CELJE, MARIBORSKA CESTA, IV. ETAPA Ana Plestenjak , Tina Žerjal, Matjaž Novšak 117 Arheologija na avtocestah Slovenije 233 SE Celje, Mariborska cesta, III. etapa, AAS 111, 2023 CELJE, MARIBORSKA CESTA, IV. ETAPA Ana Plestenjak, Tina Žerjal, Matjaž Novšak ⁞ Prispevki: Iris Bekljanov Zidanšek, Danijela Brišnik, Tomaž Verbič, Zdravka Hincak, Alenka Miškec, Andrej Šemrov, Tjaša Tolar, Rafko Urankar, Tom Levanič, Miha Franca, Dimitrij Mlekuž Vrhovnik 117 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorji Recenzentki ⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna ⁞ Ana Plestenjak ⁞ Irena Lazar urednica ⁞ ARHEJ d. o. o. ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Fakulteta za humanistične študije, ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ plestenjak.a@gmail.com Univerza na Primorskem ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper in likovna urednica ⁞ Tina Žerjal ⁞ irena.lazar@fhs.upr.si ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ ARHEJ d. o. o. ⁞ Matija Črešnar, član ⁞ Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica ⁞ Jana Horvat ⁞ Milan Sagadin, član ⁞ tina.zerjal@gmail.com ⁞ Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU ⁞ Maša Saccara, članica ⁞ Novi trg 2, SI-1001 Ljubljana ⁞ Katharina Zanier, članica ⁞ Matjaž Novšak ⁞ jana.horvat@zrc-sazu.si ⁞ Bernarda Županek, članica ⁞ ARHEJ d. o. o. ⁞ Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Lektorica Izdajatelj ⁞ arhejdoo@siol.net ⁞ Nina Krajnc (slovenščina) ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Ostali avtorji Prevod ⁞ Iris Bekljanov Zidanšek ⁞ Rachel K. Novšak Zanj ⁞ ARHEJ d. o. o. ⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor ⁞ Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Oblikovanje in prelom ⁞ iris.bekljanov@gmail.si ⁞ Nives Zupančič ⁞ Danijela Brišnik Tehnična priprava publikacije ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ⁞ Vanja Celin, Nives Zupančič, Nika Čremošnik ⁞ Območna enota Celje ⁞ Glavni trg 1, SI-3000 Celje Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ danijela.brisnik@zvkds.si ⁞ Robert Erjavec, Ana Plestenjak, Nejc Ciglar, Blaž Zgaga, Borut Plohl, Tina Žerjal, ⁞ Tomaž Verbič Katja Plohl, Dominik Kozorog ⁞ ARHEJ d. o. o. ⁞ Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica Terenske fotografije ⁞ tomazver@gmail.com ⁞ Jernej Bregar, Marko Gregorčič, Srečko Firšt ⁞ Zdravka Hincak ⁞ zhincak@gmail.com Zračni posnetki ⁞ Otmar Kovač, Jure Krajšek, Rafko Urankar ⁞ Alenka Miškec ⁞ Narodni muzej Slovenije Risbe gradiva ⁞ Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana ⁞ Simona Tomažič, Jerica Brečić, Andreja Izlakar, ⁞ alenka.miskec@nms.si Jerneja Kobe ⁞ Andrej Šemrov Fotografije gradiva ⁞ Narodni muzej Slovenije ⁞ Srečko Firšt, Jašar Skorupan, Borut Plohl, ⁞ Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana Nejc Ciglar, Lina Furlan, Andreja Krašna, ⁞ andrej.semrov@nms.si Katja Plohl, Nina Sovdat ⁞ Tjaša Tolar Izdelava načrtov najdišča ⁞ Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU ⁞ Ana Plestenjak, Robert Erjavec, Tina Žerjal ⁞ Novi trg 2, SI-1001 Ljubljana ⁞ tjaša.tolar@zrc-sazu.si Restavriranje in konservacija predmetov ⁞ PJP d. o. o. Ljubljana, 2024 ⁞ Trg Alfonza Šarha 1, SI-2310 Slovenska Bistrica ⁞ ⁞ ⁞ Nada Šmid, Pokrajinski muzej Celje Rafko Urankar rafko.urankar@guest.arnes.si Spletna izdaja ⁞ Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah ⁞ Tom Levanič ⁞ Slovenije so brezplačne. Gozdarski inštitut Slovenije tom.levanic@gozdis.si http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige ⁞ Miha Franca ⁞ Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. miha_franca@yahoo.com ⁞ Dimitrij Mlekuž Vrhovnik ⁞ Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, ⁞ Univerza v Ljubljani ⁞ Zavetiška 5, SI-1000 Ljubljana ⁞ dimitrij.mlekuz@ff.uni-lj.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 221217539 ISBN 978-961-7169-68-3 (PDF) Vsebina ⁞ Predgovor Matjaž Novšak 5 ⁞ Preface 6 1 ⁞ Uvod Danijela Brišnik 7 2 ⁞ Geografski in geološki oris najdišča Tomaž Verbič, Ana Plestenjak 11 ⁞ 2.1 Geomorfološki, geološki in historični oris širše okolice 11 ⁞ 2.2 Geološka opažanja na izkopnem polju 14 3 ⁞ Arheološki oris prostora Ana Plestenjak 19 ⁞ 3.1 Mlajša železna doba in avgustejski čas 19 ⁞ 3.2 Druga polovica 1. in 2. stoletje 20 ⁞ 3.3 Konec 2., 3. in 4. stoletje 21 ⁞ 3.4 Pozna antika in zgodnji srednji vek 23 ⁞ 3.5 Srednji in novi vek 23 ⁞ 3.6 Novi vek 24 4 ⁞ Metodologija dela Matjaž Novšak, Rafko Urankar 25 5 ⁞ Opis raziskovanih območij Matjaž Novšak, Rafko Urankar, Ana Plestenjak 27 ⁞ 5.1 Severni del 27 ⁞ 5.2 Osrednji del (križišče) 27 ⁞ 5.3 Južni del (kanal 3) 28 6 ⁞ Stratigrafska slika Ana Plestenjak 29 ⁞ 6.1 Geološka osnova 29 ⁞ 6.2 Faza 1a 31 ⁞ 6.3 Faza 1b 35 ⁞ 6.4 Faza 2 39 ⁞ 6.5 Faza 2a – prve stavbe 39 ⁞ 6.6 Faza 2b – ruševine 59 ⁞ 6.7 Faza 2c – poplava, pokopavanje 62 ⁞ 6.8 Faza 2d – cesta 68 ⁞ 6.9 Faza 3a – gradnja obzidja 77 ⁞ 6.10 Faza 3b – poplave 100 ⁞ 6.11 Faza 3c – obnova obzidja in pokopi 111 ⁞ 6.12 Faza 3d − ruševine 125 ⁞ 6.13 Faza 4a – srednjeveški jarek in roparski jarek, ⁞ 13.6 Faza 2c 616 objekt 6 140 ⁞ 13.7 Faza 2d 622 ⁞ 6.14 Faza 4b − novi vek, kmetijska izraba površin 151 ⁞ 13.8 Faza 1a–3a 630 ⁞ 6.15 Faza 4c − novi vek − ceste 159 ⁞ 13.9 Faza 3a 630 ⁞ 6.16 Faza 5 − druga polovica 19. stoletja 170 ⁞ 13.10 Faza 3b 639 ⁞ 6.17 Faza 6 – moderno 184 ⁞ 13.11 Faza 3c 649 ⁞ 13.12 Faza 3d 661 7 ⁞ 13.13 Faza 4a 666 ⁞  ⁞ 13.14 Faza 4a/4b 675 Analize 188 ⁞ 7.1 Antropološka obdelava okostij Zdravka Hincak ⁞ 13.15 Faza 4b 675 188 ⁞ 7.2 Novci Alenka Miškec, Andrej Šemrov ⁞ 13.16 Faza 4c 682 225 ⁞ 7.3 Rastlinski makroostanki Tjaša Tolar ⁞ 13.17 Faza 4c–6 696 231 ⁞  ⁞ 13.18 Faza 5 696 7.4 Dendrokronološka in lesnoanatomska analiza lesenega okvira iz srednjeveškega Celja Tom Levanič ⁞ 13.19 Faza 6 716 234 ⁞ 7.5 Radiokarbonsko datiranje 235 ⁞ 7.6 Rimska vojaška naprava na obzidju rimske 15 Celeje? Miha Franca 241 ⁞ Katalog gradiva Tina Žerjal, Iris Bekljanov Zidanšek, ⁞ 7.7 Kovinski predmeti iz rimskega časa Tina Žerjal 244 Jure Krajšek, Andreja Krašna, Lina Furlan, Karla Varga 724 ⁞ 7.8 Stekleni, gagatni in jantarni predmeti Tina Žerjal 255 ⁞ 14.1 Faza 1 730 ⁞ 7.9 Drobni kamniti predmeti in predmeti iz živalskih ⁞ 14.2 Faza 2 732 kosti, školjk in polžjih hišic Tina Žerjal 263 ⁞ 14.3 Faza 3 774 ⁞ 7.10 Rimske keramične najdbe Tina Žerjal, ⁞ 14.4 Faza 4 852 Iris Bekljanov Zidanšek 265 ⁞ 14.5 Faza 5 890 ⁞ 14.6 Faza 6 898 8 ⁞ Interpretacija razvoja območja Ana Plestenjak 281 ⁞ 8.1 Faza 1 284 ⁞ 8.2 Faza 2 285 ⁞ 8.3 Faza 3 286 ⁞ 8.4 Faza 4 291 ⁞ 8.5 Faza 5 294 9 ⁞ Razprava 298 ⁞ 9.1 Grobišče Tina Žerjal 298 ⁞ 9.2 O obzidju Celeje Ana Plestenjak 333 10 ⁞ Sklep Matjaž Novšak 338 11 ⁞ Conclusion 340 12 ⁞ Literatura 342 13 ⁞ Katalog grobov Tina Žerjal 360 14 ⁞ Katalog stratigrafskih enot 596 ⁞ 13.1 Geološka osnova 596 ⁞ 13.2 Faza 1a 597 ⁞ 13.3 Faza 1b 599 ⁞ 13.4 Faza 2a 600 ⁞ 13.5 Faza 2b 614 Predgovor Matjaž Novšak Arheološke raziskave na Aškerčevi ulici, Krekovem trgu nadzoru strojnih izkopov prepoznala izjemnost in zahtev- in Ulici XIV. divizije so med letoma 2005 in 2006 spre- nost najdišča, kar je botrovalo temu, da se je SAAS vključil v mljale sklepno, četrto etapo rekonstrukcije severne in vodenje nadaljnjih postopkov reševanja najdišča (Plestenjak južne magistrale Celje. Arhiv najdišča vodimo kot Mari- et al. 2023). Dobra izkušnja s tretje etape rekonstrukcije Ma- borska cesta – IV. etapa. riborske ceste in dogodki na Celeiaparku, kjer je investitor Prenova 3,5 km dolgega cestnega odseka, imenovanega gradnje v letu 2002 s kriminalnim početjem uničil velik del najdišča, sta pripomogli, da so se pred četrto etapo kon - Mariborska cesta, ki povezuje avtocestni izvoz Center z servatorski postopki s podporo SAAS-a vodili že sočasno mostom čez Savinjo v smeri Laškega, je med letoma 1998 s projektiranjem. Izdelano je bilo temeljito vrednotenje po - in 2006 potekala v okviru avtocestnega programa. Z vidika tenciala s historično študijo (Krempuš 2004), geofizikalnimi arheološke spremljave projekta je to pomenilo, da bi koor - in sondažnimi raziskavami ter interpretacijo geomehanskih dinacijo lahko usmerjala Skupina za Arheologijo na Avto - vrtin (Brišnik 2006, 25−27). Konservatorski pristop je bil cestah Slovenije (SAAS). V prvih dveh etapah ta možnost ni usmerjen k minimizaciji posegov in ohranitvi čim večjega bila izkoriščena. Gradbena dela med letoma 1998 in 2000 obsega najdišča. Plod na tem mestu predstavljene raziskave so arheologi iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine zgolj ni le artefaktno-dokumentarni arhiv, temveč tudi ohranitev nadzirali in na teh dveh odsekih z izjemo odkritja miljnika obsežnih površin, ki so pod cestnimi površinami sicer ostale niso poročali o ohranjenih arheoloških ostalinah. Na tre - neraziskane, a tudi nepoškodovane. tji etapi pa je ekipa pod vodstvom Draška Josipovića pri Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 5 Preface Archaeological research on the streets Aškerčeva uli- ca, Krekov trg and Ulica XIV divizija accompanied the final, Phase IV of the reconstruction of the northern and southern Celje motorway in 2005−06. The site archives are referenced as Mariborska cesta – Phase IV. The renovation of the 3.5 km stretch of the Mariborska cesta road, which connects the Center motorway exit with the bridge over the Savinja towards Laško, took place between 1998 and 2006 as part of the motorway program. From the perspective of archaeological monitoring of the project, this meant that coordination could be managed by the Group for Archaeology on Slovenian Motorways (SAAS). However, this option was not utilized in the first Phases I and II. Du- ring the construction works from 1998−2000, archaeologi- sts from the Institute for the Protection of Cultural Heritage only supervised the works and, apart from the discovery of a milestone, did not report any preserved archaeological remains from these two sections. However, in Phase III, a team led by Draško Josipović recognized the significance and complexity of the site during the monitoring of me- chanical excavations. This prompted SAAS to take over the management of further rescue operations (Plestenjak et al. 2023). The positive experience from Phase III of the recon- struction of Mariborska cesta and the events at Celeiapark, where a large portion of the site was destroyed in 2002 by criminal acts of the construction investor, contributed to the integration of conservation measures in Phase IV with the support of SAAS at the same time as the project planning. A thorough assessment of the potential was carried out, in- cluding a historical study (Krempuš, 2004), geophysical and sounding surveys, and the interpretation of geomechanical drilling (Brišnik, 2006, 25−27). The conservation approach aimed to minimize interventions and preserve as much of the site as possible. The result of the research presented here is not only an archive with documentation of artefacts but also the preservation of extensive areas that, though left unresearched beneath road surfaces, remain undistur- bed and intact. 1Uvod Danijela Brišnik Na začetku leta 2002 se je s prejetjem dokumentaci- je izvedbe IV. etape prenove Mariborske ceste v Celju začela priprava kulturnovarstvenih izhodišč za zadnjo etapo rekonstrukcije Mariborske ceste, ktere prenova se je začela že v letu 1998. IV. etapa je obsegala odsek od križišča Levstikove ceste do mostu čez Savinjo na Savinj- skem nabrežju v dolžini ok. 710 metrov. Načrtovani sta bili rekonstrukcija cestišča in zamenjava infrastrukturnih vodov. Posegi v cestišče so bili načrtovani do globine ok. 0,90 metra, kanalizacija pa na globini od 2,00 do 4,30 metra pod niveleto rekonstruirane ceste. Načrtovano je bilo tudi znižanje križišča Cankarjeve ulice, Mariborske ceste in Teharskega podvoza za od 0,50 do 1,00 metra, kar je pomenilo gradbeni poseg do globine skoraj 2,00 metra pod nivo obstoječega vozišča. Obravnavano območje je del območja kulturnega spome- vano z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spo 2 Lokacija najdišča na geografski karti; vir: https://ipi.-eprostor.gov.si/jgp/data. Merilo 1 : 100 000. nika Celje – Arheološko najdišče Celje (EŠD 56), ki je zavaro-menikov na območju občine Celje (UL SRS 28/1986-1364). Varstveni režim zahteva izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred kakršnim koli posegom v zemeljske plasti. Izhodišče SAAS-a (Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije) in ZVKDS OE Celje je bilo minimaliziranje posegov v zemeljske plasti z izvedbo skupne betonske kinete, kjer bi bili združeni vsi komunalni vodi. Poseg v arheološke plasti bi se s tem občutno zmanjšal, širina posega za izvedbo kinete 3 Položaj najdišča na trasi AC Slivnica−Arja vas; podlaga TTN5, lista G253000A, G254000A in idejni projekt DARS; 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 7 4 Zaris območja raziskav na DOF-u. (Vir: http://www.geopedia.si/#T105_x521185.5_y120827_s16_b2). Merilo 1 : 10 000. pa bi vseeno omogočala minimalno, po normativih stroke Glede na dejstvo, da so vse aktivnosti predhodnih arheolo- zadostno arheološko dokumentiranje. Investitorjev protiar- ških raziskav potekale v urbanem središču, na glavni cesti gument izvedbi skupne kinete je bilo dejstvo, da je bil potek prvega reda z oznako G 1-5, odsek 328 Celje – Šmarje- komunalnih vodov v pripravljeni projektni dokumentaciji že ta, je bilo treba pred vsemi raziskavami pridobiti ustrezna usklajen z upravljavci vodov, poleg tega bi tovrstna rešitev dovoljenja. pomenila višji finančni vložek. Zastavljeno je bilo tudi vpra- Z vsemi upravljavci komunalnih vodov smo pred zakoličbo šanje o smiselnosti tovrstne tehnične rešitve zaradi potreb - posameznih vrtin opravili terenski pregled v izogib poškod - nih priključkov komunalne infrastrukture na številne objekte bam komunalnih vodov med vrtanjem. Od Ministrstva za ob trasi. Poleg tega v projektu ni bila predvidena menjava kulturo RS smo pridobili odločbo za arheološke raziskave, vseh komunalnih vodov, kar bi bilo ob izvedbi skupnega za javne prometne površine – pločnike v lasti Mestne ob - kolektorja nujno potrebno. čine Celje pa od Oddelka za okolje in prostor dovoljenje Ker historična analiza prostora ni nudila dovolj podatkov za za zasedbo javne prometne površine za določen čas ter konkretiziranje kulturnovarstvenih pogojev v smislu obsega/ za postavitev gradbiščne ograje in vrtalne garniture. Podje- debeline predvidenih arheoloških depozitov na obravnava- tje VOC – Vzdrževanje in obnova cest je izdelalo elaborat ni trasi, je bila v sodelovanju s SAAS-om dogovorjena stra- za popolno in delno zaporo ceste, na podlagi katerega je tegija predhodnih arheoloških raziskav, ki je poleg historične Direkcija RS za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in analize obsegala še geofizikalne raziskave na delu trase, iz- varstvo cest pri Ministrstvu za promet RS, izdalo dovolje- vedbo jedrnih vrtin na celotni trasi in izvedbo dveh manjših nje za delno in popolno zaporo državne ceste za potrebe sond v Cankarjevi ulici. 8 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 izvedbe predhodnih arheoloških raziskav. O zapori ceste so zaradi kompleksne stratigrafije, velikih globin (tudi več kot bili obveščeni javni mediji in policijska postaja Celje. 4,00 metre) in otežene logistike v ozkem izkopu v 2. težav- Historična analiza (Krempuš 2005) širšega območja v ne nostni razred arheoloških izkopavanj po metodologiji SA- - AS-a. Po podatkih arheološkega izvajalca so bile arheološke posredni bližini obravnavanega območja je pokazala velik raziskave realizirane na 3.703 m 2 površin; 1 pod arheološkim arheološki potencial – vse od konca 19. stoletja do danes nadzorom je bilo odstranjenega in dokumentiranega ali ar - so bile ob gradnji objektov in ob drugih posegih v prostor heološko izkopanega skupaj 16.284 m 3 volumna zemljine. 2 dokumentirane raznovrstne rimske stavbne ostaline in gro - bišča. Geofizikalne raziskave v izvedbi podjetja GEARH d. o. Prvotno je bilo načrtovano, da bodo arheološke raziskave o. na obravnavanem območju so bile ciljne narave; njihov potekale na delu obravnavane etape rekonstrukcije ceste namen je bil detektiranje vzhodne stranice poznorimskega pod popolno in na delu trase pod delno zaporo prometa, mestnega obzidja. Zaradi množice infrastrukturnih vodov za kar so bila tudi že pridobljena ustrezna soglasja, ven- in verjetnosti, da je ohranjenost obzidja zelo slaba, obstoja dar je kasneje investitor možnost popolne zapore zavrnil. mestnega obzidja geofizikalne raziskave niso potrdile ozi- Posledično je gradbeni izvajalec del podjetje CM Celje d.d. roma le-to na osnovi zajetih podatkov ni bilo prepoznano varovanje globokih izkopov na delu trase zagotavljal z obo- (Mušič 2004). jestranskimi zagatnimi stenami dolžine 6,00 in 8,00 metrov, Šestnajst jedrnih vrtin ( drugod pa se je vršil široki izkop. Ves čas arheoloških raz- sl. 25 ) v izvedbi podjetja GEOEKSPERT iskav je bil na delu obravnavanega območja, ob zagatnih Celje in z interpretacijo podjetij TETIDA d. o. o. (Verbič 2004) stenah, omogočen promet za osebna vozila. in ARHEJ d. o. o. (Novšak 2004) globine 3−6 metrov je bilo v parih lociranih vzdolž celotnega območja rekonstrukcije IV. Dopolnilno gradbeno dovoljenje investitorju DARS, Družba etape Mariborske ceste. Izvedeni so bili makroskopsko-pe- za avtoceste v RS, d. d. je bilo izdano 23. 5. 2005, arheo- trografski, sedimentološki in pedološki pregled jeder vrtin loški nadzor na površini ok. 17.000 m2 do globine arheolo- z interpretacijo, in sicer predvsem v smislu naravnih okolj- ških ostalin je potekal od junija 2005 do konca maja 2006 skih parametrov v času nastanka pregledanih sedimentov, (Krempuš et al. 2007). Arheološka izkopavanja, po termin- meritve magnetne susceptibilnosti jeder vrtin ter arheološka skem planu načrtovana na območju kanala 2, pred Pošto in interpretacija z definiranjem arheološkega potenciala posa- na območju Teharskega podvoza – 136 delovnih dni ter na meznih depozitov. Po interpretaciji so se arheološki depoziti območju kanala 3 – 35 delovnih dni pa so se vršila od julija pojavljali na severnem delu obravnavanega območja 1,50 2005 do aprila 2006. metra in na južnem delu 1,80 metra pod nivojem obsto- Konec oktobra 2005 je bila raziskana dobra polovica za raz-ječega cestišča/pod hodnim nivojem. Debeline arheoloških iskave predvidenih površin. Skladno s sprejetim terminskim depozitov so bile ocenjene na 1,75–2,5 metra. načrtom je bilo za dokončanje arheoloških raziskav pred- Dve manjši sondi (sl. 25) v izvedbi ZVKDS OE Celje in ARHEJ videnih še 66 delazmožnih dni, vendar zimske vremenske d. o. o. sta bili locirani v Cankarjevi ulici, in sicer sonda 1 tik razmere arheoloških raziskav niso omogočale, zato so bila ob poslopju Pošte in sonda 2 v severnem pločniku Cankar- izvajalcu gradbenih del posredovana izhodišča za prekritje jeve ulice. V obeh sondah so se poznoantične plasti poja- izkopavalnih površin, kar bi zagotavljalo ustrezne pogoje vljale že na globini 1,00 meter (sonda 2) in 1,16 metra (sonda dela v zimskih razmerah.3 V izhodiščih je bilo opozorjeno, 1) pod nivojem obstoječe hodne površine, v sondi 2 pa je bil da nihanje temperature uničuje arheološke plasti, da zmr- na globini 2,10 metra odkrit tudi črno-bel mozaik (Krajšek, zal povzroča razpadanje arheoloških najdb, odtaljevanje Krempuš 2005). pa spreminja arheološke površine v nerazpoznavno blato. Na osnovi pridobljenih podatkov je ZVKDS OE Celje izdal Podana je bila tudi obrazložitev, da je izvajanje nekaterih nujnih specialističnih konservatorsko-restavratorskih del kulturnovarstvene pogoje za izvedbo arheoloških raziskav. stalo ob izvedbi obstoječih komunalnih vodov in drugih 1  Razlika v velikosti območja predvidenih arheoloških izkopavanj in območja realiziranih arheoloških izkopavanj gre na račun delnih gradbenih posegov v prostor, ter metodologijo gradnje je Upoštevajoč predvideno uničenje arheoloških ostalin, na- bilo arheološko izkopavanje zahtevano na ok. 3.775,4 m2 sprememb tras posameznih infrastrukturnih vodov in manjših spre- memb trase rekonstrukcije ceste. obravnavanih površin, kar je pomenilo dokumentirano od - 2  Za primerjavo, prostornina odstranjene zemljine je primerljiva s pro - stranitev 4.743,7 m3 arheoloških depozitov. Ok. 75 % tega stornino približno šestih in pol olimpijskih bazenov velikosti 50,00 × volumna je bilo po pogajanjih z investitorjem umeščenih v 25,00 × 2,00 m. 3. težavnostni razred arheoloških izkopavanj, ok. 25 % pa 3  Brišnik, Novšak 2005, Dokument ZVKDS, OE Celje št. 02-2903/604- 99/05-DB, MN. (Arhiv ZVKDS, OE Celje). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 9 (utrjevanje in snemanje fresk, dvigovanje mozaikov …) zara- di tehničnih zahtev uporabljenih materialov izvedljivo le ob ustreznih temperaturah. Zaradi neortogonalne površine je bila predlagana postavi- tev več manjših šotorov z lažjo konstrukcijo, primerne viši- ne tako za dostop delovnih strojev kot tudi za namestitev osvetljevanja za zagotavljanje minimuma fotografskega in tehničnega dokumentiranja. Ob tem je bilo opozorjeno tudi na nujnost zagotavljanja ustreznih delovnih pogojev za zdravje ekipe z ustreznim prezračevanjem in odvajanjem emisij grelnih teles ter na nujnost odvajanja meteorne vode in odstranjevanje snega s streh šotorov. Zaščita terena je bila izvedena konec leta 2005 in je navkljub oteženim delovnim pogojem in logističnim zahtevam izved- be raziskav omogočila, da so se arheološka izkopavanja za- ključila ok. 14 dni pred predvidenim dokončanjem raziskav v generalnem terminskem načrtu del. Dolgotrajne in obsežne arheološke raziskave sta izvajalca arheoloških raziskav ZVKDS OE Celje in podjetje Arhej d. o. o. zaključila in nadgradila s priložnostno fotografsko razsta- vo in zloženko „Celeia, ujeta v negativ“4, ki je na poljuden in z bogatim slikovnim gradivom obogaten način podala osnovne informacije o preteklih arheoloških raziskavah v Celju in o nedavnih novih arheoloških odkritjih. 4  Idejna zasnova in postavitev razstave Danijela Brišnik, besedila Jure Krajšek, Robert Krempuš, Danijela Brišnik, Maja Bricelj, Maja Bauso- vac, Zdravka Hincak. 10 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 2Geografski in geološki oris najdišča Tomaž Verbič, Ana Plestenjak Raziskovano območje je zajelo vzhodni del ožjega me- Značilnost prepletajočih in anastomoznih rečnih tokov je stnega središča mesta Celje: del današnje Aškerčeve ustvarjanje večjih in manjših rečnih otokov med posamezni- ulice, Krekovega trga in Ulice XIV. divizije; od križišča mi strugami. Tako struge kot otoki v okviru anastomoznega Levstikove ceste na severu do mostu čez Savinjo na Sa- rečnega toka niso stabilni in se lahko zaradi erozijskega in vinjskem nabrežju na jugu, poleg tega pa tudi zahodni akumulacijskega delovanja spreminjajo bodisi počasi, po- del Teharske ceste, do podvoza pod železnico (sl. 1−4). stopno več let, bodisi ob hudourniških vodah ob enkratnih Pred izvedbo raziskav je tu potekala delujoča cesta, ob dogodkih. kateri je tekel pločnik. 2.1.1 Pregled kart iz 18. stoletja 2.1 Geomorfološki, geološki in Takšni otoki so vidni tudi na najstarejšem kartografskem historični oris širše okolice gradivu Celja. Savinja je še v 18. stoletju zahodno in južno od mesta tvorila več takih otokov. To je lepo razvidno tako Celje leži na južnem robu Celjske kotline, točneje, na nje na Jernitzovem načrtu območja Celja (sl. 5) kot na jožefin- - nem stiku z ozko dolino Savinje, kjer se proti jugu odvajajo skem vojaškem zemljevidu (1763−1787, izdaja ZRC SAZU, vse vode iz široke kotline. Na širšem območju Celja pred knjiga 5, zemljevid 193; sl. 6). - kvartarno geološko podlago tvorijo različne mezozojske in Zarisana situacija je dovolj povedna, da lahko postavimo terciarne kamnine. Diskordantno so nanje odložene različne nekatere hipoteze glede hidrološko-geomorfoloških pogo- pleistocenske in holocenske naplavine. Pretežen del teh na- jev v povezavi s tedanjim mestom. Voglajna, Hudinja, Sušnica in Koprivnica, ki je danes reguli Zahodni del mesta (predvsem območje pod gradom) in ce- plavin je odložila Savinja, manjši del pa njeni pritoki Ložnica, rana in speljana v Savinjo po zahodni strani mesta. sta sta bila izpostavljena erozijskemu delovanju Savinje; na - tem mestu je anastomozni tok Savinje obsegal tri struge in Savinja je na območju Celja izrazito prodonosna reka. V tem dve vmesni sipini. Današnje ledinsko ime Otok bi utegni- se razlikuje od omenjenih pritokov, ki svoj talni tovor veči- lo izvirati iz ene od omenjenih sipin. Ložnica se je izlivala noma odložijo že pred prihodom v Celjsko kotlino, tam pa v severno strugo približno 500 m pred mestnim obzidjem. odlagajo večinoma peščen in muljast material. Pred vstopom (približno 200 m prej) v srednjeveško Celje je Kot vse alpske reke, ki so ob koncu pleistocena odvodnja zahodna cesta prečkala vodni rokav, ki je segal proti severu. - vale poledenela območja, je tudi Savinja odlagala svoj talni Rokav je na jožefinskem vojaškem zemljevidu (sl. 6) narisan tovor predvsem v sedimentnem okolju prepletajočega se izrazito široko, širše kot potoki (Koprivnica, Sušnica), tako da rečnega toka. Reka tovrsten tok oblikuje v pogojih relativno gre verjetno za del starejšega, tedaj mrtvega rokava Savinje, velikega gradienta ter predvsem v pogojih dovolj razpolo mogoče starejšo Ložnico. - žljivega talnega tovora v obliki grušča in proda. V zgornjem Sušnica se je s severa stekala v ta rokav. Koprivnica pred porečju Savinje je bilo tem pogojem zadoščeno zaradi veli- izlivom v Voglajno na tej karti naredi izrazit okljuk iz severa ke količine ledeniškega materiala izpod umikajočih se lede- proti vzhodu. Bregova na tem delu Koprivnice sta poudarje- nikov v Logarski in drugih dolinah. na, torej sta bila nekoliko višja kot drugod. Rečni tok se je kasneje v holocenu počasi spreminjal zaradi Voglajna je proti Celju tekla s severovzhoda. Približno 400 m vse manj razpoložljivega ledeniškega materiala. Reka se je pred srednjeveškim Celjem se je razcepila v dva kraka: prvi novim pogojem prilagodila. Iz prepletajočega toka je Savi- je potekal proti zahodu (celo zahod−severozahod), drugi nja prešla v anastomoznega in je podoben tok vsaj delno proti jugu. Taka bifurkacija (kot, večji od 90o) je v fluvial- obdržala vse do zgodovinskih obdobij, ko je človek zaradi nem sistemu nenavadna, običajno pogojena z nasledstve- svoje varnosti začel z regulacijami in usmerjanjem rečnih nimi geomorfološkimi oblikami. Voglajna je proti jugu nato strug. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 11 5 Jernitzov načrt urejanja vodotokov (1791). Hrani Zgodovinski arhiv Celje. odtekala preko dveh strug, ki sta se združili neposredno pred izlivom v Savinjo. Dve strugi Voglajne sta za tak potok (predvsem zaradi velikosti in pretoka) neobičajni. Tri omenjena opazovanja (nenavadna bifurkacija Voglajne in dve strugi do izliva, okljuk in izrazitejša bregova Kopriv- nice pred sotočjem z Voglajno ter izrazit V−Z trend dveh korit Savinje zahodno od srednjeveškega Celja) nakazujejo isto strukturo: povezavo med Savinjo in Voglajno tudi se- verno od srednjeveškega Celja. Dve strugi Voglajne južno od bifurkacije sta v bistvu dve nekdanji strugi Savinje; soto- čje med obema rekama je bilo nekoč na območju današnje bifurkacije. Že samo na podlagi kartografskega gradiva lahko sklepa- mo, da je prostor celjskega mestnega jedra nekoč funkci- oniral kot otok, nastal iz prodne sipine na vstopu Savinje iz Celjske kotline v dolino proti Laškemu. 2.1.2 Arheološki dokazi o obstoju 6 Vojaški zemljevid iz leta 1763–1787, izdaja ZRC SAZU, strug europe-18century-firstsurvey/?bbox=1692634.6348541507 knjiga 5, zemljevid 193 (vir: https://mapire.eu/en/map/ To tezo potrjujejo tudi podatki, pridobljeni ob arheoloških %2C5815836.291397609 %2C1707148.1155997987 raziskavah in gradbenih izkopih v zadnjih desetletjih. Ti po- %2C5820613.605665432&layers=163 %2C165). trjujejo, da se je rimsko mesto Celeja razvilo na eni (ali več) Merilo 1 : 50 000. 12 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 takih večjih sipinah, ki jih je obdajalo več ne nujno sočasnih s tremi rečnimi rokavi Savinje, pri čemer njihov kronološki strug. Začetki poselitve segajo najpozneje v srednjeavgu- položaj ni popolnoma jasen (k problematiki Krajšek 2015; stejsko obdobje. Videc 2019, 12–20; Verbič, Plestenjak, Gaspari 2023). Za zahodni del mesta predvidevamo, da se situacija ni bi- Prva struga (sl. 7: 1) naj bi tekla nekako v osi spodnjega stveno razlikovala od situacije, upodobljene na kartah iz 18. dela toka nekdanjega potoka Koprivnice oziroma današnje stoletja. Levstikove ceste in je s severa oblivala večjo sipino, na kateri Zelo podobna je morala biti tudi slika na severu, kjer so iz se je v 1. in 2. stoletju formiralo mestno središče Celeje, ki so - ga v poznem rimskem času obdali tudi z obzidjem. Očitno sledki raziskav potrdili, da je voda prav tako tekla po več ko - gre za enega od rokavov Savinje, ki je ločila osrednji del ritih. Med srednjeveškim obzidjem in današnjim Gaberjem mesta od še enega večjega rečnega otoka. Ta sipina se je imamo v rimskem obdobju tako najverjetneje opravka vsaj raztezala od današnje cerkve sv. Maksimilijana do cerkve sv. 7 Zaris domnevnih strug (1-6) in sipin v prvi polovici 2. stoletja na Franciscejskem katastru iz leta 1869 (Vir: Register kulturne dediščine; https://geohub.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=d6641ae60c0c47e9b027319f4f0f7373). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 13 Duha (sl. 7). Med 1. in 3. stoletjem se je na njej raztezal obr- 2.2 Geološka opažanja na tni oziroma stanovanjski predel, v 4. stoletju pa so v ruševine izkopnem polju začeli pokopavati (Josipović, Plestenjak 2003b). To sipino je na severu zamejevala struga, delno dokumen Na arheološkem izkopnem polju lahko sledimo različnim - aluvialnim sedimentacijskim in erozijskim procesom, ki so tirana na izkopavanjih v južnem sektorju III. etape rekon - se odvijali pred in med ugotovljenimi arheološkimi obdobji. strukcije Mariborske ceste v letih 2003/2004 (Plestenjak et al. V podlagi arheološkega izkopnega polja je peščen prod, ki 2023), deloma pa tudi ob arheološkem nadzoru pri izkopu pripada dvema geološkima stratigrafskima enotama: veči - jaškov za kanalizacijo pred hotelom Celeja in izkopu teme - noma peščen prod Savinje ( sl. 8−13, sl. 18 ) in le na enem ljev za hotel (Firšt 2004; Bausovac 2014, 12; Krajšek 2015, 28; mestu peščen prod Voglajne ( sl. 17, 18 ). Podobno kot na sl. 7: 2 ). Glede na arheološko situacijo domnevamo, da gre območju severno od tu je del peščenega proda „kulturo - za ostanek prebojne struge iz 2. stoletja, ki je razširila prvo - nosen“, vsebuje kulturne resedimentirane ostaline (opeka, tno ožji rokav. Ta rokav je na južni in vzhodni strani obdajal keramika). Peščen prod Voglajne je bil na tem terenu prvič drugo sipino, ki je bila prav tako poseljena od 1. do 3. stole - evidentiran. tja, nato pa v 4. stoletju uporabljana kot pokopališčni predel. S severa jo je zamejevala še tretja struga ( Peščen prod Savinje ima daljšo transportno pot in prodnike sl. 7: 3 ). Ta je bila pretežno karbonatne sestave. Savinja je izrazito prodonosna odkrita pri izkopavanjih današnjega podvoza pod železni - reka. Posledica teh dejstev je, da so prodniki dobro zaoblje - ško progo na Mariborski cesti (Verbič et al. 2023). Gre za ni. Voglajna izvira pri Slivniškem jezeru in teče večinoma po strugo večjega vodotoka, ki je na severnem delu podvoza mehkih, erodibilnih terciarnih sedimentih. Ta material med tekla pod zahodnim delom obstoječe Mariborske ceste vse transportom razpade v peščena, meljasta in glinasta zrna. od križišča s Kidričevo cesto (dokumentiran je bil njen levi Prodnike Voglajna dobi šele s sotočjem s Hudinjo; ta izvira breg), nato pa je nekaj metrov severno od osi današnjega na Pohorju, v številnih izvirih nad zatrepom pri Rakovcu. Na mostu Savinjske železnice prečkala izkopno polje (oziroma svoji poti v zgornjem toku pobere prodnike različnih meta - cesto) in zavila proti jugovzhodu. Domnevno se je nekje v morfnih in magmatskih kamnin, del treh prodnikov prinese bližini združila z že omenjeno prebojno strugo, nekje med tudi do sotočja z Voglajno. današnjim Gaberjem in avtobusno postajo pa se je vanjo iz - livala tudi Voglajna. Od sotočja je nato reka zavila proti jugu. Na peščenem produ sta bili evidentirani dve strugi, vzhodna Jugozahodno od cerkve sv. Maksimilijana domnevamo še in zahodna (sl. 7: 5, 6). Obe sta najbrž naravnega nastanka. Oblika ponekod nakazuje, da bi lahko bili strugi posledica sotočje s severno strugo, ki je tekla po Levstikovi cesti, juž - nasipavanja peščenega proda v obliki vzdolžnih sipin; strugi no, nekako ob današnjem sotočju Savinje in Voglajne pa se sta v bistvu dve dni vzdolžnih peščeno prodnatih sipin ( sl. 8, ji je priključila še t. i. južna struga Savinje ( sl. 7: 4 ). Ta je že 11 ). Tak nastanek strug bi lahko pojasnil dejstvo, da je padec v zgodnjem rimskem obdobju tekla skoraj na mestu dana - dna zahodne struge proti severu – obratno kot bi pričako - šnje struge Savinje, a verjetno v precej manjšem obsegu. vali glede na vodni tok. Dokumentirana je bila pri arheoloških raziskavah ob gradnji prizidka k Osrednji knjižnici Celje in pri rekonstrukciji Spla- Nad peščenim prodom so ponekod že kulturne plasti, nasu- varskega mostu. Potrjujejo pa jo tudi rimski kanali južnega tja (na primer sl. 8, 9), ponekod pa drobnozrnate naplavine dela mesta, ki imajo iztoke orientirane proti jugu oziroma (pesek, melj, glina). Te naplavine, razen na zelo redkih me- proti reki (Bavsovac, Krajšek 2020, 28). stih, ne vsebujejo karbonata, kar kaže, da gre za naplavine Da je voda sipino, kjer se je v rimskem času razvilo mestno Voglajne. Na redkih mestih lahko tudi v teh naplavinah za- znamo manjše količine karbonata. To je posledica dejstva, središče, oblivala tudi na vzhodnem delu, potrjujejo izko - da je Voglajna s svojim tokom v Celju erodirala tudi napla - pavanja z najdišča Celeiapark in tokratne raziskave, ki so vine Savinje in na ta način dobila karbonatna zrna ( sl. 9, 12 ; pokazale, da imamo tudi tu opravka z vsaj dvema rečnima peščena in meljasta, redko tudi prodnike). koritoma, vzhodnim ( sl. 7: 5 ) in zahodnim ( sl. 7: 6 ). 14 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 8 Z naplavinami in nasutji zapolnjena zahodna struga v sektorju S2, pogled proti vzhodu. 10 Detajl Slike 9. 9 Zahodni rob zahodne struge s Slike 8. 1 – peščen prod Savinje. 2 – temnejša antropogena plast, nasutje. 2a – nadaljevanje nasutja 2 proti zahodu. 3 – antropogena plast z malto in ogljem. 4 – mlajša antropogena plast. 5 – pretežno peščeno meljasta naplavina Voglajne s posameznimi prodniki, redki tudi karbonatni. 6 in 6a – nasutja in tla. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 15 11 Dno struge oblikovano na peščenem produ Savinje insektorju S1. Večji del polnila je naplavina Voglajne (VO). Pogled proti severovzhodu na vzhodno strugo. 12 Vzhodni del vzhodne struge, pogled proti severu. 1 – Peščen prod, naplavina Savinje, podlaga struge. 2 – Resediment, erodiran in ponovno odložen peščen prod Savinje, pomešan s peščeno meljastim nekarbonatnim materialom Voglajne. Delno karbonatna naplavina Voglajne je posledica resedimentacije prvotne naplavine Savinje. 13 Severni profil preko vzhodnega dela zahodne struge v sektorju Križišče. 1 – peščen prod Savinje; 2 – meljast pesek, nekarbonaten (Voglajna), verjetno poplaven sediment, puščica kaže na lečo odvrženega odpada: kost, opeka, prodniki. Ta leča nakazuje na človekovo prisotnost in aktivnost v neposredni bližini v obdobju naplavljanja poplavnega sedimenta; 3 – poplavni mulj; 4 – nasutje mešanega materiala (prodnimi, pesek, mulj); 5 – peščen mulj, naplavina Voglajne. Rob korita je izven dosega razkopa (bolj vzhodno). Pogled proti severu. 16 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 14 Utrditev terena z nasipavanjem savinjskega peščenega proda med obema zidovoma (modri puščici) ter tudi na zunanjih straneh obeh zidov v sektorju Kanal 3. Pogled proti severozahodu. 15 Tlakovanje površine (puščici) na peščeno muljasti podlagi (naplavini Voglajne), pod njo peščen prod Savinje v sektorju Kanal 3. Pogled proti jugozahodu. 16 Peščen prod Savinje: prodniki pretežno karbonatni in 17 Peščen prod Voglajne: prodniki pretežno nekarbonatni in dobro zaobljeni. slabo zaobljeni. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 17 18 Na stacionaži S124+10 m (pogled proti severu) sta peščena proda Voglajne (desno) in Savinje (levo) v neposrednem stiku. 18 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 3Arheološki oris prostora Ana Plestenjak 3.1 Mlajša železna doba in Z aneksijo Noriškega kraljestva (leta 15 pr. n. št.) se je pove-čalo priseljevanje rimskega prebivalstva in začelo se je pre-avgustejski čas vzemanje nekaterih tujih navad. Kljub temu je bilo večinsko Najstarejši ostanki poselitve na območju današnjega prebivalstvo še vedno keltskega porekla. O tem pričajo kelt- Celja so bili najdeni južno od današnje Savinje. Na Mi- ska imena na epigrafskih spomenikih 1. in 2. stoletja, pa tudi klavškem hribu je najkasneje v času železne dobe stala upodobitve v staroselski noši. naselbina. Ostaline, najdene na zahodnem vrhu hriba, O nastanku in zgodnjem razvoju zgodnjega rimskega mesta dopuščajo časovno umestitev naselja med 9. in 6. sto - ne vemo veliko. Zdi se, da je poselitev vezana na stara pose - letje pred našim štetjem (Bolta 1951). Domnevno pri - litvena jedra, tj. vznožje Miklavškega hriba – Breg, Sindikal - padajoče grobišče je ležalo na severni terasi hriba, nad ni dom, Maistrova, Partizanska cesta (Bausovac, Praprotnik Mestnim parkom pri Kapucinskem samostanu (Gaspari 2016, 8; Bešter, Krajšek 2014), I. Osnovna šola Celje (Bauso - et al. 2001, 281). vac 2015, 17) in Gaberje, kjer se na severnem bregu Savinje Ta predel je bil poseljen tudi v času mlajše železne dobe, ko nadaljuje s starimi ritualnimi navadami in poselitvijo, na juž- so prostor zavzeli keltski Tavriski (Bausovac, Krajšek 2020, nem pa je postavljena lončarska delavnica v rimski maniri 23). Naselbina, imenovana Keleia, je postala ena pomemb- (Plestenjak 2023, 454−455). Ostanki lesenih stavb iz tega nejših v okviru Noriškega kraljestva. Raztezala se je tudi na časa so bili najdeni tudi severno od južne struge Savinje: vznožje Miklavškega hriba. V prvi polovici 1. stoletja pred ob gradnji prizidka Osrednje knjižnice Celje (Bausovac 2014, našim štetjem je imela celo lastno kovnico denarja. V strugi 34−36), kjer so najdene sledi lesenih objektov, ter prizidka h Savinje je bilo najdenih več kot 5.000 (po nekaterih ocenah glasbeni šoli (Pirkmajer 1982), kjer so našli ostanke manjšega celo 10.000 srebrnikov) (Kolšek 1966,410; Gaspari et al. 2001, rimskega svetišča. 286). Večinoma gre za ostanke preprostih lesenih objektov z ver- Novejše raziskave so pokazale, da vznožje Miklavškega hri- tikalnimi ali horizontalnimi lesenimi nosilci. Stene so bile na- ba ni bil edini poseljeni predel. Na to sicer nakazujejo tudi rejene s prepletom, hodne površine pa so bile iz zbite gline. posamezne latenske najdbe, ki pričajo o poseljenosti širšega V prvi polovici 1. stoletja so imele stavbe največ dva prosto-območja. Najdene so bile na območju prizidka k Narodnem ra. Nekatere so že imele kamnite temelje in tlak iz maltne-domu (Gaspari, Novšak 2003, 6), na Ipavčevi ulici (Gaspari et ga estriha, značilno pa je, da je na sredini prostorov stalo al. 2001, 83) in Celjskem sejmišču (Leskovar, Vojaković, No-ognjišče. však 2013, 9). Znana so vsaj še tri poselitvena jedra, v katerih Grobišče iz tega časa je slabo poznano. Na III. etapi rekon-se je razvila tudi zgodnja rimska poselitev. strukcije Mariborske ceste je bila najdena zidana grobna ka-V srednje- in poznoavgustejskem času je večje poselitve-mra s pokopom v žari in bogatimi grobnimi pridatki, ki je no jedro nastalo na območju današnjega Gaberja ( sl. 19 ). bila sprva prekrita z gomilo ( sl. 19 : grob 58). Kasneje so okoli Ob prehodu čez eno od severnih strug Savinje se je razvilo gomile zgradili zid grobne parcele in dodali še eno grobno kultno mesto. Daritve so odlagali v mrtvico ob prehodu čez kamro z več žarnimi pokopi (Novšak 2023). Podobno zida-reko. Na obeh bregovih reke pa so v tem času stali preprosti na parcela je bila najdena tudi na Gubčevi ulici (Kolšek 1972; leseni objekti (Plestenjak 2023, 452−455). sl. 19 ) in izvira iz sredine 1. stoletja. Žgani grobovi so znani Iz tega časa izvirajo tudi ostanki lesenih objektov, najdeni še iz Kocenove (Bausovac, Krajšek 2020, 110) in Agrotehnike pri I. Osnovni šoli Celje (Bausovac 2015c). Tretje poselitve- (sl. 19), ki pa so slabo obdelani. Lokacija grobov nakazuje no jedro je lociramo na območje Spodnjega Lanovža, kjer linijo glavne ceste iz tega časa. je bila odkrita zakladna najdba jantarjevih jagod in noriških srebrnikov (Kolšek 1966, 409). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 19 3.2 Druga polovica 1. in 2. stoletje Glavni kardo so prestavili proti zahodu, tako da je vodil na-ravnost do foruma. Ta je bil zgrajen v zadnji četrtini 1. sto-Nov pomemben mejnik v razvoju mesta predstavlja prido-letja. Na zahodnem delu ga je zamejevalo svetišče (Novšak bitev statusa municipija. To se je najverjetneje zgodilo v času et al. 2002; Krempuš et al. 2005; Bausovac, Krajšek 2020). cesarja Klavdija (45−54), saj se je mesto odtlej imenovalo Še eno svetišče, verjetno posvečeno Herakleju, je stalo na Municipium Claudium Celeia . terasi nad Mestnim parkom (Jerala 2017). Severno, v Ga- V ta čas sodijo začetki nove načrtne urbanizacije mesta z ra berju, so v sredini 1. stoletja nad nekdanje kultno mesto v - strom v pravilni mreži, ki je bilo dograjeno v flavijskem času. vodni kotanji ob Savinji postavili dve zidani obhodni svetišči Središče mesta se je premaknilo na sipino med dvema južni (sl. 19: svetišče I in II), ki so ju do konca 1. stoletja že opustili - ma krakoma Savinje ( (Plestenjak 2023, 456−458). sl. 20 ). Tu so začrtali mrežo pravokotno križajočih se cest in ulic, nato pa začeli s pozidavo med njimi. V flavijskem času so pod cestami dogradili tudi kanalizacij- Novozgrajene ceste so se nekoliko odmaknile od rastra sta- sko mrežo, ki se izteka proti jugu (Bausovac 2014, 82−84), rejših, kar je vidno iz zamika v usmerjenosti zgodnjih grobnih kar potrjuje prisotnost in delovanje južne struge Savinje že parcel in novih objektov na Gubčevi ulici (Kolšek 1972). v tem času. Vodovoda mesto očitno ni imelo; gospodinjstva so se z vodo oskrbovala iz javnih in zasebnih vodnjakov. 19 Območja poselitve v prvi polovici 1. stoletja našega štetja. Z rdečo označeni grobovi. (Vir: https:// www.openstreetmap.org/; kumulativni načrt najdišč izdelala Krajšek J. in F. Pašić, Pokrajinski muzej Celje) 20 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Za ta čas je značilna zidana arhitektura oziroma vsaj stavbe 463). Po tem dogodku nekateri deli niso bili več pozidani z zidanimi temelji in leseno nadgradnjo. Nekatere stavbe so (npr. Narodni dom, park ob cerkvi sv. Maksimilijana). Med bile opremljene s freskami, kar je med drugim potrjeno na letoma 165−180 je v mestu opazen tudi izrazit upad denar- najdiščih: Osrednja knjižnica Celje (Bausovac 2014), Glasbe- nega obtoka (Kos 1985, 280). na šola (Pirkmajer 1984), Gubčeva (Kolšek 1972a), park cer- kve sv. Maksimilijana (Josipović, Plestenjak 2003), Narodni 3.3 Konec 2., 3. in 4. stoletje dom – prizidek (Gaspari, Novšak 2003). Višek razvoja je mesto doživelo sredi 2. stoletja, ko naj bi se Konec 2. in začetek 3. stoletja je sledila celovita obnova me- razprostiralo na ok. 70 ha in imelo med 12.000 in 15.000 pre- sta (Bausovac, Krajšek 2020, 43). V središču mesta so v tem bivalcev (Bausovac, Krajšek 2020, 114). Kljub temu grobišč iz času nasuli več kot meter debela prodnata nasutja, z nivoja tega časa (razen izjem) ne poznamo. Grobovi so znani zlasti katerih so zgradili nove objekte. Stavbe iz tega časa so zelo s predela ob zahodni vpadnici v mesto (Kolšek 1977). bogato opremljene. Forum in tudi drugi predeli so bili okra- vdori germanskih plemen. Podatki kažejo, da je v tem času Krempuš 2009, 44), Savinova ulica (Pirkmajer 1990, 171). Tlak pogorelo več objektov na različnih koncih mesta: Breg (Ba - foruma je bil narejen iz marmornih plošč (Bausovac, Krajšek usovac, Praprotnik 2012), prizidek Narodnega doma (Ga - 2020, 44−45). Konec šestdesetih let 2. stoletja so mesto hudo prizadeli ploščami in obdane s stebrišči: npr. Knežji dvor (Bausovac, šeni z marmorjem. Ceste so bile tlakovane z apnenčastimi spari, Novšak 2002), stavbe na območju parka ob cerkvi Sv. Maksimilijana (Josipović, Plestenjak 2003), celoten južni del V tem času je bilo v mestu več javnih term. Večje so bile na naselbine na III. etapi Mariborske ceste (Plestenjak 2023, Cankarjevi in Vodnikovi ulici, manjše pa na Muzejskem trgu 20 Območja poselitve v drugi polovici 1. in prvi polovici 2. stoletja našega štetja. (Vir: https://www.openstreetmap. org/; kumulativni načrt najdišč izdelala Krajšek J. in F. Pašić, Pokrajinski muzej Celje) Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 21 (Bausovac, Krajšek 2020, 44−45). Tudi zasebne stavbe iz tega severno predmestje v Gaberju. Tudi tu je na začetku 3. sto- časa kažejo na visok standard bivanja. Opremljene so s hipo- letja viden izrazit dvig bivanjskega standarda, ki je nato po- kavsti, mozaiki, freskami (Turška mačka (Kolšek 1980; Kolšek stopno začel upadati (Plestenjak 2023, 463−465). 1986), Gubčeva (Kolšek 1970; Vogrin 1991), Savinova (Pirkma- Za Celejo nov pomemben mejnik predstavljajo šestdeseta jer 1990, 171), Glavni trg (Urankar, Krajšek 2014), Muzejski trg oziroma sedemdeseta leta 3. stoletja. Nekako v tem času (Kolšek 1986), prizidek Narodnega doma (Novšak et al. 2002), je mesto prizadela vodna ujma, po kateri je Savinja opusti - Stanetova/Miklošičeva (Kolšek 1986), Knežji dvor (Krempuš la svoja severna korita in tekla zgolj še po južni strani (kot 2001). danes). Kolškova premik struge datira v leto ali po letu 268, Po markomanskih vojnah naj bil mesto dobilo tudi prvo ob- in sicer na podlagi dveh miljnikov Klavdija Gotskega in Ela- zidje. Domnevno je potekalo po isti trasi kot kasnejše obzid- gabala (218–222), najdenim v prodnatem zasutju med re- je iz 4. stoletja, zato je bilo prepoznano le na nekaterih delih gulacijo Savinje v letih 1955–1958 (Kolšek 1960−61, 147−151). (Bausovac, Krajšek 2020, 44). Kolškova (1980, 171) govori o Premik struge je povzročil, da je mesto postalo bolj ranljivo obzidju s konca 2. in 3. stoletja na najdišču Turška mačka, iz severne in zahodne strani, in sicer ravno v času povečane ki je bilo kasneje dozidano. Sledi starejšega obzidja so naj- nevarnosti vpadov vzhodnih ljudstev. dene tudi na območju Narodnega doma (Gaspari, Novšak V sredini 4. stoletja so zato mesto dodatno utrdili z monu-2003, 12; Novšak et al. 2002, 6). mentalnim obzidjem, ki je mesto obdajalo v liniji Knežji dvor, Kljub postavitvi zidu pa se poselitev ni vezala zgolj na utr- Narodni dom, hotel Turška mačka, Levstikova ulica, Aškerče- jeni predel mesta, temveč se je v 3. stoletju še razvijalo tudi va ulica, Cesta XIV. divizije, Breg in Maistrova ulica (sl. 21). Na 21 Obseg mesta v 3. in 4. stoletju. Grobišča označena z rdečo. (Vir: https:// www.openstreetmap.org/; kumulativni načrt najdišč izdelala Krajšek J. in F. Pašić, Pokrajinski muzej Celje) 22 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 zahodni strani mesta je bilo obzidje široko 5−6 m, visoko pa Pečovnikom). Sprva so se ljudje v teh pribežališčih zadrže- do 10 m (Bausovac, Krajšek 2020, 44). Na mestu današnjega vali le začasno, v 6. stoletju pa naj bi poselitev postala trajna. Knežjega dvora so v mesto vodila vrata, obdana z dvema Življenje v Celeji pa ni popolnoma zamrlo. To potrjujejo kvadratnima stolpoma (8,5 × 10 m), povezana z obokom najdbe novcev bizantinskih vladarjev iz Savinje, ki v nepre - (Krempuš 2001, 28). V zasutju temelja obzidja na tem delu kinjenem nizu pokrivajo čas od druge polovice 6. do druge je bil najden novec Konstansa, kovan med letoma 348 in polovice 12. stoletja (Gaspari et al. 2001, 287). Morda ti novci 350, ki datira njegovo postavitev (Bausovac, Krempuš 2009, zgolj kažejo na kontinuiteto rečnega prehoda (Gaspari et al. 44−45). V vrata in obzidje je vzidanih tudi veliko marmor - 2001, 291). Vendar izpričujejo tudi „prisotnost populacije, ki nih spolij. Med njimi je tudi kip župana in cesarski napis, je poznala denarno gospodarstvo in bila v stikih s prosto - kar nakazuje na vgradnjo v času, ko krščanstvo že postaja rom, ki so ga obvladovali Bizantinci“ (Krempuš 2005). prevladujoča religija (Krajšek, ustno). Torej nikakor ne pred Obstoj poselitve vsaj še v začetku 7. stoletja potrjujejo tudi sprejetjem Milanskega edikta (leta 313), ko je nastopila ver - nekateri grobni pridatki (npr. pasna spona) iz poznorimske - ska svoboda in s tem prenehanje preganjanja kristjanov. Z ga grobišča ob Aškerčevi ulici (Celeiapark) (Novšak, Josipo - Nikajskim koncilom (leta 325) je krščanstvo postalo tudi ura - vić 2002). dna religija, leta 391 pa je Teodozij prepovedal pogansko obredje in krščanstvo je postalo edina uradna vera. Kljub tem dokazom, ki nakazujejo na obstoj življenja na ob- Čas med letoma 330 in 380 pomeni tudi porast količine novč močju Celeje, ostanki poselitve iz časa preseljevanja ljudstev - nih (tudi v ostalih južno noriških mestih in višinskih naselbi in prvih stoletij po naselitvi Slovanov na prostoru Celja do - nah), ki je očitno posledica povečane gradbene dejavnosti. V zdaj niso bili najdeni. Kljub temu Bausovac in Krajšek (2020, Celeji se je v tem času večina prebivalstva umaknila za me 55) domnevata, da bi poznoantična naselbina lahko bila na - stno obzidje, s čimer se je povečala gostota naseljenosti. Ob območju nekdanjega keltskega opida, na severni terasi pod koncu 4. stoletja so tako pozidali nekatere ceste v mestu, npr. Miklavškim gričem in/ali na nekoliko dvignjenem predelu ob vzhodni kardo na Glavnem trgu in glavni kardo v Savinovi cerkvi sv. Danijela in Glavnega trga, ki je tudi eno najzgo- ulici (Pirkmajer 1990, 171; Bausovac, Krajšek 2020, 53). dnejših srednjeveških poselitvenih jeder. Konec 4. stoletja je na vzhodni strani mesta nastalo zgodnje Iz pisnih virov vemo, da se je konec 10. stoletja oblikovala - krščansko središče. Troladijska bazilika z barvnim mozai mejna Savinjska marka, v katero je sodilo tudi področje Ce- - kom, najdena med gradnjo pošte med Krekovim trgom in lja (Orožen 1971, 115). Iz tega časa je morda tudi že prvi – še Cankarjevo ulico (Reidl 1898), predstavlja eno večjih cerkva leseni – predhodnik Starega gradu. v Noriku. Na Gubčevi ulici (razstavišče Kreuh) je bila najdena krstilnica z bazenčkom s konca 4. oziroma prve polovice 5. 