Leto LXV1 Poftntna plaSana t gotovini. f Ljubljani, v soboto, dne 7. maja T93B štev: 104 Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-«tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi nL 6/111 VESi Telefoni uredništva i« oprave: UMU, 10-01, «4», 40 04, 404» — Uhaja vsak dan zjutraj raze* Cena 1.50 Din Cek. račun: Ljub-Ijana it 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Onnaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani pod pokroviteljstvom Nj. Veh kralja Knez-namestnik je obljubit, da se bo tabora osebno udeležil Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je včeraj ob 19 blagovolil sprejeti v avdienci zastopnika Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani gg. dr. Žitka Stanislava in Hvaleta Jožefa, ki sta ga naprosila, da bi Nj. Vel. kralj Peter II. prevzel pokroviteljstvo nad mednarodnim mladinskim taborom v Ljubljani od 26. do 29. junija 1938 ter da bi Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle osebno prisostvoval glavni prireditvi dne 29. junija 1938. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je prošnji zastopnikov ZFO z veseljem ustregel. Podrobno se je tudi zanimal, kako se organizacija razvija in kako napredujejo pripravljalna dela za prireditev. Ob tej priliki sta zastopnika ZFO izrekla globoko udanost in zvestobo vse mladine, včlanjene v ZFO, Nj. Vel. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku in vsemu kraljevskemu domu. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle pa je izrecno naročil zastopnikoma ZFO, naj sporočita njegove pozdrave vsej mladini, včlanjeni v Zvezi fantovskih odsekov in v dekliških krožkih. Belgrad, 6. maja. m. Zastopnika Zveze fantovskih odsekov iz Ljubljane gg. dr. Žitko in Hvale sta bila danes dopoldne sprejeta tudi pri vojnem ministru, armadnem generalu gosp. Ljubomiru Mariču. fc - m ; ■■mft m. iyyiP& mOHm j ■i Angleški korak v Berlinu in v Pragi Češkoslovaška bo ustregla, toda zahteva od velesil da zajamčijo njen obstoj Pariz, 6. maja. b. Londonski dopisniki posameznih pariških listov poročajo, da je vlada Velike Britanije pozvala svojega poslanika v Berlinu, naj takoj stopi v zvezo z maršalom Goringom, da prouči nemške namene glede Čeiko-s 1 o va š k e. Minister Neuville Henderson bo storil svoj drugi uradni korak pri Hitlerju takoj, ko se vrne iz Rima. Vzporedno s tem bo pozvan angleški poslanik v Pragi N e w t o n, da raztolmači češkoslovaški vladi interese, ki jih ima angleška vlada do nemške narodne manjšine in bo izrazil tudi upanje, da bo češkoslovaška vlada izpolnila del želja in zahtev, ki jih je izrazil v svojem znanem govoru Konrad Henlein. Diplomatski dopisnik »Timesa« tudi, da bo šla češkoslovaška vlada glede nemških narodnih manjšin na roko Veliki Britaniji in če bo potrebno, bo tudi spremenila ustavo. Edino, česar češkoslovaška vlada ne namerava in ne misli storiti, je to, da bi dala vse, da pa za to ne bi dobila ničesar od velesiL Ko bo Češkoslovaška storila to, kar od nje pričakujejo, tudi ona s polno pravico pričakuje, da bodo velesile pripravljene braniti njeno neodvisnost in njen obstoj. Oči evropskih politikov so trenutno še vedno obrnjene na rimske dogodke, kjer se odigravajo pogajanja med Mussolinijem in Hitlerjem. Uradni krogi so doslej prejeli zelo malo obvestil o teh razgovorih in jih tudi niso zahtevali. V zvezi 6 tem pa opozarjajo na dejstvo, da je lord Halifax takoj po francosko-angleških razgovorih povabil k sebi poslanike Italije in Nemčije in jih o vsebini teb pogajanj obvestil. Če bo storil Rim kaj stičnega do angleških in francoskih poslanikov, še ni znano, vendar pa to britanska vlada popolnoma upravičeno pričakuje. V tukajšnjih krogih vlada posebno zanimanje, kako daleč se bo Italija obvezala za sodelovanje z Nemčijo glede Češkoslovaške, če bi Nemčija dane6 zavzela drugačno stališče za primer, da bi sprejela Italija le vlogo opazovalca. Svarilo ameriškega ministra London, 6. maja. b. V tukajšnjih političnih krogih je zbudil veliko senzacijo včerajšnji govor ameriškega vojnega ministra Woodringa v VVashingtonu. ki ie inp.d drugim deial: Zasedba Mandžurije po Japonski je bil začetek velike verigo dogodkov, ki obsega tudi nemško oborožitev, zasedbo Porenja, italijansko-abesinsko vojno, špansko državljansko vojno in končno japonsko invazijo na Kitajskem. Danes so demokratske države še vedno pacifistične, miroljubne, toda če jih bodo preveč potisnili ob stran, bo nenadoma izbruhnilo nezadovoljstvo - preden demokratske države popolnoma ne izgubijo nadzorstva nad dogodki. Minister je dalje dejal, da nc misli, da v sedanjem trenutku ob- stoja katerikola nevarnost za svetovni *mr, poudaril pa je, Svetovni položaj je tak, da so USA prisiljene zgraditi vsa mogoča obrambna sredstva in se do zob oborožiti. Ob konen je ameriški vojni minister še dejal: Mi ne moremo zapreti oči pred dogodki v svetn, kajti č« pride tln vojne, najsibo kjerkoli v inozemstvu, je tudi naš mir takoj ogrožen.« Italija ne verjame Pariz, 6. maja. b. Rimski dopisnik »L'Oeuvrea« je zbudil v tukajšnjih političnih krogih veliko senzacijo s svojim poročilom o vtisih rimskih razgovorov, V svojem komentarju o Hitlerjevem obisku v Rimu je dejal, da italijanski politični krogi ne verjamejo na kakšen nasilni postopek proti Češkoslovaški. V Rimu 60 zelo dobro informirani o Beneševem manjšinskem statutu, ki ga je izdelal ob sodelovanju ožjega ministrskega sveta. Ta štatut obsega velike odstopke 6udet6kim Nemcem na Češkoslovaškem, V političnih krofih pada v oči, da bo majniški štatut izdelan nekako skupaj ob začetku nemško-češkoslovaških trgovinskih pogajanj, ki se prično dne 9. maja. Pariz, 6. maja. AA. (Havas.) V dobro poučenih krogih govore, da bosta britanska in francoska vla-morda še danes, najpozneje pa jutri, vzajemno intervenirali pri češkoslovaški vladi. Znano je, da so ta skupni korak sklenili o priliki britansko-franco-skih razgovorov v Londonu. Britanska in francoska vlada sta zadnje dni konferirali o tej stvari in se skupno dogovorili, kakšnega značaja bo ta intervencija. Zanimive vaje italijanskega voinega brodovia pred Neaptjem Neapolj, 6. maja. V čarobnem neapeljskem zalivu ee je v očigled Vezuva zbralo impozantno italijansko brodovje v sektorju, ki se razteza nad 25 km v širino. Pokazalo se je. da italijansko vojno brodovje ne zaostaja za nobenim drugim ne po modernosti materiala ne po svoji sposobnosti manevriranja. Ogromno število domačinov in tujcev, ki je gledalo vajo italijanskega brodovja pred očmi Adolfa Hitlerja, je videlo, da ni nobeno pretiravanje, če je italijanski tisk poudarja1!, da je italijansko voj- Po devalvaciji francoskega franka London, 5. maja AA. (Havas) Uspeh finančnih ukrepov na francoskem jc napravil v londonskih finančnih krogih odličen vtis. Hitrost Daladicrevega nastopa komentirajo ugodno, stabilizacijsko višino pa smatrajo tudi za zelo ugodno za francoske razmere. Sir John Simon je danes popoldne odgovoril na vprašanje nekega delavskega poslanca v spodnji zbornici o stabilizaciji franka in dejal. da je francoska vlada v začetku tega tedna obvestila britansko vlado, da misli, da ne bo inogla ohraniti franka na sedanji višini in du misli zato spustiti frank nekoliko niže. Francoska vlada, je dodal sir John Simon, jc isto sporočila tudi vladi USA. Med vsemi tremi vladami so se nato začeli razgovori, kakor določa trojni dogovor. Francoska vlada je dala poroštvo, da nima namena znižati vrednost franka zato. da bi sc Francija okoristila pri trgovini in da bo sedanje znižanje zadnje. V takšnih okoliščinah sta ameriška in britanska vlada prišli do spoznanja, da ni treba videti v akciji francoske vlade nezdružljivosti s trojnim dogovorom, ki ostane še nadalje popolnoma v veljavi. Snočnji londonski tisk obširno piše o finančnih spremembah v Franciji in pravi, da je znašal dobiček pri fondu za izenačenje tečajev 30 milijonov funtov. To dokazuje, da sc vrača zaupanje v francosko valuto. Listi tudi pišejo, da je bilo včeraj kupljenega zlata za nad eno milijardo. To pripisujejo nameram bank. ki si hočejo priskrbeti kritje za primere, če bi se tudi druge evropske devize prilagodile postopanju francoske Narodne banke. Pariz, 6. ntaja. AA. (Ilavas) Kapital se zdaj zelo hitro vrača iz tujine. Opaziti je. da se kapital ni vračal tako niti po devalvaciji v oktobru 1936 in v juliju 1937. London, 6. maja b. Rimski dopisnik »Dailv Tclegrapha« poroča, da je devalvacija francoskega Iranka napravila v Rimu neugoden vtis. V italijanskih gospodarskih krogih trdijo, da bo bržčas tudi Italija izvršila devalvacijo lire, trenutno pa v tem oziru ni bil storjen noben sklep. no brodovje, ki ga je ustvaril Mussolini v dveh desetletjih, najsodobnejše in najhitrejše, kar jih premore evet. Kar to brodovje predvsem odlikuje, je to, tla ni mešanica najrazličnejših starih in novih tipov, ampak čisto enorodna masa, v kateri se vsaka enota sklada z drugo, tako da predstavlja eno samo premično jekleno trdnjavo. Mussoli-nijevo brodovje je mojstrovina gibčnosti, preciznosti in točnosti. Z vajami se je tudi pokazala visoka sposobnost komande in moštva pri manevriranju v primeroma zelo omejenem prostoru. Proti ladji >San Marco«, ki je služila kot premični cilj, so začeli ogenj v daljavi 18.000 metrov in ob hitrosti 30 vozlov. Torpedovke in rušilci so bojno ladjo napadli s sijajnim elanom. 00 podmornic se je naenkrat potopilo na dno v 60 sekundah in se potem prikazalo na površje par sto metrov pred bojno ladjo »Cavour«, v kateri so bili kralj, Mussolini in Hitler. Ogromna množica gledalcev pa je bila zbrana v ladjah in ladjicah vzdolž vse obali Neaplja, nad katerim je vihralo nad 300.000 kvadratnih metrov zastav. Začetek — dostojanstveniki se zbiraio Ob 10 dopoldne je 600 fanfaristov oznanilo kralja, duceia in Hitlerja na neapeljskem kolodvoru. Sprevod avtouiobiiov se je pomikal po ulici Regina Elena, kjer je bilo zbranih 70.000 fašislk. Ulica, na kateri rastejo ponosne palme, je bila okrašena z aranžmani rož, tako da je izgledala kot najlepši vrt Italije. Na koncu ulice je bil postavljen izviren slavolok, čigar obe stranici sta bili sestavljeni iz 150 avanguardistov, stoječih na spretno zamaskiranem odru, fantje so pozdravili sprevod dostojanstvenikov s srebrnimi fanfarami. Dohod do morja je flankirnlo 20.000 Črnih srajc in Nadaljevanje na 2. strani Vladna kriza v Belgiji Bruselj, 6 maja. c. Belgiji zopet grozi huda vladna kriza. Danes popoldne ob 15 se je začela odločilna vladna seja, ki naj obravnava položaj vlade ]X) glasovanju v parlamentu. V parlamentu je namreč stranka vladne večine, katoliška ljudska stranka, sklenila nastopiti proti vladnim davčnim nameram. Vlada namreč hoče zvišati davke, da bi podprla proračun, katoliška stranka pa je zavzela stališče, da naj vlada začne štediti in da naj čim bolj zmanjša izdatke. O tem se je govorilo snoči v parlamentu in so pri glasovanju potegnili katoliki z reksistično in flamsko opozicijo. Število glasov je bilo v parlamentu za vlado isto kot za opozicijo. Na seji vlade so danes govorili o tem, ali naj vlada zaradi tega takoj odstopi ali pa naj počaka na odločilno glasovanje, ki bo v torek v parlamentu. Vlada bi se v parlamentu rešila najbrž samo tedaj, če bi v katoliški stranki nastal razkol med konservativci in krščanskimi demokrati. Če bi krščanski demokrati ostali v vladi, tedaj bi sedanja vladna kombinacija še imela večino v parlamentu. Roosevelt se ne bo več potegoval za predsednika USA Pariz, 6. maja. A A. Štefani: William Bullit, ameriški veleposlanik v Parizu, je ob povratku iz USA izjavil novinarjem, da Roosevelt leta 1940 ne bo kandidiral za predsednika USA. Roosevelt bo zapustil Belo hišo in obiskal Evropo, ki si jo hoče ogledati. Oceanski parnih „Laiayette" zgorel Pariz, 6. majnika TG. Francosko trgovinsko mornarico je zadela huda nesreča. V Le Havreu je nepričakovano izbruhnil požar na eni najlepših in največjih prekomorskih ladij »Lafayette« ter jo skoraj popolnoma uničil. Ladjo so popravljali na suhem mostu. Preiskava je ugotovila, da je požar povzročil kurjač, ki ni bil dosti previden. Ladja je gorela vso noč in je bil pogled nanjo pošasten in istočasno tudi pretresljivo veličasten. Razsvetljeno je bilo vse pristanišče in ntorje daleč ven v daljavo. Ladja je bila dolga 176 m, 24 m pa široka. Gnali so jo Diesel-motorji. Prevažala je lahko 1000 potnikov, ki so bili vsi nameščeni v izredno razkošno opravljenih prostorih. Ko je požar izbruhnil je bilo na ladji še 40 mož posadke (ki šteje v celoti 4S3 mož). Kljub največjemu trudu požara niso mogli premagati. Bukarešta, 6. majnika TG. Rivšega nacionalističnega romunskega ministrskega predsednika Gogo, zadnjega predsednika vlade pred diktaturo, je zadela kap v njegovi vili v Cuco pri Vel. Varaždinu. Njegovo stanje je nevarno in nt verjetno, da bo okreval. Znak za nagradno žrebanje za kupovalce »Slovenca« je v nedeljski prilogi. - Izrežite ga in spravite. -152 bogatih nagrad Vas čaka! Lastništvo »Slovenca« Dunajska vremenska napoved: Nevarnost slane je mimo, čez dan nekoliko oblačno, opoldne okoli 15 stop. nad ničlo. Zagrebška vremenska napoved: Temperatura bo narasla. Se na "'a Zimski hlad, ki je vladal v še vedno zasneženi Sinaji ob vznožju Karpatov, kjer je zborovala Mala zveza, ni v ničemer kvaril dela državnikov Jugoslavije, Romuuije in Češkoslovaške, marveč je po besedah jugoslovanskega ministrskega predsednika, ki je snoči v posebnem radiogovoru pozdravil gostoljubno Romunijo, ustvaril vprav božično ozračje in toplo notranje razpoloženje za veliko in zaslužno delo miru, ki ga Mala zveza že po svoji zasnovi opravlja in ki ga je v Sinaji še na poseben način podčrtala. Uradno poročilo, ki je bilo izdano po zaključku posvetovanj, kakor tudi besedilo zdra-vic, ki sta jih izmenjala romunski zunanji minister Comnen in naš predsednik vlade dr. Stojadinovič, so vsebinsko tako bogati, da ni potrebno še posebej naglašati, kako važno je potemtakem moralo biti zaseda u je Male zveze v Sinaji. Tudi naval tujih diplomatov je bil tokrat izredno velik. V Sinajo so po naročilu svojih vlad prišli francoski, italijanski, madžarski, turški, angleški, poljski in grški poslanik poleg diplomatov držav Male zveze. Tudi to je dokaz, da je mednarodni svet temu zasedanju, ki je sledilo nedavnim dogodkom v Srednji Evropi in v Sredozemlju, pripisal izreden pomen v sklopu zunanjepolitičnih razvojev v Evropi. Največje presenečenje je brez dvoma zbudilo poglavje o Madžarski. Že od lanskoletnega zasedanja stalnega sveta Male zveza — tudi v Sinaji — dalje so bila med posameznimi državami Male zveze in Madžarsko pogajanja v teku, toda razvijala »o se kaj okorno in nekako niso prišla z mesta. Toda medtem so šli veliki dogodki čez evropsko pozornico. V Romuniji je nastopil drugi režim, ki je skoraj vso oblast v državi združil v vladarjevih rokah in tako zmanjšal oklevajoča stališča prejšnjih romunskih vlad, ki so se morala ozirati na mnenje političnih strank. Zdaj je vladarjeva volja edino merodajna in je vprav ta volja v madžarskem vprašanju z vso svojo težo potisnila romunsko zunanjo politiko v smer prijateljskega sodelovanja s sosedno Madžarsko. A tudi okoliščina, da je Madžarska kar čez noč postala soseda velike 75 milijonske nemške države, je sovpli-vala, da so pri madžarski vladi bolj hitro dozoreli načrti o spravi z državami Male zveze, da ne bi novi pritisk političnega in gospodarskega značaja imel za Madžarsko škodljivih posledic, marveč da bi mogla, oslanjajoč se na druge male in srednje države v Podonavju, pritisk vzdržati in ga pravilno kanalizirati. Tudi Češkoslovaška, ki lansko leto še ni bila Bog ve kaj navdušena za pretesno zbližanje z Madžari, je ob svitu najnovejših dogodkov, ki so po njeni zemlji vrgli vznemirljive sence, prišla do drugih zaključkov in je v Sinaji takoj in z navdušenjem privolila v to, naj Mala zveza še enkrat na slovesen način ponovi pred vsem