GLASOVA a ii ur milil KRANJ, 19. MAJA 1962 - LETO II - ŠTEVILKA 19 $ Deklet ni mogoče primerjati z narcisami O Izbor najprikupnejše Go-renjke v hotelu Korotan na Jesenicah 6 Narcise še ne cvetijo, zato so mnoge lepe Jeseničan-ke ostale doma 0 Turistični delavci z Jesenic si zadovoljno manejo roke ob prvi kraljici narcis ČEPRAV SE VAL ZLOČINOV PO ALZl ISKIH MESTIH SIRI IN SMO VSAK DAN PRIČE NOVIH STRASNIH PRIZOROV, SE NIKOLI NI USPELO FOTOGRAFOM POSNETI TAKŠNEGA NAPADA DESNIČARSKIH TOLP. NA SLIKI JE PRVI POSNETEK, KI 3 Z OAS ZALOTIL PRI D?XU. TRTJE MLADI FANTJE, OBOROŽENI Z NAJRAZLlC.N JSIM OROŽJEM, NAPADAJO SKUPINO OR02NIKOV. ŠČITIJO JIH AVTOMOBILI NA PARKIRNEM PROSTORU. Marci SEDEMNAJSTLETNA MAR-JANCA CELESNIK, TRGOVSKA POMOČNICA Z JESENIC BO LETO DNI NOSILA KRONO »MISS NARCIS«. V SREDO ZVEČER SO JI NA JESENICAH V HOTELU KOROTAN PRIPELI TRAK CEZ RAMENA IN JO S TEM SVEČANO PROGLASILI ZA •►BOGINJO NARCIS«. tETOSNJI TEDEN NARCIS JE POSTAL ZA MARSIKOGA TAKO BOLJ MIKAVEN Čeprav pravih narcis še ni (temu je botrovalo slaba vreme), so Jeseničani v sredo izbrali v hotelu Korotan naj-prikupnejšo Jeseničanko in M dali naslov »AfISS NARCIS 1962«. V tretjem tednu nares so jeseniški turistični delavci uvrstili med prireditve tudi izbiranje ~MISS NARCIS«. Kaj jih je vodilo k temu? i Kot mi je nekdo iz Turlstič- i nega društva še pred prire- i ditvijo povedal, nameravajo j v prihodnje to izpeljati tako, \ da bo imela izključno folklor- \ no obeležje, ne pa izbiranje j lepotice, kot je to v navadi drugje. ZAMISEL URESNIČENA PO SEDMIH LETIH •»Da bi organizirali r/biranje MISS NARCIS, smo si zamisliti že pred sedmimi leti. Vendar so nas vedno objektivne okoliščine (ali ni bilo denarja in podobno), prisilile, da nismo izvedli prireditve,« mi je pojasnil predsednik jeseniškega Turističnega društva Janez Cerne. Ne bi se spuščal v to, kako je prireditev uspela in ali so res izbrali najbolj prikupno Jeseničanko — Gorenj ko. To prepustimo raje drugim, ker je pravzaprav vsak gledal s svojimi očmi. Zbiralo je občinstvo. Tista dekleta, ki so imela največje število glasov v zapečatenih zavojnicah, so se uvrstile v »»ožji« izbor. Publika je z nestrpnostjo pričakovala, kdo so izbranke. Na odru ee je pojavil Milan Dornik in prebral: »V finale se je uvrstilo sedem deklet . . .« Izmed sedmih kandidatk pa je posebna žirija, ki ji je predsedoval znani jeseniški turistični delavec Karel ViSner, izbrala (Nadaljevanje na 5. strani) najboljšo, drugo in tretje pla- na nekaj manj kot mesec dni »Preden ste prišli sem, ali sirano. v prodajalni čevljev »»Alpina« ste kaj mislili, da boste iz- na Jesenicah, visoka 171 cen- brani za ,miss narcis'?« KDO JE ZMAGOVALKA? timetrov, stara je 17 let. Kot »Nisem nameravala priti. To je Marjanca Celcsnik, je v navadi, smo z zmagoval- Pa me je prijateljica zvabila, trgovska pomočnica, zaposle- ko naredili razgovor: ___»«J „ „ „ ™ ^Uit" Ulliti:ill.'Hlli!lllll!li!!l!!;i. Operni pevci prihajajo v naše mesto le na izlete in takrat ne pojejo. V Kranju zelo redko slišimo zapeti kakšnega opernega pevca. V tem tednu pa smo imeli takšno priložnost. Slišali smo VILMO BUKOVCEVO — ta izredni glas našega opernega petja — in se z njo spustili v kratek razgovor. $ Povejte nam osnovne podatke iz vašega življenjepisa. — Po rodu sem Dolenjka, doma iz Trebnjega. Pojem že od otroških let. Petje sem študirala v Ljubljani in s triindvajsetimi leti nastopila v operi. Prvo vlogo sem odpela v Faustu. O V katerih deželah ste do sedaj že nastopili in iz katerega mesta na svetu ste odnesli najboljši vtis? Rusalka — Do sedaj sem pela v 16 državah. Najbolj oddaljena je bila Kitajska. Na zahodu sem razen v Angliji in skandinavskih deželah pela vsepovsod. Tudi število dežel na Vzhodu ni majhno. Nastop v Moskvi je bil edinstven. Moskovčani so bili tako navdušeni nad mojim petjem, da so mi iz opere do hotela napravili »špa-lir*. Zaustavljali so me na ulici in me niso hoteli pustiti, da bi odšla. % Ali bi lahko napovedali, v katerem mestu bo tretja slovenska operna hiša? — Zelo dvomim, da bomo v tem stoletju dobili tretjo slovensko operno hišo, zato je napovedovanje nekoliko preuranjeno. Verjetno pa bo tretja operna hiša v Nori Gorici. % Kaj delate v prostem času? — Nekoč sem dejala, da zbiram lestence. Zdaj jih imam že dovolj. Pošiljali so ml jih brez prestanka. Pravega »konjička« nimam. Sedaj veliko delam na vrtu. Zbirati sem začela tudi kaktuse. ZDRAVKO TOMA2EJ ^7872802 Galska bomba DE GAULOVA FRANCIJA JE ZELO AMBICIOZNA. POSTATI ŽELI PRVOVRSTNA VOJAŠKA SILA. Kl BI RAZPOLAGALA Z NAJMODERNEJŠIMI LETALI IN JEDRSKIM OROŽJEM — VKLJUČUJOČ TUDI MEDCELINSKE RAKETE. Od vseh razhajanj v ame-risko-francoskih odnosih najbolj jezi francoskega generala, da uradna Amerika tako vztrajno odbija pomoč pri izgradnji francoske atomske bombe. Od časa do časa so izvedenci francoske vlade pošiljali v VVashington liste o nakupu nuklearne opreme in načrtov, ki 60 de Gaullu nujno potrebni pri izgradnji njegove »udarne sile«, toda vedno so ostali praznih rok. Pred približno dvema tednoma je ameriški predsednik Francozom javno odgovoril — ne. Križem pa svotu Heinz Starke, zahodno-fiemški finančni minister in »lan Svobodne demokratske stranke, je v a pretil z ostavko, če bi zahodnonemška skupščina sprejela sklep o povečanju plač za državne uslužbence. Kot odgovor na ministrovo odločitev je sindikalna zveza. državnih uslužbencev poslala finančnemu ministru običajno dopisnico, na kateri je bilo zapisano : Odstopite že vendar!« GENERAL POTUJE ZA DOLARJI Neposredni povod, da so Američani še enkrat zavrnili francoske zahteve, je obisk francoskega generala Gasto-na Lavoa v Pentagonu. »Potrebni so nam dolarji. Poglejte, kaj vam bodo prinesli dolarji«, je pojasnjeval francoski general ameriškim časnikom. Spisek 6tvari, ki bi jih Francija kupila v Ameriki, je obsežen. Spisek je našteval več tovarn za predelovanje urana, nuklearnih podmornic in naprav za krmljenje raket. Vojaški Pentagon je priporočil Beli hiši, d.T Francozom ustreže. Celo KennedyjevL vojaški svetovalci so predlagali, da se Franciji ugodi. Vojaki so tako sklepali: »Popuščanje de Gaullu bi morda omehčalo generala, da bi privolil v izgradnjo ameriških raketnih oporišč v Franciji in vojsko, ki jo je razbremenil v Alžiriji postavil na razpolago Atlantski zvezi. Ameriški predsednik tega predloga ni upošteval. Zahteval jo«, da Francija prej izpolni svoje obveznosti do atlantske vojaške zveze. Ce bi Francijo pritegnili v »atomski klub«, bi s tem spodbudili Zahodno Nemčijo, da bi zahtevala atomsko orožje. 'K.er>-<--iy :e «>dlošno povedal, da ZDA nasprotujejo razširjanju atomskega orožja na nove dežele. Rekli so GEORGES POMPIDOU LJUDJE TEGA STOLETJ A Ideologija, ki jo bo morda v teh dneh hranil pred parp» škim sodiščem general s .•' • ima zelo trhle stebre. Ideologi OAS so spregovorili čudna gc~ sla: »Franciji je zelo potrebno, da počasi krvavi in trpi. Pre»_ lita kri bo očistila narod!* Predsednik Kenncdy je ukazal, da se ameriškim vojakom, ki poučuj*'jo južno-vietnamske enote, prizna položaj borcev v vojni in jim tako pripada odlikovanje v primeru, če bi bdii ranjeni. Mnogi se sprašujejo, kaj pomeni ta ukrep. nI Po uredbi belgi,;ske vlade morajo vsi belgijski brivci opraviti izpite, da bi izpopolnili svoje znanje. Na teh izpitih morajo belgijski brivci pokazati solidno znanje iz pravopisa, slovnice, evropske zgodovine in zemljepisa, matematike in geometrije. »Človek ima bodočnost le, če bo čimprej prišlo do atomske in splošne razorožitve.« Bertrand Russel, angleški filozof ■»te od prvih dni otroštva sem vedno mislil, da bi, če ne bi dovršil šole, lahko postal krojač.« Gecrges Pompidou, novi francoski premier »V \Vashingtonu je samo ena industrija, industrija politike.« Herbert Rercb, nemški reporter »Za razliko od angleškega pogovora, ki je molčanje, v italijanskem pogovoru vsi hkrati govorijo.« George Miekesh, angleški novinar »Lepe navade so potrebne samo grdim. Lepim se vse odpušča.« Znani irski književnik »Revolucija je lahko neprijetna, toda dolgočasna ni nikoli.* Jevgenij Jevtušenko, sovjetski pesnik »Nasprotnik ljubezni m vedno sovraštvo; to je lahko tudi druga ljubezen.« Jan Kontarbinski, poljski filozof »Zaradi mene se lahko Elisabethe Taylor ljubi tudi s Combejem, če pravočasno dokonča svoj fitm.