3.5 Srednji in novi vek stoletja (Vogrin 1991, 17−18 cm). V čas 3., 4. in še 5. stoletja sodijo tudi vsa znana grobi O zgodnjem srednjeveškem Celju ne vemo skoraj nič. Kljub - šča Celeje. Razprostirala so se tako ob južni vpadnici, na ohranitvi antičnega imena in dejstva, da se je srednjeveško Bregu (Bolta 1957; Kolšek 1959; Bausovac, Praprotnik 2012; mesto razvilo na prostoru rimskega, ni mogoče govoriti o Bausovac, Krajšek 2020, 112 – 4. in 5. stoletje), severno, ob kontinuiteti razvoja. cerkvi sv. Maksimilijana in na III. etapi Mariborske ceste (Josi- V srednjeveških listinah se nekajkrat pojavi ime mesta. V listi- pović, Plestenjak 2003; Bausovac, 2023, 526−545 – sredina ni iz leta 1137 se kot priča omenja celjski mejni grof Gunter 3.–prva polovica 5. stoletja), zahodno (Kolšek 1977) in tudi (Guntherus marchio de Cylie), sin Pilgrima Vovbrskega, za vzhodno, kar predstavljamo v nadaljevanju. katerega se domneva, da je dal postaviti najstarejši zidani del Starega gradu (Orožen 1971, 265, 123). Nekaj desetletij 3.4 Pozna antika in zgodnji kasneje v admontski listini nastopa Bernardus de Cylie (1185), srednji vek nato celjski župnik Rubpertus plebanus de Cilie (1229) in ponovno kot priča vovbrškega grofa vitez Hiltbrando de Cili V nemirnih časih 4., 5. in 6. stoletja so se prebivalci zatekli (1241). Celje se omenja tudi v Leobenski kroniki (1137), in sicer kot mesto, ki naj bi ga (poleg drugih štajerskih mest) v višinska pribežališča, kjer so bili varnejši pred vpadi tujih popolnoma porušil in požgal Atila (Orožen 1971, 265). ljudstev. V zaledju Celeje je nastala vrsta višinskih naselbin (najpomembnejše so Rifnik, Gradec pri Prapretnem, Aj- Neposredno se Celje kot trg navaja šele v listini leta 1323 dovski gradec pri Sevnici in Celeji najbližja na Vipoti nad (Orožen 1971, 266). V tej listini je tudi prvič omenjen stolp v Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 23 22 Pogled na Celje proti jugu na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v. Rainhofen. Voglajna na levi se steka v Savinjo. Vidno je tudi celotno mestno obzidje. trgu, predhodnik Knežjega dvora, ki so ga zgradili že Vov- bržani. Deset let pozneje so si vovbrško dediščino v Celju pridobili Žovneški svobodni gospodje, ki so se kmalu začeli imenovati Celjski, saj so si Celje vzeli za svoje središče. Trško jedro so predstavljali župna cerkev sv. Danijela, mestni grad in kompleks minoritskega samostana, ki naj bi nastal v 13. stoletju. Med temi tremi točkami je sprva nastalo naselje lesenih hiš. Leta 1448 je trg prizadel požar in ga uničil. Trg so hitro na novo pozidali, leta 1450 pa je Friderik II. ukazal gra- 23 Upodobitev mesta iz leta 1750: Florjan gasi Celje, delo dnjo kamnitega obzidja (Orožen 1971, 267; sl. 22 ). Naslednje neznanega avtorja. (Stopar 2012, 105) leto (11. aprila 1451) je Celje tudi uradno pridobilo mestne pra- vice. S tem je bil obseg mesta za več stoletij določen. Po izumrtju Celjskih leta 1456 so njihove posesti padle v roke cesarja, s tem pa se je končalo veliko obdobje celjske zgodovine. 3.6 Novi vek V 16. in 17. stoletju je mesto bolj ali manj stagniralo. Več- krat so ga prizadeli požari (sl. 23). Po najhujšem leta 1798 je nepoškodovanih ostalo le nekaj hiš. Nevšečnosti pa so povzročale tudi poplave. 24 Razglednica. Pogled na Celje s Starega gradu okoli leta Leta 1785 je mesto zapadlo v finančno krizo, zato so na 1914. V ospredju vidna železniška proga. Založniki Goričar in Leskovšek, Celje - https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/ dražbi zasebnikom prodali obzidje; zidove za 1181 goldinar - celje-nekoc-in-danes/. (preverjeno 6. 12. 2022) jev in 53 krajcarjev, jarke pa za 901 goldinar (Orožen 1854, 173). S tem se je začelo rušenje obzidja, ki je trajalo vse do Tako se je poselitev postopno razširila vse do proge. Izgra- sredine 19. stoletja. Le nekaj delov je preživelo vse do danes. dnja železnice je dodatno pripomogla tudi k začetku indu- S porušenjem obzidja je mesto začelo preraščati srednje strializacije mesta ter pomeni nov razvoj mesta in njegovih - predmestij ( sl. 24 ). veški okvir, razvila so se predmestja Graško, Ljubljansko in Vodno (današnji Breg). Dodatno prelomnico pomeni tudi gradnja odseka Južne železnice Gradec–Celje, ki je bil odprt 2. junija 1846. Obsežna gradbena dela so vključevala tudi regulacijo in delno prestavitev struge Voglajne proti vzhodu. 24 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 4Metodologija dela Matjaž Novšak, Rafko Urankar Predeli, ki jih je bilo treba z arheološko metodo izko- Pomembnejše strukture in grobove so bile slikane tudi v ste- pati do arheološko sterilne plasti, so bili naslednji: 700 reo parih, kar je bila podlaga za izdelavo 3D stereo fotografij metrov dolg odsek se je razdelil na sektorje glede na in 3D vektorizacijo struktur. Pri raziskavah so bile uporabljene splošno uveljavljene teh dinamiko in naravo izvedbe del v: kanal 2 – potek kana- Narejenih je bilo tudi veliko vertikalnih fotografij z manjših lizacije v severnem delu, kanal 3 – kanalizacija v južnem višin s pomočjo fotografskega stojala, s srednjih s pomočjo delu, sektor 1 in sektor 2 – razširjena izkopa v severnem t. i. žirafe in temu namenjene konstrukcije v šotoru, z večjih delu in največja sklenjena površina v križišču s Teharsko višin pa s pomočjo helijevega balona. cesto – Križišče ( sl. 25 ). Skupno je bila raziskana površina Delno so bile plasti dokumentirane tudi s klasičnim risanjem. 3.703 m 2 v globini 1,75–2,5 metra. Izrisani so bili najpomembnejši profili. - Najdbe so se zbirale po stratigrafskih enotah. Pozicije najdb, nike in metode stratigrafskega izkopavanja. Celotno ob - ki smo jih že med izkopavanji opredelili kot „posebne najd - močje najdišča je bilo za potrebe vodenja dokumentacije be“, so bile še dodatno zabeležene z geodetskim inštru - razdeljeno v enotno mrežo kvadrantov v velikosti 4 × 4 m, mentom. Pomemben člen pri dokumentiranju izkopavanj je ki so služili kot zbiralne enote najdb. bila enotna informacijska podatkovna baza (Tombmaster). Zgornji recentni sloji so bili zaradi izredne premešanosti in Med raziskavami na tretji etapi Mariborske ceste (2003−04) poškodovanosti odstranjeni strojno. Globina strojnega izko - je del ekipe sodeloval z računalniškim programerjem pri pa je bila prilagojena zgornjemu nivoju intaktnega sloja in je strukturiranju podatkovne baze, v kateri so vzpostavljene variirala med 0,6 in 1,5 m. Intaktne plasti, strukture in druge povezave med vsebinskimi zapisi (seznami, opisi), vizualni - stratigrafske enote (SE) so bile nato odstranjene stratigraf - mi in merskimi podatki (fotografije, podatki o izmerah) ter sko, z ročnim ali s kombiniranim ročnim in strojnim izkopom. medsebojnimi odnosi (kontekstov in artefaktov) z osrednjim Strokovno ekipo je sestavljalo 6 arheologov, 20 tehnikov in veznim členom – stratigrafska enota. Podatkovno bazo so do 60 delavcev. Ti so vzporedno s fizičnim izkopom tere- med potekom izkopavanj v letih 2005−06 še dopolnjevali na skrbeli tudi za vodenje dokumentacije (seznami in opisi glede na naravo dobljenih podatkov. SE, seznami najdb, seznami fotografij in seznami vzorcev), Sočasno s terenskim delom je potekalo pranje arheoloških geodetsko izmero depozitov in fotografsko dokumentacijo. najdb. Pridobljeno gradivo je bilo po pranju prešteto in sor - Pred odstranitvijo so SE fotografirali (z dvojnim zapisom: na tirano po zvrsteh (lončenina, gradbeni material, steklo, žele- diapozitive in v digitalni obliki z digitalnim fotoaparatom) zo, žlindra, bron, kamen in kost) in časovnih obdobjih (praz- in posneli optimalno število višinskih točk s totalno postajo. godovina, rimska doba in novi vek/moderno). Izpovedne Pri tem so ločevali snemanje obrisov in površin. Točke so najdbe so bile izbrane (1614 najdb) in za potrebe strokovne bile prenesene v program Autodesk Map 5 in takoj obde- objave dodatno obdelane (tipološka oziroma funkcionalna lane tako, da je bilo mogoče takojšnje 3D opazovanje in in kronološka opredelitev). preverjanje izkopanih plasti. Poleg klasičnega fotografiranja Poleg standardnih so se izvajali tudi nekateri zahtevni spe-so fotografirali tudi t. i. fotoskice, na katerih so v primerni cialistični postopki pri vzorčenju in hrambi mokrega lesa ter medsebojni oddaljenosti postavljene fototočke (običajno 1 izkopavanju skeletnih grobov. × 1 m ali 0,5 × 0,5 m), ki so bile prav tako posnete s total-Čeprav so bili v večjem delu odstranjeni vsi arheološki de-no postajo. Tako je bila zagotovljena maksimalna povezava poziti do geološke osnove, pa je nekaj ostalin ostalo ohra-med merskimi podatki in fotografijo, kar je podlaga za ve-njenih in situ. V izkopnem polju kanal 3 niso bili odstranjeni: rodostojne rekonstrukcije. struktura iz peščenjakovih blokov SE 1289, zidovi SE 1204, SE 1220, SE 1315, SE 1257, odvodni kanal znotraj objekta 7 in celoten objekt 8. Ohranjeni so bili tudi zidovi objektov 1 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 25 do 5, z izjemo zidov SE 1128 in SE 1121, ki sta nalegala točno A B C D E F G H I J K L MN O P R S Križišču sta 165in situ ostala del tlakovanja SE 5174 in večji kos 164 na antične zidove, uničili pa bi ju tudi gradbeni posegi. V 162 16 161 160 159 158 2 in 1 so bili ohranjeni ostanki stolpov antičnega obzidja, v 163 obdelanega peščenjaka (SE 5413). V izkopnih poljih Sektor 157 156 Sektorju 1 pa še antična peč. Omenjene arheološke ostaline 155 154 153 152 so bile prekrite z gradbenim filcem, nato pa zasute z drob- 151 150 148 15 149 nim peskom. 147 146 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 135 134 133 132 131 14 130 129 128 127 126 125 Sonda 2 124 123 122 121 120 119 118 Sonda 1 117 116 115 114 113 13 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 98 97 96 12 95 94 93 92 91 90 11 89 88 87 86 85 84 83 82 81 80 79 78 77 9 10 76 75 74 73 72 71 70 69 68 67 8 66 65 64 63 62 61 60 59 58 57 56 55 54 5 53 52 7 51 50 49 48 6 47 46 45 44 43 42 41 40 39 38 3 4 37 36 35 34 33 32 31 meja izkopa 30 29 28 sever 27 26 25 24 kanal (K2) 23 22 21 sektor 1 (S1) 20 19 18 sektor 2 (S2) 17 16 15 križišče 14 13 1 12 jug = kanal (K3) 11 10 2 9 sonda (S) 8 7 6 4 A 3 B C D E F G 2 H I J K L M N O 1 P vrtina 5 R S kvadrant 4 × 4 m 25 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa – razdelitev območja raziskav na sektorje. Merilo 1 : 3000. 26 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 5Opis raziskovanih območij Matjaž Novšak, Rafko Urankar, Ana Plestenjak Raziskovani predel delimo na tri območja: severni del, ki ga sestavlja t. i. kanal 2 z dvema razširitvama proti za- hodu (sektor 1 in sektor 2), osrednji del oziroma predel križišča ter južni del, t. i. kanal 3 (sl. 25). 5.1 Severni del 5.1.1 Kanal 2 (K2) Na severnem delu je bil najprej izkopan t. i. kanal 2 (v nada- ljevanju K2; sl. 25). Izkopno polje K2 je ležalo pod zelenico, ležečo vzhodno od cestišča Aškerčeve ulice in zahodno od 27 Izkop območjih S1 (zgoraj) in S2 (spodaj). Pogled proti pročelja stavb poslovno-trgovskega centra Celeiapark. Na severu. severu se je zaključilo pred križiščem Levstikove in Aškerče-S−J), širina pa 8,3–10,1 m, s priključkom v velikosti 3 × 7,6 m ve ulice, na jugu ga je zamejevalo križišče, ležeče na severni na zahodni strani ( sl. 27 ). strani Krekovega trga. Predvideno izkopno polje je bilo širo- ko 2 m in dolgo 172,8 m (sl. 26), kasneje je bilo na dveh delih 5.1.3 Sektor 2 (S2) dodatno razširjeno proti vzhodu. 5.1.2 Sektor 1 (S1) Izkopno polje sektorja 2 (v nadaljevanju S2) je ležalo za- hodno od K2, pod cestiščem Aškerčeve ulice in zelenico Izkopno polje sektorja 1 (v nadaljevanju S1) je ležalo zaho (sl. 25), ki je potekala ob njegovi vzhodni strani, približno - dno od K2, pod cestiščem Aškerčeve ulice in zelenico na 20 m severno od križišča na severni strani Krekovega trga vzhodni strani cestišča ter severno od hiš, stoječih na zaho ter pred pločnikom, potekajočim ob hišah na zahodni strani - dni strani ulice ( ulice. Dolžina S2 je bila 41,8 m, širina 9,9 m (sl. 27). sl. 25 ). Dolžina izkopa je bila 33,5 m (v smeri 5.2 Osrednji del (križišče) Osrednji del izkopa (sl. 25) je obsegal križišče med Aškerče- vo ulico (sever), Cankarjevo ulico (zahod), Ulico XIV. divizije ( jug) in Teharsko cesto (vzhod) vse do podvoza pod žele- znico (sl. 28). Izkopno polje je bilo na tem delu nepravilne oblike. Na severnem delu je bilo dolgo 61 m in široko 60 m, proti jugu pa se je ožilo in je na skrajnem južnem delu obsegalo le 2 m širok kanal. Na tem delu globine posegov večinoma niso posegle v intaktne plasti. Kjer pa so, je bil teren raziskan sondažno. Severni del tega sektorja se je raziskoval v dveh delih. Naj- prej vzhodni del (t. i. Križišče – vzhod), nato pa še zahodni del (t. i. Križišče – zahod, Križišče – jugozahod in Križišče – Priključek Krekov trg). 26 Izkop območja K2. Pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 27 28 Raziskave na vzhodnem delu Križišča (spodaj) in K2 29 Izkop na območju Kanala 3. Pogled proti severu. (zgoraj). Pogled proti severu. 5.3 Južni del (kanal 3) Na južnem delu izkopa je ležal t. i. kanal 3 (v nadaljevanju K3; sl. 29). Gre za 303 m dolg in 2 m širok izkop pod Ulico XIV. divizije, ki je na jugu zavil proti jugovzhodu. Na pribli- žno sredini se je nanj navezal še en 13,6 m dolg in prav tako 2 m širok kanal. Na južnem delu so do globine posegov ležale večinoma recentne plasti, zato je bil prostor raziskan le sondažno. Na osrednjem delu sektorja pa je bil izkop ob najdbi t. i. hiše 9 v dolžini 17 m in širini 10 m razširjen proti zahodu. Izkop je segel le do tlakov te stavbe. 28 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 6 AB C DE F GH I J K LMNO P R S165 Stratigrafska slika 164 163 162 161 160 159 158 Ana Plestenjak 157 156 155 154 153 152 Zahodna struga 151 150 149 148 147 146 145 Stratigrafski zapis najdišča predstavlja kompleksno situ-144 143 acijo, kjer se sedimenti naravnega (pretežno fluvialne-142 141 140 ga) izvora prepletajo z antropogenimi ostanki. Glede na 139 138 obseg izkopnega polja (dolgo in ozko) je bilo podatke 137 136 135 pogosto težko povezati med sabo, skromnost in vrsta 134 133 najdb pa sta pogosto onemogočali natančno časovno 132 131 določitev. 130 129 128 127 Kljub temu sinteza izsledkov pokaže, da dogajanje lahko 126 125 124 umestimo v 6 glavnih faz s podfazami: 5 Vzhodna struga 123 122 • Faza 1: zgodnji rimski čas − 1. stoletje 121 120 • Faza 2: rimski čas – 2. stoletje, 3. stoletje 119 118 117 • Faza 3: pozna antika 116 115 • Faza 4: srednji vek 114 113 112 • Faza 5: novi vek 111 110 • Faza 6: moderno 109 108 107 106 Večini faz lahko sledimo na celotnem arealu, podfaze pa so 105 104 lahko vezane le na posamezne predele. Zaradi lažje pregle-103 102 101 dnosti dogajanje znotraj faz opisujemo po izkopanih ob-100 99 močjih, in sicer od severa proti jugu. 98 97 96 95 94 93 6.1 Geološka osnova 92 91 90 raziskano območje 89 88 Geološko osnovo na celotnem predelu predstavlja reč-3264 plast 87 86 rekonstruirana meja plasti 85 ni prod, ki ga je odložila reka Savinja (SE 4172 = SE 2238 84 zgornji del struge/korita 83 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 = SE 3258 = SE 6506 = 82 dno struge/korita 81 80 SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 79 kvadrant 4 × 4 m 78 = SE 4101; sl. 30 ). 77 76 75 74 V produ je bilo opaznih več erozij – korit, ki jih je primarno 73 72 oblikovala voda, v določenem delu pa morda tudi človek. Na 71 70 južnem delu (K3) gre za domnevno staro strugo Savinje, ki je 69 68 67 bila dokumentirana v smeri SV−JZ (t. i. južna struga; sl. 30 ). 66 65 64 63 Na severnem in osrednjem delu (K2 in Križišče) je bilo najde-62 61 no rečno korito, usmerjeno S−J (t. i. zahodna struga; sl. 30 ). 60 59 58 To korito je predstavljalo vzhodno mejo poselitve osrednjega 57 56 55 54 53 52 51 50 30 ( desno ) Načrt najdišča, geološka osnova. Merilo 1 : 2000. 49 48 47 Južna struga 46 45 5  Stratigrafska slika temelji na neobjavljenem poročilu o zavarovalnih 44 43 arheoloških izkopavanjih v letih 2005 in 2006 na IV. etapi Mariborske 42 41 ceste (Novšak et al. 2006) ter ga mestoma tudi povzema. 40 39 38 37 36 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 35 29 34 33 32 31 30 29 28 27 161 160 raziskano območje 159 158 3264 156 plast 157 zgornji del struge/korita 152 151 150 dno struge/korita 149 148 kvadrant 4 × 4 m rekonstruirana meja plasti 155 Zahodna struga 154 153 147 146 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 135 134 133 132 131 130 129 128 127 126 125 Vzhodna struga 124 123 122 121 120 119 118 A 116 117 B C D E F G H I 115 I J K L M 114 N O P R S 113 112 111 110 109 108 107 106 105 104 103 102 101 100 99 98 97 96 95 94 93 92 91 90 89 88 87 86 85 84 83 82 81 80 79 78 77 76 75 74 73 72 71 70 69 68 67 66 65 64 63 62 61 60 59 58 57 56 55 54 53 52 51 50 49 48 47 46 Južna struga 45 44 43 42 41 40 31 Načrt najdišča, faza 1a. Merilo 1 : 2000. 30 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 154 dela Celja od rimskega časa dalje. Stratigrafija kaže, da je človek) je večkrat preoblikovala brežine tega korita in ga 3264 plast 152 rekonstruirana meja plasti nato ponovno zapolnila s sedimenti. Ni popolnoma jasno, bilo korito večkrat spremenjeno. Voda (delno morda tudi raziskano območje 153 ali je voda v tem koritu dejansko tekla, ali pa je le občasno jama/jarek pritekala in zastajala npr. ob povišanem vodostaju. dno struge/korita 150 zgornji rob struge/korita 151 Na območju Križišča je vzhodno od zahodne struge ležalo kvadrant 4 × 4 m še eno korito, prav tako usmerjeno S−J (t. i. vzhodna struga; 149 Zahodna struga sl. 30), zaradi česar je med obema koritoma nastala neka- kšna terasa. Gre za strugo, ki jo je prvotno oblikovala reka 148 Savinja, kasneje pa jo je prevzela in zapolnjevala reka Vo- 4125 147 glajna. Kdaj sta strugi nastali, ni popolnoma jasno. Prav tako 2257 ne moremo določiti časovnega sosledja med njima. 146 4168 Osnovni prodnati nanos med koriti so prekrili novi rečni na 145- 4171 nosi proda (SE 1349 in SE 1325) in melja (SE 7532), ki še niso 4094 vsebovali arheoloških najdb. 4098 144 4171 143 6.2 Faza 1a 4125 4171 142 V fazo 1a umeščamo najzgodnejše antropogene posege na 141 4178 4171 4176 2236 najdišču. Gre za skromne ostanke – nekaj jam in jarkov, ki 140 so se ohranili na geološki osnovi in jih datiramo v čas druge 4171 polovice 1. stoletja (sl. 31). 139 6.2.1 Severni del (K2, S1, S2) 138 Na severnem delu najstarejši antropogeni element domnev- 137 2236 no predstavljata dve jami, vkopani v prod SE 6506 ( sl. 32 ). V 136 kv. D-E/126 je ležala krožna jama (SE 6500/6501 6 ; sl. 33 ), v kv. F/128 pa še manjša jama (SE 6371/6372). V jamah ni bilo 135 7 najdb, zato jih ni mogoče datirati . Večji del območja in najverjetneje tudi jami je nato prekril 134 6312 fluvialni sediment – plast temno rjavega peščenega do gli- 133 nenega melja s posameznimi manjšimi prodniki (SE 2236 = SE 2257 = SE 4171 = SE 4168 = SE 4125 = SE 6369 = SE 6396 132 = SE 6312; sl. 32). Barva plasti ponekod variira od temno 131 6396 rumenorjave do temno sivorjave. Na vzhodnem delu je bila debela med 0,19 in 0,29 m, na zahodnem delu pa 0,6−1 m. 130 V plasti je bilo najdenih nekaj odlomkov namizne lončenine, 129 ostenj amfor, tegul, laterkulov in imbreksov. V kv. D 141 sta bila na površini te naplavine opazna dva 128 6502 6371 odtisa kolov (zahodni odtis SE 4176/ SE 4177; vzhodni od-127 6504 tis SE 4178/ SE 4179; sl. 32 ). Severovzhodno, v kv. B 144-145, 6396 je bila v svetlo olivno rjavo meljasto glino (SE 4094), ki je 126 125 6500 6  Najprej je navedena številka vkopa, nato polnilo (velja za celotno besedilo). 124 A B C 7  Jame bi teoretično lahko izvirale tudi iz višjih plasti, saj so bile vse D E F plasti nad jamama odstranjene s kasnejšo erozijo SE 6507=6488. 32 Načrt severnega dela najdišča, faza 1a. Merilo 1 : 500. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 31 na tem delu prekrila prodnato osnovo SE 4101, vkopana še ena manjša jama za kol (SE 4098/ SE 4099; sl. 33). V plasti SE 4094 je bil večji odlomek namiznega krožnika z notra- njim premazom (G226; tip Ce III.2.2.1), ki se datirajo od prve polovice, pogosteje pa od sredine 1. stoletja dalje. Južno, v kv. E/127–128 sta bila na površini naplavinske plasti SE 6369 vidni še dve ovalni jami (SE 6504/ SE 6505; sl. 32, 35 in SE 6502/ SE 6503; sl. 36). V polnilu jame SE 6502 so bili najdeni odlomki grobe rimske kuhinjske lončenine. 6.2.2 Osrednji del (Križišče) 33 Faza 1a, S2. Jama SE 6500. Pogled proti severu. Na osrednjem delu najdišča je situacija težje prepoznavna. Kot omenjeno, sta v prodnato osnovo (SE 5352 = SE 7020; sl. 37−39) zarezali dve rečni koriti. Na zahodni brežini zahodne struge so se v tej fazi začeli odlagati rečni sedimenti, vidni pa so tudi prvi antropogeni posegi. Na južnem delu brežine je geološko osnovo prekril svetlo rjavkasto siv prod (SE 7047; sl. 38, 39), na severni stra- ni pa sivorjav prod (SE 3393). Obe plasti sta bili brez najdb. V kv. E 119-120 so na vrhu brežine v prodnato osnovo SE 5352 izkopali jarek (SE 5419; sl. 37, 40), usmerjen S−J. 34 Zapolnjen je bil s plastjo rjavega peščenega melja s prodni- Faza 1a, S1. Jama SE 4098. Pogled proti severu. ki (SE 5379). V tem zasutju je bilo najdenih več odlomkov lončenine. Poleg odlomkov ostenja in ročaja amfore Dr. 6B (G231) so bili najdeni: obrabljen odlomek skodelice ali kro- žnika poznopadske sigilate Consp. 39/43 (G227), ki je dati- ran med sredino 1. in sredno 2. stoletja; odlomek namiznega cilindričnega lonca z rdečim premazom Ce I.9 (G228), ka- kršni se sicer pojavljajo že od sredine 1. stoletja dalje, zlasti pogosti pa so v Celju v 2. in 3. stoletju; odlomek namizne- ga krožnika s premazom Ce III.2.2 (G229) in odlomek ustja dvoročajnega lonca Ce IV.1.2 (G230). 6.2.3 Južni del (K3) 35 Na južnem delu izkopa prvi antropogeni poseg predstavlja Faza 1a, S2. Jama SE 6504. Pogled proti zahodu. večja jama (SE 1417), vkopana v prodnato geološko osnovo (SE 1383 in SE 1325), ki je bila zapolnjena z opečnatimi tla- kovci (G236), kosi tegul, imbreksov, nedoločenimi odlomki opek in večjimi kamni (SE 1415; sl. 41, 42). V polnilu so bili najdeni tudi odlomki marmorja, kosi ožgane gline, odlomki grobe kuhinjske keramike, namizne lončenine, trinožnika Ce II.4.1.1 (G235), ostenj jadranskih amfor Dr. 6A in Dr. 6B, bro- nasta šivanka (G232) ter posamezni odlomki reliefne (G233) in pečatne oljenke Loeschcke IX ali Xa (G244). Ker so slednje začeli izdelovati šele v sredini oziroma drugi polovici 1. sto- letja, lahko tudi jamo najbolj zgodaj datiramo v ta čas. 36 Faza 1a, S2. Jama SE 6502. Pogled proti zahodu. 32 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 125 124 123 5419 122 121 120 119 118 117 7047 116 A B Vzhodna struga C D 115 E F G H I J K L 114 M N O P R S 113 112 111 110 109 Zahodna struga 108 107 raziskano območje 106 3264 plast rekonstruirana meja plasti 105 jama/jarek 104 zgornji rob struge/korita dno struge/korita 103 kvadrant 4 × 4 m 102 101 100 99 98 97 96 95 94 93 92 37 Načrt osrednjega dela najdišča , faza 1a. Merilo 1 : 500. 91 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 33 90 89 40 Faza 1a, Križišče. Jarek SE 5419, vkopan v SE 5352. Pogled proti jugozahodu. 41 Faza 1a, K3. Jama SE 1417, zapolnjena s SE 1415. Pogled proti zahodu. 38 Faza 1a, Križišče. Plast proda SE 7047 na prodnati osnovi raziskano območje 55 SE 7020. Pogled proti jugu. 3264 plast jama/jarek 1324 54 zgornji rob struge/korita spodnji rob struge/korita 53 kvadrant 4 × 4 m 52 51 50 1417 49 48 47 39 Faza 1a, Križišče. Plast proda SE 7047 na prodnati osnovi SE 7020. Pogled proti severu. 46 Južna struga 45 44 43 42 A 42 B C D E F G H I J Načrt južnega dela najdišča, faza 1a. Merilo 1 : 500. 34 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Severno od jame je v prodnatem nanosu SE 1325 ležala tudi 161 160 159 večja temnejša lisa (SE 1324; 158 sl. 42 ), nastala kot posledica za - 157 stajanja vode v plitvi kotanji na SE 1325. V njej so bili najdeni 156 155 154 odlomek reliefne oljenke, ki jo datiramo od 1. do sredine 153 Zahodna struga 152 3. stoletja, odlomek grobega kuhinjskega lonca Ce I.4.1.1 iz 151 150 149 konca 1. stoletja pr. n. št. ali 1. stoletja n. št., več drobnih od 148 - 147 lomkov skodelic lokalne oksidacijske keramike tankih sten iz 146 145 144 prve polovice 1. stoletja, odlomek dna skodelice Mgdb 115 143 142 s posipom ( 141 G238 ; tiberijsko-neronsko), žebljiček ( G230 ) in 140 139 seme breskve. 