Nemci ocHclanjaJo koroškili Slovencev, Nemci s skrbnim očesom gledajo na tiste svoje rojake, ki so ostali izven nemške, odnosno avstrijske države. 01) 'desetletnici versajske mirovne pogodbe, sklenjene in podpisane na Vidov'dan 1919, se je po Nemeiji razlegal klic: »Ne priznamo versajsl.e pogodbe, ki je iveliko število Nemcev pripojila Franciji! Zahtevamo njeno revizijo (spremembo)! Zahtevamo revizijo mej napram Poljski, ker je prtveliko Nemcev »rišlo pod poljsko oblast!« Kar se tiče JSTemcev, ki prebivajo kot manjšine po drugih državah (po Čehoslovaški, Mad garski, Rumuniji, Jugoslaviji, Italiji), zahtevajo rajhovski in avstrijski Nemci, da se tem nemškim manjšinam morajo priznati manjšinske pravice v polnem obsegu. To je stalna zahteva, ki jo Nemčija stavi po svojih zastopnikih pri Društvu narodov pod krinko manj šinskih pravic vseh narodnih manjšin. Ako bi nemške zahteve po varstvu vseh narodnih manjšin bile iskrene in ne samo plašč, s katerim pokrivajo Nemci svoje posebne politične namene, ki jih zasledujejo s svojimi manjšinami po posameznih državah, bi morali Blovenski manjšini na Koroškem dati njene pravice. Pa jih ne dajo in s tem dokazujejo, kakšne namene imajo s svojo borbo za manjšinske pravice. Občni zbor »Političnega in gospodariskega društva za Slovence na Koroškem« 13. junija t. 1. v Celovcu je zopet pokazal dejansko pravičnost Nemcev napram slovenski narodni manjšini v evetli luči. Vse nemške stranke so, kakor so na tem zboru ugotovili zastopniki in zaupniki koroških Slovencev, Bložne v tem, naj se odbije kulturna avtonomija, kakor jo zahtevajo koroBki Slovenci. Vsenemška stranka odfclanja slovenske zahteve kot Izraz iredentizma (stremljenja po odcepljenju od Avstrije), socialni demokratje jih odklanjajo, češ, da avtonomija pomenja delitev Koroške, krščanski socialci pa radi tega, ker se baie ne more zahtevati od nezavednih Slovencev, ki so ob plebiscitu glasovali za Avstrijo, da gredo skupaj z narodnimi Slovenci. Vse nemSke stranke soglašajo v tem, da Slovenci ne smejo dobiti slovenskih oaanJSinskih Sol, in zato so se pogaja- nja v šolskom odseku deželneg^ zbora v Celovcu mesca maja razbila. Kakšno kulturno avtonomijo so Nem ci v tem odseku ponujali koroškim Slo vencem? Na to vprašanje je slovenski deželni poslanec dr. Petek v svojem poročilu na omenjenem občnem zboru odgovoril tako: »Kdor hoCe nadalje biti Slovenec, ta naj se vpiše v kataster, ki naj bo podlaga ljudski skupnosti. Ta ima pravico za svoje otroke ustanavljati in vzdrževati samo slovenske šole. Vse obstoječe utrakvistične in nemške šole pa oslanejo v upravi dežele še nadalje in ta razpolaga z njimi po svoji volji. V teku pogajanj se je spremenil predlog finan ciranja avtonomnih šol v toliko, da skr bita za te šole dežela in občina v slučaju, da so dani pogoji državnega šolskega zakona (40 otrok v okolišu 4 km). Od obstoječih šol slovenskega jezikovnega ozemlja preidejo tiste v upravo slovenske ljudske skupnosti, kjer se 2 tretjini starišev vpišeta v kataster. — Omenjeni način predloga o kult.urni avtonomiji nima nobenega stika s preteklostjo in danim položajem. On lioče spremeniti sedanjo zakonito podlago šolstva in pretvoriti vse utrakvistične šole v nemške. Obencm se hočc poslužiti po plebiscitu in političnil_.razn_erah nastale razdvojenosti koro_n_ib Slo vencev in popačenosti volje starišev v nemške namene.