SILTENG1ASNIK ZIVI15KEGA KOMBINATA ZITD Ljubljana, september 1968 Leto I — Številka 9 (41) UGLEDNA GOSTA V ŽITU PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIK ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV SLOVENIJE FRANC LESKOŠEK-LUKA IN JULIJ BELTRAM STA Sl OGLEDALA OBRATE DELOVNIH ENOT ŽITA NA ŠMAR-TINSKI CESTI, NATO PA STA SE ZADRŽALA V DALJŠEM RAZGOVORU S PREDSTAVNIKI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN AKTIVA BORCEV NOV KOMBINATA — OBA STA PRIPOROČILA, NAJ KOMUNISTI IN ČLANI ZB NOV BOLJ ENERGIČNO POSEGAJO V UREJANJE RAZMER NA JUGOSLOVANSKEM TRŽIŠČU ZA ŽITO, MOKO IN KONČNE IZDELKE TE VEJE ŽIVILSKE STROKE. V sredo, 28. septembra letos so bili delavci kombinata Žito na Šmartinski cesti prijetno presenečeni, saj sta jih bolj ali manj nepričakovano obiskala dva gosta, ki so ju vsaj za kratek čas tembolj z zadovoljstvom sprejeli v svojo sredino. To sta bila tov. Franc Leskošek-Luka in Julij Beltram, ugledna politična delavca in najvišja predstavnika Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Ob njunem prihodu so ju pozdravili predsednika DS in UO kombinata, predsednik aktiva borcev NOV, občinski odbornik tov. Zore in direktorji posameznih enot, ki so na Šmartinski cesti. V pekarni na Šmartinski cesta sta gosta z zanimanjem sledila postopku ob komandni plošči Tov. Leskošek in Beltram sta si najprej ogledala vse obrate, tako pekarno, silos, centralno skladišče, tovarno Peka-tete in centralni laboratorij — nato pa sta imela še razgovore v upravi kombinata. Bralce našega lista bo prav gotovo zanimalo, kako je prišlo do tega obiska. Letos, ko so se ob 25-letnici ustanovitve Glavnega štaba NOV in POS Brez posebej poprej določenega programa sta si tovariša Leskošek in Beltram najprej ogledala pekarno in njeno notranjo ureditev. V pekarni so ob obisku tov. Leskoška in Beltra-trama v mesilnici delavci pravkar zaključili z delom in se lotevali dela s tartarugami. Ta proizvod je bil zanju nov, zakaj dotlej ga še nista videla. Tov. Leskošek se je zanimal, kakšne vrste izdelek je to in kje ga je moč v trgovinah kupiti, ko pa je kasneje po končanem ogledu tartarugo poizkusil, mu je zelo ugajala. Ob ogledu pekarne je tov. Leskošek dejal, da je nad ureditvijo pekarne zelo zadovoljen, pripomnil pa je, da je v zamejstvu videl še modernejše obrate te stroke, medtem ko je ta obrat med najsodobnejšimi v naši domovini. Oba gosta sta bila ugodno presenečena nad redom in čistočo v pekarni, začudena pa sta bila nad tem, da je del prostorov povsem prazen in neizkoriščen. Ko so jima pojasnili, da je ta prostor namenjen tretji liniji, ki naj bi jo v prihodnosti še montirali, sta bila enotnega mnenja, da je zares odveč v Ljubljani uresničevati nameravano gradnjo neke nove pekarne, ko niti ta na Šmartinski cesti ni povsem izkoriščena. To pa je sploh v nasprotju z uvedbo gospodarske reforme in z njenimi načeli ,prav tako pa tudi v nasprotju s sklepi VIII. kongresa ZKJ ter vseh nekdanjih plenumov. Izrazila sta misel, da bi bilo bržkone gospodarneje dokončati v pekarni na Šmartinski cesti tretjo linijo, saj bi s tem storili večjo uslugo kupcem, ki bi jim lahko skoraj gotovo nudili kruh in pekarske izdelke po nižjih cenah kot doslej. Po ogledu pekarne sta se podala v silos, kjer ju je zanimala kapaciteta in postopek pri delu ob skladiščenju žita. Posebno pozornost je vzbudila pri obeh komandna plošča, s katero urejajo polnjenje celic in ostali mehanizem. BERITE V TEJ ŠTEVILKI: • DS KOMBINATA PODPIRA IZOBRAŽEVANJE str. 2 6 TO JE ZANIMIVO DELO str. 3 • OD MOKE PA DO TESTENIN str. 3—6 • IZVEN KOMBINATA NE BI ŠLO str. 4 • PROBLEM S TRŽIŠČEM str. 5 • ZAKAJ TAKO str. 6 • SREČANJE S FRANCIJO str. 7 6 PREDLOGE NAJ BI UPOŠTEVALI, KRIŽANKA, ZA RAZVEDRILO str. 8 Povpraševala sta po kvaliteti in vrstah vskladi-ščene pšenice, delavci podjetja pa so jima teoretično in praktično prikazali ves potek dela v silosu, funkcije posameznih naprav od sprejema pšenice, mimo prenosa v celice do izpraznjevanja silosa v kamione ali vagone. Nad veliko kapaciteto silosa sta bila kar nekoliko presenečena, povsem Konec na 2. strani Od moke pa do testenin OBISK V TOVARNI TESTENIN PEKATETE — DELOVNA ENOTA, KI IMA PROBLEME S PRODAJO SVOJIH IZDELKOV — KONKURENCA NA TRŽIŠČU JE MOČNA —NAJVEČ JE ŽENSKE DELOVNE SILE zbrali vsi oni, ki so ob tej ustanovitvi sodelovali, je bilo med drugimi navzočih tudi nekaj direktorjev podjetij za živilsko stroko, ki so bili nekdanji aktivni borci NOV. Ob tej priložnosti je tov. Leskošek izrazil željo in zanimanje, da bi si ogledal tudi nekatera podjetja živilske stroke, med njimi prav tako kombinat Žito, oziroma vsaj nekatere njegove delovne enote. Ko sem nedolgo tega prijel v obratne prostore tovarne testenin Pekalete, mi je v veži obstal pogled na precej založenem prostoru. Kar na gosto so bile naložene ob zidu kartonaste škatle, v notranjosti — v drugih prostorih tovarne —— pa se je slilal ropot strojev. Proizvodnja se je nemoteno odvijala, delavke v belih haljah ali pa v enakih delovnih oblekah so hitele opravljati svoje delo. Iz strojev je prihajalo testo različnih oblik, v zavijalnici pa so hitre roke zavijale končne izdelke v okusne poletilenske vrečke. Tako se odvija delo v tej tovarni iz dneva v dan, v treh izmenah, vse v želji, da bi bili kupci z izdelki kar najbolj za-dovoljni. Človek bi si, nepoučen, predstavljal, da poteka vse normalno, hočem reči, da je tudi s povpraševanjem po testeninah vse v redu, da je v redu z njihovo prodajo. Predstavljamo vam kolektive Kasneje sem se prepričal, da ni tako. Pekatete se borijo prav s temi problemi, ki niso nič kaj prijetni. Pa pojdimo v jedro in bralcu prikažimo vse, kar smo zvedeli v razgovorih ob tem obisku. ZAKAJ PEKATETE) Povrnimo se za nekaj desetletij nazaj, v preteklost te tovarne. Tovarna testenin je delovala že precej pred drugo svetovno vojno na Viču, prav tako tovarna na Resljevi cesti. Obe sta bili v zasebnih rokah. Seveda je bila proizvodnja tedaj še zelo zastarela, večina dela je bila ročnega. Delavke so sejale moko n aročno sito, prenašale testo z rokami v nekakšnih brentah v mesilnice, en sam motor je poganjal več strojev. Tovarna na Viču je dobila takoj v začetku ime Pekatete. To je bila kratica za Prvo kranjsko tovarno testenin, odtod torej to ime. Ko sta bili leta 1946 obe tovarni nacionalizirani in sta se združili, sta dobili novo ime Tovarna testenin. To ime pa ni imelo na tržišču takšnega ugleda, zakaj ljudje so bili navajeni Nadaljevanje na 3. strani UGLEDNA GOSTA V ŽITU Nadaljevanje s 1. strani pa jima je bil všeč ves avtomatizirani potek dela. Sledil je ogled centralnega skladišča, kjer sta pozorno opazovala strojno zavijanje moke in ostalih proizvodov. Pri tem sta sprožila dokaj aktualno vprašanje, zakaj je v trgovinah tako težko dobiti mehko moko. Navzoči so jima pojasnili, da podjetje Žito skuša povsem ustreči željam kupcev, vendar nima z njimi neposrednih stikov, temveč poslovodje posameznih trgovin, ki skrbijo za naročanj e posameznih vrst moke za prodajo na tržišču. Ob tem, ko sta zvedela, da Žito iz svojih kapacitet lahko da na tržišče le 4300 ton mesečno, ju je zanimalo, kako more prodati trgu 5500 ton. Pojasnjeno jima je bilo, da kombinat Žito ureja te možnosti tako, da dobi nekaj moke tudi iz drugih republik in tako prodaja moko še od drugih jugoslovanskih proizvajalcev, torej ne le moko lastne proizvodnje. V tovarni Pekatete sta si ogledala celotni tehnološki proces dela, od za-mesitve testa do končnih izdelkov, videla sta ves asortiment, ki ga Pekatete nudijo trgu, zanimalo pa ju je, zakaj ima tovarna toliko zaloge v skladišču. Tudi glede tega sta dobila ustrezno pojasntlo, da je zaloga potrebna