Leto IV., štev. 68 V Llublfanf, petek dne 16. marca 1923 PöStflloa pavšali ran«. Posamezna ssev. suns 1 Oln Izhtl« Ot> 4 xfiitr«I. Stane mesečno lO— Din sa inozemstvo 20"— * Oglu) po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št, i6/1 Telefon ŠL 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo: Ljubljana, Prešernova al. št. M. Telet št 36. Podružnice: Maribor, Barvarska oii« št. L Tel št 22. Celle. Aleksandr. Račun prt pošta, čekov, zavoda štev. 11,842. Ljubljana, 15. marca. Volilna odločitev je pred durmi. A velik del ljudstva, zbegan po svojem nezadovoljstvu in nasprotnih geslih, ?fcoji še neodločen in sam ne v6, kam bi se obrnil. Množica strank in novi, ¿a mase še pretežki problemi so jih osupnili. Zato so poslednji dnevi v agitaciji rajbolj odločilni. Če so imeli prej besedo generali in višji oficirji, zdaj jo imajo kapetani in poruč-v! i k i in p o d č a s t n i k i s t r a n k. Od njih agilnosti zavisi vse. Kar bodo oni ukrenili poslednje tri dni, to bo uspeh, ki se naj zvečer. Zanimivo je opazovati, kako se demokratski oficirji in «šarži» spuščajo v boj. Počasi in korakoma se ogrevajo, a zanesljivo. Volilna odgovornost ¿•3 jih polašča in končno vendar prihaja prepričanje, da se ne sme samo čakati, da pride od zunaj ali zgoraj prošnja in pobuda, ampak kdor čuti "možnost, mora sam v ospredje in voditi svojo četo do e i m Sastnejlega nastopa. Volilni boj za 18. marec se ni razvil po srcu vodstva in vesoljnega častni-btva JDS. Mi smo hoteli skupno napredno fronto, iskreno smo se hoteli zastaviti za «n a p r e d n i b 1 o k^, ponujali smo roko na levo in desno, a odbijali so jo. Vendar napredna ideja živi ne le v srcih formalnih pristašev •JDS. Zato pa ideja bloka deluje, bori se naprej v dragi obliki. Že je vidno, da dane« vsak trezno misleč človek ve, da so glasovi za NSS tako v Ljubljani kakor na deželi na Kranjskem in Štajerskem skozi okno vrženi. Nihče se ne more obraniti prepričeval-nosti argumenta, da je škoda gubiti glasove na radost SLS! Isto pač neogibno velja za socijaliste in seveda tudi za radikale. Kdor ve, kaj je klerikalizem, kdor vidi, kako mu zopet raste greben, kako bi rad porušil vse. kar je s trudom zgrajeno v letih svobode, ta ne more oklevati: glasu za N S S in radikale oddati n e more, ker bi le pomnožil ž njim uspeh klerikalizma. Nanrednjaki, apeliramo na vas. na vso vašo preteklost, da opustite cepljenja v brezupno smer. Pustite lokalne prepire in zamere, osebne in druge zadržke, in glejte na veliki cilj: oslabi j enje klerikalizma. In tu je zopet neutajljivo dejstvo, da je JDS glavna načelna nasprotnica klerikalcev, koje slovensko krilo ima dolžnost, da privede vso veliko dom okra tek o stranko v bitko ž njimi. Kdor torej želj okrepiti nacijo-nalno in svobodomiselno fronto, ki je obenem socijalna. ta bo dal svoj glas "DS, četudi ni njen formalen pristaš. Polno ljudi je. ki so neopredeljeni ?ri jih male diference odbijajo od stranke, ki bi jim sicer bila najbližja. Vsaka organizacija je omejitev lastne svobode, in vendar je ni svobode brez organizacije, ki jo jamči. Taki elementi se morajo ob volitvi zavedati. da ne smejo stati ob strani in iti tjakaj, kjer najbolj odgovarja program njih svetovnemu naziranju. Pati vn ost je državljanski greh. Častniki in podčastniki demokratske vojske, imenovani in priznani od vodstva, ali možje, ki so si te dni sami našili voditeljske znake na ramo. do-brovoljci, ki vas državljanska zavest, jugoslovanski državni čut, ljubezen do ideje Svobode in Socijalne pravice zove na delo: Se tri dni vam je dano. da morate vsak P? svoje v svojem okolišu privesti čim večje število sklenjenih čet v boj za demokratsko idejo, zabraniti nesrečno cepljenje v izgubljene smeri SSS in NRS, objasniti pravilnost stališča JDS napram veleagrarnim po-greškom propadajoče SKS in iztrgati duše iz krempljev 4lavnega našega sovražnika S L Is ki bi rada svoj triuu.f zgradila na razcepljenosti napredne fronte, -d jo je zakrivila nesrečna^ SKS. V teh j treh dneh navdušujte tisoče za kratko, a vseobsežno geslo JDS: SVOBODA. BRATSTVO, ENAKOST! ■■iiumiib—iiiimii ——---nr NARODNA BANKA BO RUPČEVALA Z VALUTAMI IN DEVICAMI. , Becgrad, 15. marca. s. Finančni minister dr. Stojadinovič je sprejel danes novinarje in jim izjavil sledeče: «Narodna banka bo tako kakor drage banke kupovala in prodajala tale valute in devize, rincnlno ministrstvo bo v traini zvezi z Narodno banko in Ji bo dajalo direktive Slede določevanja kurza. Zaenkrat bo Izvrševala to kupčijo samo centrala v Beogradu, sleda poclrairtie pa bo sklepal upravni offior Narodne banke* Minister Ninčič hufska Nemce proii dobrovolfcem KONFLIKT MED NINČIČEM IN DOBP.OVOLJCI V BANATU. med tovarišev. Ko ie pri vozil mimo njih avtomobil, na katerem je sedel zunanji I minister, so ga izžvižgali in protestirali j proti' njegovi izjavi. Zunanji minister je i nato dal aretirati vse pred ono hišo zbrane dobrovolice. katere so nato izročili srezkemu načelniku, da jih zasliši. Glavni odbor demokratske stranke le dobil brzojavno prošnjo, naj posreduje Beograd, 15. marca. g. Dne 12. t. m. je ime! minister zunanjih poslov dr. Nin-čič v Bečkereku v Banatu volilni shed za Nemce. Shod je bil zelo dobro obiskan; udeležili so se ga izključno Nemci. Prisotna pa sta bila dva dobrovoljc3. Dr. Ninžič je med drugim kritizira! demokra- j te, češ da so naselili v Banatu dobrovoli-! ce, ki b: morali biti vsi naseljeni v Jnžni pokaže v nedeljo Srbiji, ter jim očital, da so pokvarili gozdove v Banatu, ki bi morali pripasti ta-mošnjim Nemcem, kakor tudi vsa razpoložljiva zemlja. Dobrovolica sta bila radi te izjave zunanjega ministra užaljena ter sta šla alarmirat druge dobrovoljce-pri-seljence. Ko je bil shod že končan, so se vsi dobrovoljci zbrali pred hišo enega iz-: nih šum potom dovoljen, ki niso pravilna, očan poires v Jugoslaviji VELIKA ŠKODA V DALMACIJI. Beograd, 15. marca. r. Davi ob 6.45 je , ogradski Dnevniki je afiširal po mestu zabeležil aparat seismografske postaje v J brzojavko, ki jo je prejel iz Dalmacije in Beogradu močan potres. Kmalu so pri- ki javlja, da je tamkaj silen potres porasla poročila o potresu, ki so ga opazili ¡šil mnogo hiš. Po več krajih je škoda v Bosni in Dalmaciji. Iz Sarajeva javlja-jo, da so ob 6.30 občutili potres, kakršnega tamkaj ne pomnijo. V tovarnah so se sesuli dimniki, pri mnogih zgradbah so se podrli zidovi Porušilo se je šest hiš, z mnogih je popadala opeka. Škoda je ogromna. , _ ------- Tudi v Mostam je potres povzročil ve- čutili v Zagrebu potres, liko škodo. Strojni oddelek tobačne tovarne je porušen in je obratovanje ustavljeno. Iz Dubrovnika in Kotora poročajo, da se je porušilo nekaj zgradb. Sarajevska seismografska postaja javlja, da ima potres svoje ognjišče nekje sredi Italije. Dalje se javlja iz Novega Sada, da so tamkaj čutili potres od štirih do petih zjutraj. Škode tam ni bilo. Beograd, 15. marca. g. Cicvaričev «Be- Resnica o kočevskem škandalu KOČO SKI ŽUPAN POTRJUJE NAŠE VČERAJŠNJE POROČILO O RAZPUSTU OBČINSKEGA SVETA V KOČEVJU. (Glej 2. stran.) Nemško-francoska pogajanja se začno še ia mesec? ANGLIJA IN AMERIKA PONUJATA POSREDOVANJE. Pariz, 15. marca. L Avtoritativna oseb- j do sedaj v ruhrskem sporu uevtralna, trt Pri ministru zunanjih del, da se dobro-! nost, ki Ima stike z reparacijsko komisi- ali soglaša s sklicanjem gospodarske voljci izpuste na svobodo, ker je uteme- jo, je izjavila dopisniku «Newyork He- | konference, ki naj bi razpravljala o re-Ijcn sum, da jih hočejo pridržati v za- ralda», da je povsem gotovo, da se začno ! paracijskem vprašauju. Kakor javlja ha- pogajanja med Francijo in Nemčijo še j vaška agentura, je to vprašanje že od-pred Veliko nočjo. Nemčija že v to svr- poslano berlinski vladi ?n bo poda! zu ho sondira teren v Švici na Holandskem in pri Mali antanti. Hughes je povprašal francoskega zastopnika v Washingtona, aH bi bila Francija pripravljena sprejeti covo nemško ponudbo. Francoski poslanik je izjavil, da so vrata za pogajanja Nemčiji vedno odprta, ne pa tudi kateri tretji državi, ki bi hotela posredovati. Berlin, 15. marca. j. «East Europe» poroča iz Pariza: V pariških političnih krogih se zatrjuje, da je včerajšnji angleški ministrski 6vet pod predsedstvom Bonar j jalcev S t rese m arm pa doslej ša ni dal Lawa sklenil v Berlinu povprašati, ali bi odgovora, ki bi bil mogel ohrabriti vla-bila Nemčija sedaj, ko so ji znani sklepi , do. ampak je zahteval gotov rok, da se bruseljske konference, pripravljena spre- j dozna, kakšne pogoje bi Francija stavi- poru toliko časa, da se izvrše volitve. — Med banatskim prebivalstvom vlada veliko ogorčenje proti zunanjemu ministru, zlasti ker dobivajo Nemci drva iz držav- nanji minister Rosenberg v petek toza ] devno izjavo v državnem zboru. PRIPRAVE NEMŠKE VLADE. London, 15. marca. L Iz Berliea dozna v a «Daily ExpreiSs, da ja Cunova vlada že pred dvema dnevoma začete pripravljati nove načrte za svoje predloge, če bi prišlo do pogajanj s Franci jo. Vlada je stopila v &tik z veleindustri-ialei« da ii naznanijo svoje zahteve, poi katerimi bi bili pripravljeni pomagati jI pri njenih intencfjah. Zastopnik industri- ogromna. človeške žrtve še niso ugotovljene. Split, 15. marca. r. Danes ob 6.40 so občutili močan potres po vsej DalmacijL Poires je povzročil občutno škodo. V oko,, „ . ,. . . . ... , .. , lici Makarske so bile tudi človeške žrtve, l^! posredovalne predloge Amerike, An- la nemik; industriji preko nemške vla- Zagreb, 15. marca. r. Danes ob 6.45 so ?"le ah kake druSe drzave- ki je bila ~ —^ ^ ki je bil tako silen, da je izskočilo pero na seismogra-fičnem aparatu. Zaradi tega je zabeležen samo začetek potresa, ker aparat dalje ni funkcioniral Potres je lokalnega značaja. Isti čas so občutili potres tudi v Beogradu. Potres je trajal 15 sekund. (Potres se je čutil tudi v Sloveniji. Opozarjamo na tozadevno poročilo med «DomaČimi vestmi». Ured.) ¥ €el?y Celje, 15. marca; V Celju se je vr?il nocoj velik shod JDS. Velika dvorana Narodnega doma je bila nabito polna samih navdušenih pristašev stranke. Shod je otvoril predsednik krajevne organizacije JDS g. dr. K a 1 a n, pozdravil nosilca liste dr. K n -k o v c a in srezka kandidata obrtnika R e b e k a, prof. M r a v 1 j a k a in dr. Kramerja iz Ljubljane. Nato je dr. Kramer ob burnem pritrjevanju prisotnih razvil splošni držav nopclitični program JDS. Za njim je govoril prof. Mravljak o uradniškem it invabdskem vprašanju, nakar je razvil kandidat g. Rebek obrtniški program jugoslovanske demokracije. Oba govora so zborovalci burno odobravali ia večkrat prekinili z dolgotrajnim ploskanjem. Nato je govoril celjski župan g. dr. Hrašovec, ki je kot eden starih znanih narodnih borcev ob narodni meji razložil program strank, ki se danes potegujejo za zaupanje naroda v tej volilni borbi Priš-jl je do zaključka, da jugoslovanski narodni demokratski in napredni možje ne morejo drugam spustiti svoje kroglice, kakor v demokratsko skrinjico. Ob burnem odobravanju je zaključil svoj z veliko pozornostjo poslušani govor s pozivom na jugoslovansko demokratsko, napredno in narodno edinstvo in z «živio» klicem na JDS, na edinstvo našega naroda, in na našo veliko domovino Jugoslavijo. Vsa dvorana mn je frenetično ploskala, orill Končno je nastopil enako prijateljski in navdušeno pozdravljen nosilec liste g. dr. K n k o v e c, ki je poročal o doseda^ njih uspehih in izgledih demokratske stranke v volilnem boju ter konstatiral, da bo velikemu moralnemu uspehu v tej | borbi dne 18. marca sledii tudi formalni uspeh. Nato je zaključil sijajno uspeli shod dr. Kalan, ki je pozval k vstrajne-mu delu v zadnjih dneh, ko napenjajo združeni nasprotniki vse zadnje sile za svoje temne cilje proti nam in državi OpaSHska konferenca Rim, 15. marca. j. Kakor poročajo listi, je izjavila jugoslovanska vlada, da je zadovoljna z uvedbo konzorcija na Reki v zvezi z Delto in Barošem pod pogojem, če pripade tudi ostali de' luke konzorciju in dobita Delta in Baroš posebne ugodnosti. Reka, 15. marca. 1. Včeraj popoldne se ie vrnil v Opatijo predsednik paritetne komisije senator Ouartieri, dr. Rvbar pa le naznanil svoj prihod za danes. Italijanski listi trdijo, da jugoslovanski poslanci nalašč uporabljajo taktiko zavlačevanja, da ne bi do volitev v Jugoslaviji ničesar sklenili, ker se zdi, da je njihovo zadržanje precej odvisno od notranjepolitičnega položaja v državi. Listi menijo zato, da paritetna komisija do 18. marca še ne bo došla do nobenega novega zaključka. Krsiiiea HHena na smrtni »ostelji Rim, 15. marca. 1. Kraljica Milena umira. Včeraj ob 9.40 sc je italijanska kraljica Jelena s pisanskim brzovlakem odpeljal k umirajoči materi v Antibo. Govori se, da kraljica Milena ne bo niti teden dni več živela. ASbsni a doSsi kraSjs? Črnogorska dinastija pride zopet na prestol. Beograd, 15. marca. r. Listi poročajo iz Skadra: V Skadru se razširjajo de, če pride do pogajanj. Nova orieniska konferenca SESTANEK ZAVEZNIŠKIH DRŽAV V LONDONU. Pariz, 15. marca. }. Zavezniška konferenca o turških predlogih se bo vršila v Londonu. Za vodjo francoske delegacije bo imenovan bivši carigraiski poslanik Bompart. Angleška vlada bo določila dan pričetka- Pariška vlada je prejela danes s posebnim kurirjem besedilo turških protipredlogov. London, 15. marca. J. «Reuten poroča iz Informiranih krogov, da se bo vsled presoje angorskih protipredlogov vršila posebna konferenca v Londonu. Izjavlja pa, da smatra vest za preuranjeno, in dostavlja, da bosta zaenkrat odposlali tja svoje zastopnike le Francija in Italija, as se posvetujeta o položaju, ki je nastopil po turškem odgovoru na zavezniške predloge. Zastopnik turške vlade Atman-bei le izročil zavezniškim vrhovnim komisarjem noto, v kateri naznanja, da angerska vlada ne bo dala nobenemu Grku več dovoljenja za odhod iz Anatolije. Turški krogi izjavljajo, da to vprašanje ni v zvezi z izmeno voinih ujetnikov. «Matin» pa doznava iz Carigrada, da se v tukaišjnih angleških krogih zatrjuje da se bo vršila konferenca zaveznike-- t turških protiprodlogih v Parizu. Konferenca o Juini železnici Pred skorajšnjim zaključkom. Rim, 15. marca. j. semkaj predsednik avstrijskega kreditnega zavoda Mauthner, da se udeleži zaključnih posvetovanj glede Južne železnice. Jutri se pričakujeta pl. Rosenberg ln Boiwin. Zadnje dni so pogajanja zelo napredovala, da se bo konferenca mogla, zaključiti prihodnji teden. Poljske meje Pariz, 15. marca. j. Danes ob petih popoldan je bil slovesno podpisan protokol o določbah vzhodnih mej za Poljsko. Za Francijo je podpisal Poincare, za Poljsko pa tam bivajoči zunanji minister Skrzynski, ki le podal nato francoskim novinarjem obširno izjavo o mirovni politiki slova: skega vprašanja najboljši. Varšava, 15. marca. s. Oficijeina vest o sklepu poslaniške konference glede poljskih vzhodnih mej zatrjuje, da so vse zahteve Poljske sprejete. Ozemlje okoli Vil-ne in vzhodna Galicija pripade Poljski. Za hitro rešite.- zadeve je bilo, kakor se Včeraj je dospel stveno stanje Ljenina stopilo v k triiskeea kredit- cen stadij, tako da uj več upanja Lientasva b@l@ien Berlin, 15. marca. j. Po Binoči ji Moskve semkaj dospeli vesti je zdrav- kriti - adij. tako da ¿i več upanja ua ozdravljenje. Sovjetska vlada je izda? la buletine, ki so ¡eduisani od zdravnikov. ki ločijo Ljenina. med njimi nemških profesorjev dr. Forsterja in dr. Kramerja ter od ruskega ljudskega komisarja za narodno zdravje. To poîtofianie sovjetske vlade * sma.ra kot dokaz, c'a je zdravstven, stanjj predsednika sveta ljudskih komisarjev brezupni». Prvi buletin prav;, da so se zadnji čae nastopajoči znak: ohromelosti na desni strani pojavi5! tudi na levi «trani. V pondeljek fe Ljenina zadela kap. Drugi, v torek h-dani buletin pravi, ia je Ljenin izs*^ » sa UMiiaLi uiu iiciicurau vivn- ;;,„.. , j.,, ni,. •• ____..... — -~ Navdušeni živio-klici so še dolgo I ? îi* d.a d?bl Alban'ja , v merodajnih poljskih krogih zatrjuje me- bil gover. Delovanje srca je zelo oži ;i Poljske, katere odnošajl s Češko- bei0. Obenem .je sovjetska vlada objs /aško bodo postali po ureditvi Javorin- : vija izjavo, v kateri opisuje dosedanji ! potek bolezni, ki je nastala vsled preobilnih državnih y^iov. Tudi Agenet Havas javlja, da je Ljenina zadel* kap. NSS V MARIBORSKEM OKROŽJU V RAZSULU. Maribcr, 15. marca. s. Množe se znt- kralja, in sicer v osebi sina pokojnega j rwjajno spremenieno zadržanje Anglile ki * razsula NSS v tukajšnjem okrožl* - črnogorskega kraljevič i Mirka, <\ je, ,, PoIiski Sovietski komisar Rakovski Bivši oristaši so nezadovoljni s taktike IZPLAČILO KUPONOV INVESTICIJSKEGA POSO."LA. Beograd, 15. marca. r. Jutri ; začno v fina "• -m ministrstvu izplačevati kuponi 7 odst. državnega posojila. PONESREČENA JUGOSLOVANSKA LADJA. Gdansko, 15. marca. i. V tukajšnji ladjedelnici izdelana ladja za jugoslo- bil vnuk bivšega črnogorskega kralja Nikite. Glavno mesto Albanije to poj vsej priliki Skader. Na to delata Bajram Cui- in Hasaii beg Prištinac. ki ju z denarjem in orožjem podpira Italija. (Kraljevič Mirko, ki jc nosil naslov velikega vojvode Grahovega in Zete, je zapustil dva sinova: starejšega Mihaj-la. ki je bil rojon 1. septembra 190S v Podgorici. in mlajšega Pavla, raškega kneza, ki se je rodil 2. maja 1910 tudi v Podgorici. Pri kombinaciji za albanskega kralja prihaja vsekakor v poštev starejši princ.) proti Poljski. Sovjetski komisar Rakovski je protestiral proti temu sklepu posebno v vprašanju zapadne Ukrajine. ČEŠKOSLOVAŠKA IN VATIKAN. Praga, 15. marca. j. «Lidove Noviny» doznavajo, da odide minister Cermak za Veliko noč v Rim, da se informira o stališču Vatikana glede vprašanj, ki so v zvezi z ureditvijo razmerja med cerkvijo in država IRSKA ZAROTA. London, 1. marca. s. «Daily Sketch» doznava, da se je odkrila zarota irske-, ga republikanskega komiteja, ki ie imela V RUMUNIJI. za cilj umoriti več angleških državnikov. Nova usta- i predvsem Bonar Lawa in gez. Bivši pristaši so nezadovoljni s taktike vodstva, ki ie odbilo vse od sebe in nazadnje obsedelo med raznimi stoli. Večin« bivših volilcev se bo opredelila po $v?v jem prepričanju brez ozira na skrinjic-. NSS. kjer se obče smatra, da so glasovi izgubljeni Nekateri korlstolovci prestop«. Jo v radikalno stranko. Iz zanesljivega vira izvemo, da je večja skupina NSS v Mariboru preko bivšega komunista, zda* radikala Korena ponndila svoj vstop v radikalsko stranko in glasovanje zanjo če se do dne volitve izpolnijo gotovi pred. pogoji maierUeltiega značaje. GRŠKE GROŽNJE. USTAVNA BORBA Bukarešta, 15. marca, va je dokončana in bo v kratkem predložena parlamentu v razpravo. Vsled te | ustave se nahaja vlada v zelo neugodnem j položaju, ker protivladne stranke vodijo j ------- ------- energično opozicijo proti vladnemu ustav j ce Havas, je prišlo v Barceloni med sin- prepričati zaveznike o potrebi dbektnib j. «—"«■ -----...... - — Grški Atene, 1.. marca. s. Grški oficiozni fc-L!oyd Geor- 5y pigejo ze!o bojevito ter grozijo z vz-I postavitvi jo sovražnosti ako bi Turčij» odklonila mirovno pogodbo. Kakor ti. .covori, je Venizelos pri svojem zadnje» Pariz, 15. marca. j. Kakor javlja Agen- j obisku v Londonu in Parizu poskušal IZGREDI V BARCELONI. vansko mornarico v Boki Koiorski «Voj- j nemu načrtu. Kralj je sporočil ministr- i dikalisti in policijo do hudih spopadov, pogajanj med Grčijo in Turčijo ■ ! A ti M«,..1 " 1 ' A A _ . ~ 1 ___ J - ,, 11-1 * i. A VA J! i A « I/I I katprih «p ie «trelialo. Drset nseh ie ■,/\^/\ln/tioniim! lrnrniti» eHan'! vodina» je na prvi vožnji zavozila na pesek. Moštvo ie ladjo zapustilo. nemirnega morja so reševalna del: otežkočena. skemu predsedniku, da radi težke situa- i P" katerih se je streljalo. Deset oseb ]e revolucionarni komite je sklenil osnova- bilo ranjenih, med njimi trije težko. I ti četniške oddelke tujcev, obstoječe ~ . ~ .n.