Janii. Golec: Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. II. POGLAVJE. Eni so udarjali na druge s svojimi kmeti, drug drugemn so ščuvali podložnike. In tako so postali prcpiri mcd plomstvom povod kmečkega gibanja. Ko se je bojeval Franc Tabi s Turki.na Ogrskem, je zbrala vdova Uršula krog 800 tla.anov ter iztirala z njihovo pomoijjo iz Susedgrada Tahovo rodbino. Ko se je nato dvignil ban Poter Erdcdi, da kaznuje Uršulo z orožjem tcr vi-nc Tahu Susedgrad, so zbrali njcni zetje z Ambrožom Grcgorijancem 3000 seljakov in so razpršili 3. julija 1505 pod Susedgradom popolnoma bansko vojsko. Odpor Heningovcev je bil zaman, kcr jo bil Franc Tahi lcta 1566. ponovno vpeljan v svojo polovico Susedgrada tcr Stubico, drugo polovico pa jp prcvzcla kraljcva oblast, dokler so ne konča pravda z vdovo Uršulo. Zdaj je začt-5 Tahi neusmiljeno proganjati svoje nasprotnikc, a strašno zatirati tudi kmote, ki so se bili borili proti njemu. Razpor zasebn.ga značaja so je vedno bolj širil. Bil jo sprva omcjen na Susedgi _d ter Stubico, kjer se je zdelo kmetom vladarstvo Tahovo nepostavno in je bi!o kljub temu kruto ter nasilno; a kmahi se je razširi! tudi na diug'gospodstva. Ko jc zmagal Tahi svoje plemiške proiivnikc, je skušal z nasilstvom in strahovlado streti tudi odpor kmetov. Toda vse bi bili mi seljaki še pretrpeli, da nam ni ta volk v cloveški podobi oskrunil celo naše naj.svctejše —¦ našc dmžin.ko živIjenje. Da je temu res tako, ovo mens, oslepljcncga Pavla Jurkoviča iz Brdovca, ki jc zgubil vid na obe očj, kcr so jc obncscl za čast svojo-odiuo hčerkc. Kar s tlake so odgnj&li grajski panuiuji niojoga otroka na Suscdgrad, od koder ga ni biio voii domov. Koj smo zaznali, kaj in kako bo, saj stai i Tahi ii_ njogovi sinovi- so že poprcj oncčastili iz našc okolico 1. doklel in žon. Kcr otroka lc in !o ni bilo na spregled, sem stopil sam na grad Sused in prosil grajsko služinčad, naj me pelje pred gospodarja. Starega ni bilo doma, pri.el je sin Gabrijel in me koj nahrnlil, kako sem se sploh drznil, prestopiti grajski prag, spadam vendar v hlev med živino! Pri tem zasmehovanju je zavrelo po meni, stisnil sem pesti in zavpil: »Vi spadate z očetom vred v svinjak, jaz sem danes tukaj, da zahtcvam zadošcenjo za onočaščenje otroka, ki ječi že dneve kot mučenica v ječi!« Fante se je stresel od jeze, pordečil, zgrabil za meč in se pognal proti meni, da bi niG zabodel. Z roko sem mu iztrgal rezilo, ga prelomil na kolenu in za sabljo bi bilo tudi po mladem plemenitku, da me ni lopnil nekdo z nekaj trdim zadaj po glavi. Udarec je bil tako silen, da sem se zgrudil v nezavest. ZbudHi so me z mrzlimi polivi in spoznal sem, da sem zvczan na rokah in nogah. V obraz se mi je zarežal s peklensko ^lobo, Bog mi grehe odpusti, plemiSki vrag Gabrijel. Zabrusil mi je na glas, da mi ne vrne otroka, še bo z njo plašljivo golobico mnogo zaliave, predno bo pomnila celo življcnje, kaj znajo Tahi. Gledal me je po tein ob- jasnilu škodoželjno iii Łe divil nad mojo onemoglostjo, scm mu pač pljunil v obraz. Z ostankom zlomljenega me.a se je zakadil v mene na tleh ležečega in zacel suvati v mene z rezilom, kamor je pač zadel in med mesarjonjem je preklinjal nebo in zcmljo in prisegcl, da ne bom videl nikdar vc. vla.uge, kateri sem oče! Kaj se je gcdilo nadalje z menoj na gradu, ne vem, zavedel sem se šele po pretcku nekaj dni na svojem domu, kjer šo mi povedali, da mi je izkljuval grajski jastreb oči, me razsekal po obrazu ter telesu, otroka pa drži še sedaj v svojih vražjih krempljiii! Ko sem stopil po mesecih _opet na noge, sem vzel v roke palico in naprosil soseda Peretičevega Ivico, da rno vodi za roko iz kraja v kraj po celi Slovcniji do Gradca, kjer bom tožil Tahe za oskrumbo cdine hčerke in radi meni prizadete najtežje telesne poškodbe. Gospoda bo sodila Tahe na papirju in to pravo zahtevam od kralja kot" zadoščenje za ugrabljenje časti hčere iu za iztaknjene oči. Krvavi in že dolgo zasluženi obračun bodo napravili s Tahi in njegovo družbo moji rojaki Zagorci