EeedlvšsB!© politično glasil®
za Slovenoe
Izhaja vsak torek in petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja" posebej.
jj)5 Z mesečno prilogo ]|[
Ji Slovenska Gospodinja Ji
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista" v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina : Postanite meso in kri. — Izzivalno zapostavljen j e Slovencev. — Klerikalizem v Belgiji. — Štajersko: Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjj-sko: Razno. — Gospodarstvo. — Prosveta.
Postanite meso in kri.1
Veliki bolnik, narodna napredna stranka kot edina protiteža naše klerikalne stranke leži na smrtni postelji. Njegov obraz postaja hipo-kratiški. Diagnoza: počasen samomor.
Resnično, naj raj še bi pisali jeremijade, zakaj, narodna napredna stranka je imela na papirju lepe namene. A napačno pojmovanje svojih pozicij, dalje nezadostno uvaževanje, kdo, kaj in kakšen je nasprotnik in njegova taktika ter nezadostno poznanje potreb naroda v obče, in lenoba njenih prvakov, — vse to so vzroki samomora. Vsa skrivnost neuspehov je ta, da prvaki niso poznali naših resničnih razmer, — bili so tujci med nami. Oni niso živeli našega življenja in na obrazih se jim pozna, da jih je dojila tuja alma mater. A kar pristoja enemu narodu, to mora biti za drugi narod pogubo-nosno. Rekli so kratko in malo: „Mi smo vse, kar ni klerikalno in to hočemo biti." — Sprva je šlo res kakor po maslu, vsaj je bilo sijaja dovolj, a voziček je pričel prav kmalu škripati. Ker pa so vozniki dremali, je skočil ta voziček s tira in sedaj drvi in cvili po bregu, dokler se ne razdrobi ob kaki skali. Vse to jasno spričuje splošna nezadovoljnost pristašev in njih beg od praporov, fiasko prvega shoda zaupnikov, obetanje jesenskega shoda, ki ga ni in ni, posebno pa dejstvo, da so se prvaki sploh odločili za nov program. To slednje je naj slabše in glasno pripoveduje o vrtoglavosti sedanjega vodstva. Pa preidimo k stvari sami.
Naša napredna stranka je svojo organizacijo kratko in malo posnela po organizaciji naše klerikalne stranke. Klerikalna stranka obstoji iz množice nezavednega ljudstva, iz sirovega materijala, ki stoji in obdrži ono pozo, v katero ga postaviš. Manever s tako tvarino menda ne bo težek. Poleg tega pa se gre v klerikalni stranki vse za ljubi kruhek. Kar škof „rečejo", mora biti, sicer greš v šumo. In kje se ne dobi ljudi, četudi maziljenih, ki ne drže izključno na svoje trebuhe, makari, če vse drugo „pocrka" ? Vest in poštenje — kaj tisto . . . Taka vzgoja, tak napredek je tedaj gola sleparija. Človeštvo j e danes zato še tako z a g o-vedeno in sirovo, ker se bodisi v samosvojih strankah, kakor v državi nikdar ni priznaval posameznik, ampak le skupina kot celota. Taka organizacija ne velja v duševnem oziru nič, temveč se zamore boriti edinole za materijelen hasek in taka stranka je vojska kralja Atile. Ako je dovolj močna, prihrumi in pomendra vse, kar ji pride pod noge, če treba tudi samega Boga. Duševna stran v njej mora nazadovati. Mišljenje enega, mora biti mišljenje vseh in kdor hoče biti svojih misli, je s tem izključen iz stranke sam po sebi. Vsak
*) Iz kroga svojih somišljenikov na Gorenjskem.
posameznik mora odstopiti svojo voljo in prepričanje v prid celokupni stranki in s tem izgine posameznik v nič. Ako hoče tedaj taka stranka obstati, mora obdržati svoje pristaše na toliko nizkem duševnem nivoju, da so poslušni in ako pravi, da se tudi ona peha za vedo in prosveto, je to le pesek v oči, ker vse to prikroja po svojem kopitu. S tem se člani naroda decimi-rajo in tisoči, da milijoni ne igrajo nikake vloge. Tako nastane čreda brez lastne volje. T o je pravi klerikalizem, potem pa naj bo taka stranka duhovska ali posvetna. To je ubijanje duha in kdor stopi v tako družbo, se zapiše med duševne mrtvece. Za njen obstoj je možen le monarhijski sistem. Druga oblika je za tako stranko nemogoča.
Da taka stranka ne more govoriti o pravem napredku in pravi svobodi, je več kot gotovo. Naši klerikalni stranki ne more tedaj v spričo takih razmer drugače iti, nego „po maslu11.
Kdor se hoče boriti proti taki stranki, mora pač napeti vse druge strune. Poglejmo naše prvake. Dr. Tavčar, dasi ima mož sam zase mnogo, mnogo zaslug, se ni hotel prav nič drugače kretati, kakor naša Missia in Bonaventura. Mož je pokazal velik talent v posnemanju. Hotel se je boriti z enakim orožjem in to mu daje jako slabo spričevalo. Vsled tega njegova stranka ni mogla biti drugačna od naše klerikalne stranke. Bila je ravnotako monarhična, z absolutnim vladarjem na eni strani in poslušno maso na drugi strani. V njej seje prosta misel in svoboda ravnotako morila, kakor v klerikalni stranki in ko-nečno je bil boj na nož neizogiben, ker sta se stranki borili le za materijelne koristi. Najgnus-neje na celi stvari pa je, da se bije boj prav za prav le za osebne koristi voditeljev ene ali druge stranke, čeprav zavračajo na videz vsak hasek.
Skratka, kakor je delal vodnik, tako so ga posnemali njegovi „feldvebelni". Sicer pa organizacija napredne stranke ni bila niti približno tako popolna, kakor je organizacija naše klerikalne stranke, pač pa je bila vsa komanda v njej „feldvebelska". Računali so na disciplino edinole v zaupanju na svojo avtoriteto. Ne le v celoti, nezmožnost se je kazala posebno v podrobnem delu. Toliko sirove komande, toliko razlik v socialnem življenju, toliko brezdelja, toliko vrtoglavosti ne bi mogla spraviti na dan niti najhujša strahovlada. Kadar je prvakom tekla voda v grlo, tedaj so šli „med narod", a ljudstvo je hitro spoznalo njih laž. Vsakdo, četudi predmestni gostilničar ali boljši kmet je čutil, da je vse to le komedija. Delali so sicer prvakom pokorne obraze, a za hrbti so se jim rogali in rogali so se v srcih tudi prvaki sami, ker so vedeli, da morajo pač za časa volitev med ljudstvo, a to jim je bilo zelo zoperno. Gojila se je laž in hinavstvo na debelo in kdor je bil dovolj neznačajen in delal takim prvakom „na
roko", je lahko jedel pečenko. Ti prvaki niso imeli prave srčne krvi in niso je nam mogli dati. Poslovili se bomo od njih, sicer ne z jezo, a tudi solza ne bo.
Da se pa nam ne bo očitalo, da le kriti-kujemo, podajamo tu nekaj pozitivnih misli.
