socialistična republika slovenua skupščina občine ljubljana-šiška izvrSnisvet
61007 Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1 P. p. 79, telefon 555 021 Številka: 10-11/87-K.N    . Datum: 24-. 3. 1987
POROČILO O DELU IZVRŠNEGA 
SVETA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA-ŠISKA V LETU 1986
Izvršni svet je kot kolektivni izvršilni organ v preteklem lctu v skladu s svojimi pristojnostmi, ki mu jih dajejo ustav;i, zakoni in statut občine v okviru delegatskega sistema izvajali sklepe. stališča oz. usmeritve, ki jih je sprejela skupščina občine Ljubljana-Siška.
S tem gradivom želimo prikazati najpomembnejše aknvnosti in glavne značilosti delovanja izvršnega sveta pri uresničevanju nje-gove odgovornosti za stanje na posameznih področjih družbeno-ekonomskega življenja. za izvajanje politike in izvrševanja skle-pov, ki jih je sprejela skupščina občine in pri usklajevanju, usmer-janju in nadzorovanju dela upravnih organov.
1. Normativna ureditev položaja izvršnega sveta
Položaj in vloga izvršnega sveta je oprcdeljena v ustavi, sistem-skem zakonu in v statutu občine.
IzvrŠni svet kot izvršilni organ skupščine skrbi v mej|ih pravic in dolžnosti občine za izvajanje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih sploših aktov občinske skupščinc, za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov ter je odgovoren skupščini za stanje v občini. Pri izvrševanju svojih funkcij se izvršni svet povezuje z organizacijami združenega dela, z njihovimi splošnimi združenji in gospodarsko zbornico, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, z drugimi družbenopolitič-nimi skupnostmi in z družbenimi organizacijami ter društvi zaradi demokratične izmenjave mnenj pri pripravi in sprejemanju pomembnih odločitev in zagotavljanju pogojev za njihovo uresni-čevanje. Izvršni svet določa splošne smernice oz. zavzcma načelna stališča o temeljnih in drugih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drugih predpisov, odlokov ter drugih splošnih aktov občinske skupščine.
Izvršni svet sodeluje s krajevnimi skupnostmi glede vprašanj, ki so pomembna za njihovo delovanje. Obravnava njihove pobudc in • predloge ter jih preko občinske skupščine ali neposredno obvešča o svojih stališčih.
Z družbenopolitičnimi organizacijami v občini sodeluje glede .vprašanj, ki so pomembna za te organizacije in za uresničevanje njihove vloge. Na njihovo zahtevo jin\ posreduje poročila, podatke, pojasnila in mnenja, ki so pomembna za spremljanje in ocenjevanje njegovega de!a, obravnava pobude, predlogc, pri-pombe in druga stališča DPO ter jih obvešča o svojih stališčih, sprejetih ukrepih in njihovemu uresničevanju. Izvršni svet zlasti sodeluje s pristojnimi organi DPO pri predlaganju in sprejemanju ukrepov za učinkovito izvajanje dogovorjene politike ter pri ureja-nju drugih vprašanj, ki so pomembna za uresničevanje pravic in dolžnosti IS in DPO v občini.
Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo orga-nov samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja dogovorjene politikc, odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela skupščina.
V okviru uresničevanja svojih pravic in dolžnosti iivvšni svet sodeluje z izvršnim svetom SML in IS skupščin ljubljanskih občin pri izvajanju svojih nalog, ki so skupnega pomena za mesto in občine. To sodelovanje se uresničuje z udeležbo predstavnikov izvršnega sveta in upravnih organov v komisijah. delovnih telesih, koordinacijah in drugih skupnih telesih.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška dela in odloča o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah. Za uspešnejše uresničeva-nje svoje funkcije ustanavlja stalna in občasna delovna telesa, ki predhodno obravnavajo zadeve iz pristojnosti izvršnega sveta.
2. Naein in oblike dela izvršnega sveta
Osnovne usmeritve za delo izvršnega sveta v tem obdobju so bili družbeni plan in letna resolucija za njegovo izvajanje, lctni pro-gram dela skupščine občine ter stališča in usmeritve družbenopoli-tičnih organizacij. Pri uresničevanju svojc odgovornosti za stanje v občini je izvršni svet spremljal stanje na posameznih področjih v
občini, vztrajal na spoštovanju zakonitosti ter nastopal z ukrepi in z aktivnostmi, ki so potrebne za zagotavljanje splošnih interesov družbe ter pravie občanov in ob tem nastopal z ustreznimi pobu-dami tcr o tem ob:eščal skupščino.
