Priloga ,?Našemu Listu" št, 52. V Kamniku, 29. septembra 1906. Izhaja vsako soboto in je za naročnike ,,Nasega Lista" v kamniskem okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za veckratno ob- j;ivljonje po dogoToru. Kamiiiška Bistrica in nje uprava. (Nadaljevanje.) Ivakor smo v zadnji razpravi dokazali, stane plavba mnogo denarnih žrtev in vendar se mora pri plavbi v prvi vrsti ozirati na to, da je z malimi stroški zvezana. Na dolg-ili progah je to že malo boljše, seveda pride v poštev tudi dovolj močna in globoka struga, kar pa pri naši Bistrici ni. Morda bo kdo ugovarjal, češ, saj ne plavimo samo pri nas, temveč tudi dmgod. Res je. Ni nam treba prav daleč hoditi; napravimo mal izlet v so-sednjo Štajersko, kjer plavijo po Savini, ako le voda dopušea. Toda ta plavba — ali pa naša, to je veli-kanski razloček. Ondi zvežejo lepa in dolga debla in plavijo na dolge proge. Gotovo ni vseeno, ako se plavi les na 7 kilo-metrov ali pa na 50, 60 ali še več kilometrov. Kakor se izplačuje izdelovanje kakega predmeta mnogo bolje, ako se ga izdeluje v veliki množini, ravnotako je tudi v našem slučaju, kajti les se mora bodisi na dolge ali pa na kratke proge spraviti do struge in v njo ter na svojem cilju zopet iz nje. Ti stroški niso pri kratki progi prav nič manjši kakor pri najdaljši progi, spremljanje plavbe je pa pri naši progi mnogo dražje kakor drugod; pri boljših in daljših strugah ti stroški skoraj ne pridejo v poštev. Ne glede na vse te slabe posledice so pa pri naši Bistrici tudi še drugi vzroki, ki ne gov'orijo za plavbo. Bistriea je močno padajoc potok, na neka-terih krajih ima tudi mnogo votlin. Tla struge niso ilovnata, temvee peščena. Razume se samo ob sebi, da provzroča hiter tek in močan padec veliko kro-ženje šute in peska, kar še zelo poveča vsak naj-manjši naliv, kateri so pri nas na dnevnem redu. Vsled tega se pogubi prav mnogo lesa, ker ga za-suje šuta ia pesek, kar se pac najbolje opaža pri nalivih. Množino lesa, ki na ta način za večno izgine in ki počiva na dnu struge toliko časa, da pocasi segnije, lahko cenimo po mnenju strokovnjakov na 15 do 20 odstotkov vsega lesa, ki se ga izroči strugi. Seveda se vpošteva pri tem velika voda in nalivi v času plavbe. Take odstotke, ki bi jih sicer imenovali ode-ruške, zahteva voda za svojo uslugo. Radovedni smo, kaj bi meščanje oziroma korporacijski upravičenci odgovorili onemu, ki bi zahteval od 1000 sežnjev, — in ta množina se skoraj sleherno leto med nje raz- deli, — 120 sežnjev zase, poleg tega pa še dobro plačilo od vsakega splavljenega sežnja! — Kakor smo poizvedeli od strokovnjaške strani, niso te številke prav nič pretirane. Pomisliti je le treba, koliko lesa požro votline v Predaslu, do ka-terih je živemu človeku skoraj nemogoče priti. Vsakdo, ki je videl Predasel, mora priznati, da je plavba skozi to ožino ne le silno nevarna, temveč tudi draga, kajti ondi je nemogoče preprečiti, da bi ne zasula pesek in šuta silno mnogo lesa, kar pa stane zopet mnogo denarja in mnogo, mnogo truda. S tern pa še niso koneani stroški. V Stahovici je potreba vzdrževati prostor, kamor se spravlja na-plavljeni les. Tu je pa potreba plačati še mnogo stroškov, kakor tudi plačati ondi delavce. Dalje je potreba še spraviti les na dom, kar provzroea zopet precej stroškov, saj znaša razdalja od skladišča v Stahoviei do stanovanja najbližjega upravičenca nad 5 kilometrov. Za to pot je treba najeti voznika za drag denar. Za vse te udobnosti in usluge pa dobi-vajo korporacijski upravičenci le moker, obdrgnjen in izžet les, katerega kvaliteta ni posebno na dobrem glasu, kar je samoobsebi umevno, da preperel les nima tiste ognjene moči kakor