Reorganizacija napredne stranke je po starem kopitu nemogoča, pa naj šibo nje program še tako izvrsten. Sedaj je zavoženo in največja bedarija bi bila, siliti nazaj k tistim jaslim, ki so včeraj pogorele. Da so prvaki sploh pogreli svoj stari program, in sicer v tako kritičnem času, s tem so pokazali svojo veliko slabost. Čudom se čudimo takemu početju! — Dalje, ali ne ločijo prvaki kakovost članov napredne misli od članov klerikalne stranke, ali ne vedo, da je tendenca obeh strank skrajno različna, tedaj, da tudi organizacija napredne stranke ne more biti slična oni klerikalne stranke? V dobrem mnenju in več ko je potrebno in za nas koristno svetujemo, da naj n a p r. stranka svoj načrt anulira. Temu nasproti pa naj z vso silo podpira organizacije posameznih strank in sicer vsega, kar je še divje, to pa tako, da bo vsaka stranka samostojna in svobodna s svojo pol. barvo. To bo delo v smislu napredne ideje. V takih strankah se bodo zamogli razviti posamezniki in ti se bodo osamosvajali, krepili, to bo njih življenje, to bo življenje napredka in narod a. Vse slabo se bo zamorilo samo ob sebi. Glavno na vsem je to, da bo imel naš narod čim več samostojnih izobražencev in to je najuspešnejši boj proti klerikalizmu. Naj se izvrši temeljit preobrat, naj zaveje nov, svež duh po deželi. Bodite bojeviti, a ne surovi, negujte vsega nesamostojno. Videli bodemo, ako imate toliko poštenosti, da se odrečete svojim portfeljem v prid resnici. Pustite na strani, kdo bo predsedoval in vodil in postanite meso in kri naroda!	R alias B.
Jzzroatno zapostavljanje Slovencev.
Najmočnejši steber in razširjevalec vsega nemštva na Slovenskem, zlasti pa na Kranjskem, edina in njegova zadnja opora je Kranjska Hranilnica s sedežem v Ljubljani.
Ta denarni zavod podpira in vzdržuje vse neštete umetne naprave, ki naj pričajo, da živi med Slovenci tudi nemški živelj. S tem, da nosimo svoje prihranke v to nemško hranilnico, delamo sami proti sebi, podpiramo razna nemška društva, da morejo le-ta obstajati in izvrševati svojo nalogo: izpodriniti Slovenca z lastne grude. Že davno so minuli časi, ko je zapisal entuziast Koseski: „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti", ali tudi danes kličemo lahko vsakomur, kdor nosi svoj denar v ta zavod in s tem posredno podpira delovanje Kranjske Hranilnice, gorenje besede.
Kranjska Hranilnica ima po ogromni večini slovenski kapital v svojih kasah, iz katerega obresti deli glasom svojih pravil podpore v razne svrhe.
Kakor vsako leto, tako je nakazal ta denarni zavod tudi lani večje zneske v gorenje namene. Ali glej: dasi stoji zavod sredi slovenske dežele, dasi je v njem pet šestin slovenskega denarja, je pri razdelitvi podpor jemal tako mero, dajo nazivIjemo lahko škandal, hotno preziranje in zapostavijo n j e Slovencev.
Poleg nekaj doneskov, namenjenih takim zavodom, kjer se ne more o narodnem značaju govoriti, in ker išče Nemec kakor Slovenec v slučaju potrebe zavetja (n. pr. bolnice, ubožnin-ski zakladi itd.) — tukaj ni mogoče govoriti o tem, ali je ta naprava nemška ali slovenska, zato tudi Kranjska Hranilnica ni bila tod pristranska, ker ni mogla biti — ali povsodi drugje je postopala na tak način, da se mora človek res vprašati, če jih ni bilo nič sram. Narodna zagrizenost, ki so jo povsodi, kjer je le malo mogoče, pokazali, je tako malenkostna, tako nizka, da meče to njih postopanje tudi na njih duševni nivo žarek, da se poniža pod njegovo lučjo vsa njih toliko hvalisana vzvišenost in finost docela na mišljenje, ki prevladuje in dela politični ton n. pr. okrog celjske Deutsche Wacht. Znano je, da se pisanja tega lista sramuje vsak pošten Nemec.
Kranjska Hranilnica je dala I. državni gimnaziji v Ljubljani 400 K; II. državni gimnaziji, ker je malo manj nemška, samo 300. Nižjo nemško gimnazijo v Kočevju je odmerila prav tako, kakor višje gimnazije v Novem Mestu ali Kranju; nemški ljublj. realki je dala 400 K, idrijski celih 50! Trem slovenskim deškim ljud. šolam v Ljubljani je dala manj (600), kakor e n i nemški (700); dekliški slovenski 8-razrednici 200, dekliški nemški 5 - razrednici 500 kron.
Toda to bi imenovali lahko prave malenkosti, čeprav je i tod pristranost jasna kakor beli dan.
Slovenskim narodnim zavodom in društvom ni dala niti vinarja; Sokol, Planinsko društvo, slovenska pevska društva, Ciril Metodova šola, slovenski šolski vrtci, slovenska ženska društva... vse niti vinarja, dočim so ravno-t a k a nemška društva bogato, včasih v p r a v sijajno obdarovana.
Kranjska Hranilnica je dala za:
Biirgerhort 		400--
Jugendhort 		400'—
Frauen- und Kinderhort ....	400'—
deutsche Arbeiterkasse		200'—
evangel. žensko društvo		220'—
nemški šulferajn v Ljubljani .	.	.	2.900-—
graški nemški vseuč. fon ....	100'-
godbeno društvo v Kočevju .	.	.	500.—
G* 1 a s b e n a Matica v Ljubljani	400-
Nemško filharm. društvo „	23.700 —
Šulferajnu v Ljubljani za nemški vrtec	1.380'-
nemškega telov. učitelja		600 —
za evang. nem. vrtec v Ljubljani .	400'-
« Tržiču . .	200'—
„	„	„	„	„ Kočevju .	200'—
„	„	„	„ Zagorju	400'—
ljubljanskim turnarjem		1.000'—
Schillerjevo slavnost		92'—
žen. podružnico šulferajna v Ljubljani	500,-
nem. pevsko društvo v Belipeči . .	200'—
nemškemu planinskemu društvu	2.000' -
Iz tega tu navedenega je razvidno, da je dala Kranjska Hranilnica za slovenske zavode in društva 1200 kron, toda za nemške zavode in društva 37.472 kron!!
Po računih Kranjske Hranilnice je torej 1200 prav toliko kakor 37.472! Ali si je mogoče misliti večje narodne strasti, kakor jo uganjajo kranjski Nemci?
Vse te podpore so namenjene samo na Kranjskem obstoječim zavodom in društvom. Na Kranjskem pa živi 940/0 Slovencev in komaj 5V2°/o Nemcev. Ako hočemo biti torej pri tem računu vestni, moramo vpoštevati tudi to razmerje in potem pridemo še do krasnejših rezultatov. Prav upravičeno je vprašanje, kako so-
glaša s honetnostjo Nemcev, ki odločujejo in vodijo ne samo Kranjsko Hranilnico, ampak tudi vse drugo naše nemštvo, dejstvo, da pride po njih ključu narodne enakopravnosti podeljenih zneskov povprek na Slovenca 8 vinarjev, na Nemca 130 vinarjev. Ali je treba še kajj več?
Lj.
Klerikalizem v Belgiji
(K minulim volitvam.)
Ko je prišlo lani na dan ovaduštvo' v francoski armadi, so se zgražali vsi klerikalai listi nad tem dogodkom. Tako tudi v Belgiji. Kazali so s prstom na pokvarjeno Francijo in strašne posledice delovanja brezverskega EmiS Combesa, bivšega francoskega ministrskega predsednika, ki je dal pravzaprav prvi in naj hujši udarec klerikalizmu na Francoskem. Prav v istem česu pa je izdal lepo na tihem pred nekaj i meseci umrli kardinal iz Mecbela na svojo duhovščin®! pastirski list, v katerem poživlja, naj se izbere za vsako ulico vsakega belgijskega mesta poseben zaupnik, ki hoče paziti na vse delovanje oseb, stanujočih v njegovem okrožju. Znano je, da so bile te osebe poučene celo o družinskih razmerah posameznikov, da so si zapisavali razgreti duhovniki celo med procesijami okna, kjer ni bilo luči!. Za ovaduštvo so bili na razpolago celo tiskani formularji.
V	Belgiji si stoji namreč nasproti dvoje' glavnih smeri: večina je klerikalna in ta ima. proti sebi socialiste in liberalce. Razume se samoposebi, da nimajo ti belgijski liberalci (kakor tudi angleški) s slovenskim liberalizmom prav nobene sorodnosti. Liberalec* v Belgiji pomenja svobodomiselnega meščana ali kmeta, ki ni socialist ne klerikalec.
