Osnovni podatki o glasilu 
Odgovorna urednica: 
Tanja Grabrijan 
Pomocnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt 
Tehnicni urednik: Tomaž Koprivc 

Uredniški odbor: 
Nina Pader Topole, Rok Deželak, Nika Teraž, Miha Gartner, Tomaž Majcen 
Izdajatelj: Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško 

Naslov uredništva: 
Laški bilten – Obcina Laško, 
Mestna ulica 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 
internet: www.lasko.si 
e-naslov: bilten@lasko.si 
Lektoriranje: Mojca Knez Jovan 

Graficna priprava in tisk: 
Present, d. o. o., Dolenjska c. 43, 1000 Ljubljana 
Naklada: 5.150 izvodov 
Brezplacen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v obcini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. 

Fotografija na naslovnici: 
Boris Vrabec – Velikonocno jajce v Sedražu 
Naslednja številka predvidoma izide 

15. junija 2021. 
Prispevke in oglase je treba oddati do 31. maja 2021 na e-naslov bilten@lasko.si. 

RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA 
Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu. Naslednja oddaja 3. maja 2021. 
Na radiu Aktual Kum bo obcinski utrip župan predstavil 28. aprila 2021 (zadnja sreda v mesecu). 

SPOŠTOVANE BRALKE, CENJENI BRALCI! 
Ko sem pisala lanski aprilski uvodnik, si nisem niti prib­ližno predstavljala, da bomo po letu dni še vedno vpeti v epi­demijo. V gospodarstvu so najbolj prizadeta podrocja turiz-ma, gostinstva, prometa. Kulturniki so se deloma preselili na družbena omrežja, kar pa ne more nadomestiti pristnega stika z obcinstvom. Pogrešamo koncerte, literarne vecere, razstave, gledališke predstave … pogrešamo dotik socloveka – iskren 

stisk roke in topel objem, ko nekomu vošcimo za rojstni dan in nenazadnje, ko neko-mu izrecemo sožalje. V upanju, da ste v redu, da vam uspeva premagovati vse stresne situacije, ki se pojavljajo zaradi epidemije, smo za vas pripravili novo številko obcin­skega glasila. Zaradi zgodb, ki nam jih pošiljate, ostajamo optimisticni, saj nam kljub okrnjenemu družbenemu življenju vedno znova uspe zapolniti strani Laškega biltena. 
Že drugo leto zapored imate obcani možnost sodelovanja pri t. i. participativnem proracunu. Prispelo je mnogo zanimivih predlogov za posamezne krajevne skupnosti, 
o katerih izveste vec na straneh obcinske uprave. Delo obcinskega sveta poteka nemo­teno, tako da porocamo o marcevskih sejah - 5. dopisni in 14. redni seji. V nekaterih krajevnih skupnostih se že pripravljajo na cistilne akcije, ki pa jih bodo izpeljali v skla­du s priporocili NIJZ. Ce potrebujete zamenjavo starih kurilnih naprav in ste preje­mniki denarne socialne pomoci, nikar ne spreglejte razpisa Eko sklada za pridobitev nepovratnih sredstev. 
Tisti, ki imate radi umetnostno zgodovino, se ustavite na Stikovih straneh, kjer je predstavljena žepnica o kartuziji Jurklošter. Ce v zadnjem casu niste obiskali Sedraža, si lahko na straneh 29 in 30 ogledate, kaj vse je ustvarilo tamkajšnje Etnološko društvo Jaslice. Med drugim so clani društva iz naravnih materialov izdelali tudi velikonocno jajce, v katerega so vložili okrog 1.500 ur dela. Umetnina, ki naj bi bila z 10 metri višine in 7 metri širine tretje najvecje jajce na svetu, si je prislužila aprilsko naslovnico. Kljub epidemiji pa se veliko dogaja tudi Dejanu Krajncu, ki je po zakljucku televizijskega šova Kdo si ti? Zvezde pod masko izdal prvo samostojno pesem, za katero je posnel videospot, si nadel novo umetniško ime Dejan Dogaja ter na novo glasbeno pot stopil z novim spremljajocim ansamblom z imenom Dogaja band. 
Rubrika Zdravstvo je tokrat namenjena publikaciji Zdravje v obcini, ki jo je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ob svetovnem dnevu zdravja se je Špela Juhart pogovarjala s prim. Nušo Konec Juricic, dr. med., specialistko javnega zdravja na NIJZ, ki je publikacijo predstavila tudi na seji obcinskega sveta. 
Svetovni dan poezije pa so obeležili v Hiši generacij. Zbirali so pesmi, ki so jih na­tisnili ter „nasadili“ ob sprehajalni poti – kot pravijo z namenom, da z besedami pobo­žajo mimoidoce duše, ki so v teh epidemioloških casih željne bližine in kulture. Pesmi nadarjene sedmošolke pa najdete na straneh vzgoje in izobraževanja, kjer nas ponovno razveseljujejo prispevki iz vrtca in šolskih klopi. Tokrat je naša Nika za portretiranko izbrala uciteljico Klaudijo Košenina, ki jo poleg poucevanja navdušuje tudi umetnost. 
V casu epidemije je marsikdo razmislil o svojih vrednotah in prišel do spoznanja, da materialne dobrine niso tisto, kar nas osrecuje, da obilje ne pomeni denar, ampak zdravje, ljubec dom, pristen odnos s partnerjem, otroki, starši, prijatelji, sodelavci … 
o tem, kako k sebi pritegniti obilje, nam je zaupala motivatorska govornica, vedenjska ekspertka in strokovnjakinja za osebno rast Lili Knafelc. 
V vsaki številki Laškega biltena objavljamo tudi zapušcene živali, ki išcejo nov dom. Tokrat v Zavetišcu Sevnica, s katerim sodeluje naša obcina, nimajo na voljo nobene živali. V casu epidemije se je namrec povecalo zanimanje za hišne ljubljencke. Živali lahko postanejo naši odlicni družabniki, spremljevalci, zašcitniki in celo prijatelji, saj nas sprejemajo takšne kot smo. Odganjajo nam slabo voljo, preprecujejo depresijo, de­lujejo pomirjujoce, v naše življenje prinašajo ugodno pocutje, brezpogojno ljubezen, veselje in razvedrilo. Bodimo odgovorni lastniki do svojih živali - skrb zanje in cas za igro z njimi ohranimo tudi v prihodnje, ko se bo naše življenje vrnilo v stare tirnice. 
Tanja Grabrijan, odgovorna urednica 



Obcina Laško 

PARTICIPATIVNI PRORACUN 2021 

Do 31. 1. 2021 smo na Obcini Laško zbirali projektne predloge obcanov za Participativni proracun. Na javni poziv je prispelo 26 vlog, od tega so razlicni prija­vitelji prijavili enake predloge. Komisija je ugotovila, da je razlicnih predlogov 17. 
Merila, ki so objavljena na spletni stra­ni Obcine in bila objavljena v decembrski številki Laškega biltena (št. 81/ 15. de­cember 2020) pod alinejo Kdaj je projekt­ni predlog upravicen za glasovanje, so: 
PRIJAVLJENI PROJEKTI 

Projektni predlog je upravicen za uvr­stitev na glasovanje, ce izpolnjuje nasled­nje pogoje: 
• 
prispeva k uresnicevanju javnega inte­resa na obmocju obcine, 

• 
bo izveden na zemljišcih v lasti obci­ne ali krajevnih skupnosti (te podatke lahko preverite na Obcini Laško) 

• 
še ni bil (so)financiran s strani obcine, 

• 
je financno ovrednoten do najvec 

10.000 EUR z vkljucenim DDV-jem (nujno dokazilo s predracunom) 

• 
ni uvršcen v nacrt obcinskih vlaganj po krajevnih skupnostih. 


Skladno z dolocili javnega poziva so v Odloku o proracunu za leto 2021 sredstva participativnega proracuna do­locena v višini 90.000 EUR. V vsaki KS obcine Laško se porabijo sredstva v višini 
10.000 EUR. 
Ce sredstva predlogov presegajo plani­rana, bo presežek zagotovila KS sama, v kolikor se je s tem strinjala oz. se je s tem strinjal svet KS. 
Za investicije, ki so bile predlagane v KS Rimske Toplice se je izvedlo glasova­nje za izbor projektnega predloga, ki se bo izvedel, saj je bil vsak predlog posebej ocenjen na višino zagotovljenih sredstev po posamezni KS. 
Na glasovanje, ki je potekalo elektron­sko od 16. do 21. 3. 2021, so bili uvršceni predlogi: 
• 
medgeneracijski park Rimske Toplice 

• 
turisticna foto tocka 


• 
rekreacijsko sprostitveni koticek ob reki Savinji 

• 
Na glasovanju je bilo skupaj oddanih 120 glasov, od tega je bilo 23 neveljav­nih. Najvec glasov (81) je prejel pred-log za Medgeneracijski park Rim-ske Toplice, sledil mu je Rekreacijsko sprostitveni koticek ob reki Savinji (16), medtem ko Foto tocka ni preje-la glasu. 


Mojca Knez Jovan 
Št.  Naziv projekta  Kratek opis  Prijavitelj  Okvirna vrednost po predloženem predracunu v EUR  OPREDELITEV KOMISIJE  
1.  Urejanje okolice šole Vrh nad Laškim; KS Vrh nad Laškim  Priprava, utrditev, polaganje travnih plošc, nakup/ montaža klopi, zavarovanje z ograjo.  Marija Kotar, Damjan Deželak, Robert Knez, Stanko Selic, Janko Tovornik  5.224,00 z DDV  Predlog je v skladu s pogoji. Predvidena inve­sticija na parceli v lasti OL (174 in 82/2, obe k. o. Vrh nad Laškim). Predlog je ovrednoten v mejah predvidenih sredstev in upravicen do iz­vedbe  
2.  Sanacija brežine pred POŠ Vrh nad Laškim; KS Vrh nad Laškim  Nadaljnja sanacija brežine, kjer se opaža posedanje, v dolžini 12 m.  Marija Kotar, Damjan Deželak, Robert Knez, Stanko Selic, Janko Tovornik  4.782,40 z DDV  Predlog je v skladu s pogoji. Predvidena inve­sticija na parceli v lasti OL (174 in 82/2, obe k. o. Vrh nad Laškim). Predlog je ovrednoten v mejah predvidenih sredstev in upravicen do iz­vedbe.  
3.  Izvedba osvetlitve igrišca pri POŠ Recica; KS Recica  Izkop, postavitev stebrov, dobava in montaža reflektorjev.  Simon Sanda  5.576,33 z DDV  Za predlagano investicijo se pripravi idejno za­snovo in preveri obveznost pridobitve morebi­tnih soglasij za izvedbo. Investicija je predvidena na zemljišcu OL (parc. št. 651/4 in 651/5, obe k. o. Recica)  
4.  Parkirišce Sedraž ob KS Sedraž; KS Sedraž  Ureditev travnate površine v parkirišce – v dveh fazah.  Darja Pospeh  6.994,26 z DDV  Predlog je v skladu s pogoji. Investicija predvi­dena na zemljišcu OL, višina sredstev v okviru planiranih. V skladu z dogovorom s KS Sedraž, bo le ta zagotovila presežena sredstva.  
5.  Parkirišce na spodnjem Breznem ob nogometnem igrišcu Sedraž; KS Sedraž  Ob igrišcu ni parkirišc, ureditev na parceli, kjer se rušijo barake.  Frida Hren  6.738,00 z DDV  Predlog je v skladu s pogoji. Investicija predvi­dena na zemljišcu OL, višina sredstev v okviru planiranih. V skladu z dogovorom s KS Sedraž, bo le-ta zagotovila presežena sredstva.  
6.  Medgeneracijski park Rimske Toplice; KS Rimske Toplice  Postavitev zunanjih športnih naprav.  Drago in Marija Minka Zupanc  9.628,24 z DDV  V okviru planiranih proracunskih sredstev, na­menjenih po posamezni KS v sklopu participa­tivnega proracuna, je možno izvesti, glede na po­dane predloge, le en projekt, ki ustreza v javnem pozivu dolocenim kriterijem. Ker so bili v KS Rimske Toplice trije takšni predlogi, se bo izvedlo med njimi glasovanje. Predlog, ki bo dobil najvec glasov, bo izveden. Glasovanje bo potekalo od 16. 3. 2021 do vkljucno 21. 3. 2021. Potrebno preveri-ti pridobitve soglasja ZVKD. Zemljišce v lasti OL, parc. št. 294, k. o. Rimske Toplice.  



Št.  Naziv projekta  Kratek opis  Prijavitelj  Okvirna vrednost po predloženem predracunu v EUR  OPREDELITEV KOMISIJE  
7.  Turisticna FOTO tocka Rimske Toplice; KS Rimske Toplice  Postavitev foto tocke v obliki srca z napisom Rimske Toplice ter osvetlitvijo.  Valentina Gartner  9.997,90 z DDV  V okviru planiranih proracunskih sredstev, namenjenih po posamezni KS v sklopu parti­cipativnega proracuna, je možno izvesti, glede na podane predloge, le en projekt, ki ustreza v javnem pozivu dolocenim kriterijem. Ker so bili v KS Rimske Toplice trije takšni predlogi, se bo izvedlo med njimi glasovanje. Predlog, ki bo dobil najvec glasov, bo izveden. Glasovanje bo potekalo od 16. 3. 2021 do vkljucno 21. 3. 2021. Potrebno preveriti pridobitve soglasja ZVKD. Zemljišce v lasti OL, parc. št. 1375/1, k. o. Rim-ske Toplice.  
8.  Rekreacijsko sprostitveni koticek ob reki Savinji Rimske Toplice; KS Rimske Toplice  Ureditev manjšega vadbenega prostora/ platoja, vgradnja trampolina, postavitev klopi.  Miha Gartner  9.788,98 z DDV  V okviru planiranih proracunskih sredstev, na­menjenih po posamezni KS v sklopu participa­tivnega proracuna, je možno izvesti, glede na podane predloge, le en projekt, ki ustreza v jav­nem pozivu dolocenim kriterijem. Ker so bili v KS Rimske Toplice trije takšni predlogi, se bo iz­vedlo med njimi glasovanje. Predlog, ki bo dobil najvec glasov, bo izveden. Glasovanje bo poteka-lo od 16. 3. 2021 do vkljucno 21. 3. 2021. Potreb-no preveriti pridobitve soglasja DRSV. Zemljišce v lasti OL, parc. št. 1383/14, k. o. Rimske Toplice  
9.  Zasaditev vrtnic American Pillar v Rimskih Toplicah; KS Rimske Toplice  Postavitev pergol na 5 mestih, zasaditev cca 40 sadik.  Valerija Seme  3.500,00 brez DDV + 5.000,00/leto (brez montaže)  Predlog ne ustreza vsem pogojem, predlog ni v celoti na zemljišcu OL, presega predvidena sredstva, prav tako je potrebna vsakoletna investi­cija za vzdrževanje takšnega predloga. Upoštevali pa bomo predlog pri urejanju Rimskih Toplic.  
10.  Zasteklitev avle v OŠ Primoža Trubarja POŠ Šentrupert; KS Šentrupert  Zasteklitev avle v OŠ Primoža Trubarja POŠ Šentrupert.  Vinko Knafelc  cca. 13.000,00 z DDV  Predlagana investicija po priloženem okvirnem predracunu nekoliko presega sredstva, namenje­na za izvedbo participativnega proracuna za leto 2021 v posamezni KS. V skladu z dogovorom s KS Šentrupert, bo le-ta zagotovila presežena sredstva. Investicija je planirana na lastnini OL.  
11.  Izgradnja zunanjih polnilnih postaj (elektricna polnjenja); KS Marija Gradec  Izgradnja dveh polnilnih postaj na parkirišcu pri Cater.  Edi Baumkirher  9.193,16 brez DDV (brez pripeljanih inštalacij)  Predlog izgradnje zunanjih polnilnih postaj (ele­ktricna polnjenja) na predvidenem parkirišcu v KS Marija Gradcu bo Obcina Laško upošte­vala pri celostni ureditvi parkirišca na spodnji strani povezovalne ceste Veterinarska posta-ja-Cater, kjer bo za potrebe postavitve polnilne postaje le-temu namenila dve parkirni mesti in pripravila vso potrebno infrastrukturo. Ker je za takšno ureditev smiselna celostna izvedba ure­ditve parkirišca, polnilnih postaj ne bomo delali predcasno, saj so predvidena v projektu izvedbe parkirišca.  
12.  Ograja na parkirišcu za osebna vozila v vaškem jedru; KS Marija Gradca  Ograja na parkirišcu proti Lahomnici.  Marjan Salobir  3.920,00  Obcina Laško bo pridobila predracun za izved­bo in preverila obveznost pridobitve morebitnih soglasij za izvedbo (DRSV). Zemljišce v lasti OL, parc. št. 995 in 454/1, obe k. o. Lahomšek.  
13.  Postavitev oznacevalnih tabel; KS Laško  Oznacevalne table pri znamenitostih v Laškem, interaktivno zastavljene, s QR kodo za povezavo s predstavitvijo.  Marko Šantej  cca. 10.000,00 (ocena, ni predracuna)  STIK Laško pripravlja mobilno aplikacijo Visit Laško, ki poleg kartuzije in Aškercevine vklju-cuje tudi trško jedro s predstavitvijo vseh stavb v mestu. Priprava je v zakljucni fazi. Poleg sa-mega opisa in fotografij bo vkljucevala tudi av-dio zgodbe. Aplikacija bo predvidoma koncana oktobra 2021, z zakljuckom projekta. V okviru projekta pa je že nastala tudi 3D maketa trškega jedra, ki bo razstavljena v TIC-u Laško in se na­vezuje tudi na mobilno aplikacijo. V okviru projekta Pametna mesta je v fazi prija­ve na razpis tudi digitalni osnovni vodic, enotna  



Št.  Naziv projekta  Kratek opis  Prijavitelj  Okvirna vrednost po predloženem predracunu v EUR  OPREDELITEV KOMISIJE  
mobilna aplikacija, ki na zemljevidu prikazuje lokacije posamezne tocke, poti, razdaljo do njih in opis posamezne znamenitosti. Za izvedbo predlaganega projekta je potrebno soglasje oziroma smernice Zavoda za varstvo kulturne dedišcine. Skupaj s STIK-om in ZVKD se bo proucila smiselnost postavitve tabel glede na pridobljene produkte na podlagi zgoraj opre­deljenih razpisov.  
14.  Stilsko ograjeni zabojniki v SMJ Laško; KS Laško  Ureditev vseh zabojnikov v SMJ – vkljucitev na prenovo SMJ.  Jaka Pipan  ni predracuna  Eden izmed pogojev za uvrstitev projektnega predloga na glasovanje je tudi, da ni uvršcen v nacrt obcinskih vlaganj, torej da ni del že ka­kšnega projekta. Obcina Laško pricenja s celo­vito ureditvijo starega mestnega jedra. V sklopu ureditve je tudi postavitev nove mestne opreme in ureditev otokov za odpadke. Predlog bomo posredovali nacrtovalcu mestne opreme. Ker je za takšno ureditev smiseln celostni pristop, bomo to urejali hkrati s celotno ureditvijo stare-ga mestnega jedra.  
15.  Izboljšanje cestne infrastrukture Briše-Pleš-Celovnik cca. 900 m; KS Zidani Most  Ureditev makadamske ceste, asfaltiranje.  Damjan Cigole  cca.100.000,00 (ocena, ni predracuna)  Eden izmed pogojev za uvrstitev projektnega pre­dloga na glasovanje je tudi, da so zemljišca v lasti obcine ali krajevnih skupnosti. Cesta ne poteka v celoti po zemljišcih v lasti Obcine Laško, prav tako bi investicija bistveno presegla višino predvi­denih sredstev v participativnem proracunu.  
16.  Obnova stolpa stražarja (Jurklošter 26); KS Jurklošter  Obnova zunanjega lesenega dela, stopnišca, notranjosti.  Milan Volavšek  10.000,00 (ocena, ni predracuna)  Za izvedbo predlaganega projekta potrebujemo soglasje oziroma smernice Zavoda za varstvo kulturne dedišcine. V primeru, da bo predracun po podanih smernicah s strani ZVKD v mejah dolocenih sredstev po posamezni KS za namen participativnega proracuna za leto 2021, bomo investicijo izvedli. Zemljišce in objekt sta v lasti OL (parc. št. 1/1, k. o. Mrzlo Polje).  
17.  Asfaltiranje ceste Trnovo-Nežmah; KS Sedraž  Ureditev lastništva in asfaltiranje ceste.  Breda Nežmah, Vida Šalamon  ni predracuna  Eden izmed pogojev za uvrstitev projektnega pre­dloga na glasovanje je tudi, da so zemljišca v lasti obcine ali krajevnih skupnosti. Cesta ne poteka v celoti po zemljišcih v lasti Obcine Laško, prav tako bi investicija bistveno presegla višino predvi­denih sredstev v participativnem proracunu.  


IZVAJANJE OPROSTITVE ALI DELNE OPROSTITVE PLACILA NAJEMNIN 
Obcina Laško poziva vse najemnike obcinskih poslovnih prostorov, ki vam je bilo v obdobju od 19. oktobra 2020 da­lje opravljanje gospodarske dejavnosti onemogoceno ali pa bistveno oteženo in še niste oddali vloge ali pa ste odda­li vlogo zgolj za del obdobja oprostitve, da skladno s Pravilnikom o izvajanju op-rostitve ali delne oprostitve placila naje­mnine zaradi omilitve posledic drugega vala epidemije COVID -19 (Ur. list RS, št. 200/20), najkasneje do 30. aprila 2021 vložite predpisan obrazec vloge z obve­
znimi prilogami, oziroma izjavami gle­de izpolnjevanja vseh pogojev. 
Pravilnik in obrazce smo ponovno ob-javili tudi na obcinski spletni strani pod rubriko: http://lasko.si/narocila/6529-iz­vajanje-oprostitve-ali-delne-oprostitve--placila-najemnin-2-val-covid-19. Obra­zec v fizicni obliki je na voljo tudi v naši Glavni pisarni. 
Vlogi je poleg predpisanih obrazcev potrebno priložiti: 
• kopijo veljavne najemne pogodbe z vsemi sklenjenimi aneksi; 
• opis oziroma navedbo ukrepov države za omilitev posledic drugega vala epi­demije COVID-19 za državljane in go-spodarstvo, ki so povzrocili, da je bilo opravljanje vaše gospodarske dejavno­
sti onemogoceno ali pa bistveno ote­žkoceno – datume popolnega zaprtja oziroma omejitve dejavnosti; 
• dokazilo oziroma izjave o obsegu ozi­roma višini škode (primerjava med prihodki v istem casovnem obdobju 2019 in 2020 oziroma 2021). 
Vlogo na predpisanih obrazcih, z vse-mi zahtevanimi prilogami, oddate do vkljucno 30. 4. 2021: po pošti priporoce-no na naslov Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško ali osebno v Glavni pisarni Obcine Laško. Za morebitne dodatne in-formacije smo vam na voljo na telefonski številki 03 733 87 12 ali e-naslovu: stan­ka.jost@lasko.si. 
Stanka Jošt 




JAVNI NATECAJ ZA IZBOR »NAJ PROSTOVOLJCA/PROSTOVOLJKE OBCINE LAŠKO 2020« 
Obcina Laško objavlja javni natecaj »Naj prostovoljec/pro­stovoljka Obcine Laško 2020«. 
1. Prostovoljec/ka Obcine Laško 2020 
Prostovoljec je posameznik ali posameznica, ki je v letu 2020 z osebnim prizadevanjem in prostovoljnim delom ne­sebicno prispeval h kvalitetnejšemu življenju obcank in ob­canov obcine Laško. 
Prijavljeni prostovoljci se bodo potegovali za naziv »Naj prostovoljec/prostovoljka« v štirih starostnih kategorijah, in sicer: 
– 
do 18 let, – od 19 do 29 let, – od 30 do 60 let, 

– 
nad 60 let. 



Kot starostna meja se upošteva starost, dopolnjena v letu 2020. V vsaki kategoriji bo izbran praviloma en prostovoljec, ki 
po mnenju komisije izstopa in si zasluži naziv »Prostovo­ljec/prostovoljka obcine Laško 2020«. 

2. Predlagatelj 

Predlagatelj je lahko pravna ali fizicna oseba ali skupina oseb; torej posameznik, društvo, zavod ali katerakoli druga javna in zasebna institucija. 

3. Pogoji za prijavo na javni natecaj »Naj prostovoljec/pro­stovoljka 2020« so: 


SPROŠCEN PROMET PO NOVEM MOSTU 
12. februarja je Direkcija RS za infrastrukturo sprostila pro-met po novozgrajenem mostu cez Savinjo v Marija Gradcu. 
Dela na 123 metrov dolgem mostu so se zacela februarja 2019, zakljucila pa konec minulega leta. S sprostitvijo prome­ta bo vzpostavljena povezava med glavno cesto Laško–Šmar­jeta na desnem bregu Savinje s cesto Laško–Breze–Šentjur na levem bregu. Most, ki je oprt na eno recno podporo, locirano izven glavnega vodotoka na prodnem nanosu, se je formiral kot posledica toka reke Savinje skozi ovinek. Oprt je na tri opor­ne konstrukcije, dve podporni konstrukciji in ureditev cest. Zasnovan je kot kontinuirana okvirna prednapeta konstrukci­ja preko dveh polj s škatlastim precnim prerezom spremenljive konstrukcijske višine. Nad asimetricno postavljenim vmesnim 
– 
Prostovoljci so obcani obcine Laško in so v letu 2020 de­lovali na podrocju prostovoljstva na obmocju obcine La-ško. 

– 
Prostovoljci za svoje delo ne smejo biti placani oz. zapos­leni za izvajanje dejavnosti, za katere se jih prijavlja. 

– 
Prostovoljec mora biti s prijavo seznanjen in se mora z njo strinjati. Svoje strinjanje potrdi s podpisom prijavni­ce. 

– 
Predlagatelj mora izpolniti priloženi obrazec – prijavni-co, ki je na spletni strani Obcine Laško (www.lasko.si). 


4. Izbira najboljših 
O izbiri »Naj prostovoljec/prostovoljka obcine Laško 2020« bo na podlagi prispelih prijav odlocala komisija, ki jo bo imenoval župan obcine Laško. 
Kriteriji, ki jih bo pri izbiri upoštevala komisija bodo pred­vsem dosežki prostovoljcev – rezultati njihovega dela, nji-hove odgovornosti, trajanje prostovoljskega dela in vpliv prostovoljskega dela na širjenje prostovoljstva. 
Komisija bo na podlagi vseh pravocasnih in popolnih pri­jav, na osnovi zgoraj navedenih kriterijev in gradiv iz prija­ve odlocila o naj prostovoljcu/prostovoljki znotraj posame­zne kategorije. Odlocitev komisije je dokoncna. 


5. Rok in nacin prijave 
Prijavnica je na voljo na spletni strani Obcine Laško (www. 
lasko.si). Prijavnico je potrebno poslati po pošti ali oddati na naslov Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, najkasneje do 4. 
5. 2021, do 10. ure, z oznako »Ne odpiraj – Javni natecaj za Naj prostovoljca/prostovoljke obcine Laško 2020«. 
Franc Zdolšek, župan Obcine Laško 

stebrom znaša višina konstrukcije 4,6 metra, nad obema krajni-ma opornikoma pa 2,6 metra. 
Most pomeni razbremenitev tovornega prometa skozi središ-ce Laškega, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev mestnega jedra v Laškem. 
Nova prometna infrastruktura bo pomenila tudi lažji nadalj­nji razvoj obcine. 
Mojca Knez Jovan Foto: Boris Vrabec 


OBNOVA STREHE TREH LILIJ 

Dvorana Tri lilije dobiva spremenjeno podobo, vsaj z vidika tlorisa. Poteka namrec energetska prenova oz. obnova strehe. 




OBNOVA LOKALNE CESTE 200171 V DOLŽINI 

1.850 M BREZNO-BELOVO 

V teh dneh se zakljucuje obnova lokalne ceste, ki se je zacela v poletnih mesecih lanskega leta. Obnova ceste se je nacrtovala že konec leta 2019, ko je bil sprejet proracun za leti 2020 in 2021. Pripravljeni so bili projekti, izvedena parcelacija celotnega od­seka in javni razpis. 
Cesta je zdaj, kolikor je bilo mogoce in so dopušcala lastniška razmerja, širša, varnejša in sodobna. Istocasno je obcina zago­tovila na odseku iz državne ceste hodnik za pešce v dolžini 135 m, vse do trafo postaje. V najbolj zgošcenem delu pozidave se je istocasno izvedla fekalna in meteorna kanalizacija. Postavljena je nova javna razsvetljava vse do konca igrišca. Prestavljeni so bili elektro vodi. 
Po vsej trasi je podjetje za optiko »RUNE« položilo svoje vode, saj bodo v križišcu za Sedraž postavili telekomunikacij-ski kontejner za optiko. Na celotnem obravnavanem odseku sta položena grob in fini asfalt, teren pa je narekoval zaradi konfi­guracije in širitve ceste tudi mnogo kamnitih zložb in armira­nobetonskih zidov. 

Verjamemo, da bo cesta služila svojemu namenu in da bodo vozniki s svojo strpnostjo prispevali h kvaliteti bivanja vseh ob­canov na tem obmocju. 
Luka Picej 

IZGRADNJA TENIŠKIH IGRIŠC V DEBRU 
V mesecu aprilu in maju se bo zakljucilo z izgradnjo teniške­ga centra v Debru. V sklopu tega bodo na volja tri tenis igri-šca, dve zunanji in eno nadkrito. Vsa igrišca bodo dimenzij­sko ustrezala za odvijanje tenisa na najvišjem nivoju. Nadkrito igrišce bo omogocalo izvajanje tudi drugih dejavnosti skozi vse leto. 
V sklopu kompleksa bo tudi spremljajoci objekt, kjer bodo garderobe za moške in ženske, toaletni prostori tudi za invali­de, prostor za orodje, klubski prostor, shramba in terasa. Poleg omenjena bo dograjeno tudi 47 dodatnih parkirnih mest, med njimi tudi primerno število mest namenjenih invalidom. 
Celoten teniški kompleks v Laškem dopolnjuje turisticno de­javnost destinacije Laško in pomeni dodaten povezljiv clen v ponudbi športnih objektov kot navezava na wellnes storitve ter­malnih centrov Thermane Laško in Rimskih term. 

Luka Picej 

GRADNJA INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH OBJEKTOV 

Obcina Laško je s svojim Obcinskim svetom zacrtala osnov­ne poteza za gradnjo 24 stanovanjskih individualnih objektov, ko je v letu 2015 sprejela Obcinski podroben prostorski nacrt za del stanovanjskega obmocja Recica-Debro. 5 predvidenih objektov je v obmocju visokonapetostnega voda ELES-a, tako da jih ta trenutek ne bo možno realizirati. 
V tem casu smo za skupino 3 objektov na najvišji tocki ob-mocja izvedli komunalno opremo teh zemljišc in izvedli par-celacijo cestnega omrežja kot osnovo za projektno nacrtovanje komunalne infrastrukture. Savaprojekt, d. d., pogodbeno prip­ravlja projektno dokumentacijo (DGD) za komunalno infra-strukturo, ki bo zakljucena sredi tega leta ter pridobljeno grad-beno dovoljenje. 
Za izvedbo komunalne infrastrukture obmocja kot osnova za dovoljeno gradnjo individualnih stanovanjskih objektov bo potrebno sprejeti na obcinskem svetu Odlok za izracun komu­nalnih prispevkov. Nato sledi še javni razpis za izvedbo komu­nalne infrastrukture in izvedba sama. 
Z vsemi omenjenimi aktivnostmi se nam zelo mudi, saj že-limo zagotoviti dodatna zemljišca, ki bodo omogocala gradnjo individualnih stanovanjskih objektov v okviru naše sredine. 
Luka Picej 

GRADNJA VODOVODA OJSTRO-TOVSTO­ZAHUM-BRSTNIK 


Obcina Laško je v letih 2015 do 2019 pripravila projektno dokumentacijo z gradbenim dovoljenjem za obmocje Ojstro--Tovsto-Zahum-Brstnik ter pridobila kohezijska sredstva v vi-šini 216.000 EUR. Na javnem razpisu je bilo za izvedbo izbrano podjetje Vodotehnik, d. o. o., ki bo 9.300 m dolg vodovod z iz­gradnjo vodohrana Zahum 30 m3 in Borovec 25 m3 s crpališcem zakljucilo v zacetku leta 2022. 
Na novo vodovodno omrežje bo prikljucenih 40 gospodinj­stev. Gradnja se bo zacela v mesecu aprilu 2021. Istocasno pa se pripravlja še razpis za vkljucitev v javno omrežje še dodatnih 40 gospodinjstev na tem obmocju. 


V teh dneh potekajo še usklajevanja za vzporedno položitev cevne kanalizacije »RUNE«, ki bo omogocala inštalacijo optic­nih kablov vse do objektov obcanov. 
Luka Picej 

IZVEDBA DEL MODERNIZACIJE ŽELEZNIŠKE PROGE V RIMSKIH TOPLICAH 




OBCINSKI SVET LAŠKO 
Dopisna seja o prerazporeditvi sredstev za energetsko prenovo KC 
4. marca je bila zakljucena 5. dopisna seja, na kateri so ob­cinski svetniki sprejeli Sklep o prerazporeditvi sredstev znot-raj proracuna Obcine Laško za leto 2021 za projekt Energetska prenova Kulturnega centra Laško. To je bil pogoj za prijavo na razpis Ministrstva za kulturo za sofinanciranje oz. pridobitev nepovratnih sredstev. 