* Josef Nankiewicz, ameriški režiser filma »Cleopatra« VELIKI FRANCOZ CHARLES DE OAULLE V POMENKU S FRANCOSKIMI VOJAKI. ČEPRAV DE GAULLE NE DA VELIKO NA VOJAKE, SI VENDAR Z ARMADO ZELI USTVARITI UGLEDEN POLOŽAJ NA SVETU. GALSKA BOMBA ZA VSAKO CENO Francozi so rekli, da bodo bombo imeli tudi brez ameriške pomoči. De Gaulle je za sedaj napravil štiri jedrske poskuse v Sahari. Pripravljajo zgraditev majhne atomske bombe, ki bi jo uporabili iz letal. V velikih francoskih tovarnah letal že izdelujejo bombnik, ki bi dosegel hitrost 3000 kilometrov na uro. Petdeset takšnih letal bi do leta 1963 predstavljalo de Gaullovo »fors de frap« — udarno 6ilo. Prvo francosko bombo pa bodo letala, lahko ponesla najbrž že prihodnje leto. S francoskega stališča jo »fors de frap« neizbežna, zakaj potem Američani odklanjajo sodelovanje, ker bi z njihovo pomočjo lahko delo opravili laže in v krajšem času. Različne eo tudi razlage, zakaj hoče de Gaulle imeti svojo »orožje za maščevanje«. Po mnenju nekaterih 6e boji, da bi Američani povlekli svoja raketna oporišča iz Evrope, ko bodo imeli dovolj jamstev, da se bodo Laže branili s svojimi atomskimi podmornicami in medcelinskimi raketami. V tem primeru bi Francija prevzela vlogo, ki jo imajo sedaj ZDA v Zahodni Evropi. Vodilnega Največja zapreka v te} »očiščevalni kuri« je general de Gaulle, »bela vrana med črnimi«. Po izračunih Salano-vih tolp stoji temu »očišćcniur na poti samo general in >iibče drug. Če pade ta, je prezzen* oblasti samo še vprašane ne* kaj ur. Za uiodo Franc: e jt pomembno, da de Gaulle z%i* ne. Smrt je edini izhod. NI važno, če bo prišlo do narav* ne ali nasilne smrti. Zaslepljenost je človeška napaka, toda ta zaslepljenost mora imeti nekje svoje " ,RrrottTA7A HFronvvn uHWt\ffi * lu-roniv/v - mnmi\/v luiMmi v/v mrom \n Danas je Sarajevo glavno mesto republike Bosne in Hercegovine. Poleg starega in po orientalskih .vplivih zidanega mesta raste novo Sarajevo. To mesto e skaraj 180.000 prebivalci počasi dobiva videz sodobnega evropskega mesta. Grbavica — nova mestna četrt z modernimi stanovanjskimi blo-;ki in nebotičniki, nova železniška postaja (najlepša in 'najmodernejša v Jugoslaviji), ©brati tovarne Energoinvest vse to in še marsikaj dru-;feega priča o velikih spre-imembah, ki ee dogajajo t pred očmi današnjih Sarajlij. i Pravzaprav: oni spreminjajo Bar a j evo in s tem tudi sebe. Pod mostom Gavrila Principa pa v svojem ozkem koritu teče Miljacka. 2e sto-[letja je priča živahnemu vr-jvenju na njenih brego-iVih ... in kot da s svojo monotono pesmijo kliče v spomin pretekle dogodke... j OBISK V BASCARSlJI v Ce pridete v Baščarsijo, v srce starega Sarajeva, kjer se mnogo trguje, mnogo prodaja in mnogo dela, boste videli kaj čudna imena ulic: Aščiluk, Abadži-: luk, Bravadžiluk, Cizmedži-luk. Mali in Veliki Ćurčiluk, Kujundžiluk, Kundurdžiluk, borijo ,da obdržijo svoje Sarači, Kovači, Samardžije... Več kot dvajset ulic, ki se ime, ki so ga dobile po obrt-n.'h dejavnostih še v dobi T> rkov. : čudite se preveč, če imj. vas znanec malce čuden pr.imek, n. pr. SabljaT ali Tufekdžić (puškar). Njihovi pradedi so se ukvarjali z obrtjo (in delali za potrebe vojske). Sarajevo ima še danes preko 50 družin, ki so dobile imena po obrtnih dejavnostih, s katerimi so 6e ukvarjali njihovi predniki: Terzije (krojači), Berberi (brivci), Kantardžiči (izdelovalci tehtnic), Zildiiči (izdelovalci zvoncev), Zlatari, Toka! i je (izdelovalci toke, srebrn h ali zlatih gumbov ali ploščic kot okraskov za obleko), Demirdžiči (ključavničarji in kovači), Degirmend-žiči (mlinarji), Džamdžije ^steklarji), Tarakčiči (izdelovalci glavnikov), Tahmiščije (pražili so in prodajali kavo). Od Isajbega Isakoviča, ki je prvi na tem mestu začel z nekaterimi obrtnimi dejavnostmi in jih grupiral po ulicah, pa do avstrijske okupacije so Turki prinesli v Sarajevo več kot 60 vrst obrti. Da, obrt je tu, na Baščar-žiji zapustila močan pečat nekega obdobja, ki ga že dolgo ni več. Vse, kar je ostalo, so spomini, tipični priimki in zanimiva imena prebivalcev. PESEM KLADIVA Ce se sprehajate po Ba-ščaršiji, boste prišli do kratke in ozke uličice. Komaj 20 metrov je dolga. Na tem tesnem prostoru pa Mesto ob Miljacki Je mesto nasprotij. Pa tudi mesto z burno in krvavo preteklostjo. Leži namreč na zelo ugodnem strateškem in geografskem kraju, zato so imeli tam skozi stoletja »ključ oblasti« za vso Bosno v. BAŠČARšIJA — SRCE STAREGA SARAJEVA S poti po Bosni in Hercegovini Srečanje s preteklostjo je 20 majhnih delavnic; na-in iz vsake je videti sijaj bakrenih posod. Prostori teh nizane so ena zraven druge delavnic so majhni in nizki. Komaj da se človek obrne ali da stoji v njih. Tam delajo izkušeni obrtniki, mojstri svojega poklica. Vsaka delavnica ima preko 40 različnih kladiv in kladivc, ki so vsi potrebni, da s potrpežljivim delom nastanejo prave bakrene umetnine — lepo okrašene posode z najrazličnejšo ornamentiko in najrazličnejših velikosti. Ta uličica, ki ima ime Kazandžiluk HIDRORA2ENJ - SVOJEVRSTNA ZANIMIVOST NA YRTU GOSTILNE OB CESTI V MOSTAR (kotlarstvo bi temu rekli po slovensko, ker so iz bakra izdelovali predvsem kotle za kuhanje žganja), oživlja preteklost Bašeanšije. Iz te uličice je slišati samo enakomerno udarjanje kladiv. Koliko udarcev je treba, da nastane tisto, kar 6i je mojster zamislil.' Simbol nekdanje obrti v Baščaršiji — Kazandžiluk — že pet stoletij kljubuje vetru časa. Ko je 1. 1697 princ Evgen Savojski požgal skoraj vse mesto, je pogorel tudi Kazandžiluk, vendar so ga takoj spet zgradili. Leta 1724 je" izbruhnil ogenj iz kazan-džij6ke proda jame, ki je spet uničil ves Kazandžiluk. Pa so ga spet zgradili. Ponovno je bil poškodovan v požaru leta 1731 in takoj popravljen. Pogorel je še dvakrat: leta 1776 i nleta 1852', ni pa ostal uničen (kot n. pr. Hal-vadziluk — v njem so izdelovali halvo, posebno vrsto slaščic iz medu, moke in masti — ki ga je leta 1908 za vedno uničil požar). Kazandžiluk je znova zaživel, spet so se začuli udarci kladiv, ponovno je začel pošiljati po vsej Bosni posode za kavo, tepsije, sahane (bakren umivalnik), kazane (kotle za iga-njekuho), bakrače (bakren kotliček), tendžere (ponev, kozica), ibrike (bakrena pohoda za vodo ali kavo) itd. slabi Časi za kazandžiluk Cwe pridete v Kazandžiluk in — medtem ko kava vre v >* džez v i- (bakrenem lončku za kuhanje kave) povprašate tega ali onega kazandžijo, kako posel, vam bo vsak potarnal, da -'.abo. Drag je baker in kositer... Pa davek... Tako danes! Njihovi predniki pa so v nekdanjih -srečnih-« časih, n. pr. ob koncu 17. sto- letja, v času borbe med Turki in Avstrijo, zaradi prekinitve poti s Carigradom, po ukazu bosanskega vezirja Husein-paše kovali celo denar — -mangure« (star turški drobiž). Najboljši mojstri v Kazan-džiluku so bili v materialnem pogledu vedno na najslabšem, ker niso imeli svojih delavnic. Delali 60 pri sosedih. Tako na primer Šalih Bektič, nekdaj pravcati umetnik, ki je ponoči sanjal, kako neki človek dela pokrov za posodo v obliki kok-Ije, izpod katere gledajo piščanci. Prižgal si je svetilko in odvihral v delavnico, kjer je" naredil tak pokrov in ga poklonil pozneje Topal-Oema-nu-paši (s katerim se je ta bahal pred francoskim konzulom). Ta mojster-umetnik, malce boem, je umrl v največji bedi. Kazandžiluk je danes pod zaščito države kot kulturnozgodovinski spomenik. Čeprav je bil večkrat uničen i a pononvo zgrajen, čeprav ima svojo bogato tradicijo, povezano z običajem, da obrt preide od očeta na sina, a kolena na koleno, čeprav 6e spretnosti njegovih mojstrov še vedno marsikdo čudi (posebno turi6ti), kljub vsemu temu pa njegova vloga vsa hitreje bledi. Današnji č.o-vek ima raje industrijr?':e. praktične predmete: izdelki Kazandžiluka pa postaj o stvar preteklosti... Ostali so spomin: . . . spomini ob bregov.h M.i'rc'ce," ki monotono te"? po svojem ozkem koritu. Ostal je le ša del tistih nenavadnih starih časov, ostal je pečat nek-daj izredno razvite obrti; to opazi vsak obiskovalec Kazandžiluka, toda ta vtis iz leta v leto vse bolj bledi. ANDREJ TRILER \ KONEC OTROŠKE DOBE ČLOVEŠTVA Dejstvo je, da so ameriški znanstveniki verjeli v sovjetsko premoč v proizvodnji vodenih izstrelkov že piti, kot pa so prišle v javnost podrobnosti o raketnem dvoboju. Le povprečni Američani so bili povsem uspavani z ameriško tehnično premočjo in so zviška gledali na vse izza »železne zavese«. ZGODIL SE JE »ČUDEŽ« Tedaj se je zgodil »čudež". Svet so presenetila poročila sovjetskih radijskih postaj v petek, 4. oktobra 1957. leta, ko so poslali na pot okrog dvoran Eentagona nemirno korakal od zida do zida mož, ki je bil še malo pred tem javnosti neznan. Minute tečejo in potem . . . točno ob 0,41 (Alabama) slavili dan zmage. Nekoč je bilo to mesto mesto bombažnih delavcev, zdaj je to — mesto raket. Hunst- ki pa se je izgubil. Tretji sa- najtežji umetni satelit v vc- telit »ExpIorer II« je začel solju, prav tako vemo tudi krožiti okrog Zemlje 26. mar- za vrsto poskusov, da bi do- ca 1958. Tudi tega je ponesel segli Luno. Znan nam je tudi ville slavi svoje heroje. Ti so v vesolje »Jupiter«, vodeni ra- sovjetski poskus z Lunikom, Zemlje prvi umetni satelit, ki uri je pretrgalo mučno tišino se je gibal 900 km nad Zemljo s hitrostjo 28.000 km na uro in je obkrožil Zemljo v 95 minutah. Ta satelit je bil kovinska krogla s premerom 58 cm, težka 83 kg. SATELIT V OPANKAH V Sovjetski zvezi so brez hrupa naredili tisto, kar so Američani z veliko samoza- sporočilo iz zvočnika: »Ex-p'.orer je žc v orbiti in kroži nih lastnostih (če so bile res izredne) sovjetskih raket. Prav /aradi tega so šs bolj v/trajno govorili o ameriških raketah. Prvega februarja 1958. leta ob 0.35 je v eni i/med mnogih okrog Zemlje.