OlTATELJIJ Prosimo, poglejte ha številke poleg naslov* za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA 13st gfoTehskifi flelavcer^r Ameriki Matter 8*»te—te«T tSth. 1M *t th«. P—> Otn« m* New Y.rk, N. I, wider Act *f .No. 163. — Stev. 163. (Telephone: CHelsea 3-1242) KEW YORK, TUESDAY, AUGUST 18,1942 — TOREK, 18. AVGUSTA, 1942 •i March Iri 117». ZA NEKAJ VEČ KOT na dan dobivate... 'C 'GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (intemik »ob*, nedrij In prainlkT ČITAJTE, KAR VAS ZANIHA VOLUME L. — LETNIK L. CHURCHILL MOSKVI RUSKO POROČILO NAZNANJA, DA JE ANGLEŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK WINSTON CHURCH ILL NA POVABILO JOSIPA STALINA OBISKAL MOSKVO, KJER JE IMEL S STALINOM VEČ POSVETOVANJ GLEDE BODOČEGA VODSTVA VOJNE. — PRI POSVETOVANJIH J E BIL NAVZOČ TUDI W. AVERELL HARRIMAN KOT ZASTOPNIK PREDSEDNIKA ROOSEVELT A. Churchill se je s svojimi tovariši pripeljal v Moskvo s tremi Liberatorji (aeroplani), ki so v sredo popoldne ob treh krožili nad glavnim mestom Sovjetske unije ter so slednjič pristali na letališču, kjer je na prišlece že čakala častna straža. Na letališču sta Churchilla in njegovo spremstvo pozdravila vnanji komisar Vjačeslav M. Mo-lotov in maršal Boris M. Šapošnikov, Stalinov osebni svetovalec. Nemci in Lahi divjajo v Sloveniji (Izvirno poročilo J. I. C.) Poleg drugih zločinov, s katerim Nemci sramote svoj narod, smo večkrat že poročali o streljanju nedolžnih talcev po vseh okrajih Slovenije. Dobili smo osebne podatke o nekaterih teh žrtev in prinašamo danes imena 10 izmed njih. Več seznamov bo sledilo. Dne 10.3.1942 so bili 1'ehvli je glede navzočnosti Churchilla v Moskvi vladala u-radna tajnost, vendar je prejšnji teden nekaj šušljalo v zraku, da se v Moskvi godi nekaj zelo važnega. Le malokdo je mogel videti Churchilla, ker je njegov avtomobil naglo vozil po Gorkijevi ulici v Kremelj. V sredo zvečer je Harrlman obvestil ameriške poročevalce, da Imata Stalin in Churchill važna posvetovanja. Sovjetsko poročilo naznanja, da so bili "peregovory" (pregovori ali razgovori) v "o-zračju iskrenosti in popolne odkritosti." Vse viš»okf o*&b*o*tiw ki »o ce posvetovale, so prepričane, da bodo njihove vlade nadaljevale vojn > z največjo silo, narodom pa ho povedano le malo tega, kar se godi, kajti Rusi pravijo: "Dejanja, ne besede!" Posebno vojaški voditelji neradi govore o svojih sklepih in zaključkih. Ko je Churchill na letališču stopil iz aeroplana, je vojaška godba zaigrala Tnternaejona-lo. God Save the King in Star Spangled Banner. Stalin in Churchill sta imela £tiri dni dolga posvetovanja. Ameriški in angleški vojaški častniki pa so medtem Imeli razgovore z maršalom Borisom M. ftapošnikovom, šefom sovjetskega generalnega štaba in maršalom Klementijem E. Vo-rošilovom, ki veaba veliko rezervno armado onstran Urala. Churchill je potoval v Mof-kvo skozi Kairo v Egiptu. Posvetovanja so bila končana v soboto, v nedeljo pa se je Churchill odpeljal iz Moskve. Poleg Ilarriinana j«- bil pri posvetovanjih še ti v.: i general Rui-jsel Maxwell, vrhovni poveljnik ameriške armade na Bližnjem Vzhodu, kjer se že nahaja močna ameriška armada. Med anerlešikimi poveljniki sta bila najvišja častnika general sir Alan Francis Brooke, šef angleškega generalnega štaba, in general sir Archibald P. Wavell, angleški poveljnik v Indiji. ustreljeni na Gorenjskem: Resinan Jože, Kranj, Savska 25, roj. 18.2.ID 15. Šiško Jožef, S t razišče, roj. 16. 6. 1912. (Zapustil 2 otroka. Logar Franc, liru&oa, roj. 27.7. 1SKH. Miklaveič Andrej, ištražišče, roj. 25.11.1914. Bervie Anton, Dorfarji, roj. 17.1.1909. Jelene Gregor, Kranj, Sokol-ska 2, roj. 13.11.1912. Rant Stanko, Kranj, Cerkvena 22, roj. 14.5.1920. Markovič Peter Okroglo 9, roj. 22.2.1904. Košenina Miha, Gorice, roj. 8.7.1925. Kr&šnja Filip, Primskovo pri Kranju, roj. 5. 5. 1923. Italijani pa so divjali še na prej ter tretji dan požgali in do Laška surovost Britanska »gentura Reuters kraja razdejali vasin Spodnje Javlja, da so Lahi popolnoma in Gornje Golo, Okrilje, Zapo-j porušili vas Ravnik in z lepaki Ameriška zmaga pri Salomonovih otokih Mornariški department v WasMngtonu naznanja, da so ameriški marini dobro utrjeni na Salomonovih otokih. — Isto poročilo prvič omenja, da so japonske bojne ladje skušale preprečiti Amerikancem izkrcanje na otoke, da pa so se po vročem boju umaknile. Mornariški department pravi, da se je bitka vršila v noči od 7. do 8. avgusta in da zaradi noči ni bilo mogoče dognati, kake škode je pretrpela japonska mornarica. Poročilo pa pravi, da je bilo uničenih 36 japonskih aeroplanov. Od teh jih je bilo 18 uničenih na tleh, ko niso imeli časa dvigniti se tok, Visoka Suša, Osolnik Pur-kače in l* je.. Vse moške iz navedenih vasi od 16 leta naprej, v kolikor ni-so odšli v gore, so odipeljali v Ljubljano v zapore, Žene in otroke pa so porazdelili v okoliške vasi, kakor Ig, IŠka Loka, Matena itd. objavili ukrep, v katerem groze s smrtno kaznijo vsakomur, ki bi vzel pod streho žene, o-troke in starce iz porušenega kraja. Renter poroča, da je bil večji del moškega prebivalstva postreljen ali pa deportiran v Italijo. Bitka pri Krasnodaru v zrak. To pomeni, da je za Japonce prišel napad ameriških ntarinov popolnoma nepričakovano. Po zadnji pomorski bitki v vodovju Jave je bilo sedaj zopet prvič, da so bile v boju a-meriske in japonske bojne ladje. In medtem, ko so pri Javi Japonci zmagali nad zavezniki, so v bitki pri Salomonovih o-tokih ameriške bojne ladje iz-vojevale popolno zmago. 