138 137 136 135 134 133 6.3  132 Faza 1b 131 130 129 Fazo 1b smo določili predvsem na podlagi stratigrafskega 128 127 126 sosledja. Vanjo umeščamo zlasti poplavo, ki je preoblikovala 125 124 brežine na severnem in osrednjem delu terena. Vodni eroziji Vzhodna struga 123 122 121 je sledilo postopno odlaganje sedimentov na vrhu brežin 120 119 in nekaj manjših posegov na južnem delu izkopa ( 118 sl. 43 ). Glede na stratigrafijo omenjeno dogajanje umeščamo med 112 111 110 fazo 1a in fazo 2a, torej ne pred sredino 1. stoletja, a pred 109 108 začetek 2. stoletja. 107 106 105 104 6.3.1 Severni del (K2, S1, S2) Plasti glede na najdbe težko natančno časovno opredelimo. B C D E F 115 G H I J K L M N 114 O P R S 113 A 116 117 103 102 101 99 Na severnem delu je omenjena poplava povzročila večjo 100 98 in dobro prepoznavno spremembo reliefa. Voda je odnesla 97 96 94 del obstoječih sedimentov v vzhodnem in osrednjem delu 95 93 izkopnega polja vse do prodnate podlage SE 6506 in korito 92 raziskano območje 91 vrezala globoko proti zahodu. Linija nove brežine (SE 2278 90 3264 88 plast 89 = SE 4183 = SE 6507 = SE 6488; 87 sl. 44, 45 ) je vijugasto po-rekonstruirana meja plasti 86 tekala skozi sredino izkopnega polja v generalni smeri S−J. 85 jama/jarek 84 83 Brežina je padala od zgornjega roba proti dnu v nekaterih zgornji rob struge/korita 82 81 delih položno, v drugih pa bolj strmo (do 48°). Globina ko dno struge/korita 80 - 79 kvadrant 4 × 4 m 78 rita se je od severa proti jugu zmanjševala z 0,42 m na 0,18 77 76 74 m. Rahlo valovito dno je položno padalo proti vzhodu in 75 73 severu. 72 71 70 Po izoblikovanju korita se je del zahodne brežine (v S1) od 69- 68 67 lomil in delno zdrsel v strugo. Erodirani material se je nabiral 66 65 ob vznožju brežine in na dnu struge. Gre za plast drobljive 64 63 62 olivno rjave meljaste gline s prodniki, koščki oglja in odlomki 61 60 opek (SE 4170 = sp. del SE 2219 59 = SE 2235; sl. 45 ). Plast je 8 58 57 bila najdebelejša na zahodu (do 0,84 m), proti vzhodu pa se 56 55 je postopoma tanjšala. 54 53 52 51 50 49 48 47 Južna struga 45 44 46 43 42 41 8  SE 2219 in SE 2235 sestavlja več plasti, katerih meje med izkopom 40 39 niso bile prepoznane. 43 Načrt najdišča, faza 1b. Merilo 1 : 2000. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 35 raziskano območje 3264 plast rekonstruirana meja plasti zgornji del struge/korita A B C dno struge/korita D E F G H kvadrant 4 × 4 m I 150 149 Zahodna struga 148 147 sp. del 2219 146 145 6.3.2 Osrednji del 44 144 Faza 1b, S2 in K2. Brežina, oblikovana s fluvialno erozijo 4170 SE 6507. Pogled proti jugu. 143 142 Zahodna struga 141 Na osrednjem delu terena je bila poplava slabše prepo - znavna. Erozija je na zahodnem delu zarezala v naplavini sp. del 2235 140 SE 3393 in SE 7047, na vzhodni strani pa v geološko osnovo SE 3264 = SE 3283 ( 139 sl. 46, 47 ). Na zahodni brežini se je nato nad prod SE 3393 odložil še 138 en, nekoliko svetlejši prod (SE 3392). Vanj so vkopali jamo (SE 3404; 137 sl. 46, 47 ), zapolnjeno s temno sivorjavo peščeno glino s prodniki (SE 3403). V njej so bili poleg keramične- 136 ga gradbenega materiala (tegule, imbreksi, laterkuli, tegula mammata) najdeni tudi odlomki namizne lončenine in na- 135 ter odlomki pompejanskega pekača ( 134 mizne lončenine s premazom (G239; vrč, skleda ali lonec) G240), ki zasutje jame 6488 datirajo široko v 1. ali celo 2. stoletje. 133 132 131 6507 130 129 128 127 126 125 46 Faza 1b, Križišče. Jama SE 3404, vkopana v prod SE 3392. Pogled proti vzhodu. 45 Načrt severnega dela najdišča, faza 1b. Merilo 1 : 500. 36 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 121 3392 120 3404 119 118 117 116 115 A 3228 Vzhodna struga B C D 114 E F G H J 113 L M N O 112 P R S 111 3268 110 109 108 Zahodna struga 107 106 105 104 raziskano območje 103 3264 plast 102 jama/jarek rekonstruirana meja plasti 101 zgornji rob struge/korita dno struge/korita 100 kvadrant 4 × 4 m 99 98 97 96 95 94 93 92 91 47 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 1b. Merilo 1 : 500. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 37 V ta čas umeščamo tudi odložitev olivnega meljastega pe- 6.3.3 Južni del (K3) ska s prodniki (SE 3268 = SE 3228; sl. 47−49 ) na jugovzho-Na južnem delu izkopa je v tem času starejšo jamo SE 1417 dni strani zahodnega korita. Ta je poleg odlomkov živalskih prekrila olivna peščena glina (SE 1399; sl. 51 ), v kateri je bilo kosti in opek vseboval tudi odlomke svetle in temne na-poleg odlomkov opek (tegule, laterkuli), odlomkov ostenja mizne lončenine (lonec z rebri Ce I.7 – G243 ), grobe ku-amfore Dr. 6B in namizne lončenine (dvoročajni vrč) najde-hinjske keramike in srednje ali severovzhodne galske sigilate no tudi dno poznopadske sigilatne skodelice z žigom IPP, ki ( G242 ), katerih produkcija se je začela v 2. stoletju. Glede ga lahko datiramo v čas med drugo polovico 1. in začetek na ta odlomek lahko domnevamo, da je plast kot hodna 2. stoletja ( G244 ). SE 1399 je prekril še oliven meljast pesek površina delovala še v fazi 2a. (SE 1398; sl. 51 ). Ta predstavlja hodno površino za gradnjo konstrukcije nenavadne oblike, zidane iz opeke in kamna, vezanih z apneno malto. Zidovi so bili postavljeni v več fa- zah. Osnovo predstavljata zidova SE 1371 in SE 1373, ki se sti- kata pod pravim kotom. S severne strani je bil ob zid SE 1371 prizidan še zid SE 1391. Ta je videti kot ojačitev prvotnega zidu. Na zid SE 1391 je v vogalu prislonjen še zid SE 1392. Na južni strani je bil na zid 1373 prislonjen še slabo ohranjen zidec SE 1372 (sl. 50, 51). Med slednjim in zidom SE 1392 se je ohranila plast malte, opek in večjih lomljencev (SE 1376). Ob zidu SE 1391 se je na plasti SE 1398 ohranila plast malte 48 (SE 1397; sl. 51), verjetno ostanek iz časa gradnje. Nanjo je Faza 1b, Križišče. Pogled na naplavino SE 3228 na severovzhodnem robu struge. Pogled proti jugu. bil nasut oliven peščen melj s prodniki (SE 1385) – tampon, podoben plasti SE 1375, ki je ležala v notranjosti vogala zi- dov SE 1371 in SE 1373. Severno je ležal še podoben me- ljast pesek s prodniki (SE 1388; sl. 51), ki je prekril SE 1325 in SE 1324 in je rahlo padal proti severu. Južni del SE 1388 in SE 1385 je prekrila plast svetlo olivno rjavega meljastega peska z odlomki opek, kosti in ostenj amfor Dr. 6B (SE 1348). Zaradi omejenega obsega izkopa in ostalin, ki so bile moč- no poškodovane z mlajšimi posegi, funkcije te konstrukcije ne poznamo. 50 Faza 1b, K3. Vogal zidov SE 1371, SE 1372, SE 1373, SE 1391, 49 Faza 1b, Križišče. Naplavina SE 3228 = SE 3268 na SE 1392, ki ga prekriva mlajša struktura SE 1289. Pogled proti jugovzhodnem delu struge. Pogled proti severu. zahodu. 38 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 D E 6.4 Faza 2 raziskano območje 3264 Fazo 2 predstavlja bolj intenzivno dogajanje, ki ga umešča-plast zid mo v čas med začetek 2. stoletja do vsaj še sredine 3. sto- malta letja, morda pa traja celo še do konca 3. stoletja. Razdelili kvadrant 4 × 4 m smo jo v 4 podfaze. Faza 2a pomeni začetek postavljanja 52 prvih objektov na tem predelu Celeje, ki pa so bili v funkciji le kratek čas (v fazi 2b). Sledila je še ena večja poplava (faza 2c), po kateri so brežine začeli uporabljati za pokopavanje. To se je še intenziviralo po izgradnji ceste, ki so jo speljali po zahodni brežini, vzporedno z zahodno strugo (faza 2d). 1388 6.5 Faza 2a – prve stavbe 51 Fazo 2a umeščamo v začetek 2. stoletja. V tem času so pro- stor začeli nekoliko intenzivneje uporabljati. Na severnem delu terena so v obrežne sedimente vkopali peč, na osre- dnjem delu so postavili preprost lesen objekt z delno kamni- timi temelji in ognjišči (objekt 1). Ta je bil večkrat predelan 1388 in je precej slabo ohranjen. Na južnem delu sta na brežino segli dve zidani stavbi (objekt 7 in 8), ki sta bili raziskani le v ozkem pasu (sl. 52). 50 6.5.1 Severni del (K2, S1, S2) 1348 Na severnem delu je po poplavi erozijo SE 2278 prekril nov fin fluvialni sediment, ki se je odlagal dlje časa (verjetno tudi 1385 še v fazi 2b). Gre za plast temno rumenkasto rjavega pe- ska do peščenega melja s posameznimi prodniki in majh- nimi odlomki keramičnega gradbenega materiala (zgornji 1348 49 del SE 2235 = zgornji del SE 2219 = SE 6334 = SE 6305 = SE 6318 = spodnji in srednji del SE 4158 = SE 4111; sl. 53), debelo 0,25–0,55 m. Plast pravzaprav predstavlja več zelo 1348 podobnih plasti, med katerimi skorajda ni bilo zaznati raz- lik.9 Razlike so bile opazne le na nekaterih delih: 1398 V K2 je bila nekako v sredini debeline plasti vidna neizrazita 1397 1399 linija prodnikov (do 8 cm), najbolj opazna v preseku južnega 1391 dela plasti. Površina plasti se je rahlo nagibala proti vzhodu, 1392 1371 48 tik pred vzhodnim profilom pa je začela strmo padati. 1376 V S2 je bila plast debela 0,88 m. V njej je bilo prepoznanih 1375 1373 več nivojev (trije glavni), ki so se ločili po barvnih odtenkih, 1372 konsistenci in delno tudi sestavi, vendar med njimi ni bilo mogoče določiti jasne meje. Plast je bila v zgornjem nivoju 9  Meja med zgornjim in srednjim nivojem fluvialnega sedimenta 47 SE 4158 je identična z mejo določeno med fluvialnima sedimentoma SE 2213=2234 in SE 2219=2235 (v K2). Mejo med njimi je predstavlja- la fluvialna erozija SE 2279. Na podlagi teh podatkov izenačujemo zgornji nivo plasti SE 4158 s plastjo SE 2213=2234; srednji in spodnji 51 Načrt južnega dela najdišča, faza 1b. Merilo 1 : 100. nivo plasti SE 4158 pa z zgornjim delom plasti SE 2219=2235. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 39 165 temnejše barve, v srednjem svetlejše in v spodnjem spet 164 163 162 temnejše; ta nivo je tudi vseboval več prodnikov. 161 160 159 V S1 je v kv. D144 na meji med zgornjim in srednjim nivojem 158 157 156 plasti SE 4158 ležal del konjskega skeleta (PN 4046). 155 154 Zahodna struga 153 V tej naplavini so se pojavljali odlomki opek (tegule, imbre-152 151 150 ksi, tubuli, laterkuli), namizne lončenine in grobe kuhinjske 149 148 lončenine, kosti, pa tudi odlomki fine trde kuhinjske lončeni- 147 146 145 ne, namiznih krožnikov (G248; G251), namiznih skled s čr- 144 143 nim ali sivim premazom (Ce II.2.1-4, G249, G250) in recijskih 142 141 140 čaš (G247), kar odložitev plasti datira vsaj na začetek ali v 139 138 prvo polovico 2. stoletja. 137 136 135 Severno je bila v kv. D/152-153 in C-D/157-159 dokumen- 134 133 132 tirana še plast, ki je bila sestavljena iz več do 0,2 m debelih 131 130 izmenjujočih se plasti sivkasto do zelo temno rjavega gline- 129 128 127 nega melja in peska z manjšimi prodniki (SE 2251 = SE 2218 126 125 Vzhodna struga 124 = SE 2246; sl. 53). Plasti peska so vsebovale večjo količino 123 122 majhnih odlomkov lončenine (amfore, groba kuhinjska ke- 121 120 119 ramika, namiznega krožnika z notranjim premazom (G252), 118 A 116 B 117 C D E F 115 G H I J K L M N 114 O P R opek, kosti in kosov (tudi obdelanega) lesa. S 113 V kv. E-F/144 so na površini fluvialnega sedimenta SE 2219 112 111 ležali ostanki peči. Peč sestavljata dve jami (sl. 53, 54). Na 110 10 109 108 zahodni strani je ležala jama nepravilno okrogle oblike z 107 106 ravnim dnom, ki je imela stene delno ravne, delno rahlo 105 104 103 nagnjene navznoter (SE 2240) in predstavlja kurišče žgalne 102 101 komore. Vzhodno je tik ob njej ležala še ena 0,05 m globlja 100 99 jama nepravilne ovalne oblike s poševnimi stenami in rav- 98 97 96 nim dnom (SE 2255), ki predstavlja predprostor za čiščenje 95 93 raziskano območje 94 in nalaganje peči (sl. 55). 92 3264 90 Kurišče peči je od predprostora ločeval nizek prag, nare- plast 91 rekonstruirana meja plasti 89 87 zgornji rob struge/korita 88 jen iz v ravno linijo postavljenih apnenčevih oblic (SE 2249; 86 spodnji rob struge/korita 85 sl. 56). Dno peči (SE 2240) je ožgano do rdečkasto rjave 84 83 barve (SE 2250). Tudi stene jame s kuriščem so bile zaradi jama 82 81 zid 80 delovanja ognja rumenkasto do rdečkasto rjavo obarvane 79 77 (SE 2241). kvadrant 4 × 4 m 78 76 75 74 Po porušenju peči je kurišče prekrila plast prežganih ko- 73 72 sov melja rumenkasto, rdečkasto do olivno rjave barve 71 70 69 (SE 2247). Verjetno gre za ruševino kupole peči. Predprostor 68 67 pa je prekrival rumenkasto do svetlo olivno rjav glinen melj 66 65 64 z manjšimi apnenčevimi prodniki (SE 2265), na katerem je 63 62 v južnem delu jame ležala še zaplata oglja. Verjetno gre za 61 60 59 ostanke iz časa uporabe peči. Drobci oglja so bili razpršeni 58 57 po celi površini predprostora. Na južnem delu je SE 2265 56 55 54 prikrila še plast apnenčevih lomljencev in večjih odlomkov 53 52 tegul (SE 2266). Te in plast SE 2265 je nato prekrila temno 51 50 49 rjava meljasta glina z majhnimi posameznimi apnenčevimi 48 Južna struga 47 prodniki in drobci oglja (SE 2248). 46 45 44 43 52 Načrt najdišča, faza 2a. Merilo 1 : 2000. 10  Lahko je tudi mlajša – faza 2b. 40 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 B A B 154 A C D E 160 2251 153 159 152 2246 158 151 157 2219 150 156 4111 149 148 147 146 4158 145 2240 2255 144 2219 143 142 141 140 2235 139 138 3264 plast raziskano območje 137 rekonstruirana meja plasti kurišče/ognjišče 136 jama zid 135 kvadrant 4 × 4 m 134 A 133 B 6318 132 6305 131 130 6334 129 128 127 53 Načrt severnega dela najdišča, faza 2a. Merilo 1 : 2000. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 41 6.5.2 Osrednji del (Križišče) V čas začetka 2. stoletja umeščamo tudi intenzivnejše do- gajanje na območju osrednjega dela izkopa. V tem času je bil v uporabi tako predel zahodno od zahodnega korita kot tudi predel med obema strugama (sl. 57). Zahodna terasa Na relativno ravni površini nad zahodno brežino so za- čeli z intenzivnejšimi posegi. Postavili so t. i. objekt 1. Gre za ne popolnoma definiran objekt, morda leseno stavbo, ki se je razprostirala na področju velikem ok. 12 × 15 m. 54 Faza 2a, K2. Kurišče peči SE 2240 s predprostorom Njeni ostanki so slabo ohranjeni, zato in ni popolnoma ja- SE 2255, zapolnjenim s plastema SE 2265 in SE 2266. Pogled sno, kako velika je bila ter kateri prostori so zunanji in kateri proti jugu. notranji. Ohranjenih je bilo nekaj temeljev, morebitnih ka- mnitih podpornikov za navpične lesene nosilce in odtisov vertikalnih tramov, ki niti niso vsi sočasni, med njimi pa več nasutij, izravnav in hodnih površin. Stratigrafija slednjih kaže tri glavne faze nastanka in izrabe prostora. Objekt 1 Faza 2a1 Že v prvi fazi je bil objekt narejen v dveh korakih, ki sta ver- jetno zelo hitro sledila eden drugemu. Na geološko osno- vo SE 5352 so postavili tri večje kamne (SE 5412, SE 5424 in SE 5344), morda podpornike za navpične lesene nosilce sten. Sledilo je nasipavanje sedimentov med njimi (sl. 59: A). Na severozahodnem delu so na geološko osnovo SE 5352 nasuli plast olivno rjavega peščenega melja s prodniki 55 Faza 2a, K2. Kurišče peči SE 2240 je od predprostora (SE 5479; sl. 59: A). Nanjo so postavili linijo kamnov (SE 5471; SE 2255 ločevala linija kamnov SE 2249. Pogled proti jugu. sl. 58), usmerjeno SZ−JV, ki domnevno predstavlja temelj severne stene objekta. Južno so celoten predel prekrili z zelo temno sivorjavo peščeno glino s prodniki (SE 5414 = SE 5362; sl. 59: A), ki predstavlja hodno površino. Na njej sta ležali svetlo olivno rjava glinena zaplata (SE 5474) in prežgan meljast pesek s prodniki in ogljem (SE 5478) – podlaga za večje kurišče. Med kuriščem in kamnoma SE 5412 in SE 5424 so v hodno površino SE 5414 = SE 5362 vkopali jamo za kol (SE 5473/ SE 5472), nad njo pa postavili manjše ognjišče – temno rumenorjav ožgan melj s prodniki (SE 5468). Vzhodno so na geološko osnovo SE 5352 nasuli plast temno sivorjavega glinenega proda (SE 5184 = SE 5417; sl. 59: A), podobno SE 5414 = SE 5362, ki je na brežini prekrila tudi starejši jarek SE 5419. Na južnem delu je nanjo nalegla plast rjave peščene gline s prodniki, drobci oglja in odlomki ke- ramičnega gradbenega materiala (SE 5458), severno pa podobna temno sivorjava peščena glina s prodniki, drobci oglja in odlomki opek (SE 5433). 56 Faza 2a, K2. Peč SE 2240, vkopana v fluvialni sediment SE 2219. Pogled proti zahodu. 42 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 122 Objekt 1 5479 S 5344 3325 3378 5415 5367 3384 R P 5444 3395 3381 O N 116 5414 5411 5429 5433 5321 3345 3370 3385 120 5276 3325 3357 3380 = 3269 5422 3334 3276 3274 5322 3278 3326 5428 3386 3280 54245473 5394 3270 3382 119 5460 3350 5468 3298 3356 5364 3191 118 5325 115 5351 5346 3342 5320 5333 117 111 112 113 114 5342 5327 5343 Vzhodna struga A B C D E raziskano območje F G H I plast J 3264 K L M rekonstruirana meja plasti zgornji rob struge/korita 110 jama/jarek spodnji rob struge/korita 109 7019 zid kvadrant 4 × 4 m 108 107 106 Zahodna struga 105 104 103 102 57 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 2a. Merilo 1 : 500. 101 V teh plasteh se pojavljajo zlasti namizna lončenina (SE 5184, SE 5414, SE 5433, SE 5478, SE 5479), groba kuhinjska lonče- nina (SE 5414, SE 5184), trinožniki (SE 5362, SE 5478), amfo- re (SE 5458), pa tudi majhni odlomki keramike tankih sten (SE 5433). Le en odlomek skodelice keramike tankih sten, fa- brikata E, ki je bila okrašena s koleščkanjem (G253, SE 5362), lahko natančneje časovno opredelimo. Take skodelice so izdelovali med letom 30 oziroma 40 in sredino 2. stoletja. Cesarska amfora Dr. 6B (G254) je značilna za vladavino Do- micijana do vsaj sredine 2. stoletja. Prisotnost fine kuhinjske keramike (SE 5184, SE 5414) nastanek plasti datira vsaj v 2. stoletje. Globoke sklede s premazom (G255; SE 5414) so 58 Faza 2a1, Križišče, objekt 1. Zidec SE 5471, postavljen na značilne za 2. in 3. stoletje. plasti SE 5479. Pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 43 A. OBJEKT 1 – faza 2a1 C D 5444 raziskano območje E F 3264 plast G 119 5471 rekonstruirana meja plasti H I kurišče/ognjišče 5479 5344 opeka jama 118 5474 5184 zid - starejša faza 5433 zid 5414 malta =5362 5412 5458 117 5468 5424 5478 5473 116 B. OBJEKT 1 – faza 2a2 D C E 5448 G H F 119 5367 I 5415 5429 118 5432 5321 5434 5276 5443= 117 5411 5431 5322 5339 5470 5428 5321 5467 5466 116 5325 5298 C. OBJEKT 1 – faza 2a3 H C D E F G 119 Merilo 1 : 100 5377 5389 5401 5386 5399 5388 5375 5387 5355 5304 5357 5395 5363 5373 5365 5384 118 5396 5382 5407 5397 5371 5378 5391 5371 5380 117 5406 5403 5416 5372 5440 5460 5422 5421 5441 5349 5427 5280 5450 5402 5413 5461 5281 116 5394 59 Koraki razvoja objekta 1 v fazi 2a. Merilo 1 : 200. 44 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Faza 2a2 V naslednjem koraku, ki je zelo hitro sledil prvemu, so na severozahodnem delu nad temelj SE 5471 nasuli plast te- mno sivorjavega peščenega melja (SE 5367; sl. 59: B). Nanjo so v enaki smeri kot SE 5471 položili novo linijo kamnov in tegul (SE 5448; sl. 60). Južno od tega suhega zidu so nato nasuli zbit svetlo olivno rjav peščen melj s tufiti in apnenci (SE 5415 = SE 5447; sl. 59: B, 62), novo hodno površino. Na njenem južnem delu so delno nad njo, delno pa nad starej- šo SE 5414 = SE 5362 nasuli še zbito svetlo rumenkasto rjavo peščeno glino s kamni in malto ter odlomki tegul (SE 5411; sl. 59: B, 63), ki prav tako deluje kot hodna površina. 62 Faza 2a2, Križišče, objekt 1. Tlak SE 5415. Pogled proti Južno od nje so starejše kurišče SE 5478 prekrili s temno zahodu. rdečkasto rjavim meljem z ogljem (SE 5466; sl. 59: B), na kateri je ležala izravnava iz temno rumenkasto rjavega pe- ščenega melja s peščenjaki (SE 5467; sl. 61). Nanjo so nasuli rumenkasto rjav glinen pesek z drobci oglja (SE 5470; sl. 59: B), ki predstavlja hodno površino podobno SE 5411. Tako v SE 5411 kot v SE 5470 in SE 5367 so bili najdeni od- lomki namizne in grobe kuhinjske lončenine, v SE 5470 pa 63 Faza 2a2, Križišče, objekt 1. Hodne površine SE 5411, SE 5415 nad starejšo hodno površino SE 5414 = SE 5362, in kamni SE 5412, SE 5424 in SE 5344. Pogled proti severozahodu. je bil najden tudi odlomek fine kuhinjske lončenine, ki so jo izdelovali v 2. in 3. stoletju. V nasutju SE 5415 je bil del žele- znega orodja (G256). V tem času so preko celotne vzhodne strani objekta nasuli 60 Faza 2a2, Križišče, objekt 1. Linija tegul SE 5448 in nova plast temno sivkasto rjavega peščenega melja s peščenjaki hodna površina SE 5447. Pogled proti severu. (SE 5276; sl. 59: B), na jugovzhodnem delu pa preko nje še plast zelo temno sivkasto rjavega glinenega melja s prodniki in ogljem (SE 5339 = SE 5298). Na to izravnavo so postavili linijo kamnov SE 5321 (sl. 59: B, 65), ki predstavlja vzhodno steno objekta. Del te linije je tudi starejši kamen SE 5344, postavljen na geološko osnovo v severovzhodnem delu. Ob SE 5321 je na zahodni strani ležala zaplata malte (SE 5322). Vzporedno z linijo kamnov SE 5321 so dva metra proti za- hodu postavili domnevno notranjo predelno steno. Od nje se je ohranil odtis horizontalnega tramu (SE 5428; sl. 59: B). Ob njegovem severovzhodnem delu je bil ohranjen še odtis navpičnega tramu (SE 5434), zabitega v nasutje SE 5276. Za- hodno od tramu so na površine SE 5276, SE 5433, SE 5184 in 61 Faza 2a2, Križišče, objekt 1. Sedimenti SE 5468, 5466, SE 5458 nasuli olivno rjavo glino s prodniki (SE 5432), na ka- 5467 in tlak 5411. Viden tudi del mlajše stene – kamen teri so izdelali maltno hodno površino (SE 5443 = SE 5431). SE 5441. Pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 45 Na tej je ležala še izravnava iz temno rdečkasto rjavega pe- Sledilo je nasutje temno rumenkasto rjave meljaste gline ska (SE 5429). z ogljem (SE 5416; sl. 65), ki je prekrilo SE 5429, SE 5443 in Tudi v teh plasteh se pojavlja namizna lončenina s prema SE 5276. Gre za novo izravnavo za hodno površino, ki je - segla tudi nad ostanke starejše predelne stene proti vzhodu. zom in brez ( G264–G272 ), trinožniki (SE 5298: G281–G282 ), odlomki brona (SE 5276, G258), stekla (G260–G261), žele- Nanjo so nasuli deloma ožgan svetlo olivno rjav melj, po- zni žeblji (G258–G259), groba kuhinjska lončenina (G276– mešan z glino (SE 5380; sl. 59: C, 64), ki do ga prekrili še z G277), italska kuhinjska keramika (G273), odlomki amfor Dr. rumenorjavo meljasto glino s peščenjaki (SE 5371), ki je bila 6B, vzhodne amfore (G283). Najdeni so bili tudi poznopad- na osrednjem delu močno ožgana (SE 5372). Nad to plast ska skodelica Consp. 43, datirana med 50 in 150 (G262– so namreč postavili ognjišče: izravnavo (SE 5365) prekriva G263), odlomki trde kuhinjske lončenine (lonci: G265– struktura iz tegul (SE 5364; sl. 66), prekrita z ožganim me- G274) in lokalni posnetki recijskih čaš (G260), ki jih datiramo ljem (SE 5363) in premazana z glino (SE 5304). v 2. in 3. stoletje. Globoke sklede s premazom (G265–G268) Severozahodno od ognjišča so nato nasuli serijo dodatnih so značilne vsaj za 2. stoletje. To kaže, da je bil objekt 1 naj - tankih plasti. Nad izravnavo SE 5371 so najprej nasuli plast verjetneje postavljen šele v prvi polovici 2. stoletja ali celo svetlo olivno rjave gline (SE 5397; sl. 59 : C ), ki so jo prekri - kasneje, glede na prisotnost nedoločenega odlomka galske le še plast svetlo rjavkasto sivega melja z ogljem (SE 5403), sigilate iz SE 5298. zaplata temno sivkasto rjavega glinenega melja s peščenjaki Faza 2a3 in ogljem (SE 5407), plast peska in malte (SE 5396), leča zelo V naslednjem koraku so objekt 1 prezidali (sl. 59: C, 64). temno sivkasto rjavega meljastega peska z ogljem (SE 5395), Predelno steno SE 5428 na vzhodnem delu objekta so po- zaplata svetlo olivno rjavega melja (SE 5389), temno sivkasto drli. Odtis je bil zapolnjen z več plastmi (SE 5422, SE 5421). rjav melj z ogljem (SE 5388) in svetlo olivno rjav glinen melj Polnila je nato presekal odtis lesenega vertikalnega nosilca s tufiti (SE 5373). Nekatere od teh plasti so morda povezane (SE 5427/SE 5426). Kv. D118 ožgana glina opeka Kv. E118 kamen ognjišče/kurišče malta/omet žganina 5389 5373 estrih 5396 53995759 5365 5366 5397 5388 5386 5292 5377 5364 5371 5375 5384 5401 5382 5321 5372 5276 5371 5380 5421 5416 5416 Kv. D117 5443 5422 5431 5276 5184 5402 5302 5394 5323 Kv. E117 5458 5390 5399 5322 5413 5321 5339 64 Izris plasti v vzhodnem delu objekta 1 v fazi 2a3. Merilo 1 : 50. 