« Mož, ki je čakal sedem neznanko dolgih vestjo in ponosom že dolgo minut na to sporočilo, se je napovedovali. Po ameriškem projektu »Vanguard« (po imenu rakete) je potrebno za dviganje, uravnavanje in pospeševanje imeti tristopenj-sko raketo, težko 10.000 kg, če hočemo poslati na pot okoli Zemlje v višini 500 km sa z mogočnim in zmagoslavnim vpitjem otretel notranjega nemira, prav tako kot ptvd petnajstimi leti, ko je čakal na izstrelitev V-2. To je bil VVeiliner von Braun, mož, ki ne misli na »majhne slučajnosti«, ki so Werhner von Braun in nje govi sodelavci iz Penemundea. Za njih korakajo prebivalci Hunstvillea v sprevodih, razo-bešajo zastave, prižigajo bengalične ognje, tulijo sirene, zvonijo zvonovi, pokajo petarde in zamaški šampanjca . . . PRITLIKAVEC KROŽI OKOLI ZEMLJE »ExpIorer« (pritlikavec), jc bil izstreljen 31. jan. 1958. Ta mali satelit je bil težak le 13,5 k Najsenzacionalnejši je primer Rusinje Vasiljeve, ki je ▼ 27 porodih rodila 69 otrok. Umrla je 1872 leta. §) Največja tatvina se je po mnenju knjige rekordov zgodila 1945. leta, ko je skupina ameriških vojakov ob pomoči nemških civilistov oropala bavarsko banko in odnesla 730 zlatih palic, šest vreč bankovcev in 25 zabojev paličic iz platine in dragih kamnov. Tatov niso iz-dedili. S) Največji biser na svetu je težak osem kilogramov in pol, vendar pa po lepoti zaostaja za drugim; — manjšimi. §) Najbolj kajen časopis na svetu je -Saunt Pacific Poet«, ki izhaja na Novi Gvineji z dnevno naklado 4200 izvodov. Tiskan je na papirju, ki ima pri kajenju celo boljšo aromo kot najboljši tobak. O Najbolj turistična dežela je Kanada, ki jo obiskuje dvakrat več turistov kot Pa-lijo, ki 6icer velja za deželo z močno razvitim turizmom. Q Na«labši šofer je vseka- kor neka 81-letna Američan« ka, ki je do sedaj plačala ž« 97 kazni zaradi prometnih prekrškov, od tega pa kar 96 zaradi trčenja s policijskim avtomobilom. f) Najlažjo matematiko ima araazonsko pleme Jankos. saj znajo njegovi pripadniki šteti le do tri. Tri se na njiho-vem jeziku glasi — poetararo-n nkoaroak. Mala rešiteljica Z letalom je prispela v Boston žalostna družini ca: mati S dvanajstletnima dvojčicama Lano in Johanno iz majhnega kanadskega mesta Slein-bach. Težke čase so imele /a aeboj, najtežje jim je bilo, ker je bila Juhama neozdravljivo bolna. Samo ču- SPREHOD V GOZD Veiiki skladatelj Igor Stra\viasky se je s svojim prijateljem napotil v gozd blizu San Francisea. Bilo je lepo pomladansko jutro la oba sprehajalca sta se zabavala s poslušanjem ptičjega petja. Med peljem škorcev in siavčkov Be je naenkrat zaslišal glas vrane. »-In kaj je to?-, je vprašal gprem-Ijevalec skladatelja. »01*s kritika-, je odvrnil skla-dal< ; i. dež, kateremu se je družina Nightingales nadala v bostonski bolnici, lahko reši deklico. Johanno je napadla smrtonosna bolezen; ena izmed ledvic je hitro razpadala in po&topoma bi zastrupila celo telo. Kanadski specialist se je znašel pred nerešljivim problemom. Domislil se jc, da je tu vendar še ena možnost rešitve otroka. Ker sta bili Lana in Johanna dvojčici, je obstojala lomnost, da se posreči presaditev zdravega organa ene deklice v telo bolne. Da se taka operacija posreči, je potrebno, da sla kri in tkivo obeh teles popolnoma enaka. Razumljivo je, da je taka operacija izredno komplicirana in nihče ne bi mogel jamčiti za njen uspeh. Y najhujšem primeru bi Johanna umrla, Lana bi kljub temu žrtvovala svojo ledvico. — To je bila poslednja možnost in kdo ve, če ne bi Lana kdaj pozneje obtoževala starše, če bi dovolili, da bi Johanna umrla, ne da bi pod v zeli vse, kar je bilo v njihovi moči. Ko so raziskave dokazale, da sta sestrici enojajčni dvojčici, se starši niso več obotavljali. Mati je z obema hčerkama poletela v Boston, kjer se je začel najtežji del njenega življenja. Bivanje v holelu nasproti bolnice, v kateri sta bili hčerki, je bilo nevzdržno. Tcda operacija je uspela. Zdrava ledvica je bila presajena v Juuannino telo in obe deklici sta hitro okreva J k V štiričlansko družino Nightin-gale se je spet naselila sreča. Dvojčici bosta kmalu pozabili na težke čase, ki so skalili srečo V njihovi družini, le tu pa tam še katera pripomni: »Pa res, to je bilo še pred tem, ko sva si zamenjali ledvic*!« Osli kažejo že od nekdaj veliko zanimanje za avtomobile. Počasna žival najbrž v tem tehničnem izumu vidi svojega grobarja. Zelo redki pa so prizori, da si kak oseb brez družba ogleduje avtomobil od zunaj e ZA KLET JE 2 ENE Annelits von Ribben-trop, vdova hitterjevega zunanjega ministra, ki je bil na niirnberškem sodnem * procesu proti nacističnim vttjiiiin zločincem obsojen na smrt, je napisala knjigo o vzrokih druge svetovne vojne. Knji- ga bo izšla pod naslovom »Zakletje proti miru«. Pred leti je vdova zunanjega ministra izdala memoare svojega moža. Njena knjiga pa bi naj osve^ tlila zgodovinska dejstva, ki so pripeljala do vojne. Naslov kaže, da je vdova bistvo zadela. 9* Narcise so dobile dekliške gla^e (Nadaljevanje s 1. strani) naj grem. Prekoračila sem dovoljenje staršev, ker moram biti sicer že ob desetih Evečer doma.« »KUfj menite, da manjka Jesenicam?« »Več mladinskih prireditev.- »Koliko zaslužite na rne-Be. • »20.GOO dinarjev.« ►»Kaj je vaš konjiček?« »Avtomobilizem. Očka ima Ee avto, jaz pa še ne. Tudi nikoli mi ga ne posodi.« »In kaj menite o prire-dftvi?« »Ker sem bila prvič na takšni prireditvi, ne vem, ali Je uspela ali ne. Na vsak način je prav, da so s tem precej poživili turistično dejavnost na Jesenicah.« I IN SE NEKAJ IZJAV... Karel Višner: »Več kot 25 let sem bil plesni učitelj. ' Na podobnih prireditvah sem Bodel oval že velikokrat. Zame je jeseniška prireditev uspela.« Miro Ramovš: »Iz leta ▼ leto ,TEDEN NARCIS' vedno bolj uspeva. Na vsak način bomo prihodnje leto nadaljevali z izbiranjem »MISS NARCIS«. Letošnja prireditev je uspela proti pričakovanj u.-Marija Rostohar: »Zdi se mi, da smo dobro ,pogrun-tali', ko smo se v TEDNU NARCIS odločili tudi za to prireditev.« Anton Krivec: »Prihodnje leto si bomo po vsej verjetnosti zagotovili tudi dekleta s Koroške.« Narcise se na Planini pod Golico še niso razcvetele (toda ne vse). Prvi turisti že prihajajo, da bi si nabrali belega cvetja, vendar ostanejo brez izkupička. Točno povedano, letos, ko se bo »teden narcis« končal, bi se moral pravzaprav šele začeti. To ni tako pomembno, mar-časna polja na Planini pod Golico bodo ostala brez »tedna narcis« prav tako prikupna, kot je prva kraljica narcis, ki so jo izvolili na sinoćnji prireditvi. MILAN ZIVKOVTC »MINUTA ZA UMOR- JE NASLOV NOVEGA CELOVEČERNEGA SLOVENSKEGA* FILMA, KI GA JE EKIPA »VIBA-FILMA« TE DNI POSNELA. SCENARIJ JE NAPISAL MILAN NIKOLIC, PREDELAL IN DIALOGE NAPISAL PA MARJAN R02ANC. ZE IZ NASLOVA JE RAZVIDNO, DA GRE ZA KRIMINALKO BREZ POSEBNIH PRE-TENZIJ. DEJANJE SE ODVIJA V ZNAČILNEM AMBIENTU: V BARU, PO MESTNIH ULICAH, NA STREHAH, NA MEJI... TB DNI SO POSNELI PRIZORE NA MEJI NA! JEZERSKEM. SLIKA PRIKAZUJE DELOVNO EKIPO Z REŽISERJEM JAN RTOM KAVČIČEM IN SNEMALCEM FRANCETOM CERARJEM MED ODMOROM NA JEZERSKEM. V VLOGI PEVKE NASTOPA DUŠA POCKAJEVA, LETOŠNJA NAGRAJENKA' PREŠERNOVEGA SKLADA, LOJZE ROZMAN, JANEZ SKOF, VANJA DRACH (SPOMINJAMO SE GA KOT GLEDALIŠKEGA IGRALCA V »H-6«) IN DRUGL - St. S Li Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA - 19. maja 8.05 8.35 8.55 9.25 9.40 10.15 11.00 11.13 11.30 J 2.05 12.15 12.25 13.30 14.05 14.35 15.20 15.25 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji Italijanske, francoske in ameriške popevke Radijska šola za nižjo stopnjo Trio Oscar Peterson in Kvintet George Shearing z godali Človeški glas in violina Od tod in ondod Godala in vokalni ansambli Seznanite se s Parkerjevimi Štirje popularni dueti Makedonske narodne pesmi Kmetijski nasveti — Prof. France Var- djan: Kakšne naj bodo zel en jadne semen ice Melodije ob 12.25 Izberite ei 6vojo melodijo Iberia - simfonična suita Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Hitri prsti 15.40 Mešani zbor KUD »Jože Hermanko« iz Maribora 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino > 17.50 Vedri intermezzo 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Od plesišča do plesišča 18.25 Stare slovenske 18.45 Okno v svet 19.05 Sobotni domači intermezzo 20.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Želimo vam prijetno zabavo nedelja - 20. maja 6.00 Izletnikom na pot 6.30 Napotki za turiste 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 8.00 Mladinska radijska igra 8.30 Iz albuma skladb za otroke 8.45 Zabavna glasba 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 9.50 Sonat ina za klavir 10.00 Se pomni trn tovariši... 10.30 Dopoldne • slovanskimi skladatelji 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Sto pisanih taktov za dober tek 12.05 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Slovenske narodne poje Komorni zbor RTV Ljubljana 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Uvertura in trije prizori iz Rossinijevega »Brivca« 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Melodije za nedeljsko popoldne 17.05 Harfa in orglice 17.15 Radijska igra 18.15 Medigra na harfo in violino 18.30 Športna nedelja 19.05 Od melodije do melodije 20.00 Izberite melodijo tedna 20.45 Klavir v ritmu 21.00 Iz glasbene geografije Evrope 22.15 Orkestri in solisti RTV Ljubljana 23.05 Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK - 21. maja 8.05 8.55 9.25 10.15 11.00 11.15 11.35 12.05 12.15 12.25 13.30 13.53 14.00 14.35 15.20 15.40 16.00 17.05 18.00 18.10 18.45 19.05 Pisana orkestralna galerija Za mlade radovedneže Zabavni kaleidoskop Odlomki iz opere Samson in Dalila Trio Maksa Kovačiča Naš podlistek Petindvajset minut ob glasbenem avtomatu Trio Rudija Bardorferja s kvartetom Skrjanček Kmetijski nasveti — — Ing. Franjo Urlep: Podružabl jan je gozdne proizvodnje v zasebnem sektorju gospodarstva Melodije od 12.25 Glasba za špansko kitaro Sonata Za vsakogar nekaj Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Mali koncert Literarni sprehod Vsak dan za vas 55 minut za ljubitelje operne glasbe Aktualnosti doma in v svetu Portreti jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe Radijska univerza Naši mladi glasbeni umetniki 'Ml.OO fV/joci mozaik 20.30 Kulturns tribuna 20.50 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije 22.15 Melodije v noči 23.05 Ples ob radijskem sprejemniku 23.45 Prijeten počitek TOREK - 22. maja 8.05 Ženski zbor »France Prešeren« iz Kranja 8 25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Obisk pri skladatelju Blažu Arniču 10.15 Izberite melodjio tedna 11.00 Štiri skladbe za violino in klavir 11.15 Napredujte v angleščini 11.30 Naši pevci v Verdijevih operah 21.05 Veseli Gorenjski fantje pojo in igrajo 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez Verbič: Izveneezonsko siliranje trav in detelj 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Poje Mariborski komorni zbor 13.50 Sekstet Hazy Osterwald m kvintet Art van Damme "1.