^—... predvsem iz Armencev, M?.eedoncev ¡p ^agšeriasie „1UTOR JUtikemalističnih Turke? Vsled ; cije na vsak način skuša priti do sporaz- ! i d:o : uma 2 opozicionalnim; skupinami. --— » 18. marca w i v MMM—— I za demokratske ideale! Kočevski škandal IZJAVA KOČEVSKEGA ŽUPANA 0 RAZPUSTU OBČIN. SVETA. Včeraj smo poročali, da je namestnik Hribar telefonsko obvestil 13. t. m. župana v Kočevju, da sicer ničesar ae očita ne županu, ne občinskemu svetu, vendar je primoran razpustiti občinski zas t op iz jiolitičnih razlogov. Danes pošilja namestnik dementije, v kojih trdi, da ni to res in da kočevski občinski ofllior ni razpuščen. Ker o paktu radiknlcev s Kočevci t kočevskem okraju že vrabci čivkalo in ga priznavata oba pogodnika in zlasti glede razpusta občinskega odbora v Kočevju ne radikalci, ne kdo drugi ne prikriva, di bi ne bil dogovorjen. dalje z ozirom na absolutno zanesljivost naših informacij, smo poizvedel!, kako ta stvar stoji in smo ialihog primoraai kljub demantijem gosp. Hrišarja v poini meri vzdržati vest, da je ne le ves od nas objavljeni pakt resničen, ampak da je res Hribar 13. marca popoldne telefonično obvestil, da je razpust sklenjena stvar. V tem oziru opozar-j 'amo na izjavo župana Viktorja! Medveda, in je [>o vsej logiki stva-' ri, po verodostojnosti prizadetih čisto isno, komu gre v tem slučaju vera. IZJAVA ZUPANA VIKTORJA MEDVEDA V KOČEVJU. «Podpisani Viktor Medved, župan posledice, sem dobil odgovor: «To pa brez skrbi, je že vse preskrbljeno!» Nato je isti glas v aparatu rekel, naj še malo počakam, da pride še neki drug gospod v tej zadevi z menoj govoriti. Po par sekundah se oglasi v aparatu: «Tu dr. Sajovic!», nakar sem odgovoril: «Saj Vas poznam! Tu župan Medved!» Nato v aparatu: «Občinski odbor je. kakor vidite, razpuščen. ker mora biti, in Vas vprašam, ali hočete iti v sosvet; gerent bo dr Flego?» Jaz sem to odklonil in s tem je bil razgovor končan. Prebral, videl in lastnoročno podpisal in potrjujem v navzočnosti podpisanih prič, da se besedilo te izjave popolnoma vje-.ua z mojimi ustmenimi napovsdbami. Kočevje. 15. marca 1923. Viktor Medved, župan s. r. Podpis treh prič.» Izjava kočevskega župana gosp, vzgoje naroda, ki bo prejalislei tudi sam obračuna! z njimi. A takrat bo prepozno, klicati zopet državno avtoriteto na pomoč. (Tako je!) Nahujskano ljudstvo drvi ¡slovenskega naroda in sedaj kakor v deliriju za demagogi, a tri gove avtonomije. !Im ________________ T« I S Pivnici L-m£»f=t- i. Mošetarjenje in demokrati v Stojimo namreč na stališču, da bo naših! 6. Kupčije z izvoznicami na korist Sloveniji, je nepregledna. To ve notranjih sovražnikov še samih strah te par cekmetskih magnatov !n ravna- vsa dežela, zato pa opuščamo nadal5 teljev. no polemiko s to tvrdko. s Paširem. radikalci | -f Demokrati v pravi luči. Tako se svrho zasužnjenja glasi članek, l:j so ga prinesle «Jutrs-uničenja nje- nje Novosti» v svoji torkovi številki. Odgovarjam nanj samo v toliko, koli- jim moramo zastaviti pot. To smo storili i S. Pitanje kmetskega stanu s praz- kor se tiče moje osebe: Grdo potvsr že v Ljubljani. Preveč je hujskanja in nimi frazami. da se stešejo korita par janje resnice, kakor tudi lažnjiva trdi-zato ni čisto nič čudnega, ako se pojav- političnim špekulantom. tev anonimnega pisca, da so se zboro- tja odpor in ako se zgede včasih sicer Zvezo .* vsemi sovražniki slov m- valoi zgTažali nad mojim nastopom nepremišljena, vendar pa opravičljiva in skega kmetskega naroda, ako kaže na kot predsednikom shoda, kaže znača. vsekakor odpustljiva dejanja. (Viharno osebni dobiček. tega navdušenega radikalnega «src ploskanje. Klici: Živela Orjuna!) Le v 10. Ljubimkanje seentralisti. spoda uradnika» v dovolj svetli luč: neločljivi državni skupnosti je sreča vseh 1L Varame uradnistva in nepresta- Vsi zborovalci 60 odobravali moj na-treh narodnih plemen. Naši klerikalci; ne prazne obljubo. _ stop in pomirjevalne poizkuse napratv operirajo sedaj zlasti z megleno avtono- i Koritarstvo. bančne špekulacije motilcem shoda. «Gospoda uradnika», mijo in govore o nevarnosti, v kateri le!kkodo delovnega^ ljudstva, zame- bivšega demokrata, anonimnega pises baje Slovenstvo in seveda tudi vera. V mislih pa imajo federalizem. Ustvarili bi radi nekako liliputansko slovensko republiko, v kateri bi enomilionskemu slovenskemu narodu gospodarili popolnoma po svoji volji, kakoT so to delali prej na ! Kranjskem. V to pa mi nikdar ne bomo | privolili. (Klici: Nikdar!) In naj se SLS I še tako veseli svoje zm3ge, veselje Je I prerano. Četudi bi dobili vseh 26 slaven-! skih mandatov, bodo izginili v našem mo- njavo krone in naraščanje draginje. lažniivo potverjenega napada na moje 13. Izkoriščanje države, izropa.ije, osebo, pa poživljam, da mi razkril-, slovenskega ljudstva in polnitev kapi- tajnost svojega imena. — Rihard En talističnih žer>ov. ¡gelsberger. trgovec in predsednik 14. Gospodafsko propast malih in ravnateljstva občinske hranilnice v srednjih slojev. 'Krškem. 15. Mogočne besede brez dejanj. 16. Pogin slovenskega uradništva. 17. Povišanje davkov v korist centralizma. izmozgavanje Slovenije, nazadovanje slovenskega kmetijstva in M e d v e d a potrjuje, da je bila krav- j gočnem državnem morju in predstavljali ja kupčija za Kočevje sklenjena stvar, i le majhen plusk v vodo. (Ploskanje.) Gosp. dr. Niko Zujunié, ki je kupči-; Po kratkem zaključnem govoru dr. Pujo napravil, je tudi preskrbe!, da je j ca Je končala tiha, a zato tembolj veli-prišlo do izvršitve pogodbe. Hribar in obrti ter splošno osiromašonje ljudstva. 18. Konec slovenske samostojnosti, izstradan je slovenske inteligence, iz- Sajovic sta to uradno javila županu v Kočevje kar skupaj na vladnem te!e- mesta Kočevje, izjavljam in sem fonu. Prišlo pa je toli o Osovraženo pripravljen to svojo izjavo pod pri- j «Jutro* in je povedalo vsi javnosti. častna manifestacija narodnih ljubljanskih umiranje naših kulturnih, dobrodelnih volilccv, ki so se razšli s klici «2ivel Na- in gospodarskih naprav, predni blok«! na vseh koncih in sego potrditi, da sem bil pozvan 13. marca 1923 ob 15-45 k telefonski celici na poštnem urada v Kočevju, kamor me ja klicala telefonska številka 358 Ljubljana, t. j. pokrajinska uprava. Ob tej priliki se je vršil naslednji telefonski razgovor: Moje vprašanje: «Kdo tam?» Odgovor v aparatu: «Tu namestnik Hribar!» Moj odgovor: «Tu župan Medved!» «Gosp. župan! Tn je vloga, da se mora občinski svet razpustiti!» Nato sem jaz vpraial: «Zakaj? iz katerega vzroka?» Odgovor: «Ni nič proti Vaši osebi in ne proti celemu odboru, ampak to je le politika!» Ko sem nekaj ugovarjal, da bi to lie imelo nobene koristi in nobenega pomena, se je glasil odgovor: «Ne pomaga nič. to se mora zgoditi in pošljem akt še danes ekspresno v Kočevje, oziroma na glavarstvo!» Ko sem nato izjavil, da za ta slučaj odklanjam vsako odgovornost za kar sta gg. Hribar in Sajovic po urad nem telefonu izbrbljala. Tača? je začelo okoli Hribarja sploh pokati in se mož. boječ se ogorčenja javnosti, do danes ni upal podpisati, kar ie ustmeno že izjavil. Mi smo zopet enkrat zadovoljni. Kakor smo zaprečili izvršitev radikaisko - nemškega pakta, sklenjenega v Zemtmu. tako smo danes prekrižali račun umazani kupčiji v kočevskem okra j tu «Slovenski Narod» naj bo kar miren: «Jutro» bo to svojo dolžnost nadaljevalo in prišle bodo z BIeiweisove ceste še take stvari na dan. da nam bo celo «Slov. Narod» dal satisfakcijo. kakor nam jo je danes dal za razkrinkanje radikaisko - avstrijskega komplota proti koroškim Slovencem in konzulu Rašiču. Čudimo se le, da more le en pošten Slovenec vztrajati v stranki, ki ji je v dobi dveh mesecev dokazano izdajstvo narodnih interesov na Koroškem, sramotna kupčija z Barošem. poraz v pogajanjih z Avstrijo in nečuvena ko-ruj>cija. zvezana z nasilji. bloka v Ljubljani - ________Ljubljana, 15. marca. Napredna Ljubljana je pokazala danes zvečer zopet enkrat svoje staro lice. Ogromne množice samih volilcev so prihitele v veliko dvorano hotela Union, da manifestirajo veličastno in dostojno, da se ne strinjajo z demagoškiml orgijami separatističnih strank in da hoče biti Ljubljana zvesta čuvarica državnega in narodnega jedinstva. In če ie poprej napravila napako, hoče sedaj zbrisati svoj madež in dvigniti zopet visoko svoj beli prapor, na katerega je bila vedno tako ponosna. Z ustanovitvijo Naprednega blo- vilo uslužbencev. Potrebno osobie pa mora država brezpogojno dobro in pravično nagraditi. Službena pragmatika Je nujno potrebna za trajno ureditev naše državne administracije, zakon o draginjskih dokladah pa se ima menjat! vzporedno z draginjo. Kako bo naredna skupščina reševala uradniško vprašanje, ie odvisno od razvoja političnega življenja. Jaz obljubljam le eno: da bom osebno in z vplivom svojih političnih prijateljev z vsemi močmi delal na to, da se to vprašanje čimprej pravično reši. (Dolgotrajno ploskanje.) fca pa je pokazala tretja prestolica naše j Zavedam se, da to vprašanje ni edina na-države tudi ono edino pravo pot, ki vodi napredni živeli k zmagi nad pritajenimi sovražniki naše tako drago in težko pridobljene svobode. Nad dva tisoč volilcev 'e danes glasno zahtevalo, da mora narodna Ljubljana zopet postati vodnica slovenskega naroda. Zborovanje je otvoril poslevodeči predsednik JDS dr. Dinko Puc, izražajoč svojo iskreno radost, da se je Ljubljana po iadnjih bridkih zmotah zopet znašla. Ne toliko strah pred nasprotniki, ki se jih oo že znala otresti, ampak ljubezen do države in ožje domovine je diktirala ustanovitev Naprednega bloka. Viharno pozdravljen Je nato Izvajal kandidat Naprednega bloka prof. Josp Reisner: Volilni boj gre h koncu. Zbrali smo se, da še enkrat manifestiramo, da nas vse združuje napredna in narodna državna misel in da hočemo zvesti svojim tradicijam storiti svojo volilno dolžnost. Ne bom razpravljal podrobnejše o vprašanju 3rža.vnih nameščencev in vpokojencev, ker sem storil to že na zadnjem uradniškem zborovanju, naglašam samo sedaj pred združenimi volilci Naprednega bloka. loga ljubljanskega narodnega posianca. Napredni blok združuje različne stanove, ki imajo vsak svoje gospodarske interese, vsi skupaj pa imamo poleg stanovskih interesov pred očmi procvit našega mesta. Zato bom podpiral tako gospodarsko politiko, ki bo omogočevala prost razmah poedinih gospodarskih panog, vendar s potrebnim ozirom na zaščito ostalih. Moja politična pripadnost Vam je vsem znana. Zvest ostanem svoji demokratski stranki v izpolnjevanju svojega mandata 1 kot poslanec Naprednega bloka v Ljublja-| ni. Sporazum Je v Ljubljani dosežen v enem skupnem cilju, ki se mu žrtvujeta obe stranki, ki bosta sporazum tudi možato držali. Na Vaši bodočnosti pa leži. da doseženi sporazum v nedeljo proslavi zmago nesebične ljubezni do narodne Ljubljane. (Klici: «Živela zmaga Naprednega bloka!) Dr. Vladimir Ravnikar, kandidatov namestnik, je naglašal, da nas ie v teh volitvah vodila samo ena misel: ohraniti in čuvati državno Jedinstvo. (Ploskanje.) Po štirih letih svobode imamo še stranke, ki hočejo položiti v grob da posega to vprašanje tudi v interese j telo našega državnega jedinstva. Tej na-vseh drugih stanov. Vsi so interesirani; meri pa se upira naša nacionalna duša na tem, da Je državna uprava enostavna, j in zato smo iz dveh skupin ustanovili Na- točna in čista. Čista pa more biti le tedaj, ako bo vsakemu državnemu uslužbencu zagotovljena možnost stanu primerne eksistence, Vpokojenccm pa zaslužena starostna preskrba. Upravljajoče osobje mora biti povsem kvalificirano in vzgojeno za državno s'nžbo. Toda šted-tije. ki Jih zahteva sicer vsak državni proračun, ne smejo biti obrnjene v to smer, da se prejemki posameznikov ne odmerjajo v potrebni višini, temveč morajo biti zasnovane tako, da se preuredi vsa administracija na najenostavnejšo obliko, da ie cotrabnn čim manjše Sto- predni blok. Preprečiti hočemo za vsako ceno. da bi Ljubljano v Beogradu, kjer je žarišče naše politike, zastopal poslanec, izvoljen na programu, ki je protiven ideji narodnega jedinstva. Te/ki notranji viharji pretresajo naše gospodarsko življenje. In nezadovoljstvo, ki se pojavlja po vsaki vojni med narodi. Izrabljajo vrh tega razne stranke v de-mngeške namene in kažejo celo skozi okno naše države, češ, taki smo. Mi nočemo zlorabljati dragocrne in s krvjo pri-bcrjcnc svobode in zato tudi nikdar ne bom« ane!!T3li na naioižle instinkte mas. račun delavskih li). Korupcijo krajih. 20. Sinekore na žuljev. Priznati se mora, da je bivši voditelj SLS izvrstno fotografiral Korošče-ve klerikalce; saj pa tudi nihče drugi kot on tako izvrstno ne pozna vseh dobrih in slabih strani SLS. Sofidar Sever oc9 Nacižsrov ubil Beograjski listi f>oročajo, da je bil Slovenec Božidar Sever v noči od Madžarov ubit v ječi v Budimpešti, kjer se je nahajal v zaporu. Kakor znano, je bil Sever svoj čas gerent v Dolnji Lendavi, udejstvoval pa se je j niji «proste fantazije». Razume se. da gospodarsko in politično v celem Prek-1 je ta razglas NRS ravno toliko vre murju, ki ga je tako dobro pozna!, i den. kakor njegova ugotovitev pred Zato je bil kasneje prideljen kot eks- par dnevi, «da ni v nikakih zvezah m\\m muto + Hribar bo le odžagan. Gospod Ivan Hribar misli, da je intabuliran na pokrajinski upravi in zato ni prav nič čudnega, da mu ne gre v glavo, ako se zadnje čase bolj in boli množe gl t-strvi. da so gospo!n «ministru» in «kraljevskemu» namestniku ure 6te-te. Včeraj j" gosp. Hrihar poslal ljubljanskim časopisom celo objavo, da so vse vesti o spremembi pri pokrajinski upravi v Ljubljani neresnične. Da tre-notno potolaži rjovečega leva na Blei-weisovi cesti, je tudi akcijski odl*>r NRS objavil v «Jutranjih Novostih» demanti. da so vse kombinacije o iz-promembi osebe namestnika v Slove- pert razmejitveni komisiji, ki je imela j z raznimi preme ttítVSmí uradnikov v določiti definitivne mejo med Jugo-1 Sloveni ji; kajti medtem, ko so Hribar slavijo in Madžarsko v Prekmurju. ! v Ljubljani Še lepo tolaži, ga v Bco-Na dosedaj še vedno ne dovolj po- i gradu ravno slovenski radikali pridno jasnjen način je prišel Sever v roke žagajo naprej. 0 tem nas najbolje -n-madžarskih oblasti, ki so ga odvedle formira beograjska «Politika», ki je v Budimpešto. Pod obtožbo špijonaže j sicer od strank in vlade neodvisen, a in veleizdaje so ga držali v Budimpe- vendar kljub temu prav dobro infor-šti zaprtega nad leto dni. Naše zuna- miran Ii*t V svoji Števili;! z dne 14. nje ministrstvo se dolge mesece ni t. m. poroča «Politik^»: «Minister pobrigalo zanj, šele v zadnjem času sejtranjih zadev gosp. M. Vujičič je refe-je "pod ponovnim pritiskom s sloven- j riral (v glavnem odboru radikalne ske strani odločilo k intervenciji. Ma-.stranke) o predvolilni situaciji. Zelo Prosveia Ljubljanska drama. Petek, 16.: Zaprta Sobota, 17.: «Za pravdo in srce». A. Nedelja. 18.: ob 3. popoldne: «Madatre Sans Gene». Izv. ob 8. zvečer: «Otbei-lo». Izv. Lhtbljanska cnera. Petek, 16.: «Vrag In Katra». B. Sobota, 17.: «Tosca». C. Nedelja, 18.: «Vrag in Katra». Izxr. Ponedeliek. 19.: «Gorenjski slavčck». Mariborsko gledališče. Petek, 16.: Koncert g. Zdenka Kniftela in gospe Marte Pospišil-Ivanove, članov zagrebške opere. Sobota, 17.: «Pri treh mladenkah». C iJ kuponi. Nedelja. 