46 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Najdb iz teh plasti je zelo malo. Poleg tegul (SE 5416) se po- javljajo še namizna lončenina (SE 5416, SE 5281) in živalske kosti (SE 5281). Noben odlomek ne omogoča natančnejše časovne opredelitve. V tej fazi so tudi na zahodnem delu objekta 1 nad stare hodne površine nasuli nove izravnave. Nad SE 5411 in SE 5415 so ležali rjavkasto rumen prod (SE 5406; podoben SE 5380; sl. 59: C) z odlomki opek, dvoročajne bikonične sklede (G284), namiznih vrčev in loncev grobe kuhinjske ke- ramike. Jugovzhodno so nasuli temno sivkasto rjav peščen melj z apnenci, odlomki tegul in drobci oglja (SE 5461), nad 65 njo pa zelo temno rjav peščen melj z drobci oglja in tegul Faza 2a3, Križišče, objekt 1. Kurišče SE 5304 na hodni (SE 5460). površini SE 5416, linija kamnov SE 5321, zaplata malte SE 5322 in kamen SE 5413, nad jamo SE 5394, zapolnjeno s Nato so 2,4 m vzhodno od stare (SE 5428) postavili novo polnilom SE 5302. Pogled proti zahodu. predelno steno, ki je potekala v isti liniji. Tudi v tem primeru se je od nje ohranil linearen jarek (SE 5450/SE 5451; sl. 59: C), odtis horizontalnega lesenega tramu. V sredini jarka je ležal tudi večji marmorni blok (SE 5441), ki je morda del temelja te predelne stene (sl. 67). K ostankom lesene kon- strukcije lahko pripišemo kovan železen žebelj (G285). Vzhodno od predelne stene SE 5450 so nasuli olivno rjav peščen melj z drobci malte, ogljem, prodniki in odlomki tegul (SE 5440; sl. 59: C), novo hodno površino, ki je pre- krila starejše plasti SE 5461, SE 5460 in SE 5470. Na njej se je ohranila še zaplata zelo temno sivkasto rjavega glinene- ga melja (SE 5349). V teh plasteh prevladujeta namizna in groba kuhinjska keramika (G286, G288), prisotni so bili tudi odlomki brona, stekla in fine trde kuhinjske lončenine iz 2. in 66 3. stoletja. V zaplati SE 5349 je bila najdena tudi sočasna lo- Faza 2a3, Križišče, objekt 1. Ognjišče SE 5364. kalna konična skodelica PTS galske oblike Drag. 30 ( G287 ). s čiščenjem ognjišča, druge so zgolj nove izravnave hodne Sočasno so zahodno od predelne stene SE 5450 nasuli plast površine. temno sivkasto rjavega proda (SE 5391; sl. 59: C, 68 ). Na za- Okoli ognjišča je bilo opaznih tudi več odtisov vertikalnih hodnem delu slednjega so postavili slabo ohranjen zidec nosilcev (SE 5377/SE 5376, 5375/SE 5374, SE 5401/SE 5400, iz apnenčevih lomljencev, skrilavcev, tufitov in apnenčevih SE 5384/SE 5383, SE 5386/SE 5385, SE 5382/SE 5381, SE 5399/ SE 5398; sl. 59: C, 64). Čemu so služili, ni popolnoma jasno. Morda je bil nad ognjiščem urejen nekakšen nadstrešek. Južno od ognjišča so verjetno v tej fazi na zahodni strani linije kamnov SE 5321, ki je bila še v uporabi, izkopali jamo (SE 5394; sl. 59: C, 64), v katero je bil postavljen večji kamen (SE 5413 = PN 5014). Funkcija slednjega ni znana. Morda gre za podstavek za leseni nosilec. Vkop sta zapolnjevali še plasti SE 5393 in SE 5302. Zahodno od jame so bile vidne sledi kurjenja (SE 5402). Sočasno so na vzhodno stran linije kamnov SE 5221 nasuli olivno rumeno plast glinenega melja (SE 5281), na kateri je 67 Faza 2a3, Križišče, objekt 1. Hodna površina SE 5440, jarek ležalo še eno manjše kurišče (SE 5280). 5450, zapolnjen s SE 5451, in marmorni blok SE 5441. Pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 47 Južno od objekta 1 Južno od objekta 1 se je teren rahlo spuščal, zato je bilo na geološki osnovi nasutih več plasti: rjavkasto rumen melj z drobci oglja (SE 5343; sl. 57), nad njo rjava peščena gli- na s prodniki in drobci oglja (SE 5351 = SE 5251) in na vrhu še temno siva meljasta plast (SE 5346; sl. 70), ki je verjetno nastajala v času uporabe objekta. V SE 5346 so bili poleg namizne lončenine (s premazom in brez) in grobe kuhinj- ske keramike najdeni tudi odlomek kozarca z metličenim okrasom Mgdb. 95 keramike tankih sten, fabrikat E (G297), drobni odlomki italske sigilate, večje količine trde kuhinj- ske lončenine (2.−3. stoletje; G298–G301), pa tudi železen 68 Faza 2a3, Križišče, objekt 1. Nasutje proda SE 5391, obroček (G295) in močno profilirana fibula Almgren 70/73f na katerega je postavljen zid SE 5387 in ožgan ostanek ( G293 ), ki so se izdelovale od druge polovice 2. stoletja. V (SE 5392) že odstranjenega ognjišča (SE 5355; viden v SE 5343 je bil najden še žebljiček za čevlje ( G293 ), v SE 5351 profilu). Pogled proti zahodu. bronast trakast okov ( G302 ), v SE 5251 pa bronast žebljiček (G303). Plasti SE 5346 in SE 5343 je prekrila temno sivkasto rjava pe- ščena glina z apnenčevimi prodniki, skrilavci, drobci oglja in odlomki keramičnega gradbenega materiala (SE 5342 = SE 5333; sl. 57). Nanjo je nalegla olivno rjava peščena gli- na z apnenčevimi prodniki, drobci malte, oglja in odlomki opek (SE 5320). Na njej je ležal olivno rjav glinen pesek z 69 Faza 2a3, Križišče, objekt 1. Tlak SE 5357 in hodna apnenčevimi prodniki, drobci oglja in opek (SE 5325), ki ga površina SE 5406 vzhodno od predelne stene SE 5450 z je na jugu prekrila zelo temno sivkasto rjava peščena glina, marmornim blokom SE 5441. pomešana s peščenim meljem, apnenčevimi prodniki, tufiti, prodnikov, usmerjen S−J (SE 5387; sl. 68). Njegova usme- drobci malte, oglja in opek (SE 5327). Na severu je SE 5325 ritev odstopa od linij preostalih zidov objekta. Ob njega so prekrila že omenjena SE 5298 = SE 5339 (sl. 71). postavili novo ognjišče, sestavljeno iz peščene izravnave Tudi v teh plasteh so bile prisotne velike količine namizne (SE 5392), prekrite s kamni in opekami, premazanimi z glino lončenine s premazom in brez, grobe in trde kuhinjske lon- (SE 5355). Na predel med zidom SE 5387 in predelno ste- čenine (G311−G312; 2., 3. stoletje), v SE 5342 = SE 5333 pa no SE 5450 so nato nasuli rumenorjavo glineno izravnavo še manjši odlomek keramike tankih sten, skodelice pozno- (SE 5378), na kateri je bil narejen tlak iz zdrobljenega tufita, padske sigilate Consp. 43 (G309) in skodelice galske sigilate pomešanega z malto in glinenim meljem (SE 5357; sl. 59: C, (G310) ter volutna (G313) in pečatna oljenka (G314) Loe- 69, 128). schcke X (ki so jih začeli izdelovati konec 1. stoletja). Poleg Tudi v teh plasteh se poleg opek (tegule, imbreksi, laterku- li: SE 5355, SE 5406, SE 5461) pojavljata le groba kuhinjska lončenina (SE 5406, SE 5451) in namizna lončenina (SE 5461, SE 5451), ki časovno nista izpovedni. Severovzhodno od objekta 1 Severovzhodno so morda že v prvi fazi gradnje objekta 1 na geološko osnovo SE 5352 nasuli temno sivorjav glinen pesek s prodniki, drobci oglja in opek (SE 5444 = SE 5332; sl. 59: A). Vseboval je drobce lokalne keramike tankih sten (G289), namiznega krožnika (G298), večje količine namizne keramike (ovalna čaša G291) in grobih kuhinjskih loncev (G292) ter trde kuhinjske lončenine iz 2. in 3. stoletja. 70 Faza 2a, Križišče, južno od objekta 1. Plast SE 5346 je ležala na geološki osnovi SE 5343. Pogled proti severu. 48 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 71 Faza 2a, Križišče, južno od objekta 1. SE 5325 prekrita s 72 Faza 2a, Križišče, južno od objekta 1. SE 7019 na SE 5298. Pogled proti jugu. jugozahodni brežini. Vidni so še mlajši vkopi. Pogled proti jugu. tega tudi žebljiček s ploščato glavico (G304), železno rezilo ta plast delovala kot hodna površina še v fazi 2d, najdba ni (G305) in žebelj (G306), igralna kocka (G308) in balzama- presenetljiva. rij z bikoničnim trupom (G307), ki se jih datira od konca 1. Nad jugovzhodni del SE 3270 se je odložila še temno siv-do 3. stoletja. V plasti SE 5320 je bila keramična utež G315 , kasto rjava plast meljastega peska z apnenčevimi in pešče-medtem ko so bile v plasti SE 5325 prepoznane globoke njakovimi prodniki (SE 3191; sl. 57 ), z odlomki opek, grobe sklede s premazom ( G316–G318 ), značilne za 2. stoletje. kuhinjske, namizne lončenine in stekla ( G320 ). Še nekoliko južneje je vrh terase prekril svetlo olivno rjav gli- Obe plasti sta oblikovali novo teraso med strugama. Vanju in nen melj (SE 7019; sl. 57, 72 ). V njem so bili odlomki grobe - v geološko osnovo je bilo nato vkopanih več jam in jarkov, ga kuhinjskega lonca, trinožnika, namizne lončenine, opek, ki jih potencialno lahko umestimo v ta čas, možno pa je, da lepa, kosti in železa. so tudi mlajši ali nekoliko starejši. Območje med obema strugama Na blagi zahodni brežini vzhodne struge je bilo v tla zabitih Na vzhodni del brežine zahodne struge se je domnevno več kolov (SE 3274/SE 3273, SE 3276/SE 3275, SE 3278/SE v tem času (lahko pa tudi nekoliko kasneje) na geološko 3277, SE 3280/SE 3279; SE 3370/3369; sl. 57, 74 ). V polnilih osnovo (SE 3258 = SE 3283) odložila plast temno sivkasto SE 3277 in SE 3279 so bili prisotni odlomki fine trde kuhinjske rjavega meljastega peska z apnenčevimi in peščenjakovimi lončenine, kar zapolnitev jam umešča najzgodnejše v prvo prodniki (SE 3270; sl. 57, 73 ), ki je delno segla tudi v strugo. polovico 2. stoletja ali še celo v 3. stoletje. V plasti so bili najdeni odlomki tegul, imbreksov, opek, ste - Ob njih je bil v SE 3270 vkopan daljši polkrožen jarek (SE 3380 kla, brona, redki odlomki svetle in temne premazane nami - = SE 3269; sl. 57, 76 ), zapolnjen s peščeno glino z apnenče - zne lončenine, grobe in fine trde kuhinjske keramike, ki plast vimi prodniki z drobci opek (SE 3379) in plastjo olivno rjave - najbolj zgodaj datirajo v 2. stoletje. Na plasti je bil najden ga glinenega melja z lomljenci in prodniki ter odlomki opek tudi antoninijan Klavdija II. ( G319 ), kovan leta 270. Ker je Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 49 (SE 3260). V slednjem polnilu so bili najdeni odlomki grobe Južno od njega je v kv. K–L118–119 ležala večja jama (SE 3386; in fine trde kuhinjske lončenine, namizne lončenine, amfor, sl. 57), ki je bila zapolnjena s peščenim meljem s prodni- trinožnikov, skled z rdečim premazom in živalskih kosti. Po- ki (SE 3326), odlomki opek, kosti, redkimi odlomki grobe doben (najverjetneje isti) jarek se je nadaljeval proti zahodu kuhinjske in namizne lončenine, trinožnikov, fine kuhinjske (SE 3378; sl. 57, 75). Ta je bil zapolnjen le z eno plastjo, in keramika (G322) ter krožnika z rdečim premazom (G321). sicer s temno sivim peščenim meljem z apnenčevimi prodniki, Jarek SE 3378 je v smeri S−J presekal še en jarek (SE 3381, odlomkom tegule in drobci oglja (SE 3377). sl. 57, 75 ), zapolnjen s peščeno glino z apnenčevimi pro - dniki, odlomki kosti in drobci oglja (SE 3384), ki jo je prekril še peščen melj z apnenčevimi prodniki, tufiti, peščenjaki in odlomki opek (SE 3324). V SE 3384 so bili poleg opek, kosti, amfor, namizne lončenine s premazom najdeni tudi groba in trda kuhinjska lončenina (G325–G326), del melnice, ko- ščena igla (G324) ter bronasta objemka za pas (G323); v SE 3324 pa še bronast ingot (G327), del namiznega lončka (G328) in odlomki krožnikov z notranjim premazom. Jugovzhodno je ležala še ena večja jama (SE 3350; sl. 57, 77, 78), ki je sekala tudi starejšo jamo SE 3386, že zapolnje- no SE 3326, in jarek SE 3381, zapolnjen s polnilom SE 3324. Na južnem delu dna jame SE 3350 je ležal rumenorjav peščen melj s prodniki (SE 3382), na severnem delu pa je jamo zapolnjeval temno sivorjav peščen melj z odlomki opek (SE 3385). Tega je prekrila plast zelo temno sivorja- vega peščenega melja s prodniki, odlomki opek in drobci oglja (SE 3345). Na njem je ležala še plast temno sivorjavega pečenega melja s prodniki in odlomki opek (SE 3357), ki je 73 Faza 2a, terasa med strugama. Pogled na zahodno strugo (spodaj), teraso med strugama (sredina), vzhodno strugo (zgoraj). Pogled proti vzhodu. 75 Faza 2a, terasa med strugama. V plast SE 3270 vkopana jarka SE 3378 in SE 3381. Pogled proti severu. 74 Faza 2a, terasa med strugama. Jame SE 3274, SE 3276, SE 76 Faza 2a, terasa med strugama. Vzhodni del jarka SE 3380 3278, SE 3280. Pogled proti jugu. = SE 3269, s polnilom SE 3379. Pogled proti severu. 50 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 nalegla tudi nad polnilo SE 3326 jame SE 3386. Poleg kosti, železa, namizne lončenine (G340), različnih opek, grobe in trde kuhinjske lončenine, železa je bilo v SE 3345 najdenih tudi nekaj časovno bolj oprijemljivih kosov. Med njimi od- lomki čaše gubanke (G339), recijske čaše (G338) in fine trde kuhinjske keramike, ki jih datiramo v 2. in 3. stoletje. Najdena je bila tudi modenska pečatna oljenka tipa Loeschcke IX ali Xa z žigom CER (G337), ki so jih izdelovali v drugi polovici 1. in v 2. stoletju. Prav tako so bili najdeni odlomki železa (npr. rezilo tesarskega orodja G332), stekla, italske kuhinjske V polnilu SE 3357 sta bila še drobna odlomka galske sigilate 78 Faza 2a, terasa med strugama. Jame SE 3325, 3356, 3350, 3386, jarka SE 3376 in 3378. Pogled proti vzhodu. keramike, koščena igla (G336) in bronasta šivanka (G330). in pečatne oljenke. Zahodno, tik ob jami SE 3350, je naplavino SE 3270 prese kuhinjske keramike (G349−G352), opek, namizne lonče- - kala še ena jama (SE 3325; nine in posnetki galske sigilate (konične skodele Drag. 30 sl. 57, 77, 78 ), ki je prav tako kot jama SE 3350 z južne strani sekala tudi jamo SE 3381 s (G347); globoke sklede Drag. 40 (G548)), značilne za 2. in polnilom SE 3324. 3. stoletje, in odlomki modenskih pečatnih oljenk Loeschcke Xa (G342−G343, G346) iz konca 1. in 2. stoletja. V polnilu Z južne strani je bila ob jami SE 3350 in 3325 vkopana še SE 3355 je ležal še železen ključ (G341), v polnilu SE 3334 pa jama (SE 3356; sl. 77, 78), zapolnjena s temno sivkasto bronast kaveljček za preslico (G345). rjavim meljem, prodniki in opekami (SE 3355) ter s temno sivo peščeno glino s prodniki (SE 3334). Slednja je zapolnila Južno od tega skupka jam je bila v plast SE 3191 vkopana po- tudi jamo SE 3325. V obeh polnilih so najdeni odlomki ko dobna večja jama (SE 3342 = SE 3257; sl. 57), zasuta z rjavo - sti, fine kuhinjske lončenine iz 2. in 3. stoletja ( peščeno glino z apnenčevimi prodniki (SE 3341 = SE 3242), G344 ), grobe ki jo je prekrila rjava meljasta glina s prodniki (SE 3349). V polnilih so bili odlomki grobe in fine trde kuhinjske lonče- nine, namizne lončenine z ali brez premaza, opek in kosti. Funkcija jam in jarkov ni jasna. Prav tako je vprašljiva data- cija, saj je le malo najdb časovno oprijemljivih. Dogajanje lahko umestimo le okvirno, in sicer v čas 2. in 3. stoletja. 6.5.3 Južni del (K3) Na južnem delu izkopa sta bila v tem času postavljena dva zidana objekta – t. i. objekt 7 in objekt 8 (sl. 79). Objekt 7 Nad starejšo konstrukcijo iz faze 1b so v 2. stoletju zgradili večji objekt, ki smo ga poimenovali objekt 7 (sl. 79, 82). V tlorisu je imel nepravilno obliko; njegova površina je bila precej večja od izkopane. Zgrajen je bil na severnem obrežju južne struge. Južni zid objekta (SE 1204; sl. 79: A, 80, 81) je bil postavljen na pro- dnato geološko osnovo (SE 1383), južno od starejšega voga- la SE 1371−SE 1373. Na severni strani je zunanjo mejo objek- ta predstavljal zid SE 1257 (temelj SE 1326, vkop SE 1356). Pred izgradnjo slednjega so teren nad geološko osnovo SE 1325 izravnali z nasutjem temno olivno rjavega peščene- 77 Faza 2a, terasa med strugama. Skupek jam SE 3325, ga melja s prodniki (SE 1412 = SE 1411 = SE 1405 = SE 1425; SE 3386, SE 3356, SE 3350, jarek SE 3381 in delno izkopan sl. 79: A). V njem so bili odlomki opek, namizne lončenine, jarek SE 3378 s polnilom SE 3377. Pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 51 A: 1. korak gradnje B B C C D D E E F B. 2. korak gradnje F G G H H 60 60 59 59 1418 58 58 56 57 1404 1421 57 1401 1424 1409 1412 = 1425 Objekt 8 1396 = 1411 = 1405 56 1406 55 1311 1361 55 1367 1395 1343 1423 54 1402 54 1257 1257 1378 1165 53 1202 53 1162 1168 1161 Objekt 7 52 1304 1315 1241 52 1238 1356 1287 1354 1286 1330 1332 1333 51 51 1309 1355 1285 1263 1356 Objekt 7 1245 1270 50 50 1330 1271 1346 = 1336 1239 1333 1379 1345 1347 1220 1335 1334 1221 1224 49 49 1305 1347 1223 1389 1308 1374 1232 48 1390 48 1369 1222 1351 1310 1377 1204 1204 47 47 1353 46 46 1381 1403 45 45 43 44 raziskano območje 44 3264 plast Južna struga Južna struga rekonstruirana meja plasti 43 zgornji rob struge/korita 42 spodnji rob struge/korita 42 jama/jarek 41 41 zid estrih 40 40 malta 39 39 38 38 B B C C D D E E F F G G H H 79 Načrt južnega dela najdišča, faza 2a. A: prvi korak gradnje; B: 2. korak gradnje. Merio 1 : 500. 52 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 grobe kuhinjske lončenine, trinožnikov, ostenj amfor, italske v prvi polovici 2. stoletja (SE 1377), in poznopadski sigila- sigilate, stekla, dve stekleni jagodi (G360–G361), odlom- tni krožnik tipa Consp. 3 (SE 1202: G363, SE 1355: G366) in ki brona in železa. Med bolj izpovednimi kosi so odlomek tipa Consp. 20.4 (SE 1330: G369–G370, SE 1332: G375), ki so oljenke Loeschcke Xa G358–G359 (konec 1., 2. stoletje), od- jih izdelovali med letoma 30/40 in 120/130. Najdeni so tudi lomek recijske čaše (2., 3. stoletje), skleda z ovratnikom in odlomki reliefnih oljenk (SE 1346, SE 1355, SE 1330) in mo- premazom posnetek galske oblike Curle 11 (G356), močno denskih pečatnih oljenk Loeschcke IX ali Xa (SE 1304: G372, profilirana fibula Almgren 68 (G354), bronast zapah manjše SE 1332: G376 z žigom EVC). Začetek proizvodnje starejše ključavnice (G355) ter fibula Langton - Down (G353), ki plast oblike umeščamo v sredino, mlajše pa v konec 1. stoletja. V datirajo vsaj v čas 2. stoletja. plasti SE 1304 naj bi bila tudi odlomek galske sigilate in del Oba zidova sta bila grajena iz apnenčastih in peščenjakovih amfore Dr. 6B (G374). lomljencev, ki so bili vezani z apneno malto. Skupno jima je Nekaj najdb izhaja še iz 1. stoletja. Med njimi Klavdijev no- bilo tudi podobno temeljenje; temelj je bil zidan nekoliko vec (kovan med letoma 41 in 45; SE 1346, G365), cevastega širše. Pri južnem zidu je bil temelj malce šibkejši, pod se- balzamarija z zajedo iz sredine 1. stoletja (SE 1330: G368), vernim zidom pa je bil temelj (SE 1326) precej močnejši in pokrov pompejanskega pekača (SE 1334). Večina najdb je se je širil v notranjost objekta. To različnost gradnje lahko slabo izpovednih, npr. amfore (SE 1202, SE 1377, SE 1355, pojasnimo s funkcijo zidu. Na severnem delu objekta je bil SE 1330, SE 1304, SE 1334), namizna lončenina (SE 1202, teren pred gradnjo precej nižji, zato je bilo treba izdatno SE 1377, SE 1355, SE 1330, SE 1304), opeke (SE 1202, SE 1377, nasipavanje materiala, da so dobili ravno platformo, na ka- SE 1355, SE 1330, SE 1304), groba kuhinjska keramika teri je stal objekt. Tako je zid SE 1257 na eni strani predstavljal (SE 1202, SE 1330, SE 1304, SE 1334), namizni lonec (SE 1304; oporo za nasutje notranjega tampona, hkrati pa je služil tudi SE 1351: G364), odlomki stekla (SE 1330, SE 1304) in pereso- kot zunanji zid objekta. vina fibule (G362, SE 1202). Iz časa gradnje so se ohranile nekatere maltne plasti. Se- Na južnem delu omenjenih plasti je bila opazna kotanja, ki verno od zidu SE 1204 se je ohranil peščen melj z malto pravzaprav predstavlja ugrez terena (SE 1389; sl. 79: A, 80). (SE 1377; sl. 79: A), verjetno hodna površina iz časa gradnje Plasti nad nekdanjo jamo SE 1417 so se namreč posedle zidu. Severneje so v notranjosti objekta nasuli olivno siv pre- za ok. 0,2 m. Razlog za to je verjetno dejstvo, da je bila žgan glinen pesek (SE 1347), olivno meljasto glino (SE 1379) jama SE 1417 zasuta z bolj ali manj velikimi kosi gradbenega in temno sivo peščeno glino (SE 1202), ki je segla do zidu materiala, vmes pa je bilo veliko praznega prostora, ki je SE 1257. V kv. E51 pa so položili maltni estrih (SE 1356). omogočal takšno posedanje terena (prav ugrez SE 1389 je Notranjost objekta so nato še dodatno zravnali več plastmi. morda tudi razlog za ojačitev starejših zidov na tem mestu). Nasutji SE 1347 in 1379 ter estrih SE 1356 so prekrili s svetlo Na dnu ugreza je na SE 1385 ležala premaknjena plast olivno rjavim meljastim peskom (SE 1336 = SE 1346; sl. 79: SE 1335, poimenovana SE 1390 (sl. 80), ki jo je prekrivala A), na katerem se je ohranila manjša zaplata malte (SE 1345). premaknjena plast SE 1305, poimenovana SE 1374. Predel Severno je estrih SE 1356 prekrila tudi svetlo olivno rjava nad ugrezom so nato izravnali s plastjo malte in velikih lo- plast peska (SE 1355). Nad njo je ležala še plast olivnega me- mljencev z dodatki opeke in amfor (SE 1351). ljastega peska z drobci oglja in prodnikov (SE 1354). Nato so Tem izravnavam med zidovoma SE 1204 in SE 1257 je sle-nasuli še temno sivorjav glinen pesek z dodatki opeke ter dila izgradnja zidov še v notranjosti objekta ( sl. 79: B ). Zid drobci oglja (SE 1335 = SE 1330; sl. 79: A), ki so ga prekrili s SE 1220 je bil vzporeden z južnim zunanjim zidom (SE 1204), peščeno prodnatim tamponom (SE 1304 = SE 1327). zid SE 1315 pa s severnim (SE 1257). Ta je bil z obeh strani Nato so nasuli še temno sivorjav glinen pesek z dodat- ometan z barvanim ometom (SE 1318 in SE 1316; sl. 83), ob ki opeke ter drobci oglja (SE 1335 = SE 1330; sl. 79: A), ki njem se je na južni strani ohranila plast malte iz časa gradnje so ga prekrili s peščeno prodnatim tamponom (SE 1304 (SE 1331). Oba zidova sta bila precej šibkejša od zunanjih, = SE 1327). Tega sta ga prekrivali zaplata maltnega estriha temeljena sta bila plitko v zgoraj omenjena nasutja SE 1305, (SE 1334) in podoben maltni estrih na severnem delu objek- SE 1304, SE 1202. ta (SE 1332). SE 1334 je prekrila še plast rumenorjave pešče- Predel med zidovoma SE 1220 in SE 1315 so nasuli z rume-ne gline (SE 1305), ki predstavlja novo hodno površino. norjavim prodnatim peskom (SE 1333; ( sl. 79: B ). Verjetno Tudi v teh plasteh se pojavlja lončenina, ki dogajanje umešča je bil vanj vkopan odvodni kanal, narejen iz dveh zidanih vsaj v prvo polovico 2. stoletja. Med drugim so bili najdeni stranic (SE 1263 = SE 1286, SE 1285 = SE 1287), na dnu pa so odlomki fine kuhinjske lončenine, ki so jo začeli izdelovati bile položene tegule (SE 1309; sl. 84). Nagnjen je bil proti Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 53 faza 1b faza 2a faza 2b faza 2d faza 3a faza 4 faza 5 zid, faza 1 zid, faza 2 zid, faza 3 zid, faza 4 opeka kamen malta, omet A Kv. E51 Kv. E50 Kv. E49 z = 235,72 m moderna nasutja moderna nasutja 1169 1234 1238 1245 1270 1221 1271 1224 1239 1270 1271 1271 ???? 1263 1284 1304 1270 1347 1283 1220 1285 1309 80 Faza 2a, K3. Presek objekta 7. Vzhodni profil. Merilo 1 : 50. faza 1b faza 2a Kv. E46 faza 2b Kv. E47 Kv. E48 Kv. E49 Kv. E50 faza 2d faza 3a 1205 zid, faza 2 1151 1156 moderno nasutje 1154 1289 1152 1170 zid, faza 3 1342 1169 1350 1280 1279 1410 1204 1271 1231 zid, faza 4 1306 1270 1223 1351 1221 1233 keramika faza 5 moderno nasutje moderno nasutje 1034 1150 1035 zid, faza 1 faza 4 1340 1353 1348 1379 1220 opeka 1363 1403 kamen 1383 1392 moderno 1410 moderno nasutje 1217 nasutje 1391 1352 81 Faza 2a, K3. Presek čez objekt 7. Pogled proti zahodu. Merilo 1 : 75. 54 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 jugozahodu. Kanal je bil kasneje zasut z meljem, kamni in lončenine (SE 1333, SE 1245, SE 1238, SE 1270, SE 1239). En tegulami (SE 1302). Širše območje kanala in SE 1333 je prekril namizni vrč je imel grafit (SE 1333: G381). V plasti SE 1239 so meljast sediment (SE 1245; sl. 80). se pojavljali tudi odlomki fine kuhinjske keramike iz 2. ozi- Severno od kanala so nato nasuli plast malte (SE 1238; roma 3. stoletja. V nasutju SE 1333 so bili odlomki krožnikov sl. 79 : tipa Consp. 20 poznopadske sigilate ( G378–G380 ) in ročaj A , 85 ). Južno od kanala pa so najprej nasuli peščen tampon male amfore Dressel 6B ali Aquincum 78 ( G382 ), v plasti (SE 1270), na katerega so nato nasuli še plast malte (SE 1271) SE 1238 pa odlomek pompejansko rdeče italske kuhinjske in zaplato žganega apna (SE 1239). keramike, male amfore Dr. 6B ( G386 ) in pečatne oljenke Lo - V omenjenih plasteh prevladujejo odlomki opek (SE 1333, eschcke Xa (konec 1., 2. stoletje; G384 ). V plasti SE 1238 so SE 1245, SE 1270, SE 1239), ostenj amfor (SE 1333, SE 1245, bili tudi drobci galske sigilate. SE 1238, SE 1270, SE 1239), namizne keramike (SE 1333, V južnem prostoru (med zidovoma SE 1220 in SE 1204) so na SE 1245, SE 1238, SE 1270, SE 1239) in grobe kuhinjske izravnavo SE 1351 nasuli rumenorjav peščen prod (SE 1310 B Kv. E48 Kv. E47 1152 1223 1222 1218 1223 1181 1205 1221 1232 1189 1305 1279 1280 1336 1306 1308 1375 1351 1204 1216 1391 1231 1374 1348 1389 1373 1219 1217 1233 1371 1353 Kv. E51 Kv. E52 xxxx 1169 1102 1132 1127 1128 1155 1154 1153 1170 1170 1157 1169 temelj 1168 moderno 1234 1234 nasutje 1238 1333 1285 1315 1348 1304 1128 1302 1388 1388 1309 1301 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 55 83 Faza 2a, K3, objekt 7. Predelna stena (SE 1257) z ostanki barvanega ometa. Pogled proti jugu. 82 Faza 2a, K3. Zidovi objekta 7. V sredini se nahaja odtočni kanal. Pogled proti severu. = SE 1221; sl. 79: B). Vanj so vkopali še en slabo ohranjen temelj iz apnenčevih lomljencev in drobcev opek, vezanih z malto (SE 1308). Na južni strani je ob njem tekla linija tegul, V severnem prostoru (med zidovoma SE 1257 in SE 1315) so imbreksov, laterkulov in amfor, vezanih z malto (SE 1232) – najprej nasuli rumenorjav meljast pesek s prodniki, odlomki morda gre za ostanek še enega predelnega zidu. opek in drobci malte (SE 1168). Na njem je ležala še temno postavljena polkrožna struktura iz apnenčevih prodnikov 84 Faza 2a, K3, objekt 7. Kanal SE 1263 = SE 1286, SE 1285 = SE 1287. Pogled proti zahodu. Severno je bila ob zidu SE 1220 v plitev vkop (SE 1284) (SE 1224; sl. 79: B, 86), katere funkcija ni znana. sl. 79 rumenorjava meljasta glina z drobci ometa (SE 1241), ki jo Prostor je nato prekrila maltna plast s kosi ometa (SE 1222; (SE 1223). je prekrila še plast oglja in pepela (SE 1243). Obe je prekrila : B), ki jo je na severnem delu prekril še rjav glinen melj plast temno rumenorjavega peščenega melja (SE 1162). Na Tudi v teh plasteh so bili pogosti namizna in groba kuhinjska njej je ob zidu SE 1257 ležala plast apnenčevih lomljencev lončenina ter odlomki amfor in opek. V SE 1221 je bil najden (SE 1165). Na južni strani prostora, ob zidu SE 1315, pa je le- odlomek pečatne oljenke tipa Loeschcke IXa, ki so jih izde- žala maltna plast s freskami (SE 1161; sl. 87). lovali med letom 40 in začetkom 2. stoletja. 