4. 12. 1976 - ŠT. 48 - L. XXXV. - CENA 3 DIN glavni urednik: vojko CernelC ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN r O ivi pi k J Noben zakon, predpis, sporazum ali dogovor ni tak, da ga ne bi mogli spremeniti,'če je treba. Toda dokler tega ne storimo, ga Moramo spoštovati, se po njem ravnati. To je pravilo, ki velja v vsaki urejeni družbi —tudi pri nas in na področju samouprav-nega sporazumevanja o razporejanju dohodka in delitvi sredstev La osebne dohodke. V teh nekaj ugotovitev smo poskusili strniti razpravo na seji Predsedstva RS ZSS o tem, kako ravnati s kršitelji samoupravnih sPorazumov dejavnosti o razporejanju dohodka in delitvi sred-stev za osebne dohodke. Osnovo za razpravo je pomenilo poročilo odbora sindikatov Slovenije za samoupravno sporazume-vanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Predsedstvo je to Poročilo ocenilo kot neustrezno, premlačno in tudi sicer neprimerno, saj je stališča odbora do urejanja teh vprašanj mogoče razumeti tudi tako, da kršitelji pravzaprav opravičeno ne spoštujejo sprejetih dogovorov. Zato v poročilu zapisano stališče, da bo omenjeni odbor sindikatov prek skupnih komisij vztrajal pri gostovanju dogovorjenih osnov in meril, izzveni kot nerealno in eelo kot namig, da bi se lahko našlo opravičilo (objektivnipogoji gospodarjenja, neprimerna metodologija, računske napake, netočen prepis podatkov in podobno) tudi za tiste, ki še ravnajo pošteno in razporejajo dohodek ter delijo osebne dohodke skladno s panožnimi sporazumi in določili resolucije o letošnjem (‘ruŽbenoekonornsem razvoju naše republiie. Tako pa seveda ne gre! Če si prikličemo v spomin uvodoma Zapisane stavke, je razumljivo in jasno, da se je predsedstvo slovenskih sindikatov zavzelo za drugačno pot, za tisto doslednost, je že zapisana tudi v veljavnih samoupravnih sporazumih: kršitelji se za svoje prestopke morajo zagovarjati pred sodišči Združenega dela. »Ostrina«, ki jo je pri tem dodalo predsedstvo RS ZSS, je le v tem, da velja te postopke začeti takoj in ne morda »nekoč pozneje«. P oudarek »takoj« naj bi v resnici pomenil, da ne bo nobenega odlašanja. Že v desetih dneh morajo namreč vsi republiški odbori sindikatov pregledati, kako je z uresničevanjem sporazumov (lani in letos!), kako so na tem področju delovale skupne komisije podpisnic, kako (ne)odgovorno so delovali delegati sindikatov v teh komisijah in v odboru sindikatov za samoupravno sporazumevanje o razporejanju dohodka in delitvi sred-sNv za osebne dohodke. Kadrovske spremembe, ki bi sledile, če bo potrebno, bodo torej pomenile le začetek odločne akcije, ki naj pripomore k večjemu redu na področju delitve dohodka in °sebnih dohodkov. M. G. Delavska enotnost V jeseniški železarni so pred dnevom republike odprli novo hladno valjarno, ki bo s proizvodnjo več kot 100 tisoč ton različnih vrst pločevine precej zmanjšala uvoz tega izdelka črne metalurgije. S tem objektom je železarna napravila nov korak v razvoju svoje dejavnosti, predelovalna | kovinska industrija pa do- j bila nov podporni kamen za svoj razvoj. Čeprav so na Jesenicah že pred leti postavili vročo valjarno (na naši sliki) in tudi manjšo hladno valjarno, je bila nova hladna valjarna vendarle še kako potrebna za uresničevanje srednjeročnega razvojnega načrta slovenskih železarn. Hkrati pa je, kot je na otvoritveni slovesnosti poudaril Stane Dolanc, sekretar IK predsedstva CK ZKJ, ta delovni uspeh zelo pomemben dokaz sposobnosti samoupravne socialistične Jugoslavije ter skupaj z drugimi delovnimi zmagami po vsej domovini odgovor vsem tistim, ki so' do včeraj mislili ali še danes mislijo, da gre v Jugoslaviji za nekakšen eksperiment, za preizkušanje neke politične koncepcije. Vse te delovne zmage pa so dokaz, da je to, kar se pri nas dogaja, nadaljevanje socialistične revolucije ter da je odločitev jugoslovanske partije o samoupravni poti graditve socializma zavestna in pravilna. liti#* m , L J N - |p m ' t 'Zjr t \ B. Rugelj - Foto: A. Agnič SEJA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Ostrejši do kršiteljev! Tudi sindikalne organizacij’e morajo pravočasno opraviti svoj del nalog pri oblikovanju zavarovalne skupnosti Triglav — Dosledno in zato ostreje proti kršitvam in prekoračitvam samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke — Območne dogovore o razporejanju dohodka bomo sklepali tudi naslednje leto — Deveto srečanje samoupravljavcev »Rdeči prapor« bo 15. in 16. februarja 1977 v Kragujevcu________ Za 39. razširjeno sejo predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je bil pripravljen obširen, aktualen in tudi sicer pester dnevni red. Najprej so člani predsedstva podprli sklenitev samoupravnega sporazuma o konstituiranju in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev, združenih v zavarovalni skupnosti Triglav. Ta skupnost, ki bi povezala sedanji zavarovalnici Sava in Maribor, razmerja na področju zavarovalstva pa urejala na podlagi določil zakona o združenem delu, bi lahko začela poslovati s 1. 1. 1977, če bo do 20. decembra letos dovolj podpisnikov (najmanj 1300) podpisalo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi. Glede na to, da imajo sindikati pomembne naloge na področju delegatskega sistema in tako tudi pri evidentiranju in kandidiranju delegatov za kon- ^EOSEDSTVO RS ZSS O GRADNJI DIJAŠKIH IN ŠTUDENTSKIH DOMOV V petih letih - 23 domov Jr®sničevanje družbenega dogovora o nalogah pri samoupravnem sporazumevanju in združe- Vanju sredstev za gradnjo dijaških in študentskih domov v letih 1976—1980 bo pomembno pri-s^Pevalo k zagotavljanju enakopravnih možnosti za šolanje mladine Inn* Pred lej' smo se v Sloveniji štuH na^rtne gradnje dijaških in kentskih domov. Razmere v , n°gih domovih, nameščenih v :otrajai pa j-nih zgradbah, predvsem Premajhne zmogljivosti so int °Vale odločnejšo družbeno pr^encijo. Lani smo sprejeli Žev' ^.ružbeni dogovor za zdru- doi sredstev za gradnjo s m°v- Predvideli smo, da bomo Zb S,arnouPravnimi sporazumi j. ..100 milijonov dinarjev ter z gradnjo prvih domov. . - cmva.ijv/ pivu. * ■ letaa • a’ ^ smo j° za^e^ srec^ r L • • CI*em je odbor podpisnikov '‘a> ni v celoti uspela in smo anjkajoča sredstva zbrali sicuNivd z-uiciii na o, 0v' intervencijskega zakona. YDenen . . za dolgoročnejšo gradnjo j-. ca u< Jlaških in študentskih domov iz J^Pstev za stanovanjsko grad J?' ^ako je bil lani dopolnjen programiranju in finan- rak , al(on o i ciranju graditve stanovanj, s tem da se dijaški in študentski domovi smatrajo kot stanovanjski prostor in da je za njihovo gradnjo možno uporabiti sredstva, ki jih delovni ljudje izločajo v ta namen. Na tej osnovi je bil v družbenem dogovoru o temeljih plana SRS za naslednje petletno obdobje sprejet predlog, da bi iz sredstev za stanovanjsko gradnjo namenjali 0,345 % od bruto osebnih dohodkov za gradnjo dijaških in študentskih domov. Ta sredstva bodo predstavljala osnovni vir za gradnjo predvidenih 23 dijaških in študentskih domov, v katerih bo 7.500 ležišč. Poleg tega vira pa bo potrebno zagotoviti še dodatna sredstva, ki naj bi jih v ta namen združevale predvsem organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in družbenopoli- tične skupnosti, ki so glede na svoje kadrovske potrebe še posebej zainteresirane za prostor v domovih za svoje učence in študente. Še nadalje računamo na del sredstev iz anuitet odpravljenih stanovanjskih skladov v občinah ter republiki in na delež občin, kjer bomo gradili domove. Le-te naj bi zagotovile brezplačno komunalno urejeno zemljišče za gradnjo domov. Iz vseh teh virov bomo predvidoma zbrali 825 milijonov dinarjev. Na osnovi teh izhodišč je bil prvotni družbeni dogovor dopolnjen in o njem je razpravljalo ter ga potrdilo predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije kot eden od podpisnikov dogovora. Z njim naj bi zagotovili samoupravno zagotavljanje in delitev sredstev ter načrtno in kontrolirano grad- njo domov po programu, ki je bil sprejet na seji skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije. Naloga sindikatov po družbenem dogovoru je predvsem zagotoviti demokratičnost postopka pri dogovarjanju in sporazumevanju za uresničitev programa gradnje domov, spremljanje in preverjanje obveznosti nosilcev posameznih nalog ter pravočasno in ustrezno oblikovanje gradbenih odborov, ki bodo neposredno vodili gradnjo posameznih domov. ference delegatov na vseh ravneh organizairanosti bodoče zavarovalne skupnosti, je predsedstvo RS ZSS še posebej zadolžilo vse organizacije in organe sindikata, da v svoje delovne programe nemudoma uvrstijo tudi naloge, ki jih terjajo priprave na ustanovitev zavarovalne skupnosti Triglav. V nadaljevanju seje so člani predsedstva obravnavali poročilo o stališčih glede prekoračitev osnov in meril samoupravnih sporazumov dejavnosti o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. To poročilo, ki ga je pripravil odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, pa je predsedstvo zavrnilo kot neustrezno, nekritično in nepopolno. Predsedstvo se je zavzelo za ostrejši odnos do kršiteljev sporazumov. Potrdilo je stališča omenjenega odbora glede območnih družbenih dogovorov o razporejanju dohodka v letu 1977. Na kratko povedano gre za to, naj bi take družbene dogovore sklepali tudi v naslednjem letu, biti pa morajo celoviti in po svoji vsebini konkretizacija občinskih resolucij o družbenoekonomskih gibanjih v prihodnjem letu našega srednjeročnega razvoja. Tudi naslednja točka dnevnega reda — družbeni dogovor o nalogah pri samoupravnem sporazumevanju in združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obodobju 1976—1980 — je spodbudila živahno razpravo. Po njej je predsedstvo z nekaterimi pripombami podprlo sklenitev tega dogovora. Več o tem poročamo na 2. strani današnje DE. V nadaljevanju seje so člani predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije sprejeli sporazum o sodelovanju na področju raziskovalne, izobraževalne, dokumentacijske in mednarodne dejavnosti. S tem sporazumom se podpisniki —• poleg RS ZSS še pravna fakulteta v Ljubljani in inštitut za delo pri tej fakulteti — zavezujejo, da bodo sodelovali na področju raziskovalnega in pedagoškega dela ter dokumentacijske dejavnosti pri uvejljavljanju sistema samoupravnih odnosov in mednarodne dejavnosti na področju dela. Informacija o pripravah na deveto srečanje samoupravljavcev »Rdeči prapor« v Kragujevcu je pomenila zadnjo točko dnevnega reda. To srečanje bo 15. in 16. februarja prihodnjega leta, na njem pa naj bi sodelovalo po 50 delegatov iz vsake republike. Slovenijo naj bi zastopal po en delegat vsakega že ustanovljenega oziroma nastajajočega kluba samoupravljavcev. M. G. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO /Lk LJUBLJANA Računamo lahko, da bomo z uresničifvijo tega družbenega dogovora izpolnili eno od po-membih obveznosti in nalog sindikatov in drugih družbenih organizacij; obveznosti, ki pomeni zagotovitev enakopravnih možnosti za šolanje mladine. NOČNI SKOK TILKA BLAHA PONOČI NA TIRIH ZJUTRAJ NA CILJU KAJ SMO STORILI... Notranje rezerve Čeprav se je kemična industrija Slovenije v zadnjih nekaj letih, zlasti pa po sprejetju nove ustave začela združevati, je vendarle njen velik problem prav njena velika razdrobljenost. V posameznih podjetjih, ki so nastala iz več nekdanjih kemičnih tovarn, zlasti pa v sestavljenih organizacijah združenega dela namreč še vedno niso premagali zaprtosti posameznih TOZD ali OZD za svoj plot ali za občinske meje. Tehtati krivdo posameznih dejavnikov v združenem delu ali tistih zunaj njega, je kajpak težka naloga. Prav gotovo pa ne bomo zgrešili, če bomo »takole pavšalno« ošvrknili tako dejavnike v podjetjih kot tudi tiste, ki sede na občinskih stolčkih. Zlasti ti zadnji marsikje še vedno niso zlezli iz svoje lupine'pobarvane z »barvami kraja«, pa »v korist« svoje družbenopolitične skupnosti zavirajo odpiranje združenega dela navzven, dogovarjanje (resnično, ne tisto formalno) o delitvi proizvodnje, o uskladitvi razvojnih programov in združevanje sredstev (ponekod temu pravijo »odtujevanje sredstev«) za doseganje skupnih ciljev. Da pri tem tudi dohodkovni odnosi, ki so vendarle osnova vsega samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja ter sploh obstoja samoupravnega sistema, ne zaživijo, kot bi morali, kajpak ni nič čudnega. Posledic takšnega stanja seveda ni težko opaziti. Gospodarski položaj slovenske kemije ni zavidanja vreden, čeprav ni tako slab, kot denimo položaj tekstilne, usnjarske industrije in še nekaterih drugih dejavnosti. Toda kljub temu so izgube v prvi polovici leta dosegle kaj visok znesek in če so se podjetja takrat tolažila, češ,izgube so nastale zavoljo novih predpisov ou ugotavljanju dohodka in težav na trgu zavoljo novega sistema zavarovanja plačil, te tolažbe zdaj, po devetmesečni bilanci nimajo. Položaj se je namreč le za las izboljšal, precej podjetij pa je v tem obdobju prigospodarilo dejansko izgubo. Ali lahko v tolažbo združenemu delu v kemične industrije povemo, da je v tej dejavnosti še nekaj neizkoriščenih notranjih rezerv, ko pa so te rezerve hkrati tudi največje slabosti združenega dela v kemični industriji — omenili smo jih že prej...?! Ko ugotavljamo slabosti združenega dela v tej dejavnosti, bi bilo prav, ko bi hkrati ocenili tudi delovanje dejavnikov v njem, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij pa posebej seveda sindikatov. Kako daleč so, denimo, sindikati pri premagovanju prej omenjenih ovir na poti uresničevanja duha ustave (in določil zakona o združenem delu), je ta hip ležko oceniti. Vsekakor pa lahko zatrdimo, da kaj bistveno dlje od začetka utrjevanja vsebine samoupravnih odnosov v združenem delu niso. To pa je še ena od slabosti združenega dela v tej dejavnosti. B. RUGELJ SINDIKATI V KEMIČNI INDUSTRIJI 0 SINDIKALNI LISTI Zakaj drugače kot zvezna lista 7 Sindikalne liste republik naj bi povsem uskladili z zvezno listo, da bi odpravili sedanje veli^ razlike med listami posameznih republik — Regres za dopust ni socialna kategorija — Delo 1,8 dan praznikov naj bo vredno več! . Tako kot povsod drugod je tudi v kemični industriji predlog sindikalne liste za prihodnje leto razgibal delavce. Delegati RO sindikata delavcev kemične industrije Slovenije so na zadnjo sejo RO, posvečeno med drugim tudi sindikalni listi 77, „prinesli“ precej predlogov za spremembe določil v sindikalni listi. Čeprav se pripombe in predlogi za spremembe osnutka liste od dejavnosti do dejavnosti pa od tovarne do tovarne v podrobnostih razlikujejo, vendarle lahko izluščimo nekatere skupne pripombe, ki bodo, kot kaže, dovolj podprte z mnenji delavcev, da bodo „izsilile“ spremembe nekaterih členov. Tako delavci sodijo, da ne bi kazalo opuščati dodatka za zmanjševanje fluktuacije delavcev, zmanjševati vrednosti dela na dan državnih, republiških praznikov in na nedelje (lista predlaga znižanje gornje meje od 75 odstotkov na 50), ali diferencirati regres za letni dopust. Prav NAJ OSTANE MED NAMI Za nekatere območne rizične skupnosti v sestavi nastajajoče zavarovalne skupnosti Triglav še ni jasno, kje bo njihov sedež. Ko so na seji predsedstva RS ZSS govorili o vsebini sporazuma o ustanovitvi te skupnosti, je eden od razpravljavcev omenil, da se s predvideno ureditvijo ne strinjajo v... in tudi v Zasavju. Pa ga je Vinko Kovačič iz Trbovelj brž popravil, da pri njih ni problemov. No ja — spodbudno je, da vemo vsaj to, kje ni problemov! RO SINDIKATA OBRTNIH DELAVCEV SLOVENIJE Na samoupravnih osnovah Sveti potrošnikov morajo aktivno sodelovati tudi pri samoupravnem sporazumevanju med izvajalci in potrošniki obrtnih storitev __ Ni dvoma, da lahko organizirani potrošniki vplivajo tudi na usmeritev blagovne proizvodnje in obrtnih storitev, hkrati pa na delovanje vseh posredovalnih dejavnosti (trgovine, gostinstva, obrti, komunale, servisov itd.) glede na njihove kratkoročne in dolgoročne interese. Vpliv organiziranih potrošnikov in porabnikov storitev sega tudi na področje dejavnosti posebnega družbenega pomena, predvsem na področje komunalnih dejavnosti, prometa pa tudi družbenega in