18.: ob 15.: «Baron Trenk». Izv. Znižane cene. Ob po! 20.: «Težke ri be». Izv. Premiera. Velik koncert v ljubljanski operi. V torek dne 20. marca priredi «Udrnžetije gledaliških igralcev» v korist BorStnik-Verovikovemu spomeniku veliki koncert v opernem gledališču. Pri tem koncerti? ki bo edpn najlepših v tej koncertni sezoni sodelujejo sledeči člani opere: gg. Zikova. Lewandov ska, Thierrv-Kavcniko-va. Sfiligojeva, Rewiczeva in gg. Betetto, Balaban, Zatbev, Zupan, Šimenc, Sowil-ski. Kovač, Cvejič. Debevec i. dr. Natančnejša poročila in epoied se priobči. — Udruženje gledaliških igralcev v Ljub ijani. Iz pisarne Šentjakobskega gledališkega odra v LJubljani. V soboto dne 17. in v nedeljo dne 18. marca ob S. uri zvečer se uprizori Marije Kmetove dram-dvodejanka «Mati» ter Rado Murnikov:i burka «Bueek v strahu». Predprodaj* vstopnic v kavarni Zalaznik pri Magajni džari so naposled obljubili, da ga izpuste. ako nnša vlada istočasno izpusti nekatere izmed naših madžarskih državljanov, ki so bili radi veleizdaje in špijonaže od naših sodišč obsojeni na ječo. Na tej točki .je zadeva zastala. Fo čigavi krivdi, bi bilo dobro še ugotoviti. V tem je pred nekaj tedni umrl v ječi dr. Varga. eden izmed obsojenih subotiških Madžarov. Madžarski listi so dvignili velik krik. češ, da je bil Varga v ječi ubit. Ne da bi zahtevali od naših oblasti kakih pojasnil, so izročili v Budimpešti nesreč:'fsra Severja madžarskim fašistovskim ban-ditom, ki so znesli nad njim svojo staro jezo in ga kratkomalo umorili. Sedaj seveda se izgovarja madžarska vlada, da je Božidar Sever v ječi «nenadoma umrl» . . . Upamo, da bo znal ras zunanji urad, ko že ne more več pomagati Sever ju. ki ga ima v prvi vrsti on na vesti, varovati vsaj zdaj našo narodno čast in da bo zahteval od madžarske vlade šega državljana veliko se je govorilo tudi o odpustu namestnika v Ljubljani. Kouštatiramo je bilo namreč, da je namestnik Hribar poročal da namerava «Orjuna» Sfrrejeti gosp. Pašičs v Ljubljani, ko pride tja, z demonstracijami. Razun bolezni je tudi to vplivalo r.a sjt-č-mernbo sklepa gosp. Pašiča, da odpotuje v Ljubljano. Pokazalo se je, da poročilo gosp. Hribarja ni bilo točno. Radi tega netočnega poročila bo gosp. Hribar odpuščen. Njegove dolžnosti prevzame dr. Lukan. ljubljanski veliki župan. Na ta način se mesto namestnika ne bo več niti zasedlo. V ostalem, namestniki bi morali odstopiti že v onem trenutku, ko so bili imenovani veliki župani. Opuščanje r.amost.ništev bi torej začelo z opustitvijo ljubljanskega namestništva.» — Kakor se vidi. bo gosp. Hribar le odža-ran. Čim preje se bo to zgodilo, tem boljše bo za radikalno stranko. -f- Slab večer gosp. Deržiča. Sinoči se jo vršil v Mestnem domu v Ljublja-Deržiča, ki je bil zelo Nogometna sezona v Limljavi se otvori, kakor smo že poročali 18. in 19 t. m. z dvema tekmama med illrno ir SV. iz Beljaka, prvakom Koroške. Pred tekme: v nedeljo ob po! 15. uri Akademiki : Ilirija rez., v pondeliek ob 13. ur Slavija : Ilirija II, ob pol 15. ur; Ker-mes : Slovan. Predtekme ob deževneir vremenu odpadejo, glavni tekmi se vrsta ob vsakem vremenu. Nogometna sekcija S. K. Ilirije '■ Ljubljeni sklicuje v soboto ob 8. zveč^ v sobi Športne zveze. Narodni dom sestanek vseh nogometašev. Udeležba ob ve: na. ia roarc = Bivši vodita?! $1$ .. o k'erékatoi stranfci L.rabljana, 15. Danes se bomo! Dne 12. marca ¿02^ je po*estnik©-sin Josip Zupančič iz Bukove pri Vs eah obiskal svojega dekleta, Antrel Prašnikarjevo. ki je služila pri njegovih sorodnikih v Kanrtršah. To pri!;*: so porabili štirje fantje, med njim čevljar Antou Kline da maščuje]-nad njim. ker ie bi! preve* korajžer Bahali so se javno. č»-č- «danes se borno». Oborožili so s» z debelimi paii cami. Kline pa ie vzf 1 s seboj čevljar sko železno nogo. Krenili so skupno ij" se ustavili pred hišo. Zupančič se Y pogovarja! s svojim dekleto^ ' V Pod naslovom: «Kai pomeni ra Kranjskem 1. skrinjica?» priobčuie dr. Susteršičev «Ljudski Dnevnik» "20 točk obsegajoč odgovor, v katerem pravi, da pomeni «Slovenska ljudska stranka»: 1. Izdajstvo nad slovenskim narodom. 2. Lopato zemlje na grob. namenjen samoupravi slovenskega ljudstva. 3. Nagrado politikom, ki so izdajali koroške' Slovence, hujskali na svetovno od nagrado sv _____________ __ ni shod gosp. zadoščenja za prelito kri na-1 slabo obiskan. Tudi je prišla nanj sko- j ravno por ,liana Severja. raj polovica komunistov in nri-tašev na pragu, ko so prišli. Po par raze- drugih strank, ki so ljuto napadali vorib se je pcrrioviJ od Prašnikarjove Deržiča in motili druge govornik--, tako da je shod konča! v razsulu. G. Juvan je opravičil skromno udeležbo, češ. da se vrši istočasno shod Naprednega bloka v Uniontt in da zato v Mestnem domu ni več udeležencev... -r Glasilce SKS ie komodno. Kar mu ni prav, kar taji in očita drugim laž. Mi imamo v roki pismene dokumente in zapisnike, ki dokazujejo, da so gg. okoli «Kmetijskega Lista» v ta-jeniu zelo neprevidni. S svojimi metodami ste odbili od sebe inteligenco, in na tisoče ljudstva, ki se je hotelo ostal trajno pohabi-en. okleniti napredne ideje, sto si s svojci Zupančič se je na dana-šnji nu.?ra ¡n odšel po gornji poti. Za njim j-stojni Razpotrik. na spodnji po*i _ rs o ga čakali Kline. Jerman in Ko? Na kraju, kier se o^ ™>ia križal so fantje nameravali Zupančiča obko liti in ga potem pošteno namlatiti Videč nevarnost k' mn je grozila. V Zupančič zgrabil za samokres in odds' več strelov. Cevi «ar Kline se jf smrtno nevarno zaclc< zgrudil na tla Krogla mu ;e šia skozi mehur. Pre peljr.li so ga takoj v bolnico, kjer fc '»a sicer rešili ssnriL vendar pa y. in dobičkoljubja, 5. Sistematično sleparjenje akoga kmetskega ljudstva. jiskreno-tjo in nadutostjo, baharijo in ¡dane nošnje orožja, nikar jc bi! Zn-sloven-1 stalno dvojno igro. Skoda, ki ste jo s, "ančič obsojen na 3 dni zapora. I to oolitiko zidali napredni ideji v \ Zagovornik dr. Oblik. Domače vesti * V včerajšnjem „Jutru" se je vrinila neljuba tiskovna pomota, da je naša skrinjica na Kranjskem 4, Pravilno se ima glasiti, da je demokratska skrinjica na £ran|sfcero izven peta (5SH Opozarjamo in prosimo vse prijatelje in somišljenike, da volilce točno pouce, v katero skrinjico naj spuste v nedeljo svojo kroglico. * Prevoz v Jadeoburgu ustreljenih rojakov 17. pešpolka. Odbor za pre- roz leta 1918. vsled U[>ora v Juden-ourgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pešpolka je odposlal ca zanesljive osebe posebne nabiralne r.ole za nabiranje prostovoljnih prispevkov v kritje stroškov prevoza, izplačila podpor vdovam in sirotam ustreljenih vojakov ter v kritje -tro-;-'kov postavitve spomenika v svetovni vojni padlim in umrlim vojakom Slovenije itd. V prepričanju, da se i-o ?Iovenski narod v božati meri odzval prošnji za prostovoljne prispevke v -amen. ki naj svedoči, da se narod hvaležno klanja spominu svojih padlih sinov, ki so darovali svoje mlado življenje za našo svobodo, se podpisani odbor v naprej zahvaljuje za mno-gobrojni in častni odziv. Po možnosti > * jTVoglarp, češ da vlada ra stopinj pod ničlo. Snega ie padlo doslej I J^SJL v f 60 cm na debelo, a sneg rada Se dalje. nem z™ru' £ Je. v«« sledeč- - Iz Sarajeva poročajo, da je vsled ve- , Va"' Stu' likih snežnih ometov na progi Predor- med vet Podpredsednik: Delak Franic Ičtrree m 1000 Br. ObČTHSrrr- se svari,1 padlo «aog» enepi, tako da Je ¡noSno V naj bo previdno pri zamenjavaaju lr.-ikih jotežkočen taai železniški p? otnet. Ze v bankovcev. • «Straža» vijo ravnatelja njegovem zsvodn nered, ker le vedno ' 60 cm na debelo, a sneg pada Se dalje. , nima vadnice. To je predrznost, ki si je moremo misliti. Višji šolski svet se je ponovo obrnil na mestni svet s predlogom, da določi eno izmed dekliških os- Knin-Jajce železniški promet ustavljen. Opozorilo. Vsled opustitve papitnate novnih šol za vadnico, kakor je to bilo 'trgovine nudim cenjenim odjemalcem sie-za 6a*a Nemcev. Referent v stvari je IdeSe predmete po znatno znižanih cenah: bil dr. Leskovar, ki je iz prozornih namenov državnemu zavodu nasproten. In ta dr. Leskovar po izjavi županovi imenovane vloge ni pnšča! v razpravo — in. ko je izvolil občinski svet drugega referenta, ne da ravno in edino tega akta iz svoje miznice. Edino klerikalci zavla-čujejo ureditev vadnice, obenem pa de- navadni, Hardtmuth, Nori?, tesarski, ko- , _________________^ pirni vseh rrst. Peres;), mešana, klaps, orožniki in ropali. Romantično živijo-, vodu nered in da ga je treba odstaviti. j alumir.ium. ra okroglo pisavo. Radirke vtralno cono. kjer so se skrivaH pred (nuncirajo ravnatelja, češ da vlada na z* CT-rti niti ir» rAnnlt R/iTnOnti^TV* íívlip- i____1..____, ■ . _ :. ._i___ .1 __ Svileni papir, sortirane barve, perje in žica za rože. Krep papir v rolah. Kre-denčni papir v polah in v rolah. Tafetni papir. Pismeni papir v škatljah a 100 komadov, v mapah a 10 komadov, fini v kasetah. Pivnik, prvovrstni in xa šolarje. Franjo, cand. med. Tajnik L: Kozinc Makso, stud med. vet Tajnik II.: Jelačin Ivo. stud, ing. agr. Blagajnik: Miklaužič J„ stud. in? for. Gospodar: Zaplotnik Ivan, stud. Ins agr. Knjižničar I.: Žagar Bogdan, stuc ing. lor. Knjižničar II.: Kajtež Drago stnd. ing. for. Arhivar: Zclko Josip, stuc ing. agr. Odborova namestnika: Koša! Vinko, stud. ing. for. Rudolt Branko, stu? med. Revizorja: Nič Makso, stud. med Risalni papir vseh velikosti. Svinčniki j QrahI> Ljubomir, stud. ing. for. nje. Ropalo se je na našem in al ban- j Ali ni t0 vi¥ck neSramnosti? skem ozemlju: seveda samo tik ob «Tabletten». «KeilguraU. «Ideal». Kreda meji nevtralne cone; ako so se pnja- dala nastopni komunike: Ker je santa-vil orožniki, so se cdmetniki lepo; marjrheritski sporazum, ki izide v naj-umaknili v nevtralno cono, kamor krajjcjn easu v «si„2bep'h Novinah». sto-niso smeli priti niti r.rtei niti albanski | piJ v ve|;av0 ¿„p febmarja 1923, se orožniki, kjer je vladala neomejena! opozariajo interesenti da teko od tega svoboda. Ti odmerili Si 5o bili navad-no vojaški ubežniki in taki, ki so prišli v konflikt s kazenskim zakonom. Sedaj je pa te odmetniške romantike konec, naše orožni št ro podi odmetr.i-ke čisto do albanske meje, tam jih pa že sprejemajo albanski orožniki in nikjer ni več varat ga zavetja zanje, ker albanski orožniki so tudi strogi. Zato so se odmetniki začeli vdajati in krnalu ne bo menda tam nobenega več in naša meja bc« tudi proti Albaniji mirna. ® Domača tvornica za letala. Komisija. ki je od vojnega ministrstva dobila naročilo, da v Franciji in Angliji prouči razne tipe avionov v svrho nakupa za našo državo, se je te dni vrnila v Beograd. Komisija je mnenja naj država ne kupi nobenih avionov v inozemstvu, temveč naj sama zgradi tovarno za njihovo izdelavo. Vlada je v ta namen že prejela več ofertov. * Iz diplomatske službe. Zagrebški «Rijsči» se poroča iz Beograda, da bo j naš poslanik na atenskem dvoru gosp. Balugdžič v kratkem premeščen v j Berlin. — Naš novj generalni konzul; na Dunaju go=p. dr. Laza Bajič je ra/.-1 rešen dolžnosti načelnika v ministrstvu vnanjih zadev in .je že odpotoval na svoje novo službeno mesto na Dunaju, v •- , • * Sodnik Kramer v disciplinarni pre- cjrske fole skupna večerja, katere so iskavL Mariborski ri čemer je vzbudilo simpatično pokornost. da sta s» oba duhovnika, pravoslavni in katoliški frančiškan, držaja za roke in plesala kolo. Včeraj pa je imela vsa artiljerijska mariborska garnizija pod nadzorstvom generala Mihajloviča na Pesnici vaje, po katerih so se vrnili v mesto z godbo, pred katero so jahali general Mihajlovič, komandant podoficirske šole in komandant mesta ter ostali višji komandanti. Popoldr.e se .je general Mihaj-'ovič odpeljal na inšpekcijo v Ljubljano. * Kralj o stanovanjskem vprašanju. Kralj Aleksander je predvčerajšnjim .-prejel načelnika ministrstva za socialno politiko ter z velikim zanimanjem poslušal njegov referat o stano- ki je prvi vodi! preiskavo proti zaprtim nacionalistom, je zaradi zlorabljanja urad ne oblasti in nedopustnega zasliševanja uvedena disciplinaria preiskava, liramer je med drugim pošiljal v sodnijske zapore k osumljencem tudi policijskega nad svetnika Kerševana, čeprav bi tega ne smel. Preiskava proti zaprtim nacionalistom se obrača v čisto novo smer in sicer ne proti onim, katere so hoteli, čeprav nedolžne uničiti, ampak proti sodniku Krarnerju, nadsvetniku Kerševann ter namestniku Ivanu Bribarju. * Abdera. Pod «korektno» Hribarjevo upravo je vsestransko poskrbl'eno tudi za smeh. Poleg raznih narodnih grehov, kakor je n. pr. atentat na kočevski mest-ni svet itd., in poleg paševskega nastopa • Iz učiteljskih krogov nam pišejo: V «Učiteljskem tovarišu» smo čitaii zasluženo pohvalo krškemu okrajnemu sol-akemu nadzorniku g. Lj. Stiasnemu. Pridružujemo se ji radevolje tudi napredni učitelji, dasiravno mnogi niso čutili posebno njegove tovariške odkritosrčnosti. Bili so in menda so še časi, ko se najbolj trdni napredni učitelji niso mogli prikupiti celo tako izbornemu šolniku, da celo službena imenovanja so imela včasih svojo direktivo iz župnišč. Toda mi o gi so mu resnično veliko hvalo doP.ni, g. dopisnik gotovo ne najmanj, in zato Li se bil moral vsaj pravočasno, to je v decembru že spomniti 601etnice svojega nadzornika. * Nove poslovne in prodajne prostore otvori z današnjim dnem v palači Ljubljanske kreditne banke znana ljubljanska v Mariboru je sedaj naenkrat zbezljal tu- i tvrdka s avtomobilnim in kolesnim ma-di občutek za moralo. «Jugoslovanska terialom L Goreč. Tvrdka, ki spada Matica» si je omislila za svoj kino sve- j brez dvoma med najbolj simpatična in tovno znani veliki novi film «Lukrecija | solidna podjetja svoje stroke, je dobila Borgia», kjer se odigrava tragični roman s tem reprezentacijske prostore, kakrš-papeža Aleksandra VI„ njegove toiiko 1 nih imamo malo v Ljubljani. Okusna in obrekovane hčere Lubrecije in sina Ce- j decentna. a skoz in skoz praktična opre-zarja. «Kino Matica» bi bil za Matične : ma lokalov naredi na gledalca vehemen-svrhe zaslužil precejšnjo vsotico, bajti ! ten vtie, ravno tako tudi ves aranžma dogodki tega filma so že sami po sebi prcda.Viih predmetov. Posebno opozarja- resnično zanimivi, slovenskemu občinstva vanjskem vprašanju v Beogradu in Za-;pa tudi široko znani po našem pre>šn:-em grebu. Kralj se je zlasti zanimal za j romanu «Hči papeža*, ki je izšel tudi v stanovanjske razmere uradnlštva ter! ponatisu. Film «Papeževa bči» (L-ikreaija je izrazil željo, naj bi skii[>ščina sklenila zakon za pomoč državljanom, ki nimajo stanovanj, zlasti z gradnjo pri-merr.Kra števila malih stanovanj. Ministrstvo za socijalno politiko bo za prihodnjo skupščino prioravilo tozadevni zakonski načrt. * Jugoslavija v češkem tiska. Kakor doznavamo. bo dobro znani češkoslovaški dnevnik «Prager Presse», ki izhaja v nemškem jeziku, izdal o Veliki noči 1923 posehno veliko številko specijalno za Jugoslavijo. Posebna izdaja ima namen intenzivno razširiti in utrditi naše gosj>odarske stike, podati ?liko razvoja češkoslovaške industrije, pregled finančne politike itd. V to svrho si je redakcija imenovanega časopisa pridobila naše najboljše strokovnjake in smo prepričani, da bo ta T-osebria izdaja «Prager Presse» ¡jo »veji vsebini napravila veliko in za-stožno delo. * Dom narodne poezije. Znani na-rodnj goslar in učitelj Pc-rv.n Peruno-j10 ie predložil te dni ministru pro sv.ets prošnjo, da mu dovoli nabiranje prispevkov za gradnjo «Doma narodne poezije», v tem domu naj bi se namestila gosl.irska šola in delavnica ter «Kosovski hram», v katerem naj bi se v slikah predocila naša narodna zgodovina, Dom naj bi razvil tudi akcijo aa pospeševanje presvete in nacijonal-ne zavednosti v jugoslovanskem narodu. * Železničarji! Državni nameščenci! Ne poznate, da je nocoj ob 19. uri v veliki dvorani hotela «Union» veliko protestno zborovanje sporazumi jenih železničarjev s sodelovanjem državnih nameščencev. Velika noč je f -ed dur mo tudi na preprosto, a okusno in umetniško izdelano napravo za razsvetljavo, ki je delo domače tvrdke «Vesta». Tudi vsa ostala oprema je domaČega izdelka. Borgia) je remek-delo moderne filmske j Tvrdka Goreč, ki se je iz skromnega industrije in režije, povsem nepohujšljiv. Tako stroga Berlin in Praga sta ga brez pomislekov dovolila, ravnotako nekoliko manj strogi Zagreb — ne glede na v.