zaradi večje izbire blaga. Med ostalim sta si ogledala še laboratorij, pa prav tako gradbišče novega avtomatičnega mlina. Ni odveč, če povzamemo njune misli, da je gradnja mlina in vseh ostalih nameravanih objektov zelo utemeljena, ker bo kombinat Žito po dograditvi lahko oskrboval vso proizvodnjo svojih delovnih enot, enako pa še Ljubljano in širšo okolico z mlevskimi izdelki in krmili. Najzanimivejši in najpomembnejši pa je bil zaključni del obiska obeh gostov, ko sta v razgovorih pojasnila svoja gledanja na to pomembno vejo ■živilske stroke v Jugoslaviji. Dotaknila sta se, skupaj s predstavniki delavskega samoupravljanja in aktiva borcev NOV nekaterih najbolj perečih problemov, ki zadevajo oskrbovanje našega tržišča z živilskimi izdelki nasploh, posebej pa še s kruhom, ki je skratka osnovni vir prehrane delovnega človeka. Zanimala sta se, v koliko se komunisti in borci Žita aktivno vključujejo v prizadevanja za izboljšanje razmer glede splošne ljudske prehrane. Vsi udeleženci ob tem razgovoru so ugotovili, da bo treba enkrat za vselej doseči enakopravnost glede dobave kvalitetnega žita, glede cen pri nakupu in prevozu ter glede prodora na skupni jugoslovanski trg. Tov. Leskošek je še posebej poudaril, da bo treba slej ko prej javno razkriti zgrešeno gospodarsko politiko glede paritete pšenice in pobiti diktiranje cen pšenice. Napačno je tudi, da nekateri forumi določajo ceno pšenici na podlagi paritete Novi Sad, čeprav so dejanski stroški prevoza mnogo nižji, ker dobivajo podjetja, med njimi tudi Žito, pšenico prek razkla-dalnih pristanišč Rijeke in Kopra. Vsi ti motivi pa kombinatu Žito onemogočajo bolj gospodarno politiko in s tem zavirajo poseganje v določanje cen žita, oziroma moke na jugoslovanskem tržišču. Nadaljnja, zelo realna ugotovitev pa je bila, da je kruh na našem trgu še vedno mnogo cenejši, kot v drugih deželah zamejci) koncu so se vsi med seboj pogovorili o problemih stva, in ga v Jugoslaviji precej zametavamo. Kljub temu pa naj bi si vse delovne enote Žita prizadevale, da bi se kombinat osamosvojil v formiranju cen žita in moke, pa kruha in testenin, posamezni obrati pa naj bi stremeli za tem, da bi dajali na tržišče čim kvalitetnejše izdelke. Končni zaključki tega razgovora so bili: komunisti in člani aktiva borcev NOV v kombinatu Žito naj bolj energično skušajo ta vprašanja reševati s tem, da se bodo otresli vseh administrativnih in birokratskih ukrepanj, kombinat pa bo lahko svoje delavsko samoupravljanje okrepil s tem, da bo našel vse možnosti nabave in prevoza surovin samostojno, tako glede kvalitete in cene. Na ta način bi se tudi bolj približal kupcem in bi laže konkuriral na tržišču. Na koncu sta tov. Leskošek in Beltram pove- Omenimo naj torej najvažnejše sklepe, kot so bili sprejeti: — za novega urednika Glasnika je bil imenovan tov. Peter Romavh, ki v upravi kombinata opravlja delo referenta za propagando. Delavski svet je istočasno potrdil pravila o izdajanju Glasnika. — odobren je bil nakup strojev za zavijanje testenin za tovarno Pekatete, — odobri se prodaja, nabava in odpis osnovnih sredstev. Na predlog komisije za izobraževanje je delavski svet — odobril sklenitev pogodbe o medsebojnem sodelovanju med kombinatom Žito in biotehnično fakulteto v Ljubljani. Za leto 1966 dodeljuje Žito biotehnični fakulteti namenska sredstva 20.000 N din za uspešnejše delovanje pri vzgoji novih kadrov na živilsko-tehno-loškem oddelku te fakultete. Biotehnična fakulteta mora dodeljena sredstva voditi ločeno od drugih sredstev za svoje delo in jih uporabljati v skladu z določili pogodbe ter le na po- dala še, naj bi kombinat Žito začel svoje probleme razčiščevati bolj javno in naj bi pri tem iskal pomoč tudi pri tisku, radiu in televiziji, ki so pomembna sredstva za javno informiranje. dlagi sklepa živilsko-tehno-loškega oddelka, — splošnemu sektorju daje DS nalog, naj izvede razpis za 3 štipendije na kemični ali biotehnični fakulteti, — DS je nadalje odobril študij in povrnitev stroškov šolanja naslednjim prosilcem: Ladu Mesiču, vodji izmene v Pekatetah, za študij II. stopnje na živilsko-tehnolo-škem oddelku biotehnične fakultete, Alenki Berlisk, knjigovodji na upravi, za izredni študij na I. stopnji ekonomske fakultete, Mihaelu Hamu za vpis v II. letnik biotehnične fakultete, Adolfu Jamniku, elektrotehniku, za vpis in študij na elektrotehniški fakulteti, Janezu Slovencu, direktorju Pekatet, za študij na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. — Splošni sektor naj razširi shemo delovnih mest ter na novo odpre delovno mesto »tehnolog mlinske industrije«. Za to delovno mesto je potrebna visoka stro- Konec na 6. strani Ob komandni plošči v silosu sta se gosta zanimala, kako poteka celotno delo DS kombinata podpira izobraževanje SREDSTVA ZA BIOTEHNIČNO FAKULTETO — IMENOVAN JE NOV UREDNIK »GLASNIKA ŽITO« — POMEMBNI SKLEPI O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O OSEBNIH DOHODKIH ZAPOSLENIH Delavski svet kombinata Žito je imel v četrtek, 29. septembra, svojo sejo, ki je bila vsebinsko zelo zanimiva, sprejeta pa je bila vrsta sklepov, med katerimi so bili nekateri precej pomembni. Člani delavskega sveta so podrobno govorili o nekaterih gospodarskih vprašanjih, o podpiranju izobraževanja svojih delavcev in o pomoči živilsko-tehnološkemu oddelku biotehnične fakultete v Ljubljani, na kraju pa so sprejeli še sklep o spremembah in dopolnitvah pravilnika o OD. Od moke pa do testenin Nadaljevanje s 1. strani na »Pekafete«. Spričo tega so kasneje samoupravni organi Privzeli nazaj ime Pekafete, kar je znova močno pripomoglo k uspešni prodaji izdelkov na tržišču. Pred nekaj leti pa je končno na Šmartinski cesti zrasla nova, sodobno urejena tovarna, opremljena z novimi stroji, ki so zagotovili delavcem, ali bolje rečeno, delavkam — skoraj v absolutni večini — Precej boljše delovne pogoje. ORGANIZACIJA DELA Tovarna je bila, takoj ob zgraditvi novih objektov na Šmartinski cesti, opremljena v celoti s proizvodnimi stroji italijanske firme Pavan, je ob razgovoru v uvodu povedal tehnični vodja tovarne tov. Edo NOVAK. Vsi stroji so polavtomatski. Ko je začela nova tovarna s proizvodnjo, so v njej začeli delati ljudje iz prejšnjih tovarn na Resljevi cesti in na Viču. Bili so navajeni na prejš- V zadnjih dveh letih se je položaj precej izboljšal, ker so ljudje, ki delajo pri strojih, že tako seznanjeni z načinom upravljanja strojev in s tehnološkim procesom, da do kakšnih večjih okvar več ne prihaja. Prav tako je tudi vzdrževalna skupina uspešneje posegla v problematiko lomov pri strojih ter vsako okvaro v najkrajšem času odpravi in stroje zares strokovno popravi. TEHNOLOGIJA PROIZVODNJE testenin se je že precej izboljšala, je nadalje razvijal svoje misli tov. Novak. Sedaj v tovarni ne delajo več na preizkuševalni osnovi, temveč v glavnem pazijo, da poteka delo na osnovi opazovanja sprememb temperature, relativne vlage, časa proizvodnje in sušenja v teku tehnološkega procesa. Eden največjih problemov v tehnologiji proizvodnje pa imajo z dodajanjem jajc, oziroma jajčne emulzije teste. Zvezni inšpekcijski organi namreč zahtevajo doziranje jajc po obračunu — to je do- Tako se porajajo testenine iz strojev za potrebe kupcev nji, zastareli način dela, pri novih strojih pa seveda niso imeli nobenih večjih izkušenj za industrijsko proizvodnjo. Ker niso bili poučeni glede ravnanja s stroji, je v začetku prišlo na strojih do večjih okvar in celo lomov. Ker tudi za odpravo napak ni bilo izkušenih strokovnjakov, so se okvare večkrat ponavljale. Sedaj pa so stroji zaradi tega že kar precej dotrajani in je freba veliko truda s strani vzdrževalne skupine, da stroji v redu delujejo. Od