zasebnega sektorja obrti. Vendar bi morali pri tem razmejiti, kaj sodi v delovno področje ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti glede na njihovo organiziranost in do kod naj seže vpliv svetov potrošnikov oziroma porabnikov obrtnih storitev. Sveti potrošnikov, ki v Sloveniji še niso zaživeli tako, kot smo pričakovali, bi morali sodelovati pri samoupravnem sporazumevanju med izvajalci in potrošniki obrtnih storitev. Predvsem bi se morali izvajalci in potrošniki podobno kot na drugih področjih dogovarjati na samoupravnih osnovah ne samo o ustrezni preskrbi in kvaliteti proizvodov, pač pa tudi o zagotavljanju rezervnih delov in servisov za vzdrževanje in popravila tehničnih naprav in strojev,' torej obrtnih storitev, ki še vedno ne zadovoljujejo naših potreb. Šele s samoupravnim sporazumevanjem bi lahko začeli govoriti o medsebojnih pravicah in dolžnostih delovnih ljudi kot proizvajalcev in posrednikov obrtnih storitev ter hkrati porabnikov v krajevni skupnosti. To je le nekaj vprašanj, o katerih so govorili na zadnjem posvetovanju s predsedniki in sekretarji občinskih odborov, ki ga je pripravil RO sindikata obrtnih delavcev Slovenije. Slej ko prej ostaja v ospredju tudi naloga v zvezi z dograjevanjemsamouprav-nih odnosov v obrtnih organizacijah v skladu z določili zakona o združenem delu. O vseh teh in nekaterih drugih problemih, predvsem pa o samoupravnem urejanju cen obrtnih storitev bodo razpravljali v neposredni prihodnosti občinski odbori, januarja pa tudi delegati na zasedanju RO sindikata obrtnih delavcev Slovenije. '• ^ ■ 10 RO SINDIKATA DELAVCEV ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA SLOVENIJE Na skupni seji izvršnega odbora RO sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva ter članov komisij za delitev dohodka in osebnega dohodka pri RO so med drugim obravnavali pripombe in predloge občinskih odborov tega sindikata in zdravstvenih delovnih organizacij o osnutku nove sindikalne liste. Tako so nekatere zdravstvene delovne organizacije predlagale, da bi pri oblikovanju sindikalne liste za 1977. leto upoštevali predlog, naj najnižji osebni dohodek delavca, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost, ne bi znašal najmanj 60% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v slovenskem gospodarstvu v minulem koledarskem letu, ampak 65 % poprečnega OD. Glede 7. člena osnutka liste, ki določa akontacijo osebnega dohodka pripravnikov v organizacijah združenega dela, je bržčas umestna pripomba lO RO, naj bi za njihovo nagrajevanje predvsem pa za uvajanje pripravnikov na delo skrbeli poleg osnovnih sindikalnih organizacij tudi samoupravni organi OZD, ki jih zaposlujejo. Zlasti želi sindikat zdravstva in socialnega varstva ob tem opozoriti, da mora uvajanje pripravnikov dejansko potekati v skladu z zakonskimi določili. Čeprav je sindikalna organizacija novogoriške bolnišnice imela ob 11. členu osnutka liste docela nesprejemljiv predlog, naj bi dobili za nadurno delo plačilo tudi vodilni delavci, čeprav lista jasno govori, da tako se delavci zavzamejo za valorizacijo nadomestila osebnega dohodka za čas bolezni vsake tri mesece ter za valorizacijo vseh dinarskih zneskov v listi. Delegati v RO sindikata delavcev kemične industrije so poleg teh pripomb predlagali še nekatere spremembe. Tako sodijo, da bi veljalo vse materialne izdatke (kilometrine, dnevnice, regrese za prehrano, dopust itd.) uskladiti z zvezno sindi- kalno listo. Zanimivo pri tem je, da so regresi za dopust po zvezni listi večji, kot jih predvedeva slovenska lista (zvezna lista dopušča dve tretjini poprečnega mesečnega dohodka v republiki v minulem letu, nadomestila stroškov za službena potovanja pa nižja. Regres za dopust, tako sodijo v kemični industriji, naj ostane tak, kot je bil, saj to ni socialna kategorija. Socialno šibkim delavcem je treba pomagati z drugimi ukrepi. Prav tako predlagajo, naj bi jra# bil dodatek za delo na dan kov večji, kot za delo ob nede‘J ji Nazadnje pa so delegati dve temi za razmišljanje: ali jo nost, da bi delavci, ki imajo sf.jjJ ali manj let do upokojitve, d01” J primeru bolezni celotno nadotB6 . lo osebnega dohodka, ne pa “d ^ 80-odstotno? In druga tema: aN bilo možno, da nagrad za ino^a ^ sko dejavnost ne bi obdavčili, d2.,. tako bolj zainteresirali delavce 23 d' umiteljstvo? V CELJSKEM MUZEJU REVOLUCIJE SO ODPRLI RAZSTAVO »VELIKE STAVKE LETA 1936 V SLOVENIJI« ________ Spomin na naših 40 let V Gorenjskem muzeju v Kranju so ob letošnji visoki obletnici slovenskega stavkovnega gibanja pripravili s pomočjo vseh drugih slovenskih muzejev revolucije bogato dokumentirano razstavo, s katero so želeli prikazati prelomno leto v revolucionarnem sindikalnem gibanju, leto 1936, ko so se velike stavke med tekstilnimi in gradbenimi delavci z žariščem v Kranju kot vihar razplamtele po vsej Sloveniji. Osrednja razstava je bila pripravljena in urejena tako, da jo je mogoče prenesti v katerikoli slovensko mesto oziroma razstavišče. Potem ko si jo je ogledala kranjska publika, so razstavo do sredine decembra postavili v celjskem Muzeju revolucije. Pokroviteljstvo je prevzel občinski svet ZSS Celje in ob sodelovanju celjskih občinskih odborov sindikata delavcevkovinske tekstilne industrije in gradbeništva. Z bogatim fotografskim in d® ^ | mentacijskim gradivom predsM razstava vrh, ki ga je doseglo sta ■ j kovno gibanje v letu 1936, t0.j! takrat, ko so se po vsej Slovej,| delodajalcem uprli tekstilni in £ra.„ j beni delavci v množičnem na čelu katerega je poleg sindi^3!.; stala tudi partija, tako da se j® spremenilo v organiziran up°r, ^ osnovo za kasnejši narodnoosv® dilni boj. od sobote VELIKO PRIPOMB te pravice nimajo niti vodstveni niti vodilni delavci v TOZD in v delovnih skupnostih, je med pripombami, ki jih je dobil RO sindikata zdravstva in socialnega varstva vreden premisleka predlog, naj v bodoče v sindikalni listi ne bi strogo omejevali višine dnevnic za službena potovanja in nočnine, pač pa bi jih med letom usklajevali z gibanji življenjskih stroškov. Glede na to. naj bi v prihodnje pri izplačevanju regresov za letni dopust upoštevali predvsem ekonomske, socialne, zdravstvene in delovne razmere delavcev, predlaga IO RO sindikata zdravstva in socialnega varstva, da bi morali v novi sindikalni listi točno opredeliti merila za dodeljevanje regresa. I. V. Na poti k dejanjem Minuli teden se je začel s praznovanjem našega • največjega praznika. Še posebej smo bili veseli delovnih uspehov, ki so se zvrstili v številnih slovenskih krajih prav ob obletnici rojstva republike. V tem slavnostnem vzdušju pa smo prisluhnili tudi besedam tovariša Tita in drugih odgovornih političnih voditeljev, ki niso bile le obračun o naši prehojeni poti, ampak tudi odgovor in napotilo za naš zdajšnji trenutek. V slovenski javnosti je po prazničnih dneh pritegnil posebno pozornost intervju tovariša Kardelja, ki ga je pripravila Borba ob obletnici svojega izhajanja. V Kardeljevem intervjuju nismo našli le širših odgovorov o kontinuiteti graditve ljudske oblasti in delegatskega sistema med revolucijo in do danes, ampak tudi odgovor na prenekatero aktualno vprašanje sedanjosti. Bistveno izhodišče Kardeljevega razmišljanja je v ugotovitvi, da smo mlada in dinamična družba, ki iz dialektike svoje prakse neprestano gradi tudi svoj politični sistem, družbene in medsebojne odnose. Prav zato je ustvarjalno kritično razmišljanje, predvsem še samokritika bistveno orožje ustvarjalnega marksizma v naši praksi. Gre predvsem za kritiko in analizo pojavov, ne pa za obračune z ljudmi, je poudaril tovariš Kardelj. Tako v kritiki kot v iskanju odgovorov na aktualna vprašanja sodobnih družbenih pojavov se pogosto srečujemo s preteklostjo. Prav zato je premagovanje zaostale zavesti, ki se pogosto zateka k preseženim in preživelim vzorom — bodisi liberalističnim ali dogmatskim — osnovno vprašanje revolucionarne akcije naprednih socialističnih sil. Brez te akcije, ki je odprta na marksistično dialektiko, znanje in strokovnost si ne moremo zamišljati učinkovitega delovanja našega samoupravnega političnega sistema. Ogrodje političnega sistema je opora za revolucionarno akcijo, ker ne deluje samodejno, ampak le, če ZK in napredne socialistične sile v življenju, v neposredni praksi ustvarjajo pogoje za osvobajanje ljudi preživelih vzorov in modelov politične demokracije. Zato se kot dinamična družba nenehno soočamo s prakso in ves naš razvoj od revolucije do danes nam potrjuje nujnost udeležbe komunistov kot avantgard delavskega razreda v iskanju odgovorov na sprotn vprašanja družbene prakse. ■ Po sprejetju zakona o združenem delu v zye7-skupščini smo sedaj na začetku uresničevanja rlje80. vih temeljnih določil. Predsedstvo.ZSS je na svoji seji po praznikih resno opozorilo na zagotavljam^ discipline podpisnikov samoupravnih sporazumov razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodke^ Praksa namreč kaže na primere neodgovornosti p°“ pisnikov samoupravnih sporazumov, ki rušijo ravn, e vesje v politiki dohodka, ustvarjajo nove inflacijslc^ pritiske in se pri tem vedejo, kot da so jim bili sp°ra. zumi vsiljeni. Prav zato bo potrebno kršitelje strezni in zagotoviti odgovornost tudi s pomočjo sodišč zdm ženega dela. .. 3 V zveznem izvršnem svetu se nadaljuje akcija družbeno dogovarjanje o uresničevanju srednjeroC nega programa razvoja do leta 1980. Kot je znano,s tudi delegati v slovenski skupščini pred nedavni izrekli kritične pripombe k zasnovam srednjeročne^ plana in resolucije o družbenoekonomskem razvoju prihodnjem letu. Za uresničevanje programa namreč potrebno dogovarjanje in sprejemanje družbenih dogovorov ne le med republikami in zv®z-’ ampak tudi znotraj gospodarskih panog. Doslej J bilo sprejetih že več dogovorov, ki zadevajo raz^ J cestnega gospodarstva, železnice, luškega prom« ’ ladjedelništva, kemične industrije in elektrogosp darstva ter več drugih, medtem ko se dogovarjanje drugih področjih nadaljuje. ^ . V predprazničnih dneh in prav ta teden se uspes ^ končuje prvi del solidarnostne akcije za Tako so razdelili ključe novih montažnih hiš 150 d žinam v minulih dneh, do konca prihodnjega tedna P se bo vselilo vanje skupaj 300 družin. Do ko® decembra bodo tako vsi prizadeti prebivalci posos vasi pod streho, kar je nedvomno rekord, ki srndA lahko dosegli s prizadevanjem vse slovenske druZ ’ še posebej pa naše gradbene operative in izdelova ^ montažnih objektov. n,. redsednik skupščine SFRJ Kiro sV°r0V b'' P° družbeni vrednosti 0 r^e funkcije in pomenu dela, ki ga e^avUa, pravi človek za uvodni >t)A0Ze Pr£d razpravo in zaključnim za zakon o združenem delu. ^Seveda ni naključje, da je Kiro 0 80rov v uvodnem delu ekspozeja ske °r'* na z8°dovinsko pot delav-0(j 8a samoupravljanja v Jugoslaviji, D]Prve izročitve tovarn delavcem n0v *iot ^etrt stoletia 'n sn 6 u?tave do danes, saj je pravkar eta . ' za^on ° združenem delu le sv -a v ^uju delavca za oblast nad 1‘ui delom in rezultati svojega deli. (jJ^akon o združenem delu,« je lal Kiro Gligorov, »izraža konti-r ' et° samoupravljanja in našega v ^°ja ter poglablja preverjene na; 0,6 naše socialistične družbe: njunadaljnji razvoj vidi v uveljavljali združenega dela in samouprav-0snJa kot odločilnih dejavnikov za Roditev delavskega razreda in za Varjanje svobodne asociacije “'fajalcev, v kateri bo, kot je Marx, »svobodni razvoj vsa-8a posameznika pogoj svobodna razvoja za vse«. le^edtem ko bružoarna družba tu. eUi na ločenosti človeka, na od-Knosti opredmetenega dela od de|avca> na ločitvi živega in minulega s a’ značilni za splet mezdnih odno-’.Pa zakon o združenem delu s ujim konceptom in praktičnimi i7Wam.' Premaguje ta dualizem, nm• oc* človeka kot združenega ^'zvajalca, \z celote njegovega na^Vl?ega in socialnega obstoja. Po D- V| družbene lastnine, samou-^vnih proizvajalnih odnosih ter d svta in vlogi države v upravljanju - n'*1 zadev je očitna tudi ra-ra eldev z državnolastniško fazo v n V°JU soc'alizma. Zakon o združe-bjm delu odpravlja tudi potrebo, da J djužbenih zadevah odločali in o Uicni oblasti govorili zunaj ob-Z(^ruzenega dela. Z njim se s7t,caa oblast ki je obstajala kot dei nad družbo, vrača k združenemu jd u m postaja dejavnik zagotavljala vodilne vloge delavskega razreda » njena samozaščita. Zakon o zdru-. em delu onemogoča vladavino krsnggakoij in kateregakoli n°pola v razpolaganju s sredstvi tji^oizvodnjo in presežnim delom, ski° f 2asebnim in državno-lastnin-niJ1! 'tot tistim, ki je skupinsko-last-nskega značaja. i-a^rav na temelju takih odnosov cjja^di delegatski sistem kot nega-djm Jottnalne in predstavniške Ijavr raC'ie ter kot dejavnik uve-Zvad?nfa sv°bodne asociacije proi-o« LCev’ kot dejanske skupnosti Vobajanja dela.« din'r° ^bgorov je opozoril na zna-Zalc°St botb ki jo je opravil osnutek °na o združenem delu, preden je dokončen predlog prišel pred zvezno skupščino: »Mirno lahko rečemo, da nobenega zakonskega akta v naši dosedanji zakonodajni praksi nismo sprejeli s tolikšno udeležbo najširšega kroga delavcev in občanov v vseh fazah izdelave tega zakona. To in konkretni prispevek sedemmesečne javne razprave sta izraz demokratične narave naše družbe in potrjujeta neločljivo povezanost interesa družbe in vsakega posameznika za reševanje splošnih družbenih vprašanj.« Kiro Gligovor je poudaril plebiscitarno podporo, na katero je zakon naletel v javni razpravi, poleg tega pa smo hkrati z njojže lahko opazovali prve konkretne učinke njegovih določil v spreminjanju konkretne samoupravne prakse. »Seveda bi bilo iluzorno pričakovati,« je nadaljeval predsednik skupščine Jugoslavije, »da je zakon o združenem delu odgovoril na vsa vprašanja in za vsako situacijo, za vsak konkreten primer v vsaki organizaciji združenega dela, ali da se bodo z obstojem zakona spontano in samodejno spremenili dosedanji odnosi v organizacijah združenega dela. Zakon podaja dovolj izoblikovane osnove, opredeljuje osnovne rešitve, nakazuje kategorialni sistem, ki je značilen za socialistično samoupravljanje v nasprotju s kapitalističnim sistemom ali sistemom državnega socializma, ni pa dokument, ki bi bil izdelan do ravni dovršenosti, saj daje rešitve, s katerimi se naj oblikujejo družbeni odnosi, kakršnih še ni bilo, prav tako pa od zakona take narave ne smemo pričakovati preciznih norm za vsak možen položaj v zapletenih, marsikdaj tudi protislovnih družbenih gibanjih.« Kiro Gligorov je v nadaljevanju obsežneje govoril o značaju zakona, opozoril na možnosti pri njegovi konkretni uporabi v praksi. Precejšnjega zanimanja so bile deležne tudi njegove misli o spodbudnem vplivu osnutka zakona na naše znanstvene in strokovne delavce za globlje marksistično proučevanje. Podrobneje je še govoril o nujnosti spreminjanja družbene prakse in o odgovornosti nosilcev teh sprememb. Ne nazadnje tudi sindikatov. Za tem je Kiro Gligorov nadaljeval: »V tej dejavnosti moramo z akcijo vse družbe razvijati kar največjo občutljivost glede spoštovanja neod-tujivih pravic delavcev pri razpolaganju z realiziranim dohodkom. Odpraviti moramo pojav, v katerem se načelno izrekamo za to temeljno načelo, potem pa v praksi v imenu tega ali onega cilja pozabljamo na to. Spoštovanje tega načela je treba zagotoviti s popolno zakonsko in' sodno zaščito, povrh pa poskrbeti, da bomo takšno ravnanje obsodili kot družbeo sramotno. Sele ko bodo delavci zares začutili, da je načelo neodtujivosti dohodka trajno zagotovljeno, bodo dobili pravi smisel in zalet tudi združevanje dela in sredstev ter svobodna menjava dela, smotrno gospodarjenje in solidarnost. Zakon o združenem delu je kategoričen glede onemogočanja kakršnekoli oblike odtujevanja dohodkov in sredstev temeljni organizaciji združenega dela. Zveza komunistov ima v tej nalogi eno najpomembnejših možnosti za idejni boj proti vsem ostankom birokratizma, tehnokratskih uzurpacij, samooblastja, proti kakršnemukoli zasebnolastnin-skemu in skupinskolastninskemu prilaščanju družbenega dohodka, proti kakršnikoli eroziji družbenih rezultatov skupnega dela.