Obsejsrs Pisana postrv (salmo irideus.) - Cemu nam služi karbolinej? — Nekaj o pokončevanji rjavega hrošča z ozirom na pogozdovanje Kvasa? — Ne zna ne vsaka dekla mlest.i! — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati. METOVALEC. IlDstrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar". Uradno glasilo c, kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. ..Kmetovalec1 izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. - Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list, brezplačno. Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 1(5 gld.. na '/, strani X gld.. na ' , strani 5 gld. in na '/„ strani 3 gld! Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovili ulicah štev. 5. Šarena postrv (salmo irideus). na Studenci pod Ljubljano je zagledalo o beli dan blizu 3.000 šarenih postrvic. iz ribarskega zavoda II. Kijttlovega v V vališči početku t. m. Ikre so došle Zipfu na Gorenjem Avstrijskem , in jih je še naročilo ribarsko društvo. Doma je ta postrv po dotokih Tihega morja v severni Ameriki in je v Kaliforniji prav navadna. Zaradi velike gospodarske vrednosti so jo izkušali udomačiti z umetnim ribarstvom po atlantskih dotokih severne Amerike, kar se je od 1. 1872. do 1884. popolnoma posrečilo. Prenesli so tudi 350.000 oplojenih iker v Evropo v razne ribarske zavode, po katerih so iz iker dorasle rodovitne ribe, in dandanes je šarena postrv tudi^ uže udomačena po prostih vodah Gorenje Avstrije, na Štajarskem, Bavarskem i. dr., koder prav dobro uspeva in se množi. Življenja je jako trdnega, raste hitreje in prenaša brez škode večo toploto vode nego naša domača postrv in je v obče proti raznim nezgodam manj občutljiva. Tudi po ribnikih za karpe še dobro uspeva. Kadar sije solnee na vodo, bleste se na tej ribi vse barve, katere občudujemo nt mavrici, in od todi njeno ime „šarena ali mavrična postrv" — „Begenbogen- forelle". ' Ob straneh ima zgoraj in spodaj postranske črte in rdeča pasa, ki se raztezata od gobca do repa, zato ji pravijo tudi rdeče - pasasta kalifornijska postrv. (Glej podobo 19.) Po hrbtu je sivo-rjava, po Podoba 19. glavi črnikasto siva, strani so srebrobele, plavute sive, na hrbtni in repni plavuti ter na glavi in hrbtu ima neredne črne lise in pike. Samec je ploden po drugem letu, ikernica v četrtem letu, kadar je težka blizu en kilogram. Drsti se v Evropi šele za sulcem proti koncu aprila, torej je ob času, kadar se naša domača postrv drsti, v najboljšem stanji. Mednarodni kongres za kmetijstvo in gozdarstvo 1. 1890. na Dunaji se je v odseku za ribarstvo izrekel v resoluciji, s katero priporoča uvesti nova ribja plemena, v prvi vrsti za šareno postrv; priporoča pa pri- skrbeti si veče število doraslih, t. j. plodnih ali zaroda zmožnih rib, predno se izpuščajo v proste vode — potoke, reke in jezera, to pa je doseči najgotoveje z odgojevanjem po ribnikih. Ravnaje se po tem priporočilu, ribarski odsek teh postrvic ne bode izpuščal malih v proste vode, ampak jih odgajal po nalašč prirejenih malih ribnikih s stu-denčnimi dotoki. Te šarene postrvice so ob času, kadar použijejo trebušni mehurček in prično iskati hrane, manjše nego naše domače. Ker se tako drobna živalca lahko po-izgubi in rada uide, vložene so za prve mesece; da nekoliko porastejo, kjer so v posebnem koritu ter proti vsem nezgodam kar mogoče dobro zavarovane. Vsak veščak dobro ve, koliko ribjega zaroda, izpuščenega iz vališča takoj v proste vode, se pogubi, da vsa vodna žival, bodisi pol prsta dolgi kapelj in klinič, ali katera druga riba, s slastjo pobira mehke, komaj 2 % dolge ribice, da jih zobljejo rovke, povodne ptice, da jih uničuje povodenj i. t. d. Dognano je po mnogih izkušnjah, da je uspešnejše, izpuščati v proste vode nekaj stotin enoletnih po-strvic, nego veliko tisoč takoj iz vališča. Uvažujoč to resnico, pričel je ribarski odsek naše kmetijske družbe letošnjo pomlad odgajati na Studenci tudi domače postrvice, katerih je dobil nekoliko od ri-barskega društva, največ pa iz vališča v Kranji. Letos je mogel odsek pričeti svoje delo šele pozno, ugajale pa so mu zadnje postrvice tem bolj, ker so bile godne šele meseca maja. Valile so se v Kokerski vodi, kije po zimi prav mrzla. Kdor pomni še zadnjo nenavadno dolgo in sila hudo zimo, vedel bo tem bolj ceniti zasluge gosp. Fr. Steinbauerja, kateri je s strokovnjaško spretnostjo oskrboval in srečno dognal valitev uže drugo leto. Zanimalo bo marsikoga, s čim se krmijo male postrvice na Studenci in morda tudi, koliko stane hrana ? Hrana je jako cena in ista, katero uživa ribji zarod po prostih vodah, ter raste sama, to so namreč vodne živalce, tako majhne, da jih zarod lahko požira. Nekatere se vidijo še s prostim očesom, druge celo ne, ampak so vidne le pod mikroskopom, imenujejo se pa krustaceje. V velikem ribniku je take drobnjave lahko dobiti, in gojijo se krustaceje tudi po posebnih vodnjakih, da imajo ribice obilo hrane in da dobro rastejo. G. prof. J. Hubadu je odsek posebno zahvalo dolžan za mikroskopska preiskovanja, katera so bila za spoznanje in dobavo ribicam pripravne hrane potrebna. Ivan Franke. Čemu nam služi karbolinej? Vprašanje to si je stavil marsikateri naših cenjenih naročnikov, ko je čital naznanilo o karbolineji po raznih novinah, ali pa če je videl slučajno kje povlako, ne ve-doč, zakaj se maže les ravno s karbolinejem, a ne s kako drugo oljno barvo. Karbolnej je mastno olje, katero se maže kakor firnež. On daje lesu lepo rjavo površino in 3 do 4kratno daljšo trpežnost. Tako imenovano impregnacijo (napojenje) lesenih