^a druga velika in majhna mesta po svetu. Tudi naša filmska cenzura ga je pust:!a gladko pasirati. Pa se ti vsed» na pokrajinski upravi visokorodje k mizi, «nimirit das vorschriftsmftssige Argemis» ter zabrani ta film, brez ozira na ogromne stroške, ki jih brez potrebe napravi Matici! To najnovejše abderitstvo pokrajinske uprave je tem manj umljivo, Če pomislimo, da g. Hribar sicer in puucto morale ni tako zelo občutljiv. * Tobaka dovolj! Tohaena letina v naši državi je dala letos okoli 25 milijonov kilogramov tobaka, torej veliko več, kakor ga rabimo; precej se ga bo zato prodalo v inozemstvo. Pri tej priliki nas opozarja čitatelj-kadilec, da je dobil v Ljubljani pod firmo «na finejši hercegovski tobak» škatljo tobaka za 30 Din in se je čudom začudil, ko je zagledal vsebino škatlje, ker tobak je bil naravnost nemarno za nič že po svoji zunanjosti. Ta tobak, ki ga tobačna uprava sedaj prodaja pod firmo «najfinejši hercegovski», je pa p ivi škandal za tobačno upravo, ker ta tobak ri s svojim predhodnikom, pravim najfinejšim hercegovskim, v čisto nobenem sorodstvu. Malo bolj obzirna bi pač lahko bila tudi tobačna uprava, saj cene tob&čnih izdelkom so naravnost gorostasne in kadilci bi radi dobivali za drag denar vsaj dobro blago. • Ponarejeni Hrskl bankovci Kakor se je ugotovilo, skušajo tihotapci, prihajajoči preko meje. spraviti v promet ponarejene lirske bankovce. Tudi pri blagajni mi; drugi se bodo teh dni radovaii in menjalnice Jugoslovanske banke je neki jih bedo nrsznovali v razkoSfe 'ji iz-'France Gornik zamenjal ponareja baa. počefcka tekom 271etnega obstoja orga-nično razvila do današnjega lepega obsega in bo, kakor nam sporoča, poleg novih lokalov obdržala tudi naprej še dosedanje prostore, je dobila z ravnokar otvorienimi prostori na najlepšem kraju Ljubljane, nove razvojne možnosti. * Draginja gor, plača doi! Prejeli smo: Od vseh strani se slišijo obupni vzkliki bede in pomanjkanja. Kaj naj reče otroška vrtnarica? S septembrom L 1922 je imela vrtnarica mesečno 3100 K, s prvim oktobrom 1922 pa »e jI > meni nič tebi nič ootrgalo mesečno 600 K. Pisalo se je ¡-a vse strani, prosilo sen», prosilo tja, a vredna ni bila niti odgovora. Čemu te trudimo z mladino in ji vcepljamo ljubezen do države, a ona nas tako brezsrčno zametu/e! Dajte vsem kar jim gre, ne delate izjem! Vedite, če draginja raste za enega, raste tudi za vrtnarico in učiteljico ženskih ročnih del * Mariborska holnica bo zopet otvorje-na za širše občinstvo, ker poteka bolezen na črnih kozah obolelega dalmatinskega krošnarja čisto normalno in ni bilo za-znamovati nikake daljnje infekcije. * Iz boja za mariborski sanatorij. Sklepu marilvirskega in liubljanskega zdravniškega društva, da se izreče zapora nad sanatorijem mariborskih bratov Tavčarjev (o čemer je «Jutro» že poročalo) se je pridružilo sedaj tudi zdravniško društvo v Splitu. * Znala sta si pomagati Ze nad 50 let stari Matevž Nerad iz Št. Vida je poiieg-nil s posestnikov« ženo Terezijo Zupančičevo iz Pristave pri Litiji. Popotnico sta si oskioela tako. da je ukradel Nerad svoji ženi 35.000. Zupančičeva pa svojemu možu l?.O00 kron. * Snežni zameti v Liki Kakor poročajo zasrreh^ii Usti ie v Liki zadelo dni1 Velike poplave v Srfcšsi Po poročilih, ki jih je prejela direk cija vod v Beogradu. ,»o skoro vse reke in potoki v Srbiji. Vojvodini in Bosni vsled trajnega deževja silno na-rasle, zlasti pa Ti*a. Morava in Vardar. Na ozemlju nove Srbiie dežuje neprestano v ktimanovskem. skoplianskem in bregalniškem okraju: v kumanov-skem lije še šest dni. Potoka Lipovski in Kriva Reka sta stopila iz bregov in poplavila vso okolico. Delo na, polju počiva že od 7. t m. V sredo ponoči je Vardar narastel z neverjetno hitrostjo. Pri Velesu je bil levi breg popolnoma poplavljen in je dosegla voda višino 3 metrov, v ostalih krajih pa nad en meter. Škoda je ogromna, vendar pa k sreči dosedaj še ni zaznamovati človeških žrtev. Tudi v okolic; Gjevgjelije je Vardar prestopil bregove in so vsa polja okoli Valandova pod vodo. Kritičen je položaj posebno v bregalniškem okraju, kjer je radi pomanjkanja mostov čez Bregalnico («rekinjen vsak promet. Pri Carevem Selu je Bregalnica podrla in odnesla s seboj mostove in porušila tudi nekaj hiš V Velesu se ceni škoda na 5 milijonov dinarjev. V na-leškem okraju pri štipu so prekinjene vsake vezi med posameznimi občinami in se promet vzdržuj" samo še z žan-darmerijskimi patruljami na konjih. V Velesu je vdrla voda celo v srezkl urad. kjer stoji tri metre visoko. Po odredbah oblasti so morali prebivalci posamezne vasi popolnoma izprazniti. Po najnovejših vesteh iz južne Srbije in Vojvodino se je položaj zadnja dva dneva nekoliko zbolišal. ker i-o reke pričele zopet padati, zlasti Vardar, Bregalnica. Tisa in Begej. Nor?evan*e iz železničarjev Piše se nam: Železniški minister dr. Velizar Jankovič iz uboge železniške raje danes norce brije kakor še nihče ne. Radi prevelikega zaposlenia po radikal-skih shodih, kamor pošilja tudi svoje uradniške partizane po s'nžbenih poslih ni pravočasno predložil finančnemu odboru predlog o povišanju draginjskih doklaa za železničarje in sedaj pravi, da ni bilo tehnično mogoče predložiti, da pa bodo železničarji takoj prejeli vse poviške kakor hitro jih finančni odbor odobri. Ze včeraj smo poročali kratko o tej Velizar-levi potezi, žalibože so pa potegnjeni Ic železničarji. Bridko bo maščevanfe železničarjev, kakor kažeio vsi predznaki. Finančni odbor bi mogel sklepati Ic še do volitev, to je do 18. t m., potem pa nimajo gospedie nič več opravka. Dokler se nova skupščina ne sestane, toliko časa sploh ni misliti, da se to vprašanje more spraviti v tek. in skupščina ie sklicana na 16. april Železničarji! Kdor voli radikalce, ta izdaja svoj stan, svejo družino! Železničarji, tudi druge male stranke, naj bodo to Nacntigaliovi prijatelji ali sovražniki. naj bo Korošec ali Gosar ali pa gospod sodrug Deržič, so sokrlvf radikal-skega postopanja z železničarji! Njih politika hrabri radikalsko gospodo, ki smatra ostale ljudi in zlasti prečansko ljudstvo kot svojo balkansko rajo, ki zasluži le bič in črn kruh. Ako hočete še naprej ta režim, potem volite radikale aH pa klerikalce, komuniste, narodne socijaliste. TavCarjev večer. Jugoslovansko nu-predno akademsko društvo «Jadran» priredi v torek, dne 20. marca ob 20. nri v društveni dvorani «Naprednega dijaškega doma» v počaščenje spomina svojegi starešine in častnega člana drja Ivans Tavčarja spominski večer z akademije. Na programu ie predavanje o poraem-drja Ivana Tavčarja in njegovega dela rja kulturnem, političnem in gospodarske; polju z ozirom na razvoj Slovencev. Sodeluje društveni pevski zbor. Uljudno sc vabljeni gg. starešine (bivši «Slovenijs-ni») in vsi napredni akademiki. * Klub Slovencev v Beogradu. Za pred sednika kluba je izvoljen dr. Rybar. > odboru je poleg drugih gospodov, gospoo dr. Lotrič, dr. Jež in Josip Mihelj. Slovencem. ki prihajajo v Beograd in potrebujejo informacij, je drage volje na razpolago tajnik kluba, g. dr. Janže Novak vsak dan od 12. do 14. in od 18. do 20 ure v hotelu Triglav na Zelenem vencc. * Na občno zeljo se ponovi mladinski igra «V kraljestvu palčkov» v nedeljo, 18. t. m. ob 3 v ljubljanskem opernem gledališču. Vstopnice se prodajajo od danes naprej pri operni blagajni. * Dramatični odsek Sokola v Mostah vprizori v nedeljo 18. t. m. veseloigro «Nebesa na zemlji», v pondeljek 19. t m pa s sodelovanjem Ijublj. dijakov komedijo: «Pohujšanje v dolini šentilorjanski». Začetek obakrat ob pol 8. K obilni ude ležbi vabi odsek. Zdravo. * Redni občni zbor Podružnice slovenskega lovskega druitva za Gorenjsko, sc vrši v nedeljo, 8. aprl'a t. 1. ob 15. v gostilniških prostorih pri Kotrineku v Lescah. Dnevni red: Poročilo funkcijonar-jev, volitev odbora in delegatov, slučajnosti. Zavedni lovci pridite! — Načelnik. * Klub esperanlisiov v Ljubljani vab; vse svoie člane na I. redni občni zbor ki se vrši v petek dne 23. t. m. ob 19 uri v učnih prostorih Šentjakobske dekli ške šele v II. nadstr. s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo o delovanju In denarnem stanju kluba. 2.- Poročilo preglednikov. 3.) Določitev klubovlh prispevkov. 4.) Volitve. 5.) Razpravljanji; in sklepanje o predlogih. — Tem poton vabimo tudi vse, ki se zanimajo za espe-ranto in žele pristopiti v klub, da javijc do 20. t. m. svoj pristop potom doplsniC'-tajniku kluba g. Jerko Jurinac, Ljubljana VII (pri Stepicu). Odbor. * Iščeta se dva elektromonterja, zanesljiva in popolnoma samostojna delaves vešča vseh popravil električnih strojev in trasformatorjev. ne črez 32 let stars Pismena ali ustmena pojasnila daje Obrat, no ravnateljstvo južne žeieznice oddele'-VI/5. Boria dne 15 marc;; Zagreb, devize: Dunaj 0.1375 - 0.1380 Berlin 0.47 — 0.48, Budimpešta 3.10 — 3.125, Milan 472.50 — 475.50, London 46F — 467, Newyork izplačilo 98.50 — 99.50. ček 98 — 98.50, Pariz 600 — 603, Praga 295 — 296, Švica 1845 — 1849, Varšava 0.23 — 0.24, valute: dolar 96 — 96.75. češke krone 285 — 287.50. 20 K v zlatu 350, lire 467 — 470, efekti: Ljub kreditna 227, Slavenska 102.50 — 102 Praštediona 1120 — 1125, Slov. eskompr-na 159, Trb. premogokopna 750 — 79P Beograd, devize: Bukarešta 46.50 — 46.75. Berlin 0.475 — 0.48, Dunaj 0.135 — 0.139, Budimpešta 3.10 — 3.15, Solur 104 — 108.50, Sofija 61 — 63, Praga 292 — 293, Pariz 585 — 595, Ženeva 1820 -1825, Ncwyork 97 — 99, London 462 —' 463. Milan 465 — 475. Curih: Berlin 0.02S8, Newyork 537-37? London 25.24. Pariz 32.85. Milan 25.75. Praga 15.95, Budimpešta 0.17. Beograd 5.525, Sofija 3.37, Varšava 0.0118, Duna 0.0074625, avstr. žig. krone 0.0075. Praga: Dunaj 4.575. Berlin 16.50, Rirr 164.25, Budimpešta 107.875. Pariz 208.50 London 160.75, Newyork 34.10, Curif 638.75. Beograd 35.50, avstr. žig. kron< 4.60, lire 166.75. Berlin: Dunaj 28.77. Budimpešta 63? Milan 99.550. Praga 61.770. Pariz 127.58C London 97.755, Newyork 22.822.81, Goril 387.628, Beograd 21.346. Lastnik In izdaiatel) Konzorcli «Jutra». Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubliati! Vremensko Llnbljsn». 15 marca 1923 poročilo Linlihans 3W o nid nmrien) Kraj ; opazovanja ob Zračni tlak Zracua temneratnra Veter Oblačno 0-10 Padavine , mm ; Ljubljana . 7. 767 5 34 sev. sap. dež i 5-4 ! Ljubljana . !4. 762 9 6-7 Tzhod oblačno — Linbljana . 21. 7fi<-2 59 | Zagreb . . 7. :6«-o 4-0 hreavetr» 60 i' Beograd . 7. 7635 40 zapad * 8-0 ¡1 j i 'uuaj . , 7. 763 fi 8-0 «eier 7o ; í'ra?» . . 7. 7638 s-o »e*. vzb. megla 1-0 j ; icomoet. . 7. 7620 1-0 brezvetra oblačno 80 i t' V fjubijaœ Larom-ter »'žil teater, nižji. So!cee rziaja eo 6 13. zahaja ob 18"06 'K. Zevacoj „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman <-Kaj pomeni to?» vpraša Richelieu! strogo. «Nič, monsinjor,» odgovori Cori-TOan, «ali manj kakor nič!» Toda kardinal ne posluša. Koraka Do sobi, mrk, razmišljen, z neenakimi koraki. Končno obstane pred obema. «V vaših rokah je!» odgovori kapucinski prior. «Nič dragega ni treba, kakor da ostanete trdni in neupogljivi, v volji in v srcu. Odhajam, da še pomolim k bogu za vas.. .> XXVIII. Junakinja. Z naglo kretnjo se Richelieu prepriča, da nosi pod škrlatnim kardi-ualskim oblačilom svojo oklepno __________________________________ srajco, spleteno iz železne žice, in Oba spoznati da nista baš v naibolji! da je tudi njegovo bodalo dobro skri-icoži. Zato strmo obsianeta, kakor i to in pripravljeno pod vrhnjo obleko, dva vojaka, in si pravita na tihem: j Potem odpre vrata z nekakšno od---Pozorb i ločno sirovostjo in se približa An- «Oba sta mi bik koristna danes, nait'T:, . , , zato vama odpuščam vajine bedarije «N'kan nf. da boJP° Protl jd onkrath pravi kardinal. i "fxenht P.rav.do vieleiz' . „ . .,, .. : daie! Vaš zlocm je tiste vrste, za Rascasse m Corignan se priklonita; ^ jg treba kaznj> kJ se ne raz. 01 zopet vzravnata. «Corignan, pojdite in blagajnik vam Izplača petindvajset pištol!» pravi kardinal. «Tfcdi sedaj se moriteodgovarja ona, ne da bi dvignila svoj glas. «Dovolj dobro vas poznam, da ne bi vedela, kako se borite proti slabi vesti Toda vkljub vsemu spomnite se, kar vam pravim: Ko mene več ne bo, bo moja mati govorila namesto mene!» «Naj pa bo!» pravi Richelieu. «Sicer pa nisem prišel, da se z vami prič-kam. Za vas je še čas, zato prihajam, da vam ponudim rešitev. Ker naju ne čuje nikdo, vam hočem govorti iskreno.» «Motite se! Nekdo sliši!» Bodisi, da je bil slučaj ali inspiracija — ona iztegne roko proti drugim vratom, skritim za gardino, in njena kretnja je bila tako prepričevalna, da se kardinal zdrzne, plane proti vratom, katera je dekle pokazalo, in jih nervozno odpre. Vrata vodijo v kabinet, ki je pa prazen. Corignan zmagovito pogleda tovariša, potem se nakloni. Rascasse ostane miren. cVi pa, Rascasse, ste bili po kapu-cinovem poročilu tisti, ki je...» «Tcda.. .!> krikne kapucin. «Tiho!... Vi ste torej izvohunili in tudi napravili načrt za dobro podjetje, ki je uspešno končalo, dobite sto pištol.» (Corignan ne more uaušiti hri-navega, obupnega vzdiha. Rascasse ostane miren in ravnodušen.) «Sedaj pa poslušajta. Najti moramo tega Trencavela in tega Montariola.* «Njuno aretacijo prevzamem jaz, Seprav se mi je oni dan ponesrečila, toda...!» se vmeša zopet Corignan. «Njegova eminenca ne ukazuje, da fife je treba aretirati, marveč najti!» se oglasi Rascasse. «Dobro, tako je, Rascasse. Nič aretacije. Brez vika in šuma. Samo vedeti hočem, kje se nahajata, kje bivata. Vse drugo ukažem ob času. Delajta skupno, sporazumno, dobro in naglo. Pojdita. Tisoč pištol, če •mata uspeh. Pripravljene so pri blagajniku. Vislice, če pride do bedarij, i kakor zadnijč, in če vama zločinca j odneseta zopet pete!» Oba vohuna odideta zaaenski in j se priklanjata do žemljice črne, zunaj pa se spogledata. Zopet sta zaveznika, proti svoji volji. «Tisoč pištol!» ponovi Corignan navdušen, toda ne brez skrbi. «Vislice!» se odzove Rascasse, vendar ne brezupno. «Sedaj k njej!* pravi kardinal. ve ... Od tega hipa dalje ne boste Richelieu se vrne k Annais. Bled je govorili z nikomer več in nikdo nei in se mora z naporom zopet pomiriti, bo vedel za vašo usodo!» ! ¿Hotel sem prepeičati sebe in vas, Annais stoji zravnana. Orokavičena i da nimate niti najmanjše nade več. ! njena roka se naslanja na naslanjač. ' Dekle meri Richelieua z očmi, ne-| ustrašeno: «Motite se! Nekdo bo vedel, kakšna je moja usoda, ...to ste vi!» Richelieu se nasmehne: t «No, tega se ne bojim! Če bom tudi samo jaz vedel, kaj se je zgodilo z vami, veruje mi, gospodična, da bo Nikogar ni! Pa če bi tudi bil kdo, tukaj gospodarim jaz! V moji oblasti ste! Moje obnašanje vam kaže, da nimam namena izrabljati svoje moči nad vami do skrajnosti, raren če me v to prisilite. Gospodična, obtoženi ste veleizdaje. Vkjub temu hočem biti jaz vaš sodnik, brez priziva, toda nepristranski. Ce b hotel, bi vas dal kmalu večno pozabljenje pokrilo j vreči v ječo in izročiti počasnemu ostanke onega, kar je nekoč nosilo I in muketrpnemu umiranju, ali pa bi ime Annais de Lespars!». 1 vas lahko še danes izročil krvniku..» «Storite to!» odgovarja Annais z odločnostjo obupanega. «Brezkoristno širokoustenje!» odgovarja Richelieu. «Smili se mi vaša mladost, vaša lepota. Rekel sem si, da vas morda lahko še rešim in da se pravica morda še umakne usmiljenju, ter da zlasti vi sami niste pravi krivec, ampak ste se morda dali voditi pretirani hčerinski ljubezni, eks-altaciji... Prosim vas, odgovorite precizno na vprašanja, katera vam stavim. Da se boste mogli braniti, vara celo povem, česa ste prav za prav okrivlieni. Obtoženi ste, da ste prispeli v Pariz v edini namen, da ustvarite zaroto proti prvemu ministru države, to je proti meni.» Annais najprej skloni svoj obraz, pa ga nenadno zopet dvigne, jasnega in ponosnega, oči jej blisneio in zagrizeno odgovori kardinalu: «Prihranite si obtožbe ia vprašanja! Povem vam v kratkh besedah, po kaj sem prišla v Pariz. Vem, da itak veste vse! Toda dobro je, da Annais de Lespars sama pove, kaj je njen namen. Nisem prišla zato, da uveljavljam svoje pravice, katere mi ie priznal moj oče, kralj Henrik IV.» «Prekleta kača,» sikne na tihem Richelieu skozi zobe in nadaljuje v mislih zase: «Dobro vem, da glavna opasnost ne leži v tem!» Potem pa glasno: «Gospodična, ... priznanje teh pravic bi za krono značilo težko obremenitev, politične zapletljaje, je naša skrinjica toda če nimate druge želje fcakor le to, vas bo kralj vseeno dal na moje priprošnio poklicati do stopnjic svojega trona... Morda bi vam zadostovalo vojvodstvo z dohodki dve-stotisoč liver na leto...» S kratko kretnjo prekine Annais to ponudbo: «Kardinal, prišli ste, da obtožujete sedaj se pa branite!» «Govorim kakor gospodar!» se zravna Richelieu s prezirom. «Kot gospodar, ki je dovolj iak in dovoli velikodušen, da zna tudi odpuščati in da presliši vaše žaljivke! Verujte in sprejmite, kar ponujam, kajti prihodnji trenutek bo že prekasno!» «Prekasno za vas, vojvoda de Richelieu!» (Dekle se zravna, lepe njene oči zasijejo.) Ponujate mi, da me kupite, kakor da sem jaz nekakšen Saint-Priac! Proč, gospod! Vojvodstvo z dvestotisoč livrami rente naj pokrije nečast moje matere? Niti besedice več o tem, gospod! Vprašali ste me in odgovorim vam. (In dekle pristopi k Richelieuu, ki odskoči in je ves bled silovite notranje vzburjenosti.) Smilili ste se mi, zato sem vam hotela ponuditi časten dvoboj pod enakimi pogoji za oba. Ženska, mladenka, sem hotela prekrižati svoj meč z vašim. Bila bi vas ubila, in potem bi bila zagrebla vašo nečast % molku prostovoljnega pregnanstva v kakšnem samostanu ... (Richelieu skrči pest.) Hei, pustite, da končam! Pustite, da govorim (glas se jej trga med ihtenjem, ki io premaguje), pustite, da govorim o svoji nesrečni materi! Ona vas obtožuje, zločinec! Obtožba je strašna, monsinjor! Moja mati jo je napisala lastnoročno in opisala je povsem resnično in z dokazili, kako se je neki Richelieu zarodi proti mojemu ooetu kralju Henriku IV! Pozneje pa ste se premislili, in saj veste, na kakšen način ste petem pridobili kraljevo zaupanje, kateremu ste žrtvovali čast in poštenje in življenje moje matere! Žrtvovali ste tudi srečo svojega trata, katerega ste dali zapreti za .- ::ostanske ir cerkvene zidove, sedaj pa trepetate pred njim! če izpolnim nalogo, katero mi je zapustila vaša žrtev, moja mati, če izpolnim njeno dedščino, se bo zgražal nad vami ves svet! Kadar pridem svobodna pred francoskega kralja, pred ves zbrani zbor, bom na glas prečitala vso povest o vaših zločinih! Celo kraljevstvo in ves svet bodo vedeli, zakaj je morala umreti moja mati in kakšen zločinec ste vi!- ji, zaupniki! Poučite točno Yolilce, katere skrinjic? se i v i k adresir ngieanih io dobavezmožnib industrijskih, eksportnih in importnih tTráb. Cena Din 60*—. ir isft-Cipiss" Wt, Čelkssisiiiiilg, Ogrske Ir juplasiie I., It. in II!. zvesefe 363 Skupno Bin 400'—, ALOMA COMPANY, aaončna In reklamna dražba z o. z. Ljubljana, Kongresna trg: 3. qzjmeme PETI m {SUMEME POTPLAT1 ceneja In trajnlje se kaker usranol Najbolje varstvo preti vlagi I mraza I DR, OTON FSTTiOH naznanja, da preseli svojo odvetniško pisarno z 20. marcem 1923 v Dalmatinovo ulico štev. 7, visoko pritličje (prejšnji prostori pisarne Dr. Triller — Dr. Treo). Odvetnik dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom v trgu, na deželi, v svoji lastni hiši. Potreben kapital 400.000 uo 600X)00 kron. Ponudbe pod šifro ,..DrušaL-M.ik 421'' na upravništvo „Jutra". 421 DR. JOSIP CEPUDER z' Oglase za vse časopise* ¥ sprejema l Ulit COMPANY isončna In reklamna dražba z o. z, Ljubljana. Kongresni trg 3. j (LUKRECIJA BORGIA) naroča pri „Tiskovni zadrugi" za hme, gospode ia otroke po znižanih cenah pri fi. Šinhvic naši. X. Sess Cjubljans, Mestni trg st. 1?. Z magistra farmacije verzirana in spretna, se sprejmeta. Plača 3500 Din. «s lir. srpsha dvorsha apoteka RuMaglca nas)., Beopii, (doslej v družbi z odvetnikom dr. Antonom Švigljem) je pridružil svojo pisarno, pisarni dr. Ivana Lovrenčiča, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. 