II«, to Jemo«, ki etroj poganja In omogoča delo js nJim, м pri zobatih kolenih prenaša od oei na oe bodtai neposredno, potom medsebojnega ubiranja zobovja ^veh koles (če sta si osi blisu), ali pa s pomočjo prenosnih verig (die Trans-misslonekette), pri jennenioab pa prenaša Bilo prenosni jermen (der Tranemissionsrie-men). Os, od katere pogonska sila ishaja, (n. pr. os elektromotorja, ali pri ročnem pogonu os, na kateri je nasajena »kljuka«), imenujemo pogonsko os (die Antrieb. achee), ono os pa, na kateri je nasajena delovna naprava stroja (n. pr. boben pri mlatilnici, imenujemo delovno os (ar-beltende Achse). Vse vmesne osi, ki po- Kdor Se ne zna nemščine, a kljub temu ne obiskuje nobenega tečaja nemščine, ta novega časa ni doumel In tudi v bodoče bomo morali smaratl, da ni z nami. gonsko silo le prenašajo, so prenosne osi (die Transmissionsachse), Medtem ko je na pogonski oz. delovni osi nasajeno navadno le po eno zobato kolo ali jerme-nlca, sta na vseh prenosnih oseh nasajeni vsaj po dve zobati kolesi ali pa jerraenioi, in sicer: na eni strani gnano (getrie-bene) kolo ali jermenica, ki prejema pogonsko silo od pogonske ali predleSeče prenosne osi, na drugi strani pa gonilno (treibende) kolo ali jermenica, ki prenaša ■ilo na delovno ali naslednjo prenosno os. Pri robatih kolesih jemljemo v račun premer (der Durchmesser), navadno izražen v centimetrih, oz. število zob (die Zfthnezahl); pri jormenlcah pa pre mer, ter širino platišča (die Pelgenbreite), Izraženo navadno v milimetrih. Ležajl $o bodisi navadni blazina-atl (daa Poleterlager), kjer os »teče«, oziroma se drgne po vsej širini ležajeve-ga okrovja (das Lagergehftuse) aH pa ■o itežčasti (konisch), to je. osi se opirajo samo skonca ob lešaje; pri novejših Strojih BO mnogi ležaji krogljiča-ati (das Kugellager), pri katerih ee oe aploh ne dotika ležajevega okvirja, marveč •o vložene med oe in okrovje krogljice v podobi venca (der Kugelkrane); nekateri •troji pa imajo tudi valjčne lešaje (daa Rollenlager), kjer so v okrovje lešaja vloženi namesto krogljio valjčki, ob katere S# drgne 08. Jermenice so bodisi delovne, ki so na 08 pričvrščene in tečejo z njo vred, ali pa prostotekoč«; nate cadnj« navedene prestavljamo pogonski jermen pri fSONNTAGS- UNO NACMTĐIBNST der Apotheken In Xrainburq voa 31. bts 28. M6rz Apotheke za HI. Drelfaltiigkeit W. SOHAWNIK 58. STUNDB ZeltwHrter, die tleh mit VorwOrtem verblnden: a) An. (Frage; woran? Antwort: daran.) 1. Dr dwkt den ganeen Tag nur an dkh. 2. Auoh dieser faule Jude wird slch an di# Arbeit gewShnen mUssen. 3. Wenn Sie in einer sohwierlgen l*ge find, wenden Sie gioh ruhig an mioh. 4.An wen sehreiben Sis? An meint Freundin Erika in Domsehale. B. Werden Sie Sonntag an der Versamm-lung der NSDAP teilnehmen? Na« tUrlieh nehme loh daran teil. 6. Wenn ich vergessen solite, erinnem Sie mich ruhig an mein Verspreohen. 