Slovikovim študentom diplome Zlati lev izraelskemu režiserju Samuelu Maozu za film Lebanon Danes na Tržaškem s Primorskim dnevnikom ZIMSKI VOZNI RED AVTOBUSOV podjetja Trieste Trasporti J0 Primorski dnevnik NEDELJA, 13. SEPTEMBRA 2009 št. 217(19.616) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Osem let pozneje Martin Brecelj Kje je Osama bin Laden? Zlovešči režiser terorističnih napadov na ZDA izpred osmih let je izginil brez sledu. Je mogoče umrl že decembra 2001 pod bombami ameriških B52? Se skriva v težko dostopnem višavju med Afganistanom in Pakistanom? Ali pa lagodno živi pod lažno identiteto? Kakor obstajajo nasprotujoče si domneve o bin Ladnovi usodi, tako se pojavljajo tudi povsem različne trditve o pomenu njegovega izginotja. Za nekatere je to dokaz, da je njegov načrt propadel. Bin Laden je tako šibak, da se lahko le še skriva. Al Kaida ni več v stanju ogrožati Zahoda, njene pripadnike pa preganjajo tudi islamski režimi. Po nedavni Gallupovi javnomnenjski raziskavi 90 odstotkov prebivalcev 35 držav z muslimansko večino danes obsoja islamski terorizem. Za druge pa bin Ladnovo izginotje potrjuje poraz ZDA in njihovih zaveznikov. Mar ni porazno, da mogočna CIA ne ve niti tega, ali je sedanji največji ameriški sovražnik sploh še živ? Poleg tega je vsem na očeh, kako neuspešni sta vojni v Afganistanu in Iraku, ki ju je sprožil Washington v imenu boja proti bin Ladnovemu terorizmu. ZDA so si s tem celo zapravile status svetovne supersile, bodisi z mo-ralno-političnega kot tudi z ekonomskega vidika, saj sta ti vojni pomembno prispevali k lanskemu polomu Wall Streeta. Težko je ugovarjati enim in drugim. Sicer pa se tezi, ki ju običajno eni zagovarjajo proti drugim, kljub nasprotnemu videzu nujno ne izključujeta. Sklepati torej smemo ali celo moramo, da smo priče dvojnemu zgodovinskemu porazu. ITALIJA - Vse ostrejša polemika v desni sredini Fini in Bossi nimata prav nič več skupnega Rutelli vse bližje Casiniju in njegovi stranki UDC LJUBLJANA - Dobitnica je zaslužna Mirka Braini Nagrada za ravnateljico je priznanje za goriško šolstvo GORICA - Mirka Braini je dobitnica letošnje nagrade Republike Slovenije na področju šolstva. Čeprav bo motivacija za nagrado znana šele na podelitvi, ki bo 1. okt- obra v Ljubljani, lahko z visoko stopnjo zanesljivosti sklepamo, da bo dolgoletna goriška ravnateljica nagrajena za življenjsko delo v zamejskem šolstvu. »To nagrado prej- mejo prav vsi, ki so z mano sodelovali, ki so skrbeli za rast in razvoj goriškega šolstva,« pravi počaščena ravnateljica. Na 10. strani RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini in vodja Severne lige Umberto Bossi sta dejansko postala politična nasprotnika. Bossi je v petek dejal, da je Fini izbral pot političnega samomora, včeraj pa mu je predsednik zbornice odvrnil, da se je za samomor odločil tisti, ki priseljencem odreka temeljne pravice. Francesco Rutelli se medtem vse bolj približuje politični sredini. Točneje stranki UDC Pier Ferdinanda Casinija, ki je včeraj priredila tradicionalno srečanje somišljenikov v kraju Chianciano Terme. Bivši rimski župan že nekaj časa odkrito kritizira politiko in odnose v Demokratski stranki, včeraj pa je namignil na možnost odhoda iz stranke. Na 2. strani Delegacija SSk pri Franceschiniju Na 2. strani V Benečiji o Romih in njihovi kulturi Na 3. strani Dolina potrdila ne plinskemu terminalu Na 4. strani Recesija udarila po turizmu in igralništvu Na 11. strani Košarkarsko EP: Slovenija nadigrala tudi Litvo Na 25. strani 2 Nedelja, 13. septembra 2009 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - Zaostrovanje polemike med predsednikom zbornice in Bossijem Fini gre vse bolj po svoje Rutelli vse bližje Casiniju Predsednik republike Napolitano opozarja na vlogo parlamenta RIM - Začetek septembra je bil navadno za italijansko politiko neke vrste nadaljevanje počitniškega avgusta, letos pa ni tako. V desni sredini izstopa vse bolj izrazita (in osamljena) politična vloga predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, Demokratska stranka pa se pripravlja na zahtevno kongresno preizkušnjo. Fini je včeraj polemično odgovoril voditelju Severne lige Umbertu Bos-siju, ki je njegovo politično držo označil za samomorilsko. »Senatur« se je nanašal predvsem na Finijeva gledanja na problematiko priseljenstva in priseljencev ter na možnost, da bi slednji dobili volilno pravico, vsaj na upravnih volitvah. »Samomorilec je tisti, ki zanika drugim državljanske pravice«, je Fini oš-vrknil ministra Bossija, ki mu je sinoči odvrnil, da priseljenci, dokler bo Liga v vladi, ne bodo doživeli volilne pravice. »Priseljenci naj se vrnejo tja, od koder so prišli«, je dodal vodja Lige. Živahno je tudi v levi sredini, posebno v Demokratski stranki. Medtem ko si Dario Franceschini in Pierluigi Ber-sani prizadevata za pridobivanje konsenza pred kongresom in primarnimi volitvami (tretji kandidat Ignazio Marino nima možnosti za zmago), se Francesco Rutelli vse bolj približuje sredini. Točneje stranki UDC Pier Ferdinanda Casinija, ki je včeraj priredila tradicionalno srečanje somišljenikov v kraju Chianciano Terme. Bivši rimski župan že nekaj časa odkrito kritizira politiko in odnose v Demokratski stranki, včeraj pa je namignil na možnost odhoda iz stranke. Ni nobena skrivnost, da si Casini ob podpori nekaterih zelo vplivnih cerkvenih krogov prizadeva za oblikovanje nove sredinske in katoliške stranke, v katero naj bi privabil tudi nekatere katolike iz vrst desne in leve sredine. Med njimi je tudi Rutelli, ki je za tajniško mesto v Demokratski stranki sicer podprl Fran-ceschinija, čeprav s precejšnjimi političnimi zadržki. Predsednik republike Giorgio Napolitano medtem pozorno spremlja politična dogajanja, čeprav se vanje seveda ne direktno vpleta. V petek je Napolitano pozval sodnike k večji previdnosti pri javnih nastopih, včeraj pa je izpostavil vlogo parlamenta v demokratičnem sistemu. Na srečanju s predsedniki parlamentov držav skupine G8 je Napolitano poudaril, da morajo zrele demokracije dobiti ravnotežje med izvršno in zakonodajno oblastjo. Kje so časi, ko so Umberto Bossi, Silvio Berlusconi in Gianfranco Fini skupaj krojili politiko desne sredine? ansa HRVASKA-SLOVENIJA Za Mesica Kosorjeva »zabila gol« SPLIT - Hrvaški predsednik Stipe Mesic je včeraj v Splitu ocenil, da je hrvaška premierka Jadranka Kosor s petkovim dogovorom z Ljubljano, ki naj bi vodil v deblokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU, »zabila gol«. Na novinarsko vprašanje, kdo je zaslužen za petkov dogovor, je Me-sic dejal, da je manj pomembno, kdo je koliko prispeval k dogovoru, da pa je dejstvo, da je »pre-mierka zabila gol«. Kljub temu je pristavil, da so zaslužni vsi, ki so argumentirano zastopali Hrvaško v vseh institucijah. Najpomembnejše pa je po njegovem to, da je Evropa dojela, da Hrvaška lahko uresniči svoj strateški cilj. V svojem znanem slogu je hrvaški predsednik še pristavil, da bodo Slovenci in Hrvati po rešitvi spora o meji to skupaj proslavili v gostilni, plačati pa bi morali Slovenci, ker so prvi vstopili v EU. SREDNJI VZHOD Šesterica za pogovore s Teheranom WASHINGTON - Tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta P. J. Crowley je sporočil, da so se ZDA, štiri druge stalne članice Varnostnega sveta ZN (Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija) in nestalna članica Nemčija odločile sprejeti zadnjo iransko ponudbo za pogajanja, čeprav Teheran vztraja, da o jedrskem programu ne bodo govorili. Dogovor šestih držav je bil sprejet v telefonskih pogovorih v petek. »Na podlagi iranskih dokumentov sedaj želimo srečanje, da vidimo, kaj je Iran pripravljen storiti. Potem pa, kot je dejal predsednik Obama, če Iran odgovori na naše interese na srečanju, bomo videli, kaj lahko nastane. Upamo, da se bo to zgodilo čim prej,« je dejal Crowley, ki je še dan prej iranski predlog zavrnil kot nezadosten. Crowley je dodal, da pomanjkanje interesa s strani Irana za pogovor o jedrskem programu še ni razlog, da bi zavrnili pogovore. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je medtem v Teheranu ponovil, da je Iran pripravljen obnoviti pogovore z Zahodom, obenem pa zatrdil, da glede jedrskih pravic države ne bo popuščal. (STA) IZRAEL Predsednika Šimona Peresa obšla slabost TEL AVIV - Izraelskega predsednika Šimona Peresa je sinoči obšla slabost, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico. Na prireditvi v Centru Rabin v Tel Avivu je med odgovarjanjem na vprašanja občinstva nenadoma omedlel in se zgrudil na tla. Takoj so mu priskočili na pomoč sodelavci in sorodniki in ga prepričali, naj se odpravi v bolnišnico. Peres je namreč že nekaj minut po padcu zatrjeval, da se dobro počuti. Kaže, da 86-letni izraelski državni poglavar vsekakor ni v življenjski nevarnosti. Po oceni nekaterih naj bi bil le preutrujen, saj so ga v zadnjih dneh bremenile številne obveznosti. Seveda pa slabosti ni mogoče podcenjevati, še zlasti pri človeku njegove starosti, zaradi česar so zdravniki bolnišnice Šiba (Tel-ha Šomer) sklenili, da bodo izvedli vrsto pregledov. BENETKE - Mostra Zlati lev za izraelski celovečerec Lebanon Samuel Maoz ansa BENETKE - Lebanon, prvenec izraelskega režiserja Samuela Maoza, je sinoči na Lidu prejel zlatega leva za film, ki govori o vojni, o fantih, žrtvah brezumnega vojaškega stroja, in o nasilju, ki spremlja vsak konflikt. Odločitev žirije, ki ji je predsedoval Ang Lee, za najvišjo nagrado na Mostri, je bila nedvomno pogumna in v nekem smislu tudi pristranska. Ob tej izvedbi mednarodnega filmskega festivala, ki je bil zelo italijanski, so se morali domači filmarji zadovoljiti z nagradama glavnima igralkama v filmih La doppia ora Giuseppeja Ca-potondija in Il grande sogno Mic-heleja Placida. Medusa, družba, ki distribuira oba filma, pa je doživela razočaranje, ker Tornatorejev film Baaria, na katerega je stavila, ni bil deležen nobenega priznanja. Srebrnega leva je prejel vizio-narski in »politični« film o Iranu v petdesetih letih Women without men režiserja Shirina Neshata, ki je tudi nagrado prevzel ovit v zelen šal, simbol iranske opozicije. Velika nagrada žirije pa je šla filmu, ki je na festivalu prejel največ odobravanja občinstva: kulinarični komediji Soul kitchen režiserja Fatiha Akina. Nagrado za scerij je prejel film Todda Solondza Life during wartime, za najboljši tehnični prispevek pa je bil nagrajen film Mr. Nobody, ki ga je režiral Jaco van Dormael. Pokal Volpi za najboljšo žensko vlogo je prejela Rusinja Ksenija Rappopot (film Doppia ora), Ma-stoiannijeva nagrada za najbolj obetavno igralko pa je šla Jasmini Trinca za vlogo v Placidovem Il Grande sogno. Pokal Volpi za najboljšo moško interpretacijo si je pošteno zaslužil Colin Firth, romantični profesor gay v filmu Toma Forda A single man. KOSOVO - Podpis Sporazum Srbije in EU o nadzoru meje s Kosovom PRIŠTINA - Kljub nasprotovanju uradne Prištine, je misija Evropske unije na Kosovu Eulex s srbskim notranjim ministrstvom podpisala protokol o policijskem sodelovanju pri nadzorovanju meje. Predsednik in premier Kosova Fatmir Sejdiu in Hashim Thaci sta v skupni izjavi izpostavila, da Kosovo ni stranka protokola in da bo nadaljevalo sodelovanje z EU. Uradna Priština je podpisu sprva ostro nasprotovala, po več sestankih s predstavniki EU pa sta sedaj predsednik in premier Kosova v odzivu še izpostavila, da »Kosovo ni stranka v tem tehničnem dogovoru, ki ne vpliva na njegovo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost«. Namen protokola je boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu med Srbijo in Kosovom, podpis protokola pa je bil eden od tehničnih pogojev, ki ga je morala izpolniti Srbija v prizadevanjih za odpravo vizumov za njene državljane pri vstopu v schengenski prostor s 1. januarjem 2010. (STA) RIM - Srečanje z državnim tajnikom Dariom Franceschinijem Slovenska skupnost pozitivno ocenjuje politične odnose z Demokratsko stranko Igor Gabrovec, Dario Franceschini, Damijan Terpin in Peter Močnik RIM - Delegacija stranke Slovenske skupnosti, ki so jo sestavljali deželni tajnik Damijan Terpin, tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik in deželni svetnik Igor Gabrovec, se je v Rimu sestala z vsedržavnim tajnikom Demokratske stranke Dariom Franceschinijem. Srečanje, ki se je odvijalo v Franceschinijevi pisarni na osrednjem sedežu DS, sodi v niz pogovorov, ki jih vodstvo SSk namenja utrjevanju odnosov z osrednjo italijansko levosredinsko politično stranko, na katero jo na deželni ravni med drugim veže federativni sporazum. Na osnovi tega dokumenta, ki je izrazito politične narave, sta SSk in DS za deželne volitve sklenili volilni dogovor in povezavo med kandidatnima listama na osnovi volilnega zakona. Predstavniki SSk so poslancu Fran-ceschiniju izpostavili odlične izkušnje skupnega upravljanja v številnih rajonskih in občinskih svetih, pri upravljanju pokrajin Trst in Gorica tako kot občin Dolina in Repentabor ter v deželnem svetu FJK, kjer sedi svetnik Gabrovec v svetniški grupi DS, ki jo vodi Gianfranco Moretton. Deželni tajnik SSk Terpin je Fran-ceschiniju predlagal nadgraditev deželnega federativnega sporazuma z vse-državnim dogovorom, ki naj po možnosti soudeleži tudi nekatere druge politične stranke ali gibanja, ki so izraz narodnih manjšin v Italiji. S Francesc-hinijem je tekla beseda tudi o predkongresni fazi Demokratske stranke ter o splošno zapletenem političnem stanju v državi. V tem smislu so predstavniki SSk izrazili zaskrbljenost zaradi negativnega trenutka v institucionalnih odnosih med Slovenijo in Italijo, ki so vsekakor bili že dalj časa dokaj mlačni. Tako stanje se naposled lahko negativno zrcali tudi v odnosih do slovenske manjšine. Predstavništvo SSk je Franceschini-ja tudi seznanilo s finančnimi težavami v nekaterih pomembnih organizacijah in ustanovah. Beseda je tekla o slabem tržaškem regulacijskem načrtu, ki po oceni Slovenske skupnosti resno ogroža tudi narodne in gospodarske interese slovenske manjšine ter krši zaščitni zakon. / ALPE-JADRAN Nedelja, 13. septembra 2009 3 BENEŠKA SLOVENIJA - Dvodnevno »potovanje z Romi« v priredbi KD Ivan Trinko »Kdo se boji črnega moža« ali razširjeni stereotipi o Romih Razstava Barbare Tomasino, predstavitev knjige Pina Petruzzellija, okrogla miza in koncert Miha Obit in Barbara Tomasino tg Pino Petruzzelli tg Občinstvo na petkovem večeru v Beneški galeriji tg ŠPETER - »KD Ivan Trinko že več kot 50 let posveča veliko pozornost ponižanim in zapostavljenim. Prav zaradi tega smo se letos odločili, da bomo skušali publiki približati romsko kulturo, ki je na splošno premalo poznana.« S temi besedami je predsednik Kulturnega društva Ivan Trinko Miha Obit uvedel dvodnevno »Potovanje z Romi«, ki se je začelo v petek z otvoritvijo slikarske razstave Barbare Tomasino v Beneški galeriji v Špetru in predstavitvijo uspešnice režiserja, igralca in pisatelja Pina Petruzzellija »Non chiamarmi zingaro (Ne reci mi cigan)«, nadaljevalo pa včeraj z okroglo mizo o položaju Romov v Sloveniji in Italiji ter zaključilo z večernim koncertom etno skupine Langa v telovadnici na Lesah. Prva etapa zanimivega in poučnega »potovanja« je bila otvoritev razstave Barbare Tomasino, ki bo v Beneški galeriji na ogled do 2. oktobra, vsak dan od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. Mlada slikarka (umetnost je sicer zanjo le hobby, kot je sama povedala) iz Subida je hčerka pokojnega Romana Tomasina, ki je bil med ustanovitelji KD Ivan Trinko, in Brune Bal-loch, ki z istim društvom sodeluje pri reviji Mlada lipa, edini publikaciji v su-bidskem narečju. Barbara se že dolgo zanima za romsko kulturo, odkar je ugotovila, da prav iz nje izhaja večji del balkanske glasbe, ki jo je vedno rada poslušala. Mlada Benečanka se je tedaj odločila, da bo skušala romsko kulturo čim bolje spoznati, in je začela širom po Evropi obiskovati koncerte in druge vrste prireditev, na katerih so bili glavni protagonisti prav Romi. Stiki s tem narodom so jo napolnili z veliko energijo, ko je prišla domov, pa je vse svoje občutke prenesla na platno. Tako je nastala serija slik o Romih, za katere so značilne izredno žive barve in dajejo ob- čutek velike dinamičnosti. Avtorica je za svojo prvo razstavo, ki si jo nedvomno velja ogledati, izbrala provokativen naslov »Ke se boji černa moža«. »Tako kot smo kot otroci med igro bežali pred črnim možem, ki je za nas predstavljal nekaj neznanega, se tudi zdaj marsikdo izogiba Romom, prav zaradi tega ker jih premalo pozna,« je povedala Barbara Tomasino. Številna publika je nato v petek sledila tudi predstavitvi knjige o Romih Pina Petruzzellija. Kot je povedal Miha Obit, ki je vodil pogovor z avtorjem, gre za eno redkih knjig, ki prikazujejo življenje Romov z njihovega zornega kota. Petruzzelli je namreč kar pet let preživel med Romi in Sinti in podrobno spoznal razmere, v katerih živijo, in vse krivice, katerim so bili in so še vedno podvrženi. Italijanski književnik je zgodbe Romov, s katerimi je v vseh teh letih govoril, zbral v knjigi, predgovor h kateri je napisal Predrag Matvejevič. Petruzzelli je zbranim povedal, kako so nomadski kampi, v katerih so razmere za življenje neznosne, v bistvu italijanska posebnost, saj drugje po Evropi Romi živijo v barakah ali hišah. Če so v Italiji še posebno zapostavljeni, pa imajo tudi v ostalih državah do njih veliko predsodkov. Romi povsod težko dobijo službo. Zato so prisiljeni zatajiti svoj izvor, saj so delodajalci v glavnem do njih zelo nezaupljivi. Kar pa Romi in Sinti povsod najbolj pogrešajo, je spoštovanje. V civilni družbi, kateri mislimo, da pripadamo, bi morale veljati določene vrednote, a žal ni vedno tako, je še povedal Petruzzelli, ki v svoji knjigi opisuje, kako so se Romi v različnih evropskih državah integrirali z večinskim narodom. Pri tem je šlo v glavnem povsod za asimilacijo. Z vidika integracije pa so verjetno najslabše razmere prav v Italiji in Albaniji. V bivši Jugoslaviji je bilo nekoč življenje zanje lažje, s padcem komunizma pa so se tudi tu pojavile težave. Povsod po svetu za Rome veljajo določeni stereotipi, v katerih pa se sami ne prepoznavajo. Ni res, da je to narod, ki krade in ki ugrablja otroke. Prej velja na primer obratno, je povedal Pe-truzzelli, ki tudi v svoji knjigi govori o raznarodovalni švicarski politiki. V Švici so med leti 1926 in 1972 Romom odvzeli približno 2000 otrok in jih zaprli v psihiatrične bolnišnice ali jih zaupali drugim družinam, da bi iz njih naredili »prave Švicarje«. Vse to je dokumentirano in dokazano. Za stereotipe o Romih pa so po svoje krivi tudi intelektualci, meni italijanski režiser in pisatelj, saj se o tem narodu na splošno premalo govori. »Ko pa različni književniki ali režiserji odločijo, da bodo med protagonisti njihovih del Romi, jih na žalost v glavnem prikažejo povsem stereotipno. To velja na primer tudi za filme Kusturice,« je dejal Petruzzelli, ki pa je prisotnim tudi svetoval, naj preberejo kako delo Rajka Djukiča in drugih avtorjev, ki pa žal večinoma niso prevedeni v italijanščino. T.G. FJK - Politika Jutri v Nabrežini deželni zbor Slovencev v DS NABREŽINA - V dvorani SKD Igo Gruden bo jutri z začetkom ob 20. uri deželna skupščina Slovencev v Demokratski stranki. Na dnevnem redu sta dve vprašanji, in sicer priprave na oktobrski deželni kongres stranke ter položaj v slovenski manjšini. Uvodno besedo bo imel koordinator slovenske komponente Štefan Čok, ki bo predstavil predlog kongresnega dokumenta. Jutrišnja skupščina bo v bistvu nadaljevanje zadnjega zasedanja, na katerem je koordinacija načela razpravo o bližnjih kongresnih obveznostih Demokratske stranke. SLOVENIJA Praznik vrnitve Primorske k matici LJUBLJANA - V spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke, praznujejo v torek v Sloveniji vrnitev Primorske k matični domovini. Državna proslava bo jutri v Kobaridu, slavnostni govornik bo predsednik vlade Borut Pahor. »Jugoslavija je v času mirovnih pogajanj lahko igrala samo na karto narodno osvobodilnega boja, katerega pomena nihče ni zanikal. Toda v razmerah, ki jih je zaznamovala hladna vojna, to ni bilo več pomembno. Pomembno je bilo, kateremu bloku pripadaš,« je o igri "velikih", ki se je odvijala v zakulisju mednarodnih pogajanj, za Slovensko tiskovno agencijo dejal zgodovinar Jože Pirjevec. Status Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) je postal vir napetosti med Jugoslavijo in Italijo. Oktobra 1954 sta obe državi v Londonu na pobudo mednarodnih zaveznikov sklenili memorandum o soglasju, s katerim je bila dokončno dorečena razmejitev, določena s pariško mirovno pogodbo: cono A STO so dodelili Italiji, cono B pa Jugoslaviji. S priključitvijo cone B je Slovenija dobila svojo lastno obalo in morje ter neposreden izhod na odprto morje. Kot je še pojasnil Pirjevec, bi Slovenci, če bi zaživelo STO, izgubili dostop do Jadrana, zato je bil za Slovence podpis pariške mirovne pogodbe velik udarec. »Ker pa je zamisel o tej vmesni državici kmalu propadla, smo Slovenci z mirovno pogodbo in z ureditvijo meje, kakršno smo dobili po Londonskem memorandumu in Osimskih sporazumih lahko zadovoljni,« zaključuje tržaški zgodovinar. REGI9NE AUTONOMA FRIÜLI VeNEZIA GIUUA GLAVNA DIREKCIJA ZA ORGANIZACIJO, OSEBJE IN INFORMATIVNE SISTEME Avtonomna Dežela Furlanija Julijska krajina namerava dodeliti mesto Direktorja službe za načrtovanje Glavne direkcije za zdravje in socialno zaščito; delovna pogodba zasebnega prava za določen čas. Tekst razpisa bo objavljen v Uradnem listu Dežele (B.U.R.) dne 16. septembra 2009, na voljo tudi na spletni strani Dežele http://www.reglone.fvg.it. GLAVNI DIREKTOR (dr. Augusto VIOLA) www.altaformazioneinrete.it PORTAL ITALIJANSKIH DEŽEL NAMENJEN VISOKI IZOBRAZBI VISOKOŠOLSKI UNIVERZITETNI IN IZVEN UNIVERZITETNI TEČAJI PROGRAMI SPECIALIZACIJE IN PREKVALIFIKACIJE Obišči portal in seznani se s priložnostmi, ki ti jih ponuja 1voja Dežela: zaprosiš jo lahko za voucher, ki ti omogoča obiskovanje enega izmed tečajev iz kataloga. ALTA FORMAZIONE altaformazioneinrete.it 4 Nedelja, 13. septembra 2009 APrimorski r dnevnik C Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu GLEDALIŠČE - Odprto pismo članov upravnega sveta SSG javnim upravam Tri vprašanja, na katera SSG obravnavano drugače kot ostala stalna gledališča - Številni pozivi k pogovorom brez odziva Vodstvo Slovenskega stalnega gledališča (SSG) je naslovilo na institucionalne člane zavoda odprto pismo, ki so ga podpisali člani upravnega sveta, in sicer predsednica Martina Kafol, Lucka Susič, Mirjam Koren, Nives Košuta in Janez Povše. Kot ugotavljajo v uvodu, je slovensko gledališče eno od 17 javnih stalnih gledališč v Italiji, njegova zgodovina in dejavnost pa sta sestavni del kulture Trsta in dostojno predstavljata njegovo globoko multikulturno umetniško poslanstvo. Zdaj je glas te pomembne kulturne institucije resno ogrožen in tvega, da utihne ravno v trenutku, ko zgodovina vrača naši deželi, in še posebej našemu mestu, središčno vlogo v novi geopolitični ureditvi, ki se je vzpostavila z razširitvijo Evropske unije. Čeprav je SSG eno od stalnih gledališč v Italiji, pa ni deležno enake obravnave kot ostala, saj se zanj veljavni predpisi o dramskih gledališčih ne izvajajo v celoti, opozarjajo podpisniki odprtega pisma. »Upravni svet SSG je pred petimi leti podedoval izjemno težko ekonomsko-finančno situacijo, ki jo je ustvarilo kronično strukturno pomanjkanje z zakonom predvidenih dotacij. V teh letih smo poslovali s strogim spoštovanjem proračunov, ki so jih vsako leto odobrili člani. Postavke na strani odhodkov so že vrsto let stalne, kar dokazuje, da smo si priza- devali poslovati previdno, brez potrate in z ohranjanjem ustrezne kakovostne ravni,« ugotavlja upravni svet SSG. In nadaljuje: »Danes smo obtoženi slabega upravljanja in te obtožbe nam porajajo mnoga vprašanja, na katera si ne znamo odgovoriti: - Zakaj institucionalni člani (Dežela FJK, Pokrajina Trst in Občina Trst) tega domnevnega slabega upravljanja niso nikoli naznanili na pristojnih mestih? - Kako to, da domnevnega slabega upravljanja ni nikoli ugotovil nadzorni odbor, v katerem sedi tudi predstavnik pristojnega ministrstva? - Zakaj ni prišlo do srečanja za skupno mizo, h kateremu je bilo veliko pozivov - nenazadnje tudi od samega ministrstva za kulturne dobrine - in katerega cilj bi bilo poiskati odgovore na odprta vprašanja?« Člani upravnega sveta SSG takole sklenejo svoje odprto pismo: »Čutimo veliko odgovornost, tako glede prihodnosti tega gledališča in njegove vloge, kot in predvsem v odnosu do vseh tistih, ki v njem delajo z veliko privrženostjo in profesionalnostjo. V prepričanju, da bi bilo zaprtje gledališča nepopravljiva izguba za vso deželno skupnost, z zaupanjem pričakujemo vzpostavitev plodnega in odprtega dialoga med vsemi vpletenimi subjekti, da bi tako čim prej prišli do pozitivne rešitve. Kulturni dom v Trstu, sedež Slovenskega stalnega gledališča DOLINA - Na srečanju z evroposlanko Serracchiani tudi repentabrski župan Pisani Dolinska občinska uprava potrdila nasprotovanje žaveljskemu terminalu in železnici pod Glinščico Ne žaveljskemu uplinjevalniku in ne hitri železnici pod Glinščico. Županja Fulvia Premolin je na včerajšnjem srečanju z evropsko poslanko Deboro Serracchiani potrdila znano nasprotovanje Občine Dolina tema dvema načrtoma. O terminalu se evroposlanka ni opredelila (napovedala je, da bo podrobno proučila dokumentacijo in postopek, ki je še v teku), hitra železnica Trst-Divača pa se sodeč po novicah, ki jih je dobila v Strasbourgu, ne zdi trenutno prioriteta Evropske unije. »Pri vseh velikih infrastrukturah in javnih delih je treba v vsakem primeru poslušati ljudi in lokalne uprave, kar se doslej ni vedno dogajalo«, je dejala Serracchiani. Glede železnice je Občina Dolina zaprosila za sestanek z deželnim odbornikom Riccardom Riccardijem, ki je pokazal zanimanje za spremembo trase hitre železnice. Glede plinskega terminala Dolina usklajeno deluje z Občino Milje, ki temu načrtu tudi nasprotuje. Dolinska županja je gostinji predstavila občino in probleme, s katerimi se srečuje. Ne gre samo za upli-njevalnik in hitro železnico, temveč tudi za zaščitena območja evropskega projekta Natura 2000. Dežela je prej določila površino zaščitenih področij, ni pa še pojasnila kako je treba te cone upravljati. Podobno kritiko je na račun dežele na predsinoč-njem sestanku z videmsko evropo-slanko iznesel zgoniški župan Mirko Sardoč. Na srečanju (Premolinovo je spremljala odbornica Tatjana Turco) je bil navzoč tudi repentabrski župan Marko Pisani. Evropski parlamentarki je na kratko predstavil svojo občino in se posebej zaustavil pri negotovi prihodnosti tovornega postajališča pri Fernetičih, ki se lahko razvije le v evropski perspektivi. Serracchianije-va dobro pozna to problematiko, s katero se je soočila na nedavnem obisku na terminalu, kjer se je srečala z njegovim vodstvom. Oba župana sta parlamentarko v Strasbourgu opozorila tudi na položaj slovenske manjšine ter na vsestransko bogastvo, ki ga za celotno skupnost predstavlja večjezično in večkulturno okolje. Serracchianijeva jima je obljubila pomoč, začenši z izvajanjem projektov, ki sodijo v pristojnost evropskega parlamenta in EU. Evropska poslanka, a tokrat v svojstvu kandidatke za deželno tajnico Demokratske stranke, se je v petek zvečer po sestanku na zgoniškem županstvu srečala s Slovenci, ki podpirajo njeno kandidaturo. To je bila neformalna pobuda, na kateri je videm-ska političarka predvsem prisluhnila udeležencem srečanja, med katerimi so bili tudi nekateri vidni zastopniki stranke Slovenske skupnosti, kot so deželni svetnik Igor Gabrovec, dolinska županja Fulvia Premolin in pokrajinski svetnik Zoran Sosič. Pobudnik srečanja s Serrachianijevo je bil nekdanji deželni poslanec Igor Dolenc, ki na krajevni ravni vodi njen strankarski volilni odbor. Dolinska županja Fulvia Premolin in evroposlanka Debora Serracchiani kroma MIB - Master MBA Riccardo Illy predaval o krizi Na tržaški poslovni šoli MIB School of Management so imeli včeraj 19. graduation day, kar pomeni dan dokončanja študija MBA (Master in Business Administration) pred diplomo, na katerega so kot častnega gosta povabili Riccarda Il-lyja, predsednika poslovne skupine Illy Group. Illy je diplomantom, ki prihajajo iz 10 držav, predaval na temo Posli in družba: ali potrebujemo nov model vodenja podjetij? Po Illyjevi oceni se kriza izteka in začenja se nov gospodarski zagon, vendar je aktualna raven javne in tudi zasebne zadolženosti tako visoka, da je težko pričakovati interes vlagateljev za nove naložbe. V ZDA se javni dolg približuje vrednosti celotnega bruto domačega proizvoda, v Italiji pa smo ogromnega dolga vajeni, zato tudi ni pogojev za vlaganja, je dejal Illy. OBČINA - Tiskovna konferenca levosredinske opozicije Ali ima Dipiazzov občinski odbor še vedno pogoje za upravljanje Trsta? Tiskovna konferenca leve sredine v občinskem svetu Ali ima župan Roberto Dipiazza še vedno pogoje za upravljanje občine? To sprašuje levosredinska opozicija v občinskem svetu, po mnenju katere se bo moral prvi občan odslej stalno pogajati z desnosre-dinskimi svetniki, ki podpirajo bivšega odbornika Franca Bandellija, in predvsem s Severno ligo, ki pa se že pripravlja na upravne volitve leta 2011. Dipiaz-za skratka ne razpolaga več s trdno večino, pravi opozicija, in je vrh vsega pridržal zase preveč resorjev, da bi lahko učinkovito deloval. Zdaj je v občinskem svetu dejansko na sporedu kravji sejem, pri katerem je sicer Dipiazza mojster, je poudaril načelnik Demokratske stranke Fabio Omero na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi načelniki skupin SKP Iztok Furlanič, Zelenih Alfredo Ra-covelli, Občanov za Trst Roberto Decarli in Liste Ro-vis Emiliano Edera. Svetniki so izšli iz ugotovitve, da bo prva seja občinskega sveta po poletnem premoru šele 21., če ne celo 28. septembra. Za to sta lahko le dva razloga: ali ni nobenega sklepa, o katerem razpravljati, ali je župan ostal brez politične večine. Potem ko je ubogal ukazu podtajnika Roberta Menie gle-kroma de Bandellija, je Dipiazza izgubil ravnovesje, je me- nil Omero. Pridržal je preveč resorjev, že s samim regulacijskim načrtom pa je pokazal politično in kulturno omejenost. Politično, ker je bilo vse tajno in je bil edini namen zadostiti nekaterim interesom, in kulturno, ker ni za tem nobene strategije za razvoj mesta, ampak le izmenjava uslug. Zdaj se s tem ukvarja javno tožilstvo, na obzorju pa so še pripombe občanov in tudi tveganje, da se regulacijski načrt razveljavi, saj se bo Deželno upravno sodišče kmalu izreklo o prizivu nekaterih geologov. Če dodamo, da je Dipiazza najavil izdelavo podrobnostnega načrta za zgodovinsko jedro in novega prometnega načrta, je vprašanje, kako bo občinska uprava vse to usklajevala. In s kakšno večino. Furlanič je ob tem dodal, da bo v svojstvu predsednika občinske komisije za transparentnost uradno zahteval dokumentacijo o vseh velikih prireditvah, ki so bili v zadnjih letih domena odbornika Bandellija. Če je sam strankarski somišljenik Menia obsodil nekompatibilnost raznih Bandelli-jevih funkcij, namerava zdaj Furlanič preveriti verodostojnost Menievih trditev. A.G. / ŠPORT Nedelja, 13. septembra 2009 5 SEMINAR MIDAS - Novinarji manjšinskih medijev zadnji dan v Trstu Obiskali so Rižarno, cerkvico na Tabru in ... osmico Prejeli so knjige o zgodovini Trsta - Na Repentabru jih je sprejel župnik Bedenčič Z obiskom Rižarne in cerkve na Tabru se je včeraj zaključil obisk skupine devetih novinarjev manjšinskih dnevnikov iz petih evropskih držav, ki so se na vabilo Primorskega dnevnika ves teden seznanjali s slovensko manjšinsko stvarnostjo v Italiji. Novinarjem je bil včeraj prvič na voljo prost dopoldan, popoldne pa so obiskali Rižarno in spoznali grozote, ki so se v njej dogajale. Za zgodovinske podatke so izvedeli prek videa v angleškem jeziku, nato so si ogledali celice in druge prostore. Na pobudo ravnatelja mestnih muzejev Adriana Dugulina so tudi dobili v dar knjigo o Rižarni, o zgodovini Trsta in o mestnih muzejih. Novinarji so se nato podali v cerkev na Tabru, kjer jih je sprejel župnik Tone Bedenčič. Od njega so izvedeli za zgodovino Repentabra in okolice vse od srednjega veka do danes, gostje pa so lahko, zahvaljujoč se lepemu vremenu, uživali ob lepem razgledu od morja do Alp. Kasneje so se novinarji premaknili v Samatorco, v kateri so obiskali tipično osmico. Zaključil se je tako obisk, med katerem so novinarji manjšinskih dnevnikov s Finske, iz Nemčije, Romunije, Litve in Italije z navdušenjem zbrali mnogo informacij o slovenski manjšini v Italiji, pa tudi o italijanski v Istri. Z zanimanjem so sledili raznim temam, saj so zasledili marsikaj skupnega s problemi v lastnih državah. Ugotovili so mnogo