17 ubitih v "zračni nesreči V noči 1(». avgusta se je raz-fbH na 2,200 čevljev visokem vrhu gore Peru v državi Massachusetts aeroplan, v katerem je bilo 20 ameriških vojakov in častnikov. Od teh je bilo 17 mrtvih, trije pa so bili hudo o-žgani. Ta zračna nesreča je ena najhujših, kar jih je zaznamovanih v zgodovini ameriške vojaške aviacije. Letalo je posnelo vrhove dreves v razdalji »to metrov, preden je treščilo na tla, kjer se je takoj užgalo, kakor so dejali izvedenci, ki so prišli na lice mesta, da rešijo ponesrečence in doženejo vzrok nesre-j požgali vse hiše, ki so bile bolj na samoti, župnisee na Golem, Italijani zapirajo Dne 2H. februarja so Italijani v Ljubljani zaprli Petra Kovačiča, bivšega profesorja verouka v Celjn. Dne 5. marca so Italijani zaprli dr. Kari Capudr-a, direktorja L drž. realne gimnazije v Ljubljani. Moritve in požigi Dne 17. marca t. 1. je pri-šlo 'do bojev med guerilci in Italijani v okolici Iga v Mokrcu. U-bitih je bilo več italijanskih vojakov, pa tudi G guerilcev je obležalo mrtvih. Italijani so dbkolili vasi Golo in Škrilje, ubili 20letnega fanta Gavana, zažgali celo vrsto hiš. Naslednji dan kl Pravi' da ima ePl2°" delek ter so uničili 20 nemških' da skupnega pobega norveških tankov in večje število motor- 1 mornarjev in nemških dezer- terjev svoj začetek v Bergenu. kjer so nepričakovano prišli na neko ladjo trije nemški častniki, ki so ponudili mornarjem, ki so bili tedaj na ladji žganja, katerega so mornarji tudi vzeli, ker so se zdeli častniki prijazni. Podarjeno žganje, kakor se je potem izkazalo, je pa vsebovalo gotovo količino omamila, ker mornarji so kmalu po iz-potju -žganja zaspali. Ko so se prebudili, je bila njihova ladja že zuna j domačega pristana in tu so jo na varnem kraju pričakovali nekateri nemški vojaki s skupino norveških fantov. Vsi so se vkrcali na ladjo, ki je nato odpluda proti Angliji. O vizrokn poibega nemških častnikov in vojakov poročilo molči. Brez dvoma radi svojcev pobeelih. nad katerimi bi se Nemci doma maščevali. zbrali prvo listo delavcev, kateri so nudili koristne in praktične nasvete ali priporočila za boljšo in hitrejšo produkcijo v tovarnah vojnih industrij. Odlbor se bo sestal v Wa-shingtonu 20. in 21. avgusta, ter Ibo pregledal in preštudiral 300 od 5000 sugestij, katere so .predložili delavci delavsko-u-pravnim odlborom v svojih tovarnah. Za posebno dobre nasvete ali sugestije bodo delavci posamezno odlikovani. Odbor za vojno produkcijo je dejal, da so nasveti in priporočila delavcev veliko pripomogla k hitrejši produkciji v tovarnah za vojne potrebščine. Zvišana uposljenost v tovarnah Državni delavski department v Albany. N. Y., poroča, da se je zaposljenost v tovarnah države New York povišala za 1.6 odstotka, ter da je povprečna tovarniška plača znašala v juliju letos $38.30, ali 19% več nego iprošlo leto ob istem času. m Zopet nova stavka V Lockportu, X. Y., so delavci, organizirani v avtni uniji organizacije CIO napovedali stavko ki se bo pričela 24. avgusta, ako General Motors Corp., ne prizna delavcem pri HarrLsonovem oddelku povišanja plače. Izjavo o nameravani stavki so podali unijski uradniki. AMERIŠKI AEROPLANI NAPADLI ROUEN Skupina ameriških zračnih trdnjav je pod vodstvom generala Ira C. Eakerja napadla Rouen v Franciji ter vrgla na železniške tire vec ton bomb. Letalci so zadeli na najnovejše nemške bojevne aeroplane, to-$a vsi bombniki so se vrnili. 11 Napad smo izvedli popolnoma hladnokrvno," je rekel general Eaker, ko je stopil iz svojega bombnika "Yankee Doodle." "In bomo bombardirali Nemčijo zelo hitro in toliko časa, da zmagamo." Nek ameriški bombnik je izstrelil najnovejši nemški aero-plan Wulf-190. Rouen je napadlo 12 velikih zračnih trdnjav in general Eaker je rekel, da je bila železniška proga po bombardiranju zavita v gost dim. o borbah Poročilo "Tassa" v Jugoslaviji OBS postaja v New Yorku poroča dne 8. avig., da je uradna mska časni^ka agentura naznanila iz Moskve, da so jugoslovanske čete na dalmatinski abali po srditih bojih, v kterih je prišlo do spopadov z bajoneti, prisilile na umik 30 tisoč Lahov, ki jih je brezuspe-v . , ,,, šoo podpiralo z ofbstreljeva- Tisoc dolarjev za ameriške- njem ^fmat-mske dbale, laško ga vojaka, ki bo prvi stopili volTin hrodovje. na japonsko zemljo | y ^ bitki so že v začetfku te- Harrv J. Burk iz Californije dna ubili jugoslovanski domo-je obljubil 'bond za tisoč dolar-1 ljubi 300 laških vojakt>v, a meo jev tistemu ameriškemu voja-l umikaniem je popadalo se 190 ku, ti bo iprvi stopil na japon-' sovražnikov, dočim jih je bilo sko zemljo, ko bodo Američani 40 ujetih. Tass zatrjuje, da so invadirali Japonsko. .bile te bitke že preveč velike- Burfc, ki goji in prodaja mla-' ga obsega, da bi se jih se moglo da drevesca, je dal ibond za prištevati gverilskim spopa-sto dolarjev nadporočniku Ed- dom in da so to pač že vojne gar E. Barru, ki je bil poroč- operacije resnega značaja, nik, ki je sestrelil japonsko letalo nad Pearl Hanborjem. Bond za tisoč dolarjev je tudi a^onudil generalu Doolettleu, a ta je dejal, da je nemogoče reči kdo je vrgel prvo bombo na Tokijo, ker so bili možje, ki co z njim napravili polet nad Tokijo, člani iste posadke, ter gre tako priznanje vsem isto-J časno. Bond je bil nato darovan dobrodelni organizaciji zračne armade. VSI ne moremo iti na bojiiče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; . — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno. "SLAB NA IQPA'wflw M TUESDAY, AUGUST 18,1942 TIEANOTUSN lttfl GLAS NARODA 99 -WW XOJKK. WL X. 49th Year WW day ImAj Zm «•!