adeaaoeaaaaooaaaaaaaaaaaaaaaoaaoaaoa kartonazne a o ‘e aa a a ooo a a aaaaaabbbbbbb bbbbbbbbbb b - tovarne--------------- C c IJgc cccccccddddddd o/o rti d \ d d d d ijUDijana...........- - /imN dddddddddddd............ eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee (Št. 38) Leto 7 Ljubljana, november 1981 13 GLASILO KARTONAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, IZDAJA SDS V NAKLADI 2.800 IZVODOV. IZHAJA MESEČNO. UREJA UREDNIŠKI ODBOR: GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TATJANA ČERIN, TEHNIČNI UREDNIK: DUŠAN PESEK, TISK KTL - TOZD KARTO -NAŽNA LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, UREDNIŠTVO: ODDELEK ZA SAMOUPRAVLJANJE IN INFORMIRANJE KTL, LJUBLJANA - ČUFARJEVA 16, TELEFON: 320-463. FOTOGRAFIJE: VULlC, PESEK, PISEK IZ VSEBINE: STRAN • 10O-LETNICA LEPENKE...........1,2 • OD BESED K DEJANJEM......... 2 • SAMOPRISPEVEK III. 3 • KONGRESI.......... 3 DELAVCI TOZD „LEPENKA” PRAZNUJEJO 100-LETNICO OBSTOJA • KAJ JE TO......... 7 • AOPPRI KADROVANJU........ 7 • OBRAZI............ 7 • SESTAV ORGANOV........... 8 • STANOVANJSKA GRADNJA........... 9 • LEPLJENJE......... 9 "Želimo si, da bi izpeljali predvidene investicije.. Verjetno večini v naši delovni organizaciji ni znano, da med njimi obstaja kolektiv, ki praznuje 100 letnico obstoja, zato je prav, da ga spoznamo in prisluhnemo u-tripu njegovega dela. Obiskali smo delavce TOZD Lepenka Tržič in v tem predprazničnem razpoloženju izvedeli celo goro podatkov o zgodovini njihovega razvoja.Zbrali smo jih v prispevek, ki vam ga predstavljamo. • NAGRADNI NATEČAJ........... 9 (nadaljevanje na naslednjih straneh...) ZAUPNO........... 10 ZA RAZVEDRILO.... 11 NAGRADNA KRIŽANKA..........12 UREDNIŠTVO GLASILA, DPO IN SO ČESTITAJO ZA DAN REPUBLIKE... K Bilo je že postavljeno vprašanje, kaj nas sploh še povezuje v delov ni organizaciji? Tudi sam sem se prepričal, da je takšna razdvojenost prisotna, in da nas v tej integriteti marsikaj razdvaja. Zdi se mi, da bi prave vzroke razdvojenosti in neenotnosti v delovni organizaciji morali iskati v biro-kratsko-tehnokratskih strukturah v vseh sredinah tako v delovni skupnosti skupnih služb kot v temeljnih organizacijah. To svojo trditev utemeljujem s sledečim: V vseh temeljnih organizacijah so sprejeti samoupravni akti, tako statuti, pravilniki in ostali sklepi. V postopku sprejema nja teh aktov je bila v okviru sin dikatov zelo velika aktivnost, ki je omogočala, da vsak delavec po da svoje mnenje. Postopek je bil demokratičen, samoupravni sporazu mi so bili sprejeti z normalno večino vseh delavcev. S tem, da je bil akt sprejet, je to postal akt delavcev in s tem tudi zahte va večine delavcev, da se spreje ti akti spoštujejo. Toda za nespoštovanje teh aktov je prav gotovo nekdo odgovoren.! V čigavem interesu je, da "ribari v kalnem"? Ali je res interes delavcev, da se ne spoštujejo samoupravni splo šni akti? Trdno sem prepričan, da ne! Povsod, kjer sem bil navzoč, to je na sestankih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organih, delavci niso bili nosilci separatizma in zgolj ozkih teženj in podjetniških intere sov. Ogromna večina delavcev je za medsebojno sodelovanje, medsebojno povezavo in resnično solidarnost (ne lažno, ki je pogosto prisotna). Menim, da je sprejeti akt v delovni organizaciji zakon! Se veda pa moramo biti toliko elasti čni in felksibilni, da ob ugotovitvi, da je posamezno določilo preživelo oziroma da je samouprav ni akt slab, izpeljamo s postopkom spremembo akta. Cesto slišim mnenje odgovornih delavcev, da so delavci proti določilom samouprav nih sporazumov oziroma, da se ne strinjajo s samoupravnimi sporazumi ter da ne morejo izvajati sa moupravnih sporazumov in dogovorov, ker so pač pod pritiskom svoje sredine. Prav tako menim, da naj tisti odgovorni delavec v temeljni organizaciji, ki ni v stanju, da zagotovi spoštovanje veljavnih samoupravnih aktov in njihovo izvajanje, odstopi s položaja ter naj na njegovo mesto