Kot mogočno sredstvo’ v dosego svojih namenov so si izvolili klerikalni tu, kakor po* celem svetu, prigovarjanje ženi. „Mi smo od boga poslani, liberalci pa od hudiča" se jim je-povedalo neštetokrat prav tako dobesedno. Liberalci in socialisti hočejo boj proti veri! Poglejte v Francijo, povsodi punti in boji pred cerkvami. Tako so govorili in pisali, in pri tem previdno zamolčali, da je bil ravno en del fanatične duhovščine tisti, ki je vprizarjal bunjenje proti republiki.
Taka sredstva so seveda skrajna v vsakem boju, in nasprotnik skoro nima orožja, s katerim bi se še mogel bojevati vsaj z majhnim upom na kak uspeh. Liberalci in socialisti so imeli v tej volilni kampanji jako kratek program. Zedinili so se na sledeče točke: splošna in enaka volilna pravica, šolska obveznost, osebno službovanje pri vojakih. *) Radikalno krilo liberalcev je še pridejalo: boj proti rastočemu škodljivemu vplivu posestev mrtve roke, ki ima ob času vsega premoženja v denarjih in zemljišču celih 3000 milj ono v frankov**). Nele, da oškodujejo vlado vsako leto pri napovedbi premoženja za mnogo!stotisoč: opiraje se na svoj neizmerni kapital, oškodujejo tudi delavstvo v konkurenčnem boju z njim, s tem da izplačujejo vedno nižje mezde. Ker so nastopili liberalci na tak način proti velikanskemu premoženju klerikalcev, so obrnili oni ost tega boja in zaklicali, da se bojujejo njih nasprotniki proti — veri!
Belgijski kmet je seveda verjel. Da je verjel, se ne smemo čuditi: od sto belgijskih vojakov kmetskega stanu jih je 19, ki ne znajo ne čitati ne pisati, 20 takih, ki znajo vsaj za silo čitati. Izmed 163.000 belgijskih otrok je obiskavalo 24.000 samo ljudsko šolo, nad 100.000, nad osem let starih otrok pa sploh nobene šole ne obiskuje — ker ni šolske obveznosti. Lahko si torej mislimo, da je zaostal flamski t. j. v Flandriji, pokrajine Belgije, živeči kmet, kjer ima klerikalizem svojo glavno oporo, daleč za svetom nazaj, in da ni takega človeka težko voditi in zaslepiti, je tudi umevno. Popolno neznanje ljudstva je naj izdatnejša in najvažnejša
V	Belgiji pošlje lahko vsakdo namestnika, da služi
zanj v vojakih.	Ured.
**) Belgija ni nič večja dežela, kakor so pokrajine, na katerih stanujemo mi Slovenci!	Ured.
opora klerikalizmu, če se torej belgijski klerikalci krčevito upirajo šolski obveznosti, vedo prav dobro, zakaj delajo tako. Po drugi strani pa si neizmerno prizadevajo, da pridejo že obstoječe šole pod vodstvo menihov in nun, ki imajo od politične stranke klerikalnih migljaj, kako naj opravljajo- svoj posel. V teku 22 let, odkar so v Belgiji klerikalci na* krmilu, so izpodrinili skoro iz vseh občin domačo ljudsko šolo. V tako majhni deželi, kakor je Belgija, niso zaprli nič manj kot 327 občinskih šol in ustanovili nekaj nad 2500 novih, k o n g r e-gaeijskih, kjer ni nobenega posvetnega učitelja, ampak sami redovniki in redovnice. Kako se nastopa proti onim občinskim šolam, ki jih hočejo vzdrževati neklerikalne občine, kaže naj sijaj nej e zadnji ukrep enega glavnih vodičev klerikalizma, Wo e s t e, znan v Belgiji povsodi pod imenom „zelena ekscelenca". Občine dajejo namreč ubožnim šolskim otrokom juhoi To je Woeste prepovedal, razen če podpirajo liberalne občine tudi učence bogatih zasebnih samostanskih šol. Vedel je dobro, da bo le malokatera I, občina zmogla tako visokih stroškov. Ker pa juhe ne more več dati, tudi otrok ni v šolo.
Združene protiklerikalne stranke so upale, da pridobe zase vsaj Ostende, Briigge, Furnes, Ypern in druga v Flanderskem ležeča okrožja zase in da pridejo iz teh v zbornico če ne že socialisti, pa vsaj liberalci. Ali pomanjkanje pouka in izobrazbe je storilo svojo dblžnost v polnej meri. Nič tega, kar premika danes cel svet, kar je rodilo v Avstriji in Rusiji viharje, kar je vrglo na Angleškem nazadnjaško vlado, kar je okrepilo na Francoskem republiko — nič tega ni prodrlo k flamskim kmetom. Močneje kot kdaj prej so se oklenili duhovščine. Preprečili so padec klerikalne vlade in s tem zaprli pot vsakemu napredku.
Klerikalci se imaj© izidu volitev največ zahvaliti pluralnemu volilnemu načinu Posestnik zemlje ima namreč po dva glasova, delavec le enega. Slednjih je sicer ogromno, ali kaj, ko šteje vsak kmet za dva izmed njih. Odtod tudi umljivo, zakaj si ne morejo povišati socialisti svojih mandatov, in zakaj si že enkrat pridobljene tako težko ohranijo. Vseskozi napredni program liberalcev je skoro točko za točko enak socialističnemu. Zato je volilo tudi mnogo meščanov, ki so oddajali svoje glasove prej socialistom, zdaj z liberalci. Na ta način so izgubili n.pr. socialisti v Bruslju celih 3000 glasov. Če so socialisti vzlic temu prodrli v Dinantu in Courtraiju z enim novim poslancem, se je zgodilo to le vsled združitve z liberalnimi. Prav ta kartel je dal klerikalnim povod za najhujše napade. Vodja socialistov (vseh je v zbornici 30 izmed 166 poslancev) je Vanderveldes, zato so kričali: Zbornica je pod Vanderveldejevim bičem, komunizem, bogotajstvo, revolucija itd. To so bile podobe, ki so vstrašile slehernega kmeta. Zaman so povpraševali klerikalni, kje za boga je tista zver, ki jim jo nadevajo v kratkem programu: šolska obveznost, osebno službovanje v armadi in splošna ter enaka volilna pravica. Ali od vsega se je zbal flamski kmet še najbolj vojaške službe. Že itak jih vzamejo po današnjem redu malo k vojski, kogar pa vendar zadene, se odkupi lahko z namestnikom. Liberalni so videli ravno v tem veliko demoralizacijo cele armade; klerikalnim, samo za svojo pridobljeno pozicijo skrbečim, je seveda vseeno. Liberalci so dokazali, da je potrebno samo za obrambo trdnjav, ko so sezidane še antverpenske utrdbe, nič manj nego 200.000 vojakov, cela belgijska armada v vojni pa šteje samo 183.000 mož.
O šolski obveznosti noče slišati kmet niti besede, tako tudi ne o kaki volilni reformi, ki jo zahtevajo socialisti in liberalci. Saj mu daje današnji volilni red tako mnogo prednosti!
V zadnji volilni borbi so izgubili klerikalni samo pet mandatov. Tri od teh so dobili liberalci, dva socialisti. Vseh teh petero mandatov so prejeli protiklerikalni v mestnih skupinah Antverpena, Bruselj a in v valonskih okrajih. Pri ožji volitvi pa so enega od teh še izgubili. Propadel je namreč demokratični duhovnik D a e n s, ki je bil do sedaj ena najpriljubljenejša oseba v celi zbornici. Prodrl je proti njemu klerikalni kandidat
Priloga „Našemu Listu“ št. 54 z dne 5. oktobra 1906
z neznatno večino. Ta duhovnik se je drznil upreti se koristolovstvu in samopašnosti klerikalne stranke, nastopil je pogumno celo proti voditelju klerikalcev, Woestu, a bil je zato dovolj zasramovan, dovolj preganjan in zaničevan. Prepovedali so mu brati maše in prepovedali mu celo nositi duhovniško suknjo. Ne še dovolj. Rajni kardinal Goosen je poročal papežu v Rim o tem duhovniku, in Pij X. je res poslal pogumnemu duhovniku pismo, v katerem izraža svojo veliko nejevoljo nad nepokornim služabnikom.