tega je Pa, povsem umevno, odvisna seveda tudi kvaliteta izdelkov. ločena teža jajčnega prahu na določeno težo testenin, tako da naj bi prišla na 1 kg testenin 3 jajca, izražena ^ v gramih suhe snovi. Republiški inšpektorji pa stremijo še vedno za tem, da se količina jajc določa po analitski poti. Če hoče tovarna zadostiti zahtevam zveznih inšpektorjev, potem pokaže laboratorijska analiza, da pridejo na 1 kg teže testenin več kot tri jajca — celo 3,8 do 4 jajca. To pa pomeni za podjetje finančni neuspeh. Razlog je enostaven, testenine se na ta način podražijo, tovarna jih pa, že za^ radi konkurence, na tržišču ne more prodajati draže in s tem pokrivati stroške glede na porabljene surovine. Vsekakor je torej zahteva republiških * inšpekcijskih organov za tovarno znosnejša. V tehnologijo proizvodnje sodi vsekakor realizacija proizvodnega programa. Le-ta pa je odvisen od nemotenega teka strojev. Če se pojavijo v teku enega meseca daljše okvare, tovarna ne more realizirati svojega načrta. Le z velikim trudom in z izboljšano organizacijo dela jim je, kljub nekaterim daljšim zastojem, v teku leta uspelo prekoračiti proizvodni načrt. Ta je nujno povezan s finančnim uspehom proizvodnje, ne pa s finančnim uspehom prodaje, ker so cene končnih proizvodov mnogo nižje od proizvedenih stroškov. Proizvodni načrt mora bazirati seveda na pravilni izbiri artiklov. To je zlasti važno pri dolgi liniji, da ne pride do zastojev zaradi nedosušenosti, do zastojev pri izmenjavi modelov in zaradi enakomernejšega poteka tehnološkega procesa. Na tak način se pojavi precej manj nekurantnih testenin. PRIPRAVA DELA je pomemben dejavnik za celotno proizvodnjo. Začne in konča se s proizvodnim nalogom. Ta se ob začetku proizvodnje razpiše in spremlja celoten potek proizvodnje in zavijanja testenin do obračuna. V proizvodnem nalogu so zajeti vsi normativi glede porabe surovin, proizvodnega časa izdelave, sušenja, količine izdelanih in zavitih testenin, glede delovne sile, v njem so vsi neposredni stroški, ki se pojavijo ob določeni sarži (količini) testenin. Strojni park v tovarni je urejen za zdaj tako, da delajo na treh ilinijah: na liniji za dolge, kratke in zvite testenine. Za vse artikle je potrebna različna tehnologija predsuše-nja, ker se testenine seveda po obliki razlikujejo. Te različne oblike testenin urejajo z različnim imodeli, ki jih po potrebi menjajo. Na liniji za dolge testenine izdeluje tovarna makarone, špagete, valvice, rezance in dolge fideline. Tehnologija izdelave dolgih testenin je sedaj že tako poznana, da v proizvodnji nimajo problemov z izdelavo niti najdebelejših artiklov, kot so makaroni. Vendar pa se pri dolgih testeninah pojavljata čezmeren zlom in osušek. Do zloma pride zaradi dotrajanih strojnih delov, največ zaradi prenosnih mehanizmov. Pojavi se tudi do 5 % zloma, osušek pa nastaja predvsem zaradi nepazljivosti in netočne eviden- Na liniji za kratke testenine izdelujejo vse vrste polžev — ravne in zvite, gladke in rebraste — ter različne zakuhe za juhe. Na tej liniji je lomljenih testenin precej manj in znaša zlom v povprečju pod 2%, osušek pa je še vedno prevelik. Problem, ki je na kratki liniji, pa je slabše sušenje testenin. Pojavlja se zaradi nepravilne lege ogrevalnih cevi, ki so speljane v ravni legi, morale pa bi imeti majhen padec. Zato testenine v zadnjih dveh To je zanimivo delo PEZDIR REZKA je bila rojena 1. 1930 na Brezovici pri ljubljani. Je vodja izmene v proizvodnji. Leta 1950 je pričela delati pri Žitu, prej pa je bila zaposlena v drugem poklicu. Razgovor z njo se je razpletal približno takole: — Ali se vam zdi vaše delo kot vodja izmene odgovorno? Je odgovorno. Zato ker je vprašanje kvalitete izdelkov v veliki meri odvisno tudi od vodje izmene. Delo ni naporno, treba pa je paziti zlasti pri sušenju testenin. — Se vam je pri delu kdaj kaj ponesrečilo? Hujših primerov ni bilo, razen ko smo dobili nov model za izdelavo špaget, je prišlo do precejšnjega loma. Seveda nismo znali takoj manipulirati s tem modelom. Sedaj pa je tudi to v redu. — Prej ste bili zaposleni v tekstilni, sedaj ste v živilski stroki? Kako ste se mogli privaditi na novo delo? Jaz sem že prej, ko sem delala v Pletenini, hodila po svojem delu pomagat k nekemu zasebniku pri izdelavi testenin. To me je ve- selilo in sem se na novem delovnem mestu takoj znašla. — Vaše delo in delo sodelavcev je samo stoječe? Ali ne čutite nobene utrujenosti ,ali morda kakšnih posledic v nogah? Dosedaj še ne. Sicer je 12-urno delo kar precej dolgo in naporno. Utrujena sicer sem, zlasti po nočnih izmenah, vendar nisem še zbolela zaradi takšnega vzroka, mislim na nogah. — Kakšni so odnosi v kolektivu? Odnosi med delavci ali z vodilnimi delavci so zelo dobri. Na strokovnih posvetih se o vsem posvetujemo, če rabimo kakšne nasvete jih brez pridržka dobimo. — Kot član SDE bi lahko odgovorili na tole: Slišali smo, da SDE premalo posveča pozornosti do delavcev s tem, da jih ne obvešča o svojem delu na oglasni deski? Na oglasni deski res nismo izobešali sklepov. Sicer so na razpolago zapisniki, če bi se hotel kdo zanimati za sklepe. Prav tako lahko vsak prisostvuje sejam SDE, ker se ne pogovarjamo kaj takega, da bi pred delavci skrili. Res pa je, da je sestankov zelo malo, ker je naše delo v izmenah in je težko dobiti ljudi na sestanke. — Kako pa izkoristite prosti čas? Posvetim ga svojemu otroku, ker je treba skrbeti, da se pridno uči in ima tudi sicer red ter primerno skrb. — Kaj pa razvedrilo? Najljubše so mi knjige. Berem vse od kraja, tudi takšne, ki jih prinese otrok iz šole. Tudi televizijo rada gledam, zlasti poročila, oziroma obzornike. — Ali prebirate Glasnik in kaj pravite o njem? Tega pa popolnoma vsega preberem in mi je všeč. Menim, da je v Glasniku dovolj zanimive snovi in vsak najde lahko marsikaj v njem. sušilnikih niso vedno dovolj suhe. Na liniji za zvite testenine proizvajajo zvite fideline, zvite rezance in zvite testenine v obliki gnezd. Pri zvitih testeninah se prav v zadnjem času pojavlja vprašanje, kako naj bi uredili proizvodnjo gnezd, zakaj za zdaj še ni dokončno ugotovljeno, v kolikšni meri prodirajo ti izdelki na tržišče. Za ostale zvite testenine pa niso predvideni novi avtomatski zavijalni stroji. Poleg strojev za izdelavo vseh prej omenjenih testenin ima tovarna še četrto linijo za izdelovanje polnjenih testenin pod imenom »raviola«. Te testenine so podobne idrijskim žlikrofom. Ta proizvodnja se šele uvaja in se je začela uveljavljati sredi septembra. V teh testeninah bo mesni nadev. Glede na različne probleme, ki se pojavljajo v proizvodnji testenin — med njimi je zlasti pereč osušek, ki ga bo treba še občutno zmanjšati, ker zelo vpliva na finančni uspeh tovarne — se trudijo, Nadaljevanje na 4. strani ‘ Školjke rebraste ŠKOLJKE gladke 3 ŠKOLJKE male Izven kombinata ne bi šlo Živahen razgovor lovne enote, bi prav gotovo ne dosegli potrebnih sredstev za razširjeno reprodukcijo. Čim pa mi ugotovimo, da s svojimi finalnimi proizvodi zagotavljamo predelavo količine moke, se nam ta položaj pokaže v drugačni sliki. Z našo fina-lizacijo se namreč ustvarja akumulacija že poprejšnje stopnje predelave. Čim pa se bo naša finalizacija naslonila na surovine iz lastne proizvodnje, se bo položaj bistveno spremenil. To pa spet dokazuje, da je samo v integriranem podjetju nujen obstoj naše enote, kot višje stopnje predelave, ki je neposredno vezana na kupce. Kljub temu, da v sedanjem položaju naša enota ne ustvarja presežka dohodka, je zagovornik decentralizacije, ki se bo morala v prihodnje v okviru kombinata kot celote hitreje razvijati. To bodisi v okviru naših samoupravnih organov, v interni zakonodaji, v organizaciji