svetom svojo pripravljenost, da hoče spravo z Madžarsko, ne da bi stavila kakšne posebne pogoje. Želja po miru je bila torej obojestranska in zato tudi lažje izpeljiva Po zaslugi te politike bo s časom iz Srednje Evrope izginila poslednja temna točka in tudi pakt Zveze narodov, ki se mu je moglo očitati, da je naperjen naravnost proti Madžarski, bo izgubil svojo ostrino v toplem ozračju prijateljstva im medsebojnega zaupanja, ki se bo naselilo po podonavski kotlini zaradi miroljubne politike, ki jo je prva uvedla naša država, kateri so modro in pogumno sledile tudi druge, ko so jih mednarodni dogodki prepričali, da je bila edino pravilna. Zelo značilno za sinajske sklepe je tudi, da so trije zunanji ministri smatrali potrebno posebej naglasiti svoje veliko veselje nad italijansko - angleškim sporazumom, ki se jim po uradnem besedilu zdi >osnova velikega pomena za ohranitev trajnega miru«. Pri angleško-italijanskem sporazumu torej nikakor ne gre za suhoparno dvostransko pogodbo, ki se tiče izključno Italije in Anglije, ampak za dogodek obsežnega pomena, ki posega tudi v delokrog in območje držav Male zveze, torej nekako tudi v srednjeevropski podonavski prostor, ki je stvarni okvir pakta Male zveze. Iz te ugotovitve bi lahko napravili zanimive zaključke ter z njimi pojasnili tudi najnovejše dogodke, ki so se odigravali ob mejah držav Male zveze. Tudi jasnejše poglede v bodočnost nam dovoljuje tako odkritosrčno veselje držav Male zveze nad spravo med angleškim in italijanskim imperijem, ki ji bodo zdaj sledile še druge sprave, rojene iz istega duha, ki je omogočil pomiritev na Sredozemskem morju. Pred posvetom v Sinaji so krožile vesti, da bodo Jugoslavija, Romunija in Češkoslovaška v okviru pakta Male zveze same podvzele nekatere korake v zvezi s spremembami v Srednji Evropi, kjer je, odkar so se državniki Male zveze zadnjič videli, izginila ena država s tem, da se je priključila k Nemčiji. Pisali so, da bodo države Male zveze zdaj razširile medsebojne obveznosti, ki po besedilu pakta veljajo samo za primer napada od strani Madžarske, tudi na druge meje posameznih zaveznic. Si-najski posvet je pokazal, da te vesti niso bile točne. Saj tudi niti misliti ni mogoče na to, da bi se Mala zveza spremenila v borbeno ustanovo, ki bi jo ob molčanju velesil gotove velesile lahko smatrale za izzivanje. Zato je treba čestitati državnikom, da noben izmed njih kakšne podobne misli sploh sprožil ni in da to vprašanje sploh ni bilo stavljeno na dnevni red pogovorov. Francoski levičarski tisk je edini med evropskim tiskom, ki velikih uspehov sinajskegn posveta ne odobrava. Ljudski fronti, za katero stoji komunizem, mir smrdi Ona hoče vojno. Iz mirovnih paktov bi rada napravila ognjišča za vojne spore. Zato noče in tudi ne more odobravati ničesar, kar mir utrjuje in možnost vojne oddaljuje ali onemogočuje Zanjo je sinajsko zborovanje državnikov seveda neuspeh, ker je Malo zvezo še bolj kot kdaj poprej predstavilo kot miroljubno tvorbo, pripravljeno sodelovati v miru in lepem sožitju pri vsakem mednarodnem delu, ki je miru posvečeno. Toda takšna mnenja, za katere vemo, iz kako kalnih Grozote rdečega španskega režima London, 6. maja. Tisk, ki se je osvobodil vpliva mednarodne rdeče propagande, objavlja od svojih poročevalcev podrobne informacije o strahovladi rdečih v Barceloni, ki znašajo svojo jezo nad bližajočo se zmago Francove vojske nad ubo-ijimi ujetniki in nedolžnimi interniranci. Spričo ažnivib poročil, ki jih Barcelona pošilja čez Pariz po svetu, češ kako katalonska vlada spoštuje versko svobodo in kako daje sijajen zgled >hu-manitete«, je zanimivo izvedeti iz nepristranskih angleških virov, kako ta >humanost< (ki ee proslavlja tudi v nekaterih slovenskih listih, navdušenih za rdeči španski režim) v resnici izgleda. V Barceloni vlada teror, kakršen ni vladal v še nobeni sodobni vojni. Treba je samo, da kdo osumi svojega bližnjega brez nadaljnjih dokazov, pa ga obsodijo na smrt ali pa enostavno na licu mesta, kjer so ga dobili, ubijejo. Zadnje čaee so obsodili na smrt, pobili in zaprli na tisoče in tisoče ne samo vojaških oseb, ampak tudi profesorjev, odvetnikov, časnikarjev, vseučiliških študentov in delovnih mežčanov, ki jih je ta ali oni osumil, da ne simpatizirajo z rdečo vlado, da se »na tihem« veselijo nacionalnih zmag in da so sploh »reakcionarnih nazorov«. Samo smrtnih ek-sekucij je bilo t preteklem mesecu 2900 ali najmanj 100 na dan. To je samo oficielno zaznamovano število, dočim jih je bilo ubitih še več po ečah in na ladjah v pristanišču, ki služijo kot zapor osumljencev. Vse te grozote izvršnje sovjetska GPU, v kateri so »brani najhujši elementi ruske sovjetske skrivne policije in kriminalnih tipov Katalonije same. Svoje trtre po ječah bičajo do krvi in nekemu mladeniču, ki ni hotel priznati, česar so ga doliili, so strgali nohte 8 prstov na nogi. Druge žrtve igo, jim režejo ude, vlivajo ▼ usta vodo in na vse druge naftine mučijo. Vsi ti primeri prihajajo na dan in evropski zunanjepolitični uradi imajo v rokah avtentične dokaze od svojih zastopnikov v Španiji. Kar se tiče verske svobode, je najboljši demanti poročil iz rdeče Španije dejstvo, da tvorijo vprav duhovniki, redovniki in redovnice relativno največji odstotek vseh interniranih nesrečneiev. Listi objavljajo ginljivo pismo mladeniča, ki je bil v Barceloni obsojen na smrt brez vsakega dokaza krivde, in ki je prišlo v roke zastopniku tuje velesile. »Draga maina,< tako se glasi pismo, »ne plakaj za menoj. Sem srečen, da umrem. Tisočkrat mi je ljubša smrt nego muke, ki mi jih prizadevajo že tri mesece. Podlega in neusmiljenega ravnanja z nami si ne moreš predstavljati in smrt pomeni najdražjo rešitev. Storila bo konec mojim mukam in bo izpolnila mojo najsrčnejšo željo. Zbogom, mamica, za vedno!« Ta nesrečnež je bil zaprt v globini ladje »Uruguaj< z več sto drugimi, ki jih tam tepo, puščajo v največji nesnagi v samih cunjah In jih stradajo. To se godi samo 1500 m stran od inozemskih poslaništev pred Ramblo, kjer se prodajajo najlepše rože. Rdečim krvnikom pa tega seveda ni zadosti in so 1. maja napovedali še hujše muke in smrt »sovražnikom republike«. Hudi hoji v Castellonu Salamanea, 6. maja. AA. DNB: Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi, da je sovražnik poskusil s protinapadi v odseku Castelon, ki so jih pa nacionalisti uspešno odbili. Sovražnik je pustil na bojišču 400 mrtvih. Ujeli smo 150 mir ličnikov in med temi tudi dva politična komisarja. V istem odseku so nacionalisti zboljšalj svoje postojanke in zavzeli vas Alcosebre. Poro- čevalci s fronte poročajo, da se je vreme zopet poslabšalo. Ponekod je zapadel sneg. V zadnjih dneh se je predalo nacionalistom 2905 miličnikov. Madrid, 6. maja. AA, Reuter: Med včerajšnjim bombardiranjem Valencije je bomba z nacionalističnega letala zažgala francoski parnik v pristanišču. Parnik pa so rešili. Med bombardiranjem je bilo 15 oseb ubitih in 75 ranjenih. Med drugim bombardiranjem so letala porušila 20 hiš. Barcelona se pripravlja na — konec London, 6. maja. AA. DNB. »Daily Exprees« trdi, da bo Barcelona kmalu padla. Posebni dopisnik lista piše, di je v krogih španskih boljševikov izvedel, da bo Barcelona kmalu padla in da sami s tem že računajo. Tudi prebivalstvo samo je zmeraj bolj prepričano, da bodo Francove čete kmalu vkorakale v mesto. Številni vodilni uradniki rdeče vlade so se z družinami že preselili v Alicante. Angleški, ameriški in francoski konzuli so pripravili že vse potrebno, da v primeru potrebe odidejo takoj na angleško vojno ladjo. Barcelona, 6. maja. AA. (Havas.) Naclonalisrti-na letala so dvakrat obstreljevala Castelon. Vrgla so več ko 450 bomb vseh mogočih kalibrov in razdejala več sto hiš. Posebno je trpelo središče mesta. Dr. Stojadinovič odpotoval iz Romunije Bukarešta, 6. maja. AA. Rador: Predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič je z jugoslovansko delegacijo ob eni zjutraj odpotoval iz Sinaje v Belgrad. Češkoslovaški zunanji minister dr. K. Krofta je odpotoval ob 1.15 v Prago. Dr. Stojadinoviča in dr. Krofto je na postajo spremil romunski zunanji minister Petrescu. Belgrad, 6. maja. m. Z nocojšnjim subotiškim brzovlakom se je vrnil v Belgrad predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. Na železniški postaji so ga pozdravili vsi v Belgradu se nahajajoči člani kraljevske vlade, na čelu z notranjim ministrom g. dr. Korošcem, kateri je g. dr. Stojadino-viča v času njegovega bivanja v inozemstvu zastopal v predsedništvu vlade in v zunanjem ministrstvu. Pri sprejemu je bila navzoča tudi mladina JRZ in več narodnih poslancev in senatorjev, ki so g. dr, Stojadinoviču ob prihodu priredili tople ovacije. Stoletnica kraljeve garde Iz Belgrada poročajo, da bo kraljeva garda dne 12. maja 1. 1. praznovala stoletnico svojega obstoja. Za proslavo so že v teku velike priprave in bodo pri njej sodelovale vse edinice sedanje kraljeve garde, ki je čisto nekaj drugega, kot pa je bila pred sto leti Kraljevo gardo je ustanovil srbski kralj Miloš Obrenovič 1. 1838. Ob ustanovitvi je štela 73 mož, danes, ko je garda kralja Jugoslavije, pa ima cele polke. Pred Hitlerjem v Rima velikanska parada italijanske sahozemne vo'ske Neapelj, 5. maja. AA. (Štefani.) Po končani veliki pomorski reviji, ki si jo ie Hitler ogledal skupaj s kraljem In cesarjem Viktorjem Emanue-lom s križarke »Cavour«, sta se vodja rajha in italijanski kralj in cesar izkrcala ob 18.10 na nabrežju Belerelo ter se vrnila v kraljevsko palačo. Od nabrežja do kraljevske palače eo Neapeljčani prirejali vladarju in voditelju rajha navdušene manifestacije. Ko je »Cavour« pristal v pristanišču, je radijska postaja lia ladji prejela iz Nemčije vest, da se je ministru Giibbelsu rodila hčerka. Hitler je takoj čestital Gobbeleu. Vodilne italijanske in nemške osebnosti, ki so bile na vojni ladji, so tudi takoj čestitale Gobbelsu. Hitler je snoči ob 23 odpotoval iz Neaplja. Rim, 6. maja. b. Italijanski kralj s princezo i« s spremstvom se je vrnil davi s posebnim vlakom. iz Neaplja. Ob 9 je prispel posebni vlak s kanclerjem Hitlerjem in njegovim številnim spremstvom. Ob 10 dopoldne sta se Hitler in italijanski suveren odpeljala po Via Trionphi, kamor je točno ob tO prišel tudi šef italijanske vlade Mussolini. Prvi je stopil na tribuno nemški drž. kancler Hitler, ki je poljubil kraljici Jeleni roko, nakar se je pričel mimohod italijanske armade. Dve uri so hodili mimo oddelki fašistične mladine, fašističnih deklet, mobilizirani oddelki delavcev, ki so jih množice burno pozdravljale. Za njimi so sledile goste vrste fašističnih avantgardistov, dijaki fašistične akademije za fašistično vzgojo z zastavami, nato sardinski grena- (Nadaljevawe s I. strani) 30.000 mladih fašistk. Kmalu potem so bili dostojanstveniki e kraljem, Mussolinijem in Hitlerjem zbrani na poveljniškem mostu velike bojne oklop-nice »Cavour«, dočim so na njeni posestrimi »Giu-lio Cesare« prisostvovali vajam drugi dostojanstveniki. Sedaj odplovejo iz pristanišča hitre torpedovke, za njimi pa tri eskadre rušilcev, 37 enot, ki so v 15 minutah na visokem morju, spremljajoč »Cavourja« in »Cezarja«. Nad njimi pa letajo eskadre hidroavionov tipa »Cant Z«. Ladje vozijo s hitrostjo 20 vozlov na uro s prameem na jug. Sedaj dajo hidroavioni v visokem zraku signal z rdečim dimom, to se pravi, da so zapazili podmornice, in napadejo obe oklopnici »Cavourja« in »Cezarja«. Obenem se v daljavi pojavijo torpedovke in rušilei, ki mečejo projektile v daljavo 4000 metrov. Obenem se napadalci zagrnejo v go-eto meglo. Pojavita se križarki »Fiume« in »Zara« ter ladji poizvedovali »Zeno« in »Da Verazza-no«, ki namerijo svoje topove zoper ladjo »San Marco-c, ki služi za premični cilj in ki jo je signaliziral rušilec »Audace«. Zdaj je vse brodovje že blizu znane skale cesarja Tiberija. Pod jasnim nebom v sijočem ozračju vidijo gledalci, kako »Fiume« in »Zara« puščata a katapultov svoja letala. Sedaj se začne zares. Obstrel evan e ladje „San Marco" Topovi obeh križark so pripravljeni za strel na daljavi 20.000 metrov. Letala so se že s krova ladij »Fiume« in »Zara« dvignila visoko v zrak, da signalizirajo učinke strelov iz topov kalibra 20.3 na »San Maroo«. Vsi topovi so sprožili skoraj istočasno. »Okoli »San Marca« se dvigajo visoki vodeni stebri eksplozij. Že tretji strel je zadel. Obenem pa se vidijo streli protiletalskih topov, ki se visoko dvigajo v zrak in pobarvajo nebo s krvavordečimi meglicami. Tudi rušilei so začeli streljati na »San Marco«. Deset minut obdelujejo projektili 18.000 metrov oddaljeni zadnji del »San Marca«, ki je ves obdan od rumeno-rdečih oblakov dima. Zrak pa sekajo žvižgi projektilov. Nato obda ladjo, ki je služila za cilj, gosta megla in vaja je končana. Igra podmornic Zdaj ee pojavi druga eskadra, sestavljena iz treh križark po 10000 ton, treh križark po '000 in 6 križark po 5000 ton ter 10 rušilcev. Ta eskadra vozi z ogromno hitrostjo v dveh kolonah, morje pa se pokrije s temnimi stolpiči številnih podmornic, katerim načeljuje »Pietro Micca«. Vseh podmornic je 86. Na dano povelje izginejo v 60 sekundah, vse istočasno. Pod morjem je 5000 mož, v zraku pa brnijo motorji letalskih eskader. Prav tako istočasno, kakor so 6e potopile, se podmor- virov se porajajo, naj nas ne motijo. Češkoslovaška. Jugoslavija in Romunija so v Sinaji s skupnimi napori opravile veliko miroljubno delo in so s tem spet pokazale, da tudi v najbolj napetih mednarodnih zapletljajih ne izgube ne živcev, a tudi nc cilja, po katerem hrepene, namreč mirnega uživanja svoje lastne svobode. Sinaja je dokaz, da so te države vredne, da trajajo in da bodo tudi trajale. niče sedaj pojavijo e evojimi stolpiči na površini. Iz stolpičev pa se oglasijo streli srednjih kalibrov, vsi istočasno, v 6alvah na čast visokim gostom. S tem so pokazali, kako se more 86 podmornic v manj kot eni minuti, potem, ko so se dvignile z dna, pripraviti na strel. Ta manever je izzval največje občudovanje. Napad toroedov in „masov" Po kratkem odmoru so se vaje spet začele ob 14.30. Zdajci se pojavijo torpedovke, kakor da bi napadle »Cavourja« in »Cezarja«, mimo katerih zdrknejo v naglem teku samo 20 metrov daleč od njunih bokov. Potem začno krožiti okoli obeh ladij, ki se tudi naglo pomikate, ne da bi se oddaljile od njiju več kot 60 metrov, nato pa se spet razpršijo po morju in se spet začnejo v naglih napadih zbirati okoli obeh oklopnic velikank. Zdajci se pojavijo takozvani »masi«, to so majčkene ladje motorke z ogromno brzino, ki napadajo podmornice pa tudi vse druge vrste ladij. Njihova hitrost presega 40 milj na uro in od vseh strani napadajo obed ve oklopnici s torpedi. Njihov tek je kakor gaiop v modrobeli peni valov, preko katerih skačejo. Sedaj se oglasi povelje, da so vaje končane, in vse ladje izvesijo veliko galo zastavo in ee vračajo v Neapelj. Vaj se je udeležilo 75 velikih in lahkih enot (oklopnice, križarke in rušilei), 86 podmornic in 25 masov. Tudi na nemšhe opazovalce so va'e veličastno vplivale Berlin, 6. maja. AA. (DNB) Današnji berlinski jutranjiki prinašajo velike in navdušene članke o včerajšnjih velikih pomorskih manevrih v neapeljskem zalivu. Listi popisujejo v velikih člankih mogočni vtis, ki ga je napravila ta parada. Napisi člakov so: »Sijajna manifestacija italijanske pomorske sile«, »Fašistična mornarica je podala prepričevalno sliko svoje vojne vrednosti«, i. t. d. »Volkischer Beobachter« piše med drugim: Bili smo priče impozantne demonstracije pomorske sile Italije, ki jo je Mussolini izgradil kot moderno orodje vojne. Fašistična Italija je prisvojila mesto med prvimi pomorskimi državami na svetu in tega mesta ne bo nikdar več izgubila.« .Berliner Borsenzeitung« piše: »To je bila ponosna demonstracija fašistične Italije pred očmi prvega zastopnika nemškega naroda. Bila je manifestacija, navdahnjena z nepremagljivo silo, ki deluje popolnoma po načrtu. Vsaka izmed ladij, ki smo jili danes videli, je bila simbol fašistične Italije.