skupnih točk, a tudi razlik med manjšinami, saj so razmere v raznih državah tudi odvisne od posameznih vlad. Spomnimo naj, da se je s tem zaključil vsakoletni seminar za novinarje manjšinskih dnevnikov, ki ga prireja združenje teh dnevnikov MIDAS in je bil tokrat pri slovenski manjšini. Združenje MIDAS je bilo ustanovljeno leta 2001 z namenom, da povezuje dnevnike v jezikih manjšin, ki izhajajo v Evropi. V združenje je včlanjenih 30 dnevnikov iz 13 držav, ki izhajajo v skupno 12 manjšinskih jezikih. Združenje si med drugim prizadeva za vzpostavljanje tesnejših vezi med dnevniki in za njihovo vzajemno pomoč. Med dejavnostmi je tudi vsakoletni študijski obisk, ki ga izmenično prireja eden izmed dnevnikov, na njem pa novinarji drugih dnevnikov spoznavajo manjšino, pri kateri gostujejo, ter navezujejo stike. Letošnji študijski obisk je bil že sedmi po vrsti. Prejšnji so se odvijali pri Ka-taloncih in pri Baskih v Španiji, pri manjšinah na nemško-danski meji, pri Švedih na Finskem, na Južnem Tirolskem in pri Madžarih na Slovaškem. Novinarji manjšinskih dnevnikov so si včeraj ogledali Rižarno kroma OBČINA TRST - Druga čistilna akcija pri Rusem mostu Iz kanala poleg običajne potegnili tudi neverjetno šaro Na območju Rusega mosta je včeraj popoldne potekala akcija Operacija čisti Kanal 2, med katero so temeljito očistili kanalovo dno. To je bila že druga čistilna akcija, med katero so tudi orisali projekt tehničnega zavoda Volta z naslovom Volta za okolje (Il Volta per lAmbiente) in izvedli demonstracijo tržaškega podjetja RS, ki je specializirano za odpravljanje naftnega onesnaženja na morju. Delo je sicer lajšal potujoči koncert orkestra Vecia Trieste. V prvi čistilni akciji so iz kanala odstranili odpadke, s katerimi so napolnili šest kontejnerjev zmogljivosti tisoč litrov. Enega so napolnili s steklom, dva s plastiko, dva s kovinskimi odpadki in enega s starimi gumami. Med odpadki so bili nekateri res posebni, kot npr. šest cementnih »panetonov«, vozička za supermarket, kovinsko stojalo za časopise, zunajkrmni motor za čoln, desetine barskih stolov, sanitarije, kahle, mobilni telefon, ključi, izpušne cevi motornih koles, plastične košare, oznake za dela na cesti, nešteto steklenic in plastenk itn. Z dna kanala so potegnili tudi težke cementne »panetone« kroma OPČINE - Zaradi odsotnosti Mikele Šimac in v upanju na nove pevce MoPZ Tabor začel novo sezono z začasno zborovodkinjo Martino Feri Moški pevski zbor Tabor z Opčin je v torek, 8. septembra, začel novo pevsko sezono. Zbor je začasno prevzela domačinka Martina Feri, znana pevka in glasbenica. Nadomeščala bo Mikelo Šimac (sedaj poročena Uršič), ki je na porodniškem dopustu. Mikela, ki že tri leta vodi zbor, je namreč julija možu Andreju povila malo Saro. Zbor srečnima mamici in očku iskreno čestita, mali Sari pa želi kar največ sončnih dni v življenju. Lansko sezono je zbor končal 26. junija z nastopom v Škocjanu na tradicionalnem srečanju Pevski zbori kresni noči, na katerem openski zbor sodeluje že od vsega začetka. Lanska pevska sezona je potekala v znamenju 40-letnice delovanja MoPZ Tabor, zbor pa je to okroglo obletnico zabeležil s slavnostim koncertom aprila v dvorani ZKB na Opčinah. Ob tisti priložnosti so nekateri pevci in zbor sam prejeli priznanja Zveze pevskih zborov Primorske in ZSKD iz Trsta, in sicer za zvestobo slovenski pesmi. V pretekli sezoni je zbor izgubil kar dva zvesta pevca. Najprej se je nenadoma in ne pričakovano poslovil Milko Čebulec, avgusta pa je odšel še Mario Sosič. Oba bodo zborovci hudo pogrešali. Trenutno šteje zbor 17 pevcev in zelo dobrodošel bo vsakdo, ki se jim bo hotel pridružiti. Naslednja pevska vaja bo v četrtek ob 20.30. Armando Škerlavaj Podrl mater in hčerko na prehodu za pešce V Ul. Grego, blizu blokov zavoda Ater, je sinoči prišlo do hujše prometne nesreče, ko je voznik s terenskim vozilom na prehodu za pešce podrl 21-letno mater s triletno hčerkico. Kot so nam povedali reševaci hitre pomoči 113, sta obe utrpeli lobanjski pretres, mati pa tudi več kostnih zlomov. Otroka so reševalci odpeljali v Burlo Garofolo, mater pa v bolnišnico na Katinari. Kljub resnosti poškodb njuno življenje ni v nevarnosti. Izvide o nesreči so opravili mestni redarji. V Nabrežini tečaji jezikov in informatike Tudi letos bodo v občini Devin-Na-brežina priredili tečaje za odrasle. SKD Igo Gruden iz Nabrežine bo nudilo jezikovna tečaja, in sicer slovenskega in angleškega jezika. Lekcije bodo v društvenih prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini od začetka oktobra dalje. Skupno bo 28 lekcij za skupno 42 ur pouka, cena tečaja pa znaša 155 evrov. Vpisi so v teku, rok za vpisovanje pa bo zapadel 26. septembra. Ustrezen obrazec lahko zainteresirani dvignejo v Kavarni Gruden in v občinski knjižnici. Informacije pa nudi prof. Vera Tuta na telefonski številki 040-299632 ali 339-5281729. Letos odpre spet duri tečaj informatike, ki ga prireja Univerza za tretje življenjsko obdobje Danilo Dobrina iz Trsta. Odvijal se bo v prostorih Kam-narske hiše Igo Gruden v Nabrežini, kjer bo skozi vse leto delovalo tudi tajništvo za vse informacije. Vpisovanja bodo med šolskim letom ob ponedeljkih od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 16. do 17. ure. Vpisno polo lahko zainteresirani dvignejo v občinski knjižnici ali v Kamnarski hiši. Informacije nudijo tudi prek elektronske pošte na naslovu direzionecorsi@uni3trieste.it, na spletni strani www.uni3trieste.it ali na telefonski številki 040-3226624. Pri priredbi vseh tečajev sodeluje Občina Devin- Nabrežina. Danes na Opčinah 61. Marijanski shod Danes popoldan ob 15. uri se bo verno ljudstvo zbralo na že 61. Marijan-skem shodu, da se Materi božji v letu duhovništva priporoči, naj pri Bogu izprosi novih duhovnih poklicev. Sledila bo molitev rožnega venca, ki jo bo spremljalo petje Marijinih pesmi. Ob isti uri bo tudi prilika za sveto spoved. Ob 16. uri bo procesija po open-skih ulicah, ki jo bo vodil škof msgr. Evgen Ravignani, sledilo bo slovesno bogoslužje ob somaševanju tržaških duhovnikov v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah, ki jo bo obogatilo petje Združenega zbora ZCPZ. Krožišče pri Ljudskem vrtu bodo poimenovali po Fulviu Tomizzi Občinska uprava bo na pobudo pristojne občinske komisije, ki ji predseduje podžupan Paris Lippi, v torek ob 11.30 uradno poimenovala območje pri Ljudskem vrtu po pisatelju Fulviu Tomizzi. Na slovesnosti bosta med ostalimi govorila župan Roberto Dipiazza in sam Lippi. To bo območje, na katerem so pred nedavnim uredili krožišče (it. Largo Giar-dino). Resnici na ljubo pa bi si Tom-izza zaslužil nekaj več. Protest v obrambo nestalnega šolskega osebja Jutri ob 16. uri bo na Trgu Cavana v Trstu demonstracija v obrambo nestalno zaposlenega šolskega osebja, ki bo zaradi določil finančnega zakona 2009 v novem šolskem letu ostalo brez dela. Protest prirejajo šolski sindikati Flc-Cgil, Cisl Scuola in Uil Scuola, ki v tiskovnem poročilu poudarjajo, da bo v novem šolskem letu na Tržaškem ob službo 112 pripadnikov učnega in 50 pripadnikov neučnega osebja, in to kljub temu, da je v tržaških šolah vpisanih 245 otrok več kot lani. 6 Nedelja, 13. septembra 2009 TRST / BAZOVICA - V četrtek pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli Koncert v spomin na bazoviške junake Zbora Lipa in igo Gruden izvedla Venturinijevo Slovensko sveto mašo V četrtek zvečer, 10. septembra 2009, je bil v župni cerkvi v Bazovici izredno zanimiv koncert. V nizu prireditev letošnje Bazovice 2009 so Odbor za proslavo bazoviških junakov, Slovensko kulturno društvo Lipa iz Bazovice in župnija Bazovica priredili lep koncertni večer na visoki umetniški ravni. Številni prisotni so lahko prisluhnili originalni koncertni izvedbi Slovenske svete maše, ki jo je za mešani pevski zbor zložil slovenski tržaški skladatelj Fran Venturini leta 1931 v spomin na štiri ustreljene bazoviške junake. Večer je uvedel Milan Pahor, predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov, ki je vse prisotne pozdravil v imenu prirediteljev. V svojem kratkem nagovoru je orisal globok odmev, ki ga je tragedija v Bazovici pustila med slovenskimi pisatelji, pesniki, arhitekti, kiparji, slikarji in skladatelji. Naslednji govorec, glasbenik Janko Ban, je prisotnim orisal globoko in bogato glasbeno produkcijo, ki jo je med slovenskimi skladatelji povzročila ustrelitev štirih junakov v Bazovici. Nazorno je opisal življenjsko in umetniško pot skladatelja Frana Venturi-nija (1882-1952). Podrobno je opisal nastanek maše in navedel vrsto primerov slovenskih svetih maš, saj je takrat potekala maša v latinskem jeziku. Fran Venturini je zložil slovensko sveto mašo leta 1931 v Ljubljani v spomin na svoje učence Bidovca, Maru-šiča, Miloša in Valenčiča na Cirilme-todovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu, kjer je Venturini poučeval v obdobju 19201927. Leta 2008 je Odbor za proslavo bazoviških junakov izročil izvod Slovenske svete maše Frana Venturinija Zvezi slovenskih kulturnih društev (ZSKD), Slovenski prosveti in Zvezi slovenskih cerkvenih zborov z željo, da bi v letu 2009 imeli koncertno izvedbo maše. Ponudbo in izziv je sprejela glasbenica Tamara Ražem Locatelli iz Bazovice. V projekt je vključila Mešani pevski zbor Lipa iz Bazovice in Mešani pevski zbor Igo Gruden iz Na-brežine ter organista Davida Leniso. Koncert je bil na sporedu v bazovski cerkvi kroma Številni prisotni so tako lahko v četrtek zvečer prisluhnili lepemu in globokemu glasbenemu dogodku. Preko štirideset ženskih in moških glasov je v župni cerkvi v Bazovici, ki jo je radodarno dal na voljo župnik Žarko Škerlj, pod izkušeno taktirko glasbenice Tamare Ražem Locatelli ter ob spremljavi organista Davida Lenise suvereno izvedlo Slovensko sveto mašo v vseh stavkih (Pristop, Slava, Vera, Svet, Blagoslovljen, Jagnje božje) v spomin na štiri ustreljene junake. Venturinijeva maša je prekratka za celovečerni koncert, zato je glasbenica Tamara Ražem Locatelli dodala še štiri pesmi: Ave Verum (W. A. Mozart), Čej so tiste stezice (ljudska v priredbi J. Leskovar), Protuletje (U. Vrabec), Uspavanka (J.A. Maklakiewicz). Enourni koncert je izvenel kot lep in glasbeno poln dogodek. Vredno se je bilo potruditi, da je prišlo do omenjenega glasbenega užitka. Celoten večer pa je bil seveda posvečen spominu na štiri ustreljene junake v Bazovici. ŠEMPOLAJ Vigred vabi na ponedeljkov dramski večer SKD Vigred vabi, v ponedeljek, 14. septembra, ob 20. uri v Šempolaj na šolsko dvorišče (na pokrit prostor pod vrtcem) na zadnji poletni večer 2009. Tokrat se bodo predstavili, kot prvi, igralci, osnovnošolske skupine dramskega odseka Jaka Štoka z igrico Presneto lep dan. Nato bo na vrsti uprizoritev igre, v režiji Romea Grebenška, Kdo je napravil Co-co'srajčico, v igri nastopajo igralci nižje-šolske skupine dramskega društva Jaka Štoka. V zadnjem delu večera pa bodo članice združenja staršev COŠ Stanko Gruden in otroškega vrtca v Šempolaju predstavile prizor Butalci. Igrico Presneto lep dan in Butalce je režirala Nikol Starc. V Štalci pa so se začele že redne dejavnosti društva Vigred. Ob torkih od 19.15 do 20.15 vadi mladinska glasbena skupina Vigred (za mladince, ki so stari od devet, do šestnajst let), pod mentorstvom Aljoše Saksida. V četrtek, 16. septembra, bo ob 16. uri prvo srečanje plesne skupine (za osnovnošolce in srednješolce), pod vodstvom Jelke Bogatec, ob 17. uri pa sestanek s starši. V ponedeljek, 21. septembra, pa prva vaja otroške skupine (za malčke, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolce), ob 17. uri sestanek s starši. Vaje potekajo vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Skupino vodita Nikol Starc in Aljoša Saksida. V teku pa so tudi priprave na 14. izvedbo, tradicionalnega praznika Kraškega okto-berfešta, ki bo v Praprotu pod šotorom od 9. do 11. oktobra. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 13. septembra 2009 FILIP Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.20 - Dolžina dneva 12.39 - Luna vzide ob 0.56 in zatone ob 16.11 Jutri, PONEDELJEK, 14. septembra 2009 RASTO VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,6 stopinj C, zračni tlak 1016,4 mb pada, veter 2 km na uro vzhodnik se-vero-vzhodnik, burja s sunki do 45 km na uro vlaga 50-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 22,0 stopinje C. OKLICI: Pietro Matteo Canadelli in Alessia Paris, Stefano Lenardon in Ste-fania Ninca, Marco Zuares in Sara No-bilio, Paolo Devescovi in Karin Pinzan, Maurizio Steffe in Emilia Giorgi, Stefano De Cata in Valeria Cecchetto, Federico Gori in Petra Carusa, Claudio Furlan in Michela Sogliani, Sergio Vecchiet in Paola Macovez, Ahmet Werhani in Giannina Daga, Bore Ga-vranic in Daniela Cvetkovič, Bruno Politi in Alessia Guerrini, Marino Rigman in Lilliana Lombardo, Pietro Decleva in Cristina Bongiorno, Giancarlo Masi in Sara Evangelista, Masi Daberto in Manuela Simonetti. [12 Lekarne Nedelja, 13. septembra 2009Lekar-ne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Grudnova ul. 27. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 rg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ul. 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6.Bazovica -Grudnova ul. 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. septembra 2009Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268); Milje Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A.Pro-sek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. KULTURA - Vabljeni zlasti mladi Pridruži se nabrežinskim godbenikom! September predstavlja za vse nas nov začetek. Po poletnem premoru je namreč treba ponovno poprijeti za delo. Z vnemo in veseljem so se ga lotili tudi pri Godbenem društvu Nabrežina, ki so najprej pomislili na mladi godbeniški »naraščaj«. Kot vsako leto prirejajo za mlade in manj mlade ljubitelje glasbe, ki bi radi pristopili k nabrežinski godbi, pravo glasbeno šolo. V svet glasbil jih bodo uvedli diplomirani profesorji tolkal, pihal in trobil, glasbene urice pa bodo potekale kot tradicionalno na sedežu na-brežinske godbe, se pravi v nekdanji klavnici (Nabrežina Kamnolomi 12). Kdor bi se torej želel pridružiti veseli godbeni druščini, lahko pokliče na tel. 347/1553489 (odgovarja Niko) ali 040/200777 (v večernih urah). Sicer pa bo skupni informativni sestanek v petek, 18. septembra, ob 18. uri na se- dežu nabrežinske godbe. Za nabrežinske godbenike poletje sicer ni minilo v znamenju brezdelja, saj so vseskozi nastopali tako na domačih kot na širših slovenskih tleh. Sodelovali so namreč pri procesijah, pri obletnici proseške godbe na pihala ter na številnih večernih koncertih po bližnjih kraških vaseh (na primer v Škrbini, Volčjem gradu in pa Brjah), pa seveda na prazniku sv. Roka tako v domači Nabrežini kot v Repentabru. Poletno dogajanje pa se je zaključilo z nastopom na nedeljski osrednji proslavi v spomin na 79. obletnico usmrtitve štirih bazoviških junakov, kjer so nabrežinski godbeniki v narodnih nošah spremljali združene pevske zbore. Prejšnjo nedeljo pa so se udeležili 39. Dnevov narodnih noš v Kamniku, kjer so korakali v sprevodu. (sas) Arhivski posnetek Godbe Nabrežina Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri 3D«. ARISTON 17.00, 18.45, 21.00 »Video-cracy - Basta apparire« (Benetke - Festival kina 2009). CINECITY - 10.45, 13.05, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; 10.55, 13.00, 15.15, 17.30, 20.00, 22.00 »Il grande sogno«; 10.50, 13.00, 15.15, 18.20, 20.15, 22.10 »Drag me to hell«; 10.45, 13.05, 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Segnali dal futuro«; 17.15, 20.00, 22.10 »Ricatto d'amore«; 11.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.10, 16.00, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«; 10.45, 12.45, 14.40, 16.30 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«. FELLINI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il cattivo tenente«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ri-catto d'amore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »Cheri«; 18.00, 21.45 »La custode di mia sorella«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il grande sogno«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10, 22.00 »Brez povratka 4 3D«; 15.20, 17.20, 19.20, kroma 21.20 »Grda resnica«; 13.40, 16.20, 19.00, 21.40 »Državni sovražniki«; 14.40, 16.30, 18.20 »Garfield in festival zabave«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Segnali dal futuro«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Drag me to hell«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; Dvorana 2: 15.40, 17.50, 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Il grande sogno«; Dvorana 4: 15.20, 17.40, 19.50, 22.00 »Segnali dal futuro«; Dvorana 5: 16.15, 18.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; 20.10, 22.00 »Ricatto d'amore«. IH Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. NA KONTOVELU - Kamence je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel.št.: 040229270. OSMICA pri Štolfovih, Salež 46, nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040229439. OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Ga-brovcu 27. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku 34. Tel. 040 - 229164 / ŠPORT Nedelja, 13. septembra 2009 7 GALERIJA NARODNEGA DOMA Vabimo Vas na odprtje razstave Pavel Hrovatin ZVOKI KAMNA v galeriji Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14, v petek, 18. septembra 2009 ob 19.00 Ü3 Obvestila OLIMPIK KLUB - Dolina 190 obvešča, da bo tečaj joge vsako sredo od 19.30 do 21.00 in tečaj taiji quan ob četrtkih od 19.30 do 21.00. Prva lekcija je brezplačna. Za informacije tel. št. 347-1796350. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta v ponedeljek, 14. septembra, po običajnem urniku. BEER & MUSIC mednarodni praznik piva in glasbe pod velikim šotorom v Trebčah športno igrišče. Danes, 13.september, Le Mitiche Pirie, Vecia Trieste. Petek, 18.september, Sun Machine, Vasco Rossi tribute band Rewind. Sobota, 19.september, Ban-domat, Tony Cetinski, Dj Riky. Nedelja, 20.september, mladi kraški mu-zikanti, 3 Prašički. Petek, 25.septem-ber, Fifti & More, Ana Pupedan. Sobota, 26.september, 3 Prašički, Sidd-harta, Dj Riky. Nedelja, 27.september, Salzburg Qintett. Odprtje kioskov ob 18. uri. Jedi na žaru in več vrst piva. Vabljeni! Zabava zagotovljena! Org. Ašd Primorec in Acm Zamejski. Informacije na myspace.com/beermu-sictrebiciano. KATINARA - KAPELICA KRALJICE MIRU 1939 - 2009 Kot običajno bomo tudi letos ob 70. letnici postavitve kapelice počastili s sv. mašo, ki bo danes, 13. septembra, ob 9. uri. Prisrčno vabljeni! SLOVENSKI VERNIKI so vabljeni na 61. Marijanski shod, ki bo danes, 13. septembra, na Opčinah s pričetkom v cerkvi ob 15. uri. Precesijo in sv. mašo bo vodil škof msrg. Evgen Ravi-gnani. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da bo prvi trening sezone 2009/10 za vse skupine v ponedeljek, 14. septembra, v telovadnici na Op-činah: 1. skupina (4-7 let) 16.30-17.30; 2. skupina (8-14 let) 17.30-19.00; 3. skupina (od 15 let dalje) 19.00-21.00. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. DRUŠTVO JOGA v vsakdanjem življenju Popetre obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: na osnovni šoli v Hrpeljah ob 17.30 vsak ponedeljek (začetek 14. septembra); v Domu upokojencev Sežana ob 17.30 vsak ponedeljek ali torek (začetek 14. in 15. septembra); v domu krajanov v Ajdovščini ob 18.30 vsako sredo (začetek 16. septembra); v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18.30 ob četrtkih (začetek 17. septembra). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo: udobno oblačilo, armafleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Paramhans Swami Ma-heshwaranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost. KRUT obvešča, da bodo društveni prostori od 14. septembra dalje odprti s sledečim urnikom: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00 od ponedeljka do četrtka in od 9.00 do 13.00 ob petkih. KRUT obvešča, da se s 14. oziroma 15. septembrom začenjata tečaja informatike, ki se bosta odvijala na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje, ulica Ginna-stica 72. MEŠANI PEVSKI ZBOR FRAN VEN-TURINI obvešča, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 14. septembra, ob 21. uri na sedežu v domu A. Ukmar - Miro pri Domju. Toplo vabljeni tudi novi pevci. MEŠANI PEVSKI ZBOR IGO GRUDEN začne z vajami v ponedeljek, 14. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini. Vabljeni vsi pevci in tudi nove sile so zelo zaže-ljene. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM rekreativna telovadba se začne z vpisovanji v ponedeljek, 14. septembra, po običajnih urnikih. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK MILJE prireja na Trgu Caliterna do ponedeljka, 14. septembra, praznik komunističnega tiska. Vsak dan odprtje kioskov ob 17. uri, vsak večer razstave in ples. AO SPDT sporoča, da bo prvo srečanje letošnjega plezalnega tečaja v torek, 15. septembra, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici v plezalni telovadnici. Za informacije -3408597787 (Goran) ali po mailu: go-ranobad@yahoo.com. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE Študijski center Melanie Klein prireja tečaje slovenščine vseh stopenj. Informativni sestanek bo potekal v torek, 15. septembra, ob 20. uri v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo pevska vaja v torek, 15. septembra ob 20.45 na sedežu na Padričah. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v torek, 15. septembra, ob 17.uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v ulici Trento 8, predavanje na temo: Srce in sladkorna bolezen! Kako se izognemo kardio-vascularnim komplikacijam. Predaval bo univerzitetni profesor Gianfranco Sinagra, direktor tržaškega kardiološkega centra. Vabljeni so vsi. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin-Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne, od 16. do 18. ure. Lu-doteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: v sredo, 16. septembra: »Spilo radovedni krokodilček«, »Furieto simpatični prašiček«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, vaje da pričnejo v četrtek, 17. septembra. PLESNA SKUPINA VIGRED za osnovnošolce in učence nižje srednje šole obvešča, da bo prvo srečanje v četrtek, 17. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši, v Štalci v Šem-polaju. RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 17. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vabi na informacijski nsestanek za šolsko leto 2009-2010, ki bo v petek, 18. septembra, ob 20.30 v Bani hiši v Ri-cmanjih. Ob priliki bo srečanje s pedagogi in možnost vpisnine. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za vse, otroke in odrasle, ki bi radi vstopili v godbo. Tečaji, ki jih bodo vodili diplomirani profesorji tolkal, pihal, trobil in glasbenih uric za najmanjše se bodo vršili v šolskem letu 2009/2010 na sedežu godbe, v bivši klavnici v Nabreži-ni (Kamnolomi 12). Vsi zainteresirani se lahko javijo na tel. št. 3471553489 (Niko) na tel. št. 040-200777 (v večernih urah). Skupni informacijski sestanek bo 18. septembra ob 18.00 na sedežu godbe. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 18. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marche-setti v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Na-brežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370). TABORNIKI RMV sporočajo, da bodo informativni sestanki s starši v naslednjih terminih in krajih. Na Kon-tovelu (telovadnica) v soboto, 19. septembra ob 16.00 (info: 3496372770 -Mateja), v Saležu v v soboto, 19. septembra ob 16.00 (info: 3408940225 -Madalena), v Križu v domu Alberta Sirka v petek, 18. septembra ob 16.00 (info: 3349309930 - Jakob), v Dolini v telovadnici pa v soboto, 19. septembra, ob 16.00. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skde-vin.it ali pa na 040-209873. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 2. oz. 3. oktobra s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev ob petkih med 10.30 in 11.30, skupina 12-36 mesecev ob sobotah med 16.30 in 17.30. Za prijave in informacije: info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. št.: 3284559414. Število mest je omejeno. AŠD SHINKAI KLUB sporoča lanskim atletom, ki se v nedeljo, 4. oktobra, nameravajo udeležiti turnirja na Jesenicah, da se bodo pripravljalni treningi začeli v ponedeljek, 21. septembra, ob 18. uri v zgoniški telovadnici. Ostali in novi atleti bodo začeli z rednimi treningi 6. oktobra ob 16 uri (otroci) oz. 7. oktobra ob 19. uri (odrasli). Za informacije tel. št. 347 - 4033343. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 21. septembra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, ob 18.00 za hrbtenico, ob 19.00 nadaljevalni; četrtek ob 18.00 začetniki, ob 19.00 za hrbtenico, ob 20.00 nadaljevalni. Za vpis in pojasnila na tel. št.: 040-327327 ali 340-4835610 (Anica); 040-327062 ali 3282767663 (Norma) v večernih urah. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste malčke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovnošolce. Prvo srečanje v ponedeljek, 21. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši, v Štalci v Šempolaju. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo redna vadba pričela 22. septembra. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040200620 ali na 349-6483822 (Mileva). BALETNO DRUŠTVO Sežana vabi vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, k vpisu baleta (od 5 let dalje), jazz baleta (od 11 let), baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka od ponedeljka do petka med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Info: 041/784754, 041/524310. DEKLIŠKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine je začel novo sezono. Vaje bodo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih (ali sobotah). Informacije Eva Pozzecco, tel. št.: 333-1435318. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze prireja Slovensko deželno knjižno izložbo v petek, 25. septembra, v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51) z naslednjim sporedom: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. V primeru slabega vremena prireditev odpade. DEŽELNI SKLAD ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO Rok za predložitev prošenj za črpanje sredstev iz Deželnega sklada za slovensko manjšino zapade letos dne 28. septembra. Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJk (www.regione.fvg.it) pod geslom »in evidenza (v ospredju)«. O.N.A.V - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 26. septembra, v popoldanskih urah voden obisk kleti Bulfon. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave: spletna stran www.onav.it; elektronska pošta: trieste@onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 30.septembra, ob 15.uri osnovnošolci, 16.uri srednješolci, 17.uri višješolci ter 18.uri odrasli. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure POPE, 10.00-14.00. Predstavitev: 29. septembra ob 18.uri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije vsaki torek in petek od 20.30 dalje v Soščevi hiši na Proseku oz. na tel. št. 349-4103131, e-mail: gdp1904@li-bero.it. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste muzikan-te stare od 9. do 16. leta, vaje ob torkih, v Štalci v Šempolaju, ob 19.15. MOJA SLOVENŠČINA: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in predvpi-si tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 1. oktobra ob 18. uri Slovenci, 19. uri tujci. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR: v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Matica prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za informacije vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe ali na tel. št.: 3386439938. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in pred-vpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure POPE, 10.00-14.00. SEČNJA 2009/2010: Jus Opčine obvešča, da je v teku sprejemanje prošenj za sečnjo vsak torek na upravnem sedežu jusa Opčine v Proseški ulici št. 71, od 18.30 do 19.30, do najkasneje do 30. septembra. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure POPE, 10.00-14.00. Prvo srečanje 2. oktobra, ob 19.00 začetni tečaj, 20.30 nadaljevani tečaj. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča da sprejema vpise na sledeča plesna tečaja: sodobni ples namenjen osnovnošolcem, ki ga bo vodila Raffaella Pe-tronio in Hip-Hop ples namenjen mladini iz srednje in višje šole pod vodstvom Jelke Bogatec. Vadbene ure se bodo pričele v oktobru. Za informacije poklicati na mob. 349-7338101. AŠZ BOR organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. EX PEVCI MLADINSKEGA IN DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Glasbene Matice vljudno vabljeni na srečanje, ki bo v soboto, 3. oktobra, v osmici pri Marti Žigon v Zgoniku. Za dodatne info: Helena 340-1434351 ali Nada 339-3693792. KRUT vabi v Terme Strunjan od 4. do 14. oktobra na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala članom dovoljenje za sečnjo in nabiranje suhih drvi in čersakov v gozdovih jusarske imovine. Člani lahko dvignejo obrazec prošnje ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 17.30 ure v stavbi Nabrežina Kamnolomi, 12 (Centro Servizi) prvo nadstropje. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. VADBA JOGE, ki se že desetletje uspešno odvija v prostorih ŠKC v Lonjer-ju, se bo pričela v torek, 29.oktobra, ob 19.uri. Potrditve in nove prijave na tel.št. 333-5062494 od 21.septembra dalje. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka- tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Loterija 12. septembra 2009 Bari 40 5 35 58 67 Cagliari 73 75 71 28 90 Firence 83 13 16 46 81 Genova 10 42 41 66 38 Milan 20 87 42 89 32 Neapelj 85 21 6 65 64 Palermo 89 1 63 23 66 Rim 73 62 48 30 61 Turin 60 12 30 41 13 Benetke 45 87 33 77 24 Nazionale 60 30 62 85 88 Super Enalotto Št. 110 5 21 26 45 47 49 jolly 11 Nagradni sklad 6.561.743,22 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 52.829.013,41 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 28 dobitnikov s 5 točkami 35.152,20 € 3.153 dobitnikov s 4 točkami 312,16€ 117.985 dobitnikov s 3 točkami 16,68 € Superstar 29 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 14 dobitnikov s 4 točkami 31.216,00 € 583 dobitnikov s 3 točkami 1.668,00 € 8.272 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 52.068 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 110.919 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 8 Nedelja, 13. septembra 2009 TRST Danes praznujeta 30. obletnico poroke Damjan Pertot in Rita Jurada Iz srca jima čestitajo vsi sorodniki Draga mama, nona in pranona Julka iz Repniča slavi danes 80. rojstni dan. Še na mnoga leta ji kličemo in ji želimo obilo zdravja vsi domači H Čestitke Na današnji dan, pred 50. leti, sta si v lepi dolinski cerkvi obljubila večno zvestobo JOLANDA in STOJAN SANCIN, ki to obljubo še danes iskreno spoštujeta. Vaši domači iz Mačkolj se z vama veselimo in še mnogo let vama želimo! Predsednici SKD Lipa TATJANI KRIŽMANČIČ čestitamo za izvrsten uspeh na Natečaju za manjšinske jezike »Manjšine v poeziji« Občine Li-vinnalongo (BE). Vsi na Zvezi slovenskih kulturnih društev. H Mali oglasi DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška, eventuelno tudi pomaga pri pisanju nalog. Tel. 340-276275. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče dvakrat tedensko delo kot hišna pomočnica ali za likanje perila. Klicati v večernih urah tel. št. 040 - 200930. KROMPIR naravno gnojen in neškropljen, prodajamo v Mavhinjah št.11, cena 30,00 evrov za 25 kg. Tel. št.: 040-299806. MALI ČOLN znamke Abate, 3.20 za 1.30 z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. št.: 338-7281332. NA KRAŠKI OHCETI v Repnu sem izgubil nekaj okroglih gumbov narodne noše. Če jih je kdo našel naj prosim javi na št.: 347-6849247. NA PROSEKU oddajam opremljeno stanovanje v najem. Tel. 320 - 1509155. OPRAVLJAM vsa hišna dela. Tel. 040 - 251062, ob uri kosila. PARKIRNI PROSTOR v Foro Ulpiano dajem v najem. Tel. 347-8003883. PEČ NA PELLET extraflame duchessa, 10 kw, rabljena samo eno zimo, še eno leto v garanciji, prodam za 1.300 evrov. Podarim štiri vreče bukovega pelleta in sesalnik za pepel. Tel. št.: 335-5981232. PRODAJAM grozdje malvazija na trti, odlične kakovosti, v Barkovljah. Tel. št.: 040-43142 PRODAJAM DOMAČ KROMPIR, tel. 0481-78066 ob uri obedov. PRODAJAMO DRVA za kurjavo. Tel. 335-5254551 ali 335-6373295. PRODAM belo grozdje iz obale pod Križem, malvazija, glera. Tel. št.: 040220104. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.: 348-3127194. PRODAM knjige za prvi in drugi razred družboslovnega liceja ter knjigi Kemija Danes 1 z delovnim zvezkom in Dreimal Deutsch. Tel. št.: 340-3968716. PRODAM knjige za prvi razred liceja: Obča geografija in LItaliano: grammatica e scrittura. Tel. št.: 339-3280638. PRODAM KOMAJ KUPLJENO knjigo matematike Planum, primerno za 2. letnik gimnazije. Cena 15,00 evrov. Tel. 3409732328. PRODAM MODERNO OTROŠKO SOBO: pograd (soppalco), pisalna miza, stol, nočna omarica, tri police, omara in TV polica. Barva češnja/modra. Cena 450,00 evrov. Tel. 335-8006047 po 14.30. PRODAM PEČ NA DRVA v dobrem stanju, cena 600 evrov. Tel. št. 040 - 214526. PRODAM STANOVANJE na Proseku (Ul. S. Nazario), 70 kv. m., v odličnem stanju. Tel. 347-9091856. PRODAM belo in črno grozdje; tel. 3314331079. V DANAH PRI SEŽANI prodam zazidljivo parcelo 680 kv. m., lepa lokacija s pogledom na Nanoško planoto. Tel. 3387412320. V DOLINSKI OBČINI prodam grozdje in vino refošk. Cena po dogovoru. Tel. št.: 348-5913172 ob uri kosila. H Poslovni oglasi PRODAM GROZDJE - belo in črno ter mošt. Tel. 00386-41216542 PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 DAJEM LEKCIJE matematike, nemščine dijakom nižjih in višjih srednjih šol. 040-231995 KOZMETIČNI SALON NA OPČI-NAH IŠČE kozmetičarko/ja z diplomo in izkušnjami. Nujna rekvizita: odgovornost in volja do dela. Za dodatne informacije 347-0660007 MIZARSTVO, izdelki in popravila po naročilu. Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31373087 ZADRUGA IŠČE VZGOJITELJE. Pogoj: višješolska psihopedago-ška izobrazba. Curriculum na: Zadruga La Quercia - Corso Italia 10 - 34121 Trst, risorseumane@cooperativala-quercia.it ŠTUDENTKA IŠČE DELO kot varuška, hišna pomočnica ali pomoč v gostinstvu. 00386-31269405 EmMm Urgench, Khiva, Buhara, Samarkand s spremljevalcem iz Trsta od 23. do 30. oktobra Etrurija in Isola del Giglio od 26. do 29. septembra Šagra jegulje Comacchio od 3. do 4. oktobra Linz - z ogledom Salzburga in Passaua od 16. do 18. oktobra Terme Olimia od 1. do 3. novembra Munchen od 1. do 3. novembra Praga in Passau od 1. do 4. novembra Salzburg, sejmi in rudnik soli od 28. do 29. novembra in v pripravi še veliko ponudb za BOŽIČNE SEJME: Budimpešta, Nürnberg, Munchen, Candelara in Montefeltro, Gradec in Dunaj, Levico e Trento, Salzburg, Ljubljana, Celovec (Klagenfurt) in Beljak (Villach) Ul. San Lazzaro, 6 - TRST tel. 040 367886 - info@juliaviaggi.it Urnik: pon-pet: 9.00-13.30 in 15.30-19.00 - sob: 9.00-12.30 H Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM TRST obvešča, da so v teku vpisovanja za popoldansko bivanje in učne ure pod vodstvom strokovno usposobljenega osebja, za osnovne, nižje in višje srednje šole. Za informacije in vpis : ul. Ginnastica 72 - Trst, tel. 040573141 DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH sporoča, da se bo reden pouk s kosili in podaljški v vseh osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 14. septembra. V otroških vrtcih pa se bo v tednu od 14. do 18. septembra pouk zaključil ob 13.30 po kosilu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA-BREŽINA sporoča, da bo prvi dan pouka na vseh šolah in vrtcih v ponedeljek, 14. septembra, od 8. do 13. ure brez kosil. Od torka, 15. septembra, se bo na c.o.š. S. Grudna, L.K.Gorazda in 1. maj 1945 pouk odvijal po normalnem celodnevnem urniku. Na o.š. V. Sčeka in J. Jurčiča se bo pouk odvijal prvi teden od 8. do 13. ure brez kosil. V otroških vrtcih se bo prvi teden pouk odvijal od 7.30 oz. 7.45 do 12.30 brez kosil. Na področju občine Zgonik bodo šo-labusi vozili v svoji popolnosti že prvi dan. Na področju občine Devin - Nabrežina bodo šolabusi za osnovne šole na razpolago od torka, 15. septembra, za otroške vrtce v prvem tednu samo zjutraj. OBČINA ZGONIK sporoča, da bo od ponedeljka, 14 septembra, redno delovala služba šolskega prevoza. Urnike bodo učenci dobili prvi dan pouka. Za razna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 040-229150 (Občina Zgonik). RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 14. septembra, ob 8. uri. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra od 8.00 do 11.30. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji: tehnike administrativnega vodenja osebja 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,3 evrov za vsako uro prisotnosti na delovni praksi, tečaj brezplačen). Tečaj je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada in bo potekal na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 25. septembra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. M Izleti SKD IGO GRUDEN vabi na izlet s splavom po Dravi danes, 13. septembra. Odhod s trga v Nabrežini ob 7.30, ob 11.00 vkrcanje na splav v Gortini (občina Muta), dvourna vožnja s programom in flo-sarsko malico, popoldne še ogled pivovarne v Trobljah. Povratek okoli 20. ure. Cena izleta 35,00 evrov. Vpisovanje v trgovini Sergija Kosmine v Nabrežini. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na izlet v Kumrovec, Pod-sredo in Olimje v nedeljo, 4. oktobra. Odhod predviden iz Milj (avtobusna postaja) ob 6.uri, iz Korošcev ob 6.15, iz Ža-velj ob 6.30, vrnitev v Milje pa okoli 21.ure. Cena 45,00 evrov vključuje avtobus, vodiča, vodene obiske, vstopnine, kosilo s pijačo. Za informacije in vpisnine je na razpolago gospa Vesna , tel.št. 040-271862 (ura kosila). Potrditi udeležbo najkasneje do nedelje, 27.sep-tembra. IZLET NA KOROŠKO - Župnija Sv. Križ pri Trstu prireja izlet na Koroško v nedeljo, 27. septembra. Obiskali bomo svetišče pri Gospe Sveti (kjer bo tudi sv. maša), Gosposv. Polje in Bilčovs (kjer bo kosilo). Za informacije in vpisovanje: župnijski urad v Križu, tel. št.: 040-220332 v popoldanskih oz. večernih urah (tel. tajnica). ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME organizirajo v ponedeljek, 5. oktobra, romanje na Brezje in v Ljubno k »Mariji udarjeni«. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Sesljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 347-9322123. IS Prireditve OBČINA ZGONIK vabi danes, 13. septembra, ob 21.00 na balinišče v Sama-torco na večer niza »Dnevi umetnosti« Levante a Mezzogiorno. Večer balkan-sko-klezmer glasbe in poezije (S.Kosovela v slovenščini, Carolusa L.Cergoly-ja v tržaškem narečju in R.M.Rilkeja v nemščini) oblikujejo: Ornella Serafini (glas), Cristina Verita' (violina in glas), Daniele Furlan (klarinet) in Alfredo La-cosegliaz (tamburica). SKD VIGRED - POLETNI VEČERI 2009 Šempolaj, šolsko dvorišče (pokrit prostor pod vrtcem) v ponedeljek, 14. septembra, ob 20. uri, nastopajo: osnovnošolska skupina dramskega odseka društva Jaka Štoka z igrico »Presneto lep dan«; nižješolska skupina dramskega društva Jaka Štoka z igro »Kdo je napravil Coco srajčico«; Združenje staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca iz Šempolaja s prizorom »Butal-ci«. SKD TABOR vabi v četrtek, 17. septembra, ob 20.30, v Prosvetni dom na Op-činah na gledalisko predstavo C. Gol-doni Campiello v izvedbi domače gledališke skupine. Prevod in režija Sergej Verč. Ponovitev je posvečena spominu na kulturnega delavca Dragota Gorupa. SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete prireja v petek, 18. septembra, ob 19. uri glasbeno pravljico »Mavrična ribica« v izvedbi otroške skupine KD Slovenec. Režija Boža Hrvatič. BAMBIČEVA GALERIJA: fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. V sodelovanju s Skladom Mitja Čuk, DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra, PO-PE 10.00-12.00 in 17.00-19.00, Opčine, Proseška ul. 131, tel. 040212289. ^ Zapustil nas je naš dragi Sergij Zajec (geometer) Žalostno vest sporočajo po pogrebu žena Zvonka, sestra Nadja in brat Rajko z družinami ^ Nenadoma nas je zapustil Romano Bisca Žalujoča otroka Daniela s Fabiom in Stefano z Rito Pogreb bo v torek, 15. septembra, ob 13.00 iz ulice Costalunga v cerkev na Katinaro. Ciao nono Romano, ostani vedno naš angel varuh. Paola, Pietro, Denise in Chantal Ob boleči izgubi dragega Romanota se žalovanju pridružujejo sestra Amalija, svakinja Angela, Jolanda in družine Kjuder, Perosa, Vecchiet, Čač Za Romanom Bisco žaluje in izreka svojcem iskreno sožalje KK Adria / ZAHVALA Nastja Gruden Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Svojci Nabrežina, 13. septembra 2009 Pogrebno podjetje Alabarda 14.9.1991 14.9.2009 Claudio Leuz ...v naših mislih in srcih ... vedno! Anica, Fabiana, Ivana ter ostali sorodniki Trebče, 14. septembra 2009 14.9.2008 14.9.2009 V Drago Sirca Minilo je leto dni, a vedno v naših srcih in mislih si! Z vso ljubeznijo tvoji najdražji Nabrežina, Trst, Rim, Bazovica, Roßbach, 13. septembra 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 10.9.2004 10.9.2009 Gunther si vedno naša luč. Mama, Morris, stric Dino z Giorgio 14.9.2004 14.9.2009 Lucijan Sosič Z ljubeznijo in hvaležnostjo si v našem najlepšem spominu. Vsi tvoji 261 Nedelja, 13. septembra 2009 ŠPORT / O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Občina in družba KB1909 o načrtu čezmejnega elektrovoda Investitorjem predlagali traso ob plinovodu »Podzemni kabel naj se namesti čim dlje od hiš«- Tehniki bodo preverjali predlagano rešitev Občinski upravitelji iz Sovodenj in družba KB1909 usklajujejo načrt za uresničitev čezmejnega elektrovoda, tako da bo podzemni kabel nameščen čim dlje od hiš. Sovodenjska županja Alenka Florenin se je v ta namen v petek skupaj s podžupanom Slavkom Tomsičem in občinsko odbornico Vesno Primožič sestala s predsednikom finančne delniške družbe KB1909 Borisom Pericem, na srečanju pa sta bila prisotna tudi načelnika občinskih svetniških skupin Slovenske skupnosti Peter Černic in Skupaj za Sovodnje Walter Devetak. Po besedah Floreninove so v petek vzeli v pretres osnutek načrta in se pogovarjali predvsem o točkah, kjer bi bil kabel nameščen bližje naseljenim območjem. Konkretno gre za nekaj hiš ob Poti na Roje, ki bi se jim po mnenju Floreninove lahko izognili tako, da bi elektrovod speljali ob NESREČA PRI TRŽIČU Mladeniča na Katinari Visoka hitrost je po vsej verjetnosti vzrok prometne nesreče, ki se je pripetila v petek okrog 22.30 v kraju Marina Nova pri Tržiču in zaradi katere se dva mladeniča zdravita v katinarski bolnišnici v Trstu. 31-letni A.N. iz Zagraja je s svojim avtomobilom tipa Peugeot 206 vozil po ulici Bagni iz Marine Nove proti mostu čez kanal Brancolo. Na ovinku pri nav-tičnem centru Hannibal je mladenič izgubil nadzor nad avtomobilom, ki je silno trčil v macesen ob cesti. Mladenič in 29-letna C.D., ki je sedela ob njem, sta dobila hude telesne poškodbe, zaradi katerih so ju prepeljali na Katinaro. Na zdravljenje so ju sprejeli v pridržano prognozo, vsekakor njuno življenje naj ne bi bilo ogroženo. plinovodu. Županja je podobno rešitev predlagala družbi KB1909 že marca, zdaj pa so se dogovorili, da bodo investitorji skupaj s tehničnim uradom goriške občine preverili, ali je sploh uresničljiva. Ugotoviti je namreč treba, ali bi bilo mogoče kabel namestiti pod makadamskimi občinskimi cestami, ki tečejo pod Potjo na Roje, hkrati pa preveriti, koliko zasebnih parcel bi prečkali s to tehnično rešitvijo. Elektrovod namreč zahteva nekaj metrov služnosti, ki bi lastnikom omejil uporabo njihovih zemljišč. Med razpravo so ugotavljali, da bi se na podlagi zadnjega osnutka, ki je obšel središče Sovodenj, trasa elektrovoda približala naseljenim območjem v dveh točkah. Od hiš bi bil kabel oddaljen od 15 do 20 metrov, ne glede na to pa ga bodo skušali postaviti še dlje. Floreninova je povedala, da bodo tehniki preverili, ali bi lahko elektrovod speljali dlje od hiš tudi v Rubijah, tako da bi kabel nekaj metrov tekel vzdolž Vipave. Osebje tehničnega urada bo skupaj s tehniki investitorja preverilo petkove predloge v roku desetih dni. Da se pri pripravi načrta za elektrovod hočejo izogniti vsem zaselkom, tako Peči kot tudi Rubijam, je potrdil tudi Boris Peric in napovedal, da se bodo ponovno sestali, ko bodo tehniki preverili predlagane tehnične rešitve. Po drugi strani je na petkovem srečanju Peter Černic ponovil stališče, ki ga je opozicija svojčas zagovarjala v občinskem svetu. »Elektrovodu ne nasprotujemo, ker gre za pomembno infrastrukturo, toda zahtevamo, da naj bo speljan čim dlje od naseljenih območij,« je poudaril Černic in opozoril, da opozicijski svetniki so predlagali traso ob plinovodu že februarja. »Če ta tehnična rešitev ni uresničljiva, predlagamo, da naj se elektrovod spelje v smeri obrtne cone,« je pojasnil Černic in povedal, da bi v primeru nameščanja kabla pod obrtno cono občinska uprava lahko izkoristila priložnost za gradnjo nove ceste, dolge približno en kilometer, ki bi s ceste ob letališču vodila do obrtniških delavnic na Malnišču. (dr) Trasa čezmejnega elektrovoda bo obšla središče Sovodenj; tehniki investitorja in osebje občinskega tehničnega urada iščejo rešitev, da bi se kabel izognil tudi Peči in Rubij bumbaca APrimorski ~ dnevnik GORICA - Waltritsch Ljudem v stiski denar od davka ICI V nasprotju z Berlusconijevimi predvolilnimi obljubami bo goriška občina v naslednjih tednih unovčila davek ICI za leto 2008 za stanovanja, ki so oddana v najem po znižani ceni. »Romolijeva uprava v teh dneh pošilja lastnikom stanovanj, oddanih v najem po znižani ceni, obračune za davek ICI za leto 2008 in zahteva plačilo davka v roku 60 dni. To pomeni, da bo na začetku novembra občina bogatejša za več deset tisoč evrov,« opozarja občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Waltritsch in poudarja, da je v obdobju gospodarske krize treba poskrbeti predvsem za tiste, ki so se znašli v nepredvidenih težavah. Zaradi tega bodo opozicijski svetniki v naslednjih dneh vložili dnevni red s smernicami za uporabo teh dodatnih sredstev, ki jih bo desnosredinska uprava verjetno vključila v prihodnji rebalans proračuna, predviden za konec meseca. Petina zneska, vsota katerega bo znana v naslednjih dneh, naj bi bila po Waltritsche-vem predlogu namenjena za blaženje stiske, s katero se spopadajo predvsem tisti, ki so že ali bodo v kratkem izgubili delo. »Enaki znesek naj okrepi delovanje socialnih skrbništev goriške občine. Gospodarska kriza ne pesti le uslužbencev, še prej se spravlja na podjetja in delodajalce, zato naj občina del teh sredstev dodeli v podporo gospodarskih dejavnosti, ki jih kriza močneje prizadela,« pravi Waltritsch in nadaljuje: »Ponos našega mesta so tudi vsa združenja, ki skrbijo za pozitivni utrip na socialnem, kulturnem in športnem področju ter nadgrajuje delovanje občinske uprave; zato je prav, da se del sredstev nameni tudi tem ustanovam, s posebnim ozirom na dejavnosti, ki jih izvajajo v korist starejših oseb in mladoletnikov. Ne smemo pozabiti niti na številne priseljence in zdomce, ki bežijo pred lakoto in zatiranjem v rojstnih deželah. Delovanje Karitas zahteva veliko denarja, tako naj se desetina zneska dodeli tudi goriški strukturi za priseljence. Vse te zneske naj Romolijeva uprava seveda doda tistim sredstvom, ki so že namenjeni. Tako bo Gorica znala še enkrat izkazati pravo pozornost do ljudi v stiski.« TRŽIČ - Pizzolitto in Romoli o energetskem sektorju IRIS-a Prodaja strateška izbira Župana sta poudarke namenila tudi zdravstvu in sodelovanju na področju turizma Prodaja energetskega sektorja družbe IRIS je zelo pomembna strateška izbira, ki bo podjetju omogočila dodaten razvoj. V to soglašata župana Gorice Ettore Romoli in Tržiča Gianfran-co Pizzolitto, ki sta se v petek udeležila javnega srečanja v tržiški občinski galeriji sodobne umetnosti. »Število uporabnikov je prenizko; preden bi energetski sektor "pojedla" druga podjetja, smo se s soglasjem vseh županov občin goriške pokrajine odločili za njegovo prodajo. Z denarjem, ki ga bomo dobili, bomo lahko dodatno razvili sektor ravnanja z odpadki, od česar bodo imeli koristi vsi prebivalci goriške pokrajine,« je med srečanjem poudaril Romo- li in napovedal, da se bo dražba za prodajo energetskega sektorja družbe IRIS zaključila pred koncem leta in bo prinesla v naše kraje veliko podjetje, ki bo zagotovilo kakovostne storitve in nizke cene. Po besedah Romolija so si župani prizadevali, da bi prišlo do združitve na deželni ravni, toda so nesoglasja na osi Trst-Videm to preprečila. Besede goriškega župana je potrdil njegov tržiški kolega. Pizzolitto je izrazil upanje, da bodo vsi občinski sveti iz goriške pokrajine potrdili prodajo energetskega sektorja, saj po njegovih besedah gre za ključno gospodarsko operacijo. Med petkovim srečanjem sta župana opozorila tudi na skupne korake Petkov javni pogovor med Pizzolittom in Romolijem je povezoval vodja kabineta tržiškega župana Lucio Gregoretti altran tržiške in goriške uprave na področju turistične promocije, spregovorila pa sta tudi o zdravstveni oskrbi in pri tem izrazila zadovoljstvo nad imenovanjem Roberta Ferrija za direktorja zdravstvenega podjetja. Po mnenju županov je namreč nov direktor zelo sposoben, zato pa upata, da bo čim več časa vodil zdravstvene ustanove goriške pokrajine. Župana sta povedala svoje mnenje tudi o dejstvu, da na območju goriške pokrajine delujeta dve bolnišnici. Za Ro-molija dvojnost povzroča škodljivo konkurenco med strukturama, medtem ko je Pizzolitto poudaril, da je vsekakor treba ohraniti vse specialistične oddelke obeh bolnišnic. Sprevod po vaških ulicah bumbaca V Rupi baklada dobrosrčnih Kljub muhastemu vremenu se je v petek lepo število ljudi odzvalo vabilu krvodajalcev iz sovodenjske občine, ki so v Rupi priredili človekoljubno baklado. Na njej so zbirali denar za gradnjo hospica Vie di Natale 2 v Avianu, kjer bodo ob oskrbi terminalnim rakastim bolnikom omogočili njihovim sorodnikom, da jim stojijo ob strani. Udeleženci baklade so se zbrali pred mrakom, ko se je stemnilo, pa so se odpravili na obhod vasi. Uvodoma so jih nagovorili predsednik sovodenjske krvodajalske sekcije Štefan Tomsič, predstavnik hospica Via di Natale Luciano Bon in županja Alenka Florenin, ki je tudi sama krvodajalka. Bon je pojasnil, da je gradnja dodatnega poslopja nujno potrebna, saj nudijo oskrbo vse višjemu številu bolnikov in so sedanji prostori pretesni. Po nagovorih so izročili izkaznice enajstim novim krvodajalcem, ki so prvič darovali kri septembra lani. Bakladi je sledila družabnost s »paštašuto«, ki jo je pripravil podpredsednik sovodenjskih krvodajalcev Paolo Braini, in s slaščicami domačih gospodinj in krvodajalk. Prispevek za gradnjo hospica so poklonili tudi soletniki Diega Paolettija, od katerega so se v Rupi poslovili ravno v petek popoldne. 1 0 Nedelja, 13. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Počastitev Goriške fronte s polemičnim nabojem Na postaji tabla v spomin na prvo partizansko bitko Postavitev predlaga goriška sekcija VZPI-ANPI - Včerajšnja svečanost brez občinske uprave »Predlagali bomo, naj se na pročelje železniške postaje v Gorici namesti tabla v spomin na Goriško fronto, ki velja za prvo partizansko bitko v italijanskem odporništvu.« S temi besedami je med včerajšnjo svečanostjo ob 66-letnici Goriške fronte, ki je potekala pred spomenikom internirancem v nemška koncentracijska taborišča pri železniški postaji, sklenil svoj nagovor predsednik goriške sekcije VZPI-ANPI Mirko Primožič. Po njegovih besedah je bila Goriška fronta pomemben zgodovinski dogodek, saj se je takrat preko tisoč delavcev iz tržiške ladjedelnice in drugih tovarn pridružilo slovenskim partizanom, da bi skupaj preprečili Nemcem zasedbo Gorice. »Šlo je za upor proti okupatorju in za vstajo proti fašizmu,« je poudaril Primožič in opozoril, da so vse bolj pogosti poskusi izkrivljanja zgodovinskih dejstev, pri čemer se namerno pozablja na skupni boj Slovencev in Italijanov za demokracijo in svobodo. Svečanost je povezoval Silvino Poletto iz goriške sekcije VZPI-ANPI, ob navzočnosti praporov raznih sekcij borčevske zveze, delegacije Zveze borcev za vrednote NOB iz Nove Gorice, goriških občinskih svetnikov Aleša Waltritscha in Anne Di Giannantonio ter ronške občinske svetnice Elene Cettul, ki je bila prisotna v imenu uprave iz Ronk, je spregovoril še pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič. V svojem nagovoru je opozoril na odsotnost goriške občinske uprave, sploh pa je izpostavil skrajno negativen odnos, ki ga po njegovem mnenju imajo goriški občinski upravitelji do čezmejnih vprašanj in sploh do skupnega partizanskega boja Slovencev in Italijanov. »Še danes nekateri postavljajo trikolore na Sabotin, drugi se bojijo peščice dvo in trijezičnih smerokazov, tretji pa izkoriščajo okoljske vozle v propagandne namene,« je poudaril Marinčič in opozoril, da Gorica ne priznava Goriške fronte, velikega zgodovinske- Poletto nagovarja udeležence svečanosti; v prvi vrsti stojita Marinčič in Primožič (levo); v gredici pod napisi z imeni taborišč raste plevel (desno) bumbaca ga dogodka, sploh pa tudi Italija ni še poravnala svojih odprtih računov z zgodovino in z razliko od Nemčije ni pripravljena priznati grozodejstev, ki so jih zakrivili fašisti. Po besedah Marinčiča so na krajevni ravni še vedno zelo močne politične sile, ki netijo sovraštvo, namesto, da bi si prizadevale za sožitje med narodi. Nad odsotnostjo občinske uprave so bili razočarani domala vsi udeleženci proslave, ki so se zgražali tudi nad stanjem spomenika internirancem. Občina obeležja očitno ne vzdržuje, kot bi morala; v gredici, ki stoji tik pod napisi z imeni taborišč, je včeraj dopoldne rastel plevel, ki občinskim upraviteljem nedvomno ni nikakor v čast. (dr) DEVETAKI - Prihodnjo nedeljo odkritje spomenika Proslavljajo zmago Postavitev partizanskega obeležja sprožila razpravo - Slovesnost brez polaganja vencev Napoved postavitve novega partizanskega spomenika pri De-vetakih, ki ga bodo slovesno odkrili v nedeljo, 20. septembra, je med domačini in med udeleženci narodnoosvobodilnega boja sprožila razgibano razpravo. Na dan so prišla različna pričevanja o oboroženih spopadih pri Devetakih in njihovih datumih, zato pa so se iz spoštovanja do vseh spominov pobudniki odkritja obeležja iz sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje odločili, da na spomenik poleg dvojezičnega besedila napišejo letnici 1943-1944. Na ta način želijo zaobjeti vse spopade med partizanskimi silami in Nemci, do katerih je po kapitulaciji Italije prišlo na območju Devetakov. »Pobuda za postavitev obeležja od vsega začetka ni imela namena sprožiti polemik. Naš cilj je bil edino proslaviti partizansko zmago z razliko od vseh dosedanjih spomenikov, ki so posvečeni padlim. Spomenik pri Devetakih bo tako proslavil partizansko zmago in skupni boj Slovencev in Italijanov, ki se je od Goriške fronte razvijal do osvoboditve,« poudarja profesor Aldo Rupel, ki je svojčas predlagal sekciji VZPI-ANPI Dol-Jamlje postavitev no- vega partizanskega spomenika pri Devetakih. Sicer je tema tako zanimiva, da bi bila nedvomno vredna strokovne raziskave ali diplomske naloge. Leta 1977 so ob priliki odkritja spomenika padlim v NOB v Dolu že izdali knjigo, še živeči udeleženci in udeleženke spopada pri Devetakih pa bi nedvomno lahko o njem in o drugih vojnih dogodkih lahko povedali še marsikaj zanimivega. V nedeljo, 20. septembra, se bo svečanost pred novim spomenikom pričela ob 11. uri. Kulturni program bodo oblikovali godba na pihala Kras iz Doberdoba, otroški pevski zbor Kremenjak iz Jamelj, recitatorji kulturnega društva Kras Dol-Poljane, moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba in zbor Starše ensemble, ki ga sestavljajo člani Združenja slovenske osnovne šole in vrtca iz Romjana. Slavnostni govornik bo Aldo Rupel. Organizatorji nedeljske svečanosti so vabilu priložili obvestilo, na katerem opozarjajo, »da je proslava spomin na partizansko zmago, ki na partizanski strani ni terjala nobene žrtve. Venci, cvetje in podobno torej nikakor niso primerni.« (dr) MIRKA BRAINI Zaslužni ravnateljici državno priznanje Mirka Braini je dobitnica letošnje nagrade Republike Slovenije na področju šolstva. Čeprav bo motivacija za nagrado znana šele na podelitvi, ki bo 1. oktobra v Ljubljani, lahko z visoko stopnjo zanesljivosti sklepamo, da bo dolgoletna goriška ravnateljica nagrajena za življenjsko delo v zamejskem šolstvu. »Priznanja sem seveda zadovoljna, prišlo pa je v času, ko z mešanimi občutki spremljam spremembe, ki jih doživljajo slovenske šole na Goriškem. Nekaj moram predvsem povedati. To nagrado prejmejo prav vsi, ki so z mano sodelovali, ki so skrbeli za rast in razvoj goriškega šolstva. Brez njih ne bi dosegali rezultatov,« pravi počaščena ravnateljica. Mirka Braini je šolstvu posvetila življenje. Upokojila se je 1. septembra lani. Kariero je začela leta 1972 kot učiteljica v Štan-drežu. Nato je nekaj let poučevala na nižji srednji šoli v Gorici, leta 1974 pa je dobila sta-lež na osnovnih šolah in nastopila službo v Števerjanu. Leta 1981 je začela ravnateljeva-ti na didaktičnem ravnateljstvu v Doberdobu; leto kasneje je stopila v stalež. Ravnateljstvo v ulici Brolo v Gorici je prevzela leta 1984, Mirka Braini bumbaca istočasno je še dve leti ohranila regenco v Doberdobu. V šolskem letu 1985-86 jo je rav-nateljevanje popeljalo na Tržaško, k Sv. Ivanu in na Opčine. Ves čas je bila tudi ravnateljica v Gorici, tako tudi v šolskem letu 200001, ko je postala prva ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob. Od leta 2001-02 dalje je svoje najboljše sile posvečala didaktičnemu ravnateljstvu v ulici Brolo, pred upokojitvijo pa so ji zaupali tudi višješolski tehnični pol. Državno priznanje bo Mirki Braini izročil slovenski šolski minister. Svečana podelitev bo 1. oktobra ob 18. uri v Hotelu Union v Ljubljani. Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva se podeljujejo od leta 1966. Takrat so se imenovale Žagarjeve nagrade, od leta 1994 pa jih poznamo s sedanjim imenom. Podeliti jih je mogoče največ enajst. Lani je ta čast doletela Lučko Barei, bivšo načelnico urada za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu v Trstu, letos pa Brainijevo, ki poudarja, da to je priznanje za goriško šolstvo. Godba ameriške mornarice se v spominskem parku pripravlja na obhod goriških ulic bumbaca Občina počastila alpinca, ameriška godba zaigrala Medtem ko je pred železniško postajo potekala svečanost v spomin na Goriško fronto, je župan Ettore Romoli na goriškem županstvu sprejel Lina Dorija, 87-letnega alpinca divizije Julia, ki se je med drugo svetovno vojno udeležil bojev na ruski fronti. Dori je vojaško službo opravil ravno v Gorici, najprej v vojašnici v Štandrežu, potem pa v Solkanu. Leta 1942 je odpotoval v Rusijo, od koder se je vrnil pomladi leta 1943. Romoli mu je podelil srebrni pečat mesta Gorice. Sprejem je bil v vključen v niz svečanosti ob 60-letnici ponovne ustanovitve al-pinske brigade Julia; obletnico so počastili še z nastopom godbe na pihala ameriške mornar-nice iz Neaplja, ki je dopoldne korakala po korzih Italia in Verdi ter zaigrala v ljudskem vrtu. ŠTANDREŽ - Včeraj pogreb 40-letnega Danieleja Boškina Ganljivo slovo Danielejevi prijatelji opozarjajo na solidarnostno akcijo za pomoč družini Množica sorodnikov, znancev, domačinov in športnikov se je včeraj v Štandrežu poslovila od 40-letnega Danieleja Bo-škina in se strnila okrog njegove družine, ki jo je prizadela tako velika bolečina. Obred je daroval domači župnik Karel Bolčina, posebno ganljiv pa je bil sprevod do vaškega pokopališča: krsto so nosili pokojnikovi prijatelji, pred njo so stopali mladi igralci Ju-ventine, ki igrajo nogomet z Danielejevim sinom, ob njej pa odbojkarji Našega prapora, s katerimi je Daniele dolga leta delil ljubezen do športa. Ob odprtem grobu so zapeli bivši pevci in pevke zbora Oton Župančič pod vodstvom Sare Hoban Tudi včeraj so Danielejevi prijatelji opozarjali na solidarnostno akcijo v pomoč pokojnikovi družini. Na Zadružni kreditni banki Doberdob in Sovodnje so namreč odprli račun z naslovom »Danielejevi prijatelji - Amici di Daniele«; bančne koordinate so IT 33 Q 08532 12400 000000730310. Prispevke sprejemajo na vseh podružnicah banke. Daniele Boškin je prerano zapustil ženo, še ne enajstletnega sina in štiriletno hčer. Krsto so pred štandreško cerkvijo pričakali tudi mladi igralci Juventine in odbojkarji Našega prapora, s katerimi je Daniele dolga leta delil ljubezen do športa bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. septembra 2009 1 1 NOVA GORICA - Posledice gospodarske krize so prizadele tudi turizem Osip gostov potiska igralnice na rob preživetja »Igralništvo vleče, a mora biti nadgrajeno z drugo ponudbo, česar pri nas primanjkuje« Negativne posledice svetovne gospodarske krize so prizadele tudi turizem na Goriškem, katerega osrednji del je igralništvo. Igralnice beležijo upad števila gostov, ki tudi potrošijo manj, nekoliko bolje pa naj bi kazalo igralnim salonom, ocenjuje direktorica severnopri-morske območne gospodarske zbornice Mirjam Božič. »Igralništvo še kako čuti upad gostov, ti porabijo manj, posledično pa je manj zaslužka,« je posledice negativnih gospodarskih trendov v goriškem turizmu strnila Božičeva. »S pravimi prijemi pa bi tudi od njih lahko iztržili več,« je takoj dodala. Po njenih besedah turizem oziroma igralništvo predstavljata sedem odstotkov bruto domačega proizvoda severne Primorske. S težavami se v novogoriškem Hitu ukvarjajo že dalj časa. Največja slovenska igralniška družba je še pred leti poslovala z dobički, lansko poslovanje pa je zaključila v rdečih številkah. Nič bolje ne kaže letos, saj je Hit v prvih sedmih mesecih ustvaril slabih 108 milijonov evrov prihodkov, kar je več kot 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju lanskega leta, in 3,7 milijona evrov izgube. Za slabše poslovanje v družbi krivijo tudi recesijo in njene posledice, ki naj bi se pokazale zlasti v Italiji, od koder prihaja okoli 90 odstotkov gostov. Hitove centre je tako do vključno julija letos obiskalo 857.000 gostov, kar je osem odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, hkrati pa gostje trošijo manj kot v preteklih letih. Gospodarske napovedi v naslednjih mesecih sicer kažejo na umirjanje recesije oziroma konec padanja gospodarske aktivnosti, vsekakor pa ni pričakovati hitrega izboljšanja in porasta realizacije zaradi dvigovanja zaupanja potrošnikov, ocenjujejo v Hitu. Zato bo nova uprava igralniškega velikana, ki jo od avgusta vodi Drago Podobnik, do konca septembra pripravila kratkoročne in srednjeročne ukrepe, katerih cilj bo tudi promocija na obstoječih in novih trgih. Med ukrepi ni izključeno krčenje stroška za zaposlene. Podobno negativno sliko opaža tudi direktor igralnega salona Jolly, Darjo Mozetič. »Kriza je taka, da ne vemo, če bomo preživeli do konca leta. Realizacije je manjša tudi do 40 odstotkov, podoben je upad števila gostov, poraba na gosta pa je nižja za več kot polovico,« je povedal. Tudi igralnica na Ajševici, ki ob igralnem salonu vključuje še restavracijo in hotel, je odvisna od italijanskih gostov, saj ti predstavljajo 80 odstotkov obi- Mirjam Božič bumbaca skovalcev. »Igralništvo vleče, a mora biti nadgrajeno z drugo ponudbo, česar pri nas primanjkuje,« je ob tem opozorila Božičeva. Tega se zaveda tudi Mozetič, zato veliko pričakuje od širitve ponudbe s spa centrom in ambulanto za lepotno kirurgijo. Sicer pa Mozetič opozarja, da slovensko igralništvo ne bo preživelo, če država ne zniža dajatev na okoli 20 odstotkov bruto realizacije. Da so koncesijske dajatve in davki v igralništvu GORICA - Slovik in bodoči Ad formandum Izobraževalna naveza Slovikovi diplomi za Inko Žerjal in Bojana Žafrana - Marko Ozbič gost alumni srečanja V Tumovi dvorani KB centra so v petek podelili diplome drugi generaciji Slovi-kovih študentov, ki je zaključila študij na Multidisciplinarnem programu za kakovostno kadrovsko rast. Letos sta diplomo prejela Inka Žerjal in Bojan Žafran. Inka Žerjal je že zaključila študij tujih jezikov in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu, Bojan Žafran pa ravnokar zaključuje drugostopenjski študij ekonomije in podjetništva na isti univerzi. Slovikovi diplomi Inka Žerjal po prejetju diplome med Borisom Pericem, Slovkovim predsednikom, in znanstveno direktorico Matejko Grgič (levo); Marko Ozbič (zgoraj) bumbaca jima je izročil predsednik konzorcija Boris Peric. V pozdravnem nagovoru je poudaril vlogo Slovika znotraj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, predvsem pri načrtovanju nove izobraževalne naveze s SDZPI-jem oziroma bodočim Ad formandum. Ob tem se je zahvalil tistim subjektom manjšinske skupnosti, ki so navezo podprli in s tem investirali v izobraževanje, znanje in razvoj. Podelitvi diplom je sledilo alumni srečanje, torej srečanje bivših in sedanjih štu- GORICA - Vidni gostje med publiko na modni reviji na Travniku Pohvale za Mittelmodo Na odru kreacije 26 finalistov, odlična in uigrana Guido Bagatta in Tjaša Dornik, pa