naprav do sedaj še malo cenijo po deželi, veliko bolj pa jo cenijo, pri železnicah, pri katerih trosijo vsako leto na milijone za mazanje prožnih tramov, prepričavši se po večletni poskušnji, da so morali zamenjavati nena-mazane trame v 3 do 4 letih, namazane pa šele v 1 (j do 18 letih. Koliko lesa in dela se tako prihrani! Karbolinej hrani vse lesene reči gnilobe in prelege. Ker ni drag in ker sleharni delavec lahko maže, obvaruje se človek lahko škode. Karbolinej pa je tudi zelo izdaten, ker se namaže z 1 kilo 5 do 6 □ metrov površine. Če pomislimo, da za namazanje novega voza zado- stuje 4 do 5 Mg jn da je namazan voz 3 do 4krat trpež-nejši, očitna je korist. Pa ne samo za trpežnost lesa rabi karbolinej, ampak on je tudi izvrsten pripomoček zoper gobe; zato bi se morali napojiti s karbolinejem pri novih stavbah vsi trami. deske za podlogo, stebli in okviri za vrata in okna pred zidanjem in postavljanjem. Tudi proti moči zidov, kar je dokazano z mnogimi poskušnjami, koristi karbolinej sigurno, ker zadržuje s svojo težo pritok vode navzgor po zidovji. Karbolinej pa tudi očiščuje (desintikuje), zato ma-žejo ž njim, kar je lesenega po hlevih, in tako varujejo živino mnogih nalezljivih bolezni. Leseni svinjaki se mažejo s karbolinejem, in na ta način se odvrača bolezen vranični prisad, za katero pogine vsako leto mnogo ščetincev. Povlaka s karbolinejem ne škodi domačim živalim, brani jim pa, da ne glodajo in ne grizejo jasli, žlebov in drugih lesenih reči ter da jih črvi in mrčesi ne izje-dajo. S svojo mastnostjo varuje železo tudi rje. Vse pa ni karbolinej, kar se s tem imenom prodaja. Zaradi njegove mnogovrstne koristi in velike rabe prišlo je zadnja leta mnogim špekulantom na misel, raznovrstne, malovredne oljne ostanke mešati in tako mešanico prodajati za karbolinej. Razume se, da taka mešanica ne koristi tako, kakor pravi, skrbno pripravljeni karbolinej. Ker pa nezvedeni človek težko spozna mešanico, zato opozarjamo naše čitatelje na zanesljive tvrdke, na pr. na Mihaela Barthel-a in drugove na Dunaji. Barthelov izvirni karbolinej je strokovnjaški, kemično in fizikalično mnogovrstno preiskan ter prekaša vse druge enake izdelke. Zato priporočamo cenjenim našim čitateljem ta izdelek pri raznovrstnih potrebah. Nekaj o pokončevanji rjavega hrošča z ozirom na pogozdovanje Krasa. Letos se je prikazalo pri nas silno velko hrošča. S kraških tal se ga je vzdignilo kar cele tolpe — in čudno je bilo s početka majnika opazovati, kako se je hrošč kar v celih rojih z golega Krasa, kjer ni dobil po-voljne mu hrane, vsipal na obrdna tla ob naši reki Reki. Tu ga visi sedaj po drevji, kojega listje in cvetje mu najbolje ugaja, toliko, da se vejevje šibi. Koncem meseca maja ali početkom junija odleteva pa zopet kaj rad tja na goli Kras, koder so mu tla menda jako povoljna za poleganje jajec. Zaukazal sem svojim šolarjem, naj ga prav pridno pobirajo in meni v šolo donašajo. Pridnim nabiralcem sem malo denarno darilce obljubil. Prvi dan so mi otroci prinesli nad 1 mernik hrošča — in danes 13. t. m. štejemo nad G mern;kov pokončanega škodljivca. Smem pa trditi, da mi ga do konca tega meseca gotovo še 6 mernikov naneso. Ker je življenje in škoda tega hrošča, katero na-pravlja skozi 3 leta kot ličinka v zemlji in 4 leta kot hrošč na drevji, itak vsakemu znana, hočemo o tem naj-večem sovražniku kmetijstva nekaj vrstic napisati in pokazati, kako ta škodljivec sam in za njim njegov najhujši sovražnik — krt — naše pogozdovanje Krasa opovirata in kvarita. Če hočemo kraška tla kedaj pogozdena imeti — i to gotovo želimo vsi — treba je poleg pridnega sajenja drevesec najprvo skrbeti za pokončevanje in radikalno zatiranje rjavega hrošča in edino le hrošča, ne pa ličinke morebiti z rahljanjem ali prekopavanjem zemlje — in da krta, dasi največega sovražnika hroščevi ličinki, s kraških tal dosledno preganjamo in ga tod popolnoma iztrebimo. Kjerkoli se med kraškim kamenjem nahaja le mr-vica sprstenine, tam že najdeš tudi hroščeve ličinke in poleg njih tudi nje hrustajočega krta. Ličinka podjeda, krt pa paha in rije na površje rahlo zemljo. In kaj je posledica — — ? Gozdarji pogozdovalci tržijo, da po nekaterih krajih peščice prsti ni dobiti, da bi jo sadiki pridejali. Seveda je ni, ker krt jo je spahal na površje, in naša ne ravno mila burja jo je izprašila, vzdignila in Bog si ga vedi kam odnesla. Torej na delo, dotična oblastva in vsi v to poklicani faktorji! Združimo se in pokončujmo z vsemi pripomočki tega nam največega poljskega sovražnika. Na Suhorj i dne 13. maja 1891. Fran Gros, učitelj. Ne zna ne vsaka dekla mlesti! Mnogokrat se nahajajo bolezni na kravjih vimenih, posebno tako imenovani „volčiču ali Bsajavec", a iščejo se vzroki teh bolezni vse drugod, kakor pri okornih deklah, katere ne znajo mlesti. Večkrat so celo copernice krive volčiča na vimenu. Naj razjasnimo to reč s tem, da pregledamo, kako je ustvarjeno vime. Vime je skupina žlezic, katere delajo iz krvi mleko in se zato imenujejo „mlečne žlezice". Te mlečne žlezice izlivajo narejeno mieko v majhne posodice, iz katerih potem teče po drobnih cevčicah v štiri sesce. Tam, kjer sesci prestopijo v vime, otipa se neki trd, kakor hrustančast obroček Ti obročki ob sescih pa niso nič druzfga kakor mišce (muskuli), ki zapirajo mleku tok iz vimena v sesce, in prav te zapiralne mišce so vzrok, da krava, če hoče, pridržuje mleko tako, da ga dekla ne more izmlesti. To je treba pred vsem vedeti, kajti v obročkih je iskati mnogokrat vzroka prav hudih vimenskih bolezni, in to na dvojen način. 