7. Glauben Sie an Gott? Ja, ich bin gott-glaubig. 5.Warum stvrtifeln 81# aa d#r Wahr-helt dleee# Buohet? Weil der Verfas-eer ein Bngl&ndar 1st. 9. Brinnem Ble etch an die жскбпеп Tag«, die wir mltelnander am Velde-ser See verlebt haben? Ja, ich erlnnere mioh damn, 10. Warum woUm №0 Um an d«r Aua* fUhruac Mtaw Avfgalb« Mndem? stroju, kadar z njim ne delamo: prostote-коба jermenica na oe ni pričvričena ip j# torej ne poipmja, temveč м vrti lama na njej. In še eno vrato sestavnih delov strojev poznamo razen naštetih, in strojnega ogrodja (daa Maschlnenge-etell), namreč vzvode (der Hebel), • katerimi bodisi prenašamo pogonsko silo, ali opravlja stroj s pomočjo vzvodov delo, končno pa s pomočjo vzvodov stroje tudi upravljamo. 2. Delovanj# »trojer Večina strojev opravlja svoje delo tako, da pogonska sila spravlja v tek ali v vrtenje one dele stroja, ki prenašajo silo na delovno os, ki ■ tem, da se sama vrti, poganja delovno pripravo; delovnih osi in delovnih priprav je pa seveda lahko na stroju več (n, pr. pri slamoreznici!). Hitrost vrtenja posameznih osi Uraiamo v številu obratov (die Turenzahl), in sicer ga izračunavamo navadno za eno minuto. Ako rečemo: »motor ima 1420 obratov«, pomeni to, da se njegova os zavrti 1420krat v eni minuti. Razlika med številom obratov ali zavrt-Ijajev pogonske osi in za pravilno delovanje stroja potrebnim številom obratov delovne osi stroja se izravnava ■ pomočjo prestav (die Obersetzung). Prestavo izražamo v obliki rasmerja med številom obratov pogonske in delovne osi, oz. pri sestavljenih prestavah fiidi t razmerji med Ni nobenega tehničnega, filozofskega ali znanstvenega dela, ni nobenega romana svetovne literature, ki bi ne bil izBel v nemškem jeziku. številom obratov posameznih osi, »Prestava 1:5« pomen ja torej, da napravi gnana os 5 obratov v istem času, kot napravi gonilna 08 1 obrat: »pri prestavi 4:1« pa napravi gnana os en obrat šele v istem času kot gonilna 4 obrate. Prestava, to je razmerje med številom obratov posamez« nih oei, je enaka obratnemu razmerju premera (oz. tudi števila zob), zobatih koles ali pa Jermenlc, ki posredujeta prenos sile med temi dvemi osmi. Torej: osi, ki ata v zvezi po jermenicah v razmerju premera 2:1, imata prestavo 1:2, Se bolj nazorno: oe se vrti tolikokrat hitreje od osi, od kater« je gnana, kolikokrat manjše kolo (jermenje) ima. Pravilno izračunanje in izvedba potrebne prestave, — posebno če mora biti prestava večdelna, to j#: sestavljena Is več prenosnih osi, — je največje važnosti za pravilno delovanje stroja, nepravilna prestava pa Je največkrat vzrok poškodb strojev in pri njih zaposlenih ljudi. (Dalje prihodnjič) Wer sagt, daQ ich ihn daran hindem will? b) Auf. (Frage: worauf? Antwort: dar-auf.) t, Geben Sie aeht auf die StraSe, sonat kommen Sie noch unter eln Auto. 2. Kann ich mich auf Ihre Aussage ver-laasen? Sle кбппеп elch darauf ver-lassen. 