pa les, ki se ga pri-pelje naravnost iz gozda in se ga na suliem prostoru posuši in pripravi za zimo. V Stahovici se pa puš6a les skozi 3 ali 4 mesece ležati vsega preperelega in mokrega na vlažnih tleh in seveda tudi gniti. Za te mesece je seveda potreba zopet najeti čuvaja, kateri posel pa tudi nihče zastonj upravljati noče in tako se inora zopet poseči v žep in plačati. (Dalje prihodnjič). Občui zbor Mestnega godbenega društva se je vršil v nedeljo 23. t. m. Dosedanji odbor je de-loval dve leti, to pa vsled tega, ker niso bili sklieani občni zbori nikdar sklepcni. Četudi bi se bilo ne glede na sklepčnost zborovalo, se to dosedaj ni zgo-dilo, ker so bili občni zbori tako slabo obiskani, da bi ne bilo mogoče niti nov odbor voliti. V dobi dveh let je sodelovala godba pri 20 javnih prireditvah ne glede na mirozove in promenadne koncerte, ki so se lansko leto vrsili ob sobotah oziroma nedeljah, ako je vrerne dopuščalo. Priredila je tudi mirozove in budniee na predvečer ozir. na dan eesarjevega roj-stnega dneva in na predvečer ozir. na dan njegovega godu ter dne 1. maja, kakor tudi društvenemu pred- sedniku g. Moeniku o priliki njegovega godu ter g. dr. Krautu o priliki izvolitve za župana. V tekočem letu ni svirala na predvečer cesarjevega roj. dne in vzlic izrecnemu odborovemu naročilu tudi ni spre-mila drugi dan Veteransko društvo v cerkev k ce-sarski maši. Na tajnikovo interpelaeijo odgovorili so godci, da to ni bilo mogoče zaradi bolezni štirih glavnih godcev. V letošnjem letu pa se godba ob sobotah in nedeljah skoraj ni prikazala. Vzrok iskati je v prvi vrsti v tem, ker godci ne poznajo prav no-bene diseipline in bi vsak godec najraje samo za-povedoval, ubogal pa nihče. Kolikor godeev, toliko hoče biti kapelnikov, kar se je na občnem zborupo-sebno povdarjalo. Odbor je bil primoran dva kapel-nika odsloviti zaradi neizpolnovanja svojih dolžnosti in preziranja odborovih naročil. Brez kapelnika ob-stoja godba že več meseeev. Dobrega kapelnika je tudi jako težko dobiti že iz vzroka, ker se mu zaradi brezbrižnosti večine meščanstva ne more dati boljše plače, slab kapelnik pa pokvari vse in je boljše biti brez kapelnika, kakor pa imeti slabega. Iz blagajni-škega poroeila posnernamo, da je bilo vseh dohodkov 2731 "69 K, vseh stroškov pa 2264"65 K, med temi se je plaealo kapelnikoma 1278 kron, preostanek znaša koneem letošnjega društvenega leta 467 kron 4 vin. V odbor so bili voljeni gg.: J. Fajdiga, Ludvik Jutraš, Jernej Kempeiie, J. Koschier, Fran Kratner, dr. Al. Kraut, Josip Mocnik, Martin Novak in Josip Repar. Z apelom na zavedno meščanstvo, naj v bo-doče bolje podjrira godbeno društvo, ker le tako bo Baron Vega — naš rojak. (Konec.) Ko se je začela 1. 1789. vojna s Turki, je od-ložil Vega pero in prijel za meč. Šel je z Lavdonovo armado pred Beligrad, kjer se je pod njegovim vod-stvom posrečilo sovražnikove topove popolnoma uni-citi. Njegova nernala zasluga je bila, da se je Be-ligrad dne 8. oktobra udal. L. 1793. je stal Vega kot major pri kom bom-bardirjev ob Renu na Nemškem proti Francozom. V tej vojni so mu najvišji vojaški krogi priznali ne-prikrajšano zaslugo, da se je hitro udala dobro utrjena trdnjava Lauterburg. Nadaljne izredne zasluge si je pridobil v letih 1793. in 1794. Zavzel je dne 14. novembra 1793 1. fort St. Louis ter si s tem najsijajnejšim činom za-služil vitežki križ reda Marije Terezije, ki mu je bil 1. 1795. pripet na junaška prsa. To pa ni bilo edino priznanje. V plačilo nje-govega dvanajstletnega odličnega delovanja v vojaški stroki, v priznanje njegovih zaslug za državo in nje-govega junaštva je povzdignil cesar Franc I. dne 22. avgusta 1. 