• tote U* •» L—t H pol torn W^l Nn Xi m Ml« tate flip; m vol » tTj—} «1 »M M POŽGANE VASI Dan za djwm pHhajajo po-j in zlatega velikega oltarja iz xoeila, kako Nemjoi in Italijani srede 17. stoletja. . *flUI NAMDi" 111 WW 1Mb nv » & «. BITKA ZA KAVKAZ Ruska armada na Kavkazu se umika pred težkimi jiacijskimi vdarci. Na nekaterih krajih se nemški vojni stroj pomika po 50 milj na dan. Prejšnji teden je nemška armada stala na dolgi fronti ob vznožju Kavkaza, ima v svoji posesti petrolejka polja okoii Maikopa ter je oddaljena še od mnogo večjih petrolejekih zalog okoli Groznega blizu Kaspiškega morja samo še 120 milj. Se dalje jm se nahaja najfoogateljše petrolejsko polje, ki daje 70 odstotkov vsega ruskega petroleja—Baku, ki pa ga ne brani samo rdeča armada, temveč tudi visoke gore Ka^-,kaza in njegove ozke doline. Nevarnost za te na petroleju bogate kraje raste z vsakim dnem. V svoji letošnji ofenzivi je Hitler že blizu svojemu cilju: da Rusiji odreže pomoč, ki jo dobiva od svojih ■zaveznic; da odreže južno rusko armado od glavne armade na severu; da zmanjša izdelovanje orožja za rdečo ar-,mado s tem, da zavzame nekaj tako zelo važnih industrijskih mest in prometnim križišč kot je Stalingrad ter dobi pod svojo oblast tako važne plovne reke kot je Volga. Posest bogatih petrolejskih polj na Kavkazu pomeni za Nemce dvojno vrednost: nemški vojni stroj bo imel dovolj gonilne sile, motorizirane ruske armade pa bodo pri tem zelo prikrajšane. Da pridejo Nemci do Baku, mora nemško vrhovno poveljstvo rešiti več zelo težkih problemov. Najlažja bi bila pot skozi Turčijo. Od severa peljejo čez visoke gore .Kavkaza, ki se vlečejo od črnega morja do Kaspiškega ,morja, samo tri ceste, ki jih je kaj lahko braniti. Po gorati pokrajini ob obrežju Črnega morja je speljana na .kratko razdaljo železnica, nato -pk se nadaljuje cesta. Že- požiga j o vasi po Sloveniji. J>o-«lej je bilo samo navedeno, koliko vasi so požgali ob kaki priliki, sedaj pa smo sprejeli tudi prvi seznam nekaterih vasi, ki so bile požgane in smo to objavili v "Glasu Naroda" z dne 17. avgosta.. " J Pod naslovom "Požgane vasi" bomo v bodoče objavljali podatke o vaseh, ki so bile po-Žgane. V prvem sesnamn so bile navedene vasi, čijih pop rs je n&dednji: GOLO, občina Ig, 230 prebi valcev, 45 hiš, 42 posestnikov, 9 kočarjev in 2 najemnika. Srez Ljubljana — okolica; 18 Jem od Ljubljane. Nadmorska višina približno 650 m. Vas obstoječa iz naselji Gor. in Dol. Oolo. leži severno pod Mokr-cem <1058 m) ob občinski eesti 7 km vstran od banovinske oe-pte Škofljica—Ig. Velika parna žaga pod Mokrcem- Znaten izvoz lesa v Ljubljano in Škofljico. Hišna oibrt zobotreb-Se nepreiskana jama v Pri cerkvi na hribu. so odkrili h al Is ta dlako naselbino in rimsko gradišče iz 4. ptoletja po Kr. Tod mimo je vodila rimska cesta iz Cerknice proti Ljubljani. Na mesta sedanjega žuspni^ča. je nekdaj stal grad Nad Gačo. Župna cerkev sv. Marjete je že stala IZAiPOTOK, občina Želimlje, 334 prebivalcev, 32 hiš, 19 pose tnikov, 9 kočarjev in 3 najemniki; 25 ktn od Ljubljane. Leži na robu širokih senožefl pod Mokrcem. V kraj dnži ob-čiaska pot kz Škofljice. Slabo rodoviten peaeen »vet. V bliži-,ni je božja pot Knuewek.* V itareml veku je vodila pod Ku-reščkom rimska cesta v Ljubljane. AfAJLI UPOGJilV, občina Pobrunje, 69 prebivalcev, 15 hiš, 7 posestnikov, 8 kočarjev, 3 najemniki. Do Grosuplja 4 Wm. Leži visoko v hribovju nekdanjega keltskega taborišča. Vas Lipqglav se prvič omenja leta 1278. VHUEK3 LTPOGIuAV, občina Dobrunje 36 prebivalcev, 6 hiš, 5 posestnikov, 1 kočar, 1 narnejtnik, 14 km od Ljubljane. Leta 1660 je vac popolnoma pogorela. . IZAVHHL Občina Borovnica, 45 prebivalcev, 8 hiš, 6 posestni teov, 2 kočarja in 1 najemnik, 29 km do Ljubljane. CENTFA, občina Velike La-pče, 38 prebivalcev. 6 hw(, 5 posestnikov in 1 kočar 40 km od Kočevja in 22 km od Ribnice. KRVAVA PEČ, občina Velike Lašče, 146 prebivalcev, 25 hiš, 16 posestnikov, 9 kočarjev SOPBTfftEK in PoUp m »Nirtnc* h—^ilgefc M Rt UNIVERSITY T -M*. II tU f Zm. to*, cenik In cene ploiC M obrnite nn: JOHN MAKSICH Inc. MS Wert 42nd Street, New M VELIKA JUGOSLOV. SVE-ČANOST V CLEVELAND^. One 15. avigusta je bila prirejena v Clevelandu zelo uspela in važna jugoslovanska kulturno politična manifestacija katere so ee udeležile velike mase našega in drugega ljudstva, Bila je to prva svečanost iz vrsto onih, ki bodo prirejene pod načektvom "Lige Kulturnega Vrta" v Clevelandu in "Office of Civilian Defense" z geslom 'The Four Freedoms.' Cilj teh svečanosti je mobilizacija čim večje pomoči za vojni napor ameriških Združenih držav in združenih narodov. Ta prva jugoslovanska svečanost je dobila geslo "Svoboda je nase nasledstvo,!" Organizacijo je izvedlo Draitvo J ugoslo vanskega knl turnega vrta. V poteku prireditve je položil minieter Sava Kosano-viČ venec na Njegošev spome- .tacijskem zapisniku (SKRILJE, občina Ig — 236 prebivalcev, 47 hič, 28 posestnikov, 15 kočarjev in 4 najemniki. Leže nad kra^vo piano to ped pobočjem M okrca. Hišna obrt zobotrebci, čebelarstvo, prodajajo jajca in prašiče v I/jubljano. Izvoz stavbnega Jesa in dw v Škofljico. (KLARA, občina Žel unije, 44 Veznico in ceste ob morju pa more obstreljevati črnomor-sko vojno brodovje. Na drugem koncu Kavkaza, na Kas-piškem morju ni bojnih ladij, toda obrežje je mnogo lažje braniti kot pa kraje, po katerih so Nemci do sedaj primeroma naglo prodirali. Po zadnjih vojnih poročilih je mogoče sklepati, da je nemško prodiranje proti Kaspiškemu morju usmerjeno po dveh optih: na severni strani malo južno od Stalingra-da proti Astrahanu, od koder so oddaljeni samo še 200 milj, na jugu pa ob vznožju Kavkaza proti Groan emu. Kot poročajo ameriški diplomati, so Rusi zelo razočarani, zakaj Amerikanci in Angleži še niso