1. Če nerodna in okorna kravarica pod tem obročkom močno nategne polne sesce in jih potem hitro izpusti, napravi se nagloma v sescu trda, podolgasto-okrogla oteklina, krava ne molze več, v vimenu nastane bolečina in iz tega mnogokrat huda bolezen vimenska. In zakaj to? Zato, ker je kravarica tako zelo doli potegnila zapiralni obroček, da se. ker je premalo elastičen, ne skrči in ne spravi v prejšnjo lego, ampak ostane huda ovira v mlečni cevki. Mleko po tem takem zastaja nad to bunko, mlečna žlezica oteče, in vnetje nastopi z vsemi svojimi nasledki. To je dosihdob malo poznani vzrok mnogovrstnih vimenskih bolezni 2. Če pa nasproti nevedna in okorna kravarica prav visoko gori prime polne sesce, potem tudi prav lahko prehudo stisne in otisne obroček; to pa zopet tako zdraži zapiralni obroček, da se vname in oteče. Po vsem tem je torej umevno, zakaj pod rokami okornih kravaric lahko molzne krave postanejo težko molzne, in : zakaj pametna kravarica iz težko molznih krav polagoma naredi lahko molzne. Da se ne zgodi to, kar je bilo rečeno pod štev. 1., J naj kravarica pred molžo dobro omoči sesce ter rahlo {gladi, da ohlapnejo zapiralne mišce. Sploh naj se sesci ine nategnejo hitro, da potem prebrzo ne uskočijo. če jpa je po navedenem vzroku nastala bolezen na vimenu, t tedaj naj se ravna takole: Bolni sesec naj se dobro namaže z maslom in potem z volneno vrvico od spodaj gori na okroglo močno obeže tikoma do tistega mesta, kjer tiči preveč nategneni obroček, kateri se potem nekoliko navzgor potisne. Sesec naj se tako obezan pusti nekoliko časa pri miru, potem pa iz nova obeže toliko bolj navzgor, kolikor bolj se je v tem nazaj pomaknil obroček. Ta obeza naj ostane nekoliko dni na sescu; da pa more vender mleko tudi iz tako obezanega sesca odtekati. naj se rahlo vtakne vanj koščena mlečna cevka. Kako lahko se odvrnejo pod štev. 2. popisane bolezni, razvidi se samo po sebi, če le ne manka dobre volje, da bi se poučili, kako je vime ustvarjeno. Tudi tukaj je treba za odtok mleka skrbeti z mlečnimi cevkami. Vneto vime naj se omiva z mrzlo vodo, in kravi dajejo hladilna zdravila, med katerimi je solitar najboljši, če ga kaka dva lota deneš v kebel mrzle vode. Po vsem tem je jasno, da ne zna vsaka dekla umno mlesti in zakaj da v Švici rajši hočejo, da molzejo kra\e možje. Od tega je velika korist gospodarju, katerega nevedna in okorna kravarica lahko uniči samo po nevednosti, ker ne zna, kako je ustvarjeno vime. Razne reči. — Krmljenje konj z deteljo. Konje krmiti z zeleno svežo deteljo, je škodljivo, zlasti če ni le odcvela in je mokra, mrzla, uvela ali celo zgreta. Grizenie, ki mnogokrat konja umori, je cesto nasledek take krme. Trajno krmljenje s svežo deteljo konja močno oslabi, žival dobi razne bolezDi, na pr. mehurje in razne kostne bolezni. Ovsa poleg detelje polagati malo pomaga, ker detelja se lahko in hitro prebavlja, naredi drisko, s katero gre tudi ovseno zrnje neprebavljeno. Vse druge bolezni se tudi silneje javljajo pri konjih, ki so z deteljo krtnljeni nego pri drugih živalih. Ker je pa koristno, dati tja pa setn konjem zelene sveže krine, zlasti tistim, ki bolehajo za polnokivnostjo ali na p luči h, zato je dobro, mešati jim deteljo z dobro travo. — Gozdni mah in vresje kot nastil. Vsi mahovi imajo v sebi tako malo redilnih snovi, da se smejo komaj smatrati za gnojila. Škodljivega nimajo ničesar v sebi, pač pa popijejo veliko gnojnice, in to je njih najboljša lastnost. Vresje ima pa v sebi zelo veliko redilnih snovi, posebno dušika, katerega je v njem do 10 °/0. Vzlic temu je vresje dober nastil le toliko časa, dokler je prav mlado. Staro vresje se v zemlji le težko razkroji in ima v sebi veliko čreslove kisline, ki v zemlji ni koristna. Vprašanja in odgovori. Drugi odgovor na 137. vprašanje: Tudi jaz imam kravo s šestimi sesci, ki se je pred kratkim otelila. Iz prva je tele sesalo na vseh šestih sescih, katerih sta dva zadnja nekoliko krajša od sprednjih štirih. Sedaj je tele opustilo 6. sesec, ker mu je bil skoraj gotovo premajhen, na 5. pa vender še vedno sesa, ker je veči. Upam, da bode krava tudi potem še molzla na šest sescev, kadar bo tele odstavljeno. A. Kadunc. Vprašanje 151. Imam na senčni strani ograjeno dvorišče za kokoši, Kad bi vedel za knjigo, iz katere bi se poučil, kako umno ravnati s perutnino, zato prosim, naznanite mi tako knjigo. Kako hrano je polagati kokošim, da tudi v zaprtem prostoru rade neso jajca? (A. K. v A) Odgovor: Slovenske knjige ni o reji kokošji, pač pa Vam priporočamo v ta namen nemško knjigo „Der Hiihnerhot;', 9. Aufl. Ilmenau 1886., katero Vam lahko priskrbi vsaka knjigarna, stane pa 62 kr. Krma kokošim je znana, nesenje jajec pa pospešuje zrnje, potem zelenjad, n. pr. salata. Kazen i tega naj imajo kokoši vedno dovolj apnenega peska. Sicer Vas pa gorenja knjiga o vsem tem pouči. Vprašanje 152. Ali so kose iz angleškega jekla, katere ponuja L. Miinzer med inserati „Kmetovalčevimi", res tako dobre, kakor jih hvali? (J. M. v I), pri Cerknici.) Odgovor: Mi o teh kosah do sedaj nismo nič čuli in zato nismo mogli izreči o njih nobene sodbe. Ker se je pa zelo mnogo kmetovalcev zanimalo za nje, naročili smo dve za poskušnjo in ju dali izkušati J. Florjančiču in J. Kunovarju v Dravljah Oba sta se zelo pohvalno izrekla o izvrstnem jeklu ter jih precej naročila 20 po 80 centimetrov dolgih. Vsled te izkušnje je potem še mnogo drugih kmetovalcev naročilo takih kos. Pri občnem zboru naše družbe smo pa tudi zvedeli, da so na Gorenjskem naročili več takih kos, da zelo