Leto XXV., St 35 -»MlHI.IK. UkUlUK» OtiCS V leietoc ft <1 ä il-Zs aacj uuu jOOclek LiuoiMUiA Kuttinjier» al> 3» » - leletoo a «-25. . Podružnica Nove scao Liubliansls* česa 42 zklmiac rastopsrvt o '«la« a Iralii* V noremwv., I>i r \ MILANC pUCtoÄ w socoviol Postgebühr bot bezahlt Ljubljana, sreda 14« februaria 194S v JLC.1I , „I(1I iuut< Jottrauiu liri ooštoo -ÖCOVT.OT „vodu * »7.749. a *Cde krau Olli». er den Fluss durch unsere Artillerie schwer getroffen. In Mit telita lien hat die mit der Masse aus Negern bestehende 92. amerikanische Infanteriedivision nach ihren starken Einbussen den Angriff an der Liguri-*chen Küste nicht wieder aufgenommen. Ein eingener Stützpunkt behauptete sich dort mehrere Tage bis zum Entsatz gegen starke feidiiehe Angriffe hinter den feindlichen Linien. Insgesamt verlor der Gegner in den Kämpfen an der Ligurischen Küste 22 Panzer. In Kroatien Uess die Stärke der feindlichen Angriffe im Raum von Mcotar nach. Im Grossraum von Virovitica ist das gesamte Drau-Ufer nördlich und östlich der Stadt von Feind gesäubert. Britische Terrorflieger warfen in der vergangenen Nacht Bomben auf Stuttgart sind wahllos auf einige Landgemeinden im Siid-und Südwest Duetschland, sowie im nordwestdeutschen R&um. London wurde auch gestern durch unsere Vergeltungswaffen beschossen. V vzhodni Prusiji preprečen nameravani napadi med spodnjim Renom in Masso — Fiihrerjev glavni stan, 13. febr. Vrhovno poveijništvo oboroženih sil javlja: Na Madžarskem so prodrle nemške bojne skupine vzhodno od Blatnega jezera kljub trdovratnemu sovražnikovemu odporu d» prekopa Sarviz. Na slovaškem obmejnem ozemlju smo odbili sovjetske napade. Severozapadno od Bieiitza smo zajezili iu zožili neki prejšnjega dne nastal sovražnikov vdor. V Spodnji Sleziji so preprečili naši oddelki s protinapadom ponovni poizkus boljševikov, da bi odrezali trdnjavo Vratisiavo od njenih zvez z zaledjem. Jugo-zapadno od mesta je izgubil nasprotnik na ozkem področju 60 oklepnikov. Bitka se je razširila v nadaljnjem poteku na področje Guldberga, na odsek Queise in Bobra, severno od Sagaua. V južnem delu Pomorjanske so tipali boljševiki v smeri proti Stargardu, ne da bi dosegli kakšne uspehe proti našemu ojačenemu in utrjenemu obrambnemu bojišču. Med Kaminom in Grudziadzom so se razvili spričo sovražnikovega pritiska proti severu zopet siini boji, posebno na nepreglednem gozdnem ozemlju Tuchaler-Heide. Hrabro se boreča posadiva Poznanja je uničila v času od 20. januarja do 10. februarja 91 oklopnikov, od teh 43 z oklopniško pestjo, 144 topov in 81 tovornih avtomobilov. V Vzhodni Prusiji je napadel sovražnik pn Frauenbergu in na obeh straneh avtomobilske ceste Elbing-Königsberg s podporo štetimi« oklopnikov, ne da bi izsiiiil nameravani prodor. Na ostalem bojišču se je Izjalovila vrsta sovražnikovih napadov v trdih krajevnih bojih. Na Sam-landu smo uničili že več dni na področju zapadno od Thierenberga obkoljene dele sovjetske 91. gardne strelske divizije. Na kurlandskem bojišču so bili prodor sovražnika — Uspešni nemški proti-Britanski teroristični napad na Stuttgart jugovzhodno od Liepaje nasprotnikovi z oklopniki podprti sunki brezuspešni. Na zapadu so prešli včeraj nemški oklopniki in oklopniški grenadirji med Spodnjim Renoin in Maaso v protinapade. V ogorčenih bojih so vrgli Angleže nazaj v Reichswald ter razbili večkratne sovražnikove protinapade z visokimi izgubami za nasprotnika. Vzhodno od Gennapa se se ogorčeno borimo. Na bojišča ob Roeru je zaradi velike vode in zamočvirjenega ozemlja trajal bojni odmor še dalje. Pritisk Američanov med Sclileidenom in Priimom je zaradi njihovih visokih izgub popustil. Sovražnikovi napadi so se izjalovili ali pa smo jih s protinapadi zaustavilL Ob Sauerju se je posrečilo sovražniku po ogorčenih bojih združiti svoja predmostja med Wallersdorfom in Echternachom. Poizkusa sovražnika, da bi prodrl dalje proti severu, smo preprečili, naše topništvo pa je močno zadelo sredstva za prekoračenje in promet preko reke. V srednji Italiji 92. ameriška pehotna divizija, v kateri so v glavnem zamorci, po svojih močnih izgubah ob Ligur-skih obali ni dalje napadala. Neko nemško oporišče je vztrajalo tam več dni za sovražnikovimi črtami kljub močnim sovražnikovim napadom, dokler je ni razbremenila nova posadka. Skupno je izgubil nasprotnik ob Ligurski obali 22 oklopnikov. Na Hrvatskem je na področju Mo-starja popustila moč sovražnikovih napadov. Na velepodročju Virovitice smo očistili sovražnika vse obrežje Drave severno in vzhodno od mesta. Britanski tereristični letalci so odvrgli v pretekli noči bombe na Stuttgart in brez cilja na nekatere podeželske občine v južni in jugozapadni Nemčiji ter na severnoza-padnerrs nemškem ozemlju. London smo tudi včeraj obstreljevali z našim povračilnim ognjem. Bitka ▼ Steziji Berlin, 13. tebr. Trenutno je težko podati kratko in pravilno karakterizacijo celotoega položaja na vzhodnem bojišču. Na obeh straneh so stvari še v teku, kar pa nikakor ne p_ uueni, da bi bile operacije mo-'üa v stanju premikalne vojne. O tem po izgraditvi nemške obrambne bojne črte in spričo vedno bolj žilavega odpora proti sovražnikovemu mne žičnemu napadu ni mogoče govoriti. Sooražnik poizkuša sicer napraviti ve ino nova težišča, ako pomeni, da je našel kje kako slabo točko nemške obrambe. Nemci pa uporabljajo v sedanjem obdobju bojev še vedno taktiko, ki naj p-izadene scoiažniku čim višje izgube, da bi ga tako oslabila za bodeče odločilne i spopade. Da rock ta način bojevanja lepe • uspehe, dokazuje dejstvo. da so morali boljševiki na številnih mestih svojega bojišča zaenkrat opustiti nadaljevanje svetih, s hudimi izgubami zvezanih napadov. Razveseljivo je, da so se čete iuske osvobodilne airnaae generala Vlasova, ki so se v teh bojih prav tako bor.la, odlikovale v napadu in obramb: s svojim zanosom in svojo vztrajnostjo. Poleg vzhcdnoprvskega področja je šle-zi*a še ve Ino žarišče vojnih dogodkov. Nemškim četam je uspslo. doseči v protinapadih proti nap edujočim sovjetskim četam lepe usroehe ter zaenkrat prep.ečiti sovražnikove" operativne nadene. Zlasti zaoadno od Vratislave so vrgli Nemci p:oti jugu prodirajoče sovjetske .sile nazaj preti severu. Bitka v Sleziji je postala še bo.j silovita in boli obsežna. Prav pesebno je o j«, čil sovražnik svoj pritisk na zgom'e-Siezürkem undročid. Vendar se mu razen > glObjeera vdora, ki so ga Nemci s proti- j napa Tom deloma očistili, tamkal niso po- j s-ečili n4kaki nomembnejši uspehi. Na bo j ičču med Ftirstenbergom in severno od 'Küstrina pa so Nemci s svojimi napadi še nadalie zožili bo1 deviška premostja na zapadnem bregu Or're. V vzhodni Prusii je nasprotnik znova poskušal z močnimi tflami orebiti nemške črte. a so ga nemške ^vizije odbile z visokimi izgubami. Jursgka posadka Elblonga (E'bingal je sicer po'lesrla, a hrabre nemške čete v Pili in Poznanju se bore še dalje ter vežejo močne sovražne sile. IS-dvo mrtvih boffievflarv fvazüo od Vratislave Berlin, 12. febr. Kakšne posledice bo imela od Moskve zahtevana »ofenziva za vsako ceno«, kažejo poročila z bojišča ob Odri južno od Vratislave.. Tam so izgubili napadalci v območju nekega nemSkega oklopniškega zbora v zadnjih 9 dneh 76 oklopnikov, nad 70 protitankovskih topov ln velike množine ostalega težkega in lahkega orožja. 