PRAVILA 
LOŠKEGA MUZEJA V SKOFJI LOKI 
/. Splošne določbe 
1 
Loški muzej (v nadaljnjem besedilu 
muzej) je samostojen kulturnoprosvetni 
in znanstveni zavod muzejske stroke s 
sedežem v Škofji Loki. 
Muzej je ustanovilo Muzejsko društvo v 
Škofji Loki leta 1937. Ustanovitev je ob 
novil tedanji okrajni ljudski odbor Skofja 
Loka leta 1943. 
Muzej je pravna oseba. 
Muzej je kompleksen pokrajinski muzej 
s posebnim arhivskim oddelkom. Območje 
njegovega udejstvovanja je mesto Škofja 
Loka. Sorsko polje. Poljanska dolina in 
Selška dolina. 
5 
Muzej se VMU po načelih družbenega 
vodstva. Delo in poslovanje muzeja nad 
zoruje Svet za kulturo in prosveto ObLO 
Skofja Loka ob strokovnem sodelovanju 
Muzejskega društva v Škofji Loki. 
Muzej ima svoj pečat z grbom mesta 
.Škofje Loke in napisom: Loški muzej — 
Škofja Loka. 
II. Naloge 
Muzej opravlja naslednje strokovne in 
znanstvene naloge: 
a) evidentira, sistematično zbira, ohra 
nja, proučuje, strokovno obdeluje in raz 
stavlja muzejsko in arhivsko gradivo s 
svojega področja; 
b) na svojem področju ustanavlja in 
skrbi za specialne lokalne muzejske 
zbirke; 
c) omogoča uporabljanje zbranega mu 
zejskega in arhivskega gradiva v stro 
kovne in znanstvene namene; 
č) posebno skrb posveča spomeniškovar-
sfvenim problemom na svojem področju, 
zlasti starinskemu delu mesta, ter vodi in 
izvaja vsa spomeniškovarstvena dela: 
d) objavlja gradivo in izsledke svojega 
raziskovalnega dela v Loških razgledih 
ter v drugih strokovnih in znanstvenih 
])ublikacijah; 
c) vzdržuje strokovne stike z muzej 
skimi, spomeniškovar.stvenimi, arhivskimi 
in drugimi sorodnimi ustanovami doma 
in v tujini; 
f) opravlja vse druge strokovne in znan 
stvene naloge v skladu s svojim namenom. 
6 
Na področju izobraževanja ima muzej 
naslednje naloge: 
a) omogoča ogled zbirk in občasnih 
razstav ter skrbi za nazorna pojasnila o 
razstavljenem gradivu in za strokovno 
vodstvo; 
b) širi zanimanje za stroke, ki jih pri 
kazuje v svojih zbirkah; 
c) povezuje so s šolami in jim omogoča 
nazoren pouk neposredno v svojih zbir 
kah; 
238 
i 
f' č) izdaja muzejske prosvetne publika 
cije; 
d) sodeluje z Ijudskoprosvetnimi, izo 
braževalnimi in drugimi organizacijami; 
e) s svojim delom pomaga pri razvi 
janju turizma na svojem področju; 
f) opravlja vse druge prosvetne naloge 
r v skladu s svojim namenom. 
///. Muzejsko gradivo 
Muzej evidentira iu zbira muzejsko in 
arhivsko gradivo svojega področja z 
arheološkimi izkopavanji in najdbami, z 
nakupi, darili, volili ali zamenjavami z 
drugimi muzeji. 
Muzej hrani tudi gradivo zasebnikov in 
ga razstavlja. 
8 
Muzejsko gradivo, ki se nahaja v mu 
zeju ali kjerkoli na področju delovanja 
muzeja, je družbena lastnina in je pod 
posebno zaščito zakonodaje o spomeni-
.škem in prirodnem varstvu. 
Fotografiranje, prerisovaujc in prouče 
vanje muzejskega gradiva v muzeju dovo 
ljuje ravnatelj muzeja iz tehtnih razlogov. 
V zbirkah razstavljeno muzejsko gra 
divo je na voljo za ogled vsem državlja 
nom ob enakih pogojih. 
Nerazstavljeno muzejsko gradivo mora 
biti hranjeno v primernih depojih in siste 
matično urejeno ter si ga lahko ogledajo 
samo posamezni strokovni in znanstveni 
interesenti s posebnim dovoljenjem vod 
stva muzeja. 