dela in v poslovni politiki. Jasno pa je, da se mora kolektiv naše delovne enote — z vsakodnevnim prizadevanjem, z organizira-nostio, z aktivnim delom samoupravnih organov v okviru delovne enote kombinata — truditi, da bo sposoben v prihodnje doseči boljše rezultate, kot doslej. To pa iz enostavnega razloga, ker bo kolektiv tako postal še bolj samostojen. Da pa bomo to dosegli, bo treba pri vsakem posamezniku vzbuditi zanimanje :za temeljitejšo in kvalitetnejšo iz-Konec na 5, strani — Kako pa se počutite pri žitu? Imam občutek, da sem ta-korekoč nekako v državni službi, prej pa je imel zasebni lastnik možnost za vsako malenkost delavcu pokazati vrata. Tudi sicer so odnosi v kolektivu dobri. — Ali ste z osebnimi dohodki zadovoljni? Vsekakor, saj za svoje življenjske potrebe zaslužim dovolj. Želim pa si še primerno stanovanje, ker sem precej oddaljena od tovarne. — Kateri proizvod Peka-tet bi po vašem okusu ljudem najraje priporočili? Špagete in makarone. Jih imam zelo rada. — Kako občutite delavsko samoupravljanje in vprašanje dela sindikalne organizacije? Sindikalna organizacija je v svojem delu precej mrtva. Manjkajo sestanki delavcev, namreč po sindikalni liniji, pa tudi delavke — če sestanki so — se jih ne udeležujejo. Dobro bi bilo, da bi organizirali kakšno strokovno ekskurzijo v sorodne tovarne naše stroke. Obveščanje članov kolektiva o delu organov samoupravljanja in o sklepih SDE je zelo pomanjkljivo. Marsičesa ne zvemo, kaj se na sejah SDE razpravlja. Prav bi bilo zapisnike ali vsaj sklepe SDE objaviti na oglasni deski. — Kaj bi si pa v življenju nasploh želeli? Predvsem zdravja. Kot rečeno, pa tudi primerno stanovanje, da bi si lahko v prostem času zagotovila pravi počitek in oddih. Od moke pa do testenin S kakšnimi problemi se ukvarja delovna enota Pe-katete nasploh, smo napletli razgovor z direktorjem te enote, tov. Janezom SLOVENCEM. Le-ta nam je takoj v uvodu povedal, da si je delovna enota — se pravi, celotni kolektiv enote — na jasnem, da je njen obstoj zagotovljen samo v okviru celotnega kombinata Žito, in bi sama zase, kot neodvisna tovarna testenin, slej ko prej životarila. Proizvodnia testenin sloni na visoko razviti tehnični opremi in tehnologiji. Ti dve pa se v svetu zelo hitro spreminjata. Kmalu po osvoboditvi je pri nas v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji v tej stroki še prevladoval obrtniški sistem dela. Za tem smo prešli na mehanizirano proizvodnjo, sedaj pa že ta, brez avtomatizacije, ne ustreza več vsem zahtevam in se je treba glede tega nujno prilagajati zunanjemu svetu. Za vse to pa so potrebna večja sredstva in večja amortizacija, kar bi zagotavljalo iz obdobja v obdobje kvalitetnejšo rekonstrukcijo. Ta sredstva je mogoče v sedanjih razmerah dobiti seveda edinole v okviru celotnega kombinata. Tov. Slovenc je nadalje razvil svoje misli takole: »Če bi v sedaniem obdobju analizirali dohodek tovarne testenin samo v okviru načrtov proizvodnje naše de- Nadaljevanje s 3. strani da bi izboljšali tehnologijo, oziroma pripravo in organizacijo dela. NOVI ZAVIJALNI STROJI Zavijalnica je zelo pomemben sestavni del tovarne. V njej zavijajo končne izdelke v že naprej pripravljene in za vsako vrsto posebej namenjene vrečke, ki so iz polietilena. Te vrečke dajejo nato v transportno embalažo, v natron vrečke in kartone iz valovite lepenke. Delavke zavijajo večino testenin ročno, samo za kratke testenine imajo polavtomatsko tehtnico. Vrečk ne zapirajo več s kovinskimi sponkami, ampak jih varijo z električnimi aparati znamke ZEVA. Pred kratkim so dobili dva nova zavijalna stroja. Za dolge testenine, razen za valvice in rezance, bo polavtomati-» čen, za kratke testenine in gnezda pa povsem avtomatičen. Ob nakupu teh strojev računajo, da se bodo stroški zavijanja precej znižali, ker bo potrebno manj delovne sile, na drugi strani pa pričakujejo tudi večji odjem, ker bo zavijanje okusnejše. Testenin namreč ne bodo več zavijali v poletilen, temveč v mople- fan, ki je posebne vrste celofan, prevlečen s plastiko. PREMIK DELOVNE SILE Dnevna proizvodnja Pekatef je solidna, saj se giblje med 12 in 13 tonami, na leto pa izdelajo okrog 3400 ton testenin. Tovarna dela v treh izmenah in je v proizvodnji zaposlenih skupaj 32 ljudi, od teh 30 v izmenah. V zavijal-nici pa je za zdaj zaposlenih 33 ljudi. V skladišču dela 6 • bo nekaj zavijalk zaposli- • la na drugih delovnih me- • stih enote same, pred- • vsem pri proizvodnji pol- • njenih testenin, drugim pa • naj bi našla delovna me- • sta v okviru kombinata. DISCIPLINA SOLIDNA Na vprašanje, kakšna je delovna zavest zaposlenih, sem RUPNIK FRANCKA, zavijalka, je bila rojena 13. 9. 1931 na Dobrovi pri Ljubljani. Opravila je osemletko, zaposlila pa se je že kot 14-letno dekle v različnih poklicih, pri Žitu je od leta 1959, medtem, ko v tovarni testenin že 15 let. Povedala nam je v dokaj živahnem in nevezanem razgovoru tole: — V katerem poklicu ste našli največ veselja do dela? Prav pri proizvodnji testenin, zato sem v tej stroki tudi že celih 15 let. — Ali je ta proizvodnja za vas zanimiva in zakaj? Res. Delo je za delavke zelo primerno, čisto delo, povrh vsega pa je zagotovljena skoraj stalna zaposlitev, ker ljudje imajo testenine in kruh kot osnovno hi-ano. Za zdaj zavijajo testenine še ročno, kmalu pa jih bodo s stroji ljudi, prevoz pa opravljata dva šoferja z dvema sprem-Ijevalcama. V upravi enote je zaposlenih 7 ljudi. V največji meri so v tovarni zaposlene ženske, medtem ko je moških zelo malo. Vsa delovna sila v proizvodnji je priučena, vodje izmen in tehnologi pa imajo višjo ali visoko strokovno izobrazbo. • Po uvedbi novih strojev 6 za zavijanje se je pojavil ® problem, kam z delavka-© mi, ki so zaposlene v za-® vijalnici. Med njimi je bil ® že preplah, če bodo mo-® rale zapustiti podjetje in ® si iskati delo drugod. Ta 9 strah pa je odveč, zakaj ® uprava delovne enote je ® zadevo uredila tako, da dobil odgovor, da je disciplina kolikor toliko solidna. Prihajanje na delo je v redu, prav tako si pri delu prizadevajo za čim boljši proizvodni uspeh. Le nekaj »stalnih bolnikov in bolnic« kvari delovno disciplino in večje možnosti nemotene proizvodnje. Preden je prišlo do spremembe cen pri surovinah, so delavci deiali še s precej večjo voljo in se zanimali za doseganje proizvodnega načrta. Kasneje pa je pri nekaterih začel ta elan nekoliko popuščati. Seveda ta delovna zavest ni popustila v tolikšni meri ,da bi trpela zaradi tega proizvodnja, le veselje do dela je nekoliko manjše. Sicer pa je kolektiv na sestankih realno pregledal položaj in s tem je uspelo preprečiti omahovanje. ANKETA O GLASNIKU! Pod naslovom »Ocenite naš list« smo v 6—7 številki povabili vse bralce, naj odgovorijo na vprašanja, ki smo jih zastavili. V prihodnji številki se bomo ponovno oglasili z vprašanji in prosimo, da zares odgovorite nanja. • Izven kombinata ne bi šlo To je ena izmed treh (ali štirih) linij za proizvodnjo testenin v tovarni Pekatete Delavska samouprava in problemi Nadaljevanje s 4. strani rabo tehničnih sredstev, tehnologije in za boljšo organizacijo dela. Pri tem pa je pomembna medsebojna Iskrenost glede ugotavljanja napak in njihovih vzrokov, he glede na krivdo posameznika. Le na ta način bomo lahko odstranili še tiste slabosti, ki nam zmanjšujejo poslovni uspeh. V okviru delovne enote bo treba nujno še nadalje razvijati in krepiti samoupravne odnose ter doseči čim večjo prizadevnost vsesa sveta delovne enote in njegovih komisij v okviru njihovih pravic in dolžnosti. Zakaj to je organ, ki je odgovoren za samoupravljanje in vodenje naše delovne enote, hkrati pa za povezovanje z ostalimi samoupravnimi organi celotnega kombinata. Dosedanji