odprli nove fronte v zapadni Franciji. Rusi vedo, da za nje prihajajo najhujši boji cele sedaj in ker ni nikakih znakov, da bi v bližrfji bodočnosti prišlo do kake druge fronte, se bodo najbrže morali bojevati sanji in se pri. tem zanašajo na rezervno armado onstran Urala. Onstran Urala pa so na prostranih stepah tudi nastala nova mesta. Po širnih poljanah, ki niso nikdar poznale pluga, so bila odkrita nova petrolejka polja in novi skladi premoga. Vse to so napravili ljudje, ki so prežeti. sovraštva do Nemcev, ker so zasedli njihov« rodne kraje. Tam je erastlo popolnoma novo mesto Aviagrad—letalsko mesto—z dnlgimi vrstami tri in štirinadstropnimi stanovanjskimi hišami, gledališči, šolami, knjižnicami in velikimi tovarnami, ki izdelujejo aeroplane. Cedo mesto je bdlo zgrajeno od časa, ko so Nemci vpdali v Rusijo. In takih Aviagradov je več. . .Velika prememba je nastala na kmetijah. Na kolektivni^ kmetijah ni več toliko traktorjev in drugih polje-deljških Btrojev, kot pred vojno, ker primanjkuje gasoli-na in delavcev in mehanikov. Sedaj je mogoče na poljih videti skoro samo plujge, ki jih vlečejo konji. MaH, samostojni kmetje so prišli zelo do veljave. Oblasti silijo kmete, da sami vozijo svoje pridelke v mesta, da niso železni-: ce preobložene s tovorom. Rusi pa z velikim zaupanjem zro v bodočnost. Ko Nemci naglo korakajo na Kavkaz, so pustili ob svojih bokih in celo zadej močne ruske armade z veldko udarno silo. Ob primernem času pa se bo nenadoma pojavila na bojišču velika armada, ki je (bila izvežbana onstran Urala. In to bo najbrže tedaj, ko bodo zavezniki vdarili na Nem ce na zapadu, Rusi pa na vzhodu. Vsekako pa bo zopet prišla—zima! Vojaška pogodba med 3dr. drtavami in Bolivijo Mod Bolivijo in Zdr. drža. vami je bila podpisana pogodba, ki določa, da pošlje Amerika tej mali južnoameriški republiki vojaški svetovalci. Pogodfop sta podpisala dr. žavni tajnik Stili in botirijsJri poslanik Guachala. Enake po- ri rugfrni južnoameriškimi publikami. re- Novo italijansko priznanje Rimska propaganda za Severno Ameriko priznava, da je položaj v Slo veni j i. in Dalmaci ji še vedno nejasen. Rimski radio govori celo o nekakšni ______________laški "številčni inferiornoarti" godbe je Amerika podpisala z sa tsk IwjiiSih. _ prebivalcev. 8 hiš, 8 posestni ikov, 15 km do Ljubljane. Leži v .gorovja nad Žeiimljami. VISOKO, občina Želimlje, 111 prebivalcev, 30 hiš, 14 posestnikov, 6 kočarjev, beži ob vzhodnem pobočju Kureš&ka ob dobri kolovozni poti, 15 km od banovinpke ceste pri Igu. Podružniška cerkev sv. Miklavža je zelo stara in znamenita zaradi fresk iz leta 1443, radi ravnega lesenega stropa Naš lep slovenski ^ezik (Nadaljevanje.) Napv vsea» je znano dejstvo, da je'toil med nami bolj pičel odstotek rojakov in rojakinj, ki bi se bili temeljito potrudili z učenjem angleščine. Naši lju aje so govorili med seboj slo-! vepsko, na delu pa so naši moški za sik) trli "amerikaasči-noko se Sre cesto radi izražali. Novodošlecem tudi niso posebno priporočali, da bi zgubljali čas z učenjem jezika—in posebno še ne "grinarcam" ki so itak imele že vnaprej izforju ne ženine, ako pa ne, tedaj se je ženin za novodoslo Slovenke hitro dobil. I>ekleta, ki niso-sledile tej, med nagimi priseljenci posplošeni navadi, so bile takoj zaznamovane, da bodo ostale *a-o>e, ali pa se jih je smatralo za objestne in visoke, ker niso ho-tele vzeti fantov, ki so bili na iTibero ali ponudlbo. Vzlic temu se je marsikatera naša mlada priseljenka takoj nik a minister Franc Snoj naj la med Svet in se snnmt>nik -enem tudi brusiti in piliti svoj lasten jezik in to najbolj s tem, da sem začela pisati. In dolgo mi ni niti na misel prišlo, da bi svoje izdelke poslala kam v ob j a vrt. Potem pa sem enkrat na prigovarjanje moža poslala par pesmi "Mladinskemu listu", katerega je takrat urejeval Andrej Kobalt ki mi je pisal, naj s pesnikovanjem kar nadaljujem. In tudi nasvetov mi je dal in malo kritike. In * tem ne je začelo moje vmešavanje v slovensko literaturo v Ameriki. .. . Dalje sledi. i'l i i i1 n iS n 1! M KUHARSKA KNJIGA: Recipes $f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo J 00 »"Knjiga je trdo vezana in ima 821 atranilEl (i( i Beoapti io napisani ▼ angleškim Jeziku; ponekod pa soj \ tudi ▼ jeziku naroda, kima je kaka posebno V navadi v ( Ta knjiga je neka j poMteega a one, ki m zanimajo sa< i, i kuhanje in m hočejo v njem ttnbolj lavaibaU in, \ i izpopolniti. V r " > i ► ^5^Karo&te pri \ KNJIGARNI SLOVENIC PUBUSHUSG CO, 2X9 We« 18th Street . Hew York, H. Y, "GLAS MBODA'w Haw II TUESDAY, AUGUST 18,1942 mea*ama*m $91 ....... VSTANOVLJEM UN mmm prostoru, faakor oci ujete živali. V ječo fttapi sodnik Lain- pretio. . « . . . "Maris* Viukineo, *a*>tonj se opiral. Priaaiaj da »i čarovnica! Reči, ki so jih nasLi v tvoji skrinji, so 7«elo sumljive. jPoleg tega ni ne. shajala s Čarovnicami v Do^ošah pri Maribora. Delale »te točo. Urša čeraetova si ni izmislila, kar je povedala o tebi. Saj je sy.o- Ije,«3povedi p smrtjo potrdila." Marini videti, da napeto ta 1673. V ječi hrastovega d i ti udeleževala, oarovažkih ob smrtni ari. Čakajte, odP^^Je. Kolikokrat jim ]e \1LAHO KLEJMENCIC: *ČARO V NIČA" MARINA VUKINEC Jugo$lov. časnikar o laški strahovladi Lahi so kar ponosni na velike "uspehe" svojih Kloičinov po jugoslovanskih de-žehjh. Njihove oblasti pretepajo in ubijajo ljudstvo, rušijo yasi in t«ge in odvajajo vse donaofcjulbe v koncentracijska laboriaČa. Italijani ravnajo danes mnogo hn>e s prebivalstvom Slovenije, Dalmacije, jhrvawkega Primorja in zabodene Hrvaške nego ao ravnali leta 1319 a is t rek im, tržaškim Krada Ždi na golih