še lokalni ekshibicionist Drznili so si in vreme jim je prizaneslo. Vsi vidni gostje zaključnega večera modnega natečaja Mittelmoda - od predsednika Mittelmode Lab, Enita in družinske tekstilne industrije Mattea Marzotta do predsednika italijanske zbornice modne industrije Maria Bosel-lija in kreatorja Elia Fioruccija - so pohvalili izbiro videmsko-goriške sejemske ustanove, krajevne Trgovinske zbornice in goriške občine, da se revija izvede na Travniku, bliže mestu in Goričanom. Ljudje so tako v večjem številu spremljali skoraj dvourni program, ki sta ga v italijanščini in angleščini uigrano vodila televizijski športni novinar Guido Bagatta in igralka, naša Tjaša Dornik. Oder, ki so ga s posrečeno scenografsko izbiro postavili pred vladno palačo, je bil prizorišče mimohodov kolekcij 26 mladih modnih ustvarjalcev, ki so s svojimi idejami in risbami prepričali strokovno žirijo, kateri je bila meseca marca zaupana izbira najboljših med skoraj 800 prijavljenimi študenti modnih šol z vsega sveta. Brezhibnim manekenkam in ma-nekenom se je naenkrat pridružil še goriški »talent« srednjih let, ki je med prikazom oblačil tretjeuvrščene Ekaterine Demidove skočil na oder ter dobre pol minute nemoteno, sproščeno in z delnim striptizom sledil kreacijam, ki so se sklicevale na strogost in šarm ruske armade. Nepričakovani show ni skvaril vzdušja mondenega dogodka. Kreacije finalistov so bile na visoki kakovostni ravni. Na ogled je bilo veliko več pret-a-porter in urban fashion modelov, ki bi lahko bili takoj v prodaji, začenši z oblačili zmagovite angleške modne ustvarjalke Nicole Morgan. Po defilejih in podelitvi nagrad so finalisti, žirija in izbrani gostje nazdravili v kleti Luisa v Marianu, publika, med katero smo opazili tudi prvo damo slovenskega športa Tino Maze v spremstvu njenega goriškega trenerja Andreja Massija, pa je nadaljevala večer v lokalih, ki so ponujali Mittelmodine pijače, ali kar na Travniku, kjer se je v zunanjem kiosku kavarne Vittoria kar trlo ljudi. (aw) Na odru Matteo Marzotto.. ... in goriški »streaker« foto a.w. NOVA GORICA Narašča zanimanje študentov iz Italije previsoki, so prepričani tudi v Hitu, ki je lani plačal 61,9 milijona evrov dajatev. Bolje kot večjim igralnicam zaenkrat kaže igralnim salonom, saj ti svojo ponudbo lažje prilagajajo trgu, ugotavlja Božičeva. Po besedah vodje igralnega salona Fortuna, ki je svoja vrata v Rožni Dolini odprl poleti, Mojce Merkun, krize ne občutijo preveč, upada gostov pa tudi ne zaznavajo. Tudi v Fortuni največ lovcev na srečo prihaja iz Italije. dentov Slovika. Gost srečanja je bil tudi tokrat pripadnik slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki se je uveljavil v tujini. Letos je to bil dirigent in glasbenik Marko Ozbič. V zanimivem predavanju je najprej opisal svojo življenjsko pot, ki ga je od prvih korakov pri tržaški Glasbeni matici vodila najprej na Dunaj, na Univerzo za glasbeno umetnost (»Universität für Musik und darstellende Kunst«), kjer je vpisal kompozicijo in dirigiranje. Še kot študent se je začel poklicno uveljavljati na glasbeni sceni, najprej kot asistent, nato kot samostojni dirigent. Leta 1992 je postal »regens chori« v cerkvi Sv. Roka na Dunaju, nato Kapellmeister pri deškem zboru Wiener Sängerknaben. Po številnih drugih mednarodnih izkušnjah je bil nazadnje dirigent zbora opere San Carlo v Neaplju, ene največjih italijanskih opernih hiš. Ozbič se je zaustavil predvsem ob delu zborovskega dirigenta, ki ni le strokovno delo na ožjem področju glasbe, ampak zahteva tudi druga znanja in spretnosti. Dober dirigent je manager in leader, organizator turnej, načrtovalec delovanja, pa tudi rahločuten psiholog. Njegova avtoriteta izhaja predvsem iz odlične strokovne podlage, iz stalnega izpopolnjevanja in iz lastne stabilnosti: »Težko je reševati probleme sodelavcev in skupine, če nisi najprej rešil svojih osebnih težav,« je povedal občinstvu, ki je z vprašanji pogosto posegalo v njegovo pripoved. Iz najglobljih plasti duše morajo izhajati tudi poklicne izbire: »Glasba je lahko poklic samo v primeru, da jo čutiš globoko v sebi. Splošno "zanimanje za glasbo" je dovolj za igranje v prostem času, za profesionalno uveljavitev pa je potrebno še kaj več: disciplina, ki izhaja iz duše,« je zaključil predavatelj. Matevž Tomšič foton.n. Na dvorcu Vogrsko se bo jutri ob 10. uri začela svečana akademija ob tretji obletnici Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) v Novi Gorici. Slavnostni govornik bo novogoriški župan Mirko Brulc, ob tej priložnosti pa bodo podelili tudi diplome prvim diplomantom in magistrom. Kot je v pogovoru pred akademijo pojasnil dekan FUDŠ, Matevž Tomšič, je na do-diplomskem programu Uporabne družbene študije, ki je številčno najbolj obiskan, do zdaj diplomirala ena izredna študentka, magistrov in magistric pa je pet oz. šest. Poleg že omenjenega dodiplomskega programa ponuja FUDŠ še magistrski študijski program Medkulturni menedžment in doktorski študijski program Sociologija. V postopku akreditacije pa imajo še študijska programa Socialni menedžment na dodiplom-ski in magistrski ravni. Na zeleno luč Sveta za visoko šolstvo čaka tudi fakultetni študij psihoterapije. Trenutno se na FUDŠ izobražuje okrog 200 študentov. Fakulteta, ki ima tudi dislocirani enoti v Ljubljani in Novem mestu, v Novi Gorici še nima svojih prostorov, zato se študentje selijo z lokacije na lokacijo, kar pa po Tomšičevem mnenju zaradi relativno majhnih razdalj v mestu, ni problematično. Vseeno pa računajo na to, da bodo prišli do lastnih prostorov. »V snovanju nove institucije smo skušali preseči slabosti, ki smo jih opažali iz prve roke v družboslovnem študiju in pri raziskovalnem delu, predvsem veliko razdrobljenost. Zato smo se odločili, da bomo, vsaj na izhodiščni, dodi-plomski ravni naredili program, ki bo interdisciplinaren v smislu, da bo združeval znanja različnih družboslovnih disciplin,« je pojasnil in izrazil prepričanje, da je tudi na raziskovalnem področju v slovenskem družboslovju cel kup nekih vrtičkov, fevdov, ki jih obvladujejo eni in isti ljudje. Poudaril je tudi, da je prav na področju povezovanja pedagoškega in raziskovalnega dela fakulteta v teh treh letih veliko naredila. Na fakulteti je zaposlenih dvajset ljudi, precej predavateljev pa prihaja tudi iz drugih domačih in tujih izobraževalnih institucij, pa tudi iz neaka-demskega sveta, z različnih področij, ki lahko v sam študijski proces vnesejo zelo koristne izkušnje. »Zaključujemo prvo leto doktorskega študija in polovica predavateljev je bila iz tujine,« je še navedel Tomšič in s tem v zvezi dodal, da se je letos za doktorski študij zanimalo kar nekaj ljudi iz Italije. Z raziskovalno dejavnostjo se v okviru FUDŠ ukvarjajo trije inštituti, Mednarodni inštitut za igralništvo, Nacionalni inštitut za psihoterapijo in Inštitut za uporabne družbene študije. V okviru slednjega vsak mesec izvedejo tudi javnomnenjsko raziskavo Slovenski utrip. »Čeprav gre za razmeroma novo raziskavo, postaja Slovenski utrip vse bolj prepoznaven. Kot primer naj navedem, da smo bili prvi, ki smo izmerili podporo strankam za evropske volitve,« se je pohvalil Tomšič. Na provokativno vprašanje o tem, zakaj so tako negativno nastrojeni do ljubljanske fakultete za družbene vede, kjer je večina predavateljev na FUDŠ prišla do izobrazbe, in ali so ob ustanavljanju nove fakultete s strani FDV čutili kakršnekoli pritiske ali metanje polen pod noge, je Tomšič pojasnil, da sam ni čutil nikakršnih pritiskov. »Je pa res, da so mnogi na omenjeni ustanovi, potem ko je prišla v javnost informacija o novi družboslovni fakulteti, na to reagirali s precejšnjo nenaklonjenostjo,« je pristavil. Glede na težave z zaposljivostjo, s katero se danes v Sloveniji soočajo družboslovci, je Tomšič povedal, da bo to, kako se bodo s tem soočili njihovi diplomanti, pokazala praksa, načeloma pa naj bi bili primerljivi oz. konkurenčni ostalim diplomantom družboslovnih programov. (nn) 1 2 Nedelja, 13. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR LOČNIK - Na vrtu števerjanskega rojaka Štefana Vogriča Trta velikanka Samorodnica s sedemnajst metrov dolgim latnikom in kar 103 grozdi Vsako leto v času trgatve radi poročamo o tem, kako so vinogradniki zadovoljni s pridelkom. Poudarek je na kakovosti in količini pridelanega, najpogosteje pa so v ospredju uveljavljeni vinarji. Bolj redko se dogaja, da v vinarskem svetu izsledimo kakšno nepričakovano zanimivost, ki bi bila vredna posebne omembe. Tokrat pa nam je le uspelo, in sicer po zaslugi Saverija Rožica, ki nas je opozoril na števerjanskega rojaka Štefana Vogriča. Mo- Vogrič pred trto na svojem ločniškem domu bumbaca žakar izhaja iz družine vinogradnikov. Leta 1964 se je preselil na kmetijo Alojzija Levpuščka v Podgoro in tam obdeloval kmetijo. Leta 2000 pa si je dom uredil v Ločniku in kmetijo prepustil hčeri. Na vrtu novega doma je vsadil trto, na katero je danes ponosen. Trta je samorodnica in ne potrebuje škropljenja. Po desetih letih ima sedemnajst metrov dolg latnik, 31 čepov in 103 grozde. Štirje grozdi tehtajo en kilogram, grozdje pa je slastno. MARICA KORŠIČ Umrla je v 102. letu Učiteljica pevmskega rodu V svojem 102. letu se je včeraj popoldne v novogoriškem Domu upokojencev za vedno poslovila Marica Koršič. Po rodu je bila iz Pevme. V svojem dolgem življenju je dočakala marsikaj. Veliko je bilo gorja, ki so ga povzročili dve svetovni vojni in fašizem, mnogo pa je bilo tudi lepih trenutkov - je rada pripovedovala -, ki jih je preživela kot učiteljica med svojimi učenci, zlasti v osnovnih šolah v na-brežinski občini. Marica Koršič se je rodila v Pev-mi 1. decembra 1907. Tam ji je uspelo obiskovati le prvi razred osnovne šole, kajti z izbruhom prve svetovne vojne je morala z družino v begunstvo. Vojna in hudo pomanjkanje sta Marici odvzeli očeta, mačeho in deda; skrb za otroke je prevzela ena od tet, po vrnitvi domov pa stric, duhovnik iz Prvačine. Učiteljišče je Marica obiskovala v Tolminu, po maturi pa se je izselila v kraljevino Jugoslavijo, kjer je učiteljski poklic opravljala v Sloveniji, Srbiji in Makedoniji. Po drugi svetovni vojni je do upokojitve poučevala na zamejskih šolah in bila angažirana v raznih organizacijah, zlasti še pri goriškem društvu slovenskih upokojencev, kjer je bila dolga leta tajnica. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino V GORICI DANES KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.40 -18.30 - 20.15 - 22.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 15.40 - 17.40 - 20.00 -22.00 »Il grande sogno«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.50 -22.00 »Segnali dal futuro«. V GORICI JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; 20.15 - 22.00 »Videocracy - basta ap-parire«. @ Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo ESSO - Ul. I Maggio, 59 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il grande sogno«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Flash of genius«. V TRŽIČU DANES KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.00 -18.45 - 20.30 - 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 15.40 - 17.50 - 19.50 -22.10 »G.I.: La nascita dei cobra«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 -22.00 »Il grande sogno«. Dvorana 4: 15.20 - 17.40 - 19.50 -22.00 »Segnali dal futuro«. Dvorana 5: 16.15 - 18.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; 20.10 -22.00 »Ricatti d'amore«. V TRŽIČU JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.10 »G.I.: La nascita dei cobra«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il grande sogno«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Segnali dal futuro«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.50 - 20.00 - 22.00 »Sul lago Tahoe«. H Čestitke V ponedeljek, 14. septembra, praznuje nono ŠTEFAN iz Gorice častitljivo obletnico - 80 let. Vse najboljše mu želijo Matej, Peter in Danijel. ~M Koncerti MEDNARODNI NATEČAJ NAGRADA RODOLFO LIPIZER: danes, 13. septembra, ob 20. uri nagrajevanje zmagovalcev. 9 Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za po-šolski pouk z možnostjo tečaja angleščine; informacije na tel. 0481533495 v popoldanskih urah. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslovgo@sdzpi-irsip.it, www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51. Rok vpisovanja zapade 25. septembra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov go@sdzpi-irsip.it, www.sdpzpi-irsip.it. GLASBENA MATICA sporoča, da poteka vpisovanje za šolsko leto 2009-10; prijave in informacije na sedežu šole v Gorici, korzo Verdi 51, od ponedeljka do petka, med 10. in 12. uro ter med 15. uro in 16.30 (tel. 0481-531508). ODDELEK ZA ZABAVNO GLASBO IN JAZZ GLASBENE MATICE v Gorici prireja 28. in 29. novembra delavnico za petje s pevko Darjo Švajger. Prijave s kratko biografijo in posnetkom na zgoščenki je potrebno oddati do 16. oktobra na tajništvu GM na kor-zu Verdi 51. V teku so vpisovanja za redni pouk iz jazz petja, saksofona, kitare, klavirja in basa; informacije na tel. 347-5156982 (Andrejka Možina). SCGV EMIL KOMEL obvešča, da se na sedežu v Gorici pouk začne v ponedeljek, 14. septembra. Prvo srečanje s starši in učenci bo po sledečem koledarju: Devin, četrtek 17. septembra, ob 17. uri, Doberdob, torek, 15. septembra, ob 15. uri in Plešivo (osnovna šola), petek, 18. septembra, ob 18.30. Zamudniki se lahko še vpišejo na sedežu v Gorici, drevored 20. septembra 85, tel. 0481-532163, 0481-547569 od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. V MLADINSKEM DOMU v Gorici bo v ponedeljek, 14. septembra, ob 18. uri informativno srečanje za starše ob začetku novega šolskega leta. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta na Koroško, ki bo 19. septembra, da lahko poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili. Avtobus bo odpotoval iz Štivana ob 6.45 s postanki v Jamljah pri spomeniku ob 6.55, na Poljanah ob 7.10, v Doberdobu ob 7.15 in v Ronkah pri piceriji Al Gambero ob 7.25. □ Obvestila DRUŠTVO JADRO prireja na sedežu v Romjanu 50-urni tečaj slovenščine za odrasle z oktobrom. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v ponedeljek, 5. oktobra, v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri odbornikih društva, v ron- ški knjižnici in v mladinskem središču Informagiovaniv Tržiču. ZDRUŽENJE LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti 22 v Gorici javnosti odprta srečanja; informacije na tel. 349-3884549, www.mammepapaseparati.org. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. NA PARTIZANSKEM MITINGU V SEL-CAH so 8. septembra žrebali zmagovite listke loterije: 1. nagrada, listek št. 5531 (vikend za dve osebi v evropsko prestolnico), 2. št. 4096 (televizor LCD), 3. št. 4974 (žensko in moško gorsko kolo), 4. št. 3012 (sesalnik), 5. št. 1634 (fotokamera), 6. št. 4785 (prenosni telefon), 7. št. 4106 (MP3 pred-vajalnik), 8. št. 0889 (DVD predvajal-nik); zmagovalci lahko dvignejo nagrade na sedežu VZPI-ANPI v Tržiču (ul. Valentinis 84, tel. 0481-798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro do 9. oktobra. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 14. septembra, odprta samo od 16. do 17. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. SKD HRAST prireja tradicionalno kolesarsko dirko Hrast bike slalom v soboto, 19. septembra, ob 14. uri na dvorišču župnijske dvorane v Doberdobu. AO SPDT sporoča, da bo prvo srečanje letošnjega plezalnega tečaja v torek, 15. septembra, ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici v plezalni telovadnici; informacije na tel. 340-8597787 (Goran), goranobad@yahoo.com. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatoni-čne harmonike. Sestanek s profesorjem Gropajcem bo v sredo, 23. septembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). H Prireditve SLOVENSKA DEŽELNA KNJIŽNA IZLOŽBA bo potekala v organizaciji ZSKD in pod pokroviteljstvom SKGZ v petek, 25. septembra, v KB centru na korzu Verdi 51 v Gorici: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. Ob slabem vremenu odpade. 0 Mali oglasi PRODAM belo in črno grozdje; tel. 3314331079. -/ V torek o Trpkem sosedstvu Goriški muzej vabi v torek, 15. septembra, ob 20. uri na grad Kromberk, kjer bo predstavljena knjiga Trpko sosedstvo avtorja Jožeta Šušmelja. Poleg Šušmelja, nekdanjega generalnega konzula Republike Slovenije v Trstu, bosta o knjigi in njeni vsebini na predstavitvi spregovorila še deželni predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Rudi Pavšič, ter novinar, nekdanji italijanski senator in evroposlanec Demetrij Volčič. (nn) Slovenska maša v Selcah Duhovnik Marco Zaina danes zapušča župnijo sv. Štefana v Romjanu; z jutrišnjim dnem bo prevzel vodenje oratorija v Tržiču. Medtem so spremenili urnike maš v Romjanu in Ronkah. Slovenska maša bo vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkvi v Selcah. Na spletu o Rebernicah Odprtje hitre ceste čez Rebernice in njegovi učinki na promet v deželi FJK, sodelovanje med Italijo, Slovenijo in Avstrijo ter prekvalifikacija hitre ceste Gorica-Vileš so nekateri izmed tem, ki jim namenjajo pozornost v novem spletnem dnevniku podjetja Autovie Venete. Članke je mogoče prebrati na naslovu www.quiautovie.autovie.it. Boljša tržnica v Gorici Kot vsako drugo nedeljo v mesecu bo danes v Gorici boljša tržnica. Stare predmete bodo prodajali v ljudskem vrtu na korzu Verdi, v Raštelu, na trgih Cavour in Sv. Antona. [d Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. Prispevki Namesto cvetja na grob Krlince Nanut daruje Herman Nanut z družino 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. Namesto cvetja na grob Krlince Nanut daruje Vilma Braini 30 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Štandrežu. Namesto cvetja na grob prijateljice Eme darujeta Frida in Elvira 50 evrov za KD Sovodnje. V spomin na drago Krlinco darujejo Marija, Zlatka in Silva z družinami 100 evrov za štandreško cerkev. Soletniki 1969 iz Rupe in s Peči darujejo namesto cvetja na grob Diega Pao-lettija 140 evrov za CRO v Avianu. V spomin na dragega svaka Ivana darujeta Joško in Romana 200 evrov za KD Skala Gabrje. Za postavitev partizanskega spominskega obeležja pri Devetakih darujejo Mario Pahor 10 evrov, Jožef Cro-selli 20 evrov in Joško Vižintin 20 evrov. Pogrebi JUTRI V GORICI: 10.00, Maria Cergna v kapeli glavnega pokopališča in na pokopališče v Gradišču; 12.00, Elda Di Lorenzo vd. Cucchini iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev. JUTRI V GRADIŠČU: 11.30, Ermida Vi-sintin vd. Bressanv cerkvi Sv. Duha, sledila bo upepelitev. JUTRI V FOLJANU: 10.30, Italia Iusto-lin v cerkvi, sledila bo upepelitev. ZAHVALA Olga Beuciar vd. Mikluš Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala g. Marjanu Markežiču, g. Vojku Makucu in moškemu pevskemu zboru Štmaver. Pevma, 13. septembra 2009 Nedelja, 13. septembra 2009 APrimorski r dnevnik nedeljske teme Ko je pred poldrugim letom Silvio Berlusconi premočno zmagal na volitvah, se je zdelo, da je njegova desničarska povezava med Ljudstvom svobode, Severno ligo in nekaterimi manjšimi partnerji trdna koalicija, ki bo brez težav uresničila svoj program tudi zaradi svoje številčne premoči v parlamentu. Ob zmagi na volitvah maja 2008 je na italijanskem političnem nebu znova močno zablestela Berlusconijeva zvezda, sij katere ni mogla prekriti niti uveljavitev Severne lige in njenega voditelja Umberta Bossija. Dejstvo, da je že nekaj tednov po svoji umestitvi vlada v parlamentu vezala izglasovanje gospodarskega programskega dokumenta na zaupnico in je prav tako vezala na zaupnico glasovanje o finančnem zakonu je dokazalo, da povezava le ni tako strnjena kot so poudarjali njeni voditelji, bila pa je vsekakor sposobna vsiliti svojo voljo levosredinski opoziciji, ki je bila zaradi volilnega poraza hudo poparjena, razdvojena in včasih naravnost zbegana. Tudi zaradi šib- kosti opozicije (za razliko od leta 2001, ko je z ringaraji dvignila svoj glas civilna družba, je italijansko javno mnenje tokrat pasivno, skorajda vdano v usodo in vsekakor uspavano zaradi bučne propagandne kampanje Berlusconijevega medijskega topništva) je kazalo, da bo v tem manadatu milanski vitez dela lahko brez prevelikih težav krmaril italijansko ladjo in si ustvaril pogoje za izvolitev za predsednika države. Poldrugo leto po volitvah je politična slika v Italiji povsem drugačna. Predsednik vlade je politično znatno šibkejši, napetost v Ljudstvu svobode je precejšnja, razhajanje Berlusconija z nekdanjim voditeljem Nacionalnega zavezništva in predsednikom poslanske zbornice Gianfrancom Finijem se je spremenilo v odkrit spor, kar nekaj hude krvi pa naj bi bilo tudi med premierom in gospodarskim ministrom Giuliom Tremonti-jem, odnosi z rimskokatoliško cerkvijo so zaradi afere Dina Boffa (odgovorni urednik dnevnika škofijske konference Avvenire je bil po napadu dnevnika Il Giornale prisiljen k odstopu) so se precej ohladili, spodletel je tudi poskus dogovora s sredinsko katoliško usmer- jeno stranko UDC Pierferdinanda Casinija. Slednji naj bi skupaj z nekdanjim predsednikom zveze industrijcev Luco Corderom di Montezemolom, nekdanjim sekretarjem sindikata Cisl Savinom Pezzotto in krilom škofijske konference, ki se še vedno prepoznava v stališčih nekdanjega predsednika msgr. Camilla Ruinija pripravljal centristično alternativo sedanji desničarski povezavi. Premier je poleg tega osamljen tako na evropski kot na svetovni sceni in tarča ostrih napadov uglednih mednarodnih časopisov. Razmere naj bi bile že tako zaostrene, da mnogi politični komentatorji ne izključujejo več niti možnosti predčasnih volitev. Paradoks sedanjih razmer na italijanski politični sceni je dejstvo, da milanskega viteza dela tokrat ni ošibila opozicija (ki je še vedno brez jasne identitete, nemočna zaradi notranjih razprtij, brez močnega vodstva in brez programa) in tudi javno mnenje je še vedno pasivno in vdano v usodo, ampak je Berlusconi v težavah po svoji lastni krivdi in zaradi svojih napak. Resnici na ljubo je treba priznati, da je imel Berlusconi v tem času precejšnjo smolo. Potem ko je na volitvah zmagal z obljubami o odvijanju davčnega vijaka (prvi korak je bil odprava občinskega davka na nepremičnine ICI, ki je povzročil velike težave krajevnim upravam), se je moral vitez dela spoprijeti z viharjem mednarodne gospodarske krize, verjetno najhujše krize po velikem krahu leta 1929. Kljub propagandni medijski ofenzivi in optimističnim izjavam premiera in njegovih ministrov, po katerih bodo posledice krize v Italiji manj občutne kot drugje tudi zaradi učinkovitih vladnih ukrepov, je na dlani, da vlada ni znala obvladati krize, da je v teh mesecih dejansko »praznila morje s kanglico« in da so posledice krize hude: proizvodni sistem še vedno sopiha, stopnja brezposelnosti narašča, revščina se širi in veliko mladih je obsojenih na prekernost, Italija vse bolj zaostaja za vodilnimi evropskimi državami. Problem, s katerim se je premier dobesedno sam potunkal, pa je bilo njegovo zasebno življenje. Žena Veronica Lario je zaloputnila vrata in zahtevala razporoko, glede množice mladih spremljevalk pa se je zapletel v tako mrežo polovičnih resnic in laži, da se iz tega začaranega kroga se še ni izvlekel. Predvsem pa je v zmedeni samoobrambi zapadel v staro skušnjavo omejevanja svobode obveščanja. Najprej s pozivi podjetnikom, naj ne oglašujejo v medijih, ki so kritični do vlade, nato pa kar z neposrednimi napadi tako na časopisa La Repubblica in L'Unita, ki sta bila do njega najbolj kritična, nato pa z napadi tudi na tuje časopise, ki so kritično poročali o njegovem ravnanju. Ena od kapelj čez rob, ki je evropski mediji niso mogli prebaviti, pa je bila tudi ofenziva proti nekdanjemu zavezniku in sedaj tekmecu Rupertu Mur-dochu, ki je s svojimi satelitskimi postajami nevaren tekmec tako glede gledanosti kot glede ekonomske propagande. Premierova zloraba položaja je postala očitna, ko je najprej povišal davek na dodano vrednost za naročnine na satelistko televizijo, nato pa vodstvo javne televizijske hiše Rai prisilil, da je prekinilo sodelovanje z Murdochom in se opredelilo za novo televizijsko platformo, ki naj bi jo oblikovalo skupaj z Mediasetom. Silvio Berlusconi, ki ima o samem sebi izredno visoko mnenje (v teh dneh se je proglasil za najboljšega italijanskega premiera v zadnjih 150 letih), je od nekdaj alergičen na vsak kritičen glas, prija mu samo, ko ga ljudje hvalijo. Vendar je bil do poletja v svojih replikah sorazmerno umirjen, medtem ko je po počitnicah spremenil taktiko in prešel v ofenzivo. Ali je, kot pravijo nekateri komentatorji, prevladal med njegovimi sodelavci in svetovalci krog »jastrebov«, ki ga najbolj izrazito pooseblja odvetnik Nicolo Ghedini, medtem ko naj bi bile potisnjene na obrobje »golobice«, ljudje dialoga in usklajevanja stališč kot je sekretar pri predsedstvu vlade Gianni Letta? Najbrž je v tem del resnice, prav tako pa je verjetno tudi res, da se je za novo taktiko opredelil tudi Berlusconi sam, v prepričanju, da se proti njemu kuje zarota. Zarotniki pa naj bi bili poleg do njega kritični italijanski časopisi, predsednik zbornice Gianfranco Fini in njemu zvesti voditelji Ljudstva svobode, nekateri katoliški krogi. Toda zarota naj bi imela mednarodno razsežnost kot naj bi dokazovalo kritično poročanje mednarodnih medijev. Odraz nove taktike so nedvomno zadnji javni nastopi predsednika vlade (morda najbolj značilen je bil nastop ob obisku španskega premiera Joseja Luisa Zapatera), obenem pa tudi drugačen odnos njegovih medijev do vseh, ki so kritični do njegovih pogledov in stališč. Najbolj ostra konica je s tega vidika Il Giornale, ki ga je Berlusconi zaupal Vittoriu Feltriju. Prva tarča Feltri-jevih napadov je bil Boffo, nato založnik dnevnika La Repubblica Carlo De Benedetti in odgovorni urednik lista Ezio Mauro, nato pa predsednik zbornice Fini, ki ga je Feltri proglasil za »tovariša«. Premier se je sicer od napada na Fini-ja ogradil, vendar z zadostno zamudo in z dovolj hladnim tonom, da je bilo razumeti, da s Feltrijevim stališčem dejansko soglaša. Tudi zaradi tega predsednik zbornice ni pristal na tiho poravnavo spora, dvakrat je zavrnil Berlusconijeve trditve, da so razhajanja presežena, svoje poglede na stranko je jasno in glasno povedal na seminarju strankinih voditeljev Ljudstva svobode v Gubbiu. Fini se zavzema, da bi Ljudstvo svobode postalo prava stranka, ki v soočenjih in v notranji demokratični dialektiki oblikuje svoja stališča in svoje programske izbire, medtem ko je bilo Ljudstvo svobode doslej - kot pred njim že Forza Italia - v Berlusconijevi viziji samo sredstvo za potrjevanje njegovih odločitev in vizij, stranka v kateri voditelj odloči, članstvo pa mu vdano prikimava in ploska. Kolikšen je razkorak med Berlusconi-jem in Finijem pa ne kaže samo različnost v pogledih na stranko. Med svojim četrtkovim izvajanjem v Gubbiu se je Fini prvič javno ogradil od Berlusconijevih napadov na sodstvo. »Ne smemo dovoliti niti najmanjšega suma, da Ljudstvo svobode noče resnice o mafijskih pobojih. Če so prišla na dan nova dejstva, je prav obnoviti preiskavo tudi po 14 ali 15 letih,« je poudaril predsednik zbornice. Te ostre besede je sicer v nadaljevanju nekoliko omilil: »Prepričan sem, da sodstvo preveč trmoglavo preiskuje Berlusconija, vendar ne smemo dati vtisa, da nočemo resnice, še posebej ko nimamo razlogov za zaskrbljenost, kot je primer Forza Italia, predvsem pa primer Berlusconija.« Odkar sta v začetku devetdesetih let začela sodelovati, je Fini vselej branil Berlusconija pred sodniki, preiskave tožilstev večkrat ožigosal kot nesprejemljive in politično pogojene, medtem ko se je tokrat ogradil od predsednika vlade prav v času, ko je Berlusconi po daljšem premoru potegnil iz svoje politične ropotarnice napade na tožilstva in med torkovim srečanjem na salonu tekstila v Milanu govoril o novih nakanah tožilstev v Milanu in v Palermu. »Zdi se mi noro, da ta tožilstva zopet preiskujejo dogodke iz začetka devetdesetih let. Boli me, da trošijo denar nas vseh za preiskave zoper nas, ki imamo kot edini cilj javno dobro,« je bil oster premier. V obdobju 2001 - 2006 so prav tako prišla na dan razhajanja med tedanjimi koalicijskimi partnerji desne sredine. Večkrat se je zaiskrilo med predstavniki UDC in Lige, pa tudi med Finijem in Bossijem, med Fini-jem in Tremontijem, toda Berlusconi se je takrat znal preleviti v usklajevalca stališč, sprijaznil se je z metodo preverjanj v večini in skregana desna sredina je takrat vselej našla neko kompromisno rešitev. V tem mandatu je Berlusconi v prvem letu dobro obvladoval povezavo, nato pa je izbruhnil škandal spremljevalk, zaostrili so se odnosi s cerkvijo tudi zaradi vladne politike do priseljencev, Severna liga pa stalno dviguje ceno za sodelovanje in zahteva naj bodo njeni predstavniki kandidati za predsednike vplivnih razvitih dežel kot sta Piemont in Veneto, medtem ko bo za predsednika Lombardije kot kaže zopet kandidiral Roberto Formigoni. Zaradi vsega tega je Berlusconi politično šibkejši. Premieru, ki se verjetno zaveda, da mu vajeti koalicije včasih drsijo iz rok, se mudi, da bi čimprej oblikovali kandidatne liste za deželne volitve, ki bodo v sredini marca prihodnjega leta (neobičajno hitro za italijanske razmere), ker namerava začeti takoj s predvolilno kampanjo in tudi na ta način otežiti nastanek možne sredinske alternative. Obenem pa se premieru mudi, ker je zaskrbljen zaradi razsodbe ustavnega sodišča, ki naj bi se v začetku oktobra izreklo glede zakona o nekaznivosti štirih najvišjih predstavnikov države med opravljanjem mandata. Če bi ustavni sodniki razveljavili zakon, za katerega se je premier tako odločno zavzel, bi Berlusconi tvegal zopetne težave s sodstvom tako glede afere Mills kot tudi v zvezi z dogajanjem v Palermu v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Razmere bi se v takem primeru dodatno zaostrile, po mnenju nekaterih do premiera kritičnih komentatorjev bi se Berlusconi lahko skušal rešiti iz slepe ulice s predčasnimi volitvami, ki naj bi kot srednjeveški ordalp ostale neke vrste božja sodba, s katero naj bi volivci izbrali med premierom in njegovimi nasprotniki. Težko je reči, ali je nakazan scenarij lahko verodostojen. Gotovo je vsekakor, da se bo Berlusconi ne bo vdal brez boja. Dejstvo je tudi, da je v Italiji vse manj prostora za politiko, ker njeno vlogo prevzemajo predvsem propagandni prijemi. To za nobeno državo ni dober znak. Kot ni dobro dejstvo, da opozicija igra povsem postransko vlogo, nema, zazrta sama vase, brez vodstva predvsem pa brez jasnega projekta. 1 4 Nedelja, 13. septembra 2009 NEDELJSKE TEME OSNOVNA ŠOLA ERJAVEC IZ ŠTANDREŽA 6 Zlili V mesecu maju nas je obiskala učiteljica Danila Komjanc, ki je obenem tudi ilustratorka najrazličnejših knjig in revije Pastirček. Zelo smo bili navdušeni, ko nam je pokazala svoje risbe. Veliko smo jo spraševali in z veseljem je odgovorila na vsa naša vprašanja. V letošnjem letu smo vsi prebrali pravljico o Mojci Pokrajculji, zato nam je predlagala, da jo skupaj narišemo, Ker je bilo časa premalo, smo delo dokončali z učiteljico Alenko. To je rezultat, ki bi ga radi pokazali učiteljici Danili in jo prosili, da še kaj pride k nam na obisk. Hvala in lep pozdrav. 