Marcevska redna seja predvsem v luci seznanitve s porocili javnih zavodov 

Na zacetku seje je župan Franc Zdolšek podžupanu in poveljniku štaba Civilne zašcite Obcine Laško Matjažu Piklu izrocil srebrni znak Civilne zašcite, ki ga si­cer podeljuje Uprava RS za zašcito in reševanje. Bronasti znak Civilne zašcite je prejel Gašper Klemenc. 
14. seja Obcinskega sveta je potekala 24. marca v Rimskih termah. 
Obcinski svetniki so se seznanili z zakljucnimi porocili za leto 2020, ki so jih pripravili: Zdravstveni dom Laško, Vrtec Laško, Glasbena šola Laško-Radece, OŠ Antona Aškerca Rim-ske Toplice, OŠ Primoža Trubarja Laško, STIK – Center za 
V Rimskih Toplicah izvajalci del že zakljucujejo objekte na Globokem. Glavnina del, ki se trenutno izvaja, se vrši na ke­sonski izvedbi novega podvoza pod železniško progo, ki bo omogocal vsem dimenzijam tovornjakom prost prevoz v smeri Jurkloštra. Podvoz bo prav tako kljuboval visokim vodam reke Savinje, saj bo poplavno varno do 100 letnih poplavnih vod +50cm. Namešceno bo tudi veliko crpališce. Glavnina del bi morala biti zakljucena do konca meseca junija 2021. 
Luka Picej 


Poziv vsem obcanom in obcankam 
Vse obcane pozivamo, da nam redno sporocajo spre­membe podatkov za obracun komunalnih storitev (vodo­vod, kanalizacija, odvoz greznicnih gošc), saj bomo le tako lahko korektno izvršili obracun in se izognili morebitnim kasnejšim težavam. 
Naši kontakti: sabina.mlakar@lasko.si ali 03 733 87 32; rozalija.nemec@lasko.si 03 733 87 17. 
šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, Knjižnica La-ško, Center za socialno delo Celje, Enota Laško in Svet za pre­ventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcine Laško. Uredni­štvo Laškega biltena je poleg letnega porocila pripravilo tudi Financni nacrt in program dela Laškega biltena za leto 2021. Povzetek razprav o porocilih na Odboru za družbene dejav­nosti je svetnikom predstavil predsednik odbora Enej Kirn. Ker ni bilo nobenih posebnosti in svetniki za direktorje oz. ravnatelje niso imeli dodatnih vprašanj, se le-ti zaradi epide­mioloških razmer seje obcinskega sveta niso udeležili. 
Na dnevnem redu je bil tudi predlog Sklepa o dolocitvi cen programov predšolske vzgoje v JZ Vrtec Laško. Zadnja spre­memba cen je bila 1. 4. 2019. Zvišanje cen je bilo predlagano zaradi zvišanja plac v javnem sektorju in redne delovne us-pešnosti, ki se znova izplacuje od 1. 7. 2020. Za prvo starostno obdobje se cena 492,40 EUR poviša na 533,35 EUR (povišanje za 8,3 %), za drugo starostno obdobje se cena 375,58 EUR po­viša na 415 EUR (povišanje za 10,5 %), za kombinirani odde­lek pa 416,92 EUR na 448,27 EUR (povišanje za 7,5 %). Nove cene bodo veljale od 1. 5. 2021. 
Obcinski svetniki so podali soglasje k izplacilu redne de­lovne uspešnosti direktorjev in ravnateljev javnih zavodov v višini 5 % njihovih osnovnih plac. Višino delovne uspešnosti so dolocili sveti zavodov, za izplacilo pa so morali od ustano­vitelja pridobiti soglasje. 




Obcinski svet se je seznanil tudi z Letnim porocilom LAS Raznolikost podeželja za leto 2020 ter potrdil Gospodarski nacrt JP Komunale Laško, d. o. o., za leto 2021. Po predstavi­tvi Elaborata o oblikovanju cene grobnin je bil sprejet sklep, da se spremenijo cena grobnine za enojni grob iz 16,67 (EUR) na 19 EUR. Ostale grobnine se dolocijo glede na razmerje do-loceno v 38. clenu Odloka o pokopališkem redu na obmocju obcine Laško (Uradni list RS, št. 1/18). Cene grobnin se niso spreminjale od leta 2009, zato jih je potrebno uskladiti zaradi inflacije v tem obdobju in Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti iz leta 2016. 
Na dnevnem redu sta bili tudi Zakljucni porocili o izve­denih projektih Obnova JP700170 Lurd-Jesenova Raven in Ureditev JP702081 Lovski dom-Cesta na Svetino. Le-ti sta bili potrjeni, cestna odseka pa prenesena v upravljanje JP Ko­munale Laško. 
Sprejem Tehnicnega popravka Odloka o obcinskem pro-storskem nacrtu Obcine Laško se nanaša na parceli 293/2 in 293/14, obe k. o. Debro, za kateri je bilo treba uskladiti na­mensko rabo (gre za stavbni zemljišci, v odloku pa je bilo po­motoma navedeno, da sta kmetijski zemljišci). 
Obcinski svetniki so sprejeli Odlok o zakljucnem racunu proracuna Obcine Laško za leto 2020 in Porocilo o realizaci­ji Nacrta ravnanja s stvarnim premoženjem Obcine Laško za leto 2020. Sprejeli so tudi dopolnitve Sklepa o Nacrtu ravna­nja s stvarnim premoženjem Obcine Laško za leto 2021 (II. dopolnitev), saj je potrebno odkupiti zemljišca za nadaljeva­nje projekta protipoplavnih ukrepov v Marija Gradcu in ure­diti lastništvo na LC200031 Marija Gradec- Radoblje-Rimske Toplice. Poleg tega pa se bo zagotovilo še sredstva za nakup osebnega vozila za izvajanje dejavnosti pomoci na domu. Sve­tniki so bili na zadnji seji seznanjeni tudi z izdanimi sklepi o porabi sredstev stalne proracunske rezerve v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2020. 

Na koncu seje je obcinska svetnica prim. Nuša Konec Juricic, specialistka javnega zdravja, sicer vodja podrocja za nenalezljive bolezni na Obmocni enoti Celje Na-cionalnega inštituta za javno zdravje, predstavila publikacijo NIJZ o zdravstve­nem stanju v obcini. Vec o tem si lahko preberete v rubriki Zdravstvo na str. 32. 
Naslednja seja obcinskega sveta bo predvidoma 5. maja. 
Gradiva za seje obcinskega sveta in posnetki sej so dosto­pni na obcinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na obcinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti obcinski pred­pisi (pod zavihkom »ZA OBCANE«). 
Tanja Grabrijan 



TRI POBUDE, VEZANE NA KRAJEVNO SKUPNOST SEDRAŽ 
V preteklih dveh mesecih je bilo vsesplošno dogajanje podrejeno trenutni 

negotovi situaciji pred pricakovanim tretjim valom epidemije Covid-19. Smo tik pred ponovnim 11 dnevnim zaprtjem drža­ve, ko upamo, da bo dokoncno prineslo dolgotrajnejše izboljša­nje in stabilizacijo razmer. Kljub temu pa MMOL-ovci aktivno spremljamo dogajanje tako v obcini kot tudi širše. Na pretekli obcinski seji, ki je potekala v sredo, 24. 3. 2021, je naš svetnik Enej Kirn obcinsko upravo spomnil na še vedno odprto pro-blematiko deponije CEROZ na Marnem. Predlagal je tesnejše sodelovanje z Obcino Hrastnik, kar bi nedvomno doprineslo k ucinkovitejšemu reševanju problematike. Zastavil je vprašanje, kakšni bodo nadaljnji koraki Obcine Laško, da bo prišlo do do­koncne ureditve zadeve v korist tam živecih krajanov. 
Podal je pobudo za ustrezno prometno ureditev, ki bi pri­pomogla k izboljšanju prometne varnosti na odseku od križi-šca regionalne ceste na Breznem (pred Pizzerijo Guliver) proti Zavratom, zlasti do bližnjega igrišca. Vozniki, ki na omenjenem odseku vozijo z neprilagojeno hitrostjo, namrec ogrožajo var-nost obcanov, ki živijo ob omenjeni trasi lokalne ceste. Odloci­tev o najprimernejšem nacinu za zagotovitev prometne varnosti prepušcamo stroki. Tudi tretja pobuda, ki jo je podal, se navezu­je na obmocje KS Sedraž. Gre za pobudo za ureditev obmocja v Govcah, kjer se nahaja kros proga. Lastnik zemljišca, na ka­terem se nahaja proga, je pred kratkim ob progi postavil znak, da je na omenjenem obmocju vožnja z motornimi kolesi prepo­vedana. Spomnil je, da je Obcina Laško že avgusta 2019 pripra­vila projektno nalogo za izdelavo strokovnih podlag za sprejem odloka, s katerim bi med drugim legalizirali tudi kros progo v Govcah. Poudaril je, da je ureditev omenjenega podrocja nujna, ne le za legalizacijo kros proge, s cimer bi regulirali sprejemljivo obratovanje le-te in dolocili odgovorne osebe za njeno upravlja­nje, temvec tudi za pridobitev površin za turisticne, dopolnilne in druge dejavnosti. Z ureditvijo tega obmocja bi namrec prido­bili tudi ustrezno površino, primerno za usposabljanja na po­drocju gasilske dejavnosti. Morebitno zaprtje proge bo za seboj potegnilo selitev motoristov v bližnje gozdove in na druge za motorje neprimerne poti, kar bo povzrocilo še vec nevšecnost, ne le z vidika hrupa, ampak predvsem z vidika varnosti ter vpli­va na gozdni ekosistem. Morda pa obstaja še kakšna tretja, nam nepoznana rešitev, ki bi zadovoljila obe strani? 




Spomnimo, da smo na naši Facebook strani krajane Rimskih 3. 2021. Najvec glasov je prejel projekt ureditve medgeneracij-Toplic pozvali h glasovanju za izbor projekta, ki bo v letošnjem skega parka v Rimskih Toplicah, ki bo umešcen na plošcad nad cesto v neposredni bližini novega TIC-a Rimske Toplice. 
letu financiran iz Participativnega proracuna Obcine Laško. Glasovanje je potekalo na obcinski spletni strani med 16. in 21. Barbka Rode, Mlada moc obcine Laško 


POZDRAVLJENI OBCANI IN OBCANKE OBCINE LAŠKO 

Spodnje vrstice so namenjene vam, da vas informiramo, kaj se dogaja, kaj delamo in kateri projekti se izva­jajo v vašem okolju, kot tudi katera stališca zavzemamo pri po­sameznih vprašanjih kot vaši voljeni predstavniki v Obcinskem svetu Obcine Laško. Kot je znano, je v letošnjem letu za nami že druga seja Obcinskega sveta. Na prvi seji smo bili med dru­gim seznanjeni s predlogom Državnega sveta o oblikovanju po­krajin v Sloveniji. Teme, ki je politicne stranke v Sloveniji niso uspele zakljuciti kljub vec poskusom, se je lotil Državni svet na celu s predsednikom Alojzem Kovšco. Ta nam je tudi preko vi­deo konference predstavil okvirna izhodišca in pripravljavce gradiva (okoli 60 strokovnjakov, ne glede na politicno barvo, je sodelovalo pri osnutku). Osnovni namen ustanovitve pokrajin je pospešen, skladnostni razvoj glede na posamezne specifike podrocij Slovenije in dodelitev pristojnosti pokrajinam pri ra­zvoju, tako šolstva kot zdravstva, gospodarstva, infrastrukture itd. Po krajši predstavitvi smo v SDS zastavili vprašanje crpanja EU sredstev, saj imamo že v sedanjem nacinu v Sloveniji og­romno težav. Odgovor je bil, da skupina ugotavlja, da je obsto­

jeci sistem zbirokratiziran in da je potrebno usposobiti organe, da se bo že v fazi priprave na nivoju EU zagotovilo enakomer-no crpanje sredstev. V odgovoru pa je bila tudi jasna usmeritev, da bodo nujno potrebni usposobljeni kadri iz domacega okolja, kajti samo z usposobljeno ekipo bodo pokrajine uspele v cim vecji meri koristiti sredstva. 
Na drugi seji smo bili seznanjeni s porocili zavodov, ki jih fi­nanciramo v celoti ali delno iz obcinskega proracuna ter z zak­ljucnim racunom Obcine Laško. Žal smo prejeli tudi gradivo 
o dvigu cen v vrtcih in dvigu cen za najem grobov. Po teme­ljiti predstavitvi smo podali soglasje, kajti glede na dvig stro­škov je bila korekcija cen nujna. Obravnavali smo tudi izplacilo 
nagrad za vodstvene delavce v javnih zavodih, zastavili pa smo tudi vprašanje o gospodarskem delu, kjer so nagrade vezane na uspešnost poslovanja. Ravno tako smo obravnavali zakljuceno-st vec projektov v cestni infrastrukturi ter sanaciji plazov. Glede na povecanje razpisov s strani države in vecjih sredstev iz naslo­va dviga glavarine (za Obcino Laško približno milijon eurov), se je obcina prijavila tudi na energetsko sanacijo Kulturnega centra. V tej tocki bi bilo potrebno, da omenimo zakljucenost projekta Marija Gradec, kjer se je pokazalo, da je župan s svojo ekipo upravicil zaupanje. Ravno tako je že skoraj koncan pro-jekt izgradnje tenis igrišc v Debru. Zastavili smo tudi vprašanje 
o manjkajoci povezavi za pešce pri odcepu Strmca do novega mostu v Laškem. Po zagotovilih župana se bo ta manjkajoci del plocnika v prihodnje dogradil. 
Kot vam je najbrž znano, se na nas obracajo tudi posamezni­ki s svojimi idejami in težavami. Tako smo na seji zastavili tudi vprašanja: ureditev ceste Brstnik-Jancic od plaza pri Peganc, fi­nancni ucinki zakona o razbremenitvi financiranja obcin, pred-log o investiciji v soncne elektricne panele na strehi Dvorane Tri lilije, preplastitev ceste Povceno-Zabrež, asfaltiranje ceste Zab­rež-Vrhe-Radoblje, Lokavec-Lovrenc, Lokavec-Macek, Globo­ko-Strensko, Lažiše-Pavlic, Povceno-Puh. Prosili smo za pre­stavitev osvetlitve na objektu TIC Rimske Toplice. Trudimo se tudi, da bi dobili cim prej nov most v Rimskih Toplicah in da bi se uredila glavna cesta Laško-Rimske Toplice-Jurklošter ter Aškerceva cesta pri OŠ Antona Aškerca v Rimskih Toplicah. 
Kot vidite, se še naprej vztrajno trudimo, da izpolnjujemo vaše želje v tej prelepi obcini Laško. Želimo vam, da v teh casih ostanete zdravi. 
Štefanija Pavcnik, SDS 


CEPLJENJE 
Beseda, ki smo jo do sedaj uporabljali vecinoma le v rani mla­dosti in v zrelem obdobju življenja, kar naenkrat pa je ocitno, da bomo z njo živeli, se z njo ukvarjali in nam bo krojila naš vsakdan. 
Cas, ki ga živimo, je zaznamovan s spremembo nacina našega življenja. Redkokdo bi si dobro leto nazaj lahko predstavljal, da ima en majhen virus potencial, da tako korenito spremeni naša življenja. Toda ljudje smo vrsta, ki se zna prilagajati, saj smo bili v to prisiljeni skozi naš celoten razvoj, sami pa smo s svojimi de­janji mocno vplivali na svet. 




Nova vlada je sprejela odgovornost in po najboljših moceh s svojimi ukrepi želi, da se ohrani cim vec življenj, da se gospo­darstvo ne bi sesulo, da se cim prej vrnemo v vsakdanje življe­nje in da vsak posameznik živi življenje glede na vložen trud, znanje, sposobnosti in želje. Pred nami so dnevi, ko bomo kljub nasprotujocim informacijam, ki jih posredujejo mediji, in borbi za oblast le s skupnimi mocmi in skrbjo za socloveka premagali virus. 
Vprašanje, ki je postavljeno pred vsakega posameznika je, ali se cepiti, ali ne. Informacije kar dežujejo s televizijskih ekranov, internetnih medijev, samooklicanih strokovnjakov, medijskih manipulatorjev in sprehajalnih mnenj. A dejstva so jasna - ce želimo, da se ohranijo življenja, bo potrebno upoštevati stro­kovna mnenja in storiti ta korak. 


SVETNIŠKA SKUPINA SOCIALNIH DEMOKRATOV 
Na zadnji seji Obcinskega sveta je dr. Nuša Konec Juricic zelo kvalitetno predstavila anali­

zo zdravstvenega stanja v obcini Laško. Dobili smo informacije s strani strokovnjakinje NIJZ. NIJZ je institucija, ki ji moramo zaupati in slediti njihovim napotilom. Predstavljena so bila dej­stva in kazalniki v obcini Laško v primerjavi s celotno Sloveni­jo. Namen te predstavitve je informacija o zdravstvenem stanju 
prebivalcev in osnova za pripravo strategije zdravja v obcini La-ško. Zato svetniška skupina Socialnih demokratov podpira po­budo za pripravo strategije zdravja v obcini Laško. Predlagamo, da se za obvešcanje prebivalcev obcine Laško uporabi Laški bil-ten, ki bi polletno seznanjal obcane o zdravstvenem stanju ob­canov in kako ukrepati preventivno, da bi imeli rezultate cim boljše. Zajeti je potrebno vse generacije. Mogoce bi temu rekli osebna izkaznica zdravja v obcini Laško. 
Marjan Kozmus, vodja svetniške skupine SD 

Vec kot leto dni traja­joca agonija epidemije je na ljudeh pustila posle-dice. Zdravstvene, eko­nomske in socialne. Na-mesto, da bi se politika te dni ukvarjala s tem, kako ljudem pomagati cez iz­
zive še enega t. i. lock-downa, se velik del te ukvarja s seboj oziroma s preštevanjem v Državnem zboru. Tam je po izstopih in nejasnih sporoci­lih parlamentarnih strank nastala zmešnjava, ki pa ne pušca posledic samo v politicnem, temvec širšem prostoru. Politicna nestabilnost je v tem casu še posebej nevarna in vsi pozivi vla­de ter koalicije, kako moramo sedaj potrpeti, stisniti zobe ob zaostrenih ukrepih postajajo le še ena izmed praznih puhlic, katerim ljudje ne zaupajo vec. In za to imajo (pre)vec razlogov. Tole besedilo nastaja ravno dan pred napovedanim zaprtjem države. Telefon mi neprestano zvoni. Klicejo me zaskrbljeni starši glede varstva njihovih otrok, ko pa morajo na delo in jim razna priporocila vlade, kako naj ostanejo doma ali koris­tijo svoj dopust ne pomagajo kaj dosti, ker se bojijo za delovno mesto. Klicejo me užalošceni gostinci, ki me sprašujejo, zakaj po nekaj tednih spet zapreti terase, ko upoštevajo vse ukrepe, na drugi strani pa je lahko še naprej odprtih vecina trgovin. Klicejo me frizerji, klicejo lastniki športnih trgovin in trgovin z oblacili. Zakaj niso med izjemami, pa bi tudi oni še naprej dosledno upoštevali ukrepe, samo, da bi imeli odprte proda-
V tem obdobju lahko najdemo tudi veliko pozitivnih zgledov in eden med njimi je pristop k cepljenju obcank in obcanov ob­cine Laško, ki se izvaja v Kulturnem centru. Že ko odpreš vrata v sam objekt, dobiš obcutek, da si na neki posebni nalogi. Nato te pozdravi prijeten glas sprejemne sestre, ki v tebi povrne zaupa­nje, da si na mestu, kjer vedo, kaj delajo - to razblini še tisto mal­ce dvoma, ki še kar kljuva v tebi. Po vpisu te prva sestra usmeri k drugi, ki opravlja cepljenje. Najprej prijazen pozdrav, nato iz­polnitev obrazca o zdravstvenem stanju, potem pa z obcutkom pojasnjen postopek cepljenja. Uf, po takem sprejemu in nic kaj prevec neprijetnem prejemu injekcije v levo ramo, bi clovek kar ostal na klepetu, a kaj, ko skozi vrata že prihaja naslednji kan­didat za cepljenje. Na koncu ti ostane spomin na dogodek, ki ti daje obcutek, da si zavaroval sebe in socloveka, ravno tako pa zadovoljstvo ob izvedbi cepljenja, ki je dejansko opravljeno pro-fesionalno, prijazno in vsem razumljivo. Iz tega razloga iskre­na hvala vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in predvsem pri sami izvedbi cepljenja. 
Robert Medved, SDS 
jalne in bi se v blagajno nakapljalo vsaj nekaj evrov za placilo kakšne položnic, ki se jih je v casu epidemije nabralo veliko. 
Ja, zmeda in tudi škoda, zavoljo vse bolj kaoticnih ukre­pov, sta cedalje vecji. Vladajoca koalicija na eni strani ljudi poziva naj upoštevajo ukrepe, na drugi strani pa dva dni pred zaprtjem države želi razrešiti predsednika državnega zbo­ra, s cimer povzroca še vec politicne nestabilnosti. V držav­nem zboru smo prica cedalje vecji zmedi, nekateri poslanci ne vedo vec kam sodijo, ali v opozicijo ali koalicijo, in posledice te  »parlamentarne« negotovosti v prvi vrsti placujejo naše dr­žavljanke in državljani. 
Vsak politik (predvsem pa poslanci) bi moral ravnati v ozi­ru do zaupanja ljudi. Naši državljani in državljanke so tisti, ki so nam zaupanje dali zaradi vrednot in programa, ki smo jim ga predstavili pred volitvami. Zato bi morali poslanci še kako dobro vedeti, ne glede koliko casa je od volitev minilo, kam sodijo. Ne pa da nekateri sedijo na dveh ali vec stolih, v ljudeh pa se krepi obcutek prevaranosti, nezaupanja. 
Jaz kot poslanec dobro vem od kod prihajam in v imenu koga sedim v parlamentu. V imenu in zaradi zaupanja ljudi, ki so mi v Laškem in Radecah dali odgovornost, ki jo sprejemam kot cast in obvezo: poslušati in slišati njihov glas ter njihove probleme in sprejemati odlocitve v njihovo korist, ne v korist dnevnopoliticnega preživetja. Samo politik z mocnimi kore­ninami, ki ve od kod prihaja in kaj zagovarja, je po mojem prepricanju vreden zaupanja ljudi. In spoštovane obcanke in obcani Laškega hvala vam za vaše zaupanje! 
Vaš Matjaž Han 




REPUBLIKA SLOVENIJA 
UPRAVNA ENOTA LAŠKO 


DELO V UPRAVNI ENOTI LAŠKO V LETU 2020 
Razglasitev epidemije COVID-19 je bila v letu 2020 vzrok za obsežne spremembe v organizaciji dela na Upravni enoti La-ško, tako na ravni posameznika kot tudi organizacije kot celote. Pri tem je potrebno razlikovati spomladanski del od jesenskega. Navedeni obdobji imata nekaj skupnih lastnosti (obvezna upo­raba zašcitnih sredstev, omejitev gibanja posameznika, omejeno število prisotnih posameznikov v prostoru …) in seveda nekaj znacilnosti obdobja, ki so vplivala na nacin izvajanja nalog in s tem na rezultate dela. V pomladanskem delu je bilo posebej opredeljeno, katere upravne naloge je nujno opraviti, v uprav­nih postopkih je bil prekinjen tek dolocenih rokov, »podaljša­na veljavnost« nekaterim osebnim dokumentom, zaposleni so bili dolocen cas napoteni na cakanje. V jesenskem delu je ve-cina javnih uslužbencev UE delala vsaj nekaj dni od doma, sis-temskega podaljševanja veljavnosti dokumentov ni bilo. Zaradi ukrepov za preprecevanje širjenja okužb pa je bilo v organiza­cijskem smislu mnogo vec dela s prerazporejanjem zaposlenih in njihovega dela. Predvidevanja, koliko posameznih nalog bo opravljenih v dolocenem letu, temeljijo na izkušnjah minulih let in poznavanju sprememb zakonodaje, ki bistveno vpliva na vsebino in obseg našega dela. Položaj, v kakršnem smo se v letu 2020 znašli, ni primerljiv z nobenim iz preteklih let, predvsem zaradi ukrepov v prvem delu epidemije (izvajanje postopkov le v nujnih primerih). Iz tega razloga se je bilo potrebno predvsem prilagajati potrebam strank, pri tem paziti na varovanje njiho­vega zdravja in zdravja zaposlenih. Iz v tem dokumentu zapisa­nih podatkov lahko ugotovimo, da je kolicina opravljenega dela res nekoliko manjša od rezultatov leta 2019. V kolikor pri pri­merjavi rezultatov upoštevamo obdobje 2015-2019, so ti v letu 2020 v vseh delih (UE, DUN in prekrškovni postopki) povsem primerljivi z rezultati v navedenem obdobju in ce upoštevamo podatek, da je bilo zaradi odrejenega cakanja na delo doma v prvem delu epidemije izgubljenih kar 221 dni, kar pomeni sko-raj eno leto delovnih dni enega zaposlenega, lahko ugotovimo, da je posamezni javni uslužbenec v letu 2020 opravil vec (23 zaposlenih) kot v navedenem petletnem obdobju, ko je bilo za­poslenih 24 do 25 javnih uslužbencev v UE Laško. Prav gotovo rezultati dela ne bi bili tako dobri, ce v drugem delu epidemi­je ne bi izvajali dela doma, kar v prvem delu ni bilo mogoce zaradi tehnicnih težav. Od doma je bilo od zacetka novembra do konca decembra opravljenih kar 213 dni in glede na to, da je bilo v letu 2020 zakljucenih vec kot 97 % zahtev strank, je mogoce ugotoviti, da se je delo na domu izkazalo kot primerna oblika dela v naši organizaciji. Glede na to, da kakovost opra­vljenega dela presojamo tudi s pomocjo kazalnikov kot sta šte­vilo pritožb, predvsem pa vsebina odlocitev drugostopenjskega organa, moramo ugotoviti, da so javni uslužbenci UE Laško v letu 2020 opravili svoje delo strokovno in ucinkovito na zelo visokem nivoju, za kar jim je potrebno izreci posebno pohvalo. Merjenja zadovoljstva strank z izvajanjem pooblastil zaposlenih na upravni enoti na osnovi navodil Ministrstva za javno upra­vo RS nismo izvedli, zato lahko o zadovoljstvu strank z delom javnih uslužbencev upravne enote sklepamo le na podlagi zapi­sov v Knjigi pritožb in pohval ter na drug nacin izraženih mne­njih strank. Upoštevajoc navedeno lahko ugotovimo, da so bile stranke z našim delom predvsem zadovoljne. 
Mag. Andreja Stopar, nacelnica UE Laško 


NOVE OSEBNE IZKAZNICE 
V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 41/2021, se bodo nove biometricne in elektronske osebne izkaznice pri-cele izdajati 3. 1. 2022. 


KS LAŠKO 

Spomladanska cistilna akcija 
Glede na znane okolišcine v laški krajevni skupnosti lani nis-mo organizirali ali pa sodelovali pri množicnih cistilnih akcijah. Tako bo tudi letos. Radi pa prisluhnemo krajankam in kraja­nom iz posameznih delov mesta, zaselkov in vasi, ki se sami or-ganizirajo in izkažejo interes za cišcenje okolja. Seveda v skladu z navodili NIJZ ter v za to dovoljenem številu. Glede na to iz­ražen interes posredujemo Komunali Laško in se skupaj z njimi dogovorimo o logistiko za postavitev kontejnerjev na dogovor­jeno mesto, kjer lahko krajani odložijo odpadke, ki jih pobe­rejo v svojem okolju. Vljudno prosimo zainteresirane krajane, da nam, v kolikor še niste, posredujete želje v kratkem dopisu na naš elektronski naslov ks.lasko@siol.net in uredili bomo vse potrebno. Na ta nacin bomo skupaj prispevali k lepše urejene-mu okolju, za kar se vsem skupaj v imenu naše krajevne skup­nosti že vnaprej zahvaljujemo. 
Zaradi poteka osebnih izkaznic do konca letošnjega leta in s tem povezanimi vprašanji državljanov pojasnjujemo, da se bodo osebne izkaznice izdane na obstojecih obrazcih do 3. 1. 2022, lahko uporabljale do njihovega rednega poteka in jih za­radi uvedbe nove serije dokumentov ne bo potrebno menjati (razen, ce bo kdo to izrecno želel). 
Darja Kuclar 





Svetloba 
Ko se zvecer stemni, je povsem samoumevno, da se v mes-tih oziroma strnjenih naseljih prižge javna razsvetljava, seveda tam, kjer pac le-ta je. V naši krajevni skupnosti je to predvsem v mestu in primestnih naseljih. Na podeželju oziroma po vaseh pa je že drugace. V minulih letih nam je uspelo, da smo »svet­lobo« pripeljali tudi v bolj odrocne kraje oziroma vasi. Ponekod kot  v Kuretnem, Zgornjem Rifengozdu, na Šmihelu in Krištofu ter na Ojstrem smo to storili kot samostojno odjemno mesto preko elektricnega omrežja, tam kjer pa to ni mogoce oziroma so postopki prezahtevni in predragi, pa to rešujemo s postavi-





KS RECICA 
Prispevek oddajamo tik pred dogodkom 
»Enajstdnevna ustavi­tev javnega življenja«. 
V upanju na napovedan razplet, vas z veseljem vabimo na tradicionalno cistil-no akcijo. Dobimo se v soboto, 17. apri-la, ob 8. uri pred Sindikalnim domom v Hudi jami. Na zbirnem mestu boste lah­ko prevzeli rokavice in vrece za smeti, ob 
10. uri pa tudi malico. Recica je žal pre­potrebna temeljitega cišcenja, zato upa-mo, da se akcije udeležite v cim vecjem številu. Ker je naša dolina razpotegnjena, bomo tudi ob rekordni udeležbi zlahka držali varnostno razdaljo. V casu akcije vas vabim, da posnamete tudi kakšno fo­tografijo in nam jo pošljete na elektronski naslov katja.goluh@gmail.com. Fotogra­fije bomo objavili na FB strani Krajevne skupnosti, vašo najljubšo pa tudi v nas­lednji številki Biltena. Odpadki so ena iz-med velikih slabosti cloveštva in naša na­loga je, da jih proizvajamo cim manj. Da jih ustrezno recikliramo, se ucimo po­novne uporabe, o pravilnem ravnanju z odpadki z zgledom ucimo že najmlajše, da o tem govorimo in ves cas napreduje­tvijo solarnih svetilk. Takšne solarne svetilke že stojijo v Debru (Psarje), na Ojstrem, v Spodnjem Rifengozdu in pred kratkim še na Doblatini, od koder je tudi priložena slika. Noc ima svojo moc in svetloba, ceprav le tu in tam, je prav dobrodošla, tudi iz varnostnih razlogov. S tako prakso želimo nadaljevati in tako nacrtujemo naslednjo solarno svetilko postaviti na križišcu v zgornjem delu vasi Jagoce. 

Se pa v naši krajevni skupnosti ne ukvarjamo samo s cesta-mi in razsvetljavo. Svetloba se nam sicer v prispodobi kaže tudi pri nekaterih projektih širšega pomena v našem kraju. Med drugim se trudimo podpirati pobude naših krajanov v navezi s parcitipativnim proracunom naše obcine. Nedavno tega smo pripravili predstavitev predloga o ureditvi »Parka spominov«. Po ideji Lojzeta Oberžana je omenjeni predlog pripravil arhi­tekt Bojan Leva iz S. Konjic. V tem parku želimo s predstavitvi­jo iztrgati pozabi pomembne oziroma zaslužne Lašcane, ki so v preteklosti imeli velik vpliv na razvoj našega kraja. Na minulih predstavitvah nam je uspelo spraviti za isto omizje vecino od­locujocih deležnikov, seveda na celu s stroko. Pricakovanja so velika, kakšna bo realizacija, pa bo odvisno predvsem od us-pešnosti pogovorov. Pregovor pravi, ce se ne pogovarjaš, se še skregati ne moreš. Žal ugotavljamo, da je komunikacije v našem okolju bistveno premalo. Nas pa veseli, da smo pri pripravah na predstavitve naleteli pri pristojnih deležnikih na pozitiven odziv in voljo po sodelovanju. Tako upamo, da na podlagi na­ših prizadevanj rezultat ne bo izostal. Vec o tem pa v prihodnje. 
Martin Kokotec, KS Laško 

mo. Vsak lahko naredi nekaj. In zato ne­kaj tudi naredimo. 
Recicane je prijetno presenetila novi-ca o kandidaturi naše sovašcanke Katari­ne Ocko za Slovenko leta 2020. Že leta jo poznamo kot prijazno soncno bitje, ki za ozavešcene posameznike in za okoliške ustanove goji zdravo zelenjavo in zelišca, ob promociji akcije za Slovenko leta pa so nam jo predstavili tudi kot dobrovolj-no mamo, aktivistko za pravice kmeckih žensk, ambasadorko lokalne blagovne znamke Okusiti Laško ... žensko, ki živi polno in predano. Katarina, iskrene ce-stitke za lep dosežek in vse dobro na na­daljnji poti! 


Pomlad je tu, virus pa tudi še vztraja. Želim vam, da ste že osvojili taktike pre­živetja v danih razmerah. Da radi odkrivate nove koticke naše hribovite doline in okolice ter se ne prepušcate malodušju. Naj vam bo kljub situaciji zunaj, v srcu vecji del lepo. . 