« Dr. Petek kot zastopnik koroških Slo vencev ni mogel v to privoliti. On je zahteval, da naj tvorijo podlago sloven skega avtonomnega šolstva vse dosedanje utrakvistične (dvojezične) šole z vsemi otroci, za katere so te šole obvezne. Samo tako je zagotovljen ponk v slovenskem maternem jeziku. Občni zbor je poročilo poslanca dr. Peteka, kakor tudi njegovega tovariša Starca vzel z odobravanjem na znanje ter nanovo poudaril te zahteve koroških Slovencev: »1. Da v smislu sklepov manjšinskih kongresov vztrajamo pri zahtevi po kulturni avtonomiji. 2. Da pristanemo na kataster na podlagi prostovoljnega priznanja le, ako večina prenese vse manjšinske pravice in dolžnosti na zastopstvo kulturne av* tonomije. 3. Da odločno odklanjamo vsako cepitev slovenskih otrok na dve šolskl oblasti. 4. Da zahtevamo za vse otroke, ki so jih stariši prostovoljno vzgajali v slovenskem jeziku, narodno in domoljubno vzgojo na podlagi maternega jezika po slovenskem učiteljstvu, ki ima ljubezen do slovenskih otrok in slovenske kulture. 5. Nesporno je, da naj so utrakvistične šole šole za koroške Slovecne, ki a svojim zakonito doloCenim slovenskim začetnim učnim jezikom jamčijo rabo narodnega jezika in se bistveno razlikujejo od nemške šole. One vežejo vse koroške Slovence. Pri upeljavi avtonomije je naravno, da vsa ta last slovenskega ljudstva neprikrajšano preide v avtonomno upravo kot pravno naslednico. Ljudska skupnost, ki bi na podlagi katastra ne imela pravice do te po volji starišev nastale in vzdrževane lasti, bi cepila koroške Slovence. Zato na glašamo, da je naš zastopnik moral zahtevati prenos vseh teh šol na avtonomijo in bi vsako popuščanje v tej točki obsojali, posebno še, ker to stališče nikdar ne more ovirati razvoja nemškega šolstva.« Nadalje je občni zbor ugotovil naslednje: »a) Pouk krščanskega nauka v matcrnem jeziku v vseh razredih ljudskih šol je bila doslej neovirana last slovenskega ljudstva. Sedaj se nam skuša prikrajšati tudi ta pravica s tem, da hočejo šolske oblasti odstraniti sl9vcnski pouk veronauka v višjih razrcdih, Uverjeni smo, da cerkvena oblast ne bo popuščala od svojih načel in da bo zavrnila vsak poizkus vmešavanja v svoj delokrog. — Z zadovoljstvom vzamemo na znanje, da sta naša zastopnika zahtevala pouk veronauka v nadaljovalnih šolah in obžalujemo, da je večina deželnega zbora veronauk odklonila. b) Obsojamo, da se še vedno izključuje koroške Slovence iz gospodarskih zastopstev, za katere plačujemo. Zato zahtevamo, da se takoj uvede zakon o kmetijski zbornici, ki naj da koroškim Slovencem možnost soodločbe in sodelovanja.« Na tem celovškem zborovanju so za* stopniki in zaupniki koroških Slovencev govorili določno in odločno. Jasno so poudarili zahteve slovenske manjši- ne ter obenem ugotovili, da nemška ve čina dosedaj niti ene teh zahtev ni izpolnila. S takozvano kulturno avtonomijo, ki jo nemške stranke ponujajo Slovencem, ne bi bila izpolnjena niti ena zahteva narodnih Slovencev, marveč Nemci nameravajo z njo od narodnozavednih Slovencev odtrgati nezavedne, ki so ob plebiscitu glasovali za Avstrijo ter se imenujejo nemškoljub ne. Te hočejo naprej popolnoma po nemčiti, zoper narodno-zavedne Slo vence pa začeti zatiralno borbo kot ire dentiste, kot neprijatelje Avstrije. Ta ko Nemci v praksi (v dejanjih) izvršujejo načelo manjšinskega varstva, za koje se toliko potegujejo, kadar je njim v prid.