hvalijo jeklo, le to pravijo, da treba te kose malo drugače nasajati nego domače, ker so drugače zakrivljene. Zaradi tega je treba pete popraviti, kar lahko vsak kovač naredi. Pri družbi je dobiti še nekaj po 75 centimetrov dolgih takih kos, iu sicer po 1 gld. 20 kr., s pošto za 1 gld. 30 kr. 80 centimetrov dolge kose, ki stoje po 1 gld 30 kr., oziroma po pošti poslane po 1 gld. 40 kr., so tudi Miinzerju pošle in jih bode dobiti še le v kakih 14 dneh. Kdor hoče teh imeti naj se o pravem času zglasi, da družba ve, koliko naj jih naroči. Vprašanje 153. Kje je dobiti vzhodno-frizijsko OVČje pleme, kojega toliko hvalijo? (F. Š. v K. na Goriškem.) Odgovor: Ovne in ovce tega ovčjega plemena Vam lahko priskrbi R. Mayerhoffer v llebu (Eger) na Češkem. Na Kranjskem niso dobro uspevali ovni tega plemena, razen enega, od kojega pa mladiči, narejeni z domačimi materami, izvrstno uspevajo. Župan Meršol v Hrašah, pošta Lesce na Gorenjskem, Vam morda odstopi kako jagnje tega križanega plemena. Vprašanje 154. S čini je sedaj pregnati bramorje iz vrtnih gred? (J. M. v Tr.) Odgovor: Najboljši preganjalec bramorjev je krt, torej varujmo ga! Glede zatiranja velja to le: Največ se opravi, ako se poišče gnezdo in ž njim zatare vsa zalega. Gnezda ui težko najti, kažejo je usihajoče rastline. Kjer je zapaziti na tleh orumenelo liso, ondi je gotovo bramorjeva zalega, in kmalu se osledijo rovi, ki vodijo v gnezdo. Nastavljajo bramorjem tudi lonce, katere do roba zakopljejo v zemljo. Bramor pride po svoji navadni poti in pade v lonec. Najboljše je pa jeseni izkopati jame, vanje nasuti konjskega gnoja ter ga zasuti. Bramorji ljubijo toploto, gredo za zimo vsi v ta gnoj, in pomladi je lahko vse pokončati. Vprašanje 155. Imam kravo, katera je bila trikrat breja, a je nosila vedno oez čas. Prvič je storila 19, drugič 21 in tretjič (1. junija t. 1.) 42 dni čez 9 mesecev. Pri nas se to vsakemu neverjetno in čudno zdi, zato prosim pojasnila, od kcd to prihaja? (A. Tr. v K.) Odgovor: Nam se to nič čudno ne zdi, ker je popolnoma verjetno, kajti krava nosi povprečno 285 dni, a lahko popolnoma zdravo tele donosi uže v 230 dneh. Pripeti se pa tudi, da krava nosi 321, t. j. 51 dni čez 9 mesecev. Glavni vzrok je kravina narava, a so potem še nekateri manj važni, kakor na pr. podnebje, krma, moški spol zaroda i. t. d. Vprašanje 156. Meseca marcija t. 1. sem dobil od Koller-ja iz Gradca 1 hjg smrekovega semena, katerega sem isti mesec vsej al na vrtno gredo ter ga tanko pokril s lino prstjo. Ker pa seme še do sedaj'ni kalilo, zato vprašam, ali je še upati, da bode kalilo, in ali je mogoče, da je bilo seme pokvarjeno? (Kr. v C.) Odgovor: Smrečje seme vzkali v 3 do 5 tednih, torej je bilo seme, katero ste dobili, gotovo pokvarjeno. Starost ne vpliva zelo na smrečje seme, ker ostane dolgo časa kaljivo, lahko je pa pokvari prehuda vročina ob sušenji. Vprašanje 157. Pri nas je govorica, da bodo naši deželni poslanci sklenili postavo, da se osuši Ljubljansko močvirje in da bode morala vsa dežela plačati stroške za to osuševanje. Ali je to res mogoče, in ali bi potem tudi mi bili tu na Gorenjskem prizadeti z večimi davki ? (A. R. v B.) Odgovor: Vašega vprašanja nismo vzprejeli, kakor ste želeli, vsega v list, ampak le ono, kar spada v „Kmetovalca" kot gospodarski list Naš list kakor tudi kmetijska družba se nista še nikdar, ne bosta se in se tudi ne smeta vtikati v nobene politične prepire. V vsej družbi ter tudi v družbenem odboru so udje raznih strank; mirno sede Slovenci zraven Nemcev, kajti pri kmetijski družbi sme le eno načelo veljati: po-vzdiga in napredek kmetijstva. Tega naj se naši udje vselej in povsod drže. Kar se tiče osuševanja Ljubljanskega močvirja, pa je res tako, ali taka postava se je uže pred dvema letoma sklenila, torej se sedaj nič več o tem ne bode ukrepalo Stroške za osuševanje močvirja bodo plačali po enake dele posestniki, dežela in država. Postava leži sedaj na Dunaji, in kolikor čujemo, ni misliti, da bi se prav precej izvedla. Gospod državni poslanec Povše se močno trudi, da bi dotični zakon dobil kmalu veljavo. — Iz tega odgovora lahko posnamete, da je govoričenje o tem, kar je v Vašem vprašanji, le grdo hujskanje, kajti tisti, ki trosijo to govorico, dobro vedo, da ni resnična, zato se pa ogibajte teh ljudi in ue zaupajte jim, ker oni Vam gotovo niso udani, ker s tem kažejo, da tega, česar ue privoščijo ubogemu barjanu, bi v drugim slučaji tudi Vam ne privoščili. Vprašanje 158. Posestniki krav se večkrat pričkajo za plačo od bika. Prosim, naznanite, kedo bode postavil tarifo od licencovanega bika? Ali občina ali kedo drug? (A. H. v B.) Odgovor: Plačo za skoke licencevanega bika ne more noben drug določiti, uego ujegov lastnik. Nelicencevanih bikov ne bode smel nihče pod kaznijo spuščati, in tudi licencevan bik L ode smel imeti na leto le 100 krav. Ta naredba bode uže sama vplivala, da malovredni posestniki ne bodo mogli goniti svojih krav zarad par grošev h kakemu mršavemu, slabemu biku. Gospodarske novice. * Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske se je vršil v četrtek 11. t m. dopoludne v mestni dvorani ob obili udeležbi udov iz vseh krajev dežele. V prihodnji številki „I\metovalčevi" bodemo obširno poročali o razpravah zbora, danes omenjamo le na kratko to le: Zborovanja se je udeležilo nad 80 članov, in bile so zastopane razen ene prav vse podružnice. Gospod predsednik ces. svetnik M urni k je otvoril zborovanje z daljšim govorom. Spominjal se je vseli važnejših kmetijskih in družbenih reči iu dogodkov