Katja Goluh 

Nekaj misli o odpadkih 

Ceprav je Recica lepa dolina, jo preveckrat kazi pog-led na odvržene plastenke, plocevinke in ostale odpadke ob robu ceste, v jarkih ali kje v bližnjem grmicevju. Turi­stov ni, migrantov tudi ne (razen dnevnih), no, zagotovo je nekaj pohodnikov in kolesarjev, ki niso Recicani, zato ostaja vprašanje: Kdo mece odpadke ob poteh? Je mogo-ce kruta resnica, da smetimo kar sami? Vsi pogrešamo druženje na gostinskih terasah in kaj vec kot pivo iz plo-cevinke, kava TO-GO in malica v stiroporu nam v letu epidemije ni dano, a vendar, je res tako težko vse to (in razmoceno masko) pospraviti v vrecko in odnesti ali od­peljati do prvega smetnjaka? Problem smetenja ni le v pogledu na (nepravilno) odvržene odpadke, ampak tudi v tem, da v naravi odvržena embalaža poškoduje živali in to ne samo ob poteh. Dalj casa so smeti v naravi vecja je možnost, da jih bo veter raznesel v gozd in na pašni­ke oziroma jih bo odnesla naslednja poplava, kjer bodo grenile življenje vodnim prebivalcem in se kasneje vrnile na naš krožnik kot mikroplastika. Morda pa lahko sledi-mo (ne na Twiterju, ampak v naravi) ideji/akciji Civilne iniciative za Kamniško Bistrico »Smeti TO-GO«, s katero predlagajo zelo preprosto rešitev cišcenja okolice - vza-mete vrecko in poberete nekaj smeti ter jih seveda odloži­te tja, kamor spadajo. Zmoremo? 
Recicanka 


Stebrno kužno znamenje z lipo v Spodnji Recici 
V Spodnji Recici pri Laškem stoji ob cesti proti Zgornji Recici kulturno zgodovinski spomenik, ki je vpisan v register Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije. Gre za kužno znamenje, ki stoji pod ogromno staro lipo, in ki po podatkih ZVKD datira dalec nazaj, v cas okoli leta 1600. 
Za spomenik in njegovo vplivno obmocje velja varstveni re-žim, ki doloca varovanje vseh njegovih spomeniškovarstvenih lastnosti. Kakršenkoli poseg na spomeniku in vplivnem obmo-cju je možen le na osnovi pisnih kulturnovarstvenih pogojev in soglasij strokovne službe za varstvo nepremicne kulturne de­dišcine. 
Kljub temu pa so na lipi pred kratkim izvedli vec posegov, ki so jo zelo okrnili. Posekano je bilo 75 % prej zelo bogate kroš­nje in en cel vrh lipe, tako da je vprašanje, ali bo drevo prežive-lo. Vsi posegi so bili narejeni brez vsakega soglasja strokovnih služb, tako Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Slovenije kot tudi Zavoda za gozdove Slovenije, niti ni bila obvešcena Krajev­na skupnost. 
Lipa in znamenje sta preživela vec kot štiri stoletja, turške vpade, Napoleonovo vojsko, dve svetovni vojni, nešteto lokalnih težav in marsikaj, cesar morda niti ne vemo. Zato je popolnoma nedopustno, da se danes, v civiliziranem in visoko razvitem 21. stoletju, lahko zgodi tako samovoljno dejanje vandalizma. 
Našo kulturno in naravno dedišcino moramo varovati na vse možne nacine, ce želimo, da bo slovenska kultura in z njo naša celotna zgodovina obstala v tem norem svetu, ki vse bolj podle­ga neusmiljeni potrošniški in kapitalisticni miselnosti. 
Prispevek je bil pripravljen z namenom, da se ta problema­tika izpostavi širši javnosti, ter da se obvesti pristojne službe. Želimo namrec, da se tako lipa kot znamenje ohranita za nas in vse naslednje rodove. 
Karel Krašek 








Nove cene grobnin na pokopališcih v obcini Laško 
Zakon o pogrebni in pokopališki de­javnosti (Ur. l. RS št. 62/2016 - ZPPDej) v 
29. clenu doloca, da upravljavec pokopa­lišca na podlagi najemne pogodbe odda posamezni grob v najem v skladu s poko­pališkim redom obcine. Višino grobnine pa na predlog upravljavca pokopališca, s sklepom potrjuje Obcinski svet obci­ne. Upravljavec pokopališca odda grob v najem najemniku, ki za najem placuje grobnino, ki v skladu z zakonom pred­stavlja sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za po­samezno vrsto groba in je izracunana na podlagi seštevka vseh vrst grobov in nji­hovih razmerij do enojnega groba. Stro­ški grobnine vkljucujejo stroške vzdrže­vanja pokopališc, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infra-strukture, vzdrževanje skupnih poti, ze­lenic, dreves, grmovnic, živih mej, zbira­nje, odvoz in ravnanje z odpadki, porabo vode in elektrike, storitve informacijske oz. pokopališke pisarne, druga vzdrže­valna dela, administrativne stroške od­daje grobov v najem ter stroške vodenja katastrov in evidenc. 
Javno podjetje Komunala Laško iz­vaja gospodarsko javno službo urejanja in vzdrževanja pokopališc na pokopali-šcih: Laško, Rimske Toplice, Vrh nad La-škim, Šentrupert, Lažiše, Širje, Jurklošter, Sedraž, Recica in Kolman, kjer oddaja prostore za grobove v najem ter izvaja pogrebne storitve. Poleg tega pa podjetje v skladu z zakonom, Uredbo o metodo­logiji za oblikovanje cen 24-urne dežur­ne službe (Ur. l. RS št. 05/2018) ter Od­lokom o pokopališkem redu na obmocju Obcine Laško (Ur. l. RS 01/2018) izvaja 24 urno dežurno službo, ki je v zakonu opredeljena kot obvezna obcinska gospo­darska javna služba. 
Dosedanja cena grobnine za najem enojnega groba je bila potrjena v letu 2009 in je znašala 16,67 € brez DDV, kar je manj kot znaša predracunska cena, s katero bi se pokrivali vsi stroški iz tega naslova. Upoštevajoc samo inflacijo v obdobju od zadnje spremembe cene do danes, bi ta pomenila zvišanje cene za vec kot 15 %. Izracun predracunske cene na osnovi kalkulacije stroškov in prihodkov pa je pokazal, da je potrebno ceno povi­šati za 14 %. 

Na osnovi predhodne obravnave ela­borata za izracun cene grobnin na ob­cinskih delovnih telesih je Obcinski svet Obcine Laško na svoji 14. redni seji, z dne 24. 3. 2021 na predlog izvajalca jav­ne gospodarske službe potrdil predlagani elaborat in sprejel ceno grobnine za eno­jni grob v višini 19,00 € brez DDV, viši­ne ostalih grobnin pa se dolocijo glede na razmerje posameznega groba do enojne­ga groba v skladu z Odlokom o pokopali­škem redu na obmocju obcine Laško. 
Komunala Laško bo vsem najemni­kom grobov zaracunala grobnino za leto 2021 tako, da bo upoštevala sorazmer­ni del stare cene pred in sorazmerni del nove cene po uveljavitvi spremembe. 
Tomaž Novak, direktor 

Izvajanje zimske službe 2020/2021 
Komunala Laško izvaja redno vzdrže­vanje lokalnih cest, pomembnejših jav­nih poti, ulic, hodnikov za pešce in par-kirnih prostorov v obcini Laško skladno z vsakoletno pogodbo z Obcino Laško. V sklopu rednega vzdrževanja se v zim­skem obdobju od 15. 11. preteklega leta do 15. 3. tekocega leta izvaja tudi zimska služba na vseh navedenih cestah in povr­šinah, skladno s pogodbo in vsakoletnim izvedbenim planom zimske službe. Prav tako pa je Komunala Laško po Odloku 
o izvajanju zimske službe v obcini La-ško, Ur. l. RS št. 61/2019, zadolžena tudi za izvajanje zimske službe na cestah, ki jih upravljajo krajevne skupnosti. Gre za vse preostale javne poti, nekatere nekate­gorizirane ceste in gozdne ceste javnega pomena. Komunala Laško izvaja zimsko službo na lokalnih cestah in javnih po­teh pretežno v lastni režiji, z lastnimi ka­pacitetami in le delno s podizvajalci, na preostalih krajevnih cestah v upravljanju krajevnih skupnosti pa zimsko službo pretežno izvajajo podizvajalci in le del-no Komunala. Komunala Laško skupaj s svojimi podizvajalci izvaja zimsko službo na celotnem cestnem omrežju v obcini Laško v dolžini 471 km. 
Pri izvajanju zimske službe je angaži­ranih 30 plužno posipnih enot in 39 de­lavcev, od tega 13 zunanjih izvajalcev (2 izvajalca z dopolnilno dejavnostjo, 7 sa­mostojnih podjetnikov in 4 gospodarske družbe), s katerimi so bile podpisane iz­vajalske pogodbe. Organizirana je bila tudi služba dežurstva in pripravljenosti na domu. Izvajala se je tudi cestno pre­gledniška služba. Vodja zimske službe in dežurni odrejajo dežurstvo in priprav­ljenost glede na pricakovane vremenske razmere. Zaradi zimskih razmer je bila zaprta cesta samo na odseku Šmohor­-Gozdnik-Koder. Delo je tekom celotne zimske sezone potekalo usklajeno in brez vecjih problemov. 
Za uspešno izvajanje dejavnosti smo zagotovili posipni material, prometno si­gnalizacijo ter 4.200 opozorilnih snežnih kolickov. Za izvajanje zimske službe se uporabljajo tudi deponije posipnega ma-teriala na vec lokacijah, in sicer v Laškem na sedežu podjetja, na Vrhu nad Laškim, v Rimskih Toplicah, Velikem Širju, Šen­trupertu, Polani in Lokavcu. 
V sezoni 2020/2021 je bilo opravljenih 20 akcij pluženja in posipavanja ter 56 dodatnih posipov s specialnim vozilom v okviru dežurne službe. Porabljeno je bilo skupaj 403 ton soli in 675 m3 gramo­za. Zadnja akcija pluženja in posipanja je bila izvedena 14. 3. 2021. 
Borut Škegro 






Pregled in prve meritve malih komunalnih cistilnih naprav 
Komunala Laško kot izvajalec javne službe vsako malo ko­munalno cistilno napravo z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, na svojem obmocju pregleda enkrat na tri leta, pri cemer prvi pre­gled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih me-ritev. Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu naprave in po vsaki vecji spremembi obratovanja teh naprav. 
Izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne cistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ce mu upravljavec te male komunalne cistilne naprave v roku za izvedbo pregleda ne predloži rezultatov meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne cistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komu­nalno cistilno napravo predpisane mejne vrednosti. 
Mejne vrednosti parametrov se razlikujejo glede na aglome­racije: 
• 
Za komunalno odpadno vodo; izven meja aglomeracij, znot-raj aglomeracije s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno primarno cišcenje. 

• 
Za komunalno odpadno vodo; iz aglomeracije s skupno obre­menitvijo, enako ali vecjo od 2.000 PE, mora biti pred odva­janjem v vode zagotovljeno sekundarno cišcenje, v primeru, ce gre za iztok v vodno telo površinske vode, ki se uvršca med obcutljiva obmocja ali vodotok katerega srednji mali pretok na mestu iztoka iz komunalne cistilne naprave je manjši od 


desetkratnika najvecjega šesturnega povprecnega pretoka odpadne vode iz komunalne cistilne naprave pa je potrebno izvesti tudi terciarno cišcenje. 
• Za komunalno odpadno vodo; iz aglomeracije s skupno obre­menitvijo, enako ali vecjo od 10.000 PE, mora biti pred od­vajanjem v vode zagotovljeno primarno in sekundarno cišce­nje, tudi ce ne gre za obcutljivo obmocje. 
Bojana Mastnak 



Sprejem odpadkov na zbirnem centru Strensko 
Od leta 2020 velja na zbirnem centru spremenjen delovni cas. Zbirni center obratuje 30 ur tedensko. Za obcane je od­prt od torka do sobote, in sicer v torek in petek od 9. do 15. ure, v sredo in ce-trtek med 14. in 20. uro ter ob sobotah med 8. in 14. uro. V casu obratovalnih ur lahko obcani brezplacno oddajo vse vrste komunalnih odpadkov, to je tistih odpadkov, ki nastajajo izkljucno v gospo­dinjstvih. Zaradi lažje identifikacije mo-rajo obcani s seboj vzeti odrezek zadnje placane položnice. 
Pred oddajo odpadkov je potrebno pocakati zaposlenega na zbirnem centu za ustrezna navodila, v nobenem prime-ru pa ni dovoljeno samostojno, brez nad­zorstva prepušcati in odlagati odpadkov. Priporocljivo je, da imajo obcani na avto­mobilski prikolici odpadke razporejene po vrstnem redu, tako kot se raztovarjajo na zbirnem centu. Zaradi lažje predstave v pomoc prilagamo skico poteka prepuš-canja odpadkov na zbirnem centru. 
1: Vhodna kontrola: pocakajte na navodila 

2: Oddaja kosovnih odpadkov (vecji deli plastike, 5: Moder in siv zabojnik oddaja kovin, rumen zaboj­vzmetnice, oblazinjeno pohištvo, folija za baliranje nik oddaja mešane embalaže krme ...) 









Andrej Ilijevec 





SUBVENCIJA EKO SKLADA ZA KURILNO NAPRAVO ZA PREJEMNIKE SOCIALNE POMOCI 
Na osnovi razpisa Eko sklada 69SUB-SOCOB19 so socialno šibki obcani upraviceni do subvencije za zamenjavo starih ku­rilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah. 
Pogoj je: 

– 
da so prejemniki denarne socialne pomoci, ki ni izredna de­narna socialna pomoc, ali imajo pravico do varstvenega do-datka, 

– 
da so lastniki, solastniki ali etažni lastniki eno- ali dvostano­vanjske stavbe ali stanovanja oz. v nekaterih primerih naje­mniki. 

Subvencionira se nova kurilna naprava na biomaso (drva ali pelete), ki: 

– 
zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja, ali 

– 
je namenjena ogrevanju prostora, v katerem je postavljena. 


Višina nepovratne financne spodbude 
Višina subvencije oz. nepovratne financne spodbude znaša do 100 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne vec kot: 
– 
8.000 EUR za kotel na lesno biomaso – drva, namenjen za za­gotavljanje toplote centralnemu sistemu ogrevanja oz. 

– 
6.000 EUR za kotel na lesno biomaso – pelete, namenjen za zagotavljanje toplote centralnemu sistemu ogrevanja 

– 
4.000 EUR za peletno pec z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin), namenjeno ogrevanju prostora, v katerem je pos­tavljena in 

– 
2.000 EUR za vse ostale enosobne kurilne naprave. 


Za vec informacij in pomoc pri izpolnjevanju vloge za pri­dobitev subvencij se lahko obrnete na energetskega svetovalca. 


SUBVENCIJE EKO SKLADA ZA ENERGETSKO SANACIJO STAVBE ZA PREJEMNIKE SOCIALNE POMOCI 
Na osnovi razpisa Eko sklada ZERO500 so bili v preteklem letu socialno šibki obcani upraviceni do subvencije oz. nepo­vratne financne spodbude za investicije, namenjene vecji ener­getski ucinkovitosti eno ali dvostanovanjske stavbe. Sprejetih je bilo 100 vlog do zaprtja razpisa. V mesecu aprilu pa se pricaku­je ponovitev razpisa, ki bo ponovno omejen s številom prejetih vlog in nekaterimi popravki glede zahtev in pogojev. 
Izvedene investicije so naložba v ucinkovitejšo rabo energi­je in se posledicno odražajo v prihrankih pri stroških, saj se bo zmanjšala poraba energentov in elektricne energije, ki za go-spodinjstva z nizkimi prihodki predstavljajo velik odstotek vseh življenjskih stroškov. 
Nepovratna financna spodbuda je lahko dodeljena za investi­cije v posamezni ukrep ali kombinacijo med slednjimi možnimi ukrepi: 
1. 
toplotna izolacija strehe proti ogrevanemu prostoru ali stropa proti neogrevanemu prostoru, 

2. 
toplotna izolacija zunanjih sten, 

3. 
vgradnja energijsko ucinkovitih oken in/ali vhodnih vrat, 

4. 
zamenjava neucinkovitega sistema priprave tople vode z grel­nikom vode s sprejemniki soncne energije, 

5. 
zamenjava neucinkovitega sistema priprave tople vode z grel­nikom vode s toplotno crpalko, 

6. 
vgradnja lokalnega prezracevanja z vracanjem toplote odpa­dnega zraka. 


Višina spodbude znaša 100 % upravicenih stroškov investici­je, vendar ne vec kot 9.620 € z DDV. Tocna višina spodbude se doloci s pogodbo, na podlagi predracuna za izbrani ukrep. 
Primeren kandidat je vsaka fizicna oseba, ki izpolnjuje nas­lednje pogoje: 
– 
polnoletnost, državljanstvo RS, prijavljeno stalno prebivališ-ce in dejansko živi na naslovu stavbe, kjer se bo investicija iz­vajala, 

– 
je bil zadnjih 9 mesecev pred vložitvijo vloge in je na dan vlo­žitve vloge prejemnik denarne socialne pomoci ali varstvene­ga dodatka, 

– 
je lastnik ali solastnik vsaj do polovice eno oz. dvostanovanj­ske stavbe, kjer se bo investicija izvajala. 

Za stavbo pa je pogoj: 

– 
biti mora eno ali dvostanovanjska stavba oziroma stanovanje v dvostanovanjski stavbi, zgrajena pred letom 2003 

– 
je legalna, se lahko uporablja in je njena namembnost stano­vanjska. 


Ce ima stavba prizidke, ki so kasnejšega datuma, potrebujete dokazilo glede legalnosti. 
Tu zapisano so le nekatere zahteve in pogoji za prejetje sub-vencije in so do ponovitve razpisa informativnega znacaja. Po-novljen razpis bo objavljen v Uradnem listu in na spletnih stra­neh Eko sklada. Razpoložljivo število subvencij bo omejeno in odvisno od prej oddane vloge. Zato predlagam, da zainteresi­rani obcani kontaktirajo energetskega svetovalca po mailu ali telefonu in jih bo ta takoj po objavi razpisa o tem obvestil, jih seznanil z aktualnimi pogoji in po potrebi nudil pomoc pri iz­polnitvi vloge. 
Robert Seme, energetski svetovalec 


ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA LAŠKO 
Naslov pisarne: Obcina Laško, Mestna ulica 2, 3270 LAŠKO 
delovni cas pisarne: vsak petek od 13:00 do 15:00 
prijave za svetovanje: tel. 03 733 87 26 (sprejemna pisarna) ali tel. 051 200 726 (svetovalec Robert Seme) ali na mail: robert.seme@gmail.com ali preko spletne strani www.ekosklad.si 





REJSKI USPEHI REJCEV KRAV MOLZNIC V UE LAŠKO V LETU 2020 
Preteklo in letošnje leto sta tudi za rejce krav molznic nekaj posebnega. Ne v tem, kaj se na kmetiji in v hlevu dela, ampak v tem, kako lahko rejci izmenjujejo svoje izkušnje in neposredno komunicirajo in skupno sprejemajo razne odlocitve. 
Rejci clani GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA Laško-Radece vsako leto na svojem obcem zboru obravnavajo dogajanja v pre­teklem letu in tako so letos zaenkrat ostali brez informacij o us-pešnosti njihovega dela v letu 2020. 
Iz tega razloga smo se odlocili, da jim predstavimo to delo­vanje v obcinskih glasilih, ob tem pa zadeve predstavimo tudi vsem ostalimbralcem. 
Pogoji za kmetovanje na obmocju UE Laško so izrazito težkii zaradi strmih leg in nestabilnih tal, pa kljub temu rejci dosegajo odlicne rezultate v prireji mleka. V teh krajih ni izrazito velikih rej krav molznic, ker to omejuje nacin pridelave krme in razpar­celiranost kmetijskih površin. 
Vedeti moramo tudi, da vsi pridelovalci mleka pridelujejo brez GSO mleko (brez gensko spremenjenih organizmov).
Število krav se na obmocju UE Laško vztrajno zmanjšuje. V zadnjih 18 letih se je zmanjšalo za dobrih 470 živali in je v letu 2020 štelo 2.284 krav raznih pasem, od katerih je bilo 1.047 krav molznic in 1.237 krav dojilj. 
Mleko je v letu 2020 oddajalo 82 kmetij, ki so ga prodale 4,9 milijona litrov. 
V kontrolo prireje mleka pa je bilo vkljucenih 43 rej in te so tiste reje na osnovi katerih je nastal pricujoci clanek. Te kmetije so namolzle tudi pretežni del mleka, približno 4 milijone litrov. 
Rejci s tako imenovano A kontrolo, kar pomeni mesecna kontrola kolicine in kakovosti mleka pri vsaki molznici, skupaj redijo 666 krav, kar je skoraj enako kot v letu 2002, ko je bilo v A kontrolo vkljucenih 668 krav. Število rej kontroliranih krav pa se je v tem casu bistveno zmanjšalo, in sicer v letu 2020 iz 55 rej na 43.  
Mlecnost krav v A kontroli je primerljiva s težavnostjo pri­delave krme in ceprav na našem obmocju ni ekstremna, je za dane razmere zelo dobra. Primerjava mlecnosti krav temelji na kolicini mleka prvih 10 mesecev po telitvi (305 dni). V prvem grafikonu prikazujemo povprecno mlecnost krav v UE Laško v primerjavi s kravami v celotni Sloveniji. 
Grafikon št. 1 

Mleko se prideluje najvec s tremi pasmami krav, to so crno--bela pasma (CB) je izrazito mlecna, rjava pasma (RJ) kombi­nirana s poudarkom na mleku in svetlo lisasta pasma (LS cista pasma, LSX križanke z mlecnimi pasmami), ki je še nekoliko bolj kombinirana za prirejo mleka in mesa. Mlecnost krav teh pasem prikazujemo v naslednjem grafikonu. 
Grafikon št. 2 

Pomembni sestavini mleka sta mlecna mašcoba (MM) in mlecne beljakovina (MB), iz katerih se izdelujejo razni mlecni izdelki. Iz mlecne masti izdelujemo razne smetane in maslo, iz beljakovin pa raznorazne sire. 
Vsebnost teh sestavin v mleku krav z obmocja UE Laško pri­kazujemo v Grafikonu št. 3 
Grafikon št. 3 






Brez krav seveda ne gre v prireji mleka. Posamezne izstopa­jo po svojih sposobnostih in te prikazujemo v naslednji tabeli. 
Tabela št. 2 


Potrebno je tudi izpostaviti, da je rejec Urban Lapornik iz Ži-gona med tremi najboljšimi rejci v Mlekarni Celeia po higienski kakovosti mleka. 
Tik pred sestavo tega prispevka pa je prispela vesela vest, da je tudi 14. MLECNA KRALJICA iz naših krajev. To je Ajda Pod-lesnik iz Svibnega nad Radecami. 

Ajda Podlesnik – MLECNA KRALJICA 
V prispevku sem želel prikazati, da prireja mleka ni le stiska­nje seskov na vimenu krave, da pritece mleko v posodo, ampak je veliko vec. 
Rejci krav molznic vse svoje znanje in moci posvecajo tej de­javnosti. Prav je, da jih vidimo in jim cestitamo za njihove uspe-he. Vsem rejcem ob njihovih uspehih cestitam tudi jaz. 
Zoran Kramer 


AKTIVNOSTI TD RIMSKE TOPLICE 
Epidemija je na žalost mocno zarezala tudi v dejavnosti Tu­risticnega društva Rimske Toplice. Poleg zmanjšanih prihodkov od najemnine smo morali že v lanskem letu odpovedati priredi­tev Rimske so fejst, ki jo tradicionalno pripravljamo s podjetjem AGM Nemec ter Krajevno skupnostjo Rimske Toplice. Odpove­dani so bili tudi prireditev Slovo poletju, dvodnevna strokovna ekskurzija, predavanja in organizirana nordijska hoja z izletom po Sloveniji. 
Okrnjeno delovanje društva zaradi prepovedi zbiranja smo vsaj deloma rešili z organiziranjem sestankov upravnega odbora preko video konferenc, aktivnosti pa preusmerili v projekte, ki jih je v tem casu kljub epidemiji možno izvesti. 
Konec lanskega leta smo uspeli izpeljati akcijo, s katero smo financirali dodatno božicno-novoletno osvetlitev ulic v Rim-skih Toplicah, sanirali zastave ob Turist biroju, kjer namesto treh sedaj stoji le še zastava društva in se z nakupom materiala ter reflektorjev zaceli pripravljati na obnovo oziroma nadgra­dnjo odbojkarskih igrišc ob bazenu Aqua Roma. 
V letu 2020 in 2021 so lahko krajani in obiskovalci na razlic­nih koncih Rimskih Toplic, predvsem pa ob našem Turist bi­roju, opazili hortikulturne umetnine, s katerimi smo želeli prispevati k lepšemu videzu kraja. K lepši urejenosti so prispe­vali tudi zainteresirani krajani s skrbjo za zalivanje rož v bližini svojih hiš. 





Zacetek leta 2021 smo v sodelovanju s predstavniki nekaterih društev in Kra­jevne skupnosti Rimske Toplice pripravi­li tri predloge za participativni proracun naše krajevne skupnosti. Vsem krajan­kam in krajanom se zahvaljujemo, da ste z glasovanjem pokazali, da želite sodelo­vati pri razvoju našega kraja. Upamo, da bosta izbrani predlog in njegova realiza­cija prispevala vsaj majhen kamencek v mozaiku turisticne podobe Rimskih To-plic. Mi se že veselimo razpisa v letu 2022 ter k sodelovanju vabimo vse, ki imate znanje, voljo, ideje in veselje za pripravo konkretnih predlogov. 
Ker želimo izpeljati kar najvec naše­ga programa, smo letos uspešno izvedli spušcanje gregorckov ter prvo vecjo ci-stilno akcijo, ki se je je ob spoštovanju vseh ukrepov NIJZ udeležilo vec kot 30 krajanov. Vsakemu posebej se za sodelo­vanje v cistilni akciji iskreno zahvaljuje-mo. 
Tudi letos smo se morali odpoveda-ti prireditvi Rimske so fejst, še vedno pa nacrtujemo izvedbo odbojkarskega tur­nirja Aqua Roma Beach Weekend 2021, ki bo predvidoma potekal 5. ter 6. junija in prireditve Slovo poletju, ki jo nacrtuje-mo za 28. avgust. 
Nadaljujejo se aktivnosti za prenovo obeh igrišc za odbojko na mivki, ki jih bomo z lastnimi sredstvi, delom clanov ter ob znatni pomoci podjetja AGM Ne-mec, d. o. o., in Obcine Laško opremili z varnostnimi blazinami na vseh stebrih na igrišcu, dodatnimi reflektorji, vrtno hiško, ki bo omogocila spravilo vseh rekvizitov in orodja za vzdrževanje igri-šca, ter novimi tribunami. Te bodo omo­gocile lažje navijanje in spremljanje iger. V jesenskem casu in najbrž tudi v nasled­njem letu sledi urejanje igralne površine s poglobitvijo, novo podlogo ter sanira­njem igralne mivke. 
V zacetku aprila nacrtujemo tudi za­gon nove spletne strani, ki bi morala ob izdaji Laškega biltena že delovati. Vsem, ki ste kakorkoli prispevali k njeni posta­vitvi, predvsem z dovoljenjem za upora­bo vaših fotografij, se iskreno zahvalju­jemo. Stran se bo še izpopolnjevala in dopolnjevala, saj želimo, da jo gradimo skupaj z vami. Veseli bomo, ce jo boste obogatili s posredovanjem informacij o dodatnih ponudnikih vseh vrst storitev, znamenitostih, dogodkih in fotografijah. Vsebine, ki morda ne bodo ustrezne za objavo na spletni strani, bomo poizkušali objaviti na naši Facebook strani. 
V tem letu se koncuje tudi mandat vsem organom društva, zato 28. maja, ob 17.00, nacrtujemo izvedbo rednega in hkrati volilnega zbora clanov društva. V kolikor razmere ne bodo omogocale iz­vedbo zbora clanov v živo, bomo mora­li letošnji volilni zbor izvesti korespon­dencno. 


Zahvaljujemo se vsem našim clanom, domacim društvom, lokalnim podpor­nikom, Krajevni skupnosti Rimske To-plice, OŠ Antona Aškerca Rimske To-plice, Obcini Laško, Rimskim Termam, 
d .o. o., ter podjetju AGM Nemec, d. o. o, za sodelovanje in pomoc pri organiza­ciji naših dejavnosti v obdobju mandata upravnega odbora, ki pocasi zakljucuje s svojim delom. Trudili smo se povecati ponudbo in prepoznavnost našega kraja na turisticnem zemljevidu Slovenije. Ob tem našemu predsedniku gospodu Samu Lahu, želimo cim prejšnje okrevanje po bolezni, ki mu je letos onemogocila vo­denje društva. 
Želimo si, da bi v prihodnosti naše skupne akcije ter projekti zaživeli še bolj uspešno, zato vabimo medse nove clane, ki ste pripravljeni prispevati del svoje­ga casa, znanja in ustvarjalnost za skup-no dobro vseh, ki imamo radi naš kraj in našo obcino. 
V imenu Upravnega odbora TD Rimske Toplice, Miha Gartner, podpredsednik TD Rimske Toplice 





DOBER TEK! - DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠCINE 2021 
Leta 1991 je Svet Evrope s podpo­ro Evropske komisije prvic organizi­ral Dneve evropske kulturne dedišcine (DEKD), od leta 1999 pa je prireditev postala skupni projekt obeh evropskih institucij. Slovenija je clanica tega veli­kega evropskega dogodka že od same-ga zacetka. Koordinacijo dejavnosti v casu evropskih dnevov posvecenih kul­turi je prevzel Zavod za varstvo kultur­ne dedišcine Slovenije. Od leta 2007 se na prireditvi predstavlja tudi Laško. Za­radi bogate ponudbe kulturnih priredi­tev in predstavitev, ki so jih v tem casu pripravile razlicne kulturne organizaci­je in društva naše obcine, je bila našemu kraju leta 2011 zaupana tudi organizacija slavnostnega odprtja slovenskih Dnevov evropske kulturne dedišcine. 
Zadnji teden v mesecu septembru je v devetinštiridesetih evropskih državah, podpisnicah Evropske kulturne konven­cije Sveta Evrope, že trideset let zapored rezerviran za vedno bolj priljubljeno pri­reditev Dnevi evropske kulturne dediš-cine. V nekaj zadnjih letih je prireditev nadgrajena še s Tednom kulturne dediš-cine (TKD), tako da se velik vseevropski dogodek odvija še v prvem tednu mese-ca oktobra. Letošnji dogodki z naslovno temo DOBER TEK! bodo potekali v casu med 25. septembrom in 9. oktobrom. 
O njih so na Zavodu za varstvo kul­turne dedišcine Slovenije napisali tako: »V okviru teme Dober tek! želimo skupaj z vami odkrivati recepte za okušanje de­dišcine, povezane s kmetijstvom, pridela­vo, nakupom, prodajo, pripravo ter uživa­njem vsakodnevnih in praznicnih jedi, pa naj gre za nepremicno, premicno ali ne­snovno dedišcino. Od znanj in spretnosti do šeg in navad; od kulturne krajine do tr-žnic, kašc, crnih kuhinj in gostiln; od prvih kmetijskih orodij in priprav do kuharskih knjig in pogrinjkov. 
S temo Dober tek! se pridružujemo ak­tivnostim ob imenovanju Slovenije za no-
silko naziva Evropska gastronomska regija 2021. Slovenija si bo z nazivom prizade­vala doseci boljšo kakovost življenja v naši regiji, in sicer s poudarjanjem edinstvene kulinaricne kulture, izobraževanji za bolj zdravo in sonaravno življenje ter spodbu­janjem inovativnosti v gastronomiji«. 
Glede na bogato tradicijo in predvsem na odlicno zastavljen aktualni projekt ko­lektivne blagovne znamke »Okusiti La-ško«, lahko s svojo ponudbo in izvedbo lastne prireditve, ki se kakorkoli navezu­je na letošnjo temo DEKD, Lašcanke in Lašcani prispevate svoj enkraten delcek k prireditvi Dnevi evropske kulturne de­dišcine, o kateri se piše in govori po vsej Evropi. Prijavo je potrebno oddati do 7. maja 2021 na spletni strani https://www. zvkds.si/sl/dekd/prijava-prireditve. Ce boste pri oblikovanju dogodka ali izpol­njevanju prijave potrebovali kakršnokoli pomoc, pišite na tomaz@stik-lasko.si ali marina.bezgovsek@stik-lasko.si. 
Tomaž Majcen, Muzej Laško 


Izšla je žepnica Kartuzija Jurklošter

 Zbirka Umetnine v žepu Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Staleta ZRC SAZU predstavlja umetnostno dedišcino slovenskega prostora na poljudnoznanstven na-cin. V okviru zbirke strokovnjaki v poljudni besedi predstavijo pomembna in izbrana po­glavja iz zakladnice naše dedišcine. 
Tokratna žepnica Umetnine v žepu je posvecena Kartuziji Jurklošter, v kateri avtorica Dr. Mija Oter Gorencic predstavi zgodovino in umetnostno podobo kartuzije Jurklošter ter nova nepricakovana odkritja, ki odstirajo izjemen pomen kartuzije, ne le v umetnostni zgodovini slovenskega prostora, ampak tudi v kulturni in politicni zgodovini Evrope. 
Knjižica je na voljo v TIC-u Laško oziroma preko spletne trgovine. 







OKUSITI LAŠKO ZA ZDRAVJE IN DOBRO POCUTJE 

Stari rek pravi, da je bolje prepreceva-ti kot zdraviti. Da je naravi prijazno lo-kalno pridelana in predelana hrana za zdravje in dobro pocutje najprimernej­ša, smo spoznavali že v prejšnji številki Laškega biltena, v kateri je bila v sklopu Mednarodnega leta sadja in zelenjave iz­postavljena tovrstna lokalna ponudba s certifikatom kakovosti kolektivne bla­govne znamke Okusiti Laško. 
Tokrat vas vabimo k spoznavanju certificirane zelišcne ponudbe. Ta obse­ga širok nabor zelišcnih cajev in cajnih mešanic, zelišcnih soli, tinktur, masaž­nih olj, naravnih mil ... Celotno ponud­bo si lahko ogledate na www.lasko.info/ ponudniki, pod zavihkom Register po­nudnikov, v clanku pa vam jo predsta­vljamo glede na abecedni vrstni red no-silcev ponudbe. 
Kolektivna blagovna znamka Okusiti Laško je ena redkih v modelu IZVORNO SLOVENSKO s tako bogato in raznoliko ter s certifikatom kakovosti oplemenite-no zelišcno ponudbo. Zahvaljujemo se zelišcarjem za njihovo predano delo na ohranjanju tradicije in njeni inovativni nadgradnji, vas, dragi bralci pa vabimo, da se z njihovimi izdelki prepricate o blagodejnih moceh narave. 
EKOLOŠKA KMETIJA KAPL 
Zelišca Eko Kapl rastejo v miru, v živi zemlji in v cistem okolju ekološke kme­tije Kapl, na okoli 500 m nadmorske vi-šine. Pobirajo jih na dan za cvet in sušijo pod opeko s pomocjo soncne toplote – brez uporabe elektrike, fosilnih goriv ali drv. Se želite sprostiti in umiriti? Poklici­te in obišcite Ekološko kmetijo Kapl. 

Kontakt: Ekološka kmetija Kapl, Erika Klancnik Mackovec 16, 3271 Šentrupert e-pošta: erika16.klancnik@gmail.com tel.: 03 573 82 26, FB: Ekološka kmetija Kapl www.ekokapl.si 

EKOLOŠKA ZELIŠCNA KMETIJA PLAHTICA 

Zelišcni vrtovi na 170 let stari kme­tiji se spogledujejo z najvišjo tocko na skrivnostni Orionovi poti. Na Ekološki zelišcni kmetiji Plahtica pridelujejo in pripravljajo certificirane ekološke izdel­ke: zelišcne caje, kapljice, soli, zacimbe, Eliksir dolgega življenja ter prehranska dodatka: Eko vitalna in Eko brihta. Pri­delavo vec kot petdeset vrst zelišc na kelt­skem vrtu si lahko po predhodnem dogo­voru tudi ogledate in si v krogu medicine uravnovesite svoje energijsko pocutje. 
Kontakt: Plahtica, d. o. o., Karmen Bracic Blatni Vrh 39, 3273 Jurklošter, mobi: 051 693 464 e-pošta: plahtica@gmail.com www.plahtica.com 

KMETIJA KOZMUS 
Zgodbe starodavnih skrivnosti jurkloš­trskih menihov so na kmetiji poustvarili v treh cajnih mešanicah: Zelišcnem caju popotnega meniha, Opoju ljubezni – ze­
lišcnem caju Friderika in Veronike ter Zvezdnem caju za spokojni pocitek. Na kmetiji ohranjajo tudi tradicijo peke sva­tovske pogace, poprtnika, žemeljne poti­ce s pregreto smetano in meniškega hleb-cka, v katerem boste okusili tri posebej blagodejna zelišca. Certificirana sta še dva unikatna lesena izdelka – Tri paneške dilce in Posodica harmonije. Po predho­dnem dogovoru jih lahko tudi obišcete in ponudbo podrobneje spoznate. 