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Dve sceni iz opere »Majska noč« 15.20 Carlo Savina s svojim orkestrom 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Izbor iz Cajkovskega 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 Kotič za mlade ljubitelje glasbe 'R45S knjižnega trga 19.05 Ob zvokih zabavne glasbe 20.00 Iz arhiva naših malo znanih zborovskih posnetkov 20.30 Radijska igra 21.15 Pastorala in Scherzo Za pihalni kvintet 21.30 Veliki zabavni orkestri tega tedna 22.15 Uvod v glasbo 20. 6toletja 23.05 Zaplešite z nami 23.45 Melodije za lahko noč sreda - 23. maja 8.05 Štirje odlomki iz »Štirih grobi jan ov« 8.35 Melodije v duru in molu 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Ruleta za zabavo 9.45 Nekaj domačih viž 10.15 Ravel in Bibehus 11.00 "Mali klub ljubiteljev popevk 11.15 Človek in zdravje JI.20 Bonala zrn klavir in fimvto 11.40 Zabavni zvoki 12.05 Vaški kvintet z Božom in Miškom 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mira Puc: Kjer ne osemenjujejo krav. naj bodo prov dobri biki za pr.puščanje 13.30 Arije iz slovanskih oper 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Glasbene razglednice 15.20 Košček Švedske 15.35 Skladateljska lastna podoba Marijana Faj-dige iz romantične glasbe 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Soferiem na pot 17.50 Trio Horwedel 180.0 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Orkestralni intermezzo 18.45 Ljudski parlament 19.05 25 minut z velikimi zabavnimi orkestri 20.00 Ero z onega sveta 22.15 Po svetu jazza 22.45 Glasbena medigra 22.50 Literarni nokturno 23.05 Modema plesna glasba 23.45 Ob koncu oddaje ČETRTEK - 24. maja Vt t tU ZV ,n*Ju 8.05 Đaladna suita za violončelo in klavir 8.30 Zabavni kaleidoskop 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Divertimento 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Od tod in ondod 11.00 Kmečka godba vas pozdravlja 11.15 Ruski tečaj za začetnike 11.30 Iz Poličeve opere »Deseti brat« 12.05 Slovenske narodne poje Miro Kernjak 12.15 Kmetijski nasveti — ing. France Novak: Vzgoja vinogradniškega strokovnega kadra 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 13.50 Violina solo jn klavir solo 14.05 Sprehod na deželo 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Sprehod na deželo 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Francoski violinist Henri Bittar v Ljubljani 18.45 Kulturna kronika 19.05 Med Ljubljano in Beogradom 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Melodije slovenskih avtorjev izvajajo da-mači zabavni ansambli 21.00 Literarni večer 21.40 Lirični concertino 22.15 Naš skupni 6tudio 23.05 Večer slovenske komorne glasbe 23.50 Za vesel konec 8.05 Pomlad in mladost v melodijah 8.55 Pionirski tednik 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Globoka reka in druge pesmi 10.30 Violinist Edvard Grač igra koncertne dodatke 10.45 Melodije jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe 11.00 Srečanje s Schuman-nom 11.15 Naš podlistek 11.35 Scenska glasba iz naših filmov 12.05 Pozdrav iz Hrvatskega Zagorja 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Dolfe Cizej: Pomen pravočasno košnje in kakovost sena in silaže 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Svobodna zemlja — kantata 13.45 Pesmi o Titu 14.05 Radijska šola za nižjo 6topnjo 14.35 Lahka glasba 15.20 S slovenskimi pevci po svetu 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Zvoki naše domovine i iB.13 Poj al. poj ,10.00 Igra vam orkoaicr I Percl Fa lth 20.00 Dva naša nova posnetka 20.40 Glasbena medigra 20.45 Mednarodna radijska in televiz.jska univerza 21.00 V neJeljo ob devetih zvečer 22.15 Violinist Igor Ozim 22.37 Za lahko noč PONEDELJEK - 21. maja 19.00 Melodije, ki jih radi poslušate 20.00 II. dejanje opere Ivan Susanin 20.30 Napredujte v angleščini 20.45 Sonata za klavir 21.00 S čim vam smemo post reči torek - 22. maja 19.00 Glasba z Daljnega vzhoda 20.00 Devica Orleanska na grmadi 21.15 Lahka glasba 21.30 Revija sodobnih ameriških pesnikov 21.45 Jazz. ob 21.45 SREDA - 23. maja 17.45 Klavir v ritmu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Kolednica mladinnskih delovnih brigad 18.25 Majhen koncert Slovenskega okteta 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Jugoslovanske popevke 20.00 Osem Chaplinovih anekdot za glas in enajst instrumentov 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Glasbena medigra 20.35 Spoznavajmo svet in domovino 21.35 Zabavna glasba 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih 23.05 Poletna pravljica Drugi program 19.00 Seznanite se a Parkerjevimi 19.15 Kitara v ritmu 20.00 Otroška izba — ciklus samospevov za glas in klavir 20.22 Zabavni intermezzo 20.30 Ruski tečaj za začetnike 20.45 Znani orkestri in znani pevci sodelujejo četrtek - 24. maja SOBOTA - 19. maja 19.00 Komorna glasba za konec tedna 20.00 Večer romantične glasbe 21.00 Zabavni intermezzo 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Glasba zveni v noč NEDELJA - 20. maja 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Operne melodije 14.00 Popevke in ritmi 14.30 Pianistka Xenia Pro-chorova igra ruske mojstre 19.00 Majhni zabavni ansambli 20.00 Z lanskega festivala v Bukarešti 20.45 Trio Horwedel 21.00 Stara poljska zborovska glasba 21.25 Izlet v današnjo glasbo PETEK - 25. maja ' tU Iti I'. ■ n- i 11>., jih 20 00 TV dnevnik 20 20 Propagandna oddaja 20.35 Na tajnem kanalu — humoristična oddaja Italija 21.05 II signore della ventuno — glasbeni spektakel RTV Beograd 22.15 Vremeplov RTV Ljubljana 22.15 TV film iz serije »Poštna kočija« RTV Beograd 22.45 TV dnevnik II. nedelja - 20. maja 19.00 Zapišite narek 19.15 Pojo vam Johimr Do-relli in Lola Novakovič 20.00 Veliki zabavnj orkestri 20.30 Gianni Schicehi — opera 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA - 19. maja RTV Beograd 18.00 Koncert šole »Josip Slavenski« RTV Zagreb 19.00 TV pošta RTV Beograd 9.30 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.00 Pregledni miting j ugoslovanskih kandidatov za prvenstvo Evrope v atletiki Italija 15.30 Športno popoldne RTV Beograd 17.00 Prenos športnega dogodka 20.00 Sedem dni 20.45 »Volare« italijanski igrani film PONEDELJEK - 21. maja ! TtTV Zatirat, 20 20 Propagandna oddaja 20 30 T V magazin RTV Beograd 21.30 Loto RTV Zagreb 21.40 Zadnja Titova partizanska baza JRT 22.00 TV dnevnik II. Italija ČETRTEK - 24. maja 10.00 18.00 1900 20.00 20.30 21.00 22.30 23.00 RTV Zagreb TV v šoli RTV Beograd Otroška prireditev v Beogradu Cas, ljudje in dogodki JRT TV dnevnik RTV Beograd Mladina danes — reportaža RTV Ljubljana Zvoki mladosti Nekaj spominov na srečanje 6 Titom JRT TV dnevnik II. petek - 25. maja RTV Ljubljana 18.00 Razbojnik Cefizelj m občinska blagajna RTV Beograd 18.30 Znanost in tehnika RTV Zagreb 19.00 Pregled JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 20.35 Celovečerni igrani film RTV Ljubljana 22.00 Koncert godalnega kvarteta RTV Ljubljana JRT 22.30 TV dnevnik II. torek - 22. maja RTV Beograd 20.00 Prvi festival vojaških orkestrov RTV Zagreb 21.00 Športni filmi SREDA - 23. maja RTV Ljubljana 18.00 Mali vrtiljak 18,40 S kamero po Afriki 19.05 Iz dela naših institutov II. RTV Beograd 18.00 En-den-dinus — oddaja za najmlajše 18.30 Džungla — serijski film RTV Zagreb 18.45 Otroški magazin 19.00 Veter — serijski film RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 15.30 Štafeta mladosti 16.00 Prenos svečanosti predaje štafete RTV Ljubljana 19.00 Mesečnik TV studia Sarajevo RTV Zagreb 19.30 Doma in na tujem RTV Zagreb 19.30 Zagrebški tednik JRT 20.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.45 Oda mladosti RTV Zagreb 21.05 Zvoki mladosti JRT 22.05 TV dnevnik II. »TONE CUFAR« Jesenice SOBOTA - 19. maja ob 20. uri A. Christie: MISNICA — premiera NE 1)1"! J A - 20. maja ob 15. uri R. Gobec: TRENERSKI DUKAT in ob 20 uri A. Christie: MISNICA. Za vse predstave zveze z vlaki ugodne. Kino SOBOTA - 19. maja »Center« — ameriški W film NEKATERI SO ZA VROČE ob 15.30, 18. in 20.30 uri (samo danes), premiera italijanskega barvnega CS filma DAVID IN GOLIAT ob 23. uri »Storžič« — ameriški film GRANICARJI TEKSASA ob 10., 16. in 20. uri, francoski film LA2NE NAIVKE ob 18. uri, premiera italijanskega W filma DEKLICA S KOVČKOM ob 22. uri Letni kino »PARTIZAN« — \ italijanski film MORALIST ob 20. uri »Naklo« — ameriški barvni , W film IMITACIJA ŽIVLJENJA ob 20. uri i -Krvavi- Cerklje — francoski barvni CS film EVROPA V NOCI ob 29. url Radio Ljubljana NEDELJA - 20. maja »Center« — ameriški film GRANICARJI TEKSASA matineja ob 10. uri, ameriški barvni W film VRTOGLAVICA ob 15.45, 16., 18.15 in 20.30 uri »Storžič« — ameriški film GRANICARJI TEKSASA ob 13. uri, francoski film LAŽNE NAIVKE ob 15., 17. in 19. uri, italijanski film MORALIST ob 21. uri Letni kino »PARTIZAN« — ameriški film GRANICARJI TEKSASA ob 20. uri »Svoboda« — ameriški film GRANICARJI TEKSASA ob 14. uri i »Krvavec« Cerklje — francoski CS film EVROPA V NOCI ob 16. in 19. uri I »Naklo« — ameriški film GRANICARJI TEKSASA ob 17. uri ] PONEDELJEK - 21. maja »Center« — ital. barvni CS film DAVID IN GOLIAT ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — italijanski W filma DEKLICA S KOVČKOM ob 20. uri torek - 22. maja »Center« - ital. barvni CS film DAVID IN GOLIAT ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — italijanski film MORALIST ob 10., 16., 18. in 20. uri »Svoboda« — ameriški film ŠEJKOV SIN ob 20. uri Letni kino »PARTIZAN« -italijanski W film DEKLICA S KOVČKOM ob 20. uri SREDA - 23. maja »Center« — ital. barvni CS film DAVID IN GOLIAT ob 16., 18. in 20. uri »Storžič« — italijanski film MORALIST ob 13., 18. in 20. uri, ameriški film ŠEJKOV SIN ob 16. uri Letni kino »PARTIZAN« -ameriški film ŠEJKOV SIN ob 20. uri Jesenice »RADIO« 19.