1. razred osnovne šole Erjavec iz Štandreža & fOJ j fa . ! n .n n 4 thfl^ív K ; ■ (jMVjF CO-1 f ti t\\ p» JAN I ,0 jJ j^StJR&S. -it (ll) v IMj NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. septembra 2009 1 5 -■■O. MAKte (l2) 13 16 Nedelja, 13. septembra 2009 NEDELJSKE TEME Ekološko kmetijstvo je pridelovalni sistem, i zagotavlja trajnostno ohranjanje zdravja tal, ekosistemov in ljudi. Kombinira tradicijo, inovativnost in znanost v dobro okolja, ki si ga delimo, spodbuja pravične odnose in visoko kakovost življenja. / ZA BOLJŠE POZNAVANJE RAZLIČNIH NAČINOV KMETOVANJA Ekološko kmetovanje njegova načela, uspehi in težave Svetovalna služba Kmečke zveze Večkrat smo že pisali o kmetovanju, ki se po svojem pristopu do uporabe pridelovalnih pripomočkov kot so umetna gnojila in fitofarmacevtska sredstva bistveno ločuje od tradicionalnega kmetovanja. V itali- janščini se temu kmetijstvu pravi biološko, mi pa ga bomo nadomestili s pridevnikom ekološko, ki ga uporablja slovenska znanstvena literatura, zato bomo govorili o ekološkem kmetijstvu. V SLOVENIJI Prireja mleka na kritični točki Kot poroča glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Zelena dežela, je položaj prireje mleka v Sloveniji na kritični točki. Ta panoga je ena najpomembnejših kmetijskih dejavnosti in ima ključen pomen za ohranitev slovenskega kmetijstva in, širše, podeželja. Govedoreja namreč ohranja obdelanost kmetijskih površin na območjih z omejenimi dejavniki, kjer se proizvedejo skoraj dve tretjini celotne slovenske mlečne proizvodnje. To krizno stanje, ki je za slovenske rejce izredno zaskrbljujoče, je nastalo vsled strmega padca odkupne cene mleka v zadnjem letu. Leta 2008 je bila povprečna odkupna cena mleka 34 centov/kg, v juniju 2009 pa se je znižala na 25 centov/kg. Zaradi znižanja odkupnih cen mleka je prizadetih veliko mlečnih proizvajalcev, ki že opuščajo proizvodnjo te dobrine. Žal bodo z nadaljnjim slabšanjem ekonomskega položaja najprej opuščene prav kmetije z omenjenimi dejavniki, kot se je že zgodilo na slovenskem in tržaškem Krasu, kjer so mlečne kmetije v zadnjih letih skoraj izginile. Dodatno zniževanje odkupne cene mleka, nadaljuje glasilo KGZS, bo povzročilo propad najbolj vitalnih kmetij, ki so veliko investirala, da bi znižala proizvodne stroške in pri tem izrabila vsa razpoložljiva likvidna sredstva. Iz analitične kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije za mesec julij 2009 so razvidni skupni stroški prireje mleka na kg, od katerih pa so odšteta plačila za ukrepe kmetijske politike. Ti stroški znašajo ob mlečnosti 4500 kg/kravo 0,3787 €/kg, ob višji mlečnosti (6500 kg/kravo) pa 0,2986 €/kg. Prodajna cena 0,2574€/kg krije torej le 68% stroškov ob nižji proizvodnji in 86% stroškov ob višji. Tudi ob večji mlečnosti ne krijejo rejci proizvodnih stroškov (-14%) veliko slabše pa je položaj ob nizki mlečnosti (-31%). KGZS je pozvala vlado Republike Slovenije naj sprejme ustrezne ukrepe, ki naj bi pripomogli k izhodu iz sedanjega zaskrbljujočega položaja. Za boljše poznavanje tega kmetijstva bomo navedli njegovo definicijo, ki je sledeča: ekološko kmetijstvo je pridelovalni sistem, ki zagotavlja trajnostno ohranjanje zdravja tal, ekosistemov in ljudi. Temelji na ekoloških procesih, biološki raznovrstnosti in ciklih, prilagojenih na lokalne razmere in se izogiba vnosu snovi, ki imajo škodljive vplive. Ekološko kmetijstvo kombinira tradicijo, inovativnost in znanost v dobro okolja, ki si ga delimo, spodbuja pravične odnose in visoko kakovost življenja za vse deležnike. Osnovna načela na katerih poteka ekološko kmetovanje so sledeča: -ni dovoljena uporaba lahko topnih gnojil in sintetičnih pesticidov; -ekološko seme ne sme biti razkuženo; -dovoljena je le uporaba manjših količin fitofarmacevtskih pripravkov naravnega izvora ali naravnih sovražnikov škodljivih žuželk; -živalim je treba zagotoviti dobro počutje (prosta reja); -prepovedana je uporaba gensko spremenjenih organizmov (GSO); Ekološko kmetovanje je edina kmetijska praksa, ki poteka po enotnih pravilih po vsej Evropi. Poleg skupne zakonodaje, ki ureja ta način kmetovanja, obstaja še nacionalna zakonodaja, ki upošteva posebne razmere kmetovanja na posameznih območjih. Z razliko od tradicionalnega in drugih sonaravnih podobnih metod kmetovanja, za katere ni predvidena nobena oblika kontrole, se pri ekološkem kmetijstvu izvaja dosledna kontrola s strani certificiranih kontrolnih organizacij. Te imenuje država in potrdi Evropska unija. Kontrolne organizacije izvajajo kontrolo na kmetijah, kar je zagotovilo kakovosti pridelovalca in zaščita potrošnika. Kmetija vsako leto pridobi certifikat za posamezne pridelke in izdelke, ki jih sme prodajati pod oznako ekološki. Ob koncu pa še nekaj podatkov o stanju ekološkega kmetijstva v Italiji. Kljub temu, da je Italija vodilna država v Evropi, se v zadnjih dveh letih kažejo znaki nazadovanja. Po zadnjih podatkih, ki so jih posredovale priznane kontrolne organizacije, se je v letu 2008 število ekoloških kmetij v primerjavi s prejšnjim letom (2007) ko jih je bilo 50.276, skrčilo v Italiji za približno 1%. Nadaljeval se je trend iz leta2007, ko je bilo ekoloških kmetij za 1,5% manj kot v letu 2006. Obdelane površine so se zmanjšale v letu 2008 za 10% v primerjavi z letom prej. V Italiji se torej kažejo znaki krize, ki so v nasprotju s trendom ekološkega kmetovanja v Evropi in Ameriki, kjer je v vzponu. Treba bo najti nove pristope do trženja, predvsem kar zadeva veleblagovnice, v katerih se prodaja ekološke hrane širi prepočasi. Z razliko od ostalih držav je v Italiji prodaja eko-hrane vezana predvsem na kratko verigo pri-delovalec-porabnik neposredno na kmetiji, na kmečkem turizmu ali v manjšem obsegu na kmečkih sejmih. Ta način prodaje je nedvomno koristen, ne omogoča pa dovolj hitrega porasta povpraševanja po teh dobrinah in zato ne stimulira pridelave. Rast pridelave ekohrane je torej odvisna od načina prodaje, temu pa gre še dodati izobraževanje kmetov, ki so se ali se bodo preusmerili v ekološko kmetovanje ter osveš-čanje porabnikov o boljši kakovosti in zdravstveni neoporečnosti hrane pridelane s to metodo kmetovanja. STROKOVNI NASVETI Kalijev metabisulfit nepogrešljivo nujno zlo, vendar moramo skrbno paziti na pravilne odmerke V tem času, ko je trgatev pred vrati, bomo posredovali nekaj nasvetov glede uporabe najbolj razširjenega in še vedno nepogrešljivega dodatka za ohranjanje vina, to je kalijevega metabisulfita. Zaradi številnih pozitivih lastnosti ga uporabljajo bodisi večji kot tudi najmanjši kletarji. Kalijev metabisulfit, ki mu enostavno rečemo metabisulfit, je kemijska snov v obliki kristalnega prahu belkaste barve. Ko se raztopi v moštu ali v vinu, sproži žveplov dvokis ali žveplov dioksid, ki ima kemijsko formulo SO2. Kalijev metabisulfit je nujno potreben, da obvaruje mošt in vino pred oksidacijo in pred bakterijami, ki lahko negativno vplivajo na kakovost pridelka. S pomočjo žvepla, ki se sproži, se bodoče vino kemijsko, fizično in biološko stabilizira. Metabisulfit ima antiseptično in antioksi-dacijsko lastnost. Kot antiseptik prepreči delovanje nezaželenih mikroorganizmov. Obenem jim odvzame kisik. Ocetne bakterije se na primer ob uporabi metabisulfita uničijo in s tem vino se ne skisa. Kalijev metabisulfit deluje tudi na glivice kva-sovke. V kletarstvu delimo kvasovke na dobre in slabe. Dobre so tiste, ki najbolj učinkovito spremenijo sladkor v alkohol. Slednje so tudi najbolj odporne metabisulfitu oz. žveplu. Dodajanje metabisulfita na komaj zmleto grozdje uniči nezaželene kva-sovke in škodljive mikroorganizme. To pa moramo storiti takoj, ko grozdje zmeljemo, pred alkoholnim vrenjem. Žveplov dvokis je prisoten v naravi. Glivice kvasovke ga naravno proizvajajo med alkoholnim vrenjem v zelo majhnih količinah, ki pa v nekaterih slučajih pa lahko preseže 100 miligramov na liter. Če ga pravilno uporabljamo, metabisulfit nima nobenega negativnega učinka na človeka. Bolje pa je, da ga uporabljamo vedno v minimalnih priporočenih količinah. Če je odmerek višji od priporočenega, lahko alkoholno vrenje poteka nepravilno, okus vina je slabši, med uživanjem vina se pojavi glavobol. Količina žveplovega dvokisa, ki jo človek lahko užije na dan, je 0,7 miligramov na kg telesne teže. To sta odločila bodisi organizacija združenih narodov za prehranjevanje in kmetijstvo FAO, kot tudi svetovna organizacija za zdravstvo OMS. Žve-plov dvokis naše telo metabolizira v glavnem z encimom solfito-oksida-ze, ki pretvori solfite v solfate, nakar slednje človeško telo izloči. Kalijev metabisulfit sodi med najbolj znane komercialne pripravke, ki sprostijo žveplov dvokis. Poleg kalijevega metabisulfita dobimo v prodaji več vrst žveplovih dodatkov z različnimi komercialnimi imeni, tudi v mešanici drugih snovi. Vsi sprostijo isto aktivno snov, žveplov dvokis. V prodaji dobimo tudi utekočinjeno žveplo. Njegova uporaba pa je večkrat težka, posebno za male kletarje, saj je težko določiti točno mero. Prvič žveplamo takoj, ko grozdje zmeljemo. Okvirna količina je 5 gramov na 100 kg zmletega grozdja. Drugi zelo važen trenutek, ko žve- plamo, je po prvem pretoku vina. Tik pred njim je priporočljiva kemijska analiza vina, na podlagi katere strokovnjak določi količino žvepla, ki ga moramo dodati mlademu vinu. Po prvem pretoku je okvirna količina kalijevega metabisulfita 5 gramov na hl mladega vina. V primeru rdečih vin pa je dovolj manjša količina me-tabisulfita, saj rdeče grozdje vsebuje več snovi, ki naravno varujejo vino, kot belo grozdje. Zelo je važno, da je alkoholno vrenje pred žveplanjem mladega vina res končano, da ne bi spomladi spet fermentiralo, kar bi lahko privedlo do kake napake ali bolezni vina. Nekatera rdeča vina, kjer želimo naravno razkisanje vina ali mlečno-kislo vrenje, ne žveplamo. V posameznih primerih se raje obrni-mo na strokovnjaka. Točni odmerek kalijevega me-tabisulfita je odvisen od številnih faktorjev. Da se vino ohrani zdravo in da ne porjavi, vsebnost prostega žve-plovega dvokisa v vinu ne sme pasti pod minimalno količino. Zelo okvirno je ta 12 do 15 miligramov na liter vina. Da dosežemo to količino, dodamo prej drozgi in pozneje mlademu vinu skupno približno 8 do 10 gramov kalijevega metabisulfita na hektoliter vina, kar sprosti 4 do 5 gramov žveplovega dvokisa na hektoliter vina. Približno 1 tega se v vinu nahaja v prosti obliki. To je 1,2 do 1,5 gramov na hektoliter, oziroma 12 do 15 miligramov na liter, kot smo prej povedali. Še enkrat poudarimo, da je to le okvirni odmerek, ker točnejše-ga določi strokovnjak na podlagi laboratorijske analize. Ob visoki kislosti in visoki alkoholni stopnji je na primer dovolj manj žvepla, in obratno. Vina shranjena v posodah iz nerjavečega jekla potrebujejo manj žvepla, kot vina v lesenih sodih. Če je bilo grozdje bolno in poškodovano, moramo žveplati več. Da ugotovimo, če je vino pravilno žveplano, lahko naredimo sledeči poskus: kozarec vina pustimo čez noč. Če vino ne porjavi, pomeni, da smo pravilno žveplali, če pa porjavi, pomeni, da smo ga premalo. Magda Šturman / NEDELJSKE TEME Nedelja, 13. septembra 2009 17 Tečaji, ki jih prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (v kratkem se bo preimenoval v podjetje Ad formandum) sodijo v sklop izobraževalnih pobud, ki se preko dežele FJK finacirajo iz naslova Evropskega socialnega sklada. NALOŽBA ZA PRIHODNOST: IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI V kratkem začetek V* . v • • v I • tečajev po višji soli in podiplomskih tečajev Po programu SDZPI (bodočem podjetju Ad formandum) Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje, ki se bo v bližnji prihodnosti preimenoval v Ad formandum - socialno podjetje, razpisuje prosta vpisna mesta za osem tečajev, katerih namen je predvsem čim hitrejša in uspešnjejša vključitev tečajnikov v svet dela. Tečaji sodijo v sklop izobraževalnih pobud, ki se prek Dežele Furlanije - Julijske krajine financirajo iz naslova Evropskega socialnega sklada. Za leto 2009-2010 so na zavodu pripravili osem takih tečajev: dva sta namenjena brezposelnim osebam z opravljeno maturo, šest krajših tečajev pa je namenjenih osebam z univerzitetno diplomo. Razpisi so objavljeni na spletni strani "http://www.sdzpi-irsip.it/" http://www.sdzpi-irsip.it/, podrobnejše informacije pa nudijo na posameznih sedežih, kjer potekajo tudi vpisni postopki. W V •• «V«* I •• V II Tečaji po višji srednji soli Tečaji so namenjeni brezposelnim z opravljeno maturo in z bivališčem na območju dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so dopolnili 18 let. Vsak tečaj traja 580 ur, od tega 300 kontaktnih ur v razredu in dva meseca delovne prakse, za katero je predvidena tudi štipendija. Tečaji so brezplačni. Predviden je izbor kandidatov na podlagi vstopnega testa, življenjepisa in razgovora. Prijave zbirajo do 25. septembra 2009. Tehnike administrativnega Skrbi, da se pri vodenju osebja upoštevajo in spoštujejo zakonodaja, predpisi in postopki, ter nadzoruje izračune plač in prispevkov. Na tečaju se udeleženci seznanjajo z osnovami delovnega prava, sindikalnimi odnosi, upravljanjem pogodb, plačilnim sistemom, socialnim in nezgodnim zavarovanjem ter z informacijskimi in komunikacijskimi sistemi. K izobraževalnemu projektu so pristopila podjetja Data Studio 2c, Center Data Service, Servizi Aziendali, Ar-teda, Ergon Consulenti Associati, Servis, Studio Nadrah Zaro, Novello Roberto, Studio Esse. Tečaj se bo izvajal v Trstu. Posrednik finančnih storitev Tečaj je namenjen potencialnim uslužbencem v bančnem in finančnem sektorju, ki se ukvarjajo s prodajo poiz-vodov in storitev, hkrati pa se dnevno soočajo tudi z dejavnostmi back officea (z izpolnjevanjem obrazcev, pripravo informativnega materiala, vstavljanjem podatkov v bazo, arhiviranjem ipd.). Na tečaju se udeleženci seznanjajo z informacijskimi postopki, analizo ekonomskih sistemov in bančnih proizvodov, upravljanjem bančnih operacij, načini kreditiranja, odnosi s strankami in zakonodajo. Partnerji pri tečaju so Čedajska Banka, Zadružna kraška Banka, Zadružna banka Doberdob Sovodnje, Nova Ljubljanska banka, Kb 1909, Kb Finance Tečaj se bo izvajal v Gorici. Tečaji po univerzitetni diplomi Tečaji so namenjeni zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno diplomo vsaj prve stopnje in z bivališčem na območju Furlanije - Julijske krajine. Tečaji so brezplačni. Predviden je izbor kandidatov na podlagi vstopnega testa, življenjepisa in razgovora. Rok za prijavo: 16. oktober 2009. Načini in orodja komunikacije Komunikolog načrtuje in izvaja različne komunikacijske programe in aktivnosti. Ukvarja se s stiki z javnostmi, pa tudi z oglaševanjem, pospeševanjem prodaje, organizacijo sejmov in razstav. Skrbi za celostno podobo podjetij, za sponzorstva in donatorstva. Udeleženci tečaja pridobijo specifična znanja, od osnov komunikacijskih procesov do načrtovanja komunikacije v podjetju. Naučijo se metod učinkovite pisne komunikacije, stikov z mediji, e-ko-munikacije in javnega nastopanja. Predvidena sta dva tečaja, eden v Trstu in eden v Gorici. Vsak tečaj traja 80 Tehnični in računovodski standardi računovodskega nadziranja Tečajniki se bodo seznanili z analizo računovodskih izkazov in sestavljanjem računovodskih poročil. Po tečaju bodo lahko delovali kot notranji revizorji, vodenja osebja Administrator osebja je figura, zaposlena v kadrovski službi. Upravlja in vodi dokumentacijo, ki zadeva osebje. vezni členi med upravo, različnimi enotami podjetja, zunanjimi svetovalnimi službami in vodstvom. Vsebine tečaja segajo od sestave letne bilance do postopkov računovodskega nadziranja in oblikovanja predračunov. Predvidena sta dva tečaja, eden v Trstu in eden v Špetru. Vsak tečaj traja 80 ur. Tehnike in orodja prevajanja Prevajalec je strokovnjak, ki se ukvarja z ustnim ali pisnim prevajanjem predvsem iz tujega jezika v materinščino, a tudi obratno. Prevajalec mora pravilno razumeti tekst, njegovo vsebino in sporočilo. Tečaj usposablja prevajalce iz italijanščine v slovenščino in obratno, s posebnim poudarkom na analizi prevodov, rabi strokovnega izrazja in uporabi informacijskih orodji pri prevajanju. Tečaj, ki traja 60 ur, bo potekal v Trstu. Priprava in promocija turističnih paketov V «IV« za čezmejno območje Referent za promocijo turističnega razvoja načrtuje in organizira različne turistične pobude, ki jih prilagaja ciljnim skupinam. Pri tem skrbi za ovrednotenje kulturne in naravne dediščine teritorija. Tečaj seznanja udeležence z možnostmi, ki jih nudijo programi čezmejnega sodelovanja, jih uvaja v oblikovanje turističnih projektov, v promocijo teritorija in v uspešno komunikacijo s partnerji in porabniki. Tečaj bo potekal v Gorici in bo trajal 80 ur. Upravljanje informacijske varnosti Odgovoren za informacijsko varnost preverja stopnjo in učinkovitost informacijske varnosti in ugotavlja morebitne pomanjkljivosti in ranljivosti samega sistema. Tečajniki se bodo seznanili s pravnimi vidiki in predpisi na področju varnosti, z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti. Tečaj poteka v Gorici in traja 60 ur. Ovrednotenje turizma na Krasu Referent za promocijo turističnega razvoja promovira območje tržaškega Krasa načrtuje in organizira ekskurzije oz. izlete. Tečajniki bodo spoznali geološke, živalske in botanične posebnosti Krasa ter kulturne in turistične znamenitosti čezmejnega območja. Naučili se bodo specifične zakonodaje in komunikacije s strankami. Tečaj, ki traja 80 ur, bo potekal v Trstu. i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 13. 9. 2009 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Poletni pevski teden SCGV Emil Komel Rebrca na Koroškem je tudi letos sprejela skupino 22 pevcev otroškega zbora Emil Komel, ki so se odločili, da preživijo teden od 24. do 29. avgusta skupaj ob petju in igranju. Vsem, otrokom in vzgojiteljem, se je po hudi goriški vročini prilegel pogled na zelene koroške doline in gozdove in sama Rebrca je kot vedno nudila prijetno zatočišče in bivanje v svojih povsem uglednih prostorih, daleč od prometnega direndaja, ob vznožju osvežujočega gozdička, s čudovitim pogledom na domačo cerkvico. Na Rebrco so se učitelji Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel intenzivno pripravljali, saj strniti v en teden primeren, zanimiv in didaktično osmišljen program je zahtevno delo, ki predstavlja strokovno znanje, ljubezen do dela z mladino in smisel za primerno načrtovanje aktivnosti in sprostitve. Programsko je pevski teden načrtovala Damijana Čevdek, sicer zadolžena za nauk o glasbi na šoli Komel in večletna zborovodja te skupine. Z njo je tesno sodelovala Marja Feinig, ki sledi na šoli najmlajšim učencem v tečajih predšolske glasbene vzgoje in je s svojim znanjem Orffove metode navajala otroke na skupinsko igro z različnimi malimi instrumenti. Prve dni se je pridružila skupini še Martina Hlede in vodila otroke pri skupni igri, zadnje dni pa pianistka Neva Klanjšček, ki je spremljala zbor pri pripravi zaključnega nastopa. Kdor je sledil zaključnemu nastopu, je lahko samo občudoval zavidljive dosežke petdnevnega dela. Prisotni so bili predvsem starši otrok in nekateri gostje, med katerimi je bil domači župnik Polde Zunder. Program je bil nadvse raznolik, saj so otroci zapeli vrsto slovenskih ljudskih pesmi iz Pastirčkove zbirke Eno si zapojmo, vrsto skladb iz Orffovega repertoarja in v zadnjem delu še več skladb za otroški zbor iz slovenske in splošno evropske literature. Le nekaj imen: Jakob Jež, Radovan Gobec, Samo Vremšak, Danilo Švara, Patrick Quaggiato, Charles Wood, Petr Eben. Člani otroškega zbora študirajo vzporedno tudi instrumente, ki so prišli do izraza v spremljevalni vlogi različnih pesmi, ki so jih učiteljice same priredile. Oglasile so se violine, flavte, klarineti, saksofoni, harmonike, kitare, klavir... Mladi pevci in instrumentalisti so se sproščeno odzivali svojim učiteljicam in lepo muzicirali. Verjetno se ta mladina ne zaveda glasbeno - vzgojnega momenta, ki jim nudi taka izkušnja, ko se lahko predajo bistvu glasbene umetnosti in ustvarjalnemu delu. Tega pa so se gotovo zavedali starši in prisotni, ki so doživljali ob tej mladini nepozabne trenutke in so se s hvaležnostjo in pohvalnimi izrazi poslovili od pevskega tedna. Seveda je pevski teden družil mlade tudi v igri in skupnem bivanju ter nudil vse polno prilik za medsebojno spoznavanje in rojstvo novih prijateljstev.... Lepemu vzdušju so gotovo prispevale mlade animatorke, Nada in Lucija Tavčar ter Tina in Ivana Paljk, ki so stale otrokom ob strani pri obedu, v spalnicah, pri igri, na sprehodih. Tudi z njihovo pomočjo so dnevi potekali organizirano, prijetno in uspešno. Otroški zbor je sicer samostojno društvo, ki deluje v tesni povezavi s SCGV Emil Komel. Pri letošnji izvedbi je sodelovalo tudi Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it videm Tolminski muzej je do 31. oktobra 2009 podaljšal likovno razstavo ilustracij Morena Tomasetiga, ki nosi naslov "Zgodovina Nadiških dolin". Na tak način bo omogočen ogled tudi za šolske skupine. Razstava je nekoliko preoblikovana, ker je v prvem prostoru muzejske galerije istočasno še razstava Koroškega deželenega muzeja iz Celovca 1500 let Gurine. gorica Mešani pevski zbor Lojze Bratuž prireja od 18. do 20. septembra pevski seminar v koči sv. Jožefa v Žab-nicah. Ob seminarskem delu bo priložnost tudi za oddih. Društvo Rupa-Peč, v sodelovanju z cerkvenim pevskim zborom iz Mirna, prireja v nedeljo, 13. septembra Bogat poletni seminar ZCPZ iz Trsta Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta je v vročih poletnih mesecih priredila že tradicionalni seminar za pevce, zborovodje in organiste, ki so se v nedeljo, 2. avgusta, zbrali v Prek-murju, točneje v Radencih. V tamkajšnjem termalnem središču so od ponedeljka do petka, 7. avgusta, jutranje ure posvečali pevskim vajam, ki sta jih vodila Mirko Ferlan in prof. Tomaž Faganel. Organisti so medtem pridno vadili v radeški cerkvi pod budnim očesom prof. Mateja Lazarja. Tudi otroci, ki so spremljali svoje starše, so se pevsko izobraževali. Zanje sta skrbeli Urška Šinigoj in Renata Vereš Klančič, s katero so malčki pripravili krajšo prekmusko pesem, ki so jo odlično izvedli na petkovem koncertnem večeru. Glavnino programa so seveda oblikovali odrasli pevci, ki so pod vodstvom Mirka Ferlana predstavili posvetni program v mešani in v moški zasedbi. Še pred tem so pevci pod vodstvom prof. Faganela sooblikova- li bogoslužje v radeški cerkvi, ki mu je načeloval škofov vikar g. Franc Von-čina ob somaševanju sobratov g. Žarka Škerlja, dr. Jožeta Bajzeka, ki je v Radencih doma, in domačega župnika g. Janka Ivančiča. Nato se zadone-le orgle izpod prstov bolj in manj izkušenih organistov, ki so pokazali pridobljeno znanje. Tržaško odpravo v Radencih je v četrtek, 6. avgusta, s svojim obiskom počastil tudi murskosoboški škof, dr. Marjan Turnšek, ki je ob tej priliki daroval sv. mašo v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Radencih. Isti dan je v jutranjih urah prof. Gregor Klančič, organist v ljubljanski stolnici, predaval na temo o smislu glasbene liturgije in zbranim orisal njen zgodovinski nastanek. Sledila je zanimiva razprava o smislu in smotrnosti zborovskih koncertov v naših cerkvah, ko se rado dogaja, da posamezni zbori v svoj repertoar vključijo tudi skladbe, ki niso nabožne in ne sodijo v cerkev. Otroški zbor Rupa-Peč sredi Julijskih Alp izlet na sv. Višarje. Izlet je namenjen vsem, ki so sodelovali v nedeljo 12. julija pri sprejemu novomašnika Mirka Butkoviča na Mirenskem gradu. Odhod ob 7.00 uri iz Rupe. SCGV Emil Komel obvešča, da se bodo šolska vrata spet odprla v ponedeljek, 14. septembra. Možnosti vpisa in podrobnih informacijo bodo v Devinu v četrtek 17. septembra ob 17.00, v Doberdobu v torek 15. septembra ob 15.00 in na Plešivu v petek 18. septembra ob 18.30. Na voljo je tudi goriški urad SCGV Emil Komel od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure dopoldne in od 15. do 18. ure popoldne. Interesenti se lahko javijo na telefonsko številko 0481-532163 / 547569. Mladinski dom nudi pošolski pouk za šolsko leto 2009-2010. Več informacij lahko dobite na telefonski številki 0481-536455 ali 3283155040. Otroški pevski zbor Rupa-Peč, ki je član Združenja cerkvenih pevskih zborov iz Gorice, si je letos privoščil teden pevskih počitnic v koči Sv. Jožefa v Žabnicah. V objemu prelepe narave Trbiškega in Kanalske doline so štiri fantje in štiri deklice, med osmim in trinajstim letom starosti, preživeli nekaj zares lepih trenutkov oddiha. Z njimi sta bili vzgojiteljici Martina Gereona in Zulejka Devetak, ki je tudi pevovodki-nja otroškega zbora Rupa-Peč in istoimenskega mešanega pevskega zbora. V tednu med 13. in 18. julijem so se otroci povzpeli na sv. Višarje in si ogledali edinstveni naravni čar, ki krasi Belopeška jezera. Med tema izletoma pa so doživeli tudi marsikatero doživetje, ki jim bo ostalo v prijetnem spo- V trenutkih, ki so jih preživeli v koči sv. Jožefa pa so pridno sodelovali na raznih delavnicah, ki sta jih vodili vzgojiteljici. V delavnicah so priravlja-li razna ročna dela, se likovno izražali, spoznavali glasbila na podlagi igre in risbe, se vadili v petju ter se preizkušali v kuharski spretnosti. Lepih trenutkov veselja in prijateljstva je bilo na tisočere. Tako so otroci srečno in brez domotožja preživeli šest nepozabnih dni in ob začetku novega šolskega leta že sprašujejo kdaj se bodo lahko spet vrnili v Žabnice! Prej bo seveda potrebno pridno obiskovati pevske vaje, opraviti nekaj nastopov in se udeležiti kakše delavnice. Da pa ne bo preveč čakanja na naslednje počitnice v Žabnicah, bo morda med letom uspel kakšen izlet. KULTURNI Št. 167 -u Nedelja, 13. septembra 2009 Stu ledi na razvejanih poteh mednarodnih festivalov in gostovanj Marijan in Bruna Spetič sta že krepko prekoračila tridesetletnico aktivne dejavnosti in prizadevanja na področju vrednotenja in širitve folklorne dediščine. Skupaj skrbita za razvoj in delovanje skupine Stu ledi, ki ne potrebuje predstavitev, saj je pomembna postojanka slovenske prisotnosti na tem teritoriju kot tudi edina tovrstna skupina v deželi Furlaniji Julijski krajini. Njuna globoka in iskrena ljubezen do domačega, ljudskega zaklada ni bila stvar mode ali kratkotrajne radovednosti, saj se nadaljno in vztrajno angažirata z nespremenjenim navdušenjem za širitev pomembnega zaklada, katerega so postali dragoceni hranitelji vsi, ki so se v letih pridružili skupini Stu ledi. Letos so člani tega združenja ljubiteljev folklore resnično dokazali, koliko jim je ta dejavnost pri srcu, saj si niso privoščili dopusta z nastopi skozi celo poletje. Nova sezona je že pred vrati, spomini na poletna, pevska in plesna doživetja pa še sveži in vredni bolj odmevnega zabe-leženja, zato sta si omenjena predstavnika društva vzela čas, da sta nam opisala najvažnejše dogodke kot tudi občutke, ki so jih spremljali. HOCHPUSTERTAL - Ženska skupina na 12. Festivalu Alta Pusteria Na tem mednarodnem festivalu so zastopane različne zvrsti petja, med katere spadajo tudi folklorni izrazi. V tem sklopu smo v dveh dneh nastopile kar petkrat. Prvi na- stop je bil na sedežu konservatorija v Bruni-cu, z drugim pa smo že prekoračile mejo, saj je potekal v kulturnem centru v kraju Sillian v Avstriji. Tu smo koncertni spored delile z zborom Treh dolin iz Šentlenarta in z italijanskim mešanim zborom Voci di Parma. Zborovodja slednjega sestava je bil tako navdušen nad našim petjem, da nas je povabil na zborovsko revijo, katere se bomo udeležile oktobra meseca. Splošno je bil odziv publike in drugih pevcev izredno pozitiven. Večino je zelo presenetilo, da pojemo brez zborovodje. Sprejem je bil prav tako navdušen tudi v Toblachu, kjer smo pele na prostem v prelepem, naravnem amfiteatru, ki je imel kot ozadje veličasten razgled na vrhove Tre cime di Lavaredo. Nastopajoči zbori so prihajali z vseh krajev sveta, kar je ustvarilo zelo pisan vtis, ko smo se vsi skupaj udeležili sprevoda, ki se je z godbo na čelu vil po In-nichnu. Ob tej priložnosti so nekateri od naših članov oblekli tudi delovno nošo in so nosili prapor. Sledil je nastop v Sv. Lovrencu in še zaključni, nočni koncert na trgu v Bruni-cu, kjer smo pevke doživele prave ovacije z izvedbo Rezijankice. Naslednji dan je potekala podelitev diplom s koncertom tujih zborov. Zaporedje nastopov je terjalo veliko truda, skupina pa je bila zelo zbrana in se je odrezala zelo dobro. Z nami je bila tudi naša triletna maskota Sava, ki večkrat stopa na oder z mamo in nono, tako da tri generacije za-pojejo skupaj. NOVA GORICA - 53. Srečanje v moji deželi 2009 Izseljenska matica Slovenije je že dolgo let pobudnica srečanja glasbenih, plesnih in folklornih skupin iz zamejstva, sveta in domovine. Dogodek naj bi se odvijal na gradu Kromberk, zaradi nenaklonjene vremenske napovedi pa se je prireditev selila v novogo-riške gledališke prostore. Nastopom je sledil tudi Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, s katerim sva kot predstavnika skupine imela prijazen in sproščen razgovor, na katerem naju je presenetil z izjavo, da se je dobro spominjal nastopa naše skupine pred 26.leti v Cankarjevem domu v Ljubljani na reviji Skrinja orehova. Takrat je bil namreč med organizatorji te prireditve. Pozanimal se je o okoliščinah našega delovanja v okviru manj -šine in v odnosu do Matice. Predsedniku sva v imenu skupine podarila knjigo in cd. PREDGRAD - Prangerjada 2009 Večletna povezava s Predgradom je prijetna posledica prijateljskih odnosov pobratenih občin Dolina in Kočevje. Kot skupina vadimo namreč v okviru dolinske občine in se z veseljem vključujemo v projekte za mednarodno sodelovanje. Prangerjada dobi ime po ohranjenem sramotilnem stebru, ki ga imenujejo pranger. Letos je prireditev potekala ob 200-letnici požiga Poljanskega gradu. Praznik ima dvojni, srednjeveški in folklorni značaj; kot gostje folklornega programa smo nastopili s plesi iz Trsta in Istre. LIBUČE (KOROŠKA) - Praznik manjšin V Libučah pri Pliberku so 23. avgusta priredili Evropsko praznovanje ob prazniku zavetnika, ki je obsegalo srečanje manjšinskih glasbenih in folklornih skupin. Nastopili smo z dvodelnim spletom tržaških plesov in s petjem ženske skupine. Srečanje je snemala avstrijska državna televizija, ki je intervjuvala predsednika Marijana Spetiča. Dejavni člani in članice skupine Stu ledi so posvetili poletje vajam in nastopom, a tudi izpopolnjevanju. Dve pevki sta se namreč udeležili seminarja ljudskega petja, ki ga je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti priredil v Beltincih in splošno je skrb za izpopolnjevanje vedno živa pri članih folklorne skupine, čeprav je v zimskih mesecih težje usklajevati delovne obveznosti s tečaji. S koncem poletja se koncertne obveznosti nadaljujejo. 