Kontakt: Kmetija Kozmus, Alojz Kozmus Panece 3, 3273 Jurklošter e-pošta: milena.kozmus@gmail.com tel.: 03 573 50 34, mobi: 031 567 994 FB: Kmetija Kozmus 


KMETIJA PR’ KOFETL 
Domacija je bila zgrajena pred približ-no 200 leti, na dokaj visokem hribovju, ob gostem mešanem gozdu in prostranih travnikih, kjer zelo dobro uspevajo tudi zelišca. Na kmetiji Pr’Kofetl gojijo, nabi­rajo, sušijo in pakirajo zelišca ter indu­strijsko konopljo za caje in cajne mešani­ce. Nabirajo tudi prosto rastoce rastline v neokrnjeni naravi na obronkih pod Šmo­horjem. Rocno obrane in nabrane cveto­ve, liste in plodove skrbno shranjujejo in sušijo na zraku. Uporabljajo kompostno razgradljivo ali stekleno embalažo. 




Kontakt: Kmetija Pr’ Kofetl, Silva Kajtna Poženel Slivno 5, 3270 Laško, mobi: 040 611 252 e-pošta: silva.kajtna@gmail.com FB: Kmetija pr‘Kofetl www.kmetijaprkofetl.com/zgodba/ E-trgovina: www.kmetijaprkofetl.com/ trgovina/ 


KRPANOV GRUNT 

Krpanov grunt ponuja cajne mešanice: Kunigundin caj, Caj Lašcan – caj za slad­ke sanje, Krpanov caj – za moc in lepe misli ter Valetudo – caj za uživace. Vsa­ka mešanica ima svoj karakter, poseben vonj in poudarjen okus. Zakaj mešani­ce? So najboljša kombinacija ucinkovin, vonja in okusa tistih zelišc, ki zrastejo v neokrnjeni naravi na Krpanovem grun­tu samoniklo ali jih posadijo skrbne roke lastnikov. 
Kontakt: Boža Herek Cesta v Recico 6, 3270 Laško, mobi: 040 146 101 e-pošta: boza.herek@gmail.com FB: www.facebook.com/krpanovgrunt/ 

MATEJA KALIŠNIK 
Gospa Mateja po tradicionalnih po­stopkih izdeluje zelišcna mila, mazila in dezodorante iz rožic, ki rastejo na nje­nem vrtu in v okolici obmocja pod Ko­pitnikom. Z uporabo rocno izdelanih zelišcnih mil dajemo naši koži tisto naj­boljše, hkrati pa varujemo okolje. Narav­na mazila so izdelana iz hladno stiskanih rastlinskih olj, ki so obogatena z izvlec­ki domacih zdravilnih zelišc, rastlinskih masel, povezovalne lastnosti v mazilu pa predstavlja deviški cebelji vosek. Posto­pek izdelave mazila je zasnovan tako, da se v njih ohrani vecja kolicina vitaminov in negovalnih sestavin. 

Kontakt: Mateja KališnikVeliko Širje 10, 1432 Zidani Most, mobi: 031 211 409 e-pošta: kosobrin5@gmail.com matejka.kalisnik@gmail.com, FB: www.facebook.com/kosobrin5 

NARAVNI IZDELKI CEPUŠ 
V ponudbi so ekološka mila in ma-zila, za katere so pridobili certifikat Bio kozmetika, ki uvršca izdelke v najvišji ka­kovostni razred. Mila so rocno izdelana iz mašcob (oljcno, soncnicno in kokoso­vo olje) prehranske kvalitete, po hladnem postopku, zato so v njih ohranjene vse ucinkovine. Dodana so zelišca, etericna olja, med in vosek. Bogata so z rastlin-skim glicerinom, ki kožo mehca in vlaži. Z veliko mero ljubezni izdelujejo tudi le­sene podstavke za mila in unikatne ku­hinjske deske. 

Kontakt: Naravni izdelki Cepuš, Primož Cepuš Klenovo 9, 3270 Laško mobi: 031 714 858, 070 857 406 e-pošta: primoz.cepus@gmail.com FB: www.facebook.com/naravniizdelki­cepus/ 


VIRIN, ZELIŠCNA DARILA 
Raznolikost uporabe zelišc je temelj Virinove ponudbe cajev in cajnih me-
šanic, zelišcnih soli, napitkov, masažnih olj in mil. Zelišca so skrbno nabrana ali pridelana v okolici Rimskih Toplic in La-škega. Vsi izdelki so pripravljeni rocno, v majhnih serijah in nosijo zgodbo lokal­nega okolja. Vrhunsko znanje o zelišcih in dolgoletne izkušnje so zagotovilo za kakovostne izdelke z visoko dodano vre­dnostjo. Virin skrbi za cim manjši ogljic­ni odtis svojih izdelkov in pri pripravi ne­katerih izdelkov sodeluje tudi z drugimi ponudniki v okviru KBZ Okusiti Laško. Za poglabljanje znanj o dobrobitih zeli­šc priporocamo v branje knjigo dr. Janka Rodeta: Zelišcni vrt, domaca lekarna. 

Kontakt: Virin, Janko Rode, s. p. Trsteniška ulica 4, 3272 Rimske Toplice mobi: 041 792 452, e-pošta: virin.sp@gmail.com FB: www.facebook.com/virin.sp 
Nekatere zelišcne izdelke, predstavlje­ne v clanku, lahko kupite tudi v trgovi­nah Katka in Lašcanka ter na Domacem koticku in Laškem sejmu. Nekateri pa so dostopni tudi v e-trgovini: https://lasko. info/kategorija-izdelka/okusiti-taste-la­sko/. Povabljeni, da nas spremljate na FB Okusiti Laško ter na spletni strani www. lasko.info/odprta-vrata-laskega, kjer se lahko seznanite s ponudbo aktualnih do-živetij, v katerih sodelujejo tudi nekateri zelišcni ponudniki. 
Koordinatorici KBZ Okusiti Laško Marina Bezgovšek in Polona Zorko, STIK Laško Foto: Jaka Teršek, Matjaž Jambriško, arhiv STIK 





LAŠKI PASIJON TOKRAT V MUZEJU 
Pasijon, beseda izhaja iz latinskega iz­raza passio in v prevodu pomeni trplje­nje, je verska igra, v kateri je opisano življenje, trpljenje in delo osebe, ki je v doloceni religiji sveta. V starem Egiptu so jih prirejali že v casu faraonov. Upri­zarjali so življenje in delo egipcanskega boga mrtvih Ozirisa. Kasneje so se pa-sijoni pojavili tudi v islamu. V njih je prikazano trpljenje preroka Huseina. V kršcanstvu pasijon predstavlja Kristu­sovo zgodbo. 
Pasijonske procesije imajo bogato iz-rocilo po vsej Evropi. V srednjem veku je skoraj vsako mesto imelo svoj pasi­jon. Razlikovali so se le po izbiri upri­zorjenih dogodkov, zasnovi in dolžini. Vecinoma so trajali štiri dni in ime­li okoli 30.000 verzov. Nekateri pa so trajali tudi do šest dni in šteli vec kot 
70.000 verzov. Igrali so jih med postan­ki pred hišami mestnih veljakov, kar na vozovih, na katerih so vozili sceno, ali pa so jih igrali na posebej postavljenih odrih vzdolž procesijske poti. 
V Ljubljani je bila po kužni epide­miji leta 1599 ustanovljena bratovšcina Odrešenika sveta, ki se je zaobljubila, da bo vsako leto pripravljala procesijo. Viri navajajo, da so pasijon prvic upri­zoril leta 1617 na predlog škofa Toma-ža Hrena. Igralci so pasijonsko besedilo podajali v latinskem in nemškem jezi­ku. Leta 1670 pa je osem dijakov jezu­itske gimnazije v Ljubljani uprizorilo Igro o paradižu, ki se ni ohranila, je pa podobno kot stare nemške igre govori-la o padcu Adama in Eve ter o njunem izgonu iz raja. Igra je potekala v sloven-šcini. 

V bogato tradicijo uprizarjanj je bilo v tistem casu vkljuceno tudi Laško. Po nekaterih virih, ki jih je potrebno še preveriti, je bila prva predstava že leta 1645 in to v slovenskem jeziku. Pasi­jonske igre so uprizarjali ob postajah križevega pota na Šmihelu. V istem casu so uprizoritve potekale tudi na pa-sijonskih procesijah od Laškega proti Marija Gradcu. To tradicijo so nadalje­vali do leta 1870, ko je bila v Laškem zadnja uprizoritev pasijona. 
Pasijonsko dogajanje je bilo za kraj­ši cas obujeno med leti 1934 in 1936 z uprizoritvijo besedila Edvarda Gregori­na, o cemer je takrat porocal tudi ca-snik Slovenski gospodar. 
Leta 1985 je mladinska veroucna skupina pod vodstvom režiserke Ljud-mile Treven nadaljevala tradicijo pa-sijonskih iger v Laškem. Junija in sep­tembra tistega leta so v atriju župnišca Laško, v pocastitev nove maše Jožeta Hrastnika, pasijonsko predstavo obi-skovalcem predstavili kar enajstkrat. Ponovitve z manjšimi in vecjimi spre­membami v scenariju, za katere je pos­krbela Magdalena Hrastnik, so bile v letih 1989 v pocastitev nove maše dr. Ivana Platovnjaka, leta 1996 je bil pa-sijon uprizorjen v cast obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, leta 2000 pa so z njim proslavili sinodo na Slo­venskem. Leta 2014 so bile v pocastitev nove maše Ivana Hrastnika predvide­ne štiri predstave. V njih je sodelovalo vec kot sto igralcev, pevcev in instru­mentalistov. Slabo vreme, ki je takrat preprecilo izvedbo vseh nacrtovanih predstav je botrovalo odlocitvi, da so pasijon v letu 2015 ponovili. 

Tudi letos Laškemu pasijonu, kakor so igro poimenovali pred dvajsetimi leti, usoda ni bila naklonjena. Zaradi trenutne splošne svetovne situacije in ukrepov, ki jih sprejema Vlada naše re-publike, njegova uprizoritev žal ni mo­goca. Da velikonocno in pasijonsko vzdušje vseeno živi, je bilo poskrblje-no na edini mogoc in dovoljen nacin. Na Aškercevem trgu pred cerkvijo sv. Martina, v atriju laškega župnišca in v Muzeju Laško si lahko do konca me-seca aprila na razstavi ogledujete spo-mine na pretekle uprizoritve Laškega pasijona. Lepo vabljeni. 
Tomaž Majcen, Muzej Laško 




V pricakovanju mirnega morja brez (epidemioloških) valov 
V casu nastajanja te številke biltena nam je že bilo jasno, da se Knjižnica Laško in njene enote zaradi epidemije zapirajo – v l. 2021 prvic popolnoma in v celoti. Upamo pa, da ko to berete, že lahko vstopate v naše prostore in med naše police. 
Pri izpolnjevanju naše osnovne naloge – izposoje knjižnicne­ga gradiva – so bili prvi trije meseci leta kljub omejitvam precej normalni. To nas veseli in navdaja z optimizmom. Po vec kot enem letu trajanja epidemije pa vsi – naši uporabniki in knjižni-carji – mocno pogrešamo dejavnosti – prireditve za otroke in odrasle, bibliopedagoške dejavnosti, delovanje Univerze za tret­je življenjsko obdobje ter sprošceno vsakodnevno srecevanje v naših knjižnicah. Verjamemo, da bomo vsaj pozni pomladni in poletni cas lahko v tem smislu preživeli podobno kot lani ter ne­koliko zapolnili to veliko praznino. 
Ne glede na povedano, pa se trudimo na razlicne nacine biti z vami v stiku in vam priti blizu. Dve tovrstni aktivnosti predsta­vljamo v sledecih prispevkih: ob svetovnem dnevu poezije in ob mednarodnem (Andersenovem) dnevu knjig za otroke. 
23. april je svetovni dan knjige in v tem casu navadno obele­žujemo tudi slovenske dneve knjige, kar pa je letos še neznanka; termin bo morda prestavljen na maj ali celo junij. V Knjižnici Laško pa bomo v aprilu vsekakor zakljucili 13. sezono Bralne znacke za odrasle, o katere uspešnosti kljub izrednim razme-ram bomo porocali v prihodnji številki biltena. Že zdaj pa vsem sodelujocim bralcem iskreno cestitamo in se vam zahvaljujemo za zvesto sodelovanje. Vse pa vabimo k sodelovanju v prihodnji sezoni, ki jo bomo tradicionalno zaceli junija. Že prej pa nam lahko posredujete kakšen knjižni predlog za uvrstitev na bralni seznam. 
Knjižnicarji vam želimo, da bo tudi v teh neprijaznih casih knjiga vaša prijateljica, ob bližajocem se poletju pa mirnega morja, brez valov, omenjenih v naslovu. 
Matej Jazbinšek 


Ob svetovnem dnevu poezije 
Predolgo vas že pogrešamo, pogrešamo možnosti živih stikov na naših prireditvah, pogrešamo praznovanja za nas pomemb­nih dni, obletnic, praznikov. In kot vsi, išcemo nove poti za so-delovanja in »srecevanja«, preseljena v virtualne svetove … 
Tako smo si letos ob 21. marcu, svetovnem dnevu poezije, zamislili malo drugacno obeležitev tega dne. V casu, ko so se otroci vrnili v šole, smo povezali njih in vas, dragi naši bral­

ci, ljubitelji poezije. Povabili smo vas, da ste prispevali svoj iz­bor najljubših iz zakladnice slovenskih in svetovnih pesmi, in ucence OŠ Primoža Trubarja Laško pod mentorstvom prof. Tanje Drolec posneli pri interpretaciji pesmi Kajuha, Kosove-la, Kovica, Krakarja, Lainšcka, Lorce, Nerude in drugih pesni­kov. Nekateri med vami ste interpretacije prispevali tudi sami. Posnetke enih in drugih smo objavili na družbenem omrežju, izbor vaših predlaganih pesmi pa skupaj s fotografijami, tudi avtorskimi, postavili na ogled obiskovalcem knjižnice v La-škem; ko bodo naša vrata spet odprta, toplo vabljeni k ogledu! 
Med sodelujocimi bralci smo izžrebali tudi tri knjižne nagra­de. Nedavno izdana zbirka pesmi Nezbrani komadi: 222 pesmi za bolj ali manj odrasle, ki jo je uredil Andrej Ilc, je razveselila gospe Majdo Anžin, Janjo Brlec in Bredo Marušic. Cestitke in hvala za sodelovanje vsem! 
Barbara Rancigaj 
»Vsak dan bi morali slišati vsaj kakšno kratko pesem, 
prebrati dobro poezijo, si ogledati lepo sliko in – ce je mož-
no – povedati nekaj smiselnih besed.« 
Johan Wolfgang Goethe 


Praznik knjig za otroke 
Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY je razgla­sila 2. april, rojstni dan Hansa Christiana Andersena, za med-narodni dan knjig za otroke. Na ta dan vsako leto druga nacio­nalna sekcija pripravi plakat in poslanico. Letošnjo, z naslovom Glasba besed, je prispevala ameriška sekcija. 

Margarita Engle: Glasba besed 
Ko beremo, zrastejo duhu peruti. 
Ko pišemo, nam zapojejo prsti. 
Besede so bobni in flavte na listu, 
so ptic, ki se s pesmijo vzpenja, in slon, ki trobenta, 
so reka, ki tece, in slap, ki teleba, 
metulj, ki zakroži visoko na nebu! 
Besede nas vabijo k plesu – ritmi in rime, utripi srca, peket in prhut, stare in nove povesti, take izmišljene, take resnicne. 
Kadar si udobno ugnezden doma ali cez meje drviš proti novim deželam in tujim jezikom, so zgodbe in pesmi 

vse tvoje. 
Kadar delimo besede drug z drugim, glasovi postanejo glasba prihodnosti, mir, prijateljstvo, radost: melodija, ki upa. 
(Prevedla Nada Grošelj) 


Ob normalnih razmerah bi v naši knjižnici praznovali in bilo bi živahno. Otroci bi prihajali na bibliopedagoške urice, pravlji­ce, ustvarjalnice … Letos pa smo za otroke iz vrtcev pripravili zgodbice, oni pa so nam narisali veliko lepih risbic za razstavo. 

Vrtec Rimske Toplice, skupina Zmajcki: Kraljicna na zrnu graha 
Zasnovali smo spletni kviz na temo mladinske književnosti na našem FB-profilu oz. spletni strani, potekalo bo žrebanje in izžrebanim reševalcem bomo podelili lepe nagrade. 
V casu zaprtosti knjižnice vas vabimo k izposoji e-knjig na portalu Biblos in zvocnih knjig prek mobilne aplikacije Audi-book ter trdno upamo, da se kmalu vidimo. 
Martina Ajdnik 


Spominjamo se jih … 
Že v prejšnji številki Laškega biltena smo pisali o tem, da bo letošnje leto posveceno obletnicam nekaterih znamenitih mož in dogodkov. 
8. februarja je minilo 100 let od smrti zdravnika in sklada­telja Josipa Ipavca, ki je za slovensko glasbeno zgodovino ustva­ril veliko pomembnih del. Med njimi posebej izstopata prvi slo­venski balet Možicek in najobsežnejše delo opereta Princesa Vrtoglavka. Glavnino njegovega ustvarjanja pa predstavljajo samospevi in orgelske skladbe. Državna razglasitev leta Josipa Ipavca je spodbudila ustvarjalno zasnovo programov in pro-jektov, od podrocja glasbene ustvarjalnosti do raziskovanja in glasbenega izobraževanja. V laški knjižnici vam je že na voljo najnovejša monografija z naslovom Slovenski Mozart: knjiga 
o Josipu Ipavcu, velikega poznavalca kulturne zgodovine ddr. Igorja Grdine. 

11. aprila pred 300 leti je bil na veliki petek prvic uprizorjen Škofjeloški pasijon, najstarejše dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki ga je zapisal pater Romuald Marušic. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon vpisan v UNESCO-v Reprezentativni se­znam nesnovne kulturne dedišcine cloveštva. Ponovna mogoc­na uprizoritev je zaradi epidemije COVID-19 prestavljena v leto 2022. Ker pa ima pasijon tradicijo tudi v Laškem, si lahko zgo­dovino uprizarjanj Laškega pasijona ogledate v Muzeju Laško, na Aškercevem trgu in v atriju župnišca. 
3. maja bo minilo 140 let od smrti pisatelja Josipa Jurcica, zato je letošnje leto tudi Jurcicevo leto. Program dogodkov si lahko preberete na prijetnodomace.si/jurcicevo-leto. Leto 2021 zaznamujejo številne okrogle obletnice iz njegovega življenja. 160 let je od takrat, ko je Jurcic kot sedemnajstletnik napisal Pri­povedko o beli kaci ter pricel ustvarjati svoj uspešen in obsežen opus. Pred 150 leti je nastopil delo urednika pri casniku Sloven-ski narod, spominjamo pa se tudi 140-letnice zacetka izhajanja Ljubljanskega zvona, ki ga je Jurcic zasnoval skupaj s Tavcarjem, Levcem in Kersnikom. Bil je ena osrednjih kulturnih in politic­nih osebnosti druge polovice 19. stoletja. S prvim slovenskim romanom Deseti brat in tudi drugimi deli je zacrtal pot sloven-ski literaturi. Lepo povabljeni, da posežete po Jurcicevih delih ali preberete biografijo o njem. 

Gabrijela Pirš 






ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE 
Dr. Avguštin Stegenšek (1875–1920), zacetnik slovenske umetnostne zgodovine 
(2) Mož molitve in srecen duhovnik 
Prelat Franc Kovacic je o dr. Avguštinu Stegenšku zapisal: »... izreden talent, fine-ga umetniškega okusa, železne dejavnosti, visokih koncepcij, velikopoteznih nacrtov, plodovite domišljije, obsežne ucenosti ter preprostega in pobožnega srca ...« 
Ker si je Stegenšek vedno želel posta-ti katoliški ucenjak, da bo branil pravo­vernost katoliškega nauka, si je leta 1912 v knjižico z naslovom Asketika napisal besede sv. Bernardina, ki govorijo, kaj je prava znanost. Da ne bi zapadel v nepra-


ALBUM LAŠKEGA 
Ivan Topolovšek 
(16. 4. 1851 – 6. 1. 1921) 
Letos se spominjamo 170-letnice rojstva in 100-letnice smrti jezikoslov-ca Ivana Topolovška. 
Ivan Topolovšek se je rodil na Mari-ja Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Laškem, nato pa v Celju. Tu se je šolal tudi v gimnaziji, ki jo je nada­ljeval v Novem mestu in Bolzanu. Leta 1880 je maturiral v Innsbrucku. Leta 1881 se je vpisal na filozofsko fakulteto v Innsbrucku, od l. 1883 je študiral na Du-naju, predvsem primerjalno jezikoslovje vilen odnos do znanosti, si je zapisal misli, ki jih je vsak prvi dan v mesecu po­novno prebral. Med drugim je zabeležil, da želi biti vzgled duhovnikom in se pri­vaditi dolocenega reda »... drugace bom v neredu opešal in padel. Ob tem želim biti stanoviten v vsakodnevnem premišljeva­nju, v Božji hvali in pricujocnosti ...«




(sanskrt, zend, litovšcino, hebrejšcino) in leta 1886 absolviral. Služboval je na gimnaziji v Freistadtu. V Terezijanišcu na Dunaju je bil hišni ucitelj pri grofu Reverteri, od l. 1897 je bil v službi knji­žnice notranjega ministrstva. Po l. 1918 se je preselil k bratu Josipu na gradic Vina gorica pri Trebnjem, a je moral po dveh letih v umobolnico, kjer je umrl. 
Topolovšek je med bivanjem na Du-naju izdal dve deli: Die Baltoslawische Spracheinheit, l. del, 1894, in Die spra­chliche Urverwandschaft den Indoger­manen, Semiten und Indianer, 1912. V obeh delih zastopa predvsem ideje Da­vorina Žunkovica, a je segel bolj v širi-no. Druga knjiga je bila sad njunega pri­zadevanja poglobiti in razširiti znanost 
o zgodovinski in jezikovni vlogi pra­davnih slovanskih prednikov. Tretji v tej družbi in prizadevanju je bil hrvaški ge­neral M. pl. Czerkien, pokrovitelj pa je bil grof Harrach, ki je želel, da bi sode­lovali tudi Cehi, med njimi univerzitetni prof. J. L. Pic. Svetovna vojna je nacrte zavrla, Žunkovic je v Topolovškovi za­pušcini našel veliko zapiskov. 
Sodobna slavistika (Miklošic idr.) je Topolovška odklonila z argumentom, da Topolovšek svojih nazorov ni mogel znanstveno uveljaviti, upošteval ni no-tranjega glasoslovnega in pomenskega bistva jezikov ter da se je prepušcal dile-
Stegenšek je bil v prvi vrsti duhovnik, ki je ob razlicnih zaupanih mu življenj­skih nalogah rad pomagal duhovnikom pri njihovem pastoralnem delu. Bil je ve­lik ljubitelj bogoslužja. Ko je govoril o li­turgicnih prostorih, je imel vedno pred ocmi namen le-teh, to je vzvišenost bo­goslužja. Sam je zase rad dejal, da je sre-cen duhovnik. 
Njegov temperament je zanimivo opi­san v seznamu novomašnikov, kjer je predstavljen kot miren, tih, zelo talen­tiran, redoljuben, s pohvalnim priporo-cilom, umetniško nadarjen, marljiv in vztrajen, pa tudi šaljiv. 
Njegovo osebnost in znacaj razodeva tudi nagrobni napis, ki pravi: »V cednos-ti je živel, v spominu živi, v slavi bo živel na veke.« 
(Se nadaljuje.) 

Prispeval: Tomaž Majcen, Muzej Laško Fotografija oz. sken je iz skicirke, ki jo hrani Muzej Laško Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Vir: www.kamra.si 
tantskemu zavajanju navidezne podob­nosti besed. 
(Vir: Metka Kovacic: Znani Lašcani) 
V zadnjem casu smo prica nekaterim poskusom ponovnega ovrednotenja To-polovškove jezikoslovne misli. L. 2018 je izšla knjiga Jezikovno prasorodstvo Indo­evropejcev, Semitov in Indijancev, ki je prevod Topolovškovega dela. V njej lah­ko preberemo tudi zapis dr. Susana, ki je s Topolovškom 21 let delal na notra­njem ministrstvu. Bil mu je naklonjen, ga spoštoval in podpiral v njegovem znan­stvenem delu ter bil njegov dobrohoten predstojnik: »Topolovšek se je vedno in povsod, kjer je sedel, stal ali hodil, bavil z jezikoslovjem. Bil je mož znacaja, dobrega srca, plemenita duša sredi materialisticne­ga sveta. Slovan je bil skoz in skoz, ostal je svojemu narodu zvest.« 
Ne glede na razlicna mnenja stroke je nedvomno, da je Topolovšek pomembna osebnost iz zgodovine Laškega, zato velja spremljati eventuelno aktualizacijo nje­govega dela in ozavestiti njegov pomen. 
Prispevala: Gabrijela Pirš (Topolovškov življenjepis je iz knjige Metka Kovacic: Znani Lašcani) Fotografija je last Narodne in univerzitetne knjižnice Rubriko pripravlja Knjižnica Laško Objavljeno tudi na: www.kamra.si, Album Slovenije 






ZVEZA MOŽNAR V CASU PANDEMIJE 
Zveza Možnar in vsa društva v zvezi smo bili v letu 2020 v velikih težavah pri izvedbi programa, zaradi razmer pandemi­je Covid-19. Izvedli smo bistveno majn prireditev in dogodkov kot prejšnja leta. Del programa smo kljub temu realizirali in so-delovali na redkih prireditvah v Laškem, ki so jih organizira­li drugi. Na proslavi ob kulturnem prazniku smo podelili dva Zlata možnarja, in sicer sta bili dobitnici Tea Repovž (Ofirovci in koledniki) in Marija Hrastnik (Strelsko društvo Mala Breza). Naša društva so sodelovala na pustnem karnevalu v Laškem in to je bil tudi zadnji vecji dogodek v tem letu, s pomocjo TV Laško so bili narejeni trije kratki filmi, tematika pa Jurjevanje v Laškem, ki so ga uporabili v spletnem pouku v šoli, izvedli 
14. Pohod po Anzekovih poteh z 10. druženjem godb na Sveti-ni, cestitali Godbi iz Svetine za 120-letno delovanje. Pripravili smo letni koledar za naše clane, poslali novoletne cestitke našim društvom in nabavili embalaže za zlate možnarje. Na žalost smo se v letu 2020 poslovili od dveh naših zelo aktivnih clanov, Ne-venke Fantinatto in Ivana Jelenca. 

Potrebno se je zahvaliti vsem, ki ste kakorkoli pripomog­li pri izvedbi tega programa, Obcini Laško za financno po­moc in Stiku za dobre pogoje našega delovanja (pisarna, ucil­nica za sestanke), zahvala gre tudi Šmoclu za pomoc pri sami tehnicni izvedbi naših prireditev ter ljubiteljem Laškega piva. V letu 2021 smo podelili (le virtualno) dva Zlata Možnarja, in sicer Anki Levicar in Martinu Selicu ter sodelovali v prispev­ku o pustnih šemah. Zaradi razmer letos nismo pripravili letne skupšcine Zveze. Sestal se je upravni odbor, ki je 9. 3. 2021, prip­ravil porocila in nacrte in sklep, da se podaljša mandat vsem clanom upravnega odbora in tudi disciplinske komisije z ime­novanjem novega nadomestnega clana do prvega zbora clanov Zveze Možnar (letos je namrec za Zvezo Možnar volilno leto). Tako je letos skupšcina potekala le dopisno. 
V marcu 2021 sta nas zapustila Martin Gracner, clan ljud­skih pevcev iz Šentruperta in Marija Salobir, castna clanica Zve­ze Možnar in prejemnica Zlatega možnarja. Z veliko žalosti smo se poslovili od obeh. 
Kako slabo je bilo leto 2020 za društva so obcutili vsi, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko dejavnostjo. Prepoved druženja, ustvar­janja in nastopanja, ki traja že eno leto, je v delovanja društev zarezala globoke rane. Mnogi niso prepricani, ali bodo njihova društva še delovala, ko bo prepovedi konec. Volja do (prosto­voljnega) dela za skupnost kopni, mlajši clani so si poiskali dru-go okupacijo, starejši so postali ogroženi. Zdravstvena kriza je kulturno ustvarjanje potisnila na rep prioritet tako države, kot preživetja posameznika. 
Urška Knez, Zveza Možnar 

KONCERT RIMSKIH LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV 
Leto je okoli in v Kulturnem društvu Rimljan še vedno deluje skupina pev­cev, ki se imenuje Rimski ljudski pevci in godci. Tudi v letošnjem letu bomo prire­dili koncert, ce bodo razmere dopušca­le, saj nas virus zelo omejuje. Koncert bo 
25. junija 2021 ob 19. uri v vecnamen-ski dvorani gasilskega doma Rimske To-plice. Vsi vljudno vabljeni in prosimo za upoštevanje navodil NIJZ. 
KD Rimljan je v letu uspešno izpe­ljal kar nekaj projektov. Imeli smo Rim-ske vecere z ljudskimi pesmimi, Vecer v maskah, organizirali smo tudi koncert Rimskih ljudskih pevcev in godcev. De-cembra nas je obiskal Miklavž, ki se je sprehodil od Šmarjete do Rimskih term in nazaj ter pozdravil otroke s starši in vse stanovalce, ki so spremljali dogodek skozi okna stanovanj v Rimskih Topli­cah. Miklavžev sprevod je bil družinsko organiziran in zato hvala Daniju, Ines, Tadeji Pavcnik in Davidu Ožeku za ves trud, saj je lepo videti vesele in zadovolj­ne otroške obraze kljub temu, da ni bilo velikih daril. Mnogo staršev je poklicalo in se nam zahvalilo za lepo gesto, ki smo jo naredili v društvu. Mi pa se vam zah­valjujemo za podporo. 


Tu so pomladanski meseci. Vsako leto je ljudska skupina Rimskih ljudskih pev­cev in godcev ob materinskem dnevu pri­redila proslavo, letos žal ni bilo možno. Pa vseeno, ceprav pozneje, želimo vsem ženskam, materam in tudi mucenikom vse dobro ob minulih marcevskih pra­znikih. Obenem vošcimo za nazaj tudi veliko noc in upamo, da ste vse praznike preživeli v miru. 
Ob koncu pa bi se rada zahvalila za dobro delo našemu pevcu Ediju Šešku, ki je januarja izgubil boj s Covidom-19. Edi pogrešamo tebe in tvoj svojevrsten bas. 
Seveda pa tudi hvala vsem clanom skupine Rimskih ljudskih pevcev in god-cev za vaš trud in dragoceni cas, ki ste ga namenili društvu. 
Ce bo zdravje dopušcalo, se vidimo na koncertu skupine Rimskih ljudskih pev­cev in godcev v petek, 25. 6. 2021ob19.00. Ostanite zdravi! 
Štefanija Pavcnik 




ETNOLOŠKO DRUŠTVO JASLICE IZ SEDRAŽA 
Zacelo se je z ovcko. Bila je majhna – visoka je bila morda dobrega pol metra. A hkrati je bila velika, v pomenu je presegla svojo velikost: prva je narisala nasmehe na obrazu naših sokra­janov, nam pa v srce naselila toplino in prižgala nekaj, kar je tle-lo, zagorelo in se razplamtelo. 
Tista mala ovcka, narejena iz povsem naravnih materialov – šibja, posušene trave, koruznega licja in lesa, je bila pet let nazaj prvi korak k temu, da smo v Sedražu zaceli graditi pravo božic­no idilo. Prvo leto smo poleg ovcke postavili pastirja in ustvarili še sveto družino, ki smo jo spravili pod hlevsko streho. 