422 . ...V. . ■ ;il.:ifju»»t»riTf t Javljamo tožno vest. da je naš srčnoljubljeni, dobri soprog in oce, gospod Janko Popovic posestnik in trgovec na Hrastu št. 27 ▼ četrtek dne 15. marca 1923. po dolgi, mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Prevoz blagopokojnika bo v petek dne 16. maica 1923. iz Ljubljane v Metliko in od tem na farno pokopališče v Prpgo. V Ljubljani, dne 16. carca 1923. m Ž3!u.osa soprcija in otroci. / Priloga „Jinrn* št. 63, dne 16. mara 1023. Politični odmevi» Še o Barošu Navadno se povdarja s posebnim ponosom, da imamo v oblasti tako dolgo obalo ob Adriji. Toda taka lega ni vedno prednost. Naša kraljevina leži podolgem ob Adriji in naglaSalo se ie že večkrat, {la so nam potrebna pristanišča na raznih točkah obrežja. Potrebna je Inka v Kotoru ali v njegovi bližini, prikladna za osrednji in južnejši predel države. Potrebno je prihrani §¿0 v Splitu ali v bližini za severni del Bosne in za njim ležeče ozemlje in naposled je potrebna, brezpogojno potrebna luka v severnem delu Kvarnera. Kajti Slovenija ne more izvažati preko daljnega Splita, prav tako ne Karlovec in drugi kraji se-verczapadne Hrvatske, sicer bi dolgotrajni prevoz po vla.ku blago neprimerno podražil, ali pa bi morala država priskočiti na pomoč z jako nizkimi tarifi, kar bi zopet ne šlo v sklad a kočljivim finančnim položajem, s katerim moramo za bližnjo bodočnost še vedno računati. Prav tako ne more Niš ali Raška, in ne Kosovo izvažati I .reko Splita, marveč preko Kotora. Pri vsem tem pa ostane še vedno najjužnejša Srbija bistveno navezana na Šolun. ker bi ji bil ovinek preko Kotora se mnogo neporabnejši nego Sloveniji Split, Prisiljeni bomo tedaj zgraditi za po-lamezne kose naše države posebne lu-ke, kar bo stalo mnogo več, kakor če bi imeli zgraditi le eno veliko skupno luko in radijalne železnico do nje. Bivša Ogrska n pr. ni bila manjša, marveč celo večja od naše Jugoslavije, pa je imela le eno veiiko pristanišče in prav tako je Avstriji zadostoval Trst. Ena kot draga država je lahko vtaknila milijone v zgradnjo pristanišča, dasl se je gradilo v jako aeugodnera terenu. Ako bi imeTa naša država tako obliko, da bi se dal ves promet izpeljati koaicentrič.io na eno skupno luko. bi gotovo srednjevelika luka kakor sta reška ali tržaška, za dolgo dobo popolnoma zadostovala, zliti ker gre bistven del našega izvoza, pa tudi uvoza po kopnem na sever, ali pa po Donavi navzgor v države industrijske srednje Evrope. Take skupne enotne luke pa kakor rečeno nikakor ne moremo imeti; napraviti si moramo marveč več posameznih Iuk in železnic do njih. Ker nam bo še precej časa primanjkovalo denarja, moramo gledati na to, da bomo postopali čim raeijo-calneje. In v to poglavje spada Baroš jako tehtno, kajti Baroš ima že izdelano luko, ki sicer ni velika, a nam more vendarle služiti kot osnova večjemu pristanišču, vsaj za dogledno dobo. Ravno s tega stališča ne moremo popuščati v baroškem vprašanju. Vrh tega bi mogli ravno, ako smo v posesti Baroša. vplivati odločilno na razpoloženje med Rečani in tako še pojačiti ono strujo, ki se zbira okrog Žanelle. Kajti borba za Reko se bo kljub fašistov«kim metodam vršila tudi s temi mirnimi gospodarskimi sredstvi. Grški odpor v solunskem vprašanja Pogajanja, ki se vršijo z Grčijo glede solunskega vpašanja, nikakor nočejo napredovati. V Atenah ne marajo ugoditi našim željam, prosta cona, ki bi se uredila za nas v solunski luki, ni tamkajšnjim vodilnim možem menda nič bolj simpatična kakor je bila služabnikom rajnkega kralja Konstantina. Ko so Turki vrgli Grke iz Male Azije Grčija Smlro in vso maloazijsko obalo, smo ocenili pomen tega poraza za pozicijo Grčije na Balkanskem polotoku. S tem, da je bila Grčija izrinjena iz Azije, se je težišče njene politike preneslo zopet na Baikan. Sedaj ko ne bo imela prepolno posla s smirnskim vprašanjem, bo s tem večjo pozornostjo motrila vse one eventualnosti, ki bi mogle spraviti v nevarnost njeno posest na severni obali Egeiskega morja. Tu prihajata v poštev ne le Dedeagač ir. Kavala, marveč tudi, in morda celo predvsem — Solun. Sedaj bo Grčija vse svoje razpoložljive sile obrnila v to, da obdrži vsaj te postojanke. Ko so se po maloazijskl katastrofi in T tenka Britanija le zadovoljna, 3a se Je turška narodna skupščina v Angori končno odločila v bistvu sprejeti mirovne pogoje, katere so zavezniki v Lausanni stavili turškim odposlancem. S tem je rešen eden največjih pretečih konfliktov, na katerem smo bili posredno interesirani tudi Jugoslovani: saj nam je Grška bližnji sosed, Turčija pa tudi ni neskončno daleč od nas. Naša diplomacija se na lausann-skih pogajanjih ni postavila na stran Anglije, ki ie gnala konflikt s Turki precej na ostrino, marveč ie zavzemala bol» zmerno stališče ter se približevala Franciji Nemčija in Rusija imata, kolikor nista v ospredju radi reparaciiskega in vzhodnega vprašanja, posla doma z notranjimi zadevami. Zlasti na Nemškem se bije ljut boj med posameznimi strankami ter zastopniki razrednih koristi. Politično se po atenski revoluciji ostanki grške armade zbirali ob dolnji Marici, je obstajala nevarnost, da navalijo turške čete znova na Grke. V tem kritičnem momentu so se v Atenah obrnili predvsem na Beograd, iščoč pri nas zavezništva in pomoči. Istočasno so se začela pogajanja o prosti jugoslovanski coni v Solunu, ki so Jih bili Nemci cepijo posebno na Bavarskem, kjer se je v zadnjem času razkrila zarota za odcep bavarskega ozemlja od cboljševi-zirane in protestantovske Nemčije:'. Nemški politiki v službi industrijalnih interesov so hoteli zaroto naprtiti na hrbet Francozom ter so začeli v zadevo vpletati tudi češkoslovaško republiko, kar se Grki dolžni že od leta 1913., ko se je v j ¡™ pa "i obneslo, ker so prišli na dan sklenjeni srbsko-^rški pogodbi predvidela!dokazi- dil so ceI° »10atli:e !asn^"ajl ka" - - _ ... i toliški krogi, po prepričanju se vedno mo- narhisti. Hoteli so združiti Bavarsko, republiko Avstrijo in še nekaj poruhrskega ozemlja pod enim državnim klobukom, pri čemur je uganjal svojo skrito komedijo celo papeški Rim, in to ne brez vednosti fašistovskega poglavarja Mussolinija. Iz Rusije ni posebnih poročil. Videti je samo to, da ruski komisarijat za zunanje zadeve prav pridno zastavlja svojo besedo povsod, kjer bi mogel oškodovati koristi evropskih zapadnih držav. Pri Turkih so Rusi igrali vlogo skritega podpi-hovalca proti Angležem, sedaj zopet izstopajo v korist Nemčiji proti Francozom. Njihovo politiko uravnavajo notranje potrebe Rusije, ki je posebno glede industrije navezana na nemške izdelke. Razveseljivo pa je dejstvo, da se interne razmere Rusije urejajo, kar bo zelo ugodno vplivalo na obnovo gospodarstva na evropskem kontinentu. Srednja Evropa je mirna. Češkoslovaška se krepi gospodarsko. Baš te dni so v Pragi otvorili veliki semenj. Rumunij2 se bori za ustavo. Madžarska trenutno miruje; očividno išče orientacije. Roko v roki nastopa z Italijo, katera se zastavlja za madžarsko trgovino preko Reke. Mi se pogajamo z Italijo za ureditev razmer v reški državici. Naša diplomacija je zaigrala Baroš in Delto, ker je v načelu pristala na reški kondominii, ki pa ne bo veljal samo za Reko, temveč tudi za priključena Baroš in Delto. To znači za nas izgubo, katero bo mogoče popraviti samo s pametno novo zunanjo potl-tiko, seveda, ako te ne bodo tudi vnaprej vodili tisti možje, ki so vsled svoje ne-spretnosti spravili v opasnost eksistenčne pogoje naše ožje domovine Slovenije. Poljska je končno dobila tudi na vzhodu in severu definitivne državne meje. Kakor znano, si je veleposlaniška konferenca pridržala odločitev o usodi Vzhodne Galicije in pritrditev k rusko-poljskim mejam, določenim v rišketn miru. Po poročilih iz Pariza je ta odločitev sedaj padla Veleposlaniška konferenca je — brezdvomno na pritisk Francije — priznala vso Galicijo Poljakom, potrdila poljske meje napram Rusiji in obenem tudi končno rešila vprašanje Vilne, ki pripade s svojo okolico definitivno Poljakom. Računati je sicer, da se pojavi proti tem sklepom odpor Litvancev in Ukrajincev, morda tudi oficijelne Rusije same, vendar pa je gotovo, da bo za dogleden čas estalo pri današnjem položaju. taka cona v Solunu. Istočasno z začetimi pogajanji so se pojavljale vesti o nameravani zasedbi Soluna s strani Jugoslovanov. V jugoslovanskem časopisju se je široko razpravljalo o Solunu kot sigurni jugoslovanski interesni sferi. — Gotovo je, da v Atenah teh glasov niso prezrli in prav tako je brezdvomno, da so njihovo čuječnost še podžgali. Od takrat pa se je politični položaj Grčije precej izboljšal; neposredna turška nevarnost je minila, odkar so v Atenah resignirall na vzhodno Trakijo in Smirno. Paralelno s tem so postajali Grki manj konciliantni v solunski zadevi; očividno je, da mislijo preprečiti tako solucijo, ki bi nudila nam eksterito-rijalnost cone in posebne izjemne ugodnosti na železnici Djevdjeliia—Solun, boječ se, da bi bil s tem položen temelj naši posesti v Solunu. Nam pa je Solun brezpogojno potreben. Tudi ko se zgradijo iz Skoplja in od Kosova železnice proti Kotoru, bo za najjužnejšo Srbijo solunska luka tako potrebna, kakor je ena od kvarnerskih luk potrebna za Slovenijo. S svojim neprijaznim stališčem bi si Grčija položaj le poslabšala, dočim bi najlažje ustvarila stabilnost s tem, da nam ugodi v oni meri, ki je potrebna za večje investicije z naše strani. Iz svetovne politike Med našo volilno borbo za narodno skupščino imamo malo časa, da bi se stvarno ozrli po svetu, kjer zorijo velika vprašanja in se pripravljajo odločitve za bodočnost. V ospredju zanimanja svetovne politike stoji še vedno okupacija Poruhrja ter vprašanje reparacij. Stvar se nI niti za las pomaknila naprej v smeri kake pozitivne rešitve. Mogoče je znamenje za preobrat v razmerju med Francijo in Nemčijo šele bruseljska konferenca, na kateri so se glede Poruhrja posvetovali francoski in belgijski državniki. Prišli so do sklepa, da je nemški odpor v zasedenih krajih na koncu svojih moči in da ie računati s skorajšnjo kapitulacijo Nemčije. Za ta čas sta Francija in Belgija pripravili podlago za morebiten sporazum: francosko-belgijski načrt predvideva nemško odplačevanje reparacijskih stroškov skozi 30 do 35 let, v katerem času naj bi Nemčija plačevala vsako leto po dve in pol milijardi zlatih mark odškodnine. Francoski ministrski predsednik Poincare je o priliki konference v Bruslju naglasil, da dejansko ni razlik med Francijo in Anglijo, katera je z ostalimi člani antante solidarna kljub navidezni in-transingenci v reparacijsko - poruhrskem rilster, Bmev minister irosvete, Popctf minister soc. politike. Stojanov minister za javne zgradbe, Zogravski poljedelski minister, Stuparinov pravosodni minister, Danev finančni minister in Muranišev vojni minister. — Nadaljevanje lausanuske konference v Parizu. Francosko časopisje poroča, da bodo nova pogajanja s Turčijo zavzela velik obseg, ker stavljajo turški predlogi v reševanje mnogo točk lau-sannske mirovne pogodbe. Francoska, angleška in italijanska vlada so se sporazumele in sklenile, da se naj pred pričet-kom konierence sestane komisija strokovnjakov, ki naj izvede vse priprave za konierenco. Francijo bosta na tej konferenci zastopala admiral Lacaze in poslanik v Carigradu Bompard. Politična kon- Tereocs s; ao po ioseffaaTni ©«pe^IcUe-* vršila v Parizu pod predsedstvom ministrskega predsednika Poincareja. — Dve prestolicl Turčije. Iz Carigrada poročajo, da je an gorska vlad; sklenila, da se odredi za glavni mest' Turčije Carigrad in Angoro. V Angori bi bil center političnega življenja, Carigrad pa naj bi postal središče ekonomskega In kulturnega življenja. — Gospodarska konferenca baltiških držav, ki se je vršila v Helsingfor-su pod vodstvom finskega zunanjega ministra, je zaključena z ugodnim rezultatom. Konferenca je rešila vprašanja glede izboljšanja trgovinskih zvez in pomorskega prometa med Finsko, Estonilo, Litvo in Poljsko. Kulturni pregled Mrcvarjenje slovenščine in se je pokazalo kot gotovo, da Izgubi vprašanju. — Bolgarska volilna vlada. Po poročilih sofijskih listov bo volilna vlada Stambolijskega sestaviiena tako: Stam- Mariborsko gledališče ima že cel mesec na repertoarju tot posebno prevlačno točko opereto «Pri treh mladenkah:.. O glasbeni vrednosti operete smo že govorili. Delo se prijetno razlikuje od običajnih plitkih opsret dunajskega kova in s tega stališča torej ni ugovarjati niega uprizoritvi na mariborskem odru. Kar pa izziva najostrejšo kritiko in zlasti vsakemu inteligertu mučno kvari užitek pri predstavi, to je škandalozno slovensko besedilo. Že ko sem slišal, da sestavljata prestavo sodnik Krämer in igralec German, se mo ni lotila velika skepsa. A resnica je bila Se hujša od bojazni. Malokdo ja po Koseskem še tako neusmiljeno mrcvaril našo lepo slovenščino. kakor ta dva gospoda. Nemščino sta enostavno prekladala, kot bi obračala-z vilami seno na travniku; slovniških napak kar mrgoli, o stilistiki ni niti sledu. Evo vam piar cvetk, ki sem jih pobral kar s prvih strani iz proze: «Na nslugo sem vam, dame.» <-Eh, radi mene,- ¿Saj pri njenem razpoloženju nikoli ne vem, pri čem da sem.» «Pri tako ljubkem stvo-tenju.i ¿Tako pesem ji ni še noben poklonili «Potem je to čisto nekaj drugega.» «Gobec ji ne morem zamašiti» «Nisem od policije.» «Znašla se je pred tujim človekom.^ Itd. itd. Govoril sem o tej zadevi s pesnikom Jankom Glaserjem, ki mi je o pesniškem delu teksta radevolje podal naslednjo sodbo: Besedilo oper in operet nudi samo na sebi po navadi žal bore malo pesniškega, umetniškega užitka. Ako pa se taki verzi še slabo prevedejo, nastanejo iz njih lahko prave banalne neužitnosti. Tako se je zeodilo s kupleti v opereti < Pri treh mladenkahi-. Že v izvirniku so ti kupleti po večini pusta rimana proza; že med boljša mesta spadajo n. pr. besede, ki iih poje Schober ljubosumni Griži; «Andre Frau'n anzuschau'n, das ist kein Schuldbeweis, bild'st dir ein, schlau zu sein, machst dir die Hölle heiss. Marterst mich Stund' für Stund', hast dazu gar kein' Grund ...» Bogve kakega pesniškega vonja taki poeziji tudi najspretnejši prevajalec ne bo mogel vdihniti; a eno lahko zahtevamo od njega: da ohrani vsaj prvotni logični smisel. Kaj pa je naoravil iz tega naš prevajalec? ■--Zenkioe gledam le. ni to za mene greh- zvitega delam se. to ti je vražji meb. Mučiš me dan na dan, ni ti pač vzrok podan(!)...» Ali bo uboga Griži to kolobocijo sploh ! In kaki so v prevodu ritmi, kak okus. kaka slovnica, kaka slovenščina! Trojno(!) peresna je deteljica, jo vsak rad ima in jo dobro pozna. In pa navihane sestre smo tri, vsakdo nas gleda in vsak nam dvori(!)> Ali: «Ako on p vse pove, ves rešpekt izgubi se(!).» «In koj se lahko porofi(!) nas deklice vse tri.» «O njemu(!) nočem vedeti,-«Perut.i «i jaz želim, da vedno v zrak frčim!» O, da bi imel prevajalec vsaj rnajo «peniti» (ni treba, da bi ran» «frčal»!). v. e. Ali: Ali: Ali: Slovenska umetnUika razstava v Če- škoslovaški Sdruženi vytvarnyeh umžlcu moravskych v Hodoninu na. Morav6kem je povabilo vse slovenske umetnike potom Strokovnega udruženja, da bi priredili umetniško razstavo v Hodoninu. Ker je občni zbor našega Udruženja v principu soglasno sklenil udeiežitev na razstavi, je odbor po dobljenih točnejših informacijah iz Hodonina sklenil povabiti vse umetniške klube v Sloveniji na sestanek, ki naj odloči, ali naj ee razstavi v oddelkih po klubih ali pa enotno; na tem sestanku se bodo reševale tudi druge zadeve, tičoče se te razstave Opozarjamo še enkrat vse klub9, naj določijo po dva zastopnika kot delegata za ta sestanek, ki se vrši nepreklicno dne IS. t. m. ob 10L uri predpoldne v društveni sobi (poslopje «Glasbene Matice». Gosposka ulica, 2. nadstr„ vrata 25). Razstava, na katero opozarjamo že sedaj vse oblikujoče umetnike, se bo vršite, 1. septembra t. L Društveni loka) Strokovnega odra. ženja jugosL oblikujočih umetnikov v Ljubljani Glasbena Matica je dovolila Udrnženjn uporabo sobe v 2. nadstr. št. 25. v društvene svrhe, na kar opozarjamo vse člane udruženja- Vse važnejše zv deve udruženja bodo odslej objavljene v tej sobi Tam bo tudi društvena čitalnica v zvezi z «Glasbeno čitalnico». Prijatelje upodobljajočih umetnikov vabimo, da dajo umetniške revije na razpolago za to čitalnico. Zagrebška opera in novitete. Koncem tega meseca bo dala zagrebška opera Debussyjevo opero «Peleas et Melis-sande», katero bo dirigiral direktor zagrebške opere g. Konjovič. Dekoracije je izdelal slikar Ljuba Babic. Zatem pride na vrsto Wagnerjev «Lohengrinn». Balet študira Stravinskega balet «Petruškas. najmodernejše, kar eksistira na tem polju in Balakirjev balet «Tamarav. Osiješko narodno gledališče vprizarja te dni Sofoklejevo starogrško tragedijo «Antigona»; v Splita pa igrajo Iva Vo> razumela? Na brž si bo morala pomagati novida «Smrt majke Jugovičev». pač z nemškim izvirnikom, kakor si bo moral pomagati tudi Schober, če bo hotel razumeti njo: «Oh ljubezen — ali v boliiski ministrski predsednik In minister tro'e ne» (Liebe will ich — aber nicht zu za zunanje stvari, Atanasov prometni mi-1 dritt!). Koran v srbohrvaščini Iman osijeske divizije g. Ahmetaševič ,ie prevel celoten tekst korana iz arabskega jezika na srbohrvaščino. Prevod izide v državni založbi Kurje vaški politikarji in njihova politika Najprej moramo povedati, da naše Ime Kurja vas ne prihaja od onega ljubljanskega predmestja, ki je še pred nekaj let! imelo to svoje ime od starodavnih časov, ker so se v njem ustavljali dolenjski kokošarji in so mestni očetje ljubljanski po svoji čudni preudarnosti sklenili, da naj se to ime odpravi in nadomesti z lepšim in boljšim. Usoda vseh naših lepih slovenskih imen je, da se nahajajo po več krajih in tako imamo tudi več Kurjih vasi, med katere s ponosom prištevamo tudi našo vas, o kateri tu govorimo. Da bomo natančneje vedeli, kje se na-ftaja ta vas, k! bo ohranila svojo slavo, naj povemo, da se nahaja blizu Police, Polica pa se nahaja blizu Peči, tako da k tam opravičen pregovor: če kdo r.a Peči umrie, ga dajo na Polico k večnemu Počitku. Na Polici Je namreč cerkev in iara, kakor jih Je mnogo po lepi slovenji zemlji. Pod to staro častitljivo faro spada tudi naša Kurja vas, s čimer mis-inno, da smo dovolj dokazali, da je to resnična vas, kakor so tudi njeni prebivalci resnični ljudje, stari pošteni Slovenci iz zgodovine te vasi bi napisali lahko marsikaj, žal, da se še doslej ni rodil ped kurjevaškim zvonom mož, ki bi nam podal zgodovino te znamenite naselbine. Tudi mi ne nameravamo napisati dolge povesti, ampak bomo povedali le najnovejše dogodke v tej vasi, odkar se ic v nji začela nolltiko. V starih blaženih letih je bila beseda politika v Kurji vasi tako neznana, kakor druge podobne besede, ki jim v naši lepi slovenščini še danes nimamo primernih izrazov. Kurja vas je spadala pod Stenski grad, tja je oddajala tlako in desetino. Ko je bilo to odpravljeno, je dobil vse zadeve stari Matevžak, ki je bil nad 40 let župan in ga ima še vsa fara v najlepšem spominu. 