razvoj je pokazal, da je potrebno kolektiv še več in čim točneje obveščati o vseh dogajanjih v okviru kombinata in delovne enote. . Z javno kritiko in z dejansko problemsko razpravo bo treba, prek samoupravnih organov v kolektivu, doseči večje zanimanje za odpravo raznih subjektivnih slabosti, ki se kažejo pri nekaterih posameznikih v pomanjkanju delovne discipline in v premajhnem prizadevanju za izpopolnitev na delovnih mestih. S tem v zvezi nasta- jajo prepogosto okvare na strojih in dosega se slaba izkoriščenost surovin. Zelo važno bo tudi odpraviti premajhno pripravljenost nekaterih, da bi se v prid uspehov delovne enote odrekli kdaj pa kdaj tudi svojemu prostemu času za pomoč pri nadurnem delu, pri zamenjavi delavcev, oziroma delavk, ki so odsotne zaradi bolezni in podobno. Rešiti bo treba tudi problem prepogostega izostajanja zaradi namišljenih bolezni ali pa zaradi malenkostnih bolezenskih primerov, pri katerih res ne bi bilo treba izostajati z dela. Slabosti glede bolezenskih izostankov se kažejo v naši tovarni zlasti zato, ker pri nas prevladuje ženska delovna sila, kjer je veliko mater z majhnimi otroci, ki so preobremenjene tudi z delom doma. Zares, v prihodnje bo treba te probleme še reševati, to pa ob prizadevanju vsega kolektiva in s pomočjo strokovnih služb. S tem bodo v tovarni Pekatete prav gotovo prišli do uspešnejših rezultatov v celotnem delu in v poslovanju delovne enote. Sicer pa so, kot smo v razgovoru s tov. Slovencem ugotovili, notranji odnosi zgrajeni na pravilni osnovi, ter na medsebojnem razumevanju. Te pa bo treba še naprej krepiti. Glede na to, da smo zvedeli v razgovorih s posameznimi članicami kolektiva Pekatet nekaj pripomb v zvezi z delom Sveta delovne enote, smo se pogovorili tudi s predsednikom tega sveta, tov. Vladom Mesičem. Le-ta nam je povedal, da je nrodaja najboljša v maju, saj je bil načrt prodaje prekoračen za 30 ton, najslabša pa v februarju, 46 ton pod predvidenim načrtom. Precejšnjo vlogo igra pri tem konkurenca na tržišču. Doslej se je pojavilo že precej novih tovarn, ki vse silijo s svojimi proizvodi v Ljubljano. Razen tega pa poraba testenin v jugoslovanskem merilu ni tolikšna, kolikršna je proizvodnja, cene testenin pa so tudi precej višje od cen riža, ki ga tako trgovine prodajo več kot testenin. Analiza na tržišču je pokazala, da nekatera podjetja prodajajo v večji meri testenine tovarne Intes iz Maribora in tovarne iz Sen-te, druga podjetja pa spet več izdelkov Pekatet. Pri tem se proizvajalci poslužujejo seveda različnih reklamnih prijemov in tako prodrejo na trg. Zdaj pa je tudi opaziti, da so pekatete v zadnjem času že dosegle večjo prodajo svojih izdelkov v Ljubljani, prodreti pa bi bilo treba še na tako imenovana »zaprta« tržišča, ki prodajajo samo proizvode tovarn iz svoje bližine. Morda bi moral tudi komercialni oddelek kombina- in trgovinam prikazati dejansko vrednost in kvaliteto testenin tovarne Pekatete, saj so po kvaliteti te testenine zelo konkurenčne ostalim podjetjem. Priznati je sicer treba, da se je prodaja testenin Pe-Konec na 6. strani zdaj še med mlajšimi člani kolektiva, saj je pri podjetju eno in pol leta dni. V organih samoupravljanja pa sodeluje ves čas in kot predsednik SDE od začetka letošnjega leta. Takole so se vrstila vprašanja in odgovori: — Kako urejate delovanje Sveta DE in v kakšne kompetence posega to delovanje? »Seje SDE imamo mesečno enkrat. V primerih, če je treba reševati kaj nujnega, pa po potrebi. SDE ima razne komisije, in sicer komisijo za osebne dohodke, za vzgojo kadrov, za ugotavljanje delovnih dolžnosti, za HTV, za sprejemanje novih kadrov in stanovanjsko komisijo. Delo teh komisij na sejah SDE obravnavamo, omejuje pa se seveda na samo delovno enoto. Delo SDE posega tudi naprej, pač bolj redko, s predlogi na delavski svet kombinata.« — Imate kakšne težave glede rednega dela sveta DE? »Lahko bi pritrdil, da se nekatere ovire pojavljajo. Delo v naši tovarni je namreč neprekinjeno, v treh izmenah. Tako je težko doseči, da bi bila udeležba na sejah popolna ali vsaj sklepčna. Zlasti težko je pridobiti za prihod na seje delavce iz nočnih izmen, ker so utrujeni po nočnem delu, če pa so seje popoldne, iz oddaljenih prebivališč težko pridejo. To je pravza- Kaj pa to? Tudi Pekatete imajo svojo komandno ploščo prav glavna ovira pri našem delu. — Kako obveščate delavce o sklepih SDE, ali jih sploh ne obveščate in zakaj ne? Konec na 6. strani Problemi s tržiščem Omenili smo že, da je tovarna Pekatete dokaj na slabšem od drugih enot kombinata, ker ima na tržišču močno konkurenco. O teh problemih in še o nekaterih drugih nam je pri- povedoval vodja komerciale Pekatete tov. Drago LIPI-CAR. V uvodu je povedal, da ima tovarna predviden načrt prodaje za letošnje leto 3443 ton. Od tega je bila Takole polno je iz dneva v dan skladišče Pekatet Delavska samouprava in problemi Nadaljevanje s 5. strani »Sklepe sej SDE, oziroma zapisnike sej dobi vsak član SDE. En zapisnik ostane v arhivi, enega pa smo dajali na oglasno desko. Res pa je, da v minulih nekaj mesecih zapisnikov nismo dajali na oglasno desko, ker ni bilo prostora in ker smo bili mnenja, naj bi vsak član SDE obveščal sodelavce v svojem krogu o sprejetih sklepih in delu SDE.« — Ali pred sejami objavljate njihovo vsebino in sprejemate morebitne predloge kolektiva? »To je seveda odvisno od težine vprašanj, ki naj bi jih SDE obravnaval. Člani SDE dobe vabila z dnevnim redom, točke dnevnega reda pa niso podrobno obrazložene. V kolikor pa gre za večja vprašanja, kot je mesečni, polletni ali letni delovni načrt, imamo zbor celotne DE, kjer so po možnosti prisotni vsi člani DE in se o problematiki temeljito pogovorimo. Na zborih delovnih ljudi sprejemamo seveda tudi predloge. Sklepe SDE dobijo direktor in vodilni delavci, direktor pa skrbi, da se ti sklepi izvajajo.« — Kaj menite, da bi se dalo v vaši DE nasploh še izboljšati? »Glede samega poslovanja SDE se ne bi dalo kaj dosti izboljšati zaradi same udeležbe na sejah. V sami proizvodnji pa bi lahko izboljšali še precej stvari. Kot ena izboljšav so že novi za-vijalni stroji. Za zdaj je namreč največji problem z zavijanjem, ker so po sredi redni, bolniški in porodniški dopusti. Deloma si moramo pomagati s honorarno najeto delovno silo, ki ni tako vajena tega dela. Z uvedbo novih strojev bo problem delovne sile v veliki meri odpadel. Težave so še z rezervnimi deli, ki jih rabimo pri popravilih okvar na strojih, kar povzroča krajše ali daljše zastoje pri delu. Poseben problem je menjava vodij izmen, do česar pride zaradi bolezni, zaradi odhodov v JLA in podobnega. Vsaka takšna menjava vpliva na uspeh proizvodnje, zakaj če pride na delovno mesto nov človek, Zdaj je res vse drugače Tovarišico Francko DR-GLINOVO pravzaprav ni treba več predstavljati, ker smo to storili v »Glasniku« ob letošnjem 8. marcu. Po delovnem stažu je ena najstarejših delavk kombinata Žito in je sedaj preddelav-ka v zavijalnici testenin v Pekatetah. Pri podjetju je že polnih 19 let, zato tudi dobro pozna razvoj tovarne testenin in nam je povedala nekaj iz njene preteklosti. O tem pišemo na drugem mestu, s tov. Drglino-vo pa smo se pogovorili, kakšna je razlika med tovarno testenin nekdaj in sedaj. — Vi ste prišli v tovarno leta 1947. Ali je bilo delo tedaj precej bolj primitivno, kot sedaj? »V veliki meri seveda je bilo to res. Izdelava testenin je bila primitivna, stroji so bili zastareli, večino dela smo opravljale na roke. Prav zaradi omenjenih pomanjkljivosti je prišlo v tovarni na Viču kasneje do precejšnjega požara in s tem tudi do velike škode. — Kako se vam zdi v tej tovarni, ki je nova? »V primerjavi s prejšnjima ooratoma na Viču m na Resljevi cesti je velika razlika. Medtem ko je bilo delo prej zelo otežKočeno, so sedaj v proizvodnji za delavce mnogo boljši delovni pogoji. Zaradi tega tudi veliko več naredimo. Nekoč smo se mučili, da smo lahko izdelali komaj 2000 kg testenin na dan. To je velika sprememba, da se skoraj ne da primerjati, tudi glede kvalitete izdelkov.