Tudi letos bi verjetno naredili in dodali še kakšno ovcko, pa je naše prvotne nacrte prekrižala epidemija novega koronavirusa in z njo je prišla prva, nato pa še druga karantena. Kar naenkrat so se kolesja služb ustavila in nas postavila v pravo casovno idi-lo. Najvznemirljivejše ustvarjalne zamisli so postale uresnicljive, ponujeno priložnost pa smo zagrabili z obema rokama. Ovcka in ostala družba so decembra medse sprejeli še repliko trimetr­skega indijskega slona. 
Nepozabni so veceri, ki jih ob delu preživljamo Sedražani. Ce kaj poveže ljudi, je to skupno delo. In v naši vasi so to že pred desetletji dobro vedeli. Doživeti caroben božic tako lepo, v dob-ri družbi, je nekaj globokega in cudovitega. In delcek tega po­sebnega obcutijo tudi tisti, ki se ob teh tako posebnih, tako na­ših jaslicah ustavijo, pa ce tudi le za hip, in se v tišini in miru popeljejo naravnost v božicno skrivnost. 
Ko enkrat obcutiš ta vrtinec hvaležnosti, ponosa, upanja, sre-ce in strasti, te obcutek zasvoji. Nic vec nam ni bilo dovolj, da ustvarjamo le v tednih in mesecih pred zimo. 
Z istim ponosom kot takrat, ko smo postavili prvo ovcko, z isto navdušenostjo kot takrat, ko se je ovcki pridružila še sveta družina, z istim veseljem kot takrat, ko je njihova družba rastla in z isto drznostjo kot takrat, ko smo prvic pomislili, da bi lahko naredili slona, smo Sedražani pred nekaj tedni ustanovili Etno­loško društvo Jaslice iz Sedraža. Da ne bo pomote, društva s tem nismo ustvarili – ustvarjeno je bilo že pet let nazaj – takrat, ko smo zaceli in dokoncali našo prvo ovcko. Da si lahko rece­mo »Etnološko društvo«, je samo formalnost, ki pa, priznamo, v sebi nosi dodatno mero motivacije. 
Z novim zagonom smo tako nekaj tednov nazaj zakorakali iz­ven meja jaslic in v tem duhu smo se odlocili, da se s polno paro lotimo novih projektov, pri cemer sta nam in nam bosta poma­gali Obcina Laško in Krajevna skupnost Sedraž. Hvala. 
Naša prva projekta po ustanovitvi društva sta zasijala na Ve­liko noc. S skupnimi mocmi smo v dveh dneh ustvarili 18-me­trsko butaro iz bršljana, cvetov drena, forzicij, narcis, pušpana in cipres, malce vec casa pa nam je vzelo osupljivo velikonocno jajce, prav tako samo iz naravnih materialov (kovine, sena, ko­ruznega licja in jute), ki je z vrtoglavimi desetimi metri eno naj­višjih jajc v Evropi in na svetu. Ne verjamete? Pridite v Sedraž in preverite na lastne oci! • 






Velikonocno jajce je visoko 10 metrov, široko 7 metrov in tehta 1.800 kilogramov (ko je suho; ce je dež, se napoji in je težje). 
Da bi v Sedražu postavili eno najvišjih jajc na svetu, je bila ideja predsednika in podpredsednika društva Miša Medjica in Aleša Lukmarja. Pri izdelavi so jima na po­moc priskocili clani društva in sokrajani, vsi skupaj pa so v jajce, ki naj bi bilo 3. najvišje jajce na svetu, vložili okoli 
1.500 ur dela in malo manj kot 2.000 evrov. S financnimi sredstvi sta clanom društva pomagali Obcina Laško in KS Sedraž, pri postavljanju pa je pomagal AGM Nemec. 
Toda ceprav so naše umetnine vedno bolj drzne, se naša sreca 
skriva v malih stvareh – skriva se v toplini, ki jo cutimo ob sku­
pnih vecerih, skriva se v besedah navdušenja in nasmehih naših 


ATELJE OB SAVINJI 
sokrajanov. Naša sreca se skriva v védenju, da skupaj ustvarja-mo nekaj vecjega od nas samih – da ustvarjamo zapušcino, ki bo našim otrokom pomagala razumeti in negovati tradicijo, ki je bila zakoreninjena globoko v življenjih naših starih staršev in za katero se danes zdi, da se lahko v tem (pre)hitrem svetu (pre) hitro izgubi. Naš cilj je torej obuditev tradicije in obicajev na nacin, ki bo všec tudi našim otrokom. Ja, zamisel je pogumna in visokoleteca. A tudi zacelo se je z le dobrega pol metra viso­ko ovcko. 
Etnološko društvo Jaslice iz Sedraža 

Med 21. 5. 2021 in 30. 5. 2021, v casu »Tedna ljubiteljske kulture«, organizira Likovno društvo Laško javni dogodek »Atelje ob Savinji«, ki bo v soboto, 29. 5. 2021, od 9.00 do 13.00. Nadaljnja navodila bodo na Facebooku Likovnega društva Laško, ker se bomo prilagodili aktualnim razmeram. Slikali bomo ob Savinji ter nato razstavili dela. V primeru slabega vremena bomo slike razstavili na hodniku Galerije in preko Facebooka Likovnega društva Laško. Hkrati bomo v mesecu maju, na­tancneje 29. maja, na dan Sv. Magdalene, zavetnice Govc, predstavili razstavo likovnih del na temo »Cerkve v obcini Laško«. Le-te so smiselno in logicno postavljene, kar dokazuje, da so staroselci (Kelti, Iliri in Vlahi) poznali število pi in njihov po-men. 
Vabljeni na dogodek. 
Milena Žohar, Likovno društvo Laško 




DEJAN KRAJNC ZAPUŠCA POSKOCNE, PRIHAJA DEJAN DOGAJA! 
Skoraj 10 let je bil Dejan Krajnc obraz in glas uspešne glasbene skupine Poskoc­ni, sedaj pa so se njihove poti razšle. V svoje novo obdobje kariere Dejan vstopa pod umetniškim imenom DEJAN DO­GAJA. Njegova želja je ustvarjati kakovo­stno zabavno glasbo, ki jo bo predstavljal na svojevrsten, »odpicen« nacin. 
»Ime predstavlja in izraža tocno to, kar sem. Enostavno – vedno mi doga­ja. . Ideja za ime se je porodila moje-mu dobremu prijatelju Janu Plestenjaku. On je vedno bil in vedno bo moj vzornik. Je glasbenik in clovek z veliko zacetnico. Poleg Jana pa ne smem pozabiti na vse tiste, s katerimi pripravljam nove projek­te in skladbe. Hvaležen sem, da imam ob sebi ljudi, ki so se v glasbeni svet že zapi­sali kot veliki mojstri in od katerih se lah­ko ucim ter izoblikujem v to, kar si želim postati.« 
Novi Dejan Dogaja je tako 6. aprila v svet poslal svojo prvo skladbo Nenor­malno lepo, za katero pa je posnel tudi videospot. 
Sicer pa Dejan na odru ne bo stal sam, družbo mu bo delal DOGAJA BAND. To so štirje mladi fantje iz Notranjske in Pri­morske. 
Dejana pa smo v zimskih mesecih lah­ko spremljali tudi pred TV ekrani. Pred kratkim se je na Planetu zakljucil šov Kdo si ti? Zvezde pod masko. V veliki zakljucni oddaji so bile razkrite še zad­nje tri maske, pod katerimi so se skrivali Eva Boto, Denis Porcic-Chorchyp in De-jan, ki je bil razkrit zadnji in s tem postal zmagovalec šova. 


Ker nam ima Dejan veliko za povedati in predstaviti vse svoje nove nacrte, bos­te vec o tem izvedeli v prihodnji številki Laškega biltena, ko bo Dejan naš portre­tiranec. 
Foto: Rok Deželak 


Dejan s clani Laške godbe, ki so sodelovali pri snemanju videospota 






CEPLJENJE PROTI COVIDU-19 
V skladu z nacionalno strategijo za obvladovanje Covida-19 pozivamo vse obcane, da se prijavijo na cepljenje pro-ti Covidu-19. S cepljenjem se najucinko­viteje zašcitimo pred okužbo s Covid-19, 

zašciti nas pred boleznijo, zapleti in dolgorocnimi posledicami virusa. Po svetu se je proti Covidu-19 cepilo že skoraj 40 mili­jonov ljudi. Cepljenje je varno in ucinkovito. Neželeni ucinki so vecinoma blagi do zmerni in prehodni. Reakcije, ki so pri-cakovane (utrujenost, glavobol, bolecine v mišicah in sklepih, mrzlica, slabost, povišana telesna temperatura) izzvenijo v ne­kaj dneh po cepljenju. 
Novih okužb s Covid-19 ne moremo dovolj ucinkovito preprecevati samo z zašcitnimi rokovanji - pricakujemo, da bomo to dosegli z ustrezno precepljenostjo z varnim in ucinko­vitim cepivom. 
Na cepljenje se lahko prijavite v ambulanti izbranega zdrav­nika ali na telefonsko številko 03 734 36 00 ali po e pošti cep­ljenje@zd-lasko.si. 
ZD Laško 

LAŠKO PO ZDRAVJU V SLOVENSKEM 

POVPRECJU 
Ob svetovnem dnevu zdravja smo tokrat govorili s prim. Nušo Konec Juri-cic, dr. med, specialistko javnega zdrav­ja na NIJZ. Konec Juriciceva je namrec na seji Obcinskega sveta Laško predsta­vila tudi zloženko o zdravju v naši regi­ji, mi pa smo se pozanimali, kakšno je zdravstveno stanje v naši obcini. 
Kako bi po vašem mnenju ocenili zdravje v naši obcini? 
Gre za publikacijo »Zdravje v obcini«, ki jo na NIJZ vsako leto pripravimo za vseh 212 slovenskih obcin. V njih zbe­remo 35 podatkov oz. kazalnikov pove­zanih z zdravjem, ki jih primerjamo s slovenskim povprecjem. Lahko povem, da se obcina Laško v vecini kazalnikov uvršca v slovensko povprecje, je pa nekaj takšnih, kjer smo izrazito boljši, pa tudi nekaj takšnih, kjer smo slabši od povpre-cja. 


Kje pa smo Lašcani po zdravstvenih problemih »nad povprecjem« oz. boljši od povprecja? 
Boljši smo zlasti pri pregledanosti žensk v programu »Zora« za odkriva­nje raka na maternicnem vratu, ki je kar 80 odstotna in mocno nad povprecjem. Boljši smo tudi po odzivanju na vabila v program »SVIT« za odkrivanje raka de­belega crevesja in danke. Odzivnost v ta program je potrebno še povecati pred­vsem pri moških. Poleg tega imamo tudi manj zabeleženih novih primerov pljuc­nega raka, kar omenjam zaradi pogosto­sti pljucnega raka. Je cetrti najpogostejši rak, tako pri moških kot pri ženskah, ki je mocno povezan s kajenjem tobaka. Ima-mo tudi vecji delež starejšega prebival­stva, zlasti starejših od 80 let, kar je prav­zaprav dobro. S tem v zvezi bi izpostavila tudi, da imamo vecji delež ljudi, ki so vkljuceni v pomoc na domu, t. j. socialno varstveni program, ki je tudi subvencio­niran s strani Obcine in kar med drugim omogoca, da ljudje ob tej pomoci osta­nejo doma in se tako zmanjša potreba po varstvu v institucijah. Izpostavila bi tudi, da imamo manj hospitalizacij starejših oseb zaradi zlomov kolka. Zlomi kolka so pogosta poškodba pri starejših ljudeh, ki dostikrat za sabo potegnejo tudi izgubo mobilnosti in odvisnost od tuje pomoci. V vseh zgoraj naštetih podatkih smo ve-cino let nad povprecjem Slovenije in vse­kakor mocno upamo, da se bo tak trend nadaljeval. 

Pozanimali smo se tudi na katerih podrocjih pešamo, kjer je Konec Juricice­va omenila težave z alkoholizmom. 
Seveda imamo med drugim tudi težave z alkoholom. Smo nad slovenskim pov­precjem po hospitalizacijah zaradi težav in bolezni, ki jih povzroca alkohol. Veci­na bolezni zaradi alkohola nastaja dolgo casa, po dolgoletnem prekomernem uži­vanju alkohola. Težave zaradi alkohola niso vezane zgolj na pivca, vse preveckrat posežejo v družino, njeno ekonomsko si­tuacijo in socialno varnost, lahko vodijo v nasilje. S tega vidika smo veseli, da sta se tako Zdravstveni dom Laško, kot tudi Center za socialno delo Celje, Enota La-ško, vkljucila v program SOPA za zgodnje odkrivanje in obravnavo tveganih pivcev alkohola in dosegla dobre rezultate. Upa-mo, da bomo s tem programom v obeh okoljih lahko nadaljevali. Med kazalniki, kjer smo slabši od Slovenije bi izpostavila še prekomerno prehranjenost med otro­ki od 6. pa do 14. leta starosti. Kar okoli 30 % takih otrok imamo, kar seveda ni dobro za zdravje kot tudi samopodobo otroka ali mladostnika. Temu problemu bo potrebno posvetiti v prihodnje še vec pozornosti. Nekoliko smo višji tudi po bolniškem staležu oz. po trajanju tega staleža, ki gre predvsem na racun kostno mišicnih obolenj, poškodb izven dela ter duševnih obolenj. 

Epidemija Covid je za seboj prinesla tudi hude duševne stiske. Kako je s sa­momorilnostjo in duševnim zdravjem, kje menite da bodo na tem podrocju naj­vidnejše posledice? 






Ce se sprva dotaknem samomora, je Laško po stopnji samomorilnosti nad slovenskim povprecjem že vrsto let, od kar ta pojav spremljamo. Je pa dobro to, da v zadnjih letih število samomorov tudi pri nas upada. Za leti 2020 in 2021, ki sta zaznamovani z epidemijo, zaenkrat še nimamo uradnih podatkov o številu samomorov. Zagotovo pa so stiske po-leg bolezni, ki jih prinaša ta epidemi­ja, številne. Povezane so s strahom pred boleznijo, pred izgubo službe, delom na domu, ucenjem na daljavo, bivanjem in sobivanjem, ki ga prej nismo bili vajeni in še cem. Vse to potegne za sabo stiske, ki jih ljudje razlicno rešujejo. Ob tem bi izpostavila, da nam zelo narašca nasilje, predvsem družinsko nasilje, kar je zelo zaskrbljujoce. Ce se ozremo na mlade, pa vidimo pri njih porast težav, kot so tes­nobnost, depresivnost, izguba motivaci­je, kar nas prav tako skrbi. Mi govorimo 

o t. i. »tihi epidemiji«, ki spremlja epide­mijo Covid. Lahko bi rekli epidemija te­žav duševnega zdravja, ki se bo pokaza-la še kasneje. S tem v zvezi bi obcanom in obcankam svetovala, da ce se znajdejo v psihicnih stiskah iz razlicnih razlogov, ki jih ne morejo vec obvladovati sami in zaradi tega slabše funkcionirajo bodisi doma, v službi, v šoli, naj se obrnejo po pomoc. Telefon za psihološko podporo na enotni številki 08 05 100 deluje tudi za naše obcane. Še vedno deluje tudi sve­tovalnica Posvet, ki jo imamo v prostorih na Obcini. Trenutno svetujemo preko te­lefona, poklicete pa nas lahko na številko 031 778 772. Res je pomembno, da se ne caka predolgo, kajti mnoge težave so ob strokovni podpori in dobremu sogovor­niku lahko rešljive. 

Za konec smo se pozanimali še, kaj Nuša Konec Juricic svetuje obcanom? 
Ce ostanem pri Covidu, bi obcanke in obcane Laškega spodbudila, da se prija­
vijo na cepljenje proti virusu in da op-ravijo cepljenje, ko bodo na vrsti. S tem bodo zašcitili sebe in druge in upam ter verjamem, da bomo ob upoštevanju tudi ostalih, najbolj kljucnih ukrepov, kot so higiena, medsebojna distanca, prezra-cevanje prostorov in uporaba zašcitnih mask, uspeli tudi to bolezen zajeziti. 
Na koncu je Konec Juriciceva še pou­darila, da se premalo zavedamo danosti narave, kjer se lahko za dobro telesno in psihicno pocutje in zdravje poslužujemo predvsem gibanja, ki bi ga sama, kot pra-vi, predpisala na recept. Vsak dan, tudi v casu epidemije, v skladu z zmožnostmi in potrebami vsakega posameznika. 
Mi se sogovornici zahvaljujemo ter jo v izrecenem podpiramo. Pomembno je, da s skupnimi mocmi naredimo nekaj dobrega za svoje, kot zdravje drugih in da ob tem ne pozabimo, kako pomembno je ostati zdrav. 
Špela Juhart 
OBMOCNO ZDRUŽENJE RDECEGA KRIŽA LAŠKO 


Stiske ljudi znova v porastu 
Žal smo še vedno v casu epidemije in slabo kaže, da se bomo ukrepov v zvezi z zajezitvijo in širjenjem virusa kar tako rešili. To nam še vedno precej otežuje iz­vajanje programov, ceprav je dela vseeno dovolj. Med drugim moramo pri Obmo-cnem združenju Rdecega križa Laško vsa­kodnevno štabu Civilne zašcite Obcine Laško pisno porocati o naših aktivnostih v povezavi z epidemijo, podatke pa mo-ramo prav tako dnevno vnašati v spletni program Rdecega križa Slovenije. Samo za CZ smo od zacetka drugega vala oz. od 19. oktobra lani napisati že 175 dnevnih po­rocil. To hkrati pomeni, da smo še vedno na razpolago štabu CZ in predvsem vam, spoštovani obcani, ki ste se zaradi epide­mije in stanja znašli v težki situaciji in pot-rebujete našo pomoc. Zlasti, ce nimate ni­kogar od svojih domacih ali bližnjih, ki bi vam pomagali in stali ob strani. 
Kljub razmeram smo v februarju in marcu, sicer pod mnogo bolj zahtevnimi 

in neprijaznimi pogoji, izvedli tri krvo­dajalske akcije, izpeljali tri tecaje prve pomoci za bodoce voznike, skupaj s fi­nancno službo in krajevnimi organiza­cijami RK urejali financno poslovanje preteklega leta za pripravo zakljucnega racuna. V tem casu je potekalo letošnje, drugo razdeljevanje hrane upravicen­cem, tokrat z delno pomocjo Evropskega sklada za pomoc najbolj ogroženim. Žal smo prejeli kar nekaj novih prosilcev za pomoc, kar je odraz stanja in slabšanja razmer. Obcanom smo razdeljevali tudi zašcitne maske. Ponekod v KO RK pa so v dneh blage sprostitve ukrepov še hite­li pobirati clanarino za lansko leto. Zak-ljucujemo z realizacijo pomoci v obliki skromnega povracila stroškov obcanom v KS Recica, ki jih je lani, konec julija, prizadelo neurje, prav tako pa tudi ob­canom obcine Radece, ki jih je neurje s silovitim vetrom in toco prizadelo konec avgusta. V prvem primeru smo pomaga­li 31 družinam, v drugem pa 124 druži­nam. Veseli nas, da se tudi zgodba druži­ne iz Podkraja pri Radecah, ki so ji pred dvema letoma v januarju pogoreli bivalni prostori in so ostali v težki, nezavidljivi situaciji, pocasi in z našo pomocjo uspeš-no zakljucuje. Zanje je bilo zbranih kar nekaj financnih sredstev, zato bomo se­daj dokoncno poplacali stroške za popol-no prenovo strehe, ki se je izvedla v dru­gi polovici minulega meseca, nekaj pa bo namenjenega še za notranjo ureditev. Žal pa so pred nami že nove, velike in zah­tevne stiske obcanov, ki potrebujejo izda­tnejšo pomoc pri urejanju bivalnih pogo-jev. 

V zadnjih dneh meseca marca je družina iz Podkraja z našo pomocjo dobila novo streho nad glavo 


Clanarine Rdecega križa lani nismo uspeli pobrati v celoti 
V laški in radeški obcini imamo nekaj manj kakor 4.500 clanov Rdecega križa. To je naša velika stvar in skrb vseh pro-stovoljcev RK, da clanarino vsako leto vestno in vzorno poberejo in se s clani Rdecega križa mi-mogrede še po­govorijo o tem in onem. Clanarina v KO Rdecega kri­ža predstavlja po­memben, ce že ne kar edini vir za iz­vajanje programov pri njih, saj priho­dek od clanarine in prostovoljnih prispevkov v ce­loti ostane Kra­jevni organizaci­ji Rdecega križa. 




Sredstva clanarin in prostovoljnih prispevkov so namenjena za srecanja starejših krajanov, zdravstveno vzgojna predava­nja, pozornosti clanov in obcanov ob jubilejih, za srecanja in pozornosti krvodajalcem, pomoc socialno ogroženim clanom, prispevek v akciji »Zdravi zobje ob zdravi prehrani«, za zbore clanov RK in druge organizacijske zadeve, za delo krožkov RK, reklamni material, stroške nošenja prapora, pakete pozornosti za starejše in bolne, za šolske potrebšcine, ponekod za nakup kakšnega defibrilatorja, usposabljanje ljudi iz vešcin prve po­moci in temeljnih postopkov oživljanja z uporabo defibrilator­ja, za prispevek k solidarnostnim akcijam »Peljimo jih na mor­je« in »Lepo je deliti«, za projekt »Laško združuje dobre želje« itd. Vsak evro od clanarine je skrbno obrnjen in ga clani skozi druge oblike dela v casu normalnih razmer tako rekoc dobijo nazaj. Clani RK imajo med drugim 20 % popust pri opravljanju tecaja in izpita iz prve pomoci za voznike motornih vozil, ce so bili vsaj dve leti pred opravljanjem tecaja clani RK, popust pri organiziranih ekskurzijah in drugih dejavnostih, predavanjih, preventivnih akcijah itd. 
Zaradi razmer je bilo tudi podrocje pobiranja clanarine in prostovoljnih prispevkov lani precej okrnjeno. Tako je ostala skoraj polovica nepobrane clanarine. Zaradi specificnosti raz-mer in ažuriranja podatkov za minulo leto smo se odlocili, da vse pobrane clanarine vnesemo v racunalnik, prav tako vpiše-mo vse clane, ki clanarine niso mogli placati, da s tem ohranimo clane med aktivnimi in uredimo mape za pobiranje v letu 2021. Vsem clanom se za nastalo situacijo opravicujemo in vas prosi-mo za razumevanje. Vse obcane, ki niste naši clani in bi se nam želeli pridružiti pa vljudno vabimo medse. Formalnosti v zvezi s tem lahko opravite pri naših prostovoljcih na terenu ali pa v casu uradnih ur na našem sedežu RK v Laškem. 

V februarju in marcu kar tri krvodajalske akcije 
Zanje dni februarja in v minulem mesecu smo imeli kar tri krvodajalske akcije. Najprej v Radecah, potem v Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice in nato še akcijo, ki bi po prvotnem planu morala biti v Pivovarni Laško, vendar smo jo zaradi znanih ukrepov prestavili v Thermano Laško. Na razpo­lago so nam dali veliko dvorano Kongresnega centra, kjer smo lahko akcijo brez težav prilagodili zahtevam in ukrepom zara­di preprecevanja širjenja okužbe. Za gostoljubje se jim iskreno zahvaljujemo. 
Vse tri akcije so glede na stanje in razmere lepo uspele in smo z odzivom krvodajalcev na akcijah zadovoljni, kljub nekoliko spremenjenemu protokolu obvešcanja in obveznega narocanja. Med krvodajalci so se tokratnih akcij udeležili tudi poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Janja Sluga, podžupan Obcine Laško in poveljnik Civilne zašcite Matjaž Pikl ter rav­natelj OŠ Antona Aškerca Andrej Podpecan. Na omenjenih ak­cijah je skupaj sodelovalo kar 186 krvodajalcev, zato se vsem za njihovo prisotnost in darovanje krvi iskreno zahvaljujemo. 

Na eni od krvodajalskih akcij v letošnjem letu (foto: Doroteja Jazbec) 
Vsaki stanovalki Doma starejših Laško rožica za dan žena 
Ucenci OŠ Primoža Trubarja Laško, ki obiskujejo krožek Rdecega križa na podružnicni šoli v Debru so pod vodstvom mentorice Suzane Oder, za natanko 101 stanovalko Doma sta­rejših Laško, z ljubeznijo in pozornostjo izdelali pisano roži-co, s katerimi so jim vošcili za dan žena. Pisane rožice so vodji doma starejših Janji Kamenšek Podkoritnik predali nekaj dni pred praznikom, da so jih nato skupaj z zaposlenimi razdelili med njihove stanovalke. Za izkazano pozornost so se jim lepo zahvalili. 
V laški in radeški obcini sicer deluje na vseh osnovnih šolah kar osem krožkov Rdecega križa, krožkarji RK iz OŠ Debro, ki so doma najbližje domu starejših v Laškem, pa so pred epidemi­jo skupaj z mentorico tudi sicer pogosto obiskovali tamkajšnje stanovalce in jim krajšali cas. Ker trenutno k njim ne morejo na obisk, pa so se domislili drugacne ideje, da so jim polepšali letošnji praznik. Sicer pa v okviru krožkov izdelujejo tudi vo­šcilnice ob novem letu, se ucijo prve pomoci, pomena in vloge Rdecega križa, humanosti in spoštovanja vseh ljudi, zlasti sta­rejših, ki so potrebni pomoci in še vrsto drugih, za življenje bo­gatih vsebin. 





Z NAŠIMI SLAVLJENCI 

Tudi v zadnjih dveh mesecih smo bili v mislih z vsemi obcani, našimi slavljenci, ki so, oz. ste v tem casu imeli svoj rojstni dan z lepo, okroglo obletnico. Na podrocju, ki ga pokrivamo, torej v laški in radeški obcini vas je bilo tokrat kar dvanajst. 
Zelo nam je žal, ker še vedno ne moremo opravljati obiskov v klasicni obliki, ampak se vseh spomnimo le s telegramom in darilcem. Po naši lepi navadi vošcilo oblikujemo v imenu župa­na in Obcine, predsednika KS, Rdecega križa in društev, ce so njihovi clani. Z vecino stopimo v stik, se dogovarjamo in upamo ter verjamemo, da se bo našel trenutek, ko si bomo lahko stis­nili roko, izmenjali nekaj lepih misli in ohranili lep spomin na prijetno druženje z vsakim posebej. Pri nas nastaja zbirka lepih spominov na vse obiske, ki smo jih opravili v zadnjih 25 letih. Nekateri, ki smo jim vošcili, nam posredujejo kakšno besedo zahvale in fotografijo, cesar smo še posebej veseli. 
V tem casu so imeli okroglo obletnico na našem obmocju: Jožefa POTUŠEK iz Rimskih Toplic, Zorica LAH iz Laškega, Jožef ROBIDA iz Laškega, Matilda ROPRET iz Laškega, Ro­zalija NOVAK iz Plazovja in Fanika PIRNAT iz Male Breze. 
Povabilo k sodelovanju v ekipi prve pomoci Rdecega križa 
V dogovoru z obcinama Laško in Radece pri OZ RK Laško– Radece ustanavljamo dve ekipi prve pomoci iz vrst prostovolj­cev, naših obcanov. Ekipo bo oblikovalo šest clanov z vodjo in namestnikom vodje. Clani ekip se bodo usposabljali po poseb­nem, novem, 45-urnem programu, ki ga je potrdilo Ministrstvo za obrambo RS in Strokovni center prve pomoci RKS in naj bi bil dokoncno pripravljen do sredine leta. 
Ker bi želeli tudi mi ustanoviti dve lastni ekipi prve pomoci RK, vas vse, ki vas to podrocje zanima in bi radi sodelovali va­bimo, da se nam pridružite. 
Že pred casom smo zaceli z evidentiranjem prostovoljcev, ki bi bili pripravljeni sodelovati v teh ekipah in temu nameniti de-lcek prostega casa. Ker je nekaj mest še praznih, znova vabi-mo vse, ki bi se nam radi pridružili in bi na ta nacin pomagali vsem pomoci potrebnim, da nas poklicete ali obišcete in sporo-cite vašo pripravljenost sodelovanja. Na podlagi zbranih prijav bomo z vsemi pripravili informativni razgovor in vas seznanili s podrobnostmi sodelovanja. Poklicite na številko 041-736-166, pišite na e- naslov: rdeci.kriz.lasko@siol.net ali se oglasite na našem sedežu ob ponedeljkih, sredah in petkih na Aškercevem trgu 4b v Laškem. Veseli in hvaležni bomo za vaš odziv! 


Sodelujte v akciji Rdecega križa Slovenije »Lepo je deliti« 
Kar težko je verjeti, da pod pragom tveganja revšcine, po po­datkih Statisticnega urada RS, živi vsak osmi prebivalec Sloveni­je. To so posamezniki in družine, starejši in otroci, ki vsak dan nosijo težko breme pomanjkanja in se soocajo z globokimi sti­skami. Revšcina namrec pogosto seže globlje od mrzlega doma in prazne mize. Vodi v socialno in kulturno osamljenost, ki sta za mnoge hujše gorje kot lakota in mraz. 
Mnoge družine so se prav v zadnjem casu zaradi posledic epi­demije znašle na robu preživetja in nujno potrebujejo našo po­moc. Zato tudi letos ne bomo pogledali stran in bomo storili vse, da najšibkejšim pomagamo prebroditi najhujše. V cim vec slovenskih domov želimo prinesti kancek veselja in jim poslati sporocilo, da niso in ne bodo ostali sami. Verjamemo, da tudi vi želite enako. Zato se nam pridružite v akciji Rdecega križa Slo­venije »Lepo je deliti« in pomagajte omiliti stisko vsaj v enem od nekaj tisoc domov širom Slovenije. Iz srca vam bomo hva­ležni. Stopimo skupaj za najšibkejše družine in posameznike ter pokažimo, da nam je mar! 
V kolikor še niste med tistimi, ki so vas iz RK Slovenije kot donatorja direktno obvestili o sodelovanju v akciji, vas sedaj po tej poti tudi mi vabimo in nagovarjamo, da po svojih moceh pri­spevate k akciji. 
Vaš prispevek lahko nakažete na transakcijski racun RKS, Mirje 19, 1000 Ljubljana, s kodo namena CHAR na številko: 0310 0111 1112 208 in sklicem: SI00 96837 ali z SMS sporoci­lom na številko 1919 s kljucno besedo SKUPAJ s katero daru­jete 1 EUR ali SKUPAJ5 in darujete 5 EUR. 
Že z majhnim prispevkom lahko pomagate! Za vašo do­brosrcnost v imenu vseh, s katerimi boste delili, iskrena hvala. 

Logo letošnje akcije »Lepo je deliti« 

Obvestilo o uradnih urah 
Uradne ure RKS-Obmocnega združenja Laško-Rade-ce, ki imamo sedež na Aškercevem trgu 4b, v Laškem, so zaradi razmer nekoliko spremenjene, in sicer smo vam na voljo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in 12. uro, ob sredah tudi med 14.00 in 15.30. Za obisk na na­šem sedežu nas prej poklicite. V vseh delovnih dneh, od ponedeljka do petka, smo od 7. do 15. ure dosegljivi na telefonskih številkah 03-734-34-60 in 041-736-166 ali na elektronskem naslovu: rdeci.kriz.lasko@sio.net. 
Vlado Marot 








CVETOCI VRT POEZIJE 

smo posadili na levi brežini reke Sa­vinje, kjer stoji Hiša generacij Laško, ki se na aktualne epidemiološke ukrepe in posledicno razmere, odziva na neutecene nacine, a vedno z namenom medgenera­cijskega povezovanja, druženja, spodbu­janja cutenja, empatije. Vsem socialna omrežja niso ljuba, pa tudi ne dostop­na, zato smo vedno vpeti v razmišljanje, kako najti pot do posameznikov, ki bi se ali so se že v preteklosti družili v našem medgeneracijskem centru, preko razlic­nih aktivnosti, ki smo jih pripravljali s prostovoljci. 
21. marca obeležujemo svetovni dan poezije. Na naših kulturnih priredi­tvah smo vedno prostor našli za doma-ce in svetovno uveljavljene poete in tudi za ljubiteljske piske in pisce besed, ki so jih znali na sebi lasten nacin zaokrožiti v verze. V letošnji pomladi smo tako po­vabili obiskovalce, da nam pošljejo svo­je avtorske pesmi ali pesmi drugih, ki so jih nagovorile. Prejeli smo 16 pesmi (to­liko kot šteje leto delovanja Hiše genera-cij Laško, v katerega smo vstopili). Med njimi je bilo 5 pesmi ljubiteljskih poetov (domacinki Iva Tušek in Petra Kolšek, domacin Stanko Gotar in Trboveljcan Slavko Stošicki), pri ostalih pa so nas na­govorili: Neža Maurer, Svetlana Makaro­vic, Andrej Rozman Roza, Karel Destov­nik Kajuh, Ivan Minatti, Feri Lainšcek, Janez Menart in Tone Pavcek. 
Pesmi smo natisnili ter nasadili ob sprehajalni poti, z namenom, da z bese­dami pobožamo mimoidoce duše, ki so v teh epidemioloških casih željne bližine in kulture. Marsikdo se je ustavil, si prebral pesem, jo fotografiral ali si jo celo zapisal. Naš vrt ni dišal, je pa cvetel in z mislijo mimoidocega rasel ter se širil naprej. 

PODARI MI VRTNICO 
Podari mi vrtnico, rdeco ali belo. Ce boš rdeco podaril mi, ljubezen med nama se iskri. Ce pa belo pokloniš mi, vse se še lahko zgodi. 
Strast, ljubezen, pogum odmevajo ob misli na rdece, rdece vrtnice pred moj prag postavljene. 
Šopek belega cvetja na tvojo nedolžnost in cistost me spomi­nja, ko prvic sva se zagledala in si globoko v oci pogledala. 
»Se spomniš tega?« Bil si mlad in nadobuden. Iskal ljubezen si, podaril vrtnico mi in naslednji dan se zbudil iz sanj ob meni. 

Iva Tušek 

NAJLEPŠI MESEC MAJ 
Prišel je zopet mesec maj, nam prinesel vse mogoce, odprl vrata na stežaj, izbere vsak naj kar pac hoce. 
Sonce prinaša lepe tople dni, narava vsa je v bujnem cvetu, kamorkoli pogled pohiti, v maju najlepše je na svetu. 
Živali…pticki, vse je zaživelo, vsi so pare svoje si izbrali, kje pa tokrat je cloveštvo­zelo radi bi vas povprašali. 
Pred epidemijo smo se skrili in gledamo kaj zunaj se dogaja, ko ta bolezen mine, se umiri, pticki zopet bodo peli ringa-raja. 

Stanko Gotar 

BLIŽINA 
Danes potrebujem bližino. Sama sebi nisem dovolj. Z mislimi tavam po spominih, a za mir v duši mi tudi oni niso dovolj. 
Potrebujem nekaj ali bolje nekoga, da me pomiri, da ogreje moj zunanji hlad, ki se v drvenju vsakdana zajeda vame. 
Potrebujem zavetje tvojega narocja, a ker te ni, hrepenenje krci moje srce. 

Ogrnem si tvojo hutko s kapuco, skrnem svoj najljubši kapucino in naenkrat se srce sprosti, toplota mi zleze v kosti in moje srce ve, tudi ce te ni, tvoja ljubezen v mojem srcu gori. HVALA TI! 
Petra Kolšek 


PIRH TI DAM–VEDI, NISI SAM 
»POTREBNO JE delati dobra dela do onemoglosti. Univerzum je potrebno zmesti s takšno kolicino dobrote, kot smo mi sami zmedeni s kolicino zla na svetu. POTREBNO JE delati dobro do meje norosti. In cez njo. In tudi, ko ni razloga, je potrebno delati dobro. Namerno, vsak dan nekomu segreti dušo. Potrebno je zmesti Univerzum. POTREBNO JE delati dobro tudi, ko se z dobrim ne vraca. Potrebno je. Kljub vsemu. Potrebno je, ker je to edino, in ker Nic nima smisla. In, ker je edini udarec za nesmiselno -ta dobrota. POTREBNO JE delati dobro, tudi ko pomislimo, da delanje dobrega nima smisla. SAMO NESMISELNO DOBRO DIŠI NA SMISEL. POPOLNO CISTA DOBROTA, BREZ VSAKEGA SMISLA …« 
Nikola Tesla 
Zato smo povabili javnost, da nam po­maga pri barvanju papirnatih pirhov, ki smo jih razdelili stanovalcem Doma sta­rejših Laško, s katerimi že vrsto let sode­lujemo in se družimo, zdaj pa smo že vec kot leto dni primorani se družiti preko na­vadne pošte, ter uporabnikom Pomoci na domu ter našim najbližjim sosedom-stano­valcem blokov Savinjsko nabrežje 6 in 6a. 
33 posameznikov (iz obcine Laško, Šmertnega v Rožni Dolini, Ponikve, Pod­cetrtka, Celja, Novega Mesta in Mengša), otroci vrtca Rimske Toplice in Šentrupert nad Laškim ter clanice krožka Vezilje iz Vranskega, starih med 3 leta in 93 let, so barvali s suhimi barvicami, flomastri, vo­denkami, temparami podane predloge, nekateri so predloge narisali in dekorirali sami, spet drugi so jih prenesli na papir in obšili ter izvezli, da smo skupaj zbrali in pripravili 448 papirnatih pirhov, ki so prejemnikom, zlati generaciji sporocali: 



Draga naša zlata generacija! 
Obiskovalci in prostovoljci Hiše generacij Laško smo združili moci, srce in naše spretne roke ter pobarvali nešteto papirnatih pirhov, s katerimi vam želimo polepšati 
velikonocne-pomladne praznicne dni. 

