—    23    ___
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Državni zbor prične svojo delovanje prihodnjo sredo dne 25. januarija z nepomenljivim dnevnim redom, nasproti pa se pričakuje, da uže takoj ta dan vlada prinaša važnih predlogov, pa tudi stranke zbornice bodo se bržčas oglasile takoj prvi dan. izrekoma glede desnice sodimo, da se bode oglasila kmalu. — Položaj boljša se dalje bolj in bolj, izrekoma je s Petro-grada prihajajoč telegram z dne 17. t. m., vplival pomirljivo, ta izreka: da je car izrekel v razpisu do glavnega guvernerja Moskovskega kneza Dolgorukov-a, trdno nado, da bode tudi v tem letu in pa v prihodnjih letih mir dopuščal, vse moči posvetiti   notranjemu  razvoju?
Na položaj vpliva se ve da prav merodajno stanje Bolgarskega vprašanja. — Tamošnje sedanje razmere so
—  naravno — Ruski neljube, in da si ta prizadeva tam zopet v veljavo spraviti svoj vpliv — ie naravno. — Sedaj
—  zadnje dni poskušala se je še rabuka, po kateri bi se imel s prestola odriniti sedanji vladar princ Ferdinand Koburški. — Ta rabuka je spodletela, sedanja Bolgarska vlada je v inozemstvu nabrane upornike razkropila in deloma pobila; med temi nekega Nabukova pri katerem so se našla jako pomenljiva pisma.
Češka. — Na mesto odstopivšega poslauca doktor Kajzl-a izvoljen je bil včeraj v mestni skupini čas-lavski Mladočeh Herold z 968 glasovi, staročeski Kandidat Hubaček   dobil   je  le 351 glasov.    Češki  državno-
zborski klub z dr. Riegerjem storil je sicer vse, da bi zmagal njegov kandidat, toda izid volitve bil je uže naprej nedvomljiv, ker se je ta okraj vedno kazal pristaša mladočeske stranke. Število Mladočehov v dažavnem zboru s tem naraste na 7. — Razprave med Čehi in Nemci se nadaljujejo, in posvetovanje Nemcev dne 22. t. m. v Pragi pokazalo bode, ali jih je resna volja, spraviti se s Čehi, ali pa bodo le iskali sredstev, da bi Čehe prisilili, strgati nit razgovorov o spravi, katero so jim ti podali.
Nemška. — Včeraj zbral se je zopet nemški državni zbor ter bode imel, ko si bode izvolil predsedm-štvo, takoj opraviti s socijalistično postavo, kateri je veljavnost uže pretekla. Člen 19. novega načrta tega zakona obsega zelo ojstre kazni za one, ki širijo prepovedane tiskovine, namreč ječo do enega leta ali pa denarno globo do 1000 mark. Ako se take tiskovine raz-polože v javnih prostorih, smatrati je to za tako prepovedano razširjanje.
O slavljenji 401etnice vladanja našega cesarja po nemškem cesarju se čuje, da ta namerava odposlati na Dunaj oddelek onega polka, ki ima ime našega cesarja, z godbo vred na Dunaj, ako bi pa naš cesar temu ne hotel pritrditi, pa deputacije raznih polkov, kateri bi imeli nalogo, cesarju izreči čestitanje nemške vojne. — O vedenji Bismarkovem glede bolgarskega vprašanja prinaša „Pester Lloyd" zelo ostro sodbo, v kateri pravi, da bi naše in nemške uuajne zadeve moral voditi en sam minister, ali pa nekaj časa naš nekaj časa nemški minister ako so, kakor trdi glasilo Bismarkovo, naši in nemški interesi enolični. — Kako pa more, ker to gotovo ni, o tem Bismark trditi da mu za Bolgarsko nič mar, ker je nasprotno brez dvombe, da nas Bolgarsko zelo briga. Ko bi se zarad Alzasije pričela nemško-francoska vojska morali bi mi, po obstoječi pogodbi Nemški pomagati. Zakaj pa nasprotno Nemška ne nam, ako se zarad Bolgarske prične Rusko-Avstrijska vojska?
Vse to trdi Pest. Ll. v ta namen, da bi opravičeval interpelacijo Helfy-jevo v^ogerskem deželnem zboru zarad vojnih priprav Ruske na naših Galiških mejah.
Laška. — V ponedeljek bili so za svetnike proglašeni 7 ustanovniki reda Servitev in pa jezuiti Peter Claver, J. Berchmans in Alfons Roderiquez. Dvorana bila je sijajno razsvitljena in natlačena polno. Papež izrekel je proglašenje svetnikov ter je potem pel veliko mašo. Svečanost, katera se je pričela ob 8 uri, trajala je do 3. popoludne, navzočih je bilo 389 škofov.
Iz Masave v Afriki se poroča, da se je laška vojna, ki se je do sedaj železnico gradeča polagoma pomikala proti Abesiniji, sedaj ustavila 13 kilometrov proti zahodu od Monkule. Prva bitka bila se bode toraj na tako zvani opiški planjavi. Govori se, da so Raz Alula v sredo pozvali k Negušu v posvetovanje.
Bolgarska. — Sedanja vlada čuti, da se zoper njo in zoper   kneza   Ferdinanda   vrši  v krogih  evropej-
skih držav nek sovražen ali vsaj za sedanje stanje Bolgarske nepovoljen prevrat. Zato je knez Ferdinand ne-zdavnej naglašal svojim častnikom nasproti, da bo morebiti kmalu treba z orožjem braniti samostojnost Bolgarske in da bode takrat pokazal, da hoče, ako treba, tudi umreti za Bolgarsko. — O razmerah v Bolgarski sami dohajajo primeroma povoljna poročila. Dopolnilne volitve v „sobranje", katere so se vršile dne 15. t. m., izšle so se za vlado povoljno. — Knez Ferdinand poda se dne 20. t. m. v Filipopel, z njim poda se tje tudi mati njegova. — Po telegramu, včeraj došlim, glasi so ono pismo, ki se je našlo pri vodji zadnjega upora, Na-bukovu, v slabi nemščini pisano, do besede, tako: Oziraje se pisanja, je koj potem Nikolaj Nabukov prišel semsaj, da bi Črnogorce nabiral znanemu namenu. — Ker se s knezom Nikolajem nič ni opravilo — dogovorilo, ne morem brez njegovega dovoljenja ničesar storiti, nič ne preostaja Vaše Slatelstvo vse prizadeva, da od tem v Cetinje doide zaupno naročilo, da knez Nikolaj svojemu tukajšnjemu zastopniku ukaže, da se ne protivi, da smemo mi tukajšnje, in v Grški bivajoče Črnogorce nabirati za to stvar. V kratkem moremo nabrati 1000, 1500 — vse storiti. Tukajšnjemu poslaništvu bi se moralo zaupno povedati, ob enem opazovati in ne staviti zaprek. Vse se da storiti brez kompromitacije. Bolgari sami ne morejo nič storiti. Brez unanjega udarca se ne bode nikdar zgodilo resnega. Prosim Nabokovu, ki že v stvari govoril, storiti, kar moč." — Pismo je obrnjeno do grofa Ignatiev-a v Moskvi, jo pisano v Carigradu dne 5. februvarja 1887, podpisan je na pismu nek Petrovčič.
Bolgarska vlada naznanila je to pisanje vsem svojim agentom.
Ruska. — Ruska vlada je začela sredi preteklega meseca pogajanje z belgijsko-holandskega francosko finančno skupino zastran nekega večjega posojila. Bankirji so se baje izjavili, da tako dolgo ne morejo posoditi Rusiji denarja, dokler ne mine nevarnost za mir.
24