« — Menite, da bi se dalo tudi v novi tovarni še kaj izboljšati? »Najti bi bilo treba vzroke, zakaj pride do velikih osuškov. Tudi disciplina pri delu bi se morala še nekoliko izboljšati, kar bi pripomoglo k boljšim delovnim uspehom.« — Kakšni pa so odnosi med delavci samimi ter med delavci in vodilnim osebjem? »Doslej še nismo doživeli kakšnih posebnih ali pa hujših primerov, da bi prišlo do skaljenih odnosov. Med seboj se razumemo, vodilni delavci pa imajo prav tako do nas primerne odnose in polno razumevanje za naše probleme.« — Kako pa preživite svoj prosti čas izven dela? »Tudi izven zaposlitve imam dosti dela, z gospodinjstvom. Kolikor imam časa, .se razvedrim s televizijo, včasih v nedeljah grem na kakšen izlet, sicer pa, kot sem rekla — čaka me delo v službi in delo doma.« Problemi s tržiščem Nadaljevanje s 5. strani katet od prejšnjih let v splošnem povečala. Podatki za 'prvo polletje kažejo, da je bilo letos do junija prodanih 1557 ton testenin, lani v tem času 1485 ton, leta 1964 pa 1444 ton. Pričakovati je moč, da se bo prodaja morda že v kratkem še povečala. Z uvedbo zavijalnih strojev se bo pojavila na trgu tudi nova vrsta embalaže, ki bo za kupca na oko bolj okusna in zraven tega še trpežnejša. Upati je, da bodo kupci prav zaradi tega začeli bolj segati po proizvodih Pekatet. Treba bo načeti še vprašanje izvoza. Doslej je Žito prodajalo testenine le v afriške dežele, z uvedbo nove embalaže pa se bodo te testenine po vseh videzih na mednarodnem tržišču začele uveljavljati enakovredno s proizvodi drugih dežel. Komercialna služba kombinata naj bi pri tem odigrala pomembno vlogo in naj bi poiskala vse možnosti za prodor na mednarodno tržišče. Zanimivo je pogledati tudi, katere vrste testenin gredo najbolj v prodajo. Na Dolenjsko prodajo največ polžev, več navadnih kot jajčnih testenin, na Primorskem se bolj uveljavlja prodaja jajčnih testenin, na Gorenjskem prav tako polži, v Istro gredo različne vrste testenin, toda več navadnih, kot jajčnih . V posameznih letnih obdobjih pa je prodaja takšna: fidelinov prodajo največ v jeseni in pozimi, prav tako drobnih testenin za za juhe. Špageti in makaroni so bolj zaželeni poleti, polži pa v vseh sezonah leta precej enako. Velik problem nastaja v Pekatetah glede skladiščenja izdelkov. Sedanje skladišče tovarne ne ustreza več niti po tehnični strani (nima rampe za nakladanje) in ne po velikosti. Zato morajo izdelke skladiščiti v centralnem skladišču delovne enote Ljubljansko področje, kar pa podvoji delo in povečuje stroške. Glede na kapacitete skladišča Pekatet so zaloge prevelike. Treba bo ali povečati skladiščne prostore ali pa bolj uporno poseči na trg. Pri tem pa bo seveda treba paziti, da bo tovarna vedno založena z vsemi artikli, ki jih tržišče zahteva. Zaradi premajhnega skladišča trpi tudi nemoten potek proizvodnje. Skladiščni oddelek tovarne naroča proizvodnji manjše količine različnih vrst testenin, zaradi česar morajo v proizvodnji pogosto menjavati različne modele, pri čemer izgubijo precej delovnega časa, ki bi ga lahko koristneje izrabili za proizvodnjo, ga pa porabijo za pripravo. Če bi torej skladišče naročalo večje količine enakih vrst izdelkov, bi torej odpadli vsi takšni problemi. Vse kaže, da bo treba upoštevati hotenje tovarne in ji tudi na ta način pomagati, da bi se čimbolj uveljavila na tržišču ter tako prebredla različne težave, ki tarejo ta kolektiv. Prepričani smo, da bo tovarna Pekatete slej ko prej uspela s svojimi prizadevanji, seveda pa predvsem ob pomoči komercialne službe kombinata, ki bi z večjo prizadevnostjo in z aktivnejšimi posegi na tržišču prav gotovo doprinesla k uspehu Pekatet svoj precejšnji delež. T. B. potrebuje pač nekaj časa, da se delu privadi. Za konec bi dejal še tole: Naša stroka je bolj ali manj v pasivi, ker so cene končnim proizvodom v primerjavi s cenami surovin dokaj nizke. Naša delovna enota se trudi, da bi bil pri- ZAKAJ To pot načenjamo v naši rubriki problem, ki zadeva tako naš kombinat, kot vse delavce, zaposlene v obratih na Šmartinski cesti. To pa v zvezi s prevažanjem na delo in z dela s prometnimi sredstvi mestnega prometa. Mnenja smo, da ni to samo problem našega podjetja, temveč bi ga bilo treba rešiti na širši osnovi. EN MILIJON IZGUBE Na minulem zboru delovnih ljudi, ki smo ga imeli nedavno, je bilo sproženo tudi vprašanje, zakaj ne bi podjetje Ljubljana transport podaljšalo svoje proge od Javnih skladišč do Žita in jo uvedlo kot redno progo, ne pa da vozijo avtobusi naše delavce vsak dan le od 5.30 do 6.15 ure zjutraj in od 13.45 do 14.15 popoldne. S tem bi imeli korist tudi vsi prebivalci, ki prebivajo naprej od Javnih skladišč, pa v Hrastju, Obrij ah, Sne-berju in Šmartnem, ki za zdaj nimajo nobene primer-ne.prometne zveze. Od Ljubljana transporta pa smo prejeli obvestilo, da bi imelo podjetje z uvedbo redne proge na tej relaciji do Žita letno okrog 1,2 milijona S din izgube. Ta izguba se računsko lahko ze- manjkljaj vsako leto čim nižji. Zahvalo pa smo dolžni ostalim delovnim enotam in centralnemu DS kombinata za pomoč in razumevanje pri reševanju zares težke problematike, ki se pojavlja pri nas vseskozi, še posebej pa pri prodaji naših izdelkov na tržišču.« TAKO? lo jasno prikaže, zakaj z uvedbo redne proge podjetje Ljubljana transport ne bi več prejemalo mesečno po 95.000 S din od Žita, kar znese letno 1,140.000 S din. Ob tem gledanju je vsakomur jasno, da temu podjetju ne gre za izgubo, temveč bolj za sredstva, ki jih sedaj dobiva razmeroma na lahek način od našega kombinata. Pri tem pa seveda pri Ljubljana transportu niso naredili vsaj približnega računa, da delavci našega podjetja, ki se vsak dan vozijo na delo in z njega, prispevajo nič manj kot 260 tisoč S din mesečno ali 3,12 milijona S din letno, če pri tem računamo, da se jih. vozi približno dnevno po 100 in da plačajo v dve smeri po 100 S din za vozne listke. Hkrati pa niso upoštevani še prebivalci iz prej omenjenih naselij, ki bi jih bilo gotovo vsak dan več kot 100 na avtobusih mestnega prometa. Številke zgovorno pokažejo, v katerem grmu tiči zajec. Toda, ali naj res različna podjetja delajo sebi v prid nekakšne čiste računi-ce na račun drugih podjetij in ne navsezadnje tudi na račun delovnih ljudi? Menimo, da to na noben način ni pravilno, niti pravično! * TARAH A 1,9 mm M A. rižek *w»s* 4 KRPICE 58, RINČICE - gladke IGRALNE KARTE SREČANJE S FRANCIJO kot Šmarna gora visoki hribi, na obali pa je polno luksuznih hotelov. Po jezeru vozijo ladjice, ki povezujejo oba bregova med seboj. Na jezeru so mali otočki, kot na Bledu. V daljavi pa se že ponosno dvigajo švicarske Alpe, katerih vrhovi so se belili v poznem popoldanskem soncu. Severna Italija je polna industrijskih mest. Hiše so lepe in vrtovi lepo urejeni. Okna in balkoni so polni raznega cvetja. voril je čudno mešanico nemščine, francoščine in italijanščine in naše potne liste mu je predložil jugoslovanski sprevodnik spalnega vagona, ki je vseskozi spremljal vlak. Na zelo lično urejeni postaji smo zamenjali pitno vodo v naših steklenicah z ledeno mrzlo, ki nas je nemalo potešila. Nadaljevali smo pot po polurnem postanku in pri vseh oknih opazovali Švico in njene vršake. Nemalokrat se spušča iz strmega brega Poletje — čas dopustov, izletov in popotovanj. Vse leto se pripravljamo na oddih, ki ga vsak po svoje