J. Vesenjak:0 zavarovanju za starost iiv Na Jugoslovanski klub je prišlo mnogo pisein ia protcstov proti zavarovanju poljskih delavcev, zato je  potrelmo, da se ta zadeva dobro pojasni. F. ž. j« to o obstojcčem zakonu deloma storil, toda ostale so nekaterc nejasnosti; zraven pa je tudi potrehno, da se enkrat o zavarovanju natančneje pomenimo. Dobro bo, ako se vse naše organizacije temeljito bavijo s tem vprašan- jem, ter oddajo svoje mnenje na naše tajništvo. K obstoječemu zakonu. V resnici zakon o zavarovanju vseh delavcev ia posiov že imarao. Kakor pravilno piše F. ž. v «Slov. Gospodarju« z dne 16. maja t. 1., pa so po § 6 poljedelski delavci in posli izvzeti. Okrajna glavarstva so poslala po navodilu pokrajinske uprave, odnosno socijalnega skrbstva na občine zahtevo, naj se vsi delavci in posii javijo. Napram temu je treba povdariti:  1. Zavarovanje poljskih delavcev in kmetskih poslov je po oziiačenem besedihi § 6 neobvezno, to se pravi: posamezni posestniki niso primorani zavarovati, lemveč je le fakultativno, torej: lahko zavarujejo. Seveda Drofenikov dostavek omogočuje tudi lolmačenje, da je zavarovanje obvezno in da se mora izpeljati y enem lelu. 2. Dr. Kukovčev in Drofenikov zakon je tako po- vršeu, kakor je cela vrsta novih zakonov, posebej še mih, ki jih je sprejel «slavni« zakonodajni odbor miimle konstituante, zato ludi ne bo šlo tako naglo, če bi ^a hoteli izvajati. Poprej namreč mora biti izdelana še avršilna narediba, odnosno pravilnik, Lzvršene morajo biti številne druge predpriprave, pa o vsein tem ni duha ne siuha in v ministrstvu za socijaLno politiko so izjavili, da na uveljavljenje tega zakona še najmanj 2 leti niti misliii ni, ako se bo zamogel vobče izvajati. Edina predpriprava dosedaj je bil oni poziv okrajnih ^lavarstcv. Da se teniu občine upirajo, je več kot razmnljivo, kajti nihče ne ve, kakšna bremeiia se ljudem iioče naložiti in ali se ne napravi kaj takega, kakor pri :entraliziranib bolni&kih blagajnah za obrtne in industrijske delavce ter za posle nepoljedelcev, kjer so razueroma velika plačila, siromak pa v slučaju nesreče ne lobi priniernih svot, ker jih požre centralizirana uprava, kjer je posebej cela tropa socijalističnih in demoiCratskili agitatorjev in ne strokovnjakov-uradnikov! — Takšuih razmer in takšnih bremen se kmetje in njihovi odbori občin upravičeno bojijo in branijo. 3. Vsak gospodar in vsak delodajalec pa mora dobro vedeli, da ga vežejo tudi brez tega zavarovalnega ^akona že določila poselskega reda v njegovem razmerju do posla ter mu nalagajo brcmena. Vsakogar vežejo seveda tudi določbe civilno-pravnega reda, ki govore o odgovomosli gospodarja in podjetnika-delodaialca napram delojemalcem. Ravno te določbe in iz njih izvirajoče posledice silijo Uidi k pametnemu zakonu o 'ayarovanju delojemalcev. 0 tem več spodaj! Ali je zavarovanje potrebno in koristno. V programu naše stranke in v programih vseh lrugih strank. je zahteva po splošnem zavarovanju za ¦tarost in onemoglost. Gotovo ne brez vzroka! Ljudje ,» tudi radi zavarovanja ne vzncmirjajo, temveč le iaradi načina, kako se zavarovanje izvede in zaradi bresnen, ki jih nalaga. Za vsacega kmetskega gospodarja pa je zavarovan:« delavcev in poslov koristno. In kakor je koristno za ,ioedinca, tako je koristno in potrebno za vse kmetsko Judsivo; treba je le zavarovanje na pošten in pameien .ia6in izvesti, da ne nalaga novih, neznosnib bremen. Naši kmetje se često ne zavedajo, kako oster mcč /isi nad njimi in kako težfca plačila lahko zadenejo po•mesniika! Recimo: mlatilni stroj odtrga delavcu roko, :>osel ali delavec. se prevzdigne pri dviganju težkih brenen, se poškoduje pri vožnji ali podiranju lesa, pade » kozolca ali škednja, poškoduje ga gospodarjeva žiml m sto in sto takšnih slučajev: povsod je gospodar ":e sedaj po obstoječih zakonih in predpisih odgovoren » Skodo in inora plačati zdravljenje. Slepa sreča za jospodarja je, ako takšen poškodovanec za sebe ne jnrefjavi vseh svojih pravic! Naravnost strašna breme;» lahko doletijo posameznega gospodarja r takšnih jfaičajih in plačila za zavarovanje so napram temu le BaJeakost. Dandanes skoraj ni hiše, ni