Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja masažno ankrat. - UradnIStvo In upravnlltvo Ja v Salandrovl ulici ilav. C. - Talafon Slav. 2283. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. - Odgovorni uradnik Ivan Frallb.
Štev. 1.	Ljubljana, 15. februarja 1933.	Leto XMI.
Kaj je resnica?
4,589.941 Din le bilo uradno povišano na račun hiš. posestnikom
Na zadnjem občnem zboru društva stanovanjskih najemnikov je predsednik med drugim tudi poročal, da se najemnine v Ljubljani niso znižale, temveč zvišale, in to celo v starih hišah za več milijonov dinarjev. Nadalje jo trdil, da so se najemnine zvišale tudi v novih hišah in da so se tedaj najemnine v starih in novih hišah od leta 1931. do 1932. zvišale za ogromno vsoto 8,031.000 Din. To so po mnenju poročevalca dovolj zgovorne številke. 1
Ker so se slične trditve izražale tudi na raznih drugih in celo oficijelnih mestih, da so se namreč najemnine v starih hišah od leta 1931. do 1932. povišale za okroglo 4 milijone dinarjev, smo dali z dovoljenjem finančne direkcije dravske banovine v Ljubljani pri davčni upravi v Ljubljani uradno ugotoviti, če navedeno povišanje ne zadene morebiti samo hišne lastnike za lastna stanovanja in uradno povišanje onih najemnin, katere so hišni posestniki z ozirom na siromašni položaj
najemnikov prenizko oddajali v najem. Najemnine v starih hišah so se v 1. 1931. za 1. 1932. povišale za 3,367 039 Din. Davčna uprava v Ljubljani jo povišala lastna stanovanja hišnih lastnikov za . . . . 3,091.487 Din prenizko v najem oddana stanovanja so se uradnim potoni povišala za . . . ■ 1,498.454 „ tedaj skupaj na račun hišnega lastnika ...... 4,589.941 Din
Dejansko povišanje je zneslo samo..................... 3,367.039 ,,
tedaj so se najemnini' faktično znižale.................. 1,222.902 Din
Ves povišek pa je nastal radi povišanja lastnih stanovanj hišnega lastnika in za ona stanovanja, ki so jih hišni lastniki oddajali za prenizko najemnino in jih je davčna uprava sama povišala. Da bi bili hišni posestniki najemnine zvišali, o tem ne more biti govora.
Ravno tako interesantni so podatki o najemninah za nove hiše. Poročevalec je na
občnem zboru najemnikov trdil, da so najemnine v novih hišah porasle za 4,643.000 dinarjev. Leta 1931. se je nazidalo in ob-dačilo za 1. 1932. v Ljubljani 577 hiš in je znašala ugotovljena najemnina 7,709.163 dinarjev, kar odpade na eno hišo celih 13.360 Dim Če se je tedaj nazidalo v enem letu na novo 577 hiš, je čisto naravna posledica, da so se morale najemnine za toliko zvišati, v kolikor jih je ugotovila davčna uprava. Iz tega jasno sledi, da se ne more trditi o povišanju najemnin v novih hišah, kakor tudi ne v starih.
Številke o najemninah, ki so bile napovedane za Ljubljano na navedenem občnem zboru, nikakor ne odgovarjajo pravilnosti in so faktično popolnoma drugačne. Ce se pa hoče kako trditev dokazati v številkah, se mora za to imeti zanesljive podatke, kakor smo to napravili mi v predstojećem pojasnilu.
Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani.
Privatna lastnina In njen kulturni pomen
Kriza privatne lastnine, ki je nastopila po vsem svetu potem, ko je v Rusiji dovedla do popoldne razlastitve pod najstrašnejšimi okolnostmi, nas navaja na to, da si enkrat temeljito razjasnimo blagor, ki ga človeštvu donaša posest. Brezdvomno je, da kriza stremi za svetovno razlastitvijo. Prišel bo čas, ko se bo treba postaviti v bran. Bistveno pa je pri tem, da ne prihaja v poštev samo razlastitev s silo in terorjem po ruskem vzorcu, ampak tudi tako zvana razlastitev mirnim potem. Davki namreč morejo postati razlastitvi popolnoma enakovredni.
Razlastitev privatne lastnine v Busiji je dosedaj najostrejši simptom te svetovne krize, katere predpogoji uspevajo že v drugih deželah. Tolstojeva sentimentalna razlaga krščanstva ni bila nebistvenega pomena za ustvaritev takih predpogojev, čeprav stoji v nasprotju s poslanico Leona XIII. V svoji svetovnoznani okrožnici z dne 15. maja 1891 je v nasprotju k soci-jalističnemu nauku, po katerem je privatna lastnina tatvina, potrdil pravico do privatne lastnine in navedel razloge, ki so v krščanstvu globoko ukoreninjeni.
Katoliška cerkev vidi v razlastitvi težko krivico, ki se dela s tem zakonitim lastnikom, razrušenje pravnega reda v državi in nevarnost za popolen razpad države. Belgija, ki gleda na človeka kot neko višje bitje, mora tudi pripoznati in zagovarjati
pravico do privatne lastnine. Višji razum, ki se ukvarja samo s trenutkom kot žival, ampak more tudi gledati v preteklost in prihodnost, in oboje združevati, potrebuje potrdila na tem prostranem polju pojma privatne lastnine ali pa bo padel na stopnjo divjakov in živali.