56 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 85 Faza 2a, K3, objekt 7. Hodna površina SE 1238, plast žganega apna SE 1239, kanal zasut s polnilom SE 1245, južno od zidu SE 1220 pa je ležala plast SE 1310 = SE 1221. Pogled proti zahodu. prislonjena. Gre za meljasto plast z malto (SE 1219). Na robu brega, tik preden se prevesi v strugo, je bila brežina utrjena z večjimi kamni (SE 1403). V tej utrditvi je bila vidna jama za kol (SE 1381/ SE 1380). Prvo izravnavo terena od zidu do brega nato predstavlja rumena peščena plast (SE 1353; sl. 79: B, 88). Nanjo je bila nasuta meljasta plast s kamni in malto (SE 1216), ki se je na- slanjala na zid SE 1204. V plasteh so bili odlomki lončenine, ki jo lahko le široko da- 86 Faza 2a, K3, objekt 7. Zid SE 1220, temelj SE 1308, tiramo v rimski čas: odlomki ostenj amfor (SE 1219, SE 1403), polkrožna struktura SE 1224 in hodni površini SE 1310 = SE namizne lončenine (SE 1219, SE 1216), namizne lončenine 1221 in SE 1333. Pogled proti zahodu. z rdečim premazom (SE 1219), grobe kuhinjske lončenine (SE 1219, SE 1216). V SE 1219 je bila najdena še fina kuhinj- ska keramika iz 2.–3. stoletja, v SE 1216 pa bronasta šivanka (G393). Datacija teh plasti ostaja odprta. Odložene bi lahko bile tudi kasneje, saj so v njej tudi pogosti kosi ometa in opek. Med objektoma 7 in 8 Severno od objekta 7 je starejšo izravnavo SE 1412 prekrila 87 Faza 2a, K3, objekt 7. Hodna površina SE 1162 in maltna plast rjavega melja z ogljem (SE 1395; sl. 79: A). Preko nje se plast SE 1161 med mlajšima zidovoma SE 1128 in SE 1121. je odložila olivno rjava peščena glina (SE 1311; sl. 79: B). To je Pogled proti zahodu. prekril olivno rjav glinen melj s prodniki, malto in opekami Tudi v teh plasteh se pojavljajo zlasti namizna in groba ku- (SE 1367; sl. 89). Vanj so vzporedno z zidom SE 1257 vkopali hinjska keramika ter odlomki ostenj amfor (npr. jadranskih jarek (SE 1402), ki je bil zapolnjen z dvema plastema malte amfor v SE 1168: G391). V žganini SE 1243 je bil tudi pekač (SE 1378 in SE 1422). Verjetno je jarek služil za odvodnjavanje italske kuhinjske keramike. kapnice. Južno od objekta 7 Preko teh plasti sta se odložila zelo temno sivorjav glinen Južno od južnega zidu objekta 7 (SE 1204) so plasti pada- melj s prodniki, malto, drobci oglja (SE 1361) in rjav glinen le proti strugi (sl. 88). Prva plast po zidavi zidu je bila nanj melj s prodniki, drobci oglja in malta (SE 1343). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 57 faza 1b faza 2a Kv. D46 Kv. E46 Kv. E47 faza 2b faza 2d z = 235,03 m faza 3a 1035 faza 4 moderna 1152 1205 faza 5 nasutja /vkopi zid, faza 1 1280 1279 1231 zid, faza 2 1227 1233 zid, faza 3 1353 zid, faza 4 1340 keramika 1383 1217 1216 opeka 1403 1382 kamen 88 Faza 2a, K3. Presek severne brežine južne struge. Merilo 1 : 50. Tudi te plasti so vsebovale precej najdb, ki jih široko ume- ščamo v drugo polovico 1. stoletja oziroma v flavijski čas in 2. stoletje. Le redke najdbe lahko omejimo le na 2. stole- tje. Najdeni so bili odlomki pompejanskih pekačev (G397– G398), dno polkrožne skodelice pozno padske sigilate z žigom ipp (OCK 2023.1), ki se datira od 30 do 80 (G395), ter modenska pečatna oljenka tipa Loeschcke IX ali Xa (G396). V plasti SE 1361 so bili najdeni novec Vespazijana (kovan leta 74; G399) ter odlomki južno galske sigilatne sklede Drag. 29 (G403, G404). Na enem je ohranjen žig C.I.SA, ki ga uvr- šča med izdelke delavnice C. I. SABINVS. Lončar je deloval med letoma 55 in 95. Poleg tega so bili v plasti tudi odlomki fine kuhinjske keramike, ki so jih začeli izdelovati šele v 2. stoletju. Objekt 8 Severno od objekta 7 je bil najden še en kompleks štirih med seboj povezanih zidov, ki smo jih poimenovali objekt 8. Vkopani so bili v že omenjeno izravnavo SE 1412, enako kot temelj severnega zunanjega zidu objekta 7 (SE 1257), zato sklepamo, da gre za stavbi, ki sta bili sočasno v uporabi. Osnovo objekta 8 predstavlja zid SE 1406, ki poteka v smeri S−J (sl. 79: B). Nanj sta se z zahodne strani prislanjala zidova SE 1401 in SE 1423, z vzhodne strani pa zid SE 1424 (sl. 90). Vsi zidovi so bili zidani iz večjih prodnikov in manjšega de- leža lomljencev, ki so vezani z apneno malto. Na zidove so se naslanjali kupi podobnih prodnikov, kot so bili uporablje- ni za zidavo zidov, le da niso bili vezani z malto (SE 1404, SE 1409 in SE 1421). Ti verjetno predstavljajo ostanek mate- riala pri zidanju. Na predel med zidovi SE 1401, SE 1406 in in severni zid objekta 7 – SE 1257. Na desni vidna mlajša linija 89 Faza 2a, K3, med objektoma 7 in 8. Plasti SE 1367, SE 1361 SE 1423 so nato nasuli plast rjave peščene gline, s kamni in kamnov SE 1229. Pogled proti severu. opekami s precej malte (SE 1396; sl. 79: B), ki je domnevno nastala po zaključku gradnje objekta. To plast je prekrila že omenjena SE 1343. 58 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 161 160 159 158 157 156 155 154 153 Zahodna struga 151 150 152 149 148 147 146 145 144 143 142 141 140 139 138 90 137 Faza 2a, K3, objekt 8. Zid SE 1406, na katerega se 136 naslanjata zidova SE 1401 in SE 1424, ter plast SE 1396. Pogled 135 134 proti zahodu. 133 132 131 130 Najdbe iz teh plasti niso zelo izpovedne. V SE 1404 je po 129- 128 leg opek le nekaj odlomkov namizne keramike. V SE 1396 127 126 125 so bili najdeni odlomki ostenj amfor Dr. 6B ( 124 G409 ), grobe Vzhodna struga 123 kuhinjske lončenine ( 122 G406 ), namizne lončenine, opek, fresk, 121 120 trinožnikov ( 119 G407–G408 ) ter melnice. Nobene ne moremo 118 Severno od objekta 8 je v kv. E59 ležala jama (SE 1418; C D E F 115 G H I J K L M N 114 O P R S 113 112 natančneje časovno zamejiti. 117 A 116 B sl. 79 111 : B ), zapolnjena z rjavo peščeno glino, prodniki, od- 110 108 lomki ostenj amfore, namizne in grobe kuhinjske lončenine 109 107 (SE 1416). Vkopana je bila v geološko osnovo SE 1407. 106 105 104 103 102 101 6.6 Faza 2b – ruševine 100 99 98 97 96 Faza 2b pomeni čas opustitve objektov 1, 7 in 8 ter formira 95- 94 nje ruševinskih plasti na osrednjem in južnem delu ( 93 sl. 91 ). 92 91 Na severnem delu novih dogajanj, ki bi jih z gotovostjo 90 89 umestili v ta čas, nismo prepoznali. Možno pa je, da sta so 88- 87 86 časna izgradnja in uporaba peči SE 2240 ali pa tudi že do 85- 84 gajanje, ki smo ga sicer umestili šele v fazo 2c. 83 82 81 80 6.6.1 Osrednji del (Križišče) 79 78 77 76 74 Zahodna terasa – objekt 1 75 73 72 Območje opuščenega objekta 1 je prekril zelo temno sivka 71- 70 68 sto rjav glinen melj s prodniki in ogljem (SE 5356 = SE 5259), 69 67 ki je prekril tudi nekdanjo predelno steno SE 5450/5051 in 66 65 ognjišče SE 5365−SE 5304 ( 64 ). Plast je vsebovala precej sl. 93 63 raziskano območje 62 najdb. Med določljivimi izstopajo globoke sklede z rdečim 61 3264 60 plast ali s črnim premazom, ki posnemajo globoke galske skle 59 - 58 rekonstruirana meja plasti 57 de tipa Drag. 37 ( 56 G429–G430 ), ki so jih izdelovali v 2. in zgornji rob struge/korita 55 3. stoletju; polkrožne sklede Drag. 40 ( spodnji rob struge/korita 54 ), skle-G431–G433 53 jama/jarek 52 de z ovratnikom Curle 11 ( 51 G434 ), konične skodelice Drag. 50 30 ( zid 49 ) in posnetek sklede z zapognjenim ustjem Drag. G427 48 kvadrant 4 × 4 m 47 35/36 ( 46 G428 ), ki so jih izdelovali v poznem 1. in 2. stoletju; 45 odlomki čaš gubank (konec 1.–3. stoletje; 44 ) in G424–G426 43 91 Načrt najdišča, faza 2b. Merilo 1 : 2000. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 59 amfore Aquincum 78 (druga polovica 1.–začetek 3. stoletja; G453), odlomek poznopadske skodelice Consp. 43 (med letoma 50 in 150; G420), Consp. 41/45 (G421) in krožnika Consp. 39 (G422), cilindrični trinožnik z vodoravnim ustjem iz fina kuhinjske keramike (2. in 3. stoletje; G446–G448), grobi trinožnik s S-ustjem (2. stoletje; G453), ter številni dru- gi odlomki kuhinjske keramike in namizne lončenine. Med kasnejše, verjetno infiltrirane najdbe uvrščamo primerek ko- zarca glajene keramike (G423), ki je značilen šele za čas druge polovice 4., 5. in 6. stoletja. Ruševinsko plast SE 5356 = SE 5259 je na jugovzhodnem delu prekril rjav glinen pesek z apnenčevimi prodniki 92 Faza 2b, Križišče. Plast SE 5273, prekrita s ruševino (SE 5268; sl. 93) ter podobnim drobnim gradivom: številnimi SE 5334. Pogled proti jugu. odlomki stekla ( sivkasto rjava meljasta glina s prodniki (SE 5275; sl. 93). To G456 ) in melonastimi jagodami ( G455 , 1.–4. in linijo kamnov SE 5321 je prekrila plast tegul in imbreksov stoletje). (SE 5248; sl. 94 ), najverjetneje ruševina strehe. Nanjo je nalegla ruševinska plast svetlo olivno rjavega gli skledami z rdečim ali črnim premazom, namiznimi krožniki, Vzhodno je nad starejše kurišče SE 5280 nalegla zelo temno odlomki fine kuhinjske lončenine (2., 3. stoletje), globokimi oglja (SE 5341; lončenina (npr. G459, G461), keramika s premazom, gro- sl. 93 ), severno od slednje pa svetlo olivno ba kuhinjska keramika in fina kuhinjska lončenina (SE 5275, rjava glina, pomešana s peščenim meljem s prodniki in lo - SE 5273, SE 5334: G465 ), opeke, živalske kosti, odlomki ste - mljenci, drobci oglja in odlomki opek (SE 5348). Obe je pre nenega melja z lomljenci in prodniki, drobci malte, kosti in Tudi v teh ruševinskih plasteh se pojavljajo različna namizna - kril svetlo olivno rjav glinen melj s tufiti (SE 5273), slednjo pa kla, železa (G458, G460) in brona (G457). Najdena sta tudi - še svetlo olivno rjav meljast pesek s prodniki, drobci malte in modenska pečatna oljenka, ki so jih izdelovali od konca 1. oglja (SE 5334; sl. 92). 120 5291 meja izkopa 119 5331 3264 plast 116 117 118 5442 5292 rekonstruirana meja plasti 5446 jama/jarek 5356 5248 5259 5348 zid 5275 kvadrant 4 × 4 m 5349 5334 5273 5341 5268 115 114 111 112 A B C D E F G H I J K L M N O P R S 110 Zahodna struga 109 108 107 106 93 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 2b. Merilo 1 : 500. 60 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 96 Faza 2b, Križišče. Tlak SE 5292 je presekala jama SE 5331. Pogled proti vzhodu. 6.6.2 Južni del (K3) 94 Faza 2b, Križišče. Ruševina SE 5248 nad linijo kamnov Faza 2b na južnem delu najdišča predstavlja opustitev SE 5321. Pogled proti severu. objektov 7 in 8 (sl. 97). Nekdanje hodne površine objekta 7 (SE 1238, SE 1271, SE 1223 in SE 1161) so prekrile ruševinske plasti. Južni prostor objekta 7 je prekril rumenorjav meljast pe- sek s prodniki (SE 1306), osrednji prostor pa olivno rjav melj (SE 1234). V njem so bili odlomki trinožnika iz 1. stoletja G479, reliefnih in volutnih oljenk (1.−sredina 3. stoletja; G472– G474), poznopadske sigilate (Consp. 43: med letoma 50 in 150, G468; Consp. 34: med letoma 40 in 150, G467), slabo ohranjena fibula tipa Aucissa (prva polovica 1. stoletja; G466), odlomki keramike tankih sten, namiznega vrča z vrezanim napisom (G476), namizne keramike s premazom, amfor, od- lomki grobe kuhinjske lončenine ter odlomek fine kuhinjske 95 Faza 2b, Križišče. Tlak SE 5292 je ležal na plasti SE 5332= lončenine (2. in 3. stoletje; G478), barvanega ometa s freska- 5444. Pogled proti severu. mi, različnih opek (tudi tubulov) in živalskih kosti. stoletja dalje (G461), ter odlomek stopljenega stekla (G463), SE 1234 je prekrila še ruševinska plast zidu SE 1315 (SE 1317; morda sled steklarske dejavnosti ali reciklaže. sl. 98 ). V severnem prostoru pa je ob zidu SE 1315 plast Severovzhodno je staro hodno površino SE 5444 = SE 5332 SE 1161 prekrila plast malte (SE 1163). prekrila zbita plast iz zdrobljenih tufitov in apnencev Predel severno od objekta 7 in zahodno od objekta 8 je (SE 5292 = SE 5369; sl. 93, 95 ), ki predstavlja novo tlakovano prekrila plast peščenega melja s peščenjakovimi in apnen - površino. Na njej se je ohranila zaplata svetlo olivno rjavega čevimi lomljenci, prodniki in drobci oglja (SE 1337; sl. 98 ). Ob melja (SE 5446). Vzhodno je nanjo nalegla plast, po sestavi zidu SE 1257 jo je prekrila plast sivorjavega peščenega melja podobna tlaku SE 5292, a manj zbita (SE 5442). Verjetno gre z malto, drobci oglja, prodniki in odlomki opek (SE 1338). za poškodovani del tega tlaka ali pa njegovo ruševino. Vse - Severno je ležal svetlo olivno rjav melj (SE 1369), na kate - bovala je odlomke namizne keramike s premazom in grobe rega je nalegel še rjav prod (SE 1357). Ta je prekril tudi plast kuhinjske lončenine. lomljencev (SE 1400). S severovzhoda je na prod SE 1357 na - V tlak SE 5292 so na severnem delu vkopali večjo jamo legel še olivno rjav glinen melj s prodniki, lomljenci, odlomki (SE 5331; sl. 93, 96). Zapolnila jo je plast temno sivorjave opek in malto (SE 1362). V kv. E58−59 je ruševino SE 1337 peščene gline s prodniki, ogljem, malto in odlomki opek prekrila še tanka žganina (SE 1393; sl. 99). (SE 5291), ki je prekrila tudi širšo okolico nad tlakom SE 5292. V teh plasteh se pojavljajo večje količine namizne in grobe Vsebovala je odlomke opek, skled s premazom, namizne in kuhinjske lončenine, živalskih kosti in različnih opek, odlom - grobe kuhinjske lončenine. ki amfor ( G491 ). Pojavlja se tudi starejše gradivo: keramika Glede na navedeno kaže, da je bil objekt 1 postavljen in tankih sten in italska kuhinjska keramika (pompejanski peka- opuščen enkrat v 2. stoletju. či), italska sigilata (poznopadska skodelica Consp. 43 (G492, Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 61 63 A 62 B C D E F G H 61 1362 60 1393 59 1337 58 1357 57 1369 56 1338 55 54 meja izkopa 1234 1317 1163 3264 plast 53 rekonstruirana meja plasti zgornji rob struge/korita 52 spodnji rob struge/korita jama/jarek 51 zid kvadrant 4 × 4 m 50 1036 49 48 47 46 SE 1337 z žganino SE 1393 in plasti SE 1369, SE 1357, SE 1362. 99 Faza 2b, K3. Predel med objektoma 7 in 8 je prekrila plast 45 Pogled proti severu. 44 G483) in krožniki Consp. 20 (G484–G486), starejši krožnik padske sigilate B tipa Consp. 18 (G482), ki so jih izdelova- 43 li med letoma 20 oziroma 10 pr. n. št. in 30 n. št.; volutne oljenke Loeschcke IB, IB/C ali IC (G490) ki so jih izdelovali do 42 sredine 3. stoletja). Med najmlajšimi izstopata dva odlomka krožnikov afriške sigilate tipa Hayes 50A (G487–G488), ki so jih izdelovali med letoma 220/230 in 350. Verjetno izvirata 97 Načrt južnega dela najdišča, faza 2b. Merilo 1 : 500. iz mlajših kontekstov, morda vkopov. V isti čas bi sodil tudi del poznorimske sklede z izvihanim ustjem (G489). Najdena sta bila tudi bronasta šivanka (G479) in odlomek bronastega jezičastega pasnega zaključka (G480). 6.7 Faza 2c – poplava, pokopavanje V drugi polovici 2. stoletja je znova prišlo do poplave. Voda je spet zarezala novo zahodno korito. To je vidno zlasti na severnem delu, slabše pa na osrednjem delu izkopnega po- lja. Formaciji novega korita je kmalu sledila odložitev napla- 98 vin. Nato so celotno področje brežine začeli uporabljati za Faza 2b, K3, objekt 7. Ruševina SE 1317 ohranjena ob zidu pokopavanje ( sl. 100 ). SE 1315. Pogled proti severu. 62 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 6.7.1 Severni del (K2, S1, S2) raziskano območje 162 161 Nova fluvialna erozija (SE 2279; sl. 101, 102 ), ki je na sever-3264 plast 160 159 nem delu presekala vzhodni del terena, je verjetno delno rekonstruirana meja plasti 158 157 156 zgornji rob struge/korita znižala fluvialni sediment SE 2235 = SE 2219. Odnesla je tudi 155 Zahodna struga 154 spodnji rob struge/korita zgornji del peči SE 2240. 153 152 jama/jarek 151 150 Postopoma se je tudi ta erozija oziroma z njo ustvarjeno grob 149 148 zid novo rečno korito zapolnila z novimi nanosi. Na seve-147 146 kvadrant 4 × 4 m 145 rovzhodnem delu je strugo najprej zapolnila naplavinska 144 143 plast glinenega peska rjave do temno rumenorjave barve, 142 141 140 premešanega z apnenčevimi prodniki, apnenčevimi in pe-139 138 ščenjakovimi lomljenci ter koščki oglja (SE 2213 = SE 2234 137 136 135 = SE 4158c; sl. 101 ). Vsebovala je odlomke opek, grobe ku-134 133 hinjske keramike, namizne lončenine s premazom in brez, 132 131 130 odlomke amfor, kosti in kose marmorja. V kv. E150 je bila v 129 128 njej prepoznana plitva grobna jama z ostanki groba 2001 127 126 125 ( jama SE 2260/skelet SE 2262, zasutje SE 2259; sl. 101 ) 11 . 124 Vzhodna struga 123 122 Preko celotnega zahodnega dela S1 se je nato odložila 121 120 119 plast temno rumenorjave do rjave meljaste gline do gline, 118 117 premešane z manjšimi prodniki, koščki oglja, opek in kosti 116 A B C D E F 115 G H I J K L M N 114 (SE 4095 = SE 4090; sl. 101 ), ki je na brežini prekrila tudi na-O P R S 113 112 plavino SE 2213 = SE 2234 = SE 4158c. Plast je bila preorana, 111 110 109 zato jo interpretiramo kot spremenjen humus oziroma staro 108 107 ornico. Njena površina je padala od zahoda proti vzhodu in 106 105 104 se je rahlo nagibala od juga proti severu. 103 102 101 V njej so najdeni odlomki amfor, namizne lončenine s sve-100 99 98 tlim in temnim premazom, odlomki grobe kuhinjske lon-97 96 čenine, namizne lončenine, lokalne recijske čaše ( G493 ), 95 94 93 odlomki poznorimskih krožnikov ( G494 ), stekla, železa in 92 91 drobni odlomki italske sigilate. 90 89 88 87 Domnevno sta bila v SE 4095 = SE 4090 vkopana dva naj-86 85 starejša grobova, sicer dokumentirana na površinah SE 4171 84 83 82 in SE 4170: grob 4008 ( jama SE 4167/skelet SE 4166/zasutje 81 80 SE 4165) in grob 4009 ( jama SE 4175/skelet SE 4174/zasutje 79 78 77 SE 4173). 76 75 74 SE 4095 = SE 4090 podobna plast je ležala tudi v zahodnem 73 72 71 delu S2 nad površino plasti SE 6369 = SE 6396. Gre za plast 70 69 svetlo olivno rjave meljaste gline, ki je vsebovala lomljen-68 67 66 ce in prodnike, koščke malte, oglja, odlomke opek in kosti 65 64 (SE 6462 = 6395 = 6304; sl. 101, 103 ). V njej so bili najdeni 63 62 61 odlomki namizne lončenine s premazom, grobe kuhinjske 60 59 keramike ( G498 , G499 ), odlomki talilnega lončka ( G500 ) in 58 57 56 bronasta šivanka ( G497 ). Tudi to plast smo interpretirali kot 55 54 spremenjen humus (ali staro ornico). 53 52 51 50 49 48 Južna struga 47 46 45 44 11   Grobna jama verjetno izvira iz ene od višje ležečih plasti, zato je grob lahko tudi iz katere od mlajših faz. 100 Načrt najdišča, faza 2c. Merilo 1 : 2000. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 63 V jugozahodnem delu sektorja so se na njeni površini po- javljali posamezni apnenčevi prodniki ter koncentracije le- raziskano območje Gr 2001 prodnikov, vendar po obsegu precej manjša, je ležala tudi v rekonstruirana meja plasti 2279 zgornji rob struge/korita-teh (SE 6412; 3264 plast sl. 103 ). Podobna koncentracija apnenčevih kv. D 131 (SE 6438). spodnji rob struge/korita Plasti SE 6462 = SE 6395 = SE 6304, SE 6305 = SE 6334, jama/jarek 148 SE 6369, SE 6412 in SE 6438 so oblikovale ravno površino, grob (Gr) 2213 147 zid ki je blago padala od zahoda proti vzhodu. Njen zahodni kvadrant 4 × 4 m del je skoraj neznatno padal od juga proti severu. V to po-4095 146 vršino so bili nato vkopani nekateri grobovi (sl. 101): grob 4090 6045 (skelet SE 6468), grob 6049 (skelet otroka SE 6479), 145 grob 6012 ( jama SE 6323/skelet SE 6324/zasutje SE 6325), 144 Gr 4008 grob 6013 ( jama SE 6326/skelet SE 6327/zasutje SE 6328), Gr 4009 143 grob 6026 ( jama SE 6374/skelet SE 6376/zasutje SE 6375), v katerega zasutje je bil z zahodne strani vkopan še grob 6014 142 ( jama SE 6329/skelet SE 6330/zasutje SE 6331), grob 6036 ( jama SE 6426/skelet ženske SE 6428/zasutje SE 6427), grob 141 4158c grob 6035 ( jama SE 6423/skelet SE 6425/zasutje SE 6424), 140 6052 ( jama SE 6483/skelet otroka SE 6485/zasutje SE 6484), grob 6034 ( jama SE 6420/skelet otroka SE 6422/zasutje 139 SE 6421), grob 6033 ( jama SE 6397/skelet otroka SE 6399/ 2234 138 zasutje SE 6398) in grob 6051 ( jama SE 6480/skelet SE 6482/ zasutje SE 6481). 137 bili prepoznani šele skeleti, zato te grobove le potencialno 136 Grobne jame so bile večinoma slabo vidne. Večinoma so tem ne pomagajo, saj so le redki grobovi vsebovali pridatke. Gr 6051 134 Pokojnica iz groba 6035 je imela okoli vratu položeno ogr umeščamo v to fazo, saj bi lahko bili tudi mlajši. Najdbe pri 135 - 6395 vlje, od katerih se je ohranilo 50 železnih žebljičkov (G170). Gr 6034 132 Pokojnica iz groba 6013 pa je nosila prstan ( G100 ) in več 6438 2279 Gr 6035 lico iz jantarnih in steklenih jagod (G169), na nogah pa če- 133 Gr 6033 6304 trakastih zapestnic (G101–G106). V grob so ji priložili tudi Gr 6052 131 Gr 6036 namizni vrč z rdečim premazom ( G107 ). Kosti iz groba 6013 Gr 6014 130 so bile z radiokarbonsko datacije datirane v čas 1820 ± Gr 6026 6462 25BP (KIA28897; sl. 481), kosti iz groba 6036 pa v čas 1675 Gr 6013 Gr 6049 129 ± 45BP (LTL17474A; sl. 475 ). Gr 6045 Gr 6012 6.7.2 Osrednji del (Križišče) 6412 6379 128 Zahodna struga 127 Erozija, na severnem delu prepoznana kot SE 2279, je bila 126 na osrednjem delu izkopnega polja slabo vidna (SE 3267 = 125 SE 3327, š. 3,5 m; sl. 104, 105). Na severozahodnem delu je zarezala v starejši plasti SE 3392 in SE 3283 = SE 3400, 124 na vzhodni strani pa meja ni jasna. Na severnem delu je 123 verjetno zarezala v plast SE 3270. Na južni strani je struga na vzhodu zarezala v SE 3268 = SE 3228, na zahodu pa v SE 7020 oziroma spodnji del SE 7019. 101 Načrt severnega dela najdišča, faza 2c. Merilo 1 : 500. 64 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 103 Faza 2c, S2. Kamni SE 6412 na humusu SE 6462. Pogled proti vzhodu. tudi grob 5028 ( jama SE 5300/skelet ženske SE 5301, zasutje SE 5299). Grob SE 5028 in ostanke objekta 1 je nato prekrilo več pro- dnatih plasti. Vzhodni del je prekrila svetlo olivno rjava me- ljasta glina s prodniki in odlomki opek (SE 5250 = SE 5123; sl. 109), na katero sta na severovzhodnem delu nalegli še temno sivorjava peščena glina s prodniki in opekami (SE 5283; sl. 105) ter temno siva plast peščenega melja in prodnikov (SE 5282). Na zahodnem delu ga je prekril zelo temno sivkasto rjav glinen melj z drobci malte, oglja in opek (SE 5354), jugozahodno pa je ležal zelo temno sivkasto rjav melj z ogljem (SE 5347 = SE 5274; sl. 108). 102 Faza 2c, K2. Erozija SE 2279 je zarezala v plast Južno sta se odložili še dve meljasti plasti: spodaj temno SE 2235=2219. Nanjo je nalegla naplavina SE 2234. Vidna še rumenorjav glinen melj (SE 7531; sl. 105) in na njem svetlo mlajša plast SE 2237. Pogled proti severu. olivno rjava meljasta glina (SE 7530), ki sta prekrili geološko Potencialno v ta čas umeščamo tudi 10 m širok in 0,8 m glo osnovo SE 7532. - bok jarek (SE 3354; sl. 105, 106, 107), ki je bil v kv. I–J 111-113 V teh plasteh so bili najdeni odlomki opek, namizne lon- vkopan v plast SE 3268 = SE 3228 na vzhodni brežini zaho- čenine s premazom in brez, grobe kuhinjske lončenine dne struge. Usmerjen je bil pravokotno na strugo (vzhod− (G508), fine kuhinjske lončenine (G506–G507), odlomki zahod). Deluje kot bi z njim želeli povezati zahodno strugo melnic, amfor, stekla, kosti, žeblji (G501–G502). Poleg tega z vzhodno oziroma omogočiti odtok oziroma pritok vode. pa še odlomki galske sigilate (SE 5274; 2.–sredina 3. stole- Za umestitev jarka v to fazo nimamo nobenih dokazov. Lah- tja), recijskih čaš (SE 5274: med letoma 100/120–250), skled ko bi bil tudi starejši, saj bi lahko nastal kadar koli po odlo- s temnim premazom (SE 5283 – 2. stoletje), pa tudi lonec z žitvi SE 3268 = SE 3228 (faza 1b), ali pa mlajši, saj je nastal pred zapolnitvijo s SE 3336 (najkasneje faza 3a). Zahodna terasa Na zahodni brežini v ta čas umeščamo grobove, ki so bili vkopani v starejše plasti že opuščenega objekta 1 (sl. 105): grob 5025 ( jama SE 5288/skelet otroka SE 5287, zasutje SE 5286); grob 5036 ( jama SE 5477/skelet otroka SE 5476, zasutje SE 5475), grob 5031 ( jama SE 5361/skelet SE 5360, zasutje SE 5359). Slednjega je presekal še dvojni grob 5017 ( jama SE 5337/5340, skelet SE 5192, zasutje SE 5336). Južno je bil v SE 5298 verjetno kmalu po opustitvi objekta 1 izkopan 104 Faza 2c, Križišče. Erozija SE 3327. Pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 65 5283 Zahodna struga 3395 5282 3376 52745354 Gr 3008 120 Gr 3007 Gr 5025 3338 Gr 3005 3339 Gr 5036 3340 5250= 3282 119 3333 5123 3348 Gr 3002 118 Gr 5028 3180 Gr 3006 117 3251 Gr 5017 Gr 5031 Vzhodna struga 116 A B C D 115 E F G H I J K L 114 M N O P 3354 R S 113 112 111 110 109 108 107 106 3264 raziskano območje 105 plast rekonstruirana meja plasti 104 zgornji rob struge/korita jama/jarek 103 grob (Gr) zid 102 kvadrant 4 × 4 m 101 7531 100 7530 99 98 97 96 95 94 93 92 105 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 2c. Merilo 1 : 500. 66 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 107 Faza 2c, Križišče. Jarek SE 3354. Pogled proti zahodu. okrasom, kakršne so izdelovali od klavdijskega časa do sre- dine 2. stoletja (G33), poleg nje pa še lonček trde kuhinjske keramike, značilne za 2. in 3. stoletje (G34). Po pokopu ga je presekal še skeletni grob 3002 ( jama SE 3182/SE skelet 3190, zasutje SE 3183; sl. 111). Grobova SE 3001 in SE 3006 sta edina kremirana pokopa, odkrita med to raziskavo. Severno, v kv. M119, je bil neposredno v prodnato geološko osnovo (SE 3283) vkopan grob 3007 ( jama SE 3372/zasutje SE 3371), katerega kosti so bile z radiokarbonsko metodo datirane v čas 1695 ± 45 BP (LTL17469A; sl. 470). Na zahodni brežini sta bila še dva: grob 3008 ( jama SE 3374/zasutje SE 3373) in grob 3005 ( jama SE 3311/zasutje SE 3310). V zasutju slednjega je bil najden manjši odlomek ostenja galske sigilate z reliefnim okrasom (G31). Gre za re- zidualno najdbo, ki grob datira v čas po sredini 2. stoletja. 