lanskega leta ter pozdravil navzočnega deželnega predsednika visokorodnega gospoda barona \Vinklerja, zastopnika deželnega odbora gospoda poslanca 0. Detelo, mestnega župana Ljubljanskega gospoda P. Grassellija, ter zastopnika c. kr. deželue vlade gospoda vladnega svetnika 1. Dralko. Zbor je potem na znanje vzel družbeno delovanje v 1 1890. ter računske zaključke ravuo tega leta. Pri dopolnilnih volitvah je bil zopet izvoljen gospod knezoškofijski tajnik J. Šiška, v novič pa gospod J. Ž i rov n i k, nadučitelj v ŠentVidu. Za pieglednika računov sta bila izvoljena gospoda Karol Žagar, deželni blagajnik, in Fr. Triler, deželni računski oflcijal. Vsled odborovih predlogov je zbor ukrenil izpremeniti pravila glede sklepčnosti podružniških zborov, zmanjšati število drevja, ki ga ud lahko pri družbi naroči, dati pohvalno pismo gospodu A. Rovanu na Colu za njegov uspešni trud za pogozdovanje notranjskih goličav in je imenoval izdajatelja gospodarskih listov na Dunaji gosp. Hitschmanna za družbenega dopisujočega člana. Za tem so prišli na vrsto predlogi podružnic ter samostojni predlog gospoda nadučitelja V. Ribnik ar j a o pospešitvi šolskega vrtnarstva. Obravnave so trajale do '/, na 2 popoludne, in je velika večina navzočnih zborovalcev vztrajala z največim zanimanjem do zaključka občnega zbora. * t Franc Voglar, posestnik v Malem "Naklem in ud uaše družbe, je umrl 3. t. m. — Ernst Ločnikar, posestnik in tovarnar na Viči pri Ljubljani ter ud naše družbe, je umrl 6. t. m. — Blag jima spomin ! * Dolenjski državni poslanec g. Pfeifer in drugovi so se potegnili v državnem zboru za to, da ne bi se ob slabih gospodarskih razmerah na Dolenjskem pretiraval predpis dohodarine in dobitnine ter da naj se v posebnih slučajih čaka z zemljiškim davkom do jeseni. * Z Iga pri Ljubljani se nam poroča, da je bilo tam 10. t. m. pregledovanje konj glede rabnosti za vojno in da so pripeljali 535 konj na ogled, katerih je bilo 92 spoznanih sposobnih za ježo in za artileiijo. Gotovo izvrsten dokaz, koliko je pri nas napredovala konjereja! * -Miron Carter1', lepi, težki angleški žrebec. ki je prišel lansko leto v deželo in je bil nastanjen pri županu Meršolu v Hrašah, poginil je pretekli mesec- za vraničnim prisadom. * Novega težkega žrebca j« dobil 11. t. m. župan Meršol v Hrašah. Žrebec- z imenom „Novic" je rdeče barve (fnks), 172 centimetrov visok in 3'/,2 leta star. * Osrednje društvo za mlekarstvo v Avstriji se je osnovalo pretekli mesec na Dunaji. Predsednik društvu je baron Dahlhoff-Dier. V odbor je izvoljen tudi tajnik naše družbe gospod 4t. Pire. * Glede naročitev na galico opozarjamo naše čitatelje še enkrat na razglas v 8. številki „Kmetovalca" na strani 68. ter pristavljamo, da bode družba mogla zanesljivo in o pravem «asu postreči le onim, kateri kmalu naroče. * Nov tečaj na podkovski šoli v Ljubljani se prične 1. julija. Dotični razglas je objavljen v pričujoči številki, kakor tudi razglas zarad izpitov onih kovačev, ki niso obiskovali šole. * Premovanje konj na Kranjskem 1.1891. Na Kranjskem se bodo leta 1891. delila državna darila v srebrnih svetinjah ter tudi priznanski diplomi : a) Za kobile z žrebetom. ki še sesa ali je že odstavjeno; b) za mlade, t. j. tri- do petletne kobile, in c) za eno- ali dveletne žrebice po naslednjih šestih konkurenčnih postajah, in sicer: Dne 31. avgusta 1891. 1. ob 10. uri dopoludne v Lescah rza konje noriškega plemena; dne 1. septembra 1891. 1. ob 10. uri dopoludne v Kranji aa konje noriškega plemena: dne 5. septembra 1891. 1. v Lukovici za konje noriškega plemena ; dne 7. septembra 1891. 1. ob 9. uri dopoludne na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajno glavarstvo Ljubljanske okolice, Logaško in Postojinsko; dne 9. septembra 1891. 1. ob 10. uri dopoludne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevje; dne 15. septembra 1891. 1. ob 10. uri dopoludne v Trebnjem za okrajni glavarstvi RudolCovo in Litija; dne 21. soptembra 1891. 1. ob 9. uri dopoludne v St. Jarneji za okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj. Za delitev daril veljajo naredbe, katere so se ukrenile po dotičnih ukazilih visokega c. kr. poljedelskega ministerstva z ozirom na razmere te dežele. Važne naredbe so: Če bi se kdo odpovecjal darilu, podeli se mu namesto jijegarejca, priznanski diplom z imenom dotičnega konje s krat- kim popisom obdarovanega konja in z opomnjo, da se je dotični konjerejee odpovedal darilu. Konj, ki je bil na kaki konkurenčni postaji obdarjovan z državnim darilom, izključen je za tisto leto od nadaljnje kon-kurencije za državno darilo na kaki drugi postaji. Na postajah Bled in Kranj se morejo za darila poganjati samo kobile z žrebetom, mlade kobile in žrebice noriškega plemena, po drugih postajali ni glede plemena nobene omejitve. Za darila se smejo poganjati kobile z žrebetom žrebčar-niškega plemena samo od svojega petega, kobile z žrebetom noriškega plemena od svojega četrtega leta dalje. Kobila z žrebetom, ki je bila prejšnja leta že edenkrat ali večkrat obdarovana, ni izključena od nadaljnje konkurencije. Za darila se smejo poganjati mlade, t. j. triletne ne-ubrejene in štiriletne ubrejene ali neubrejene kobile žrebčar-niškega plemena, ter tudi triletne ubrejene ali neubrejene kobile noriškega plemena; štiriletne kobile noriškega plemena in petletne kobile žrebčarniškega plemena samo s tem pogojem, če so bile dokazno ubrejene v letošnjem letu. Za darila se smejo poganjati lepe žrebice po izpolnjenem prvem ali drugem letu, ako so dobro rejene in po svoji rasti kažejo, da se pozneje dobro tazvijo in vzrede. Posestniki triletnih, za pleme sposobnih žrebc-ev se vabijo, naj jih ob obdarovanja pripeljejo pred komisijo vta namen, da se zapišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti. Vsak konjski lastnik, kateri prejme za plemenskega konja darilo, mora podpisati reverz, s katerim se zaveže, da tega konja obdrži še eno leto po zvršeni delitvi daril in da, ako ne izpolni tega obeta, brez ugovora povrne prejeto novčno darilo. Ta zaveznost se pri kobilah z žiebeti ne razteza tuui na žrebe obdarovane kobile, ker se ne obdaruje žrebe, ampak samo kobila. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne 8. junija 1891. Seji je predsedoval družbeni predsednik gospod cesarski svetnik Murnik, navzoči so bili odborniki gg. baron Lazarini, Lenarčič, Ogorevec, Šiška, \Vitschl in tajnik Pire. Odbor se je posvetoval o rečeh, ki pridejo na razgovor na občnem zboru, in naredil v to svrho primerne ukrepe. Za nove ude so bili podlagani in vzprejeti nastopni gg.: 1'relesnik Jakob, posestnik v Zdenski Vasi; Germ Josip, posestnik v Zdenski Vasi; Brcar Josip, posestnik v Kamnji; Miki Karol, posestnik v Maloščah; Vilč Janez, posestnik v Spod. Dobji; Petrovčič Janez, posestnik v Sanaboru; Pototschnigg Franc, posestnik in tovarnar v Kropi; Ivančič Anton, posestnik v Slivcah; Majer Peter, veleposestnik in gostilničar v Kranji; Avsec Franc, kaplan v Metliki; Muren Janez, učitelj v Drašičih: Gregorač Franc, učitelj v Metliki; Mezeg Janez, posestnik v Studom; dr. Zupane Franc, c. kr. okrajni zdravnik v Ljubljani; Dekleva Janko, trgovec v Britofu; Petek Anton, uradnik na južni železnici v Gor. Ležečah; Prelec Janez, posestnik v Dolenjih Vremah; Dujec Janez, posestnik in mlinar v Zavrhku; Maliorčič Ferdinand, posestnik v Naklem; Ercigoj Janez, posestnik na Škofljem; Lavrič Franc, vodja železniške postaje v Gorenjih Ležečah; Cerkvenik Janez, posestnik v Gorenjih Vremah; Cerkvenik Josip, posestnik na Škofljem; Skala Anton, nadučitelj v Vremah; Strehovec Jansz, učitelj in organist v Vremah; Tomec Matevž, posestnik v Starem Trgu; Benčina Ivan. posestnik v Starem Trgu; Poklukar Mihael, posestnik v Starem Trgu; Potecin Franjo, posestnik v Starem Trgu ; Ilace Janez, posestnik v Starem Trgu; Petrič Ivan, posestnik v Markovci; Zakrajšek Anton, posestnik na Vrhniki; Gregorc Matevž, posostnik v Podoba; Urbiha Blaž, posestnik v Podgori; Škrbec Janez, posestnik v Pod-gori; Sod.ia Jožef, posestnik v 1'oljčah; Slane Franc, učitelj v Radečah; Šuštaršič Jakob, delovodja na Vrdu, Komotar Anton, c. kr. notar na Vrhniki; Švigelj Franc, veleposestnik v Brestu. Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne julija 1891. S poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vsprejet biti v podkovsko šolo. mora se izkazati: 1.) S spričevalom, da se je pri kakem kovači izučil za kovaškega pomočnika; 2.) z domovinskim listom; 3.) s spričevalom svojega župnika ali župana, da jo poštenega vedenja in 4.) da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 00, oziroma r>0 forintov. Prosilcem za štipendijo je predložiti: 1.) Ubožni list, 2.) spričevalo o poštenem vedenji in 3.) potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaško pomočnike, Prošnje z le temi spričevali morajo poslati vsaj do 15 junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1891. leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po zakonu iz 1873. leta dobiti patent pod-kovskega mojstra ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si mora za šolski čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za po-trebnv šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski sobi. Učenci naj se oglase vsaj dva dni prod šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mcsovnega oglednika. Ivan Murnik, predsednik c. kr. kmetijske družbo kranjske. Dr. Karol vitez Bleivves, začasni vodja podkovske šole. Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 2f>. in 27 junija t. 1., in sicer: 20. junija sliušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso hodili v podkovsko šolo, 27. junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri hočejo delati to poskušnjo, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne junija t. 1. Vodstvo podkovske šole. V Ljubljani, dne 8. maja 1891. Dr. Karol vitez Bleiweis. ^ Tržne cene. V Ljubljani z dne 13. junija 1891. Pšenica gld. 8.12 kr.. rž gld. 5.09 kr., ječmen gld. 4.55 kr., oves gld. 3.50 kr., ajda gld. 5.69 kr., proso gld. 5.20 kr.. turšica gld. 5.80 kr., leča gld. 10,- kr., grah gld. 10,— kr., fižo) gld. 9,— kr. (Vse ceno veljajo za 1 hektoliter.) Krompir 100 kgr. gld. 2.68 kr. Prašičje salo 68 kr., špeh svež 56 kr., špeh prekajen 64 kr.T surovo maslo 65 kr., goveje meso 60 kr., telečje meso 52 kr.r svinjsko meso 66 kr. (Vse cene veljajo za 1 kilogram.) 100 kgr. sena gld. 1.50 kr., slame gld. 2.23 kr Na Dunaji do dne 15. junija 1891. Pšenica gld. 9.70 kr., rž gld. 8.40 kr., ječmen gld. 7,— kr., oves gld. 6.60 kr., turšica gld. 0.85 kr., fižol gld. 11.25 kr., grah gld. 10.75 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.) Suhe češplje gld. 32 — kr. 100 kilogramov. Goveda (lepi voli) gld. 59.— kr. za 100 kgr. mesarske vage. Prašičje salo gld. 48.50 kr. za 100 kilogr. Špeh gld. 44.— kr. za 100 kilogr. Loj gld. 24.