V sedanjih družbenoekonomskih razmerah se je vloga izvršnega sveta odražala predvsem pri spremljanju gospodarskih gibanj v občini.
Izvršni svet si je prizadeval izvajati svojo funkcijo lako, da je sodcloval pri razreševanju družbenoekonomskega položaja organi-zacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij v naši občini.
Kljub zaostreni gospodarški situaciji, v kateri se nahajamo, je izvršni svet pri svojem delu vztrajal, da so se gospodarski problemi organizacij združenega dela v naši občini reševali po samoupravni in delegatski poti, da se je zavedal, da lahko vsestransko usklajeni gospodarski in družbeni razvoj občine dosežemo le z izjemnimi napori vseh subjektov. Pri tem je potrebno še zlasti izpostaviti prizadevanja za ohranjanje rasti proizvodnje, prestrukturiranje gospodarstva in usklajevanje vseh oblik porabe z razpoložljivim dohodkom.
V  letu 1986 je imel izvršni svet 56 sej, na katerih je obravnaval 665 točk dnevnega reda. Od vseh točk dnevnega reda, je bilo približno 40% problemskih (analize, poročila, informacije in pred-logi), 35% normativnih in 25% formalnih.
V skladu s poslovnikom je izvršni svet imenoval in v svoje delo vključeval delovna telesa in delovne skupine, ki so bistveno prispe-vale k njegovemu kvalitetnejšemu delu, zlasti pri spremljanju in proučevanju posameznih zahtevnejših področij oz.  problemov. Posamezni člani izvršnega sveia so delovali neposredno pri razre-ševanju nekaterih problemov v OZD.
Pri svojem delu se je izvršni svet posluževal direktnega povezo-vanja s posameznimi subjekti v občini, tako na področju gospodar-stva kol negospodarstva in krajevnih skupnosti. V ta namen je tudi organiziral več sej v OZD, da bi se na ta način konkretno in celovito seznanil z njihovo problematiko in hkrati z njimi poiskal ustrezne rešitve. Poleg povezovanja z orgnizacijami združenega dela v občini in njihovimi upravnimi organi. se je izvršni svet uspešno povezoval tudi z ostalimi ljubljanskimi občinami kot tudi ostalimi občinami v republiki, kjer imajo naše DO svoje TOZD ali enote ali pa so tam sedeži delovnih organizacij naših TOD. Skupno z njimi je razreševal skupne probleme in interese ter oblikoval ustrezne usmeritve za delo, še zlasti na področju gospodarstva. Ti stiki in sodelovanja so izredno koristni, saj pomenijo korak k odpravljanju lokalnih (občinskih) interesov ter tako prispevajo k večji integriteti združenega dela.
3. Družbeno planiranje in gospodarstvo
V  prvem letu srednjeročnega obdobja 1986-1990 je gospodar-stvo občine poslovalo pod ostrejšimi pogoji kot v preteklosti. Ti pogoji so, glede na strukturo šišenskega gospodarstva, s svojim spreminjanjem  neposredno in zato takoj, vplivali na poslovne procese v organizacijah združenega dela. Nosilec gospodarskega in drugega razvoja občine tj. predelovalna industrija, je takoj začutila posledice vseh sprememb iz sprejetih ukrepov ekonomske poli-tike. Elementi poslovnega procesa so z družbenim prevrednote-njem povzročili hitrejšo rast stroškov energije, surovin in reproma-terialov ter obresti za najemanje kratkoročnih kreditov (za obratna sredstva) glede na zatečeno strukturo virov sredstev. Tem zaostri-tvam so zelo različno sledile OZD glede na interno elastičnost prilagajanja spremenjenim pogojem oziroma glede na strokovno usposobljenost in tudi pripravljenost. Globalno se je to odrazilo v nižji rasti akumulativne in reproduktivne sposobnosti občinskega gospodarstva, na mikro nivoju posamičnih ekonomskih subjektov, pa v problematiki poslovanja z motnjami oz.*izgubami in z neus-klajenimi delitvenimi razmerji v posameznih obračunskih obdobjih leta 1986, s problematiko izvajanja načftovanih naložb in visoko fluktuacijo kadrov. Izraziteje se je vse to odražalo v organizacijah združenega   dela,   ki  so   intenzivno  vključene   v   mednarodno menjavo in jim prilivi od realiziranega izvoza blaga pomenijo pomembno postavko pri formiranju prihodkov ali v organizacijah združenega dcla, kjer je proizvodni ciklus bistveno odvisen od zagotovitve uvoza določenih pozicij materialne bilance.