12 težkih protitankovskih topov je padlo nepoškodovanih v nemške roke. Sovražnik je pustil na bojišču okrog 12.000 mrtvih, vrh tega pa je Imel izredno mnogo težkih ranjencev. Nemške čete so se sijajno borile. Pri Ra-tiboru so napravili bavarski lovci ln pionirji protinapad, s katerim so vrgli sovražnika kljub žilavemu odporu iz več krajev. S tem so preprečili njegov načrt, da bi se polastil važnih mostov preko Odre. Stalno prizadevanje boljševikov, da bi razširili svoja predmostja pri Brzegu proti zapadu, je naletelo na žilavo obrambo nemških gre-nadirjev. Skupno s četami se bore tudi vsi šlezlj-ski moški za svojo domovino. S popolnim mirom so se uvrstili mladi ln stari v bojno črto. Boljševiškim množicam je sicer uspelo ponekod potisniti bojišče nazaj, nikjer pa se jim nI posrečilo zlomiti odpor nemških čet in bataljonov Ljudske vojske. Vsak korak na nemških tleh morajo plačati z izgubami, katerih posledice se bodo kmalu pokazale. O položaju na bojiščih Berlin, 13. febr. O potožaju na bojiščih poroča vojaški sodelavec agencije DNB dr. Max Krall: Nemškemu vodstvu se je v tük. meri posrečilo zbalancirati sile na treh vel k h bojiščih, da morejo sovražnik:, ki so hotel s> svojo premočjo izvrš:ti spošen napad- napredovat; le na posameznih mestih in še tam korakoma. Da bo povzročil zlom nemškega bojišča ob loku Visle odvzem nemških sni z boršča z druge strani Rena, je bilo kaj lahko uganiti Kljub temu pa n; mogoče označiti anglo-amerTkega napredovanja med Maaeo in Wa-a'om, v Schnee-Elsel a jn na odseku ob Sauerju. ki ga izva:ajo predvsem britanske armade s skoraj polovico vseh razpoložljivih čet m za katere plaču ejo višji krvni davek kakor Američani pri Aachcnu. nit: kot prodor fkozi obrambni sistem zapadnega bran:ka. Tudi ni ni-kakesa znamenja, da bi v bližnji bodočnosti tam pr.šlo do kakeßa prodora Francozom in Američanom je um"k nemšk-h oddelkov na vzhodni bres Rena vse do Haoenau^kega gozda zaenkrat odvzol vsako nadaljnjo ofenzivno bazo. Na vzhodnem bojišču ee je položaj z izgubo E bonga (Elbinga) ter z vdorom bol ševikov v utrdbi Pilo n Poznanz zaostril. Nadaljnji kritični odsek se je izoblikoval na področju okrog Boleslave (Bunzaua) pa vse severno od Zeganja (Sagane) Prodor s steinauekega predmostja. ki sc je z izgubo Ligriice še nadalje pogiobil. se je razdelil v dve krajevno nasprotni akciji, namreč v po-izki» obkolitve Vratislave od zadaj, pri čemer naj bi pomagal pokret v severnozapadni smeri poglobljenega predmostja Brzeg—O'awa. Vendar so Nemci enako kakor ta manever z juga, po pričefcnih uspehih zavrnili tud: sunke § severa na področju Kanti (Kmth)—Kostenblut, lako da je ostala Vratisava v smeri proti jugozapadu še vedno povezana z zaledjem. Po drug' strani pa ie podaljšal prihod močnejših sovjetskih armad na črto ob Bobru proti zapadu usmerjeno bolj^evisko napadalno bojno črto med Fürstcnbergom in močvirjem ob Odri še za kakih 100 km proti jugu. So-vražn:kov namen, da bi z juga obkolil trdno stoječo odporno črto Frankfurt—Kii-ifrin. nato pa nemško prestolnico, jc očiten Si'oviti boji. k. so se sedaj razvneli ob Bobru, izvirajo torej iz posega novih nemških obrambnih oddelkov v boj. Drud nameri ima nasprotnik z vztrajn:mi sunki proti Stargardu na Po-morjandkem ter med Pvritzem in Rectzom, kjer pa je naletel na močan nem^i odpor, k^ ga je zadržal 12 km pred Stargardom. Boji za žilavo hranjeni vzhodnoprusk: š+irkot niso poslali prav nč man; sloviti medtem ko puščajo borbe med B:e!skom :n Rat:borom s svojim sitanim menjavanjem napadov in protinapadov pred Moravfkim- vrati odprte še vse možnosti V splošnem je videti, da stremi nemško vodstvo po skor?lšnji in;c atrivi, tudi ako bi moral plačati za njo še nada'jnje ozem-Ie. Zato ne pusti, da bi sedanji obrambna boj4 vplivali na njegove namene. Zadnje vesti z vzhodnega fmjišza na zapadnem bojišču Nasprotniki so kljub visokim izgubam le neznatno Berlin, 13. febr. Kljub trajnemu močnemu pritisku so Angloameričani na za. pacinem bojišču v neueljo zopet prav ne- ; znatna napredovali. Težišča bojev so osta. j la kakor prejšnjega dne. Med Maaso in spo .in jim Renom so napravili z oklopniki podprti britansko-kanadski pehotni oddelki giavne sunke v zamočvirjenih nižinah sev&.no cd Kieveja, iz Kleveja proü jugovzhodu, vzdolž ceste v Goch, ob južnem robu Reiciiswalüa in tik vzhodno oj Maase proti Germepu. Nemške čete so se ob Spcyskem prekopu, v Kleveju, Reichs-waldu in Gennepu žilavo upirale, tako da n:. sovražnik nikjer napredoval dalje kakor za kak kilometer. Zelo visoke izgube 90 imeli napadalci v bojih na nož v razvalinah Kleveja, kjer so nemški grenadirji spretno uporabljali svoje okloppiške pesti, v bunkerskih črtah v Re'cbswaldu in v Gennepu, kjer so zopet nemški palalci za^ gizeno branili vsak kos zidu. Na bojišču pri Aachemi je mor.il na_ s^>rotnik" zara/'i poplave v doMni Roere opustiti nekal postojank cb rečnem bregu severno od Diirena, ob Urftskem jezu pa j€! moral zaradi delovanja nemškega topniškega ognia opusti s-»ije prednje pošto-Janke V Schnee-Bifelu je olačila 3 sever-noamriška armada svoj pcitisk proti gle-biko vrezani lolini rečice Prtima. Ob obeh straneh iptoimenske^a sp vrše težki br>il v katerih so nemške č^e s stalnimi p-otisrnki i-ra.v tako cune-Hle nanr^ov-nie Severnoameri čanov na neka i 1^0 mstw. Ob Sf ^iii ne Severaoamerčanl Se vedno trudäk), da bi utrdili svoja p-edmost>a. Čeprav jim je uspelo, da so cfo izlivu Oure v Sauer napredovali nekaj metrov ter razširili svoje predmestje severno cd Echter. nacha nekoliko proti severozapa Iu: so se mogli poiasdti le ozkega in kvečjemu 2 km širokega obrežnega pasu. Vsak korak pa mora plačati nasp.