2e proti koncu Matevžakovega županovanja, so Kurjevaščani nekaj slišali o politiki, kar jim je natančneje razložil novi župnik, ki je takrat nadomesto-val starega prednika in je Kurjevašča-nom povedal, da je politika v tem, da naj v občini ne vladajo občinski možje ampak župniki, kar so Kurjevaščani sprejeli kot sveto resnico in bi bili celo župnika takoj napravili za župana — posebno ker so bile ženske na njegovi strani — ko bi ne bil župnik zopet razložil, da je politika v tem, da bo župan nekdo drugi, a volilo se bo tako, kakor bo župnik hotel Od tega časa se je v prej mirno Kurjo vas naselila politika in tako so Kurjevaščani volili vse do svetovne vojne. Po svetovni vojni pa se je vrnil med drugimi možmi in ianti, ki jih je usoda nosila po vsem svetu, tudi Joža Kobale-tov in je ob neki priliki povedat tele resne besede: «Vrag naj vzame vse skupaj, tako vam pravim. Vse to dela politika. Kaj je bilo treba, da «no ves čas Šušteršiča volili, nazadnje je pa vojsko napravil. Jaz pra- ] vlm, da naš faimošter in vsa duhovščina 1 tudi nima prav, pa naj reče kdo, kar hoče. M! smo bili po svetu in smo marsikaj videli in slišali.» Pa so nekateri pritrdili tem besedam in prikimali in molčali. Zvedel je o njih tudi župnik in hudo zaropotal na prižnid Govoril je o uporu, brezverstvu in drugih pregrešnih rečeh. Povedati moramo, da so kurjevaške ženske Jožefa Koboletovega vsled tega prav postrani gledale, kajti takega pohujšanja še ni bilo, odkar je umrl Jančetov študent, ki tud! baje nI v Boga verjel V nedeljo so molile «uros za izpreobrnie-nie grešnikov. Toda možje so pomislili in rekli: v-Saj smo celo vojsko molili za zmago, pa so le Srbi zmagali, iz tega se vidi, da so imeli oni prav. 2upnik tudi le nase gleda — kaj se bo vtikal v naše stvari.» Od takrat se je začela huda politika v Kurji vasi,, prišlo je do prepirov in pretepov, sosed je sovražil soseda in celo brat brata. V splošni zmešnjavi pa je nastalo toliko strank, da se Kurjevaščani sami niso več spoznali. In ko so volili novega župana in so ga volili na kroglice, so nekaterim vaščanom osiveli lasje od skrbi, ker niso vedeli, kam bi kroglico vrgli. 2ene so se pritoževale, da možje cele noči ne spe, ampak stiskajo pesti, kakor da imajo v njih kroglic? in iščejo na pol v sanjah pravo skrinjico, da bi vanjo spustili kroglico. Na volišču Je bilo toliko nerodnosti, da bi se bili skoraj stepli, nazadnje pa se je izkazalo, da sploh nobena stranka nima večine. Tako so si vsi oddahnili, ko so bile za enkrat j volitve končane, posebno ženske so bile zadovoljne, kajti razmeroma je farovška škatlica dobila še največ glasov in tako so lahko pretile vsem, ki so volili druge stranke. Toda komaj se je bojni krik po Kurji vasi malo pcAegel, že le podal Pašič de-misijo — in glej ga vraga — že zopet volitve. Vse stranke so imele že iz občinskih volitev svoje izkušnje — zato so se tem bolj resno pripravile na nov boj. In tako so se zbrali Kurjevaščani ono soboto in so tako modrovali: «Vsaka stranka ima svojo politiko, kdo se zmeni za Kurjo vas. Zato Je potrebno, da Kurjevaščani ustanovimo svojo stranko in določimo svoje kandidate iz naše srede.» «Tako Je, tako Je,» se je čulo vsestransko pritrjevanje. In so začeli iskati med seboj kandidate. Toda tu je nastal hrum in šum. Eni so predlagali Jernejčka, drugi pa Jarnejčka. Oba sta bila sicer poštena moža. a zdaj, ko sta postala kandidata, je vide! vsak na njima polno napak. In tako se je začel prepir. Toda Joža Koba-letov Je predlagal naj se glasuje in večina je bila za Jernejčka. Pa je rekel Jarnejček: «Nak ne dara se pa ne, bom pa na svojo roko kandidiral.» In vsi njegovi prijatelji so mu pritrdi!!, kajti Jernejček je imel cel grunt, Jarnejček pa samo pol; kaj se bo gruntar brigal za polgruntarje in kajžarje! Toda kajžarji tudi Jamejčku niso zaupali in Matevžak je rekel: =Jar-neiček. ne bom te volil, nas kaižariev ie več, zakaj bi ne bil poslanec eden iz nas.v In so kajžarji potegnili z njim in so ga postavili za kandidata. Med tem so se tudi gruntarji sprli med seboj: šlo Je za to, ali bodo volili za župnika a!i proti župniku in so se razcepili med seboj, tako da je nasprotna stranka proglasila župnika samega za protikandidata proti Jernejčku. Takrat je udaril ob mizo Ja. nez Boštetov in se Je priduši! in je rekel: «Nak, ne bom voli!, kogar vi hočete — tudi jaz imam svojo pamet ln če je tako, bom voli! samega sebe — tudi če me nihče drugi ne voli» Pa so ttrii njemu pritrdili, da ima prav, !n so ga obljubili voliti vsi, k! so v nedeljo po maši z njfir skupaj sedeli. Po vseh teh velikih dogodkih Je Imela Kurja vas devet strank ne oziraje se na vse tiste, ki z nobeno od teh strank nisc bili zadovoljni, in nevštevši tistih, ki sc v mislih snovali še nove stranke. 2upan pa je sporočil v LJubljano gosp. Jermo-lavščku, da pride poseben voz s parom konj po škatlice, da se bo vsem ugodilo. Tako se je Kurja vas pripravila na volitve in nekateri so celo rekli: «Če svet še nikoli ni ničesar slišal o Kurje-vaščanih, sedaj se prične tuša slava, kajti naj se pokaže vas v naši Jugoslaviji, ki bi imela več strank od nas.» In so bili mnogi istega mnenja in tudi če so se med seboj zaradi strank sovražili, so v tem vendarle soglašali, kajti vse je vodila pri delu ljubezen do Kurje vasi. O uspehih bomo poročali po volitvah. Sokolski cestnik Prosvetno delo Sokola I. v Ljubljani Va občnem zboru 2. februarja podano poročilo o delovanju Sokola L na prosvetnem polju navaja, da je društvo priredilo 7 predavanj s povprečnim obiskom 70 poslušalcev-članov. Prosvetni odsek js skrbel za primerne nagovore v spominskih dnevih večjih mož in povodom državnih in narodnih praznikov. V svrho iazuraevanja češkega sokol sitega slovstva je društvo priredilo češki jezikovni tečaj. Ljudski koncerti na Taboru so se obnesli. Za vzgojo in izobrazbo sokolske miadi-dine se je posebej trudil Mladinski odsek, ki je skrbel tudi za mladinske izlete. Izleta na Ježico se je udeležilo 25. maja 185 dece in naraščaja. Ob društveni javni telovadbi je nastopilo 385 ženskoga in moškega pomladka, ob priliki vsesokolskega zleta je nastopilo 23. julija 300, 14. avgusta pa 139 moškega in ženskega naraščaja. Narašča jeva akademija (petje, telovadba, deklamaci-je), ki se je vršila v maju v Filharmoniji, je lepo uspela. Odsek je preskrbe! sa mladino tekom leta 6 predavanj z udeležbo 75, 64. ISO, 186, 84, 84. Za slavnostne naraščajeve kroje je društvo žrtvovalo 11.000 Din. Vaje pevskega odseka ee vršijo dvakrat tedensko. Odsek je nastopal ob različnih prilikah. Društveni orkester je imel redno dvakrat na teden svoje skušnje; štel je 24 članov in je uspešno nastopil 13krat pri prireditvah Sokola L in SOkrat pri drugih društvih. Simon Gregorčičeva javna knjžuica js poslovala 3krat tedensko in je izposodila 5.506 obiskovalcem 17.208 knjig. Vse dohodke in podpore je porabila za nabavo novih in za vezavo starih knjig. Število obiskovalcev se je pomnožilo v zadnjem letu za S4S in znaša danes skupno 1.171 obiskovalcev. Razveseljivo Je dejstvo, da je med izposoj/ovalci po-■aajveč mladina in delavstvo. Knjižnica Seje skoro 7000 knjig, društvena knjižnica pa še posebej 1440. — Društvo naroča za društvene svrhe naslednje liste: 3 izvode Sokolskega glasnika, 3 izvode Vestnika C. O. S, 3 :zvode Tehničnega vestnika JSS., po 2 izvoda Vestnika 2upe Ljubljana I. in zagrebške župe, 6 izvodov Sokoliča, nadalje prejema 50 izvodov lista Zdravje. Prosvetno delovanje ni lahka stvar v sedanjem času povojnega duševnega razpoloženja. Nikdar pa ne smemo izgubiti iz vidika, da je ta smer društvenega delovanja enake važnosti in da zasluži po našem sokolskem programu enako pozornost, kot jo uživa skrb za telesno zdravje in jačenje. Le človek, izobražen po svojem duhu, poplemeni-čen v svojem srcu, ojačen po svojem značaju, zdrav in krepak po svojem telesu, je pravi Sokol ki predstavlja prijetno harmonijo vseh sestavin človeškega življenja. Zahvala gospe Franje dr. Tavčarjeve. Starešinstvo jugoslovenskega sokolskega saveza je prejelo od gospe Franje doktor Tavčarjeve sledeči dopis: Pokojni moj soprog je bil z dušo in s srcem vdan sokolski ideji, zlasti pa ga je veselil velikanski razmah, ki ga je naše Sokolstvo doživelo v zadnjih letih. Zato mi je v veliko zadoščenje, ko je celokupno naše Sokolstvo tekmovalo v tem, kako bi timrlemu svo:euiu bratu na čim najsijaj-nejši način izkazalo svojo ljubezen in svoje spoštovanje. Vsemu Sokolstvu se prisrčno zahvaljujem za genljive dokaze Ijubavi in naklonjenosti, zahvaljujem se slavnemu starešinstvu za izraženo sažalje in je prosim, da bi o tej moji zahvali obvestilo celokupno naše Sokolstvo. IV. redna glavna skupščina Jugoslovanskega Sokolskega Saveza se vrši dne 25. marca v Beogradu. Za skupščino in za druge seje, ki se vrše ob tej priliki je določen sledeči red: 24. marca ob 9. ari dopoldne seja prednjaškega zbora JSS v dvorani državne razredne loterije. Ob 14. je seja saveznega prosvetnega odseka, seje se udeležijo vsi zastopniki žup. Ob 17. predkonferenca vseh župnih delegatov. Tudi ti dve seji se vršita v dvorani razredne loterije. Zvečer je akademija Sokolskega društva v Beogradu. 25. marca od 8. do 10. dopoldne se vrši slavnostno razvitje novega prapora Sokolskega društva I. v Beogradu v veliki dvorani nove univerze. Ob 10. pa istotam IV. redna glavna skupščina s sledečim dnevnim redom: 1.) poročilo starešinstva: 2.) poročilo T. O.; 3.) poročilo odsekov; 4.) poročilo o pravilniku za poškodbeni fond; 5.) poročilo o delovanju sokolskih nasprotnikov; 6.) volitev starešinstva; 7.) poročilo o sokolski prireditvi v letu 1924; 8.) predlogi žup; 9. slučajnosti. — Na skupščino pošlje vsaka župa toliko delegatov, kolikokrat po 500 članov ima. Vsak delegat mora imeti poverilo od svoje župe. Delegati imajo polovično vožnjo na železnicah. 2upe naj pravočasno prijavijo delegate Sokolski župi v Beogradu, da preskrbi stanovanje in hrano. SokolskI Glasnik. Izšla je dvojna številka 3. ir. 4. Sokolskega Glasnika z raznovrstno in zanimivo vsebina Dr. Mur-nik poroča, kako naj se vrši prosvetno delo med našim Sokolstvom. Poročilo je namenjeno za glavno skupščino in je zato že prej natisnjeno, da se delegati lahko pripravijo na debato, ki se bo even-tuelno razvila o temi na skupščini. Brat Ambrožič nadaljuje z razlago o sokolski misli temeljito in stvarno. Br. dr. Jamer piše o tuberkulozi. Obširno je poročilo iz odborove seje JSS., ki se je vršila 28. .januarja t. I. r Ljubljani. Temu sledijo poročila iz Saveza ter iz žup in društev, nato pa kratke notice iz slovanskega So-kolstva. Končno ima list še rubrike: Razno, strokovna literatura, književnost, kronika in listek. Interesantno je, da je ta številka v pretežni večini pisana v srbohrvaščino, četudi so avtorji izključno Slovenci, česar pa ne obsojamo, ker ie hvalevredno, da s tem pokažemo zmisel za uedinjenje in medsebojno bratstvo. — Sokolski Glasnik je jako zanimiv in iz-borno urejevan sokolski list. Cital naj bi ga vsak brat in vsaka sestra. Vestnik Teh. odbora JSS. prinaša v 4. in 5. številki, ki je pravkar izšla «Proste vaje članov» in ^Proste vaje članic», ki jih je sestavi! Savezni načelnik br. dr. Murnik za sokelsko društvo v Ljubljani, ki obhaja letos jeseni svoj 601etni jubilej. Iste vaje so določene za vsa društva, včlanjena v sokolski župi Ljubljana. Vajo so ratisnjene v slovenski in srbohrvatski terminologiji. Dr. Murnik je začel priobčevati v tej številki «Sokolski telovadni sestav*, prevod najnovejše češke izda«. Hvalevredno delo, ki bo nam dalo točno terminologijo in ves pregled telovadnega gradiva. Vrhutega so v listu še poročila iz T. O.; iz žup in raznoterosti. V Vestniku razpisuje Savezni T. O. natečaj za skupne vaje, ki naj se izvajajo na prihodnjem večjem zletu JSS. Sestaviti je vaje za vse oddelke članstva in naraščajo do 20. aprila 1.1. in jih poslati saveznemu T. O. pod geslom. — Vestnik priporočamo! Sokolski katekizem. Sestavi! Ciril Hočevar. Izdala sokolska župa Maribor 1923. Cena 2 Din. Sočasco z brošurico «Sokolstvo» je izdala mariborska sokolska župa tudi knjižico: «Sokolski katekizem. ki v odgovorih razlaga sokolsko misel, sokolsko organizacijo, sokolska načela z ozirom na politiko, vero in drugo ter sokolsko zgodovino. To je prva kn i-ga te vrste med jugoslovenskim Sokolstvom in je sestavljena za naše razmere. Vsebina je pregledno in dobro razdeljena ter nudi novincu vse. česar potrebuje, da se seznani s sokolskim življenjem in dobi temeljne pojme o namenu, ki ga zasleduje sokolska organizacija. Ker pa je knjižica namenjena — tako se nam zdi — za pouk članstva in zlasti predn.akom kot pripomoček za prednjaški izpit, si želimo, da bi imela nekoliko širši obseg in da bi izčrpljivejše obdelala posamezne odstavke, v prvj vrsti pa poglavje v so- koli*! »teli in «no o «©koteMi tunelih. S tem nikakor nimamo namena obsoditi knjižico za slabo, nasprotno smatramo jo za prav dobro in jo članstvu toplo priporočamo v čitanje in razmišljevanje. — Pri tej priliki moramo vnovič pohvalno omeniti smotreno delovanje mariborske sokolske župe, ki z izdajanjem sokolskega tiska širi in poglobuje sokolsko idejo med našim članstvom in narodom. — Sokolski katekizem se dobi pri župi v Mariboru in v pisarni jugoslovanskega sokolskega saveza v Ljubljani. Sokolsko društvo I v Zagrebu je sklenilo na svo.iem zadnjem občnem zboru, da iz spoštovanja do sokolskega veterana, dr. Lazarja Cara. ki je bil ponovno z navdušenjem izbran za društvenega starosto, osnuje fond za izdajanje sokolske literatnre. Sklad bo nosil v priznanje dolgoletnemu sokolskemu delavcu ime brata dr. Lazarja Cara. — Odbor tega društva je ob smrti dr. Iv. Tavčarja "sklenil, da izobesi v društveni sobi v spomin velikemu Jngoslovenu njegovo sliko. Umestno bi bilo, da tudi naža društva okrasijo svoje društvene prostore s slikami naših velikih mož. Vsako društvo naj bi imelo dr. OraZno-vo, dr. Tavčarjevo in dr. Murnikovo sliko. Sokol v Stepanjf vasi priredi: 1.) dne 10. maja, v slučaju neugodnega vremena, dne 18. maja 1923. pešizlet v Bizovik—Dobrunje—Fužine in nazaj; 2.; dne 17. juniia, v slučaju neugodnega vremena dna f£k junija 1923. javno te- lovadbo prt eratn Tonetu NovaKu (Lo- zarju) na Hrihčkn (Tolstem vrhu). Bratska okoliška društva 6e naprošajo, da se pri določitvi društvenih prireditev ozirajo na to prireditev. — Namesto venca na krsto pokojne matere brata Brunčiča se je med člani za Sokola v Stepanji vasi nabralo 195 Din. Zdravo! Iz češkega Sckclstva. Češki Obc-i Sokolski v Pragi je poslala češka vlada prijazno zahvalo, ker se je Češko Sokolstvo v velikem številu udeležilo pogreba ministra dr. A. Rašina. Vlada poudarja v svoji zahvali, da je Sokolstvo s svojo udeležbo izkazalo ne samo čast umrlemu mini«tru. ampak ie obenem manifestiralo tudi za češko državo. — Tudi češka akademija znanosti in umetnosti v Pragi je izrekla COS. toplo zahvalo za prisostvo-vanje češkega Sokolstva pri pogrebnih slavnoetih pesnika Adolfa Hevduka. — Načelništvo COS. uvideva potrebo, da se uvede za članstvo zimski sokolski kroj, ker sedanja ogrtača ne zadostuje v zimskem času za nastope. Namerava se uvesti b kroju zimska surka z kožuhovinasto podlago. Tudi v jugoslovenskem Sokolstvu se razmotriva o uvedbi zimske vrhnje surke k sokolskemu kroju. — Češko Sokolstvo je dobilo povabilo na zlet bolgarskih junakov v Zofij L Predsedstvo COS. je sklenilo, da. je pripravljeno sprejeti povabilo, ako sprejme tudi jugosloveasko Sokolstvo vabilo na zlet. Jugoslovensko Sokolstvo vabila na zlet še ni dobilo. no hodeče «Soveike opice*, Pithekaii-thropns ereetus, katerega starost so cenili najmanj na 500.000 let. Dr. Boas ie mnenja: ako se izkaže, da so v tercijarc-dobi eksistirala človeSka bitja, bi to !r-pcdbilo vsa dosedanja znanstvena mr.e-nja o starosti ameriškega kontinenta In o starosti človeškega rodu. Starejši znanstveni raziskovalci so sicer izražali mnenje, da ameriški kontinent posega nazaj v ledino dobo, pravilnost te teorije pa se r dala dokazati. V slučaju patagonske lobanje bi 9o te-rej za razkritje, staro en milijon let, za dobo, ki fi jo človeški um komaj more predstavljati in ki nekako prehaja v območje večnosti. Spričo omenjene starosti milijona let, se ubogi Tutankhamen s svojimi tritisoč leti glede starodavoost; pač ne more posebno ponašati. Amerik-Je torej tudi na tem polju dosegla rekorC Okamcnclo patagonsko lobanjo ie glasom brzojavnega poročila Iz Buenos Alrc-! sa razkril dr. J. VVolf, ki se ie po dvelet-! nem znanstvenem potovanju po Patago-; niji vrnil te dni v argentinsko glavno me-sto. Sredstva za to znanstveno potovanje je dal na razpolago sloviti La Plata — muzej v Buenos Airesu. Iz življenja in sveta Umetno solnce Svetilnik s svetlobo milijarde sveč ia nočni zračni promet. Ako se bo zrakopl ivstvo še nadalje razvijalo v dosedanji meri in ako bo hitrost zračnih vozil «o nadalje naraščala — že sodaj znaša hitrost skoraj tristo kilometrov na uro — razvil se bo tudi nočni zračni promet, ki ga bo treba zavarovati na ta način, da se s svetlobo markira smer pota in proge, kakor se že seilaj parobrodar-stvo poslužuje svetilnikov. Obalni svetilniki zadoščajo svoji svrhi, če imajo svetlobo 30 do 40 milijonov sveč, ker je zaradi zaokroženosti zemlje omejona tudi dalekosež-noet svetilnika, četudi bi imel še tako močno svetlobo. Glede zrakoplovstva pa je stvar drugačna: aeroplan se nahaja navadno v višini 2500 metrov in leti v zraku s srednjo hitrostjo 200 km na uro, želi pa. da vidi orientacijska znamenja iz čim večie daljine. Nedavno je bil blizu Dijona na nekem hribu zgrajen svetilnik s svetlobo ene milijarde sveč. Ta svetilnik služi kot kažipot za glavne proge Pariz-Aižir, Pariz-Sredozemsko morje, Pariz-Italija, Pariz-Švica itd.: njegova svetloba se vidi v jasnih nočeh že iz daljave 380 do 400 kilometrov. Dosedanje jostaje. ki so služile ^ za orientacijo aeroplanotn. bile so vidne na daljavo do 100 kilometrov, a kot izvor svetlobe jo služilo večje število acetilenskih plamenov ali električne žarnice za 120 amperov pr. 65 voltov, ki so nameščeni za močnimi lečami. Te leče so sestavljene v en edin optični sistem, ki kakor obalni svetilniki meče močan pramen svetlobe v temno noč. Plavajoče gore Spomladi, ko razgali mati narava svoje prsi in se vsuje iz toplih nedrij dobrodelnega solnca na zcm!jo brez števila žarkov, začne na daleketn severu naše zemlje novo življenje. 