« „Kaj takega svet še ni videt" Budimpešta. 6. maja. AA. (Štefani) Madžarski listi ugotavljajo soglasno, da so bile pomorske manifestacije v Neaplju največje do današnjega dne. »Budapešti Hirlap« prinaša članek svojega posebnega dopisnika, ki pravi, da je ta pomorska manifestacija napravila na Hitlerja mogočen vtis. Dopisnik lista »Uj Mag.varszag« pa prinaša izjavo neke ugledne britanske osehnosti, ki je prisostvovala tej paradi. Ta osebnost je izjavila, da danes ni na svetu brodovja. ki bi tako popolno opravilo svojo naiogo, kakor je to sforiio italijansko brodovje v Neuplju. dirji, 12 polkov pehote, Mussolinijevi mušketirji, bataljon obmejne milice, gozdni, luški in železniški oddelki milice itd. Nato je sledilo osem avtomobilov vojnih invalidov, za katerimi so sledili oddelki topništva, tankov, protiletalskih baterij, inženirske čete, dva bataljona čet za kemično vojno z maskami, tren, bersaljeri na kolesih in motorizirani oddelki bersaljerjev. Mimohod se je končal s konjenico ter oddelki fašistične mladino na konjih, za katerimi so bili še karabinjerjl in eskadra libijskih konjenikov. V mimohodu je sodelovalo 30.000 vojakov, 2500 konj, 500 oklopnih avtomobilov, 320 motoriziranih topov, 400 tankov ih 800 topov različnega kalibra, med njimi nad 100 težkih itd. Mussolini in Hitler sta pozdravljala posamezne vrste orožja in fašistično mladino. Par oddelkov fašistične mladine s topovi se je ustavilo pred tribuno in pokazalo spretnost manevriranja s topovi. Posebno burno pa je ljudstvo pozdravilo libijske konjenike. Po končanem mimohodu je Hitler čestital kralju in Mussoliniju k uspehu te velike vojaške parade, ki je bila končana ob 12.15. Nato je šel kraljevski sprevod v Kvirinal. Popoldne je Hitler obiskal veliko razstavo, ki jo bila prirejena ob priliki drugega tisočletja smrti rimskega cesarja Avgusta. Zaradi tega je bil tudi svečan sprejem na Kaptolu. Velik požar v Tremerja pri Celja Celje, 6. maja. Danes ob 12.45 so bili celjski gasilci obveščeni, da gori nekje blizu Tremerja. V četrt ure je odbrzel gasilski avto celjske gasilske čete proti Tremerju, za njimi pa so kmalu odpeljali gaberski gasilci. Gorelo je daleč proč od bano-vinske ceste med tremerskimi hribi, tako da gasilci ognja niso mogli zapaziti, dokler niso po 1 uri hoda prišli na kraj požara. Pot do kraja požara je bila zaradi strmine zelo naporna, kar pa gasilcev ni zadrževalo, niso omagali s težkimi gasilskimi pripravami in so hiteli na pomoč. Hiša slikarja Konca je bila vsa v plamenu in se je kmalu zrušila, ker je bilo poslopje staro. Hiša je bila pokrita s slamo, ki jo je veter odnašal v gozd, da se je vnel. Veter je bil tako močan, da se je ogenj z vso naglico širil po gozdu in zajel 10 jutrov lepega gozda. Gašenje je bilo otežko-čeno in le požrtvovalnosti laških gasilcev, ki so prišli prvi na kraj požara, in celjskim gasilcem se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil še bolj. Neutrudljivo so gasilci kopali jarke in tako preprečili veliko nevarno-st, ki je pretila velikim tre-merskim gozdovom. Škoda še ni ugotovljena, vsekakor pa je precej velika, ker je uničenih 10 juter gozda po večini s hrastovim lesom. Oškodovanih je več kmetov in tudi celjska mestna občina, ki ima tam svoje gozdove. Koričeva hiša ni bila zavarovana, prav tako tudi ne gozdovi. Požar je nastal v Končevi hiši, kjer so se v dimniku vnele saje in vžgale slamnato streho. Dve nesreči v Ljubljani Tesarsiki pomočnik Markič Ervin, star 24 let im zaposlen pri Jožefu Kregarju na Kodeljevem, je v papirnici v Vevčah imel neko delo, pri katerem mu je kos železa padel na glavo. Železo ga sicer ni potolklo, pač pa mu tako pretreslo možgane, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico. Kmalu potem pa se je zgodila druga nesreča na Tyrševi cesti 48 v tovarni Alpeko. Tja je posestnikov sin Trglin Anton iz Lanišča pripeljal voz peska, pa mu je kolica padla na nogo in mu jo zlomila. Tudi njega so z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico. + Naznanjamo žalostno vost, da je naš brat, svak ln stric, gospod Fran Zemljarsč <1 a v t n 1 upravitelj v pokoju danes, dne 6. maja 1938, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki blagopokojnega bodo v nedeljo, dne 8. maja 1938 ob 7 zjutraj pri Sv. Marjoti niio Ptuja blagoslovljeni in položeni k veCnomu pofiitku. Zagojlfl, dne 6. maja 19.18. Sostra Terozlja in svak Jakob Polanec, družina Franc Plohla ln ostalo sorodstvo Protituberhulozni teden: Ena je skupna dolžnost! Narod, ki hoče naprej, si nikdar miru dati ne sme. So stvari, na katere mora zdrav narod stalno misliti, da mu ne postanejo usodne K tem stvarem spadajo tudi ljudske bolezni. Najnevarnejša od teh je nedvomno jetika. Ta problem mora biti stalno na dnevnem redu, kajti najskrbnejše zanimanje vsega naroda zanj je sestavni del naše narodne kulture in lepota našega moralnega in etičnega življenja in nujnost socialnega družabnega reda. Sposobnost in pripravljenost, da najvažnejši ljudsko zdravstveni problem, skrbstvo za jetične bolnike, smatramo za svojo resno narodno stvar, moramo na posebno izrazit način pokazati letno vsaj enkrat, čeprav bi bilo napačno, ako naša skrb za te reveže ne bi bila vedno enako živa in izrazita v tihem vsakdanjem podrobnem delu. Enkrat letno moramo z vsem poudarkom manifestirati za narodno skupnost, ki je potrebna za našo brigo za težko usodo bolnih in revnih sinov in hčera naroda. Manifestirati moramo, ker je potrebno, da mladini damo globoko socialno vzgojo, narodu pa pokažemo, da nas mora skupna volja združevati tudi v žrtvah za skupno stvar. V nas samih leži naša bodočnost. Tej manifestaciji je namenjen vsakoletni protituberkulozni teden. Ti dnevi morajo zbrati tudi sredstva, da moremo blažiti trpljenje jetičnih bolnikov ln storiti, kar je možno, da ljudstvo varujemo pred okuženjem. Kdor daruje, daruje sebi v korist. 1 Dnevi našega poudarjenega sočutja do bolnih in revnih trajajo od 8. do 14. maja. V teh dneh naj pride med nas dih božjega miru, da bomo vsi eno in složni, kadar imamo pred seboj le eno dolžnost: telesno in duhovno jakost naroda in države. Protituberkulozna zveza v Ljubljani, ?. V. 1938. Tajnik: Predsednik: Dr. Fr. Debevec, s. r. Dr. Joža Bohinjec, s. r. Spored: slovesnega začetka letošnjega protituberkuloz-nega tedna, ki bo drevi (zaradi prenosa po radiu točno) ob '/iS v sejni dvorani mestnega poglavarstva, je sledeči: 1. Kratek nagovor predsednika Zveze. 2. Otvoritveni govor bana dravske banovine gospoda dr Marka Natlačena. 3. Poziv podpredsednika mestne občine ljubljanske, gospoda dr. Vladimira Ravniharja. mestom v dravski banovini za sodelovanje pri letošnjem protituberkuloznem tednu. 4. Ljubljanski godalni kvartet (gg. Pfeifer. Stanič, šušteršič in Miiller): Haydn: lz d-mol kvarteta H. st., Andante. ■5. Gospod Franc Lipah, član ljubljanske drame: Slika Golnika (reportaža). 6. Gospa Slavka Severjeva, članica ljublj. drame: a) Mile Klopčič: Temni večeri; b) Srečko Kosovel: Razočaranje; Joj, kako dolgo. 7. Ljubljanski godalni kvartet (gg. Pfeifer, Stanič, šušteršič in Miiller): Dvorak: Iz c-dur kvarteta, op. 61, IV. Vivace. Slovenski umetniki v Belgradu Naklonjenosti g. bana dr. M. Natlačena ter predsednika mestne občine ljubljanske g. dr. J. Adlešiča se ima zahvaliti okrog 25 slovenskih likovnih umetnikov, članov društva slovenskih likovnih umetnikov, da so mogli posamič ali v skupinah pohiteti v našo prestolnico, da se ob večnih vrelih najčistejše umetnosti, ki jo izpričujejo nesmrtne mojstrovine, zbrane na razstavi »italijanskega portreta skozi stoletja«, pa tudi ob remek-delih francoskih impresionistov ter pariške modeme, s katerimi se ponašajo čudovite zbirke v muzeju princa Pavla, poglobijo v misterij ustvarjanja večnih lepot, misterij ustvarjanja onih lepot, ki so večna resnica, 61 izprašajo vest o lastnem ustvarjanju, pa tudi potrdijo v svojih hrepenenjih za čim silnejšo rast od Boga danih jim talentov. Razstava italijanskega portreta skozi stoletja nam zapušča nepozabne vtise in če kdaj v zemlji, je bila ta razstava največja in najjačja manifestacija človekovega duha, istočasno pa tudi ogromen in dalekosežen plus za afirmacijo in priznanje umetnika in njegovega dela v narodu. Tako nas je pohitela preteklo soboto veččlan-ska družba »umetnjakarjev«, med njimi Tone Kralj in gospa Mara, brata Vidmarja, M. Gašpari, kipar Kogovšek, poleg prof. S. Santia in Vašega poročevalca, ki sva se udeležila te ekspedicije kot delegata II. vsedržavnega kongresa likovnih umetnikov, da skupaj s svojimi srbskimi in hrvatskimi tovariši izročimo resolucijo kongresa pristojnim ministrstvom in oblastem. V nedeljo zvečer, na dan našega prihoda, 6mo se udeležili korporativno delovne in načrtne konference kongresnih delegatov v paviljonu Cvijete Zuzorič, kateri je prisostvovalo tudi veliko število belgrajskih umetnikov. Po zborovanju pa nam je priredilo Združenje belgrajskih likovnih umetnikov svečano večerjo v razkošnih prostorih Majestica. Prihodnji dan je sprejel našo delegacijo, ki so jo tvorili od srbskih umetnikov vodja delegacije in predsednic Združenja likovnih umetnikov v Belgradu prof .Miodrag Petrovič, neumorni propagator slovenske moderne umetnosti med našimi srbskimi ibrati Mih. S. Petrov ter znameniti kipar Marin Stu-din, za hrvatske umetnike in njihove organizacije pa odlična zastopnika hrvatske moderne Gjuro Ti-Ijak in Ivo Režek (Ives), za društvo slovenskih likovnih umetnikov pa prof, S. Šantel in pisec teh vrstic, g. prosvetni minister D. Magaraševič, ki je z vso pozornostjo sledil utemeljitvam naših stanovskih zahtev ter nam v jasno in krepko začrtanem odgovoru obljubil vso svojo pomoč, pač pa si je ▼ odgovoru slovenskemu delegatu, ki je sprožil vprašanje umetniške akademije v Ljubljani ter prosil g. ministra za principielen pristanek, pridržal končno odločitev za bodoči čas. Še isti dan popoldne pa nas je vse v Belgradu 6e mudeče slovenske umetnike v družbi s svojimi hrvatskimi in srbskimi tovariši povabil na intimno čajanko v razkošne prostore svojega domovanja in študija arhitekt-slikar g. Milič, lastnik in zgra-ditelj znamenitega »Majestic«, kjer nam je bila dana prilika, da si v prele6tni, harmonično zaokroženi okolici, ki diha resnično kulturno nobleso »grand seigneura«, ogledamo bogato zbirko slik in plastik belgrajske moderne. Sprejem pri knezu namestniku Drugo jutro, v torek, smo se zglasili pri šefu Ikabineta prometnega ministra, v kabinetu ministrskega predsedništva, tekom dopoldneva pa nam je prispela radostna vest, da nas bo ob 6 popoldne sprejel Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle. Krog pol 6 smo odtbrzeli iz maršalata dvora v dveh dvorskih limuzinah na Beli dvor, kjer smo se zbrali v veliki sprejemni dvorani v bajnem razkošju najdragocenejših umetnin, čudoviti galeriji starih mojstrov, da je v nas vse zažarelo. Še smo strmeli z nemo pobožnostjo v grandiozno E1 Grecovo sliko njevala, ko je v tonu prijetnega in duhovitega ko-knez namestnik. Po kratkem nagovoru in predstavljanju je knez namestnik z ljubeznivo pozornostjo poslušal tolmačenja vodje naše delegacije tovariša M. Petroviča, njegova pozornost pa se je še stopnjevala, ko je v tonu prijetnega in duhovitegakozer-zerja utemeljeval naše zahteve Ivo Režek. Čim bolj se je razpletal razgovor, tem bolj se je stopnjevala v nas zavest, da spremlja knez namestnik naše težnje in cilje z iskreno in toplo simpatijo, ki je ni mogel lepše in bolje izraziti kot v svojem, za nas umetnike ne le simboličnem, marveč dokumentarnem zagotovilu, da hoče biti vselej in vsekdar umetnikom advokat, na katerega se smejo z vsem zaupanjem obračati. Vidno vzradoščen je vzel knez namestnik na enanje tudi naše zahteve, da se vpelje v zadnje letnike srednjih šol kot obligaten predmet zgodovina umetnosti, poverjen učiteljem prostoročnega risanja. V razgovoru s slovenskima delegatoma je omenil knez namestnik bogastvo umetniških spomenikov in zbirk v Sloveniji, nakar je Vaš poročevalec pripomnil Nj. Vis., da imamo pač dva muzeja, sicer pretesna za vse te zbirke, narodno galerijo, da pričnemo v kratkem z zgradbo moderne galerije s pomočjo privatnega mecenatskega kapitala, da pa, Žal. nimamo še do danes umetniške šole. Ljubeznivo nasmejan se je knez namestnik že poslovil od nas, ko je pripomnil g. pribočnik Nj. Vis., da bi si umetniki radi ogledali tu v dvoranah zbrane dragocene in edinstvene umetnine. V trenutku se je knez namestnik obrnil in stopil med nas — a tokrat, kot da je drug med drugi, s presenetljivim strokovnjaštvom poklicnega umetnostnega zgodovinarja, a kar je še več, z nepopisno ljubeznijo do svojih mojstrov nas je vodil ter jih tolmačil, od slike do slike. V prekrasni studijski dvorani z ogromno knjižnico so že prižigali luči; tudi tu dragocena platna, bron, med njimi Peter Visher, v velikem etuiju pa platna ogromnih dimenzij, vse sloviti mojstri. Tu šele se je naš visoki mentor poslovil od na6, ki smo zaman iskali besedi, da se mu dovoljno zahvalimo za vse, kaT so mogle zreti naše oči. Pri ministru dr. Korošcu Za naslednji dan je bil določen sprejem pri našem notranjem ministru g. dr. Antonu Korošcu. Pa tudi šefu kabineta gradbenega ministrstva smo mo- Kodak prinaša na trs novo vrsto fotoaparatov lepe in precizne konstrukcije, a vendar po vsakomur dostopni ceni. Opozarjamo Vas na naš nedeljski oslas. rali še izročiti vezan izvod zaključkov našega kongresa. G. dr. Anton Korošec pa je kot vsak priden in pošten Slovenec zelo zgoden, vse bolj zgoden kot njegovi tovariši ministri, vsaj tako so nam zatrjevali belgrajski tovariši — in res, avdienca je bila napovedana za točno ob 10. Prišla sva s Šantlom in kiparjem Studinom, ostalih pa niti obvestiti nismo več mogli o zgodnjem sprejemu. No, pa se je izteklo vendarle vse dobro. Na naše opravičilo je pripomnil g. minister hudomušno, da hodijo umetniki pač pozno spat, pa težko zgodaj vstajajo. V tako ljubeznivem in lahno šaljivem tonu je potekal ves pogovoT. Na pripombo Šantlovo, da se nam je umetnikom prav za prav prvim posrečilo, da povežemo Slovence, Srbe in Hrvate v skupno delo na enotni platformi, je g. minister z ljubeznivim nasmeškom to potrdil in dejal, da se je tudi že v ministrskem svetu o tem govorilo. Ko je Vaš poroečvalec na koncu obrazložil ministru gospodu dr. A. Korošcu, kako skrben ku-rator in mecen slovenskim umetnikom je naš ban dr. M .Natlačen, v kako ozkem, naravnost zglednem stiku je 6 slovenskim likovnim kulturnim življenjem, da bi se n. pr. brez njegove pomoči naš H. kongres v Ljubljani sploh ne bi bil mogel vršiti, tako da nas zavidajo naši 6rbski in hrvatski tovariši za tako vzorno stanje odnosno predstavitelja države do likovne umetnosti in umetnikov, je g. minister vidno zadovoljen, da se tudi belgrajski in ; hrvatski delegati priključujejo izjavi predsednika J društva slov. umetnikov, v pol hudomušnem, pol | resnem tonu pridejal, no, bo pa treba dati take »upute« tudi drugim banom. Z močnimi novimi upi in hvaležnostjo v stcu smo se poslovili od najlju-beznivejšega od ministrov, našega dr. A. Korošča. Ker je bil gradb. minister ravno na potovanju, smo izročili naše resolucije »sa molbom« itd. uradniku v ministrovem kabinetu. Opravili smo tako vsa pota, ki smo se jih namenili obhoditi. Kongres smatra, da je v perma -nenci še poslej tja do prihodnjega kongresa v Belgradu. Sedanja delegacija je njegova eksekutiva in ostaja v nepretrganem kontaktu. Upajmo, da poženejo naši napori vsaj nekaj prvih sadov že v bližnjih mesecih Potem pa tudi ne bo daleč do popolne sindikalne ureditve naše organizacije. I. Vavpotič. Mraza —3° C in huda slana Ljubljana, 6. maja. Letošnja vegetacija se nikakor ne more bohotneje razvijati zaradi neprestanih m naglih vremenskih sprememb. Ob tem času je bila trava druga leta po travnikih že prav bujna in velika. Letos je zelo nizka in kmetje sami pravijo: »Še zajec se ne more v njej skriti!