Skrb za bodočnost ni mogoča brez privatne lastnine.
. Poglej, poljedelec čaka na dragocen sadež zemlje in je potrpežljiv, dokler ne pride pomladni in jesenski dež.« (Jak. 5.7) Kako pa naj kmet seje, če ni siguren žetve, kako naj oče zida svojim hišo, če mu jo morejo odvzeti brez vsake odškodnine? Neenakost posesti ni nikdar bil vzrok za revolucijo. Nevarnost prevrata in z njim združeno ogroženje privatne lastnine nastane šele tedaj, če je med narodom nastala ona plast prevelika, ki ima premalo; kajti enakost posesti je protinaravna utopija, na neenakost bomo torej vedno naleteli.
Samo ob sebi je umevno, da hoče imeti proletarec« ravno toliko lastnine kot vsak drug človek. Privatna lastnina in proletar-stvo sta pa pojma, ki se med seboj izključujeta.
Pridobivanje privatne lastnine pomeni zmanjšanje proletarijata. Pot do tja je pot do rešitve socijalnega vprašanja. Seveda je nemogoče popolnoma doseči ta zadnji cilj, kajti ljudstvo je vedno na straži, in vedno bo ena plast ljudi, ki je brez vsake
lastnine in ki životari na meji absolutnega minima.
Tu je učinkovit biološki zakon, po katerem življenje nastaja tam, kjer je sploh življenje možno. Miza življenja je vedno popolnoma zasedena.
Toda nihče ne sme smatrati, da ne more hoditi po poti, ki vodi k pridobivanju privatne lastnine. Vsakdo more imeti izglede ali pa vsaj možnosti za te. Kako globoko je to vkoreninjeno v človeški naravi spoznamo iz tega, da je tudi v deželi popolne državne razlastitve glava vseh razlasti-teljev ‘Lenin zaklical svojim ljudem:	To-
variši, naučite se privatne trgovine, da se tam privatno incijativo v gospodarstvu, ki je bila z razlastitvijo popolnoma porušena, znova poživi z dopustitvijo ali pa celo z obljubami novega pridobivanja privatne lastnine. Tudi komunistični voditelji sami si zelo dobro znajo preskrbeti privatno lastnino, kajti po vsej priliki so z grozo gledali na posledice razlastitve. Iz česa so obstojale te posledice v Rusiji, in iz česa bodo obstojale tudi pri vsaki drugi večji splošno izvedeni razlastitvi?
Razlastitev je pomenila najstrašnejše krvoprelitje vseh časov (število do konca
I.	1922 registriranih žrtev je znašalo po podatkih komunistov samih 1,859.568 ljudi; k temu se pridružuje še številne žrtve lakote in epidemije) in radikalni padec vse kulture, ne da bi moglo istočasno to, kar je bilo pod stopnjo kulture priti naenkrat na višjo stopnjo. Razlastitev je povzročila
padec življenjskega nivoja v strašnem tempu na še strašnejši položaj.
Protislovje napram instinktu privatne lastnine in čutu je dobilo izraza v duševnem propadu; kajti človek ni samo meso nastalo iz duha, ampak tudi zver pod nravno oviro. Ta zver je z razlastitvijo postala prosta in se je razbesnela na razvalinah propadajočega narodnega gospodarstva. Razlaščenec postane revež, razlastite!j pa pusti to svojo novo lastnino« s svoje strani propasti, kajti samo eno ve gotovo, namreč to, da morejo tudi razlastiti. Pri taksnem stanju ni več nobenih določenih dolžnosti in pravic, ampak samo še prisvojitvi' in teror.
To pa ne more utemeljiti pravice do česa. Komunistična hiša ne pripada nikomur, nihče ni pristojen za njeno vzdrževanje. Od podgan in raznega mrčesa obiskovana propade, strašna slika propadajočega duha.
V Moskvi odobre vsakemu posamezniku 6 kvadratnih metrov stanovanja, zdi se pa potrebno, da ta prostor še omejijo do skrajnosti. En sam prostor in ena postelja služijo en dan mnogim zapored kot stanovanje. Z občudovanjem razlaščene plasti naroda, z uničenjem njegove kulture ne napravijo na nasprotni strani nobenega ekvivalenta. Neverjetno spretno razpletena špijonaža onemogoča vsako prostost in njene posledice se kažejo na mladini, ki so v prvi vrsti žrtve razlastitvenega sistema in katerih v Rusiji na milijone blodi okoli brez opore na kako družinsko življenje.
Globlji pomen privatne lastnine leži v tem, da ščiti domače ognjišče, dom, družino in ji omogoča miren razvoj. Družba pri domačem ognjišču, družina, tako pravi papež Leon XIII. je sicer majhna a resnična družba, starejša od vsake državne skupnosti in odvisna od svojih pravic in dolžnosti. Sveti zakon narave obvezuje družinskega oči ta, da skrbi za življenje in vzgojo svojih otrok. Blagor privatne lastnine leži v tem, da more oče sebe in svoje postaviti v nek gotov dober položaj in se v raznih življenskih neprilikah obvarovati pred revščino in pogubo. Ta nalogu tvori velik del njegovega življenja, tako da mu odvzamemo najdragocenejše v njegovem življenju, če mu odvzamemo skrb za njegov dom. Svoje napraviti sposobne za boj za obstanek! Ta najvišja dolžnost veže vsako živo bitje. Poglejmo samo metulja, ki leže svoja jajčeca na spodnjo stran listov, jih pokrije in tako oprede, da niti najostrejši mraz ne more škodovati mladim ličinkam. Ali naj človeška pravica ne sega ravno tako daleč?