„Kaj pa sem druzega storil, kakor skušal biti pravi in resnični kristjan!11 je vzkliknil ob tej priliki duhovnik Daens. če je propadel zdaj, prodre morda črez dve leti, ko voli ostala polovica dežele. (V Belgiji je vsakdo kaznovan, kdor ne pride na volišče.)
Klerikalci so imeli leta 1902. večino 26 glasov, 1904. leta le še 20, letos je padlo število na 12. Propadajo pač, ali pri prihodnjih in poprihodnjih volitvah gotovo še ne bodo poraženi. Sele tedaj, kadar pade klerikalna vlada, pride tudi Belgiji novo življenje.	Afer.
v
Štajersko.
Novo stranko so ustanovili štajerski Slovenci. V nedeljo je bilo sklenjeno na ustanovnem shodu, katerega se je vdeležilo nad sto zaupnikov, imenovati jo narodna stranka na Štajerskem. Njih glasilo, ki ga bo izdajal bivši urednik Domovine, Vekoslav Špindler, prične izhajati prav kmalu, izprva kot tednik. Naslov novemu tedniku bo Narodni List.
Profesor Ivan Frischanf. V spominu so še dogodki in izgredi proti nemškemu profesorju nemškega graškega vseučilišča Frischaufu od strani nemških svojih kolegov in učencev. Med profesorji, ki so se dvigali proti Frischaufu, so bili, v našo sramoto moramo pripoznati, tudi tisti redki Slovenci, ki poučujejo na graškem vseučilišču. Ves srd Nemcev proti Frischaufu izvira namreč odtod, ker noče le-ta podpirati političnih namenov nemškega planinskega društva, ampak je zastavil mnogo truda in ur v odkritje slovenskih planin. Eden glavnih povodov izgredov proti njemu pa je dala Fri-schaufova brošura Der Alpinist und Geograph Eduard Richter. Slednji je bil tudi profesor graškega vseučilišča, eno leto tudi njegov rektor, ali drugače njegova toli slavljena alpinistika ni druzega nego velik švindel. Izraz je morda malo strog, pa zadene vse to početje prav v bistvo: Richter ni bil nič druzega nego navaden za-grizenec, ki je sovražil Slovence uprav strupeno in blatil naš narod in dežele kjer je le mogel. S poštenjem Frischaufovim se seveda to ni skladalo in ocenil je Richterjevo delo tako, kakor je bilo v istini. Zbog tega ves nemški Izrael po koncu in — — Frischauf je bil vpo-kojen. Sramotno za nas, da ni povzdignil nihče naših poslancev na primernem mestu svojega glasu. Naravnost škandalozno lahko imenujemo postopanje slovenskih poslancev v zadevi Fri-schaufa, moža, toli zaslužnega za naše planinstvo. Frischauf je žrtev gonje proti Slovencem; Frischauf je žrtev svojega pravicoljubja; Frischauf je žrtev za slovensko stvari Dosedaj se je spomnil teh do neba kričečih krivic, ki so se mu godile v zadnjem času od graških Nemcev in zdaj še od naše c. kr. vlade, edino zadnji shod v Mozirju, kjer je bila sprejeta tudi sledeča rezolucija, enoglasno in z velikim navdušenjem: „Dne 30. sept. zbrani volilei gornješta-jerskega okraja so ogorčeni vsled umirovljenja prof. Frischaufa, ki je 30 let nepristransko, nesebično in požrtvovalno deloval v slovenskih planinah, katere je razkril in seznanil širom sveta. Žalostno je, da se ni našel niti eden državni poslanec, ki bi se bil potegnil za nas Slovence toliko zasluženega moža. Pozivamo g. dr. Vouška kakor vse slovenske državne poslance, naj potrebno ukrenejo, da dobi užaljeni profesor Frischauf potrebno zadoščenje11.
Osebne vesti. Deželni odbor štajerski je imenoval suplenta na državni gimnaziji v Trsti, Severina M a i r, pravim gimnazijskim učiteljem na gimnaziji v Ptuju.
Prijatelji učiteljev. Dne 28. t. mes. se prično kurzi na ljubljanskem učilišču za one učitelje in učiteljice, ki hočejo napraviti tudi izpit za meščanske šole. Oglasilo se jih je precejšnje število za ta deset mesecev trajajoči kurz tudi iz Štajerskega, ki so bili menda vsi sprejeti. Toda kaj je storil za izobrazbo tako „vneti" deželni šolski svet. Razven enemu (če je sploh res!) ni dovolil nikomur enoletnega dopusta. Vsak bi itak sam moral skrbeti za suplenta in ga plačevati iz svojih revnih dohodkov, a kljub temu je uničila hladna jesenska slana graških gospodov vsako možnost za daljno izobrazbo učiteljstva, vsaj slovenskega. Kaj naj si mislimo? Mogoče je dvoje. Kurzi bodo v Ljubljani, torej slovenski, štajerski učitelji morajo biti pa „izobraženi11 v „kulturnem nemškem" jeziku, ah pa hočejo še dalje zavleči ustanovitev slovenske meščanske šole na Štajerskem, češ, saj ni slovenskih učiteljev. Gotovo ne bi škodovalo, če bi slovenski poslanci malo pogledali, kaj kuhajo v Gradcu.
Pri volitvah v celjski okolici so izvoljeni sami slovenski kandidatje. Nemci so se volitev zdržali.
Razstava za sadje in vinarstvo. To soboto, dne 6. oktobra, otvorijo v Mariboru sadno in vinarsko razstavo, h katere otvoritvi pride tudi deželni glavar grof Edmund Atems. Kakor se poroča, se je prijavilo znatno število razstav-Ijaleev. Načelnik odbora je nadzornik Binder.
Primorsko.
Osebne vesti. Za policijskega komisarja v Trstu je imenovan g. Alojzij Guštin.
-J- Fran Abram. Tržaškega lesnega trgovca in posestnika Fran Abrama, očeta znanega odvetnika Abrama, je zadela nenadoma smrt, mudečega se v Slavoniji po kupčijskih opravkih. R. I. P.