« Ker kmetom večidel že primanjkuje suhe krme, ker ne morejo živine krmiti s svežo, mnoge mlekarice tožijo o pomanjkanju mleka. Pri mlekaricah je res huda stiska, ker hočejo svoje odjemalce dnevno zadovoljiti. Navadno režim treh ledenih mož, ko pride hladno vreme, nastopi sredi maja. Po včerajšnjem jasnem vremenu se je ponoči ozračje naglo ohladilo, davi okoli 4 je padla na polja, vrtove in nasade močna slana, da je bilo na Barju, okoli D. M. v Polju, okoli Zgornje Šiške in Viča daleč naokrog videti, kakor da bi bila pogrnjena tenka snežna odeja. Ob sončnem vzhodu ni bilo megle, zato je sonce začelo hudo pripekati na razne, s slano pokrite kulture. Davi pa je pritisnil tudi mraz. Meteorološka postaja v mestu, kjer je zatišje, je zaznamovala najnižjo temperaturo +0.8°Č. Termometer v okolici na prostem pa je kazal celo še pod ničlo. Tako nam javlja barjanska šola, da je bilo tam davi —2° C. Vremenska opazovalnica na aerodromu pa nam je celo sporočila —3° C kot najnižjo jutranjo temperaturo. Posledice pritiska mraza in slane so bile na mnogih krajih očitne. Sadno drevje po vrtovih in drevesnicah je močno prizadeto. Listje na drevju je bilo zvito in osmojeno. Pred zadnjo slano obvarovana jabolka, ki so se lepo razcvetela, so prav tako hudo trpela. Cvetje je uničeno. Zgodnji fižol, ki je že pognal iz zemlje, je uničena. Na prosto presajeni paradižniki so posmojeui. Zelenjava na prostem je pokončana. Na zelnike že presajeno zelje je porjavelo, škoda je ogromna. Zastopniki inozemskih potovalnih pisarn v Sloveniji Ljubljana, 6. maja. Med našimi vestmi iz Maribora 6ino poročali, da so tja dospeli zastopniki inozemskih tujsko-prometnih ustanov, ki so si v teku tedna že ogledali lepote Slovenije na bivšem Štajerskem. Teh tujsko-prometnih strokovnjakov je 6kupno 22, katerim pa se je pridružilo še 11 domačih strokovnjakov. Zastopniki tujsko-prometnih agencij so prišli nalašč v Slovenijo na povabilo Zveze za tujski promet v Ljubljani in Tujsko-promefcne zveze v Mariboru. Na tem potovanju so zastopane države: Danska, Nemčija (z devetimi zastopniki), Grčija, Nizozemska (s tremi zastopniki), Italija, Švedska, Švica, Češkoslovaška, Madžarska (e štirimi zastopniki) ter Jugoslavija. Obe naši tujsko-prometni organizaciji sta to študijsko potovanje organizirali, da izpodbudita inozemstvo za lepote naših krajev. Kakor emo že poročali, so si gostje ogledali najprej iz Maribora Pohorje, Gornjo Radgono, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Rogaško Slatino, Šmarje, St. Jurij, Celje, Dobrno ter vso Savinjsko in Logarsko dolino. V njihovem sporedu je tudi obisk Laškega, v soboto pa obiščejo še Rimske Toplice, od koder gredo čez Zidani most, Sevnico v Mokronog, v Šmarješke toplice, v Strugo in na Otočec. V nedeljo ob 5 popoldne dospo v Novo mesto, kjer si bodo ogledali krajevne znamenitosti. Peš gredo nato na Grm, kjer se bodo spoznali z gospodarstvom v tej kmetijski šoli, pokazali jim bodo tudi znamenite freske na gradu. V nedeljo zvečer odpotujejo nato v Dolenjske toplice, kjer bodo prenočevali. Hkratu bodo imeli priliko spoznati se s temi najbolj toplimi in najbolj radio-aktivnimi toplicami slovenske zemlje. V teku prihodnjega tedna obiščejo Ljubljano, kjer si bodo tudi ogledali znamenitosti mesta, nato pa si ogledajo Škofjo Loko, Visoko, Gorenjo vas, Kranj, Smarjetno goro, Jezersko, nato pa v sredo Velesovo, Kamnik, Mali grad, Kamniško Bistrico in druge kamniške kraje. V Kamniku si bodo ogledali tudi Sadnikarjev muzej. Iz Kamnika odpotujejo že v sredo v Kranj in od tam v Radovljico ter na Bled, kjer bodo prenočili. V četrtek zjutraj se bodo s čolni prepeljali na Blejski otok ter napravili izlet v Vintgar in v Bohinj do siapa Savice. V peiek bodo obiskali Be- gunje, Tržič in Sv. Ano. V soboto pa bodo obiskali Rateče-Planico, Kranjsko goro, Rute, Mojstrano, Krmo, Dovje in Sv. Križ. V soboto zvečer ti tujsko-prometni zastopniki odpotujejo iz Slovenije. Bivanje tujsko-prometnih zastopnikov v Sloveniji je gotovo velikega pomena za naš tujski promet, saj bodo spoznali lepote naše zemlje in ugodnosti, ki jih nudimo tujcem ter bodo nedvomno priporočili svojemu občin-stvustvu obisk naše zemlje, s čimer 6e bo dvignil tujski promet v naših krajih. Zunanji ministri držav Male zveze r Sinaji. Od leve na desno; dr. Krofta, dr. Stojadinovi in Petrescn- Comnen, Ljubljanski župan dr. Adlešič in njegova soproga se poslavljata pri odhodu v Ameriko. 40 letnica župnikovanja na Zdotah V nedeljo 1. maja je g. svetnik Alojzij Soba obhajal 40 let-, nico svojega župnikovanja v idilični župniji Zdole pri Brežicah. Na predvečer so mu farani priredili prisrčno podoknico. Vsa župnija je bila zbrana pred župni-ščern in mnogo ljud« stva iz sosednih žup-nij. Po slovesnih ve* černicah se je zbrala množica, da se pokloni svojemu blagemu dušnemu pastirju, ki je žrtvoval dolgih 40 let za njih dušni in telesni blagor. V6a slavnost je bila en sam izliv iskrene hvaležnosti in vdanosti fara-nov do svojega skupnega očeta. Nastopili so šolski otroci e pesmicami hvaležnosti. Marijina družbe-nic-a je govorila iz srca vseh faranov. Razkrila jo veliko delo gospoda svetnika v kraljestvu duš, o čemer ne bo pričala človeška zgodovina, temveč le knjiga večnosti. Ni gradil g. svetnik cerkva, no prosvetnih domov, zgradil pa je nešteto prekrasnih svetišč v dušah svojih vernikov. Svetniško je njegovo življenje in tudi vzgojil je po svojem vzoru mnogo svetniških duš. Kako srečni umirajo Zdolani, od njega pripravljeni na smrt. Kako lepa je vzgoja v družinah, katere je on pripravljal na zakonsko življenje. Zdolska fara se zdi kakor cvetoči vrt sredi puščave, tako je krasno razvito versko življenje. Govoril je tudi salezijanski duhovnik g. Lav-renčič iz Radue o hvaležnosti, katero eo dolžni Zdolani ljubemu Bogu za tako požrtvovalnega dušnega pastirja, ki večino faranov vodi že od rojstva naprej. Saj jih je krstil nad 1500, nad 1200 pokopal, nad 200 parov poročil. Sv. obhajil je raz-deiil do enega milijona. Pevski zbor pod vodstvom organista g. Ivačiča je zapel dve krasni pesmici. Zjutraj ob 6 je bilo slovesno opravilo. Pridigal je domačin župnik Josip Presnik o tem, kaj je duhovnik ljudstvu. Farani so večinoma vsi prejeli te dni sv. zakramente v znak hvaležnosti do gospoda svčtnika. Bog ga ohrani še mnogo let med dobrimi Zdolani! — Pri korpnlentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Brat ubil brata Maribor, 6. maja. V Oseku, v trojLŠki župniji, se je v četrtek zvečer odigral krvav zločin Brat jc dvignil roko zoper brata ter ga ubil. V družini Kranerjevi v Oseku sta dva brata, Alojz in Vincenc. Pred nekaj leti, v času, ko se je nahajal Vincenc Kraner pri vojakih, je mati izročila posestvo sinu Alojziju. Ko se je Vincenc vrnil od vojakov, se je čutil prikrajšanega, vedno je zatrjeval, da so ga opeharili. Zaradi tega je prišlo doma večkrat do prerekanj in prepirov. Vincenc, ki se je čutil vedno zapostavljenega in katerega doma niso preveč radi videli, sc je zaradi tega držal vedno bolj izven doma. Bil je zlasti v zadnjem času nekoliko čudaški ter 60 ga domači smatrali za nekoliko omejenega. V četrtek zvečer sc je Vincenc Kraner mudil pri posestniku Šoštariču, kjer je ves dan delal. Proti večeru je prišel k Šoštariču tudi brat Alojzij. Prišlo je kaj kmalu med bratoma do prepira. Ko je Vincenc videl, da postaja niegov brat nasilen in ko mu je začel groziti, je zbežal. Brat jc tekel za njim ter ga dohitel na travniku blizu posestnika Pihiarja tik banovin-ske ceste, kjer mu je zadal z nožem tri zabodljajc, ki so bili za Vincenca usodni. Preden so prihiteli ljudje na pomoč, je Vinccrc bil že mrtev. Orožniki so Alojzija še isti večer aretirali ter ga oddali v zapore okrožnega sodišča v št. Lenartu. Bratomorni zločin jc po vsej župniji zbudil splošno zgražanje. BELI JORGOVAN Večno lepa pesem maja in ljubezni KINO MATICA 21-24 Danes ob 16., 19. in 21M5. uri Kaj pravite? V nemilci reviji »H oc lil and* opisuje ruski begunec Nikolaj Arseniev, ki se je spreobrnil h katolicizmu, trenutni verski položaj v sovjetiji. Izvrstno poučeni pisatelj pravi med drugim: »Versko stanje je izredno težavno. Preganjanje krščanstva ne le da ne popušča, temveč je še silno naraslo prav v zadnjem času. Toda kljub lemu prodirajo žarki upanja v temo sovjetskega gospodstva. 0 ruski cerkvi velja danes beseda sv. Pavla: >Imajo nas za umirajoče in glej, mi živimo!< (2. Kor. 6). To pa ni po zaslugi boljševikov, ampak čisto proti njih namenom. Duhovna rast se poraja vse povsod v deželi, versko prebujenje, vedno bolj naraščajoč lok vere. Orožje pa, ki je bilo obrnjeno proti Bogu in njegovi resnici, se pričenja obračali proti njegovim preganjalcem in še več: postaja celo koristno namenom njegovega kraljestva.« Koledar Sobota, 7. maja: Stanislav, škof, mučenec; Dujam, škof mučenec. Nedelja, 8. maja: 3. povelikonočna nedelja. Prikazanje Mihaela nadangela. Novi grobov I + V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Ivanka Drašler roj. Čepon, soproga gostilničarja in mesarja na Vrhniki. Truplo bodo prepeljali na Vrhniko, kjer bo v nedeljo ob 5 popoldne pogreb. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! -j- V Ljubljani je umrl v Splošni bolnišnici postajenačelnik v pok. g. Ljubomir Pezelj v starosti 56 let. Mir in pokoj njegovi duši! Žalujočim naše iskreno sožalje! ABBAZiA (Italija) HOTEL JEANETTE _ „ cen.ru - Tople morske kooell — Cena penslonu L. 40 — __H' telski boni Kat B._ Zdravlllfte in Penslon Dr.HORVATA Lastna obalna kopel pred hl4o — Najmoder- fENlT< neišl komfort ^»iV — Guverner jugoslovanskih rotarskih klubov v Sloveniji. V četrtek dopoldne je dospel v Ljubljano guverner (predsednik) jugoslovanskega distrikta Rotary klubov, Steva Pavlo-vič, pomočnik ministra v pok. Na kolodvoru so ga sprejeli člani ljubljanskega kluba, na kar so mu razkazali mesto. Popoldne so bili na Gorenjskem (v Kranju 111 Kamniku), zvečer pa je bil sestanek ljubljanskega kluba, kateremu je prisostvoval tudi g. Pavlovič V petek dopoldne je g Pavlovič odpotoval čez Reko na Sušak in v Karlovac. — Umetniški paviljon v Kamniku. Akademski slikar in naš znani umetnik g. Stane Cuderman, ki pravkar dokončuje slikarije frančiškanske cerkve v Kamniku, je zamislil lep načrt, da bi v svojem rojstnem kraju postavil umetniški paviljon, v katerem bi bila stalna razstava del domaČih umetnikov. Paviljon bi stal na tako imenovanem Dančkovem hribu, lo je skrajnem robu Žalskega hriba, ki pada strmo do Samčevega predora. Imel bi prav krasno lego tik nad cesto, ki vodi na Žale. Dostop do paviljona bi bil po stopnicah, pozneje pa se bo baje zgradila pešpot po robu hriba, tako da bo nad železniškim predorom še en dostop do novega umetniškega hrama. Kamniški občinski odbor je na svoji seji privolil, da prepusti svet v najem za daljšo dobo, s čimer je zdaj gradnja zagotovljena. Umetniški paviljon bo za Kamnik lepa pridobitev, za vse ljubitelje umetnosti pa zanimiva privlačnost, s kakršno se ne bo moglo ponašati vsako mesto. — Propagandne zaklopne znamke zn XVIII. ljubljanski pomladni velesejem so izšle. Na razpolago so s slovenskim, srbohrvatskim (latinica in cirilica), nemškim ali francoskim napisom v lični in okusni izvedbi. Uprava ljubljanskega velesejma dostavlja tvrdkam na željo znamke brezplačno na razpolago in prosi, da 7. njimi opremljajo vse svoje poštne pošiljke. Poštna uprava je uporabo teh znamk dovolila. — Ali bi hoteli dobiti prvo nagrado 10.000 dinarjev? čitajte pazljivo celostranski inserat 7.a Radion v jutrišnji številki našega časopisa. — Nova knjiga: Janez Langcrholz, »Posvečena družina« (vrtnice za 1 1958) stane broširana 18 din, vezana v celo platno 22 din (ne 25 din, kakor je bilo pomotoma v včerajšnjem »Slovencu«), Dobiva se po knjigarnah ali pa se naroča naravnost od :uprave Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega 9. — Huda nesreča otroka zaradi brezobzirne vožnje voznika. Ko so se v četrtek okrog četrte ure popoldne vračali otroci iz ljudske šole v Šmartnem pri Kranju domov, jim je privozil na Gašteju ne daleč od Hellerjeve tovarne nasproti neki voznik, ki je podil konje. Med otroki je bila tudi 8 letna Londlna Tronkar, doma iz Stražišča, ki se je Izognila vozniku na skrajno desno stran ceste, po isti strani ceste pa je vozil tudi voznik in tako so ojnice voza zadele malo Londino v sence in sicer s tako silo, da jo je vrglo poldrugi meter nazaj. Nezavestni deklici so nudili prvo pomoč njene tovarišice, o nesreči pa so bili takoj obveščeni tudi slarši, ki so spravili deklico k zdravniku g. dr. Fajdigu v Kranj. Voznik je takoj po nesreči urno odpeljal neznanokam, kljub temu Je upati, da bodo oblasti zvedele za njegovo ime. — Dve važni vzgojni knjigi: Deisinger Kma, Deška predpubertefna doba (doba pred dozo-rcvajočimi leti od II do 14. leta) ima 64 strani in stane lb din, dobi se v komisijski založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. — Knjiga obravnava vse probleme in naloge, ki so dandanes v prav tesni zvezi pri vzgoji naših dečkov v dobi duševnega in telesnega razvoja. Iz vsebine, ki jo tu navajamo, že moremo spoznati pozitivne vrednote tc knjižice: Opis te dobe, Kratrk pregied otrokovih iger; konštlukcijsKe, ficijske. socialno, predpubertetne, prehod v do- zorevajočo dobo, vraščanje v svet kulturno-du-hovnih vrednot — versko čustvovanje, estetsko čustvovanje, slikarstvo, upodabljajoča umetnost, omamentika, glasba, petje — etično čustvovanje in socialno čustvovanje, dodatek: Eedagoška evgenika. — Druga enako pomein-na: Boje Etbin, Strukturna psihologija in pedagogika (ponatis iz Slov. Učitelja), komisijska založila Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, 32 srtani, stane 10 din. — Knjižica nas vsestransko seznanja z novo smerjo sodobne vzgoje in nudi jasno edino pravilno gledanje na otroka in njegovo kulturo z vsemi njenimi odtenki kakor osebnost, družina, narod, jezik, cerkev, država. Zato priporočamo slehernemu vzgojitelju in onim, ki imajo opravka pri vzgoji naših mladih, da se v sodobnem kulturnem kaosu pravilno razgledajo in usmerijo svoje vzgojiteljsko in učiteljsko delovanje. — Pri zaprtju, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčlce«. — Nega lepote v teku dneva negovane kul-tivirane žene: La beaute fait la femme — pa vendar, kako se naredi žena lepo — to je vprašanje, ki si ga stavi vsaka lepa žena Kako bom lepa in ostala mlada. Važen del žene okusa, finese in kulture — so usta. Brez lepih in negovanih zob, ust in ustnic — nikak ljubezniv smehljaj Zato je potrebna nega zob in ust. Najučinkovitejša nega ust in zob pa je le z ODOL-om. — Drzen tat pred senatom. Mali kazenski senat v Ljubljani je včeraj obsodil mizarskega pomočnika Karla Kokalja zaradi zločinstva tatvine moškega kolesa in zločinstva javnega nasilja na 10 mesevev strogega zapora ter v izgubo častnih pravic za 2 leti. Kokalj je znan drzen tat ter je komaj prišel iz ječe, ko je 27. februarja na Pšati pri Domžalah ukradel Fr. Gostinčarju kolo in je ob aretaciji grozil orožnikom ter je celo komandirja, narednika Fr. Skoka iz Domžal, brcnil v desno stegno. Kokalj je lani odsedel zaradi vlomov 4 leta robije. • — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana — Obsojen vlomilec. Ze na večletno ječo zaradi tatvin obsojeni Mihael Mule j je bil obtožen, da je skupno z neko Kristino vlamljal konec avgusta in v začetku septembra lani v vilo tovarniškega ravnatelja dr. Gucklerja v Hrašah pri Begunjah. Vilo je skoraj oplenil in znaša škoda do 4000 din Mulej je vse vlome in tatvine priznal. Bil je obsojen pred malim senatom v Ljubljani na 2 leti in 6 mesecev robije ter v izgubo častnih pravic za 5 let. Soobtožena Kristina L. pa na 4 mesece strogega zapora. Pokradene predmete je okrog razdejal za žganje, kruh in hrano ali pa za malenkostne zneske. Mulej je sodbo sprejel. Ljubljana V soboto, dne 7. maja 1938. Gledališče Gledališče. Drama: Sobota, 7. maja: »Iz-pit za življenje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 8. maja: »Pokojnik«. Izv. Znižane cene. — Ponedeljek, 9. maja: Zaprlo. — Opera: Sobota, 7 maja: »Trubadur«. Premierski abonma. — Nedelja, 8. maja: »Grofica Marica«. Izven. Globoko znižane cene od 24opol-noina prosta valuta, kakor je približno angleški funt). Tečaj funta je bil tedaj v Parizu dolgo časa okoli 185 frankov. Nova devalvacija g. Daladiera je zadnja v francoski valutni zgodovini. Sedaj je frank komaj še 8% predvojnega franka. 