« Predsednik skupščine SFRJ je podrobneje orisal značilnosti povezovanja jugoslovanske družbe na podlagi združevanja dela in sredstev, kar bo imelo prav gotovo svoj odmev tudi v naših povezavah z zunanjim svetom. Podrobneje je še opredelil odnose do minulega dela in njegov pomen za današnjo stopnjo razvoja. Odločno se je zavzel za kritičnejši odnos do delitve dohodka po delu in ob tetn dejal: »Jasno opredeljena družbena akcija, zlasti intenzivna dejavnost-zveze sindikatov za spreminjanje dosedanjih odnosov v delitvi v organizacijah združenega dela bo dobila z uresničevanjem zakona močno podporo in bo s svoje strani pripomogla, da bodo stvari krenile na bolje. Če ne bomo poskrbeli za to, bomo zaman govorili o uravnilovki, o prevelikem poudarjanju socialnih meril v delitvi osebnih dohodkov ipd.« Kiro Gligorov se je pomudil tudi pri povezovanju kmetov, samoupravljanju kot najširši podlagi združevanja delavcev in za tem ugotovil, da morajo vse spremembe v družbi spremljati tudi spremembe metod in ukrepov tako ekonomske kakor druge politike. Predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov je svoj ekspoze sklenil z besedami: »Tovariši in tovarišice! Zakon sprejemamo pred 29. novembrom, Dnevom republike, v čemer je določena simbolika. Naš delavski razred in delovni ljudje so na čelu z zvezo komunistov in tovarišem Titom dosegli izredne uspehe na vseh področjih notranjega razvoja kakor tudi v krepitvi neodvisne in neuvrščene pozicije socialistične Jugoslavije. Socialistična narava naše revolucije je dobila svojo kontinuiteto in polno podporo v samoupravnem razvoju naše skupnosti. Zakon o združenem delu je novo potrdilo te usmeritve in perspektiva, za katero se kaže bojevati.« IZ RAZPRAVE O ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU V SKUPŠČINI JUGOSLAVIJE Zakon so sestavili in sprejeli delovni ljudje Po ekspozeju predsednika skupščine SFRJ Kira Gligorova so delegati v razpravi opozorili, da je zakon o združenem delu v resnici nadaljevanje socialistične revolucije in osvobajanje dela in človeka. Poudarili so, da zakon nakazuje rešitve za nove, bolj humane in resnične socialistične odnose v naši družbi, kjer ne bodo vladali ljudje nad ljudmi, temveč ljudje nad stvarmi V_________________:________________________________/ MIRKO DONDUR iz Srbije je med drugim dejal, da zakon o združenem delu spodbuja povezovanje gospodarstva in tudi povečevanje produktivnosti, boljšo organizacijo dela in poslovanja ter dogovarjanje o razvoju na osnovi skupnih programov. Posebej pa je poudaril, da v Crveni'zastavi na psnovi zakona o združenem delu že spreminjajo kupoprodajne odnose med proizvajalci in kooperanti, ki sodelujejo v proizvodnji vozil, in z blagovno prometnimi organizacijami. Uveljavljajo odnose, ki temelje na udeležbi v skupnem prihodku, na skupnem programu in skupnem tveganju. Sicer pa obstaja mnogo primerov, je dejal Dondur, ki kažejo, da delovnim ljudem na poti samoupravne graditve družbe niso potrebni le pisani zakoni, da bi se po njih ravnali, temveč pišejo zakone delavci sami in tako povezujejo marksistično misel s prakso in jo tako bogatijo. Ne sme pa se več ponoviti, da bi predolgo čakali na predpise in zakone, ki bodo nastali na osnovi zakona o združenem delu. Sprejeti jih moramo čimprej, da bo sistem uspešno deloval. Član izvršnega komiteja CK ZKJ DRAGOLJUB STAVREV je dejal, da so ta zakon dejansko pripravili in že sprejeli delovni ljudje in občani vse naše socialistične samoupravne skupnosti. To je naša resničnost, ki ponovno potrjuje, da se delavski razred in delovni ljudje Jugoslavije globoko zavedajo svoje vloge v socialistični samoupravni družbi in da mora biti njena nadaljnja graditev njihovo lastno delo. Zgodovinski pomen zakona, je dejal Stavrev, moramo iskati v kontinuiteti revolucionarnega boja delavskega razreda naše države in v jasnih idejnih opredelitvah v programu ZKJ. Zakon podrobneje obdeluje ustavna načela in določila ter prispeva k stabilizaciji notranjih odnosov v sistemu samoupravno združenega dela. Seveda pa zakon sam ne bo razrešil vseh nasprotij v družbenih odnosih. Prav tako ne bo možen družbeni in gospodarski razvoj brez zavzetosti in zavestne akcije delavskega razreda in organiziranih socialističnih sil. Boj za uveljavitev zakona o združenem delu postavlja pred te sile zahtevne naloge. ANTON VRATUŠA, podpredsednik ZIS, je poudaril, da je zakon o združenem delu sad sedanje faze naše revolucije in tudi svojevrstna sinteza teorije znanstvenega socializma in samoupravne prakse naše družbe. Poleg ustave je zakon o združenem delu doslej največji dosežek delavskega razreda v boju za svobodo človeka, humanizem in neodvisnost narodov. Obenem je trdna osnova za nadaljnjo graditev samoupravnih odnosov pri nas. Prav zato, je dejal Vratuša, se moramo vprašati', kaj in kako naprej, saj ne gre le za reševanje neposrednih nalog pri uresničevanju zakonskih določjl, temveč za nenehno širjenje demokratične in humanistične osnove naše družbe, kjer naj ljudje ne bi vladali ljudem, temveč bodo vsi skupaj samostojno gospodarili kot svobodni ustvarjalci. Gre torej za proces socialistične in humane preobrazbe in prav zato upravičeno pričakujemo, da bo zakon odprl nove perspektive v procesu osvobajanja dela v naših samoupravnih razmerah. RUDI KOPRIVNIK, delegat iz Slovenije, je še posebej opozoril na resnico, da so delavci v javni razpravi o združenem delu spoznali njegov globok razredni pomen. Dokaz za to je tudi primerjanje sedanjega stanja samoupravnih odnosov in razmerij z določili zakona in še posebej spreminjanje odnosov v skladu s črko in duhom zakona o združenem delu. Javna razprava, je dejal Koprivnik, je bila v resnici jugoslovanski referendum. Zakon je že bil sprejet v bazi. Vodilno misel razprave DUŠANA BOGDANOVA, predstavnika zveznega sveta ZSJ, bi lahko strnili v ugotovitev, da si bo sindikat nenehno prizadeval za uresničitev dogovorjenega. Pred sindikatom so ta čas neposredne in neodložljive naloge. Te obveznosti pa izvirajo po eni strani iz družene vloge in mesta sindikatov v političnem sistemu, po drugi strani pa iz odgovornosti članstva, delavskega razreda in družbe kot celote. Seveda vloga sindikatov ni izčrpana le v zakonskih določilih, kjer so neposredno omenjeni sindikati, kajti le-ti morajo kot del samoupravnega družbenega sistema svoje delo razvijati tako, da bo zakon uresničen v celoti in v bistvu. Nedvomno je to trajna naloga. Politična dejavnost sindikatov ima dve smeri: aktivirati morajo organizacijo za izpolnitev njenih lastnih nalog in izvesti politično mobilizacijo delavcev, da bi se okrepila odgovornost vseh dejavnikov in da bi naloge vsestransko preučili in dosledno izpolnjevali. DRAGO STOJOVIČ iz Črne gore je govoril o združevanju dela in sred- stev, ki mora teči prek meja republik in pokrajin. Poudaril je, da so delovni ljudje v Črni gori v javni razpravi sodili, da so osnove za ta proces zajete v zakonu, da pozdravljajo načrtovanje skupnega razvoja in samoupravno sporazumevanje o tem, kakor tudi usmerjanje sredstev združenega dela k organizacijam v premalo razvitih republikah in v pokrajini Kosovo. STIPE BILAN iz BiH je dejal, da so se uresničile Titove vizionarske besede, ko je 1950. leta dejal, da bodo prav v procesu upravljanja, v nenehnem procesu dela in upravljanja vsi delavci pridobili potrebne izkušnje, se seznanili ne samo z delom, temveč tudi z drugimi problemi svojega podjetja. Seznanili se bodo s tem, do česar imajo pravico: kam gre njihovo presežno delo in za kaj se uporablja. Bi lan je še posebej opozoril na morebitne odpore, ki se bodo pojavili ob uveljavljanju zakona. Samo organizirana in široka dejavnost vseh sil bo omogočila uveljaviti vodilni položaj delavskega razreda in delovnih ljudi v družbi. RISTO DŽUNOV, delegat zvezne konference SZDLJ je poudaril, da je zakon o združenem delu dokončna zmaga vodilne vloge delavcev v naši družbi. Dejal je, da je enotnost in dejavnost zavestnih socialističnih sil pogoj za uspešno uresničevanje črke in duha zakona, ker je bilo v javni razpravi še opaziti formalizem in posplošeno govorjenje o bistvenih vprašanjih razvoja družbenih odnosov. PERO DJETELIČ, delegat iz Hrvaške, je v svoji razpravi spregovoril o tem, da je v javni razpravi o osnutku zakona sleherni občan težil za razrešitvijo bistvenih vprašanj v naši družbi. NESHET ZHUBI, delegat Kosova, pa je govoril o novih razmerjih med proizvodnimi silami in proizvodnimi odnosi. . Še posebej 'e poudaril kategorijo dohodka kot osnovno kategorijo družbene las -nine nad proizvodnimi sredstvi. MIRKO GAJIČ, delegat iz Malarno. goro! Zaposlen je pri Avtoe-^°ni kot šofer. In nič na njemu ne d>0miaja na slikarja pa vendar slika; žc mladih nog je rad slikal. — Še nisem hodil v osnovno šolo, ko sem začel. Spominjam se, da sem komaj držal svinčnik v roki, ko sem nanašal svoje prve risbice na papir. Veliko sem prerisoval, vse, kar mi je prišlo pod roko. Nato sem se v osnovni šoli srečal v barvami. Vedno mi je bilo risanje v veliko veselje. Učitelj likovnega pouka je to kmalu opazil, puščal je mojim likovnim spodbudam prosto pot, toda ni mi nudil nikakršnega mentorstva. Tako sem ostajal prepuščen sam sebi. Nekaj slik je bilo pohvaljenih, romale so od razstave do razstave' in se nazadnje nekje izgubile. Tako je Boris Štrukelj začel svojo pot likovnega samorastnika. In nato je prišel čas velike odločitve. Kam po končani osnovni šoli? — Lenoba me je pokopala, nisem hotel v šolo. Pa sem se le izučil za avtomehanika in pri tem je tudi ostalo. Ves čas pa sem slikal, vse, kar me je pritegnilo. Večkrat se je zgodilo, da sem naletel na motiv, ki sem ga želel prenesti na platno, a bil sem brez pribora. Ko sem prišel domov, je impresija že zbledela. Kako združujete svoje poklicno delo s slikanjem? — Svojega poklica nisem nikoli povezoval s slikanjem. To sta zame dva ločena svetova. In pri tem moram tudi vztrajati, kajti ne morem se posvetiti le likovni ustvarjalnosti. Doma imam družino, ki mora pd nečesa živeti in tudi sam moram od nečesa živeti. V salonu Avtoemone je razstavljenih tokrat petnajst slik z razločno tematiko. Tihožitja, krajine, človek. Nekatere bolj. druge manj izdelane, skupna pa je poteza mladega likovnika, ki išče samega sebe v izraznosti barv in kompozicije. — Pred leti sem zahajal v Klub samorastnikov v Ljubljani. Marsičesa sem se tam naučil, toda nisem vztrajal. Vem pa, koliko mi je pomagalo, da mi je mentor pokazal napake in svetoval, kako naj jih odpravim. In nato je prišel čas, ko bi moral urediti nekaj formalnosti za sprejem v klub. Strokovna komisija je ocenila nekaj mojih del in na podlagi te ocene so mi bila odprta vrata v klub. Toda ko je bilo treba vse dokončno urediti, sem bil odsoten, poz-, neje pa se nisem več prikazal. In tako ustvarja Štrukelj sam. V veli- kih umetnikih ne išče vzornika. Prav da se ne more opredeliti, ker mu je všeč le nekaj slik iz svetovne zakladnice likovnih stvaritev ne glede na to, ke .> jih je ustvaril. — Všeč mi je Picasso zaradi spremenljivosti, ki veje iz njegovih del. Tista razgibanost, raznovrstnost v stilu ustvarjanja mi je blizu. Sam del im, kot čutim, čeprav se še ukvarjam tudi s prerisovanjem. Štrukelj je mlad, neznan ustvarjalec. To je šele tretja razstava njegovih del in prva samostojna razstava. Prej je razstavljal v Klubu samorastnikov i.i nato še v Ajdovščini na skupni razstavi amaterjev. Prav razstava v Avtoemoni pa bo prispevala k temu, da bo Štrukelj izstopil iz kroga anonimnosti. Delavci, njegovi tovariši, sprva niso mogli verjeti, da je razstavljene slike naredil res njihov Boris, njihov šofer. Niso poznali takšnega Borisa. Takšnega Borisa Štruklja — šoferja Avtoemone spoznavamo vsi, ki stopamo te dni v salon Avtoemone in se tu srečamo s slikami samorastnika. KATJUŠA ROJAC BELGIJA Dežela z najvišjimi stroški dela V zadnjih desetih letih se je konkurenčnost ZR Nemčije v primerjavi z drugimi državami EGS občutno izboljšala. Tako vsaj lahko presodimo po podatkih o stroških dela v industriji držav, ki so članice EGS, v obdobju 1972 do 1975. Kot navaja dokument, ki so ga v Bruslju objavile službe evropske komisije; je pri tem izjema Italija, kjer je padec lire povzročil občutno znižanje izvoznih cen. Leta 1972 so štiri od šestih držav — članic EGS zaznamovale porast delavskih zaslužkov, pri čemer pa sta izjemi Francija in Italija, kjer so stroški dela dosegali blizu tri četrtine teh izdatkov v ZR Nemčiji in Nizozemski. V evropski deveterici je bil j položaj v letu 1975 naslednji: j Danska se je pridružila drža-j vam z »visokimi« stroški; 1 ! rancija in Italija pa še vedno ; dosegata nekoliko nižje < mezde in zaslužke nasploh. j Med prvotnimi šestimi j članicami EGS je Belgija na i prvem mestu, kar zadeva porast delavskih zaslužkov, saj so v tamkajšnji industriji stroški dela v zadnjih štirih letih narasli skupno za blizu 75%, torej skoraj za 19% letno. Stroški dela v Franciji in v Luksemburgu so v istem obdobju naraščali letno za 17 %, na Nizozemskem za 16% in v ZR Nemčiji za 11%. Leta 1974 seje v splošnem povečala stopnja rasti stroškov dela z izjemo ZR Nemčije, kjer so ti stroški rasli počasneje. V letu 1975 je počasnejša rast delavskih zaslužkov značilna za vse članice EGS. V Italiji je devalvacija lire pripomogla, da so v primerjavi z drugimi državami — članicami EGS stroški dela po letu 1972 počasneje naraščali. Velika Britanija pa je po ugotovitvah omenjene analize članica EGS z najnižjimi stroški dela. NŽ DEJAVNOST SINDIKATOV V MALIJU V pričakovanju narodne pomiritve Narodna zveza delavcev Malija zahteva vključitev sindikatov v procese odločanja v državi in se zavzema za uvedbo odgovorne udeležbe delavcev v upravljanju Ena najpomembnejših odločitev malijske vlade, ki je prišla na oblast 19. novembra 1968. leta z državnim prevratom, je bila vsekakor sprejetje ustave. Že pred dvema letoma, natančneje 2. junija 1974. leta so prebivalci te velike afriške države z referendumom sprejeli novo ustavo, ki predvideva institucijo predsednika republike in uvedbo ljudske skupščine. Med drugim je določeno, da je mandat predsednika republike omejen na dve obdobji po pet let in da so iz političnega življenja za določen čas - izključeni voditelji nekdanjega režima. Sprejetje ustave označuje začetek nove politične smeri vojaškega odbora za narodno osvoboditev, ki je prišel na oblast z omenjenim udarom, in je odsev uradne želje, da se „vojaki vrnejo v vojašnice in doseže narodna pomiritev". Eden od ukrepov v tem smislu je bila izpustitev nekdanjih visokih državnih funkcionarjev oziroma članov strmoglavljene vlade. Predsednik države Musa Traore je takole komentiral ta sklep: „Moramo se spomniti, da je bilo obdobje, ki smo ga preživeli, zelo težavno za malijsko ljudstvo in da je težko pozabiti staro jezo. Vseeno pa je bilo treba obrniti novo stran in se soočiti s prihodnostjo, soočiti se z najvažnejšo nalogo države, to je z razvojem. To pa je mogoče doseči samo, če se bodo otroci Malija med sabo pobotali." Ustava je predvidevala tudi ustanovitev političnih strank. V nekem poročilu, obljavljenem že lani, je bilo rečeno, da bo ustanovljena široko demokratična stranka. Ta obljuba, ki naj bi pripeljala do zbiranja političnih sil okrog odbora ža narodno osvoboditev, pa še ni izpolnjena. V takšnem položaju je praktično edina organizirana politična sila sindikat — konkretno ali uradno Narodna zveza delavcev Malija UNTM Ta organizacija — njeno delo so obnovili pred dvema letoma — ima zelo pomembno vlogo v notranjem življenju, osnovno dejavnost pa je usmerila k dvigu politične zavesti in izobraževanju delavcev, zlasti v državnem sektorju. UNTM razširitev „odgovorne udeležbe" na delitev in določanja poslovnih prioritet podjetij. Da bi sindikati te namere uresničili, so se lotili krepitve sindikalnih organizacij v podjetjih in ustanovah. Sindikati se bodo zavzeli tudi za akcije na podeželju, saj 90 odstotkov ljudi živi na vasi. Prvi pogoj za uresničitev teh načrtov pa sta nadaljnja gospodarska rast in premagovanje neugodnih naravnih možnosti, ki so doslej zavirali hitrejši razvoj Malija. Povsem jasno pa je, da znaten prispevek pričakujejo tudi od narodne pomiritve, pri čemer malijski funkcionarji v zadnjem času zelo