Zbornica zdravstvene nege Slovenije

Sekcija medicinskih sester v onkologiji

23. STROKOVNI SEMINAR IZ ONKOLOGIJE

IN ONKOLOŠKE ZDRAVSTVENE NEGE

ZA MEDICINSKE SESTRE

DOJKE· OKRAS ŽENSKE IN NJENA BOLEČINA

Radenci, Hotel Radin

15. in 16. oktober 1998

Pokrovitelji prireditve

Onkološki inštitut Ljubljana

Zveza slovenskih društev za boj proti raku

Radenska - Zdravilišče





SAMOPREGLEDOV ANJE DOJK IN VLOGA

MEDICINSKE SESTRE PRI ZGODNJEM

ODKRIVANJU RAKA DOJK

Tatjana Kumar

Uvod

Rak dojk je v Sloveniji že več desetletij najpogostejša maligna bolezen žensk. Po zadnjih podatkih Registra raka je v letu 1995 zbolelo za to boleznijo 784 žensk, kar predstavlja 77

obolelih na 100.000 prebivalk. V epidemiološkem smislu je rak dojk (v nadaljnjem besedilu RD) problem svetovnih razsežnosti. Najvišjo stopnjo smrtnosti imata že vrsto let Severna Amerika in Severna Evropa, najnižjo pa Azija in Afrika. Letna svetovna incidenca do leta 2000

bo znašala več kot milijon obolelih. Te mednarodne razlike v incidenci so hipotetično delno v zvezi s povečano telesno težo, prehranjevalnimi navadami, hormonalnim stanjem in reproduktivnimi značilnostmi.

Pri RD gre za zapleteno biološko dogajanje, pri katerem celice uidejo nadzoru nad delitvijo in tako rekoč postanejo nesmrtne s svojo deljivostjo in gibljivostjo. Iz tega se da sklepati o usodnosti bolezni, ki se ne kaže le v lokalni rasti, temveč v metastaziranju, pri čemer RD pri do bi oznako sistemskega obolenja.

Pri zgodnjem odkrivanju RD imajo Centri za bolezni dojk (CBD v nadaljnem besedilu) pomembno vlogo. Njihova dejavnost je usmerjena v primarno in sekundarno prevencijo ter zgodnjo diagnostiko. Ena izmed poglavitnih nalog medicinske sestre v teh enotah je zdravstveno-prosvetna dejavnost, katere namen je motivirati ženske za samopregledovanje dojk. Statistična obdelava pregledanih žensk v zadnjih letih kaže, da je delež zgodnjega operabilnega raka znatno manjši od bolj razširjene oblike RD, pri kateri je bolezen že prešla lokoregionalne bezgavčne "ovire".

RD je bolezen, ki globoko posega v življenje ženske.

Ključ do uspešnega zdravljenja ima kljub vsemu v svojih rokah ženska, saj si z rednim mesečnim pregledovanjem lahko sama odkrije morebitne sumljive spremembe. Ta primarna detekcijska metoda, ki naj bi jo vnesla v svojo novo življensko navado že pri dvajsetih letih, omogoča dobro strukturno spoznavanje zdravega dojkinega tkiva. Pri RD moramo izhajati iz ene same misli: če ga že ne znamo preprečiti, ga skušajmo vsaj pravočasno odkriti! Seveda ob pomoči medicinske sestre, ki j o bo seznanila s sumljivimi znamenji in tudi z dejavniki tveganja.

Tatjana Kumar, VMS, Onkološki inštitut Ljubljana,

Center za bolezni dojk "dr. Jože Žitnik"

56