Marsikdo je danes mišljenja, da je država sama odvzela očetu to skrb. Pravilno je, da se je velik del te odgovornosti posameznikov potom raznih dobrodelnih uradov, blagajn in sličnih ustanov prenesel na državo. Te naprave — sedaj se zde že močno pretirane v škodo potrebne sanloodgo-vornosti — so postale potrebne kot posledica vedno naraščajočega prebivalstva in brezposelnosti in so preprečile propad mnogim brezdomcem.
Toda te smejo in morejo biti samo dopolnila ali boljše nadomestila privatne lastnine v časih in pod okolnostmi, v katerih more manj ljudi kot sicer iz lastne moči priti do lastnine.
Državni pomožni ukrepi ne sinejo nikdar postati nekak strah kolektivnosti, pod k dere kremplji naenkrat popolnoma izgine čut do tega, kar je moje in kar je tvoje; potem bodo doraščali ljudje, ki se ne bodo več čutili odgovorni' samim sebi in ne bodo imeli nobenega smisla za privatno lastnino, ker niso več prisiljeni skrbeti sami zase. Baš ta nevarnost je prav za prav izraz one krize privatne lastnine. Prinaša s seboj uvod mrzlega socijaliziran ja^, ki ima za posledico, čeprav ne v tako ostri
obliki kot razlastitev v Rusiji, vendar neko pravno negotovost z ozirom na privatno lastnino.
Medtem ko lastnino v glavnem ne pomeni ničesar drugega kot trajno in garantirano sigurnost za gospodarske investicije, poruši negotovost te investicije s tem pa istočasno ustvari torišče raznih indivi-dujev, ki se kot hijene po bojnem polju plazijo skozi propadajoče gospodarstvo. Pod negotovimi okolnostmi se ničesar ne investira, tudi čuti ne energija človeka. Sa-movzdrževanje in štedenje s sito, ta dva življenska zakona zahtevata sigurnost.
Primerjava z Ameriko vzbudi nehote vprašanje, kako pride do tega, da je vkljub največjim neenakostim posesti vendarle tako malo komunistov. Vzrok leži pač v tem, da je tam prvič podana največja možna varnost privatne lastnine, drugič pa je vsakomur brez izjeme podana možnost pridobivanje iste. V taki državi bo vedno dovolj ljudi, ki bodo razpolagali s posestjo in so pripravljeni braniti jo pred vsakim napadom. Te plasti, ki tvorijo srednji stan, pridejo tukaj v prvi vrsti v poštev in katerih pomanjkljiva odporna sila je povzročila v Rusiji polom.
Ne rečemo preveč, če ugotovimo, da se je pravica do privatne lastnine smatrala za ravno tako utemeljeno kot pravica ljudi do obstanka in življenja. Spoštovanje do lastnine je bilo tako vkoreninieno, da jo ni bilo treba varovati s ključavnicami in zapahi. To se je smatralo za nekulturno, tatu so zašili v vrečo in vrgli v vodo.
Lastnino zanemarjati in zapravljati pomeni kršenje dolžnosti napram preteklosti in prihodnjost družine, ki se približa samomoru.
Pri vsem tem pa ne smemo na eno pozabili. Vljub sveti dolžnosti, z ustvarjanjem in vzdrževanjem privatne lastnine skrbeti za družino, se človek ne sme opirati samo na materjelne dobrine, sicer propade, če jih zgubi.
Smisel starega reka Posest nalaga dolžnosti leži v tem, upravljati jo v korist družine ali včasih tudi splošnosti. Moralno oporo najde človek končno le v duhu. Minljivosti materijelnih dobrin stoji nasproti minljivost duhovnih dobrin. Ne suženj, ampak z duhom postati gospodar materije je dolžnost življenja. Tudi privatna lastnina v tem smislu je samo sredstvo za namen, ne namen sam.
Organizacije hišnih in zemljiških posestnikov obstoje skoro v vseh državah z najvažnejšim namenom, varovati privatno lastnino.
K povišanju zgradarine za nove hiSe
Da se doseže sprememba povišanja zgradarine na nove hiše, je Glavna Zveza društva hišnih in zemljiških posestnikov sklicala za dan 30. januarja t. I. v Beograd zastopnike posameznih pokrajinskih zvez iz cele države, da intervenirajo pri gg. ministrih in poslancih, da se pri razpravi o finančnem zakonu za leto 1933/34 spremeni člen 9. o naknadnih kreditih in opusti povišanje zgradarine, kakor je to soglasno sklenil senat v posebni resoluciji. Dele-gatje so obiskali finančnega in druge ministre, predsednika Narodne skupščine dr. Kumanudija, predsednika finančnega odbora dr. N. Periča ter veliko število poslancev finančnega odbora. Oba predsednika in poslanci so uvideli potrebo spremembe povišanja zgradarine na nove hiše in obljubili se zavzeti za stvar. Pri tej priliki smo izročili navedenim merodajnim gospodom sledečo spomenico:
Z zadnjim zakonom o naknadnih in izrednih kreditih z dne 26. decembra 1932. so se vsem davčnim obvezancem v naši
kraljevini naložila nova in težko prenosljiva bremena, na jbolj pa so s tem zakonom prizadeti lastniki novih stavb, katerim se je odvzelo z zakonom postavljeno in skozi nekoliko let zajamčeno pravo.