vztrajajo. V. VUGDELIČ _______ _________________ , I ■ :-x7*y.r\\il.v-A I Na obisku v Jugoslaviji je bjl predsednik ministrskega sveta evropske gospodarske skupnosti Max van der Stoel. S predsednikom ZISDžemalom Bijedičem in drugimi jugoslovanskimi predstavniki se je pogovarjal o možnostih za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in zahodnoevropsko deveterico in o odpravi težav pri tem sodelovanju, zlasti pa visokega jugoslovanskega primanjkljaja v trgovinski menjavi s 'članicami EGS. Ob koncu obiska so . podpisali skupno izjavo, ki med drugim konkretneje določa možna področja sodelovanja. V jugoslovanskih uradnih krogih ocenjujejo obisk Van der Stoela kot pomemben mejnik v odnosih med Jugoslavijo in EGS ter kot spodbudo za širjenje in poglabljanje sodelovanja, ki je v obojestransko korist. Generalni sekretar avstrijskega zunanjega ministrstva Alois Reit-bauer je jugoslovanskemu veleposlaniku na Dunaju izročil noto avstrijske zvezne vlade z manjšinskimi vprašanji. Gre za avstrijski odgovor na noto jugoslovanske vlade z dne 11. novembra letos, s katero je Jugoslavija pred zloglasnim preštevanjem manjšin (ki se je končalo s popolnim polomom) protestirala zavoljo neizpolnjevanja 7. člena avstrijske državne pogodbe in zavoljo poskusov Avstrije, da bi jo enostransko revidirala. Vsebina avstrijske note še ni znana. Sovjetski partijski voditelj Leonid Brežnjev je pozval novo ameriško administracijo, ki bo začela svoje delo po prihodu novega predsednika Jamesa Carterja v Belo hišo, naj stori vse za izboljšanje dvostranskih odnosov. V pogovoru s številnimi ameriškimi trgovskimi in poslovnimi ljudmi, ki sodelujejo na četrtem zasedanju sov-jetsko-ameriškega sveta za trgovsko-gospodarsko sodelovanje, je Brežnjev opozoril tudi na diskriminacijo, ki obstaja v trgovinskih odnosih med državama, ker ZDA zahtevajo izselitev določenega števila Židov iz Sovjetske zveze, da bi tej državi dale položaj z največjimi ugodnostmi. Dosedanji mehiški predsednik Luis Echeverria Alvarez je izročil dolžnost novoizvoljenemu predsedniku Joseju Lopezu Portillu, ki bo naslednjih šest let vodil Mehiko. Portillo je v prvem govoru pozval rojake, naj se oprejo na lastne sile, hkrati pa je opozoril na potrebo po večjem izvozu in izravnavi deficita v plačilni bilanci ter se zavzel tudi za mednarodno solidarnost in sodelovanje z državami v razvoju. Politični komite generalne skupščine ZN je pozval vse države Bližnjega vzhoda, naj se na podlagi vzajemnosti vzdržijo nadaljnjega proizvajanja .jedrskega orožja in oskrbe z n)im, da bi to območje spremenili v področje brez jedrske oborožitve. Resolucijo so predlagali Egipt, Iran in Kuvajt, med glasovanjem pa ji nihče ni nasprotoval. V. B- Že v sredini lanskega leta je UNTM sprejela resolucijo, ki zahteva vključitev sindikatov v procese odločanja v državi. Sindikati so ob tej priložnosti tudi posebej poudarili potrebo po boljšem upravljanju z državnimi podjetji ter terjali reorganizacijo prometa in boljšo stanovanjsko politiko. Po mnenju sindikatov je zlasti pojnembna uvedba „odgo-vorne udeležbe delavcev v upravljanju." To vprašanje za zdaj še ni teoretično dobro obdelano, zagotovilo pa naj bi varnost zaposlovanja in mezd, izboljšanje delovnih možnosti ter zadovoljitev kolektivnih in posamičnih potreb delavcev. V kasnejši etapi predvideva V januarju bo izšla Radovana Vukadinoviča EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE Knjiga obravnava problem varnosti in sodelovanja v Evropi, potek priprav na konferenco o evropski varnosti in sodelovanju (Helsinki 1975) ter stališča skupin držav (vzhodnih in zahodnih) o posameznih vprašanjih, o katerih so razpravljali na tej konferenci. Knjiga prinaša tudi podatke o oborožitvi. Naročite jo lahko na naslov: ČZP DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. kdo je kdo VALERV GISCARD DESTAING francoski predsednik »Pred vojno in še v začetku petdesetih let je Francija dajala podobo družbe, ki je hkrati razvita in tradicionalna. V 25 letih je nekakšen orkan prizadel ta mirni svet. Revolucija, močnejša od vseh političnih revolucij, je bila izvedena v francoski družbi in je prizadela vse strukture: družino, šolo, univerzo, cerkev in navade. Povzročila jo je kombinacija treh dejavnikov: doslej neverjetna gospodarska rast, množično širjenje izobraževanja in stalno poseganje audiovi-zualnih sredstev v življenje posameznikov.« Tako je spremembe v francoski družbi opisal predsednik Valery Giscard d’Estaing v svoji knjigi »Francoska demokracija«, ki je izšla sredi letošnjega oktobra. V knjigi, ki je vzbudila široke razprave, je Giscard razčlenil svoj načrt francoskega razvoja in zapisal, da je to načrt »o sodobni demokratični družbi, liberalni po pluralistični strukturi vseh svojih organov oblasti, napredni po visoki stopnji gospodarskega učinka, družbeni združitvi in kulturnem razvoju«. Seveda je vprašanje, ali sc bo ta načrt uresničil, saj je zasnovan na ohranitvi kapitaliszičnih družbenih odnosov, medtem ko se v francoski družbi nezadržno krepi politični vpliv levih sil, socialistov in komunistov, ki svoje načrte za francosko prihodnost kujejo z drugačnih izhodišč, na socialističnih odnosih. Sicer pa so se nasprotja med politiko predsednika Giscarda in pogledi francoske levice pokazala že ničkolikokrat pa tudi na volitvah v maju 1974 leta — po smrti prejšnjega predsednika Georgesa Pompi-douja. Dotedanji finančni minister, ekonomski stra- teg francoskega kapitalizma Giscard d'Estaing je premagal kandidata združene levice, socialističnega prvaka Mitteranda s prednostjo 423 tisoč glasov, s 50,8 odstotka glasov, in se za sedem let vselil v Elizejsko palačo. * V. BARABAS Manija odpovedovanja Piše: Azia Kristančič, dipl. psihologinja So ljudje, ki skoraj vsak pogovor v službi sklenejo: »Če ne bo tako, kot jaz hočem, bom dal pa odpoved!« In ker vedno le ni tako, kot bi hotel posameznik, odpovedi nikoli ne zmanjka. Seveda pa to niso prave odpovedi, temveč takšne, ki »lebdijo v zraku« in ki redko prispejo v prave roke in na pravo mesto. Njihov namen je predvsem zbujanje pozornosti, poskus pritiskanja na nekatere, doseganje različnih ciljev itd. Sodelavci se po navadi vznemirijo, kadar slišijo o odpovedi, zlasti če gre za dobrega delavca. Vsak po svoje razlaga in razume, zakaj je do odpovedi prišlo: kaj bomo zdaj, ko najboljši odhajajo, saj pri nas tako in tako ne more nihče vzdržati — do druge skrajnosti: naj kar gre, pri nas je treba delati, on (ali ona) pa vemo, kakšen je... Najpogosteje mnoge odpovedi usahnejo, še preden jih izročijo pristojnim organom. Vzroka sta v glavnem dva: ali popusti delovno okolje upravičenim ali neupravičenim zahtevam — ali pa to okolje reče, naj »tisti« kar gre, če misli, da mu bo drugje bolje. V takšnih primerih tisti, ki odpoveduje, svojo odpoved prej ali slej umakne. Odpoved kot metoda urejanja medsebojnih odnosov pa sodi med najslabše. To sicer' povsod vedo, vendar je kljub temu vzdušje še vedno ugodno za različno manevriranje in izsiljevanje. Pred nedavnim smo obravnavali primer akviziterke, ki praktično odpoveduje vsak mesec. Ker je dobra delavka (podjetju »prinaša veliko denarja!«), so jo vedno preprosili, da je odpoved umaknila. Omenjena akviziterka pa je vsakič kaj pridobila. Odpovedala je, ker ni bila šef oddelka. Postala je šef. Odpovedala je potem, ker ni hotel njen kolega drugam. Kolega so premestili. Uživala je, ko so delali nov pravilnik za delitev OD, češ zdaj bo pa ta lenuh (kolega, ki ga ni marala) že videl. Toda — pomislite, tudi njen ni šlo več tako dobro pri poslu. Odpovedala je, ker je dobivala OD po pravilniku, bili pa so majhni, ker ni nič delala. Na hitro se je pozanimala drugod, če bi jo vzeli. Nikjer niso pokazali kakšnega navdušenja in svojo (kdo ve katero že) odpoved je umaknila. V mesecu dni se ji je posrečilo, da je izpolnila svoj letni plan in potem spet grozila z odpovedjo, ki pa je ni bilo. Zadnje tri mesece je potem ni bilo blizu, češ svoj plan (kakšen plan za vse leto je to, če ga nekdo lahko izpolni v enem mesecu?!) sem izpolnila, meni letos ni treba več delati! Tako kot je počasi vsaka mera polna, je bilo dovolj vsem v kolektivu. Doslej so prosili tovarišico vedno znova in znova, naj umakne svojo odpoved, zdaj ji je izročil odpoved kolektiv. In pomislite, novi akviziter dela še bolje. Ne dela pa zdrah, zaradi katerih je kolektiv nenehoma bolela glava. Prenehanje dela nosečnici med poskusnim delom VPRAŠANJE: Prosim za odgovor o zelo perečem vprašanju. Zanima me namreč, ali je nosečnica zaščitena v času, ko je na poskusnem delu. Mene so v poskusni dobi odpustili z obrazložitvijo, da ne ustrezam zahtevam delovnega mesta. C. L. KAMNIK Odgovor: V primerih, ki jih določa samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, se delavci v temeljni organizaciji združenega dela lahko prepričajo o strokovnih in drugih delovnih sposobnostih delavca, ki se prijavi na prosto delovno mesto, še preden sprejmejo sklep o njegovi izbiri. Na podlagi poprejšnje privolitve in v primerih, ki jih prav tako ureja samoupravni sporazum, je lahko delavec na poskusnem delu, vendar le določen čas, kolikor je potrebno, da pokaže svoje sposobnosti. Poskusno delo lahko traja največ tri mesece. Tistemu delavcu, ki ne opravi uspešno poskusnega dela, preneha lastnost delavca v združenem delu z dnem, ko o prenehanju dela, katerega osnova je pismena ocena 0 uspehu poskusnega dela. Če je v vašem primeru pi' smena ocena poskusnega dela opravičena, oziroma, če j6 komisija, ki je spremljala vaše delo, podala negativno mnenje objektivno, je bil na tej osnovi lahko sprejet sklep o prenehanju dela, čeprav ste tedaj pričakovali otroka. poteče rok za pritožbo na sklep Y kupon PRAVNIK SVETUJE Sj Sl d: | sl, £* <3 kako gospodarimo 4. decembra 1976 stran 7 !!!AMESTO komentarja________________________ Stanovanja predraga za zasebnike ^retjina stanovanj je dražja od 7000 din za kvadratni meter — Prodaja upada, zato bo treba po-seči po ukrepih za pritegnitev zasebnega denarja v stanovanjsko gradnjo l..^ letošnjem prvem polletju je j' 0 v naši republiki prodanih ; JlO stanovanj, ki jih gradimo za & ali za blizu 300 stanovanj ?anJ kot v enakem obdobju lani. ^sebniki so kupili 14,5 % sta-i j/Vanj, nekaj manj kot pred leti. °ristne površine vseh prodanih i^UBLJANA: stanovanj je bilo prav tako za 10% manj kot v enakem obdobju lani, tako da je poprečna površina stanovanj znašala blizu 60 kv. metrov. Poprečna pogodbena prodajna cena stanovanj za trg je bila v prvem polletju letos 6669 din za kvadratni meter stanovanjske površine ali za 23 % višja od cene v prvem polletju leta 1975. Poprečni stroški graditve so se namreč letos povečali za 21 %, le-ti pa predstavljajo pretežen del v strukturi skupne pogodbene prodajne cene stanovanj, in sicer blizu 82 %. Poprečne pogodbene prodajne cene stanovanj so bile v posameznih mestih Slovenije zelo različne in so se gibale od 7531 din za kvadratni meter v Trbovljah, kjer so tako najdraže prodali vseh 69 stanovanj za trg, pa do 6484 za kvadratni meter v drugih mestih Slovenije. V Mariboru so prodali 96 % stanovanj po cenah, ki so presegale 7000 din za kvadratni meter, v Ljubljani je bilo takih stanovanj 60%, v Sloveniji pa 35%. V Celju, na Jesenicah in v Kopru pa cena za kvadratni meter stanovanjske površine ni presegala 7000 din. Zaradi močnejše usmerjenosti v usmerjeno gradnjo v stanovanjski politiki se je v zadnjih dveh letih zmanjšala graditev stanovanj za trg in s tem tudi njihova prodaja. V prvem polletju letos je bilo prodanih v državi kar 40 % manj stanovanj kot v enakem obdobju lani, v Sloveniji za 10 % manj, na Hrvaškem in v Srbiji, kjer je gradnja za trg prav tako močna, pa za 60 % manj. Poprečno je prešlo v državi v zasebno last 10% stanovanj, proizvedenih za trg, v Makedoniji 60 % vseh, v BiH pa samo dvoje stanovanj. Pogodbena prodajna cena se je letos v primerjavi z lansko povečala v državi v poprečju za 14 %. Najbolj so se podražila stanovanja za trg v Makedoniji, najmanj pa na Hrvaškem, kar potrjujejo tudi podatki o stroških graditve po republikah. Iz teh podatkov sledi, da cene stanovanj zelo naglo naraščajo, kar znižuje delež zasebnikov v strukturi kupcev. Pri oblikovanju stanovanjske politike bo treba to dejstvo vsekakor resno upoštevati, sicer se bo število čakajočih na stanovanja v družbenem lastništvu še naprej naglo povečevalo. O. V. Dogovor o gradnji avtocest ^fedstavniki sekretariatov za Pf°niet iz Slovenije, Srbije, ^aške, Makedonije in Vojvo-1e so se že dogovorili o gradnji “JPomembnejših delov avtoce-. Bratstvo—enotnost. Tako nal bi vsaka republika gradila JjPfej tisti del avtoceste, ki je Se4aj najbolj obremenjen in temtakem pomeni ozko grlo a Promet ali pa je za vožnjo Jbolj nevaren. To so deli avto-ste: Zagreb — Okučani, Beo- grad Batočina, Jovanovička Reka — Deligrad, obvoznici okoli Niša in Ljubljane, cesta Naklo — Kranj — Ljubljana, predor skozi Karavanke, Kuzmin — Dobanovci, Skopje — Titov. Veles in Kumanovo — Skopje. Vse te dele avtoceste naj bi dokončali do konca leta 1980. Zatem se bodo, kot je že napovedano, pristojni organi republik in pokrajin dogovorili, kateri novi deli naj bi dobili prednost. V. O. 52DOCA SOZD FRUKTA - DELITEV DELA IN USKLAJEN RAZVOJ Združitev razdrobljenega gospodarstva ^severnoprimorskem območju nastaja nova SOZD, ki bo povezala razdrobljeno proizvodnjo in ^edelavo kmetijstva, trgovino in gostinstvo ?.,r,c?n' v temeljnih organizacijah ZVr,/^e8a dela v kmetijsko proi-'n Predelovalnih ter v trgo-lavei delovnih organizacijah de-Sn razpravljajo o samoupravnem P razumu 6 združitvi v sestavljeno s “an'2acijo združenega dela Frukta ^dežem v Ajdovščini. Nova go-zh° . s*ca grupacija pomeni poleg k/^evanja gospodarstva tudi novo cei ovpst samoupravnih odnosov v otni regiji, zlasti pa je korak na-v delitvi dela in programiranju skupnem vlaganju v nove proi-adne zmogljivosti. Sev h D Frukta bodo sestavljale, , eda bodo o tem rekli zadnjo Sedo neposredni proizvajalci, naslednje organizacije združenega dela: Fructal-Alko, Mlinotest, KZ Goriška Brda, Kmetijski kombinat Vipava, Primorje Gorica. Poleg njih bodo v SOZD pristopile nove delovne organizacije, ki bodo nastale po reorganizaciji podjetij Primorje eksport, Gorica in Mesne industrije Primorske ter Majevica-produkta iz Čeličev v Bosni. Reorganizacija je že zdaj prinesla nekatere spremembe: iz ajdovskega Mlinotesta se je izločila TOZD trgovina Hubelj in se pripojila k Primorju Gorica, ki bo skrbelo za skladen razvoj trgovine na vsem območjuj ko se bo pridružil tolminski Alpkomerc; novogoriško Pecivo bo odslej poslo- valo v sklopu Mlinotesta. Reorganizacija je bila potrebna zaradi delitve dela in smotrnejše proizvodnje. Tako sta se iz Primorja izločila tudi Ceport, ki bo deloval kot samostojna avtoprevozniška delovna organizacija in idrijska Čipka; Motoremont pa se bo pridružil sorodni delovni organizaciji Vozila Gorica. Klavniška industrija se bo po konceptu Frukta združila in iz sedanjih štirih klavnic bo nastala ena, ki bo predelovala skoraj 85 odstotkov vsega mesa na Primorskem; boljše bo tudi sodelovanje s kmetijskimi proizvajalci. Za take odnose bo skrbel tudi Kmetijski kombinat Vipava, ki že ima svojo temeljno i^ZPLET V INDUSTRIJI VOLNENIH IZDELKOV VOLNI V LAŠKEM ^ Kam s 150 delavkami? t bo postala TOZD mariborske MTT — Težave z zaposlovanjem za katere v Volni ne bo več dela organizacijo z vsemi potrebnimi strokovnimi službami za kooperacijo s kmeti. Sedanja temeljna organizacija novogoriškega Primorja — Primorje eksport bo kot samostojna delovna organizacija opravljala vse izvozno uvozne posle za članice SOZD Frukta, poleg tega pa bo tako kot doslej opravljala svojo redno dejavnost. Doslej se v SOZD ni vključilo tudi gostinstvo, ki je na severnem Primorskem zelo razdrobljeno, vendar računajo, da se bodo sedanje gostinske organizacije uspele do konca marca prihodnjega leta reorganizirati in urediti samoupravne odnose v skladu z načeli zakona o združenem delu. Tako urejene naj bi se pridružile novi gvpaciji, ki bo imela vedno odprta vrata za vsa nadaljnja povezovanja. Zanimivo je, da