-21. maja ital. barvni CS film TEROR BARBARA i 22. maja jugoslovanski film SKUPNO STANOVANJE 23. -25. maja ameriški film KO JE KRALJEVALA KOMEDIJA Jesenice »PLAVŽ« 19. -20. maja špansko argentinski film Žeja 21.-23. maia ital. barvni CS film TEROR BARBAROV 24. maja ameriški barvni film NAJVEČJA PREDSTAVA NA SVETU 25. maja jugoslovanski film SKUPNO STANOVANJE Žirovnica i 19. maja italijanski film HRABRI PODVIG 20. maja ameriški barvna CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI 1 23. maja špansko argentinski film ŽEJA I Dovje 19. maja jugoslovanski film DVA 20. maja italijanski film HRABRI PODVIG 24. maja italijanski barvni CS film TEROR BARBAROV Koroik* Bei« 19. maj« ameriški barvni CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI 20. maja jugoslovanski film SKUPNO STANOVANJE j 21. maja špansko argentinski film 2EJA j Kropa 19. maja jugoslovanski film 1 ABECEDA STRAHU ob 20. uri 20. maja nemški barv. film TI SI MOJA PESEM ob 16. in 20. uri 24. maja jugoslovanski film ' PRVI MESCAN MALEGA MESTA ob 20. uri j Ljubno 19. maja francoski CS film LJUBIMCI ob 20. uri 20. maja francoski film LJUBIMCI ob 16. uri Skofja Loka »PREDILEC« ; ' 19. maja italijanski barvni CS film ORIENTALKE ob 20. uri I I 20. maja italijanski barvni CS film ORIENTALKE ob 18. uri Skotja Loka »SOKA« \ 19. maja angleški film SINOVI IN LJUBIMCI ob 18. ■ in 20.30 uri I 20. maja angleški film SI-NOVI IN LJUBIMCI ob 9 30, 17., 20.30 uri 22. maja madžarski film POD RANGOM ob 20.30 uri 23. maja madžarski film POD RANGOM ob 18. in 20.30 , juri I 24. maja gruzinski film (DRZNE PREVARE ob 20.30 uri 25. maja gruzinski film j DRZNE PREVARE ob 18. in J 20.30 uri Radovljica 19. maja sovjetski barvni I CS film KJOR GOLI ob 20. uri 19. maja italijanski barvni CS film SIN RDEČEGA GU- j SARJA ob 18. uri 20. maja sovjetski barvni CS film KJOR GOLI matine- | ja ob 10. uri 20. maja italijanski barvni CS film SIN RDEČEGA GU-SARJA ob 16., 18. in 20. uri j 22. maja argentinski film VODJA TOLPE ob 20. uri j 23. maja argentinski film VODJA TOLPE ob 18. in 20 uri Duplica 19. maja francoski film RESNICA ob 20. uri 20. maja francoski film RESNICA ob 15., 17. in 19. uri 23. maja francoski film DO ZADNJEGA DIHA ob 18. uri 24. maja francoski film DO ZADNJEGA DIHA ob 20. uri ifJiCNlCI - Drcvt bo t hotelu »Posta« plesna zabava, kjer bo ob spremljavi domačega plesnega ansambla pela Jelka Cvetežar. KOKRICA - Prostor j no gasilsko društvo priredi v nedeljo ob 15. uri veselico poleg kulturnega doma v Kokriei. Ce bo slabo vreme, bo veselica v vsakem primeru v dvorani doma kulture. ZALOG - Kulturno-umet-niško društvo v Zalogu pri«: reja vsako nedeljo ob 14.30 uri plesne vaje. Po konča«* nih plesnih vajah pa je vsa« ko nedeljo mladinski ples. BREG — Prostovoljno ga«* silsko društvo Breg ob Savi priredi v nedeljo gasilsko ve-j iselico. Na sporedu bo kegljan nje, ples in streljanje. TRZlC: »Pri pošti« — Tu je prostih' ^e 28 ležišč. Rezervirate jih 'ahko na tel. 329. i BOHINJ: Hntel »Zlatorog« - Prostih "e še 40 postelj. Hotel »Pod Voglom« - n« razpolago je še 50 ležišč in jih lahko rezervirate tele-fon št. 50. Hotel »Jezero« — Prostih je še 35 ležišč (tc4. 38). Mladinski dom - Do 8. južnija vse zasedeno. V Doma na Komni je prH stih še 60 ležišč. V »Crni prsti« je .rosrah še li ležišč, v privatnih tu«S rističnih sobah pa lahko dOH bite še 80 prostih postelj. Športne prireditve ROKOMET Kranj — ob 8. uri Trigla* : Radovljica (gorenjska liga moški), ob 9. uri Mladost B : Tržič (gorenjska liga ženske), ob 10. uri Mladost : Črnomelj (republiška liga žen-> ske), ob 11. uri Mladost f Brežice (republiška liga moški). Tržič - ob 9. uri Tržič B f Sava (gorenjska liga moški), ob 10. uri Tržič : Celje (republiška liga moški). Oolnik - ob 9. uri Storžič : Mladost B (gorenjska liga moški), ob 10. uri Storžič d ESS (gorenjska liga ženske): Duplje — ob 8. uri se tu prične pionirsko prvenstvo Gorenjske. Vse rokometne tekme bodo jutri. PLANINA POD GOLICO — Danes bo tu v okviru zaključka TEDNA NARCIS kulturna prireditev, kjer bo nastopila folklorna skupina jeseniške Svobode. Po programu bo ples za gasilskim domom. ODBOJKA j Moške gorenjske vrste se bodo v II. republiški ligi pomerile — v Kropi — Kropa f Izola, v Kranju — Gimnazija : Žirovnica, v Črnučah - Črnuče : Jesenice. Jeseničanke pa bodo gostovale v Sežani. ATLETIKA Danes ob 18. uri bo v Kranju tradicionalni poulični etk? v počastitev DNEVA MLADOSTI. Danes bo ob 16. uri na stadionu Ljubljane atletski miting, ki se ga bodo udeležili tudi gorenjski atleti. Dom-družina, moda Neka} za žene, ki niso več tako mlade Med 45. in 55. letom se pri ieni izvršijo precejšnje naravne spremembe. Zelo zmotno bi bilo, ko bi sedaj ta žena mislila, da je stara. Saj je človek star šele tedaj, ko ga življenje dolgočasi in nima več volje spoznati novega. Prav žena petdesetih let se mora zavedati, da v Izkušenosti presega mlajše, zato tudi ne sme zanemariti svoje zunanjosti. Ostati mora člmdlje zdrava, vesela In mlada. Z malo volje Ji bo to tudi uspelo. Stč se že kdaj zjutraj masirale s krtačo, ki naj ne bo pretrda? Kupite si jo v ta namen v drogeriji! Masirajte se vedno v smeri proti srcu. Ze čez nekaj dni boste videle, da vam bo zato koža hvaležna; postala bo nežna in elastična. Seveda pa to storite vsak dan. Potem se še splaknite s toplo vodo in nato še z mrzlo vodo. Mrzla voda vam bo zaprla pore in Koliko tehtati vas osvežila. Enkrat tedensko si vse telo namažite 6 kremo ali telesnim oljem, zakaj starajoča koža je navadno zelo suha in potrebuje maščobo. Mislite tudi na vaše roke. Prav roke lahko izdajo marsikateri mladostni obraz. Skrbno si jih po vsakem delu umijte in namažite s kremo. Morda se vam nohti lomijo, utrdili se vam bodo, če si jih boste skrbno nalakirale, ven- morate dar sezite raje po svetlem pristajal. Verjetno 60 vam pričeli siveti tudi lasje. Ne laku. Vašim letom bo lepše morete se odločiti, ali bi si jih pobarvali ali pustili kar sive. Ce veste, da ne boste imele niti časa niti denarja da pustite 6ive lase. Ce jih za redno barvanje, je bolje, skrbno umijete in si uredite primerno pričesko, ste lahko s sivimi lasmi prav tako mladostne. Make-up (šminkanje) naj bo tudi lahek. Za obrvi uporabljajte le 6iv ali rjav svinčnik, ker bi vam črn dal preoster izraz. Šminka za usta naj ne bo presvetla niti pretemna. Vsak dan naredite krajši sprehod, počutile se boste bolj sveže in zadovoljne. Včasih 6i je težko poleg vsega dela še odtrgati čas za osebno nego, a se izplača, ker prinese dobro plačilo; v visoki starosti se boste počutile še vedno mlade. ti Mali nasveti % Nove metle in omela res najbolje pometajo, a tudi stare dobro opravljajo svoj posel, če jih pravilno negujemo. Zmeraj po uporabi metlo ali omelo očisti« mo umazanije, najmanj en« krat mesečno pa jih dobro operemo v mlačni vodi in jih osušimo obešene. Ni pravilno, če jih hranimo stoječa — metlice se tako prehitro obrabijo. Ce jih ne moremo hraniti obešene, jih posta« virrao z ročajem navzdol. Ce smo pometale mokro umazanijo, ki je ščeti zlepila, držimo metlo nekaj minut nad vodno paro. PRIKUPNA OBLEKA ZA TOPLEJŠE DNI ZA BODOČE MAMICE. (BLAGO ZA OBLEKE NOSEČNIC NAJ NE BO PREMEHKO). TA OBLEKA SE KONČUJE. Z MODERNO VOLANO. 