S finančnim zakonom za leto 1927/28 čl. 81. so bili lastniki novih zgradb oproščeni plačevanja državnega davka za čas 30, oziroma 20 let. To pravo se je tudi preneslo v unificirani zakon o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, kjer je v čl. 37. II. zajamčeno lastnikom novih zgradb, da uživajo davčno olajšavo za čas 20, odnosno 10 let s tem, da za to dobo plačujejo namesto zgradarine vsega 3% od bruto dohodkov zmanjšanega za 20% (v manjših mestih za 25, na kmetih za 30y%) na račun odbitka za amortizacijo, stroške vzdrževanja in hišne uprave.
To z zakonom zajamčeno pravo se je odvzelo s poslednjim zakonom in se naložilo strahovito povišanje, in sicer:
1.	) za zgradbe, ki so bile podvržene obdavčenju do 31. decembra 1931. se je povišala davčna lestvica od dosedanjih 3% na 6%, t. j. povišano za 100%;
2.	) za zgradbe, ki so bile podvržene obdavčenju po navedenem roku (pod 1.) od 3% na 12%, to je povišanje za 300%.
S takšnim rušenjem pridobljenih pravic je uničena situacija, s katero so lastniki novih zgradb računali misleč, da se jim z zakonom zajamčeno pravo ne bode odvzemalo z drugim zakonom in se jih s tem popolnoma uničilo.
Vsak podjetnik, preden prične kak posel, je prisiljen izvršiti predhodno točno kalkulacijo, jemajoč pri tem v obair vse ono, kar mu bode potrebno, da se delo v redu izvrši. Naravno, da se pri tem jemlje v obzir predvsem stalne izdatke, za tem šele spremenljive in končno rizi ko posla samega. Ravno tako je kalkuliral vsak bodoči lastnik nove zgradbe. Zlasti je pri kalkulaciji smatral 3% davek za stalen, za tem anuitete, obresti in druge pristojbine. Sedaj je z novim zakonom izgubil zaupanje v pridobljeno pravo, a kalkulacija se mu je v toliko spremenila, da mu preti nevarnost, da ne bo več mogel izpolnjevati sprejetih obveznosti napram državi in ostalim upnikom. Vse to je prišlo v času najtežje gospodarske krize, v času ko najemnine padajo od dne do dnb, ko je med hišnimi lastniki nastala borba za obstanek in ko medsebojna konkurenca znižuje najemnine pod najnižje odstotke rentabilnosti.
Trdi se, da je to odvzemanje z zakonom pridobljenega pravo napravljeno radi tega, ker so liišni gospodarji zadnji 2 leti gradili iz špekulacije. Ali pa je ta trditev resnična? Vsak posel, odnosno vsako delo, je neke vrste špekulacija. Dočim ljudje na borzi špekulirajo s kupovanjem in prodajo prednostnih papirjev v svojo korist, špekulira bodoči hišni lastnik, kaj je koristneje, ali da vloži denar v naše denarne zavode, kjer mu zamrzne, ali da ga tezavrira ali pa, da ga spravi v promet, že radi tega bi bilo treba lastnike novih hiš itak oprostiti od plačevanja katerihkoli javnih dajatev. Le oni so dosedaj s svojim kapitalom rešili državo od vzdrževanja brezposelnih.
Končno se z zidanjem čim večjega števila stanovanjskih hiš zboljša higijensko stanje stanovanj. Tudi se s tem državi za-sigurajo za bodoče dobri stalni davčni objekti in se poveča narodna imovina.
Končno se tudi z rušenjem zajamčenega prava zmanjša zaupanje v državne zakone. Z novim povišanjem davkov se bo zaustavila celotna naša stavbna delavnost, edina gospodarska panoga, katere do danes še ni zajela gospodarska kriza.
To se najboljše vidi iz sledečih podatkov o gradbeni delavnosti v posameznih naših mestih:
Beograd.
Tekom leta 1932. se je zgradilo v vsem 643 zgradb s 1222 malimi in 888 velikimi stanovanji. Vrednost teh zgradb je od občine mesta Beograda preračunana na 246,671.000 Din. (Čeprav so vredne preko 320 milijonov dinarjev.)
Zagreb.
Tekom leta 1932. je bilo sezidanih 557 zgradb s 2.328 stanovanji. Od teh odpade na enosobna 1209, dvosobna 882, ostanek pa ima tri- ali večsobna stanovanja.
Od leta 1921. do 1931. je bilo v Zagrebu zgrajenih 3916 zgradb s 16.274 stanovanji, od tega odpade na enosobna 6092, na dvosobna pa 5.488 stanovanj.
Vrednosti v letu 1932. v Zagrebu zgrajenih stavb znaša okoli 218 milijonov dinarjev.
Ljubljana.
Število novih stavb skupaj 1556. Po višini najemnin:
do	10.000	Din			788 stavb,	
od	10.000 do		20.000	Din	391	99
	20.000	99	40.000	99	‘254	99
	40.000	99	70.000	• »	66	>9
	70.000	99	100.000	99	20	99
99	100.000	t9	150.000	99	16	99
99	150.000	99	200.000	9 '	2	99
99	200.000	1'	400.000	99	12	99
nad 400.000		Din			7	99
			Maribor.			