-otnik z izredno velikimi izgubami V zaščiti težkega ognja preko reke dovedene rezerve zadostujejo komaj za nadomeščanje visokih izgub na drugem bregu reke berečih se čet. Ostali boji na zapadnem bojišču so bili le krajevnega pomena. V severni Alzaciji so napravile nemške čete zgodaj zjutraj v Oberhofenu tn Druscnheimu več protinapadov, s katerimi so potisnile Američane iz p:ejšniega čine napravljenih vlo. rov. Vsi ameriški poizkusi za ponovno polastitev Zgubljenih postojank so se krvavo izjalovili. Uspeh nemških lovcev Berlin, 12. febr. 9. t. m. popoldne je skušal z lovci zaščiten oddelek britanskih bombnikov napasti ladje in pristaniške naprave na zapadni norveški obali med Songs-fjordom in Svanöjem. Alarmirani nemški lovci so se vrgli še nad morjem na napadalce ter so v kratkem presledku brez lastnih izgub sestrelili 9 britanskih bombnikov in 2 lovca. Preostala sovražna letala so se nato umaknila, ne da bi dosegla obalo. Zatemnitveni čns za teden, ki se začne 12 februarja in traja do štetega 18 februaria je od 15.15 do em Belin, 13. febr. Mednarodni obveščevalni urad poroča z vzhodnega bojišča: V severozapadnem delu Elblonga (Elbin-ga) s-> se včeraj še vedno borile nekatere nemške skupine proti daleko močnejšim boljševiškim napadalnim kolonam. Večji del posadke se je z nad 900 ranjenci prebili proti zapadu. Tik zapalno cd mesta so ga spiejeli ostali nemški oddelki. V Vzhodni Prusiji s» se nadaljevali težki boji predvsem na zapadnem bojišču med Wormdlttom in Landsbergom do zapalno od Kreuzberga. Vsi sovjetski prebijalni poizkusi so se izjalovli ob žilavem odporu nemških čet. Na Sambi H (Samlandu) so uničili Nemci po likvidaciji glavnega dela 91. sovjetske strelske divizije sedaj tudi obkoljene dele 87. sovjetske gardne strelske divizije. Iz Kurland!je poročajo le o aktivnosti napadalnih čet. D:č!m so razbili Nemci ob obeh straneh Frankfurt» cb Odri ter seveiozapadno od Küstrina nadaljnja boljševiške oddelke, so prestrogi e nemške čete v hudih protisun-kih južnovzhcdno od S^ttina boljševiške oklopniške kolone ter jih pognale nazaj. V notranjosti Poznanj51, ki gori na vseh koncih in krajih, divjajo krvavi poulični boji. Prav tako so postali trši spopada ob zapadnem robu Pile (Schneidemiihla). Tu se je posrečilo nemši posadki, da je ponovno zavzela nekaj hišnih blokov. Medtem ko so postali na jugu gornje-šlezijskega industrijskega pedeočja boljševiški poizkusi preboja v smeri proti Mo. ravski Ostra vi zopet močnejši, je divjala bitka v velikem vdernem področju seve-rozapalno od Vratisiave z nezmanjšano silovitostjo. Zapadno od Vratislave so vrgli Nemci s protinapadi s severa in juga pritiskajoče sovjetske pehotne in oklopniške boljševiške sile nazaj ter preprečile s tem znova obkolitev šlezijskega glavnega mesta. Milijone ljudi bodo sestradali Stockholm, 12. febr. Kaotične posledice, ki jih je povzročila angloameriška zasedba v tako zvanih osvobojenih deželah, so zavzele tak obseg, da je bila britanska vlada v četrtek v spodnji zbornici tarča živahne kritike. Člani vseh strank so napadali namestnika min. predsednika Attleeja, zlasti spričo slabega prehranjevalnega položaja v Franciji, Belgiji in Bonomijevi Italiji. Attlee se je omejil na znane izgovore o slabih prometnih zvezah ter je priznal s tem nesposobnost Angloameričanov, da bi Izpolnili svoje gostobesedne obljube, dame razočaranemu prebivalstvu. Kljub vsemu olepševanju je moral Attlee priznati, da vlada na nekih področjih resna prehranjevalna kriza. Odklonil pa je objavo poročila britanskega zastopnika o nezadostni prehrani. Konzervativec Pearl Winterton je strgal kopreno, s katero je skušal Attlee Angležem prikriti povzročeno bedo, z jasno ugotovitvijo, da bodo milijone ljudi sestradali ter da so v mnogo slabšem položaju kakor pod nemško zasedbo. Laburistični poslanec Bevan je opozoril na pogoste tatvine živil, ki so se pojavile v Belgiji ln v Franciji zaradi obupnega položaja civilnega prebivalstva. Spor med vojaškimi in političnimi oblastvi zelo zmanjšuje britanski prestiž. Uspešno dopo'-'tev debate v spodnji zbornici podaja . java francoskega informacijskega ministra, objavljena v »Obser-veru«. V njej pravi minister, da živi Pariz iz rok v usta ter da je preskrbljen vedno le za nekaj dni. Francija je padla v najglobljo revš.ino; istočasno pa mora dati zavezniškim armadam na razpolago blaga in prevoznih sredstev za 3 milijarde frankov. Britanski tednik »New Statesman« pravi, da je beseda »grozotno* edina primerna beseda za položaj v tako zvanih osvobojenih evropskih pokrajinah. i Bern, 12. febr. Glavni urednik lista »Bas- 1 1er Nachrichten« narodni svetnik sr. Geri je napisal o krizi, kl vlada v večini »osvobojenih« dežel in o grozečem kaosu v Evropi uvodnik, v katerem poudarja ta znani švicarski časnikar ln politik, da hoče komunizem preplavati tudi še ostala sedaj še nezadena -%-xlročja celine. Gonilna sila boljševizma je evropska beda. Opozorilo lorda Wintertona v spodnji zbornici na nevarnost evropske l^.oce. T^radi katerega je Churchillov nam 'Stnllt ' »dobri major Attlee« samo vzdihnlv je «^in važnejše, ker Je to šele pričetek. Ce bi prišlo do zloma nemške vojske, bi se milijoni stradajočih, kl upajo na oskrbo od zaveznikov, že pomnožili, in to v veliki meri. Kaos bi zahteval na vseh straneh mnogo več žrtev kakor pa tltke sedanje vojne. Turške skrbi zaradi razvoja na Balkanu Madrid, 12. febr. Turška javnost je po poročilu španskega dopisnika Daniela Alvareza iz Ankare izredno močno vznemirjena zaradi boljševizacije na Balkanu -n še prav pesebno spričo sramotnih sofijskih obsodb. List »Ta-nin« označuje pokolj vodilnih bolgarskih politikov kot »največjo podlost te vojne«, ki je ne\ ei jetno potiöni'a nazaj zgodev no človeštva. V Turčiji so resno v skrbeh, ker ni pri-' so do ba'lansk zveze, ki bi zajamč:'a varnost Salkanskih narodov. Turik: publicisrt Jalčin poziva turško vlado, naj prepreči z vsemi I an .siv" oroovznje --'ovanskega b"ka, k ga | heče napraviti Sovjetska zveza in katerega žff 1 naj bi bi! T;to Ta slovanski blok, v katerega bi bila vključena tudi Macedonija. bi bil naperjen proti Grčiji "n Turčiji. Turški t'«k predlaga zato osnovanje tmško-grško-albanske zveze. Med Lignico in Glogov-o-m so ojačili boljševiki svoje izrabljene napadoJne divizije z nadaljnjimi operativnimi rezervami. Z neko okiopiiiško konico se jim je posrečilo vdreti v vzhodni del Boleslave (Bunz-laua). Nemci so izmed 17 bojnih vdrlih voz izločili 14 iz boja, nakar so se pieostaii trije obrni b. Ob reki Bobu je prišlo med Boleslavo (BunzLauom) in Szprotavvo (Sprottauom) do silovitih krajevnih bojev, v katerih so uničili Nemci številne slabše pehotne sile. Sovjetsko bojno skupin/:-, ki je p>:cdrla kakih 20 km severno od žeganja (Sagaha), so obolili ter s