3 MALO FANTAZIJE PA JO POTEM, KO JE OTROK 2E ROJEN, LAHKO TAKO IZ-PREMENITE, DA JO LAHKO NOSITE. Težko je pravzaprav reči, Morda nekatere tehtate več, kolika je idealna teža žene. zato boste raje pojedle .za Odvisna je predvsem od sta- malico jabolko ali popile ko- rosti in konstrukcije. Ce je zarec sadnega 6oka, kot pa žena presuha, ni zdravo, še bi pojedle obložen kruh. manj pa, če je premočna. Da bomo vedele, koliko je prav, |\ a .vA poglejmo tabelo: irOigjC rokavice -zakaj? Večkrat vidimo v modnih revijah manekenke z dolgimi rokavicami, ki jih nosijo k poletni obleki. Morda Koža mora biti vedno čista 9 > s ss 6tarosrna doba od30< vi* Viši 15 18 20 25 145 45,8 47,7 48,5 49,8 51,2 150 47,1 49,2 50,3 51,6 53,0 155 49,8 51,9 53,0 53,9 55,3 160 52,5 54,7 55,9 57,1 58,4 165 56,2 57,9 58,9 60,2 61,6 170 59,8 61,5 62,5 63,9 65,2 175 63,4 64,9 65,7 67,5 68,4 se nekatere vprašamo, ali je / Mlada dekleta so pogosto umijmo z medicinskim milom Vsakili deset dni si moramo nezadovoljna s svojo kožo. Ta (dobi se v drogerijab) in si narediti kamilčno kopel obra- je mastna in včasih se jim pustimo peno eno minuto na za. Pripravimo v loncu ka- pojavijo mali mozolji. Bole- obrazu, zakaj s tem se" bo mileni čaj in 10—15 minut zen, ki je pri mladih — tako koža izsušila in mozolji ne držimo glavo nad posodo s dekletih kot fantih t— pogosta, bodo več tako pogosti. Nato čajem. Pore se bodo razširile se imenuje akne. S skrbno nego moramo obraz splakniti s in črne pikice in mali mozolji se stanje lahko dosti izboljša . , . . se bodo lahko lepo iztisnili. ■ . ,' . , . , • • ' toplo vodo M namazati s kre- c__ • m ta lepotna napaka niti ne _i ______ __>•.._ "> * beved« bo opazna. Zvečer si je treba obraz očistiti s čistilno obrazno vodo. Na kosmič vate moramo kaniti nekaj kapljic in si t moramo biti pri tem mo za mastno, nečisto kozo . , ^ -j • •■ ; l ,.. - j)- l opravilu previdni m uporab (pn nas se dobi aseptin kre- , . i- » - n asept ma, ki je prav dobra). Enkrat tedensko zijati vato ali sveže opran robec. Nato obraz zopet splak-* si moramo nemo z mlačno vodo in t poldajiskim oblekam. k poki so topi iz svile ali kakega drugega malo epo izbrisati kozo. Nato si vzeti malo več časa in si pri- čistilno vedo izbrišemo, moramo obraz izplakniti še s. praviti masko iz kvasa. Ko- vodo, v boraksa. katero se da šček kvasa umešamo z mlai-da se voda nim mlekom v kašo in nane- J mo s kremami. Zjutraj si obraz s toplo vodo. boljšega blaga, jih nosimo, »omehča«. Čez noč naj koža semo na obraz. Ko se masa. Rokavice naj bodo iz svet- prosto diha, zato je' ne maži- na obrazu posuši, se izplakne lega ali belega tankega usnja. H kostimu a trieetr-tinskimi ali eedemosminski-mi rokavi jih lahko nosimo ves dan. K brezrokavmm poletnim oblekam tz bombaža, bati sta ali po pelina nosimo kratke rokavice, z njimi bodo videti elcgantnej-še; če pa je zelo vroče, ae jim lahko odrečemo. Kdo komo nalije kavo, 375 g dateljnov, t skodelica vrele vode, 3 jedilne žlice ma-da, 1 in pol skodelice sladkorja, 3 jajca, 375 g moke, pol ae vprašamo, če smo ■ Zvitka pecilnega praška. spremljevalcem v kavarni in Priprava: Datelje namoči v naročimo kavo. Ali bomo Vodi. Maslo, sladkor in jajca g^^Ag* t^JZ , . , . lije aH si bomo kar same ttmesaj, moko M pealm pra- Se najpametneje je* ■■ pozneje dodaj. D'atelje ^ da ^ vsak postreže, vmešaj v testo in maso stresi |e ce smo a spremljevalcem !P namasčeno pekočo in peci t zelo dobri prijatelji, lahko aro pri zmerni toploti. Potem nalijemo najprej njemu m pa zreli na rezine. potom še sebi. Proti slabemu ustnemu Ce imamo slab vonj iz ust ugotovimo to tako, da dahnemo v pest in tako se zlahka prepričamo, kakšen je naš vonj. Za to je lahko več vzrokov. Imate zobe zdrave? Je prebava v redu? Ce ne — poj« dite k zobozdravniku. Ko boste imeli popravljene zo* be, bo stvar v redu. Da bomo vedno brez skrbi, cia j« vonj iz ust normalen in svež, si bomo usta zjutraj in zvečer splaknili z ustna vodo ali pa bomo dali v vodo malce soli in s to vod« splaknili usta. Ko si očisti* mo zobe, si lahko rahlo S zobno krtačko zdrgnemo tudi jezik. Film ustvarjamo za gledalce Rs re Clair o novem valu Kaže, da sta po mnenju nekaterih, ki se ukvarjajo s filmom danes dva tako rekoč nezmotljiva centra filmske umetnosti: francoski »novi val« in Italijan Antonioni. Ker pa se najdejo tudi taki, ki se s tem ne strinjajo popolnoma, naj ima tokrat besedo francoski režiser Renč Clalr, u varjalec filmov Molk je zlato, Lepotice noči in Veliki m-.nevri ter član Francoske akademije. Clair je bil že od vsega začetka nezaupljiv do »novega vala«, zelo jasno pa Je izrazil svoje poglede nanj in na celotno problema-f' :o poti sodobnega filma in filma sploh v francoskem čr .-opisu »Film 61« ob svojem novem filmu »Vse zlato tega sv.-ta«. Da pa ne bi kdo mislil, da je njegovo mnenje, k. ' or izhaja iz naslednjih izvlečkov, osamljeno, naj za uvod citiramo Izjavo Orsona VVellesa o filmih Avantura, Noč in Unosima, moja ljubezen: »Vsekakor so danes v svetu težnje po ustvaritvi 'elitne publike'. Vendar pa fl 11 ' filozofija, marveč umetnost. Film ne zahteva hiper-intclcktualno, marveč poetično razpoloženo publko. Kakor l o drugo umetnost, jc tudi film treba doživeti — ne z aaimora, marveč s srcem . . Kar pa zadeva omenjene ftfane, jih sovražim. Vse to Je lažna umetnost. To je intelektualno izživljanje, ki gledalca pusti praznega.« Takole pa meni Rene Clalr: FILM IN »POGLEDI NA SVET« Morda se bo kdo vprašal, kaj pomeni vse tisto, kar pripoveduje »Vse z' •'..) t-jga sveta«. Zelo nerad b" odgovarjal na to. Se več, p-jj bi lahko povedal, česa ti. film n; pomeni .. . Preveč-kra* sHšimo: »Moj film, ki ... Moj film, katerega...«. Za tem pa slede komentarji o tem. kaj bi tisti film rad bil. kaj si je treba ob njem misliti, kaj je treba slišati med dialogi in kaj videti za slikami. Pa problemi! Ob toliko kompleksnih problemov se zadeva kamera, da se človek vpraša, kako da te naprave sploh morejo delovati. In svetovi! Tudi svetov je mnogo. To je zadnje odkritje naših filmologov. 2c po sve-jem prvem filmu nam vsak količkaj iznajdljiv režiser prinese svoj »pogled na svet« ali enostavneje — »svoj svet«, »svoje vesolje«. Ce bi hoteli Ilovo, doma;.. Na gradovih v Ljubljani, Skofji Loki in na Otočcu te dni snemajo Italijani v koprodukciji s »Triglav-filmom« novo verzijo »Roblna Hooda«, v kateri igrata glavni vlogi Donald Burnett In Gia Scala. Znano pravljico »Peter Pan«, ki smo Jo že videli na filmskem platnu kot Disnevevo risanko, bodo zdaj posneli še kot Igrani film. V naslovni vlogi bo nastopila Audrev Hepburn (!), razen nje pa bosta zaigrala šc Peter Sellers in Hayley Mills. Novi film Marine Valdy se imenuje »Nesmrtna«, je pa to zgodba skrivnostnega dekleta, ki pri neki cestni nesreči izgubi življenje. Slavna angleška pisateljica detektivk Agatha Christie, ki je doslej vedno odklanjala vsako delo pri filmu, piše sedaj za ameriško družbo Metro scenarij po Dickcnsovem romanu »Pusta hiša«. V Rimu snema režiser Franco Brusa t i film »Nered« s pisano igralsko ekipo, v kateri so Louis Jourdan, Curd Jurgens, Antonella Lualdi, Jean Sorel in Samy Frey. Francoise ArnouF, Francolse Brfon, Dany Saval In Dany Robin bodo zaigrale v filmskem omnibusu »Parižanke«. Baje pripravlja znani ameriški komik Dany Kaye film, v katerem bo upodobil vrsto znanih osebnosti, med drugim Stalina, Roosevelta, Churchilla... in Mar-lene Dictrlch! razvrstiti vso to množico svetov, bi nam zmanjkalo označb, vsi ti svetovi pa težijo za tem, da bi ustvarili en sam svet — svet, v katerem se človek dolgočasi. V našem času ima dolgočasje nekaj uglednega na sebi. To je nekaj resnega, odličnega, »intelektualnega«, da tako rečemo. In po mnenju nekaterih ljudi predstava ne more biti popolna, če ni bolj ali manj začinjena z dolgočasjem. Ali smem priznati, da človek ob taki hrani, če jo dolgo uživa, izgubi tek? Kaj pa publika? Ali se vam ne zdi, da bi bil čas, da pomislimo malo tudi nanjo, če jo žc vabimo v dvorano, če nam daje na razpolago eno ali dve uri svojega življenja? Gledalec ni bralec. Ta lahko zapre knjigo, kadar se mu zdi. gledavec pa ne more niti za trenutek odvrniti svoje pozornosti. FILM BREZ PUBLIKE? Vobdobju, ko so odkrili 'antimaterijo', ni čudno, da zamisel »anti« vlada tudi v umetniškem ustvarjanju: antirornan, antislikar-stvo, antipoezija. Seveda tudi film ne more zaostajati. Zaenkrat sicer Šc nimamo anti-filma, toda smo na najboljši poti k temu, ker teorija o filmu brez gledalcev že »visi » zraku*. Da se razumemo! To ni želja, da bi film popolnoma osvobodili od publike; še več, tiste trdoglavec, ki za LJUDMILA GURCENKO. MLADA IN PRIKUPNA SOVJETSKA IGRALKA, IMA VEDNO VEC PRIVRŽENCEV maximillian schell, letošnji dobitnik oscarja, spada k dru2ini, ki je dala Sest znamenitih imen vsako ceno hočejo sesti pred platno, bi sprejeli celo brez vsake^ jeze. Kar je ob tem važno, je, kakor kaže, »izražanje sebe« s pomočjo kamere, kakor so se nekoč »izražali« s pomočjo eseja, romana ali pesmi. Toda spomnimo se mimogrede: videti je, da si veliki pisci niso postavljali takih ciljev. Njih so bolj zanimale osebnosti, ki so jih ustvarjale, kot njihova lastna osebnost, kar pa vendar ne preprečuje, da v njihovem delu odkrijemo tudi njihovo osebnost — mnogo jasneje kot pri tolikih piscih intimnih dnevnikov. Pisatelj, ki se izdaja, često pove mnogo več kot pisatelj, ki se izpoveduje. Eno od vodil dramatika — in tu sta si gledališče in film oodobna — je misel na publiko. Film, ki bi mu odrezali njegove korenine v ljudstvu, bi se kmalu posušil v akademizem. Sanjarjenje o filmih za neki ožji krog je zdi, gledalec pa nc more niti za trenutek odvrniti svoje pozornosti. i/raz nenavadnega nerazumevanja naše dobe. Slikarstvo in poezija lahko čakata, da se med njima in publiko vzpostavi »zveza«, gledališka umetnost pa nima te- ga privilegija. Za filmskega ustvarjalca je edini in naj tež« ji problem stil. Tisti, ki nimajo kaj povedati, se trudijo, dati vsakdanjosti originalen videz, medtem ko je odlika dobrega ustvarjalca, da je njegova originalnost videti vsakdanja. Nič ne postane hi-treje konvencionalno kot nekonvencionalnost in Condil-lac ima prav, ko misli, da »manija po izstopanju izma-Hči tudi najboljše duhove«. Za mnoge novince pri filmu bi bilo dobro, da razmislijo o tem. Ker sem mislil prav na njih, sem tudi citiral te besede. Med njimi so taki, ki bi s svojim ta'.cntom, poznavanjem poklica in navdušenostjo nad tem poslom lahko dali naši kinematografiji nove krvi, ki jo tn potrebuje bolj kot kdaikoli. Skoda bi bilo, če bi v iskanju genialnosti zašli v s'cpo ulico. Da človek post..ne talentiran, je treba malo znanja in veliko potrpljenia. Da pa se proglasi za genija, zadostuje, da je