so bile kmetijske zadruge v okolici Čeličev v Bosni takoj pripravljene vključiti se v SOZD in so se tudi primerno samoupravno organizirale. Še vedno pa bo v Čeličih deloval kot temeljna organizacija Frigos, ki že sedaj uspešno posluje v OZD Fructal Alko. M. HOŽIČ POSTAVITVI NOVE HLADNE VALJARNE NA JESENICAH NA ROB Temelj razvoja predelave Kvalitetnih vrst pločevine skorajda ne bo treba več uvažati — Investicija, ki razširja pomen Železarne Jesenice na domačem trgu, predelovalni industriji pa omogoča hitrejši razcvet Eden največjih dosežkov združenega dela v minevajočem letu je nedvomno nova hladna valjarna na Jesenicah, »po proizvodni zmogljivosti osrednja v Evropi, po izboru izdelkov optimalna, po tehnologiji pa najmodernejša«, kot je na slavnostni otvoritvi dejal magister Peter Kunc, glavni direktor jeseniške železarne. Njen pomen nedvomno ni samo v povečevanju gospodarske moči slovenskih železarn, ker bo vrednost celotnega prihodka že v prihodnjem letu (računano po letošnjih cenah) presegla 1,5 milijarde dinarjev, in v tem, da bo jeseniška železarna postala celovitejši ponudnik izdelkov črne metalurgije na domačem in tujem trgu. Prav gotovo pa je najpomembnejše, da bo lahko domača predelovalna industrija doma kupovala včasih že kritične izdelke na trgu ne le zavoljo kakovosti in cen, pač pa tudi zavoljo premajhnih količin in da bo to omogočilo njen hitrejši razvoj. Nova valjarna bo sicer s svojimi 70 tisoč tonami mehke pločevine pokrivala samo kakih deset odstotkov potreb domače predelovalne industrije (če ne štejemo 30 tisoč ton pločevin iz stare hladne valjarne), bo pa seveda za prav toliko tisoč ton zmanjšala uvoz in predelovalni industriji prihranila precej milijonov dolarjev. Ob tem pa bo s 30 tisoč tonami dinamo pločevine v celoti zadovoljila domače potrebe in s 15000 tonami nerjavnih trakov kakih 80 odstotkov potreb domače predelovalne industrije. Kupcev torej glede na kakovost pločevine, ki jo obetajo na Jesenicah ne bo zmanjkalo. Že samo Gorenje, ki letno porabi okoli 60 tisoč ton mehke pločevine, bi lahko odkupilo skoraj vso proizvodnjo z Jesenic (sedaj je dogovor o odkupu 20 tisoč ton). Vsekakor pa bodo v Gorenju radi posegli po nerjaveči pločevini, ki jo potrebujejo za pomivalna korita, kadi, bobne za pralne stroje itd. ter po dinamo pločevini za tovarno elektromotorjev Sever v Subotici. Vse količine teh vrst pločevin je namreč Gorenje doslej uvažalo, nam je povedal pomočnik generalnega direktorja Karol Karner in dodal da bodo lahko prihranili precej deviznih sredstev. Vsekakor pa domačo predelovalno industrijo poleg cene poločevine zelo zanima tudi kakovost, kajti doslej vsaj pri dekapi-rani pločevini iz domačih virov — skopska železarna — s kakovostjo niso bili zadovoljni in so morali kljub domači proizvodnji uvažati več, kot bi bilo potrebno. Moderna tehnologija in železarska tradicija Jesenic seveda tem upom dajeta oporo. R. B. BEOGRAD: MANJŠE IZGUBE Ob koncu prvega polletja letos je imelo v Jugoslaviji 9.927 TOZD izgube. Tri mesece pozneje, ob koncu septembra, pa je imelo izgubo še 6.446 TOZD. Ob koncu junija so znašale izgube 35,8 milijard, ob koncu septembra pa 28,8 Jnilijard dinarjev. Do konca junija so bile izgube sedemkrat večje kot na ta dan leto poprej, ob koncu septembra pa 4,5-krat večje. V TOZD, ki so poslovale z izgubo, je bilo v juniju zaposlenih milijon 900 tisoč delavcev, v septembru pa milijon 385 tisoč. V. O. hdustrija volnenih izdelkov Volna v Laškem, delovna organizacija, !er je zaposlenih kakih 400 delavcev, pretežno priučenih tekstilnih e‘avk, je Ves čas po združitvi iz dveh manjših predvojnih tekstilnih gornic gospodarila na meji rentabilnosti. Finančne podpore, s kate-,rn' jim je od časa do časa priskočila na pomoč laška občina, so samo ^e&ljevale brezizhodni položaj, ki se je iz leta v leto bolj zaostroval, sl e^ftv Pa je še naprej životaril na dnu lestvice jugoslovanske volnar-.e industrije. Napačna poslovna politika, menjavanje vodstev, polovi-arski sanacijski ukrepi so pripeljali podjetje na rob propada, do meje S,e(aja. s ^e^aj mesecev je tega, kar je s|nac>jo laške Volne prevzela , enska gospodarska zbornica, Q bl našla rešitev za delovno Ionizacijo, ki je prvo poletje n °anjega leta zaključila s pet-cjj0'rn' milijoni izgube, v skla-pa hrani še za trikrat toli-SoSn° vrednost zalog. Ugotovili aa je edina možnost v skrčitvi Vori0ma v Preusrner'tv' Proiz-y ne8a programa, s tem da se Hj0 na vključi kot temeljna orga-, aciia v katero od slovenskih ji^stilnil)podjetij. Z izdelki, kot Proizvajajo v Laškem, sta ^ tako slovenski kot jugo-da Ianski tr8’ ta'co zasičena, ^l 0lkektiv ^°*na’ na njem nima slolzka2al° se je, da je edina Ven$ka tekstilna organizacija, ki je pripravljena priključiti laško Volno, Mariborska tekstilna tovarna, vendar le v primeru, če se laški volnarji povsem prilagodijo njihovemu razvojnemu programu, se preusmerijo v solo predilnico, ki bo nadomestila Otiški vrh, pokrijejo nastale izgube in odpustijo kakih sto petdeset priučenih delavk. Ker so bili edini, ki so se jih »usmilili«, z novim letom pa podjetju grozi stečaj, Laščanom ni preostalo drugega, kot da so pristali na integracijo, razmere doma pa uredili do začetka aprila, ko bo na vrsti referendum o priključitvi k MTT. Kolektiv volne mora torej pokriti nastalo izgubo dvajsetih milijonov dinarjev, ki pa se bo do konca sanacije nedvomno še precej povečala. Vendar ob dilemi, ali likvidacija ali pomoč pri urejanju finančnih težav, kakršno so postavili pred celjsko podružnico Ljubljanske banke, bančniki skorajda niso imeli kaj oklevati. Bolje tvegati kot odpisovati. Z moratorijem za odplačevanje glavnice in obresti imajo vsaj upanje, da bodo denar, čeprav razvrednoten z inflacijo, nekoč dobili povrnjen. Pomoči od zunaj pa v Laškem ne morejo iskati ob drugem, mnogo težjem problemu. Kako prekvalificirati in zaposliti delavke, ki so leta in leta vztrajale za dotrajanimi statvami, zaupljivo prepričane, da bodo tudi za njihovo podjetje nastopili boljši časi. Sto petdeset ali celo več jih bo ob integraciji ostalo na cesti. Mlajše bo močno priučiti na druga delovna mesta, jih zaposliti v zdraviliški restavraciji in kuhinji, morebiti v radeški Kori ali v Papirnici in drugje v občini, kjer bodo pri zasedbi novo odprtih delovnih mest imele brezpogojno prednost. Vendar jih bo nedvomno še vedno ostalo nekaj, ki bodo morale plačevati ceno za napake drugih. J. SEVER Železniško gospodarstvo Ljubljana NOČNI SKOK ŠENTILJ, JESENIC ♦MARIBOR iPRAGERSKO DANI MOST CELJE, KRANJ* LJUBLJANA^ SEŽANA.-/ KOPER*-' ZAGREB1 BEOGRAD Blago, ki ga danes oddate za prevoz, vam čez noč prepeljemo do namembne postaje in ga naslednji dan v dopoldanskih urah izročimo prejemniku. Danes prevzeto — jutri izročeno blago PIŠE: DR. JANEZ RUGELJ reakcije. Ko se »odloči«, da bo spet pil, po navadi pravočasno preneha jemati Tetidis. ZDRAVLJENJE IN REHABILITACIJA ALKOHOLIKOV Pri nobeni drugi bolezni se ne srečujemo s toliko nejasnostmi in neznanjem ter zmotnimi predstavami o zdravljenju kot pri alkoholi-' zrnu. Tisti, ki nima neposrednega vpogleda v rehabilitacijo alkoholikov, si težko predstavlja številne postopke med dolgoletnim zdravljenjem. Alkoholiku lahko pomagamo s pomirili, da laže prestane abstinenčno krizo v prvih dneh treznosti. Pozneje, med pravim zdravljenjem, pa pomiril ne sme jemati, ker onemogočajo realno doživljanje, ki ga, v ugodnih zunanjih okoliščinah, motivira, da se začne' spreminjati. Abstinenca še ni zdravljenje, kajti tudi trezen alkoholik je osebnostno spremenjen. bolj socializiranim vedenjem in uvidevnostjo za svoje dejansko stanje v skupini zdravljenih alkoholikov zbujati vsaj čustvo naklonjenosti, pozneje pa tudi tovarištva in prijateljstva. Kasneje, včasih pa tudi že takoj, bo zbujal podobna čustva pri svojcih. Če ga skupina ne bo sprejela, je prav malo možnosti, da bi zanj še kdo zares poskrbel. Zato bomo v tem poglavju opisali kompleksno socialno psihiatrično S sodobnim zdravljenjem alkoholizma mislimo na skupinsko družinsko zdravljenje. Alkoholiku lahko X ŽELIMO RESNIČNO ZATRETI ALKOHOLIZEM (IV.) Svoj odnos do alkoholika (pa tudi do alkohola in alkoholizma) morajo spremeniti tudi družinski člani in delovni tovariši, zato morajo biti na primeren način vključeni v proces zdravljenja. Spremeniti pa se 'ne morejo kar tako, ker alkoholiku ne zaupajo, saj je tisočkrat prelomil obljubo, da ne.bo več pil in da se bo uredil. Če alkoholik ne bo postal drugačen, tudi okolje ne bo spremenilo svojega odklonilnega odnosa do njega. Pravzaprav je v terapevtskem procesu treba doseči vzajemno in hkratno spreminjanje tako alkoholika kot njegovih svojcev in sodelavcev. Tablet proti pijanstvu - ni! Če omenjenega med zdravljenjem ne dosežemo, bo alkoholik še naprej osamljen in odtujen) nihče ga ne bo imel rad. Stisko zaradi občutka osamlenosti in izrinjenosti iz družbe pa bo lahko premagal samo s ponovnim pitjem, torej, z recidivo. STANOVALCI NA PREPIHU Mučno življenje dveh družin v stari zgradbi na Vodnikovi c® sti v Ljubljani — Zakaj so stanovalcem odklopili vodo ^ elektriko, medtem ko v pritličju obratuje tovarna — Kd° naj pomaga delavskim družinam, katerih kolektivi ne Pre' morejo denarja niti za nujni solidarnostni delež Pritisk mladih ali starejših družin, ki že nekaj let potrpežljivo čakajo v Ljubljani na stanovanja, je edinstven v Sloveniji. Če k temu še dodamo, da ima Ljubljana z.bara-karskimi naselji in dotrajanimi stanovanji v starem delu mesta, v Mostah in na Viču velike zadrege, s katerimi .se otepa že več kot deset let, je ta slika še popolnejša. .Trde, da je bilo samo lani v Ljubljani 7.800 gospodinjstev več, kot pa mesto premore stanovanj. Kje živijo te družine? Kako živijo? Dve izmed njih smo obiskali v stari stavbi nasproti Galetove graščine na Vodnikovi cesti. jenje o lepem življenju je že z dav«3) POTUHA VSE UNIČI Ne poznarno zdravil, s katerimi bi lahko uspešno zdravili alkoholizem — Kaj je metoda prof. drl Vladimira Hudolina — Alkoholik v trenutku, ko razmišlja o zdravljenju, nima prijateljev^razen pivskih bratcev iz tega sledi, da morajo pri zdravljenju (in pozneje pri rehabilitaciji) alkoholika na primeren način sodelovati: — Člani njegove družine, po navadi prek ključnega družinskega člana (ki je najpogosteje zakonec), tako da mu stojijo ob strani, ga spodbujajo in obenem vztrajajo pri svoji zahtevi, da se res zdravi in vključi v program rehabilitacije. obravnavo alkoholikov, ki jo je leta 1964 na Hrvaškem uvedel prof. dr. Vladimir Hudolin, mi pa smo to metodo leta 1971 prenesli v Slovenijo in jo prilagodili našim posebnostim. Ta metoda je razširjena po vsej Sloveniji, saj so družbeno rehabilitacijo alkoholikov prek klubov zdravljenih alkoholikov sprejele vse slovenske občine. To je edini sistem zdravljenja alkoholikov, ki je podrobno opisan v slovenski strokovni in poljudno-znanstveni literaturi. res pomagamo, če v fazi zdravljenja razrešimo naslednje dialektično protislovje: ČLOVEK BREZ PRIJATELJEV Ne poznamo zdravil, s katerimi bi lahko uspešno zdravili alkoholizem. Tetidis (Antabus, Disulfiram) ni zdravilo, pač pa kemično sredstvo, ki alkoholiku omogoči (dokler ga redno jemlje), da ne pije, ker se boji — Alkoholik je v trenutku, ko razmišlja o zdravljenju, po navadi, brez prijateljev (razen pivskih bratcev), čustveni odnosi v družini so na nitki, če niso že povsem'pretrgani, v službi pa so ga siti in mu ne zaupajo več; skratka, zelo je sam. Stoji pa pred neizmernimi problemi, ki si jih je nakopal s svojim alkoholizmom. Ljudje pa lahko odpravljamo velike življenjske probleme samo z razumevanjem, tovarištvom, prijateljstvom in z ljubeznijo. Alkoholik ima vsega tega malo ali pa celo nič. — Člani njegove delovne skupine z razumevanjem, spodbudami in zahtevami po redu, točnosti, delovni učinkovitosti, poklicnem izobraževanju in vključevanju v samoupravne družbene procese. — Skupina zdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev v ambulanti ali v bolnišnici, ki bodo novemu članu pomagali, če jih bo znal terapevt motivirati. — Klub zdravljenih alkoholikov, ki bo svojo vlogo odigral odvisno predvsem od stopnje angažiranosti in znanja terapevtov v klubu. — Protislovje lahko razrešimo le tako, da ga z ustreznimi psiho- in socioterapevtskimi ukrepi razmeroma hitro in toliko socializiramo, da začne s svojim spremenjenim, že Če zahteve po rehabilitaciji v družini in delovni skupini usahnejo, torej če dobi alkoholik »potuho«, so skupina in klub — pa tudi terapevt — po navadi brez moči. Z DEŽJA POD KAP Zdaj tridesetletni FEHMO ADROV1Č iz črnogorskega plemena Adrovičev, vas Vrbice pri Ivangradu, je pred enajstimi leti prišel za tovariši v Slovenijo, ker je slišal, da se tu bolje zasluži. Prvo zaposlitev je dobil v ljubljanski klavnici, potem pri Ljubljanskih mlekarnah, po šestih letih se je zaposlil pri Žitu, zdaj pa dve leti dela pri Vegi. Pred šestimi leti je iz rodne vasi pripeljal ženo Nadiro ter pri sorodniku našel streho nad glavo. Sorodnik je stanoval v splahnelo. Potem sem izvedel, da je v Vodnikovi ulici prazno stanovanje,« Pvrl' poveduje Fehmo, medtem ko s sekiro luf1 debel hlod. Gre za staro, 'razpadaj^0 zgradbo, ki se je obdržala med novi311 stanovanjskimi blokj ob Vodnikovi ced1-Pred dnevi so delavci gradbenega podjeP3 Standard zgradbi iztrgali še okna in okvif' je. pode in nekatere vmesne stene. Spod3)’ v pritličju zgradbe, še brnijo stroji kol^' tiva Helidon. Le na podstrešju sta ost3'1 dve sobici, kjer pred mrazom in nepokltf3' nimi stanovalce varujejo vrata. »Ko sem odkril to hišo, mi je srce kf poskočilo. V vsej zgradbi je živelo le *e nekaj družin. Takoj sem odhitel po.ženo'3 najino borno imetje, pobasal otroke in vselil. Vem. da to ni bilo zakonito, toda k3| bi naj drugega. Razumite, da imam Ifl otroke, najmanjši bo zdaj star leto d1"' Nekje smo morali živeti...« TUJCI NA TUJEM Medtem ko so se pri Standardu kom3) ovedli, kako in kaj, so imeli v stari stavb’ odrejeni za rušenje, že dve družini. Fehm3 je vest o prazni hiši povedal še ATlF^ Razbita okna, iztrgani okviri, odklopljena električna napeljava in voda, oblika prisila da bi se nezaželeni stanovalci stare »hiše« sami izselili. j Prihodnjič: Lov za zamujenimi leti aHBaBBHBHaHBM—W8aaa——aM»taCTW'i>n— ^gafajaaMgjEiSBHrfTCTirar rwwiii3iis8gaBaMgBHjBBa leti sobici in kuhinji, z ženo sta imela pet otrok. Ko je Fehmijeva žena ugotovila, da pričakuje otroka, je bilo treba misliti na drugi dom. »Lahko si predstavljate, kako smo živeli. Njih pet in midva. Od pritiskanja na različne kljuke sem že čisto otopel, sanjar- ADROVIČU, ki je zaposlen v Velani- T3 je s sabo pripeljal SABAHETO, s katef° živi in ki je bila takrat noseča. Potem se J začefboj za izpraznitev stanovanj. Najprej je šlo za prepričevanja, pote31 za pretnje, nato za deložacijo, toda Adf°' vica sta vse to zvdržala do letošnje jeseni’ Z DRUGE STRANI EKRANA Tik pred prazničnimi dnevi se je v Celju končal IV. teden domačega filma, kulturna manifestacija, ki je v marsičem prerasla celjske okvire. Ne gre za dejstvo, da si je kakih 30.000 gledalcev v tednu dni ogledalo 95 filmskih predstav 33 različnih filmov, ne gre niti za dejstvo, da je kakih 70 filmskih delavcev v sproščenih pogovorih v delovnih kolektivih govorilo o svojem delu in sebi; niti za to ne, da je skoraj enako število različnih strokovnjakov na treh posvetovanjih in dveh razstavah poskušalo »spraviti v okvir« naš film. Gre za uspešen poskus zbližanja delavca kulture z delavcem za strojem. »Teden domačega filma« v Celju je imel vse možnosti, da bi tako kot nešteto podobnih pobud vzklil in usahnil v kalnih festivalskih vodah province. Toda pobudniki, ki so že tako in tako razpolovljeni z vsakdanjim novinarskim delom pri Novem Tedniku in Radiu Celje, kot kaže, niso odstopili od osnovne misli, temveč so jo, iz leta v leto še bogatili. Tako je danes »Teden domačega filma« poleg pregleda najboljših ali uspešnejših vsakoletnih filmskih stvaritev prinesel v Celje novost razmejevanja umetno negovane vrzeli med »kulturno srenjo« in »z vsem zadovoljno potrošniško družbo«. Sprva so bili »tedni« še zvezdniško razdeljeni na premierski in večerni del. Letošnji je bil naporno delaven. Lahko bi celo rekli, da so že zgodovina časi, ko so nekaj filmskih igralcev, režiserjev in scenaristov kot v izložbo razstavili na oder pred platno, da si jih je lahko ogledalo nekaj manj kot 300 izbranih gledalcev kina Union. Pri tem ni treba posebej omenjati, da je bilo med izbranimi gledalci le peščica delavcev, v imenu katerih je bilo sklenjeno pokroviteljstvo nad prireditvijo. Znano je namreč, da prireditev, kot je »Teden domačega filma«, tudi v Celju ne more živeti, če je gmotno ne bi močno podprli delovni kolektivi. To pa je tisti dodatni dinar za kulturo, za katerega delavci prav dobro vedo, čemu služi in kaj bodo od njega otipljivega, vidnega in dosegljivega imeli oni sami. Letos je okrog 70 različnih filmskih delavcev, igralcev, scenaristov, režiserjev in celo kostumografov krožilo po delovnih kolektivih in šolah širše celjske regije, da bi z »neposrednimi« proizvajalci, delavci za stroji izmenjali svoja mnenja in gledanja, spoznanja in ugotovitve. »Mene so ti pogovori presenetili že s tem, da mladi ali delavci, s katerimi smo se pogovarjali, ne zastavljajo več okostenelih naivnih vprašanj,« pravi MAJDA UMNIK, sicer pedagog, tokrat pa vodja srečanj med delavci in ljudmi s filma, predsednica odbora za filmsko vzgojo pri ZKOS V Celju. »Žal te strukture, s katerimi smo se pogovarjali, še vedno niso delavske. Bili so v glavnem ljudje iz vodstev. Dozdeva se mi, da se v kolektivih bojijo, kako pogovor z neposrednimi delavci ne bi stekel, zato imajo nekaj naprej pripravljenih vprašanj, ob koncu pa ugotavljamo, da imamo za pogovore premalo časa, ker vprašanja kar dežujejo. Presenetljive so tudi misli sogovornikov o vsebinskem delu naših filmov. Ljudje, s katerimi smo se v delovnih kolektivih in šolah pogovarjali, so želeli, da bi naj v naših filmih videli sebe. Navadnega človeka s svojimi človeškimi slabostmi, mlade z vsakdanjimi problemi in ne le filme, ki so grajeni na sporih med nadrejenimi in podrejenimi, na družbenih odklonih ali mladinski delikvenci...