267
Narodne stvari.
0 jezikovnih zadevah v 11 stoletji,
Spisal P. pi. Radios.
Kako so uže pred 200 leti skušali potrebščinam slovenskega naroda zarad njegovega jezika ustrezati, našel sem nov dokaz vv arhivu staroca8titega benediktinskega samostana v Št. Pavlu na Koroškem, ki hra-
njuje dopis opata Alberta, ki je ondi načelnik bil od leta 1677. do leta 1727. Tu se med drugim nahaja pismo opata iz St. Petra pri Salcburgu na opata v St. Pavlu, v katerem se v nemškem jeziku bere sledeče:
„Nadejam se, da se bode stvar za romarsko cerkev „Marija pomagaj" poleg Vitinja (v Goršiški dolini), kjer očividno potrebujejo spovednika, ki bi v stanu bil dohajajoče slovenske romarje spovedovati, konečno se vendar ugodno rešila. Moj P. Armand Haubmann, rodom Horvat, je uže poprej nekoliko razumel slovenski jezik. Ker pa, prečastiti gospod, imate v St. Pavlu duhovnike, ki so v slovenskem jeziku dobro izurjeni, bilo bi mi posebno milo, da bi se P. Armand ondi še bolje podučil v tem jeziku".
To pismo nam je iz narodnega stališča na več strani velike važnosti. Kaže nam namreč prvič, da samostan St. Pavla, ki je takrat več fara imel v Dravski dolini, si je pošteno prizadeval vstrezati narodnim potrebščinam slovenskega ljudstva, s katerim je občeval; — kaže nam pa tudi drugič, da je opat nemškega samostana St. Peterskega na Saleburškem resno voljo imel, romarski cerkvi „Marija pomagaj" (Maria Hilf), ki je z njegovo proštijo Vitinsko na Koroškem združena bila, dati duhovnika, ki bi mogel izprva vsaj nekoliko vstrezati zahtevam ljudstva slovenskega, pozneje pa popolno trden bil jezika slovenskega. Jn to izurjenost v slovenščini naj bi Salcburški benediktinec si prilastil v samostanu benediktinskem v St. Pavlu. Tako so si zastopniki cerkve prizadevali pravični biti narodu slovenskemu uže pred 200 leti!
268