V zadevi goriškega tramvaja se nam piše iz Nabrežine: Neki dopisnik s Primorskega je pisal v 51. št. Našega Lista, pod naslovom „Blažena Gorica11, da bo veljal pri novem električnem tramvaju v Gorici samo italjanski jezik, tako službeno kakor v nadpisih. In dopisnik opozarja nadalje, da se tudi v Ljubljani rabi prometu na ljubo še drug razen deželnega jezika. Po mojem mnenju bi zdaj ne kazalo odgovoriti drugače nego s silobranom: klin s klinom. Ako prezirajo Lahi na tak način ogromno število deželanov, hočemo mi svoje nasprotnike drugod božati? Žalibog smo Slovenci preveč mehki, kakor lipov les, zato tudi ljubimo lipo in pravimo da je narodno drevo. Nima ljubljanska občina sto povodov, da ne odneha prej, dokler ne dobi mesto samoslovenskih uličnih napisov, tako pa tujec prišedši v Ljubljano, ne veš ali si med Nemci ah Slovenci. Pa ne samo ljubljanska, tudi nabrežinska občina bi morala biti bolj pogumna in odločna. Postaviti bi se morala 'v boj proti Južni železnici. Zahtevati bi morala energično od tega ravnateljstva, da napravi tudi slovenski napis Nabrežina in ne samo nemško-laškega, kakor ga imamo sedaj. In ne odnehati prej, dokler se zahteva ne izpolni. Čemu vedno ti nešteti oziri na razne zamere, zakaj stvar še nadalje odlašati ? Občine dolžnost je, da se postavi za svoje pravice in dolžnost železnice je, da nam jih izpolni, ker ona se živi od nas, ne mi od nje. Treba je tudi s postajenačelnikom prav krepko govoriti, da pride tudi slovenščina do spoznanja na naši postaji. Ne pomaga hoditi na Dunaj, ampak treba je pričeti z bojem doma. Mi Slovenci dovoljujemo svojim nasprotnikom vse kar in kakor hočejo oni; tržaška občina pa n. pr. toliko let niti umrlemu Dolencu ne pusti nekaj slovenskih črk na njegov nagrobni spomenik. Slovenci smo premehki, naši voditelji plahi, bojazljivi, da je strah. Svoje nasprotnike ljubimo tako goreče, kakor da si zaslužimo s tem večno zasluženje. Da se nam potem oni za hrbtom smejejo in brijejo iz nas svoje norce, je dobro znano in se mnogokrat čuje. Če znamo nekaj nemških ah laških besed, hitro se silimo, da jih o prvi priliki porabimo. Temu so v veliki večini krivi naši časniki, v katerih tujih besed včasih kar mrgoli, da, zgodi se celo, da objavljajo po cele
kolone v tujem jeziku. Kdaj delajo tako Lahi in Nemci?
Trgovski in obrtni shod v Tolminu dne 14. oktobra t. 1. začne ob 3. popoldne. Odhod iz Gorice ob 1049 dopoldne. O potrebi in koristi stanovske organizacije predava odposlanec trgovskega društva „Merkur" iz Ljubljane, o ustanovitvi veletrgovine na Goriškem pa g. ravnatelj Ulčakar iz Trsta. Poživljamo vse zavedne trgovce in obrtnike, da se shoda zanesljivo udeleže, ker je velevažen. Shodu slede še drugi, ki bodo kolikor toliko glede predavanj v zvezi. Na razpolago bodo žardinijeri iz Sv. Lucije v Tolmin in nazaj.
Napad pri Solkanu. Zadnji četrtek minulega meseca se je peljal kmet Josip Zavli iz Selišča pri Tolminu na vozu, kjer je imel upre-žena dva vola, proti Gorici, da razpeča nekaj pridelkov. Ker je bilo ponoči, se je kmet na vozu vlegel in zadremal. Blizu Solkana pa sta ga dva neznapca napadla in hudo obdelala s palicami, ključi in kamni ter ga precej ranila. Neznanca sta zbežala, ko se je nekdo po cesti bližal. Najbrž sta zločinca hotela kaj ukrasti.
Detomorilka. V Trstu so prijeli neko 30-letno žensko, ker je umorila svoje novorojeno dete in ga vrgla potem v morje.
Vsled hude bede se je zastrupil v neki tržaški gostilni Anton Z. oče peteroglave rodbine.
Smrtna kosa. V Gorici je umrla gospa Marija Ličar, v Šempasu znana trgovka in po-štarica Jožefina Savelli.	R. I. p.
Nebroj delfinov se klati po jadranskih vodah. Končujejo ribe in ribje mreže, tako da so ribiči hudo oškodovani. Okoli Gradeža jih je toliko, da se pojavljajo celo po kanalih, kjer vse uničijo. Tudi prizadenejo v ondotnih kopališčih posestnikom mnogo strahu.
Kranjsko.
Osebne vesti. 721etni profesor v Ljubljani, Avguštin We s ter je šel v pokoj po 36 letnem službovanju. Za okrajnega glavarja v Kočevju je imenovan okrajni glavar iz Kamnika, baron Schonberger. Vodstvo okrajnega glavarstva v Kamniku dobi deželnovladni tajnik Ivan K r e s s e. Cesar je podelil poveljniku deželnega orožništva na Kranjskem, Rudolfu Riedlin-gerju plemstvo s pridevkom „Kastrenberg".
Nov načrt pluralnega sistema izdeluje, kakor čujemo, sedaj dr. Tavčar. Če prodre ž njim, tega še ne vemo, ker seveda še ni čisto popolnoma izključeno, če dr. Tavčar ne izpremeni svojega mnenja o splošni jednaki volilni pravici prihodnji teden zopet enkrat ah še večkrat. Toda, če ostane pri pluralnem sistemu, obvelja načrt, ki je sedaj v delu, in katerega je baje že odobril štamtiš pri „Roži." Na podlagi te osnove se ne bo našim liberalcem čisto nič bati splošne volilne pravice. Navaden človek imel bo po 1 glas; kdor se prišteva k liberalni stranki na Slovenskem, pa po 10 glasov; v to svrho dobi vsak posebno legitimacijo, in se mora poleg tega tudi izkazati, da je plačal naročnino za „Slovenski Narod" za celo leto. Kdor še poleg tega abonira „Oso", ima pravico do 13 glasov. Na ta način bo liberalni stranki absolutno zagotovljenih kakih 199 glasov. To bi seveda bilo premalo; zato se je določilo in spoznalo, da gre prvakom, ki vendar reprezentujejo na Slovenskem že od nekdaj „ljudstvo11, tudi primerno število glasov. Tako jih dobi dr. Tavčar 50.000. Ako pomislimo, da nam prvakov ne manjka, spoznamo tudi, da se ni bati, da bi liberalna pri prihodnjih volitvah |bsolutno ne prodrla. S tem sistemom pa je zadovoljeno tudi narodni zavesti, katero bodo na ta način rešili naši prvaki v polni meri; kajti število Slovencev naraste vsled tega pluralnega zistema kar za par miljonov. Da se v naši politiki še dolgo let nič ne spremeni, je torej sedaj jasno. Ker smo pa Slovenci konservativni narod, je mislil dr. Tavčar tudi na to, ko je v posebnem odstavku zahteval, da postane pri prvakih volilna pravica dedna. Ker imajo naši prvaki dosti naraščaja — edini Plantan je v tem oziru bolj revež — je s tem zistemom slovenskemu liberalizmu pridobljena večnost. Poleg tega je tudi načrt na zvit način posvetil klerikalcem, za katere stoji
dednost volilne pravice samo na papirju, saj kolikor se duhovščine tiče. Mi bi res želeli, da pride ta osnova v volilnem odseku na razgovor. Podala bi se kot najnovejša in najlepša cvetica med cveticami iz gred dr. Tavčarjeve moderne politike. In če se že usmevajo na Dunaju, zakaj bi se ne smeli enkrat pošteno nasmejati. Kar pa ostane, je molk.