3. Sle sind zu eifenUchtig auf Ihre Frau! 4. Die Rede de* FUhrere wurd# auf ali« europiUschen Sender Ubertragen. 5. Warum antworten Sie nicht auf meine Prage? Ich kann darauf nicht antworten, well ich si# nicht ver> ntandea babe, e. Sie kOnnen in jeder Lege auf mioh «Шеп. T.Beetehen Sie auf Ihre Forderungen? Ja, kh besteh# darauf, 8. Worauf warten Si#? Ich wart# auf dem Oeneraldlrektor. •. Wi# hooh belaufen slch Ihr# Erspar-niase? Mein# Erspamisse belaufen sich auf 1227 RM. 10. Zm Krieg# ist #e selbetverstlndlloh, dafi wir auf vide* vermlehtem, aber wir vendehteu g#m# teanf. c) Au«. (Fra«« woraue? Antwort; dar- aus.) 1. WoMW* beeteht du Brot? Da« Brot besteht aus Mehi, Sauertelg, Waaser und Salz. 2.Woraus wollen Sie trinken? Ich werde aus diesem Glas trinken. 3. DiMea Buch wurde aus dem Deut-echea in dw Italienische Uberaetzt, d) FUr. (Frage: wofUr? Antwort; dafUr.) 1. WofUr halbftn Sie Ihn belohnt? FUr •elnen aufierordentllcben PleiQ und auoh 4afttr, daA «r immer einsatai* bereit ist. 2. FUr die Rlchtlgkeit seiner Aussagen kann Ich blirgen. (WofUr? — dafUr!) 3. Br ateht jnlr fUr jeden Betraj bla 50.000 RM gut. 4.Wofttr wollen 8if mir dankenT Ich dank* Ihnen fUr Ihr Bntgegankom-own. Ich dank* Ihnen vielroals dafUr, B. Karl lat BO naehllUeig, ich aorg« mich •metlieh fUr seine Zukunft. e. Die Gewaltverbracher werden fUr ihre Ubeltateo jnit dem Tode bestraft. 7. WofUr halten Sie Ihn? Ich haite ihn fUr elnen Aufechneider und GroQ. aprecher. Werter aohtgeben auf — paxiti na kaj Aufacimeidar (m) — bahač, tirokoustnel Auaftthnulf (w) — lifjeljava, tovrlitev, . iwad Auesage (w) — izpoved, izrek, povedek belaufen (sich auf) — znašati b'eatehen (auf etwaa) — oatati pri čem bestehen aus — sestojati Iz einsatabereit — pripravljen erinnem (jemanden an etwaa) — epoml« njati koga na kaj Ersparnis (e) — prihranek Fordenmg (w) — terjatev, zahteva, poziv Gewaltverbrecher (m) — nasilnik, hudo-delnik gewahnen, sich (ich gewBhne mioh an) navaditi #e (navadim ae česa) OroBsprecher (m) — širokouatneš hindem an — zadrževati od česa, pri čem Sauerteig (m) — kvas Sender (m) — (radijski) oddajnik sorgen (slch fUr etwaa) — v akrteh biti za kaj teilnehmen an —- udeležiti se česa Ubeltat (w) — zločin Ubertragen (Rundfunk), ich Ubortrug, ich habe Ubertragen — prenesti (po radiu) verlaaaen (sich auf etwaa) — wnalati a# na kaj verxiohten auf etwaa — odreSl ae čemu wenden, alch (ich wende mioh an) -* obrniti ae do koga ali na koga zHhlen (auf jemanden) — zanašati se na koga Redewendungan fn einer #ehwi#rlgw 1лж# Min «• ж вШ Nmerah bttl ^nufprig gerojtet mwp bos Brot, obte audi bos 6eb8(h \t\n, mtm ts uns fdimechen (olU ftnufptig gttSfUt