Zgodovinske reči.
6. Kaj je slovenski narod Oglejskim patriarhom hvale dolžan. Da je saj v večji del sedanjih slovenskih strani ker-sanstvo v pervem začetka iz Ogleja zaneseno bilo, je gotovo. Ravno tako pa se ne more tajiti, da je bila sveta vera drugi pot v osmem stoletji v južnih slovenskih krajih po Oglejskih patriarhih zopet uterjena, takrat ko so se v severni straoi nad Dravo Solnograški nadškofje za njeno razširjenje trudili. Samo to se težko pogreša, da od djanja Oglejskih višjih pastirjev ni nobenega takošnega  spisa,   kakoršnega  imamo  od Solno-
—   402    —
graških. Morebiti pa kaj tacega leži v kterem arhiva skritega, morebiti celo v rimskem; saj je slavni kardinal Angelo M a i ravno iz vatikanskih rokopisov bukve oglejskih škofov Niceta in Pavlina, in del verste on-dašnjih patriarhov na svetlo dal; morebiti je kaj več v življenjopisu sv. Pavlina pri Bolandistih zaslediti, do kterega mi še ni bilo  dano priti.
Nekako zaboli človeka, da pisatelji Oglejskih reči le po verhu jemljejo, ali se celo odpovedujejo, kar se je iz Ogleja za spreobernitev Slovencov zgodilo; da Rubeis, na primero, pri govorjenji od tega jo kar kratko odreže, daje po spisu od spreobernjenja Gorotancov vse to delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi od dela O gl ejsk i h patriarhov niso verjetne.
Razun svete vere je pa morebiti še druga, ne sicer tako važna, vendar nam draga reč, za ktero bi mogli Oglejskim patriarhom hvalo vediti. Poglejmo namreč, kako daleč se sedanji čas sedeži Slovencov stegujejo, koliko so bili pa nekdanji čas razširjeni. Eno, kar je slovenščino od Donave proti Dravi vganjalo, so bili nemški naselniki v velikem številu. Ze pisatelj spreobernjenja Gorotancov pove, da so Bavarci s Slovenci stanovali vkupaj. Vender mora še drugi vzrok biti, da so Slovenci med Nemci čisto zginili; nemško plemstvo in nemška vlada tega ni storila, zakaj takošna je bila tudi na južni strani Drave, in vender so se tukaj še nemški načelniki pogubili, razun Kočevja. Morebiti bi se utegnilo zadosti gotovo reči, da cerkev in šola je v teh straneh o zadevah slovenščine in nemščine nar več storila. Kolikor daleč so Oglejski patriarhi svojo pastirsko palico stavili, ob Soči in Savi do Drave, toliko daleč še dan današnji Slovenci stanujejo; le en del se jih na severni strani Drave še najde, kakor sploh na mejah povsod en jezik med druzega sega; ob Kerki in La-vanti, ob Salci, Aniži, ob zgornji in srednji Muri, ob južnih bregovih Donave, koder je veljala Pasavska in Solnograška duhovna oblast, so Slovenci sploh zginili.
Kar šole tiče, je pomniti, da Oglej je kdaj svoje učilnice za izobraženje duhovšine in plemsUa imel, da ga je ravno po tem pred taliauščina kakor nemščina zadevala, brez da bi bila slovenščina zategavoljo posebne zgube terpela. Šolo je pa za Oglejsko okrajno že ta-lianski kralj Lotar, Karlna velicega vnuk, v Starem mestu (Forum Julii, Cividale) ustanovil vi. 823; pozneje pa je patriarh Nikolaj s privoljenjem svojega polbrata cesarja Karlna IV". ravno v tistem mesta v I. 1354 višjo šolo (generale studium) osnoval. V tem me-*tu so tudi patriarhi dolgo časa sedež imeli, in vender ondi še dan današnji Slovenci stanujejo. — Mislim, da teh besed ne bo nihče vzel kot enostranskih, ampak le kot zgodovinske; resnična zgodovina namreč reči tako jemlje, kakor so, ne kakor bi jih kdo rad imel.
Pri tej priložnosti se ne morem zderžati, da bi ne opomnil še ene reči. Kadar se popisuje ustavljeuje Goriške nadškofije, se večidel na poslednje Oglejske patriarhe veliko nemarnosti za svojo čedo in preobilno uklanjanje do Benečanov naklada. Zgodbopisje naj pač ne bo enostransko! Ravno zastran poslednjih Oglejskih višjih pastirjev se utegne namreč to prašati: kdo jih jo v oblast Benečanom izdal, in tedaj kriv bil, da niso mogli svojih ovčic prosto oskerbovati? In tukaj se bo s prerokom odgovorilo: „očetje naši so grešili, in mi smo nosili njih krivico." Jez saj sem to mislil, ko sem vojsko Oglejskih patriarhov s svojimi podložniki v 14. in 15. stoletji prebiral.                                                                     P. H.