nevedne? Ce govorimo o geniju, sc jc treba spomniti, da Griffith, Chaplin in Eisenstein niso napravili zase ničesar, ampak za občinstvo vsega sveta. DUŠAN OGRIZEK XIV. V tem trenutku sem se do skrajnosti zavedel tega. kar bi moral storiti. Bil sem ves pobit in brez moči. Stavba je bila polna glasov, menda jih je bilo na stotine. Topotanje nog, glasovi in ves ta skupek človeškega — vse se je mešalo s srebrnkastim brnenjem igralnih avtomatov, šklepetanjem kroglic v ruleti, ropotanjem dvigal in tleskanjem kart pri mizah, kjer so igrali. šumenje je prevzemalo čutila. Skozi številne odprtine so se valili ljudje kakor ocean. V trenutku, ko sem vstopil, so me že suvali, omahoval sem, prisiljen sem bil hoditi; rame, komolci in boki so se gnetli in me naravnost nosili skupaj s to reko. Unrir.oriti sem moral pravo bitko, da sem prišel nazaj k steni ob vratih, od koder sem lahko opazoval ves prostor. Če ne bi bil v takšnem položaju ter bi bil kakšen drug izhod, bi se T tistem trenutku najraje obrnil in odšel ven z mislijo: naš načrt ne bo uspel, saj je nemogoče. Poslopje je bilo preveliko, velika dvorana, ki se je razprostirala pred menoj, je bila polna tujcev, zelenih igralnih miz, ki so se zdele kakor veliki sladkorčki, in težkih igralnih avtomatov. Videl sem vsake vrsta ljudi: v oblekah za rodeo, poletnih oblačilih, povaljanih starih hlačah — in vedel sem, da bo vsakdo izmed njih — mladeniči, starci, gospodinje ali sivolase dame v kratkih hlačah — avtomatično naš sovražnik v trenutku, ko bi pričeli uresničevati naš načrt. Toda Jerrv me je posvari!. Imel sem dovolj časa, kolikor sem le hotel. Ničesar nisem nameraval pričeti, dokler ne bi bil povsem pripravljen in imel za to tudi možnost. Tako sem s'al poleg vrat, brzdal živce in skušal obnoviti v spominu predstavo o klubu, kakršno sem imel, ko sem bil y njem minulo leto. Poleg mene je bilo nekaj starejših mož za igralno mizo. Na desni sem imel barski pult, za njim pa zid. Barski stolčki so bili vsi zasedeni in vrsta ljudi je stala za mizo, se s komolci naslanjala nanjo in držala v rokah kozarce. Na sredini dvorane so bile mize za ruleto in druge podobne igre, ob stenah pa so stali igralni avtoma;i. Na desni sem skozi hodnik videl v drugo dvorano, polno ljudi, pa tekoče stopnice, prenapolnjene gostov, ki so želeli v višje nadstropje, prav tako polno mizic za ruleto in druge igre, igralnih avtomatov, barov, ljudi, glasov in denarja, denarja, denarja, ki je nenehno spreminjal lastnike. Guy se je privalil skozi hodnik iz druge dvorane. Reka ljudi ga je nosila. Vstopil je skozi vhod iz drevoreda. Zdrznil sem se — kaiti prvič sem ga od daleč videl z lažno brado in kavbojskim klobukom, pod katerim je bil povsem nemogoč. Z drugega konca sobe me je preletel s pogledom. Pod klobukom in nad košatimi črnimi brki so bile njegove oči hladne in preračunljive. Dvignil je roko, da bi si popravil klobuk in mi s tem dal vedeti, da me je opazil. Nena-loma sem se zavede! in zbral. Odlcnil sem se od zida in počasi odšel preko dvorane v naslednjo sobo, pričenši tako svoje opazovanje. Lovil sem moža, kjerkoli je že bil, človeka, ki bi moral prej ali slej pripeljati svoj voziček skozi sobane — osebo z Jerryjcve fotografije. Pomešal sem se med množico in tako prejadral celo prvo nadstropje ter si ga dobro ogledal. Vozička nisem našel, tega tudi nisem pričakoval. Morda je bil v kakšnem drugem nadstropju, tam pa me ni zanimal. Ali pa je bil ▼ blagajniški sobi. V ozadju kazina, ob južni steni poleg Lin~olnove?a drevoreda, sem se postavil poleg mize, kjer so igrali poker, in pričel čakati na voziček. Niti dvajset čevljev od mojega komolca tako, da jih nisem mogel neposredno opaziti, so bila rešetkasta vrata iz železa pred hodnikom, ki je vodil v blagajniško sobo. Kdorkoli je pogledal tja, je lahko videl dvojna železna vrata, za katerimi jc ležala sreča. Stoje sem oprezal proti železnim rešetkastim vratom. Ves čas sem se zavedal, da stojim pred velikim zrcalom, ki je pokrivalo steno za menoj in še kos stropa. Na steklu zrcala so bili narisani prizori iz osvajanja Zahoda. Bili pa so smešni in risbe redke, tako da je bilo več čistega zraka kakor risb. Na večjem delu zrcala sem lahko opazoval ljudi in igralnico za seboj. Vedel pa sem tudi, da skozi ta zrcala detektivi neprestano opazujejo dvorano. Za stenami in s stroga so prav tako ves čas nadzorovali ljudi, igralce in lastne uslužbence. Vsekakor so čakali dneva, ko bo prišel nekdo in poskušal oropati klub. Komaj sem se vzdržal, da nisem pogledal na strop. Uspelo mi je, da sem se obvladal. Vedel sem, kaj je zgoraj: linice, skoznje pa gledajo detektivi. Včasih so maskirane kakor velike žarnice ali pa so skrite sredi orna-mentov na okrasnih zrcalih. Ljudje pridejo morda tudi stokrat v Haroldov klub, vendar ne vedo, da jih opazujejo in od kod. Gledal sem igralce pokerja, obraz pa mi je pred pogledom s stropa skrival širokokrajni klobuk. S strani je bilo v senci širokih krajcev videti le moje oči in nos, ostaie dele obraza je skrivala košata brada. Dekle v jahalnih hlačah in z resicami obrobljeno bluzo, pa všitim napisom »Haroldov klub« na hrbtu je prišlo k železnim vratom na moji desni strani. Pritisnila je na gumb poleg vrat. Preglasno je bilo, da bi slišal, kako je na oni strani pozvonilo, tedajci pa so se železna vrata pričela počasi odpirati in razločno sem slišal, ka!:o je zašumel komprimirani zrak. Stopila je skozi vhod v temačen hodnik in spet počakala. Znova sem zaslišal šumenje zraka, vrata so se zaprla za njo. Bila je zaprta v majhnem hodniku med dvema rešetkastima vratoma. Potem so se počasi odprla še druga vrata in vstopila je v blagajniško sobo, zavila na levo in že je nisem več videl. Minila je morda minuta in že se je spet pojavila s kosom papirja v rokah Vrata so se spet odprla in stopila je v hodnik. Res je bilo tako: dwa vrata 3e niso odprla, dokler so bila prva odmla. Ugotovil sem. kako prav jc imel Jerry. Edina pot do blagajne v tej sobi je bila ta skozi hodnik, ki ga jc pravkar prekoračilo dekle. Pričakoval sem, da bom moral čakati dolgo časa, morda celo ure. preden se bo prikaza! mali voziček. Toda kakšno minuto za dekletom sem nenadoma spet zaslišal šumenje zraka in s kotičkom očesa sem ga zagledal: velik, močan možak v beli srajci z modro kravato in do komolca zavihanimi rokavf ter močnimi lakti je zapeljal kovinasti voziček v mračni, ozki hodnik. To ni bil mački, ki je običajno vozil dvokolico. Tega še nikdar nisem videl. Morda je bil stalni uslužbenec bolan. Ustavil se je z rokama na kovinastih ročajih in čakal. Vrata so se zaprla za njim, zaklenila, trenutek je minil in odprla so se druga. Zapeljal je svoj voziček v kazino. Zajadral je naravnost sredi množice in potem zavil na desno naravnost proti kazinu. XV. Kakšnih pet minut sad spet opazoval igralce pokerja. Voziček je že zdavnaj izginil. Končno sem se leno obrnil, pogledal okrog sebe, kakor da ne vem, kam bi najprej odšel, se obrnil in počasi z ljudmi vred zdrsel v sprednjo dvorano. V sprednji dvorani je stal voziček poleg igralne mize. Možak s privi-hanimi rokavi je čakal, naslonjen prek mize, medtem ko je uslužbenka nekaj podpisovala. Vedel sem, kaj se je zgodilo: zmanjkalo je srebrnih dolarjev in dekle je telefoniralo ponje. Možak jih je pripeljal iz blagajniške sobe, to je b2a njegova dolžnost. Vsak večji klub ima podoben voziček, lesen ali kovinast — pač zato, da zavaruje srebro pred žeparji. Takšen voziček ni bil vreden pravega roparskega napada, v najboljšem primeru je vseboval nekaj sto srebrnih dolarjev. Vedel sem, kaj bo storil možak s privihanimi rokavi. Ker je že imel denar s seboj, bi ga razdeli! pri mizan, kjer so ga potrebovali, ali pa odpeljal eventuelne vi?ke. Kolikor sem vedel, papirnatega denarja v bankovcih običajno ni vozil. Poleg dolgega hodnika, ki jc peljal iz te sobe k blagajniški, sem se naslonil na steno, ki začu da ni bila zaslonjena z igralnimi avtomati. Voziček bi moral pripe'jati mimo. Pet jardov stran je stal Guv in igral pri avtomatu. Vede! sem, da me je videl in da je vse v redu. Kovinasti voziček se je ustavil poleg mize, kjer so igrali ruleto, visoki možakar s privihanimi rokavi je spregovoril nekaj s krupjejem, oba sta se zasmejala in vozilo ie odpeljalo dalje. Možakar se je oziral po dvorani in iskal uslužbenca, ki bi morda poklical zaradi denaHa. N:*>č" pa ni poklical in zapeljal je proti izhodu, kjer sem stal. Ljudje so ga radovedno gledali, ko je peljal mimo njih, tudi jaS r.^m storil isto, kr.'ti utegnilo bi biti nenavadno, če bi ga kar prezrl. Tedaj sem ga prvič od b". :u zagledal ter se nag'o obrni! stran, želeč, da bi bil manjši. Po videzu sodeč ni bi' kaj r>osebne-?a. sem deja! sam pri sebi, vendar tem se pa obenem prestrašil. Ril j- velik in surov, vendar ne takšen, kakršni so ljudje v kriminalnih Filmih. Obraz je dela! kar prijeten videz, č - nv je bilo v njem nekaj hLnJ-iega in trdega, pametnega in nevarnega. Po \l me je mimogrede, kakor č'ovck, ki ve vse, kar je treba vedeti — o igr ->'u, poštenem in nepoštenem, pa še drugih stvareh, ki so v zvezi s tukaišn:;m življenjem. Počutil sem se kakor ubog fantič in razmišljal, kaj bi bilo. ko bi se mi nenadoma prezirljivo nasmejal v obraz. Poskušal sem se uoirati svojim občutkom. Donovedoval sem si — »rim večji je človek, tem trše pade« — pa druge stvari, češ, bo kar bo. Najina .usoda je pač zdaj povezana. Potem sem i»a znova pogledal, kako se bliža, in zavlekel obraz v prepirljiv nasmeh. Skušal sem se obvladati in uspelo mi je. Bil sem pripravljen. Možak je počasi porival voziček skozi gnečo in končno je bil le ko-ak pred menoj. Obrnil .sem se proti njemu in ga predrzno pogledal v obraz. Ko sta se najina pogleda srečala, se mi je obraz nenadoma zjasnil, odrinil sem se od stene in drzno ter obenem nemarno stopil proti njemu. »Zdravo!