V dr. Tavčarjev referat spada tudi deželni muzej Rudolfimim. S to premiso je izrečen že tudi dober del sodbe o tem inštitutu, ki bi moral in bi lahko reprezentiral nekaj druzega, kakor reprezentuje faktično. O tistih škandalih, ki so se godili še nedavno tega, danes ne bomo še govorili, če prav bi javnost zvedela, kako se je tudi na tem polji izkazalo v vsem svojem sijaju znano vzorno deželno gospodarstvo. Saj tisti nered in tista zmedenost, da rabimo n a j m i 1 e j š e besede, ki vladata na drugih deželnih zavodih, šopirita se ravno tako tudi tukaj! Leta in leta so potekla, a arhiv je še vedno v starem neredu! In kaj je z naravoslovnimi zbirkami, kaj vzlasti z mineralogično? Kustos dr. Šmid ne zmore vsega, to sami dobro vemo; tudi vemo, da ni naravoslovec, in da torej naravoslovnih zbirk urediti ne more. A če je to znano deželnemu odboru, oziroma njegovemu referentu dr. Tavčarju, zakaj ne poskrbi, da se odpravi ta škandal?! Ako moža ni sram vleči letnih 4000 kron, naj ga ne bo sram tudi izpolniti svoje dolžnosti. Pota k blagajni vsakega prvega gotovo ne pozabi napraviti — in tedaj naj se milostno spomni, da ima napravljati tudi še drugam korake svoje, npr. v Rudolfinum. če mu je pa vse to preveč — o dolgočasnosti cestnih referatov „jamra" mož po ljubljanskih kavarnah! — pa naj odloži svoje mesto — v škodo kranjske dežele se to gotovo ne bo zgodilo. Toliko za danes. Da ne ostanemo z obetanimi razkritji na dolgu, to se nam sme verjeti!1
Kakšna pravica je pri nas? Rudniški oskrbnik Janez Jaklin iz Idrije je zgrabil brez vsakega povoda rudarja Filipiča za prsi, ko je prišel le-ta k njemu po podpis na svoj bolniški listek, in ga pahnil s tako silo čez prag, da je telebnil Filipič z vso silo na tla in zahvaliti se je zgolj slučaju, da se mu ni nič zgodilo. Rudar je tožil vsled tega oskrbnika — ali glej — dasi je stvar ravno taka, kakor jo navajamo, je bil obsojen rudar Filipič in ne oskrbnik Jaklin, ker je dejal rudar, potem ko se je že pobiral s tal: „Če bi hotel jaz svoje roke rabiti, bi bilo drugače, tega pa ne storim, ker nisem tako surov, kakor ste vi.“ Rudar se je sicer pritožil, pa vzklicno sodišče v Ljubljani pod predsedstvom podpredsed. sodn. dvora Pajka, je prvo obsodbo na 2-dnevni zapor potrdilo. Kakor stoji stvar, smo prepričani, da se je zgodila rudarju Filipiču krivica ali pa se je proti njemu pristransko postopalo. Vsak človek bi sodil, da bo kaznovan oskrbnik, samo sodišče pošlje v zapor rudarja. Kako pa je to mogoče? Ali nismo več pred postavo vsi enaki, ali pa se deli dvojno
1 Opomba uredništva. Vsem cenjenim somišljenikom, ki nas opominjajo radi raznih naših obljub, odgovarjamo, da pride vse na vrsto, in zato prosimo potrpljenja. Vsak ve, kako težko je dobiti zanesljivih informacij; mi pa moremo izvojevati naš kulturni boj samo na podlagi takih, ker ne maramo delati nikomur ni sence krivice, ne glede na to, da se eksponiramo sodnemu postopanju. Naši nasprotniki zgrabili bi vsako bilko, obesili bi se za vsak las, na katerem bi nas privlekli pred sodnika. Ako bi bilo 10 naših trditev dokazanih, in bi ostali za enajsto na dolgu, kazali bi s prstom na nas, ceš, kako obrekujemo. In vendar bi se nam to lahko pripetilo ob vsi previdnosti in optima flde. Oficijelnih informacij dobiti, nikjer ni mogoBe, zlasti ker se ondi najbolj prikriva, kjer se ima prikrivati največ. Nekateri informatorji pretiravajo, ali zajemajo sanp iz kalnih poročil; oni, ki bi lahko govorili, molče iz znanih vzrokov, pred vsem boječi se brutalizacije in najostudnejšega preganjanja. Zato prosimo potrpljenja. — Kakor dobijemo boj radi deželnih dobrodelnih zavodov — (sedaj pridejo še hiralnice na vrsto — in če treba še enkrat deželna bolnica) — pričnemo z deželnim muzejem. Za njim pride prisilna delavnica in za njo kmetijska šola na Grmu. Kedar smo končali z deželnim gospodarstvom, posvetimo v občinsko gospodarstvo stolnega mesta Ljubljane. Ako hočemo naprednim idejam v nas res napraviti pot — treba, da pometemo najprvo v vrstah tistih, ki se nazivljejo svobo-miselce, a ki nosijo po krivici to ime na svojih umazanih praporih. — Vse gg. dopisnike pa uljudno prosimo, da nam navajajo samo gola dejstva, in da jih posebej komentujejo, če se jim to zdi treba. Le tako je mogoče, da ostanemo v poštenem našem boju zmagovalci.
pravico: eno za predpostavljence, drugo za tem podrejene osebe?
Ilirsko-bistriška čitalnica je bila že večkrat predmet opravičenim pritožbam v tem listu, ki lete seve na razne znane prvake, ki jim pa ni povšeči, da se tudi njih delovanje premotriva s kritičnim očesom. Taka oseba je zlasti notar dr. Alojzij Žnidarič. V tem oziru smo naprošeni po osobju, ki je v njegovi pisarni in ki jih sumijo, da so v zvezi z našimi noticami, potrditi, da nam ni poslal nihče od teh niti ene take ali kake druge notice iz Ilirske Bistrice, marveč imamo tam svojega stalnega, povsem zanesljivega sotrudnika. En dopis, tičoč se notarja in čitalnice pa smo prejeli celo iz neke druge kro-novine.
Južna železnica dela, kakor da bi živeli na slovenskem ozemlju sami Nemci ali Italjani. Te dni je poslala zopet v Postojno uradnika, ki ne zna niti ene slovenske besedice. Slovenski sinovi morajo pa po tujini!
V	Vintgarju se pripravlja znani podjetnik Žumer, da zgradi prihodnje leto velik hotel. Sedanja njegova restavracija s paviljonom in vrtom ne zadostuje več, toliko prihaja izletnikov v divne tesni. Postrežba v restavraciji je izvrstna in cene kaj primerne. Iz blejskega kolodvora se napravi pot v Vintgar, istotako se uredi pot z Dobrave v Vintgar. Naj bi našel Žumer obilo posnemalcev v osebi Slovencev še po drugih krajih, ki obetajo vsled nove železnice toliko prometa.
V	Postojni ustanove vsled sklepa občinskega odbora nov denarni zavod po imenom Občinska hranilnica.
Otvoritev nove proge. Proga Jesenice-Celovec je bila z običajnimi slovesnostmi otvor-jena. Skozi karavanški predor so se vozili 12 minut, navadno pa bo trajala ta vožnja 20 minut. Od 100 do 100 m so napravljene v predoru svetilke.
Ob novi železnici na Gorenjskem so vse postaje premajhne vsled nenavadno živahnega prometa. Tako so morali kolodvorsko poslopje v Kranjski gori znatno razširiti, otvorili so še eno čakalnico in povečali pisarno. Tudi na Dovjem slično pospešujejo postajo, na O t o-č a h so pa napravili leseno čakalnico.
Špisarija nad vse. Slov. Narod poroča v svoji sobotni številki, da se je v kavarni „Union" pred kratkim vršila „šampanjska batalja, pri kateri se je izpilo 70 steklenic in da je šampanjec kar po tleh tekel." Take notice zanimajo „Narodove" bralce; „Narod" že pozna svoje ljudi, in tudi ve, s čim se jim lahko imponira, čudimo se le, da ni navedel, kake marke so pili, in kako visoke so bile cene steklenic; to bi bilo za našo špisarijo silne važnosti, bi ji iz-vestno mogočno imponiralo in fina parvenijska bahatost bi dosegla višek smešnosti! Pričakujemo, da ostane „Sl. N.“ zvest tudi nadalje še svojemu novemu programu, in da prične posvečati svoje duševne sile ne samo dragocenim in nobel — pijanostim, ampak odslej naprej svoje bralce tudi vestno informira, koliko štam-perlov „železnega" ali „grenkega" je spil Lahov Pepe ali Cizelj nov Francelj ta in ta večer v Pihlerje vem kevdru ali kaki drugi butiki. Da bodo notice bolj popolne, tudi lehko priobči vse posledice alkoholskih batalj, psihologične in fizi-ologične. In vendar bi bil „N." neizrečeno hud, če bi kdo dvomil, da je to list slovenske — tudi-inteligence.
251etna pravda. Kmalu poteče 251et, odkar se pravda papirnica v Medvodah z nekim kmetom zaradi vodnih pravic.