« »Najverjetneje ne bomo spreminjali osnovnega okvira prireditve,« mehi MILAN SENIČAR, urednik Radia Celje, predsednik organizacijskega odbora, mož, ki je letošnjo prireditev izredno uspešno krmaril. »Drugo leto bo že jubilejna prire-. ditev, zato moramo ustvariti še več prožnosti, predvsem pa še več odmevnosti v širši javnosti. Letos smo namreč vabili le novinarje slovenskih časnikov in radia ter TV. To je bilo napak. Prihodnje leto bomo v program verjetno že vključili tudi filme dveh neuvrščenih držav, podobno kot letos, ko smo povabili Egipt. Korak naprej pa moramo storiti pri pogovorih v delovnih kolektivih. Ti morajo biti daljši, v njih naj bi dobil možnost sodelovanja vsak delavec, ki ga to področje kulture zanima. Delavec,'ki bo sodeloval pri pogovorih s filmskimi delavci, bo tudi gledalec z rezervirano vstopnico na premierni filmski predstavi. Presenečen sem zavoljo odmevnosdti prireditve v Celju. Naše občinstvo je v teh dneh v resnici živelo s filmom. To potrjujejo tudi razprodane dvorane s filmi, ki so bili že neštetokrat zavrteni, kot so nekateri mladinski filmi ali tisti z vsebino iz NOB...« »Vemo, da naše početje ni bilo zakonit0, toda kam naj grem z otroki? Vse sm0 poskusili. Bili smo na šišenski občini. Taj3 je v službi tudi moja žena kot snažilka, v podjetju, kjer sem zaposlen. Vem, nis° še dovolj dolgo v kolektivu, poleg RS nekaj tovarišev že več let potrpežljivo ča^ na stanovanja in ima prednost, tudi Sta3 dard ni dolžan, da nas trpi v svoji zgra' Toda vendarle, spodaj je obrat Helido33: | Dokler ta normalno obratuje, nam ne , | bilo treba odklopiti vode in elektrike. Pre ^ dnevi so delavci Standarda iztrgali vS podboje in okenske okvire, razbili vmes3 zidovje. Zakaj niso pustili, da bi nas in 33 otroke obvarovali vsaj mraza. Ko sem pri referentu za stanovanja, me je nagr . po stopnicah in vrgel iz pisarne. Pred dne' so prišli, da bi nas postavili na cesto, veni kazalo še omeniti, da ne smemo imeti pred očmi samo rudnika in termoelektrarne, saj poznamo še številne temeljne organizacije združenega dela, ki »pokrivajo« najrazličnejše dejavnosti (gradbeništvo, izdelovanje plastičnih mas, tiskarstvo). Le-te so sprva delale samo za potrebe rudnika kot njegova »zunanja pomoč«, z leti pa so se nekateri obrati tako razvili, da so lahko že pretežen del ali kar vso proizvodnjo usmerili v tržno prodajo. V uvodnem delu sestavka smo sicer že opozorili na neločljivo povezavo med premogom in proizvodnjo elektrike. Za združitev rudnika lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj v elektroenergetski kombinat Velenje — REK: svečan podpis sporazuma je bil 10. marca 1974. leta — pa je bilo treba opraviti vse kaj več kot samo Nadaljevanje na naslednji strani Nadaljevanje s prejšnje strani ugotoviti osnovne združevalne silnice. Prav gotovo ni bilo brez pomena, da je bilo družbeno ozračje zelo naklonjeno združevanju in je od bodočega REK veliko pričakovala ne samo Šaleška dolina, temveč kar vsa Slovenija. Kako ne, saj imamo vendar opraviti s kombinatom iz strateško tako pomembne dejavnosti, kot je energetika, proizvodnja električne energije. Med cilji združevanja bi vsekakor morali postaviti na prvo mesto zahtevo in pričakovanja po bolj optimalnem izkoriščanju virov energije. Sledi trasiranje skupne razvojne poti, optimalnejše vlaganje skupnih sredstev, kar naj bi prineslo večji dohodek in večjo produktivnost dela. Posebna pozornost bo seveda veljala modernizaciji tehnoloških postopkov, enotnemu načrtovanju kadrovske politike in vsemu, kar lahko zagotovi organizirano dobavo elektrike in toplotne energije. V REK so prepričani, da imajo po združitvi boljše možnosti za racionalnejše gospodarjenje, kar na{ bi veljalo tudi za iskanje novih virov energije. Da, premog in elektrika sta življenjsko povezana! V REK zaenkrat programirajo za 30 let naprej, med izredno pomembne naloge pa se bodo vse bolj uvrščale zahteve, da je treba misliti tudi na kasnejše generacije delavcev v Šaleški dolini. Ne gre samo za delovna mesta, temveč za skrb za bolj zdravo okolje. Dobro je, da se v REK zavedajo, kako sta rudnik in termoelektrarna huda onesnaževaca okolja in bo treba škodljivost njunih vplivov na okolico spraviti na kar se da majhno mero. Omenili smo načrtovanje za prihodnjih 30 let. Kako to, da ne za precej let več, saj je vendar lignita v šaleški kadunji še in še? Da bi laže razumeli zakaj Velenjčane boli glava, se moramo spustiti pod zemljo. Osnovno vprašanje, ki terja kar moč hiter odgovor, je, kam se bo že 1980. leta (prav zaradi tega bližnjega roka opozarjamo na naglico pri odločanju!) prestavila glavnina rudarjev s svojimi napravami. Po domače bi dilemo najlaže opisali takole: ali odpirati rudnik bolj proti obrobju ali pa se za kakšnih petnajst, dvajset let spraviti približno pod sredino doline, v Preloge, kjer strokovnjaki vedo, da leži kakih 70 milijonov ton komericalno najbolj zanimivega premoga. Ob prvi možnosti bi bilo treba računati na podaljševanje že tako dokaj raztegnjenih rovov in jam, poleg tega pa vsaj nad nekaterimi deli načrtovanih izkopišč leže jezera. Voda že po tradiciji sodi med najresnejše sovražnike velenjskih rudarjev... Zakaj torej ne Preloge? Saj smo vendar omenili, da gre komericialno najbolj privlačno ležišče premoga. Težava je pravzaprav samo ena in sicer — nad zemljo. V Prelogah je namreč večina zunanjih naprav rudnika, slej ali prej »zapisanih smrti«. Zgraditi jih bo treba drugje... Tako je očitno, da bodo morali v velenjskem rudniku v najkrajšem času investirati kar precej denarja, da bodo lahko dohajali rastoče potrebe termoelektrarne. V razpravah o investicijah je največkrat omenjena nova milijarda. Sploh bo treba v jami marsikaj spremeniti na bolje. Rudarji največkrat omenjajo, kako je treba izboljšati ozračenje in notranji prevoz, kjer so precejšnje težave s prevozom težke opreme. Glavobole zaradi vode pa smo že omenili... Če bi poskušali zaokrožiti zbirko najbolj zanimivih podrobnosti in značilnosti iz sedanjega trenutka šaleškega REK, vsekakor ne moremo mimo uspešnih prizadevanj na področju inovacijske dejavnosti. Na prvi pogled je sicer čudno — rudarji pa inovacije... In vendar zadeva ni tako preprosta. Rudnik mora večino moderne opreme kupovati v inozemstvu in že kaj kmalu zatem se pojavijo težave z rezervnimi deli. Morda so se prav iz teh zadreg rodile želje in zahteve, da je treba kar se da velik delež opreme izdelati, prenarediti ali izumiti doma. Deluje vse v redu? Podpisniki ob rojstvu REK 10. marca 1974 Zadnja leta se je nabrala že lepa zbirka velenjskih dosežkov. Posebej so napredovali pri podporju, saj že lahko sami izdelujejo vse kovinske dele. Pomemben dosežek je tudi kompleten transprot premoga od rudnika do termoelektrarne. Tekoči trak »na ključ«, bi lahko rekli. Omenjenih prizadevanj ne gre ocenjevati samo kot prispevek k modernizaciji, temveč ima razvoj zunartjih, izvenjamskih dejavnosti velik perspektiven pomen za prihodnje čase, ko bo polagoma začelo zmanjkovati premoga. Slišati je, da si v Velenju ta čas veliko obetajo od nove proizvodnje s področja hidravlike. Sem in tja govore kar o »novem skoku«. Obetavni so pogovori o koope- raciji s številnimi domačimi delovnimi organizacijami strojegradnje. Veliko bi lahko še napisali o REK. Morda je bolje, da smo tokrat številna zanimiva vprašanja, kakor so skrb za stanovanja in sploh življenje rudarjev in njihovih družin, prizadevanja za organizacijo vsakemu rudarju dostopnega letnega oddiha, skrb za rekreacijo, najrazličnejše oblike kulturnega udejstvovanja in še kaj... prihranili za kasnejše obiske v Šaleški dolini. Nekaj podobnega bo prav gotovo moralo veljati tudi za podrobnejšo seznanitev z uspehi in z izkušnjami družbenopolitičnega izobraževanja in z razvijanjem delegatskih odnosov. Fiesa — dom poletnega oddiha Modernizacija — ne samo iz uvoza Spodaj leži 70 milijonov ton lignita Opora nadaljnjemu razvoju gospodarstva pred 12 leti se je v Mari- 0ru porodila zamisel o ustano- tvi specializirane organizacije skladiščenje, transport, prestavo in distribucijo blaga. Po 0olQoletnem usklajevanju mnenj Is bi/leta igy2 ustanovljen Skladno transportni in trgovinski Cebter Maribor — STTC. Kon-Z°rcij za izgradnjo in poslovanje (a C ie ustanovilo 7 podjetij '^rokombinat, Jeklotehna, Isvbar, Špedtrans, Verna, Zla-0r°3 in ŽTP Maribor), ekonomski center pa je izdelal obsežen nvssticijski program, v katerem is prikazal utemeljenost in pomen takšnega centra za go- spodarski razvoj mariborske regije. V letu 1973 je bil opravljen javni razpis o oddaji del. Gradnja skladiščnega objekta se je začela novembra 1974. leta, končala pa leto kasneje. Na jesen prihodnjega leta naj bi začeli z nadaljnjo gradnjo specializiranih skladišč in operativne zgradbe s carinskimi skladišči. V operativni zgradbi naj bi poleg Carinarnice Maribor in STTC dobile svoje mesto tudi vse špedicije, transporterji, banka, zavarovalnica in pošta. V tej fazi se bo formiral pravi zametek bodočega distributivnega centra, ki bo v nekaj letih vključeval operativno-teh-nološko zgradbo, javna skladišča, javna carinska skladišča, konsignacijsko carinsko skladišče, specializirana skladišča prehrane, tekstila, pohištva, blaga široke porabe, kemične industrije, črne in barvne metalurgije, druge dejavnosti, servis za vozila, motel s trgovino, avtoport, kontejnerski terminal, trgovinska predstavništva in po možnosti suhozemsko prosto carinsko cono. interes za gradnjo takšnega centra je med delovnimi organizacijami vedno večji. STTC je lani navezal stike s številnimi špediterji, s Podravko iz Koprivnice, ki želi imeti pri STTC distributivni center za vso Slovenijo, z Lesnino, Brestom, Agrotehniko in Poljooskrbo. RAZVEJANA POSLOVNA DEJAVNOST STTC predstavlja organizacijo združenega dela vseh vlagateljev. Pogodba o združevanju sredstev, ki so jo sklenili vlagatelji v okviru STTC, temelji na naslednjih poslovnih ciljih: — skladiščenje, manipulacija in distribucija blaga, — javno skladiščenje blaga z manipulacijo in distribucijo. — skladiščenje carinskega blaga z manipulacijo, — konsignacijsko čenje, skladiš- — organizacija transportnega blaga, — javno parkirišče, — trgovinski center za sklepanje grosističnih in avkcijskih poslov ter druge trgovinske dejavnosti, — dajanje poslovnih in skladiščnih prostorov v najem tretjim osebam, — vodenje drugih distribucijskih poslov za druga podjetja, — komercialna obdelava blaga in — druge dejavnosti, ki sodijo na področje skladiščno-tran-sportnih in trgovinskih poslov. GRADNJA DISTRIBUCIJSKEGA CENTRA V TREH FAZAH Delovne organizacije, ki združujejo svoja sredstva v STTC, so predvidele zgradnjo distribucijskega centra v treh fazah. Naloge naj bi bile opravljene do leta 1982. Prva faza, ki bo končana v tem letu, vključuje: — skladiščni objekt s približno 16000 kv. m — nepokrita skladišča 20000 kv. m površine — tovorno parkirišče za 90 motornih vozil — črpalka, servis za manjša popravila, prostor za mazanje in pranje — povezava skladišč z javnim cestnim omrežjem in z železniškim tirom Maribor—Celje, — komunalne gradnje — upravni prostori. V tej fazi bo zgrajen še motel z restavracijo in prenočišči za šoferje in trgovina prehrambene stroke. Osnova razvoja STTC v drugi fazi bo razširjanje skladiščnih kapacitet, tehnična opremljenost za transportno-tehnološko dejavnost ter komercialna obdelava blaga. V tej fazi naj bi sodelovale špedicije, banke, zavarovalnice in druge dejavnosti. Druga faza vključuje: — nova dodatna skladišča (povečanje za približno 20000 kv. m) — prostori za komercialno obdelavo blaga — tehnološko skladišče, namenjeno za zbiranje in pripravo blaga — kontejnerski terminal univerzalnega tipa za cestni in železniški promet — poslovni prostor za dejavnost špediterskih, bančnih in drugih predstavništev. V tretji fazi naj bi zaživela trgovinska dejavnost z avkcijskim centrom, STTC pa naj bi se razvil do skrajno možnih meja distribucijskega centra. Gradnja te faze naj bi obsegala gradnjo novih skladišč (na skupno 70000 kv. m) ter izgradnjo poslovnih prostorov za trgovinski center sopogodbeni-kov, centra za informacije o spremembah in gibanjih na domačem in svetovnem tržišču, prostore za avkcijske posle in druge objekte, namenjene dejavnosti distribucijskega centra. Z dokončno izgradnjo bo OZD STTC prispevala pomemben delež k splošnemu uveljavljanju in krepitvi regionalnih funkcij Maribora in k hitrejšemu razvoju gospodarstva. Takšna delovna organizacija se namreč dotika in vpliva na široko področje druž-beno-gospodarskega življenja pri nas, zato bo še v večji meri potrebno združiti sredstva in moči za dosego takšne stopnje razvoja mariborske regije, ki bi jo le-ta glede na lego in zastopanost gospodarskih vej morala imeti. DEL PROIZVODNJE ŠEŠIRA ŽE V NOVIH PROSTORIH PO NOVOGRADNJI ŠKOFJA LOKA SE REKONSTRUKCIJA jTadicija klobučarstva sega v kofji LcM že stoletja nazaj. Ko n° v 19- stoletju tamkaj propadle katere cvetoče obrti, se je ctradicija izdelovanja edvsem volnenih klobukov. Jpa 1890 je bilo v tem kraju kar ^ klobučarjev, že leta 1871 je D^ela V Škofji Loki obratovati tovarna za izdelavo sukna, kateri so kasneje začeli mikati oino v klobuke. Leta 1921, to je e(1 55 leti, so v prostorih nek-anje tovarne sukna ustanovili ,e|niško družbo za tovarno obukov šešir. Izkoristili so del . “Ojnega parka prejšnje tovarne Nabavili v glavnem stare stroje Ql dunajskih klobučarjev. avna delničaja nove tovarne l a bili Zadružna gospodarska anka in Ljubjjanska kreditna anka, 30 odstotkov kapitala Setk6 ^'l° avstriiske9a' Do za' A-''« n. svetovne vojne so v ®siru obnovili skoraj ves stroj-Park. Tik pred vojno je tovar- i^zaposlovala nekaj več kot delavcev. Druga svetovna vojna je doletov ° sorazm6rno hitro rast yame zavrla, saj so v tem času izkoriščali proizvodne zmoglji-|. Su, ne da bi mislili na obnav-Pie oziroma modernizacijo. h_ v f^0 večjo rekonstrukcijo je . živela tovarna Šešir šele v D h 1959 in 1964. Takrat so ®uredili neprimerne slabo D ''etliene in vlažne proizvodne °store Zamenjali so več kot ta,e 1retjini proizvodnih strojev in Sr ° s precejšnjimi finančnimi doti StVi vsai deloma izboljšali ■ ‘'ej povsem neprimerne de-l0Vae razmere. letošnje leto pa bi lahko rekli, da je za tovarno šešir doslej največji mejnik v njenem razvoju. V začetku leta 1976 se je velik del proizvodnje in delavcev preselil v nove, suhe, svetle, moderne proizvodne prostore na Trati. O novi tovarni, njeni izgradnji in enoletnem delu v njej smo se pogovarjali z Vido Podnar, vodjo proizvodnje, Ani Šink, namestnico predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata ter Francem Cvirnom, predsednikom delavskega sveta. »Novo tovarno smo začeli graditi predvsem zato, da bi izboljšali delovne razmere,« je začel Franc Cvirn. »Prostori v središču Loke ležijo ob Sori in so bili poleg vlažnosti še tesni in za modernejšo proizvodnjo povsem neprimerni. Tudi skladišča surovih kož smo imeli raztresena po vsej Selški in Poljanski dolini. Tudi poslovni prostori so bili neprimerni in poleg vsega nam je proizvodne prostore ob večjih nalivih poplavljala voda. »Delavci sami so zahtevali gradnjo nove tovarne,« je zatrdil Franc Cvirn. »Res pa nam je že nekaj let sanitarna inšpekcija resno grozila, da bo zaprla oddelek kožarne zaradi nemogočih delovnih razmer. Zaradi vsega tega se je delavski svet Šeširja leta 1972 odločil za novogradnjo.