V  takšnih okvirih je potekala aktivnost izvršnega sveta pri nalogah tekočega spremljanja poslovanja v gosp6darskih organiza-cijah združencga dela in ukrepanje. Težnje v organizacijah združe-nega dcla po odstopanju od družbenih usmeritev delitve dohodka (in sredstev OD ter skupne porabe) so terjale usklajeno aktivnost izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, delegatske skupš-čine irt družbenega pravobranilca samoupravljanja ter nivojsko povezanost občine, mesta Ljubljane in republike. Devetmesečni rezultati in prvi podatki za celo leto 1986 kažejo na določeno
potrditev te aktivnosti, čeprav so ocjraz tudi sprememb v obračun-skem sistemu in poizkusov OZD, da si preko zadnjega tromesečja leta 1986 zagotovijo ugodnejšo osnovo za oblikovanje OD v letu 1987. Običajno periodično spremjjanje delitvenih odločitcv na osnovi periodičnih obračunov organizacij združenega dela je bilo v letu 1986 dopolnjeno z mesečnim ugotavljanjem upravičenosti povišanih izplačil mesečnih akonta,cij osebnih dohodkov, kar je zahtevalo poseben pristop zaradi o.bčutljivosti problema, objek-tivne presoje in velikega števila subjektov. Ugotavljamo, da je izvršni svet s svojo metodo dela za,gotovil optimalno ažurnost in strokovno presojo v okviru pogoj^v, danih s strani organizacij združenega dela, SDK, Republišk^ga komiteja za delo. Dajanje mnenj o upravičenosti povečanja izplačil osebnih dohodkov se je odvijalo tudi pod časovno presojo, ko organizacije združenega dela niso pravočasno zagotovile podatkov, potrebnih za strokovno presojo ali pa niso posredovale po^atkov po navodilih izvršnega sveta, s katerimi se je omogočal enaten pristop za vse organizacije združenega dela. Dogajalo se je tudi, da je moral izvršni svet oz. upravni organ pozvati OZD naj dostavi vlogo, ker smo se zavedli posledic izpada pričakovanega upravičenega dviga osebnih dohod-kov (HE Medvode).
Posredna odgovornost izvršnega sveta za izplačilo oscbnih dohodkov v organizacijah združenega dela kot je bila prenešena s stališči republiškega odbora na izvršni svet Skupščine občine, pa ni bila spre^mljana s temu primerno podporo republiškega komitcja za delo. Šlo je za nesprejemljive izpade v prenosu informacij ali pri dajanju navodil s strani Republiškega komiteja za delo, ko so bile organizacije združenega dela in SDK prej obveščene o postopkih pridobivanja soglasij izvršnih svetoy za dvig osebnih dohodkov, kot pa izvršni sveti občin, ki so ta mnenja dajali. Ko je šlo za odločitve o rasti osebnih dohodkov v EGS pa so bila republiška stališča sprejeta prepozno glede na izplačilne dneve v organizacijah združenega dela EGS. Iz teh relacij je bil izvršni svet prisiljen sprejemati samostojne odločitve brez formalne osnove s tehtanjerii posledic, ki jih zavlačevanje z odločitvijo lahko povzroči v OZD in posledic morebitne neusklajenosti $ kasneje sprejetimi republi-Ikirai usmeritvami.
Izvršni svet je s posebno pozornostjo spremljal skupino organi-zacij združenega dela, ki dalj časa poslujejo na meji rentabilnosti oz. z motnjami v poslovnem procesu. Med temi organizacijami združenega dela smo izpostavili tiste, za katere je izvršni svct ocenil, da brez vključevanja DPS oz. SOZD ne bo mogoče zagoto-viti normalnega poslovanja. V DO Vektor so bili v letu 1986 izvedeni ureditveni ukrepi, sprejeti na zadnji seji Skupščine občine decembra 1985. V DO Color je že pred izkazano izgubo zahteval izdelavo programa za saniranje stanja celovite DO in v sodclova-nju s SOZD Kemija spremljal uresničevanje sanacije v letu 1986. V DO Agrostroj je izvršni svet nastopil kot predlagatelj začasnega ukrepa družbenega varstva za odpravo ncpravilnosti in nezakoni-tosti v poslovanju. Izvršni svet je zadržal pristop iz preteklosti, ko se jevključeval v sanacijske postopke že v fazi ocerijevanja vzrokov za poslovanje z motnjami ali z izgubo. Z oblikovanjem svojih stališč na izdelane (pred) sanacijske programe je Izvršni svet želel podati svoj vidik na predlagane mojme načine reševahja stanj v OZD. Neposredno se je vključeval tudi v zagotavljanje virov sredstev za pokrivanje izgub preko ^klada skupnih rezerv gospo-darstva občine in z direktnimi stiki z potencialnimi sanatorji. Da bi se oblikovale in realizirale naloge iz sanacijskih programov v DO LPP, DO Color, DO Mikroelektronika, DO Stavbenik in DO Agrostroj je izvršni svet aktiviral tudi predstavnike SOZD (Kemija, Iskra, 1MOS, ZPS, Viator), izvršne svete drugih občin in IS SML ter republiški izvršni svet.