pride tisti, ki bo v stanju samoupravne odločitve spoštovati. Menim, da smo imeli v naši družbi že preveč ško de, prav zaradi neskladnosti naših besed z dejanji in nespoštovanja dogovorjene oziroma sprejete politike na vseh nivojih, kar je tu di eden od poglavitnih vzrokov, da imamo težke oziroma zapletene gospodarske razmere. Tudi gospodarske stabilizacije ne bomo v stanju uspešno izvesti, v kolikor ne bomo spoštovali tega, kar smo se delavci dogovorili in sprejeli. To pa ne bomo uspeli, če ne bomo uveljavili osebne odgovornosti! Milan Sterle Po mnenju sekretariat^ za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6. 6. 1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. DELAVCI TOZD »LEPENKA” PRAZNUJEJO 10O-LETNICO OBSTOJA Tovarno lepenke Tržič je leta 1881 na mestu opuščenih fužin ustanovil anglež Charles Moline. Izredno ugodna lega je omogočala da so do največje mere izkoristili vodno silo Tržiške Bistrice, veliko zaledje smrekovih gozdov pa je predstavljalo za takratne razmere neusahljivo surovinsko bazo za izdelavo lesovine, bele lepenke in kasneje izolirnih plošč . V tovarni so bili zaposleni delavci iz naselja Slap, kjer tovarna leži in iz okoliških vasi po končani II. svetovni vojni pa se je v njej zaposlilo veliko mladih iz Prekmurja in Dolenjske. Moline je najprej izgradil tovarno na Slapu, 6 let kasneje pa še pomožni obrat ob rečici Lomščici, 500 m oddaljenih Čadovljah. V obeh obratih je bilo takrat zaposlenih 70 do 80 delavcev, danes pa jih je 130. Leta 1946 je bila z odločbo vlade FLRJ preko generalne direkcije zvezne industrije papirja v Ljubljani izvršena nacionalizacija. Avgusta leta 1950 je bil v tovarni izvoljen prvi delavski svet in od takrat dalje upravljajo s tovarno delavci. Proizvodnja bele lepenke je na istih strojih tekla do leta 1964, nato pa je bil del najbolj iztrošenih strojev zamenjan z novimi, ki pa na področju moderne strojegradnje niso predstavljali bistvenega napredka. Omogočali so predvsem lažje delo in malenkostno večjo proizvodnjo. V letih 1965-66 je zaradi nenehnega porasta odkupnih cen lesa, visokih stroškov proizvodnje tovarna preživljala teške trenutke, iz katerih jih je rešila pripojitev h Kartonažni tovarni Ljubljana, februarja leta 1966. S tem je bila socialna varnost delavcev zajamčena in bolj smelo so lahko zrli v razvoj.Začeli so razmišljati o preusmeritvi proizvodnje v izdelke, ki naj bi obrat postavili na noge. Do leta 1970 je bil program pripravljen in še v istem letu je stekla poskusna proizvodnja toaletnega papirja, na le delno obnovljenerr starem papirnem stroju, kupljenem v Italiji.Tej proizvodnji ustrezno je bila urejena nova priprava papirne snovi in kot surovina so vse bolj drag les zamenjali papirni odpadki iz ostalih obratov v KTL in celuloza. (nadaljevanje na 3. str.) OD BESED K DEJANJEM Tako na sejah samoupravnih organov kot na sejah družbenopolitičnih organizacij naše delovne organizacije in temeljnih organizacij se pogosto postavlja vprašanje uresničevanja enotne politike oziroma bolje rečeno neuresničeva nje politike,ki smo jo skupno sprejeli s samoupravnim sporazumom. Menim, da gre tu pogosto za neusklajenost besed z dejanji. Postavlja se vprašanje, kdo je kriv oziroma kdo ima dve morali? Ena je tista, ki na vsa usta kriči, kako je potrebno razvijati sa moupravno demokracijo, tako da bo do delavci resnično gospodarili nad sredstvi za proizvodnjo in de litvijo rezultatov dela - na drugi strani, pa so prav tisti pravi umetniki za izkrivljanje dogovorjenega in kršitev vsega tega, kar smo se dogovorili s samoupravnim sporazumom, pravilniki in dogovori na samoupravnih organih ter na družbenopolitičnih organizacijah v delovni organizaciji in temeljnih organizacijah. Kot delegat v skupnem delavskem svetu sem bil že večkrat priča ugotovitvi, kako so temeljne organizacije v okviru delovne organi zacije nepovezane, kako vsakdo de la po sVoje, kako smo neenotni. SAMOPRISPEVEK III JE NAŠA NUJA! 10O LETNICA ..LEPENKE...” A\Sl