« »Pred štirimi leti smo se odločili in najprej vezali v banki 6 milijonov, malo kasneje pa še dva in pol milijona dinarjev za izgradnjo novih proizvodnih prostorov. S tem pologom oziroma z vezanimi sredstvi smo si zagotovili tudi soudeležbo banke. V marcu leta 1975 smo dejansko začeli z gradnjo,« je nadaljevala pripoved o novi tovarni Vida Podnar, vodja proizvodnje. »Gradnjo smo končali v juniju letos. V celoti nas je nova tovarna veljala skoraj 400 milijonov dinarjev, od tega smo sami prispevali približno tri četrtine.« In prednosti oziroma izkušnje enoletnega dela v novi tovarni? »Nismo gradili tovarne, da bi povečali proizvodnjo,« je nadaljevala Podnarjeva, »ampak predvsem, da bi izboljšali delovne razmere in uvedli moderno tehnologijo. Topa nam omogoča lažje, kvalitetnejše delo. Ne nazadnje pa tudi povečanje asortimana in tudi proizvodnje. V nov obrat smo preselili predvsem oddelek opremljanja klobukov, kožarno, skladišče gotovih izdelkov. Tu je dobila svoje prostore tudi uprava. V starih prostorih v Loki pa so ostali oddelki valjarne, barvarna, površinska obdelava in pomožni obrati. Prvi trije predvsem zato, ker je zanje potrebno veliko vode.« »Tudi za stare prostore načrtujemo rekonstrukcijo,« je ob tem dodal predsednik delavskega sveta. Z deli bomo predvidoma začeli v naslednjem letu. Od 300 delavcev, kolikor šteje naša delovna organizacija, jih je devetdeset ostalo na Spodnjem trgu, sto pa se jih je preselilo v novo tovarno.« »Imamo tudi dva obrata. Prvega v Gorenji vasi, ustanovljen je bil v letu 1971, kjer je zaposlenih pri konfekcijski izdelavi pokrival iz blaga 24 delavcev,« je nadaljevala Podnarjeva. »Pred tremi leti pa je začel z delom obrat v Stari vasi blizu Brežic v poslopju opuščene osnovne šole. Tam zaposlujemo 14 delavk, prav tako pri konfekciji pokrival. K temu še naše trgovine, ki jih imamo po vsej Jugoslaviji.« V novih proizvodnih prostorih lahko povečajo proizvodnjo tudi za 50 odstotkov. Ani Šink pa je govorila predvsem o izboljšanih delovnih razmerah. »Težko, pravzaprav sploh ni možno primerjati dela v več kot 100 let stari stavbi v Loki z novimi prostori. Tako ugotavljamo da so se izredno pogosti bolniški izostanki občutno zmanjšali, ni več tistega godrnjanja med delavci zavoljo neprimernih delovnih razmer, kvaliteta izdelkov je znatno boljša. V novih skladiščih se pokvari manj kož. Zdaj imamo možnost za razvijanje novih izdelkov, na kar prej skoraj da nismo mogli misliti. Veliko pove tudi dejstvo, da smo v novi tovarni uvedli enoizmensko delo, kar pa za naše delavke prav gotovo veliko pomeni,« je končala predsednica osnovne organizacije sindikata Šešir Škofja Loka. DE šport, oddih in rekreacija decembra 1976 KRANJSKI GUMARJI USTANOVILI SINDIKALNO ŠPORTNO DRUŠTVO OBILO MOŽNOSTI V Savi se z rekreacijo med 3800 zaposlenimi redno ukvarja komaj 600 delavcev — Skrb za večjo množičnost Pred nedavnim so v Industriji gumijevih, kemičnih in usnjenih izdelkov Sava Kranj ustanovili sindikalno športno društvo Gumar z namenom, da bi med zaposlenimi poživili zanimanje za aktivno športno rekreacijo. Društvo so ustanovili tudi zato, da bi poleg rekreacije spodbudili med kranjskimi gumarji tekmovalno športno aktivnost, ki je zadnja leta kratkomalo zamrla. »Naše sindikalno športno društvo,« nam je pripovedoval Edo Modic, poklicni organizator športne rekreacije v 3800-član-skem delovnem kolektivu Save, »ima za zdaj 14 sekcij, kar se zdi na prvi pogled veliko, vendar že razmišljamo o ustanavljanju novih. Med najbolj množičnimi je nedvomno smučarska sekcija, kar je razumljivo, saj je za zimske športe zanje med delavci v kranjskih delovnih organizacijah zadnja leta največ zanimanja. Odločili smo se tudi za ustanovitev sekcije za podobne aktivnosti, predvsem zato, ker se zaposleni med preživljanjem svojih dopustov ob morju pogosto izgubljajo v dolgočasju, sedaj pa bodo vsi tisti, ki se bodo želeli ukvarjati s podvodnimi športi, poskrbeli ne samo za občasno, pač pa za redno rekreacijo. Z ustanovitvijo športnega društva v eni največjih delovnih organizacij kranjske občine bomo začeli z načrtnim delom za poživitev aktivne športne rekreacije, ki smo jo doslej preveč zanemarjali, namesto da bi skrbeli za njeno množičnost.« voljni. Res je, da se ne moremo pohvaliti z množičnostjo, saj se z rekreacijo še vedno ukvarja premalo naših delavcev, toda bolj kot to nas skrbi problem objektov. Zato nameravamo še letos ob tovarni zgraditi odbojkarsko igrišče, pozneje pa druge, prav tako potrebne športne objekte,« je nadaljeval Edo Modic, Medtem ko številne druge delovne organizacije najbolj pesti pomanjkanje kadrov za organizacijo športne rekreacije zaposlenih, tega problema v Savi skoraj ne poznajo. Poleg poklicnega organizatorja športne rekreacije, ki je v rednem delovnem razmerju, se je letošnjega, tečaja v Poreču udeležilo pet vodij športnih sekcij, ki danes že delujejo kot organizatorji športne rekreacije. »Seveda bomo na podobne tečaje,« zatrjuje Edo Modic, »tudi v bodoče pošiljali vodje sekcij tako, da bomo z leti imeli v tovarni močan kader organizatorjev športne rekreacije. Prav sedaj pripravljamo v Savi tudi načrte za organizacijo aktivne rekreacije zaposlenih med delom. Z organiziranjem tako imenovane mikro pavze se ukvarjamo že dlje, zato upamo, da bomo naposled uspeli tudi v teh prizadevanjih.« Z REKREACIJO SE UKVARJA LE 600 DELAVCEV V Savi ne skrivajo dejstva, da se v njihovi delovni skupnosti ukvarja ta čas z rekreacijo komaj 600 delavcev oziroma 12 % od vseh zaposlenih. Podatek je po svoje zaskrbljujoč, morda pa tudi ne. Zakaj? »Z organizirano rekreacijo smo začeli šele pred leti, zato nismo pričakovali večjih uspehov na tem področju. Morda bo kdo mislil, da bi moralo nekajletno delo že pokazati prve rezultate, toda tudi s tem, kar smo dosegli, čeprav ni veliko, smo lahko zado- PLAVANJE, SMUČANJE... Zanimivo je, da razen smučanja vlada med delavci kranjske Save precejšnje zanimanje tudi za rekreativno plavanje v zimskem bazenu v Savskem logu. Tako je že pred časom 120 delavcev dobilo brezplačne vstopnice, organizirali so plavalne tečaje za začetnike, najboljši plavalci pa se udeležujejo tudi občinskih sindikalnih tekmovanj. Razveseljivo je tudi, da sindikat kranjskih gumarjev omogoča svojemu članstvu nakup smučarske opreme ob izredno ugodnih odplačilnih pogojih. Tako si lahko vsak delavec, ki želi smučati, nabavi potrebno opremo, ne da bi s tem veliko bremenil svoj družinski proračun. In zato nas ne more presenetiti dejstvo, da je samo v lanski sezoni redno smučalo 400—500 delavcev, torej nekaj manj, kot se jih ta čas sploh aktivno ukvarja s športno rekreacijo. Predvsem zato, da bi poživili med zaposlenimi zanimanje tudi za druge panoge, so kranjski gumarji ustanovili svoje sindikalno športno društvo. V njem bodo našli obilo možnosti za aktivno rekreacijo ne samo tisti, ki se navdušujejo za smučanje, plavanje, košarko in za nekatere druge športe, marveč tudi delavci, ki jih privabljajo rokomet, namizni tenis, kegljanje, balinanje, podvodne aktivnosti, nogomet in druge panoge. I. VIRN1K Pllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ BLOUDKOVA PRIZNANJA Pred dnevom republike je bila v Ljubljani v klubu delegatov velika slovesnost: že dvanajstič zapored so podelili Bloudkova priznanja telesnokulturne skupnosti Slovenije, to je najvišja družbena priznanja za dosežke na telesnokulturnem področju v naši republiki. Z letošnjimi petimi nagradami in 24 plaketami je naraslo število dosedanjih nagrajencev na 77 organizacij in posameznikov (nagrade), ter 304 organizacije in posameznike (plakete). Razumljivo je prizadevnih delavcev in tudi vrhunskih športnikov, ki bi si priznanja zaslužili, še mnogo več, zato je žirija sleherno leto pred zelo odgovorno nalogo. Problem je predvsem v tem, ker še niso do podrobnosti izoblikovani kriteriji, ki naj bi bili odločilni pri predlaganju kandidatov in dodeljevanju priznanj. Bloudkova priznanja je izročil slavljencem predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Slovenije Bojan Polak-Stjenka. Nagrade so dobili: atletski klub Olimpija iz Ljubljane, društvo za telesno vzgojo Partizan Maribor: Studenci, Jože Borštnar, Mirjana Jaušovec in Cvetka Klančnik — Belin. Bloudkove plakete pa so prejeli: gorska reševalna služba Prevalje, komisija za športno rekreacijo občinskega sveta Zveze sindikatov Maribor, nogometni klub Bela krajina iz Črnomlja, strelska družina Banovec iz Nove Gorice, šolsko športno društvo Polet iz Tržiča, zveza tabornikov občine Škofja Loka, Železarna Štore, Emil Ajtič, Umberto Bizjak, Jože Borštner, Ciril Debeljak, Miran Fux, Boris HolIy, Peter Juteršnik, Franjo Kunej, Antonija Lazarevič, Alfonz Ledinek, Branko Leskošek, Janja Marinc, Bogdan Norčič, Borut Petrič, Franc Pučko, Jože Teržan in Magdalena Urh. V imenu vseh nagrajencev se je zahvalil Jože Borštnar .iz Ljubljane, ki je posebej poudaril, da so bila letošnja Bloudkova priznanja podeljena prav na dan, ko je jugoslovanska skupščina sprejemala zakon o združenem delu, ki bo pomemben ne le za gospodarstvo, temveč za vso našo družbo, torej tudi za področje telesne kulture. Rudolf Stanko je prejel v imenu športnikov elektro-strojnega pokal za prvo mesto v skupni uvrstitvi v trajno last. Foto: Ojstršek- VELENJE ZAKLJUČEK ŠPORTNIH IGER iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim V Rudarskem elektroenergetskem kombinatu Velenje so svečano podelili diplome, priznanja in pokale letošnjim udeležencem delavskih športnih iger, ki so potekale v dvanajstih športnih panogah skozi vse leto. Ekipno so zmagali delavci iz TOZD Elektro-strojnega obra» ki so zbrali 154 točk, drugi so t predstavniki Mehanizacije in tra" športa s 144 točkami, tretji delali v DSSS (140), četrti športnik' Klasirnice (133), peti Plastik6 (HO), itd. L. OJSTERSE* V ŽALCU ZAKLJUČENE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Zmagovalec Ferralit Pred dnevi so se v Žalcu končale letošnje delavske športne igre, ki jih vsako leto organizira komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov v Žalcu ter TKS Žalec. Letos je nastopilo več kot 2000 športnikov — delavcev iz 31 organizacij združenega dela, ki so se pomerili v 13 športnih panogah. Največ uspeha so imeli športniki in športnice Ferralita iz Žalca, ki s osvojili tudi največ prvih mest. Končni vrstni red pri mlajših članih v skupini A: 1. Ferralit Žalec 1030 točk, 2. SIP Šempeter 970, 3. TT Prebold 790,4. Juteks Žalec 690, 5. TN Polzela 600 točk; skupina B: 1. LIK Savinja 160, 2. KIL Liboje 150, 3. Gradnja Žalec 110, 4.—5. ZD Žalec in Strojna postaja Žalec 40 točk itd. Starejši 'člani: 1. Ferralit Žalec 430 točk, 2. Juteks Žalec 300, 3. TT Prebold 250, 4. Inštitut Žalec 200, 5. TN Polzela 190 točk itd. Članice: L Ferralit Žalec 140, 2. TN Polzela 120. 3. TT Prebold 70,4. Hmezad Žalec 30, 4. VVZ Žalec 10 točk. Končni vrstni red za množičnost: ml. člani skupine A: L Ferralit Žalec 301 točke, 2. TN Polzela 189, 3. SIP Šempeter 170, 4. Juteks Žalec 157, 5.ZD Žalec 22 točk itd; skupina B: L Inštitut Žalec 56, 2. Hmezad Žalec _, 3. KIL Liboje 32, 4. LIK Savinja 32, 5. ZD Žalec 22 točk itd. Na zadnjem sestanku komisije za rekreacijo so sprejeli program tekmovanj za prihodnje leto. Sprememba bo le pri članicah, kjer bodo uvedli še eno športno panogo — odbojko. Zaključek letošnjih iger bo sredi decembra v Žalcu pod pokroviteljstvom Ferralita Žalec. Tekst: T. TAVČAR tiskarna kočevski tisk kočevje s CESTA p. o. 18/a KOČEVJE, LJUBLJANSKA kn]igotisk • ofset • knjigoveznica Izdelava vseh vrst tiskovin (v črno-beli in kolor tehniki), katalogov, revij, knjig in drugih tiskovin, ki jih potrebuje sodobno poslovanje. Obiščite nas, z našim nadaljnjim ali novim sodelovanjem je naša poglavitna naloga, da vas zadovoljimo s svojimi izdelki. BE3E3I1IH NOVICE, REZULTATI, MNENJA... BIHAC Tekmovanje bratstva in enotnosti Na četrtem tekmovanju »Bratstva in enotnosti« v karateju, ki je bilo v Bihaču, je v finalu Srbija premagala Slovenijo s 7:3. Slovenska reprezentanca je prijetno presenetila, največ pa je pokazal tekmovalec Grižon, ki je bil tudi najuspešnejši. K uspehu slovenskega karateja je pripomogel tudi Javoršek, ki je v odločilnem boju proti hrvaškemu tekmovalcu zmagal v podaljšku. Tretji član slovenske reprezentance Zeienovič je učinkovito premagal državnega reprezentanta Mudriča, tudi Biderman in Pranje sta v opravičila uvrstitev v najboljšo selekcijo. Ob tem naj še povemo, da so bili boji na letošnjem tekmovanju zelo izenačeni. s preventivno 10-dnevno rekreacijo, ki je zaenkrat natpenjena zaposlenim na zdravju škodljivih delovnih mestih. Materialne možnosti so tovrstno rekreacijo so sicer še vedno precej omejene, čeprav številni podatki govore v prid tovrstni skrbi za delovnega človeka. Kljub omejenim možnostim si v tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič prizadevajo, da bi bilo deležno 10-dnevnega preventivnega oddiha čim več delavcev — tudi tisti, ki delajo na beneficiranih delovnih mestih. Zaenkrat morajo zaposleni še koristiti del svojega rednega letnega dopusta za preventivni oddih, v kolektivu pa že razmišljajo o tem, da bi spremenili dosedanjo prakso. F. MEŠKO Ijino z mesta, streljanju z zraC puško, trimu, pikadu in v šahu. V končni skupni uvrstitvi sO°s jili največ točk (112) športniki Krn tijskega kombinata iz Orrno ^ Slede: 2. Ptuj 93, 3. Ljutomer 89,6 • 89, f' Maribor 86/5. Radgona 74 i" Slovenska Bistrica 33 točk. Tretje vinogradniške igre so RP pele, za kar gre zasluga Pre£^ je požrtvovalnim organizatorjem, predstavnikom Kmetijskega kombi" .ga nata Gornja Radgona. Prihorm) srečanje vinogradnikov bo v boru. MEDVODE GORNJA RADGONA Prvenstvi v kegljanj11 ied- Vinogradniške igre KIDRIČEVO Preventivni oddih Merjenje moči je med najbolj privlačnimi disciplinami vsakoletnega športnega tedna kranjske Save Lani so pričeli v tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem V organizaciji Kmetijskega kombinata Radgona so bile v Gornji Radgoni 111. vinogradniške igre Slovenskih goric in Haloz. Iger so se udeležili športniki iz Maribora, Slovenske Bistrice, Ptuja, Ljutomera, Ormoža in Gornje Radgone. Tekmovali so v malem nogometu, odbojki, vlečenju vrvi, kegljanju, krosu, suvanju krogle, skoku v da- Na kegljišču Hidro poteka m^ klubsko prvenstvo Medvod v dbl plini 6 x 100 lučajev, na '. vodi Vernik (Istra-benz), ki je 'J* stih nastopih podrl 2997 kegl) _ nastopih K---- pred Križajem in Kerničem-nečajo zelo dobri rezultati žen med katerimi je najboljša Peta«^ Na dnevnem redu ustanov-nega kongresa Jugoslovanske j*9c>aldemokratske stranke je tudi agrarno vprašanje, o katerem je poročal Rok Drofe-in predložil tudi resolucijo, ki je nakazovala neko obliko reši-tVe težkega položaja slovenskega knietijstva. Resolucija je zahtevala povečanje občinskih kmeč-k'h posestev, ki naj bi jih obdelovali občani, včlanjeni v zadruge, ^ohodke zadruge bi v enaki meri Uživali vsi člani. Podržavili naj bi Ves hipotečni in državni dolg, °dpravili pa naj bi tudi vse pri-s,°jbine ob nakupu in prodaji ali Popisovanju zemljišč. Kmetje naj bi bili tudi zavarovani ob ulementarnih nesrečah in tele-Vn'h poškodbah, uživali pa naj bi Udi brezplačno zdravniško Pomoč. . Vendar resolucija ni bila spre-Kta, ker je v debati prišlo do zelo Sličnih pogledov na agrarno vPrašanje. Tako je Zavertnik u^nil, da je resolucija sicer lepa, da pa ne bo rešila kmeta pred Propadom. Če bo kmetom vzet davek, ga bo plačeval delavec, kot socialni demokrat pa za to ne Utore glasovati. Socialni demo-kfpti tudi smatrajo kmeta za ; delavca, torej mora tudi zanje peljati strankin program. Vsi ^ ongresi socialne demokracije, ° Je druge internacionale, so se ukvarjali z agrarnim vprašanjem I P® so na vseh sprevideli, da ni 1 ^žno ničesar storiti, ampak vse Pripeljati v skupno last. »Mi smo PoVsod- nasprotniki zasebne • Posesti in moramo biti tudi tukaj konsekventni, ne pa kmeta še bolj fanatizirati za zasebno imetje.