Mladinski novičar
Toplice pri Novem mestu. O A seh svetili so minula tri leta. odkar so iuis zapustili naš voditelj, gospod kaplan K. Cuderman. Odšli so na \iovo službo v Trebnje. Kako nam je bilo iežko pri slovesu! Od takrat smo kar utihnili z dopisi. Molčali smo torej tri leta, pa vendar še nismo umrli — še živimo.
V  teh treh letih se je v našeni Marijiuein vrtcu zgodilo marsika.j  ve-selega,  pa  tudi   žalostnega.   Nas   je   še   vedno   vseh   skupaj   —  dečkov   in deklic  —  čez  sto. Vsako  lcto  jih  nekaj   prestopi  v  Marijino  družbo.   pa dobimo spet inlajše bratcc in sestrice. Kakor pre.j. iako imamo tudi zdaj večkrat shode pred tabernakljem. — Luusko leto (1926) smo šli jia romanjt-v Lurd pri Št. Jerneju. Ob tej  priliki  smo  obiskali  tudi  samostan v  Ple-terjah. Dečki so bili tako srečni, da so jih spustili v samostan. Videli  so colice,  kjer  pobožni   rcdovniki   premišljujejo  in   molijo.   Deklice   smo   pa morale  ostati   zunaj   samostana.  Gospodje  patri   so   za   slovo   vse   romarjt'
—  tudi maiere, ki so šle z narai — še pogostili.  Bog jiin  stotero povrni! Nikdar ne bomo pozabili tega samostana. — Letos med počitnicami smo šli pa na Trško goro iu v Šmarjetne toplice. — Na skromen način sino pro-slavili   tudi   jubilejno   loto   svetega   Alojzija.   Opravili   smo   šestnedeljskci pobožnost v čast svetemu Alojziju. V spomin na to leto smo naprosili toliko denarja. da smo kiipili sliko sveiega Alo.jzija in jo obcsili tam, kjer imamo shode. Kar nam je od slikc ostalo. smo jioslali v misi.jone za odkup štirili zaraorčkov.
Lt-tos se je naš Mari.jin vrtec precej skrčil po številu. Štiri deklico s» odšle v Ameriko. Enega dcčka pa v kratkem zgubimo, gre tudi v Ameriko.
—  V avgustu se je ponesrečil Janez Gorše. nčenec III. razreda, iz Meniške vasi. Vžgal  se jc smodiiik  in  opalil   deč-ka.  Prepeljali  so ga  v Kandi.jo v bolnico. pa je tam umrl.
V  našein Marijinem vrtcu je še ena velika napaka. da imamo promalo
— Angelčka«. Do prihodn.jič sc borao tndi v tem poboljšali.         Marijin vriec.
Mlada rešiteljica in mlad rešitelj. Učenki Leopoldina Janežič in G. Pauer iz Trbovelj sta nabirali borovjiice v borštu. Leopoldino je pičil modras v nogo. da je kar omedlela. Prijateljiea jo je zadela na ramo in nesla z največjim naporom domov. kjer so ji ob stegnu prevezali uogo in dali požirek alkoliola. \   bolnišnici so doklici rano ]ircrezali in  ji vbriz-
77
gali protistrup. — G. Pauer se je res junuško obiiesla. kajti nositi tri ure nclahko hreme, ni karsibodi, zlasti, ker jc sama bolj šibka. — Dobro bi bila naredila, če bi bila nesrečni tovarišici takoj rano prerezala. Seveda s siiažnim nožičem. Tako je storil g. nadučitelj A. Flajs v Želimljah pri Ljubljani. Tam doli je nabiral desetletni učenec Anton Nučič na praznik sv. Rcšnjega Telesa popoldne borovnict". pa se mu je pripetila ista nesreča, kukor gori omenjeni Poldki. Gad ga jc pičil v roko. Šolski upravitelj mu je prerezal rano. da je iztekla zastmpljena kri: uato mu je podvezal roko. Radi varnosti so pa vendar fantiča poslali v bolnišnico, dasi je bil že iz nevarnosti. — V Nedelici (Prekmurje) je peljal ondotni učitelj Alojzij Puppis svoje učence jia odmor v Lendavo. ki tcče inimo vasi. Vse je bilo veselo pri kopanju. LJčitelj pa, ki ni znal plavati, jf zabredel v globino in se potopil. Ko ga ni bilo na površje, je imel učenec Josip Gyorkos toliko poguma, da je splaval na kraj nesreče. se potopil in kmalu privlekel napol mrtvega. učitel.ja na površje. Junaški rešitelj, ka.jiu'? kdo bi ga nc obeu-doval!