10 
Muzejsko in arhivsko gradivo se obde 
luje po ustreznih strokovnih načelih in 
postopkih. 
11 
Muzej sme posojati posamezne predmete 
ali zaključene zbirke svojega muzejskega 
gradiva praviloma samo muzejem, galeri 
jam in muzejskim zbirkam, izjemoma tudi 
drugim znanstvenim ustanovam, zavodom 
in organizacijam. 
O izposojanju, zamenjavi in odtujitvi 
originalnih predmetov odloča muzejski 
svet, za drugo gradivo pa ravnatelj mu 
zeja. 
11'. Organizacija muzejskega dela 
in muzejsko osebje 
12 
Muzej ima naslednje delovne enote: 
a) upravo, 
b) muzejske zbirke, 
c) arhiv in strokovno knjižnico, 
č) preparatorsko delavnico, 
d) Loški grad z vrtom. 
Po potrebi se lahko ustanovijo nove de 
lovne enote. 
13 
Muzejske zbirke obsegajo: 
— naravoslovje, 
— arheologijo, 
— zgodovino razvoja družbenih odno 
sov (fevdalizem, kapitalizem, delavsko 
gibanje, ljudska revolucija, socialistična 
izgradnja) in razvoja proizvajalnih sred 
stev (obrt, industrializacija itd.), 
— kulturno zgodovino. 
— etnografijo z muzejem na prostem, 
— umetnostno zgodovino z galerijo. 
14 
V posameznih delovnih enota muzeja 
so zaposleni: 
— muzejski strokovni uslužbenci, 
— arhivski strokovni uslužbenci, 
— administrativni uslužbenci 
—- tehnično in pomožno osebje. 
Ifelužbenci muzeja na rednih delovnih 
sestankih obravnavajo in rešujejo tekoča 
vprašanja muzejskega dela. Delovne se 
stanke vodi ravnatelj muzeja. 
15 
Uslužbenci in delavci muzeja se imenu 
jejo na sistcmizirana delovna mesta. Si 
stemizacijo delovnih mest določi muzejski 
svet in jo predloži Svetu za kulturo in 
prosveto ObLO Škofja Loka v potrditev. 
Preko sistemiziranega števila osebja lahko 
muzej pogodbeno najame honorarne 
uslužbence za izvrševanje posameznih 
nalog. 
V. Vodenje muzeja 
16 
Muzej vodita muzejski svet iu ravnatelj 
s pomočjo strokovnega kolegija. 
a) muzejski svet 
17 
Muzejski svet šteje 13 članov. Imenuje 
jih ObLO škofja j.oka iz vrst strokov 
njakov na področjih, ki so povezana z 
dejavnostjo muzeja, kulturnih in i)olitič-
239 
nih delavcev in iz članov Muzejskega 
društva ter iz kolektiva muzeja. 
Ravnatelj je po svojem položaju član 
muzejskega sveta. 
18 • 
Muzejski s\et izvoli izmed svojih čla 
nov predsednika. Ravnatelj ali drug usluž 
benec muzeja ne more biti predsednik 
muzejskega sveta. 
Predsednik muzejskega sveta pripravlja 
z ravnateljem muzeja dnevni red sej ter 
sklicuje in vodi seje sveta. 
19 
Seje muzejskega sveta sklicuje predsed 
nik sveta po potrebi. Predsednik mora 
sklicati sejo. če to zahteva vsaj tretjina 
članov muzejskega sveta ali ravnatelj. 
O sejah se vodi zapisnik, kamor se morajo 
zapisovati vsi sklepi muzejskega sveta. 
m' 
Muzejski svet dela kolektivno in sklepa 
samo na sejah. Muzejski svet sklepa 
veljavno, če je na seji navzoča večina 
članov. Sklepe sprejema z večino glasov 
navzočih članov: za zadeve, ki jih šteje 
muzejski svet za pomembnejše, veljavno 
odloča z večino glasov vseh članov. 
21 
Mandatna doba muzejskega sveta traja 
dve leti. Člani sveta pa se laliko razrešijo 
tudi pred potekom te dobe in na njihovo 
mesto imenujejo drugi. Mandatna doba 
člana, ki je bil imenovan na razrešeno 
mesto traja do konca mandatne dobe mu 
zejskega sveta. 