27. septembra bo skupina Stu ledi gostovala v Rudi ob Dnevu narodne noše dežele Furlanije Julijske krajine, ki jo prireja zveza folklornih skupin AGFF. V tednu pred zaključno prireditvijo se bo odvijala razstava z defilejem, na katerem udeleženci opišejo in predstavljajo publiki značilnosti svoje noše. Vsaka od sodelujočih skupin prispeva razstavi z nekaterimi eksponati; člani Stu ledi so se letos odločili za mladinsko temo in so zato posodili partersko nošo, mladinsko in otroško srajčico. Novembra meseca bo na sporedu že tradicionalno srečanje folklornih skupin iz območja Alpe Jadrana „Čez tri gore, čez tri dole". Med posebnimi dogodki, ki spremljajo delovanje skupine Stu ledi, je vključitev v pobudo združenja AGFF, ki bo kmalu izdalo vrsto razglednic s fotografijami včlanjenih skupin in geslom. Za svojo razglednico so člani skupine Stu ledi izbrali napis „Deklica, podaj roko". Gospod Dušan Jakomin pa je na pobudo skupine napisal prevod priljubljene Molitve folklornika, ki bo odslej na voljo v skupnih obredih tudi v slovenski različici. Sezona se začne zelo dobro za žensko skupino, ki jo je v zadnjih letih okrepil prihod mladih članic, kar je osvežilo Tatjana Križmančič prejela tretjo nagrado na pesniškem tekmovanju manjšinskih jezikov Ko so nagrajenci 4. Državnega pesniškega tekmovanja za manjšinske jezike prebrali najbolje uvrščene poezije letošnje izvedbe, se je na odru občinske palače v Arabbi oglasila tudi slovenska beseda, saj je tretjo nagrado prejela Tatjana Križ-mančič, predsednica društva SKD Lipa iz Bazovice. Kulturna delavka je namreč pesnica in pisateljica, kateri so že podelili več nagrad, med katerimi dve posebni nagradi žirije na Mednarodnem tekmovanju Citta di Salo, posebno nagrado na Evropskem natečaju Via Francigena in predsedniško nagrado na tekmovanju Histonium v Vastu za pesniško zbirko „Passi al ritmo della vita", ki ji jo bodo podelili čez teden dni. Na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev se je tokrat preizkusila na tekmovanju, ki ga ladinska skupnost prireja s pokroviteljstvom Pokrajine Belluno in Občine Livi-nallongo. Tu ji je strokovna žirija podelila nagrado za poezijo Noč (ki se je že zelo dobro uvrstila na natečaju, ki ga je spomladi priredil SKD Rojanski Krpan) in je v utemeljitev napisala, da je delo izstopalo „za opis intimnosti, o kateri pripoveduje z nežnostjo in ljubeznijo". Nagrada in diploma imata tokrat posebno mesto v zbirki dosedanjih priznanj: Tekmovanja se je udeležilo veliko kandidatov; tako visoka uvrstitev me je presenetila in neizmerno razveselila. Zadovoljna sem z rezultatom, obenem ker je moja prva nagrada za poezijo v slovenščini. Veselilo me je sploh, da sem se udeležila tekmovanja, ki ustvarja povezave med manjšinskimi narodi in jeziki, med katerimi se pojavljajo ista vprašanja in problemi obstoja in asimilacije. Organizatorji so povabili nagrajence, naj se udeležimo slovesnosti nagrajevanja oblečeni v svoje noše. Nagrajenci smo prebrali svoje poezije v izvirnem jeziku in v prevodu, da bi vsi lahko razumeli smisel, obenem da bi slišali, kako zveni v izvirniku. Tekmovanje je verjetno ponujalo zanimiv vpogled v svet manjšin na italijanskem teritoriju. Manjšinska stvarnost v Italiji je zelo razvejana in po večini nepoznana; poleg 12. priznanih skupnosti so namreč še druge, nepriznane jezikovne različice. Presenetilo me je, kako je predsednik žirije Domenico Morelli zelo dobro poznal našo manjšino in njene bolj ugledne predstavnike. Poleg njega so bili v žiriji predstavniki manjšinskih skupnosti iz raznih krajev in med temi tudi Miha Obit iz Benečije. Žirija je podelila štiri posebna priznanja in tri nagrade. Drugo nagrado je osvojil pripadnik albanske skupnosti iz Calabrie, prvo pa predstavnik Cimbrov, ki živijo na območju Gardskega jezera. Organizatorji tekmovanja skušajo navezovati stike tudi s šolami, kjer naj bi se pričela senzibilizacija do vrednotenja manjšinskih kultur. Tudi učenci šol so sodelovali s svojimi poezijami in štirje najboljši so prejeli posebna priznanja. Kako nastane poezija? Poezija se pojavi, navadno ne nastaja po premišljenem postopku. Za tem je vse to, kar bereš, razmišljaš, občutiš, doživljaš. Imam navado, da pišem medtem ko poslušam glasbo in mislim, da sem zaradi tega posebno občutljiva do ritma in posledično težko prenašam prevode, ki spremenijo mu-zikaličnost verza. Kdaj ste odkrili lastno pesniško in literarno žilico? Pisala sem že pri dvajsetih letih, a nisem nadaljevala do leta 2000, ko sem bila prisiljena ostati dalj časa doma, ker sem imela majhna otroka. Zato sem se začela izražati s pisanjem. V določenem trenutku sem se odločila za velik korak naprej in sem predstavila svoje poezije založniku na knjižnem sejmu v Turinu, da bi izrazil svoje mnenje. Tako se je vse začelo. Z razliko od našega okolja, kjer te mora nekdo vedno opredeliti, so v drugih krajih upoštevali samo moje delo in me niso nikoli vprašali, kdo sem. Kakšen odnos imate do izmenične uporabe slovenščine in italijanščine? Več let sem pisala v italijanščini, ker sem našla sogovornike predvsem v italijanski družbi, zadnje čase pa sem se začela izražati v slovenščini. Ko mislim na svojo družino, se misli pojavljajo pretežno v slovenščini, z italijanščino pa sem morda skušala prekoračiti svoje meje. V predalu je že nov tekst in z njim načrt za udeležbo na novem tekmovanju. Je redna primerjava z drugimi postala nenadomestljiv del pesniškega ustvarjanja? Sprva nisem marala tekmovanj, ker nimam kompeti-tivnega značaja, potem pa sem v njih odkrila drugo dimenzijo, ki mi je zelo ustrezala. Ob teh priložnostih spoznaš namreč ogromno ljudi, s katerimi deliš isto ljubezen, seveda na različnih nivojih. Zanima me tudi konfrontacija oz. razumeti, kako delam v primerjavi z drugimi. Nazadnje mi človeški stik pomeni veliko več kot ocenjevanje žirije. tudi motivacijo večletnih pevk. Plesna skupina pa še vedno čaka na pomladek v upanju, da bo zanimanje do lastne kulturne dediščine lahko slonelo na trdnih temeljih: „Tudi letos je veliko mladih ljudi obleklo noše ob Kraški ohceti. Vse nove ljubitelje folklore vabimo, da bi se nam pridružili, saj bi s plesom in petjem lahko imeli skozi celo leto več priložnosti, da oblečejo nošo." agenda NE PREZRITE! SLOVENSKA DEŽELNA KNJIŽNA IZLOŽBA ČLANIC ZSKD: V petek, 25. septembra 2009 se bo na dvorišču KB Centra v Gorici odvijal knjižni sejem članic ZSKD ob evropskem dnevu jezikov. K sodelovanju vabimo vsa društva, ki so v zadnjih letih izdala knjige, publikacije, CD, DVD idr. Namen knjižnega sejma je promocija društev preko njihovih knjižnih izdaj in srečanje med njimi. V primeru slabega vremena odpade. NATIVITAS 2009 ZSKD sprejema do 30. septembra 2009 najave koncertov v okviru mednarodne božične revije Nativitas. Vsak zbor/društvo lahko prijavi koncert, kjer nastopa eden ali več zborov. Letošnja novost: zbor/društvo lahko prijavi tudi sveto mašo, pri kateri poje, če meni, da ima ta posebno umetniško vrednost. Ostale informacije in prijavnice nudi ZSKD. PONUDBA GLEDALIŠKE PREDSTAVE "KRČMARICA" v izvedbi tečajnikov gledališke šole Studio Art: ZSKD sprejema prijave društev, ki bi želela gostovati predstavo. Slednja traja približno 75 minut, vse potrebne rekvizite imajo igralci s seboj. ZSKD sprejema prijave in nudi informacije. DO 18. SEPTEMBRA 2009 bo v Palači Veneziano v Naborjetu na ogled fotografska razstava "Tre vallate tre culture/Tri doline tri kulture« v organizaciji KD Rozajanski dum. Slike ponazarjajo tri doline in sicer Rezijansko, Val Sarmento v Bazilikati in dolino Val-lata dellAmendola v Kalabriji. Razstavo si lahko ogledate od vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure, zaprto ob ponedeljkih. STROKOVNI TEČAJI ZA ODBORNIKE IN ČLANE DRUŠTEV V teku je vpisovanje na 12-urni izobraževalni tečaj z naslednjimi vsebinskimi sklopi: METOD OLIGIJA PRAVILNE KOMUNIKACIJE, DAVČNA ZAKONODAJA, VARNOST IN HI-GIJENA PRI DELU, INFORMATIKA-OBLIKOVANJE VABIL. Tečaji bodo potekali v Trstu, Gorici in Čedadu vsak ponedeljek od 28.9. dalje, od 19. do 21. ure. V primeru prenizkega števila prijav, tečaj odpade. Informacije in vpisovanje na uradih ZSKD. glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 13/III Vse novosti letošnjega šolskega leta Prvi koraki v svet glasbe Skrb za uvajanje najmlajših v svet glasbe je že več let, izrazito prisotna v učnih načrtih Glasbene matice. Pedagoški projekti so namenjeni spodbujanju zanimanja za glasbeni študij v družbenem in kulturnem okolju, ki ponuja otrokom vedno manj možnosti spoznavanja široke in raznolike razsežnosti glasbenega ustvarjanja. Soočanje z glasbo je lahko igrivo, zabavno, poučno, zanimivo, spodbudno, odvisno od starosti učenca, zato bodo tudi programi primerni predšolski in osnovnošolski fazi. Predšolski otroci, ki obiskujejo drugi in tretji letnik vrtca, bodo spoznali glasbo po didaktičnem programu, ki obsega glasbene igre, igranje na ritmična in melodična glasbila, poslušanje glasbe, petje, likovno dejavnost v povezavi z glasbenimi aktivnostmi in motorično gibanje ob glasbi. Tečaj bo potekal enkrat tedensko na Opčinah, v Dolini, v Špe-tru, v Gorici in v Doberdobu. Priprava na instrumentalni pouk Na osnovnošolski stopnji bo organizacija pouka doživela pravo revolucijo z uvedbo rednega tečaja glasbene teorije, ki bo predstavljal edinstveni poskus in bo bistveno vplival na formacijo mladih glasbenikov. Skupinski pouk bo potekal vzporedno z individualnimi lekcijami instrumenta in bo predstavljal komplementarno, obvezno dopolnilo od začetka kateregakoli študija. Redni programi predvidevajo začetek študija teorije in solfeggia pri desetih letih, kar pomeni, da bo Glasbena matica ponudila edinstveno možnost nujne uvedbe v prvine glasbene teorije na način, ki je najbolj primeren za osnovnošolsko stopnjo. Učni program predvideva razvijanje posluha v melodičnem in ritmičnem smislu, uvajanje v petje, motorično gibanje ob glasbi, spoznavanje glasbil in osnov glasbene teorije. Skupinske lekcije niso namenjene izključno učencem, ki že obiskujejo katerikoli, začetniški razred instrumentalnega pouka, a tudi vsem, ki niso še izbrali glavnega predmeta in bodo ravno tako lahko imeli svoj prvi stik z glasbo. Odprt značaj tečaja odraža željo šole, da bi s svojimi ponudbami širila glasbeno kulturo čim prej in čim širše, saj bodo otroci dobili vpogled v svet glasbe že od prvih korakov. Uvedba tečaja dopolnjuje prejšnji didaktični sistem in predstavlja konkretno pomoč pri rednem študiju in- strumenta. Tečaj bosta vodili Jana Drasič in Neda Sancin. Visoki tečaji solopetja Solopevski oddelek je v zadnjih letih dobil velik zagon z doprinosom prof. Eleonore Jankovič, ki je pristopila k pedagoškemu delu v obliki visokega tečaja oz. masterclassa. Od letošnjega šolskega leta se bo tečaj za solopevce z določenim predznanjem nadaljeval ob rednih lekcijah solopetja, ki jih vodita Eleonora Matjašič in Krisztina Nemeth. Adi Danev, ki je ob prestižnih angaž-majih kot vodja opernih zborov zaslovel tudi kot odličen mentor za solo-pevce, bo namreč posredoval svoje znanje ožjemu krogu učencev Glasbene matice in izven. Tradicija in inovacija v šolskem letu 2009/10 PREDMETI INDIVIDUALNI POUK Klavir, solopetje (redno in master-class), godala (violina, viola, violončelo), pihala (kljunasta in prečna flavta, klarinet, saksofon, fagot), trobila (trobenta, pozavna, rog), kitara, klasična in diatonična harmonika, orgle, harfa, tolkala, zabavna in jazz glasba V mesecu septembru so na voljo brezplačne poskusne lekcije vseh predmetov individualnega pouka razen klavirja in kitare. SKUPINSKI POUK Mešani mladinski zbor Trst-vodi Aleksandra Pertot Mešani zbor Jacobus Gallus-vodi Marko Sancin Sodelovanje z godbo Breg v Dolini Zborovodska šola Predšolska glasbena vzgoja SEDEŽI... Trst, Gorica, Špeter ...IN PODRUŽNICE (po abecednem redu) Bardo, Boljunec, Devin, Doberdob, Dolina, Jamlje, Križ, Lonjer, Na-brežina, Opčine, Prosek, Sovodnje, Ukve, Zabnice Zborovodska šola Glasbena matica je pred leti, uspešno izvedla zborovodski tečaj, ki bo od letošnjega šolskega leta, ponovno zaživel v drugačni obliki pod vodstvom priznanega strokovnjaka kot je prof. Adi Danev. Uvedba zborovodske šole je nastala iz povpraševanja in potreb teritorija, na katerem je zborovska dejavnost izredno razširjena. Glasbena matica odgovarja tako na splošno zanimanje za bolj osveščeno obravnavanje snovi, s katero se ukvarja tudi vedno večje število mladih. Celoletni tečaj bo potekal enkrat tedensko od oktobra meseca. Harmonika na Opčinah Na Opčinah, kjer harmonika že več let domuje s tekmovanjem Fisa...armo-nie, bodo mladi in bodoči harmonikarji celo leto vadili v prostorih Doma Brdina. Tu bo prof. Fulvijo Jurin-čič poučeval tako klasično kot diato-nično harmoniko. Redni pouk bo namenjen začetnikom (od drugega razreda osnovne šole dalje) kot tudi mladim, ki imajo že določeno predznanje. Vpisi in informacije pri tajništvu Glasbene matice v Trstu. Orgelska šola Glasbena matica ponuja široko paleto učnih predmetov na področju individualnih lekcij instrumenta; v ta sklop pa se do sedaj niso nikoli pojavile orgle. Zato bo od letošnjega šolskega leta stekel tudi tečaj za organiste, ki bo potekal na dveh nivojih in bo namenjen tako začetnikom kot učencem, ki imajo že določeno predznanje iz klavirskega izvajanja. Stoletnica Glasbene matice Do decembra bo šola Glasbene matice nadaljno praznovala svoj častitljiv jubilej. V naslednjih mesecih bodo profesorji in učenci obiskali šole v sklopu uspešne pobude, ki jo koordinira prof. Vesna Zuppin in je namenjena predstavitvi delovanja ustanove pri učencih šol vseh stopenj. Načeto sodelovanje s Pokrajino Trst bo imelo še dve septembrski postaji: v sklopu pobud za vrednotenje obnovljenega gledališča v parku bivše umobolnice pri sv.Ivanu bo 15. septembra zaživel koncert etno glasbe s skupinama Kraški ovčarji in Zuf de Zur. 26. septembra pa se bo niz Gledališča v gledališču končal v lepem okviru prestolne dvorane Miramarskega gradu z notami argentinskega tanga, ki jih bosta pričarala harmonikar Aleksander Ipavec in pianistka Paola Chia-budini. V prihodnjih mesecih bodo člani odbora za stoletnico postavili jubilejno razstavo o zgodovini ustanove, kateri bo sledila tudi predstavitev dokumentarnega filma na isto temo. Osrednja proslava pa bo na sporedu na začetku decembra meseca in bo simbolično zaupana glasbenemu potencialu šole, se pravi solistom, članom simfoničnega orkestra in zborov. Poletna delavnica v Doberdobu Tudi ko so učilnice še prazne zaradi zasluženega počitka učencev in profesorjev Glasbene matice, se najmlajši, bodoči glasbeniki že pripravljajo na začetek šolskega leta. Njim so namenjene najbolj zabavne lekcije, tiste poletnih delavnic. V Gorici so se otroci udeležili delavnice v Doberdobu, ki je potekala od 24. do 28. avgusta v dopoldanskih urah. Delavnico, ki jo šola prireja že tretje leto, je vodila Jana Drasič s pomočjo kolegic Neži Plesničar in Erike Zavadlav. Tema delavnice je bila priljubljena otroška pravljica Kajetana Koviča "Maček Muri', ki so jo sodelujoči otroci obravnavali v večstranski razsežnosti muzikla s petjem, branjem in uprizarjanjem besedil že ponaro-delih pesmic. Izvedbo je popestrila uporaba sinte-sajzerja in Orffovih glasbil. Otroci so ustvarjali na osnovi različnih ritmičnih vzorcev, s katerimi so lahko variirali isto pesmico v raznih stilih (country, rock, latinsko-ameriške različice), kar je predstavljalo novost oz. korak naprej v primerjavi s prejš- njimi izvedbami. Tradicionalna izbira obče znanega Mačka Murija je postala tako snov za modernejši pedagoški projekt, s katerim so otroci širili obzorja možnih preoblikovanj glasbenega gradiva in široke razsežnosti glasbenih izrazov. Program delavnice je obsegal tudi družabne trenutke, skupne igre in laboratorije likovne ustvarjalnosti. Zadnji dan so otroci z mentoricami pripravili prireditev za starše v prostorih kulturnega društva "Jezero". NAPOVEDNIK V torek, 15. septembra, ob 21.00 - gledališče v parku bivše umobolnice pri sv.Ivanu Prižgejo se luči-večer etno glasbe: Kraški ovčarji in Zuf de žur V soboto, 26. septembra, ob 20.30 prestolna dvorana Miramarskega gradu Gledališča v gledališču: Paola Chiabu-dini (klavir) in Aleksander Ipavec (harmonika) Urri glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it / PRIREDITVE GRADIŠČE - Na festivalu Omissis 9 slovenska koreografinja in plesalka Mala Kline Ples je utopični projekt Zaradi pomanjkljivega financiranja programskih vsebin na slovenski plesni sceni premajhen pretok evropske kulture in umetnosti GRADIŠČE - Nocoj se bo v Gradišču pri Gorici zaključil festival sodobnega spektakla Omissis 9, ki je posvečen telesu kot sredstvu umetniške reprezentacije. Postregel bo z dvema dogodkoma. Ob 21. in 22. uri bo v palači nekdanje zastavljalnice prikazanih 20 minut gledališkega spektakla »È bello vivere liberi!« avtorice Marte Cus-cunà, ki je prejemnik nagrade Scenario per Ustica 2009 (vstop samo z rezervacijo na tel. 347-3854061). Ob 21.30 in 22.30 pa bo v dvorani Bergamas še premiera predstave »Remember me« avtorskega kolektiva iz Bologne Si-neglossa. Posebna gostja letošnjega festivala je bila Mala Kline, slovenska koreografinja in plesalka, ki je prvič na italijanskih tleh prikazala svoj gledališko-plesni spektakel »Début - In memory of coming«. Privolila je v pogovor za Primorski dnevnik. Vaši umetniški začetki so na področju plesa in koreografije, mentorji pa so vam bili koreo-grafi Joseph Nadj, Vera Mantero in Meg Stuart, pa tudi režiserji Jerzy Grotowski, Thomas Richards in Jan Fabre. Kako je takšna eklektična izobrazba vplivala na vaše razumevanje plesa? Vselej me je zanimalo delo z različnimi umetniki, ker se je bilo tako najlažje iz prve roke seznaniti z njihovim specifičnim načinom dela, metodami in postopki, ki jih v svojem delu uporabljajo. Zanimalo me je razumeti njihove strategije uprizarjanja. Ni me zanimala estetika in okus, ampak kako se energija in vsebina, ki jo posredujejo per-formerji, realizira na odru. Sodelovanje z različnimi umetniki je vselej ponudilo več kot samo gledanje njihovih predstav in ali branje o njihovem delu. Konkretna izkušnja vselej pomeni, da se zgodi nek pretok, da morda intuitivno začutiš in razumeš način, kako posamezni umetnik misli skozi svojo umetnost, kako umetnikova misel kodira v njegovi umetnost - na kateri način, s katerimi formalnimi postopki in strategijami. Sodelovanje vedno pomeni, da vstopiš v ustvarjalni proces z nekom, da sam na sebi izkusiš, kako te posamezni umetnik performerja vodi, da iz nič nastane neko dejanje, predstava, umetnost. In nato, kako se materija počasi strukturira v formo neke končne predstave. Zame so taksne izkušnje edina možna šola, ker se gledališča ne moreš zares učiti v šoli, ampak od tistih, ki ustvarjajo gledališče, ki sami so gledališče. Potem napoči trenutek, ko sem sama prepuščena sebi in temu, da iznajdem sebe in svoje delo ter svoj način dela. To pomeni, da vsa takšna pretekla izkustva transmutirajo v neko novo snov, da lahko iznajdem strategije, s katerimi na odru realiziram svojo misel, občutje, videnje. Na kaj se ozirate v svetu sodobne glasbe? Sodobni ples je odprt horizont možnosti, ker ni kodiran z nobeno zgodovino (kot je na primer gledališče). Zame je sodobni ples odprto polje raziskovanja in eksperimentiranja s ključnimi problemi in paradoksi odra »Début - In memory of coming« v Gradišču ter načina, kako živimo in izkušamo gledališče vsak dan... Sodobni ples je zame nenehen utopični projekt, ki poskuša odpreti alternativen prostor, alternativno videnje, zaznavo sveta, neko perceptivno utopijo. Hkrati pa je to iskanje nepretenciozno in neideološko. Je samospraševanje, igrivo postavljanje pod vprašaj najbolj samoumevne zaznave in pojmovanja o sebi in svetu. Na Slovenskem doživlja sodobni ples ugoden ustvarjalni trenutek? Trenutno ima slovenska sodobno plesna scena veliko srečo. Ministrstvo ji izkazuje zelo veliko podporo, ker poskuša prestrukturirati programsko in projektno financiranje. Skupaj s plesno sceno poskuša najti rešitve za problem nezadostnih vadbenih prostorov ter odpreti nove »ve-nues«, kjer bodo sodobne plesne predstave lahko uprizarjane. Prav tako se sodobni ples poskuša institucionalizirati, da bi na formalni ravni in na ravni vidljivosti postal ekvivalent klasičnega baleta. Čas bo pokazal, kaj bo vse to prebudilo v umetnosti sami. Problem slovenske sce- ne pa je, da je zaradi pomanjkljivega financiranja programskih vsebin zelo majhen pretok evropske kulture in umetnosti, s katerima bi se publika in scena seznanili... Malo vidimo sodobnih predstav raznolikih formatov, malo je pogovorov, debat, predavanj, srečanj. Premalo je pretoka umetnikov in umetniških del. Plesalka ste in koreografinja, poleg tega pa se poglabljate še v filozofijo in književnost. Kako se vse to pretaka v vaše mišljenje, le-to pa še v gib in v vaše koreografije? Dobro vprašanje! Tako v filozofiji kot v plesu - gledališču se ukvarjam s ključnimi vprašanji, ki se dotikajo ontologije človeške eksistence kot npr. problem repre-zentacije, problem telesa, problem podobe, problem časa. Ko ustvarjam predstave, se sprašujem, kako prečijo moje telo in misel, kako oblikujejo mojo eksistenco... In skušam precizirati strategije, ki posredujejo moje izkustvo v umetnosti. Zadnja leta to počenjam s pomočjo različnih medijev - telesa, teksta, videa, filma, risanke, zvoka itd. In ustvarjam nekakšne kolaže tega, kar gre skozi moje telo in mojo glavo in je nekak odtis kulture, sveta, v katerem živim, name. V predstavi »Début - In memory of coming«, ki ste jo premierno prikazali v Gradišču, sanje in prepletanje različnih časovnih plasti spominjajo na filmskega režiserja Davida Lyncha. Je tako? Lynch je zelo inspirativen režiser. Njegovi filmi so zame zanimivi, ker jih ne morem razumeti. In vendar uspejo aktivirati moj miselni proces, moja občutja. So zelo stimulativni, čeprav so vselej uganka, vselej skrivnost. Tudi sam svojih filmov nikoli ne razlaga. Odpre samo polje, polje za gledalca, odpre možnost, da se v gledalcu sproži neki notranji proces. Kar me najbolj navdušuje pri njem, je njegovo nepoboljšljivo vztrajanje v prostoru svobode in igre. Na čem trenutno delate? Ustvarjam dve novi predstavi. Solo predstavo »THE END«, ki se ukvarja s problemom reprezentacije v sodobni kulturi in z vlogo umetnika v sodobni družbi. Pre-mierno bo uprizorjena konec septembra v Linzu, v Avstriji, v okviru Linza09, ki je kulturna prestolnica Evrope 2009, in nato v Zagrebu in Ljubljani v začetku oktobra. Skupaj z mednarodnim kolektivom umetnikov s področja sodobnega plesa OIsNotAcCompany pa kreiram skupinski projekt »Be Betwixt«, ki je prav tako produkcija Linz09 in je poskus iznajdbe nekega novega produkcijskega modela na področju sodobnega plesa. Hkrati je predstava o možnosti in nemožnosti takega kolektiva, utopija, nenehne sanje, ki pa jih kot umetnik ne moreš nehati sanjati. Kasneje se odpravljam na daljše bivanje v Ameriko, naslednje leto pa bom posvetila dokončanju podiplomskega študija. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Dvorana Giorgio Polacco V torek, 15. septembra ob 17.00 / Večer v čast Orazia Bobbia z videopro-jekcijo »L'Americano a San Giacomo«, ki je delo Tullia Kezicha. Vstop prost (do zasedenosti sedežev). _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 14. septembra ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. V torek, 15. septembra ob 20.00 / Bra-nislav Nušic: »Gospa Ministrica«. V petek, 18. septembra ob 20.00 / Ne-da Rusjan Bric: »Eda - zgodba bratov Rusjan«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V sredo, 16. septembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama V torek, 15. septembra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V sredo, 16. septembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA SAMATORCA Balinišče Danes, 13. septembra ob 21.00 / Večer niza Dnevi umetnosti Levante a Mez-zogiorno. Večer balkansko-klezmer glasbe in poezije. Nastopajo: Ornella Serafini - glas, Cristina Verita - violina in glas, Daniele Furlan - klarinet in Alfredo Lacosegliaz - tamburica. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 22. septembra ob 20.15 / Veliki brazilski zvezdnik na harmoniki Renato Borghetti, z njim nastopajo še: Pedro Figueirero - saksofon - flavta, Daniel Sa - kitara in Vitor Peixoto - klavir. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 28. septembra je na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. Odprto od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. REPEN Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. DOBERDOB Center Gradina: še danes, 13. septembra razstavlja slike in skulpture Anica Pahor pod naslovom Sožitje med materijo in barvami. Informacije na naslov e-pošte inforogos@gmail.com ali na tel. 333-4056800. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 20. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sre- dah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, Nedelja, 13. septembra 2009 cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). SOLKAN V prostorih krajevne skupnosti Solkan, je razstava modelov letal pok. Julija Srebrniča, ki spada v okvir prireditev ob 100-letnici prvega poleta z motornim letalom bratov Rusjan. Odprto vsak dan do 20. septembra, od ponedeljka do petka od 15.00 do 17.00 ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.00. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«. Cankarjev dom, velika sprejemna dvorana: od 15. do 25. septembra: Od za-brisa do prenove identitete, Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2009, brezplačen vstop. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. NASA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (12.9. 2009) Vodoravno: nikalnica, Poreč, Aristotel, Obama, pest, E. A., koledar, odiralka, Atri, lekar, Aras, Daka, E. N., his, A. C., Nanos, ot-ka, kolofon, T. T., Nain, L. R., srž, plašč, T. K., Aosta, ora, torero, Ri-hard, Tanaro, dekanat, aki, Anka, Krištof, Paz, tor, joint, Hanibal, rum, ananas, kuhinja, napera, Ra, Ant, Olivia, S. O., at; na sliki: Štefan Cok. GLASBA 22 + Nedelja, 13. septembra 2009 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Igrajmo se po starem - Bandirica 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.20 Nan.: La nuova famiglia Addams 7.00 Aktualno: Sabato & Domenica Estate 9.25 Aktualno: Easy Driver Speciale Estivi 9.50 Aktualno: A Sua immagine 10.10 Sv. maša, sledi Angelus 12.30 Aktualno: Linea verde Estate 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: VN v Italiji 16.30 Dnevnik L.I.S. 16.35 Nan.: Il maresciallo Rocca 18.15 Nan.: L'ispettore Derrick 19.00 Nan.: Il commissario Rex 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Variete: Supervarieta 21.10 Variete: Miss Italia 2009 0.30 Dnevnik V^ Rai Due 6.00 6.10 6.25 6.35 6.45 7.00 7.40 8.00 8.20 8.40 9.05 11.30 13.30 13.40 13.45 17.05 18.05 19.25 21.00 21.45 Aktualno: Cercando cercando Dok.: Viaggio nella natura danese Aktualno: Tg2 Eat Parade Aktualno: L'avvocato risponde estate Aktualno: Inconscio e magia Nan.: Girlfriends Nan.: Amore e patatine 9.00, 10.30, 13.00, 20.30 Dnevnik Nan.: Le cose che amo di te Nan.: The class - Amici per sempre Variete: Cartoon Flakes Film: Quindici anni e incinta (dram., ZDA, '97, r. S. Pilsbury, i. K. Dunst) Aktualno: Tg2 Motori Vremenska napoved Variete: Quelli che il calcio Šport: Stadio Sprint Šport: 90° Minuto, sledi Numero Uno Nan.: Primeval Nan.: N.C.I.S. Nan.: Harper's Island 23.20 Šport: La domenica sportiva, sledi Domenica sprint 1.00 Nočni dnevnik V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Aspettando e domenica papa 8.00 8.35 10.05 12.00 12.25 12.55 13.25 14.00 14.30 14.45 15.05 16.50 18.55 20.00 20.20 15.25 16.20 17.05 19.35 21.30 22.30 1.10 8.00 8.50 10.20 13.00 13.40 16.00 18.50 20.00 20.40 21.30 23.30 1.30 E' domenica papa Film: L'onorevole Angelina (kom., It., '47, i. A. Magnani) Nan.: La nuova Squadra Dnevnik in športne vesti 1.00 Aktualno: TeleCamere Salute Aktualno: Okkupati Aktualno: Passepartout 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tg 3 Saluteinforma Dnevnik L.I.S. Film: Chi si ferma e perduto (kom., It., '61, i. P. De Filippo) Film: L'affittacamere (kom., ZDA'62, r. R. Quine, i. J. Lemmon) Vremenska napoved Variete: Blob Aktualno: Pronto Elisir (v. M. Mirabella) Aktualno: Presadiretta Deželni dnevnik Variete: Glob, l'osceno del villaggio Rete 4 Dnevnik: Pregled tiska Nan.: Caro maestro 2 Nan.: Nonno Felice Dok.: Campania Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in prometne informacije Aktualno: Melaverde 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio Film: Tarzan il magnifico (pust., VB, '60, r. R. Day, i. G. Scott) Dnevnik - kratke in morske vesti Film: La stangata (kom., ZDA, '73, r. G.R.Hill, i. P. Newman, R. Redford) 23.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Il ritorno di Colombo Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto Šport: Controcampo Nočni dnevnik in pregled tiska i Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Film: Un matrimonio quasi perfet-to (kom., ZDA, '04, i. J. Lawrence) Film: Storia di noi due (kom., ZDA, '99, r. R. Reiner, i. B. Willis) Dnevnik, vremenska napoved in Okusi Nan.: Dalida (It./Fr., '04) Film: Miss Detective (akc., ZDA, '00, r. D. Petrie, i. S. Bullock) Kviz: Chi vuol essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Film: Negli occhi dell'assassino (triler, It., '09, r. E. Margheriti, i. A. Troise) Film: The Guilty - Il colpevole (tri-ler, ZDA, '00, r. A. Waller, i. B. Pullman) Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 7.00 Nan.: Phil dal futuro 7.50 Risanke 10.55 Nan.: Xena - Principessa guerriera 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 13.55 Film: Titti turista tuttofare (anim., ZDA '00, i. C. Visser) 15.25 Film: Hercules (pust., ZDA, '05, r. R. Young, i. S. Astin) 16.40 16.40, 20.00, 21.55, 0.05 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Film: The Mask - Da zero a mito (fant., ZDA, '94, r. C. Russel, i. J. Carrey) 21.00 Film: Harry Potter e l'ordine della Fenice (fant., ZDA, '07, i. D. Radc-liffe) 23.35 Film: V per vendetta (fant., ZDA, '05, r. J. McTeigue, i. N. Portman) ^ Tele 4 10.35 10.40 10.50 12.00 12.25 12.50 13.10 13.35 14.00 14.30 15.10 16.20 17.30 19.15 21.15 23.10 0.30 Musa TV Italia economia Koncert: Grado prega cantando Prenos sv. maše Aktualno: Aria di casa Aktualno: Rotocalco ADNKronos Variete: Village Aktualno: Antichi palazzi nel FVG Camper magazine Campagna amica Koncert: Bach in Vivaldi - Due mondi a confronto Dok.: Kitajska Risanke E domani e lunedi Film: Il ragazzo dal kimono d'oro 4 (akc., '92, r. L. Ludman, i. R. Williams, D.D. Field, C. Alan) Incontri al caffe de La Versiliana Film: La sposa era bellissima (dram., '86, r. P. Gabor, i. A. Molina, S. Sandrelli, M. Ghini) La 7 LA ^ 7.30 Film: Gli eroi del doppio gioco (kom., It., '62, r. C. Mastrocinque, i. M. Carotenuto) 10.10 Aktualno: La settimana 10.25 Film: Gli attendenti (kom., It, '61, r. G. Bianchi, i. G. Cervi) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.30 Nan.: New Tricks 14.00 Film: Il Caso Paradine (dram., ZDA'47, r. A. Hitchcock, i. G. Peck) 16.10 Film: L'allegro fantasma (kom., It., '41, i. Toto) 17.50 Film: Michele Strogoff (pust., It., '56, r. C. Gallone, i. C. Jurgens) 20.00 Dnevnik 20.30 Dok.: Speciale Anni Luce 21.30 Dok.: Missione natura (v. V. Venu-to) 23.40 Dok.: Vivo per miracolo 0.30 Nočni dnevnik - sledi Sport 7 Jr Slovenija 1 7.00 9.50 10.20 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.15 14.25 14.50 15.20 17.00 17.15 18.15 18.25 18.40 18.55 19.20 19.55 6.25 Variete: L'eta non conta 7.00 Film: Omicidio ('30, r. A. Hitchcock) 8.35 Dok.: Monte fiore conca 9.40 Šport: Super Sea 10.25 Salus TV 22.00 Večerni gost: Peter Xaviar Kelly 23.25 Film: Pauly Shore je mrtev 0.45 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 13.9.1991 (pon.) 1.15 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji (pon.) (t Slovenija 2 6.30 1.30 Zabavni infokanal 8.35 Skozi čas 8.45 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 13.9.1991 (pon.) 9.15 Med valovi (pon.) 9.45 Alpe - Donava - Jadran (pon.) 10.15 29. Srečanje tamburašev in man-dolistov Slovenije 11.25 Šport: SP v kajakih in kanujih na divjih vodah 14.10 Turbulenca (pon.) 15.05 Šport: SP v ritmični gimnastiki 16.35 Nogometni magazin FIFA (prenos) 17.10 21.30 Solun, finale svetovne atletike (prenos) 19.30 Izmir, EP v odbojki (M) (prenos) 20.00 Dok. serija: Sanjska potovanja 22.00 Nad.: Razsodnost in rahločutnost 22.55 Nad.: Deadwood (pon.) 23.45 Na utrip srca 0.05 Film: Ljubezen in smrt 22.50 9. Tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev 23.35 Film: Notranjosti Koper 13.45 14.00 14.10 14.40 16.10 17.10 18.00 19.00 19.20 21.40 22.45 23.45 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Glasb. odd.: In orbita Šport: Košarka, EP (posnetek) Glasb. odd.: Tribute to Jimi Hen-drix Srečanje z... Ljudje in zemlja 22.30, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik Šport: Atletika Dok. odd.: Mednarodna obzorja Odbojka: EP (M), finale, povzetek Glasb. odd.: Tartini festival Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Ris. Nan.: Živ Žav Šport Špas (pon.) Dok. nan.: Zgodbe iz divjine Prisluhnimo tišini Ozare (pon.) Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vremenska napoved in športne vesti Koncert iz naših krajev (pon.) Domači ansambli Prvi in drugi (pon.) Nad.: Skrivnostni zaklad Troje (pon.) 22.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved Koncert: Neisha s Simfoniki RTV SLO (posnetek) Bilo je... Žrebanje Lota Risanke Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti Zrcalo tedna Festival narečnih popevk 2009 Tv Primorka 9.00 23.00 Videostrani 16.00 Hrana in vino 17.00 Kasaške dirke (pon.) 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Videofronta (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Asova gibanica 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Spoznajmo jih 21.30 Pozdrav poletju RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Z naših prireditev; 17.00 Kratka poročila, sledi Draga 2009; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijski nasvet; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Radio je živ; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 16.15-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Ljubezensko življenje bo polno radosti in novih doživetij. V službi vas čaka nekoliko bolj naporno obdobje. Vaši odnosi do podrejenih in nadrejenih se bodo spremenili. m^l BIK 21.4.-20.5.: V prihodnjem tednu se vam obeta krajše potovanje ali izlet, na katerem boste doživeli veliko lepega. Po dolgem času se boste lahko malo bolj posvetili partnerju in otrokom. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: S financami boste morali ravnati previdno, saj vas lahko že manjša lahkomiselnost veliko stane. S prijatelji ali družino bi radi odšli na kakšen izlet, vendar raje več časa posvetite domu. RAK 22.6.-22.7.: Pazite, da ne «« boste užalili partnerja, saj boste v besedah na trenutke preveč neposredni. Denar: znali boste izkoristiti neko priložnost in tako priti do dodatnega denarja. LEV 23.7.-23.8.: Denarno si (^^r boste nekoliko opomogli, saj vas čaka nepričakovan dohodek. Učenje novih veščin in znanj vam bo šlo dobro od rok, a vam bo vzelo veliko časa. Posvetite več časa partnerju. DEVICA 24.8.-22.9.: Prihodnji ^^ teden vam bo šlo delo dobro od rok. Izkoristite ugodne vplive zvezd pri sklepanju novih poslov. V družbi boste komunikativni in boste brez težav navezovali nove stike. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V lju-^ ^ bezni boste razumevajoči do svojega partnerja. Do drugih članov v družini boste radodarni. V službi boste morda do svojih podrejenih nekoliko gospodovalni. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V družini boste hoteli imeti več avtoritete. Prepričani boste, da veste, kaj je prav in kaj ne. Tudi med prijatelji boste hoteli imeti glavno besedo, vendar pazite, da vam ne zamerijo. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Po nepotrebnem se obremenjujte s stvarmi, na katere nimate nobenega vpliva. Sprostite se in prepustite toku. Ker boste zelo aktivni, vam bo uspelo veliko narediti. Spremembe na delu. KOZOROG 22.12.