protinapadom zaprli vrzel v bojni črti. Boji Z2 BusSifiEpsžto Berlin, 13. febr. Mednarodni poročevalski urad poreča o bojli za Budimpešto: Po skoraj 50 dneh ogorčenih bojev bu-dimpeštanskih branilcev pi-oti večkratni sovjetski premoči, se še nadalje z veliko silovitostjo nadaljujejo b:ji za trUnjavo, ozemlje pred njo te. za grad. Spopadi se razvijajo dobesedno za vsako hišo, vsako sobo in vsak kos stopnišča. Boljševik:m je uspelo, da so se polastili zapadnega pobočja Gellertovega hriba, čeprav so morali tvegati zanj potoke krvi. Tako so prišli do D. na ve. Posebno težki boji so se razvili zopet za trdnjavo in ozemlje tik pred njo. Pri tem. so Nemci še v teku popoldanskih ur ponovno zajezili nekaj bolj-ševiških vdorov. Tudi v bo'ju za grad je prišlo do iz-redno silovitih spopadov. Nem-ško-madžarski brani Lei so obdržali svoje postojanke. Z italijanskega Irsflšča Berlin, 13. febr. Mednanolni porcsčevaL ski urad poroča o bojih v Italiji: Na ligurskem obalnem odseku šo nemške čete včeraj po močnem bobneč em ognju ter za Američane cčitno nenadno izvedle protinapad, s katerim so zopet odpravile vsa vdorna mosta, ki so jih v prejšnjih dneh napravili Američani. Nasprotnika so občutno poiuzile ob obeh straneh obalne ceste. Preostanki ameriških čet so pobegnili na izbo liščne postojanke v predel j brez gospodarja. V teh bojih, v katerih l so se Američani le de'oma siloviteje upi-j rali, so uničile nemške čete 15 okkipnikov. j Zaplenile so 3 nadaljnje ter številno orožje • in material. V dolini Se.rehija je orišlo le do napadalne in izvidniške aktivnosti. Ne. vseh ostalih cdaekih bojišča je vladal mir. Ang^&amerlški »«vinarji ne smajo na Balkan Stockholm, 12. febr. Kakor javlja »United Press« iz Newyorka, je opozoril ameriški časnikar Britt, da je vzbudila sovjetska prepoved ameriškim in britanskim časnikarjem, da se zadržujejo v balkanskih deželah, v širokih krogih Zedinjenih držav veliko ogorčenje. Namestnik zunanjega ministra Grew je izjavil novinarjem, da je izrecno podprl željo ameriških časnikarjev, da bi obiskali osvobojene balkanske dežele. Američani se povsem zavedajo, da so doprinesli k zavezniškim uspehom na Balkanu, izjavlja Britt in poudarja, da so se premikale sovjetske armade na Balkanu z ameriškimi osmi. »New York Times« pripominja, da je to vprašanje, o katerem se je treba odkrito razgovoritl. »Washington Star« pravi, da vzbuja odklonilno sta-l'fe sovjetske vla*e, da bi dovolila ameriškim in britanskim časnikarjem obisk balkanski^ dežel, upravičen sum. da izvajajo tam boliäeviki poliHčro akcijo, kl jo hočejo prikriti svetovnim silam. Težke ameriške fcčube m? Lvzonn Tokio, 13. febr. Kakor i avl ja i o nor^čila z bojišč, jzvaia general Jamaika naspr-ti sovražnim invazii=k;m silam na Luzonu strategijo izkrvavitve, spričo katere so znašale izgube sovražnika cd 8. januarja dalje že približno 30.000 mrtv-h ln ranjenih. S tem so izgubili Američani četrtino svojh 12 divjzli. ki jih imajo na Luz<>nu. Nadalie so uničil: iaponski oideJk5 v 4 tednih 172 topov različnih kalibrov, 200 oklopnikov in 260 t.ovcm h vozil oziroma traktorjev ter sestrelile 71 letal. Na področju Manile se nadaljujejo srtflti poulični boji. Potem ko so bili razrušeni 4 veliki mostovi preko reke Pasig, ki teče skozi mesto, so c'nsegli nekateri ameriški oddeüki 8. februarja z amf'p:"skimi <~k!op-njkj drugo obrežje. Sodijo, da 3o izgubili Američani samo na področju glavnega rne_ sta v prvem tednu bojev okrog 380) ljudi. Prisilna oddaja premoženja na Finskem Stockholm, 13. febr. Kakor iavlia >Morgen tidni n gen« iz Helsinkov, na Finskem sedaj predvsem razora vi ia jo o nredlcgu vlade za uredive odškodnine. Cenijo, da znaša odškodnina za prebivalce ki so živeli na ozemlju, ki je prjpallo po premirju Sovjetski zvezi, 22.7 miHarde finskih mark. Od te vsote hočejo kriti 13 milijard z oddajo premožp-nja. medtem ko še nI do-ločeno, s čim bodo krili ostal h 7 milijard finsk-;h mark. 2e leta 1940. po zimski vojni, le zahtevala finska država oddaio premoženja. Sedaj predvidena oddaja prerac--ženla je mnogo višja kakor ona leta 1940. Kakor javlja' »Svenska Dastrfdet* iz Helsinkov, se pričenja ta oddaia ori premožen tu 80.000 f-nekih mark z 2.5"/n MaiVšii oJBtctek znaša 20r'n in to za pr-mož^.je, ki velja 10 milijonov fnsikih mark in več. Sovjetski zastopniki v zavezniškem glavnem stanu Amsterdam. 13. febr Kakor javlja agencija Reutcr iz Washingtons, so se zedinili Churchill. Roosevelt i" Stal'n. da sodeluje v .^kupnem e-eneraln-^ri gtabu tudi sovjetska delegacija. V z------nlškern gi->*ralnem ftabu s» bi; derlei le amerišk,- in angleški zastopa kL Vrhovni komisar pomilostil sedem na smrt obsojenih upornikov V bodeče pa naj krivci ne računajo več na milost Izredno sodišče za javno varnost je naslednje obtožence zaradi vodilnega delovanja v OF in podpiranja toip obsodilo na nunrt: 39-letno gospodinjo in absolvirano ju-rtsiko Tanjo Murnlkovo, 45-ietnega bančue-:a uradnika Ivana SetuiČarja, 42-letnega . itografa Itaila Sattler ja, 23-ietnega proku-rista Marka Frepelulia, 38-letnega tiskarni- F- fikega delavca Matijo Koprivca, 49-letnega ßisatelja Ivana Albrechta — vse iz» Ljub- _ane. " Vrhovni komisar je te obtožence na njihovo prošnjo pomilostil in izpremenil smrtno kazen v 15-letno ječo, vendar je pripomnil, naj osebe, ki se še dalje udejstvujejo za OF, v bodoče ne računajo več z njep-ovo milostjo. ;ni tote vaji bo na Hrvatskem umerili It/ Kakor v na£!h krajih in povsod drugod, kjer skušajo izvesti svojo krvavo revolucijo. pobijajo komunisti duhovnike tudi oa Hrvatskem. V zadnjem času sta postala njihova žrtev jezuit Peter Perica, profesor v Dubrovniku in frančiškan Brna Grebenarevič, župnik v Polhumu pri Liv-nu v zapadni Bosni. Podrobnosti o umoru prof. Perice še niso znane, za župnika Grebenareviča pa Be ve da so ga komunistični to!:va;i že pred tedni odvlekli iz Pcdhuma. Ker je bil pri ljudeh zeio priljubljen in so se komu-nisrti bili njihoveara ogrčsnja, so skušali nekaj časa prikrivati, "da šo ga umoril, župljani in frančiškani so ga skušali rešiti s prcšrijami nri tnlova-'sk-'h komandantih, "a ti so jim vedno odgovarjal', da, j ae Orcbooarcviču nt in se ne bo ničesar zgcdJo in da je zato nepotrebno prosti SSMf * Feldma:§a; Weichs ot:^ kovan, Führer je ptUeiii fe.dmaršaiu v. vVeichsu hrasto ve liste k viteškemu križcu železnega križa. * D-.a tibo^č domov za starostne žrtve vojne. Nemški listi poročajo, da so v Nemčiji odpril doslej že 2 000 donvv za starostne ž.tve vojne. Domovi ee nahajajo v krajih, ki so bolj ali manj vami pred letalsk mi napadi. * 25-letnica egiptovskega kralja. Kakor Javlja agencija Keuter, slavi Egipt 25. rojstni dan kralja Faruka. Glavna svečanost je izvedba maratonskega teka, ki se vrši na preko 200 km dolgi progi cd Aleksandrije v Kairo. Tek je organizirala egiptovska armada. " Nova zafčitnlca Francije. Pariški radio javlja, da je povzdignil papež na željo francoskega veleposlanika v Vatikanu sveto Terezijo deteta Jezusa iz Lisieuxa v drugo saščitnlco Francije. 