106 Faza 2c, Križišče. Jugovzhodni del vzhodnega roba korita SE 3327 = SE 3267, ki je presekala SE 3228. V rob je vkopan jarek SE 3354 Na dnu korita (desno) odložene mlajše plasti (SE 3262, 3312, 3313, 3314). Pogled proti jugu. okrasom večtračne valovnice (G508), ki kaže na pozni rimski čas (3.–5. stoletje), koščena šivanka (G505), kamnit obesek z luknjico (SE 5250: G504) in piramidalna utež (G509). Območje med strugama Na terasi med strugama v ta čas potencialno umeščamo več jam in jarkov, ki so nastali po zapolnitvi skupka starejših 108 Faza 2c, Križišče. Plast SE 5347 in starejša plast SE 5273. jam. Poleg tega smo sem umestili tudi najzgodnejše pokope (sl. 105). Na južnem delu je bil v kv. K117 v starejšo hodno površino SE 3191 vkopan žarni grob 3001 (SE 3180/ SE 3179; sl. 105, 110). Pepel pokojnika je bil shranjen v loncu iz fine kuhinj- ske keramike, značilne za 2. in 3. stoletje (G17). Pet metrov vzhodno je bil v polnilo (SE 3341) starejše jame SE 3342 vko- pan še žgan grob 3006 (SE 3352/ SE 3181; sl. 105, 111), ki ga lahko umestimo že v čas prve polovice 2. stoletja. V grob je bila pridana čaša lokalne keramike tankih sten z metličenim 109 Faza 2c, Križišče. Plast SE 5250 prekrita s plastjo SE 5283. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 67 112 Faza 2c, terasa med strugama. Jama SE 3376 in delno 110 odkopan jarek SE 3378. Pogled proti severozahodu. Faza 2c, terasa med strugama. Žarni grob 3001. Pogled proti severu. 113 Faza 2c, terasa med strugama. Jarek SE 3251, vkopan v SE 3228. Pogled proti severovzhodu. keramike, premazane in navadne namizne keramike, mel- nice, ostenje amfore, ostenja oljenke, odlomki stekla, žele- za, kosti, opek, odlomki recijske čaše (dat. 100/120–250) ter mnogi odlomki fine kuhinjske lončenine. Funkcija jarka ni 111 Faza 2c, terasa med strugama. Grob 3006 in grob 3002. znana. Pogled proti severu. Poleg grobov so v starejše plasti terase med strugama vko 6.7.3 Južni del (K3)- pali tudi več jam, katerih funkcije ne poznamo (SE 3333/ Tudi na južnem delu izkopa so kmalu po opustitvi objekta 7 SE 3332, SE 3376/SE 3375 (sl. 105, 112), SE 3395/SE 3394). V začeli s pokopavanjem. V ta čas umeščamo najstarejši grob slednji je bil med drugim najden odlomek galske sigilatne 1001 (vkop SE 1203/skelet SE 1426/zasutje SE 1183; sl. 114). sklede tipa Drag. 33 (G511), ki ga datiramo med sredino 2. Grobna jama je bila sicer slabo vidna, vkopana pa je bila v in sredino 3. stoletja. opuščeni objekt 7 (seka SE 1168). V zasutje starejše jame SE 3350–SE 3326 so bile domnev- no v tem času vkopane tri jame za kole (SE 3338, SE 3339, 6.8 Faza 2d – cesta SE 3340; sl. 105). Vzhodno od njih je ležala še jama nepra- vilne oblike (SE 3282), ki je bila zapolnjena z mlajšo plastjo Fazo 2d je zaznamovala gradnja obrežne ceste, ki od severa (SE 3220). To nakazuje tudi na možno mlajšo starost jame. proti jugu teče po oziroma ob zahodnem robu izkopnega V kv. J-K 116 je bil morda v tem času (lahko pa tudi prej ali ka polja. Ta poseg okvirno umeščamo v konec 2. in/ali v prvo - sneje) v prod SE 3228 = SE 3268 vkopan ožji jarek, usmerjen polovico 3. stoletja. Med cesto in zahodno strugo se je nato V–Z (SE 3251; nadaljevalo pokopavanje (sl. 115). sl. 105, 113 ), zapolnjen s temno olivno rjavim peščenim meljem s prodniki, lomljenci, odlomki opek in ko- sti (SE 3252). V njem so bili najdeni odlomki grobe kuhinjske 68 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 raziskano območje raziskano območje grob 3264 plast kvadrant 4 × 4 m rekonstruirana meja plasti zgornji rob struge/korita Gr 1001 spodnji rob struge/korita jama/jarek Zahodna struga grob 6.8.1 Severni del (K2, S1, S2) 114 zid 144 143 cesta 142 141 kvadrant 4 × 4 m 140 139 138 137 136 135 134 133 132 131 130 129 128 127 126 125 124 123 122 121 120 119 118 117 116 A B C D E F G H I J K Vzhodna struga 115 L M N 114 O P R S 113 112 111 110 109 108 107 106 105 104 Načrt južnega dela najdišča, faza 2c. Merilo 1 : 200. 103 102 101 100 99 98 97 96 Na zahodnem delu izkopnega polja (v S1) so na starejšo 95 94 plast SE 4090 = SE 4095 nasuli plast zbite rjave meljaste gli - 93 92 91 ne z majhnimi apnenčevimi prodniki (SE 4089; sl. 116, 117 ). 90 89 V njej so bile med drugim najdene polkrožna skleda s pre - 88 87 86 mazom, ki jo umeščamo v 2. stoletje ( G513 ), pečatna oljen - 85 84 ka iz istega časa in bronasta falera ( G514 ). 83 82 81 80 To nasutje so dodatno izravnali s plastjo apnenčevih pro - 79 78 dnikov, premešanih z rjavim meljastim peskom (SE 4130 = 77 76 75 SE 4088; sl. 116, 117 ), nanjo pa postavili cestišče. Slednje 74 73 je bilo sestavljeno iz apnenčevih (do 60 cm) in peščenja - 72 71 70 kovih lomljencev (do 15 cm), ki so jih položili tesno skupaj 69 68 (SE 4100; sl. 117, 118 ). Prostor med lomljenci je delno zapol - 67 66 65 njeval pesek. Cesta je bila orientirana S–J. V kv. B-C/145–147, 64 63 kjer je bil dokumentiran največji del cestišča (dok. dl. 4,88 62 61 60 m, dok. š. 1,74 m, db. 0,14 m), je bila njena površina precej 59 58 ravna in se je postopoma dvigovala proti jugu. 57 56 55 54 Cesta SE 4100 je skupaj s podlago SE 4130 zapolnjevala pli - 53 52 tev vkop z ravnim dnom (SE 4189), ki je bil vkopan v povr - 51 50 49 šino plasti SE 4095. Tako je vrh cestišča ležal na isti višini kot 48 Južna struga 47 površina plasti SE 4095. 46 45 44 43 Približno 1,7 m vzhodno od ceste SE 4100 so v kv. C-D/146– 42 148 vzporedno z njo izkopali večji jarek (SE 4169; sl. 117). 115 Načrt najdišča, faza 2d. Merilo 1 : 2000. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 69 150 149 148 4169 4130 147 146 4100 4089 145 4088 144 raziskano območje Vkopan je bil iz površine plasti SE 4095, orientiran pa S–J. starejšo plast SE 4090 = SE 4095. Pogled proti severu. zgornji rob struge/korita 142 spodnji rob struge/korita jama/jarek 141 116 143 3264 plast Faza 2d, S1. Nasutji SE 4089 in SE 4088, ki sta prekrili rekonstruirana meja plasti Zahodna struga Jarek je imel v preseku obliko močno raztegnjene nepra- zid vilne U-oblike in njegovo dno je padalo proti severu. Širina grob 140 in globina jarka sta se od juga proti severu povečevali (š. iz cesta 2,04 na 2,4 m, gl. iz 0,37 na 0,53 m). Funkcija jarka ni znana. kvadrant 4 × 4 m 139 Morda je služil kot obcestni jarek, a le na severnem delu 138 cestišča, saj ni segal proti jugu. Južno, v sektorju S2, cesta ni bila najdena. Najverjetneje je 137 tekla tik ob zahodnem robu izkopnega polja. Znotraj iz- 136 kopnega polja pa so v tem času starejše hodne površine Gr 6028 (SE 6369 = SE 6396, SE 6412 in SE 6438) prekrili z nasutjem 135 6306 olivno rjave meljaste gline s prodniki, koščki malte, oglja, od - 6384 134 lomki opek in kosti (SE 6368 = SE 6411 = SE 6361 = SE 6384 = SE 6302 = SE 6306 = SE 6392; db. do 0,34 m; sl. 117). Plast 133 6392 6390 je tvorila dokaj ravno površino, ki je rahlo padala od zaho - ske sigilate in amfor), pa tudi stekla. Izstopa narebren ročaj Gr 6032 130 6368 Gr 6025 steklenice ( G520 ), kakršne so izdelovali od druge polovice 1. Gr 6044 Gr 6046 129 do 3. stoletja. Najdeni so bili tudi bronast kavelj ( G517 ), bro-Gr 6029 6379 6361 nasta lasnica ( G518 ) in železen žebelj z ostanki lesa ( G519 ). 6401 Gr 6011 Gr 6040 128 Gr 6050 6333 Gr 6019 6340 V kv. E/131–132 sta na površini nasutja SE 6384 ležali še dve Gr 6031 Gr 6039 Gr 6042 Gr 6038 Gr 6043 Gr 6037 127 manjši nasutji. Južno, manjšo zaplato so sestavljali apnen (odlomke premazanih skled, krožnikov (G521), vrčev in na- 6302 131 vadne namizne lončenine, grobe kuhinjske lončenine, gal-Gr 6041 da proti vzhodu. Vsebovala je številne odlomke lončenine 132 6391 čevi prodniki in peščenjakovi lomljenci, premešani s svetlo - Gr 6017 6299 Gr 6047 Gr 6020 126 Gr 6030 Gr 6016 olivno rjavo meljasto glino (SE 6391; sl. 117 ). Severna zapla- ta pa je bila sestavljena iz temno sivorjave meljaste gline s 125 koščki oglja, apnenčevih prodnikov in odlomkov lončenine 124 (SE 6390; sl. 119). V njej je bila zlasti namizna lončenina – vrči in krožniki, ovalne čaše (G524), med njimi so bili odlom- 123 ki krožnikov z notranjim premazom (G522, G524), kakršne datiramo med drugo polovico 3. in 5. stoletje. Najdeni so bili tudi odlomki fine kuhinjske keramike (G525), ki so jo iz- delovali v 2. in 3. stoletju. 117 Načrt severnega dela najdišča, faza 2d. Merilo 1 : 500. 70 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 121 Faza 2d, S2. Grob 6031 in grob 6050. Pogled proti zahodu. 118 Faza 2d, S1. Cesta SE 4100. Pogled proti severozahodu. Na jugozahodnem delu je bilo v plast SE 6368 = SE 6384 in starejše plasti vkopanih več grobnih jam (sl. 117), večinoma usmerjenih vzporedno s cesto (S–J). Posebej velja izpostaviti skupino grobov v kv. E/126–127, ki so se prekrivali. Najgloblji in najstarejši je grob 6031 ( jama SE 6407/skelet ženske SE 6408/zasutje SE 6409; sl. 121), s pridanim kraguljčkom (G144) in gagatno jagodo (G143). Južno od njega je ležal grob 6050 ( jama SE 6476/skelet otroka SE 6477/zasutje SE 6478; sl. 121), usmerjen V–Z. Jugozahodno od groba 6031 in delno preko groba 6050 so nato izkopali grob 6042 ( jama SE 6456/skelet moške- ga SE 6457/zasutje SE 6458; sl. 120), vzhodno od njega pa 119 Faza 2d, S2. Zaplata SE 6390 na površini SE 6384. Pogled grob 6037 ( jama SE 6418/skelet moškega SE 6440/zasutje proti vzhodu. SE 6419; sl. 120), ki je poškodoval tudi starejši grob 6031. V zasutju SE 6419 je bil najden odlomek poznopadske sko- delice Consp. 43 (G183), ki so jih izdelovali do sredine 2. stoletja, medtem ko prisotnost recijske čaše datacijo razširi vsaj do sredine 3. sredine. Delno nad zasutjem groba 6037 (SE 6419) je ležal kratek in nizek zidec (SE 6340), ki je tekel v smeri S–J. Zid je bil sestavljen iz večjih peščenjakovih klesan- cev in manjših apnenčevih prodnikov, delno vezanih z zelo preperelo drobljivo malto. Domnevno gre za del nagrobne strukture. Zahodno od opisane skupine grobov so bili najdeni še tri- je otroški grobovi: grob 6047, (skelet SE 6473), grob 6043 (skelet SE 6460) in grob 6039 ( jama SE 6444/skelet SE 6445/ zasutje SE 6446), katerih grobne jame so bile slabo oziro- ma sploh neprepoznavne, vzhodno pa še grobna jama moškega groba 6038 ( jama SE 6441/skelet SE 6442/zasutje proti zahodu). Pogled proti jugu. 120 Faza 2d, S2. Grobovi 6038, 6037 in 6042 (od vzhoda SE 6443; sl. 120). Severno so ležali še: grob 6011 ( jama SE 6320/skelet SE 6321/ zasutje SE 6322), grob 6046 ( jama SE 6469/skelet SE 6470/ zasutje SE 6447); grob 6041 ( jama SE 6451/skelet moškega SE 6452/zasutje SE 6453), grob 6040 ( jama SE 6448/skelet otroka oziroma lobanja SE 6449/zasutje SE 6450) in grob 6028 ( jama SE 6385/skelet ženske SE 6387/zasutje SE 6386). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 71 V primeru groba SE 6040 gre za pokop v krsti, od katere so se ohranili železni žeblji. Po zasutju je bila nad tem gro- bom izkopana večja ovalna jama (SE 6401/ SE 6402) nezna- ne namembnosti. V njej je bilo najdeno tudi železno rezilo (G188), ki morda pripada pokojniku iz groba SE 6040. Pridatki so najdeni le v grobu 6028. Pokojnica je imela prida- no ogrlico iz steklenih, jantarnih in gagatnih jagod (G138), bronaste zapestnice (G140–G141) in bronast prstan (G139). V ta čas morda lahko umestimo tudi kak grob, ki smo ga sicer umestili v fazo 2c, saj so bile hodne površine faze 2c v tem času še delno vidne. 122 Faza 2d, S2. Grob 6032. Pogled proti vzhodu. Nekoliko kasneje je površino plasti SE 6368 in SE 6462 ter groba 6032 je bila obložena s tegulami (dno SE 6475, stene nekatere grobove v kv. D-E/125–129 prekrila plast, sesta - SE 6415; sl. 122 ), prekrita pa s konstrukcijo iz tegul in im - vljena iz kosov malte, odlomkov opek, apnenčevih kamnov, breksov (SE 6416). Ta je bila primarno verjetno položena nad apnenčevih prodnikov, koščkov oglja in fragmentov kera - krsto, saj je bilo v zasutju komore (SE 6414) najdenih več mike, premešanih z zelo temno sivim peščenim meljem železnih žebljev ( G145–G166 ), razporejenih po obodu dna (SE 6333 = SE 6299; sl. 117 ). Na kosih malte in odlomkih grobne komore (SE 6510). V zasutju je bil najden tudi odlo - opek so bile vidne sledi ognja, peščen melj je bil prebarvan mek namiznega krožnika ( G168 ), ki ga lahko datiramo v 3. s pepelom. V plasti so bili najdeni odlomki namizne kera - oziroma 4. stoletje. mike s premazom in brez, amfor, velike količine opek, lepa, Tudi v grob 6025 je bil pokojnik položen v krsti, v kateri so grobe kuhinjske lončenine ( G536–G537 ), fin cilindričen lo - bili najdeni odlomki brona ( G127 ), v zasutju pa še odlomki nec s premazom ( G532 ; pojavljajo se že v 1. stoletju, pogo - stekla ( G129 ) in galske sigilate ( G130–G131 ). stejši pa so v 2. in 3. stoletju), odlomki galske sigilate ( G528 ) in fin bikoničen lonec z rebri iz 1. ali 2. stoletja (G535). V 2. Domnevno v krsti je bila pokopana tudi pokojnica v grobu oziroma 3. stoletje pa lahko umestimo pokrove in lonce fine 6044. Pridali so ji bronast prstan (G190), obročasto fibulo kuhinjske keramike (G538), odlomke recijske čaše (G531) in (datirano med drugo polovico 3. in 5. stoletje; G191), žele- posnetka egejskega lončka (G533). Poleg tega so bili najde- zno bodalo z bronastim gumbom (G192), starejši novec (1. ni tudi bronasta plošča (G526), brus (G539) in žebelj (G528). ali 2. stoletje; G189), pečatno oljenko tipa Loeschke Xb, z ži- V plast SE 6333 je bilo nato vkopanih še nekaj grobnih jam gom FORTIS (G194), ki so jih izdelovali med drugo polovico ( 2. in 4. stoletjem, in razdrobljeno stekleno čašo iz dekolori- sl. 117 ): 12 grob 6030 ( jama SE 6454/noge skeleta SE 6405/ zasutje SE 6455), ki so ga presekali z grobom 6016 ( jama ranega stekla (G193). SE 6336/skelet SE 6347/zasutje SE 6337), grob 6020 ( jama Za pokop v krsti gre tudi v primeru otroškega groba 6019. SE 6349/skelet SE 6351/zasutje SE 6350), grob 6017 ( jama Najdeni so bili žeblji z ostanki lesa (G88–G89). Poleg tega je SE 6338/skelet SE 6348/zasutje SE 6339), ki je poškodoval bila v zasutju najdena prašičja čeljust in kuhinjski cilindrični starejši grob 6047, grob 6019 ( jama SE 6344/otroški skelet lonček z valovnico (G117; druga polovica 4 in 5. stoletje). skelet SE 6464/zasutje SE 6465), grob 6032 ( jama SE 6413/ na površini plasti SE 6368) je ležal kratek zidec, sestavljen iz osmih večjih peščenjakovih kamnov (SE 6379). Podoben je skelet SE 6474/polnilo SE 6414/zasutje SE 6417), grob 6025 zidcu SE 6340, ki je ležal nad grobom 6037. Morda gre za ( jama SE 6365/skelet SE 6367/zasutje SE 6366). skelet SE 6400/zasutje SE 6378), grob 6044 ( jama SE 6463/ Nad jugovzhodnim delom zasutja SE 6378 groba 6029 (in SE 6346/zasutje SE 6345), grob 6029 ( jama SE 6377/ženski ostanke nagrobnega obeležja. Večinoma gre za pokope v krstah, v grobove pa so bili priloženi tudi grobni pridatki. V nekaterih primerih so se V grobu 6017 so bili najdeni: antoninijan, kovan v drugi morda ohranile tudi sledi nagrobnih označb. Grobna jama polovici 3. stoletja (G112), železno rezilo (G113), žebelj z lesom (G114) in obdelan peščenjak, s katerim so podložili 12  Čeprav so bili grobovi vkopani v plast SE 6333 in jih posledično pokojniku pod glavo (G115). V grob 6020 so priložili okov umeščamo v fazo 2d, ni mogoče povsem izključiti možnosti, da mo- pasne spone (G120), v zasutju groba 6016 so bili najdeni: rebiti izhajajo iz mlajših faz. Zlasti vzhodni del plasti SE 6333 je bil železen žebelj G108), odlomek sklede s črnim premazom namreč viden še vse do odložitve naplavine SE 6216 = SE 6050 = (G110), dno steklene posode (G109), zob glodavca in del SE 6222 = SE 6232 = SE 6394 = SE 2225 v fazi 3b. 72 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 trinožnika iz 2. oziroma 3. stoletja (G111), v zasutju groba 6030 je bil odlomek posnetka galske sklede iz 2. oziroma 3. stoletja (G142). 6.8.2 Osrednji del (Križišče) Zahodna terasa Na zahodnem delu sektorja Križišče je bil prav tako odkrit ostanek obrežne ceste. Na starejše plasti (SE 5250 = SE 5123, SE 5354, SE 5349, SE 5274 = SE 5347, SE 7531 in SE 7530) so v smeri sever−jug položili tlakovanje iz pretežno apnenča- stih lomljencev (SE 5174), ki tvori cestišče (sl. 123−126, 128). Na južnem delu je bilo tlakovanje iz lomljencev (SE 7511) za- mejeno z robnikom iz lomljencev, položenih v ravno linijo (SE 7510; sl. 127). Na severovzhodnem delu je bilo cestišče nekoliko razširjeno proti vzhodu. Razširitev je bila zamejena z robnikom iz klesancev (SE 5269, SE 5303, SE 5439). V kv. C116 je bila v tlakovanju SE 5174 vidna poškodba cesti- šča. Manjšo jamo so zapolnili z nasutjem peska s prodniki (SE 5335; sl. 123). Širši predel je nato prekril svetlo olivno rjav 125 Faza 2d, Križišče. Vzhodni rob ceste SE 5174. Pogled peščen sediment (SE 5167 = SE 5305). Severozahodno v kv. proti severu. D119 je cesto prekrivala plast sivorjavega glinenega melja s prodniki, odlomki opek in drobci oglja (SE 5270). Na jugu je bila na cesto SE 7511 nasuta še prodnata izravnava (SE 7512). V cestišču najdb ni bilo. V popravilih in izravnavah so se pojavljali odlomki namizne lončenine (SE 5335, SE 5167, SE 5270), grobe in trde kuhinjske lončenine (SE 5335, SE 5167, SE 5270), odlomki trinožnikov (SE 5335, SE 5270), krožniki s premazom (SE 5270), odlomki skled s temnim premazom iz 2. oziroma 3. stoletja (SE 5167) ter odlomki opek (SE 5335, SE 5167, SE 5270). 124 Faza 2d, Križišče. Zahodni del cestišča SE 5174. Pogled 126 Faza 2d, Križišče. Zahodni del cestišča SE 5174. Pogled proti severozahodu. proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 73 122 5303 5270 121 3281 5167 120 3103 5174 3247 119 5335 118 5167 117 A Vzhodna struga B C 116 D 115 E F G H I J K L 114 M N O P R S 113 112 111 110 Zahodna struga 109 108 107 raziskano območje 106 3264 plast 105 rekonstruirana meja plasti zgornji rob struge/korita 104 spodnji rob struge/korita grob 103 zid cesta 102 kvadrant 4 × 4 m 101 100 99 98 97 7512 7511 96 7510 95 94 93 92 123 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 2d. Merilo1 : 500. 74 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Vzhodno od tlakovanja je bilo v starejše plasti vkopanih več grobov (sl. 123). Otroška grobova 5030 ( jama SE 5312/ske- let SE 5311, zasutje SE 5310) in 5029 ( jama SE 5309/skelet SE 5308, zasutje SE 5307), močno poškodovan grob 5023 ( jama SE 5243/skelet SE 4242, zasutje SE 5241) in grob 5035 ( jama SE 5465/skelet SE 5464, zasutje SE 5463) z grobno skrinjo iz tegul (SE 5462) niso imeli pridatkov. Možno je, da je kateri od njih tudi starejši. V grob 5024 ( jama SE 5255/ skelet moškega SE 5254, zasutje SE 5253) so priložili fibulo tipa Jobst 13b3 (datirana med letoma 200 in 275; G56) in glazirano recijsko čašo (G57), ki so jih izdelovali od 3. do začetka 5. stoletja. vzhodu s SE 5269, SE 5303, SE 7510 in SE 5439. Pogled proti 127 Faza 2d, Križišče. Cestišče SE 5174 in razširitev proti Terasa med strugama severovzhodu. Na terasi med strugama plasti v ta čas umeščamo le teore- tično, saj bi lahko bile tudi starejše ali mlajše. Kakšna od jam ali kak pokop, opisan v fazi 2c, bi namreč lahko nastal v tem času. Glede na novec, najden v stari hodni površini SE 3270 (G319), je ta plast še v drugi polovici 3. stoletja predstavljala hodno površino. V stratigrafskem smislu je predel nad skupkom jam iz faze 2a ter tudi grob 3008 in jamo SE 3376 prekril zelo temno sivor- jav peščen melj s prodniki, opekami in nekaj oglja (SE 3103 = SE 3247; sl. 123, 129), ki je zapolnil tudi jame SE 3338, SE 3339, SE 3340. V plasti so večinoma rezidualne najdbe. Najdeni so bili Hadrijanov novec (G541), kovan med loma 134 in 138, keramika tankih sten, odlomki trinožnikov, volutne (G555) in modenske pečatne oljenke Loeschcke Xa (konec 1. in 2. stoletje / G554), žeblji, kaveljčki za preslico (G542), bro- nasta spatula (G546), pa tudi čaša gubanka (G556), recijska čaša, fina in groba kuhinjska keramika, odlomki galske globo- ke sklede (2. in 3. stoletje / G551) in narebrena ostenja uvože- ne/egejske kuhinjske keramike (obd. 344/G552–G553). 128 Faza 2d, Križišče. Zahodni del cestišča SE 5174, postavljen na starejši tlak SE 5357, nasutje zanj SE 5356 in kurišče SE 5355. Pogled proti jugu. 129 Faza 2d, terasa med strugama. Skupek jam, zasut s plastjo SE 3103 = SE 3247. Pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 75 Na severnem delu je na SE 3103 = SE 3247 nalegla še zapla- 40 (G590), skodelice keramike tankih sten (G567; G593– ta peščene gline (SE 3281; sl. 123). G599), oljenka Loeschcke X ali Xa z žigom FORTIS (G612), 6.8.3 Južni del (K3) lokalna skleda z rdečim premazom (G568), bronast trnek (G558), prstan D-preseka (G557) in bronasta igla (G563). Na južnem delu izkopa so celotno površino izkopa najprej Večino gradiva je očitno rezidualnega, saj se datira v drugo prekrile plasti temno rjavega melja ( polovico 1. in/ali prvo polovico 2. stoletja. Med kasnejše so- sl. 130 ). Nad ruševina - mi osrednjega dela objekta 7 sta bila to: rjav melj z drobci dijo odlomki trde kuhinjske keramike in odlomek vzhodno- malte (SE 1169) in temno rjav glinen melj z odlomki opek galske sklede z reliefnim okrasom, verjetno oblike Drag. 37 in deli ometa (SE 1157), severno pa temno rumenorjav gli (G566; datiran med sredino 2. in sredino 3. stoletja). - nen melj s prodniki, apnenčevim gruščem, malto in odlomki Preko teh plasti je bila v skupni dolžini 37 m nasuta plast opek (SE 1266), ki ga je na skrajnem severnem delu prekril lomljencev z lepo izdelanim robnikom, ki je bila ponekod še trden svetlo olivno rjav glinen melj s peščenjaki (SE 1344). poškodovana (SE 1170 – lomljenci, SE 1182 – robnik, SE 1201, Nastanek teh plasti kaže, da je bilo območje objektov 7 in 8 SE 1200, SE 1180 – finejši pesek, SE 1188, SE 1312; sl. 130, 131), že nekaj časa zapuščeno. ki predstavlja nadaljevanje že omenjene ceste. Raztezala se V njih so bili najdeni odlomki grobe in fine kuhinjske lon je nad območjem nekdanjega objekta 7 in deloma objekta - 8. Najdbe so bile le v sloju peska SE 1180 in še to take, ki jih čenine, namizne keramike s premazom in brez, odlomki časovno ne moremo ozko zamejiti (ostenja amfor, namizna amfor, kosti, pa tudi južnogalska sigilatna skleda tipa Drag. lončenina s premazom in brez, groba kuhinjska keramika, 29 ( G559 , datiran med leta 30/40-80/90;), grobi kuhinjski drobci italske sigilate in pečatne oljenke). trinožnik ( G561 ), odlomki italske melnice tipa Dramont D2 (G571, datiran med leta 40/50 in 150), poznopadska polkro- V ta čas umeščamo tudi nekaj grobov, ki so bili vkopani žna skodelica z žigom ipp LMV (G565: datiran med leta 40 vzhodno od cestišča (sl. 130). Grob 1002 (SE 1427) je bil v in 120/150) in skodelice Consp. 43 (G564; G586–G589), ital- kv. F 52 vkopan meljasto plast SE 1169, ostali pa v približno ska sigilatna skodelica Consp. 34 (G585) in krožnik Consp. istočasno plast SE 1266. V grobu 1005 (vkop SE 1360/skelet SE 1430; sl. 132) so pokojnico položili na podlago iz dveh raziskano območje 1344 3264 plast rekonstruirana meja plasti grob zid 1266 cesta kvadrant 4 × 4 m 131 Faza 2d, K3. Cestišče (SE 1170, SE 1180 z robnikom 1312 SE 1182), ob njem pa plast SE 1169, ki je prekrila ruševine 1188 objekta 7. Pogled proti zahodu. 1157 1170 1169 1182 1170 1182 A B C D E F G H I J K 132 Faza 2d, K3. Grob 1005 je ležal pod kamnitimi bloki 130 Načrt južnega dela najdišča, faza 2d. Merilo 1 : 500. SE 1229 iz faze 3a. Pogled proti vzhodu. 76 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 tegul (SE 1358, SE 1359), pri grobovih 1008 ( jama SE 1368/ 161 160 skelet SE 1433), 1009 (skelet SE 1434) in 1010 (moški skelet raziskano območje 159 158 SE 1435) pa zgolj v jame, ki so bile tudi sicer zelo slabo pre-3264 plast 157 156 rekonstruirana meja plasti 155 Zahodna struga poznavne. Možno je, da so bili grobovi prvotno vkopani iz 154 zgornji rob struge/korita 153 kakšne od višjih plasti, ki pa se zaradi posegov v fazi 3a niso 152 151 spodnji rob struge/korita 150 ohranile. 149 jama/jarek 148 147 zid Kosti iz groba 1005 so bile z radiokarbonsko metodo datira-146 145 kvadrant 4 × 4 m 144 ne v leto 1775 ± 35 BP (KIA28889; sl. 480 ) 143 142 141 140 139 138 6.9 Faza 3a – gradnja obzidja 137 136 135 134 V fazo 3a umeščamo poseg, ki je ta prostor tudi najbolj za-133 132 znamoval. Po sredini 3. stoletja so na zahodni brežini začeli 131 130 129 graditi mestno obzidje, katerega ostanki so se ohranili na 128 127 celotnem zahodnem delu izkopnega polja. Gradnji obzidja 126 125 124 sledimo v štirih korakih. 123 122 121 Prvi korak predstavlja nasutje glinenega nasipa (SE 5133 120 119 118 = SE 5306; SE 7509, SE 7529, SE 7545; SE 1151 = SE 1154 = 117 116 A SE 1255) nad nekdanjo obrežno cesto iz faze 2d, ki je bil B C D E F 115 G H I J K L Vzhodna struga M N 114 O P R S 113 dobro prepoznaven na osrednjem in južnem delu izkopa 112 111 ( sl. 133 ). Na severnem delu je to nasutje (SE 4087 = SE 4145) 110 109 108 verjetno ležalo znotraj kasnejšega nasutja za obzidjem in 107 106 ob izkopu ni bilo prepoznano kot samostojen element. 