« sem dejal in se mu prijateljsko nasmejal, kakor da sem njegov znanec, pa se me ne more spomniti. Nikoli me Še ni videl, zato je za trenutek obstal, sa zastrmel vame ter lahno namrščil obrvi. Zatem je odkimal, češ da me ne pozna, dejal »Zdravo!« in hotel odpeljati naprej. Vendar sem potegnil roko iz žepa in ni mu preostalo drugega, kakor da ss rokuje z menoj. Smejoč se sem lahno kimaje pričel govoriti. 3il sem prepričan, da mo s stropa opazujejo, kako se razgovarjam z možakarjem. To sem tudi hotel, kajti želel sem. da bi vse skupaj bilo videti kot prizor, ki se večkrat primeri v podobnih poslopjih. Hotel sem napraviti videz turista, ki je bil že večkrat tukaj in želi obnoviti slučajno poznanstvo z nekom, ki sreča množico ljudi pa se seveda vseh ne more spominjati. Sramežljivo sem skomignil z rameni in dejal s prijaznim glasom: »Mislim, da se me ne spominjate. Seznanil naju je g. Gunderson, toda odtlej je minilo že precej časa.« Gunderson je bil priimek, ki sem ga nekje ujel.- »Da,« se je zasmejal uglajeno, kot je v navadi, kadar govori s stranko, »toliko ljudi srečam .. .«i »Oh, kajpak, kajpak,« sem naglo pristavil. »Samo, eh, veste — govoril bi rad z vami. Za nekaj važnega gre, če si lahko pritrgate minuto.« Odkrito sem se smejal. Prizadevaje si, da bi ostal prijazen, je visoki možakar skupaj z menoj zavil proti steni in spretno krmaril voziček iz gneče. Bedasto sem sa smejal in kdorkoli naju je opazoval, je lahko uganil, da se imava pomeniti kaj prijateljskega. Zabrisana sled (Iz prihodnje številke Kurirčka) Zima 6e je tedaj naglo bližala. Vsak dan je bilo hladneje in pričakovali smo sneg. Kot da nam že Nemci niso delali dovolj preglavici Začeli 6mo iskati prime-#en prostor, da bi si zgra- mlada rast dil. prezimovališče. Toda najti smo morali primeren kraj; da ne bo predaleč od ljudi, da bo vendar toliko oddaljen, da nas ne bodo zlahka staknili, da ne bo daleč voda, da bo primeren dostop, da bo med takim drevjem ,ki bo skrilo morebiten dim, da bo na takem kraju, ki ga bo v primeru potrebe moč tudi braniti. V tem nas je prehitel sneg, ki je potem padal tri dni in tri noči. Pri kmetih smo dobili orodje in delali smo od zore do mraka. Bili smo le štirje terenci. in kakšno je bilo potem tir o prebivališče? Iz drobnih smrekovih de-bei. med katere smo na tlačili mahu, da ni pihalo skozi špranje, streha pa je bila poševna in prekrita z vejami, na kater« smo nametali še zemljo. Polovico skrivališča je bilo v zenn.l, v hribčku, nekaj ga je gledalo ven. Narejeno je bilo tako, da fmo majhna vratca lahko vgradili v debelo smreko. Tudi okence smo napravili, da ni bilo pretemno. Pc'em smo ga obmetali tako, da ga je bilo moč opa- ziti šele, ko si prišel tik pred en j. Snega je bilo skoraj meter. Kako zdaj zbrisati sledi? Na to smo mislili že ob graditvi. Pod nami je bila namreč ozka grapa, po kateri je tekel hiter planinski potok. Ob njem je stala žaga samica. S kmetom, ki sicer ni točno vedel, kje smo se udomačili, smo se dogovorili, da bo po vsakem svežem snegu takoj zgazil in zvozil pot do žage in še malo naprej. Za ga je bila le pet, šest minut oddaljena od zelo strmega hriba, kjer je stalo naše prezimovališče. Od tam smo napravili med smrekami gaz tako, da je bilo videti, kot da je hodil samo eden in še to tako skrito, da bi moral zelo iskati .če bi hotel najti gaz. Pod žago na naši 6trani je tekel potok. ^V njem so bile tu in tam debele, štrleče skale. Za prehod so bile kot nalašč. Nekaj metrov nad potokom, kjer smo se spuščali k strugi, smo v stopinje postavljali po dve, tri majhne smrečice, kakršnih je bilo v tistem bregu dosti. Da ne bi smrečice in kamni, po katerih smo stopali čez vodo .bile brez snega, smo po prekoračenju vrgli nanje po nekaj pesti snega. Od tam smo potem brez težav prišli na pot, ki jo je kmet že 6hodil in zvozil. Seveda smo po tistih stopinjah hodili zelo pazljivo, da ne bi bilo opaziti kaj več nog. Tako nas je brisanje sledov dolgo varovalo pred napadom, ki pa se mu nazadnje vendarle nismo mogli izosrniti. - IVAN JAN Partizan pripovedi! e Dogodek v mlinu Stric mi je pripovedoval nasledn j i dogodek iz NOB, saj je bil partizan od leta 1941. »»Bilo je 8 .februarja leta 1944. S tremi partizani sem prenočil v veštrskem mlinu, kjer je bilo zaklonišče partizanov. Ob šestih zjutraj sem hotel na Križno goro na sestanek z ostalimi partizani. Ko pa 6em prišel na cesto, eem zagledal polno Nemcev in nemških tovornjakov. Nisem mogel naprej. Obvestil, sem ostale tri tovariše o nevarnosti. Toda oni so ostali kar tam v upanju, da jih Nemci ne bodo našli. Ko sem se vrnil iz zaklonišča, Eem z grozo opazil, da smo obkoljeni. S težavo in tveganjem sem -se priplazil do potoka in se vlegel v vodo, da me ne bi zagledali Nemci. V vodi 6em ležal cele tri ure. Okrog devetih je z velikim plamenom zagorel mlin. Upal sem, da so se partizani rešili. Splazil 6em se po vodi kakih dvajset metrov na- Ta m.^ua ^ -~__. ~ ... r..,cir.o natančnostjo spoznava svet črk. Japonska pisava zahteva od pismenih ljudi hkrati tudi odlične risarje. prej in se povzpel na drugi breg. Okoli mlina je bilo še vedno nekaj Nemcev. Sele proti večeru som lahko šel gledat na pogorišče. V pepelu sem našel puškino cev in nekaj kosti. Zla s!ut"»a in groza me je stresla. Te- daj je za hrbtom počila puška. Zagledal sem Nemca. Ustrelil sem tudi jaz. Nemec se je zvrnil. V srcu pa sem nosil misel, da si s tremi najboljšimi tovariši ne bomo nikoli več zrli v oči.« KATICA POTOČNIK Za naše mlade bralce smo to pot pripravili poseben ugankarski kotiček. Na slikah, ki jih objavljamo, boste med tremi podpisi našli pravilnega. Rešitve nam pošljite najkasneje do 23. maja na naslov uredništva z oznako »Mlada rast — nagradna uganka«. Izžrebane pravilne reši t v« bomo nagradili s knjižnimi nagradami. Izžrebane bodo tri knjižne nagrade. Ir"?n^ i>->3V je vsa moja mesečna plača. Dov»>lj bo, da vas pogostim.« urednika. Ne da bi potrkal je od-sunil vrata in vstopil. »Nikar tako bedasto ne bulu' vame,« je začel Brunk brez uvoda. »Ne prekinjaj me! Potrudil se bom, da bom znosnejši kot tvoje dejansko urednikovanje. Le to bi rad povedal, da sem do grla sit tebe, redakcije in časopisa. Črtaj me s seznama novinarjev, jaz pa bom skušal pozabiti, da si bil kdajkoli moj urednik. Sit sem te do grla in čez in . .. in . . .« Prehudo se je zaletel, da bi lahko še karkoli spravil iz sebe. »K hudiču se spravi!« je še siknil in zapustil zaprepaščenega urednika. Prevti žolča se je nabralo v Brunku, da bi bil njegov bes s tem potešen. Planil je na ulico in tam v prvo telefonsko govorilnico. Dobil je zvezo s stanovanjem glavnega urednika. Čez čas se je oglasil sam urednik. »Brunk pri aparatu,* se je razjarjeni novinar zadri v slušalko. »Deset let \sem čakal na tole priložnost, ti časopisna podgana. Odpovedujem službo, razumeš ... odpovedujem .... Poišči si drugega norca, ki bo voljan delati pod in postajala vesela .. . razigrana. Nazdravljali so novemu milijonarju in Brunk se je topil od sreče. »Prinesite šampanjca!« je naročil milijonar Brunk. »Ne počenjaj neumnosti!« ga je z zaskrbljenim obrazom svaril tovariš iz redakcije. »Pojdi no,« ga je odrinil Brunk, »saj nismo za pogrebom.« Od nekod se je nenadoma pojavila zadnja številka časopisa Meridiani. »Dajte, da vam pokažem številko, ki mi je vrgla dva milijona,« je dejal Brunk in obletel z očmi stolpec z izidom loterije. Pogled mu je potoval od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor. Zresnil se je in znojne kaplje so mu udarile na čelo. Druščina je utihnila. »Ampak, kje... kje je tista številka?« se je hripavo oglasil Brunk. Premijo dva milijona je zadela p&Vsem druga številka. Vse skupaj je bila potegavščina. številko Brunkove srečke so novinarji vnesli v izid loterije na krtačnem odtisu. In Brunk je s svojim verjetnostnim računom nasedel. — SAŠA ŠKUFCA Križanka št. 25 i i 1 S i 7 8 - £» 10 j h m 17 13 14 15 — m 17 18 r UR zo 21 j 12 21 Vodoravno: 1. denarna vrednost, 7. slabokrvnost, 9. jeza,'10. z veseljem, 11. arabski žrebec, 12. brezpravno ljudstvo, 13. reka v Indo« kini, 14. seno druge košnje, 16. razstreli vno orožje, 17. pritrdilnicaV 19. ve le tok v Pakistanu, 20. Italijan, 21. vrsta športnega teka ,23. prebivalec grške prestolnice. Navpično: 1. del pasti, 2. franco-f ski pisatelj, 3. proizvod gozdov, 4j pamet, 5. glavno mesto balkanske! države, 6. otok darovnice KirkeJ 8. moško ime, 12. ubožica, 13. po-3 oblastilo, naročilo, 11 dalmatinsk« mesto ob izlivu Cetln«^ H. črnil«J IT. ■kupina ptic, 18. moško im«^ 20. nedelaven, 22. kemijski simbol za železo. Križanka št. 26 r 1 \— s * i * 9 t« 12 n _ w IS \ J Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: 1., 1. lepota, 7., 2. dohodek is obresti, 8., 3. srbsko moško ime^ 9., 14. osebni zaimek, 10., 4. lojec* 12., 5. tuj dvoglasnik, 13., 11. zgodnji, 14. 9. rdeča barva za kovineV 15., 6. široka velemestna ulica X nasadi. REŠITEV KRIŽANKE ST. 23 Vodoravno: 1. verzija, 8. admiral« 9. SO, 10. Bari, 11. len, 12. OpeJ# 14. PE, 16. traktor, 18. Otranto. Navpično: 3. R(ado) M(urnik). K besedilu za križanko št. 24 J« bil objavljen napačen lik.