deskah svo- sestankov in jahala ponori »a.kod so ti trije nomčiAit j^gl že povedala, da nicesar jo^-----_ _ __------------ jega ležišča 60 letna ženska, metli?" že vem; neka beračica mi jife'dojie. \ cm-gornjo vedno svo-Jn goriškim.prebivalstvom. Sis-i Marina Vukinec. £ obema ro-< '-Gotpod, we je lail" '> dala. Ne, za višnje pa res^: čarovnica, čarovmca. Ma- tematično in neusmiljeno prekalim si podpira lica. Njene] Marina Vukinec se raTfourja ne vem, kako «o prišle v skrin- ve. da je nedolžna, ve pa ^anja^o ubogo ljudstvo, ter ro-, trudne oči zro nepremično v proeeče vije z rokami, glas se jo." tudl> da jo eakajo , W*ke m ^^ m plenijo njegovo imetje., edino oako pod »tro- ji trese. Sodnik Jurij Šoster te, lepo znaš lagati, ^ ™^»i.Takoevanii "avtonomija" ki pom. Zdajci ^ žena vdrzne. ji.obrne hrbet^ ker le tako — Marina. Te reči.« rabila p^ monalana^^^TQemu? Ma-i«^ jo dobile split&ka in kei^ V vratih zarožlja ključ-. V je- si misli — se lahko ubrani, da svojih čarovnijah, le priznaj.1 ^nft f^rV ^ ^ l • *,6^ul!8ka ®Wina, je laž in preva* čo s Upi sam upravitelj deieV'ga ne zo^ara. S hrbtom proti S 6rrx> svečo si si gotovo sveti- ČJpvek kakor ona. Nekaj to- m s pomočjo katere namera-neiga sodišča, Jurij Šoster. r*je.i še reče: to si jahala ponoči na metli.P1^-6* tt f a- • iavnševati ovoje alo- Med njima se razvije naslednji • "Še rada bo« priznala, da si in prašek si trosila po travni-1 ^frwpod sodnik, ali tudi * pomočjo in pod krinko čarovmica," in nate odide, ikih, da je iivina poginila. Kaj ve^a-mete? To^ je^ Mannm domačih ljudi. Naš narod je - takoj rawunel, da je to le loka- vo gpredena fašistična intriga i a ji ni nasedel. Sicer pa vsta- pogo\*or: " » • - »•* »i ■ ■■ ■»^ — —• » -----«7 —^ y ^ — r a-------- ----^ ■ •• • « , * <"Marina Vukinec, ali vaš.' .V ječo stopi zopet sodni pa ta koSček masti, he! Teg* trenutek _ 7 v ... ! » ..a , r, __ «. _________; ' fsrdn ilr in aanft ukaz /akaj so te zaprli v ječo?" i upravitelj Jurij Poster. Sprem- pa še nisi povedala: le povej, "Ne vem. Morda me je kdo Ija ga ječar, ki je prinesel v da Vi delala ia nje točo." na krivem doKil," ; vrečici rasdicnih reči, ki jih Marina gieda «od«ikas ftiro- *'Glej, glej, se že spominjaš, našli v sVrmji Marine Vuki- ko razprtimi oorjii. Ne moro Bi poznala Uršo Cernetovo?" ne«. Te reči iztrese na klop. verjeti, da si »ore »v človek "Ne verjemite goopod, kar j Bile so to razne drobnarije: kaj takega iamisKti. Nato jo lagala o meni! To je bila kefteek stane ma^ti, koe stare- piano in zakrili % rokami: zahrbtna ženska. Kjer je mo-Jpa kruha, bel prašek, <^rna I**>Kaj hočete od mene? Po-gla. mi*je škodovala." sveča, lonček z .mazilom, tri su- $tena ^^ ne čarovni- ce višnje, trije novčiči in neko'^ ^ mQj pade sr$- suho zeHače. Nato sledi tretje ^ jajaka. da irpn>ševanje. [gre skozi jnoaeg. "Poglej, Marina, kaj smo vse Poldne odvede ječar Ma^ na^fi v tvoji skrinji." Sednik jo zopet ujcaže privezati na čarovniaki stol. •**Ne sodi je. Marina. Ona je bila že pred 12 leti sojena kot čarovnica in tndi Bog1 jo je že sodil. In pred smrtjo je potrdila, da si tudi ti čarovnica." "Usmiljenje, goi'podt Samo \so noč je visela Manna v;^ 0 VRem Hiti ^ ^ mučilnici na ^toly. Ob osmih ^ kajUaanje je Italija kljnb sjutraj jo Ukaže sodnik zopet ^ ^ ^artnila. preko odvesti m ji * vso tvorno- ^^ Hrvatov i« popolno st^o pngovarja, nar) pri«a. odroeala Hrv^ko od morja, Marina ne priajna. Zopet jo}^^]^ ^neobstoječe neza-yreder■ pnvožej^. . •• j^e." Pavelič pladnje laške • Na^dednji dan sodnik sili va- e weto krvavo zemljo njo« lepimi, i2ibnaniflii beseda-1^ P puhlim gospodarskim in mi, naj vendar prifna. Toliko pdfcfcnim suženjtvom. da ne prosi. Ker ne pomaga, 131 zagrozi Še ? hujšuni muka-i. Mai turni svet pa bo to označil kot eno na|hujžnli baifbonrttey. Rim prinaša to bai^aretvo V pestjo in v vojaki obleki. Toda Lahi so storili Še mnogo več. Porušili so grobove Trambiča in Buliča, podrli sobo Grgura NinJskega ki je na ontti oba-Ja:h drvigal glas Slovanstva in spomenik Maruliča je žrtev njihovega vandalizma. Hrvaška imena nawi'h mest cisterna-, tično zamenjavajo z italijanskimi. Vče to po široko zasnovanih načrtib, da ugonobe našo kulturo in našo tradicijo. Kakor v»i osvojevalci so tu di Lahi slepi in se stračno varajo. Zastonj se zaletavajo naša mesta. Spodili jih bomo in ves svet jih bo zaničeval. Narodna zaveet našega ljudstva bo uničila sadove njihovih zločinov. Ves napor italijanskega naroda proti naši kulturi je na pesku zidan. Ko bo za-bučal vihar zmagoslavja združenih narodov se bodo skrili ItaiLi jani kakor preplašene podgane na oni obali Jadrana, od katere so pri&u . gjjiitiiiinniiiiHiiiiiiuiiuiiiiiniiiiiiii Note aa PIANO-HARMONKO «1! KLAVIR BREEZES OF SPRING TIME OF BLOSSOM (CTetal tt») == 8IAJVKNSKI FANTJE \ SK BOM FEuL)ALA SLOVENIAN DANCE VAN D A POLKA PO JEZEBU K O L O OHIO VALLKT SYLVIA POLKA TAM NA VRTNI GRE1>J MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU OJ. MARlf-KA. PKOLJAJ ftlDANA MARELA (r>«l*»» VESELI BRATCI (niSEurha) ""Oem tudi je bil ta ko« sta- Italija že sdaj proslavlja ita- rino v soswbgi prostor, kjer J1' mi"^VarinA .ne orizim. Zve iJijanizacijo Dalmacijo kot oe--Marsikaj najde, kdor iSee.' bil pripraven čarovnLški stolK^ visi^ stolu. Obe^'klifco fe^turno amago — tako Ta stol je bi! doV dva metra ^ ^ ^^ Vazto^t^' ^^ ^ in pol, visok je bil na eni stra-l^- j. na stopala_ Ifiot v Splitu "Popok> di Spa- ni poldrugi meter, na dnyi Hna [n ^ ^ ^^.ilato." Ta dnevnik se je drz pa le pol metra, tako da je bal - strmo nagnjen. Na sedeSu so sopra^vo ji je narekovalo te-rega kruba, Marina?" hesede. Vse vam