51 Letalske nesreče v Amerik? se množe. Z ozirom na številne letalske nesreče v poslednjem času stavlja »Sunday Exnress-s vprašanje, če vojaški letalci prav tako skrbno pazijo na varnost potnikov, kot civilni. V Združenih državah so ugotovili, da so se letalske nesreče pomnožile, odkar je vojaštvo prevzelo družbe za letalski promet. L;st ptavlja vprašanje, ali ne bi bilo bolje odvzeti letalske proge izpod nadzorstva letalskega ministrstva. Nov zvezek Dobre kn':'ge IzSel je nov zvezek »Dobre knjige«, znameniti roman Katrine Holiandove vCarletta Torresani«. Naročniki »Dobre knjige« lahko dvignejo knjigo v naši upravi, tistim pa, ki jo prejemajo po doetavljalclh, se bo začeta nemudoma dostavljati. Roman je ena najobsežnejših in nedvomno najlepših knjig, kar jih je izšlo v tej priljubljeni zbirki. Medtem se že tiska nadaljnji zvezek, izvirni roman L. Zupanca »Mlini stoje«. IZ LJUBLJANE u— Poroka pisatelja ar. Koctpra. V nedeljo je škof dr. Rožmsn ponč.i go. Ksenijo Siivajdžič, herko prez deuia Poki ajinske uprave g. div. generala Rupn ka in g. dr. Stanka Kocipra, priznan_g"i slovenskega pisatelja. Kot priči sta pri poroki nastopila nevestin brat g. majar V uit R upnik in poveljnik Slcv. domobran-stva* g. polkovnik K r e n a r. Mladi dvojici r.aša r^.jiskrenejše čestitke! u— Dvojni jub-lej je slavila te dni sredi svojih ožjin s^iodnutov ugledna in splošno rpoStovana ljubljanska trgovka »Pii soncu« v K.csiji gdč. Widmayer Katinka, Zadružništvu, Ja je kljub nedavnim težkim operacijam na očeh čila in z trava dočakala 70ietnico rojstva, se pridružuje tudi ip. obletnica, odkar vodi z vso uspešnostjo, vztrajnostjo in odločnostjo sam os Lojno svojo trgovino. Mnogoštevilnim čestitkam njenih prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi z željo, da bi praznovala prihodnji vise ki življenjski in pokiic. ni jubilej zadovoljna in zdrava. u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce dijak 7. razreda na III. državni gimnaziji g. Miroslav Kregel j. Na zadnji poti ga bodo spremili v sredo ob 9. iz kapele sv. Jožefa na Žalah, k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrek?mo naže iskreno sožalje. u— Maša zadušnica za pok. go. Faul Pogačnik *e bo brala v četrtek 15 t, m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. u— Za Zimsko pomoč daruje 500 lir ne.mesto cvetja na grob dr. Voršiča trgovec Vladimir Pesek iz Ljubljane. u— Peki, pozor! V sredo 14. februarja 1.1, od 3. do 6. ure popoldne pridite po nakazila za moko r našo pisarno, kjer hkrati tudi plačate. V primeru alarma pol ure po končanem alarmu. — Nabavna in prodajna zadruga pekovskih mojstrov v Ljubljani. u— Darilo vrhniškim revežem. G. Bruno Galle, reieposestnik v Bistri zrl Vrhniki, je daroval namesto venca na krsto pok. g. Josipa Luckmanna ia Ljubljane znesek 1000 lir za občinske reveže občine Vrhnika za kar se mu uprava občine najlepše zahvaljuje tudi v Imenu podpiranlh. u— Nesreče. Na poledici je padla in Bi zlomfa levico 31etna hčerka orožnika Marta Jakopičeva iz LJubljane. 551etni kurjač držav, železnic Anton P»dlcgar je padel z lokomotive in se poškodoval na levici. Desno nogo si je zlomil pri padcu na cesti 761etnl upokojenec drž. železnic Mihael Iz-majlov. Desnico si Je zlomil 471eni delavec Ivan Pancar lz Velike Loke. Na cesti je padla ln si zlomila levo r.co 321etna pletilja Franja Galetova .z Ljubljane. 48!etni posestnlci Antoniji Ložar. evl iz Dcbrur.j Je clrkularka porezala prste na desnici. Zdravniško pomoč so ponesrečenci dobili v ljubljanski splošni bolnišnici. S Koroškega Hlüer;eva miucLna iz ßoüensdorfa je prleredlla javen koncert, na katerem je zbrala 3.000 mark za zimsko pomoč Vsota je tem pomembnejša, ker je vsak udeleženec prireditve prispeval po yprečno po 60 mark. ParacelsovI rokopisi. Beljaška mestna občina je sklenila odkupiti najnovejšo najdboParaceisovih rek .pisav in se tozadevno pogaja s predstejmšivom mestne občine v Gmundenu. V Celcvcu je umrla uradnikova vdova Pavia Pogačnikova. Učakala js 76 let. K večnemu poč-tku so jo po^-ž^ v ponedeljek 12. fe'oruar;a na celovškem pokopališču. Dve nezgodi, lastni Malis Maurel lz okolice Velikovca je zašel pri delu med gonilni jermen ter si zlomil roko. — 50-letni dclavec Štefan Thaler, si je pri delu zlomil nogo. Oba se zdravita v celovški bolnšnici. V Gor!ičah je umrla Hilda Hudellstovp ter njen sin Peter. Pokopali so m na d jnačem pokopališču v soboto 10 'e'-'i1- • S štsjesrsfcega Prof. Hugo M-kheh 6öielruk. Jubilant je »aslužen za piospeh in razvoj glasbenega življenja na. štajerskem, kjer deluje že več daseletij. Velike njegove zasluge za organizacijo koncertnega življenja, uspel pa Je tudi "kot zborovodja in "dirigent. Prof. Miksch ja loma iz Sudetov, štajerska pa mu ie postala druga domovina. N°v ckrcžai vodja v Celju. Na predlog zveznega vodjo Steindia je štajerski Gaule5 t&r dr. Uibsrreitlier imenoval za naslednica pokojnega Antona Drrfmeistra na mesto okrožnega vod-'e v Celju SA Ober-fiihrerfa Hej «za Mayerhöferja. istočasno je bii Mäyerhöfer poverjen z vodstvom po-eiov deželnega sveta v Colju. Nr.vega ok.ož" nega vodjo je Gauleiter osebno u ve let v to službo. šestnajst novih dom°v za mlaö'no. Ste- vllo mladinskih domov ra Štajerskem se jc v sainjem letu pomnožilo. Pred letom dni 13 bilo na tem področju dvanajst mladinskih ustanov, danes jih je 2c 16. Dcmovi omogočajo mladini oddih, ki traja do dveh mesecev. Is Trsta Nemški večer v Trstu. Pretekli petek je priredila krajevna skupina stranke v Trstu večer za pripadnike" svojega področja v veliki dvorani Nemškega doma. Prvi del sporeda je obsegal klasično glasbo. katero je izvajal salonski orkester tr. žaške radt'ifske postaje. Kot govornik je n?,~! cipil c-krožni vodja Pfeifer, ki je opozoril na to. da je treba strm ti vse sile ter izra.biti vsako minuto za službo 'lom "vini Danes Nemoi ni m a in druge izbire, kakor da se z orožjem berilo do zadniega. Nov vSdem«ki žnpan. V Vidmu, glavnem mestu Fuvlan ie. je prevzel županske p~tW» žnnan frref T.Mdövico C"T>oriacco. ObWn'ea inž. S'n»čtča. Dne 6. fe- bruaria ie minilo 1-to dni. od,j-ar ie padel na. Tolminskem inž. Mirko Simčič »Go-rišM list« rs je spomnil obletnice s posebnim člankom. Tr'a'kn e-ledai'^^e je uprizorilo proti k^eu mim^e^a tedna 1 »T^-ca-r in v Strauw'wi je na-*to- krt ne^PVa naslovne vloge pevka Franca SimiglL OBVESTILA „FF.EVODA" PEI.ITEV MOKE Ljubi lanski notrošniki ;motra1 ln «unat blofe». k) so odda'i naročilnico za moko ra februar fvo-Jemu traovcu. nr°jmeJo od eobote 17 di na'da'je uonede'Jka 15. februarja na o-novno ž5vllsko nakaznico količino moke, ki bo še naknadno v časopisih točno objavljena. DELITEV RACIONH? * vjrr ->TVIL NA BOLNISKa NAKAZILA Tjpravl5encsm. ki so prejeli od Mestnega pres^r-bovalne^-a urada v Llubljanl nakazilo na bolniške dodatke za mesec februar, lahko Izda njihov Bta'-nl t.rgovpc v=a raknmna živila, tud' o!1e, razen trdih maščob. U^ravlč^nc'. ki ro orejell nakazn co za kruh za. bolnike, lahko dvignejo pri svojem stRinem tmovcu na prvih 14 dnevnih odrezkov skupno 1.15S kb m^ke ln 8 c kva'a, ed^oeno dnevno po 100 g krvha na prvih 14 dnevnih od-rezkov pr! p?ku, Katerenm so oddali na-oCUn^ao osnovne živilske nakaznice za kruh za februar. E E L E Ž N! C A KOLEDAR sreda, 14. februarja: Pepeln'ca. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakobp, trg 9; Rftmur, Miklošičeva cesta 20; Murmayer, Sv Petra ces. 78. Zatemnitev od 18.15 do 6.50 DRŽAVNO GLEDALIŠČE Sreda, 14. febr. ob 1<5. operna predstava »Tann- häuser*. Red Fremierski Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Julije. Poitzerja. Richard Wagner: »T.mnhänser«. Romantična opera v treh dejanjih. Prevedla R. L Petelinova. Osebe: Herman, thtiringiški deželni grof — Betet to k. g., Tannliäuser — dr. J. Poitzer g., Wol'ram v. Eschinbach — dr B. Popov, Walther von der Vogelweide — Určič, Bitero'f — Langus, Heinrich der Schreiber — Rakovec. F.einmar von Zwstsr — Korošec. Elizabeta, nečakinja d?žslne'-» grofa — Heybaiova, Venera — Kogejeva, Pastir — Zakrajškova. štirje pazi. Bukovčeva, Patikova, Zakrajškova, Lobetova. Dirigent: dr. D. 5vara. Režiser in scenograf: E. Frelih. Korsograf: P. Goüo-vin. Vodja zbora: S. Kubad. Kostimi: J. Vilfanova Odöajnigka sknpina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA, 24. FEBRUARJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.30—7.40 poročila r slovenščini. 3.00—9.10: Poročila v nemščini. 12 00 do 14.00: Napoved sporeda, nato osrednji nemški spored: Glasba za premor. Vmes od 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju, poročila v slovenščini. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nel».J. 15.00—17.00: Osrednji nemški spored (prenois). 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Otroška ura. Vida Rudolf: Pravljice in pesmi. 17.45—18.15: Trlo »Trnovo«. 18.15—19.00: Dunajski valček. 19.00 dO 19.30: Slovenski napevl. Poje tercet sester Finko-vih: pri klavirju Marijan Lipovšek. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00. Aktualno predavanje (prenos). J0.00—20.15: Poročil?, v nemščini. 20.15—21.00: Balade v besedi in glasbi. Sodelujejo: Truda Kellner In Klaus Berendt (recitacije) ter Marijan Lipovšek (klavir). 2100—22,00: Osrednji nemški spored: To uro posvetim tebi (prenos). 22.00—22.15: Poročila v nemščini ln napoved sporqda. 22.15—24.00: Osrednji nemikl spored: Glasba pred polnočjo (preno6). zanj. Toda kmalu potem, ko s:< bili tolovaji spet pregnani, so domačini našli v nekem gozdu Se skoro svež, le slabo zasut grob in v njem mrtvo frančiškanovo truplo. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je bil Grebenarevič umorjen z več streli v tilnik. Star je bit 60 let. Njegovega pogreba sa je udeležila ogromna množica ljudi. S Petrom Perico in Bono Grebenarevič em se je število b.vatskih katoliških duhovnikov, ki s-, po lli kot žrtve komunističnega morilskega besa, povzpelo na 127. Bo pa to število verjetno še večje, ker so v njem upoštevani le oni duhovniki, za katere je že brezdvomne- ugotovljeno, da so bili umorjeni, ne pa tudi cnl katere samo poirrešTio. čeprav je tudi za nje skoro gotovo, da niso več pri življenju. tfGirrsüjec" Konec preteklega tedna je začel Izhajati v Kranju informativno politični list z imenom »Gorenjec«. Izhajal bo dvakrat na teden. V prvi številki prinaSa uvodni članek »Gorenjec Gorenjcem« in označuje v njem za glavno programatično smernico lista čuvanje »tistih svetinj slovenskega naroda, ki so izražene v besedah: Mati, domovina, Bog!« Kakor Irugod cgTaža tudi pri nas te svetinie komunizem, podpiran po židovski plutokraciji, ki sta v zadnjih letih prinesla evroskim narodom, še prav posebej Sio-vencem, toliko nesreče in g-rja. Skupno z zdravimi silami drugih evropskih na oro ljudstvo je novi list. ki "je izpoln i občutno vrzel, sp.ejclo z ve-llkm veseljem, teplo pa ga pozdravlja tudi vsa ostala slovenska javnost. GOSPODARSTVO — Italijanska letina pomaranč in limon. Pridelovalci pomaranč ln llmcn lz Južne Italije to imeli te dni kongres, na katerem je bilo ugotovljeno, da je bila v teku vojne uničena ena šestira ranidov. Razen tega so morali mnogi pridclova ei skrčiti na;ade, ker ni možnosti prodaje pride ka. Nemčija Je kot glavni odjemalec odpadla, v dru e države pa se izv.ža le malo, ker niso na razpolago potrebne ladje. Tudi uničenje naprav za nn-makanje in pomanjkanje umetnih gnojil, flavti pa pomanjkanje sredstev za uničevani? škodljivcev povzroča velike težave. V še obstoječih napadih Je biia letina sorazmerno ugodna,• čeprav je pridelek bistveno manjši kakor v prejSn;ih let li. Navzlic temu ni mogoče pridelka vnovčltl. Zato se Bonomijeva vlada trudi, da bi prodala več:; d 1 letine zaveznikom. Tudi prodaja na podreč u Južne Italije je zelo ote-3ena za.adi prometnih te,*av. Na kongresu Je bila sprejeta resolucija, ki zahteva takojšnje ln nujne ükrep, da se omogoči vnov:enje pridelka. = Angleška sodba o reparacijah Ritmunije in Bolgarije. Londonski časopis »Economist« je te dni razpravljal o sovjetski politiki v vzhodni E -ropi na gospodarskem področju ln je prišel do zaključka, da borta morali Rumunija ln Bolgarija plačati reparacije Sovjetski zvezi lz svojih pojemajočih rezerv. Ust neva.a, da odvajajo zt -8ti lz Rumunlje v Sovjetsko zvezo Industrijske naprave, surovine ln živino. Reparacij?ka piač i a mečejo senco na politične odnose med Sovjets' o zvezo in obema deželama. Brezobzirno izva'a-ije pogojev premirja ne bo pripomoglo k izboljšan u političnih odnosov v vzhodni Hvropl. Angleški Itst prihaja do gornjega zaključka teveda predvsem zaradi tega, ker se boji, da bedo pri tem trpeli britanski interesi. Trg na celinski Evropi zavzema važno mesto v angleški spekula-iji ra bodočnost ln se