in bratje Slo- venci, ki vam je ženska čast svetost in vem, da je v vaših zdravih očeh mučenik oče, ki je moral plačati plemenitemu lopovu oskrumbo otroka z vedno izgubo — vida! Pri nobeni pridigi še niso iliteli moški Pilštajnčani tako na glas, ko ob tokratni razlagi, zakaj je že prišlo na Hrvaškem do krvave zahteve izročitve stare pravde in zakaj da mora priti prej ali slej do tega koraka tudi med štajcrskemi kmeti. Ko se je poslavljal slepec od njih, da bi nadaljeval pot proti Planini in Celju, so mu do solz ginjeni in hvaležni poljubljali palico in roke. Vsak se je hotel vsaj dotakniti mučenika očeta, katcrega je vražja gospoda oslepila, ko mu je že poprej ugrabila ter onečastila otroka! Še tako živ ter natančen opis Tahovih trinoštev bi ne bil tako podžgal priprostih tlačanov, kakor jih je resnica ter očividen rop oči ter ženske časti. Uporna iskra, ki je že dolgo tlela, je povest hrvaškega brata razpihala, bilo bi trcba samo zaklicati: Nad brczsrčno gospodo! in cela tolikanj miroljubna Bistriška dolina bi se bila dvisrmla, da maščuje z ognjem in pobojem najbolj enostavno in najsvctejše človeške pravice! * III. Poglavje. Po.vest oslepljenega Pavla Jurkoviča je zapustisla splošno najglobokejši utis. Iz orisa razmer po drugod so uvideli Pilštajnčani, da so pri njih prav za prav nebesa v primeri s Tahijevim kraljestvom po hrvaškem Zagorju. Vsak je bil prepričan v dno duše, da jim je slikal grajski kovač pekel kmečkega tlačanstva mnogo znosneje, nego je bi! v resnici. Grajska kovačnica v Lesičnem je oživela koj po odhodu nesrečnega Juvkoviča in Pavel je postal čez noč ognjišče, ob katerem so se ogrevali tcr navduševali tla.ani iz Bistriške doline na boj za stavo pravdo. Vsi so govorili: Ako slačijo danes pri živih telesih graščaki kožo Hrvatom, bodo jutri tudi nam. Pomagati moramo eden drugomu. Tahijeva tlaka je hujša od turškesa suženi°tva. Oh, je imel Belakov Andrej zopet dobre čase ter pijače mesece naprej, ko je raznašal puntarske novicc iz kovačnice po pilštajnskem trgu. Scdaj, ko jo vidol ter slišal slepega Jurkoviča, je slikal tudi lastno enooko slepoto kot posledico grajsko brezsrčnosti in si priboril med domačimi mesto mučenika, .v zahtevi po uresničenju klica: Za staro pravdo! Le nekdo ni bil nič kaj vesel, da se jo tako nacnkrat tcr iznenada poživila kmečka politika krog delavnic v Lesičnem". Ta nekdo jo bila Pištelakova Ema, edinka najboljšcga in glcde premoženja najbolj trdnega tržana. Xi bila na zunaj kr.sotica, kcr je bila izredno velikc ter močnc postavo, pač pa rcs prava Emica po srcu in mchko milem pogledu. Njena zunanjost je razodevala žcnsko moč tcr nevstrašcnost, njcna beseda, oči iii dekliški smeliljaj so oznanjali, da šc spavajo v njej vrlino, dobrote tcr globokosti materinega isroa. Bili so tedaj trdi .asi, ko jc bila telesna moč v veljavi tcr spoStovanju. Kdor jo bil količkaj premožon in še na zunaj kropke postave, jc nckaj pomcnii. Pištelakova Ema je bila daleč na okrog na glasu, da njej ni najti para glede telesne moči in srcnih čednosti. Znano je bilo, da kot mladenka prelomi vsako konjsko podkcv brez posebnega napora. Ako je izbruhnil prepir med vinjenimi gosti, je zadostoval njen glas ali žuganje s prstom, da so se prepirljivci pomirili v bojazni, da bi jih ne posadila na hladno in kot igračo clekliška roka. Domača in tnja grajska gospoda se je čudila njeni moči. Plemiči od daleč so jo vabili v grad, kjer je radevolje pokazala, da jej je podkev igrača in najtožji meč pero v roki. Ema je bila doma tudi na konju. Izurjenosti v sukanju na konju so jo zlahka navadili grajski orožarji, ki so pripovedovali gospodi bajne čine o orjaški Pilštajnčanki, kateri je vsak vitez v najtežji opremi lutka. Moči njenih rok se no moro ustavljati še tako v rabi konja izvežban borec. VelilvO stav je bilo dobljenih, kor mladostni tuji plemiči niso verjeli pravljici o goljatski trški deklici, dokler ni bil širokoustnež ob denarno stavo in ss je še skotalil s konja po izmcnjavi prvih sunkov z orjakinjo. (Daljc slcdi.)