povem. Do-l "O, gospod, vi ne veste, ,ka-bm se še opominjam, kako je ko pomaga ta krnh proti mnz-okrog sv. Janeza — bilo je lici. Ko sem si pred dobrim pred 14 leti — prišla Urša vsa letom dala postaviti novo peč deske, ki so imele ostre rdeča t>d jeze naitme i* kriča- in sem spekla v njej prvi kroih, la. da ji je moja krava napra- sen< branila to pogača Od vila v vrtu škodo. Pa ni bilo stare Senekovičke v žetalah nič res. Sam rajni žnpan Lo- sem to zvedela. Le vprašajte vro Zore si jo oeledal sledove Lovra Šmalca, kako sem & tem in potrdil, da niso bili kravii, krvihom ozdravila njegovega temv*n" srnini. Potem je Urša otroka!" dve leti mirovala. Dokler me "Bomo že vprašali. Kaj pa ni pri sodni obravnavi obdolži- lonček tz mazilom in beli pra-la da hodim z "divjimi ženska- ftek? Pa snho zelišče? Pa £raa mi". Pa se je lagala. Saj sem sveča? Pa trije iiovčiči?" bila že takrat klicana pred sod-i *'Ali ste radovedni, gospod? nika, pa zopet izpuščena. Bo# Ni boljšega zdravila oteklimi je priča, da sem nedolžna." ne od tega mašila. Prinesel ♦ Naslednji dan se je fasliše- ga je moj zet iz CvetkovVev. van.ie nadaljevalo. Zelišče pa zelo pomaga otro- 4'Pa si le čarovnica. Vsi kom če se prestrašijo. Mislim, pravi >0, da oi." ' da ie telob. Od, Sv. Bolfenka •"Ni ree. ni re«t Kdo to na Pohorju mi ga je prinesla trdi?" ,neka ženica. C'enrra bi mi bila "Rai si bila v zvezi z drugi- Črna sveča? Kupila sem jo tvorni divjimi Ženskami iz "Dogofc ji hčeri Lnciji pri krstu. T>o- robove obrnjene navzgor. Je-čar preobleoe Marino v raševi-nasto srajco (sešito v enem dnevu, da bi jo vrag ne mogel začarati), nato jo posadi na stol, tako da je bila z nogami na višjem, s glave na nižjem l>rugi dan je ni*o mučili.^11 sledeSe: Marinine misli tavajo kakor v »"Iz Italije so prišli laški megli, njeno izmiičeno in ne-ltičitelji z nalogo, da dovree la-prespano telo se trese. Danes ^ko kulturno delo. Smatrajmo ji ulijejo dvakrat raztopljene- jih za misijonarje. Otroke in ga loja na podplate. |,«tarše so p rivedli nazaj v na tZa tem jo privežejo za 24 ur ročje pradedovske domovine in na čarovnici stol in dvakrat spravili Dalmacijo zopet pod raztopljen loj. Spdnik ji na-'^ospodstvo Rima." ^ nrixri* a da imel* nckaj iPotujcevanjo našega naroda ^^to^W^u" ' ' - Ije za Lahe kulturno delo. Kul- vrv^o, okrog stola, ofcrog pasa,. ^^ dftn sodni_ ^ ^ ^^ ramen m hrbta pa Ji ovije več ^ ^ nj imela Marin& ^ nQ& tanjwh vrvi. Te pntrdi na^^ Vpiia ^ da ji hudobci' kavelj v stropu, in sicer tako,- ^ (Zaradi loja! dn ji visi zgornje telo v zra^.' ^ ^ ^ ^ ^ sodnI., Boke ji zveze kmem na biib- ^ Lan^tiŽ in Softer in gra-tn Mannasenemorenitiga. pravnik Primož Riž- niti. Mišice se ji boleče napen- jo ^^^ k Marini. jajo, knji Bili k sretL Ce se Mar£a ^ p^ov^uje, da je le posk^ premakniti, začuti ^^ ^Jf kak(^r 2 t . ^ ZTOV-' listja in trave in razne druge nižfcem stolu pufsti jecar Man- ^kazni NasV>dnjo nOc si zono posno v noc. Potem jo od- ^ donii^ da jo ^^ ^ 1 ■ • t _,!dobcL Vipije in se z rokami ^ I otepa (prika-zni. "Vse polno jih M ^ je okrog mene. Tukaj je, tu NOVA ADAMIČEVA KNJIGA. Pod naslovom "What's Your Name" (Kako »e pišeš?) je Mr. Louis AklamiČ napisal novo knjigo, ki bo pri&la na trg 2. septembra. . V tej knjigi pisatelj včasih na šaljiv način razpravlja o imenih naseljencev raznih narodnosti ter navaja nekatere jihtčaje, kako je bil že marsikdaj kdo zaradi čudno glase-čega »e imena zapostavljen. Adamič podaja nasvete, kako se je mogoče mnogo krat izogniti kakim neprijetnostim s tem, da se priimek premeni tako, da malo bolj zveni angleško. Sami svojega priimka ni mno SARČICA MLADI KAPETANE gremo na Štajersko STAJEBlS happy polka Ce na tujem 35 centov komad 3 za SI. MOJA DEKLE JK dR MLADA Pa Ktc komad: Nnroflf* pri KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING CO. ~ tlf West lStta St.. New York S iiiuiuiiniiuuuiuumMintimiiiifffinW go spremenil, temveč je samo izpustil strešico nad "c" in se pcftipisuje Adamič mesto Adamič. In pravi, da tako svojim priimkom prav dobro izhaja. Knjiga stane $2.50 in jo je jnogooe naročiti pri 64ovenic Pvrfblifbing Co., 216 W. I8tb |5t., New York. N. Y. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg nuloTi je rurktoo do kdaj butt pMmo utoMm. Prva IteTttfca ptmmt mmee, 4np daa la intja pa tet«. Da aaai prtkra-olle nepottebeega deU Is aUafikav, Vaa 9»\iMm», 4a »ihti nnM-00 pravueaaa« porfroatl. PoiUUa aarofnlao aavaracat aa» «11 I« pa ptafijte aainb« mropotkc t Vafeic kraja ali pa kateremo tamed aastopnlkoT, kojlb lnteaa ao tlakaaa a Mittal Črkami, kar ao opra«l-n»al •apart, Imii —nil. J amy Oban raraat Oltjr, Pr Homer Otty. lb fvnaehm Imperial, Vence Paloieh Jobnatova, TWOa Greek, Pr. MtfNr Weat Newtoa, Jc^b Joraa WISCONSIN . Mltaraabea. Warn Aftta, ft. §maioa in jo vprašajo, ali je Marina res zdravila njene otroke. Ko skleda Marina 8n»l-čevo ženo, pravi, da ta ni prava in da je zdravila SmalSeve otroke sestre Jere. Ko pokličejo Jero, pravi fca, da je dala Marina le njenemu mora kos kruha, ta pa ga je vrgel peotn. Marina zaradi bol«*in, ki jih je prestala, ne pozna več dotoro ljudi in tudi spomin ji peša. Pokličejo še drage priče, na pr, Tomafca Pertiča. Ta govori o čarovnicah, vendar ne trii, da je čarovnica Marina Sodnemu upravitelj^ «e zdi zmešano jzovorjenje nboce Marine Še bolj samljivo. » Se istega dne ukaže krvniku, naj jo pregleda, ali nima morda na sebi kakih hudičevih, uiamenj. Krvnik najde na njej dve znawenji; eno na levi strani, eno pa pod paotktho. Znamenji prebode % iglo. & znamenja pod paffidn-be priteče prav malo Ihti, ve amatnen ja na lavi strani pa nič. Ko jo *prre£ajo. aK je čutila bolečine, odpovori; d* jih je čutila, da pa jifc jo treba gr^ nHcn pretrpeti. znamenja niso bife nič dragega, kakor tako zpaaa "materina znamenja" M jih ima marsitodo na Jwii.) *Po«di ta daa jo privedejo na čarovnSški Stol 1 Proti večeru dospe na Hra^-tow» oapont&ki aodaik JjairtpretBč. Marina je bila dvakrat na steJn, zato je boli xvfr teK T sedi ^kiancena 6Ci ji blodijo po kaj je! Zaibodite gal" (Marina je aaradi neoiove^kib muk zblaznela). Obiskovalci prihaja jo k njej, jo skt&ajo pomiriti, a zaman. Sodnik jo.se enkrat vpraša: "Zakaj 1» te mučijo hudobci? Se je čas, da priznaš!, da si Z njimi v zvezi. Mi ti bomo pomagali." ^Ne. ne," odgovori Marina, "nič nimam, z. njimi." {Pa gospodje še dalje, silijo.1 vanjo, naj .prizna,.. Marina pv tako čudno spači obraz in skrivi usta, da so vsi prestra£\jo in ebeae od nje. (Marina je Minirala v groznih bolečinah). Ko se povrnejo^ Marina še nekaj časa govori čudne besede, nato pa utihne. v . Marina je raarla. Negibno počiva njeno tek> na bornem ležišču. Ljudje prihajajo gledat mrtvo čarovnico. . * tZvešer pokoplje grajski krvnik njeno truplo v bližnjem PONUDBA ZA POLOVIČNO CENO Zadnja popolnoma nov«, izdaja slovite prve po* cetmške vrtnarske 4 bHjeM — plete with audi KIW MiifMif NEW ilUn*rotN>Ml Nmr Wfor« — Garden % Encyclopedia SSSSS Va Price Offer! The Lotatt Brond-New Edition of th« Famous Original Amatsur Gardsners* "Bibls" THi Garden Encyclopedia 98 fonnaHy , $4.00 $ I The Complata Guide for Yaur War PVMIT wm4. b pUf iWi i arM TIM OoniM Cncydap^i* PREJ $4,- 4 '•• t • Sede j samo $J.98 Kuharica restavracijo e. Dela ae šest dni ee potrebi na teden. Posebna izurjenost v restavracijskem poslu ni neobhodno potrebna. Plača po dogovoru, Izvrstna prilika za p?avo oeelho. — PABK EAST JtESKPAUEANfT, 12 E. 97th 3treet, New Yotk, N. Y. UNITED V ANGLEŠČINI V UCM in trpežni platneni VEZAVI -SKOM MMSm.Nl ^ 95« SLIK Popolni voditelj za vai vojni vrt. raaka olika —■ aorih Ihutradj! NOVE »rej la nai- EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBA! vlsokfli "• , 1400 pn«l. 7 SO p«0«rM. Ovsr 500,000 Copis« Sold at Higher Pricss! Hat* <■ a ttacW bMk b IVOrrTHINO TOtl NH6 TO ENOW AaOtfT AHT-THINO YOU, WANT TO OftOWl rejoa mrHdm M* mfmy *** Na» »aril P**. W)M fliwa pk«WNcal wtMiiiiit «f •mUa ym» ftmd wW ymm wmf a^icUy. *«*«r*4 far al S S miU. «—«— md mm*mM hy AataHeaa IM fcjr I. L 0. tn-----. MA. arwW Hr »■<'■ Ina -uHvoritt«. Th, rkU.Mpkh la-nuk^.mm^..ai^r-IWJlM."*. MCVOOnDU, kf t L a. I«)«»r, IXA. at tIJI «4 QI COa. wkat HMy JMV« f 4*—* Or*r tfak MMslofl borfflla now. Tafcaj |a a eni tMri ksHd V8E, KAR VAM JR TREBA VKDBTX O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI t 1I.NI flaakn vaaa padralma Na-anf vae a vrtnarstva, e aadMvl bi ^ JBOjCtlill (A Najaavejia pa Je VRTNARSTVO* RREZ ZEMLJE; nova aietadR as naflevaoje RMljhwf, i«JoJe in jo polivali z vodo, da je »'•vivet' ugašala in umirala. . Pavel je begal in divjal, kakor da n*u gori zemlja pod nogami.. Outil je za sabo liropenje zasledovalcev, v^ak hip je pričakoval, da ga popdejo trde, maščevalne roke. In begal je Pljuča so m uhropela. pene so imu stopale izmed zob. Oči >o sf mu izbulile, da je bil pogled divjj, blazen. Izpodtaknil >e je in se zgiiudil na tla. S čelom je priletel ob kamen; krvav t-urek mu je brizgnil iz rane. Kri ?e je pomešala z znojem in mu tekla z njim po licu. . "Neron beži, beži, beži!" je hropel pred se. Pred sabo je zagledal dva orožnika. "Zasledovalci, morilci!*' je ■siknil in hotel zbesžati v stran. A ni vedel kam. Otetal je sredi ceste in gledal okoli sebe. •'Jaz sem kralj Pavel, rimski cesar Neron!" je kričal "in zažgal sem Rim. 0*ar to tudi s*me! Pustite me, preganjalci. sužnji, pustite jne!" Orožnik sta pristopila in mu velela & seboj. Pavel je šel. Brez ugovora je stopil z njima. "T je mja telesna straža!" je dejal, "le čuvajte me, bo-uato vaju poplačam."1 Počasi so stopail pioti mestu. Pavel je segel iz roko na hrbet, a kitare ni bilo ve«. Izgubil jo je v begu. "Saj pojem lahko tudi brez nje," je dejal in začel: Ubog popotnik hodi križemlsvet. srce ga sili, da za srečo roma; /Človeška s rca krije mraz in led, in romar brez mira je in brez doma. RAZNE VESTI AMERIŠKI SENATOR O BORBI JTWHXJLOVANOV. (JIO.) — Ameriški senator William Srna te rs je izjavil, da Jugoslovani upravičeno pričakujejo od združenih narodov »godovina stoletnega koledarja se je pričela še poeneje. Nekega dne je prišel Knauer-;jev rokopis v roke zdravniku (Helwigu. On je pripravil rokopis za tisk, iadal je knjigo, kar najobsežnejšo pomoč, kij toda pri tem je zakrivil pojim je mogoče poslati Senator! tvorbo. Ni bila sicer velika in je dejal, da je jugoslovanski.morda «am neznatne spremem- im, ki se je še vedno dvigal s pogorišča, jo je dušil, zato ni mogla več vztrajati tam. Sedla je zopet na voz in H1 odjpeljela z Jožetom v grad. <)zrla se je nazaj. Tako otožne so bile njene oči, kakor da ne poslavlja s temi pogledi za večno od kraja, kjer se je načela agodovina njenega rodu. . . Ob povratku v grad se je Jože -nehote spomnil tistega dne, ko je pripeljal Lenko na svoj dom, ki leži danes v razvalinah. Štiri gole, ožgane in okajene stene štrle v zrak, glasna priča minljivosti — to je ves c-tanek tedanjih srečnih d«i. Pri-liruanel je vihar življenja in mu pustil samo spomin, ki mu živi v srcu. Jn če se ozre v bodočnost, kaj se mu obeta? Skrivoma se je ogledal na Lenko. Videl je, kako je bleda in «uha, kako jo duši kašel.i, ki se tako votlo oglaša iz prsi. * Zato se je dbal, da pride kmalu dan, ko jo spremi na zad-poti. Ona ne bo nič vedela, kako mu bo krvavelo