Angleži boje, da bo ta trg za do'go časa uničen ali izločen. Angleški izjledi ra kupčije » temi deželami so vedno manjši To tembolj boli Angleže, ker so si na jasnem, da Je Velika Britanija na prekomorrklh trž ščih dolgr,--la v korist Zedinjenlh držav. Zaradi tega tembolj obrača svoje poglede na celinsko Evropo. = Živilski obroki v Ameriki. Zaradi uničenja ladijske tonaže ln potrebe, da se v rastoči meri oskrbujejo evropske fronte iz Amerike same. je bila prisiljena washlngtonska vlada, da Je odredila nove omejitve v prehrani. Obrok sladkorja Je bil znažan za 10%. Se r večjem oosegu je bil zn žan obrok svinjske masti, in sicer od dosedanjih 5.4 kg na 4.5 kg na leto. Znižanje obroka sladkorja bo omogočilo prihranek 000.000 ton s'ad-korja. Nadalje'je znižan obrok surovega ma?!?. rd tedenskih 100 na nekaj manj kakor 90 g. V'a-shlngtonska vlada se je odločila »a te omelltve šele, ko ni našla nobenega drugega Izhoda. Pred leti so bili Američani prepričani, da tudi v primeru vstopa v vojno ne bodo nikoli potreb -e omejitve v potrošnji živil. Danes pa ee amer'.Skl obroki že ne razlikujejo mnogo od obiokov v evropskih državah. Anglija sega po francoskem zlat«. O priliki obiska gaulllstlčnega finančnega ministra v An- Voda ni vino! G&spodln a pere. Voda teče neprestano v polnem curku iz pipe in se -zteka čez pra no posodo. Če gospodinjo opozorimo, da je ikeda tak-j tratiti vodo. pravi: »V L ubijanj je toliko vode. da celo skoz> mesto teče«. * Varčevalce je narodna dolžnost Ako ?e moram v današnjh izrednih pri-likah marsičemu odpovedati, nismo prav za prav šc ničeoa,- Icprinesli k splošni pre-po-trebni štednji. V celotnem našem vsakdanjem življenju je še premnogo prilik, ko lahko prihranimo d brine, ki bi jh sicer pot.ošili brez pomisleka na dejstvo, da s tem oškodujemo celotno narodno gospodarstvo. Varčevanje ima danes bistveno druga Cen pomen kakor v normalnih čss'h. Takrat je vsak varčevalec p ištedil sebi. ako je trršll lob rine čim bolj smotrno in previdno, danes pa je položaj skrbeti za to, da se skupna razpoložljiva in težko nadomc^ljiva lest zmanjšuje le v meiah neobhodne potrebe. Pri štednji mora vs^kd> Imet! pred očmi ta vrhovni zakon ve nega gospodarstva. Gospodinja, ki varčuje s kurivom, naj ve, da prih-aj njena štclnja v korist bolnicam in sličnim zavodom, ki got'vo še težje P"enašnjo omejitve nego zasebna gospodarstva." Industrijec, ki skrbno nadzoruje potrošnjo premega v s-.r jem poc1 ic t ju, prištedi s "tem mrtbgo kuriva za elektrarne, plinarne, železnice ln za druga podjetja, ki so namenjena vsem in vsakomur. Rane panoge r\obodnega eosnolaratva s-, tako tesno povezane me seboj, da prištedi kurivo, kdor varčuje z vedo, da zmanjšuje potrošnjo premega, kdor ne trati elekt ične struie. V ta krog se mora vključiti vsakdo. Vs-'k. še tako neznaten prihranek, da pri veliki mno?ini varčevalcev znatno količino najpotrebnejšega bla.- ga- Varčen nie je zapovel današnjega časa in najvišja narodna dolžnost. gliji bedo razpravljali tudi o načinu plačevanja angleških dobav v Francijo. London-k! lEcono-rnlst« zatrjuje v zvezi s tem, da zahteva Anglija od Francije cielnc plačilo v zlatu, medtem Vo vztraja Francija na tem, da plača v funtih. Fo zadnicrn iz'-a-u znaSa vrednost zlatega zaklada F.-anco?ke banke 427 milijonov funtov šterllngov. V Angliji poudarjajo, da bi francoski zlati zaklad doletela enaka usoda kakor angleški zlati zaklad, če bi Francija leta 10-10. ne sklenila pre-m'rja. V tsku vojne Je morala Anglija skoraj v celoti izčrpati svoje zlate in devizne rezerve, preden se je Amerika odločila dobavljati vo)nl material na kredit po zakonu o zakupu ln posojanju. Anglija je pretežni del svojega rlatega za-k'ida potrošila ne samo v britskem interesu, temveč tudi v francoskem interesu, zato je upravičena zahteva, da sedaj Francija del svojih bo a-tlh zlatih rezerv, ki so ostale med vojno lntaktne, uporabi za plačilo dobav blaga lz Anglije. Bert Oehlmann: S NE SAMO ZA ZLATO Čudno prav za prav m düo. Dtäger Je bil na oko od sile zaL S svojimi višnjevo-črnilih lasmi, Ucu.šeino francoske bauice, temno bleščečimi očmi in rjavkasto poltjo ooiaza bi ga bil vsak imel za juZnjaka. Dräger je imel siabost za vonjave. Koder koli je hodil, povsod je plavala okrog njega megla sladkobnega parfuma. To je Se povečevalo Hel.n odpor do njega. Seveda je ohranjala svoja čustva zase; dobro se je zavedala razločka med zasebnimi in službenimi stvarmi. Vzlic temu je moral Dräger nekako čutiti njeno mrznjo. V šefovi tajnici je videl nasprotnico, in tako se je bilo z leti razvilo med njima čustveno sovraštvo, ki ni na^ vzven nikjer prihajalo do izraza. Ko je Dräger slišal, da bo moral Helo nekaj dni nauomestovati, je samo pokimaL Saj ni bilo prvič, da ga je Wellencamp določal za namestnika svoje tajnice in mu s tem dokazoval, kolikanj mu zaupa »Torej bo .Utva- spet odplula?« Najprej je mislil, da hoče vzeti Wellencamp tajnico na kako poslovno pot. Zdaj, ko je slišal o ladji, pa je Heio napeto pogledal. »Kam neki ?« sNe vem.« »Gotovo spet v kraljestvo poskusov,« jc Dräger dejal. »Nekaj se mi svita. Za tiste nove aparate gre!« »Za kakšne aparate?« Dräger se je zasmejal. »Ali, gospodična Dranstädtova! Zakaj ste proti meni tako skrivnostni? Vsa čast vaši molčečnosti, toda — —« »Gospod Wellencamp mi ni o namenu vožnje nič omenil,« se je uprla. »Mogoče. A to pet so gotovo spet po sredi nedavno zgrajene naprave za zvočno signaliziranje pod vodo. Najbrže vas spremlja tudi Kasch, ali ne? Na .Utvi'?« Kasch? He'.a je za trenutek zmedeno strmela v Drägerja. Kasch da pojde z njimi ? Na ,Utvi' ? »Zakaj tako prepadeno gledate?« Dräger jo je napeto opazoval. »Ali ne marate Kascha?« »Ali ga ne maram?« Heia se je imela spet v oblasti. »Ne razumem, kako to mislite. Kasch spada vendar k tvrdki kakor vi in jaz in vsi ostali.« Toda v prsih ji je burja spet zahrumela Kasch bo, če je Drägerjeva domneva pravilna, ponavljal svoie" poskuse. Kako bi se ga mogla na ladji ogibati? Moj Bog, mar bi bila zinila, ko je bilo čas ... Na srečo Dräger ni dalj vpraševal. Poskusna vožnja — da gre za poskusno vožnjo, mu je bilo jasno kakor beli dan — n< dala njegovim mislim miru. Novi aparati — kako "zanimivo! Torej je Kasch že tak'» daleč? Vrl dečko, zmož n dečko, bogme da! Kar sta potlej še govorila, je zadevalo zgolj tekoče posle, ki jih je moral Dräger prevzeti. »Utve« ni več omenil. »Srečno pot!