Skupaj zgrajenih 492 novih zgradb, <						
teh z	ozirom	na '	višino letne najemnine:			
do	10.000 Din				173	stavb,
od	10.000	do	20.000	Din	275	stavb,
99	20.000	99	40.000	99	12	99
99	40.000	99	70.000	99	9	99
9»	70.000	99	100.000	99	9	99
99	100.000	99	150.000	99	6	99
99	150.000	J»	200.000	99.	8	99
Banjaluka
je zgradila vsega okoli 80 novih stanovanjskih zgradb.
Vinkovci.
Zgrajeno je na novo okoli 60 stanovan jskih zgradb.
Petrinja *
je zgradila okoli 40 stanovanjskih hiš.
Šibenik.
Zgrajenih je bilo v zadnjih 11 letih 1,165 zgradb in v njih investiranih Din 50,500.000.
Osijek.
Od leta 1918. do 1932. je bilo postavljenih 1,429 novih hiš, od tega 1.274 pritličnih.
Novi Sad.
Leta 1930. se je zgradilo 385 novih hiš s 1972 sobami, leta 1931. pa 278 hiš s 1.039 sobami.
Slav. Požega
jo v zadnjih 12 letih zgradila okoli 200 prostorov v vrednosti preko 10 milijonov dinarjev.
V Sarajevu se je po vojni do danes potrošilo skoro 246 milijonov na zgradbah.
Celo mali Sisak je prošlo leto postavil 41 stanovanjskih hiš. iz tega delnega pregleda jasno izhaja, kakšne važnosti je vzdrževanje stavbne delavnosti, ki še ni zašla v krizo in od katere živi nekoliko stotiso-čev ljudi.
Ce ostane v moči § 9. zakona o naknadnih in izrednih kreditih z dne 26. decembra 1932., bo država izgubila:
1.	) davek od zaslužka, ki ga je nudila gradbena delavnost, ker bo ta še tekom tega leta morala prenehati radi težkih davčnih bremen na dohodke od novih hiš;
2.	) davek na nove zgradbe po prestanku davčnih olajšav, ker se nove stavbe
ne bodo več gradile ali pa samo v omejenem številu;
3.) davek na dosedaj sezidane zgradbe, ker bodo lastniki teh zgradb postali v velikem številu insolventni.
Kazen tega bo imela država še večje izdatke za brezposelne, katerih število se bo radi ustavitve zidanja zelo povečalo.
Zato Vas prosimo, da delate na to, da se z navedenim zakonom kršeno pravo lastnikov novih hiš istim zopet povrne in to. s finančnim zakonom za leto 1933 34, ki je sedaj pred finančnim odborom. Pripominjamo, da je tako stališče zastopal tudi finančni odbor senata kraljevine Jugoslavije in je tudi v tem smislu stavil predlog g. finančnemu ministru.
Prepričani smo, da boste branili z zakonom zajamčeno pravo in s tem zopet vrnili zaupanje onim, ki so pričeli omahovati in ki bodo zopet pričeli graditi v kras našim mestom, v korist vsega našega gospodarstva in povečanja naše narodne imovine.
Redni otožni zbor naše Glavne zveze
Dne 4. decembra t. 1. se je v Zagrebu vršil VII. redni občni zbor Glavne Zveze društev hišnih in zemljiških posestnikov, ki je bil dobro obiskan, zlasti je došlo mnogo delegatov iz Slovenije, v prvi vrsti iz Ljubljane in Maribora.
Po izvršenih formalnostih omeni g. predsednik Čačković, da bo njegov govor, namenjen današnjemu saveznemu zboru, v glavnem obsegal poročilo o naših organizacijah in o njihovi bodočnosti. Omeni, da zelo dobro funkcijonirajo naše organizaciji' v Sloveniji, kar je posebna zasluga našega mnogospoštovanega prijatelja g. Freliha. Uspeh naših organizacij v Dalmaci ji se ima pripisati našemu prijatelju g. prof. Beziču. Napredek naših organizacij v Hrvatski in Slavoniji je treba pripisati marljivemu delu tukajšnjega društva, katero je zlasti v prejšnjih letih osnovalo celo vrsto novih društev. Na žalost pa je s strani beograjskega udruženja napravljeno zelo malo, kateremu se ni posrečilo osnovanje novih društev v Srbiji in bližnjih pokrajinah. Za nas vse je potrebno, da smo organizirani in zbrani v naših društvih. Pozdravljajoč predstavnike beograjskega udruženja jih prosi, naj skušajo razširiti naše organizacije v notranjosti Srbije po načinu in vzorcu zagrebškega in ljubljanskega društva. Ta društva so darovala mnogo truda in mnogo materijalnih sredstev za čim večje število novoosnovanih društev. Nedostatak pri razširjanju naših organizacij leži v tem, ker mi nimamo tako zvanih potujočih učiteljev. Napačno je mnenje, da je namen organizacij hišnih lastnikov ta, da se bore proti najemnikom; moram poudariti, da je ta namen na zadnjem mestu in da so ga nam navrgli po vojni, ko so nastale stanovanjske omejitve. Naš glavni cilj je ekonomska zaščita vseh hišnih lastnikov. Poudarja, da so lastniki nepremičnin radi prevelike zadolženosti pri privatnikih in denarnih zavodih zašli v težak položaj, in če bi bili vsi organizirani, v svesti si potrebe skupnega dela, bi mogli danes dobiti pomoč od države. Vidimo, kaj vse napravi naša vlada za lastnike zemlje in denarne zavode, samo da jih reši nevarnosti.