Papirnati pirhi se ne razbijejo, ne zvišujejo holesterola, znižujejo pa trenutke osamljenosti, stiske in negotovosti, v katerih smo se v dobrem letu dni, od kar traja epidemija, znašli vsi. Želimo vam cudovite in zdrave pomladne dni, v upanju da se s prebujanjem narave in življenja prebudi tudi naša medsebojna povezanost, ki naj od dalec kmalu postane na blizu. 
Mladi in stari iz Hiše generacij Laško, april 2021 

Hvala vsem in vsakomur, ki je bil pripravljen narediti drob-no dejanje z velikim pomenom in odmevom v posamezniku in družbi ter naših medosebnih odnosih. 




DEMENCI PRIJAZNA TOCKA V HIŠI GENERACIJ LAŠKO 
Življenjska doba posameznika se, s pomocjo razvoja druž-be na razlicnih podrocjih, podaljšuje. Razvoj in clovekov vzgib po vseživljenjskemu ucenju, lastnemu razvoju in napredku, daje ucecemu se posamezniku polnost življenja na eni strani, na drugi strani pa se zaradi preobilja vsega (informacij, dogod­kov, stvari, delovnega tempa vsakdana) pojavlja stiska in tudi nemalokdaj stres, ki lahko vodi tudi v bolezenska stanja. To je sodobno življenje in v njem se vse bolj prepoznava, poleg dru­gih bolezni, tudi DEMENCA. Na strani Spomincica je zapisa-no, da je demenca »kronicna napredujoca bolezen možganov, ki jo povzrocajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, ra­zumevanja, racunskih in ucnih sposobnosti ter govorjenja, izra­žanja in presoje.« Vsako pozabljanje še ni demenca! Zmotno je posplošeno uporabljati izraz: »sem dement-en/a«, ko se nam v vsakdanu zgodi, da npr. pozabimo na kakšen opravek, ali pride-mo v trgovino in se ne spomnimo, kaj bi morali kupiti, ali pa se v danem trenutku ne spomnimo imena, rojstnega dne, telefon­ske številke… obicajna situacija, ki ni skrb vzbujajoca, saj se, za razliko od oseb z demenco, kasneje spomnimo vseh potrebnih informacij. A na spomin ter vedęnje, ne glede na leta (kajti de­menca ni zgolj bolezen starih oziroma, ce si star, še ne pome­ni, da si dementen), moramo biti pozorni, tako pri sebi kot pri drugih. 

Prvi znaki demence: 
1. 
Postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje. 

2. 
Težave pri govoru (iskanje pravih besed). 

3. 
Osebnostne in vedenjske spremembe. 

4. 
Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organi­zacije. 

5. 
Težave pri vsakodnevnih opravilih. 

6. 
Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari. 

7. 
Težave pri krajevni in casovni orientaciji. 

8. 
Ponavljanje enih in istih vprašanj. 

9. 
Spremembe custvovanja in razpoloženja. 

10. 
Zapiranje vase in izogibanje družbi. 


Kaj narediti, ce pri sebi ali bližnjemu opažamo znake, ki bi lahko nakazovali na demenco? 
Oglasite se na pogovor k svojemu osebnemu zdravniku, po­išcite dodatne informacije na spletu (bogate in strokovne vse­bine najdete na www.spomincica.si) ali pa se oglasite/poklicete na DPT (Demenci Prijazno Tocko). Ena iz med številnih DPT je tudi Hiša generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6), z namenom, da osebam z demenco, zlasti tistim v zgodnji fazi bolezni, ki so še samostojni in aktivni, njihovim svojcem in drugim, nudi in-formacije (kako prepoznati prve znake demence, kako komu­nicirati z osebami z demenco in kam jih usmeriti po nadaljnjo pomoc, ko se osebe izgubijo in ne vedo, kje so). 
Bolje preventiva kot kurativa-KAKO PREPRECITI DE­MENCO? 
Nastanka demence, kljub preventivi, ne moremo zagotovo prepreciti, lahko pa, vsaj odložimo zacetek bolezni in ce se bo­lezen pojavi, upocasnimo njeno napredovanje. 
Demenca ne nastane iz danes na jutri, nastaja postopoma vec let. Zato je dobro,d a vsak posameznik poskrbi za svoj življenj-ski stil, ki naj vkljucuje veliko gibanja, zdravo prehrano, social-no ter umsko aktivno življenje ter kakovosten spanec. 
GIBANJE-stalna telesna aktivnost je izrednega pomena, prav tako pa pozitivno mišljenje, optimisticne misli in nacrtovanje dneva. 
ZDRAVA PREHRANA vpliva na celotno telo. Izogibajmo se kajenju, alkoholu, sladkorjem. Spijte zadostno kolicino vode in s tem poskrbite za dehidracijo telesa, saj le-ta poskrbi za možga­ne in sklepne tekocine. Na regeneracijo možganov dobro vpli­vajo nasicene in omega-3 mašcobe (laneno, konopljino, oreho­vo olje).
AKTIVNO SOCIALNO ŽIVLJENJE 
Skrbite za pristne stike z družino, prijatelji, znanci in neznan­
ci. Naj vam trenutna epidemija ne bo izgovor, da se ne trudite za ohranjanje stikov (ne pozabite, da obstaja telefon, elektron-ska in navadna pošta, vrtna ograja, balkon-kjer na priporoclji-vi razdalji poklepetate.) Dolžina druženja ne pogojuje njegovo kvaliteto, ki je pri vsem najbolj pomembna.
AKTIVNO UMSKO ŽIVLJENJE Treniranje sivih celic pricnete s tem, ko se ucite nekaj novega: nove besede, reše­
vanje križank, ugank, igranje namiznih iger, sestavljanje sestavljank, branje, spre­minjanje rutine (ce se ceše­te z desno, poskusite z levo roko, ce obešate perilo iz leve proti desni, poskusite iz desne proti levi ipd.). 




V Hiši generacij Laško že 16. leto negujemo in vzpodbujamo PROSTOVOLJSTVO, saj brez srcnih prostovoljk in prosto­voljcev številne aktivnosti, ki jih pripravljamo v medgeneracijskem centru, ne bi mogli izvajati. Skupaj, z roko v roki, plujemo za isti cilj: najti pot do socloveka, s socutjem, empatijo - tako preprosto, a premalokrat izraženo. Kar daš, to dobiš. HVALA vam, drage prostovoljke in prostovoljci za vaše znanje, spretnosti, empatijo, socutje ter vaš cas. 
Vem, da skupaj zmoremo vec, kot vsak sam zase. Vem, da cas, ki ga namenimo za dobro drugih, ni nikoli vstran vržen cas in vem, da smo srcni ljudje rojeni za srcna dejanja. 
Vse, ki bi želeli prestopiti prag Hiše generacij in v njej postati prostovoljka/prostovoljec, vabimo, da se oglasite na Sa vinjsko nabrežje 6, Laško ali poklicete na 03-734-18-80 ali 051-436-240 ali pišete: center.starejsih@siol.net ali nas poišcete na Facebooku: Hiša generacij Laško 

DRUŠTVO UPOKOJENCEV LAŠKO V CASU EPIDEMIJE 

Spoštovani clani in clanice Društva upokojencev Laško 
Ko smo v letu 2019 praznovali 70-le­tnico društva, si nismo mogli predsta­vljati, da se bo naše življenje tako spreme­nilo. Polni dobrih izkušenj in pozitivnih misli smo zakorakali v leto 2020, pa se je vse obrnilo na glavo. Hoceš, noceš smo se morali sprijazniti z ukrepi in utemeljitva-mi, zakaj se vse to dogaja. Živeli smo v upanju, da bo hitro bolje, da bo naslednje leto bolj prijazno in zdravo. A se ni izšlo po naših pricakovanjih. Še kar traja. V marsikoga sta se naselila strah in nezau­panje. Vendar ne smemo obupati, pogu­mno moramo naprej. Upamo, da ceplje­nje sprejemate s pozitivno naravnanostjo in ne nasedate raznim dezinformacijam, ki širijo preplah med ljudmi. Starejši ima-mo pogosto slabši imunski sistem, hitreje zbolimo in je potek bolezni lahko hujši. Zato zaupajmo stroki, da so cepiva var-na in nas šcitijo. Vsi si želimo, da bi cim-prej lahko normalno in sprošceno živeli. V upanju, da se bo stanje umirilo, smo na društvu sprejeli Plan aktivnosti za 2021. Seveda je vse odvisno od epidemiološke slike v danem trenutku, zato nismo da­tumsko opredelili. Obvešcali vas bomo na obicajen nacin (oglasne deske, FB). Žal tudi volilnega zbora clanov ne more-mo izpeljati. Zato smo vsem clanom or-ganov društva podaljšali mandat za 1 leto oz. do sprostitve vseh ukrepov. Upamo, da se bomo lahko srecali vsaj na kakem pikniku na prostem. Zato dragi naši ne izgubimo upanja, da se bomo še veselili in družili. 

Želimo vam vse dobro in se kmalu vi-dimo. Vaše društvo. 
Irena Flis 







DOGAJANJE V DOMU STAREJŠIH LAŠKO 
V Domu starejših Laško med zaposle­nimi in stanovalci prve tri mesece leta 2021 nismo zabeležili okužb s Covid-19, kar nas navdaja s pozitivizmom. 
Prizadevamo si, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Za sodelovanje se zahvalju­jemo tudi svojcem in obiskovalcem, ki jih prosimo, da tudi v bodoce dosledno upoštevajo predpisane preventivne ukre­pe. Na obisk se je še vedno potrebno pri­javiti na recepciji doma, na telefonski šte­vilki 03 73 45 600. Narocite se lahko od ponedeljka do petka med 8.00 in 9.30. 
Prosimo, da na obisk pridete le, ce ste zdravi, ce niste bili v stiku z okuženimi ali osebami, ki so v karanteni in ce niste bili na rizicnem obmocju. Odsvetujemo vam obiske vsaj 14 dni po vrnitvi iz tuji­ne. V casu gibanja po domu vas prosimo, da ves cas nosite kirurško masko, si raz­kužujete roke in se zadržujete pri stano­valcu, h kateremu ste prišli na obisk.
Še vedno je v domu namrec nekaj sta­novalcev, ki se zaradi razlicnih vzrokov niso cepili, ali pa so bili do sedaj cepljeni le z enim odmerkom cepiva. Stroka nas prav tako opozarja, da ponovne okužbe tudi ne moremo popolnoma izkljuciti pri stanovalcih, ki so okužbo s SARS-CoV-2 preboleli ali pa so bili proti njej polno cepljeni. 
Zaposleni se trudimo, da stanovalcem postopoma in skladno z vsemi varno­stnimi protokoli zagotavljamo aktivnosti, ki smo jih v domu izvajali v preteklosti. 
Dejavnosti kot so telovadba, ustvarjal­ne delavnice, pogovorne skupine in dru­ge aktivnosti potekajo v manjših enot­nih skupinah, kar nam omogoca, da v primeru morebitnega pojava okužbe ta­koj identificiramo rizicne stike in zajezi-mo prenos okužbe med stanovalci ali za­poslenimi. 
Stanovalcem skušamo skladno s pre­ventivnimi ukrepi in trenutnimi mo-žnostmi dneve popestriti tudi z razlicni-mi dogodki. 
Tako so nas dan pred pustom obiska­le klovnese in klovni iz društva Rdeci noski. S svojo razigranostjo in dobro vo­ljo so poskrbeli za veselje in smeh naših stanovalcev in seveda tudi zaposlenih. Opazovali smo jih iz varne razdalje skozi okna sob in skupnih prostorov. 
Na pustni torek smo se našemili tudi sami. S skupnimi mocmi smo se zapos­leni in stanovalci potrudili, da bi odgna­li zimo in korono. Pri zimi smo bili zelo uspešni, upamo, da tudi pri odganjanju virusa. 
Na dan žena smo stanovalke razveselili s pisanimi cvetovi trobentic in ubranim glasom harmonike iz pod prstov profe­sorja in clana kvinteta Dori, Borisa Raz­

borška, ki se mu iskreno zahvaljujemo za njegov cas. 
Na stanovalke so se z domiselnimi cvetlicami spomnili tudi ucenci in ucite­lji krožka Rdecega križa PŠ Debro. 
10. marca nismo pozabili niti na mu­cenike, zanje so v naši slašcicarni poskr­beli s sladkimi dobrotami. 
V cetrtek in petek pred cvetno nedeljo smo za veselje in praznicno vzdušje pos­krbeli z izdelovanjem butaric in okrasi­tvijo doma in okolice. 



Stanovalci so se potrudili tudi z izde­lavo vošcilnic in po pošti smo dobre želje poslali svojcem. 
Na nas pa so se ob praznikih z vošcili spomnili tudi mnogi svojci stanovalcev, ucenci OŠ Rimske Toplice, predsednik Škofijske karitas Celje g. Metlicar ter pro-stovoljci Hiše generacij Laško, ki so zdru­žili moci in za naše stanovalce pobarvali mnogo cudovitih papirnatih pirhov, ki so jim dodali dobre želje. 
Vsem se iskreno zahvaljujemo! Raz­dalja med nami je manjša, ko vidimo, da mislite na nas, nas podpirate pri našem delu in nam želite dobro. 
Spoštovani Bralci! 
Vse lepo, predvsem pa zdravja, oseb­nega miru in notranje moci želimo tudi mi vsem vam. 
Z željo, da s skupnimi mocmi cim prej premagamo epidemijo, vas pozdravlja-mo. 
Janja Podkoritnik Kamenšek, vodja programa oskrbe starejših 




PROJEKT PASAVCEK 
Naša skupina »Rac­ke« se je letos vkljuci-la v projekt Pasavcek (Agencija za varnost prometa). Pasavcek je maskota, ki nas opo­zarja »Red je vedno pas 
pripet!«. Otroke pre­ko razlicnih dejavnosti opozarjamo na pomembnost pripetega pasu pri vožnji z avtomobilom. Skozi projekt se ucimo raznih nevarnosti v prometu, ucimo se varne hoje v prometu, spod­bujamo uporabo rumenih rutic na sprehodu, pogovarjamo se 
o pravilnem preckanju ceste, prehoda za pešce, spoznamo se­mafor. Vse to pri otrocih spodbujamo z razlicnimi pesmicami, deklamacijami, didakticnimi igrami (sestavljanke, pobarvanke, razvršcanje barv …). Otroci so pri izvajanju projekta ves cas ak­tivni in vkljuceni v vse dejavnosti. 

Pri izvedbi projekta smo dobili razlicno gradivo s sloganom Red je vedno pas pripet, kot so plakati, izobraževalne knjižice, metri, urniki, kazala, tatuji, kartoncki za spremljanje pripeto­sti in žig Pasovcka. Skupaj z otroki smo si gradivo ogledali, ga pregledali, nekaj gradiva so odnesli domov, nekaj pa smo ga raz­stavili in nalepili na vidna mesta v vrtcu. Dnevno tudi sprem­ljamo pripetost otrok na poti v vrtec, vsak otrok za pripetost v varnostnem sedežu dobi na svoj kartoncek žig Pasavcka. Otro­ke spodbujamo, da na pripetost opozarjajo tudi ostale potnike v avtomobilu (starše, brate, sestre, stare, starše …). Za otroke pripravljamo njim primerne teme v zvezi s prometom. 
Pomembno je, da mlade vzgajamo v prometnem duhu, da se bo zavest ljudi o varnosti v prometu izboljševala. Vsi si želimo, da bi bili otroci na poti v vrtec in iz vrtca ter v svojem prostem casu cim bolj varni. 
Zato dragi obcani opozarjamo tudi vas: RED JE VEDNO PAS PRIPET! Pazite nase in svoje bližnje. Pri vožnji pa bodite zbrani in pozorni na okolico in na nas male radovedneže v prometu. 
Skupina Racke z Janjo in Ireno 


PASAVCEK PRAVI: »RED JE VEDNO PAS PRIPET!« 
V šolskem letu 2020/2021 smo se v oddelku Mavrica (enota Debro) odlocili, da bomo izpeljali projekt PASAVCEK. Ta pro-jekt smo zaceli izvajati v februarju in marcu 2021. 
Namen projekta je bil osvešcati starše o pravilni uporabi otro­ških varnostnih sedežev in omogociti otroku varno vožnjo. 


Najprej smo spoznali žival pasavca, nadaljevali z likom PA­SAVCEK, ki opominja na ustrezno in dosledno uporabo otro­ških varnostnih sedežev in varnostnega pasu. Zelo dobro so se naucili slogan RED JE VEDNO PAS PRIPET! Otroci so se nau-cili tudi pesem Pasavcek, ki jo zelo radi prepevajo. 
Izdelali smo plakat o otroških varnostnih sedežih, spoznali razlicne skupine sedežev, si jih ogledali in jih razvršcali, v njih sedeli in se ucili kako se pravilno pripeti. 
V marcu smo sodelovali pri preventivni akciji Varnostni pas, ki je bila namenjena opozarjanju na pomembnost pripetosti z varnostnim pasom. Otroci so skrbno zbirali štampiljke v zbirni kartoncek. Štampiljko so si prislužili, ce so bili pripeti z varno­stnim pasom na poti do vrtca. 
Z zadovoljstvom ugotavljam, da je projekt uspel, posebej ak­tivni so bili otroci, ki so z velikim interesom delali na razlicnih nalogah. Skupaj smo dosegli, da so otroci vedno pripeti tudi na kratkih razdaljah. 
Alenka Vasle, dipl. vzg. 


VESOLJSKA POSTAJA SEDRAŽ 
Naša raketa, kmalu bo izšteta. 3, 2, 1 in že je izstreljena viii… 
In tako smo z narejeno kartonsko raketo iz vrtca Sedraž od­potovali v vesolje. Na narejenih stikalnih plošcah smo zlahka upravljali svoje vesoljsko vozilo in po mili volji vzletali in pri­stajali kot pravi astronavti na razlicnih planetih v naši galaksi­ji. Da smo lahko zapustili našo raketo v vesolju, pa smo mora­li spoznati delo in življenje astronavtov na vesoljskih postajah. Kako dihajo, jedo, spijo in hodijo po Luni kot naravnem satelitu našega planeta Zemlje. Pogoji življenja na Zemlji so cisto dru­gacni kot kjerkoli drugje v vesolju. Tu imamo zrak, vodo in pri­delujemo hrano. Vse to smo spoznali preko posnetkov vesolj­skih odprav astronavtov in fotografij v knjigah. Po raziskovanju smo si zaslužili zajtrk astronavtov. Hrano smo dobili v vreckah in bila je še okusnejša, kot ta na Zemlji. Po obilnem obroku smo lahko pristajali na razlicnih planetih. Raziskali smo najbolj vroco zvezdo Sonce in vseh osem planetov v našem Osoncju. Ogledali smo si prikaz luninega in soncevega mrka ter nastanek dneva in noci. S pomocjo narejenega te­leskopa smo raziskovali zvezde ter spoznavali in šivali ozvezdja. 




Našemu vesoljskemu dogajanju ni bilo konca. In tudi naša vprašanja so segala v neskoncnost, tako kot je neskoncno naše vesolje. Seveda pa je ostalo tudi še veliko neodkritih skrivnosti. Kdo ve, morda pa jih odkrije-mo, ko odrastemo in postanemo pravi astronavti. 
Astronavti iz vrtca Sedraž z Anjo, Natašo in Marinko 

OTROŠKI KOTICEK  
UREDI RAZMETANE CRKE V BESEDE. REŠI ŠIFRO IN  ZELENJAVNA UGANKA  
UGOTOVI, KAJ JIM JE SKUPNO.  
NA VRTU NEKOGA PISANEGA POZNAM.  
RIVIZ  __ __ __ __ __  LISTE IN STEBLA IMA, LE TO TI PRIZNAM.  
KOZAERC  __ __ __ __ __ __ __  MOGOCE POVEM ŠE, DA PRAV SLASTNO HRUSTA.  
EJARDZV  __ __ __ __ __ __ __  CE JE RES CISTA, JO HITRO DAJ V USTA!  
AKER  __ __ __ __  NAJ ŽE POVEM, NE MOREM MOLCATI.  

_____  _____  _____  _____ UGANEŠ LAHKO, CE AVTILB NAZAJ ZNAŠ PREBRATI. 3  2  2  4 

POMLADNI BINGO 
Raziskuj pomlad in se razgibaj v naravi: vklopi štoparico in poišci 4 za­poredne slicice (v navpic­ni, poševni ali vodoravni smeri) ter ob vsaki naj­deni izpolni gibalni ukaz. Naslednji dan tekmuj sam s seboj … poskušaj izboljšati svoj cas! 






Spušcanje gregorckov 
Gregorjevo je praznik, ki ga praznuje-mo 12. marca. Po ljudskem izrocilu se na ta dan »pticki ženijo« in naznanja zacetek daljših dni in slovo od teme. Na prazno­vanje gregorjevega je vezanih vec obica­jev. Ucenci in uciteljice 1. triade matic­ne šole Primoža Trubarja Laško smo ta dan obeležili s spušcanjem gregorckov po reki Savinji. Gregorcki so majhna plovila s sveckami. Sv. Gregor je namrec ta dan vrgel »luc v vodo«, saj je svetel del dneva postal daljši in rokodelci za delo niso vec 



potrebovali svec in petrolejk. Gregorcke smo izdelovali iz naravnih materialov in tako poskrbeli za varovanje narave. Za plovila smo uporabili palice, drevesno lu­bje in lesene dešcice, ki smo jih zvezali z vrvico. Gregorcke smo okrasili z mahom, smrekovimi vejicami, bršljanom, stor­ži, rafijo, polžjimi hišicami in cvetocim cvetjem (pomladne rožice). Nekateri so dobili tudi svoje jadro izdelano iz papirja, spet na druge pa je »sedla« papirna ptici-ca, ki se je popeljala v širni svet. Svecko smo namestili v jajcno lupinico in tako so bili gregorcki pripravljeni na prvo plov­bo. Pri spušcanju ladjic so nam pomaga­li gasilci PGD Laško, ki so poskrbeli za našo varnost in varen zacetek gregorck­ove plovbe, za kar se jim iskreno zahva­ljujemo. Naše cudovite izdelke je opazil tudi Boris Vrabec in s svojim izjemnim cutom za dobro fotografijo poskrbel, da so si jih lahko ogledali tudi drugi. 
Urška Wiegele 



Sprejemanje drugacnosti 
24. marca smo preko video srecanja iz­vedli roditeljski sestanek za starše ucen­cev, ki obiskujejo OŠ Primoža Trubarja 
– prilagojen program z nižjim izobraz­benim standardom. Delavnico je vodila Klavdija Gorjup, ki je zaposlena na CSD Laško. Tema srecanja je bila sprejemanje drugacnosti. Skupina otrok s posebnimi potrebami je zelo raznolika, vsak je svet zase. Tako kot njihovi vrstniki se v dobi odrašcanja spoprijemajo s številnimi iz­zivi. Na poti jim ob strani stojijo starši in številni strokovnjaki. Kljub temu jih oko­lica, pogosto zaradi nepoucenosti, stere­otipov ali lastnega strahu pred neznanim, ne sprejema ali z njimi ravna nespoštlji­vo. Na delavnici smo se pogovarjali o iz­zivih, s katerimi se srecujejo ucenci s po­
sebnimi potrebami, njihovi starši in tudi ucitelji. Ga. Klavdija nam je potrdila, da vsi skupaj delamo dobro za dobro otrok. Zavedamo se, da moramo kljub zado­voljstvu otrok, staršev in pohvalam stro­ke, vsi skupaj storiti še marsikaj, da bomo zares postali to, kar bi radi bili, vkljucujo-ca in strpna družba. 
Valentina Gartner 



Deklica s pesniškim srcem in širokim nasmehom hovo posebno vrednost predstavlja primernost za vse gene-racije – zanimive so tako za mladostnike oz. otroke kot tudi 
Eva Štavt je sedmošolka in že nekaj let piše pesmi. Te so za odrasle. tematsko in motivno raznolike. V njih na svojstven nacin iz-Evin domišljijski svet zagotovo krepita branje razlicne lite-raža svoje obcutenje sveta. Nekatere pesmi so brezkiticne in rature in pronicljivo opazovanje sveta in dogodkov. imajo prosti verz, druge so metricno urejene. Besedni zaklad Njene pesmi redno objavljamo v šolskem casopisu Kratko-in nacin pesnjenja izražata poglobljeno doživljanje stvarno-casnik, tokrat jih predstavljamo tudi v Laškem biltenu. Upamo, sti, neobicajno za najstnico. da nam bo uspelo po epidemiji organizirati pesniški vecer, na 
Pesmi bralca pritegnejo z navidezno lahkotnostjo, a nase katerem bo lahko predstavila svoje pesniško ustvarjanje. 
opozorijo tudi zaradi globine in sporocilne vrednosti. Nji-


Dva nasmeha 
Dva nasmeha se spoznata, naredita dva obrata. V kavarno iz crk vstopita, s kakavom se zamotita. In potem na poti v mesto, preckata besedno cesto. Manjka jima par korakov do besednih vrtiljakov. Na krovu srece posedita, dokler se ne zavrtita. K vrtiljakom sta prišla, že vrtita se oba. Hitro, hitro se vrtita, dokler srece ne izgubita. Sreca pa se je polila, z vrtiljaka se razlila. Dva nasmeha rešitev sta iskala, dokler srece nista stkala. 

Rima 
Rima je res prima, a vedno ne štima. Je precudovita in drži kot pribita. Rima obstaja zato, da kakšna pesmica še bo. Ponavadi se rima nikoli ne ustavi, ker vedno tece po glavi. Potem se pesem spiše. Lahko jo prebereš na glas ali seveda tudi tiše, a glavno je, da je v njej tista rima, ki je prima. 

Želje 
Ljudje si radi veliko zaželimo, ce se potrudimo, to tudi dobimo. Najlepše je, ko željo podariš, saj v zameno sreco dobiš. Želja je nekaj, kar jadra s teboj, je nekaj, kar v tvoji glavi gori in visoko nad tabo leti. Željo je tudi težko izbrati, ce ne želiš obžalovati. 

Korona 
Nastopil je cas, ko vsi smo doma, a ne zaradi pocitnic, temvec zaradi virusa. Virus nas je malo pretresel, nekaj sprememb je k nam prinesel. Vsi za vrati hiš stojimo, saj se virusa malo bojimo. Pouk imamo kar na daljavo, potem zraven še kaj za zabavo. Vse pocnemo, kar doma, to zdaj je stalnica. Vsi se z njim zdaj borimo in domov ga ne spustimo. Upamo, da se ga bomo kmalu znebili, vse spremembe opustili. In ko virusa konec bo, vsi veseli bomo zelo. 

Dan in noc 
Ko sonce zaide, se noc prebudi, clovek na zemlji trdno zaspi. 
Tanja Drolec 


Prijatelj 
Prijatelj je vedno s tabo. 
Ko se ti po zasneženem hribu mudi, 
on stopi na smuci. 
V sanjah klepetata. 
Ali greva na sladoled? 
Ker prijatelj ti pomaga 
in razlaga težke stvari. 
Ce se skregata, le preštej do tri in že hiti. 
Odpelje se z vlakom ljubezni 
in se spremeni. 

Biti in iti 
Ce hoceš nekam iti, moraš najprej biti. Ce želiš visoko se povzpeti, moraš nekje zaceti. Zakaj biti in kam iti? S cim zmagovati in s cim se predati? Kaj narediti, kako se odlociti? Kdaj nadaljevati in kje koncati? Kje je tocka, na kateri zaceti, ce želiš visoko se po­
vzpeti? Najprej seveda moraš biti, ce visoko želiš iti. In ce slucajno na oviro naletiš, ali se ustrašiš in 
zbežiš? 
In kaj, ce le nadaljuješ pot? Ali je ta polna napak in zmot? A to sploh ni tako slabo, ne obupaj, saj bo šlo! In si že na poti do cilja, manjka ti še ena milja. In medtem ko se trudiš kot nor, se sprašuješ, kaj te 
caka tam gor. ZMAGA! 
Eva Štavt 



Klaudija Košenina, uciteljica in ilustratorka 



VODENKASTI SVET UMETNOSTI 
Ko je obiskovala 5. razred, je Klaudija Košenina vedela, da želi postati ucitelji-ca v šoli na Vrhu nad Laškim. Šola, ki jo je obiskoval njen oce, jo je prepricala s svojim starinskim zunanjim izgledom in visokimi stropi. Želja se ji je cez leta tudi uresnicila. A delo uciteljice ni nje­na edina strast – v to kategorijo lahko vkljucimo še ustvarjanje, umetnost, po­tovanja, zbiranje starin … 

zaradi predmetnika družbo in se ucimo o Rimljanih. Vse troje in to 5-krat na dan. Delo trojne kombinacije je zahtevno in ob koncu dneva sem precej utrujena. Je zelo lepo in krasno delo, ampak je naporno.« 
Kljub temu vedno najde motivacijo za naslednji dan – na eni strani ji daje ener­gijo veselje do poucevanja, na drugi ji energijo povrnejo ucenci z raznorazni-mi dejanji. Tako nastane nekakšen skle­njen krog, pripoveduje. Napisala je tudi prirocnik 50 vaj za urjenje cujecnosti, v katerem so vaje, kako se spopasti z razlic­nimi custvi in katere izvaja tudi z ucenci. 
»Delamo razlicne vaje, ki so otrokom bli­zu. Za vse, kar jim daš, so hvaležni in radi sprejmejo nove zanimive igre in ideje.« 
Svet žiraf, lubenic in deklice z balonom 
Že od nekdaj v prostem casu rada ustvarja. »Za vsak rojstni dan, za vsake praznike sem vedno nekaj izdelala. Niko-li ni bila dovolj samo cestitka, vedno je moralo biti še nekaj zraven, naj bo to iz­delek iz papirja ali cesa drugega.« Zacela je v srednji šoli, ko si je izdelala prve uha­ne, nadaljevala pa je z risanjem. Od leta 2008 aktivno ustvarja pod imenom Kla­udija Unikatno. Ker je ljubiteljica nežnih odtenkov, prelivanja barv in ne prevec jasnih linij, se je navdušila nad voden­kami, s katerimi ustvari najvec ilustracij. Vse motive crpa iz lastnega življenja in doživljanja. V njenih ilustracijah vidimo: »Življenje, ki ga živim, kar doživim, kar vidim, kar bi želela, da bi se na svetu spre­menilo ali popravilo. Ali da vplivam na otrokov pogled, ko vidi ilustracijo, ali na mišljenje odraslih.« Med njenimi najljub-

Ljubezen do poucevanja je imela v sebi že od nekdaj. Kot deklica se je pogosto preobrazila v uciteljico, njene igrace pa so postale ucenci. Dodatno spodbudo je dobila s strani uciteljev v osnovni in sred­nji šoli. »V osnovno šolo sem hodila v La-ško, kjer so me uciteljice zares inspirirale. Pokazale so mi, kako lep je poklic ucite­ljice.« 
Po opravljenem strokovnem izpitu jo je služba uciteljice že cakala – najprej v podaljšanem bivanju v maticni šoli v La-škem, kasneje pa v šoli, v kateri je želela poucevati že kot osnovnošolka. Na po­družnici na Vrhu nad Laškim je sprva tri leta delala v podaljšanem bivanju, zdaj pa že cetrto leto uci trojno kombinacijo, to-rej 3., 4. in 5. razred. Delo na podružnici je drugacno kot na maticni šoli, pravi. V letošnjem šolskem letu šolo obiskuje 24 ucencev od 1. do 5. razreda. »Imamo pris-ten stik z naravo in gremo pogosto ven – blizu imamo gozd, travnike, radi sadimo … Ko pride hišnik in pokosi, otroci komaj cakajo, da lahko grabijo. Ali kidajo sneg.« 
Ceprav ima delo na podružnicni šoli mnoge prednosti, je pogosto precej na-porno, razlaga Klaudija. »Ce opišem eno šolsko uro, ki traja 45 minut – 3. razred ima seštevanje do 100, v 4. razredu racu­namo številske izraze, 5. razred pa ima 
šimi motivi so žirafa, deklica z balonom (ali muco), lubenica … Žirafa je tudi Kla­udijina najljubša žival, ki jo je navdušila z elegantno hojo in rjavimi vzorci. Torej, ce jo želite presenetiti, ne morate zgrešiti z motivom žirafe – pa naj bo to risbica, copati, skodelica ali (otroška) knjiga. 
Žirafa z dežnikom in škornji v dež­ju je bila njena prva ilustracija. Pozitiv­ni odzivi so jo spodbudili k nadaljnjem ustvarjanju in tako je s casom razvila še druge like – rakuna, miško, pujska, kravi-co, muco. Kasneje se je družbi živalic pri­družila še deklica. Med njenimi izdelki so tudi knjižna kazala z motivom deklice in mucka, od katerih znesek je podarila Macji hiši. Poleg tega je clanica Likovne­ga društva UKC Ljubljana, katerega cla­ni po bolnišnicah v Sloveniji razstavlja­jo svoja likovna dela, s cimer poskušajo pacientom polepšati dneve, ki jih preži­vijo v bolnici. Ob tem razlaga, da pomen dobrodelnosti želi predstaviti tudi svojim ucencem. 
Leta 2019 je izdala svojo prvo avtorsko knjigo z ilustracijami Deklica z balonom. »Z ilustracijami sem želela povedati, da se drobne malenkosti, drobna presenecanja vracajo. Ce daješ, tudi prejmeš.« Prispe­vala je tudi ilustracije za otroško knjigo z dvema zgodbama – Poštar Pepe ne mara vsake vode in Razlog za slavje v drevesni košnji in dalec naokrog –, katerih avto­rica je Barba Štembergar Zupan. »Ce bi z eno besedo lahko opisala svoj življenjski moto, je srcnost. Vse, kar pocneš, delaj s srcem. V vsako stvar, ki jo narišem, se zelo poglobim. Zares sem se našla v ustvarja­nju ilustracij.« Zato z vsakim letom preiz­kuša in dodaja nove motive ter se hkrati vseskozi uci in nadgrajuje svoje voden­kaste ilustracije. 