unb ooll Rtaft unb Buft. Unb oon wuqigm Hoftgerthmad), ooll Rioft unb Hufl Ift es audi, bas Gettonh, bas ju un* fmmBcotgetioct. Unfet betPttkog* genhaffee. THit Ш Ciebe unb Socgfalt bsieltet* Vtz gute rirdigtnpfffi aUtt Tagel hat Лшј1 tn)m «%ш/ Dr. F. J. Lukas Izrežite! Hranite! ШЈШШЈпа ntdjedVhu^ in џгикИем ФеаЈллк meihi^Msjeh und fmiklheh tfdroliicrisdie Kia^eniurl DomKam 3 terurBl 24ie, 2411 Laiideshypo№ekenan$faH ■fts edđiiifflfnf đfs eanes Gewahrung von Darlehen gegen grundbiicherliche Sicherstellung fiir Neu-bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften. - Gewahrung von Gemeinde-Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen und Kontokorrenteinlagen, Verkauf von Pfandbriefen und Kommunalschuld-sdieinen. - Haftung des Reichsgaues Karnten. BEKANNTMACHUNO. Beu«rn — Landwirttl Wer »ieh bttm suilCndigen Arbsitsamte noch aicht dit iUr dsn Frttbiahraanbau notwandi-gen mXnnllabtn und welblichvp Hlllskrfi^te baiohafft k (, тбда clt aofort btittllan, damit ibm Meti in otroic« naj se zglasljo vsako soboto od 13, do 17. ure v strankinih prostorih Burgstall štev. 47. achi dunki МоН« hell, vergilbt« Wljche I ■ *1 * • « III |l f « f «g kab*« /I Ills l/IRIYl ОИвп« Man' L#li#n$mlH*lgro^k#nј*1 Klagenfurtr Sf, Ruprechterstra^e 17 G«grOnCI«Bftli«a Wlen VI, Mirithilferitr. 29 RetctuMark Jc К1ам« V, 3,- '/. 6,- v, 24. - I Zlebong 17. und 18. April Karawanken Bote spada V vsako gorenjsko hišo I DER ABVERKAUF der bel dem, Brande beschadigton Gtschlrr« iindat in unserem Geschaitslokale ab Montag, dan 23. Mftrs 1942, statt. Pater Maiditscb, »Merkur« EisangroBhandlung Krainburg, ValvaiorpUtz RAZPRDOAJA pri pažaru paikodovane posode se bo vršila т našem poBlovntm lokalu od ponedeljka, dna 23. marca 1942. Pater Majditfch (»Merkur") veletrgovina % ielazom. Krainburg, Valvasorplatz 1 i D. Fruhnn, o- xu hob« ^ ^ фж dam« haushaftea so sparsom iSt I Žohneoaf* ^iemMdWke nlMtefamm •EUMie-SCHMAiniM-UND RUNDFVNKGERXTE XitMspieie АПрешеЈпе Fllirtreahand GmbH. -Zweigstelle Veldes A SS L I N G 22. III. um 10 Uhr MUrchenfilmvonitellang Dae tapfere Schneiderlein 22. III. um 15.30 und 18.30 Uhr 23. III. ura 18.30 Uhr 24. III. um 18.30 Uhr Annelie FUr Jugendllche zugelaesen! 23. III. um 15.30 Uhr 26. III. um 15.30 Uhr Miirchenfllmvorstellnngf Das tapfere Schneiderlein 26. III. um 18.30 Uhr 27. III. um 18.30 Uhr 28. III. um 15.30 und 18.30 Uhr Heimweh FUr Jugendllche nicht zugelatwen!_ DOMSCHALE 21. III. um 18.30 Uhr 22. III. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr Stukas FUr Jugendllche zugelassen! 25. III. um 15.30 Uhr MiirchenfUravorstellung Das tapfere Schneiderlein 25. III. um 18.30 Uhr 26. III. um 18.30 Uhr Die 4 Gesellen Jugendllche unter 1% Jahrem nleht KRAI N BURG 22. III. um 10.30 Uhr Jugend vorstellung Hansymphonie 21. III. um 18.30 Uhr 22. III. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr 23. III. um 18.30 Uhr Jenny und der Herr im Frack FUr Jugendllche nlcht zngelaesen! 24 III. um 18.30 Uhr 25. III. um 18.30 Uhr 26. III. um 18.30 Uhr Die unvollkommene Liebe FUr Jugendllche nlcht Eugolassen! 27. III. um 18.30 Uhr Briidcrlein fein Jwgwtdllche unter 1% Jahrem nlcht жиде1а«1«в L A A K 21. III. um 19 Uhr 22. III. um 13.30, 16 und. 19 Uhr Wie konntest Du, Veronika? FUr Jugendllche nlcht zngelaesen! 24. III. um 19 Uhr 25. III. um 19 Uhr 26. III. um 19 Uhr Das Jiingste Gericht FUr Jngendllche nlcht zngelaesen! 25. III. um 16 Uhr Ma.rchenflImvor8tellnng Das tapfere Schneiderlein L IT T A I 21. III. um 19 Uhr 22. III. um 19 Uhr 23. III. um 19 Uhr Komodianten FUr Jngendllche nlcht zngelaesen! 25. III. um 15 Uhr Jugendvoretellnng Der GipfelstUrmer 25. nr. um 19 Uhr 26. III. um 19 Uhr Was will Brigitte? FUr Jugendllche nlcht nigelaseen! NEUMARKTL 21. Ш. um 15.30 und 18.30 Uhr 22. m. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr 23. m. um 18.30 Uhr 24. m. um 18.30 Uhr Friedrich Schiller FUr Jugendllche cugelassen! 25. III. um 16 Uhr Jugendvoretellung: Zu StraBburg auf der Schanz 25. III. um 18.30 Uhr 26. III. um 18.30 Uhr 27. III. um 18.30 Uhr Fanny ElBler FUr Jugendllche nlcht zngelaseen! S A I R A C H 21. III. um 18.30 Uhr 22. III. um 15.30 und 18.30 Uhr Immer nur Du! FUr Jugendllche nlcht zugelassen! STEIN 21. III. um 18.30 Uhr 22. III. um 10, 15.30 und 18.30 Uhr 23. III. um 18.30 Uhr Annelie Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelassen 25. III. um 15 Uhr M&rchenfUmvorstellung M&rchen und Fabeln 25. III. um 18.30 Uhr 26. III. um 18.30 Uhr Meine Tante, deine Tante FUr Jugendllche nlcht zugelassen! ST. v E I T 21. III. um 18.30 Uhr 22. III. um 13.30, 16 und 18.30 Uhr 23. III. um 18.30 Uhr 24. III. um 18.30 Uhr Frau Luna FUr JoKendlicbe nlcht sug^elaesen! 25. III. um 15.30 Uhr Jugendvorstellung Zu StraBburg auf der Schanz 25. III. um 18.30 Uhr 26. III. um 18.30 Uhr 27. III. um 18.30 Uhr Das JUngste Gericht FUr Jugendllche nlcht zugelassen! VELDES 21. III. um 15.30 Uhr Bl&rchenfllmvorstellung Die verzauberte Prinzessm 21. Ш. um 18.30 Uhr 22. III. um 13.30, 15.30 und 18.30 Uhr Frau Luna FUr Jugendllche nicht zugelassen! 25. III. um. 18.30 Uhr 26. III. um 18.30 Uhr Das Mftdchen von FanH FUr Jugendllche nlcht zugelassen! WART 21. III. um 16 Uhr Mfirchenfllmvorstellung Schneewittchen 21. III. um 18.30 Uhr 22. III. um 16 und 19 Uhr Frau Sixta FUr Jugendllche zugelassen! (^riiđer Weriit&eA LEDERFABRIK Qlj^umw^ktL Dopisi 2enltve Lokali Išče v najem Hrana Prodaja hiš Nakup hiš Posestva Stavblšča Mali oglasi v wKarawanken м Во4е^ so poceni (6 Rpf. za besedo, debelo tiskano 12 Rpf.) in dovede j o naglo do uspeha. Nad 20 različnih stolpcem za besedne oglase ola]šu|e