2e v zimskem času so se v Groniandiji in njeni okolici strnile ledene gore, ki se drže skupaj dokler se ne pojavi milejše vreme. In ko nastopi prva pomlad, se ledene gore odtržejo od ledenikov na kopnem ter splavajo dalje proti jugu. Jožef Kožišek: Ob dveh studencih. Potovali smo po Slovaškem v temni noči. Vlak je lezel v gore, in star Slovak je pripovedoval, kaj se je pri-netilo ob dveh studencih. Oba sta bila nedaleč male kmetije pod gorami. Eden je bil v gozdu tik doline, drugi — baje brez dna — više med skalami. Razen ptičev in kakega zajčka ni tja zablodiia nobena zver. Naenkrat se je razneslo, da prihaja k prvemu studencu medved. Ko je o tem slišal gos (H*! ar na kmetiji, je nabil puško in še! v gozd. Skril se je v bukovju in čakal. Čakal je cele are in končno je dočakal Glej! Krasen silen medved prihaja k studencu navzdol. A z medvedom koraca debelušen mladič. Gotovo vodi medvedja mati svojega sinčka sčm, in ta kaže svoji mamici s smešnimi koraki in veselimi skoki, kako rad je na svetu. Gospodar je pozorno sledil obe postavi. In ko se je stara naklonila k vodi, je vzel Jjeno glavo na muho in ustrelil. Namesto matere je zadel mladiča. Vztrepetalo je enkrat. dvakrat in obležala Medvedka je gledala na svojega medvedka kakor brezumna. Potem je releje ovohala in sa s šaro obračala. kakor bi ga postavljala na noge. Nato je mladička potopila v vodo, zmi-via z njega črno smrt ter ga znova položila na mah. Ko pa je mladič tudi potem omahnil brez moči, je stekla par korakov in čakala, da sinček vstane in priteče za njo. Toda niti ta poskus se ni posrečil. Medvedek je bil mrtev. Medvedka je odple-zala v gore, gospodar pa domu. Nekaj tednov ni bilo o medvedki nili sluha. Šele proti koncu leta se je začelo govoriti, da se prikazuje zopet. To pot baje prihaja k brezdanjemu studencu v skalah. Menda hodi le pit ali pa išče prilike, da bi se osvetila morilcu svojega mladiča. Take skrbi ie imela tudi gazdora žena. Prosila je torej moža, naj k studencu ne hodi. Ali mala. še nerazumna Maryška je goreče čenčala, naj bi le še! atek ter ji prinesel medvedka, kodravega. a živega. Gazda ni poslušal žene, vzel lovski nož in puško tor odšel v skale. Do skal se je vila stezica tako udobno, da bi celo otroka dovedla do dmeretra studenčka. Sole ondi so skale zožile' stezico tako, da je mogel stopati |k) nji le en človek. In tu je bil pristop k studencu tudi za medvedko. Zato se je gazda skril za skladi na strani, da N odznotraj videl n?vz*lo! vso sotesko. Nekako pol ure nato se je spodaj p-ojavila medvedka. Gazda je nameril, a hipoma je kakor okamer.el od groze. Na stezi se mu je pojavila pred muho ne le medvedka, nego tudi Ma-ryška! Nedvomno se je ukralla z doma in zdaj gre za ate-kom po :ued-vedka. Gazda je od strahu onemel. Vzkril: bi bi! medvedko le razdražil. strel pa bi morda zadel dekletce. Mučen od strahu in slabe vesti, je čakal topo, kakšno osveto izvrši zver nad njegovim otrokom. Prišli sta si na ozki stezici naproti in t» se očrniti nista mogli. Ustavili sta se ter si molče gledali v oči. Nato se je medvedka dvignila na zadnji nogi in iztegnila prednji šaro po otroku. . V tem hipu je srazda zatisnil oči. In ko jih je za trenotek zopet odprl, je videl: nalah-.o, kakor zna to le mamica. »e medvedka dvignila dekletce kvišku, se ž njo obrnila navzad in jo posadila na stezo. In mirno je korakala vsaka na svojo pot: medvedka k studencu, otrok pa na drugo stran nekam za atekom ... «In jaz.» je končal stari Slovak v vlaku, «sem se vrnil tega dne brez miške. Toda brez plena nisem prišel domov. Not-il sem v naročju otro.ta, v očeh solze in v telesu novo srce.» (Ii češke knjige «Pozdrav t otčiny» — Praha. 1928.) — F. G. Anglež; so izvrstni pomorščaki In tudi sicer zelo pogumen narod. Ce pa morajo spomladi potovati preko Atlantika, se lih poloti čudna bol in žalost Ne boje se morja, ne prevoza, a vendar jih je strah. Njihova bojazen velja plavajočim ledenim goram, ki so ostavile zemljo in led na Grčnlandšji in Nevioundlandi.ii in katere krečejo sedaj z neizmerno brzino po širnem oceanu. Plavajoče ledene gore so ladjam na morju jako opastte. Njihova smer je vedno neugotovljiva. Velikim, kakor so (običajno merijo po petdeset, sto ali še več milj), so parobrodi skoraj ne morejo Izogniti, če jih r.iso pravočasno zapazili. Ako taka gora zadene na parnik, ga neusmiljeno razkoljc, stare in pokoplje pod sabo. Pred svetovno vojno je doživel to žalostno in strašno usodo tedaj največji parnik «Titnnic». Plul je veselo v Ameriko z največjo brzino. Godba je svirala. Potniki so se zabavali. Naenkrat se mu približa ledena gora. *Titarric» se Ji ni mogel umakniti in 5e posta! njena žrtev v nekoliko trenutkih. Kapitan, posadka, potniki, vse ie z malimi izjen;an:l utonilo v groznih ledenih valovih. Ledene gore so p3mikom opasne zlasti ponoči in v megli. Sodobna tehnična znanost še ni dospela tako daleč, da bi mogla potom aparatov ugotavljati bližino ledenih gora. Morska viaga in megla instrumente pri tem še preveč ovirata. Ameriška viada je zadnja leta v boljšo varnost spomladanskega prekooceanskt-ga prometa ustanovila posebno pomorsko službo*, ki opazuje morske struje. katere ženejo ledene gore na Jng. Neki kapitan, ki je v službi tega oddelka, je nedavno pred zastopniki vseh velikih angleških In ameriških paroplovnih družb izjavil, da bo letošnja spomlad giede ledenih gor tako nevarna. Labradorske struje ženejo iedene gore proti jugu z veliko hitrostjo, in parniki, ploveči preko oceana, bodo morali letos posebno paziti na to, da ne postanejo žrtev igre narave Kdor se bo letos pred junijem vozil čez Atlantik, bo moral doma pred odhodom narediti testament, da prihrani svojim dedičem pravde. Amerikanski pračlovek Uspeh lorda Carnarvona in niegovega setrednika Mr. Carterja ter svetovna slava tritisočletnega egiptovskega faraona Tutankhamena, kakor se zdi, ni dala miru arheološkim in drugim raziskovalcem, in skoraj dnevno prihajajo poročila o razkritju novih starin, ki glede svoje staro-davnosti uspešno tekmujejo s Tutankha-menom. Kmaiu po razkritju Tutankhamcnove grobnice je svet presenetila vest, da so ob Nilu odkrili čudovito žensko mumijo neke faraonske princese, ki Je za malenkostnih par sto let starejša kakor Tutankhamen, in zopet neka i tednov pozneje ! smo izvedeli, da so našli v Aziji, v de-' želi starih Kaldejcev, razvaline templjev i in grobnice, ki so dvatisoč let starejše kakor je ona iaraona Tutankhamena. Ta živahna konkurenca glede visoke arheološke davnine se je seveda izvedela po vsem svetu In je umevno vzbudila časti-hlepnost v ostalih delih sveta, ki so se čutili poklicane, da uspešno sodelujejo v tej tekmi. V tem oziru nismo doslej ničesar sli-j šali iz velikopotezne Amerike; lahko pa I smo pričakovali, da tudi Amerika ne bo hotela zaostatl glede arheoloških razkri-! tij. In to se je tudi zgodilo. Brzojav Iz i južne Amerike nam sporoča grandiozno | vest, da so v Patagoniji našli okamene!o : človeško lobanio iz tako imenovane ter-| cijarne dobe. Antropolog Columbia-uni-I verze v Nevvyorku. dr. Francis Boas, k3-i teremu so bile predložene vse posamez-| nostl tega razkritja, je v svoiem strokovnem mnenju izjavil, da Je ta okame-: neia lobanja vsaj 500.000 let starejša, ka-; kor svoiedobno razkrita lobanla Boisortc- O lepoti žene Znana srbska pisateljica ga. Izidor^ Sekuličeva je v zgradbi stare zagrebške univem nedavno predavala c ženski lepoti. Predavanje je bilo odi o mek iz najnovejšega spisa ge. Seku ličeve, ki se kmalr natisne v knjigi. Ga. Sekuličeva definira žensko lepote na sledeči način: Ženska lepota ima svoje specifične lastnosti. To je nekaj povsem drugega, nego le|»ita moških in se temeljito razlikuje od drugih naravnih lepot katere vidimo okolu sobe. Lepota te ne je čestokrat v zvezi s spolom; nt kateri celo smatrajo, da služi samo njemu. Moža diči lepota svoje vrsti On je lahko lep in močno razvit, toda njegova lepota ni bistveno umetniška Pri moiii je lepota postranska stvar, dočim tvori pri ženski čestokra' osnovno podlago njenega bitja. Žen ska živi, da s svojo lepoto ugaja, da doseže v življenju uspehe. Ona n. pr z lepoto zagotavlja sebi obstoj v okvi ru zakona. Ženska je slabotno bitje povsem nasprotno možu. ki je žilav, čvrst in bojevit. M">*. napravi ženske še «labšo, čim jo proglasi za svojo, kajti on hoče, da mu bo majhna, drobna, pod njegovo pažnjo, zato, da ji bo služil ter da jo na ta način £č bolj priklene nase. Ženska lej>ota ni vselej originalna Ako teži ženska za tem. da bo čim lepša in očarljivejša. se že približuje lepotičju. narejeni le-poti, n. pr. šminki. Na ta način ponareja lice. ki je podobno prej vsemu, nego sebi samemu ter napravlja iz prave žene neke vrsto imaginarno ženo, katere v resnici ni. Take žene kažejo ljudem mesto sebe samo tuj«' obraze in kjer se pojavijo, je kakoi da so si za čas svojega življenja izposodile tujo podobo, katero zdaj kažejo drugim. X Igrače faraonskih otrok, v gror-niči faraona Tutankhamena, ki so io odkrili nedavno, so našli poleg dragocenega pohištva, kipov, vaz, vozov, oblek, pahljač L dr. tudi otroške igrače. Egipčanski otroci so imeli punčke kakor naši. A tc punčke so imele ploščnato telo, živo poslikano s simboli in skrbno sirizirano glavy a bile so brez nog. Namesto nog so ime" držaj. Zanimivo je, da so bile pvnčke poslikane često s podobo prašička. To ksž" da so že pred 3000 leti smatrali prašičk? za srečonosen znak. Punčke so bile iSK velikosti kakor današnje ter so bile narejene ali iz ilovice ali iz kake mase. Obra:' so imele iz platna, lase iz vlaken. Tue' oblečene so bile. imeli pa so tudi punčke iz blaga in nagačene s papirusom. Razer punčko so imeli egipčanski otroci za igračo pisane krogiice, dalje nekake žoge ter celo mehanično gibljive Igrače. N pr. možička, ki giblje roke. ako se vleči za nit. leva, ki odpira žrelo L dr. Bistv-r-igrač je torej že nad 3000 let isto. Otroc; so imeli vedno enake igrače. X Lobania človeka, ki je živel pred milijon leti. Vest da so v Pata- goni našli lobanjo človeka, iz tercijarn: periode, ie vzbudila veliko senzacija v angleškem znanstvenem svetu. Po nazi-ranju najuglednejšega angleškega antropologa Elliot Smitha, profesorja na lor-denski univerzi, Jc ta lobanja stara o^ manj milijon let i X Kaj stane življenje na Ruskem. Iz Moskve poročajo, da se je ^]1el)le zopet silno podražilo. Decembra 19 1 jc sta! obed še 10.000 rubljev. avgusta 192. i že 4 milijone. Steklenica domačega vma 'stane 4 do 9 milijonov, tuje vino pa 21 milijonov. Danes stane obed 10 milijonov rubliev. Kila mesa stane 6 milijonov, kns kruha 1 mil. sladkorja 3 mil., sitovege mask 4 milijone. Eno jajce stane 75.00C rubljev. Poraba vode stane na mesec 12, razsvetljava dveh seb vsaj 50 milijonov rubljev. Skatlilca vžigalic velja 50.000. eaa številka novin 150.000 rubljev. Ako si daš striči lase, plačaš 3 mil. rubljev, likanje obleke stane 8 mil. rubljev, za likanje 2 srajc In 3 ovratnikov plačaš 7 mi! za likanje čevljev pa 300.000. Smotka •=tcne 40 do SO tisoč, era oMeka 400 dc 5n0 milijonov, par čevljev vsaj 60 mil Million! torej kar frče po zraku. Gospodarska vprašanja Konferenca zadružnih revizorjev Pri Hrvatsko - slavonskem gospodarjem društvu v Zagreba se je vršila od 36. februarja do 3. t. m. konferenca zadružnih revizorjev, katere so se udeležili zastopniki iz vseh pokrajin naše kraljevine. Konferenca je razpravljala o načrtu zadružnega zakona, ki se naj predloži pri prihodnjem zasedanju narodne skupščine; obenem je pretresala vprašanje ureditve pokojninskih odnošajev zadružnega nradništva, dalje vprašanji «snovanja organizacije vseh zadružnih uradnikov in Zveze zadružnih revizorjev. Pred prehodom na dnevni red je pred- i lagal v imenu Zveze nabavnih zadrug državnih nameščencev g. Gjuro Maric, da M ta organizacija stavi v okvir načrta zadružnega zakona. Razpravljanje a načrtu zadružnega zakona je trajalo celih šest dni. V obširni debati, ki je bila relo živahna, so bile mnoge točke spremenjene. dodani nekateri novi dostavki fer je bil končno redigiran načrt zadružnega zakona. Revizorska konferenca se ozirala na vse posebnosti v posameznih pokrajinah naše države ter je načrt tako redigirala, da se obstoječe razlike odstranijo. G. Alfred Čehnlar. zastopnik Glavne zadrnžne zvezo (Glavnega zadruž- TRŽTiA POROČILA. Novosadska blagovna borza (13. t. m.). Baška pšenica duplikat kasa en vagon 452, dva ln pol vagona po 450, en vagon 455, ječmen ponudba 290, ječmen ponudba 315, koruza nova 12 vagonov po 250 — 252.50, koruza suha 100 odst. kasa en vagon 300, za maj 100 odst. 10 vagonov po 252.50 — 253.75, koruza banat-ska ab Subotica 13 vagonov po 270 — 275, fižol beli baški en vagon 450, moka «00- en vagon 675, «0» 650, otrobi ba-natski brez vreč 1 vagon 150, baški otrobi v papirnatih vrečah en vagon 157.50. Živinski sejem v Mariboru (14- »• m.). Na zadnji sejem so prignali 11 konj, 9 bikov, 211 volov, 400 krav in 3 teleta, skupaj torej 634 komadov. Cene za kg žive teže (v kronah) so bile nastopne: debeli voli 42 — 45, poldebell voli 39 — 41, plemenski voli 35 — 38. biki za klanje 3S — 41, klavne krave debele 35 — 40, plemenske krave 24 — 35, krave za klobasarje 22 — 24, molzne krave 28 — 35, breje krave 28 — 35, mlada živina 34 — 54. Mesne cene za kg so bile sledeče: vdovsko I. 68 — 78. II. 62 — 64, meso od bikov, krav, tellc 56 — 60. telečje meso I. 78, II. 72, svinjsko meso sveže 120 - 140. Zagrebški tedenski sejem. (H. t m.) nega saveza). je bil določen, da po revi- , siabega vremena je bil sejem slab. Sorski konferenci popravljeni načrt pred- ' Obisk je bil neznaten. Od kupcev Je bilo loži Glavni zadružni zvezi in ostalim j najVeč domačinov, od tujcev je bilo ne-avezam. ■ Italijanov, ki so kupovali samo naj- Dalje se je sklenilo, da se načrt zadružnega zakona, preden se predloži parlamentarnemu odboru in končno par-!amentu na razpravo in sprejem, še vso-%ako enkrat predloži Zvezi zadružnih revizorjev v proučenje ln stilizacijo. Tako redigiran načrt pride pred Glavno »adružno zvezo, da ga predloži ministrstvu za poljedelstvo in vode. Vprašanje enotnega zadružnega zako-r.a je gotovo zelo važno za socialnoekonomski m kulturni napredek celokupnega zadružništva v naši državi. Zato se je zaključilo, da se čim prej dovršijo priprave za donošenje tega zakola v narodno skupščino. Poslej imamo v naši državi 19 zvez in 12 različnih zakonskih uredb in neštevilnih novel, kar selo nepovoljno vpliva na razvoj zadružnih organizacij. Revizorska konferenca je odločen korak h konsolidaciji abnormalnih raemer v zadružnem življenju. Okoli 5000 zadrug, ki se nahajajo v aaši državi, je ovirano v svojem napredku ravno zaradi tega, ker se za poedine skupine uporabljajo različni zakoni. Veliko škodo trpi tudi država sama, ker sadružništvo, ki Tši nalogo jačanja j boljše blago. Cene za kg žive teže (v dinarjih): voli I. 10 — 12, H. 9.50 — 10.50, III. (bosanski) 8.50 — 9.50, bik! 10.50 — 11, krave I. 10 — 11, H. 9.50 - 10, bosanske 5.50 — 7, svinje I. 25.75 — 26, II. 23.50 — 34.50, III. 21.25 — 22.50, teleta I. 12.50 — 14, II. 12 — 13, mlada živina 9 — 10.75. Seno se le tržilo prvovrstno po 200, drugovrstno po 150, detelja po 212.50 — 225, slama po 100 Din za o. Somborski žitni trg (14. t. m.). Mlini povprašujejo po pšenici. Cene: pšenica 450 — 455. turščica 250 — 275. oves 300 — 310, moka «0» 670 — 675. «6» 560 — 575, otrobi 180 -- 155 Din. Tendenca prijazna. => Pristojblnskl ekvivalent. Na poziv Trgovske in obrtniške zbornice v Ljutv Ijani se je vršilo v zborničnih prostorih posvetovanje zastopnikov našega zadružništva, posojilništva, bankarstva, branil-ništva. dalje industrijalcih in trgovskih organizacij. Po uvodnem poročilu zborničnega ta.srika dr. Windischeria o bist- .. ^„^ , vu in pomenu tega davčnega bremena ;e iavčns sile državljanov in ustvarjanja |predloži! zborničn^konzulent g. 1:ran Za-blagostanja, no more izvrševati te vi- S*r pismene predflge za reformno aKcijo. soke nalojre. Občni napredek našega na- ' Po daljši debati, katere so se udeležili roda zahteva, da se naše zadružništvo ! dr. Fran Cerne. dr. VVmdischer.J ran dostavi na čvrste temelje z ustvaritvijo ' ?