Muzeji obvezna postojanka na potovanjih 
Priznava, da v osnovni šoli zgodovi­na ni bila njen najljubši predmet, se pa v zadnjih letih navdušuje nad zgodovi-no umetnosti, ki jo je povezala še z eno strastjo – s potovanji. Zato je na njenih potovanjih muzej obvezna postojanka. »Tam se zame cas ustavi. Vse crpam vase. Zelo rada imam umetnost, ki mi daje in-spiracijo za življenje, za moje ilustracije.« Eden njenih najljubših muzejev je Kapi­tolski muzej v Rimu, medtem ko ji je naj­bolj ostalo v spominu potovanje v New York. »To je bila moja dolgoletna želja. Ne 




vem, zakaj, ampak tamkajšnje visoke stavbe so me tako impresi­onirale. Verjetno zaradi filmov, na primer Sam doma 2, ki sem ga gledala ne vem kolikokrat, in seveda nadaljevanke Prijatelji,« 
smeje razlaga, kako je doživljala Veliko jabolko. S partnerjem se nista izognila niti ogledu muzeja MET. »Tam je bil odklop. Sicer sva bila v njem le kratek cas, ampak bi si ga lahko ogledovala vec dni.« Na njenem seznamu želja ostaja potovanje v Pariz in obisk znamenitega muzeja Louvre. 
Pravi, da jo je najbolj fascinirala grška kultura, predvsem nje-no kiparstvo. Prevzelo jo je tudi rimsko kiparstvo, najbližje pa ji je slikarstvo. Trenutno raziskuje dela Pabla Picassa, sicer pa jo je še posebej navdušil slovenski impresionizem, zlasti slika Poletje slovenske slikarke Ivane Kobilca. 
Ljubezen do umetnosti je prepletla tudi s šolskim projektom Ko umetnine oživijo, ko so ucenci poustvarili portrete znanih slikarjev. Razlaga, da so se otroci z veseljem spoprijeli z nalogo in ji z navdušenjem pripovedovali, kako so poustvarili portret. »Cela družina je sodelovala pri tem projektu. Bil je izjemen pro-jekt, res pa nismo pricakovali, da bo tako odmeven. Tudi otroci so naredili tako dobre poustvaritve, da te res pritegnejo. Sicer sem kasneje videla, prej tega nisem vedela, da so tudi druge osnovne šole že poustvarjale kakšne druge umetnine. Meni je pomembno to, da širimo ljubezen do umetnosti. Vprašanje, kako podrobno bi si sicer takšno delo otrok pogledal v muzeju, kot si ga je tukaj – vsak detajl, vse barve, kompozicije, postavitve. Poleg tega so tudi otroci v portret dali košcek sebe. Naloga je bila, da so kreativni, da se znajdejo in da najdejo odštekane ideje. To je bil cilj in odlicno so ga opravili. Bila sem zelo ponosna in vesela.« 
V Razstavišcu Kulturnega centra Laško bo od 30. mar-ca 2021 na ogled razstava likovnih del ucencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podružnicne enote Vrh nad Laškim, z naslovom Z Vrha v svet. Razstavo si boste lahko ogledali ob torkih in cetrtkih med 10. in 14. uro. Lepo va­bljeni. 


Leto v znamenju šolanja na daljavo 
Zadnje leto je za mnoge preizkušnja. To se morda še najbolj opazi v šolstvu, saj je šolanje na daljavo potekalo vec mesecev. Na udaru sprememb so tako ucenci kot ucitelji. Klaudija razla­ga, da je bil prvi val zanjo najtežji. »Z nobene strani nismo dobili nobenih informacij, bili smo prepušceni sami sebi. Nisi niti vedel, ali ima to, kar pocneš, kakšen ucinek.« Pojasnjuje, da so bile teža­ve s povezavami, nekateri so se na zacetku povezovali kar preko telefonov. Priznava, da se je na zacetku izgubila in da je po cele dneve preživela za racunalnikom. »Težko je bilo. Trudila sem se, da bi snov predstavila na najbolj efektiven nacin. Najtežje je iz­lušciti bistvo, da otroke motiviraš in jim vzbudiš zanimanje.« Do-daja, da doloceno snov lahko predaš preko videa, vendar dosti je tudi snovi, ki so jo ucitelji dali samo v pisni obliki in so jo morali ucenci predelati sami. Zaenkrat ne zaznava, da bi zaradi tega nastala strašanska luknja v znanju, vendar opozarja, da se bo morebiten primanjkljaj pokazal šele s casom. 

Na drugi val so bili že bolje pripravljeni, pojasnjuje. Za vsak slucaj so se z ucenci že vnaprej pripravili na scenarij šolanja na daljavo. »Naucili smo se, kako se znajti v spletni ucilnici, da so jo tudi sami preizkusili, zato je bilo v drugem valu veliko lažje. Tudi ucitelji smo med sabo sodelovali ter si pomagali in svetovali pri uporabi raznih gradiv. Upamo, da cim dlje ostanemo v ucilni­cah.« Žal so v casu od intervjuja do oddaje prispevka v zacetku aprila šole ponovno zacasno zaprla svoja vrata in šolanje na da­ljavo se je v zadnjem letu izvajalo že tretjic. 

Klaudija pravi, da je bilo zadnje leto težka preizkušnja, v kate­ri vidi tako pluse kot minuse. »Naucili smo se, kako hitro se stvari lahko spremenijo in kako hitro se znamo prilagoditi ter se nauciti kakšnih novih stvari.« Razlaga, da so ucenci zaceli spletno kle­petalnico uporabljati tudi za privatne pogovore, kjer je vzdušje bolj sprošceno kot pri pouku z uciteljico. A hkrati se ji zdi, da so bili otroci prehitro prevec vrženi v tehnologijo. »Premalo se še zavedajo, kakšne so nevarnosti na spletu. Že odrasli kdaj kaj prevec kliknemo, kaj šele otroci, ki nimajo teh znanj in vedenj o pasteh, ki jih cakajo na spletu. Tu jih poskušam tudi sama ozave-šcati, da jim pokažem in spomnim, da ne smejo vsemu verjeti in komu posredovati kakšnih podatkov.« 

S cujecnostjo in meditacijo do boljšega pocutja 
Preteklo leto jo je naucilo, da mora vec casa posvetiti delu na sebi. Ob koncu preteklega šolskega leta ji je zdravje zaradi preo­bremenjenosti povedalo, da se mora nekoliko ustaviti. Pri tem ji je pomagala tudi knjiga Louise Hay Življenje je tvoje (You Can Heal Your Life). »Mogoce bom v kakšni situaciji na kakšno stvar pogledala malo drugace. Saj sem tudi prej, ampak premalokrat. Zdaj se bolj znajdem.« Cas nameni tudi izvajanjem vaj cujecnos-ti in meditaciji. »Sploh takrat, ko je najbolj stresno, ko si recemo, da nimamo casa, ravno takrat imamo najvec casa za meditacijo oziroma si ga moramo vzeti. To mi zelo pomaga.« 
Z dodatno energijo jo navdaja tudi igranje klavirja (ucne ure je zaradi epidemije koronavirusa zacasno prekinila) in ogled ro­manticnih filmov. Navdušuje se nad zbiranjem starin – najvecjo vrednost imajo tiste, ki jih je dobila od starih staršev, pravi. V svoji zbirki ima med drugim glasbene skrinjice in pisalni stroj, na katerega pogosto rada napiše kakšno sporocilce. Zanima jo tudi notranji dizajn, kar bo lahko združila s svojim naslednjim projektom. V hiši svojih staršev je zacela z urejanjem ateljeja, ki bo namenjen ustvarjanju, nekoc v prihodnosti pa želi imeti tudi ucilnico za popoldanske urice ustvarjanja za otroke. »Vseskozi me vlece v umetniške vode. Je pa res, da je umetnost povsod okoli nas.« 
Nika Teraž Foto: Osebni arhiv Klaudije Košenina 




BILO JE NEKOC … 
Špela Klopcic zase pravi, da želi s sli­kovitimi opisi dogodkov iz življenja ru­darjev in njihovih družin v svojih pripo­vedih njihove zgodbe iztrgati zobu casa. Kot potomka enega zadnjih zasavskih ru­darjev jim na tak nacin želi izkazati cast, zahvalo in spoštovanje njihovi vrlini, ko je med njimi in v družbi še veljalo »Vsi za enega, eden za vse«. V letošnjem letu je Špela svoje znanje o rudarskih družinah nadgradila z raziskovalno nalogo, v kate­ri raziskuje vpliv nacina življenja rudar­jev na rudarske družine. 
Vabimo vas k branju zgodbe, ki jo je Špela napisala v lanskem šolskem letu pod mentorstvom uciteljice Karmen Keše in je objavljena v zadnji številki re-vije Ruda. SRECNO! 
Po aprilskem deževju je na ozke ulice posijalo toplo pomladno sonce in iz hiš iz­vabilo prve sprehajalce. 
V delavskih blokih se je družabno živ­ljenje v glavnem dogajalo na okenskih po­licah. Cez okna je viselo vec teles kot pe­largonij v koritih iz stiropora. Na oknih je vedno vse polno žensk med zalivanjem opravljalo, tišcalo nos v tuje lonce, vleklo na ušesa zdrahe, ob praznikih pa še škri­panje žimnic ali obracunavanja z gedora-mi. Z oken je bil prekrasen razgled na mi-lico, ki je hodila mirit preglasne hausbale in fajhtne tovariše, ki so po šihtu objeti pripeli domov. Edini televizor v barvah je bilo okno. 
Veckrat sem tudi sama opazovala zu­nanje dogajanje, ki je bilo dosti zanimivej­še od dogajanja v naši temni sobi, v ka­teri smo preživeli lepe trenutke, ko sva z mlajšo sestrico Nežo sedeli za mizo in ca­kali, da nama je mama naredila majhni puncki iz ponošene bratove srajce. Toncek je bil nekaj let starejši od mene in njegove premajhne obleke je mama spretno spre­menila v moja »nova« oblacila, ki jih je za mano dobila Neža. Iz oblacil, ki jih ni bilo mogoce predelati so nastale puncke iz cunj. 
Najbolj mi je všec, kadar ima oce noh­šiht. Takrat jaz in Neža spiva pri mami. Ko pa pride oce domov, potrebuje miren spanec, zato sva s sestrico lahko celo do-poldne zunaj in se igrava z otroki iz naše­ga naselja, vse do takrat, ko se vrne Toncek iz šole. S Tonckom greva v naše stanova­nje. Pred vhodnimi vrati morava spet po-cakati Nežo, ki hodi zelo pocasi. Ob na­šem prihodu je oce že sedel na kolnkišti in kramljal z mamo. 
Kosilo smo danes pridno pojedli, saj je mama na mizo postavila našo najljubšo jed – repo in ajdove žgance z ocvirki. Po kosilu smo vse lepo pospravili. Otroci smo se posedli na tla, da bi poslušali, kaj se je ponoci ocetu pripetilo na šihtu. 
Oce je pricel pripovedovati: »Vceraj zve-cer na pelegungi so me dodelili za delo na celu. Popoldanski dritel je imel fedrungo odlicno, zato je tudi nam rekel, naj se pot-rudimo. Predano smo poprijeli za kroce in hercšafle in zajbrali ter filali, tako da je bil pancer ves cas poln. Hunti so se hitro pol-nili in obetala se nam je dobra fedrunga. Sosedov Cene je raubal na sredini cela, ko se je nenadoma iz firšna odkrušil velik kos premoga in ga oplazil po glavi in ramenih, tako da se je le s težavo obdržal na nogah. S kameratom Pepijem sva brž stekla k nje-mu, da ni padel v pancer, kjer bi ga lah­ko še bolj potolklo. Štajger Miha je naro-cil naj ga iz jame pospremiva v vašhavo in oskrbiva rane ter ga spraviva v bolnišnico. K zdravniku ni hotel, ker je bilo predalec, zato sva mu povila rano tako, da se obve­za skorajda ni videla izpod rjavega klobu­ka s širokimi krajci. Zaradi udarca v glavo je bila njegova hoja nestabilna. Prijel sem ga pod roko in mu nudil oporo do doma. Ko sva prišla pred naš haus se je že oglasi-la soseda Zinka, ki je bila kot vedno skri­ta med rožami na okenski polici. Spet je vtaknila svoj nos tam, kjer se je nic ne tice. Pricela naju je zmerjati, ce naju ni sram, da sva navsezgodaj tako pijana, da komaj hodiva. Rekel sem ji, naj se raje preprica, preden obtožuje. Še vedno je trdila, da sva pijana. Svoj glas je še bolj povzdignila ter rekla, da še sam ne vem, kaj govorim in da se ji smilijo najine družine, ker ves cas popivava. Tedaj sem ji rekel, naj pride na ulico, da ji dokažem njeno zmotno govor­jenje. Res je prišla. Jaz sem s Cenetove gla­ve snel klobuk, da bi lahko videla krvavece rane. Izbuljila je oci ter vprašala, kako se je to zgodilo. Povedal sem ji, da je Cene­ta potolklo v jami. Ko se je prepricala na lastne oci, je brž odšla proti svojemu sta­novanju. Mislec, da je nihce ne vidi je hit-ro smuknila skozi sosedova vrata, da raz­širi novico. 
»Je bilo pa kar hudo,« je dejala mama. Toncek je tudi spregovoril: »Dobro, da se ni kaj tebi zgodilo.« »Res je. Dobro, da smo vsi živi in zdravi,« je rekel oce. »Ali se gre-mo zdaj lahko prosim igrat?« sva vprašali z Nežo. Mama je odgovorila: »Seveda, saj ste vsi trije pridno poslušali oceta. Danes se lahko igrate do vecerje. Dobro se obleci­te.« Ko je mama izgovorila ta stavek, smo že bili na ulici. Kmalu so prišli tudi ostali otroci. 
Med igranjem smo zavohali slasten vonj, ki se je širil iz naše kuhinje. »Fun­šterc! Pojdimo domov!« smo vzkliknili vsi trije. To je bila ena izmed naših najljubših jedi, ceprav smo ga jedli veckrat. Ko smo stopili v kuhinjo, je mama že pripravljala funšterc za oceta, da ga odnese s seboj na šiht. Morali smo se posloviti, saj se je ocetu mudilo na šiht. Vecerja je bila zelo dobra. 
Po vecerji nam je mama pripovedova-la legendo o Perkmandelcu, ki je pomagal rudarjem. To zgodbo imam najraje. Nje­gova pomoc je zelo zanimiva. Pa vendar je bil cas za umivanje prehitro tu. Zelo nera­da se uležem v posteljo, ker je spanje skraj-no dolgocasno. Vedno komaj cakam jutro, da se spet lahko gibam. 
Bila je nedelja. Zjutraj me je prebudilo udarjanje dežnih kapelj po okenskih šipah. Vedela sem, da tudi oceta ne bo doma, ker mora na popoldanski šiht. Zazrla sem se skozi okno. Opazovala sem redke mimoi­doce, ki so se skrivali pod pustimi, crnimi dežniki. Moja topla sapa je zarosila šipo tako mocno, da sem še komaj kaj videla. Iz sanjarjenja me je prebudila mama. »Ko-silo!« je poklicala. Oce je moral na popol­danski šiht. Mama nam je dovolila, da se lahko gremo igrat, saj je dež že ponehal. 
Naš smeh in otroški direndaj je prekinil glasen zvok rudarske sirene. Vedeli smo, da to ni normalno, saj se obicajno oglasi ob šestih zjutraj, dveh popoldan in desetih zvecer. Torej se je zgodila hujša rudarska nesreca. K nam je prihitela mama. Sku­paj smo tekli do rudniškega rova. V strahu smo cakali vec ur. Nakar je prišel štajger ter rekel: »Zgodil se je vecji ferpruh. Zasu­ta je glavna štrekna. Reševalci so že v jami. Poskušajo pomagati zasutim knapom.« 
Vse družine, ki smo pred jamo cakale smo upale, da so vsi knapi preživeli. Otro­ci smo se stiskali k mamam in prestrašeno pogledovali proti rovu. Zinka je zacela jo­kati: »Vse je pobilo!« Vsi ostali smo vede­li, da je njen mož Korel doma na varnem. Cez nekaj trenutkov je že stala pred nami. Zacela je govoriti: »Joj, kako se mi smiliš! Sama boš ostala s tremi otroki. Kako jih boš preživljala? Kako bodo odrašcali brez oceta?« Mama je žalostno rekla: »Saj se bo vrnil iz jame.« Zinka se ni dala: »Ver­jetno ne!« Mama je zacela še bolj ihteti. Premraženi in objokani otroci ter matere smo vdano cakali pred vhodom v jamo. Požrtvovalni rudarski kamerati so odšli v jamo pomagat zasutim knapom še dos-ti prej, kot je zatulila sirena za nohšiht ob desetih zvecer. 



Eden od hlipajocih otrok je zavpil: »Luc­ke se bližajo!« vsi smo se nagnetli pred jamo in željno pricakovali naše ocete in može. Najprej so reševalci iz jame na nosilih pri­nesli soseda Pepija, ki mu je v nesreci zlo­milo nogo. Dva reševalca sta cez rame upi­rajoce spremljala drugega poškodovanega knapa. Naše željne in pricakovanja polne oci so budno zrle v vsako lucko in knapa, ki so prihajali vsi crni in umazani iz jam-ske teme. A našega oceta niso uzrle. Na kar Toncek zavpije: »Oce!« Vsi smo stekli pro-ti njemu, ko je opotekajocega in trudnega koraka kot zadnji prihajal iz temne jame. Vsi štirje smo z velikim olajšanjem skocili v njegov objem. Odšli smo proti vašhavi, da bi se oce lahko umil. Ko se je uredil, smo srecni in pomirjeni odšli proti domu. Oce je rekel: »Zelo sem trpel, ker sem že mislil, da se ne bomo vec videli. Z zadnjimi moc­mi in skrajnimi napori se nam je za las us-pelo rešiti iz zasute jame. Ure in minute so bile zelo dolge, ko smo filali in se reševali izza hladnega objema nasutega kulma in jalovine. Brez pomoci reševalcev in ostalih kameratov nam ne bi uspelo in bi globoko pod zemljo koncali svoj boj. Hvala bogu se je vse dobro koncalo.« 
Na poti do našega stanovanja nas je kot strela z jasnega presenetila soseda Zinka in z glasnim loputanjem okenskih kril po­skušala zasenciti našo veliko sreco. Polni vznemirjenja smo legli k pocitku in z ve­liko mero olajšanja zaprli trudne in objo­kane oci. 
Leta so tekla, otroci smo rasli, starši so se starali, rudniki so se modernizirali in stroji so veliko pomagali pri težaških de­lih, a na žalost so se delovne nesrece obcas-no še zgodile. Mnogokrat so pred vhodom v rudnik cakali otroci in žene svoje ocete in može v velikem strahu in pricakovanju, a usoda je hotela drugace in se med njih niso vec vrnili živi. 
Na sreco je moj oce rudarjenje koncal živ in njemu, poštenemu in delovnemu cloveku se imam za zahvaliti, da sedaj ži-vim na deželi v svoji hiši, obsijani s sonc­nimi žarki, kjer je najlepše spomladi, ko cvetijo jablane in cešnje. Spomini pa mi veckrat sežejo nazaj v tista lepa otroška leta, ko smo kljub pomanjkanju in bedi bili zelo srecni. 
Rudarske kolonije so vecinoma prazne, na oknih ni vec rož, šipe so razbite, ozke ulice pa samevajo. Le še spomin na glav-no znamenitost kolonije, krušno pec ostaja v meni in mojem srcu za vedno. Zasavski premogovniki so se zaprli, opušcene kolo­nije pa kot nemi pricevalci pricajo zgodbe dveh stoletji rudarjenja na tem obmocju. 
Špela Klopcic 


V Rimskih Toplicah smo pridobili šolski ucni cebelnjak 
Cebelarski krožek ima na Osnovni šoli Antona Aškerca Rim-ske Toplice dolgoletno tradicijo. Mlade cebelarje je vrsto let vzgajal cebelar Tone Krivec. Privzgajal jim je ljubezen do cebel, pouceval o tehnikah cebelarjenja, predvsem pa je mladim na­dobudnežem delil svojo cebelarsko modrost, ki ne izhaja samo iz izkušenj, temvec iz srca. 
Lansko šolsko leto sem se krožku kot somentorica pridružila tudi sama. Ugotovila sem, da je delo v krožku zelo prijetno, saj so ucenci zelo zvedavi, življenje cebel izjemno zanimivo, sode­lovanje s Cebelarskim društvom Laško pa nadvse prijetno. 




Naša želja po šolskem cebelnjaku se je zacela uresnicevati po pogovoru z gospodom Francem Šolarjem, predsednikom Cebe­larskega društva Laško. Zelo velik posluh za našo željo je poka­zal tudi župan Franc Zdolšek. Tako smo morali samo še prica­kati razpis Cebelarske zveze Slovenije in Zavarovalnice #PRVA. 
Družbeno odgovorni projekt #PRVAcebela, v sklopu katere­ga se drugo leto zapored uspešno povezujeta Cebelarska zveza Slovenije in PRVA osebna zavarovalnica, približuje cebelarstvo mlajšim generacijam. Za spodbudo osnovnošolcem pri ucenju 
o cebelah bodo spomladi štirim cebelarskim društvom (Cebe­larsko društvo Kocevje, Cebelarsko društvo Laško, Cebelarsko društvo Trebelno-Mokronog in Cebelarsko društvo Kobilje-Dobrovnik), ki s cebelarskimi krožki delujejo na osnovnih šo­lah, podarili in postavili tipizirane ucne cebelnjake s cebeljimi panji in cebeljimi družinami. 




Da smo dosegli dovolj tock, je zaslužno odlicno delo Toneta Krivca, ki je z mladimi cebelarkami na državnem tekmovanju dosegal odlicne rezultate, angažiranosti Cebelarskega društva Laško, ki ga vodi Franc Šolar ter podpori Obcine Laško, ki je prisluhnila naši potrebi po cebelnjaku in dodelila zemljišce v brezplacno uporabo. 
Cebelnjak bo postavljen na zemljišcu v bližini šole na lepi soncni legi. Kot Eko šola bomo aktivno uporabljali cebelnjak za naše dejavnosti, popestrili bomo tudi pouk, tako na razredni kot predmetni stopnji. Okolico cebelnjaka bomo zasadili z me-dovitimi rastlinami, ki bodo še polepšale že tako lepo okolico naše šole. 

Termin svecane otvoritve je predviden za ponedeljek, 10. maja 2021. 
NAJ MEDI! 
Dušanka Klancar, mentorica cebelarskega krožka 



Poslikava panjskih koncnic 
Ob odlicni novici, da bo naša šola dobila ucni cebelnjak, so v glavah ucenk in ucencev hitro zacele nastajati ideje, kakšen bo njegov koncni izgled. Ucenci tretjega razreda in razredni-carka so sprejeli odgovorno nalogo poslikave panjskih koncnic. Še preden so se lotili dela, so se o likovni nalogi dobro poza­nimali. Živo poslikane panjske koncnice govorijo neprecenljive zgodbe preteklosti, zato nosijo veliko zgodovinsko in kulturno vrednost. Skozi najrazlicnejše motive lahko spoznavamo bajke in pripovedke ter prizore iz vsakdanjega kmeckega življenja, na­božne motive in motive zgodovinskih in vojnih dogodkov. 

Preden so se ucenke in ucenci lotili ustvarjanja na leseno deš-cico, dimenzij 28 x 13 x 1,5 cm, so motiv najprej narisali na pa-pir enake velikosti. Izbrali so motive, ki prikazujejo cebele pri delu, njihova domovanja in pomen, ki ga imajo cebele za obstoj cloveka in narave. Hitro so ugotovili, da je pri risanju potrebna velika natancnost in ljubezen do podrobnosti. Ko je bil osnutek gotov, so z uciteljico Ano pregledali izdelke, se pogovorili o mo-tivih, barvah in kompoziciji. Pri prvem potegu s copicem po le­seni dešcici so se marsikomu zatresle roke. Sledi cudovite linije, ki so jih za sabo pušcali tanki copici, so ucencem kmalu narisali nasmehe na obrazih in strah je izginil. Ustvarili so izdelke, ki bodo ponosno krasili nov cebelnjak. Jasmina Oblak 


Pomlad se prebuja 
Pomlad se je že dodobra prebudila in odela v nežne pomla­dne barve. Obcutek božanja toplih soncnih žarkov in vonja znanilcev pomladi smo želeli prenesti tudi v naše ucilnice in na hodnike šole. 
Ob vsakoletnem spomladanskem cišcenju zalog razlicnega materiala, ki se je nabral po kabinetih in ucilnicah, smo odkri­li prave zaklade. Odpadna kartonska embalaža, izdelki, ki jim bomo vdahnili novo življenje, ostanki, žice, volne, perlic in barvnega papirja. Uciteljice so v casu likovnega pouka z ucenci okrasile ucilnico, v podaljšanem bivanju pa smo okrasili police na hodniku in šolsko avlo. Tako lahko na našem sprehodu do razreda obcudujemo cvetlice razlicnih oblik, barv in velikosti, narejenih iz papirja in odpadne embalaže. Med njimi se skri­vajo pravljicne hiške, narejene iz odpadne steklene embalaže in gline. Zažgolele so prve ptice, po vodni gladini zaplavali gale-bi, ponoci za varnost v šoli skrbijo sove. Mesec marec je tudi praznik, ko praznujejo naše mame in ocetje. Zanje smo izdelali drobne pozornosti, ki pa ne bodo le lovilci prahu na polici, am-pak imajo uporabno vrednost. Petošolci so tako izdelali glineno posodo in vanje zasadili trajnice. 
Jasmina Oblak 










VPIS NOVIH KANDIDATOV V GLASBENO ŠOLO 
Z glasbo in optimizmom v srcu … 
Z velikim veseljem smo se vrnili na­zaj v ucilnice in plesne dvorane. Ucenje 
na daljavo je bil svojevrsten izziv. Zavedamo pa se, da nikakor ne more nadomestiti pouka v živo in socialnega kontakta, ki je prisoten v šolskem prostoru. Ponosni smo na naše ucence, ki so se v tem dolgotrajnem obdobju dela na daljavo trudili po naj­boljših moceh. Hkrati pa se zahvaljujemo staršem za vso pomoc in podporo. 
Z optimizmom zremo naprej v pomladne dni - k vpisu no-vih kandidatov in zakljucku šolskega leta. Spremembe so sicer stalnica v našem delu. Trenutno obdobje pa je terjalo še dodat-no prilagajanje nastalim razmeram in nenehno iskanje rešitev. Nacrtovano šolsko leto vseskozi dopolnjujemo in prilagajamo. Poleg poucevanja želimo ohraniti tudi element nastopanja, ki je seveda pri pouku pomembna nadgradnja dela. Tako pripravlja-mo nastope, bodisi v živo v spletnih ucilnicah, ali pa s pomocjo objavljenih posnetkov na razlicnih platformah. 
Vse zainteresirane vabimo na prenovljeno in posodobljeno spletno stran, da si ogledate naše prihajajoce dogodke ter poiš-cete aktualne informacije in napotke o delu in utripu Glasbene šole Laško-Radece. V galeriji pa si lahko ogledate tudi doseda­nje izpeljane spletne nastope. 

Utrinki s snemanja za spletni nastop 


Vpis novih kandidatov 
Naša tradicionalna dogodka dan odprtih vrat in informativ­ni dan, kjer se bodoci kandidati za vpis in njihovi starši lahko seznanijo z vsebinami in programi, ki jih izvajamo, bomo le­tos zaradi trenutnih epidemioloških razmer izpeljali preko sple­ta. Vabimo vas, da na naši spletni strani poišcete informacije o letošnjem poteku in izvedbi omenjenih dogodkov. Na spletni strani bomo tudi pripravili »vpisni kažipot«, kjer boste na enem mestu našli vse potrebne informacije in navodila za vpis. 
Še posebej pa bi vas povabili na letošnjo novost – »virtualni sprehod« po glasbeni šoli s predstavitvijo posameznih progra­mov. 

Starši lahko vpišete svoje otroke v naslednje izobraževalne programe: 










NA MMC TV LAŠKO RAZŠIRILI PONUDBO VSEBIN 
Umetnost uspeha je v tem, da znaš biti hkrati drzen in previden. 
Napoleon Bonaparte 
Tudi ekipa naše spletne televizije se je v zacetku zadnjega zimskega mese-ca spogledovala hkrati z drznostjo, kot tudi s previdnostjo. Ponovno smo imeli polne roke dela, ki pa smo jih previdno uporabili za to, da smo vas razveseljevali z novimi vsebinami, ki smo si jih drznili razširiti, da popestrimo vaše dni v casu epidemije in vas hkrati ozavestimo na podrocju aktualnega stanja. 
V zacetku februarja se je naša televi­zija lahko pohvalila s kreiranjem priredi­tve ob slovenskem kulturnem prazniku, ki smo jo tokrat zapeljali skupaj s STIK­-om, JSKD OI Laško ter Obcino Laško. Jurij Šuhel in Špela Juhart sta skupaj s preostalim delom ekipe poskrbela, da smo vam kljub slabim epidemiološkim razmeram, kulturo ponesli v vaše domo­ve. Prireditev si še vedno lahko ogledate na naši spletni strani ali pa na Facebook strani Kulturnega centra Laško. 
V naš prvi februarski prispevek pa smo zakorakali s pogovorom z Markom Saj­kom, ki nam je predstavil delovanje šola­nja po dolgem zaprtju ter nam ponazoril, kako pomembno je, da šolanje poteka v živo. Hkrati smo z njim spregovorili tudi 
o vracanju vseh otrok v šolo, pri predse­dnici sveta staršev, Bogomili Košec Kaj­tna pa o tem, kako dobro sodelujejo šola in starši. Ce beseda tece o vzgojno izo­braževalnih ustanovah, pa ne smemo po­zabiti na naše najmlajše z Vrtca Laško, ki so po dolgem casu ponovno zakorakali v igralnice. O tem nam je vec zaupala rav­nateljica Jerica Laznik Mokotar. 
Obiskali smo tudi 13. Obcinsko sejo, ki je tokrat potekala v znamenju ustano­vitve pokrajin. Obcina Laško naj bi odslej pripadala Savinjski pokrajini s prestolni-co v Celju. 
Kar nekajkrat pa smo se oglasili tudi na Centru za socialno delo Celje, Eno­ta Laško, kjer smo najprej spregovorili s Karmen Koprivc Grajžl. Pogovor je tekel 
o rejništvu, kjer je Koprivc Grajžlova po­udarila, da se soocamo s pomanjkanjem rejnikov ter gledalce povabila o razmi­sleku, da lahko otrokom ponudite še eno priložnost za lepše življenje. 
Za vas smo v casu kurilne sezone obi-skali tudi Gasilski dom Laško, kjer smo s poveljnikom Matejem Špilerjem sprego­vorili o monoksidu, tihemu ubijalcu, ki danes predstavlja najpogostejšo smrtno zastrupitev v razvitih industrijskih drža­vah, zaradi cesar smo za vas predstavili tudi delovanje detektorja za monoksid. 
Cetudi je pustna povorka zaradi vse predolgo trajajocih razmer v naši državi odpadla, pa smo se mi odpravili na teren, kjer smo izvedeli vse o pustni tradiciji v naših krajih. Besedo in seveda rocno iz-delano masko nam je tokrat odstopila Možnarjeva Mici, Urška Knez, predse­dnica programskega odbora Jureta Kra­ševca, Zveze kulturnih društev Možnar. 

Cas pa smo namenili tudi resnim stva-rem, ko smo se posvetili porocanju o ob­cinskih investicijah. Letošnjo, zaenkrat najvecjo investicijo, most cez reko Savi­njo pri Marija Gradcu, smo snemali skozi celotno obdobje nastajanja, na koncu pa prispevek sklenili z izjavo župana Franca Zdolška. 
Ste vedeli, da imamo v Laškem pravo kolesarsko zvezdo? Žensko kolesarstvo se namrec vse bolj uveljavlja kot tekmovalni šport, s cimer pa se lahko pohvalimo tudi v našem malem mestecu ob Savinji. Spre­govorili smo z odlicno tekmovalko Niko Jancic, ki nam je zaupala kako potekajo treningi, pa tudi o odrekanju, odrašcanju in predvsem ženskah v športu, mi pa smo intervju prihranili za tokratni mesec. 

Pogovor z Niko Jancic 
Pridni so bili tudi v cebelarskem dru­štvu. O tem, kaj pricakujejo za letošnje leto in na kakšnem razpisu so bili uspeš­ni, smo spregovorili z njihovim predse­dnikom Francem Šolarjem. Cebelarsko društvo Laško je namrec uspelo na raz­pisu za ucni cebelnjak, plod katerega bo postavitev tipiziranega ucnega cebel­njaka neposredno v bližini OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice. 
V mesecu marcu pa smo vsebine posve­tili ženskam, ki so uspešne v poslovnem svetu. Ena takih je tudi Lili Knafelc, moti­vatorska govornica ter ekspertka za oseb-no rast, s katero smo spregovorili o tem, kako lahko k sebi privabimo obilje. 



V sklopu uspešnih žensk smo v mar-cu spregovorili tudi z direktorico obcin­ske uprave Tino Rosino. Beseda je tekla o participativnem proracunu, katerega gla­sovanje in rezultate le tega so objavili tudi na spletni strani Obcine Laško. Ponovno pa smo obiskali sejo Obcinskega sveta La-ško. Glavna tema tokratne seje so bila po-rocila javnih zavodov ter dvig cen vrtcev in javnih grobnin, hkrati pa smo poroca­li tudi o problematiki motokros proge v Govcah z novimi lastniki lovske koce. 
Ce smo mesec februar zaceli z vzgoj-no izobraževalnimi ustanovami, pa smo ga tako tudi zakljucili. Oglasili smo se v Vrtcu Laško, kjer smo izvedeli, da v leto­šnjem letu beležijo povecan vpis. 
Svoje porocanje smo zakljucili z misli­jo na prihajajoce praznike, kjer smo obi-skali razstavo Muzeja Laško, ki tokrat predstavlja Laški pasijon. Skupaj s Toma-žem Majcnom in Magdaleno Hrastnik smo tako spregovorili o bogati zgodovini pasijonske igre v Laškem, ki naj bi sega-la vse do leta 1645, spogledovali pa smo se tudi z vprašanjem ali bodo uprizoritev morda ponovili. 
Prve dni aprila smo posvetili zdravju, ko smo spregovorili z Nušo Konec Juri-cic, dr. med, specialistko javnega zdravja na NIJZ, ki je z nami spregovorila o sta­nju v obcini Laško, obiskali pa smo tudi Knjižnico Laško, kjer smo za vas na sve­
tovni dan mladinske književnosti sprego­vorili o tem, kaj mladi danes berejo. 
Ekipa MMC TV Laško torej ne poci­va. Za vec vsebin vas vabimo, da obišcete našo Facebook ali pa spletno stran. Do-volite, da vam dni popestrimo z najra­zlicnejšimi vsebinami s podrocja gospo­darstva, vzgoje in izobraževanja kot tudi pozitivnih vsebin s podrocja svetovanja. Ce imate zanimivo vsebino, ki bi jo radi predstavili širši javnosti, nam pišite na urednistvotvlasko@gmail.com. Vabljeni v našo družbo! 
Špela Juhart, Demian Florian Weisheit Foto: MMC TV Laško 
Intervju z Lili Knafelc 

KAKO K SEBI PRITEGNITI OBILJE 
Ljudje smo danes obsedeni z denarjem. V nas sprošca nena­dzorovane odzive, predvsem pa negativna custva zaradi razoca­ranja ob želji po zaslužku. Na MMC TV Laško smo v prihajajo-cih mesecih za vas pripravili vsebine, vezane na osebnostno rast. Tokrat nas je obiskala motivatorska govornica, vedenjska eks­pertka in strokovnjakinja za osebno rast Lili Knafelc, s katero smo spregovorili o tem kako k sebi pritegniti obilje. 