1 frank bi bil v zlatu 27.5 miligrama (julija 1937 še 31.5 miligrama). Novo razmerje do funta je 179 frankov (za 1 funt). V primeri z julijem lanskega leta je vrednost franka znižana za 33%. Od Poincarejevih časov sem se je zmanjšala vrednost francoskega franka za 53%, ali angleški funt je v tej dobi narastel za 125%. Zlati zaklad Francoske banke znaša 55.8 milijard frankov (na podlagi 1 frank je 43 miligramov zlata). Računa se, da znaša dobiček Francoske banke radi devalvacije franka okoli 40 milijard frankov. Frank pri nas Ljubljana, 7. maja 1938. V Curihu se je danes francoski frank nekoliko popravil; beležil je 12.22, dočim je bila včeraj javljena notica 12.175. Na naših borzah je notiral francoski Irank -devissa danes samo v Zagrebu (belgrajska borza danes radi pravoslavnega praznika sploh ni poslovala, ljubljanska pa ni imela notice. Povprečni tečaj je znaSal (priračunan je tudi prim v znesku 28.5%) 122.19 din za 100 frankov, torej 1 frank približno 1.22 din. Pripominjamo, da je bU to zadnji uradni tečaj za frank - deviz« pri nas. V prostem prometu in za valuto se plačuje nekoliko več ter ee suče tečaj med 1.25—1.30 din za en frank. Pri brutodonosu 1.86 (1.84) se je zmanjšal čisti dobiček od 0.6 na 0.55 milij. din. Dividenda 6%. Splošna stavbna družba, Maribor. Iz poslovnega poročila za 1937 je posneti, da je bila železarska bolje in enakomerneje zaposlena. Za 1938 je pričakovati primerno zaposlitev zaradi rednega dotoka naročil. Bilanca sama izkazuje zmanjšanje dolgov pri bankah od 8.55 na 7.0 in povečanje upnikov od 0.7 na 3.1 milij. din. Med aktivi se je zlasti zvišala zaloga napol-izdelkov: od 0.44 na 1.7, nadalje dolžnikov in blaga. Pri brutodonosu 2.8 (2.1) so se povečali odpisi od 0.96 na 1.5, čisti dobiček brez prenosa pa znaša 0.275 (0.287) milij. din. Dividenda zopet 5%. Motihdenova ruda v naši državi Že od leta 1935 sem datira produkcija molib-denove rude v naši državi. S tem je tudi naša država stopila v krog producentov molibdenove rude, iz katere tope v zapadnih državal molibden, ki se porablja največ pri izdelovanju žarnic kot nitka, nadalje v pločevini in masivnih komadih kot antikatoda za rontgenove cevi in pri radijskih aparatih pa tudi v druge svrhe v zvezi z raznimi iegurami. Ta produkcija torej ni tako nova, kot domnevajo nekateri. Kajti naša rudarska statistika izkazuje za Mežico že v letu 1935 prvo produkcijo te rude v skupni količini 18 ton in vrednosti 151.000 dinarjev. Ta produkcija se je nadaljevala v letu 1936 ter je v letu 1937 dosegla po podatkih ministrstva za gozdove in rudnike 84 ton v skupni vrednosti 908.000 din. Vsa producirana ruda je bila leta 1937 izvožena v Francijo. V Evropi je doslej producirala molibdenovo rudo samo Norveška: leta 1937 421 ton (po statističnih podatkih Zveze narodov), največji produ-cent na svetu pa so severnoameriške Zedinjene države, ki so leta 1935 producirale 5.222 ton molibdena ( ne rude). Skupno ceni Statistični letopis Zveze narodov 1936—1937 v letu 1935 svetovno produkcijo molibdena (vsebino rud) na 6,563 ton. Kot znano, se nahaja v rudah molibden v obliki molibdenita ali MoS2, v manjših količinah pa tudi v obliki wulfenita (Mo04Pb). Je torej postranski proizvod v svinčenocinkovi rudi, katero producira Mežica. ★ Arhiv kmetijskega ministrstva. Že 5. leto izhaja »Arhiv kmetijskega ministrstva«, ki se naziva revija znanstvenih kmetijskih del. Najnovejša številka (10.) prinaša poleg številnih razprav tudi daljše poroHlo inž. Miljntina Niketiča o 3. vse-državnem sadjarskem kongresu in konferenci v Kulturni obzornik Univ. prof. dr. Štete med Slovaki Včeraj se je vrnil s svoje predavateljske turneje po Slovaški g, -univ. prof. dT. France Štele, naš znani umetnostni zgodovinar in konservator. Ker je on zdaj prvi Slovenec, ki so ga znanstvena in kulturna društva na Slovaškem povabila na nekaj predavanj v njihovi prestolnici Bratislavi, smo se obrnili nanj, da nam v par besedah pove o tem svojem popotovanju. Zanima nas, kako je prišlo do teh predavanj? V Bratislavi je tajnik Slovanske lige ravnatelj magistrata dr. Klinovskf, ki je bil že večkrat v Ljubljani, je velik prijatelj Slovencev ter goreč delavec za medsebojno slovansko vzajemnost. Sicer je Slovanska liga v Bratislavi neke vnete Šolska Matica, ki skrbi predvsem za manjšinsko šolstvo in to brez razlike svetovnonazornega prepričanja. Je resnično velika, vsenarodna kulturna organizacija, ki pa ima poleg drugega namen gojiti tudi slovansko zavest in krepiti medsebojne stike. Še pomembnejše pa je bilo moje znanje z dr. Kle-cando, vseučiliškim profesorjem in tajnikom »Ša-farikove učene společnosti«, to je najvišje znaa-stvenopublicistične ustanove bratislavske univerze, katere delovanje ustreza delu akademij, in katere predsednik je prof. Rat. V Šafairikovi učeni společnosti se zbira vse znanstveno pa tudi publičistično delo univerze za znanstveno raziskavanje s posebnim ozirom na Slovaško in Podkarpatsko Rusijo. ŠUS izdaja znanstveni zbornik »Bratislava«, časopis za znanstveno raziskavanje Slovaške in Podkarpatske Rusije, in »Dela«. Tako je moje povabilo prišlo obenem iz znanstvenih in slovansko vzajemnost goječih društev, katerim sem sc rad odzval, saj me s Slovaško vežejo topli spomini še od tedaj, ko sem prestavljal Urbanov roman »Živi bič«, ki je tudi med Slovenci dosegel lep uspeh, in s slovaškimi tovariši sodeloval pri organizaciji slovanskih katoliških stikov. Radi bi vedeli, kje in kaj ste predavali med našimi brati Slovaki? Prvo predavanje sem imel v j>onedeljek 25. aprila v prostorih kina Slovanske lige, kjer me je uvedel predsednik g. inž. Brestensky, poudarjajoč naše veliko prijateljstvo, ki je v teh kritičnih dneh še pomembnejše. Predaval sem o »Skušnjah v dosedanjih slovanskih stikih«, kjer sem pokazal na Kollarjevo teorijo slovanske vzajemnosti ter na praktično izvajanje in uspeh te kulturne vzajemnosti, katerih najvidnejši sodobni forumi so »Slovanska ustav«, Slovanska knjižnica pri min. zunanj. zadev in »Slavia« v Pragi ter »Studjum slovvianske« v Krakovu. Udeležba je bila zelo lepa; filozofsko fakulteto je zastopal njen dekan prof. dr. Dudvi-kovsky; zlasti pa sem se čutil počaščenega z udeležbo starega narodnega kulturnega delavca Kerč-merya. Drugo predavanje je bilo na univerzi pod okriljem Šafarikove učene společnosti, kjer me je uvedel rektor univerze prof. dr. Chaloupeck^, ki je kot odličen zgodovinar določen za naslednika pokojnega prof. Pekafa v Pragi, in s katerim me je najprej prisrčno zvezalo dejstvo, da je bil svoj čas arhivar v Poudnicah, rojstnem kraju pokojnega prof Dvofaka, mojega nepozabnega profesorja. Predavanju o »Ljubljani kot umetnostnem središču«, kjer sem podal nekak prerez pomena Ljubljane za slovensko likovno umetnost, so prisostvovali poleg rektorja v«i dekani fakultet, jugoslovanski konzul g, Kičevac, zastopnik poljskega konzulata, mnogo odličnega občinstva in univerzitetnih slušateljev. Ljubljana, katero sem kazal tudi v podobi in njeni umetnostnozgodovinski pomembnosti, je vzbudila I>ri poslušalcih najtoplejši odmev. V ITALIJI obiščite FLORENCO Največji centrum umetnosti — Mesto znanosti — Pokrajine brez primere MAGGIO MUSICALE FIORENTINO (Florentinske muzikalne majske prireditve) • • 28. APRIL — 10. JUNIJ • • Vzdrževalni in potni stroški so v Italiji malenkostni zaradi nakazil za hotele in bencin Znižanje vožnje po železnici (50—70%) Pojasnila: ENIT, Petra Kocica br. 6, Beograd in pri vseh potniških in prometnih uradih Mariboru. Nadalje objavlja daljše poročilo tudi dr. Karel Vrečko o 11. mednarodnem mlekarskem kongresu v Berlinu (v slovenščini). Številka vsebuje tudi mnogo knjižnih pregledov. Nova delniška družba. V Belgradu je bila ustanovljena nova delniška družba: Tvornica olja »Belgrad« z glavnico 1 milij. din (1000 delnic po 1000 din). Vpis je do 12. maja, vpisni stroški na delnico 50 din, ustanovni občni zbor bo 14. maja. Nabavljalna zadruga uslužbencev drž. žel. v Ljubljani izkazuje v letu 1937 povečanje števila članstva od 7799 na 7896. Skupno je zadruga prodala raznih predmetov za gotovino v znesku 14.74 (13.8) milij. din, na kredit pa 30.6 (29.2) milij. din, skupno torej za 45.3 (430) milij. din. Brutodonos poslovanja se je povečal od 5.0 na 5.64 milij. din, istočasno pa so narasli tudi stroški, od tega največ izdatki za davke: od 422.564 na 969.876 din. Poleg tega je zadruga dobila še naknadni predpis družbenega davka za 1934-37 v skupnem znesku 0.7 milij. din, katerega odplačuje v obrokih. Bilanca izkazuje povečanje zalog od 7.75 na 8.06 in dolžnikov-članov od 7.5 na 8.07 milij. din. Nepremičninska posest se je lani povečala od 1.6 na 3.16 milij. din. Bilančna vsota 21.5 (22.3) milij din, Čisti prebitek 24322 (36.206) dinarjev. * Vpisi v trgovinski register: Universal, trgovsko podjetje v Celju, Cankarjeva cesta 4-II., Schil-ling Drago, konc. elektrotehnično podjetje in trgovina z elektrotehn. predmeti v Kranju. Konec poravnav: Zapuščina pokojnega Binderja Karla, tovarnarja v Ljubljani, Slomškova ulica, Kemperle Fran, pos. iti lastnik elektrarne v Češ-njici št. 32, sodni okraj Škofja Loka, Pušavec Fran, pos. in trg. z lesom v Lahovičah 39, p. Komenda. Občni zbori: Tovarna ogledal in brušenega stekla Kristal v Mariboru 18. maja ob pol 11 v Zadr. gospodarski banki, Maribor, Mariborska tiskarna 24. maja ob 10 v Mariboru in J. Blasnika nasL univerzitetna tiskarna, biografija in karto-naža v Ljubljani 14. maja ob 17. Občni zbori: Gostilničarska pivovarna Laško 31. maja ob 11 v hotelu Henke v Laškem, Franc Woschnagg & sinovi d. d. v Šoštanju 16. maja ob 15. Likvidacija: Indukt, dr. z o. z. v Ljubljani, likvidator: ing. Uhlir Hugo. Borza Dne 6. maja. 1938. Denai V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20—238.80. Avstrijski šiling se je v Ljubljani malenkostno okrepil na 8.63—8.74, v Zagrebu pa na 8.61-8.71. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.25—28.95. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje so v Zagrebu beležili za konec maja 14.375—14.575, za konec junija 14.35—14.55. Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,711.813 dinarjev. Ljnbljana — tečaji s primom: Amsterdam 100 h. gold. . . . 2423.66—2438.26 Berlin 100 mark...... 1748.03—1761.91 Bruselj 100 belg...... 732.20— 737.26 Curih 100 frankov..... 996.45—1003.52 London 1 funt.......216.85— 218.91 Newyork 100 kolarjev .... 4319.75—4356.07 Praga 100 kron...... 151.24— 152.31 Trst 100 lir........ 228.15— 231.23 Curih. Belgrad 10, Pariz 12.22, London 21.7925, New York 436.50, Bruselj 73.55, Milan 22.96, Amsterdam 243.15, Berlin 175.70, Dunaj 47, Stockholm 112.30, Oslo 109.50, Kopenhagen 97.275, Praga 15.18. Varšavn 82.50, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.6375, Buenos-Aires 114.75. Vrednostni papirji Ljubljana. Drl. papirji: 7% invest. pos. 99 do 100.50, agr. 62—63, vojna škoda promptna 481 do 483.50, begi. obvez. 93.25—9-1.25. dalm. agr. 92.50 do 93.50, 8% Bler. pos. 98.50—100, 7% Bler. pos. 93.25—94.25, 7% pos. DHB 99—100. Delnice: NB 7300—7400, Trboveljska 195—205. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko |x>sojilo 98 denar, agrarji 61—63, vojna škoda promptna 481—482 (481), begluške obveznice 93—94, 4% sev. agrarji 61 denar, 8% Blerovo posojilo 96.50—97.50, 7% Blerovo posojilo 92 do 93, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 98—98.75 (98.50). Delnice: Narodna banka 7300 denar, Priv. agrarna banka 224—-228, Trboveljska 195—200 (200), Gutinann 60—65, Tov. sladkor ja Bečkerek 600 blago, Os j. sladk. tov. 110—120. Dubrovačka 370 denar, Jadranska plovba 375—400, Oceania 600 denar. Cene Sivine in kmetijskih pridelkov Ljubljanski sejem 4. maja. Na sejem je bilo prignanih 30 volov, 34 krav, 14 telet, 181 konj in 556 prašičev. Prodanih je bilo 11 volov, 8 krav, 10 telet, 10 konj in 320 prašičev. Cene: voli 3.75 do 5.75, krave 2.25—5.25 in teleta 7—8 din za 1 kg žive teže. Konji 300—3500 din in 6—12 tednov stari prašički 120— 200 din za komad. Cene »ivine in kmetijskih pridelkov v Slov. Gradcu, dne 5. maja t. 1. Voli I. vrste 5, II. vrsta 4, III. vrste 3, teiice 1. vrste 5, II. vrste 4, III. vrste 3, krave I. vrste 4, II. vrste 3, III. vrste 2, teleta I. vrste 6, II. vrste 5, prašitt pršutarji 7 do 8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12, II. vrste 10,' III. vrste 8, svinjina 16, teletina 16, svinjska mast 20, slanina 18, surove goveje kože 12—14 din za 1 kg. — Pšenica 225, ječmen 175, rž 225, oves 150, koruza 140, fižol 200, krompir 75, seno 50, slama 45, pšenična moka 375, koruzna moka 200 din za 100 kg. Živinski in svinjski sejem v Ptuju dno 3. maja in dne 4. maja t I. Dogon: 46 volov, 364 krav, 6 bikov, 21 juncev, 78 telic, 8 teleta, 103 konji, 3 žrebeta, 123 svinj in 382 prašičev. Prodano: 7 volov, 116 krav, 2 bika, 6 juncev, 30 telic, 1 tele, 17 konj, 1 žrebe in 92 prašičev. Cene naslednje: Voli 5—6, krave 2.50—5.50, biki 3.75—4, junci 4—5, telice 4—5.50, teleta 6, pršutarji 7.50—8, debele svinje 9 in plemenske svinje 6.75—7.50 din za 1 kg žive teže. Konji 1300—6500, žrebeta 1200 do 2300 in mladi pujski 6—12 tednov stari od 65—130 din za glavo. Cone živino in kmetijskih pridelkov v Logatcu dne 3. maja. Voli I. vrste 5.50 din, II. vrsto 4.50 din, III. vrste 4 din, telice I. vrste 5 din, 11. vrste 4.50 din, III. vrste 4 din, krave I. vrste 4 din, II. vrste 3.50 din, III. vrste 3 din, teleta 1. vrste 6—7 din, II. vrste 5—0 din, prašiči špeharji 8 din, prašiči pršutarji 6—7 din za 1 kg žive teže. Goveje mesto I. vrste prednji del 9—10, zadnji del 10—12 din, II. vrste 8—10 din, Bvinjina 12 do 15 din, slanina 16 din, svinjska mast 18 din, čisti med 22 din, goveje surove kože 9—12 din, telečje surove kože 12—13 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. Oves 165 din, koruza 132 din, fižol 150—200 din, krompir 100 din, seno 65-75 din, češplje suhe I. vrste 900 din, II. vrste 800 din, III. vrste 700 din, pšenična moka 375 din, koruzna moka 175 din za 100 kg. Leso-strugarski pomočnik se sprejme takoj ali po dogovoru. Ponudbe je poslati pod »Strugarc na podruž. >Slov «, Celje. Tretje predavanje pa sem imel v intimni družbi katoliškega akademskega doma v »Svoradovu«, ki ga vodi dobri in gostoljubni prelat dr. Fillkorn, ki v vsem spominja na našega nepozabnega preiata Andreja Kalana in igra v slovaškem kulturnem in gospodarskem življenju eno najvidnejših vlog. Kakor vam je znano, je Svoradov akademski dom, pa tudi stanovanjska hiša mnogih starešin ter pravo ognjišče katoliške inteligence v Bratislavi. Lepo dvorano je napolnilo okrog 300 akademikov in starešin, predaval pa sem o »moderni umetnosti v luči XIX. stol., in sem bil prijetno presenečen, ko se mi je na koncu v slovenskem jeziku zahvalil gosp. Ambruž. Kakšen pa je bil kaj odziv med občinstvom in v časopisju 7 Ko sem prišel v Bratislavo, so me že presenetili časopisi z mojo sliko na prvih straneh in cur-riculum vitae. Prav lep pozdrav pa mi je napisala ga. Ellena Gessayova-Brestenska, soproga bratislavskega predsednika Slovanske lige dr. Bresten-skega, znana pisateljica. O predavanjih so prinašali vsi časopisi poročila ter so zlasti poudarjali mojo dobro voljo govoriti v slovaščini. Kot majhen narod so Slovaki podobno nam Slovencem veseli vsakega, kdor spoštuje njih jezik