izkoristi, in ga že dokaj prej predvidi — časovno in finančno. Prav gotovo vsak pričakuje od dopusta mnogo lepega in zanimivega. Konec junija smo, sončnega popoldneva, z Orientom ex-presom zapustili Ljubljano in se pridružili veseli družbi Beograjčanov, ki so bili prav tako, kot mi, namenjeni v Francijo. nu, so nam sporočili, da bomo krenili naprej čez dve uri, ker bo stavka v Franciji prenehala ob polnoči in do takrat bi že morali priti prek Švice do francoske meje. S tem se nam je izpolnila želja, da smo lahko videli severno Italijo s prekrasnim La-go Maggiore, dolgim več 10 kilometrov, ki ga obdajajo NA ŠVICARSKI MEJI Ob 7. uri zvečer smo prispeli na švicarsko mejo. Italijanski sprevodnik je zapustil vlak in ga predal svojemu kolegi iz Švice, oblečenemu v črno uniformo; prav tak se mi je zdel, kot uslužbenec pogrebnega zavoda Žale — pust in tog in neprijazen. Go- hudournik ali slap z do 15 m dolgim padcem. Proga je usekana v skalo, ki je videti povsod mokra in vlažna. Visok vrh zasnežene gore je tik ob progi in hlad čutiš ob njenem vznožju. Železniške postajice, ki jih srečujemo, so kot mali parki — pokošena travica, nizke srebrne smreke, vmes cvetoči grmi hortenzij, vodometi in okrasno grmičje, pod katerega je skrbna roka postavila razne figurice živali, prijetno presenečajo potnike ... Izdaja Živilski kombinat »Žito«, Ljubljana, Smartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — odgovorni urednik Peter Romavh, tehnični urednik Slava Gozdni-kar — Naklada 1000 izvodov — Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk Železniška tiskarna, Ljubljana Kar hitro smo bili čez Kras la meji, kjer je imel vlak 25 minut postanka. Formalnosti Pregleda potnih dovoljenj in valute so bile hitro opravljene in nadaljevali smo pot proti Trstu in Benetkam. Na obeh Postajah je bil živahen turistični promet. Po 20 minutah smo se odpeljali naprej proti Padovi. Delal se je že mrak 'n neštete barvne reklame podjetij so mežikale in opozarjale ljudi na svoje izdelke. Prostrana Padska nižina je Polna prekopov, ki osušujejo močvirnato zemljo. Lepo obdelane njive so zasejane s koruzo, vmes pa so v ravni vrsti tudi lepi sadovnjaki in vinogradi. Iz opazovanja nas je zmotil sprevodnik vagona, ki je Prinesel za vsakega dve sve-21 rjuhi, blazino in odejo ter nam v spalniku pripravil ležišča. Namestili smo se tako, 'da so mladi splezali na gor-nJe postelje, starejši pa na srednje in spodnje. Vsak ku-Pe ima 6 ležišč. Okrog 22. JJre že ni nihče več bedel, kajti misel, da bomo drugo dopoldne že v Parizu in da se bo tedaj začelo križarjenje po mestu, ki je zelo utrudljivo, nas je vabila v posteljo k počitku. USTAVILA NAS JE STAVKA Vlak je enakomerno drvel skozi noč in njegov tempo y>as je, zazibal v spanec. Bila •I® ena ura ponoči, ko smo zaslišali na vratih in oknih va-90na razbijanje ter vpitje: »Sciopero, sciopero«, kar po-rn.en' stavko. Vstali smo in gledali skozi okno. Nikjer no-Pene postaje, nikjer nobene hznje luči. Zanimalo nas je, kje smo in zakaj stojimo. Spre-Vo .»ik vlaka in vodič Beograjčanov sta šla ven in se kmalu vrnila z nepričakovano fovico, da smo pred Milanom '"da je v Franciji štrajk na železnicah. Stali bomo na sle-Pem tiru tako dolgo, dokler ?e. nezadovoljstvo francoskih Železničarjev ne pomiri in nam o voli jo prehod čez mejo. v Pravili smo se nazaj na le-Z|sca in počakali jutra. Sonce nas je vzdramilo že zgodaj in začelo neusmiljeno Pripekati na vagon. K sreči 1° nas potegnili na konec že-ezniške postaje v Milanu, da smo lahko uporabili postajne sanitarije, ker je bilo v va-9onu vse zaklenjeno. ■.i ■ rva smo se jezili, češ, daj bomo lahko nadaljevali Pot in kdaj bomo končno na clju. SPREHOD PO MILANU jaze Nekati ere je navdajala bo- , -n, ker so bili domenjeni, . a jih počakajo svojci ali prijatelji v Parizu. Neka Slavon-a je prvič v življenju potoka; šla je v Pariz obiskat'šii- Kmalu smo prišli v območje neštetih bolj ali manj dolgih, a zelo pogostih predorov. Mraz je v njih in od stropa kaplja voda, ki pronica iz zasneženih vrhov. Nestrpno smo pričakovali simplonski predor. Dolg je 24 km in smo se skozenj vozili 11 minut. Tako nas je zazeblo, da smo zaprli vsa okna. Ropot v njem je neznosen in soseda komaj slišiš govoriti. Prepeljali smo se čez široko švicarsko reko Rhone in ob njenem bregu nadaljevali pot po Švici. Ob velikanskem Ženevskem jezeru ležijo prekrasna mesta, polna hotelov in zdravilišč. Ob pol enajstih zvečer smo prišli v znano letoviško mesto Lausanne. Ulice so bile razsvetljene kot podnevi in še dosti prometa je bilo, čeprav je bilo že kar pozno ponoči. Zaključili smo ogled Švice in odšli počivat. Jutri zjutraj se bomo zbudili v Franciji . . . J. Š. (Nadaljevanje prihodnjič) Se en posnetek z obiska tov. Leskoška — ogled laboratorija v upravi žita Letni odmor preživlja velika večina članov naših kolektivov na morju. Ta prizor je še iz Dramlja. Drugi so si pa izbrali potovanje po tujih deželah za svoje razvedrilo na, ki že tri leta tam dela in ji je on plačal potovanje. Bila je vsa iz sebe, ker si ni znala prav nič pomagati. Tudi nepismena je bila in pod njeno sliko v potnem listu sta bila dva križca. Kasneje smo videli tega njenega sina, tipičnega Slavonca, ki jo je en dan in pol, kolikor smo pač kasneje prišli, čakal na postaji oblečen v bosansko narodno nošo in z nazaj zavihanimi opankami. Kar dvignil je svojo mamo od tal in oba sta jokala ob veselem svidenju. Tako smo si imeli priložnost ogledati izven programa Milano, to veliko mesto, ki slovi po svoji operi Scala in po velikanski katedrali Duomo, veličastni mojstrovini v gotskem slogu. Njena notranjščina je mračna in hladna in ljudje se od zunanje vročine hodijo vanjo hladit in odpočit. Z dvigalom te popeljejo na strešno ploščad, odkoder razkazujejo mesto. Vstopnina za dvigalo je zelo visoka, 500 lir. mi pa smo imeli tako malo denarja in še tako dolgo, dolgo pot pred sabo. Bila je sobota in živahno je bilo po ulicah, tako nekako kot v Ljubljani okrog 14. ure popoldne. Vse je hitelo nakupovat. Vstopili smo končno v mestni avtobus, ki nas je peljal na ogled mesta. Ulice so natrpane s prodajalnami tekstila in čevljev, ki so zelo dragi; če so kvalitetni, tudi 12.000 lir ženski par. Mnogo je delikates, mlekarn in slaščičarn, mnogo prodajaln spominkov in različnega blaga, tudi vrednega, a še več kiča in bižuterije. Ko smo se okrog 15. ure popoldne vrnili nazaj na postajo k svojemu vago- vsega po malem za vse - vsega po malem za vse - vsega po ZAPIS Z ZBORA DELOVNIH LJUDI VOLILNE ENOTE UPRAVA ŽITA Predloge naj bi upoštevali! V okviru zborov volil cev in zborov delovnih ljudi skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je imela med prvimi svoj zbor volilna enota Uprava Žita. Udeležba volilcev je bila precej zadovoljiva, prav tako pa tudi razprava, ki se je razvila po posameznih podanih poročilih. Po formalnih aktih izvolitve organov zbora je imel ■uvodno in osrednje poročilo občinski odbornik tov. Ivan Zore. Le-ta je najprej odgovoril na vprašanja, ki so jih postavili volilci na zboru delovnih ljudi 18. avgusta letos. Pojasnil je, da občina nima sredstev za ureditev robnikov ob Šmartinski cesti od Javnih skladišč, ker je nujnejša potreba po ureditvi drugih, važnejših cest. Nasploh pa občina številnih komunalnih problemov ni mogla v celoti rešiti. (Opomba uredništva: Kasneje smo dobili, ob slučajnem razgovoru z referentom za komunalno vzdrževanje pri Skupščini naše občine, še podrobnejše pojasnilo, da bi moralo za urejanje in primerno vzdrževanje cest skrbeti Cestno podjetje in bi moralo prav tako urediti Šmartinsko cesto na tem odseku s tako imenovanimi bankini. S tem bi bila zagotovljena varnost splošnega