Sanacijski postopki nekaterih organizacij združenega dela so vključevali ali pa so se nadaljevali kot postopki sprememb statusne organiziranosti: Agrostroj, Color, DO Videomatika. Spremembe organiziranosti, izvedene v DO Lek, Tuba, Pivovarna Union, ŽG PEP in ŽG TTG Slovenijaturist,,so se navezovale na*ciruge vzroke, od katerih so bili izpostavljeni pogoji racionalnejše organiziranosti poslovnotehnoloških procesov in izvajanje posameznih funkcij v • DO. Na tem področju je prihajalo do ekstremno različnega vklju-čevanja izvršnega sveta. O nekaterih spremembah organiziranosti je bil izvršni svet obveščen, ko so bili v OZD zaključeni že vsi postopki (ŽG TTG Slovenijaturist in ŽG PEP). V primerih, kjer je organizacija združenega dela obvestila izvršni svet o svoji nameri in ga seznanila z elaboratom o upravičenosti postopka, je izvršni svet s svojimi stališči ocenil namero in primernost elaborata za obravnavo med delavci v OZD ter podal svoje predloge in pri-pombe (Agrostroj, Color).
Področje družbenega planiranja je bilo v postopkovnem in vse-binskem smislu obremenjeno s problematiko, ki je bila značilna že za sprejemanje in rebalansiranje srednjeročnih planov in letnih načrtov v preteklem obdobju 1981-1985.
19
Pri izdelavi letne resolucije srrio ponovno naleteli na probjem časovnega zaostajanja pri oblikovanju izhodišč in temeljnih usme-ritev med nivoji zveze. republike. mesta in občine. Ker so se planske resolucije teh DPS obravnavale in sprejemale istočasno, smo ocenjevali, da so bili pozrtani različni nivoji odločanja o ukrepih, ki naj vplivajo na gospodarstvo in družbeno življcnjc tudi v občini, zato nismo povzeli nalog iz mestnc io republiške resolu-cije.
Pri oblikovanju resolucije občine je izvršni svet upošteval načela realnosti načrtovanih ciljev za letošnje leto. Načrtovane naloge na področju gospodarstva so bile v celoti usklajene z nalogami. ki so jih temeljni nosilci predvideli v gradivih za sprcjem njihovih gospo-darskih načrtov in zato predstavljajo konkretne zadolžitve. Naloge za leto 1987 so bile usklajevane ludi z nalogami opredeljenimi v družbenem planu občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990. Za posamezne naloge je izvršni svet opredelil konkretne nosilce, pri čemcr je moral v obravnavi osnutka in prcdloga posebej opozarjati na nujnost dogovarjanja in usklajevanja planskih nalog in o prioriteti teh nalog iz področij stanovanjsko-komunalnega gospodarstva preko delegatskega sistema v Komunalni skupnosti ljubljanskih občin in v Samoupravni stanovanjski skupnosti Ljub-ljana.
Potrebno je bilo precej napora, da so se opredelili usklajeni kvantificirani cilji razvoja občine Ljubljana-Šiška in mesta Ljub-ljane.
Z usklajenimi aktivnostmi sta ižvršni svet in OK SZDL pripo-mogla k oblikovanju realnejših ciljev razvoja v KS in aktivno sodelovala pri usklajevanju planskih nalog KS in SIS materialne proizvodnje. Kljub stalnemu spremljanju postopkov izdelave in sprejemanja letnih in srednjeročnih planskih aktov in večkratnega opozarjanja na nezaključene postopke. nekaten lemeljni nosilci šc nimajo sprejetih vseh planskih aktov. Izvršni svet pripravlja o tem širšo informacijo kot izhodišče za enoten pristop izvršnega sveta. družbenega pravobranilca samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij.