in sc ga skuša tudi naučiti. V razgovorih eo mi Slovaki vedno poudarjali tople simpatije do Slovencev, in eo mi na več krajih izražali veselje nad tem, da jim je Vaš časopis »Slovenec« posvetil tako lepo prilogo. Videl sem, da zasledujejo naše kulturno življenje in naše medsebojne stike, zlasti kulturne. Kakine vtise ste odnesli iz Bratislave? Škoda je, da je bilo ves čas slabo vreme ter sem se držal le Bratislave in nisem mogel skočiti tudi v Turčianski sv. Martin Ln drugam, kar sicer že poznam. Bil sem le na gradu Devin, kamor me je pospremil univ. prof. dr. Eisner in kjer sva si ogledala izredni geografski položaj in staroslo-vaneke grobove. V družbi prijateljev dr. Klinav-skega in dr. Kaščavica sem se poklonil dalje spominu Ludeva Stura na njegovem grobu v Modri, in obiskal tudi največjo slovaško božjo pot, njihovo Brezje Maridnko. To pa je bilo vse, kar sem videl ob tej priliki izven Bratislave. V Bratislavi sami pa sem se zanimal predvsem za znanstveno in umetniško življenje, ki je zelo bujno ter ima veliko mladih moči. Posebno univerza, ki je dobila novo poslopje ob Donavi, namenjeno najprej za borzo, je v resnici reprezentativna in lahko služi tudi nam za zgled, se ponaša z mladimi znanstvenimi močmi, k: veliko obetajo. Ogledal sem si referat za varstvo spomenikov, ki stoji pod vodstvom dr. Hof-mana. Obiskal sem tudi župana mesta Bratislave in se zanimali za urbanistične probleme tega mesta, ki so v mnogem sorodni ljubljanskim. Zanimiv je razpis velikega konkurenčnega natečaja za regu-lačne načrte mesta in z njim zvezana načela za varstvo starih spomenikov. Od pisateljev sem obiskal starega znanca g. Mila Urbana, ki zdaj piše tretji del svoje trilogije in ima Slovence v najlepšem spominu. Ko v svojem spominu zaključujem bilanco svojih bratislavskih dni, se s hvaležnostjo spominjam vseh, ki so omogočili moj nastop pred odlično bratislavsko publiko. Prepričan sem, da te vrste vzajemnost odlično služi idealu slovanske skupnosti, o kateTi sem v svojem predavanju zaključil, da je danes ne pojmujemo več z nerealnim idealizmom kakega Kramafa, ampak tako, kakor jo je gledal mnogo realnejši prezident osvoboditelj T. G. Ma-earyk, misleč, da bo šele državnopolitična svoboda slovanskih narodov, ki so jo dosegli po svetovni vojni, ustvarila pravi temelj za uresničenje Kol-larjevetfa ideala. Bratislava in slovaški narod, ki sta stala ob rojstvu teh prizadevanj, se jim tudi danes simpatično odzivata, o tem sem sc prepričal ponovno v teh dneh, ko sem bil njihov gost. td. Letovišče papežev - Castel Gandolfo Nehaj zgodovine tega hraja, hi ie 300 tet staži papežem za oddih V prvih desetletjih 17. stoletja je kardinal Maffeo Barberini v trgu Castel Gandolfo ob lepem Albanskem jezeru, le nekaj ur hoda od Rima, kupil hišo in nekaj zemljišča zraven. Nekaj razvalin tamkaj v bližini še priča, da so nekdaj tudi Rimljani radi poleti prebivali v tem lepem kraju. Hiša in svet, ki ju je kupil kardinal Maffeo Barberini, se razteza proti mestecu Albano. Za to krasno podeželsko posestvece so je kardinal tudi naslednja leta zanimal. Ko pa je ta kardinal leta 1623 postal papež z imenom Urban VIII., je kupil nad trgom ležeči grad z imenom Castel Gandolfo, tako imenovan po srednjeveški viteški rodovini Gandolfov, ki je nekdaj tukaj prebivala. Po smrti papeža Urbana je ta grad s posestvom vred prišel nekaj kratov v druge roke, dokler ga leta 1644 ni za stalno prevzela papeška kurija. Papež Urban VIII je stanoval v vili, ki je po njegovem rodovinskem imenu dobila ime »Villa Barberinit, ter je vsako leto vse vroče mesece prebil tukaj na tem svojem posestvu. Ko je pozneje vse posestvo postalo last papeške kurije, je papež Aleksander VII. iz rodovine Chigi sredi 17. stoletja grad nad vilo prezidal ter mu dal krasno zgodnjebaročno fasado. Od tistega časa je ta grad postal poletna prestolnica papežev. Vsi papeži so se za to letovišče zelo zanimali, ga krasili in izpopolnjevali. Vsi so radi hodili semkaj, kjer so si, kakor je že papež Aleksander VII. dejal, >v kratkem času duševno in telesno docela opomogli U i Prvi naslednik papeža Aleksandra VII. sicer > ni nikdar prišel semkaj na letovišče, pač pa je naslednik tega, papež Klemen XI., ki je leta 1700 postal papež, v 21 letih svojega papeževanja vsako leto po več mesecev prebil tukaj. Ta je posestvo in grad z vilo tudi znova preuredil in popravil, ker je vse skupaj bilo več let precej zanemarjeno. Najrajši pa je v tihi samoti ob Albanskem jezeru prebival papež Benedikt XIV. On je začel uvajati navado, da je z balkona vile blagoslavljal ljudstvo, ki se je zbiralo spodaj, on je hodil rad med ljudi, jih tolažil kakor oče, poravnaval med njimi spore, poslušal njihove prošnje in jim pomagal, kjer koli in kakor koli je le mogel. Papež Klemen XIII. je v župni cerkvi Castel-gandolfa, ki je lepa zgradba Berninijeva, jeseni leta 1759 posvetil celo nekaj škofov. Kakor že poprej rečeno, vse posestvo skupaj nikakor ni bilo veliko in obsežno. Papež Klemen XIV. je v letih 1769 do 1773 dokupil sosedno vilo Cybo ter jo priklopil temu posestvu. Vendar pa posestvo nikdar ni bilo veliko. Papež Pij VII. je hodil na počitnice semkaj leta 1803, 1804 in 1805. Potem pa je svoje leto- Takale bo nova orjaška angleška potniška ladja >Qaeen Elizabeth« višče videl šele leta 1814, ko so minila tista huna leta, ki mu jih je povzročil Napoleon Veliki. — Zadnjikrat se je pripeljal semkaj leta 1817, in sicer meseca majnika. Tukaj je tudi sestavil tisto znamenito pismo vsem knezom Evrope, ki je v njem prosil, naj omilijo usodo na Sveti Heleni ujetega Napoleona, nekdanjega svojega sovražnika. Za njim je njegov naslednik papež Gregor XVI. 16 let vsako leto hodil sem na letovišče. Ta papež je posestvo preskrbel tudi z vodo. Ko pa je papež Pij IX. meseca majnika leta 1870 tukaj iskal odmora in počitka, se drugo leto ni več vrnil semkaj in za tem dolga leta ni bilo nobenega papeža. Papeži so bili pregnani v Vatikan in so tam prebivali v prostovoljnem jetni-štvu, njihovo posestvo pn je zasegla država. S tega kraja je silno lep razgled na okoli. Albansko jezero je blizu, blizu so modre Albanske gore, od zahoda se blešči sinje morje, na severu pa se v daljavi svetijo kupole rimskega mesta. Marsikak knez in kralj je bil tukaj papežev gost. Minilo pa je celih 60 let, preden je za papežem Pijem IX. semkaj prišel papež na leto- višče. Po lateranskih pogodbah je bilo to posestvo z vilo Barberini vred znova priznano papežem kot njihova eksteritorialna last. Tako je sedanji papež postal nekak novi ustanovnik tega posestva in gradu. Skoraj do temeljev je bilo treba vse prenoviti in popraviti, ker je bilo v 60 letih skoraj vse tako zanemarjeno, da že davno ni bilo več podobno kakemu letovišču. Ko je bilo vse končano, je papež dal tukaj napraviti zvezdarno ter brezžično oddajno postajo. Popravili so vodovod, proti mestu Albano pa so napravili vrtove za zelenjavo, ki skupaj z drugo zemljo daje nekaj živeža. Vendar je vse skupaj ostalo skromno in v ničemer ni podobno letovišču kakega posvetnega vladarja. Vse je silno preprosto ter je prav v tej preprostosti skrita vsa veličina in mir tega papeževega letovišča. Castelgandolfo dandanes ni več papeško letovišče, marveč je tudi sedež znanosti, ki so jo v tem letovišču papeži vedno negovali in gojili. Vse vroče mesece leta prebije papež Pij XI. v tem hladnem letovišču. Papež ljubi ta lepi kraj zemlje in njegovo tihoto. Rešena uganka o smrti ameriškega letalca Pavla Redfern. Ta drzni letalec, ki ga vidimo na sliki, je pred desetimi leti letel čez Južno Ameriko. 'S tega poleta pa se ni več vrnil. Nobene sledi ni bilo več za njim nc za njegovim letalom. Širili so se sicer glasovi, da so letalca ujeli divji gorski rodovi ter ga pridržali. Trdili so celo, da so ga divjaki častili kakor kakega boga. Sedaj se j« vrnila ckspedicija iz tistih krajev, ki pravi, da je našla mesto, kjer sc jc Redfernovo letalo razbilo. Ekspedicija pa je tudi prišla do prepričanja, da je tista govorica bila resnična. Redfern se je pri nesreči živ rešil, nakar so ga zajeli divjaki ter ga niso več pustili od sebe. Med njimi je živel več let, je pa pred nekaj leti umrl. Z letalom preprečit poroko V mestu Seattle v Združenih državah Severne Amerike je bila gospodična Patricija P. zaročena z letalcem, ki se je pisal Martin Hobbs. — Nekega dne je nevesta povedala svojemu zaročencu, da ga ne bo vzela, ker se bo raje poročila z drugim. Hobbs je bil na vso moč hud ter jo je svaril, naj ne jemlje onega, ki ni nič vreden, hkrati pa ji je zagrozil, da bo že vedel in znal to poroko preprečiti. Ona se pa ni zmenila za te grožnje ter je sklenila vzeti drugega. Prišel je dan poroke. Ženin se je pripeljal pred nevestino hišo, kjer je bilo okoli neveste že več svatov. Naenkrat je v zraku zagrmelo letalo, ki je prihajalo vedno bliže. Preden se je kdo zavedel, kako in kaj, je letalo treščilo v nevestino hišo. Hiša in letalo sta bila takoj ena sama razvalina. Letalec sam in pa dva svata so bili pri priči mrtvi. Ženin in nevesta pa sta bila močno ranjena, da so ju morali prepeljati v bolnišnico. Letalec je bil nesrečni Hobbs, ki je tako hotel preprečiti poroko svoje neveste z drugim. In se mu je posrečilo. Ko sta ženin in nevesta ozdravela, je nevesta izjavila, da se sedaj ne misli več možiti ter da ji je močno žal, da ni vzela Hobbsa. Da pa ima rada drugega ženina, to si je samo zmotno domišljala, kar še le sedaj sprevidi. Hvaležna pa je Hobbsu, da je tako preprečil njeno poroko. V znak hvaležnosti je dala Hobbsov grob lepo okrasiti. zala znake nekdanje veličine, ki pa je v njej bilo prelite toliko krščanske krvi. Cesar se je v duhu globoko poklonil krščanskim mučencem, ki so v v tem poslopju dali kri za Kristusa. Cesarski sprevod je nato krenil čez Forum Romanum in čez Kapitol na trg svetega Marka blizu Beneške palače. Tam je stal veličasten slavolok, ki je zanj naredil načrt Sangallo. Slavolok je bil narejen iz lesa. Vasari pravi o tem slavoloku, da bi ga bilo treba prišteti k 7 čudom sveta, če bi bil narejen iz marmorja in ne iz lesa. V državni kočiji 6ta se z rimske postaje v kraljevo palačo na Kvirinalu peljala italijanski kralj in cesar ter Hitler Sprejem nemškega cesarja v Rimu pred 400 leti Ves svet piše, kako je bil te dni v Rimu sprejet vodja nemškega rajha Hitler. Ne bo malo zanimivo, če primerjamo, kako je bil pred 400 leti v Rimu sprejet tedanji nemški cesar Karel V. ki je bil tudi španski kralj ter najmogočnejši vladar vsega tedanjega sveta. Cesar Karel V. je prišel v Rim dne 5. aprila leta 1536, torej je od tistega sprejema preteklo že 402 leti in en mesec. Takrat je vladal na prestolu sv. Petra v Rimu papež Pavel III. iz rodovine Farnese. Ta je hotel, da bi bil cesar Karel V. v Rimu tako sprejet, da bi mu ta sprejem ostal v trajnem spominu. Že decembra meseca prejšnjega leta so v Rimu sestavili poseben odbor, ki je zboroval na Kapitolu. Njegova naloga je bila pripraviti vse potrebno za čim lepši sprejem tednnjega najmogočnejšega vladarja sveta. Ta odbor je tudi v glavnem določil, kaj naj prebivalstvo prispeva pri okrasitvi svojih poslopij. Meščani so v tem oziru dobili glavna navodila, kako naj okrase svoje hiše, da bo vse skladno okrašeno. Nato je ta odbor določil, po kateri cesti bo cesar prihajal v večno mesto. Odločili so se za cesto, ki je bila deloma že v starih rimskih časih cesta zmagoslavja. Vodila je skozi vrata sv. Boštjana med Palatinom in hribom Celius, kjer vodi dandanes Via dei trionfi. Nato je šla pot skozi slavolok cesarja Tita ter cesarja Sep-tima Severa. Ustno izročilo pripoveduje, da je takrat bilo podrtih v ta namen tudi več hiš, da je bila narejena tedanja Cesta zmagoslavja. Cesar je prihajal iz Neaplja. Na dan sprejema ga je pri cerkvi Quo vadiš na Apijski cesti pričakoval ves kardiuaiski zbor ter ga nato v sijajnem sprevodu vodil v mesto. V sprevodu je takrat korakalo 4000 mož cesarskih pešcev ter 500 vitezov v bleščečih se oklepih. V sprevodu so jezdili sijajni španski grandi-velikaši ter rimski plemiči. Nato so šli kardinali ter cesarjeva telesna straža. Vse cesarjevo spremstvo se je lesketalo, cesar sam je bil silno preprosto oblečen. Cesto zmagoslavja so takrat zato tako izvedli, da je cesar ob svojem vhodu lahko ogledoval najvažnejše starinske ostanke in razvaline. Ko je cesar prišel do velikanskega koloseja, je dal ustaviti ter je do dna duše pretresen nekaj časa gledal tisto velikansko zgradbo, ki je še ka- • f IV« I V | rimski eoln Letalec je fotografiral, kadar se je kit prikazal na površju vode. Ribiči okoli Bermudov že več mesecev govore, da se tam okoli potika velikanska morska žival, ki je še večja ko kit. Uradni krogi so take govorice zanikali, vendar so ribiči svoje trdili. Vedno znova so se oglašali ribiči, ki so zatrjevali, da so sredi morja srečali velikansko morsko žival, ki pa ni kazala nobene divjosti, marveč je bila videti krotka in mirna. Zato so ribiči sklenili, da bodo to žival, ki je večja ko kit, harpunirali, da bodo vladi dokazali, da so oni imeli prav. Fotografije, ki jih je prinesel letalec s seboj, res kažejo veliko žival, ki so strokovnjaki uradno ugotovili, da je kit, čeprav je v marsičem precej drugačna. Nekatera poluradna poročila trde, da je morda to vendar le kaka doslej neznana morska žival, ki je sama na sebi mirna. Ker pa so jo s harpuno razkačili, je zdivjala in je vsa posadka tistega čolna v veliki nevarnosti. Takoj, ko se je razvedelo, kako in kaj, sta s polno paro odpluli na široko morje dve angleški vojni ladji, križarku >Exeter< in »Orion«, ki sta bili zasidrani pri Bermudih. Tema dvema vojnima ladjama so se pridružili vsi pomorski letalci, kolikor jih more služba pogrešati. Vsi upajo, da bodo vseh sedem ribičev še srečna našli žive. Če jih kit še vedno vleče za seboj, jim bodo veleli, naj tako poskačejo v morje, odkoder jih bodo lahko zvlekli na ladje in tako rešili. Seveda je pa nevarnost, dn je živnl čoln potegnila za seboj v globočino ali pa ga razbila. Letalec namreč trdi, da je bila žival silno divja videli. Velika suša na Danskem Iz nekaterih krajev Danske, zlasti pa iz severne Jutlandije, prihajajo poročila, da tamkaj vlnda velika sušn. Tam, kjer v določenem času navadno pade 42 mm dežja, ga je v tistem času padlo samo 9.2 mm, ponekod celo le 6.5 mm. — Trnvn je žc vsn rjava, kakor meseca septembra po hudi poletni vročini. Za sedaj pa tudi ni upati, da hi prišlo večje deževje, zaradi česar so dan-ski kmetje močno v skrbeh. Nova morska pošast: Kit odpeljat Pri otočju Bermudas je sedem ribičev v čolnu, ki pa je bil brez motorja, lovilo ribe. S seboj niso imeli posebnih priprav, ker niso nameravali dolgo ostati na morju. S seboj so vzeli le za dva dni hrane in vode. Ti ribiči pa so naleteli ua velikega kita, ki so ga takoj harpunirali. Harpuni-ranje je bilo nekdaj nevarna zadeva, če žival ni bila dovolj zadeta, da bi bila kmalu onemogla. Harpuna, ki je bila z dolgo vrvjo privezana k čolnu, se je sicer znrila močni živali pod kožo in v meso, da ni mogla več pasti ven. Toda ranjena žival je s harpuno zbežala, se večkrat potapljala ter tako na dolgi vrvi, ki se je odvijala, vlekla čoln za seboj. Kadar je bila za čoln velika nevarnost, da bi ga bila žival potegnila za seboj pod morje, so ribiči vrv gladko presekali s sekiro, nakar je žival ribičem sicer ušla, je pa pozneje gotovo kje poginila. V novejšem času pa imajo ribiči, ki love kite, tako moderno orodje, da je vsaka nevarnost tako rekoč izključena. Omenjeni ribiči z Bermudov pa najbrž niso imeli s seboj vseh potrebnih priprav. Kita, ki je baje nenavadno velika žival, so sicer s svojo harpuno harpunirali, vendar ne dovolj močno, da bi ga bili smrtno zadeli. Žival ie nnenkrnt zdivjala ter začela divjati po morju. Ribiči so sicer skušali presekati vrv, ki je kit z njo vlekel čoln za seboj. Poročilo pa pravi, da se jim to ni posrečilo. Morda jim je pri tem edina sekira padla v morje. Kit se je večkrat tudi nevarno zagnal proti čolnu, nakar je spet zdivjal naprej, se potopil, prišel znova na dan in svoje napade ponavljal. Vse to jc gledal iz zraka neki letalec. Ko se je letalec vrnil na suho, jc povedal, kaj je videl. Dejal je, da je silni kit mali čoln vlekel s seboj z naglico 40 kilometrov na uro. Včasih se je zdelo, da je hitrost še večja. To se pravi, da je kit vlekel čoln za seboj tako nnglo, kakor pri nas vozijo brzi vlaki. Nesreča pri taki naglici je knj kmnlu. Letalec je videl tistih sedem ribičev, ki so se krčevito oklepali ograje čolna ter so mu nekaj kričali naproti. Kaj so hoteli povedati, ne ve, ker ni slišal. Ker jim letalec v ničemer ni mogel pomagati, jc brž fotografiral njihov čoln, kako ga vlače za seboj kit, fotografiral pa je tudi velikega kita. Kit in čoln sla bila včasih v morskih penah, voda ic visoko brizgala. St. 122. Norec prejme plačilo Le kratek hip je Saša prevzela žalost. Takoj se je zravnal ter velel svojim ljudem: »Pohiteti moramo. Rovena hrepeni po domu, mi pa jo moramo varovati. Že davno bi bil odšel, pa sera se poprej hotel zahvaliti svojim drznim in plemenitim rešiteljem.