1800 v baronski stan za vse c. kr. dedne države njega in vse njegove potomee. Vegov grb je srčast ščit z gorečo granato, nad katero plava baronska krona. mogoče odboru godbo izboljšati, uvesti disciplino in nastaviti dobrega kapelnika, zaključi predsednik g. Močnik občni zbor. Iz Moravč. (Dopis.) Vegova slavnost je kon-cana. Bila je to popolnoma strankarska prireditev, zaradi tega je tudi "primeroma slabo uspela. Sedaj se nekateri jezijo nad tem, da je imela klerikalna stranka prvo besedo, jaz pa vprašam dotičneže, kdo pa je kriv tega? Ali niste takozvani liberalci sami krivi tega? Zakaj pa spite v tem, ko vaš nasprotnik deluje noč in dan. Res, nasprotniki so pridni in delavni, tega jim pač nihče ne bo odrekal, seveda imajo pri tem svoje namene, ki niso v prospeh, vsaj v trajni prospeh našega ljudstva gotovo ne. Liberalna lenoba se pa kakor navadno šele zadnji dan komaj spomni, da se z nedelavnostjo ničesar ne doseže, pač se pa zgubi še tisto, kar smo si nekdaj pridobili. Samo tarnanje ne koristi popolnoma nič, temveč delo. Toda kdo bo pa delal, ko je vse tako komodno. Vaša komoditeta, ki meji že na veliko lenobo, je kriva, da nimate pri obcini nobene besede in prav se vam godi. Ali morda mislite, da že zadostuje, ako apelirate v zadnjem hipu na svoje liberalno mišljenje? Toliko bi že vendar morali soobčane spoznati, da so politično prav za prav neizobraženi in da hodijo za tistim, ki jim vec ponuja ali jim obeta hipni dobiček. Menda si vi tako razlagate liberalizem, da se le proti ,,farjeni" zabavlja, sicer pa mirno doma v zapečku spi! Sieer se prav radi bahate, da ste z duso in telesom vneti za na-predek obcine in soobčanov, a vaša dejanja tega Kranjski deželni zbor ga je imenoval 26. nov. 1801. 1. deželnim članom in so deželni stanovi še posebej pristavili, da so izvršili to imenovanje v dokaz svoje posebne naklonjenosti in spoštovanja ter da sprico znane njegove vestnosti in delavnosti priča-kujejo, da se bo zavedal tudi v bodoče skrbeti za blagor države. Kmalo nato je pa bil Vega žrtev zločinskega napada. Postal je podpolkovnik in je prebival pri nekena mlinarju blizu Dunaja. Ta mlinar je prodal svojega najljubšega konja Vegi za pretirano visoko svoto. Ko sta šla Vega in mlinar s konjem preko mosta, pahnil je mlinar Vego v Donavo, kjer je učenjak utonil. Zgodilo se je 26. septembra 1802. Morilec je svoj zločin priznal ter je bil obsojen v smrt na vislicah. Vega je bil oženjen in je zapustil sina Franca, ki je bil poročnik v generalnem štabu, a je v starosti 21 let prominul. Ves omikan svet je globoko obžaloval nepri-čakovani tragični konec našega ožjega rojaka barona Jurija Vege, kateri je bil član mnogih učenjaških društev. Lahko smo ponosni na tega našega rojaka, kajti njegova dela so izšla več kakor v petdesetih ponatisih in so prevedena na vse jezike večjih evrop-skih narodov. M prav res ne kažejo, vsled česar je ljudstvo tudi vse zaupanje v liberalce zgubilo. Ako vam je pa res mar za napredek, potem se vendar že zbudite iz svo-jega trdnega spanja in pojdite na pozitivno delo in lahko ste prepričani, da ne bo zaman. A zapom-nite si tudi, da samo trkati se bahato na prsa, češ, mi srno liberalci, vneti za napredek in svobodo ne izda ničesar, ampak vas le osmeši! Eden, ki je v resnici vnet za napredek. llmrl je 21. t. m. v Zagrebu g. Luka Sabljak, upravitelj deželne kaznilnice, 52 let star. Ker je 12 let redno kot letovišcnik zahajal v Kamnik, ostal bo gotovo marsikomu v blagern spominu kot na-vdušen Slovan in prijatelj našega mesta. N. v m. p. Veteransko društvo v Domžalah priredi dne 7. oktobra t. 1. na vrtu g. A. Kovaca po domače pri ,,Kebru" veliko vrtno veselico. Na vsporedu je: Srečolov, šaljiva pošta, ples in prosta zabava. Začetek ob treh popoldne. Pri veselici sodeluje sl. Domžalska godba. Vstopnina za osebo 50 v. Uniformirani dru-štveniki so vstopnine prosti. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Čisti dobiček je namenjen za podporo starim onemoglim dmštvenikom. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Vsakovrstne krste, kakor ludi kovinaste za ? rakve priporoca 26—9 ?o|reki zai&od. umetni mizar v Kanraiku na Sutni. = Nadalje priporoca svojo zalogo pohištva. Izvršuje tudi mizarska stavbna in sploh vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Izvršitev točna. Cene zmerne. (fal2-©egla) \z raznih velikih tovarn Postrežba točna. Cene nizke. za tvrdko Sv. Knez fižoljOves, različna žita v vsaki množini in plačujem po r\aj-višjih cenah. Stob pri Domžalah. Naša Narodna Čitalaica je spremenila svojo knjižnico v javno ljudsko. Ta knjižsii&a je odp^fa ws^ke BiedeSjo od So sici 10. u^© d©poldne in ^sak četrtek ©ei L do 2. ure popoisiBie- Med temi urami izposojujejo se knjige vsa-kemu, kdor jih zahteva, vendar se pa mora dotični podvreči dolocbam in z lastno-rocnim podpisom potrditi, da je precital pravila, ki so tiskana na vsaki izkaznici. Širšemu občinstvu jih podajemo tukaj: Knjige se izposojujejo le na izkazniee, ki se dobe pri knjižničarju po 10 vin. Na eno izkaznico se posodi ena, na dve tri knjige naenkrat. Za vsako izposojeno knjigo je plačati 4 vin Nabrani denar se porabi za nakup in vezavo novih knjig. Čitalniski udje so pristojbin prosti. Želeti pa je, da tudi oni prispevajo, da se more knjižnica dim preje izpolniti. Kdor izkaznico izgubi, ne more več na njo zahtevati knjig. Knjige se izposojujejo za 14 dni. Ta rok knjižničar lahko podaljša, ako se čitalec prej pri njem oglasi. Ce sicer tekom tega časa ne vrne izposojenih si knjig, ga opomni knjižničar na dolžnost po do-pisnici, ali pa po odposlancu. Kdor teden na to še ni vrnil knjige, se lahko toži. Izposojevalec se za-veže plačati vse stroške ter povrniti polno ceno novih knjig. Tudi jamči, da povrne škodo izgubljenih in pokvarjenih knjig. Vsled tega naj skrbno ravna s knjigami, naj ne piše po njih, jih ne maže in tudi drugim ne izposojuie. Izfoopti® viežasi® pi^o v sodčkiii in sfeicEeiiieah priporoča €fei ^J V Vsa naročila se točno izvršujejo. brjji fa v bufa. Priznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. == Vfzitnlce Fisemski papir iii kiiverle s lirmo fpie raiie priporoča Tiskarna I. Slafaar v Kamniko ¦v jpo :oi2;l^i ceni na debelo in drobno pnporoča ti«g@^e© na Or^bei^i. Trgovina s špecerij-skim blagoni Kamnik, §\m\ trg 23 priporoča vsaki dan sveže kuhano šunk^ čajno maslo (Teebutter), delikatese sploh in vse vrsfe mineralne wk. Stanje hran. vlog: Rezervni zaklad: sprejema hraiiilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsaeega pol leta h kapitalu. Rentui davek plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi'ga zaracunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči pole^ lastaega rezervne^a zaklada me$tna občina kamniška z v$em s\/ojim premoženjem in v$o davčno močjo. Ba je ^a^i?ost ^cmj p@p@I^a9 s^rsdeča zSasfi te* da ^lagaj® w fo h^aaiiieiieo f&adi sediiča dei^as* B^ialolefnih ©frisk in wai*@^ance^> Hrauiluica sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da foi se pri tem obrestovanje prekinilo. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. pcštne hranilnice. Poštne hranilnice račun št. 856.422. Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplača dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice iu na vrednostne papirje. Iedajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.