4.  Urejanje proslora
Na področju urejanja pTostoia je bilo teiišče aktivnosti v prete-klem letu poleg obravnave in sprejema prostorskega dela družbe-nega plana usmerjeno na pripravo prostorskih izvedbenih aktov.
Ob tem se je izvršni svet srečeval večkrat z velikimi odpori glede vsebine prostorskih izvedbenih aktov klub temu, da je bila osnovna namenska izraba prostora že jasno oprcdeljena v spreje-tem družbenem planu. Usklajevanje interesov v prostoru poteka zelo počasi in z velikimi težavami zaradi različnega gledanja na njegovo nafnensko rabo. To se odraža pogosto v nasprotujočih si interesih krajanov na eni strani, ki večkrat ne želijo v svojem okolju nobenih gospodarskih dejavrtosti in delacev na drugi strani, ki si želijo zagotoviti prostor za norlnalni razvoj svojih dejavnosti. Interesenti za prostor pozabljajo, da je Krajevna skupnost mesto usklajevanja interesov, ker je le tvorho sožitje krajanov in delavcev združenega dela temelj za normalno delovanje sistema. To pa zahteva da pojamezni interesenti poieg svojih interesov upoštevajo tudi interese drugih interesentov in z vsklajevanjem pridejo do skupnega interesa. Nevzdržno je stališče posameznih skupin kraja-nov v krajevni skupnosti, ki vztrajajo, da se na njihovem območju razvijajo le tiste gospodarske dejaVnosti, ki siužijo neposredno krajanom te krajevne skupnosti, prav tako pa tudi stališče posa-meznih OZD, ki pa želijo graditi ne glede na posledice, ki lahko v prostoru nastanejo za krajane.                    ,
Omeniti velja nezadovoljstvo in odpor krajanov Gamelj, Vaš-Goričan in Podutika do z družbenim planom predvidene izrabe prostora na njihovem območju. Tak odpor, je ne le oviral sprejem družbenega plana. temveč so problemi prisotni še naprej, ko se Se bolj očitno pojavlja odpor do sprejetnanja prostorskih izvedbenih aktov, kot aktov za izvajanje sprejetega družbenega plana.
Izvršni svet je v preteklem letu skušal zagotoviti izdelavo pro-storskih izvedbenih aktov v najkrajšem času, vendar pa prihaja do zamud zaradi premajhnih delovnih kapacitct pooblaščenih organi-zacij in dejstva, da mora sodelovati pri njihovi izdelavi cela vrsta drugih institucij, ki varujejo naravno in kulturno dediščino ter zagotavljajo ustrezna varovanja okolja in občanov z vseh vidikov.
Za ublažitev položaja, v katerem se srečujemo s še neizdelanimi prostorsko izvedbcnimi akti za obdobje 1986-90 jc skupščina občine sprejela Odlok o ugotovitvi, kateie sestavine zazidalnega načrta in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1986-1990. Razumljivo jc, da stanje, ko je potrebno dalj časa čakati na pridobitev ustreznih odločb (lokacijskih, gradbenih. razna potr-dila . . .) pogojuje nezadovoljstvo občanov in delovnih Ijudi. Res
20
pa je. da bi se tudi krajani z več truda in prizadcvanji do izvajanja vsebine družbenega plana lahko bolj tvorno in z družbeno pravil-nim odnosom do izrabe prostora vključevali v izvajanjc že sprejetih prostorskih zasnov družbenega plana. Tako bi hitreje in uspešnejše sprejemali že izdelane posamezne faze prostorskih izvedbenih aktov. Postopki pri izvajanju sprejetih planskih aktov zahtevajo vso odgovornost sodelujočih ter spoštovanje strokovnega znanja izdelovalcev prostorskih izvedbenih aktov.
Večkrat neustrezno in strokovno pomanjkljivo izdelana prostor-ska izvedbena dokumentacija ima tudi za posledico kasnitve pri sprejemanju le-teh, oz. kar je še huje, zelo zapletene postopke za spremembo že sprejetih dokumentov.
Novc oz. dodatne ugotovitve je mogoče uveljaviti le s spremem-bami in dopolnitvami družbenega plana po enakih postopkih. kot je bil le-ta sprejet. Tako se postavlja kot problem. ki ga je potrebno razrešiti, lokacija Usluge, Doma varnosti, skakalnice, območja Gabrnik itd.