-agar. so bili sprejeti soglasno predlogi enotnega zadružnega zakona. I zborničnega referenta, ki se tičejo naci- Konferenca je dalje razpravljala o po- 'na odmere, odnosno akcije za odpravo pri kojninskem skladu zadružnega uradni- sto.Trinskega ekvivalenti. Na pod.agi teh Stva. Pokojninsko zavarovanje, ki obstoji danes pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, ne velia za celo zadružno zaključkov bo izdelala Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo spomenico, ki se predloži finančni upravi in zakono- efja za sve pogodnoeti tu vrljeme tra-J janja II. vel. sajma. Sa u red jen jem Staniča mogn izlagači 26. o. mj. za početi. Da se izbjegne navali narudžaba za reklamne ploče. uputno je sada več tako ve naručiti kod Propagandističkog odjela Zagrebačkog Zbora. Time se poiučuje ne samo bolja izradba reklamne ploče same, več če iste biti i na prikladnijim mjestima izvršene. =» Jugoslavenski viuogradar i vodar, 3. ŠL ima med drugim nastopno vsebino: Bohuslav Skallckv: Kada treba vinograde prvi puta štreati protiv peronospore. '— Glavna skupština Saveza vinogradara Hrvatske 1 Slavonije. — O kavi i vrstama kave. — Nadalje prinaša razne strokovne članke ix vinarstva, z vinskega trga, o uvozu in izvozu itd. Naročnina stane za celo leto 50 Din. Uredništvo in uprava: Zagreb, Petrinjska ulica 28, I. =» Carina za uvoz živil v Avstriji Z Dunaja poročajo: Avstrijska vlada jc do-nesla v narodnem svetu predlog, po katerem »e ukinja za gotovo število manj važnih živil dosedanja carinska oprostitev. Ta živila so: razno sadje, sočivje, perutnina, klobase, sir, ribe itd. = Nova avstrijska carinska tarifo. Narodnogospodarski odbor glavne zveze avstrijskih industrijalcev je sprejel sklep, v katerem z ozirom na pogajanja s sosednimi državami zahteva sestavo nove carinske tarife, češ da stara tarifa ne odgovarja več sedanjim prilikam. Trgovinski dogovor med Švico in Rurannljo. Prejšnja trgovinska pogodba med Švico in Rumunijo je prenehala veljati. Trgovinski odno*aji med obema državama so regulirani sedaj po začasnem dogovoru, po katerem si obe državi vzajemno garantirata največjo pogodnost iz-vzemši uvozne in izvozne omejitve, glede katerih si pridržavata proste roke. Ta dogovor se more odpovedati v vsakem času na tri mesece. = Rusko-madžarska gospodarska »veza. Po poročilih iz Berlina se gospodarska pogajanja med Rusijo in Madžarsko, ki se dalje časa vršijo, bližajo koncu. Po tem dogovoru bo dobavljala Rusija sirovo olje za madžarske rafinerije, a madžarska industrija bo sodelovala v obnovi ruske industrije in poljedelstva. Uvozno in izvozno trgovino bo vodila mešana rusko-madžarska družba. V južni Rusiji bodo dobili Madžari velike poljedelske koncesije in se bodo morali obvezati, da bodo tara uredili vzorna gospodarstva. Madžarska industrija bo popravila one poljedelske stroje in orodja, ki so se pred vojno uvozila v Rusijo Madžarske ter so sedaj še poškodovana ali sploh neuporabna. Poljsko-ruska trgovinska pogajanja. >■> strojepisja. •dim!« »O b««n O*, f—, «sakm «e<4»iy,|n. 5 be»oareie kupujemo v vsaki množini, Hrovat & Kotnp., Ljubljana, Vegova ulica 6. Tol Trgovska hli* naprodaj, dvonadstropna, es slavnem trgu v Ljubljani. Dva lokala ia stanovanje takoj n» razpol go. — Cena ŽUOOOTjO Din. Ponudbe pod «Veliki proaiet», poJtooležečt Ljubljana I. VT2-« Dobroldoft» pekarno, dnevnega prumet« najmanj M100 do C>000 kron, v trgu ali mestu, kupim ali vzamem v najem. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod iifre «Pekarna». 926 Kupim dobrega psa, zanesliivega čuvaj», leto sta rega. Mihael • 'mahen, Višnja gora. J21 Pe6 za kopalnloo, rabljeno, le dobro ohranjeno, kupim. Naslov pore oprava «Jutra». 927 Inteligenten mladenič, 20 let star, absolvent nižje realne gimnazije, zmožen slovenskega in nemškega ter »rbobrvatskega jezika v govoru in pisari, išče službe v kaki pisarni, najraje v redakciji kakega, lista ali v lesni trgovini. Cenjene ponudbe pod «Takoj, na uprav-ništvo «Jutra». 916 Soba, 925 elegantno meblirana, v bližini Mirja, se išče za d»a akademija pri ugledni rodbini-Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Soba 600». 30.000 kron , nagrade onemu, ki mi preskrbi v mestu stanovanje, ob--toječe iz 3 do 4 sob e pri* tikliuami v stari ali novi biži, proti visoki najemnini, ki se plača eventuelno ra več let □aprej. Naslov pri opravi .Jutra«. 90C Primerne služba v kaki pisarni večjega podjetji ali pn odvetniku želi Iz i 21 letna državna uradnica * petletno pisarniško pra so, veiča slovenščine, nemščine Cenjene po- Te dni so se pričela pogajanja za skle- | nudbe e navedba plače na nitev rusko poljske trgovinske pogodbe. upravo «Jutra». 903 m*- m** Sedaj je najboljši čas za sajenje Krojaški pomočnik za malo in veliko delo se sprejme takoj. Naslov i ove upravnistvo «Jutra». 903 7Tadništvo. Poleg tega obstoje še pri dajnetnu odboru narodno skupščine. Pred nekaterih zadružnih zvezah pokojninski ! metno vprašanje je tehtne važnosti za , skladi, toda celokupno uradništvo s tem ! donarne zavode, hranilnice, posojilnice, vendarle ni zavarovano. Zato je konfe- ; banke, za razne korporacije ter za pn-renca vzela v pretres to važno vpraša^ • dobitne družbe raznih vrst in strok, oje. o katerem se ima donesti končna i = Ukinjenje železniškega prometa od Subotice proti Osljeku, Zagrebu in Dalju. j Iz Beograda poročajo: Subotiška železni- ' ška direkcija javl.la, da je ukinjen železniški promet od Subotice proti Ogulinu. Zagrebu, Koprivnici, Osijeku, Virovitici in Dalju, kakor tudi odprema carinskega blaga od Subotice za Zidani most v Zagreb. Promet je ustavljen dne 9. marca in bo izkinjenjs trajalo nekaj tednov, dokler se proga ne spravi v red. = Neme! se zanimajo za naš les. Neke nemške tvrdke iz Berlina so se obrnile na naše ministrstvo trgovine in industrije s prošnjo, da bi jim poslalo naslove naših izvoznih lesnih tvrdk. Ministrstvo je pozvalo vse naie trgovinske in obrtne ■ zbornice, da zbere.« te naslove v svojem območju in jih pošljejo ministrstvu. *=■ Zakaj ne uspeva naš promet s Češkoslovaško. Češkoslovaški poslanik v | Beogradu dr. Seba se je razgovarjal ne davno v Brnu s tamošnjimi industrije) j o olajšanju poslovnega prometa med češkoslovaško in Jugoslavijo. Tekom raz govora se je ugotovilo, da je krivda na stagnaciji prometa v slabih železniških zvezah in v zadrževanju vagonov na jugoslovanskih obmejnih postajah. Dr. Seba je obljubil, da bo posredoval za zboljšanje trgovinskih stikov. = Upostavitev donavske plovbe. Iz Budimpešte poročajo, da se bo donavska plovba na področju Madžarske in naše države dne 18. marca zopet upostavila. Tega dne prično zopet obratovati tovorni i parobrodi ter se transporti lahko ie sedaj na javlja jo. = Garantirani stari avstrijsko-ogrskl dolgovi. Iz Pariza poročajo: Reparacijek.i komisija, ki je dne Ž3. januarja razdelila med nasledstvene države garantirane av- i stro-ogrske dolgove, je sklenila dne 14. ' marca, da te države prevzamejo jamstvo j za te dolgove počenši od 1. jnlija 1919. ! =» Zagrebški veliki sejem. Upozoruju ' se interesenti, koji žele na II. sajmti od 22. aprila do 1. maja 1923. svoje uzorke izložiti. a n:su još prijavnice poslali, da to čim prije izvrše, jer se najemnina za mjesta počam od 22. o. mj. za 30% povišuje. izložbnih mjesta imade samo još malo i rato je uputno, da se interesenti brzo odluče. 11 toku ovoga mjeseca biti če razaslate sve potvrde o dodjelenom mostu, s kosma ie ekoočan» i legitim*. rešitev na kongresu zadružnih revizorjev, ki se bo vršil v maja a!i juniju t. L v Celju ob priliki 401etnice tamošnje Zadružne zveze. Vprašanje Zveze zadružnih uradnikov je bilo po vojni že večkrat načeto, toda se zaradi raznih razlogov vendar ni moglo vzeti nikdar resno v pretres. Ker je to prvikrat, da so se sešli revizorji v tako odličnem številu, je sklenila konferenca po zaslišanju mnogih mišljenj nastopno: V okrilju Zvezo bančnih uradnikov Jugoslavije naj se osnuje posebna sekcija. G. Donadini, ki .ie član upravnega odbora te zveze, naj sproži to vprašanje pri zvezni upravi brezob-vezno, a g. Pleše in še dva od zagrebških tovarišev naj potem ravno tako brez obveznosti vodijo pogajanja glede pristopa v omenjeno zvezo, zlasti kar se t-iče sostave pravil zadružne sekcije. Končno odločitev o tem vprašanju ima celokupno ?adružno uradništvo donesti potom _ svojih zastopnikov po možnosti čimprej v Zagrebu, a na'kesneie v Celju ob priliki glavne skupščine Glavne zadružne zveze. Posebno važno je, da je revizorska konferenca sklenila osnovanje Zveze zadružnih revizorjev na strokovnem temelju. Delo zadružnih tovizorjev, ki tvorijo jedro zadružnega gibanja vobče, je bilo doslej neopaženo in često ne dovolj ocenjeno, ker ni bilo dovolj stikov med ^vizorji. ki bi dali več vzmaha strokovnemu stremljenju. Konferenca zadružnih revizorjev je s*lcn:Ia poslati prošnje na posamezne in ca ministrstvo za poljedelstvo m za dovolitev večjih dotacij Pokojninskemu fondu zadružnega uradni-s-va jn v svr'no j^rafjtje. odnosno nakupa. zadružnega doma, ki naj bi nudil iadrnkriemu uradništvo možnosti zdrav-ijunja in okrevanja. Končno se je izvoli! odboi, ki naj sestavi načrt pragmatike. ki se ptedloži v sprejem glavni skupščini Glavne zadružne zveze v Celju kot obvezna za vse zadružne zveze. ij Ali ste že poslali na-. ro« za „Jutro" ? Nlzkocepljene močne najkrasnejSe odporne vrste oddaja po Din 8'— za komad J. Breceijniv, Ljubljana, Vel. Čolnarska ulica 21. Vrtnice se oddajajo samo v Ljubljani. 392 Tlpkarloo, , popolnoma ¡¿vežbano, odnosno uradnika, veščega poslovanja notarske pisarne, sprejmem Alojzij Pogan, no ar v Radovljici. 897 Nepremoiljive oon delna plašče sa dame En gospode priporoča tvrdka il. i E. Sferne «nr» Pr&kUkant 894 želi vstopiti v veletrgovino manefakturaega in špecerijskega b aga. I 'orršil je irg šolo in vojaščino. Cenjene poncdlie poi «Priden 891» na upravo «lutra». Dekoraoljskl dtvau, plinast, temnordeč, in dobro ohranjena vio.ina, se ceno proda. Naslov pove uprava «Jutra». 909 Pisalni «troj 9(5 znimbe «COUBIKR», dobro ohranjen, je naprodai. Naslov v opravi «Jutra». Pozor, trgovol * lesom! Prodam zemljišče tik postaje bli/.u Celja, pripravno za vsakega z lesom trcovca ali za stavbišče. Naslov se izve pri upravi «J.itrs». 832 Lep«, gospocka hišt z devetimi foliami, deloma ce-melilirammi iu parketiranimi, gospoiiarsliim poslopjem, z vrtom itd., v brezhibnem stanju, v malem mestu Slove nije. se proda. Naslov pove Oglasni zavod Ivo Sušnik v Mariboru. 9l9 Kapi se hiša, 920 eventuelno s primernimi trgovskimi lokali, ki se nahaja na prometnem kraju, po možnosti v sredini mesta. Ponudbe s potrebnimi pogoji je poslati na upravu'itvo«Jutra» rod «Trijnvec 800» Ekonom, inteligemeu, z milijonski® premoženjem, želi znanja x eospodičuo od 19 ao 26 le» i-taro, ki bi imela kako večje posestvo v lepem kraju, ali k«ko dobro idočo industrijsko podjetje. I.e resne ponudbe s sliko pod «Štajerska» n» upravo «Jutra». 91? Štirje mladenlAl želijo zitabne korespondence, z mladenkami, od 16 do 19 let starimi Pisma ua: «Janko, Bogdan, Tihimti, Zlatko», poštnoležeče Celje. 914 Din 100.000 dO 200.000 isč« takoj velep.idjetje piot povoljucmu ouresto«anju it» jamstvu. Ponudbe pod «Kit pital» na upravo «Jutra». P-8 Za slabotna otroke. Emulzijo ribjega olja z gli-cerofogfati izdeluje lekarna Kamor v Ljubljani pri glavnem kolodvoru. Učinkovitejši za slat otne otroke kot sam; ribje olje. Vsak teden sveža Potorl Cece nlzkO Ogierte si veliko zaiogo otroi jih vozičkov,dvokole», motorčkov, ši>&lnib simjev jn pnevmatike. «Tribuna» tovarne dvokoles in otroških vozičkov Ljabl.iana, K&rlovska cesta 4 790 staroznana trgovina z avtomobili, moto cikli, kolesi in posameznimi deli ».Sšk^Sii poleg svojih dosedanjih prostorov NOVE POSLOVNE PROSTORE v petek 16.1. m. ob 8. url zjuiraj V P/ILfl^I LJUBLJANSKE KREDITNE na Dunajski cesti Geslo demokratov je: Svoboda, enakost, bratstvo! Delo volilnih odborov in način glasovanja t! . iinogi naši pristaši, M so člani volilnih komisij, se obračajo na nas po informacije, kake so dolžnosti in prar >ice volilnih komisij in njihovih članov ter kakšno je sploh postopanje pri volilnem aktu. Da ustrežemo tej «siji, objavljamo iz volilnega zakona une točke, ki govore o tem. Da olajša^ riio somišljenikom delo, smo pridejali sami nekatera pojasnila. Dotični členi volilnega zakona do-F'-cajo: Člen 55. Na dan pred volitvami ob treh popol-dhe se moralo vsi člani volilnega odbora sli njih namestniki sestati v poslopju, kjer :>s bo vršilo glasovanje, in tu sprejeti -.¡roti potrdilu od občinskega urada po-irebno število skrinjic in zabojčkov s kroglicami, abecedni volilni imenik, knjigo za vpisovanje glasovalcev, knjigo za "isanje zapisnika, kandidatne liste, občinski pečat in drugo, kar je potrebno. Skrinjice morajo pregledati, se prepričati, ali >o v redu, zlasti ali so usta skrinjice, skozi katera gredo kroglice, cdprta in ne ¿amašena; nato jih morajo pritrditi na »sebno mizo, nasproti mizi, za katero ¡.•odo sedeli člani volilnega odbora; potem morajo skrinjice zakleniti z vsemi tremi ključi ter jih zapečatiti, tako da so tudi usta skrinjic popolnoma zaprta. En ključ vzame predsednik volilnega odbora, drugega občinski odbornik, tretjega pa pred-Ravnik ali njegov namestnik dotične kandidatne liste. Ako predstavnika ali njegovega namestnika ni, ker ni prišel ali ker ni ozna-en, vzame predsednik volilnega odbora udi tretji ključ. Na vsako skrinjico se aera zunaj prilepiti kandidatna lista. Člen 56. Ko volilni odbor vse to izvrši, izbere CDtrebno število zapisnikarjev in drugih :omočnikov ter sploh pripravi vse, kar nu bo potrebno drugi dan za sprejemanje ■„'»asov, mora o vsem tem napraviti zapisnik" o tem svojem prvem sestanku ter v vem posebno navesti številko vsake skrinjice, kandidatno listo, ki pride nanjo, ka-:or tudi, da so vse skrinjice v pravilnem - tanju in prazne. Ta zapisnik morajo podpisati vsi člani volilnega odbora; potem iapro okna, odidejo iz glasovalne sobe, h zaklenejo in vrata zapečatijo. Ključ od vrat vzame predsednik volilnega odbora. Naposled določi volilni odbor stražo, ki nora neprestano stražiti poslopje, kjer se bo glasovalo. Kjer ni organiziranih občin, mora pristojno politično oblastvo pravočasno preskrbeti potrebne pečate. Člen 57. Na dan volitev se mora volilni odbor b sedmih zjutraj sestati v poslopju za •olitve pred vrati glasovalne sobe, jo odmreti, iti vanjo in, ko se je prepričal, da skrinjice in zabojčki s kroglicami kakor tudi vse drugo v redu, mora sestaviti apisnik, v katerem se ugotovljeno staje potrdi. Nato mora odpreti usta skrinjic in tudi to zabeležiti v zapisniku. Zapisnik morajo podpisati vsi člani volil-:sga odbora. Nato se začne sprejemanje ¿lasov. (Opom. ured.: Najprej bodo glasovali predsednik potem ostali člani vodilnega odbora, ako imajo volilno pravico, fo sicer ni nikjer ustanovljeno v zakonu, roda izhaja iz stanja stvari same.) Člen 58. Da se ob glasovanju vzdržuje red, za to skrbi predsednik volilnega odbora. Če * Zapisnik se lahko sestavi po sledečim vzorcu: Zapisnik ^ prvem sestanka volilnega odbora za •oIi3če.....v občim.....(ali za obei- no(e).....) dne ..... Navzoči so: NN., sodnik okrajnega sodišča v.... kot predsednik, N. N., posestnik v..... in obe. odbornik, N. N., posestnik.....v in predstavnik kandidatne liste JDS. N. N., posestnik v.....in predstavnik liste SKS (Itd. Imena vseh predstavnikov, kj so prišli.) Predstavniki nar. radikalne stranke, earodno-socialistična stranke itd. niso priflL Odbor je sprejel od občine pet skrinjic, ¿T! zabojček kroglic, volilni imenik, knjigo za vpisovanje glasovalcev, za vpisa-uje zapisnika in občinski pečat ter izdal 3 tem uradno potrdilo. Skrinjice je pregledal in nanje prilepil kandidatne liste. Skrinjica I. nosi kandidatno listo SLS •skrinjica H. nosi kandidatno listo SKS Skrinjica 1H. nosi kandidatno listo NSS itd. (Ta razpored skrinjic velja za Kranj- so se g. župnik tudi po-norčevali z radikalci in samostojnimL No. čisto prav! Vendar pa bi jim svetovali. da mesto Petnikove postavijo svojo suho sivko za klerikalno skrinjico. Ta bo bolj vlekla voliles k sebi, saj jo vsi dobro poznajo, ko se sprehaja, okoli občinske pisarne. Če pa gospodu Petnikova krava bolj ugaja, jo pa lahko vzamejo v rejo. Dopisnika, ki ga še živali političnih ¡nasprotnikov razburjajo, opozarjamo, naj | se pri volitvah nikar ve zmoti in r.aj ne j vrže kroglice v kravo, temveč v skrinjico. Nikoli in nikjer se še ni sližalo, da bi ubogi Petnik obrekoval župnika in njegovo gospodarstvo, kakor je to stori! on. Lepše bi bilo. če bi gospod župnik dal j kočarju Petniku peščico mrve, katere | dobi vsako leto dovolj zastonj od fara- nov. S takim činom bi si mogoče dobi! ¡marsikatero kroglico. Mi bomo 18. marca i dali naše kroglice v 1. skrinjico. Križar1 čan. KOMENDA. Pašič z nepotrebnim raz-i pustom narodn? skup^lne tudi našemu ' kotu ni prizanese!. Volilni boj je na višku, a eon.ia, ki jo uprizarja SLS., je ogabna. Vsa devičarje in device so vpreg-li v agitacijo, celo za otroke so imeli shod, samo da bi ubogi naš klerikalni kandidat Strcin zmagal Nimamo nič proti temu. če pride v parlament taka veliči- Volilni drobil -- Propadanje Samostojne. Iz Maribora poročajo: Poleg narodnih socialistov, bodo pri teh volitvah najbolj nazadovali sa- na, ki bo s svojo nesposobnostjo poma- ___i..:__—Z n. tn.^KA« >««1n rr.Mrnfi orMn^miin ir» IrldT-i L- i'nr> to zgodi, se zapisnik sklene; podpišejo mosto;nezi. Po stevdnib občinah manbor-ga vsi odborniki in pritisne se nanj tudi sk.e okohce, kjer so imel, samo*tojneži občinski pečat i P" Mdn,3lh volitvah absolutno večino, m- Ločena mnenja in pripombe o poslova- is? v vol,!nem ^ nju odbora so dopuščena tudi tukaj. :ni» enega shoda, ne zaupnega se toka. Nato je treba zapisnik, seznamek g!a-! ,gla- sovalcev in abecedni volilni imenik de- ?!' r^ZTJTZJ . ,. . . ,._.,. - samostojm kmetski voaiteui sami zai»n- jati v en zavoj in pod obcmskim Peca- J obema komolcema od- tom naslov, i naglavn, okrozm, oziroma; ^ feteli iami pa S3 M propa-mestni, volilni odbor ter pustiti na miz.; de!oma Smotrn, deloma volilnega odbora. j m prekomodni. Ko se ie vse to zgod.lo odbor ,z glasovalne sobe loakj ta- • ' bo-to?i s tako ' klerikalni voditelji res mojstri, pa ^ ko kakor prejšnjega dne ter postav, stra- ve5t.