Kako ljudje danes dojemajo obilje? 

Ljudje napacno mislijo, da se je za obilje potrebno truditi in garati. Ozirajo se na svoje premoženje, ga primerjajo z drugimi in ce niso zadovoljni, ce nimajo toliko kot drugi, takoj krivijo druge za to ali nekaj zunaj sebe. Tako smo bili vsi nauceni, ko smo prišli na ta svet, da je življenje težek boj in da bolj ko garaš, bolj ko se trudiš in si fokusiran na denar, vec denarja lahko usmeriš k sebi. Pa še zdalec ni tako. 
Tudi sama sem bila tako prepricana in skozi življenje tako ga­rala, dokler nisem povsem izgorela. In ko sem se v nekem tre­nutku borila za življenje, sem spoznala, da smo veliko vec kot le to telo, ki ga vidimo in da smo v resnici veliki kreatorji. Spozna-la sem, da nam garanje, tekmovanje in primerjanje povzrocajo samo stres, stres pa nam dokazano poškoduje telo in hkrati one­mogoca tisto pravo ustvarjalnost, ki jo ima cisto vsak v sebi, ne glede na izobrazbo. Da dosežete obilje na vseh podrocjih, je pot-rebno na novo pretresti vsa prepricanja, katerim ste od malega verjeli in jih vzeli za sveta. 


Kaj pravzaprav je obilje in zakaj je okoli njega povezanih toli­ko negativnih custev? 
Razlika med biti bogat in med obiljem je v bistvu zelo enostav­na. Ko ljudje mislijo o bogastvu, se vecina ljudi fokusira na denar. Razmišljajo, kako ga pridobiti v svoje življenje. In pomembno jim je, da se postavijo z denarjem, v smislu, jaz sem bogat, imam ve­liko denarja, imam najboljši avto v mestu itd. Osredotoceni so na denar, na materialne dobrine, v sebi pa niso srecni. Namesto, da se osredotocate na denar, se raje osredotocite nase. Kaj želite v svojem življenju? Kako bi lahko s svojimi darovi pomagali dru­gim. S cim jim lahko osrecite srce? 
Pravo obilje niso samo denar in materialne dobrine. Zame je obilje veliko vec kot denar in materialni svet. Obilje ne pomeni samo denarja, da imam avto, da imam hišo, pac pa pomeni tudi, da imam dom poln ljubezni, da sem zdrava, da imam cudovite odnose s starši, s partnerjem, z otroki, prijatelji, sosedi, sodelav­ci, da imam cudovite izkušnje na podrocju kariere, da pomagam drugim, da postanejo srecni, da potujem in raziskujem svet, da spoznavam naravo itd. 
Ljudje se danes ne znajo poglobiti vase. Ne razumejo prepros­tih zakonov vesolja, da lahko dosežejo vse, v kar so pripravljeni verjeti, da si lahko ustvarijo. Tudi apostol Marko pravi, da je vse 




mogoce tistemu, ki veruje. Pravi, da je mogoce vse. In še kako je to res. Ampak ljudem je lažje, da s prstom kažejo na druge in jih krivijo za razmere, v katerih so. Ce še vedno mislite, da obilje ni za vas, je potrebno dvigniti zavest iz pomanjkanja v obilje. Vedno se na to spomnite, ko se boste odlocili svoje življenje spremeniti na bolje. Vse, kar je potrebno narediti je, da se znebite zgrešenih misli o obilju in odpravite vse strahove. 

Je res, da lahko obilje privabimo s svojimi mislimi, kako? 
Tako je, moc naših misli je tako velika, da si je v resnici s svo­jim cloveškim omejenim umom sploh ne moremo predstavljati. In žal nas o tem niso ucili v šolah. Obilja si ne moremo ustvariti, ce verjamemo v pomanjkanje, ce ne zaupamo v svoje sposobnosti in ce mislimo, da si obilja ne zaslužimo. Ko delujemo v nižjih vi-bracijah jeze, sovraštva, ljubosumja, žalosti, ko smo v strahovih, si zapremo dotok do obilja. In zato je potrebno nadvladati podza­vestne programe, odpraviti vse strahove in napacna prepricanja. Ko enkrat presežete aktivni in mocni analiticni um, to je ego, se naravnate na intuitivni um. Obcutite mir in harmonijo, popolno zaupanje, ker aktivirate intuicijo in tako se povežete z inteligenco vesolja. In takrat lahko k sebi privabite obilje na cisto vseh pod-rocjih. Ker ste dobesedno v pretoku, na avtopilotu z energijo ve­solja. 


Kaj lahko storimo sami, da zacnemo ustvarjati obilje? 
Vse modrosti ima vsak izmed nas v sebi. V to sem se prepricala sama, ko sem se v nekem obdobju borila za življenje. Ko mi medi­cina ni mogla vec pomagati, sem spoznala, da si lahko pomagam sama. Danes je veliko ljudi, ki tega ne more dojeti. Ampak tako je bilo. V tistem casu sem se povezala s kvantnim poljem zavesti in spoznala, da kako narobe je, da na tem svetu hitimo in išcemo zunanje rešitve namesto, da bi izhajali iz sebe. 
Prihajamo pravzaprav iz kvantnega polja, to je pod atomski svet. Od tam pridemo na ta svet, ki ga vidimo z ocmi, ki mu pra­vimo snovni svet. In na tem svetu rastemo, ustvarjamo, se ljubi-mo, pridobivamo izkušnje … in se nato znova vrnemo nazaj v to polje brezmejnih sposobnosti. In iz tega polja najvišje inteligence lahko crpamo svoje znanje in postanemo brezmejni že na tem svetu. Seveda, ko si to dovolimo. Ko koncno sprostimo glavo in si dovolimo, da izhajamo iz srca. Takrat se to zgodi. Cisti pretok. In takrat vse, kar si želimo, prihaja v naše polje, brez da bi se trudi­
li. Brez, da bi garali. Vse postane lahkotno lahko, ko nadvladamo um in gremo v pravo kvantno akcijo. Potrebno je delati majhne korake, z jasno vizijo, biti v svoji poziciji in razmišljati samo o tem, kako pomagati svetu. In obilje je zagotovljeno. 

Kakšne napotke bi dali našim bralcem? 

Ko svetujem ljudem, jim vedno recem, da bolj ko si bodo želeli denarja, manj ga bodo dobili. Ko pa bodo zaceli izhajati iz srca, ko bodo postali to, kar v resnici so, ko bodo izhajali iz svojih edin­stvenih talentov in reagirali, lahko pricakujejo cudeže. 
Izberite svojo pot. Izberite tisto priložnost, ki vas poklice. Izha­jajte iz srca, ne primerjajte se z drugimi, saj na tem svetu prepros-to ne morete imeti konkurence, ker ste edinstveni. Ce ne boste iz­hajali iz sebe, vas nic na tem svetu ne bo osrecilo. Stojte pokoncno za svojimi darovi in izbirami. Ko boste povezani s sabo in delovali v dobro te naše zemlje, vas bo energija vesolja ekstremno podprla in vam v zameno dala veliko denarja, uspeha, obilja na cisto vseh podrocjih. Le tako se bo vaše življenje obogatilo, dobili boste ve­liko priložnosti, številna vrata se vam bodo odprla in prišli bodo pravi ljudje v vaše življenje. Ko boste prepricani vase, vas bo ve­solje podprlo. 
Ko dvomite, vaše izbire temeljijo na strahu. Strah pa vam ne prinese obilja. Zato bodite jasni v tem, kaj si želite v življenju do­seci in ne odstopajte od ljubezni. Vse kar ni v skladu z ljubeznijo, vse kar vam jemlje energijo, samo pojdite stran. Energija ljubez­ni je najmocnejša vibracija, ki nas dobesedno poveže z vesoljem. Vesolje pa nam odpre vsa vrata. Ne pozabite, da je vaš fokus zelo pomemben. Energija, ki jo oddajate je kljucna. Tja kamor boste usmerili svojo energijo, tisto boste tudi dobili. Ce ste v strahu za denarjem, denarja ne bo. Ko pa boste sprostili to energijo, zaceli zaupati vase, pa lahko pricakujete cudeže. Pazite torej, kam na­menjate svojo pozornost, kam dajete svoje misli, ker na podlagi tega se vam odvija vaše življenje. Vsak izmed nas je kreator svoje­ga življenja. A ni to super? Torej nihce ni kriv, da ste v pomanjka­nju in da vam ne gre. In cudovita novica je, da lahko to v vsakem trenutku spremenite. Ni potrebno, da ste suženj svojega uma. 
Kdor želi vec jasnosti, kako usmerjati svojo energijo in kako se znebiti strahov, ki vas samo onemogocajo, da bi prišli do obilja, vabljeni v mojo družbo. Najdete me na liliknafelc.si 
Veselim se vaše ustvarjalnosti, bodite dobro in srecni. Ko ste srecni, šele takrat ste povezani z vesoljem. 
Lili Knafelc se iskreno zahvaljujemo, vas pa vabimo da po­membne vsebine skupaj z nasveti za osebnostno rast, DIY pro-jekti in še cim poišcete na tvlasko.si 
Špela Juhart, foto: MMC TV Laško 








17. nagradni fotografski natecaj kLAK 
Laški akademski klub že se­demnajstic razpisuje tradicio­nalni fotografski natecaj kLAK. Tema letošnjega natecaja so Ma-ske. 
Naš svet je trenutno odet v ma-
ske raznih materialov. Ce smo še pred dobrim letom dni svobodno kazali kožo svojega obraza, temu zdaj ni vec tako. A maska ne ponazarja nujno zgolj op-rijemljivega tekstila, ki zakriva polovico obraza, temvec se z njo izraža tudi del kulture ali tradicije, nadeti si masko pa lah­ko predstavlja transformacijsko izkušnjo. Ljudje s svojim ego­isticnim pristopom do našega planeta tudi naravo postopoma pokrivamo z vecplastnim slojem zgradb, cest in smeti ter na ta nacin kalimo njen pristen izgled in dušimo njeno dihanje. Ljudje pa lahko masko nosimo brez da si sploh karkoli nade­nemo; maska je lahko le podoba, ki jo predstavljamo svetu, da (se) skrijemo (pred) svojo resnico. Isto masko pa radi nadene-mo tudi drugim ljudem in jih posledicno vidimo v svoji barvni paleti ter doživljamo na svoj oseben, subjektiven nacin. Kaj pa vam predstavljajo maske? 
Bodite ustvarjalni in nam svoja dela pošljite do nedelje, 16. 5. 2021, na mail natecaj.klak@gmail.com. 
Vec podrobnosti o razpisnih pogojih, nagradah in žiriji si lahko preberete na naši spletni strani ali na našem Facebook profilu. 

Prihajajoci dogodki 
V aprilu se bomo podali po Afriki v casu korone, skozi oci naše fotografinje in prostovoljke Kaje Škor­janc. Konec meseca pa se bomo izobraževali o sobnih rastlinah in prejeli uporabne nasvete, kako ohraniti pri življenju tudi najzahtevnejše zelene lepotice. 
Ne pozabite spremljati naša socialna omrežja, saj bomo v maju organizirali dobrodelni dogodek, na ka­terega ste vsi lepo vabljeni. 
Ekipa LAK-a 




CEPER DO NOVEGA DRŽAVNEGA REKORDA 
V poljskem Vroclavu je od 11. do 14. marca potekalo med-narodno tekmovanje Grand Prix Jozef Zapedsky v streljanju s hitrostrelno pištolo. V mocni mednarodni konkurenci, med ka­terimi so bili številni tekmovalci, ki že imajo kvoto za OI To-kio, se je pomeril tudi slovenski reprezentant in clan SD Dušan Poženel Jože Ceper, ki je pristreljal nov državni rekord ter na koncu zasedel 6. mesto. 
Hitrostrelna pištola je moška olimpijska disciplina, ki se stre­lja z malokalibrsko pištolo. Vsak tekmovalec ima pred sabo 5 tarc, tekmuje pa v dveh stopnjah po 30 strelov. Vsaka stopnja je dalje razdeljena na 6 serij po 5 strelov, dve seriji v 8 sekun­dah, dve v 6 sekundah in dve seriji, v katerih ima tekmovalec za vseh 5 strelov le 4 sekunde casa. Vsakega od petih strelov v seriji 
mora tekmovalec izstre­

liti v drugo tarco, torej »porabiti« vseh pet tarc. 
Slovenija je z novo­zgrajenim strelišcem SD Dušan Poženel Recica pri Laškem pridobila od-licno infrastrukturo za trening hitrostrelnih di­sciplin, reciško društvo pa je z lansko organiza­cijo Petkove lige, ki se bo nadaljevala tudi le­tos, ogromno storilo tudi za popularizacijo teh di­sciplin med slovenskimi strelkami in strelci. 
Slovenski trener An­drej Brunšek, sicer tudi 


clan Trenerske komisije SZS in predsednik SD Dušan Poženel Recica pri Laškem, ki je vodil perspektivnega strelca na tekmo­vanju, ocenjuje, da je bil njegov nastop glede na to, da se sezo­na pravzaprav šele zacenja, dober. »Jožetu se pozna disciplinira-no delo na zracni pištoli in kondicija, ki jo je lahko prenesel na hitrostrelno pištolo,« pravi. 
Mojca Knez Jovan (povzeto po prispevku SZS) 



Pot, poimenovana po najvecjem sloven-skem pesniku balad in romanc Antonu Aškercu, poteka skozi kraje, ki so naj­tesneje povezani s pesnikovim otroštvom in odrašcanjem. Poteka skozi predele, ki so po zgodovinski strani zanimivi zaradi najdišc predmetov iz rimskih casov, ob-dobja turških vpadov in dogodkov iz ca-sov, ko so na grmadah zažigali predvsem ženske, obtožene carovništva. 

Pot ima dve izhodišci: 
1. 
Zidani Most - izhodišcna tabla poti je 400 m od železniške postaje (po ces-ti v smeri Zagorja), GPS: 46.087968, 15.166227. 

2. 
Rimske Toplice - izhodišcna tabla poti je v neposredni bližini novega TIC-a, GPS: 46.120925, 15.202870. 


Vrsta poti: tematsko-turisticna pohodna pot Cas hoje: 2-3 ure Dolžina: 9,3 km Zahtevnost: srednje zahtevna Najnižja tocka poti: 216 m Najvišja tocka poti: 537 m 
Vec o poti: FB PO LAŠKIH POTEH in www.lasko.info 
Ce se odlocite pot zaceti v Zidanem Mostu, vas ta vodi skozi naselja in zasel­ke Širje, Brezno, Veliko Širje, Straže, Luko­vica, Senožete (Aškerceva domacija), do Rimskih term in Rimskih Toplic. Na poti je veliko zanimivosti: parna lokomotiva v Zidanem Mostu, mostovi v Zidanem Mo-stu, cerkev Brezmadežnega spocetja de­vice Marije v Širju, dvorec Širje, Aškerceva domacija na Senožetih, zdraviliški park in Rimske terme. Obišcete lahko še vas Glo­boko, kjer je bila nekoc revna kmecka bajta, v kateri se je 9. januarja 1856 rodil Anton Aškerc. Ob 150-letnici pesnikove­ga rojstva so na razvalinah rojstne hiše postavili spominsko obeležje. 


MOSTOVI V ZIDANEM MOSTU – danes stojijo v kraju trije mostovi, dva železni­ška in cestni most. Zgrajeni so bili v le­tih 1826, 1846 in 1931. Prvi znani most je bil postavljen v casu Rimljanov (290 l. n. št.). Po mostu, ki je bil zgrajen leta 1223, je kraj dobil ime. V preteklosti je imel kraj vec mostov, tudi preko Save (danes vsi mostovi preckajo Savinjo). 

kulturnega spomenik in je danes muzej. Vsak obiskovalec si lahko ogleda hišo in njeno notranjost kot je bila v Aškercevem casu. Domacija ni le kulturni spomenik name-njen ogledu, temvec se v njegovi okolici in v sami hiši odvijajo prireditve - nekate-re so postale že tradicionalne (Pohod po Aškercevi poti, literarni vecer, vecer pev­skih zborov …). 

Ce vam je 10 km hoje premalo, se lahko podate še: 
• 
po Ruski stezi, 1.216 metrov dolgi sprehajalni poti, ki vodi skozi park z zdravilnimi tockami in je v neposredni bližini Rimskih term. Pot je leta 1917 zacelo graditi 47 ujetnikov, vecinoma ruske narodnosti, nekaj je bilo tudi Cehov, Slovakov in Poljakov. Oktobra 1918 je bila pot dograjena in se je v takšni obliki ohranila do današnjih dni. 

• 
na Stražnik (665 m) – razgledna tocka; dostop mimo zdravilišca po Zasavski spominski poti in cez Rimsko sedlo (40 minut) ali po oznaceni planinski poti od odcepa pri naselju Lukovica. 

• 
na Kopitnik (910 m) – dostop po oznacenih planinskih poteh: iz Rimskih Toplic mimo cerkve Lurške Matere Bož­je, od odcepa pri naselju Lukovica ali od odcepa nad Velikim Širjem. Na vrhu je prijetna planinska koca (iz Rimskih Toplic približno 2 uri in pol hoje). 


Nasvet: avto pustite na parkirišcu v Rim-skih Toplicah, z vlakom se odpeljite do Zidanega Mosta in se po Aškercevi poti vrnite v Rimske Toplice. Ali pa obratno. 
Dean Muhovec, STIK 






NEKAJ O DELU 
Leto, ki je za nami ni prizanašalo in nic prijetnih stvari ni nosilo okoli. Tudi društva in združenja smo bili med tistimi, ki nam je v veliki meri bilo onemogoceno normalno delo in izvajanje programov 
dela. Smo pa v nekaj bolj „sprošcenih“ mesecih vseeno dokaj uspešno in razmeram prilegajoci se izpe­ljali dobršen del programa za leto 2020. 
Tudi za mnoge clanice in clane še dokaj nepoznano kore­spondencno izvedbo seje Zbora clanov OZSC Laško smo spra­vili pod streho konec marca in tako zadovoljili zahtevam z med seboj skreganimi zakonskimi dolocili in ukrepi; lahko smo za­dovoljni s porastom udeležencev seje (lani smo bili tovrstno ob-liko primorani uporabiti prvic) in sprejetimi sklepi, ki so pozi­tivno zaokrožili naše preteklo delo. 
Tudi letošnji programi dela so zastavljeni smelo in z upanjem, da se ta epidemiološka situacija vendarle umiri in se omogoci normalnejše delo in življenje vseh; z našimi še tolikanj vecjimi pricakovanji, ker smo v letu številnih obletnic dogodkov izpred osemdeset in trideset let, ki so zaznamovali našo zgodovinsko bit in katerih posledice živimo tudi danes. Trideset let je, kar je naša generacija postavila piko na i zgodovinskim prelomom in uspela ubraniti suvereno, samostojno Republiko Slovenijo; do-moljubne in veteranske organizacije želimo spominu na še sve­že spomine dodati svoj pridih in neizkrivljeno, neretuširano in ne le posameznikom zasluge pripisujoco in všecno videnje osa­mosvajanja. Ne glede na zapiranja in policijske ure bomo s svo­jim programom in delom dobromislecim in svobodomiselnim clanom naše skupnosti to omogocili.
Že konec lanskega leta in v teh pomladnih dneh poteka tri­deset let, kar so pogumne družine v naših skupnostih z velikim tveganjem doma tajno hranile orožje za naše enote Teritorialne obrambe Slovenije in takratne milice. V primežu zdravstvenih zadreg in širjenja virusnih obolenj je spomin na takrat resnic­no pogumna dejanja, kar malo zbledel med ljudmi. Z župano-ma obcin Laško in Radece - gospodoma Zdolškom in Režunom 
- smo se v OZSC Laško odlocili, da se pa vendarle spomnimo hrabrih dejanj naših obcanov in se jim skromno zahvalimo za izkazano tvegano pocetje: župana sta družinam v spomin pre­dala monografiji obcin Laško in Radece, Obmocno združenje slovenskih castnikov Laško pa je družinam podelilo Priznanje z zlato medaljo OZSC Laško; prejemniki so: družina Dornik, La-ško, družina Žveplan, Rimske Toplice, družina Trupej, Jurkloš­ter, družina Medved, Laško, družina Gradišnik, Laško in druži­na Breznikar, Radece. Priznanja smo podelili na priložnostnih srecanjih doma pri Breznikarjevih in pri županu v Laškem ter na sedežu OZSC Laško, družini Trupej pa bo priznanje predano ob prvi primerni priložnosti. 


Ob zakljucku naše korespondencne izvedbe Zbora clanov OZSC Laško smo se clanicam in clanom združenja zahvalili za njihovo prizadevno delo v preteklosti s kanckom upanja, da se bo tako tudi nadaljevalo. 

Zveza slovenskih castnikov je podelila priznanja 

Plaketo Zveze slovenskih castnikov so prejeli: Samo Lah, Jo-žef Plahuta, Karl Vodišek in Drago Zupanc. 
Priznanje Castni znak Zveze slovenskih castnikov je prejel Karl Deželak. 
Castni znak Zveze slovenskih castnikov za sodelovanje je pre­jelo Obmocno združenje veteranov vojne za Slovenijo Laško.
Bronasto medaljo Zveze slovenskih castnikov so prejeli: Želj­ko Ivacic, Severin Jezernik, Branko Pušnik, Alojz Škorjanc in Zlatko Travner. 

Prejemnik Priznanja z zlato medaljo OZSC La-ško je Milan Klenovšek. Prejemniki Priznanja s srebrno medaljo OZSC Laško so Ludvik Knap, Andrej Mlakar, Marjan Salobir. Priznanji z bro-
nasto medaljo OZSC Laško pa sta prejela Dušan Ajtnik in Ma-rija Ivacic. 
Koordinator za ešalone zastavonoš in protokol Zahodnošta­jerske pokrajine st. Konrad Zemljic je pisna priznanja podelil praporšcakom: Rudolfu Pavcniku, Branku Pušniku, Karlu Vo­dišku in Ivanu Vudragu ter Romanu Bastlu (ostali priznanja prejmejo ob prvem snidenju ali usposabljanju).  
Hvala vsem za njihov doprinos pri uresnicevanju programov dela našega združenja. 
Obcankam in obcanom obcin Laško in Radece želimo prijet­na praznovanja dneva upora proti okupatorju in prvomajskih dni ter majskih spominov mladosti. 
Ob tridesetletnici majskih dogodkov ob osamosvojitvi Slove­nije pa - »NE DAJ SE SLOVENIJA IN SRECNO!« 
Konrad ZemljicFoto: Marjetka Lipar, Tanja Grabrijan in Željko Ivacic 







KORONA SPREMENILA DELO RUDARJEM 

Korona casi so se dotaknili tudi delovanja Ru-darskega društva sveta Barbara Sedraž. 
Pri projektu izgradnje druge faze muzeja rudarstva v Govcah se je organiziralo manjše posamezne skupine rudarjev. Naredi-lo in izdelalo se je kakšen meter podaljšane lesene terase. Pri­pravljen je les za izdelavo dodatnih lesenih klopi v muzeju in pred vhodom v muzej rudarstva v Govcah. Ob tej priliki bi se kot predsednik zahvalil vsem clanom rudarjem za trud in po­rabljen cas namenjen v skupno dobro kraja Sedraža. V upanju na iznicenje koronavirusa si rudarji mocno želimo, da dokonca-mo in uradno odpremo rudarski muzej v mesecu septembru ali oktobru. Muzej bo na ogled širši javnosti, ki jih zanima kopanje premoga skozi dvestoletno tradicijo rudnika Laško. 
Pri delu dograditve muzeja se rudarji radi spominjamo po­kojnega rudarja Franca Grešaka, ki je ohranil vitlo pred unicen­jem in ga podaril RD sveta Barbara Sedraž, da krasi zunanjost rudarskega muzeja v Govcah. 




OB MEJI LOVIŠCA 
Tako kot mnoge lovske družine in društva smo tudi v Jurkloštru zaradi ukrepov ostali brez letnega Zbora lov­cev. Obveznosti so poravnane, a prijetno druženje bomo morali prestaviti na cas, ko bo to mogoce in dovoljeno. Tako tudi nismo mogli Zboru slovesno predstaviti kar tri nove tovariše – lovske pripravnike. V letu 2021 so se nam pridružili Matjaž, Tine in Konrad, vsi iz Jurkloštra. Prve ucne ure so v družbi mentorjev in starej­ših lovcev preživeli na pohodu – spozna­vanje mej lovišca. LD Jurklošter upravlja z lovišcem skupne površine 4.803 hektar­jev (od katere je 4.678 hektarjev lovne), zato je bil ogled razdeljen na kar tri sobo­te v februarju. 
Že v preteklosti je bil Jurklošter z oko­lico znan po divjih prašicih in tudi da­nes, poleg srnjadi, predstavlja velik del upravljanja z divjadjo, kar pomeni tudi precej skrbi za škodo po divjadi. Div-ji prašici namrec rijejo tudi po travni­kih, kjer išcejo koreninice, licinke žu­želk, crve, polže … in pri tem povzrocijo škodo in tako na travnikih, na katerih, dokler razrito ni popravljeno, ni možno kositi. Domacini so javili škodo, ki so jo naredili prašici, zato smo se v LD odlocili za delovno akcijo »ravnanja« poškodova­nih travnikov. Akcijo smo izvedli 20. 3. 2021 na štirih travnikih v Panecah. 27. marca smo urejali okolico koce, po lo­višcu pa smo v zadnjem tednu marca za-celi z urejanjem gozdnih poti in popravi­lom prež. 
Urška Knez, LD Jurklošter 

POLICIJA OPOZARJA 

KURJENJE V NARAVNEM OKOLJU 
V zadnjem casu smo policisti, kot tudi druge pristojne službe, na obmocju Po-licijske postaje Laško, obravnavali vec travniških požarov in drugih nacinov kurjenja v naravnem okolju, kjer pa na sreco do hujših posledic ni prišlo. V ve-cini primerov so lastniki kurili suho tra­vo in vejevje. Pogosto pa se zgodi, da se ogenj, ki pri kurjenju uide izpod nadzora, 
razširi na sosednja zemljišca, ogroža go-spodarska poslopja, gozdove, povzroca nevarnosti v prometu ter ogrozi zdravje in življenje ljudi. 
V Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju so predpisani pogoji za kurjenje v naravnem okolju. Ce ti niso izpolnjeni, je kurjenje in sežiganje v na­ravnem okolju prepovedano. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem oko­lju doloca tudi, da je potrebno kurišce v naravnem okolju urediti tako, da je: 
• obdano z negorljivim materialom (pri kurjenju kresov, pa to ni potrebno, ce je zagotovljena požarna straža) 
• 
da je obmocje, v oddaljenosti vsaj me­ter od zunanjega roba, ocišceno vseh gorljivih snovi, 

• 
da polnoletna oseba ves cas kurjenja nadzoruje ogenj in 

• 
da oseba po koncanem kurjenju ogenj popolnoma pogasi. 


Prav tako je doloceno, da se ob pov­precni hitrosti vetra vecji od 20 km/h ali ob sunkih vetra mocnejših od 40 km/h, ne sme priceti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati. 



V obdobju, ko je za posamezno obmo-cje razglašene velika ali zelo velika po­žarna ogroženost, je v naravnem okolju poleg požiganja in odmetavanja gorecih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzrocijo požar, prepovedano tudi ku­riti, kuriti kresove, požigati na obmocjih ob infrastrukturnih objektih, izven po­zidanih površin uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzrocijo požar, ter izvajati ognjemete. Ce posameznik tega ne upošteva, se ga kaznuje z globo v višini od 200 do 600 eurov. 
Prepovedi, obveznosti in pogoji kur­jenja v naravnem okolju so opredeljeni tudi v Zakonu o gozdovih. Po navede­nem zakonu gre za prepovedano ravna­nje, v kolikor posameznik kuri na neu­rejenih kurišcih v gozdu, požiga travišca in ledine na obmocju, na katerih ogenj lahko ogrozi gozd oziroma sežiga rastlin­ske ostanke na njivah brez stalne nav-zocnosti polnoletne osebe, ki ima ogenj pod nadzorstvom. Ce tega ne upošteva, se posameznika kaznuje z globo v višini od 200 do 600 evrov. Na podlagi zakona 
o gozdovih se zaradi kurjenja na neure­jenih kurišcih ali uporabe odprtega og­nja v gozdovih, ki so doloceni za požar-no ogrožene, lahko kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik. Kazen v tem primeru znaša od 1.000 do 30.000 evrov, za odgovorno osebo pa od 600 do 
1.500 evrov. 
Obveznosti pri kurjenju v naravnem okolju so opredeljene tudi v Zakonu o divjadi in lovstvu in nenazadnje tudi v Kazenskem zakoniku Republike Slove­nije, v kolikor bi z opušcanjem dolžnos-ti skrbi za varnost pri kurjenju, ogrozili premoženje vecje vrednosti ali povzrocili nevarnost za zdravje in življenje ljudi. 
Prav zaradi zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja, narave in naravnih dob-rin, upoštevajte vse varnostne ukrepe pri kurjenju v naravnem okolju in poskrbite za lastno varnost, varnost soljudi in pre­moženja. 



PREVIDNO, VIDNO IN STRPNO V PROMETU, ŠE POSEBEJ VOZNIKI ENOSLEDNIH VOZIL 
Prihaja cas koles, koles s pomožnim motorjem, koles z motorjem in motornih koles, ki jih s skupnim izrazom imenuje-mo tudi enosledna vozila. Opazimo lah­ko, da je na cestah vedno vec motoristov in kolesarjev. Zlasti kolesarjenje je v zad­njem casu postalo zelo priljubljena obli­ka rekreacije. Žal je cestna infrastruktura za tovrstne voznike še vedno slabo ure­jena, površin, ki so namenjene kolesar­jem je zelo malo, ali pa jih sploh ni. Za­torej se moramo še posebej pripraviti in pricakovati na morebitne nevarnosti, ki nam lahko na poti preprecijo, da bi var-no prispeli na zadani cilj. 
Velikokrat se zgodi, da gredo kolesar­ji in tudi motoristi preko svojih fizicnih sposobnosti, zlasti na zacetku sezone. Posledicno so zaradi utrujenosti bistve-no manj zbrani in pozorni na razmere v prometu. Velika nevarnost na vozišcu je pesek ali mastna tekocina, še posebej v pomladanskih mesecih, ko cesta še ni ocišcena od zimskih posipov. Upoštevati je potrebno tudi, da hladna površina vo­zišca ne omogoca tolikšnega oprijema, kot segreta površina v poletnih mesecih. Vaša celada naj bo med vožnjo pripeta in ce je le mogoce žive oziroma odsevne barve. Ob tem bi vas radi opozorili, da je uporaba celade za kolesarja do 18 leta po zakonodaji obvezna, tako za kolesarje kot tudi za potnike na kolesu. 
Predlagamo, da pripravite svoje vozilo na vožnjo, zamenjate dotrajane pnevma­tike, preverite tehnicno brezhibnost vozi-la (zavore, svetila) in drugih pomembnih delov vozila. Poskrbite, da imajo vaši ot­roci najbolj varno vozilo v družini. Ugo-tavljamo, da nekateri otroci na kolesarske izpite še vedno prihajajo z neurejenimi kolesi (brez svetil, brez stranskih odsev­nikov, brez vseh delujocih zavor). Za vo­ljo varnosti otrok v prometu poskrbite, da boste otrokom dober in ne slab vzor. 
Želimo, da bi vas naši nasveti, kdaj ob-varovali v kriticnih trenutkih v prome­tu, vendar so nasveti bralcem, ki jih ne upoštevajo nekoristni. Tudi pogosto iz­vajanje meritev hitrosti ne zadostuje, da neprilagojena hitrost ne bi bila še vedno glavni vzrok prometnih nesrec v Sloveni­ji. Potreben bo dvig zavesti k izboljšanju prometne kulture vseh nas. Upamo, da boste prepoznali pomembnost preventi­ve tudi skozi zaskrbljujoco prizmo stati­stike prometnih nesrec, predvsem tistih, s hujšimi posledicami. 
Naj se vam v vsej tej naglici našega casa ne zgodi kaj takšnega, kar bi nas lahko zaznamovalo za celo življenje. Bodimo previdni, vidni in strpni udele­ženci v cestnem prometu. 
Robert Bezamovski, vodja policijskega okoliša 


Štore steel, d.o.o. smo stabilno razvojno usmerjeno podjetje, ki svojim zaposlenim nudi pozitivno delovno okolje in razlicne možnosti napredovanja. Proizvajamo specialna jekla za avtomobilsko industrijo, ponašamo se s kvaliteto, strokovnostjo in razvojno naravnanostjo. Nenehno posodabljamo tehnološke postopke ter povecujemo avtomatizacijo proizvodnje. Delujemo družbeno odgovorno, skrbimo za spoštljiv odnos do vseh zaposlenih, vzpodbujamo eticno in pošteno ravnanje in imamo visok ugled v lokalni skupnosti. 






IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH LAŠKO 
Vabljeni k vpisu v programe za 
pridobitev stopnje izobrazbe za odrasle: 
.	Strojništvo  .	Bolnicar – negovalec  
.	Gastronomija  .	Pomocnik v biotehniki in oskrbi  
.	Ekonomski tehnik  .	Tehnik racunalništva  
.	Trgovec  .	Pomocnik v tehnoloških procesih  
.	Predšolska vzgoja  

SPLETNI TECAJ: 
zacetek v februarju 

30-urni tecaj ANGLEŠCINE 30-urni tecaj ITALIJANŠCINE (nadaljevalni) (nadaljevalni) 
Vzemite prihodnost v svoje roke in se odlocite za izobraževanje na ŠC Slovenske Konjice-Zrece. 
Kontaktni podatki:

Šolski center Slovenske Konjice-ZreceIzobraževanje odraslih Laško, Trg svobode 6, LAŠKO Telefon: (03) 733 89 38, GSM: 041 611 172 
E-pošta: sic.lasko@siol.net Internet: www.sc-konjice-zrece.si