Tekom zadnjih let smo bili v mnogo slučajih prisiljeni znižati najemnine večkrat do 50 %, a povprečno so znižane najemnine v naših mestih za 300; tako, da so danes postale mnogi' hiše nerentabilne, zlasti one, ki so bolj zadolžene. Zadnji čas se je obrestna mera zelo zvišala. Plačevanje takih obresti je danes nemogoče iz razloga, ker hiše ne prinašajo niti 5 do 6 Oj brutto, ne ozirajoč se na riziko, ki ga nosi hišni
lastnik radi neplačanja dogovorjene najemnine s strani najemnikov.
Kadi velike gradbene delavnosti je v vseh naših mestih nastala hiperprodukcija stanovanj, ki vodi do izraza zakon o ponudbi in povpraševanju, a s tem v zvezi pride do medsebojne konkurence hišnih lastnikov. Kulminacija stavbnega gibanja je bila v Zagrebu 1. 1931. taka, da imamo danes tukaj preko 2000 praznih stanovanj in lokalov. Nasprotno temu je kulminacija v Beogradu letos, kjer je nad 4000 praznih stanovanj, odnosno lokalov. V tem ne zaostaja niti Ljubljana niti ostala mesta. Znano je, da znaša običajni odstotek stanovanj, ki stoje v mestih prazni, komaj
Resnično je, da so stanovanja danes za mnoge predraga, ker imajo ljudje premajhne dohodke. Ni pa dolžnost hišnih lastnikov, da prenašajo te krivice, ampak to pada na delodajalce, ki ljudem premalo plačujejo za njihovo delo. Radi tega bi bilo treba tudi povišati plače državnim uradnikom in to na račun vseh davkoplačevalcev, a ne na ta način, da morajo to prenašati samo hišni lastniki — s prisilno ureditvijo najemnin.
Vsak človek ima pravo na primeren dohodek od svoje vložene glavnice. Obrestna mera za glavnico, vloženo v hišno lastnino, je bila preje večja od one v banki, toda to se je spremenilo; danes je čisti dohodek od hiš manjši od onega, ki se ga dobiva v obliki obresti na vloženo glavnico v bankah.
Nasprotuje kakršnikoli zakonski ureditvi najemnin, ker so te danes že znižane pod to, kar bi morali dobivati, ako dočemo, da nam hiše vsaj nekaj donašajo. Tem bolj, ker je danes vsakemu najemniku možno najti stanovanje, odnosno lokal, ki odgovarja njegovim dohodkom.
Za reveže so dolžne skrbeti občine in razna humana društva. Za tem je g. predsednik prečita! pozdravno brzojavko, poslano Nj. Vel. kralju Aleksandru I.
(Dalje prihodnjič.)
Stanovanjski najemniki
Društvu stanovanjskih najemnikov sicer ni odrekati njegovega obstoja. Če se združujejo vsi stanovi, zakaj bi se ne tudi stanovanjski najemniki. Vendar pa bi človek pričakoval od take organizacije kakor je Društvo stanovanjskih najemnikov ni"-koliko več premišljenega dela, kakor pa tiščanje glave skozi zid.
Ker si je to novo Društvo hišnih najemnikov nadelo nalogo, da za vsako ceno doseže znižanje najemnin za stanovanja in lokale, ne bo odveč, ako si to njihovo akcijo nekoliko bližje ogledamo ter nepristransko presodimo, ali je to vprašanje danes še aktualno ali ne.
Pred vsem konštatiram, da so se stanovanjske najemnine do danes že znižale v novih hišah približno za eno tretjino, in to brez vsakega pritiska od zgoraj ali od kogar si bodi. Komur se zdi to neverjetno, st lahko zglasi pri podpisanem, kjer bo dobil vsaj 30 naslovov hišnih posestnikov, ki so v zadnjem letu znižali najemnine od 30 do 35 3,. ’
Nadalje si oglejmo, ali je mogoče vse pred vojno zidane stavbe smatrati kot stare hiše. Nikakor ne! Z mirno vestjo trdim, da je bilo polovico pred vojno zidanih hiš po vojni prekupljenih, nekatere celo večkrat. In koliko je bilo v teh zgradbah prezidano in popravljeno.
Ne rečem, da je bila vsaka teh hiš drago plačana, toda bile so pa izjeme, da je bila stara hiša dražja, kakor njej enaka nova. Da ni nobena teh po vojni prekupljenih'hiš brez hipoteke, mi menda ni potreba še posebej dokazovati.
Iz tega torej sledi, da imamo stavbe, pred vojno zidane in ne prekupljene, na-
dalje pred vojno zidane in po vojni pre-kupljene ter po vojni zidane stavbe.
Da je pri vseh teh stavbah kako pavšalno znižanje najemnin, kakor to zahteva Društvo stanovanjskih najemnikov, nemo-i'oče, je samo ob sebi razumljivo. Med tem, ko so hiše pred vojno zidane in ne pre-kupljene proste razen davka vseh bremen, so hiše po vojni prekupljcne obremenjene poelff davka še s hipoteko z najmanj 8 do 9% obrestmi ter 3—\% amortizacijo.
Da so v starih neprekupljenih hišah stanovanjske najemnine previsoke, menda tudi Društvo hišnih najemnikov ne ho trdilo. Poznam hiše, kjer plača najemnik za dve sobi, kuhinjo in pritikline 280 Din, ali za sobo in kuhinjo 150 Din.