Družbeno in prostorsko planiranje je kontinuiran proces, zato jc tudi razumljivo, da se družbeni plan spreminja in dopolnjuje. to jc prilagaja danim časovnim situacijam. Glede na postopek in potre-ben čas za take popravke pa moramo vložiti veliko več naporov in prizadevanj v posredovanje pobud pristojnim organom. da sc postopki kolikor se le da v okviru obstoječe zakonodaje skrajšajo in racionalizirajo.
5. Dmžbene dejavnosti
Pri OZD družbenih dejavnosti je izvršni svet s posebno požor-nostjo spremljal uresničevanje ciljev dolgoročno gospodarske sta-bilizacije in racionalno porabo sredstev, ki jih združeno delo namenja financiranju programov SIS družbenih dejavnosti.
Izvršni svet je s posebno pozornostjo spremljal doslcdno izvaja-nje družbenega dogovora o razporejanju osebnih dohodkov ter usklajevanje OD delavcev v družbenih dejavnostih z gospodar-stvom, ki se je pospešeno izvajalo predvsem v zadnjem tromesečju preteklega leta. IzvrSni svet ugotavlja, da je bilo izenačevanje OD delavcev v družbenih dejavnostih v mesecu decembru preteklega leta uspešno izvedeno na področju kulture, srednjega izobraževa-nja in zaposlovanja, na ostalih področjih pa je zaostajanje še prisotno.
Razen gradiv in problematike, ki je bila posredovana s področja družbenih dejavnosti skupščini občine, je izvršni svet tekoče spremljal tudi razreševanje aktualnih problemov s tega področja in pri tem dal več pobud glede prioritete naložb, ki so bile posredo-vane izvršnemu svetu SRS ter pobude glede vsebinskega razreše-vanja problematike s področja vzgoje in izobraževanja, naravne in kulturne dediščine, varstva spomenikov NOB in socialističnc revo-lucije in financiranja mejnih dejavnosti.
Izvršni svet je v preteklem letu dal več pobud za razreševanje aktualnih problemov s področja predšolske vzgoje in izvajanja predšolskega pouka, ob poročilu o srednjem usmerjenem izobra-ževanju v Ljubljani pa je podprl usmeritve glede nadaljnjega razreševanja aktualnih vprašanj s tega področja. Pri tem je izvršni svet posebej podprl vse aktivnosti v zvčzi z nadaljnjim pridobiva-njem manjkajočega učnega prostora v Železnižki srednji šoli, v Srednji šoli tehniških strok Franca Leskoška-Luke (izgradnja telo-vadnice) in v Srednji šoli za elektrpniko (dopolnjevanje opreme učnih delavnic). IzvrSni svet je dal več pobud tudi glede prioritete naložb, ki so bile posredovane izvršnemu svetu SRS za območje občine Ljubljana-Šiška, pri temer je bilo v preteklem lctu uspešno razrešeno tudi vprašanjp zagotovitve sredstev za odkup prostorov za centralno knjižnico Siška.,
6. Davčna politika ter skupna in splošna poraba
Na področju družbenih prihodkov je izvršni. svet posvečal posebno skrb izvajanju davčne politike in racionalni porabi prora-čunskih sredstev. Pri oblikovanju davčne politike v občini je izvišni svet upošteval vse sprejete dogovore. Tako dogovorjena načcla in • stališča so upoštevana pri sprejemanju lastnih pravnih aktov s tega področja. Pri tem je izvršni svet posebej skušal z ustreznimi reSitvami vzpodbuditi razvoj osebnega dela, njegovo materialno krepitev, izvozno usmerjenost in invesliranje v raziskovalno dcjav-nost kot tudi dohodkovno povezovanje osebnega dela z združenim delom. kar še posebej velja za področje kmctijstva.
V resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovc-nije za obdobje ieta 1986 do 1990 v letu 1986 je na področju splošnih družbenih potreb v občinah določeno, da smejo izvirni prihodki za spiošno porabo v občinah rasti v višini 95% nominalne rasti dohodka na ravni SR Slovenije v letu 1986.
Poraba občine je bila naravnana skladno z dogovorom o izvaja-nju politike na področju splošne porabe na ravni občin -v SR Sloveniji v letu  1986. ViSina dogovorjene porabe v obdnah in
mestu Ljubljana za leto 1986.