-20.1.: Zaželeli si boste, da bi imeli več miru in prostega časa. Iz službe boste domov prišli utrujeni, zato se boste nehote znašali nad svojimi bližnjimi. Vzemite si nekaj časa za sprostitev. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Čeprav vam dela v službi ne manjka, boste domov prihajali bolj spočiti kot doslej. Imeli boste še dovolj energije za vse vragolije, ki vam bodo padle v glavo v prostem času. RIBI 20.2.-20.3.: Končno si boste lahko vzeli nekaj časa zase. Če imate možnost za dopust, se odpravite na potovanje. Veselilo vas bo spoznavanje drugih kultur in običajev. Denar: dobro! / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 13. septembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: Neisha in Vlado Kreslin - Kakor zvezda na nebu 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 17.00, 20.00, 23.30 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Miss Italia 2009 Rai Due 6.25 6.55 7.00 10.40 11.25 13.00 14.00 15.30 16.00 17.00 17.45 18.05 19.35 20.30 21.05 23.25 23.40 19.00 Talent show: X Factor Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Tg2 Estate in rubrike Nan.: Orgoglio (It., '05, i. E.S. Ricci) Dnevnik in rubrike Nan.: Numb3rs Nan.: Las Vegas Nan.: Alias Nan.: 90210 Nan.: Due uomini e mezzo Dnevnik - kratke vesti, prometne informacije in športne vesti Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 Dnevnik Film: Harry Potter e il prigioniero di Azkaban (fant., ZDA '04, r. A. Cuaron, i. D. Radcliffe) Nočni dnevnik Aktualno: La storia siamo noi Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: La storia siamo noi 9.05 Film: Donne...dadi...denaro (glasb., ZDA, '56, i. D. Dailey) 11.00 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Nan.: Pengo 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 18.25 Vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Le storie di Agrodolce - Aspettando la nuova serie 20.35 Nad.: Un posto al sole, Valentina Pace 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.55 Dok. odd.: Correva l'anno Rete 4 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nan: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.10 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Soldato Giulia agli ordini (kom., ZDA, '80, i. G. Hawn) 17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Vi presento Joe Black (dram., ZDA, '98, r. M. Brest, i. A. Hopkins) 0.25 Film: Occhi nelle tenebre (triler, ZDA, i. M. Stowe) 0.40 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 17.55 Aktualno: Claudio Martelli: Il libro della Repubblica 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: La clinica tra i monti - Il ri-torno del dott. Daniel (kom., Avstrija, '06, r. U. Witte, i. E. Sander) 16.30 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Film: Doc West - La sfida (western, It., '08, r. G. Base, i. T. Hill) 23.30 Film: Tornado - Devil Winds (akc., ZDA, '03, r. G. Shilton, i. J. Lando) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.30 13.40, 17.25, 19.25 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: iCarly 19.50 Nan.: Cosi fan tutte 20.30 Kviz: Il colore dei soldi (v. E. Papi) 21.10 Film: Hostage (triler, ZDA, '04, r. F. Emilio, i. B. Willis) 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.10 Nan.: Romazo criminale - La serie (It., '07) 1.35 Aktualno: Poker1mania ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled Tiska 8.50 Koncert: Sinfonična glasba, J. Brahms 10.25 Variete: Novecento contro luce 11.25 Camper Magazine 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Village 12.35 Šport: Tractor Pulling 12.50 Aktualno: Aria di casa 13.10 Aktualno: Appuntamenti con i Big... 13.50 Aktualno: ...Animali amici miei 14.30 Dokumentarec o naravi 15.40 Dok.: Val Gardena 17.00 Risanke 19.00 Šport: Nogomet, Triestina 20.00 Šport: Nogomet, Udinese 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Triestina - Salernitana 22.45 Aktualno: Antichi palazzi 23.40 Film: Legami di sangue (dram., '89, r. P. Masterson, i. G. Giannini) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.20 23.55 0.45 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Super rapina a Milano (pust., It., '64, i. C. Mori) Nan.: Star Trek Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Murder Call Dnevnik Šport: Aspettando V-ictory Film: La ragazza con la pistola (kom., It., '68, r. M. Monicelli) Dok.: La valigia dei sogni Dok.: Cold Squad Nočni dnevnik (T Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 9.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Smrkci 9.30 Ris. nan.: Animalija (pon.) 9.55 18.40 Risanke 10.15 Iz popotne torbe (pon.) 10.30 Šport Špas (pon.) 11.00 Dok. portret: Ivan Oman 11.55 Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Izjemne živali 13.40 Druga godba 2008: koncert skupine Orchestra Baobab (pon.) 14.25 Bilo je... Duga godba 1988 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Lutk. nan.: Trnovo robidje 16.15 Lutk. nan.: Bisergora 16.30 Nan.: Hiša eksperimentov 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Polemika 20.55 Nan.: Totalna razprodaja (zadnja epizoda) 21.25 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Pisave 23.25 Glasbeni večer: Festival Ljubljana 2009 0.40 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 14.9.1991 (pon.) 1.05 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.30 9.00, 0.45 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.00 Sobotno popoldne (pon.) 13.30 Kaj govoriš? = So vakeres? (pon.) 14.00 Slovenski utrinki 14.30 29. srečanje tamburašev in man- dolinistov Slovenije 15.05 Posebna ponudba 15.25 Iz arhiva Tvs: Tv dnevnik 14.09.1991 15.45 Osmi dan (pon.) 16.15 Ars 360 (pon.) 16.30 Alpe - Donava - Jadran 16.55 Prvi in drugi (pon.) 17.20 To bo moj poklic 17.55 Derren Brown: Miselni triki 20.00 23.50 Dok. odd.: National Geographic 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga (pon.) 22.20 Film: Uspavana sreča Koper 13.45 14.00 14.20 14.50 15.30 16.20 17.05 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 21.35 22.30 23.25 23.55 8.00 9.00 9.05 10.05 10.35 18.00 18.30 19.45 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti Biker explorer Tartini Festival Dok. oddaja: Mednarodna obzorja Vesolje je ... Srečanja v skupnosti Italijanov 22.50 Športna mreža 23.20 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Fanzine Potopisi Artevisione Pogovorimo se o... Primorska kronika Minute za ...Eurofest Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) i Tv Primorka 0.30 Videostrani 10.00 Novice 21.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Kultura: Produkcijska hiša Graška gora poje in igra, 1. del Premor 23.00 Dnevnik Tv Primorka, šport in vremenska napoved Športni ponedeljek Mozaik Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Iz filmske zakladnice; 12.15 T'rko ljudi, t'rko čudi; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Odprta knjiga; 18.00 Mladi izvajalci; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Vtisi s poletnih prireditev; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Radio je živ; 20.00 Državna proslava v Tolminu; 22.30 Večer brez kavča. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 4 Nedelja, 13. septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Vnaprej igrani tekmi A-lige Juventus s polnim izkupičkom tudi iz Rima Po dolgem času je v polno zadel Trezeguet - Milan v Livornu le neodločeno LIVORNO/RIM - Milan se je tudi iz Livorna vrnil praznih rok. »Črno-rdeči« so pravzaprav odnesli domov le točko, čeprav so načrtovali zmago, tako da bi se približali vodilnim na lestvici. Leonardovi fantje niso igrali dobro. Edino resno priložnost za gol je imel Pirlo, njegov prosti strel pa se je odbil od prečke. Huntelaar ni zadovoljil, saj ga je v drugem delu zamenjal »zimzeleni« Inzaghi. Zanimivi sta bili izjavi po tekmi. Leonardo je dejal, da je optimist in da bi Milan lahko tudi zmagal, predsednik Livor-na Aldo Spinelli pa je odvrnil: »Milan je imel sinoči v vratih najboljšega vratarja na svetu!« Oba sta pretiravala, zagotovo pa je Storari v Milanovih vratih zelo zaslužen za osvojitev točke. S tretjo zaporedno zmago pa se je iz Rima vrnil Juventus, ki igra čedalje bolj prepričljivo. »Črno-beli« so obakrat zadeli v drugem polčasu. Natančna sta bila Trezeguet in Caceres, ki je opravil krstni nastop v »črno-belem« dresu. V Juventusovem taboru so po drugi strani precej zaskrbljeni, saj se je poškodoval fantazist Diego, ki najbrž ne bo igral na torkovi tekmi lige prvakov proti Bordeauxu. Lazio - Juventus 0:2 (0:0) STRELCA: Caceras v 72. in Trezeguet v 94. min. LAZIO (4-3-1-2): Muslera, Lichtsteiner, Diakhite, Siviglia, Kolarov, Dabo (Eliseu), Baronio, Mauri, Matuzalem, Cruz, Foggia (S. Inzaghi). Trener: Ballardini. JUVENTUS (4-3-1-2): Buffon, Caceras, Legrottaglie, Chiellini, Grosso (Molinaro), Camoranesi (Tiago), Felipe Melo, Marc-hisio, Diego (Iaquinta), Amauri, Trezeguet. Livorno - Milan 0:0 LIVORNO (4-4-2): De Lucia; Rai-mondi, Perticone, Miglionico, Vitale; Pul- Francoz David Trezeguet se je po dolgem času veselil gola v Juventusovem dresu. Lani je zadel le enkrat ansa zetti, Mozart (A.Filippini), Candreva, Moro (Bergvold); Tavano (Marchini), Lucarelli. Trener: Russo-Ruotolo. MILAN (4-3-1-2): Storari; Oddo, Nesta, Thiago Silva, Jankulovski; Flamini (Abate), Ambrosini, Seedorf; Ronaldinho (Pirlo); Pato, Huntelaar (Inzaghi). Trener: Leonardo. VRSTNI RED: Juventus 9, Lazio, Sampdoria, Genoa 6, Inter, Parma, Fio-rentina, Milan 4, Napoli, Siena, Palermo 3, Bari, Bologna, Livorno 2, Udinese, Cagliari 1, Catania, Chievo, Atalanta, Roma 0. DANES (15.00): Atalanta - Sampdoria, Bologna - Chievo, Fiorentina - Cagliari, Inter - Parma, Palermo - Bari, Siena - Roma, Udinese - Catania, 20.45 Genoa - Napoli. PORAZ GORICE - Izidi 8. kroga 1. SNL: Nafta - Hit Gorica 2:1, Olimpija - CM Celje 4:2. ROKOMET - Moški: Cimos Koper -Ormož 31:25, Prevent Celje PL 23:37, Merkur - Gorenje 33:33; ženske: Izola - Olim-pija 22:42. NOGOMET Bilardo ■ • v v* a • za zdaj sati Maradono BUENOS AIRES - Reprezentančni vodja argentinske nogometne reprezentance Carlos Bilardo je po zadnjih klavrnih predstavah v južnoameriških kvalifikacijah za SP leta 2010 zavrnil namigovanja domačih medijev o zamenjavi selektorja Diega Ma-radone, njihovo poročanje je pospremil z naslednjimi besedami: »Maradono lahko zamenjata le Jezus Kristus ali Devica Marija«. »Diego Maradona si navkljub štirim porazom v zadnjih šestih tekmah zasluži mesto selektorja. V teh težkih trenutkih mora dokazati, da je pokončen mož,« je med drugim dejal Bi-lardo. Argentina je trenutno v južnoameriških kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Južnoafriški republiki na petem mestu in nima zagotovljene neposredne uvrstitve. Na zaključni turnir se neposredno uvrstijo štiri izbrane vrste, petouvrščeno pa čakajo dodatne kvalifikacije. Argentina, ki se nazadnje na svetovno prvenstvo ni uvrstila leta 1970, se bo prihodnji mesec pomerila s Perujem in Urugvajem. FORMULA 1 Hamilton najhitrejši, Fisichella 14. MONZA - Svetovni prvak Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes) bo začel s prvega startnega mesta današnjo dirko formule 1 za veliko nagrado Italije v Monzi. S prve vrste bo začel tudi Nemec Adrian Sutil (Force India), ki je dosegel drugi čas kvalifikacij. Tretji čas je dosegel Ferrarijev Finec Kimi Raikko-nen (Ferrari) in Hamiltonov mo-štveni kolega Heikki Kovalainen. Odličen peti je bil s Force India debitant Italijan Vitantonio Liuzzi. V tretji vrsti bosta najhujša tekmeca za naslov prvaka v tej sezoni in člana ekipe Brawn GP; Britanec Jenson Button, vodilni v točkovanju za SP, je dosegel šesti čas, petega pa Brazilec Rubens Barrichello, medtem ko bosta dirkača Red Bulla Vettel in Webber začela v 5. vrsti. Giancarlo Fisichella, ki je na jutranjem prostem strelu poškodoval dirkalnik, je dosegel 14. čas, za danes pa obljublja še dodatni napredek. Vuelta: etapa Francozu SIERRA NEVADA - Zmagovalec 13. etape Vuelte je Francoz David Moncoutie, ki je v cilj na Sier-ri Nevada prikolesaril z veliko prednostjo. Španec Ezequiel Mosquera je bil drugi z zaostankom 52 sekund, vodilni v skupnem seštevku in njegov rojak Alejandro Valverde pa tretji z več kot minuto zaostanka. Val-verde tudi po etapi nosi zlato majico vodilnega. Valentino in Cammarelle svetovna prvaka Na svetovnem amaterskem prvenstvu v boksu v Assagu pri Milanu sta »azzurra« Domenico Valentino (v kategoriji do 60 kg) in Roberto Cammarelle (nad 91 kg) osvojila zlato medaljo. Prvi je premagal Portoričana Pedraza, drugi pa Ukrajinca Kapitonenka. NOGOMET - V B-ligi druga zaporedna zmaga tržaškega moštva Odločilni sta bili enajstmetrovki Agazzi (480 minut nepremaganosti) ubranil strel z bele točke, Godeas zadel - Slabo v prvem polčasu - V torek bi se po zaostali tekmi lahko povzpeli na vrh Godeas (obkrožen s soigralci) je pridobil 11-metrovko in dosegel drugi gol Triestina - Salernitana 2:0 (0:0) STRELCA: Della Rocca 11m v 2.dp, Godeas v 34.dp. TRIESTINA (4-4-1-1): Agazzi 7; Nef 5,5 (1.dp Della Rocca 6,5), Brosco 6,5, Sa-bato 6, Crovetto 5; Tabbiani 5,5, Gissi 5,5, Princivalli 6 (40.dp Cossu), Testini 5,5; Še-divec 5 (21.dp Volpe 6), Godeas 6,5. Trener: Gotti. SALERNITANA (4-4-2): Polito; Ky-riazis, Fusco, Galasso, Machado (21.dp Pe- B-liga IZIDI 4. KROGA Cittadella - Grosseto 1:1, Crotone - Cesena 0:0, Frosinone - Padova 2:2, Gallipoli - Sassuolo 1:1, Mantova - Reggina 2:2, Piacenza - Brescia 1:3, Torino -Albinoleffe 2:1, Triestina - Salernitana 2:0, Vicenza - Ascoli 2:2, Modena - Lecce 0:0. Frosinone 4 3 1 0 8:4 10 Brescia 4 3 1 0 5:1 10 Torino 4 3 0 1 8:2 9 Ascoli 4 2 2 0 7:5 8 Triestina 3 2 1 0 3:0 7 Cesena 4 2 1 1 3:1 7 Ancona 3 2 0 1 5:4 6 Empoli 3 2 0 1 5:4 6 Sassuolo 3 1 2 0 4:2 5 Padova 3 1 2 0 4:3 5 Reggina 3 1 2 0 4:3 5 Lecce 4 1 1 2 6:6 4 Cittadella 4 1 1 2 3:4 4 Modena 4 1 1 2 3:4 4 Vicenza 3 0 3 0 5:5 3 Gallipoli 4 0 3 1 4:6 3 Piacenza 3 1 0 2 4:7 3 Mantova 4 0 2 2 3:5 2 Grosseto 4 0 2 2 3:7 2 Crotone 4 0 2 2 1:5 2 AlbinoLeffe 4 0 1 3 5:9 1 Salernitana 4 0 0 4 2:8 0 PRIHODNJI KROG (19.9.) Cesena - Triestina pe); Carcuro (44.dp Tricarico), Soligo, Pe-strin, Soddimo (34.dp Ferraro); Cozza, Ca-puto. Trener: Brini. SODNIK: Giannoccaro iz Lecceja 6; OPOMINI: Crovetto, Fusco, Gissi, Galasso, Cozza, Pestrin, Soddimo, Pepe, Volpe; GLEDALCEV: 6.500. Triestina nadaljuje z nerepričljivimi, a uspešnimi nastopi. Tokrat so bile odločilne 11-metrovke. Medtem ko je Capu-to v prvem polčasu najstrožjo kazen slabo izvedel, je bil Della Rocca z bele točke brezhiben. Kot proti Grossetu tudi tokrat Got-tijevi varovanci niso blesteli, a so naposled vknjižili tri točke. Znova pa je moral trener v drugem polčasu z menjavami popraviti napačne začetne izbire. Gotti je namreč presenetil z začetno postavo: Della Rocca je sedel na klopi za rezerve, Godeasu pa je v napadu pomagal Šedivec. Tako se je sprostilo mesto v vezni vrsti, ki ga je zapolnil Tabbiani. Skratka nekoliko bolj obrambna postavitev z le enim pravim napadalcem. V prvem polčasu je Triestina imela kar nekaj težav priti nasprotniku do živega, saj so Brinijevi varovanci na sredini igrišča dihali za ovratnik Princivalliju in Gissiju, ki nista imela časa za razmislek, tako da so bile podaje nenatančne. Učinkovitejša je bila Salernitana, ki je že v 4.mi-nuti z Galassom poskušala zadeti v polno, a branilec gostov je previsoko ciljal. Še nevarnejši je bil izkušeni Cozza, ki je po kotu žogo preusmeril z glavo proti vratom in okvir zgrešil za las. Triestina je bila prvič nevarna v 13.minuti, ko je poskušal Prin- civalli po podaji Godeasa. A šlo je za neizdelano in osamljeno akcijo, drugače napadalna dvojica ni imela razpoložljivih žog. Tržačani so imeli kar nekaj težav celo prekoračiti sredinsko črto, zasilna rešitev so bile dolge podaje, ki so bile lahek plen branilcev Salernitane. Gotti je tako že med prvim polčasom poslal Della Rocco in Stankoviča na ogrevanje. Popravki so bili namreč nujni, dvomljiv pa je bil sam učinek postavitve s štirimi veznimi igralci v liniji. Vse skupaj je bilo preveč predvidljivo in polčas se je končal brez golov le po zaslugi izvrstnega Agazzija. Res da je vratar Triestine v 30. minuti z zgrešenim degaži-ranjem skoraj omogočil Soligu, da bi zadel, a devet minut prej je poskrbel za izvrstni poseg. V 18. minuti je sodnik dosodil 11-metrovko v korist Salernitane, potem ko je Crovetto v kazenskem prostoru povlekel za dres Caputa. Agazzi je med tem namreč že posegel in se pri tem poškodoval. Približno tri minute so ga zdravniki usposabljali, da je lahko tekmo le nadaljeval. Morda je tak premor negativno učinkoval na Caputa, ki je najstrožjo kazen bolj slabo izvedel in omogočil Agazziju, da je strel odbil; na odbiti žogi pa je Soligo zadel zunanji del vra-tnice, a Agazzi je že bil na preži in bi najbrž ubranil tudi na strel. Pred koncem polčasa je Cozza imel še eno 100% priložnost, a Agazzi je znova lepo posegel. V drugem delu srečanja je Della Roc-ca takoj prevzel Nefovo mesto, po niti minuti igre pa si je Godeas priigral 11-me-trovko s tem, da je prisilil na prekršek Ky-riazisa. Nepričakovano je na belo točko žogo postavil Della Rocca, ki pa je bil z 11 metrov res hladnokrven. Za kar je Triestina pokazala v prvem polčasu je bilo vodstvo povsem nezasluženo, a Salernitana si je sama skopala jamo s tem, da ni izkoristila niti ene od številnih priložnosti, ki jih je ustvarila. Doseženi gol je prebudil Tržačane, medtem ko so gostje popustili, kot da bi verjeli,da je usoda proti njim. Tako bi lahko Della Rocca v 63. minuti podvojil, ko je s krasnim volejem preusmeril Testinijevo podajo proti Politovim vratom (št. 1 gostov je uspešno posredovala). Polito pa je bil popolnoma brez moči v 79.minuti, ko je Go-deas s prostega strela drugič zatresel njegovo mrežo. Triestina bi se lahko v torek z zmago v Modeni proti Sassuolu povzpela na prvo mesto na lestvici. Top: Agazzi je rešil svoje pred potopom v prvem polčasu, ko je ubranil Ca-putovo 11-metrovko in poskrbel še za nekaj brezhibnih posegov. Tekmo je znova končal brez dobljenega gola. Nepremagan je že 480 minut. Flop: Bolje pozabiti na prvi polčas, ko je bila Triestina brez idej. V težavah je bilo kar nekaj igralcev, še najbolj pa Šedivec v napadu in Crovetto v obrambi. Branilec iz Čileja se mora zahvaliti le Agazziju, saj je naredil res veliko neumnost, ko je v kazenskem prostoru zrušil Caputa. Iztok Furlanič / ŠPORT Nedelja, 13. septembra 2009 25 ñ EurüBaskel KOŠARKA - Slovenija na EP deklasirala Litvo Zmaga za anale in pot v četrtfinale »Zdovčeva obramba«in napad za učbenike - Jutri ob 18.15 proti Poljski Slovenija - Litva 81:58 (28:18, 43:26, 62:39) SLOVENIJA: Slokar 11 (2:3), Lako-vič 24 (4:5), Udrih 2, Nachbar 11, Dragic 2, D. Lorbek 5 (2:2), Golemac 9 (2:2), E. Lor-bek 17. LITVA: Kalnietis 15 (2:2), Maciulis 11 (2:2), D. Lavrinovič 6, Jomantas 1 (1:2), IKei-za 6 (1:1), K. Lavrinovič 7 (4:4), Jasaitis 4, Petravičius 4, Javtokas 4 (0:2). Prosti meti: Slovenija 10:12, Litva 10:13. Met za dve točki: Slovenija 16:33, Litva 15:36. Met za tri točke: Slovenija 13:27 (Lakovič 6, Nachbar 3, D. Lorbek, Slokar, Golemac, E. Lorbek), Litva 6:22 (Maciulis 3, Kalnietis, Kleiza, K. Lavrinovič). Skoki: Slovenija 33 (28 + 5), Litva 35 (26 + 9). LODŽ - Slovenska košarkarska reprezentanca je v prvi tekmi drugega dela evropskega prvenstva deklasirala Litvo. Z zmago so Slovenci naredili velikanski korak k uvrstitvi v četrtfinale, bolj kot dve točki pa lahko slovenske ljubitelje športa z optimizmom navdaja prikazana igra. Tako prepričljive zmage proti enemu od papirnatih favoritov prvenstva Slovenija ni dosegla na nobenem od devetih evropskih prvenstev, na katerih je sodelovala od leta 1993 dalje. Slednje je hkrati tudi leto, ko je Slovenija zabeležila edino zmago na sedmih uradnih tekmah z Litvo. Bile so to kvalifikacije za evropsko prvenstvo 1995. Od tedaj dalje je bila Litva vedno boljša - na evropskih prvenstvih štirikrat, nazadnje pred tremi tedni na prijateljski tekmi v Sevilli. Dve zmagi, kolikor jih ima Slovenija v tem trenutku, sta na prejšnjem evropskem prvenstvu v Madridu zadostovali za uvrstitev v četrtfinale. A glede na to, da sta pred njimi še dve tekmi je bolj ali manj že jasno, da se od četrtka do nedelje prihodnji teden obeta nova invazija slovenskih navijačev v Katovice. Slovenija je v prvem polčasu prikazala tako vrhunsko košarko, predvsem obrambni del, da so Litvanci že ob polčasu izgubili voljo do igre. Ob podpori več kot 2500 svojih navijačev na tribunah dvorane Arena v Lodžu, ki so bili ob spremljavi bobnov še bolj glasni kot slovenski pred dnevi v Varšavi, so evropski prvaki iz leta 2003 in branilci brona iz zadnjega eurobasketa v Španiji uživali v svoji igro točno pet minut. V tem času so bili enakovreden tekmec Sloveniji in bili celo v vodstvu s 13:12. Nato pa so slovenski igralci zaigrali «zdovčevo obrambo», segment košarke, ki je v igralskih letih krasil njihovega stra- Turki presenetili tudi Špance ansa tega, in dobesedno povozili tekmeca. Z delnim izidom 16:5 v naslednjih petih minutah je Slovenija dobila prvo četrtino z 28:18. A to je bil šele začetek popolnega uničenja nasprotnika. Ob briljantni obrambi in sijajnem Jaki Lakoviču, ki je v prvem polčasu dosegel 16 točk (trojke 4:5), je igra v napadu stekla tudi ostalim reprezentantom, tako da je bilo pravi užitek gledati predstavo Slovenije. Obramba za najvišja mesta v Evropi in hkrati napad za učbenike (trojke do 14. minute 6:7) je Slovenijo najprej pripeljal do 36:22, po četrti trojki Lakoviča pa je Slovenija dobila prvi del igre s 43:26. Glede na to, da so v zadnjih petnajstih minutah prvega polčasa zmogli vsega trinajst točk, je Litovcem verjetno v slačil-nici postalo jasno, da proti tako razpoloženi zasedbi nimajo kaj iskati. Meja 20 točk razlike je padla že v prvem napadu drugega polčasa, ko je trojko zadel Lakovič (46:26), vendar se je Slovenija usmilila Litvo in z rutinsko igro dobili tretji del igre (62:39), v zadnjem delu pa so Slovenci razliko mirno zadržali na + 20. Izidi 2. faze Skupina F SINOČI: Španija - Turčija 60:63 (22:20, 34:26, 48:49), Srbija - Poljska 77:72 (23:22, 43:36, 62:53), Slovenija - Litva 81:58 (28:18, 43:26, 62:39). VRSTNI RED: Turčija 6, Slovenija in Srbija 4, Španija in Poljska 2, Litva 0. JUTRI: 15.45 Španija - Litva, 18.15 Slovenija -Poljska (Tv Slovenija 2), 21.00 Srbija - Turčija. SREDA, 16.9: 15.45 Litva - Srbija, 18.15 Poljska - Španija, 21.00 Turčija - Slovenija Skupina E DANES:15.45 Makedonija - Nemčija, 18.15 Grčija - Rusija, 21.00 Hrvaška - Francija (TV Slovenija 2). VRSTNI RED: Grčija in Francija 6, Nemčija, Hrvaška in Rusija 2, Makedonija 0. V TOREK: 15.45 Rusija - Makedonija, 1815 Francija - Grčija, 21.00 Nemčija - Hrvaška. V četrtfinale se uvrstijo štiri najboljše ekipe iz vsake skupine VTISI IZ VARŠAVE Slovenci »rešili« EP v prestolnici Prejeli smo in rade volje objavljamo Prvi del košarkarskega evropskega prvenstva na Poljskem je za nami. Slovenski navijači, ki so dobesedno zasedli poljsko prestolnico postopoma, odhajajo. Nekateri v Lodž, glavnina pa domov. Varšava je bila torej v teh prvih septembrskih dneh »Slovenija v malem«, saj so našteli skoraj 2.500 slovenskih navijačev. Vzdušje je bilo enkratno; doživetje za občasne očividce - katerim pripada podpisani - pa svojevrstno. Po evropskem prvenstvu v nogometu leta2000 na Nizozemskem in v Belgiji ter evropskem prvenstvu v košarki 2005 v Beogradu je to bila tretja največja »selitev« slovenskih navijačev. Glavnina le-teh se je zbirala v pivnici Browarmia, pred durmi starega dela Varšave. Tam je dobesedno kraljevala slovenska pesem in beseda in to še posebej po zmagah slovenskih košarkarjev. V množici »zelenih slovenskih navijačev« je izstopal »legenda slovenske košarke« Ivo Daneu, ki je bil ob svojem prihodu deležen številnih, pravih, a tudi zasluženih ovacij. Vsekakor gre poudariti, da so se slovenski navijači tokrat izkazali s kulturnim vedenjem (razen seveda nečastnih izjem), kar je še posebej pozitivno odjeknilo v poljski prestolnici. Ob vsem tem pa lahko brez pretiravanj sklepamo, da je Slovenija v Varšavi dobesedno igrala »na domačih tleh«, saj je bilo vzdušje v dvorani Torwar kot v ljubljanskem Tivoliju. V potrditev slednjega naj povem, da je tekme ostalih reprezentanc, tako Španije, Srbije in Velike Britanije, spremljalo bore malo gledalcev. In pri slednjih so bili tudi Slovenci glavnina navijačev na tribunah. Zadnjo tekmo turnirja, na primer, med Veliko Britanijo in Srbijo, ki je potekala vzporedno z nogometno tekmo Slovenija - Poljska, se je v dvorani s preko 4.000 sedeži zbralo pičlih 1000 gledalcev (z vsemi gosti, odgovornimi in ostanki slovenskih navijačev vred). Ta podatek dokazuje, da Varšava ni živela z evropskim prvenstvom. V mestu ni bilo nobenega plakata, nobenega traspa-renta; le v športnem centru Torwar je bilo primerno poskrbljeno za tovrstni športni dogodek. Očitno košarka v Varšavi ni zakoreninjena športna panoga oziroma je v tistem okolju brez prave tradicije. Varšava se mora torej dobesedno zahvaliti predvsem Slovencem, da so tekme predtekmovalne C skupine v prestolnici uspele in da je bilo vzdušje »na evropskem nivoju«. Srbskih, španskih in angleških navijačev je bilo resnično pod vsakim pričakovanjem. Mislim, da take množice navijačev Slovenija ne bo uspela več zbrati na tem evropskem tekmovanju in prav ima slovenski trener Jure Zdovc, ko pravi: »V Lodžu bomo igrali brez šestega moža!« V samem zaključku naj še dodamo, da je bil v Varšavi tudi drobec Gorice in Nove Gorice. Naveza se nanaša na evropsko košarkarsko prvenstvo Under 20 iz leta 2007. Na parketu tako v obeh Goricah kot sedaj v Varšavi je bilo precej istih igralcev. Naj pri tem navedemo le srbske mlade košarkarje (letniki 1987), ki so v Gorici osvojili naslov prvakov, Teodosic, Tepic in Pau-nic. Pa tudi pri drugih reprezentancah letošnjega evropskega prvenstva prisotnost le-teh ni manjkala (Španija, Rusija, Latvija itd.). O vseh teh igralcih bomo v naslednjih letih nedvomno še marsikaj zanimivega slišali. Upati je, da se bo s košarkarskega vidika ponovila »štorija« iz leta 1971, ko so se na parketu v Gorici slavili evropski šampio-ni kadetov z imenom Kičanovic, Deli-basic, Žižic itd. Igor Komel ATLETIKA Gay boljši od Powella SOLUN - V dvoboju na 100 m na atletskem finalu IAAF je v odsotnosti ne-prekosljivega Jamajčana Usaina Bolta, ki bo danes tekel na 200 m, nekdanji trikratni svetovni prvak (Osaka 2007) Tyson Gay iz ZDA kljub zelo slabemu startu z 9,88 za dve stotinki v zadnjih metrih prehitel nekdanjega svetovnega prvaka Asafo Powella iz Jamajke (9,90); Gay in Powell sta bila edina, ki sta tekla pod 10 sekundami. Etiopijec Kenenisa Bekele je na srednjih in dolgih progah ostal neporažen več kot tri leta, tokrat je na finalu slavil na 3000 z 8:03,79. Drugi včerajšnji zmagovalci: 400 m ovire: 1. Clement (ZDA) 48,11; 400 m: 1. Merritt (ZDA) 44,93; 800 m: 1. Rudisha (Ken) 1:44,85; višina: 1. Ribakov (Rus) 2,34; krogla: 1. Cantwell (ZDA); disk: 1. Alek-na (Lit) 67,63. Ženske: 200 m: 1. Felix (ZDA) 22,29 ; 1500 m: 1. Jebet Langat (Ken) 4:13,63; 9. Roman (Slo) 4:17,78; 5000 m: 1. Defar (Eti) 15:25,31; 100 m ovire: 1. Foster-Hylton (jam) 12,58; 3000 m zapreke: 1. Bisibori Nyangau (Ken) 9:13.43; palica: 1. Isinbajeva (Rus) 4,80; daljina: 1. Reese (ZDA) 7,08; kopje: 1. Abakumova (Rus) 64,60; 8. Ratej (Slo) 56,21; kladivo: 1. Heidler (Nem) 72,03; 2. Claretti (Ita). TENIS - 50.000 $ Paola Cigui v drugem krogu kvalifikacij Teniška igralka Paola Cigui je včeraj odigrala prvo tekmo kvalifikacijskega dela mednarodnega turnirja ITF v Mestrah z nagradnim skladom 50.000 dolarjev. V prvem krogu je s 6:1 in 6:1 premagala starejšo 25-letno Stefanio Chieppa in se ji oddolžila za poraz iz prejšnjega tedna v Bielli. Igralka iz Turina, ki ta teden zaseda 475. mesto na svetovni lestvici, je Paoli nudila dober odpor, kljub temu pa je gajevka prevladala v obeh nizih. V drugem krogu bo Ci-gujeva, ki trenira pod vodstvom Koprčana Aneja Morela, igrala z Alice Balducci (na 717. mestu WTA). Na prestižnem turnirju bo igrala tudi Slovenka Andreja Klepač, ki je ta teden na 248. mestu svetovne jakostne lestvice. Prva nosilka je Nemka Kristina Barrois (letnik 1981), ta teden na 67. mestu, ki je nastopila tudi na US open in zmagala v prvem krogu, v drugem pa je srečala tačas najboljšo igralko sveta Di-naro Safino. Barrios je Safino v prvem nizu premagala s 7:6(5), nato pa izgubila. Poljska in Francija finalista EP IZMIR - V finalu moškega evropskega odbojkarskega prvenstva se bosta danes ob 19.30 presenetljivo pomerili reprezentanci Poljske in Francije. Poljaki so Bolgarijo odpravili po samih 78 minutah igre. Izid je presenetljiv, saj so Bolgari veljali za favorite, odpovedal pa jim je sprejem. Največ točk (18) je za Poljake dosegel nekdanji igralec tržaškega Adriavolleyja Pjotr Gruszka (na sliki), pravo odkritje pa je komaj 21-letni Bar-tosz Kurek (17 točk), sin nekdanjega reprezentanta Andreja, ki ga je trener Daniel Ca-stellani v osmih mesecih iz korektorja spremenil v tolkača-sprejemalca. Prav tako pomeni senzacijo zmaga Francije proti Rusiji po petih setih. Francozi (nekdanji »Tržača-na Samica 22 točk, Rouzier 24) so že vodili z 2:0, v tie -breaku pa zmagali s 17:15. Polfinalna izida: Poljska - Bolgarija 3:0 (25:19, 30:28, 25:20), Rusija - Francia 2:3 (18:25, 22:25, 27:25, 25:15, 15:17) RITMIKA - SP Italijanke osvojile ekipni naslov MIE (Japonska) - Na svetovnem prvenstvu v ritmični gimnastiki so Italijanke osvojile zlato kolajno v ekipnem delu tekmovanja. Elisa Santoni, Elisa Blanchi, Daniela Masseroni, Angelica Savra-juk in novinki Romina Laurito in Giulia Galtarossa so premagwsle konkurecno 23 držav. Srebro je osvojila Belorusija, bron pa Rusija. Z zmago so si »azzurre« opomogle od razočaranja z lanskih olimpijskih iger v Pekingu. Brumnovi za 9. mesto TAIPEI - Slovenska košarkarska reprezentanca gluhih je na olimpijskih igrah gluhih na Tajvanu v drugi tekmi drugega dela premagala Japonsko s 104:80. Slovenija se bo za končno deveto mesto pomerila z Rusijo. Tudi Nadal v polfinalu NEW YORK - Španec Rafael Nadal, tretji nosilec četrtega teniškega turnirja za grand slam v New Yorku, je v nadaljevanju prekinjene četrtfinalne partije premagal Čilenca Gonzaleza, s 7:6 (4), 7:6 (2) in 6:0. V polfinalu bo igral z Ar-gentincem del Potrom. Drugi polfinalni par je Švicar Federer -n Srb Djokovic. 