Da pa v novih hišah ter v hišah, ki so bile po vojni prekupljene, niso stanovanjske najemnine take, kakor bi želelo Društvo stanovanjskih najemnikov, niso krivi njih lastniki, pač pa visoka obrestna mera, katero občutijo hišni posestniki ravno tako, ako ne še bolj kakor stanovanjski najemniki.
Tu se človeku zdi, da Društvo stanovanjskih najemnikov ni za resno delo, ker v svojih resolucijah v prvi vrsti zahteva znižanje najemnin, nazadnje šele znižanje obrestne mere. Ker danes že vse gospodarske prilike kriče za znižanje obresti, bi bilo imelo Društvo stanovanjskih najemnikov kaj lahko delo v tem pogledu, ker kakor hitro se zniža obrestna mera, takoj se znižajo tudi najemnine za stanovanja in lokale.
Pa tudi na drugi strani bi bilo to za stanovanjske najemnike koristno. Ako se zniža obrestna mera za dolgove, zniža se tudi za vloge, zato bo tisti, ki ima svoj denar naložen v banki ali v hranilnici na visoke obresti, rajši ta denar dvignil ter ga porabil za zidavo hiše ter s tem dvignil ponudbo stanovanj in s to ponudbo tudi pritisnil najemnino navzdol.
Očividno je pa tudi, da se Društvo stanovanjskih najemnikov iz lastne skušnje ne nauči ničesar. Ko je s svojo deputacijo pivokrat v Belgradu zahtevalo stanovanjsko zaščito ter znižanje najemnin, je dobilo za odgovor obvezne najemninske pogodbe in potrdila o plačani najemnini, seveda vse taksirano. Ker pa se Društvu stanovanjskih najemnikov pri tem še niso odprle oči, je romala ista deputacija ponovno v Belgrad ter prinesla, četudi nehote obdavčenje novih hiš. Kaj bo dosegla tretja deputacija Društva stanovanjskih najemnikov, bomo pa še videli. Ali je vSe to Društvu stanovanjskih najemnikov v korist?	Janko Kos.
Občni zbor druStva hlSnlh posestnikov v Mariboru
Dne 22. januarja 1933. je bil v veliki dvorani pri »Orlu« redni občni zbor Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik društva g. Otmar Meglič. Uvodoma je pozdravil vse navzoče, posebej še navzočega predsednika pokrajinske zveze g. Freliha iz Ljubljane in zastopnike Društva hišnih posestnikov iz Studencev, nato pa podal izčrpno poročilo o delovanju in prizadevanju odbora v preteklem poslovnem letu.
Odbor je imel 16 sej in 2 izredna občna zbora. Delal je stvarno in intenzivno. Društvena pisarna je vzorno urejena. Odbor si je mnogo prizadeval tudi za pridobitev koncesije za posredovanje pri nakupu in prodaji posestev. Ker je mestna občina zavrnila zadevno prošnjo, se je odbor pritožil na ministrstvo in pričakuje ugodne rešitve. Po sklepu zadnjega izrednega občnega zbora je odbor temeljito proučil letošn ji proračun mestne občine in se zanimal zlasti za
občinske dolgove in za nameravano najetje novih posojil. Sestavil je obširno spomenico, naslovljeno na mestnega župana in vse občinske odbornike, v kateri zahtevajo hišni posestniki, da se dejansko stanje občinskih dolgov točno ugotovi in naj se razlika napram prejšnjemu računskemu letu pojasni. Tudi naj ukrene občina vse potrebno, da se obrestna mera za občinske dolgove primerno zniža. Hišni posestniki so odločno proti vsakemu novemu najetju posojil. Tudi zahtevajo, naj mestna občina proda svoje stanovanjske hiše, ker njih dohodki ne krijejo obresti in anuitet kapitala, ki se je porabil zanje. Investicije pri pogrebnem zavodu naj se izvedejo šele tedaj, ko bo imelo to podjetje dovolj rezerv iz lastnih sredstev. Opusti se naj mestna plinarna, ker bo vkljub vsem investicijam še vedno deficitno podjetje. Nadalje zahtevajo jhišni posestniki naj se opusti tudi mestno avtobusno podjetje, ali pa se naj da v zakup, ker se zadolžitev zvišuje od leta do leta brez izgleda, da bi se to podjetje moglo kedaj samo vzdrževati. Razna občinska bremena naj se spravijo v sklad z dejanskim donosqm 23 odstotnih občinskih davščin. Izloči naj se davščina na nove zgradbe, kanalščina za one zgradbe, ki so oproščene gostaščine ter prirastkarina' Ukine pa naj se tudi pobiranje kuluka.
Predsednik je nadalje omenil, da je zadeva glede parcelne davščine definitivno rešena v prid lastnikom nezazidanih parcel in bo morala mestna občina po zadnji razsodbi upravnega sodišča v Celju vrniti prizadetim lastnikom vplačano davščino. Hišni posestniki so pomagali tudi Pomožni akciji za siromašne sloje mesta Maribora in pri akciji Protituberkulozne lige. Ob koncu svojega poročila je omenil, da ima odbor mnogo načrtov za bodoče delo, ki jih bo pa mogel izvesti le, če se bodo vsi mariborski hišni posestniki oklenili svojega društva, ki se bori za njihoVe interese.