Upoštevaje določila dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letih 1986 in 1987 smo lahko ob 93,31% izterjavi davkov in prispevkov občanov presežek priliva teh prihodkov uporabili za povečanje proračunske porabe.
S tako oblikovano proračunsko porabo občine smo vsem porab-nikom proračuna. katerim zagotavljamo sredstva za redno dejav-nost zagotovili 93,9% rast osebnih dohodkov na izhodiščnoosnovo za leto 1986, 90% rast materialnih stroškov glede na stroškc v letu
1985 in amortizacijo obračunano po veljavnem zakonu o amortiza-ciji družbenih sredstev.
7.  Ljudska obramba in družbena samozaščita
Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je izvršni svet posvetil pozornost prizadevanju za večjo obrambno in samozaščitno sposobnost vseh nosilcev obrambno-varnostnih priprav v občini v skladu s sprejetimi planskimi dokumenti, usme-ritvami organov DPO in skupščine ob upoštevanju aktualno voja-ško-političnih, ekonomskih in notranjih razmer.
Na podlagi Zvezne metodologije o izdelavi obrambnih načrtov je izvršni svet v sodelovanju z upravnim organom določil ukrepe in naloge, katere morajo načrtovati in izdelati KS, OZD, SIS ter druge samoupravne organizacije in skupnosti in upravni organi.
Izvršni svet si je prizadeval za nadaljnje podružbljanje obramb-nih priprav ter usmerjal delo pri dopolnjevanju in medsebojnemu usklajevanju obrambnih načrtov. Glavne aktivnosti na področju mobilizacijskih priprav je usmerjal v dograjevanje mobilizacijskega sistema, dopolnjevanja načrtov in usposobljenosti izvajalcev.
Redno je spremljal in se vključeval preko resornih organov v aktivnosti na področju usposabljanja za obrambo in zaščito. Nepo-sredno se je vključeval v vaje, ki so bile oblika usposabljanja in praktičnega preverjanja znanja. Na področju varnostnih priprav je bila aktivnost usmerjena na dopolnjevanje varnostnih načrtov na podlagi usmeritev komiteja za SLO in DS SR Slovenije in občine. Pri tem je izvršni svet pozornost namenil zaščiti družbenega pre-moženja, varnosti v cestnom proijietu in problematiki požarne varnosti. Na podlagi obravnave te problematike je izvršni svet sprejemal usmeritve in zaključke za preprečevanje in odpravljanje družbeno škodljivih in nevarnih dejanj.
Usmeritve in zaključki izvršnega sveta pri temeljnih subjektih obrambnega načrtovanja niso j?ovsod dovolj zaživeli. Vzrok za to je predvsem premajhna vloga kolektivnega oziroma timskega dela, saj še vedno dela na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pri nekaterih subjektih sloni na posameznikih oziroma referentih na tem področju.
8.  Kadrovska politika
Izvršni svet je redno ocenjeval dela poslovodnih organov organi-zacij združenega dela, ki so ob razpisih ponovno kandidirali. Pri oceni njihovega dela je zlasti upošteval rezultate poslovanja v preteklih štirih letih, sprejemanje in izvajanje družbenih dogovo-rov in samoupravnih sporazumov, zunanje-trgovinsko poslovanje v smislu izvoza blaga in storitev, stanje na področju varnostnih in obrambnih načrtov ter usklajenost notranjih samoupravnih sploš-nih aktov z zakonodajo. Pri oblikovanju ocen ni imel vedno pred seboj oceno dela, ki jo je podal organ upravljanja organizacije in letnih ocen dela posameznih poslovodnih organov. Izvršni svet ugotavlja, da letno ocenjevanje poslovodnih organov že v večini organizacij združenega dela ni zaživelo,
Izvršni svet je pri svojem delu spremljal gibanje kadrov v občini. Kvalifikacijska struktura se iz leta v leto sicer izboljšuje, toda glede napotrebe, ki jih izkazuje nova tehnologija je dodatno izobraževa-nje že zaposlenih delavcev preskromno in je na to opozarjal organizacije združenega dela. Prav tako je tudi ugotavljal, da imajo učenci in študentje, ko končajo svoje šolanje, premalo strokovnega znanja, zato je vzpodbujal organizacije združenega dela, da bolj sodelujejo pri pripravi učnih programov v šoli in da materialno pomagajo šolam opremljati učne delavnice z najsodob-nejšimi učnimi pripomočki.
9.  Krajevne skupnosti
Na področju delovanja krajevnih skupnosti so bile aktivnosti izvršnega sveta usmerjene predvsem na njegovo vključevanje v razreševanje konkretnih problemov posameznih krajevnih skup-nosti.