« »Poslušajte mc!« je vnovič spregovoril Lock-slcy. »Mi tukaj smo opravili le polovico dela. Vzemite no polovico plena vsaj za svoje ljudi, če že za sebe ničesar nočete!« »Sem tudi dovolj bogat, da svoje ljudi 6am poplačam,« se je ponosno glasil odgovor. »Jaz pa mislim, da jih je nekaj med njimi bilo dovolj pametnih, da so si sami preskrbeli nagrado,« se je vmešal norec. »To pa jc vaša stvar, ki jo med seboj uravnajte,« je menil Locksley. »Naše postave nc veljajo za vas.« Cedric pa je poprijel: »Ko bi lc vedel, kako naj nagradim svojega največjega dobrotnika. Pridi semkaj, norec! Svoje meso in svojo kri si žrtvoval, da si meni rešil življenje Kako naj ti to povrnem?« Tako rekoč je objel ubogega norca, medtem ko so mu po licih in bradi tekle debele solze. »Ce že smem kaj prositi,« je precej samozavestno spregovoril norcc, »bi vas prosil, stric, da bi odpustili svojemu svinjskemu pastirju Gurthu, ker jc vam ušel, da bi šel za vašim sinom Ivanhoejcm.« Gledališče in koncerti Koncert pevskega zbora bolgarskih učitelje iz Sofije Glasbeno življenje bolgarskega naroda se šc vedno najmočneje oklepa vokalne umetnosti in to v stvariteljskem in izvajalskem pogledu. Zato je razumljivo, du razpolagajo Bolguri s kvalitetnimi pevskimi zbori, katerih umetniške sposobnosti smo imeli že ponovno priliko spoznati tudi v naši prestolnici. Tokrat se nam je s svojimi izvajalskimi vrednotami predstavil mlad (komaj eno leto obstoječ) pevski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije, ki je v presenetljivo lepem številu posetil Ljubljano in priredil kaucert v filharmonični dvorani. Danes, ko je nacionalistična ideja tako brezobzirno zagospodovala po Evropi, je razumljivo, če se tudi v umetnosti in posebej v glasbeni umetnosti pruv tako uveljavljajo nacionalistična stremljenja, ki plodno odmevajo predvsem iz glasbenih kultur slovanskih narodov. In nič nepričakovanega ni bilo v tem. če nam je omenjeni zbor predstavil v svojem izvedenem sporedu v glavnem svojo — bolgarsko narodno glasbeno umetnost, ki so jo kakorkoli že domači skladatelji odeli v umetniško pople-meniteno oblačilo. Na splošno je iz podanih skladb, pa najsi so bile umotvori Hristova, Stai-nova ali kogarkoli ostalih skladateljev, vel bolgarski nacionalni glasbeni duh, ki je utelešen v svojstvenih intervalnih postopih melodičnih in harmoničnih struktur, zlasti pa v posebno razgibanem in nič kaj preprosem, dasi še pr-vinsko naturalnem ritmu. Zbor je povezal v spored, da nakaže spoštovanje do naše zborske tvornosti, tudi eno Adamičevo, pa še Mokranj-čevo skladbo. Ob precenjevanju izvedbe, kjer neizogibno prišepetava dejstvo sorazmerno tako kratkega /borovega obstanka, je treba najprej ugotoviti, da ima številni (ca. 80) ženski zbor zelo lep glasovni material. Da so čisti in jasni sopran-ski glasovi in da so plemenito polili in žametni alti. Ker se je zbor lepo podvrgel pevski disciplini, je ustvaril celotni tonski gmoti neko enotnost in homogenost, ki je pripravna za vzbujanje pravih estetskih učinkov. Svojstveno lepoto je posredovala solistka Kristina Koleva. Dirigent g. Bojadžiev je mlad, pa ognjevit in posvečen v zborsko umetnost, zato vodi svoj zbor po privlačnih poteh pevskega oblikovanju Zato živi v podajanju doživetje, ki si tudi navzven išče lepili oblik — v jasnem fraziran ju, v pravšni melodični izenačenosti v dobri vokn-lizaciji in podobno. — V celoti je zapustil zbor bolgarskih učiteljic, ki črpa svojo prednost tudi iz celokupne inteligenčne ravni, zelo ugoden vtis. To jc zbor, ki je trdno zastavil svojo umetniško pot in ki si je visoko zastavil svoje cilje. In če je do njih še daljša pot razvoja, če jo zastirajo še delne zapreke, ki jih bo moral zbor v svojem umetniškem razvoju še zmagati, pa vzbuja močun zborov impulz vero v resen razvoj in pravo rast k zdravi, čisti umetnosti. Gostovanje tenorista Rijavca v I ubljanshi operi Zadnje dni je gostoval v naši operi priljubljeni slovenski tenorist Josip Rijavec, ki je 6icer član belgrajske opere. Nastopil je v Puccinijevi »Tosci« in podal vlogo slikarja Cavaradossija. Tako nam je bilo dano zopet užiti nekaj prave pevske umetnosti, ki jo je razvil na odru priznani pevec; njegove pevske vrednote so našle kaj prikladno polje v bleščečih, čustveno zanesenih in strastno priostrenih arijah, kot jih je ustvaril še s posebno ogujevitostjo Puccini v svoji »Tosci«. Vrednote Rijavčeve umetnosti so še vedno enake: lep in mehak ter prožen glas, ki še z lahkoto obvladuje zadane* zahteve, smisel za melodično niansiranje ter za dinamično slikovitost; za vsem pa doživetje, ki skuša vedno znova prepričati poslušalca in ga potegniti s seboj v umetniški svet Danes je Rijavec že ustaljen umetnik in njegova umetniška zrelost in umirjenost sta posebno prikupni svojstvi, ki odvzemata tudi poslušalcu nemir, da se lahko pokojno prepušča užitku ob odrskem upodabljanju. Tudi si je Rijavec ustvaril nek osebni stil, ki ima morda mestoma manj vščečne posebnosti (kot je n. pr. v melodiji samostojno poudarjenost postavljanje posameznih tonov ali neka čustvena patetika, ki trga melodično lepoto), ki pa je v celoti odsev umetniške osebnosti z veliko prepričevalno močjo in sposobnostjo. V. U. Blagoslovitev prapora v Slovesnost blagoslovitve prapora Fantovskega odseka in Dekliškega krožka v Predosljih bo v nedeljo, 8. maja popoldne ob vsakem vremenu. Zbiranje članov in članic je točno ob 1. popoldne pred domom. Ob 1.45 pride g. minister dr. Miha Krek. Istočasno sprejmemo tudi botra in botrico. Ob 2 bodo v cerkvi slovesne šmarnice, takoj po šmarnicah bo blagoslovil novi prapor, stolni kanonik g. dr. Gregor Žerjav. Nato bo telovadni nastop domačega odseka in krožka. Po akademiji bo prosta zabava pri mizah. Fantovske adseke in Dekliške krožke iz domačega in sosednih okrožij lepo prosimo, da pošljejo čim več zastopstva v krojih. Narodne noše so nad vse zaželene. Tvorile bodo časten špalir iastavam. -os r.uf.' k Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani V zadnjih dneh meseca junija 1938 bo v Ljubljani mednarodni mladinski tabor in mednarodne tekme. Ker bo v teh dneh Ljubljana polna tujcev iz naše države in zamejstva, ne bodo mogli dobiti vsi prenočišč v hotelih. Zato prosti stanovanjski odsek za mladinski mednarodni tabor, da mu ljubljanski prebivalci naznanijo, ako bi za časa prireditvenih dni mogli odstopiti kako sobo domačim ali tujim gostom. Vsak naj v prijavi navede točno ulioo, hišno številko, stopnišče, nadstropje, število sob in postelj ter ceno za sobo (posteljo) za eno noč. . Prijave je poslati na: Stanovanjski odsek za mednarodni mladinski tabor, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Tam se sprejemajo prijave tudi osebno. Celje c Vsa celjska pevska društva bodo nastopila drevi ob četrt na devet v mestnem gledališču ter izvajala skladbe celjskih skladateljev A. Mihelčiča, Cererja, Sancina, dr. A. Schvvaba, C. Preglja, dr. Delata in SI. Mihelčiča. Nastopili bodo tudi priznani solisti Pri koncertu sodeluje pomnoženi orkester Glasbene Matice. Zadnja točka bo posebno impozantna, ker bodo nastopila skupno vsa celjska pevska društva in s spremljevanjem orkestra zapela K. Sancinovo »Himno Celju«, katere tekst je spesnil pisatelj RoS. Koncert bo prenašala tudi ljubljanska radiopostaja. Začetek bo totoo ob četrt na devet. Ne zamudite ugodne prilike m pridite v mestno gledališče I__. ZASTONJ 25 novih aparatov bo razdelila drogerlja Filip Vrtovee v majn In Junija letos med kupce filmov. Vsak kupec filma, v katerem najdo listek s številko in štamplljko drogerljc Filip Vrtovee, Celje, Kralja Petra cesta 1» - prejme zastonj popolnoma nov foto - »parat. c Ljudska akademija. Jutri, v nedeljo, bo ob 4 popoldne v mestnem gledališču posebna ljudska prireditev CKT, ki bo obsegala del programa iz literarnega in pevsiko-glasbenega večera. Po nizkih vstopnicah bo omogočeno tudi najširšim slojem biti deležnim prireditev CKT. Na podlagi vstopnic za akademijo je dovoljen ogled obeh razstav v sejni dvorani Mestne hranilnice in v mali dvorani Uniona, muzeja in Celjskega stropa. c Kino Union. Dvojna igra Ronalda Colmana v filmu »Jetnik dvorca Zende«. c Jutri, v nedeljo, ob 6 zvečer bo v kapelici «č. šolskih sester običajni kongregacijski sestanek za celjske gospe ,h kateremu vas vljudno vabimo zaradi razgovora o kongregaciji. c Na Kralja Petra cesti 26 je zaspala v Gospodu 78 letna soproga upokojenega gimnazijskega ravnatelja, vladnega svetnika Klementa Profta, gospa Proft Marija. Pogreb drage pokojnice bo danes ob pol 5 od hiše žalosti na mestno pokopališče. V Zagradu jc umrla v 63. letu starosti žena cinkarni-škega strojnika, Feldrin Katarina. Naj v miru počivata, svojcem naše iskreno sožaljel c Kino Metropol. »Gasparoni«. c VI. redni občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju bo v nedeljo, dne 8. maja. ob 9 dopoldne v Narodnem domu. c Huda kolesarska nesreča, V četrtek zvečer se je peljal 58 letni višji davčni upravitelj v p. gospod Videnšek Jernej s kolesom po Ipavčevi ulici. Po nesreči je padel s kolesa in si dvakrat zlomil levo nogo v členku. c Izpiti vozačev motornih vozil za kandidate celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega okraja bodo 2. junija ob pol 9 dopoldne na okrajnem načelstvu v Celju. Pravilno opremljene prošnje s prilogami naj kandidati pošljejo čimprej okrajnemu načelstvu v Celju. Za četrtek, 5. maja, ob 16 je Slovenska kat. esperantska liga sklicala v sejno dvorano hotela Miklič anketo, katere so se udeležili: za ravnateljstvo drž. železnic g. Hvastja, za Zvezo za tujski promet g. dr. Žižek, g. 1'abernik za »Zeleno zvezdo«, g. Ant. Sterle za Slov. espe-rantsko zvezo in g. P. Golobič za Jug. kat. esp. ligo. Predsednik pripravljalnega odbora za mednarodni kongres g. Golobič je pozdravil vse navzoče, nakar je podal tajniško poročilo tajnik g. Vaiien in nam v glavnih obrisih pokazal program kongresa, ki je zelo obsežen in izvedljiv le s podporo oblasti ter prizadetih društev in ustanov. Kongres bo pod častnim predsedstvom g bana in se ga bodo udeležili zastopniki iz mnogih evropskih držav. Pride tudi več cerkvenih dostojanstvenikov, pokroviteljstvo pa je prevzel ljubljanski škof dr. Gregorij Rož-man. Pomoč so obljubili vsi na anketi zbrani zastopniki, saj je kongres zelo važen že s tuj-skoprometnega stališča. Poleg notranjega dela kongresa je obsežen tudi načrt zunanjih prireditev, ki imajo namen, pokazati Slovenijo v čim popolnejši obliki tako z umetniške kakor naravne strani. Med drugim je predvidena ši-rokopotezna tujskoprometna razstava in bo v tem pogledu pomagala ligi Zveza za tujski promet. Dalje bo od 6.—11. avgusta v Jakopičevem paviljonu velika umetniška razstava in so zagotovili sodelovanje vsi važnejši slovenski umetniki. Izžrebane vstopnice dobe za nagrade originalne slike slovenskih umetnikov. Za 7. avg. je predvidena mednarodna revija narodnih noš in so se prijavili že številni narodi. Žal pa kažejo naši krogi premalo zanimanja in bodo ti krivi, če bo morala ta krasna točka izpusti. Zvečer pa bo v frančiškanski dvoraui slavnostna akademija, nn kateri bo uprizorjen tudi Prešernov Krst pri Savici v esperantskem jeziku in pod vodstvom g. režiserja Skrbinška, člana ljublj. drame, ki bo nudil vso pomoč brezplačno. Tudi bo v Ljubljani mednarodni sejem znamk, na katerega pridejo številni inozemski filatelisti. Poleg navedenega bodo organizirani večji izleti udeležencev kongresa po Sloveniji in sta v ta namen že izdana dva prospekta v esperantskem jeziku in sicer za Jesenicc in Slatino Radenci, več pa jih še v kratkem izide. Za Ljubljano ga bo izdnla mestna občina. Izšla bo pa tudi reprezentativna kongresna knjiga z reprodukcijami R. Jakopičevih »Spominov«, ene Gasparijeve umetnine in Groharjevega »Sejavca«. Čeprav to še ni vse, vidimo iz programa pomembnost esp kongresa, ki bo prvi v Jugoslaviji in za katerega se tujci zelo zanimajo. Vsekakor zasluži podporo prizadetih oblasti, društev in korporacij, pa tudi vse slovenske javnosti. Literarne nagrade banshe uprave Da bi poživila slovensko leposlovno produkcijo, razpisuje kraljevska bunska uprava tudi letos za najboljša slovenska izvirna leposlovna dela literarne nagrade v skupnem znesku 20.000 din (dvajset tisoč dinarjev). Nagrade se bodo dajale za leposlovna dela v vezani in nevezani besedi, ki bodo izšla v tisku v dobi od 1. aprila 1938 do 31. marca 1939 Upoštevala se bodo samo izvirna dela, ki bodo natisnjena prvikrat, torej ne prevodi ne ponatisi in ne predelane izdaje že izdunih del. število in višino nagrad bo določilo razsodišče, sestavljeno iz zustopnikov organizacij književnikov in iz članov, imenovanih od kraljevske banske upru-ve. Avtorji, ki se nameravajo udeležiti tega književnega tekmovanju, naj predlože svoja dela v potili izvodih najkasneje do 31. marca 1939 prosvetnemu oddelku kraljevske bunske uprave v Ljubljani. Guštani V nedeljo 1. maj- nika je po dolgi in težki bolezni mirno v Gosjiodu zaspala 55 letna Elizabeta S t e -h a r n i k roj. Božič. Pokojnica je bila velika dobrotnica farni cerkvi in je bila tudi botra srednjemu zvonu. Njeno priljubljenost med ljudstvom je pokazala številna udeležba na njeni poslednji poti. Ob odprtem grobu se je v ganljivih besedah poslovil od nje domači g. župnik M. Barbič. — Ob prerani smrti zapušča poleg moža. ki mu je bila 30 let zvesta tovarišica. še petero nepreskrbljenih otrok, katerih najstarejši sin je pri vojakih. Bodi ji Bog bogat plačniki Žalujočim naše iskreno sožaljel Kroni Zborovanje bojevnikov v Kranjn. V četrtek zvečer po šmarnicah so se zbrali možje in fantje iz Kranja v Ljudske mdomu z namenom, da usta-ovijo v Kranju podružnico Zveze bojevnikov za Kranj. Na zborovanju je predaval g. inšpektor Rudolf Wagner iz Ljubljane. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. dr. Janko Kalan, za podpredsednika g. Ivane Boris, v odbor pa so bili izvoljeni še sledeči gg.: Torkar Janko, Karol Češenj, Cegnar Mirko, Kari Ham, Vovk Joža in Tavčar Ivan. Vodovod dobimo še letos v Kranj. 