gospodarskega poslopja 'b spioh stavb in zgradb pa tudi predmetoy, ki bi ne ;Jili zayarovani. In kateremu pametnemu čloyeku bi ;jrišlo na um, da bi to odpravil?! In lako je tudi glede >seb: cdino za visokost plačilnih obveznosti gre, ki ne raorejo in ne sinejo biti takšne, da nažega posestnika igonoi>ijo ali v gospodarstru ovirajo. Tprašajte naše obč. predstojnike, koliko požrejo pri občinskib proračunih izdatki za takoimenovani siiotinski sklad, za plačevanje stroškoT po bolnišnicab, Jiirainicab itd., pa boste yideli, da že sedaj plačujele im yisoke «zavaroYalnine«, čeravno to ni prava zava- rovahiina, lemveč so le izdatki, katm sledijo iz zakona o domovinski pravici! Ako bi bilo pravo zavarovanje, bi vse to odpadl« pri občinskih računih!  Beg v mesta.  Že pred vojsko so bile splošne tožbe, kako gre vse  v mesta in industrijalne kraje, sploh od kmetskega dela. To velja sedaj v še večji meri: delavci in posli se !ežko dobijo in se bodo s časoma še težje, ako bi videl  oni, ki živi edino od dela svojih rok in nima premožen ja, da lahko v mestu živi z manjšim trudom boljšc, udobnejše in je za starost, onemoglost, za slučaj nesreče in bolezni bolj oskrbljen, kakor na deželi.  Saj so, hvala Bogu, tudi na deželi mnogi gospodar-  ji, ki imajo deset in več let eno in isto družino, kjer  dobi opešani svoj pošteni kot v starosti in onemoglosti, ali ravnotako jih je mnogo, kjer tega ni, ker je včasih sebčinost prevelika, včasih pa posestvo premajhno, da bi zamoglo prerediti ljudi brez dela. Sedaj se vzdržuje po inestih cela vrsta naprav ali popolnoma ali deloma iz davčnega denarja, pa pridejo te naprave večinoma v dobro le prebivalcem mest, plačujejo pa vsi: mestjani in deželani. Vidite, tukaj je vzrok bcga v mesto in k industriji in če hočemo to predrugačiti, ne bomo dosegli uspcha z zabavljanjem in starokopitnostjo, temveč le s pametno zaščito. če je bilo mogoče kmetom v Nemčiji, na Danskem, v Belgiji in na Agleškem, delonia tudi na Čcškem rešiti kmetijstvu v prid takšna vprašanja, ne da bi kmetijslvo propadlo, temveč, da se je dvigniio na najvišjo stopnjo, potem je mogoče to in mora se zgoditi tudi pri nas! Proti raznim kužnim bolezniin pri ljudeh in živiui iščemo in najdemo sredstva, naše vinogradništvo smo postavili čisto na druge temelje, kakor so ga imeli naši očetje in praočetje, ker smo morali in nara jamranje ni poinagalo nič; ravnotako je z vprašanji, ki zadevajo razvoj ali zastoj ali hiranje kmetskega stanu. Sredstvo za to, da bo na deželi dovolj delavcev in poslov je zavarovanje, to je po postavi zajamčena obskrba za starost, za onemoglost, za slučaj nesreče. — Kdor tega ne vidi, je slep in je škodljivec razvoja kmetijstva. On hoče knictsko ljudstvo obsoditi na zapo stavljanje.. biranje, umiranje, na delo v korist drugim stanovom in na škodo kmetskemu ljudstyu. Gre ie, kakor sem opctovano naglasil za način zavaroranja in tukaj je treba z vso odločnostjo in vso jasnostjo povdariti, da se ne sme naložiti novih težkih bremen, temveč pamelno in smotreno urediti, kar v resnici že sedaj Ijudje plačujejo, ne da bi dosegli s tem tisti hasek, ki bi ga labko in kakor je potrebno. Doseči se mora, da bo vsak, kateri je eelo življenje pošteno delal ali pa sc pri delu prezgodaj poškodoval, imel zajamčen. skromen, miren kotiček za slučaj starosti in onemoglosti ter nesreče. Nikdo ne sme in ne more zahtevati, da bi se dobremu delavcu in poslu godno, kakor svetopisemskemu Jobu na gnoju ali zapuščenemu psu za plotom! Ne gi'e pa tudi, da bi ljudje, ki imajo pravega krščanskega duna in človekoljubno srce, morali skrbeti za onemogle onih grdih seibičnežev, ki izsesajo in izmozgajo čloreka, potem pa ga vržejo na cesto, češ: mcni ne moreš yeč kupičiti premoženja, y nadlego mi boš, zato pa naj sedaj le drugi za tebe skrbijo! Naši kmetje posestniki in naši občinski predstoj- niki ter odborniki se y polni meri zavedajo daleko- sežnosti tega rprašanja, oni hočejo tudi pošteno in pa- metno rešiteT. Prihodnjič opišemo, kako so se lotili na- ši ljudje spodnjega Ptujskega polja, da s sistemom no- vih kmetskih oskrbovalnic in hiralnic rešijo v lastnem delokrogu to važno vprašanje.