Lovska vest. Jakob Krašovec je ustrelil na lovu v vrhniškem logu divjega mačka.
Orožniki streljali na fantine. V nedeljo so fantje v Tamaši vasi pri Beli cerkvi streljali z možnarji. Orožniška patrulja je prišla in prepovedala streljanje. Fantje so orožnike sprejeli s kamni. Orožniki so se poslužili orožja. Enega fanta je ranil orožnikov strel.
Cmorjeno dete v vlaku. Na petek v minulem tednu je našel neki uslužbenec, ko je snažil vozove, nekaj v papir zavitega. Najdeno stvar je izročil uradniku, kateremu se je zdel zavoj sumljiv. Zato ga je odprl in našel v njem mrtvega, 2 do 3 mesece starega otroka moškega
spola, ki je imel okolu vratu vrvico. Zločinke niso dosedaj našli, vendar so aretovali nekaj sumljivih oseb, eno v Mariboru, eno v Ljubljani, menda eno v Gradcu in drugo v Celju. Pravijo, da neki sprevodnik pozna dotično osebo.
Novo opekarno na paro grade tudi v Postojni. Njeni lastnik je Slovenec.
Zastrupljenje pri rezanju nohtov. V Ljubljani je umrla neka ženska, doma iz Škofljice, ker si je zastrupila kri, ko si je zrezavala noht na nogi. Prepeljali so jo v bolnico, vendar je bila vsaka pomoč zaman.
Gospodarstvo.
Razstavo, premovanje in sejni simo-dolske govedi priredi zveza 12 zadrug za rejo simodolske govedi v spodnji inski dolini na Tirolskem v Rotholzu v četrtek 11. oktobra dopoldne ob devetih. Ta prireditev je izredno ugodna prilika za nakup plemene govedi simodolske pasme, zlasti junic in krav, po razmerno nizki ceni, ker tamošnji živinorejci morajo jeseni prodati, kar so čez poletje preveč pridelali in niso v stanu prezimiti. Letos je pa bila vrhu tega na Tirolskem izredno slaba letina za krmo, zato se bo več kakor običajno odprodalo, kar bo na ceno znatno pritiskalo. Nujno opozarjamo naše slovenske gospodarje v pokrajinah, koder redijo simodolsko goved, na ugodno priliko kupiti ceno lepe plemenske živali. Rotholz je oddaljen od postaje Jennbach na progi Inomost-Monakovo 20 minut pešpota. Peljati se je iz Ljubljane po državni železnici v sredo 10. okt. ob pol 12 uri dopoldne ter se pride ob treh po noči v Inomost, koder se lahko čaka do zjutraj, ali pa se pelje naravnost v Jennbach, kamor se dojde čez pol ure. Kdor hoče dospeti prejšni dan v Rotholz, ta naj se pelje iz Ljubljane 9. oktobra ob 10 uri 23 minut zvečer ter pride ob pol 12 uri dopoludne v Inomost in ob 2 po-poludne v Jennbach. V Rotholzu bo navzoč zastopnik c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki bo nakupoval plemene bike, zato bo lahko šel na roke našim gospodarjem, ki pridejo kupovat tjakaj plemeno živino.
Velika Nakupovalna Zadruga v Hamburgu je imela v minulem poluletju za 23 mi-Ijonov kron prometa; v prvem poluletju lanskega leta le 19 miljonov.
Deželna Zveza Nemških Poljedelskih Zadrug razpisuje tri nagrade po 200, 300 in 400 mark, kdor odgovori najboljše na vprašanje: Na kak način in s kakšnimi sredstvi je mogoče povišati nakupovanje potrebščin od strani posa-.meznih zadrug, zlasti osrednjih nakupovalnih in prodaj alnih zadrug.
Neprestana draginja: Združeni tovarnarji za železo so sklenili zopet podražiti železo. To je letos že drugokrat. V tem oziru se je vložila v državnem zboru interpelacija. Ko se že vse podražuje, premog, milo, sveče itd., bodo podražili tudi rokavice. Tudi tovarnarji bakrenih in svinčenih izdelkov so sklenili povišati svoje cene. Bakreni izdelki se bodo podražili za 10 kron pri 100 klg. svinčeni pa za 2 K.
Tečaj za čebelarje. V prostorih vseučilišča v Erlangenu na Nemškem je imel on-dotni profesor zoologije Fleischman letos svoj četrti tečaj za čebelarstvo. Kurza se je vdeležilo 38 slušateljev, med njimi tudi potovalni učitelj Veška iz Prage. Od 8—12 in od 2—8 so bila neprenehoma predavanja ali praktične vaje. Tečaj je trpel osem dni.
Godišnjak kongresa hrvatskih i srbskih pčelara je naslov najnovejši hrvatski knjigi za čebelarstvo, ki našteva poleg druzega vsa glavna in podružniška čebelarska društva Hrvatske in Slavonije, nadalje govore lanskega čebelarskega kongresa v Osjeku. Kakor znano, stoji čebelarstvo v teh krajih na jako visoki stopnji.
proseeta.
Ljudski oder berolinskih delavcev. Be-rolinski delavci imajo posebno gledališko društvo, z imenom Svobodni Ljudski Oder, ki ima nalogo, skrbeti za dobre, res umetniške predstave, h katerim imajo pristop samo člani. Poslovanje tega društva, ki je štelo v minoli sezoni 11.000 članov, je imelo dohodkov 103.100 mark in 97.613 mark stroškov, je bilo naravnost
e
vzorno in v mnogem oziru presenetljivo. Ta ,ljudski oder1 je bil pravi umetniški doml Lep procvit in vspehe je oviralo le dejstvo, da nima delavstvo lastnega gledališča, in da morajo najeti zdaj to zdaj ono gledališče, kar je včasih jako težko, ker ravnateljstvo noče ali pa ne more odstopiti večera, ki bi ga delavstvo rado. Vsled tega se tudi ni moglo sprejemati nobenih novih članov in več tisočem se je morala tako vzeti prilika, biti deležnim te v resnici umetniške prireditve. Zato se ni čuditi, če je nastal kmlalu klic po lastnem delavskem gledališču, kjer bi se vprizarjale le take igre, ki imajo kaj literarne vrednosti. Vodstvo tega društva je izdalo v ta namen oklic na delavstvo, naj pomagati vsresničiti idejo s tem, da pristopi kot delničar podjetju. Bn tak delež bi znašal 20 mark. — Upati je, da se namera posreči, in tako se bo zgodilo, da dobi Berolin najpopolnejši gledališki umetniški zavod, ki ga ustanove — delavci! In kaj pravi k temu — Krpan? —
Ljudska izobrazba. Prvo javno čitalnico v Berolinu je obiskalo v poslovnem letu 95.768 oseb, od teh jih pade na nedelje 14.376. Povprečno jih je prišlo na dan 267, na nedelje 293 v čitalnico. — Berolinska javna knjižnica in čitalnica je končala svoje šesto poslovno leto. Obiskalo jo je 136.573 oseb, za štiri tisoč več nego lani. Izposojenih je bilo 82.866 knjig. Izmed čitateljev jih je pripadalo dobro polovico obrtniškemu stanu.