« V tem ga je podprl tudi Železnikar rekoč, da kmeta ni mogoče ločiti od delavca in ne moremo delati za njega posebne prograjne. »Kadar ne bo več zasebnega imetja, rešen bo tudi kmet in čimprej se to zgodi, tem preje nastopijo za kmeta boljši časi.« Nekoliko bolj umirjeno je govoril Kristan, ki je dejal, da je za socialno demokracijo agrarno vprašanje še tako nejasno, da na tem zboru ni mogoče ničesar skleniti. »Mi pa moramo že sedaj kmeta sprejeti v naše vrste, ne smemo mu pa v ta namen delati iluzij, temveč mu moramo le dokazati, da zahteva njegov lastni interes spremenitev družbenega reda.« Drofenik je branil svojo resolucijo, češ da je na Slovenskem večina prebivalstva na podeželju in ne v mestih in da je veliko politično gibanje na deželi, ne pa v mestu. Vendar je zbor Drofenikovo resolucijo zavrnil, sprejel pa je Kristanov in Zavertanikov predlog, naj bi kmetom z brošurami pojasnjevali njihov položaj, kompleksno obravnavanje agrarnega vprašanja pa naj bi preložili na naslednji strankin zbor. Precej pozornosti so delegati ustanavnega zbora posvetili delavskemu časopisju. Menili so, da je za delavsko stranko uspeh, ko izhajata dva delavska časnika, Svoboda enkrat in Delavec trikrat mesečno. Oba pa se morata otepati s hudimi finančnimi težavami. Hudo in neprijetno je tudi, ker stranka nima svoje tiskarne. Večina delegatov je bila mnenja, da bi stranka vendarle morala znanstvene in leposlovne članke. Nadaljnje sodelovanje v jugoslovanskem smislu je bil tudi predlog, da bi prvomajske liste, ki so jih na Hrvaškem že izdajali, razpečevali tudi v slovenskih pokrajinah, slovenska strokovna in druga društva pa naj bi vpisovala akcije za strankino tiskarno, ki bi se ustanovila v Zagrebu. Tisk je postajal vse pomembnejše orožje v političnem boju in prav na tem področju je bila delavska stranka prav zaradi nenehnih materialnih težav vedno na slabšem v primerjavi z meščanskimi strankami. Preteči je moralo še več kot desetletje, da je Zarja postala prvi socialnodemokratski dnevnik na Slovenskem. Nazadnje je zbor obravnaval še vprašanje volivne pravice, ki se je v Avstriji prav v tem letu nekoliko razširila s splošno volilno kurijo, še vedno pa ni bilo splošne in enake volivne pravice, ampak so volitve potekale v petih kurijah. Ustanovni zbor je sprejel resolucijo, da se bo stranka posluževala volivne pravice kot sredstva za pridobitev splošne in enake, direktne in tajne volivne pravice. V vseh deželah se mora agitirati za uvedbo direktnih volitev in stopiti je treba v volivni boj pri volitvah v deželne zbore. Socialno-defhokratske kandidate v avstrijskih slovenskih in hrvaških deželah za državnozborske in dežel-nozborske volitve pa sme postavljati le glavno zastopstvo Jugoslovanske socialnodemokratske stranke. Preden se je ustanovni zbor razšel, je sprejel tudi še zalogi imamo žr>ačke Zveze sindikatov Jugoslavije Po ceni 15 dinarjev, ^aročila sprejema: oZP Delavska enot-Post, Ljubljana, Dalmatinova 4-11. M'■ i* J Hi imeti svoj politični list, pri čemi bi bil idealen dnevnik, vendar že zdaj jasno, da ga zaradi velik finančnih izdatkov še nekaj ča: ne bo mogoče ustanoviti. Deli gati so bili mnenja, da ni najbc ustrezno, ker Delavec izhaja r Dunaju, saj bi bilo najbolj no malno, da bi strankin list izhaj tam, kjer je središče gibanj Zavertnik je tudi predlagal, n bi se v bodoče ustanovil jugoslt vanski leposlovni list, ki bi prim šal v slovenskem, hrvašker srbskem in bolgarskem jezi1< predlog, da se sprejme proslavljanje prvega maja kot potrebno sredstvo za agitacijo in se priporoča sodrugom, da ga čimbolj vpeljejo. Ustanovni zbor novonastale delavske stranke na Slovenskem je bil končan. Na politično prizorišče na Slovenskem je stopila nova in mlada politična sila, z novimi idejami in novimi modeli razreševanja perečih družbenih vprašanj. KONEC NAGRADNA KRIŽANKA ■ Rešitve pošljite do 9. 12. 1976 na naslov: ČZP 1 Delavska enotnost, Ljubljana, Dallmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. I Nagrade 200,150 in 100 din. DE SUOIMA JA T|\iu ITAL. SIJ W N KIPaR 'MCNAUSA) ?0VERIL“ nica, Pooblastilo 1 mpresite DEL SKELETA ŠPANSKI FILOZOF, .. y GA J,SET) OlIMPOJKč igre •RibjA KdŠcacA Slavni iTA-UJANSIU 'gUMIST, toJ.VPfcAUU UGANKA ŽELEZOV oi/sib ZNIŽANA Mota SKlADATEiO LEKTOR- a&vo Delo fCVRŠKil PRETEKLI OBDOBJE V MEZOZOIU.U Podnje VINO SEKA V SZ TiTcCRAD UMO- &uLn\CaA - ugleden SLOP. IN , DUSOSLoK Fon ti « IM uti SESTAVU-. S..M. l|KbK0V-A. IME toča; rcecu NA OLIMPU miUBH KOLEDAR ŽLAHTNI PLIN ZIVLlEUjK. lEtoMUft streljanje S KANONI perunika sled, SToTiNTA REKA NA PELOPONEZU VLADIMIR NAZOR. EVROPSKI VELETOK wNi>Al^ FR. .KEKA NIKELJ jREDn LjubKoV. ŽEN. IME s Manje* 'Mrtčuže »TSoMnNI- KCW F USER. SLOVENSKI EPSKI pesnUK NEtf.-DEri. £NOTt PRI- TRDIU) IC-ft BRKATA EJbA AMERICIJ DOM-05LIKA imena Tsaim RIMSKA KJA-RAVOSlCNEt SARJMER. DRAGO- CENOSTI KAREL HVNEK OKAhEKElA SMOLft GLAVVJO MESTO ITALIJE JUS PoUCIJSR) LoV ML)EVIJ>0V MERSKA ENOTA V GlASiN tefeULJ NULO REKA STOŽI PAKRAC. ARTuR iNbpsKR blUAVA AtMr&eo SMOLE. franccsa kartatka IGRA INf)USTR -to3>3ET)H. Tuje Žen.IME 5.IMA SKISAVA SiLAiNA KRMA KOŠČEK PAPIRJA LOVRO "SVz 1ENSIU PEUSIU G, LAS. .r - RlUAtCb JAKOPIČ DE REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: PERIODIČNOST, ELEKTROMOBIL, LESTEV, RTINA, OKA, KAPLAR, PT, ROJ, SD, ORADA, REDKEV, NOTAR, AVLIDA, EKONOM, LARA, ZAI EGA, ENOTA, RI, AKUT, GIN, KD, SNOP, ALVA, RILEC, REDI, KOALA, ARGON, AGFA, DVOKOLO, RE, PIA, ARIJ, PA-TRON, BLOKI, SMALTA, REVA. IZŽREBANI REŠEVALCI IZ PREJŠNJE KRIŽANKE: 1. nagrada, 200 din: Katarina Špiček, 64223 Poljane 9, nad Škofjo Loko; 2. nagrada, ISOdin: Janez Ranzinger, C. h. Debelaka 3, 61430 Hrastnik; 3. nagrada, lOOdin: Janez Mauser, Mencingerjeva 3, 64000 kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. N 4. decembra 1976 stran ob dnevu republike Goli kot gospodarska dejavnost? Težko bi na hitro odgovorili, ali je NK Olimpija ljubljanski, slovenski ali jugoslovanski klub. Uradno ima stadion sicer v Ljubljani, vendar je zanimivo —saj ni treba iti na stadion več kot dvakrat ali trikrat, da bi prišli do tega spoznanja — da najbolj vneti in najbolj glasni privrženci prihajajo od daleč. Celo s Koprskega, Zasavja... Torej je Olimpija slovenski klub. In tudi jugoslovanski, saj si brez nje skoraj ne moremo zamišljati prve lige, v kateri je že lepo število let stalni član. Zmajčki ali zeleni zmaji, kakor igralce Olimpije z naklonjenostjo kličejo na vseh stadionih vse do Skopja, so po navadi porok za angažiranost v igri, polet in borbenost. Največkrat v zadnjem času temu pravimo —vsaj tak izraz je na široko sprejel jugoslovanski tisk in javno mnenje — da gre za »profesionalni odnos do igre«. Seveda ni presenetljivo, da so tudi v NK Olimpija — še posebej opazno zadnje čase—praktično vsak dan vključeni v razmišljanja in razprave, kako bi kazalo postaviti profesionalni nogomet na bolj zdrave, torej samoupravne osnove, kar bi bilo v skladu z vsesplošnimi družbenimi prizadevanji. Že nekajkrat so prišle do veljave zamisli, naj bi profesionalni nogometni klubi postali v resnici organizacije združenega dela. Če k temu dostavimo še »posebnega družbenega pomena«, za bistvo stvari niti ni značilno. Take in podobne zamisli so dobile—zadnje čase še posebej — močno podporo, vendar je treba reči, da v NK Olimpija — čeprav v načelu sprejemajo osnovno idejo — niso brez pomislekov, saj menijo, da predlogi v sedanji fazi še niso dovolj prečiščeni. Na kratko bi lahko bistvo stvari označili takole: če bi šlo samo za položaj in vlogo profesionalnega kluba, bi morda še šlo. Vsekakor pa je treba povedati, da je realnost v NK Olimpija precej drugačna. Profesionalni igralci, trenerji in drugi redni uslužbenci so v klubu, če gledamo na sedanjo številčno moč, v manjšini. Poglejmo samo igralce. NK Olimpija je v bistvu družba z izredno množično vzgojo mladih igralcev torej, pionirjev in mladincev, ki jih prav na noben način ne moremo spraviti v okvire strogega vedenja, ki naj bi veljalo za organizacijo združenega dela. Skratka, profesionalci predstavljajo le vrh piramide. In vprašanje je, če je treba le zaradi tega vrha podrejati ves nogomet drugačnim pravilom, kakor naj bi veljala za vso športno dejavnost. Še na nekaj ne bi kazalo pozabiti: v vsakem nogometnem klubu, sevedatudi v NK Olimpija, deluje na desetine predanih športnih delavcev. Amatersko. Ne za denar. Zaradi veselja, ki veliko pomeni v vsakdanjem življenju. Očitne je, dajim verjetno v profesionalnem klubu kot OZD ne bi bilo več mesta. Res pa je treba priznati, da je v Jugoslaviji že sedaj precej profesionalnih klubov, ki živijo morda celo zelo lagodno na račun tega ali onega delovnega kolektiva. Resnici na ljubo je treba priznati, da največkrat ne gre za odnos, ki bi ga resnično potrdil kolektiv, temveč po navadi »vrhuške«. Ne smemo se čuditi, če se za takimi primeri skriva lokalizem, marsikdaj tudi monopolistične težnje. Gre za socialistični ureditvi tuje vedenje. Če'se torej opredelimo za profesionalizem na čistih osnovah, je docela jasno, da se moramo že od vsega začetka boriti za polno uveljavitev socialističnih samoupravnih odnosov v načrtovanju OZD. Seveda pa to ne potegne za seboj samo pravic, ki jih bodo v prihodnje imeli profesionalni igralci, trenerji in drugi redni uslužbenci, temveč tudi dolžnosti, ki še bodo morda precej razlikovale od dosedanje realnosti. Ob natančnejšem pregledu današnjih razmer v našem profesionalnem-nogometu lahko ugotovimo, da so naši igralci — res pa je, da si tega ne želimo, vendarle pa... v tipično mezdnem položaju. V bodočih samoupravno načrtovanih odnosih v OZD vsekakor ne bi bilo vseeno, ali je na tekmi samo sto ali pa morda 10.000 gledalcev. Zdaj, roko na srce, velja samo premija za dve točki in nič drugega! Nekaj omenjenih misli naj ponazori samo razmišljanja v NK Olimpija, ko govore o možnostih za boljšo ureditev profesionalnega nogometa pri nas. Strinjajo se torej s tem, da je treba sedanje razmere urediti, vendar je veliko vprašanje, če se vsi odgovori skrivajo v preprosti rešitvi, naj profesionalni nogometni klub postane OZD. Ne glede na vse rešitve, do katerih bo tako ali tako naposled moralo priti v profesionalnem nogometu, pa se v NK Olimpija dobro zavedajo svoje odgovorne naloge v razvoju nogometa v Sloveniji. Kakor so bili še do nedavna Oblak, Popivoda, Ameršek..., če omenimo samo najvidneše s . svojim zgledom spodbuda vsem mladim nadobudnim nogometašem in tudi inspiracija za tisoče, ki igrajo no- gomet, čeprav samo za rekreacijo, tako bodo taki vzori potrebni tudi v prihodnje. Vendar — niti približno ne gre samo za vzgojo vrhunskih igralcev, za produkcijo vzornikov... Prvenstvena naloga NK Olimpija — če odštejemo tisto najbolj vidno, namrečJekmovalno — je najširše povezovanje z bližnjim in daljnjim zaledjem, da bi lahko manjši klubi prišli do nujno potrebne strokovne pomoči, mlajši nadarjeni igralci pa do možnosti, da preskusijo svoje sposobnosti v najresnejši konkurenci. In še nečesa ne bi kazalo prezreti! Samo slepec bi utegnil nemočno dvigati roke in prepuščati čistemu naključju, ali se bo publika v nedeljo popoldne zlivala na stadion za Bežigrad ali ne. V NK Olimpija se dobro zavedajo, da se je za gledalce treba boriti. Vztrajno in s polno mero potrpežljivosti. Za v prihodnje si je vodstvo zapisalo med načrte, da bo šlo v najširšo propagandno akcijo med sindikalne organizacije za pridobivanje stalnega članstva. pija najslabše igrišče od vseh jugoslovanskih prvoligašev in še dobršnega dela drugoligašev. Saj ne gre samo za igrišče, za »travnik«, temveč še za vse, kar sodi k sodobni ureditvi prostora za igralce in njihove privržence. Sedeži (?) in stojišča za občinstvo, garderobe, tribuna, pomožno igrišče in še kaj sodi v obvezen arzenal prvoligaške profesionalne enajsterice, vendar... če bi sodili Olimpijine zmogljivosti potem arzenalu, bi ji kaj slabo kazalo. Preostane le upanje na boljše čase in na vztrajno pričakovanje tistega trenutka, ko bo mesto z najvišjim življenjskim standardom v Jugoslaviji doživelo svoj »fenomen Kruševac« in si priznalo, da prvoligaški nogomet nikakor ni primerna stvar zgolj za peščico zanesenjakov, temveč gre za magnet, ki neustavljivo privlači desettisoče gledalcev. Ne bi radi, da bi nas ta ali oni proglasil za nasprotnike množičnosti, toda prav govorjenje o množičnosti (kar zadeva oglede prvoligaških tekem Olimpije »v jami« za Bežigradom) nas nehote spomni na znano dejstvo, da dobra volja sicer lahko dela čudeže, vendar je vsekakor res, da iz slabega stadiona za 20.000 gledalcev ne more napraviti dobrega za 40.000 gledalcev. Res, stadion! Videti je, da je prav prostorska stiska igrišča ob Titovi cesti v Ljubljani postala sinonim za večino poglavitnih težav že lepo število let edine prvoligaške enajsterice v Sloveniji. Po splošnem mnenju nogometnih strokovnjakov ima Olim- Kruševac? Nanj smo se spomnili samo zato, ker je letos mesto svojemu moštvu, ki se je uvrstilo v prvo ligo, v nekaj mesecih uredilo moderen stadion. Takega, o katerem najmanj petkrat večja Ljubljana lahko samo sanja. Da o bistveno večji razliki v gospodarski moči sploh ne govorimo... Torej, le ni vse samo v denarju, temveč se osnovni odgovor na skrivalnico vrti okrog pripravljenosti. Prav primer odnosa do sodobnega stadiona kaže, kako varljiva so lahko razmišljanja o uvedbi profesionalnega nogometnega kluba pod streho gospodarske organizacije. Koliko gledalcev več bi imela Olimpija, če bi jim lahko ponudila udobne (oštevilčene) sedeže namesto gneče na stojiščih? O tem vprašanju lahko samo ugibamo... Olimpija se predstavi..* Vodstvo NK Olimpija: Predsednik izvršnega odbora-Egon Konradi Podpredsedniki: Stane Karo-Jože Dernovšek, Bogo Šest. Izvršni odbor ima 45 člano^ njegov sekretariat pa 11 člano • Komisije: za statutarna vprašanja za strokovno tehnična vpraš3" gospodarsko finančna za vprašanja za amaterski nogomet za idejno in športno vzgojo za pospeševanje članstva za propagando za zdravstvena vprašanja- Nadzorni odbor Delovni skupnosti predsed ! Majda Auprih, svetu igralcev Tone Rožič. Direktor Žagar NK Olimpija: peter Tehnični direktor NK Olimp')3' Miloš Šoškič Direktor Vodušek stadiona: Prvi trener: Miloševič dragolJ^1 Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT. RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik). BORIS RUGELJ. BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana. Tavčarjeva 5. Zametki današnjega |v nogometnega kluba Olinv, ^ pija sodijo v 1945. leto, ko j3) bil ustanovljen nogomet'’1 klub Svoboda-Center. nekaj let se je preimenov?1 v Enotnost, nato v Odred m zatem v Triglav. Današnj® ime z uradnim naslovom »Športno društvo OMmp1-ja«, nogometni klub pa tm od 1961. leta. tel : 312-691. Račun pri SDK Ljubljana št. 50100-601-11807, dev'^ račun pri Ljubljanski banki. št. 501-620-7-121100. Posamezna vilka stane 3.00 din, letna naročnina je 150,00 din. Rokopisov n® _ čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljub) . ....-—- .................— -A