Da se res popolnoma ne pozabi Članek mlade tovarišice, ki je bil objavljen v zadnji številki »Učiteljskega tovariša« je tudi mene vzpodbudil, da izrečem ono, kar me teži in ker vem, da je mnogo takih, ki čutljo isto. V avgustu bo leto, odkar je bil vzakonjen delni celibat za učiteljiee. Bila sem prcpričana, da bo ta čimprej razveljavljen. Da bodo spoznali, kako je ta odredba krivična, ker zadeva predvsem mlajše učiteljice. 2al, da se proti tej odredbi stori prav malo. Zadnje čase je ta borba že skoraj zamrla. Mnogo se naglašava geslo: »Za enako delo, enako plačilo!« To je prav in pravično! Na podlagi tega se zahteva izenačenje plač poročenim učiteljicam. S polno pravico zahtevajo to. Kako je pa z nami? Če sledimo klicu narave in srca, nimamo nič in smo nič! Mnoge se bodo morale radi kruha odreči življenjski sreči. Delo, ki ga človek opravlja v zagrenjenosti, pač ne more roditi posebnih uspehov. Jasno se zaveda, da delo nima pravega cilja, to je lastne družine in doma. In kakšna bo jescn življenja, ako je bila mladost tako zagrenjena! Vsak si želi, da si enkrat ustvari lasten dom in ognjišče. Če bi bila ta odredba v veljavi že prej, bi marsikatera ali pa mnoge opustile učiteljski študij. Izbrale bi si ono, kar jim dopušča prosto pot srca. Denar, katerega so starši porabili za študij, bi bil v naših rokah in gotovo bi si laže ustvarile z njim srečo, kakor tako, ko nam je to vzeto in ne moremo z njim poljubno razpolagati. Čudno je, da ta uvedba delnega celibata zadeva le naš stan. Saj ima vendar vsako nerednost v rokah šolska pblast, ki ne pardonira nobenega, kar je tudi prav. Vsak je odgovoren za sebe. Poznam poročene učiteljice, ki so zelo vestne in marljive. Kdor ljubi delo in poklic ter ima čut dolžnosti, bo vedno na. svojem mestu, tem bolj, če bo zadovoljen. Celibat nam jemlje tudi ugled. Marsikatera pikra opazka je že padla na rame prizadetim. Človeku se zdi, kot da ni svoboden državljan in da je zapadel v okove neke prisege, katere ni niti sam storil. Tovarišice in tovariši! Na nobenem zborovanju naj ne izostane klic po ukinitvi celibata! Sedaj, ko bo banovinska skupščina, je nujno, da bo tudi to pereče vprašanje med prvimi predlogi. Ravno mlajše stavimo največ zaupanja v organizacijo; zatorej nas ne razočarajte! Skušajte nam pomagati vsi, da bomo dobile zopet one pravice, ki nam pritičejo po naravni in božji postavi! Saj smo vendar Ijudje! L.