srce. "Jože," ga je poklicala Lenka, "kdaj boš zopet tam rnv lahko iapremenil še enkrat. Pojavila se je tretja iz-•Jaja in na naslovni strani je bilo rečeno, da je koledar "izdan za 100 let." Kako je ta koledar nastal, ni nihče več vedel. Postal je splošno znan kot "stoletni domači koledar." eveda so šli stoletni koledarji v denar mnogo lažje in hitrje kakor navadni koledarji, veljavni samo oa ^no leto. Marsikaj se je v njegovem koledarju ujemalo in pogosto se je zerodilo, da je bilo vreme res tako. kakor ga je napovedoval. Stoletni koledar je sel vedno bolj med ljudi, "njegov sloves je naraščal. Že v 18. stoletju so se pa jeli zanimati zanj nčenjaki in dokazovali so. do je stoletni koledar neummost. Nastali so mnogi srditi literarni spori, ki so pa ostali samo literarni in slovesu- koledarja niso prav nič škodovali. Od leta 1700 je iz-$0 najmanj že 200 izdaj. In fwino je, da je imel stoletni koledar napeh navzlic vsem poraznim kritikam in obsodbam. Vreme je ostalo skozi tisočletja neiprpmagfjiva trdnjava, 2Vfnagi so poskušali naskočiti To hipotezo potrjuje list toda zaman. To nam osta-"Pamparo" glavni organ nem ^ samo plod mistike s sede-ške propagande, ki ostro napa- nekje med nebom in poda vse slovanski kongres, češ,|klom. Znanstvena meteorolo-da je orodje v rokah KremljaJ^ija, znana komaj 60 let, nas Kongresa bi se imeli udeleži-|t>o lastnem priznanju ne more ti predstavniki velikega števila .povsem zadovoljiti. Zato tudi slovanskih organizacij v Ar-j ni radi segamo po mistiki na-gentini. Tudi nekateri a rgen-j povedo vanja vremena, koraj tinski narodni poslanci c0 na- Vsak izmed nas je gotovo imel meravali govoriti na kongre-^babico, teto, ali deda, o kate-su, kakor na primer Raul Da-|*rih se je v rodbini govorilo, da monte Taborde, bivši predsed- znajo napovedovati vreme naj ni k parlamentarnega or, doticoKt najdaljših rek in prefcopor. površino poglavitnih otokov Irf rinoknM svetovnih jcora. Tu so odgovori na imun™ današnja vprašanja. SEDAJ 40 centov PO POŠTI V URADU — 36 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STBEET NEW YORK, N. Y. ODMEV SLOVENSKEGA , TRPLJENJA V AMERIKI. jirotoktivne lojalnosti. Uničiti jih je treba z v«emi eredstvi legalnimi in ilegalnimi. Ta odvratni eetniski boj tiaja v Ju-Ko smo NEMŠKI GENERAL, KI JE PODPISAL NAJVEČJE STE VILO SMRTNIH OBSODB. (JIC.) — Tednik "News' week" prinaša v svoji zadnji ištevilki seznam nekaterih važ-'nejših nemiSkih poveljnikov v ipodjaataljenih deželah. Za Jugoslavijo navaja gen. Dankel-mana, iz letakkih odredov na-cifitične armade, ki je prišel v Beograd v decemSbru 1941. List omenja, da ima ta general že svoje skrbi s pravo drago fronto in da se strašno trudi, da ibi uničil četniske armade generala Mihajlovica. Srbi baje naziva jo gladko obritega in na kratko ostriženega Nemca Dankeknana, "črni mož." O •Dankehnanu trdijo, da ima na Ve^ti veo smirtnih obsodb kakor katerikoli dragi nacistični liaeelnik. V nekem interviewn ki je bil tiskan, je izjavil: 4 'Kadar me beoigrajsko ljudstvo gleda na mojem 'belem ko-•niju, si nikdo ne misli, da eem bil že od ranega jutra naprej jpri svoji pisalni mizi in marljivo podpisoval na stotine (JIC.) — dr*rinašanio besedi io govora senatorja Elbert D. OBiomas o laškem in nemškem! i že leto dni. preganjanju slovenskega naroda. Senator E. D. Tboma« je v svojem govora obtožil sile osliča, da so se odločile izbrisati hs zemlje slovenski narod. Senator iz Utah je omenil,, da je dr. Miha Krek podpredsednik jugoslovanske vlade izjavil, da je bilo iz Slovenije, zasedene od Lahov, odvedenih v koncentracijska taborišča 130.000 Slovencev, 5,000 jih je bilo vrženih v zapor v domovini, 410 ustreljenih in 42 vasi požgranih. . organizirali velesejem, so čet-niki iztirjali naše vagone. Streljali na tovorne vozove in tako dalje. Vsak mesec rastejo nase izgube za par stp." ! Senator Thoma? je tudi povedal, da je bilo iz SBovenije, ki je zasedena od Nemcev, izgnano 150.000 moi, žen in o-trok v Poljsko, Srbijo, Hrvaško in NemČiio. Po ooročilu dr. Kreka je bilo v Maribora in na Bledu umorjenih od na-zistov 1064 talcev, 16 vasi pa je bilo pcžganib in vse prebivalstvo oomorjeno. 1 44 To ie zares nekak nov zakon krutosti in strahovlade," je deial senator Thomas. Prizori po deželah zasedenih od osrščfl. nam kažejo, kaj nam Hitkr rbeta s s^voiiin tnkozva-nrm novim redom.®* ' FASISTIČ^T T,T8T O ČET- ' NIK F,H. . . Molitven i ki v krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitvenikl: pis tega rokopisa, toda prava' besede.) (JIC.) —Neprestani napadi petnikov na okupacijske trur ,pe povzroča Ttalijanomj mmo-(Cenarcra je tukaj prečrtala 4l£ro bng-e. "Regime Fascista" piše: 4<Četnike obkroža krog KVIŠKU SRCE — (U. SM) 2 Vi i 3% Infer — 224 strani t belem oelolldu Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415 2>4 z 3% Infer — 224 atranl Cm 75 centov RAJSKI GLASOVI — (št 4M) 2Vi * 4 1 nfer — 256 atrsil ▼sterftl Sv. KrUn Pol Cena %IM 'RAJSKI GLASOVI—it. 415) * 4 infer — 255 strani ▼storil Sv. KrUev Pot Cena 1LH ! NEBESA NAS DOM — (it. 415) 2% x iVt liifev — 884 tnfev Cena 75e SKRBI ZA DU&O (St. 488) 3 x 4 Mi Infev—512 strani Cena $1.75 NEBESA NAS DOM—(it. 415) 2^4 x 4 Vi Infev—384 strani Cena 75e (Ker se nam je posrečilo dobiti te molltvenlke po gelo nizki ceni, Jih tudi moremo prodajati po «ori o-znafeul ceni. Zaloga pa ni p6nebno velika, sato Jih naroČite Čimprej, da Vem bomo mogli I njimi po-•treCl. Angleški molitvenikl: (ZA MLADINO) KEY OP HEAVKN fino v nanje veaaao ......... .f8 CATHOLIC POCKET MANUAL v fino usnje vesano......L— Slovenic Publishing Company 21« WEST 18th STREET NEW YOBK, N. Y.