— kr. za 100 kilogr. Goveje kože čez 50 kgr. težke gld. 47 do 48. od 40 do 50 kilogr. težke od gld. 41 do 42, od 35 do 39 kgr. težke po gl. 32 do 33 za kilogramov. Kože od jagnet po 105 do 110 gld. za 100 komadov. Med 100 kgr. gld. 30,— kr. Vosek 100 kgr. gld. 148,— kr. INSERATE is« sprejema .Kmetovalec" po ceni. zaznamovani na prvi strani. V .Kmetovalcu- priobčeni inserati imajo najboljši uspeh,, kajti list je razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je ^Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin. O00000000000«>000€>00 o Glavni zastop v Ljubljani (Rožne ulice št. 15) ogersko-francoske zavarovalne družbe „FRANCO-HONGROISE" s poroštvenim premoženjem nad (> milijonov goldinarjev a. v. usoja se p. n. gospode veleposestnike in kmetovalce uljudno vabiti na zavarovanje poljskih pridelkov proti škodi po toči. Premije računijo se nizko, nastale škode cenijo se pošteno in se izplača zavarovana svota točno po cenitvi. Na zahtevanje počaka se za vplačanje premije do jeseni. Do sedaj izplačala je navedena zavarovalna družba 50 milijonov 421.177 gld. odškodnine, njenem zavarovancem. Ponudbe in naznanila sprejema ter vprašanja odgovarja ra-dovoljno njeni glavni zastop. (54 2) oooooooooooooooooooo Ogrska akcijska družba za zavarovanje proti škodam po toči in za pozavarovanja v Budapcšti ki je bila zasnovana od c. kr. priv. splošne zavarovalne v Trstu, prevzame zavarovnnjo proti toči za stalne cene brez poznejšega doplačila. Vplačanega je 1 milijon goldinarjev av. velj. Škode se hitro in popolnoma izplačajo. ♦ Zavarovalnino je plačati še le po žetvi t. j. 30. sep- ♦ tembra in sicer na menjico. ♦ P. n. članom c. kr. kmetijske družbe kranjske se zniža + zavarovalnina za 5°/0 od normalne cene. ^ Razjasnila dado: ♦ V Ljubljani glavni zastop za Kranjsko, J v Gradišči štev. 4. (40—5) ♦ v vsih drugih krajih pa okrajni in lokalni zastopniki. 7 lisami c. kr. kmetijske družbe t Liljani (Salendrove ulice št. 5) dobiti je sledeče slovenske kmetijske knjige: Dr. J. Blehveis Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Cena 50 kr. „ „ „ Nauk klavno živino in meso ogledovati. Gena 20 kr-Gustav Pire: Mlekarstvo. Cena 10 kr. Vrtnarstvo. Cena I gld, za ude 75 kr. L. Porenta: Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Cena 10 kr. A.dolf Trientl: Stelja in gnoj. Cena 10 kr W. Schleiclier: Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. Cena 10 kr. •ooooooooooo«ooooooo< JVilhelm Klenert < prej Klenert & Geiger \ 1. štajerska drevesnicS za sadno drevje in vrtnice \ - v Gradci. --< (Ta drevesnica pripoznana kot ena najv čjih in najbolj vredjenili v Avstriji.) Priporočamo veliko in izborilo zalogo : Vrtnlo, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone in enoletne požlahnitve : divjakov in podlag za prltllkovce; A Jagodnega sadja; lepotionega drevja in grmovja, drevja Q t8 —ti) za drevorede Itd. Q Razpošlljatev pravilno imenovanih oeplčev vsih vrst sadja. Q UtF' Cenike je dobiti zastonj in franko. Vse stroje sa kmetijstvo in vinarstvo! 0000000000000000000000000000000000000000 Pluge, brane, valjarje, sejalnice, ži-tokosne stroje, senene grablje, stiskalnice za seno, mlatiluice, gepelje, lokomobile, 5 trijere, žitočistilnice, robkače, slamorez-nice, stroje za žito treti in repo rezati, mline za sadje, stiskalnice za sadje, mline za grozdje, vinske stiskalnice, stiskalnice za olive, škropilnice proti peronospori, stroje za sadje lupiti, sušilnice .za sadje in zelenjad. vinske srkalnice, [kletarsko orodje, pompe. krožne žage, I decimalne in živinske vage, stroje za [mleko posnemati, srkala, stroje za vrtati, »stiskalnice za sladko krmo, stroje za prati, stroje za lan otrepati i. t. d Vse v najboljši sestavi po fabriški ceni. — Jamčenje, olajšava plačevanja in oddaja na preskušnjo. — Tovarna strojev za kmetijstvo in vinarstvo Ig. HELLER na Dunaji, (28—s) II. Pruterstriissc IV«-. 78 Slovenski, nemški in laški cenik, ki ima 144 strani in polno podob se pošilja na zahtevanje zastonj in franko. Pošteni zastopniki se povsod sprejemajo. = S rt S ^ i « O) »o O) o s ti _ rt .rt 0 ~ ^ >tn & O # Lzorce liii vso strani zustoni. Suknjo za vsako porabo, samo dobro, trpežno, pravo in cenejši kot povsod drugod, pošilja na zasebnike za prihodnjo pomlad in jesen zaloga c. kr. priv. tovarn za suknjo in volnene izdelke Mori ca Schwarz-a v Svita vi (pri Brnu) na Moravskem, Tisoči ostalih koncev se za res oeno prodado. Kdor enkrat poskusi, ostane vedno naročnik. V zalogi so vse vrste suknja za uniforme, društva, zavode, samostane, itd. Poletnje domače suknjo, nevaljano suknje za gozdarje in turiste, na željo tudi nepremočno za vodo. (25— 8) Za gg. krojače najlepše knjige za uzorce. 5 ^ 5r u tO r* h- O o ■a o o N S » C. kr. p r i v. ^Assicurazioni Generali v Trstu" (ustanovljena 1. 1831.) Poroštveni zaklad je štel HI. decembra 1889. 1................................... gld. 40,758.238-42 Družba je od pričetka do sedaj plačala škode ....................„ 227,378.631-43 Dne 31. decembra 1889. 1. je bilo v oddelku za življenje zavarovane glavnice...........„ 166,904.648-39 Premijski listi in premije, ki so za plačati v poznejžih letih v oddelku za ogenj.............„ 23,544.053-22 Assicurazioni Generali zavaruje v nastopnih oddelkih: 1.) na življenje; 2.) proti škodi po ognju pri cerkvah, grajščinah, pristavah, hišah sploh, pri pohištvu, raznem blagu, lesu, oglju v poslopjih in na planem ter proti škodi po razdiranju in iznašanju, kakor tudi po streli in razpoku plina ali parnih kotlov. Občinam, cerkvam, samostanom, dobrodelnim ustanovam, in grajščinam dovoli Assicurazioni Generali 20 °/0 odbitka od navadne premije. 