4. maja je bila, kakor smo že poročali, na tukajšnjem okrajnem glavarstvu konferenca pod predsed- Užitek se je voziti z WANDERER kolesom. Emailiranie Wanderer kolesa ie trojno, zaradi tega emajl ne poka pri udarcu ali tresenju. Plast kroma je na podlogi iz niklja ter ščiti gole dele pred vremenskimi vplivi. VSAK KUPEC DOBI TOVARNIŠKO GARANCIJO Generalno zastopstvo R. PRPIČ, ZAGREB Vrhovieva ulica 13. stvom g. ministra Stošoviča, ki se je pečala predvsem z ureditvijo cestnega omrežja na Gorenjskem. Pri tej konferenci je kazalo, da bo vodovodno vprašanje ostalo odprto ter da se bo velika cev položila letos le od Preddvora do Brda. Ker pa so lokalni faktorji poskrbeli že prej za pravilno razumevanje tega vprašanja pri banovini, je uspelo na konferenci pri kr. banski upravi, da se je vzela v program gradnja velikega vodovoda od Preddvora do Kranja še v letošnjem letu. Teniški dvoboj za Davisov pokal Jugoslavija ; Češkoslovaška t : t Zagreb, dne 6. maja. Tukaj se je pričela danos mednarodna teniška tekma med Češkoslovaško in Jugoslavijo za Davisov pokal. Zreb je letos odločil, da v vzornem nastopu že v prvem kolu nastopita obe trenutno najmočnejši teniški društvi v Evropi. Zato je razumljivo veliko zanimanje ze tekmo, ki se vrši v teniškem stadionu akademskega teniškega kluba »Na Šalati«, ki je tretji po velikosti na kontinentu. Današnjim tekmam je prisostvovalo preko 3000 gledalcev. Češkoslov. reprezentanco sestavljajo igralci: Menzel, Hecht in Cejnar, jugoslovansko pa: Pun-čec, Palada in Mitič. V prvi igri sta nastopila Punčec proti Hechtu s 7:5, 6:3 in 6:3. Pričel je Punčec. V začetku sla bila oba igralca precej ne-sigurna, vendar je uspelo Punčecu dobiti prvi dve igri. Hecht pa je potem z odlično igro ob mreži izenačil in je prišel celo v vodstvo s 3:5. V napetem nadaljevanju pa je pokazal Punčec svojo premoč in s sigurno Igro dobfl prvi set. Svojo premoč je še veliko bolj uveljavil v naslednjih dveh setih. Tukaj je prevladoval tudi v igri ob mreži. Hecht je kmalu izgubil živce in ni nudil več pravega odpora. V vsej igri, kolikor je je še odločil v svojo korist, mu je uspelo dobiti igro le tedaj, kadar je Punčec počival. Rezultat odgovarja razmerju znanja, spretnosti in tehnične dovršenosti nasprotnikov. Sodil je dobro gospod Kukuljevič. Kot naslednji par sta nastopila Jugoslovan Palada in češkoslovaški mojster Menzel z uspehom 2:6, 2:6, 1:6. V vsej igri je pokazal češkoslovaški mojster prednosti, ki ga postavljajo v svetovno lestvico. Palada pa je popolnoma razočaral, in leži krivda, da je Jugoslavija izgubila eno točko, pri vodstvu zveze, ki ima na razpolago boljše igralce. Jutri se nadaljuje tekmovanje v igri parov. Za Češkoslovaško nastopita Menzel in Cejnar, za Jugoslavijo pa Punčec in Mitič. Kaj ie ocen'eva1na vožnja? Ocenjevalna vožnja ni hitrostna dirka, temveč tokina za dosego čim večje točnosti predpisanega voznega časa. — Običajno je razpisana proga cca. 100 km, na kateri so postavljene kontrolne točke. Vozač mora s predpisano povprečno brzino dospeti na kontrolno mesto. Zn vsako minuto pre-ranega ali prepoznega prihoda prejme eno kazensko točko. Te vrste tekme urijo vozače, du znajo oceniti progo ne le po kilometrih, temveč tudi po raznih zadržkih, ki mu lahko donesejo kazenske točke n. pr. del pokvarjene ceste, manjša brzina skozi naselja, eveut. defekt na vozilu i. t. d. Vozuč ve le predpisano brzino, kontrolna mesta in njih oddaljenost — mora si pa sam izračunati, kdaj mora dospeti h kontroli in imeti v vidu tudi event. nepričakovani zadržek. Znane so včasih tudi zabavne vmesne naloge n. pr.: na določenem mestu stopiti z motorja in peš voditi motor 100 m naravost ali okrog kake stavbe in šele nato vožnjo nadaljevati i. t. 4 Častno je darilo posebno za zmagovalca, ki mu je usoda na poti nagajala z defekti, a je izgubljeni čas s povečano brzino vožnje vendarle izravnal in se tako izognil kazenskim točkam. Zabranjeno je postajanje na cesti brez vzroka ali za pitje alkoholnih pijnč, ker vsaka taka zamuda potem vozača sili, da bi s prekomerno brzino nadomestil nesmiselno zamujeni čas. Zmagovalci na ocenjevalnih vožnjah so normalno priznani, redoljubni in sposobni vozači, ki imajo tudi dobro negovana vozila in znajo tudi v voznem prometu po svoji volji razpolagati s časom. Za jutrišnjo dirko je predpisana brzina 50 km z motorji nad '250 ccm. a lažjim 45 km. Proga je dolga le 80.690 km. Kontrolne postaje bodo preko Jeperce Škof.ja Loka 23.400 km, Kranj 11 km, Kamnik 23.580 km, Ljubljana 22.710 km. — Predvidena vožnja v Kamniško Bistrico in 3-urni odmor odpade. Odhod vozačev izpred Narodnega doma ob 0.30, povratek prvih vozačev cea ob 12. Veliko število prijav priča, da je ta vrsta tekmovanja motoristom raznih klubov priljubljena, a vodstvo tekmovanja dovoli udeležbo te vožnje izven konkurence tudi neučlanjenim motoristom, da se isti seznanijo z drugimi tovariši. Na svidenje! — Moto-Hermes, Ljubljana. Hermes : Kranj Nedeljsko srečanje med imenovanima nasprotnikoma bo zelo zanimivo že zato, ker bo šlo za prestiž Ljubljanskega nogometa in pa, ker se lioče Kranj otresti repka tabelice, Hermes pa si hoče ustvariti boljšo pozicijo v tem tekmovanju. Res jo,'1 da ima Kranj zelo agilno in borbeno enajstorico, vendar so Sišknrji nn boljšem, ker predstavljajo bolj homogeno in tehnično moštvo. Malo več izgleda za zmago imaio tudi v tem. ker igrajo na svojem igrišču in pred lastnim občinstvom. Vse kaže, da bo nedeljska tekma res zanimiva; dolžnost naše športne javnosti pa je, da z obilnim obiskom podpre hermežanske fante v njihovi borbi. V predtekmi pa igra SK Mengeš in komb. rezerva llermesa s pričetkom ob 14.15. Glavna tekma pa se prične ob 16. Celjski šport Jutri v nedeljo ob 4. popoldne se bo odigrala na Olimpovem igrišču v Gaberju drugorazredna prvenstvena nogometna tekma med SK Hrastnikom in Jugoslavijo. Upamo, da bo SK Jugoslavija nastopila v boljši formaciji ter popravila nedeljsko smolo. V nedeljo ob 3. popoldne bo v Zaleu prvenstvena drugorazredna nogometna tekma med SK Laškim in SK Žalcem. Tekma bo gotovo zanimiva, ker je SK Laško zadnje čase doseglo lepe uspehe. Kdo si bo priboril pokal? V nedeljo, 8. t. m. bomo zvedeli odgovor na to vprašanje na igrišču Reke ob Tržaški cesti. Na tem prostoru bo finalno tekmovanje za pokal, katerega so razpisali klubi, ki pripadajo ljubljanskemu nogometnemu prvemu razredu. V finale te zanimive borbe sta se plasirala oba znana kluba tega razreda SK Reka in SK Mars. Vičani kakor Poljanci si kar najresneje prizadevajo, da odnesejo to lepo darilo v svoj okoliš. V predtekmi nastopi SK Svoboda proti SK Jadranu. * Ljubljanska lahkoatletska podzveza (službeno). — V okviru mitinga SK Planine bo v nedeljo dopoldne ob 10.30 na Stadionu enourni tek obvezen za tele atlete: Tavčar, Starman, Dere, Kvar, Knez, Bevc, ŠtrucI in Pavičevič. Tudi drugi se laliko udeleže starta. Programi Radio Ljubljana t Sobota, 7. maja: 12 Druga za drugo plošče hitijo, s vsake poskofiui nupevi donijo — 12.45 Poročila - 1.1 Napovedi - 13.20 Druga za drugo plošče hitijo. 7. vsa ke napevi poskočni donijo — 14 Napovedi — 18 Za delopust (Igra Radijski orkester) — 1H.40 Sredozemski človi-k (g. dr Val ter Hohinee) — 19 Naimvedi, poročila — 19..K) Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 'JO Zunanja iKilitika (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — -:n.10 V. večer muzlkomedljnntov — 22 Napovedi, poročilu — 22.1.1 Vesel konco tedna (Radijski ork.) — 23 XX. mednarodni katoliški enpeiant*ki kongres. Drugi programi 1 Snbnta. 7. maja: [telgrad: 'J0 Nar. pnsml, 31.10 Operetna gl., 21.30 Operne nrije, 2.' Ples. gl. - Zagreb: 20 Opera - Praga: 19.10 Salonski ork., 21 Operna gl., 22.30 Plen. gl. - Varlava: 22 Pokrajinski zbori, 22.35 Operetna gl. — Sofija: 20 Tenor, 30.45 Ork. kono,. — II11 (t i in/ici ta: 20 Igrn *Donn lllnna«. 21.50 Cig. ork. — Trst-Milan: 21 Nnr. pasmi, 21.30 Dnnlzettljeva opera — Him-Hari: 17 15 Klavir. JI Nar pesmi, 21.3.1 Operetna gl. — Dunaj: 19 !0 Brahmaove skladbe, 20 ljubezen v maju. Ž2.:lii /.ah, in pies gl. — Koniu-ibrrg: 1:1.1« Pflan-zorjevn opereta "Kristina nn razpotju« — Hamburg; 20.10 Plee. gl. — IApuko: 20 Glasbeni pomladni večer —1 Razno Prevode vsakovrstne, preskrbi točno in kulantno zapriseženi sodni tolmač. - Vprašanja na telef. St. 23-67. (r) Interesantno knjigo dobite brezplačno, ako nam pošljete 100 točnih naslovov vaših znancev. - Knjigarna Ant. Tur k nasl., Ljubljana, Tyrševa 36. (r) Tudi Vaša obleka bo kakor nova ako jo pustite kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica A 1II1JLY S199.- z vdelano rumenico Dva ISOCHROM drobnozrnata filma. Vsak film za 16 posnetkov DOBIVA SE V VSEH FOTOTRGOVINAH. Zahtevajte povsod naš list! Čitajte in širite »Slovenca« Kremo za ievije uporablja vsaka varčna in dobra gospodinja. POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke' E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica 10. okt. 5 Molitvenike vseh vrst • Rožne vence Verižice in svetinjice • Mirtine venčke in šopke • Trakove Sveče • Ročne torbice nudi najceneje trgovina H. NIČMAN Telet. LJUBLJANA, Kopitarjeva ul. 2 • Bi! V globoki žalosti naznanjamo vsem žalostno vest, da je naša predobra soproga, zlata mamica, sestra in teta, gospa Ivanka Drašler roj. Čepon soproga gostilničarja in mesarja na Vrhniki dne 5. maja 1938, ob 4 popoldne po dolgem in mukapolnejn trpljenju, večkrat previdena s tolažili sv. vere, mirno v Oopodu zaspala v sanatoriju Zavetišča sv. Jožeta, kjer je položena na mrtvaški oder. Od tu jo odpeljemo z avtofurgonom v nedeljo, dne 8. maja 1938, ob 2 popoldne na Vrhniko do hiše žalosti, odkoder bo potem pogreb ob 3 popoldne na župno pokopališče Vrhnika, Horjul, Ljubljana, 6. maja 1938 Žalujoče rodbine: Drašler - Cepon - Urbančič - Potočnik Trgovina z urami, zlatnino in srebrnino A. FUCHS se je preselila v Židovsko ulico 3. Cenjenim odjemalcem se tudi v nadalje toplo priporoča. Mali oglasi •Tirni] a Spretno modistko sprejme salon Ivanka Steg-nar, Stritarjeva 9. fb) Hlapca h konjem sprejmem takoj. - Franc šušteršlč, gostilna^ Svet-je Medvode (b) Kupimo Nekaj voz dobre zemlje kupim. — Ponudbe a ceno upravo »Slovenca« pod Zemlja«. (k) Izložbeni aranžer modne stroke, vojaščine prost - se takoj sprejme. Ponudbe z referencami, zahtevki ln navedbo starosti v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Samostojen« 7019 (b) Sposobnega kontrolorja sprejme avtobusno podjetje v Sloveniji za nadzorovanje prometa na progah. V poštev pridejo zdrave, strogo solidne osebe, v starosti 30—40 let. Ponudbe pod »ABC« v upravo »Slovenca« St. 7156 (b) C5BSB1 Hiša s sadovnjakom naprodaj. Več se iive pri Ivan Jenčič, Loka pri ZiIn če bi bilo res, kaj boš storili?« Bankir je zlobno pogledal Marto. •Prepustil ga bom tebi. Kaj ne trdijo, da je tvoj nasmeh nepremagljiv? « Ne da bi čutila, da ee pot dviga, sta prišla do nekake ploščadi, precej nad višino ceste. Od tu sta imela pregled čez učenjakovo hišo, čez njegov vrt in čez njegovo peč. Skozi stekflo nekega notranjega okna se je odražalo nekaj, kar je bilo podobno laboratoriju, razsvetljenemu s svetlobo spreminjajočih se barv, kakor v kovačmci. »Poglej, papal« „ , ., Prvič sta videla Julia Rama brez površnika v d^ovni bluzi. , ■ \li veš čemu je podobna ogromna glava nad tem Šibkim ielesccm? Podobna je mesenemu cmoku na vilicah.« Zaharija Blumen je molčal. »Ali stopiva dol, papa? Danes Fernando Adalid ni prišel. Poklical boš pri vratih in se mu bos dal prepoznati. Jaz bom prišla pozneje. Ce prideva skupaj, nama ne bo zaupal. Toda ko lxxš enkrat ti v hiši, boš spustil tudi mene.« Nenadno je Zaharija prijel hčer za roko. »Poglej! Kdo je to, ki ga spremlja?« Na steklu se je zarisala druga 6enca. Martino srce je začelo silovito utripati. To ni bil Adalid. Prav tako se ni zdelo, da bi bil delavec. Marta je kar 6ama po sebi izrekla njegovo L-ne in žal ji je bilo: »Mauricio Kohen.« »Toda saj to ni mogoče!« »Da, zares se tako zdi... zdaj 6e ne izplača iti tja. Ne bosta nam odprla.« Marta je pa prav zdaj hotela iti. »Poskusiva,« je rekla odločno. Stopila sta po kamnitih stopnicah do tlaka. Od tam ni bilo ničesar videti. Ramova hiša je ležala v senci za ograjo dreves. Blumen je odšel in hitro stopil do vrat delavnice ter poklical. Preteklo je nekaj minut. Vrata se niso odprla. Dekle se je naveličalo čakati, stopilo je čez cesto in se mu pridružilo. »Pok3ic.il sem trikrat,« je dejal Zaharija, »pa mi ne odgovore. Videti je, da ne marajo odpreti. Naj pokličem še enkrat?« Marta bi bila rada vedela, kakšne posle ima Mauricio Kohen z Juliem Ramom. Toda če niso odprli na tretji poziv, ,ie bilo brez haska, da bi še naprei klicala. »Pojdiva. Danes ne bodo odprli. In tisti, ki je notri, ne bo odšel, dokler ne bo prepričan, da sva midva odšla.« »Ali se li je res zdelo, da je Mauricio Kohen?« »Da. Zakaj se ti to zdi čudno?« »Meni se ne zdi bolj čudno, ko tebi. Ne vem. kaj naj bi iskal ta človek tu. Kaj pa če ni zaljubljen v hčer ... Ali poznaš Raniovo hčer?« Marta ee je naredila, kakor da se je ne spominja, in je odgovorila vsa besna: »Danes nama ne bodo odprli. Tem slabše zanje. Prej ko bo tri dni, se bova vrnila in bova do kraja dognala, kakšna je skrivnost Julia Rama. Pusti to nalogo meni.« II. Dovica se nasmehne Berti. Kako malo je vedela Marta o viharnem človeku, ki je planil v njeno življenje in jo zavil v žarečo utvaro, pa jo zapustil zaradi kristjane brez imetja. Toda, ali je bilo gotovo, da jo je zapustil? Ali ni bilo njegovo vedenje mogoče nič drugače razlagati? Recimo, da je odkril, kaj je v Ramovi delavnici. Zakaj ne bi človek potem sumil, da je ta poslovni človek dvoril Ramovi hčeri ne iz ljubezni, marveč zato, da bi izvedel za očetove skrivnosti. Ko se je spomnila na to, je Čutila hkrati jezo in veselje. Proti Mauriciu je izrabila vso neizmerno pomoč, ki jo je dajala Blumenova banka. Dosegla je. da so ga vrgli iz sinagoge, ne da bi bil uganil, katera roka ga je ranila Toda ni bila sposobna, da bi ga bila vrgla iz svojega srca. Želela je samo, da bi 6e o vsem tem po tihem izpovedala, da bi obžalovalla svojo šibkost, kakor človek obžaluje velik padec. Imela ga je rada. Zdaj se ga je začenjala bati. Čutila se je pol Judinjo, napol kristjano. Trpela je zaradi ljubosumnosti, ki je čustvo, lastno kristjanom, in ki ga Judinja ne pozna. Hkratu pa ji je razjedala bojazen, da si je ustvarila sovražnika, ki bi lahko razpršil v nič bogastvo Rheingoldov in bogastvo njenega očeta, če bi se polastil Ra-move skrivnosti. Vrgli so ga iz Kahala, toda niso ga izobčili iz sinagoge. Zahariju Blumenu sc je zdelo pa- metneje, da ne načenja starih vprašanj. Kak starec z dobrim spominom bi še lahko pomnil okol-ščine, v katerih je Matija Zabulom zavrgel Saro Zytovo, ki se je pozneje poročila v Varšavi z bodočim prestolniškim rošem. Tista storija iz para-guajske vojne bi postala plen za spletke različnih tieunov, ki bi izžemali bankirjevo mošnjo 6 sleparsko obljubo, da ne bodo vrgli v javnost, zakaj je njegov oče spremenil svoje ime. To bi zatrdno storiili, če bi odkrili tak masten grižljaj. Marta je bila vesela, da je Mauricio Kohen še ostal v sinagogi. Zdaj, ko je tudi ona pripadala judovstvu, se je bala, da ne bi on prestopil v katolištvo. Čutila je potrebo, da 6pet govori z njim in da izve, kaj ga je privedlo na obisk v delavnico. Zakaj naj bi se njemu odpirala vrata, ki 60 bila nedostopna njej in njenemu očetu? Razjedali so jo dvomi. Včasih je že kar verjela v tisto, kar ji je dejal Fernando Adalid, včasih ee ji je lastna lahkovernost studila. Spreminjati svinec v zilatol Bedarija! Toda, če bi bila to resnica, potem bi bila Kohenova oblast neomejena. To pa je še prej kakor Marta razumela tudi Mauricieva sestra Tamara in je nagovorila brata, da je skušal dobiti dostop v Ramovo delavnico. Tamara Kohenova je neprestano živela v mislih na usodo Izraela in pričakovala s pozornim ušesom glasov o zadnji končni revoluciji, ki bo postavila temelje za nesmrtni Antikristov prestol. V samoti in premišljevanju je zasledovala V6a Kahalova dejanja. Videla je na zemljevidu sveta, kako leze naprej kača, ki je stiskala v svoj okrutni objem narod za narodom. Videla je tudi, kako se na dnu krize polagoma kuha orjaška vojna, ki bo pomedla krščansko civilizacijo. Preden bo dvajset let, bo človeštvo nehalo šteti 6voj čas od Kristusovega rojstva in ga bo štelo po judovskem koledarju. Buenos Aires je bil dobro opazovailišče, ker je bil eno izmed treh ali štirih velikih judovskih središč na zemeljski obli. Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel ČeS izdaiaieii: ivan Rakoves Urednik: Viktor Cenčič