22 
Član muzejskega sveta, ki misli, da je 
sklep seje nezakonit ali škodljiv za muzej 
ali za družbeno skupnost, je dolžan to 
sporočiti nadzornemu organu. 
Član sveta lahko samo na seji sveta 
razloži veljavno svoje pripombe o delu 
ravnatelja muzeja. 
Člani muzejskega sveta morajo varo 
vati uradno tajnost. 
Muzejski svet skrbi za splošni napredek 
in razvoj muzeja in da muzej dosega po 
stavljene naloge. Pri tem ima zlasti na 
slednje pravice in dolžnosti: 
I. sprejme jiravila muzeja, jih predlaga 
ustanovitelju v potrditev in sklepa o nji 
hovi spremembi, 
2. potrjuje poslovnik za notranje delo 
v muzeju. 
5. obravnava stanje v muzeju in poro 
čila o delu muzeja ter daje smernice za 
njegovo delo. 
4. sprejme letni delovni načrt in po 
roča o delu muzeja organu, ki je pri 
stojen za zadeve in naloge muzeja, 
5. sprejme finančni načrt in sklepa o 
zaključnem računu muzeja. 
6. gospodari s premoženjem muzeja, 
7. odloča o porazdelitvi presežka fi 
nančnih sredstev na sklade. 
H. predpiše pravilnik o plačah. 
•?. odloča na ravnateljev predlog o po 
delitvi nagrad iz sklada za nagrade, 
10. nadzoruje materialno in finančno 
poslovanje muzeja, 
11. določi sistemizacijo delovnih mest in 
jo predlaga v potrditev Svetu za kulturo 
in prosveto ObLO Skofja Loka. 
12. da ustanovitelju predlog za imeno 
vanje ravnatelja ter na ravnateljev pred 
log imenuje in razrešuje strokovne usluž 
bence. 
I"!, odloča v soglasju z ustanoviteljem 
o odtujitvi in zamenjavi muzejskih pred 
metov in o dajanju teh predmetov v za 
časno uporabo izven muzeja. 
1-t. skrbi za strokovno izpopolnjevanje 
muzejskega osebja. 
13. opravlja in rešuje druge naloge in 
zadeve, ki spadajo po zakonu o muzejih 
in drugih predpisih v njegovo delovno j 
področje. • 
b) rupnaleJj 
^^. . i 
Ravnatelja muzeja imenuje in razreši " 
ustanovitelj v soglasju z muzejskim sve 
tom. 
25 
Ravnatelj muzeja opravlja zlasti na 
slednje zadeve; 
1. zastopa muzej kot pravno osebo. 
2. skrbi, da se izvršujejo sklepi muzej 
skega sveta in temu poroča o svojem 
delu in delu muzeja. 
3. izdela ])oslovuik za notranje poslo-
\anje v muzeju in ga daje v potrditev 
muzejskemu svetu. 
4. pripravi predlog finančnega načrta 
in ])redhig letTiega delovnega načrta. 
5. je odredboflajalec za izvrševanje fi-
luinčnega načrta, nadzoruje materialno in 
finančno poslovanje muzeja. 
6. izdaja odločbe o delovnih razmerjih 
rednih Tislužben( ev. sklepa pogodbe s ho 
norarnimi iislužlienci in inu-nuje in raz 
rešuje uslužbence, katerih imenovanje ne 
spada v pristojnost muzejskega sveta. 
240 
7. skrbi za delovno disciplino nslužben-
cev in za njihov strokovni napredek. 
8. opravlja drnge naloge, za katere je 
pristojen po zakonu o muzejih ali po 
drugih predpisih. 
26 
Ra\uatelj lahko vsak sklep muzejskega 
sveta, za katerega misli, da je v nasprotju 
s predpisi ali z nalogami muzeja, začasno 
zadrži. O tem mora takoj poročati Svetu 
za kulturo in prosveto ObLO .'5kofja 
Loka. 