3.) proti škodi vsled vožnje na morju, rekah, kanalih, jezerih in na kopnem za blago, izdelke, ladje in za vrednostne pošiljatve po pošti: 4.) proti škodi na strtih zrcalih in zrcalnem steklu: 5.) proti telesnim nezgodam na račun I. občne avstrijske zavarovalne družbe na Dunaji; (S.) proti škodi po toči na pridelkah na račun »ogrske delničarske družbe za zavarovanje proti škodi po toči v Budapešti« V oddelku za življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih prednost tudi tele: po petletnem obstanku zavarovanja ne zgubi polica veljave tudi ob samomoru in dvoboju; po triletnem zavarovanju ne more priti nezadolžena polica na noben način ob veljavo; pravico do obnovljen ja (v teku 3 mesecev) police, ki je vsled zamude plačilnih obiokov zgubila veljavo in to brez ozira na zavarovančevo zdravje ; omejitev ničevnili nzrokov samo na priznano goljufijo; polica dobi brezplačno čez 6 mesecev tudi veljavo ob slučaju, če je zavarovanec poklican zvršiti svojo črnovojniško ■dolžnost in sicer do 15.000 gld.; ravno tako tudi. če je branibovec ali reservist poklican na vojsko in sicer do 50.000 gld. Oddelek za življenje je popolnoma samostojen, ima svoje premoženje in je od drugih oddelkov tako ločen in nezavisen, da tudi zguba pri oddelkih za škodo po ognju ali vožnji nima na oddelek za življenje nobenega vpljiva, Družba dovoli vse olajšajne, ki so mogoče ob določitvi premij in pri izplačanji škod, katere se hitro in v gotovini izplačujejo. Glavni zastop je v Ljubljani pri C. TAGI.IAPIE r_T R U (i-e) v Gradišah št. 4. Hflala naznanila. Vsak ud c. kr. kmetijske družic kranjske sne po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med ..Malimi naznanili" kako objavo tikajočo sc gospodarskega prometa. Objava ne sine presegati dve vrsti in j« vsako v p to čez to število plačati po 5 kr. za vsak natis. .Neudjo plačajo za objave mod ,,Malimi naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denarje naprej poslati. Pravi stari slivovec in breskvovec (persico) prodaja upravništvo grajščine Impolca, pošta Radna na Dolenjskem. Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj in franko. (11) Nosne obročke za bike prodaja c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani in sicer take z zmetjo po Go kr. in take z vijakom po 50 kr. s pošto vred. (20) Za čebela-je. ki imajo panje s premičnimi satniki prodaja Jakob Zumer v Gorjah, pošta Bled, lepe v furnirski žagi narezane lipove remeljce. Iz njih moro čebelar sam zbiti satnike, po naročilu jih pa gorenji tudi uže narejene pošlje. Cene so prav nizke. (29) Dva lepa plemena bika kupi županstvo v Rifcnberku na Primorskem, kojim naj sc pošljejo ponudbe ter prijavi popis m cena bikov. (46} Klet vina, lastnega pridelka, različne kakovosti in cene prične razprodajami s 3. junijem t. I. na debelo v množicah od 5li litrov naprej in ravno tako tudi nekaj starega izvrstnega tropinovra Janez Semeničv Poddragi št. 20, pošta Št. Vid nad Vipavo. (48) Išče se izurjen kovač, ki zna okovati vsa kmetijska orodja in dobro razume konje podkovati. Kovači ki se spoznajo o živino-zdravst.vu imajo prednost. Ponudbe naj se pošljejo na uredništvo ..Knic'ovalca* v Ljubljano. (49) Kose z znamko „kosec" iz najboljšega angleškega srebrnatega jekla. razpošilja na občine in posameznike / edina tovarniška zaloga za Avstrijo L. Miinzer v Drohobycz (v Galiciji). Lf'IV I koso so svetovnoznane zbog njih lah- Jfiii[ r-f / dvojnega kaljenje, rezivosti in prožnosti. /I I ji V||j Enkratno klepanje zadostuje za dolgo, in se morejo rabiti če jili tudi samo brusiš in nič Olif?'IvJtši 110 klepaš. Z enkratnem brušenjem moreš ko- ' /v/ siti 120 korakov najtrše trave. (49—3) l fjt | Dolžina v centimetrih 62. 65. 70. 76. h/l 9 f'ena za 1 koso Khl. I —. 1.05. "TlO, I.20I A l I | 80. 85. 90. 95. 100. mM \J gld. 1.30. 1.40. 1.50, 1.60, 1.70. Kose se pošiljajo z obratno pošto proti .-»n. iip- gotovi plači ali proti poštnem povzetju. Če se naroči najmanj 10 kos, stoji vožarina za eno 2 do 3 kr. Mnogobrojna pohvalna pisma se prilože pošiljatvam. Pozor na sleparje!!! Pristne so le tiste kose, ki imajo znamko „kosec" vtisneno in se neposredno naroče pri L. Miinzer v Drohobyez (Galicija). Kmetovalci, bi zbirajo naročila, dobe provizijo. Važno za posestnike lepnatih streh! Patent-Starrtlieer (Stabilni. katran) je preskušena in zanesljiva maža za nove kakor stare poškodovane strehe od lcpnice in za izolovanje proti vlagi. Ž njim se mrzlo maže. ne postane mehek pri najhujši solnčni vročini in da ga ni potrebno potrosti s peskom kakor navadni katran. Prodajamo stresno lepnico, strešni lak (kovinski katranov voseki, rdeči lak. lesni cement, strešni kit, asfaltovo smolo, premogov katran karbolinej in lesni katran. Vse po najnižji ceni. Tovarne kemijskih izdelkov v Turmitzn itd. Dunaj, II., Scherzergasse Nr. 1/2. (33—4) Opomnja. Za razkuževanje prodajamo: Kreolin, surovo kar-bolno kislino, karbolno apno, razkuževalni prašek, železni vitrijol kot naj boljša obrambena sredstva proti kužnim boleznim. Navodila in cenike zastonj in poštnine prosto. •3333333333333333333* 0 o o o o o o o o o o o o o o e o o o o 0o ®3o Zavarovanje proti toči! Štajarskem, Koroškem in Kranjskem prevzame za najnižjo in stalno zavarovalnino Generalno zastopstvo v Gradci (pisarna Thonetliof, Pfarrgasse 2) (Franco - Hongroise), ki ima vplačane delniške glavnice 2 inilijoiui goldinarjev. Vzaka škoda se rada obračuni in povrne. Ako se želi. se plača zavarovalnina lahko še le po žetvi. Družba je plačala svojim zavarovancem dosedaj »jO milijonov 491.177 «>-olunsiji X., Krpler^isse ?20. (Ustanovljena hiša 1. 1781.) Zaloga v Ljubljani pri bratih Eberl. - Dopisuje se slovenski! I