pregledi Oglase sprejemal NS.'Ganverlag KMrnten, Kralobnrg, VeldesertfraBe 6 Klagenfart, Bismar«krin)( 13 ^osef ^^)CeuscSnigg SamtngroPhandlunt Klagenfurt Otto-Planetta-Platz 6 • Ruf ijty čmjJM. utuL Ф1Ш1 GEA10SE-, FELDSAMEREIEN ALLER ARTEN SIEISAUF MGER ЊШодИобЈ HlndQrbetten Herbft Klagenffurl, Fleischmarkt 16 1*иЛ<ЈЛ • AI10IIS IKAINZ MANNSBURG - Tel. 2 Sfari dobri kvas FutterJampfer aller Gro/?en mit Zuweitun^sacitein vom Ernahrun^$amt nur fur fCrain erhaltliJi bet .'ING. MIK&AU Kla^enfurtf Dom^aasc 16 Službo dobi Kupim Hlape« h konjem, zmožnega, poštenega, iprejmem takoj; hrana in stanovanje v НШ. Franz Majdiž industrijski mlin, Wir — Domsdiale, Kreis Stein. l«s—1 £o1b (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbe pod 2227 na Karawanken Bote, Klagenfurt Mali lologralsld aparat po mož* nosti LEICA takoj kupim. Ponudbe t ceno pod 2223 -7 na Karawanken Bote, Klagenfurt Odda v najem Slanovaoie s 1. aprilom oddam v najem za I leto brezplačno (dalje po dogovoru) dvo ali tričlanski družini, najrajše upokojencu, 4i ure do postaje Verd—Oto-če. Naslov; „Ka-rawanken Bote, — Krainburg." UM—3 Slar srebrn deoar staro zlato, staro srebro, strt nakit itd. kupi vedno trgovina z urami in lepotičjem O. Habenicht Kla> genturt, Bahnhof-strafie Nr. 24. — Nr. 27 Ank. Gen. A 41/3256 i«i—r Prodam Razno Prodam dve breji kozi. Dopise; Franz Balisch, Woditz Nr. I36, Oberkrain. i«s—e ProSnje vloge prepisujem na stroj m pre-Mavljam v nemški jezik. Dopise na. sloviti: Gojak Irene, Assling, Adolf Hitlergasse: 24. 1487—n Prodam krllovko (FlUgelliorn) Л dobro ohranjeno za RM 200'—. Dopise na Karaw. Bote v Krainburg pod šifro „263". I4«9—e Kar je Vam nemogoče, to premore »Mali oglat" Desettisočem pove, kaj Vi hočet«! verhauierin Vertrauensperson, far Leben#. mlttelgeschSft zum baldigen Eintrltt gesucht Verpflegung xind Wohnung Im Hause. — Karl Kutternlg, Krumpendorf am Warther See. Lesel den ,Karawanken-Bote"I 5.SroCK 'Л Ji % Uberfliissige Mehrarbeit! Б kommf heute auf jede Arbcilskraft ani 1000 ArbeitskrSfte wcrden der Deutschen Rddispost jShrlich entzogen durch UberflUsslge Mehrarbeit bel der Bearbeitung von Sendungen mit mangelhaftcr AnschrifL be] derBearbeifung unzusleUbarerBriefsendungen ohne Absenderangabeadie deshalberst amtlich gedffnel werden mussea 5 Milllonen Sendungen mOssen jahrlich vemiditet werden,weilauch in den Sendungen nahere Ab^erangaben feWen • HeK eoldie Verluste vemieiden, sorge jeder fUr einwandfreie Angaly POH Absender und Empfanger • ZusteOpasbam (1и GrafislMeti иаЛ Postbezirk und Nummer z BW8 Šwil ми>.) u»d Wohmng oder CesdSftsraum, CebHudeteU (Vorderhaus, SeUenftUgel mdStockve^k, Untermteter) Unterstfflzt die Deutsche Reichspost durch einwandfreie Anschriftenf jeder Mieter und Untermieter bringe eioTUrschild an! DEUTSCHE REICHSPOST