O Milan Bogoviču, pri nas Slovencih žal še skoro nepoznanem hrvatskom pisatelju, prinaša dunajska Nova Preša dolgo študijo, ki se peča zlasti z Bogovičevo dramo Grofica Walew-ska, katere snov je vzeta iz Napoleonovih časov in se vrši na Poljskem. Kritika pravi o Bogoviču, da je on izmed vseh dosedanjih hrvatskih pesnikov in pisateljev prvi, ki stopi lahko enakovredno v vrsto svetovnega slovstva. — Bogovič je še mlad ali izvanreden talent. Njegovo prvo delo, ki je prišlo v javnost so bile pesmi, izišle pod psevdonimom Kseres de la Majara. Kajpada so padli stari pisatelji združeni po novincu ... bil jim je res nov. Drugo njegovo delo je Venus victrix, drama, ki je izšla že tudi v nemškem jeziku in jo vprizore tudi v Buda-pešti. Pod imenom Stanko Dušic je izdal v Pragi mitično grško dramo Myrrha, ki obravnava znano pripovedko o krvosramnem razmerju Myrrhe napram njenemu očetu. Poleg tega Gospa Valevska — to so dosedanja Begovičeva dela. Obširno študijo o tem poslednjem delu je napisal dr. Tartaglia v splitski Slobodi z dne 9. julija t. 1. Med drugim je zapisal tole: „On je bard poezije, umjetnosti i ljepote. On je velik u elegansi i komponiranju silnih imfonija ljepote. On govori uvijk uzvišenim govorom vječne umjetnosti i liričnosti, sa skroz individualnim jezikom i stilom, po kojemu njegovo izražavanje a i sama koncepcija dobivaju osobiti kolorit i formu.
I u Grofici Walewskoj nutarnja ljepota i punoća poezija je zamjerna, pjesnički polet je uzvišen i snažan, pun topline, života i pjesničkih slika... Jezik je — onaj posebni Begovićev jezik: bogat, razkošan, lijep, narodan, čist i globok.“
Listnica uredništva. F. C. Ljubljana: Ox-ford šteje ob času 49.000 prebivalcev. — V. J. Celje: Nemogoče. — R—r. Trst: Pričakujemo! — Podgrad, Istra: Se Vam i nadalje toplo priporočamo!
•UtiSSil'............
#
S« poljedelskih strojev,
preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, Železnik nagrobnik križev itd. pri
V LJUBLJANI ------------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske cerkve.
t
t
Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
z vrtom se takoj
v najem odda.
Pojasnila daje Cerar v Lukovici.
Podpisanee- vljudno naznanja, da je menjal svoje dosedanje stanovanje in je njegov naslov od danes naprej sledeči:
F. L. Tuma
Dunaj III., Khungasse 22.
BIBE
Brezalkoholna pijača iz-^ vrstnega okusa iz sadnega soka.
Nareja jo G. P8CCOL!9 lekarnar v Ljubljani.
En del tega soka, pomešanega s petimi deli vode, da za mlade in stare, za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo, redilno in za prebavne organe zdravo pijačo.
1 steklenica 1 krono. Naročila se izvršujejo točno po povzetju.
M Pozor! čitaj!	20-3	Pozor! Čitaj!	M
Bolnemu zdraVje!	1	^ •
Slabemu moč!
Pakraške želodčne kapljice.
Pakraške želodčne kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranujejo krče, v ^	E-'' ^On. bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo,
zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu štev. 60, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleuičic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v., 36 ste-kleničic (3 ducati) 12 K 40 v.
Slavonska zel se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstra-njuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Moja zdravila Pakraške želodčne kapljice in Slavonska zel priporočajo mnogi najboljši zdravniki.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v.; 4 originalne steklenice 5 K 80 v.; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost na mene pod naslovom :
Slavonska zel.
?. 3urišić, lekarnar n Pakracu štev. 60, Slavonija.

Tiskovine
TISKARNA KNJIG IN UMETNIN
Založništvo
za industrijo, trgovino in obrt
od navadnega trgovskega zavitka do obširnega cenika. Tisk umetniških razglednic.
Postrežba točna.
A. SLATNAR V KAMNIKU
IZVRŠUJE NAJRAZNOVRSTNEJSE ENO- IN VEČBARVNE TISKOVINE IN SPREJEMA V TISK TUDI NAJOBSEŽNEJŠA DELA. d d IZVRŠITEV VEDNO d PRIZNANO LIČNA IN PO ZMERNIH CENAH, o
„Našega Lista11 s prilogo „Kamničan11 in „Slov. Gospodinja11 ter „Oglasnika11.
Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Knjigoveznica.
H	ti ij	h lj 88RSm58SB
Izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Muller
vinotržec v 0@mžaiah
—----- (Kranjsko).-------
r	▼	v a	▼	a
PFAFF šivalni stroji
so najboljši
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo.
Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
! Krogljasto ležišče !
Glavni zastopnik
Fr. TsehinkeB
Ljubljana e Kočevje
Zakonito zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kažnjivo.
Edino pravi je
Thierryjev balzam
le z zeleno znamko z nuno.
Staroslaven, neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Cena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patent, zamaškom K 5.— franko.
Thierrjjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „uon plus ultra"
za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe, ture in otekline vseh vrst. — Cena: 2 lončka K 3’60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju	39
liare 1 TMerrj i Pregradi pri Rogaški Slačil.
Brošuro s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in medicin, drogerijah’
sasBasBB3Kas8assissasB83Bfis
si je prav lahko zagotoviti dober obstanek z ureditvijo manipulacije z žganjem v malem ob-
segu, eventuelno z malim žgalnim kotlom v svrho destilacije žganja in specijalitet likerjev. Navodila in namenu primeren pouk brezplačen. — Dopisi naj se pošiljajo pod „Lukrativ št. 127“ na anoneno ekspedicijo Ed. Braun, Dunaj, I., Rotenturmstrasse 9.

z
Odlikovana
v Parizu s častnim križcem, diplomo in zlato medaljo.
Patentirana v 30 državah.
iz portland-cementa in peska
Praktična!	iS^Lepa!
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Trami
izdelovatelj cementnin na Glinbah ^	pri Ljubljani. _______ J
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštn ih znamkah ga. A. Kaupa, Berlin $.W. 296 Lindenstrasse. 50.
Gl
oo
oo-
Razpošiljanje blaga O na vse kraje sveta!
lic)
Najcenejša, največja ekspertna tvrdka! O
$$ H.Suttner« Sjubljana
priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
2T2 švicarskih ur ™
brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
(fft* itf 28^ da je moje blago res fino in dobro, m	je to, da ga razpošiljam po celem
svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. 26-16
Kakšno lastnost ima
pravi „Frančkov" dodatek k kavi
zraven svojih kakovostnih prednosti ?
Da isti predstavlja izrečen
HCtPOdGft proizvod čistejše kakovosti, ker se je poljedelstvo s : cikorijinimi: koreninami, katere se pri izdelovanju kot surovina porabijo, po velikem naporu ter mnogostranskih žrtev tvrdke Henrik Francka Sinovi upeljalo in udomačilo že tekom nekaterih desetletij tudi v deželi, tako da se pokrije danes že vsa potreba v surovini potom domačega poljedelstva,
S ^iviv i	dodatek:	kavi je torej
naroden izdelek, kateri je prinašal poljedelstvu, ker je z istim v ozki sBvesd, znamenite koristi ter nove vire zaslužka.
Da sc samare le relativno - skromnemu obsegu v dešeli opravljenemu, še dosti dobička donašajočemu obdelovanju cikorije — s katerim je seveda v nekaterih krajih salibog še pičlo poušitje kavinih surogatov v rasmerju — podeliti gosp. sadilcem cikorije sašeljeno večjo rasširjenost, šelelo bi se, da se ta prisnani ter s poljedelstvom tako blisu sprijasneni
narodni proizvod: pravi
„Frančkov" dodatek k kavi,
od gosp. trgovcev, kakor posebno tudi od cenjenih konsumentov kot domači izdelek podpira in se mu dd prednost pred izdelkom iz tujedezelnih surovin, pri čemer izvrstna kakovost trgovcu zadovoljnost svojih odjemalcev jamči in njegovemu priporočevanju dela čast.
Pri kupovanju
pravega „Franckovega" dodatka k kavi
pa prosimo, da se opazuje velika previdnost ter se tudi služkinjam in kupčevalkam pusti v znožju zaznamovane varstvene znamke in naš podpis dobro zapomniti, kajti naši izdelki se ponarejajo v zelo motljivih — posnemah — ki so na videz enake, od drugih tovarn.
Spoštovanjem