« ji je voščil nazadnje in jo spremil do vrat. »Hvala,« je Heia hladno prikimala. Kar oddahnila se je, ko ie bila spet na hodniku. Da se le more moški tako parfumirati, j? pomislila in se stresla. Seveda le morala minuto kasneje pasti v žrelo Kaschu, ki se je vračal od šefa. Prav ondi. kjer se je bila prej zaletela v plavolasega velikana, je zdaj srečala tega, ki ga je izmed vseh najmanj želela videtL Kasch je bil vidno razburjen. Oči so se mu čudno lesketale. Videti je bilo. da je nečesa vesal. Komaj pa je zagledal Helo, se mu je obraz presenetljivo izpremenil. »Prosim,« je rekel, »samo besedico--» Heia se je' držala, kakor da ga ne sliši. Hotela je kreniti mimo niega, pa ji ni dal ^Hela — prosim!« Hrla je rekel. Bog in bogme--Hein! Okrenila se je kakor ris. »Nehajte s svojimi predrznostmi. Jaz —« ALI OGLAS! SLUŽKINJO sa wa ure po dogovoru. Poi*-ve se lz pr J izn^tl v trfovini B-eznik. Str't&r. jevfe ul. 7. 3455-1 j Iz pisarne narc.ln'h pionirjev V zvezni pisarni narodnih pionirjev na Miklošičevi cesti 19 naj se javijo: Marija Aklfjev, Pri-voz 6; Jožica Bernik, Cesta na Brdo 8; Joško Bev-316, Smartlnska 18; Marija Poland, čuvajnica 381; Marija Zidan, HrenoVu 7 Franc Jakič, Studenec ; Ljudmila Pivko. E:-a čeva 21; Anton ieme, •\ Mar. v Polju; Veri orh, Ribniška 21; Andrej c V?vče 8. ystlcfmova 19; Marija PISARNIŠKO DELO Vsakovrstno. sprejmem na dom. Ponudbe Jutru pod »Točno in aar» ili-vo«. 3478-1 POMOČNICA, brl.iko-frizerska. išče 3lvSbe kot oomoč ra 4 dni v tednu Ostali dogovor ustno. — Ponudbe Jutru pod 'Pomočnica«. 3427-1 POZOR! Petrin"*:; Zaslužek! Z'pvs'lm f.-efce zmofoie roznes-'. d/!a. ziniti oo=tbnoeti. N?ä!ov v Jutrü. 3485 3 VI^JEšOLC4 (-KO) za lnštrukclje lz matematike za četrto"olko iščprn. Naslov v Jutru. (Od 4. ure dalje.) 3472-3 j VAJENCA «prej t« frizer Jože Strgar. Miklo Veva ; C. 40. 3433-44 E35S33BI PREPROGO, «p'lt?ki »Ju goperzer«, 3x2 m. prvovrstno volneno, vosi n no ! priznano lep komad. . prodam. Ponudbe Jutru iporf »80 000« 3412-6 ! 6'FON predvojni, 4.5 m, 'prodam. Rožna do'ina i c XV/34. 3419 fl i SRAJCE ivllene, spilne ; kombtnežo, pletene hlačke gtace rokavice, velur rujav klobuk, preprogo, okensko stekl0 60x95 In kivni servis, prodam ali zamenjam. Naslov v Jutru. 3421-6 VOLNO domaflo. predeno, zamenjam ali prodam. Naslov v Jutru. 3507 6 OBLEKO mo&ko. kc». p letno umtvalno garnituro is porce'ann (5 kc«n) tn ieleJten likal-nlk, pr- d m N.^'e- v Jutru. 343r>e NAL*VNO PEr.O. Park-r. p odam. Oglrd silni do-poldne. Nadov v J r-« 31TD 8 SEMENA vrtna: J :le-njrvna, poljska: Slt-rl-ce. krorpir, fižo', koruzo Itd. pred ?etvijo- a-ditvijo razkužujt;. R s. ktižllo 3 strokovnimi m-r<>diii prejmete pr; ir.ž Trczlju, Wotfeva ul. 3-1. uradne urt: 8—12. . OBLEKO de5ko, noSs-' no, za 14—ISletneg;:, de-! žnl plašč 43. P.iD-d?m tudi gramofon kov čeg. Sv Petra n.sfp 71 'priti., iev«. 3 vr te. 3515 S HABVONIKO Srt^v r'ko t na 120 basov z 1 ree -ström, nem'-kl tzde'^k prodani Ni lov v .7ut u | 3369-6 ! KO^ O mo'ki. prod m. N%'!ov r Jutri; 3449-C j f EV' -IE športne, črn-št. prodam. Otrob? I z-menj'm zi sveža J&J-; ca Naslov T Ju trt 34r-a VOI.NO antroro. »eore-dery> ln tnuf (k.^ičevi na) pr-)d>m. O^lrd dri n°j med 5 ln 7 uro. N9«lov v Jutru 3517 6 VOLNO s^rfienn l^po dirsi'o prod,-m Poljan *kl noi-ip 14-II. de n \ 34©.*.-* PREPROGO bosm^ko 1.70x50 rm, prod m in dc'omii z-mmjim: 1 ižt-n=k: telovnik iz sn« -! r_ volne: '•■■. kg prvo-: vr^tTie ovčie b-1® v ne ; iE 1 belo z-ve o 0--'»d !T-lr!j^kÄ ul. 14/1 (S r,- ;n Doni). 3<96 6 ČEVLJE št v! oke. prodam o* 9. ure dUlje. Nislov v Juti». 2971 6 S*V. STROJ dam-k'. pr -d m Naslov v Ju'ru. 3491-6 GO-TZERTE «t. 43 nov? P'O^- m M lčlnsr.č-"^ ni H 63. Sišfci. 3445-6 RJUHO novo. predvojno prodam. Naslov v Jut.-u 3-1^-8 DELEN «n domske obleko» in p->r "ie kHi srajo. pop'in enobarvns. št 38—41. rrod.im Ni »lov v Jutru. 3474-6 O TOM* NO- iepo. to dam. Naslov v Jutru. 3S54-Ö KOŽICO. 511trsko, t'vti«. nI J as to, s poprovem, prodaj« all zamenjam. Gruden, Verstovškova 19. 345--S STROJ računski, «ežt» valnl, najmodernejši iz-d«lave, proda Everest. Prešernova ul. 44 3463-6 r» AGA 2.80, 150 široko predvojno, volneno, za moško športno obleko olašč, prodam. Naslov v Jutru. 3473-6 ŠKORNJE dobro ohranjene. mcÄke. št 42, po UP-'--'n NjsIov v Jutru. 3508-0 H KOLO mo-ško, Dürkopp. še novo, z nov-mi b ez-hlbmm gumrml, d-m-% ln km štt-vec. črno. pio^a». Ponudbe Jutru do-I «Ko'esarc. 3513-6 ROVČEG urnjen. pro-3t Og'ei p'i g-Kun^telju. Vodovodu £t 46 3475-6 LIVONO v fc»1u. dob"o ni^om^i llmopJn eks ►rikt Cltrol. Stekleničko prine it-? sehrj. Dro"erl-Anton Kine nl. 1. 3477-6 JED'1 NO OLJ1! 07. ol1-nito rr.e^^-lco si li'hk" s-n>.i prin-fvitj 7 Ami r>-:>fkom Do°:»rl1-An t n Kane 21 ul. 1. 3478-6 - Si/Ji 'Jh KN-TIOF dobro oh->nie-re -loven>ke — in samo nove j že nemške — kit pu.ie knjlearna žužek, prehed nebotičniki. J 436 M 7 L J UBIJ ZVON tud. po sare^ne 'etn ke ln me d -B bHofil«. 2849-7 Sl.OVENSKO ln tuje le poslovje ter ostale izvir ne kn1:ge n prevode — kupuje Janez Dolžan — knli iT. d ugo. 3319-i KOLO moSko, novo «li zelo dobro ohranjeno. ; kupim. Ponudbe Jutru t p-xl »Cc-na — nislov:. 3130-7 R * IVO kupim. Ponuz„nes.jv.ic. 344,-23., KO.VVERZACIJO nemško. iščem pri izobraženi d. mi ali gospodu. Ponudoe Juuu pod >Per-fekrno«. 3499 SJ PS.čLK rj3V, se je Zate-kc-j. Oidatl ga proti nagrad: pa Belincu. Jegl' čevi 10. 3504-3T POZIVI Prosim 2 gsepo-d eni, uslužbinl m pošti. ki sta s! ogledali eo bo na Bleiwei o\-l 16. di se- ponovno zgi-.sita Ziradi dogovora o perilu in odejah. 3494-37 REVNA DIJAKNJA Jc Izgubila dne 13. t. m. v torek od 8. do 1ure cd Vodnikovega tnra (pri razdeljevanju repe) do mosarskih »tojme, d.narnioo s 180 L. Po-ttenega najditelja vljudno nrproša. čA denarnico p-oti nagradi odd-< v Jutru. 2 37 IZGUB L SEM 7. t. m. med '/:7 in 7. u o zjutraj od Usnjarske ui-ce Sv. Petra cesti in Ev. Petra na«ipu do Posačar-jevega tr^a čm kratek cuknjič. Poštenega najditelja naprošam, naj ga odda proti nagradi Sv. Petra c. 67'I. Kocim 3442-off LISTNICO z legitimacijo in prepustnico, ru ime Marolt Psvla, sera ;zjub:la 11. H. v kln-j Ui^ionu. Pošten-ga n.J-Oltc-iJa prosil da jo oi d»i pri blngajnl. Denar naj si obdrži. 34£2-3T ^elavlc© SPREJME takoj tovarna »Kuverta«, dr. z o. z., Dunajska cesta 67. K^EMATOGMF! * Jb. ;n I&. KINO SLOGA: »Nedolžna l|ubica«. KINO LNION. »Nadaljevanje sledi« — Viktac Staal Gustav Diessl, Franke Lauterbach. KINO MATICA: »Pasji dnevi« t Umrla nam Je teta, gospodična LIPOVŠEK MARIJA, pocestnica Pogreb bo v sredo 14. februar! a 1.1. ob 9.30 d», poldne z Zal k Sv. Križu lz kapelice sv. Frančiška. Ljubljana, Krašuja, Maribor, 13. febr. 1945. Žalujoče rodbine: LIPOVŠEK in ostalo sorodstvo. t Umrl nam je nai ljubljeni očka, gospod ERNr.T STANIČ, «