List 10.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje .9. Kako varstvo daje postava poškodovanim zaradi tega, če jim zajci mlada drevesca oglodajo.  (A. L,, župnik v M.)
Odgovor. Na to, po letošnji hudi zimi za vse naše sadjarje bolj ali manj pomenljivo vprašanje sledeči odgovor:
§. 11. lovske postave z dne 7. marca 1. 1849. se glasi tako: „Posamezni posestniki zemljišč imajo pravico na odškodovanj e škode, prizadete jim po divjačini in lovu, ta pravica je iskati po obstoječih predpisih proti onim živim ali moraličnim osebam, ki imajo po tem patentu pravico lov izvrševati".
Na dalje določuje v tej zadevi merodajni razpis ministerstva notranjih zadev z dne 15. decembra leta 1852., št. 5681:
a)  v §. 10., da vživalec lova ne sme preveč divjačine puščati v škodo poljedelstva, sicer se ima brez prizanašanja prisiliti, da jo primerno zmanjša;
b)  §. li. daje lastniku zemljišča pravico, da si sme svoje zemljišče ograditi ali z zakopi zavarovati ;
c)  §. 12. daje lastniku zemljišča pravico, s teh divjačino, kakor koli, s strašili, z ognjem, po ljudeh in pesih odganjati, ne da bi lastnik lova smel zahtevati povračila, ako se divjačina kaj poškoduje;
d)  §. 17. pa se glasi: „Posestnik zemljišča ima pravico, na zamudno povračilo škode prizadete po divjačini zahtevati, bodi-si da se je pripetila pri poljskih sadežih, vinogradih ali sadnem drevji itd.
Konečno določujejo ministerski razpisi z dne 14. julija 1859., št. 128, in z dne 12. julija 1860., št. 182, da o povračilu škode, prizadete po divjačini, razsojajo izključno politične oblastnije.
Predstoječi posnetek iz postav, v tem slučaju ve- ,< ljavnih  (ki se obširno nahajajo,   na pr.  v  8. zvezku
74
Manzove zbirke postav z leta 1861.  na strani 215 do 231) kažejo:
1)  da ima lastnik (tudi najemnik) zemljišča postavno pravico tirjati popolno povračilo škode, prizadete po divjačini;
2)  da je to škodo povrniti vezan oni, ki lov vživa bodi si najemnik ali lastnik;
3)  da se ima tožba za povračilo škode vložiti pri dotičnem c. kr. okrajnem glavarstvu, kateremu pripada lovski krog.
Gotovo je pravično, da onega, ki vživa veselje lova, zadevajo tudi lovska bremena. Gosposkam pa, ki po eni strani hvalevredno podpirajo sadjarstvo , je gotovo tudi naloga, varovati one, ki si prizadevajo z žrtvami sadjarstvo naše dežele povzdigniti v boljši stan.                                                                4q. n.
Vprašanje 10. Zakaj so se krave pretečeno leto tako nerade ubrejile? Skoraj vsak je tožil, da je moral ne samo po dvakrat in večkrat svoje krave k juncu goniti. Od kod tudi to, da je toliko krav zvrglo, prav za prav, da je tele v njih segnjilo in kakor bela siratka od njih šlo? To se je pri mojih in mnozih drugih kravah zgodilo. Klaja ni bila slaba, vse to se je godilo poletu pri sveži klaji. (A. L. v Mengiški okolici.)
Odgovor. Da se krave pretečena leta niso rade ubrejile, niso vzrok vremenske razmere, ampak krivda leži v slabem ravnanji z bikom, iz kojega sledi pri nas na Kranjskem žalibog jako mnogo nedostatkov za živinorejo, izmed katerih eden je ravno ta. Po pravilih umne živinoreje sme priti na enega bika, ako ga rabimo skozi celo leto, k večem 80 krav na leto. Pri nas na Kranjskem pa pride tudi 200 krav na enega bika, od česar čisto naravni nasledek je, da onemogel bik skoraj v polovici slučajev krave ne obreji. Če se pomisli, da se taka krava mora vnovič k biku goniti, ter da vsled tega bik mora po 300krat in še večkrat po plemenu iti, ter da več kot polovica krav ne ostane brejih in zaradi tega dosto krav celo jalovih postane, vidi se velika škoda, katero trpijo živinorejci vsled prepičlega števila bikov.
Kužno zvrženje več krav enega kraja ali okraja zaporedoma zamore imeti sledeče vzroke:
1.    Nekateri biki vedno naredijo teleta, koje krave uže v 5—7. mesecu store.
2.    Prevođena krma.
3.    Presilno soljenje krme.
4.    Pitna voda, v kateri se nahajajo gnjilobne stvari, kakor na pr. voda iz ribnjakov ali sploh iz luž, voda, v katero gnojnica pritaka itd.
5.    Voda, v katero pride milo (žajfa), kar se do-stokrat zgodi, ker perice perejo v tistem koritu, iz katerega živina pije.
6.    Krmenje zmrznjene krme ali krme, na katero je slana padla; tudi mrzla pitna voda je škodljiva.
7.    Vsa krma, na kateri se nahajajo glivice, bodi si od plesnobe, snetljavosti, medene rose itd.
8.    Preslabo in prepičlo krmenje naredi, da mati svojega mladega v sebi ne more rediti, ono odmrje ter se potem krava iztrebi.
9.   Kužno zvrženje krav je tudi nalezljivo. V tem slučaji treba je vse iztrebke krave takoj odstraniti in tudi dobro razkuževati z razredčeno karbolno kislino.