Ce organ iz prejšnjega odstavka v 
30 dneh ne izda odločbe o spornem vpra 
šanju, je sklep muzejskega sveta za rav 
natelja obvezen. 
c) strokovni kolegij 
Muzej ima laiiko tudi strokovni kolegij, 
ki je posvetovalni organ ravnatelja in 
muzejskega sveta za vsa pomembnejša 
vprašanja, ki so v zvezi z nalogami 
muzeja. 
Muzejski svet imenuje v strokovni ko 
legij poleg strokovnih uslužbencev muzeja 
lahko tudi zunanje strokovnjake in člane 
Muzejskega društva, ki niso uslužbenri 
niuz(;ja. 
Seje strokovnega kolegija sklicuje in 
vodi ravnatelj. 
VI. Finančno poslouanjc 
28 
Muzej je samostojen zavod in vodi fi 
nančno poslovanje po veljavnih predpisih. 
29 
Finančni načrt muzeja sjjrejme muzej 
ski svet. 
Odredbodajalec- za izvrševanje finanč 
nega načrta je ravnatelj muzeja. Odred 
bodajalec lahko s ])ismeno odločbo prenese 
posamezne pravice glede izvrševanja fi 
nančnega načrta na drugega uslužbenca 
muzeja kot jjomožnega odredbodajalca. 
Pomožni odredbodajalec ne more dalje 
prenesti odredbodajalčevih pravic. 
30 
Muzejski svet lahko z virmani spremi 
nja namen in višino sredstev. 
31 
Muzej ima svoj tekoči račun pri Na 
rodni banki v Skofji T.oki. 
Ce muzej zaradi Beenakomernega pri 
tekanja dohodkov ne more kriti svojih 
rednih izdatkov, lahko najame pri banki 
kratkoročno posojilo. 
32 
Dohodki muzeja so: 
1. denarni prispevki javnosti za ogled 
razstavljenega gradiva v muzejskih zbir 
kah na sedežu in izven sedeža muzeja. 
2. dotacije ustanovitelja in drugih po-
litično-teritorialnih enot, zavodov in or 
ganizacij, 
3. razni nepredvideni dohodki. 
Izdatki muzeja so osebni in materialni 
ter so razporejeni v letnem finančnem 
načrtu v okviru partij na pozicije. 
35 
Višino in način oblikovanja osebnih do 
hodkov uslužbencev in delavcev muzeja 
ureja pravilnik o nagrajevanju, ki ga 
predpiše muzejski svet. 
54 
Muzej razdeljuje presežek finančnih 
sredstev na naslednje sklade: 
1. sklad za posebno nagrajevanje, 
2. rezervni sklad. 
3. sklad za vzdrževanje gradu in vrta. 
Sredstva izločena za posamezne sklade. 
vplačuje muzej na poseben račun pri 
banki. Uporabljajo se praviloma samo za 
namene sklada. 
Po preteku proračunskega leta sestavi 
muzej zaključni račun. Predlog zaključ 
nega računa pri|)ravi ravnatelj in ga 
predloži v potrditev muzejskemu svetu. 
Vllf. Končne določbe 
36 
Kolikor ta pravila za |)o>aiiu'ZUii vpra 
šanja in razmerja nimajo podrobnih do 
ločb, veljajo določbe temeljne tiredbe o 
finančno samostojnih zavodih (t;ra(lni list 
FLRJ. št. 31-426/33). zakon o nuizcjih 
(Uradni list LRS. št. 32-166/5<)). zakon o 
javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, 
št. 1/59). zakon o delovnih razmerjih 
(Uradni list FLRJ. št. 17/61) in splošni 
j)re(lpisi o finančnem poslovanju oziroma 
financiranje samostojnih zavodov (Uradni 
list FLRJ. št. 32-847/59). 
V primeru sprejetja novih pravnili pred 
pisov, s katerimi bi bile v nasprotju do-
ločke teh pravil, je treba pravda spre-
241 
meniti in jih spraviti v sklad z nastalimi 
spremembami. Prav tako lahko muzejski 
svet tudi iz drugih razlogov predlaga usta 
novitelju spremembo pravil. 
37 
Ta pravila začno veljati, ko jih potrdi 
Svet za kulturo in prosvetov pri ObLO 
Skofja Loka. 
Opomba uredništva: Ta pravila Lo 
škega muzeja je sprejel Svet za kulturo 
in prosveto ObLO Skofja Loka na svoji 
seji dne 15. januarja 1962. 
242