Sledilo je tajniško poročilo,, ki ga je podal g. dr. Marin in blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik g. M e r č u n. Društveno premoženje se ceni na okroglo 100.000 Din. Izdatki proračuna za letošnje leto so predvideni na okroglo 25.000 Din, dohodki pa na okroglo 26.000 Din. Članarina ostane ista.
Pri volitvah je bil na predlog g. Benka ponovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Megličem na čelu.
Pri raznoterostih se je oglasil prvi k besedi predsednik Pokrajinske zveze g. Frelih. Zavzemal se je za davčno prostost novih zgradb in predlagal, da pošlje zbor protestne predloge proti nameravani obdavčitvi finančnemu ministru, finančnima odboroma narodne skupščine in senata ter članoma narodnima poslancema Krejčiju in Petovarju. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Dejal je nadalje, da je najemninsko vprašanje rešeno. Najemnine padajo same in je zato zahteva po zakoniti zaščiti stanovanjskih najemnikov odveč. Pozval je končno mariborske hišne posestnike, naj pristopijo vsi k društvu, ki bo tudi v bodoče zvest pobornik pa njihove pravice.
Ob 11. uri je predsednik zaključil zborovanje, ki je poteklo v najlepšem redu.
Rasno
POZIV ČLANOM IN NAROČNIKOM!
Naše člani* in naročnike »Mojega doma« nujno prosimo, da nemudoma poravnajo članarino ozir. naročnino za tekoče leto, da jim ne ho treba pošiljati posebnih opominov, kar nas bi stalo dela in stroškov. Dosedaj se jih je odzvalo zelo malo.
Nove hiše na Viču, Mostah, Zgornji Šiški. Na Viču se je nazidalo 244 novih hiš, in sicer z najemnino:
do 10.000	Din	125	hiš,
od 10.000	do	20.000	Din	99	„
„ 20.000	„	40.000	„	18	„
„ 40.000	„	70.000	„	2	„
V	Mostah se je nazidalo skupaj 243
hiš, in sicer z	najemnino:
do 10.000	Din	108	hiš,
od 10.000	do	20.000	Din	106	„
„ 20.000	„	40.000	„	29	,.
V	Zgornji šiški skupaj 88 hiš, in sicer /. najemnino:
do 10.000	Din	54	hiš,
od 10.000	do	20.000	Din	25	„
„ 20.000	„	40.000	„	9	,.
Iz podatkov o hišah, nazidanih v Ljubljani in objavljenih na drugem mestu ter v navedenih treh predmestnih občinah, je razvidno, da so se v Ljubljani in okolici sezidale večinoma male hiše z nizkimi najemninami, in tedaj ne more biti govora o kaki špekulaciji, kakor se to trdi na merodajnih mestih.
Občinski svet ljubljanski za lastniki* novih hiš. V predzadnji seji občinske uprave ljubljanske je občinski svetnik Ivan Frelih stavil nujni predlog z obširno in stvarno utemeljitvijo: naprositi g. /,u-pana, da takoj odpošlje v obrazloženem smislu prošnjo g. ministru financ, kakor tudi finančnima odboroma Narodne skupščine in senata, da se v finančni zakon za leto 1933.-34. donese posebni člen, s katerim se ukine člen 9. o naknadnih kreditih in da stopi v veljavo zopet v polnem obsegu člen 37.-II. davčnega zakona. Ta predlog je bil z odobravanjem soglasno sprejet.
Višja zgradarinu na nove hiše. Ljubljanski naš član piše: Večina novih hiš se je zgradila vsled tega, ker je novi davčni zakon s členom 37/11 oproščal iste za gotovo dobo let davka, oziroma je bilo plačevati le 3 dinarje od 100 Din čistega donosa. Sedaj pa se hoče zakon razveljaviti in zvišati davek na 6 Din od 100 Din čistega donosa. Ker obstoja splošna tendenca padanja najemnin so hišni posestniki prizadeti že vsled samega tega dejstva, posebej pa so prizadeti še enkrat vsled povišanja davka, torej titovsko povedano — prizadeti so dvakrat.
Činitelji, ki odločajo o tej stvari, naj bi tudi pomislili, da to lahko kvarno vpliva na zaupanje in kreditu bodisi na znotraj ali na zunaj. Naj bi se potrebovani dohodki našli na ta način, da ne bo lomljen zakon, ki je sicer sveta stvar in bi ga mogli imenovati pravi fundament vsem državljanom.
*
Previsoke najemnine* v Parizu.
Tudi v Parizu se začenja pesem, ki že nekaj časa vznemirja vse evropske prestol-nce: ljudje se izseljujejo na kmete zaradi previsokih najemnin, stanovanja pa ostajajo prazna in jih ne morejo oddati novim najemnikom. Skoro v vsaki ulici vise na hišah tablice z napisom, da je toliko in toliko stanovanj na razpolago...
Zaradi previsokih najemnin je postal odtok ljudi iz Pariza v manjša mesta zadnje čase naravnost mogočen. Mnoge» Parižanov se je izselilo v Nico, Marseille in Bordeaux. Na jug jih je gnala vest, da je tam cenejše življenje, ker se je riviera izpraznila. Američani in Angleži so se preselili domov in hiše in stanovanja, ki so jih poprej imeli v najemu, so se izpraznila. Posebno delavske družine so se naselile v Bordeauxu, kjer se dobi prav čedno stanovanje za naših 3 do 4000 Din letno. Parižani pa delajo kakor ljudje drugod po velemestih: rajši imajo prazna stanovanja, kakor da bi jih oddajali po nižji ceni.