26 Nedelja, 13. septembra 2009 ŠPORT / ODBOJKA - Pogovor s trenerjem Ivanom Peterlinom o Pokalu bazoviških žrtev Vojne grozote, prvi kombi in ime Igralke iz Sarajeva so bile med vojno pobite - Po Illyju brez prispevkov - Zarja prvi organizator, od leta 1979 pa turnir prireja Sloga □ Obvestila Kamnito igrišče Slomškovega doma v Bazovici in naše ženske odbojkarske ekipe, kjer je bil v ospredju dvoboj med borovkami in bre-žankami: taka je bila osrednja kulisa prvih izvedb pokala Bazoviških žrtev, ki jih je včasih prekinil tudi dež. Po treh zaporednih zmagah na turnirju je prvi pokal Bazoviških žrtev pripadel svetoivanski ekipi, lovorika pa krasi še danes polico na Stadionu prvega maja. Z dodelitvijo pokala se je takrat zaključila tudi prva faza odbojkarskega turnirja v spomin na štiri bazoviške junake, ki ga je od leta 1970 do leta 1974prirejalo ŠD Zarja. Mednarodni značaj je turnir dobil šele v drugi fazi njegovega razvoja. Leta 1979 so po pobudi odbornikov Sloge ženski turnir ponovno obudili in od takrat je Pokal Bazoviških žrtev postala prava stalnica prvih septembrskih dni. O turnirju smo se pogovorili s profesorjem in trenerjem Ivanom Petrlinom Pokal bazoviških žrtev boste letos v vaši režiji priredili že tridesetič, nasploh pa gre za 36. izvedbo. Kako se je turnir razvijal v teh desetletjih? S kvalitetno rastjo naših ženskih ekip je rasla tudi kvaliteta turnirja. V program smo leta 1994 vključili še moški turnir: to sovpada z razvojem moške odbojke pri nas. Prve izvedbe so trajale več dni, nato pa smo turnir zreducirali na tri dni oziroma vikend. Prve izvedbe so sovpadale z osrednjo slovestnostjo v Bazovici, tako da so igralci po pohodu položili venec, nato pa stekli v telovadnico. Sedaj pa že nekaj let prirejamo turnir teden kasneje. Ob slovenskih in hrvaških gostih ste imeli še druge ... Ekipe iz Slovaške in Češke so postale skorajda stalnica na naših turnirjih. Skoraj redno sodelujemo tudi s slovensko ekipo Dob iz avstrijske Koroške, ki se letos vrača po nekaj izvedbah. Gostili smo tudi ekipo iz Sarajeva ter Bosne in Hercegovine. Vsekakor pa skušamo na vsako izvedbo privabiti tudi nove ekipe. Načrtujete kako novost v naslednjih izvedbah? Ker bo naslednje leto okrogla obletnica usmrtitve bozoviških junakov, bi radi priložnostno turnir mednarodno obogatili. Slogašice so včeraj s 3:1 premagale Zreče. Na sliki: Chiara Fazarinč kroma Razmišljamo, da bi iz vsake države srednje Evrope povabili po eno ekipo. Seveda bo to odvisno od razpoložljivih sredstev. O večdnevnih turnirjih prav gotovo hranite tudi kako anekdoto? Tako je. Spominjam se igralcev iz Bosne in Hercegovine, ki so v kombiju vedno govorili o vojnih grozotah in smrti sorodnikov. Pred nekaj leti pa smo tudi ugotovili, da so vse igralke ekipe iz Sarajeva, ki smo jo gostili v osemdesetih letih pred vojno na Balkanu, pobili. Predvsem se dobro spominjam Slovakov. Ko je pri Banih prenočevala slovaška ekipa, so se tamkajšnji prebivalci čudili, zakaj mladi govorijo slovenščini podoben jezik, imajo pa različen potni list ... V spominu sem zelo dobro ohranil predsednika Slovana Patronke Josefa Kapu-sta. Že ob prvem srečanju se je zaljubil v nas. Bil je podjetnik, pravi mogotec, ki je po Evropi gradil bencinske črpalke. Bil je širših misli in nam celo predlagal, da bi sestavili »slo-vinsko ekipo«, s katero bi igrali v evropskem pokalu. Sam ne vem, kako si je zamišljal to sodelovanje ... Umrl je mlad in tako so se po- IZIDI Danes govori zaključili. V svoji lasti je imel tudi avtobus. Kaj pa potem? Povedali smo mu, da lahko gostimo samo 15 igralcev, on pa jih je na Opčine s svojim avtobusom pripeljal kar 35. Razlagal je, da bodo kar sami poskrbeli za vse obroke, spali pa bodo v telovadnici. To seveda ni bilo mogoče, tako da je nato vsak odbornik gostil po tri igralce na svojem domu. Ima turnir tudi kako »politično« anekdoto? Ko je bila na oblasti v tržaški občini Il-lyeva uprava, je na eni izvedbi turnirja financirala spanje dveh ekip. Z zamenjavo uprave pa se kaj takega ni ponovilo. Nova je finančno pomoč pogojevala z zahtevo po spremembi imena turnirja v »Bazoviški turnir«, tega pa nismo sprejeli. Med listanjem zbirke časopisnih izrezkov Primorskega dnevnika, kjer so zbrani prispevki vseh izvedb turnirja, je profesor Peterlin še prebral, da je na 14. izvedbi leta 1987Sloga prišla do svojega prvegadi kom-bija... Veronika Sossa se obetajo • v • I •• izenačeni boji Na Opčinah in v Repnu se je včeraj začel moški in ženski mednarodni turnir za pokal bazoviških žrtev, ki ga pod pokroviteljstvom urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu prireja AŠZ Sloga. Dekleta so igrala na Opčinah, kjer je Sloga List prijetno presenetila in zasluženo premagala Zreče, v drugi tekmi pa je hrvaški prvoligaš Grobni-čan brez večjih težav odpravil AVC De Wit iz Celovca. V moški konkurenci je prišlo do spremembe, saj je Rijeko zadnji trenutek nadomestil hrvaški prvokategornik Gornja Vežica. Obe tekmi sta bili zelo izenačeni, tako da se danes obetajo še ogorčeni boji. Včerajšnji zidi: ŽENSKE: Sloga List - Zreče 3:1 (19:25, 25:19, 25:15, 25:17). Grobničan - AVC Devit 3:0 (25:15, 25:12, 25:18). MOŠKI: Mežica - Dob 3:2 (18:25, 25:19, 21:25, 26:24, 15:13). Gornja Vežica - Sloga 3:1 (25:20, 25:20, 24:26, 25:16). DANES Moški v Repnu: 10.00 Dob - Rijeka, sledi Sloga - Mežica; 15.30 Dob - Sloga, sledi Mežica - Rijeka, sledi nagrajevanje. Ženske na Opčinah: 10.00 Zreče - Grobničan, sledi Sloga List - AVC de Witt; 15.30 Zreče - AVC de Witt, sledi Sloga List - Grobničan. ODBOJKA/KOŠARKA - Ob 30. izvedbi Turnirja prijateljstva v organizaciji ŠD Kontovel Oni po nakupe, mi pa po krofe Turnir ima svoje začetke v sodelovanju z mariborskim Branikom - Na turnirju je igral tudi slovenski kantavtor Zoran Predin IZIDI Kontovel in Jadran v finalu Obe naši ekipi Kontovel v odbojkarski konkurenci in Jadran v košarkarski konkurenci bosta danes nastopila na finalu 30. mednarodnega turnirja prijateljstva v organizaciji ŠD Kontovel. Kontovelke so premagale OK Ankaran/Hrvatini, jadranovci pa Postojno. Danes so na vrsti finalni obračuni. IZIDI: KOŠARKA: Tinjan -Falconstar 79:41; Jadran - Postojna 74:65 (23:14, 34:34, 58:49). Najboljša strelca Škerl in Dellisanti 22. ODBOJKA: Kontovel - An-karan/Hrvatin 3:1 (20:25, 26:24, 25:19, 25:21); Pallavolo Mossa - Istra Commerce Pazin 3:1 (22:25, 25:11, 25:18, 26:24). DANES: KOŠARKA: športni center pri Briščikih: ob 10.00 tekma za 3. mesto: Falconstar - Postojna, ob 12.00 finale: Jadran - Tinjan. ODBOJKA: Nižja srednja šola Levstik na Proseku - ob 10.00 tekma za 3. mesto: Ankaran/Hrvatini - Istra Commerce Pazin, ob 12.00 finale: Kontovel - Pall. Mossa. POPRAVEK - V prispevku o pripravah odbojkaric Kontovela in Sokola v Postojni smo pomotoma zapisali, da so bili prisotni košarkarji Kontovela. Priprav pa so se udeležili košarkarji Jadrana. Za napako se opravičujemo. »Oni so vedno navalili po nakupe v Trst, mi pa smo se vsakič najedli trojanskih krofov.« Tako je spomin na sodelovanje z mariborskim Branikom, iz katerega se je razvil Mednarodni turnir prijateljstva, strnil Henrik Lisjak, podpredsednik ŠD Kontovel, bivši košarkar in trener. Letošnja že 30. izvedba Mednarodnega turnirja prijateljstva v organizaciji ŠD Kontovel ima svoje začetke v Ljudskem vrtu in v Radencih, kjer so se košarkarji Kontovela kar nekaj let pripravljali na začetek sezone: »Stike z Mariborom smo navezali prek kluba Saba, ki ga je vodil At-tilio Frizzati, saj so oni že prej sodelovali z Branikom. V Mariboru smo odigrali jesenski turnir prijateljstva, spomladi pa so se Mariborčani pripeljali k nam. Turnirja so se prav tako kot zdaj udeležile štiri ekipe, tako da je formula tekmovanja od takrat nespremenjena,« je pojasnil Lisjak, ki ne bo pozabil dolgih potovanj do Maribora in Radencev: »Potovanja z društvenim kombijem so bila prava avantura. Potovali smo od pet do šest ur. Obvezna postojanka so bile Trojane, kjer so se vsi najedli krofov. Pojedli so jih od pet do šest, tako da potem so s težavo igrali.« Henrik Lisjak, pa tudi predsednik Kontovela Marko Ban, ki je bil na prvi izvedbi član ekipe, se dobro spominjata slovenskega kantavtorja Zorana Predina. »Igral je na prvi izvedbi, nato pa je košarkarsko žogo zamenjal s kitaro. S tisto generacijo smo sicer obdržali stike vse do danes,« je povedal Lisjak, Ban pa dodal: »Bil je izredno nadarjen igralec; igral je be-ka.« Ob znanem slovenskem glasbeniku se je na mednarodnem turnirju pomerila tudi večina igralcev »zlatega« Jadrana. Samostojen predsezonski turnir v organizaciji Kontovela je zaživel v osemdesetih letih. Na prvih izvedbah so tekme igrali na odprtem košarkarskem igrišču na Luca Dellisanti (na sliki) je bil s Tadjanom Škerl včeraj najboljši strelec Jadrana (22 točk). Jadranovci so brez težav premagali Postojno in bodo torej nastopili na današnjem finalu proti hrvaškemu Tinjanu kroma Kontovelu, kasneje pa so cementna tla zamenjale telovadnice. Spekter sodelujočih ekip je še danes osredotočen na območje Alpe Adria. »Navadno povabimo še deželno, slovensko in hrvaško ekipo, gostovali pa smo že tudi ekipe iz BiH, Srbije in Češke. Večkrat sodelujemo tudi s slovenskimi klubi iz Avstrije,« je pojasnil Ban. Vsako leto organizatorji izbirajo ekipe, ki so si enakovredne. To omogoča, da je turnir zanimivejši, vsaka ekipa pa lahko ima od tega koristi. Med gostujočimi ekipami se je večkrat zvrstil tudi beograjski Partizan, veliko zanimanja pa je vsakič vzbujala tudi mladinska ekipa Uniona Olimpije. Že tretje leto zapored prirejajo ob košarkarskem še ženski odbojkarski turnir. Dvodnevno tekmovanje je izključno namenjeno mladincem do 17. leta starosti, prav tako kot na prvih izvedbah. Možnosti razvoja, pravi Ban, vsekakor obstajajo, odvisno pa bo od razpoložljivih sredstev. Zaenkrat ne razmišlja, da bi turnir razširili na člansko raven, tega pa ne izključuje. Turnir so pred nekaj leti dopolnjevala predavanja za trenerje, - na Kontovelu so gostili tudi Zmaga Sa-gadina -, kar bi lahko po mnenju predsednika spet uvedli. Nekaj novosti pa je tudi letos. Organizatorji bodo danes v primeru športne poteze podelili ekipi ali posamezniku tudi nagrado za fair play. Veronika Sossa KK BOR obvešča, da so treningi minibasketa za letnike 1999, 2000 in 2001 ob torkih in petkih od 16.00 do 17.30 v telovadnici v Lonjerju. Info: Stojan 339-1788940 ali Karin 340-6445370. AŠD SOKOL obvešča, da se 16.septembra t.l. v nabrežinski občinski telovadnici začenja otroška-mlad.dejavnost 2009/2010 in sicer: MINIMOTORIKA - za letnike 2004-05-06: ob sredah od 16.15 do 17.15; MOTORIKA - za letnike 2001-0203: ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in sredah od 17.15 do 18.15; MINIKOŠARKA - za letnike 1998-9900: ob ponedeljkih od 17.30 do 19.00 ter ob sredah od 18.15 do 19.15; MINIODBOJKA - za deklice letnik 1999 -00- 01: ob petkih v nabrežinski telov. od 16.15 do 17.25, ter od meseca oktobra dalje še ob ponedeljkih v Sesljanu ( šola De Marchesetti) od 16.30 do 17.30; ODBOJKA - za deklice letnik 199697-98: ob ponedeljkih od 18.45 do 20.30, ob petkih od 17.15 do 19.00 ter od meseca oktobra dalje še ob sredah v Sesljanu ( šola De Marchesetti) od 17.30 do 19.00; ODBOJKA - za deklice letnik 1994-95: ob ponedeljkih (od medeca oktobra dalje) v Sesljanu od 17.30 do 19.30, ob torkih v Nabrežini (Proseku) od 20.00 do 21.30, ter od čertrtkih od 20.00 do 20.30 v Nabrežini; KOŠARKA - za dečke letnik 1996-97: ob ponedeljkih od 15.00 do 16.30, ob sredah od 19.30 do 21.00 ter ob petkih od 19.15 do 20.30. Informacije lahko dobite v nabrežinski telovadnici pred vadbo. ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL sporoča urnike za sezono 2009/2010. Minimotorika (letniki 2005, 2006) ob sredah od 16.15 do 17.15, (občinska telovadnica v Repnu); motorika (letniki 2002, 2003, 2004) ob ponedeljkih od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih) in ob sredah od 16.15 do 17.15, (občinska telovadnica v Repnu); minibasket mlajši (letniki 2000, 2001) ob ponedeljkih od 17.15 do 18.15 (telovadnica na Rovni pri Briščikih), sreda od 17.15 do 18.15, (občinska telovadnica v Repnu) in četrtek od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih); minibasket starejši (letniki 1999, 2000) ponedeljek od 17.15 do 18.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih), ob sredah od 18.00 do 19.00, (občinska telovadnica v Repnu) in ob petkih od 16.15 do 17.15, (telovadnica na Rovni pri Briščikih). Informacije Andrej Vremec 338-5889958 ali Erik Piccini 340-4685153. KK BOR obvešča, da se jutri, 14.9., začnejo treningi ekipe U15 (letniki 1995 in 96). Sestanek s starši tekmovalcev je predviden na stadionu 1. maja ob 17. uri, trening pa ob 17.30. Info: 3929194057 (Dejan) ali 3404619903 (Fabio). KK BOR obvešča, da bo jutri, 14.9., ob 19. uri na stadionu 1. maja sestanek igralcev ekipe promocijske lige. AŠZ BOR organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. ND ZARJA GAJA obvešča, da bo v torek, 15.9., ob 17. uri v športnem centru Zarje v Bazovici sestanek in prvi trening za mlajše cicibane (letnike 2002, 03 in 04). OK VAL prireja v telovadnici v Štandrežu otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen bo prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481-525128 in 393-2350925, e-pošta sandrocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). ODBOJKARSKI ODSEK AŠD BREG obvešča, da se bodo pričeli treningi za mini volley, letniki 1999 -2003, v torek, 15. septembra, ob 17.00 do 18.30 in za dekleta, letniki 1996 - 1998, v sredo, 16. septembra, ob 16.30 do 18.00. KOŠARKARSKI ODSEK AŠD BREG obvešča, da se bodo začeli treningi minibasketa (letnik 1999 in mlajši) jutri, 14.9. ob 16:30 v občinski telovadnici Silvano Klabian v Dolini. Vse ostale informacije boste dobili po treningu. KOŠARKARSKI ODSEK AŠD BREG obvešča, da se bodo začeli treningi začetnikov (letnik 1998) jutri, 14.9. ob 16.30 v občinski telovadnici Silvano Klabian v Dolini. Vse ostale informacije boste dobili po treningu. AO SPDT sporoča, da bo prvo srečanje letošnjega plezalnega tečaja v torek, 15. septembra 2009 ob 20.30 v športnem centru Zarja v Bazovici v plezalni telovadnici. Za informacije - 3408597787 (Goran) ali po mailu: goranobad@yahoo.com. PLAVALNI KLUB BOR organizira v bazenu na Alturi plavalne tečaje in tečaj prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta dalje. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave od jutri dalje po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. PLAVALNI KLUB BOR organizira ob sobotah popoldne tečaj prilagajanja na vodo v bazenu pri Danevu na Opčinah za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter 1. razreda osnovne šole. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave od jutri dalje po telefonu na št. 04051377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra. ŠD KONTOVEL obvešča, da bodo treningi minivolleya za dekleta od letnika 2001 dalje ob torkih, od 16.30 do 17.45 in ob četrtkih od 17.30 do 18.45 v telovadnici na Kontovelu. Prvi trening bo v torek, 15. septembra. TENIŠKA SEKCIJA PRI AŠZ GAJA na Padričah pripravlja zimske začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce, ki se bodo začeli v oktobru. Pojasnila in prijave na tel. št. 335-8111393 (Cirila) ali 389-8003486 (Mara). SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji od septembra do decembra. Prva izmena od sobote, 19.septembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040 209873 GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bodo treningi potekali s sledečimi urniki: na Stadionu 1.maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.30 do 17.30 za vrtec in od 17.30 do 18.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.30 do 17.30 in sobotah od 14.30 do 15.30 za vrtec, za osnovnošolke pa ob sredah od 17.30 do 18.30 in sobotah od 15.30 do 16.30. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št.: 3282733390 (Petra) / ŠPORT Nedelja, 13. septembra 2009 27 ŠPORTNIKA AVGUSTA - Jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti Bron, ki ne bo krasil samo polic »Se je z osvojitvijo kolajne odvalil kamen?« smo povprašali Čupina jadralca Simona in Jaša, ki sta na minulem evropskem mladinskem prvenstvu osvojila tretje mesto. Odgovor je bil pritrdilen, nasmešek pa je potrjeval, da sta seveda z doseženim rezultatom zelo zadovoljna. Napovedi in želje Čupinega tima (jadralca vedno spremlja tudi trener Matjaž Antonaz) so se na Blatnem jezeru uresničile, grško razočaranje iz mladinskega svetovnega prvenstva, ko sta bila Čupina jadralca 14., pa je že skoraj pozabljeno. Bronasta kolajna je pomemben uspeh na njuni skupni športni poti, ki pridobiva obrise vrhunskosti. Gre za prvi uspeh na najpomembnejših tekmovanjih olimpijskega razreda 470, obenem pa je bila to potrditev, da tačas res sodita med najboljše mlade jadralce. Na Blatnem jezeru so se nenazadnje za naslov borile iste posadke kot mesec prej na svetovnem mladinskem prvenstvu, kar daje rezultatu še dodatni prestiž. Poudariti je še treba, da bosta naša jadralca med mladinci tekmovala še tri sezone vse do 21. leta starosti. Kolajna seveda daje obema novega elana, istočasno pa predstavlja dobro popotnico za naprej. Ne le v tekmovalnem smislu, temveč tudi v finančnem, saj jepo-krovitelje lažje pridobiti, če sta uspešna. Ravno finančna plat je eden izmed trnov v peti, s katerima se jadralca, trener in klub stalno spopadajo. Pokrovitelj in torej glavni virfinančnih sredstev (za opremo, potovanja in treninge) večine ostalih posadk je zveza, kar znatno razbremenjuje tekmovalce. V Italiji pa gre nekoliko drugače. Simonu in Jašu zveza pokriva le določene stroške nekaterih re-gat, vse ostalo pa sloni na bremenih jadralcev, kluba in staršev. Prav zaradi tega jadralca že iščeta nove vire, ki bi jima omogočili lažje doseganje dolgoročnih ciljev. Od marca 2009 sta jadralca sicer vključena v splošen »strateški načrt« olimpijskega cikla 2009 - 2012 italijanske jadralne zveze FIV. Med sedmimi najboljšimi italijanskimi posadkami olimpijskega razreda 470 sta naša jadralca v skupini C, kjer sta deležna posebne strokovne in finančne podpore s strani jadralne zveze. SKIROLL Bogatčeva največ 79 točk od končne zmage Zadnji dan svetovnega prvenstva FIS v skirollu je Mateja Bogatec v 15 km dolgi tekmi s skupinskim startom osvojila končno 13. mesto. Zmagala je Rusinja Janbajeva pred rojakinjo Ve-denevo, tretja pa je bila Švedinja Seppas. »Prvih osem kilometrov sem držala stik z vodilnimi, ko pa se je cesta začela vzpenjati, sem nadaljevala s svojim ritmom in zasledovala reprezentančno kolegico Eriko Bettineschi, ki se je na koncu uvrstila pred mano,« je povedala Mateja po zadnji tekmi prvenstva, na katerem je s četrtkovo osvojitvijo naslova svetovne prvakinje v sprintu izpolnila glavni cilj. Na tekmi, ki je štela tudi za svetovni pokal, je Bogatčeva osvojila še nadaljnjih 20 točk, skupno pa na prvesntvuP 138. Na neuradni skupni lestvici ima Bogatče-va 598, Švedinja Seppas 477, Rusinji Ektova in Lazareva ša 455 oziroma 429 točk. Zadnji dve tekmi svetovnega pokala bosta konec meseca v grškem Solunu, za osvojitev (še drugega) kristalnega globusa FIS pa potrebuje rolkari-ca kriške Mladine le še največ 79 točk. Odločilnih sto bi jih lahko osvojila že v sprintu. Ne gre spregledati, da sta Simon in Jaš še višješolska dijaka in da ju naslednje leto čaka matura. Vse ostale posadke so namreč že zaključile šolanje in se torej jadranju lahko povečini posvečajo profesionalno. To ostalim omogoča tudi daljše priprave v zimskem obdobju, kar pa je za naša jadralca neuskladljivo s šolskimi obveznostmi. Prav zimski del priprav je po mnenju Simona in Jaša tisti, ki ju nekoliko ovira. Tržaški zaliv, zimske temperature in burja ne dajejo optimalnih pogojev za pripravo pred najpomembnejšimi tekmovanji. Ostale posadke, ki so tačas na vrhu mladinskih lestvic, pa v zimskih mesecih trenirajo v toplejših krajih, kjer so tudi vetrovne razmere optimalne. Kljub temu pa načrtujeta na- HOKEJ IN LINE Polet Kwins visoko izgubil proti Arezzu Polet ZKB Kwins - Lions Arezzo 1:9 (1:4) POLETOV STRELEC: G. Cavalieri. POLET: Gallessi, Aviola, Battisti, Poloni, Berquier, Rebez, Deiaco, Vocchi, P. Cavalieri, G. Cavalieri, Aquafresca, Facchini, Fabietti. Trener: Ferjanič. V 1. krogu državnega pokala v hokeju na rolerjih je openski Polet ZKB Kwins, ki bo v letošnji sezoni zaradi varčevalnih ukrepov igral brez okrepitev iz Slovenije, visoko izgubil proti solidnemu Arezzu. »Do 12. minute je bila tekma izenačena in rezultat je bil 1:1. Nato je sodnik izključil Davida Battistija in še enega nasprotnikovega igralca. Med njima je na igrišču prišlo do iskric. Battisti je za nas zelo pomemben igralec. Dejansko koordinira prvo linijo. Po izključitvi smo bili zelo zmedeni, kar je nasprotnik izkoristil,« je včerajšnji prvi polčas opisal po-letovec Mojmir Kokorovec. V drugem polčasu so gostje zago-spodarili na igrišču in odnesli domov visoko zmago. Povratno tekmo bo Polet igral prihodnji konec tedna v Arezzu. Igra se na dve zmagi. ODBOJKA Spodbuden nastop Olympie Olympia - PAV Natisonia 1:3 (17:25, 16:25, 25:13, 23:25) OLYMPIA: Komjanc 16, Terčič 0, Sanzin 4, Hlede 6, Va-lentinčič 19, Pavlovič 1, Blasig (L), Capparelli 4, Vizin 0, Gatta 0, Brotto 0, Gomischech 0. Trener Jerončič. V prvem krogu deželnega pokala se je Olympia pomerila z ekipo, ki se je lani v C-ligi uvrstila v končnico za napredovanje. Zelo pomlajena ekipa Olympie (povprečna starost začetne postave je bila 21 let) se je dobro obnesla. Začetek tekme je bil sicer v slogu lanskih slabih predstav, vendar so se Jerončičevi varovanci v nadaljevanju otresli treme in igrali iz seta v set boljše. Napredek so pokazali že v drugem setu, od tretjega dalje pa so bili dalj časa tudi boljši tekmec (pri gostih se je v teh dveh setih standardni podajalec Berzacola vrstil s svojo rezervo) in ni manjkalo dosti, da bi izsilili igranje 5. seta, saj so v četrtem že vodili s 17:13. Za boljši razplet bi bili morali Goričani delati manj napak pri servisu in v napadu, prikazana igra pa je bila vsekakor zelo spodbudna, posebno če vemo, da so fantje v tem času zaradi intenzivne vadbe še precej utrujeni. NOGOMET - V državnem pokalu Kras ne gre naprej Juventina tretjič uspešna Napredek Sovodenjcev, nova poškodba pri Vesni slednje leto več gostovanj: po vsej verjetnosti bosta trenirala v Zadrupri letošnjih evropskih članskih prvakih, udeležila pa se bosta dveh predolimpijskih regat, ob Hyeresu še v Palmi de Mallorci. Veronika Sossa ŠPORTNIKI MESECA September 2008: Mateja Bogatec; oktober 2008 Paola Cigui; november 2008 Tanja Romano;december 2008 Meri Perti; januar 2009 Edi Božič; februar 2009 Daniel Tomizza; marec 2009 Elvis Klanca; april 2009 Tjaša Gruden; maj 2009 Francesco Coco; junij 2009 Matej Černic; julij 2009 Rok Zaccaria; avgust 2009 Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta Kras Koimpex - Monfalcone 0:1 (0:1) STRELEC: Buzinelli v 29. min. KRAS: Contento, Paravan, Tomizza, Giacomi, Sessi, Bagon, Batti, Centazzo (od 71. Bertocchi), Kneževič (od 61. Bernabei), Vigliani, Orlando (od 71. Mosca). Trener Musolino. Kras se ni uvrstil v drugi del državnega pokala. Po tesni zmagi v tretjem pokalnem krogu v Repnu pa je to uspelo ekipi iz Tržiča, ki resnici na ljubo včeraj ni bil boljši nasprotnik. Gostje so v 29. minuti po podaji s kota Zugne izkoristili slabo Krasovo odbito žogo v kazenskem prostoru in povedli po lepem strelu v polobratu Buzinellija. Zadetek tržiške ekipe je nekoliko presenetil gostitelje, ki so dotlej držali vajeti igre v svojih rokah in na samem začetku tekme zgrešili zelo lepo priložnost. Kapetan Kneževič ni bil natančen. Pred golom gostov sta na desni strani prikazala lepo akcijo Paravan in Bat-ti. Slednji je streljal proti vratom in nasprotnikov branilec je žogo odbil v kot. V 39. minuti sta se podobno na isti strani lepo izkazala Vigliani in Tomizza. Tudi ta za oko lepa akcija pa ni bila učinkovita, saj je vratar Mainardis s kančkom sreče ubranil nevaren strel. Minuto kasneje pa je moral na nasprotni strani odločilno poseči Contento. V drugem delu je Kras začel napadalno. Musolinovi varovanci so skušali na vse ali nič izenačiti. Z neodločenim izidom bi se v drugi del pokala uvrstil Kras. V zadnjem delu tekme pa občinstvo ni videlo lepe igre. Veliko je bilo zgrešenih dolgih podaj in gostitelji so igrali precej zmedeno. Monfalco-ne pa se je urejeno branil in tako Krasu zadal prvi letošnji poraz. Sovodnje - Vesna 1:1 (0:1) STRELCA: Donda v 30. in Reščič v 52. min. SOVODNJE: Burino, Colapinto, Trampus, Losetti, E. Kogoj, Bernardis, Feri, Galliussi (od 65. Martellani), Portelli (od 70. Miličevič), Reščič, Ferro (od 53. Stergulz). Trener: Sari. VESNA: E. Carli, Bertocchi, Bibalo, Gulič (od 50. Guida), Degrassi, Salice (od 65. Kerpan), Cheber, P. Carli, Ronci, Leone, Don-da. Trener: Ridolfi. V isti skupini je bil na sporedu gori-ško-tržaški slovenski derbi, ki se je zaključil brez zmagovalcev. V prvem polčasu so igrali bolje gostje, v drugem pa Sovodenjci, ki so zadeli tudi vratnico s Portellijem. Vesna, ki je v prvem delu diktirala tempo igre, je v prvem polčasu povedla z Dondo. Na začetku drugega polčasa se je poškodoval Saša Gulič (koleno) in hitro nato so gostitelji izenačili s prekrasnim golom Alana Reščiča. Za Vesno je Guličeva poškodba prava hladna prha, saj sta teden dni pred začetkom prvenstva na spisku poškodovanih še Monte (okreval bo v treh mesecih) in Leghissa (lažja poškodba). Končni vrstni red: Monfalcone 7, Kras 6, Vesna 2, Sovodnje 1. Juventina - Palmanova 1:0 (1:0) STRELEC: Pittia v 7. min. JUVENTINA: Iellina, Trevisan, Iansig, Gerometta (Marchioro), Morsut, Furlan, Ra-dovac, Stabile (Marini), Catanzaro, Kovic, Pittia (Cadez). Trener: Tomizza. Juventina je tokrat igrala sproščeno (mogoče preveč), saj je bila že kvalificirana v drugi del pokala. Zmagoviti zadetek je na začetku tekme dal Pittia. Vrstni red: Juventina 9, Cervignano 3, Palmanova, Pro Gorizia 1. Danes Zarja Gaja - Breg DEŽELNI POKAL - Danes (16.00), 1. AL: Turriaco - Primorec; 2. AL: Primorje -Opicina (Ervatti), Zarja Gaja - Breg (Bazovica); 3. AL: Mladost - Poggio (Doberdob). Kolesarstvo: C. Leghissa brez možnosti za 1. mesto Nabrežinski kolesar Christian Leghis-sa se je moral na 10. preizkušnji državnega pokala Serenissima zadovoljiti z absolutnim 13. mestom in 4. mestom v kategoriji master 1. Na eni izmed letos najbolj napornih dirk, tekmovali so na smučiščih Civetta, so morali gorski kolesarji na 44 kilometrov dolgi progi premagati nad dva tisoč metrov višinske razlike. Prvi na skupni lestvici pokala Serenissima, Nicola Terin je s 3. mestom dve dirki pred koncem sezone osvojil naslov prvaka. Danes bo Leghissa nastopil na dirki v Custozi pri Veroni. KOŠARKA Od torka v Gorici trofeja Doma K2 sport V torek se bo v telovadnici Kulturnega doma začela že 16. košarkarska trofeja K2 sport - Mark v organizaciji ŠD Dom. Spored Torek, 15.9. ob 19.30 Dom - Dinamo GO; 21.30 Sokol - Kontovel; sreda, 16.9. ob 19.30 zmagovalec Dom/Dinamo - Ardita; 21.30 zmagovalec Sokol/Kontovel - Breg; četrtek, 17.9. ob 19.30 zmagovalec Dom/Dinamo - Ardita - Ilirska Bistrica; 21.30 zmagovalec Sokol/Kontovel - Breg -Jadran Mark; petek, 18.9. 19.30 za 3. mesto; 21.30 finale. PRIJATELJSKA - V tekmi za trening je Bor Radenska v Gradišču z 81:61 premagal Fogliano, ki bo letos nastopal v D-ligi. GkUàléiu iu./ a/ag^CA pntj&K «ti lApftài ¿fcicy&tidtftó & a?, 9. £009 üVIÍtníuTTi'ííRrC' 0?!ftaüULú[ú{ft*) I 30. "MEDNARODNI TURNIR PRIJATELJSTVA1 ŽENSKA ODBOJKA UNDER 17 - Telovadnica Nižie siednie šole na Preseku Danes, 13.09.2009 ob 10.00 Finale 3.-4. mesto ob 12.00 Finale 1.-2. mesto M0SKA KOŠARKA UNDER 17 ■ športni Ce. ek Danes, 13.09.2009 ob 10.00 Finale 3.-4. mesto ob 12.00 Finale 1.-2. mesto POKROVITELJI: Z.S.Š.D.I., Jusarski Odbor Kontovel, Rajonski Svet za Zahoc i F.J.K. 28 Nedelja, 13. septembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1030 1020 LIZBONA O 18/29 O KIJEV 15/28 O GRADEC 13/18 TOLMEČ O 9/19 TRBIŽ O 8/18 o 11/16 KRANJSKA G. CELOVEC O 12/18 O TRŽIČ 12/18 0 12/18 S. GRADEC CELJE 13/20 O MARIBOR o 14/19 PTUJ O M. SOBOTA 013/19 O KRANJ VIDEM O 12/26 O PORDENON 13/25 15/26 15/24 ČEDAD O 13/25 J .v, 0 LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 13/21 N. MESTO 12/21 GORICA O ,,.,,„ POSTOJNA O 011/20 " KOČEVJE TRST O/i „S O 18/26 - o " PORTOI.,-, -^ CRNOMELJ 19/25 , iUMAG „„..,■.... REKA 19/25 ) UMAG OPATIJA . ZAGREB 13/21 O PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES ŽENEVA 15/20 O MILAN ° 17/28 LJUBLJANA O 12/22 MADRID O 16/31 C Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD ° 17/25 SKOPJE O 15/27 v B^Sj • \vATENE l\l8/25 ^Danes se bo območje nizkega zračnega pritiska z Baltika spustilo proti Alpam, vlažni tokovi bodo s severovzhoda dotekali v visokogorje. Jutri se bo ciklon pomaknil proti Franciji in tako za VJ- 19/23 r--k^p POSTOJNA O 11/18 KOČEVJE -N° - o - ČRNOMELJ N. MESTO 12/19 o ^ ZAGREB 13/19 O UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 19/23 IA ,—ri I (NAPOVED ZA JUTRp Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo oblačno z večinoma zmernimi plohami na vzhodu, na zahodu in v gorah pa bodo padavine močne. Zlasti na zahodu in v gorah bodo možne tudi posamezne nevihte z obilnimi padavinami. Ob obali bo pihal zmeren jugo. Jutri bo oblačno, občasno bo deževalo. V torek se bo v vzhodni Sloveniji delno zjasnilo, na zahodu pa bo še bolj oblačno z rahlim dežjem. Dopis iz pariza - Ob ramadamu 2009 »Vsi različni, vsi enakopravni«: dobro vodilo tudi na verskem področju zDa - Pri 115 letih Umrla je najstarejša Zemljanka Ramadan je eden najbolj priljubljenih muslimanskih praznikov, deveti mesec muslimanskega leta, ko se vsak islamski praktikant podnevi posti. (Muslimansko leto se ravna po luninih menah, traja 354 oziroma 355 dni in zato se ramadan vsako leto premakne za 11 dni; letos poteka od 25. avgusta do 21. septembra.) Muslimanska skupnost je v Franciji številčna: po statistikah naj bi štela okoli 5 milijonov pripadnikov in vsako leto se k islamu spreobrne okoli 3.500 prebivalcev Heksagona. Kljub temu je ta vera slabo poznana in mnogo je še ste-reotipov. Mnogi menijo, na primer, da vsi muslimani obiskujejo mošejo, molijo petkrat na dan in se ne dotikajo alkohola, kar seveda sploh ne drži. Izpolnjevanje predpisov je odvisno od skupnosti oziroma posameznika. Poleg tega vlada zmešnjava glede izrazov »Arabec« in »musliman«: večkrat sta uporabljena kot sinonima, čeprav prvi izraža narodnostno in drugi versko pripadnost (Arabec je lahko katerekoli veroizpovedi in musliman katerekoli narodnosti). Po 11. septembru 2001 sta sovraštvo in nezaupanje do te skupnosti močno narasla. Danes so se stvari nekako pomirile, toda do pravega sožitja je še dolga pot. V tem smislu tudi mediji JK Francoski predsednik Nicolas Sarkozy med obiskom muslimanske skupnosti, spodaj levo bazar v Parizu, spodaj desno značilne arabske slaščice posvečajo vedno večjo pozornost temu prazniku z dokumentarci in reportažami. Razpoznavni znak ramadana je gotovo post, sicer pa tu ne gre le za krepitev duha, ampak tudi za pomoč bližnjemu in posvetitev družini. Vsak dober musliman mora v tem času še bolj kot sicer pomagati revnim, in to z miloščino ali s sodelovanjem z dobrodelnimi organizacijami. Glede slednjih je v Franci- ji najbolj poznana »Une chorba pour tous« (»Čorba za vse«), ki od leta 1992 nudi revežem v času ramadana topel obrok, in to ne glede na veroizpoved. Ta mesec je tudi priljubljen, ker se pri večerji zbere vsa družina, stari in mladi, in večkrat so povabljeni tudi prijatelji. Pravi praznik, pri katerem se utrdijo družinske vezi, ki se z današnjimi ritmi večkrat zanemarjajo. In ne nazadnje so prazničnega vzdušja deležni vsi: v arabskih četrtih postavijo zvečer pred trgovine in lokale (brasserie, kebab) mize s pladnji raznoraznih slaščic, ki so na prodaj tudi za nemuslimane. Užitek za oči in seveda za želodčke! Muslimani, ki danes živijo v Franciji, so večinoma priseljenci in potomci priseljencev iz bivših kolonij iz severne Afrike (Tunizije, Maroka in Alžirije). Šlo je predvsem za dva velika migracijska vala: po drugi svetovni vojni, ko je Francija potrebovala veliko delovne sile, in po alžirski vojni (1954-1962), ko so v Francijo prišli številni begunci. V Parizu je največja skupnost v Saint-Denisu (periferija na severu prestolnice), kjer je največ brezposelnosti in največ kriminala. To je dokaz, kako je država doslej skrbela za priseljence: sprejeli so jih, ko so jih potrebovali, toda nato so jih pozabili v geto-četrtih. Toda, kot rečeno, se stvari spreminjajo. Dokaz je, da se v trgovinah dobi vedno več muslimanskih izdelkov. Na primer, za islam je ena najpomembnejših jedi meso halal; žival mora zaklati muslimanski mesar po predpisih korana. Vse do pred kratkim je bil možen nakup le-te le v muslimanskih mesnicah, danes dobiš izdelke halal tudi zamrznjene v veleblagovnicah. Gredo ti vplivi le v eno smer? Sploh ne, ti vplivi gredo v vse smeri. V dokaz: Francozom postaja kuskus (značilna jed iz severne Afrike) to, kar je paštašuta za Italijane, v severni Afriki pa v zameno lahko kjerkoli kupiš baguette. Tako je pač: ko dve skupnosti prideta v stik, so medsebojni vplivi neizogibni. Sožitje seveda ne pomeni le plodnih izmenjav, večkrat pride tudi do nerazumevanj in trenj. Tako je bilo s prepovedjo tančice v šolah: Francija je branila sakralnost svoje laičnosti, toda postavil se je problem osebne svobode. Za sožitje so potrebni kompromisi. Sicer pa, ko boste v Parizu, obiščite muslimanske četrti, kot sta Couronnes in Barbes, kjer boste lahko srečali del realnosti današnje Francije in današnje družbe nasploh! In ne pozabimo, geslo »Vsi različni, vsi enakopravni« velja tudi za veroizpovedi. Jana Radovič Gertude Baines LOS ANGELES - V Los An-gelesu je v petek umrla najstarejša oseba na svetu, 115-letna Američanka Gertrude Baines, ki se je rodila aprila leta 1894 v Shellmanu v ameriški zvezni državi Georgiji. Naslov najstarejše je prevzela januarja, ko je na Portugalskem umrla takrat prav tako 115-letna Maria de Jesus. Najstarejša oseba na svetu je sedaj 114-letna Kama Chinen, ki živi na Japonskem in se je rodila 10. maja leta 1895. Absolutna rekorderka po življenjski dobi pa še vedno ostaja Francozinja Jeanne Louis Calmet, ki je bila ob svoji smrti avgusta 1997 stara 122 let. Zdravnik Bainesove v domu za ostarele v Los Angelesu Charles Witt, kjer je preživela svojih zadnjih deset let življenja, je povedal, da je bila povsem bistra in prisebna vse do konca. Povedala mu je, da je živela tako dolgo po božji volji, pa ker ni nikoli kadila, pila alkohola ali delala "neumnosti". Temnopolta Bainesova se je rodila očetu, ki je bil suženj, pred smrtjo pa je doživela izvolitev prvega temnopoltega predsednika ZDA. Za Baracka Obamo je novembra tudi volila in takrat dejala, da zato, ker je na strani temnopoltih ljudi. Po Obamovi zmagi je povedala, da si nikoli v življenju ni mogla zamisliti, da se bo kaj takšnega zgodilo še za časa njenega življenja. Bainesovo so našli mrtvo v petek zgodaj zjutraj v postelji. Domnevajo, da je šlo za srčno kap. (STA) POREČ