Kedek slučaj. Orel je mogočen ptič, vesti pa nima nič. Kar meni nic tebi nič se loti tudi malega otroka. če nima varstva. Nedavno je doli v Banatu (blizu vasi Kuštilj) neka mati delala na polju. S^ojega deset me-secev starega otročiča je pa položila v senco bližnjega drevesa. Kakor bi trenil, se je spustil z viška velik orel, pograbil otroka in ga dvignil. Toda precejšnje teže vseeno ni zmogel. Svoj plen je moral spustiti z višine kakih 25 metrov. Sreča v nesreči je bila, da je prav takrat prišel mimo neki pismonoša, ki je vse to opazil. pa je dete tako spretno in srečuo prestregel z rokami, da je ostalo nepoškodovano.
Zamena. Iz kraja Monte Testaccio blizu Rima so prišli romarji v sveto mesto Rim in bili sprejeti tudi od sedanjega papeža Pija XI. Pri tej priliki je izročil preprost otrok iz neke delavske družine svetemu očetu belo, svileno čepico, ki jo imenujejo »Pileolus«. ter prosil v zameno drugo, ki jo je sveti oče imel na glavi. Sveti oče je ustrcgel želji. Romarji hranijo zdaj to čepico kot poseben spomin na velikonočno romanje v Rim in k papežu.
Bodi previden! Enajstletni fantič tam na Zgornjem Frankovskem v nekem kraju, ki se doslovuo prevedeno imenuje Cerkvena Ljubljana< (Kirchen-Laibach) je pasel kravo. Imel jo je navezano na vrvi. Jgral se je pa na ta načiii, da si je ovil vrv okrog telesa. Pri tem se je pa krava splašila in zdirjala. Deček se ni mogel rešiti motvoza, pa ga je besneče živinče vlačilo v diru za seboj toliko časa. da se je deček onesvestil. Kmalu je izdihnil. Iz igrače in šale je nastala smrtna nesreča. Kako bi potolažili potrte starše? Rekli bi: Nič se ne zgodi brez božje volje. Deček je bil brez dvoma v milo.sti božji. Morda bi pozneje ne bil  vv(-.
Psiček in mucek sta ljubki živalci. dokler se ne postarata in ne po-staneta neboKliena in krmežljava. Pri starih živalih je pa še ta novarnost. da postane rad pes »stekel«1. ali da se ga prinif — kakor pravimo — steklina. Take zver.jadi st- je pa bati. Če tc ugrizne, so strašne ))osledice. Pred nekaj tedni je v vasi G. Dobrava (Med.jimur.je) uklal stekel pt*s šestletno deklico F. Banek. \ nedeljo. 10. aprila. so se pojavilr. na nji prve poslfdice in so črez tri dni postale strašne. Deklica je imela izbuljeaie oči, glodala je divje. kricala. grizla tcr grabila vsakega Iilastno i<\ roko, bradu in jios. V četrtek nato so se ji jele cediti sline iz nst in so jo zadušile. Ce bi se komu kje ka.j iakega pripriilo. je tveba tako.j in v vsaki-ni slučaju naznauiti oblasti. da se poskrl»i čimprfj zdravjiiška pomor.
78