prometa, zlasti pa pešcev in kolesarjev.) Tov. Zore je tudi posredoval odgovor organov prometne LM, da ni potreben posebej določen prehod za pešce pri vhodu v kombinat Žito, češ da tam ni tako pogostega prometa. Tudi-ta odgovor LM nas ne more zadovoljiti, ker v celoti ne drži, ob tem se pa lahko tudi vprašamo, čemu je torej potrebna v smeri od Javnih skladišč do Žita nazaj omejitev brzine do 60 km na uro? '' ■ ’ Nekoliko podrobnejše obvestilo je podal tov. Zore tudi glede financiranja šolstva v okviru občine ter pojasnil stališča in sklepe glede tega, posebej pa nekatere značilnosti novega zakona o šolstvu, ki predvideva možnosti, da učenci obiskujejo osemletke do 17. leta starosti, razen tega pa bodo učenci, ki niso uspešno dokončali šolanja na osemletkah, lahko šli v uk za razne poklice. Dokaj zanimiv je bil tudi prikaz delovanja gospodarskih organizacij občine Mo-ste-Polje. Vse kaže, da je bilo njihovo delo bolj ali manj uspešno. Družbeni bruto produkt se je povečal za 25 °/o, prav za toliko je približno porastel tudi narodni dohodek. Zvišali so se še osebni dohodki, vse to pa kaže, da so gospodarske organizacije uspešno prebrodile težave po uvedbi gospodarske reforme. V nadaljevanju zbora je tov. Debeljak podal nekatere predloge komisije za osebne dohodke pri DS kombinata, o katerih pa je kasneje že razpravljal DSK in glede tega sprejel tudi ustrezne sklepe. V razpravi, ki je sledila poročilom, so udeleženci zbora dali nekaj predlogov, tako glede ureditve prometa in njegovega zavarovanja, kot glede vožnje avtobusov Ljubljane transporta, dalje glede nekaterih določil pravilnika o osebnih dohodkih in pravilnika o letnih dopustih. • Zbor delovnih ljudi vo- • lilne enote Uprava Žita • je tako v večji meri do- • segel svoj namen, posa- • mezne predloge pa bodo ® odgovorni dejavniki v • okviru kombinata poiz-© kušali posredovati naprej, © da bi bili ugodno in smo- • trno uresničeni. • Prav tako je bil podan • tudi zelo umesten pred- • log, na jbi se predstav- • niki DS kombinata Žito • ter njegovih družbenopo- • litičnih organizacij prek • svojega občinskega od- • bornika povezali s pred- • stavniki družbenopolitič- • nih organizacij oziroma • Krajevnih skupnosti iz • bližnje okolice in skušali • z njimi vred rešiti neka- • tera vprašanja, ki bi jih • lahko uredili z medseboj- • n im sodelovanjem. DS kombinata podpira izobraževanje Nadaljevanje z 2. strani kovna izobrazba biotehnične ali kemične smeri. — na predlog komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti je DS s tajnim glasovanjem izključil iz kolektiva naslednje delavce: Ibra Ibrahimoviča, Janeza Jordasa in Jožeta Baumana. V nadaljevanju seje je bilo na programu delo ob spremembah in dopolnitvah pravilnika o osebnih dohodkih zaposlenih. Predlog za to je dala komisija za OD po poprejšnjih razpravah v kolektivih DE. Sprejeti so bili tile sklepi: — v pekarstvu se dodatek za nočno, delo obračunava s 30 %>, in sicer v proizvodnji, ekspeditu in prevoznem parku, — v pekarni na Šmartinski cesti se uvaja tromeseč-no poskusno individualno nagrajevanje šoferjev, — določijo se normativi za delo v zavijalnici pekarne na Šmartinski cesti, — posebno važen je sklep o nadomestilu za bolezenske izostanke do 3 dni. Nadomestilo OD za prve 3 dni se obračunava takole: 80% za prvo odsotnost v koledarskem letu, 70 % za drugo odsotnost, 60 % za tretjo odsotnost in 50 % za četrto in nadaljnje odsotnosti v koledarskem letu. V primeru nesreč pri delu ali poklicnih obolenj se odsotnost z dela obračuna s 100 %, seveda ne, če se je nesreča pri delu zgodila po krivdi delavca, ker se ni posluževal predpisanih tehničnih sredstev ali sredstev za osebno zaščito pri delu. Tedaj se mu obračunajo izostanki po lestvici, ki je omenjena prej. Za prometno nezgodo pri prihodu ali odhodu z dela se prizna 100 % nadomestilo le, če čas in kraj nezgode potrdi postaja milice ali kak drug uradni organ. Odstotki nadomestila se bodo obračunavali od osnove, ki jo uporablja Komunalni zavod za socialno zavarovanje, to je letno povprečje po zaključnem računu prejšnjega leta. — DS je sprejel tudi sklep o denarni kazni zaradi zamujanja pri prihajanju na delo. Za vsako zamujeno uro se v istem mesecu zniža osnova OD za 0,5 % tako, da delavec izgubi — pri seštevku zamud v celem mesecu — za 8 ur 4 % mesečnega zaslužka. To bi si pri delitvi OD v tem mesecu razdelili delavci v skupini, kateri pripada delavec, ki je zamujal ali izostal. Vi vprašujete, Glasnik odgovarja Vprašanje: Ali lahko delovna organizacija odreja letni odmor delavcu po svoji presoji, ali mora ustreči delavcu, da ima letni odmor po svoji želji in potrebi? Odgovor: V smislu člena 68 temeljnega zakona o delovnih razmerjih določa čas, v katerem delavec med letom izrabi letni dopust, de- lovna skupnost v skladu z naravo in organizacijo dela, pri čemer upošteva delavčevo željo. V smislu člena 69 omenjenega zakona ima delavec pravico izrabiti svoj letni dopust v nepretrganem trajanju, delovna skupnost pa sme z njegovo privolitvijo oz. na njegovo zahtevo odobriti izrabo tega dopusta v dveh delih. 1 L r 4 r 0 6 17 8 9 (0 I HR8 0 'S /6 17 m g| * II ti 0 14 r IS it IT— M M. 0 a 3 6 J j? 36 0 0 34 0 U-0 n VODORAVNO: 1. jed iz moke, 5. skopuška, 10. kratici imena in priimka umrlega slovenskega opernega pevca, 11. odbojkarski klub, 12. sedemnajsta črka abecede, 13. domača žival v Primorju, 14. organ pri kravi, 16. priprava za peko, 18. vsa (4. Skl.), 19. da (češko), 20. tovarna testenin, 22. loščila, 24. oznaka za čistoto zlata, 25. vrsta avtomobila, 27. pogost, 30. testeninski izdelek, 33. ilovica, 34. dvakrat trinajsta, enkrat osemnajsta črka abecede, 35. oče, 36. oksid, 37. nedotakljiv, 39. kmetijska zadruga, 40. kratici imena in priimka slov. dramskega režiserja, 41. je- senska bolezen, 42. močna žgana pijača. NAVPIČNO: 1. živo bitje, 2. vrsta ilovice, 3. svetopisemska oseba, 4. centralni komite, 5. devetnajsta črka abecede, 6. podredni veznik, 7. maščevalec, 8. del roke, 9. rastlina (množ.), 12. obrat Žita, 15. surovina in končni izdelek Žita, 16. delavec v pekarni, 17. lepota, 21. mariborska tovarna avtomobilov, 23. poseduje, 26. jeza (lat.), 28. plod oljke, 29. gosji samec, 30. obrat Žita, 31. tuje žensko ime, 32. moško ime, 36. organizacija združenih narodov, 38. medmet, 39. krajevni odbor. ccuzuedcifo V arhivi smo našli še dve veseli, hi sta zagledali beli dan na zboru borcev v Bistri. NISEM MESAR Dežurni mesar, ki je pripravljal kosilo za borce, se je pred tem zanimal, kakšno je »brojno stanje« in kdaj bo zbor za kosilo: »Tovariš komisar, koliko je ljudi za kosilo?« je dejal tov. Mišu. »Jaz nisem noben mesar, sem le komis. Če bi bil mesar ,bi bila vsa jagnjeta moja, pa tudi odojki. Tako pa imam na skrbi samo ljudi, naše borce,« mu je kot iz topa odgovoril tov. Mišo. »Ja, kako pa se voziš, ali si ga že dal registrirati?« Ta je pa res šoferska. Od kdaj pa mopede registrirajo? POSETNICI IVAN R. RIML Kateri poklic ima ta človek in kje je na delu? IVAN O. BRATOMAJ DOL Katero delovno mesto zaseda ta mož? IZ PEKLA V RAJ Kar lepa skupina borcev in njihovih potomcev se je iz Bistre podala na krajši izlet v Pekel. Nazaj so se vrnili dodobra pregreti in znojni, pa žejni, da je bilo kaj. »Zares je bilo pri ukazu dobro povedano, naj si po prihodu iz Pekla naredimo raj. Kar zares pravi raj je tukaj,« so hiteli izletniki zatrjevati in pri tem na moč iskali senco pod drevesi. REGISTRIRANI MOPED Eden od delavcev Žita je nedavno kupil moped. Ko ga je zagledal šofer Miro, ga je zelo »strokovno« povprašal: TONČEK MAKARONCEK: Draga Mica Štruca, ali vešf kdo so vodilni? MICA ŠTRUCA: Tl si pa res zabit! Vodilni tisti, ki napeljujejo vodo svoj mlin.