Na podlagi poročil o delu in problematiki krajevnih skupnosti v letu 1985 je izvršni svet opredelil konkretne naloge posameznih upravnih organov pri reševanju v poročilu izpostavljenih proble-mov in vpraSanj. Izvršni svet sc je vključeval tudi neposredno v
posamezne aktivnosti krajevnih skupnosti na področju reševanja komunalne problematike, prostorskih pogojev za delo krajevnih skupnosti ter v razprave q urejanju prostora.
Pri urejanju problematike financiranja delovanja krajevnih skupnosti je izvršni svet skušal zagotoviti nove vire financiranja. Tako je sprožil potrebne aktivnosti za sklenitev samoupravnega sporazuma s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za sofinanci-ranje njihovega delegatskega sistema v krajevnih skupnostih in za sklenitev samoupravnega sporazuma z združenim delom za izbolj-šanje prostorskih pogojev za delo krajevnih skupnosti. Predložena sporazuma nista bila sklenjena, pa je ostal kot edini vir financira-nja tudi v letu 1986 občinski proračun. Dana je bila tudi pobuda za ureditev odnosov.v delovni skupnosti delavcev krajevnih skupnosti in za ureditev odnosov, med delovno skupnostjo in krajevnimi skupnostmi, saj neurejeni odnosi ovirajo opravljanje posameznih nalog in zagotavljanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo zaposlenih delavcev.
10. Delo upravnih organov
V  letu 1986 je izvršni svet v okviru svoje funkcije nadzoroval delo upravnih organov in strokovnih služb ter koordiniral delo upravnih organov, tako pri pripravi posameznih rešitev kot tudi pri izvajanju nalog na področjih, kjer je bilo sodelovanje med uprav-nimi organi potrebno. Izvršni svet je med letom večkrat kritično ocenil nedoslednost pri programiranju in izvajanju nalog iz pristoj-nosti upravnih organov na kar je izvršni svet opozoril tudi predstoj-nike le-teh.
V skladu s sprejetimi skupnimi izhodišči za organizacijo občin-ske uprave v SR Sloveniji in sprejetim statutom občine je izvršni svet pripravil, občinska skupščina pa sprejela odlok o ustanovitvi. organizacije in delovnem področju upravnih organov in strokovnih' služb občine ter odlok o organizaciji in delovnem področju sekre-tariata občinske skupščine. S sprejetima odlokoma je zmanjšano število upravnih organov na 6, vsklajeno delovno področje posa-meznih upravnih organov z deli in nalogami, ki jih stvarno oprav-ljajo, a strokovno in organizacijsko tehnična opravila za skupščino, izvršni svet in upravne organe združena v 4 samostojne službe. Na pobudo izvršnega sveta so se delavci upravnih organov in strokov-nih služb samoupravno organizirali iz dotedanjih štirih v eno skupno delovno skupnost.
Na področju izboljšanja materialnih pogojev za delo upravnih organov in strokovnih služb občine so bile aktivnosti izvršnega sveta usmerjene predvsem na urejanja poslovnih prostorov, na vkijučevanje računalniške obdelave v informacijski sistem uprav-nih organov ter na zagotavljanje sredstev za dovoljeno izplačilo osebnih dohodkov in skupne porabe. Za potrebe upravnih orga-nov in strokovnih služb je bila nabavljena potiebna pisarniška oprema in usposobljeni obstoječi pisarniški prostori za nemoteno opravljanje del in nalog. Inštaliran je nov računalnik DELTA 800, ki je orpogočil vključitev dodatnih obdelav za potrebe uprave za družbene prihodke in vključevanje posameznih obdelav podatkov za potrebe računovodske službe upravnih organov in strokovnih služb občine in računovodske službe krajevnih skupnosti. Zago-tovljena so bila potrebna sredstva za izplačilo osebnih dohodkov delavcev upravnih organov in strokovnih služb občine in računo-vodske službe krajevnih skupnosti. Zagotovljena so bila potrebna sredstva za iz, lačilo osebnih dohodkov delavcev upravnih organov in strokovnih služb do rasti. ki jo je določal za posamezna obdobja mestni izVršni svet. Izvršnemu svetu pa zaradi znanih omejitvenih razlogov ni uspelo zagotoviti uskladitev osebnih dohodkov uprav-nih delavcev s podobnimi deli in nalogami v gospodarstvu.
IZVRŠNISVET