105 104 103 102 Drugi korak predstavlja gradnja kamnitega obzidja ( sl. 134 ). 101 100 Kdaj se je to zgodilo, ni popolnoma jasno, saj so najdbe iz 99 98 97 tega časa skromne. Zid se ni ohranil, saj je bil v srednjem 96 95 veku skoraj v celoti iztrgan. Ohranili so se le vkop za njegov 94 93 92 temelj (SE 4078 = SE 6298 = SE 5113 = SE 7543 = SE 7525 = 91 90 SE 7520), podlaga zanj in ponekod odtisi kamnitih blokov, 89 88 87 prav tako tudi kakšen kamen, ki je še ležal v prvotni legi. Le 86 85 na južnem delu je bila ohranjena daljša linija peščenjakovih 84 83 82 blokov (SE 1229). 81 80 79 Po izgradnji zidu so notranjo stran utrdili še z debelim ze-78 77 76 mljenim nasipom. Ponekod so dodatno nasuli in izravnali 75 74 tudi predel pred obzidjem. 73 72 71 70 Tretji korak gradnje predstavlja izgradnja stolpov, ki so bili 69 68 prizidani ob vzhodno stran obzidja ( sl. 135 ). Verjetno so bili 67 66 65 postavljeni kmalu po dokončanju zidu. Za gradnjo stolpov 64 63 so na brežini uredili tudi preprosto cestišče ki so ga kasneje 62 61 60 dodatno utrdili (četrti korak) ( sl. 136 ). 59 58 57 56 55 54 53 52 51 50 49 48 47 46 Južna struga 45 44 43 42 133 Načrt najdišča, faza 3a, 1. korak. Merilo 1 : 2000. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 77 162 162 161 161 160 160 159 159 158 158 157 157 156 156 Zahodna struga 155 155 Zahodna struga 154 154 153 153 152 152 151 151 150 150 149 149 148 148 147 147 146 146 145 145 144 144 143 143 142 142 141 141 140 140 139 139 138 138 137 137 136 136 135 135 134 134 133 133 132 132 131 131 130 130 129 129 128 128 127 127 126 126 125 125 123 123 Vzhodna struga 124 124 122 122 121 121 120 120 119 119 118 118 A 116 116 117 117 B C A D E F 115 B C D E Vzhodna struga G F 115 H I G J H K I L M N 114 J K L M N 114 O P R O P S R 113 S 113 112 112 111 111 110 110 109 109 108 108 107 107 106 106 105 105 104 104 103 103 102 102 101 101 100 100 99 99 98 98 97 97 96 96 95 95 94 94 93 93 92 92 91 91 90 90 89 89 88 88 87 87 86 86 85 85 84 84 83 83 82 82 81 81 80 80 79 79 78 78 77 77 76 76 75 75 raziskano območje 74 74 raziskano območje 73 73 72 3264 72 plast 3264 71 71 plast 70 70 rekonstruirana meja plasti rekonstruirana meja plasti 69 69 68 68 zgornji rob struge/korita zgornji rob struge/korita 67 67 66 66 spodnji rob struge/korita spodnji rob struge/korita 65 65 64 64 jama/jarek jama/jarek 63 63 62 62 grob zid 61 61 60 60 zid 59 59 jarek obzidja 58 58 57 57 jarek obzidja kvadrant 4 × 4 m 56 56 55 55 kvadrant 4 × 4 m 54 54 53 53 52 52 51 51 50 50 49 49 Južna struga 48 48 Južna struga 47 47 46 46 45 45 44 44 43 43 42 42 134 Načrt najdišča, faza 3a, 2. korak. Merilo 1 : 2000. 135 Načrt najdišča, faza 3a, 3. korak. Merilo 1 : 2000. 78 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 162 6.9.1 Severni del (K2, S1, S2) 161 160 159 Prvo nasutje 158 157 155 Zahodna struga 156 Domnevno prvi korak pri urejanju prostora na severnem 154 153 delu predstavlja nasutje rumenkasto rjave meljaste gline z 152 151 majhnimi apnenčevimi prodniki in koščki oglja (SE 4087 = 150 149 148 SE 4145; db. 0,57 m; sl. 137). Ta je bila ohranjena le v razši- 147 146 ritvi izkopa v kv. A−B 144−145, kjer je ležala nad izravnavo 145 144 143 za starejšo cesto SE 4088 = SE 4130. Plast se nad samo cesto 142 141 SE 4100 ni ohranila. 140 139 138 Gradnja obzidja 137 136 135 134 Sledila je gradnja obzidja. V S1 je bil v starejši humus SE 4095, 133 132 131 delno pa tudi v cesto SE 4100 vkopan linearen jarek z nav- 130 129 pičnimi stenami in ravnim dnom, položno padajočim proti 128 127 126 severu (SE 4078; sl. 138−140). Usmerjen je bil v smeri S−J in 125 124 je tekel po celoti dolžini izkopa v širini 1,6 m, globine 0,2 m. 123 122 Šlo je za jarek za temelj obzidja. V kv. C-D/144−145 je imel 121 120 119 na vzhodni strani trapezoidno razširitev. Predvidevamo, da 118 A 116 117 B C D E Vzhodna struga F 115 G je bilo obzidje na tem delu okrepljeno s kontraforjem. H I J K L M N 114 O P R S 113 112 Na dno jarka so nasuli plast peščenjakovega drobirja, preme-111 110 109 šanega s temno rumenorjavo glino (SE 4064; sl. 138−140). 108 Plast je na vzhodu delno segala tudi nekoliko izven jarka 107 106 SE 4078. Šlo je za izravnavo, na katero so postavili zid iz 105 104 103 večjih kamnitih blokov, ki pa se niso ohranili. Le na nekaterih 102 101 mestih so bili na dnu vkopa (pod SE 4064) vidni odtisi teh 100 99 98 blokov. En tak odtis je bil dokumentiran v kv. C/142 (SE 4096; 97 96 0,6 × 0,53 m, v. 0,12 m; sl. 141), več odtisov je bilo vidnih 95 94 93 tudi v kv. C/147−148. 92 91 90 V S2 je bil jarek za temelj obzidja (SE 6298; sl. 138, 142), 89 88 87 vkopan iz površine starejše plasti SE 6333. Vzhodna stena 86 85 jarka je padala skoraj navpično proti ravnemu dnu (največja 84 83 82 gl. 0,31 m). Dno jarka se je rahlo spuščalo od juga proti se- 81 80 veru, kjer se je izklinilo na površini plasti SE 6368, na jugu pa 79 78 77 se je nadaljevalo izven izkopnega polja. 76 75 raziskano območje 74 Podobno kot v S1 je tudi tu dno jarka SE 6298 prekrivala 73 3264 72 plast 70 rekonstruirana meja plasti 71 izravnava apnenčevih prodnikov in apnenčevih lomljencev, 68 zgornji rob struge/korita 69 premešanih z rumenkasto rjavim peskom (SE 6352; sl. 138), 67 spodnji rob struge/korita 66 v kateri je bila najdena groba poznorimska skleda (G626). 65 jama/jarek 64 Severni del izravnave je na severu segal izven jarka in se je 63 61 izklinil na površini plasti SE 6368. Prekrila jo je še svetlo oliv- zid 62 60 jarek obzidja 59 no rjava glina, premešana s peščenjakovimi kamni, apnen- 58 cesta 57 55 kvadrant 4 × 4 m 56 čevimi prodniki in odlomki opek ter kosti (SE 6297), v kateri 54 je bil tudi odlomek ročaja male amfore Dr. 6B (G627). 53 52 51 50 Po izgradnji zidu so v S1 ob njegovo notranjo (zahodno) 49 Južna struga 48 stran nasuli več plasti. V kv. A−B 144−145 so nad prvo nasutje 47 46 45 SE 4087 = SE 4145 najprej nasuli plast večjih apnenčevih in 44 43 peščenjakovih kamnov, apnenčevih prodnikov in odlomkov 42 136 Načrt najdišča, faza 3a, 4. korak. Merilo 1 : 2000. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 79 db. do 0,11 m), na vzhodnem delu pa jo je prekrila plast dro plast F- G H I rekonstruirana meja plasti bljive rumenorjave meljaste gline z manjšimi apnenčevimi zgornji rob struge/korita in peščenjakovimi kamni ter apnenčevimi prodniki (SE 4086; spodnji rob struge/korita 0,18 m), ki je pot kotom 11° padala proti zahodu. Nasutja olivno rjave peščene gline z apnenčevimi prodniki (SE 4143; A raziskano območje B C D 3264 E opek (SE 4144; sl. 138). Njen južni del je prekrivala zaplata zid SE 4144, 4143 in 4086 je nato prekrilo obsežno nasutje, ki jarek obzidja je prekrilo tudi starejšo cesto SE 4100 in plast SE 4095 ter je kvadrant 4 × 4 m segalo čisto do jarka za temelj obzidja SE 4078. Gre za plast olivno rjave gline z odlomki keramike (SE 4092 = SE 4077 4065 = SE 4162; sl. 138, 143, 144 ), ki se je raztezala ob zahodni meji izkopa v kv. B-C/144−148 in je proti zahodu rahlo pa- 4113 dala (ohr. db. 1,06 m; dokumentirana širina 7,15 m). V njej 4033 4077 so ležali odlomki grobe kuhinjske lončenine, namizne lon-4092 čenine s premazom in brez ter odlomek starejšega krožnika 4144 (G628). 4064 4143 V S2 je izkop notranjo stran obzidja zajel le na skrajno 4162 4086 4151 južnem delu sektorja. Tudi tu se je na obzidje naslanjala 4096 3264 C D E F raziskano območje B A 4078 plast 152 rekonstruirana meja plasti 140 zgornji rob struge/korita 151 139 spodnji rob struge/korita kvadrant 4 × 4 m 150 138 149 137 148 136 147 135 146 134 145 4145 133 144 4087 132 143 131 142 6352 130 141 129 6298 140 128 139 127 138 126 6013 137 125 137 Načrt severnega dela najdišča, faza 3a, 1. korak. Merilo 138 Načrt severnega dela najdišča, faza 3a, 2. korak. Merilo 1 : 2000. 1 : 500. 80 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 rjavkasto rumena glina z apnenčevimi kamni, prodniki, koščki oglja in odlomki opek (SE 6013; sl. 138). Vse omenjene plasti so tvorile obsežen glinen nasip, ki je z notranje strani podpiral obzidje, obenem pa je omogočal braniteljem lažji dostop na vrh obzidja. Na zunanji strani obzidja v S2 novih izravnav takoj po njego- vi izgradnji ni bilo mogoče zaslediti. V S1 pa so pred obzidje nasuli dve tanjši izravnavi: na južni del plast svetlo olivno rjavega glinenega melja s kamni, odlomki opek in živalskih 142 Faza 3a2, S2. Jarek za temelj obzidja SE 6298, vkopan v SE 6333 in zapolnjen s SE 6352. Pogled proti vzhodu. kosti (SE 4151; sl. 138), na severni del pa olivno rjavo glino z odlomki lončenine (namizna, groba in fina kuhinjska lon- čenina) in kosti (SE 4113 = SE 4114 = SE 4115; sl. 138), ki je zapolnila tudi starejši jarek SE 4169. Gradnja stolpov Po izgradnji obzidja sta bila ob vzhodno stran zidu prizidana dva stolpa, eden v južnem delu S2, drugi pa v severnem delu S1 (sl. 145). Približno enako velika pravokotna stolpa (tloris 6,1 × 4,3 m, širina zidu 1,45 m) sta ležala 48 m nara- zen. Zgrajena sta bila podobno kot obzidje. 139 Faza 3a2, S1. Jarek za temelj obzidja SE 4078, zapolnjen V S1 so vkop za temelje severnega stolpa izkopali iz višine s SE 4064, SE 4075. izravnave SE 4113. Najprej so izkopali jarek, ki je bil oglate U-oblike, odprte proti zahodu (SE 4065; dok. dl. 2,95 m, š. 1,51 m, dok. gl. 1,06 m; sl. 145−147) in je bil precej globok. Segal je do 0,65 m globlje od vkopa za obzidje. Na južnem dokumentiranem delu vkopa je na zahodu sekal tudi izrav- navo za obzidje SE 4064. Nato so v jarek postavili temelj, sestavljen iz več nasutih plasti. Te so bile zaradi ohranjanja stolpa in situ raziskane le delno. Najstarejše zasutje je sesta- vljala plast apnenčevih prodnikov, premešanih s temno ru- menorjavim peskom, koščki oglja in odlomki opek (SE 4104; dok. db. 0,72 m; sl. 145). V plasti je bil najden tudi namizni krožnik s premazom (G637). Nad zasutjem je ležalo zasutje iz večjih apnenčevih prodnikov in lomljencev, premešanih s 140 Faza 3a2, S1. Jarek za temelj obzidja SE 4078, zapolnjen temno rumenorjavim meljastim peskom (SE 4071 = SE 4110, s podlago iz drobirja SE 4064 ter mlajše ruševine (SE 4076, db. 0,33 m), odlomki opek, redkimi odlomki namizne lon- SE 4084). Pogled proti severu. čenine s premazom in brez ter odlomkom zvončaste sklede Drag. 30 galske sigilate (G638). Zadnje zasutje je predsta- vljal sipek rumenorjav meljast pesek z majhnimi apnenčevi- mi prodniki in lomljenci (SE 4062; ohr. db. 0,06 m). Na to podlago so nato postavili zid (SE 4033; sl. 145). Gra- jen je bil iz različno velikih pravokotnih blokov klesanega peščenjaka (do 0,71 × 0,65 × 0,42 m), postavljenih v dveh nepravilnih linijah (dok. dl. zidu 5,63 m, š. 1,42 m, ohr. v. 0,43 m). Na blokih so bile dobro vidne sledi klesanja. Nekate- 141 Faza 3a2, S1. Na dnu jarka za obzidje (SE 4078) vidni ri bloki so imeli izklesan tudi utor za dvigovanje. Prostore odtisi kamnitih blokov (SE 4096). Ob jarku je vidna starejša med posameznimi bloki so zapolnjevali apnenčevi prodniki humusna plast SE 4095. Pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 81 3264 raziskano območje A B C D E plast F G H 152 rekonstruirana meja plasti zgornji rob struge/korita 151 spodnji rob struge/korita jama/jarek 150 zid 143 jarek obzidja 149 4071 4046 kvadrant 4 × 4 m 4062 4115 4039 4071 148 4114 4033 4065 4104 147 4062 4071 Faza 3a, S1. Presek čez notranji nasip SE 4092 = SE 4077 146 4046 = SE 4162. Pod njim SE 4090 = SE 4095, SE 4087 in SE 4086. Pogled proti severu. 145 144 143 142 141 4153 140 139 138 144 137 Faza 3a, S1. Presek čez notranji nasip SE 4092 = SE 4077 = SE 4162. Pogled proti severu. 136 SE 4033 je bil slabo ohranjen. Večina blokov je bila delno 135 6310 6308 in manjši peščenjakovi lomljenci, premešani s peskom. Zid korodirana in razpokana. Zid je bil tudi močno poškodovan 134 6233 z različnimi mlajšimi posegi. V notranjosti stolpa je na površini plasti SE 4114 = SE 4115 = 133 6487 SE 4113 ležalo več različnih nasutij. Zahodni del prostora je 6383 132 6514 prekrivala tanka plast, sestavljena pretežno iz manjših pe- 6388 131 ščenjakovih kamnov (SE 4185). To nasutje in plast SE 4114 = SE 4115 je prekrivala olivno rjava meljasta glina z apnenčevi- 130 mi in peščenjakovimi kamni, odlomki keramičnega gradbe- 6508 nega materiala, lončenine (odlomki ostenj amfor, namizna, 129 6296 groba in fina kuhinjska lončenina, poznorimska bronasta igla 128 ( G639 )) in kosti (SE 4046; db. 0,53 m; sl. 145 ). Med vzhodno mejo nasutja in zahodno stranico zidu SE 4033 je potekala 127 ozka razpoka, zapolnjena z oblicami in peskom (š. do 0,08 m). Srednji del nasutja SE 4046 je prekrivala plast manjših 126 6332 peščenjakovih kamnov, apnenčevih prodnikov, koščkov si- 125 vobele malte in rumenorjavega meljastega peska (SE 4039). Južni stolp je ležal v S2 v kv. D-E/133-135. Tu je bil iz površi 124-145 Načrt severnega dela najdišča, faza 3a, 3. korak. ne plasti SE 6384 = SE 6368 = SE 6411 = SE 6361 = SE 6302 M erilo 1 : 500. 82 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 sl. 145), ki so jo prekrili še s plastjo svetlo olivno rjave melja- ste gline z apnenčevimi in peščenjakovimi lomljenci, apnen- čevimi prodniki, kosi malte in večjimi odlomki opek (SE 6383 = SE 6388; db. do 0,28 m). Cesta V čas gradnje stolpov umeščamo tudi več vzporednih jar- kov (ugreznjenih linij), usmerjenih S−J, ki so bile prepoznane na vzhodnem delu severnega dela na starejših plasteh. Do- mnevno gre za kolesnice (sl. 145, 149). Verjetno so ostanek kolovoza iz časa gradnje stolpov, ki je potekal ob vznožju nizke vzpetinice nad nekdanjo strugo. V kv. F127−130 je po površini plasti SE 6334 potekala kole- snica SE 6508, ki se je ohranila v dveh delih ( južni del ohr. d. 146 1,64 m, severni del ohr. d. 2,58 m; sl. 145). V kv. F128−129 je Faza 3a3, S1. Ostanki stolpa (vkop SE 4065, ohranjeni del zid stolpa SE 4033, kamnito nasutje ali temelj SE 4071), bila presekana z večjo plitvo podolgovato kotanjo (SE 6519), postavljeni na starejšo plast SE 4111. Pogled proti zahodu. ki je po površini plasti SE 6334 potekala v smeri JZ−SV in se je proti severovzhodu poglabljala in širila. Kotanjo interpretiramo kot posledico ugrezanja nestabilnih tal nad nekdanjo strugo, zaradi česar so na kolovozu na- stajale večje jame/luže. Zapolnili so jo z glinenim nasutjem s prodniki (SE 6296; sl. 145), s katerim so izravnali teren in prekrili tudi južni konec kolesnice SE 6508. Ta plast je vse- bovala številne odlomke opek (tegule, imbreksi, tubuli …), lončenine, kosti, stekla, talilnih lončkov, železnih (žebljev G646–G647 in orodja G648) in bronastih predmetov (bro- nasta igla G641, odlomki toaletnega pribora G642, žic in igel G645 …). Omeniti velja globoke sklede s temnim in sve- tlim premazom, ki posnemajo galske sklede (G651), krožnik 147 Faza 3a3, S1. Ostanki stolpa SE 4033 in jarka za temelj s temnim premazom (G651), datiran v 3. oziroma 4. stoletje, obzidja SE 4078. Pogled proti jugovzhodu. grob kuhinjski lonec (G653), kakršne so izdelovali med 1. in = SE 6306 narejen vkop (SE 6310; sl. 145, 148), ki je bil v 3. stoletjem, čaše gubanke, recijske čaše, odlomke galske tlorisu proti zahodu odprte raztegnjene U-oblike (zunanji obod: 6,07 × 4,3 m, š. vkopa za temelj zgoraj do 1,44 m; gl. do 0,83 m). Zapolnjen je bil z zasutjem iz drobirja in rjavega peska ter odlomki opek (SE 6307). Na njem sta se na vzhodnem robu ohranila dva marmorna klesanca in večji peščenjakov blok (SE 6308; 0,97 × 0,59 × 0,37 m; sl. 145). Gre za ostanke zidu stolpa. Notranjost stolpa (vel. 3,35 × 2,95 m) so izravnali s plastjo temno olivno rjave meljaste gline s peščenjakovimi kamni, večjimi peščenjakovimi bloki (do 0,34 × 0,53 m) in odlomki opek (SE 6233; ohr. db. 0,66 m). V nasutju je bil odkrit tudi odlomek male amfore Dr. 6B (G649). Po izgradnji južnega stolpa so dodatno utrdili površino bre- žine na zunanji strani. Južno od stolpa (v kv. D133) so nasuli 148 Faza 3a3, S2. Ostanki stolpa (vkop SE 6310, nasutje tanko zaplato peščenjakovih in apnenčevih prodnikov, po-drobirja SE 6307, kamniti bloki SE 6308), jarek za obzidje mešanih s svetlo olivno rjavim meljastim peskom (SE 6487; SE 6298, vkopan v SE 6306. Pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 83 lončenine iz 2. in 3. stoletja. raziskano območje A B C 3264 D plast sigilate, knidske reliefne keramike (G650) in fine kuhinjske Poleg tega je bilo v plasti ohranjenih več rastlinskih ostan E F G H - rekonstruirana meja plasti kov: semena, ki pripadajo bobu, pšenici, ječmenu, grahu in zgornji rob struge/korita breskvi ter oglje javorja, jesena, hrasta, lipe, bukve in jelše/ spodnji rob struge/korita leske/gabra ( jama/jarek sl. 465 ). Po zasutju kotanje je bila v kv. F 126-130 na površini plasti jarek obzidja 4071 SE 6296 in SE 6334 opazna še ena kolesnica (SE 6332; ohr. zid d. 15,1 m; kvadrant 4 × 4 m 4046 4062 4115 4039 4071 sl. 149 ). 1,7 m zahodno od nje ter vzporedno z 4114 4033 njo je po površini plasti SE 6334 in SE 6369 v kv. E 128−130 potekala druga, nekoliko krajša kolesnica (SE 6332; ohr. d. 4062 6,6 m; 4071 sl. 149, 150 ). 4046 V kv. F 132−133 sta se na površini plasti SE 6305 = SE 6334 4080 4142 4119 ohranili še dve krajši kolesnici SE 6514 ( sl. 149 ). Zahodna ko-4141 lesnica (d. 2,49 m) je bila od vzhodne, nekoliko proti jugu 4164 4140 4163 zamaknjene kolesnice (d. 1,68 m), oddaljena 0,23 m. Poško-4157 dovala je nekaj starejših grobov (grob 6012 itd.). Tudi severno, v kv. D-E 140−146, sta se na brežini na starejših plasteh (SE 4158 in SE 4150) ohranila dva različno dolga ozka vzporedna jarka, ki ju interpretiramo kot kolesnici (SE 4153; 4153 š. 0,23 m, gl. 0,06 m; sl. 145, 149, 151). Orientirana sta S−J 141 in med seboj oddaljena 0,76–1,26 m. 140 Kolovoz je bil zlasti v S2 očitno zelo nestabilen, zato so ga med uporabo še večkrat utrdili. Na vzhodnem delu je 139 = SE 6318 prekrila večja zaplata drobljivega svetlo olivno 138 manjšo plitvo kotanjo na površini plasti SE 6305 = SE 6334 rjavega peščenega melja (SE 6317; sl. 149), premešanega z 137 ki opek. Na to so nasuli manjšo zaplato drobljivega olivno 6310 136 6308 rjavega glinenega melja, premešanega z apnenčevimi ka apnenčevimi lomljenci in prodniki, koščki oglja in odlom- mni, koščki malte in oglja ter odlomki opek (SE 6316; - 6233 135 sl. 149, 6487 152 ). Obe nasutji sta po sestavi podobni plasti SE 6333. Obe 134 je prekrila še plast olivno rjave meljaste gline z apnenčevimi 6221 6383 133 in peščenjakovimi kamni ter odlomki opek in kosti (SE 6516). 6514 6388 Južno (kv. E-F126-130) so nekdanjo kotanjo v kolovozu (ko 132 - 6317 lesnice SE 6332 in SE 6396) prekrili s podobnim olivno rjavim 6316 131 glinenim meljem, premešanim s kamni, drobci oglja in od-6508 6250 lomki opeke (SE 6295; sl. 149) ter s podobno plastjo zelo te- 6295 130 ki opek (SE 6509; 129 mno sivega peščenega melja s kamni, kosi malte in odlom-sl. 149). V SE 6295 so bili najdeni številni odlomki grobe kuhinjske in namizne lončenine s svetlim in 6332 128 no kaneliranim ročajem ( 127 G669 ) in odlomek poznorimskega 6509 kuhinjskega lonca ( temnim premazom; med njimi del namiznega vrča z moč- najdb ( G670). Številni so tudi odlomki kovinskih 126 6297 G655−G664 ), kosi žlindre, kosti, odlomki marmor- ja, mozaične kocke, odlomki stekla (G666–G667), koščene 125 igle (G668) in košček modrega barvila lapis lazuri (G665). 149 Načrt severnega dela najdišča, faza 3a, 4. korak. Merilo 1 : 500. 84 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 151 Faza 3a3, S2. Kolovoz (kolesnice SE 4153). Pogled proti severu. 150 Faza 3a3, S2. Kolovoz (zahodna kolesnica SE 6508, vzhodna SE 6332). Pogled proti severu. Najdena so bila tudi semena boba in oglje jesena, jelše/ 152 Faza 3a3, S2. Kotanja v plasti SE 6305, zapolnjena s SE 6316. Pogled proti vzhodu. leske/gabra ( sl. 465 ). Zadnji korak v utrjevanju te poti predstavlja nasutje plasti lo- mljencev in prodnikov, pomešanih z rjavo meljasto glino, ki je prekrila vsa omenjena nasutja (SE 6250 = SE 6221; sl. 149, 153). V plasti je bilo veliko odlomkov opek. Zlasti na južnem delu plasti je koncentracija opek v primerjavi z ostalimi gro- bimi sestavinami znatna (70 %; SE 6203). Z nasutjem te plasti so utrdili cestišče, ki je najverjetneje te- klo le do južnega stolpa. Površina cestišča (največja dok. š. 3,67 m, db. 0,07 m) se je od juga proti severu naprej polo- žno spuščala, na sredini dokumentiranega dela cestišča pa se je začela blago dvigovati. Po celotni dolžini je bila rahlo nagnjena od zahoda proti vzhodu. V kv. E-F128-130 sta bili 153 Faza 3a3, S2. Cestišče SE 6250 in SE 6203. Pogled proti na površini cestišča opazni dve vzporedni kolesnici (SE 6512; jugu. d. zahodne linije 6,4 m, d. vzhodne linije 4,8 m), usmerjeni (SE 6250: G674, G676), odlomki večjega masivnega krožnika S−J, ki sta bili med seboj oddaljeni 0,7 m. ali pekača (G676) in grobega kuhinjskega lonca (G679). V plasteh cestišča so se ohranile velike količine odlomkov Peč opek, lepa, živalskih kosti, redki odlomki amfor, grobe kuhinj- ske lončenine, recijske čaše ( V čas po izgradnji obzidja sodi tudi peč (SE 4142 itd.), od- G672 ), odlomki namizne lon - čenine s temnim in svetlim premazom ali brez (skleda PTS krita v zahodnem delu S1 (sl. 149, 154). Vkopana je bila v Drag. 36 spodnji del notranjega nasipa SE 4077 = SE 4092. Prostor G673 , krožniki G674−G675 ). Med njimi so bili tudi odlomki krožnikov z značilnim poznorimskim trikotnim pre kurišča (oziroma žgalne komore) peči predstavlja večja jama - sekom in črnim premazom, ki se pojavljajo v 3. in 4. stoletju raztegnjene kupolaste oblike z ravnim dnom in z daljšo osjo v smeri SSV−JJZ (vkop SE 4142; d. 1,71 m, š. 1,23 m; sl. 149). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 85 154 Faza 3a3, S1. Peč (žgalna komora SE 4142 in predprostor SE 4163, obdan z zidanimi stranicami (SE 4140, 4141, 4164) in plošča nad kurilnim kanalom (SE 4119). V zgornjem desnem 155 Faza 3a3, S1. Odprtina kurilnega kanala med kuriščem delu fotografije je vidna deponija peščenjakovih krogel SE 4121 in predprostorom SE 4163. Pogled proti severu. (SE 4157). Pogled proti vzhodu. Stene so tvorile polkrožno kupolo (ohranjen le spodnji del) svetla in temna namizna lončenina, trinožnik, lokalna kera- nad kuriščem (ohr. v. 0,63 m). Na dnu in na stenah peči so mika tankih sten (G684)) in kosti, premešanih z zelo temno se ohranili ostanki premaza iz gline (SE 4120; db. do 0,03 m). sivim glinenim meljem (zasutje SE 4083). Žgalno komoro je Južno od žgalne komore so izkopali še eno večjo jamo zapolnila ruševinska plast temno olivno rjavega glinenega melja, premešanega z lomljenci in prodniki, kosi marmorja, (SE 4163), ki se je nadaljevala izven izkopnega polja in je drobci oglja, kosi prežgane gline in številnimi odlomki opek služila kot predprostor oziroma manipulativni prostor peči. (SE 4082). V plasti so bili najdeni odlomki grobih kuhinjskih Ta je imela nepravilno hruškasto obliko in je bila orientira - loncev in fine kuhinjske lončenine, pa tudi lonček z zakr - na enako kot peč. Širši južni del predprostora se je od dna nelim ustjem iz poznorimske porozne kuhinjske lončenine stopničasto dvigoval do zgornjega roba jame. Ožji severni ( G681 ), ki jih umeščamo vsaj od 3. stoletja dalje, in kroglast del pa je bil s kurilnim kanalom povezan s prostorom žgalne lonec s trikotnim zapognjenim ustjem ( G682 ). komore. Ravno dno predprostora je bilo neposredno po - vezano z ravnim dnom komore. Stene kurilnega kanala sta Na vrhu te ruševine je bila vidna plitva ovalna poglobitev, ki podpirala klesana peščenjakova stebrička, ki sta bila na vrhu je bila videti kot konična odprtina – ostanek podrte kupole povezana s klesano peščenjakovo ploščo (SE 4119). (uničenje SE 4080; sl. 156). Na mestu, kjer se je odprtina na- Na stebrička sta se v predprostoru navezovala zidana zido vezovala na ohranjen zgornji rob notranjega oboda kupole, - je bila velikosti 1 × 0,73 m, zatem se je razširila in je segala do va, ki sta na vzhodni in zahodni steni obdajala predprostor. zgornje površine nasutja SE 4077 (1,43 × 1,18 m, v. 0,34 m). Grajena sta bila iz klesanih peščenjakovih plošč in klesancev drugih oblik, brez veziva. Višji oziroma bolje ohranjen vzho- Kako dolgo je bila peč v uporabi in čemu je bila namenjena, dni zidec (SE 4140) je imel skoraj navpično notranje lice in ni mogoče reči. V peči ni bilo ostankov rešetke, prav tako v se je zaključil ob dvigajoči se južni strani vkopa predprosto- zasutjih ni bilo ostankov odpadne lončenine. Peč bi lahko ra. Nekoliko nižja zahodna stranica (SE 4141) je bila močno poškodovana in je delno segala izven izkopnega polja. Na površini stranice je ob meji izkopa ležala večja močno prež- gana klesana plošča peščenjaka (sl. 155). Ob južnem koncu te stranice je na prehodu med dnom ma- nipulativnega prostora in njegovo steno ležal še en zidec (SE 4164), sestavljen iz peščenjakovih klesancev in apnenče- vih prodnikov. Dno manipulativnega prostora, zamejenega s stranicami SE 4141 in SE 4140, je bilo, podobno kot dno peči, močno prežgano. Po koncu uporabe je bil predprostor zapolnjen z ruševino iz apnenčevih, peščenjakovih in marmornih kamnov ter od- lomkov opek, lončenine (groba kuhinjska lončenina (G685), 156 Faza 3a3, S1. Ruševinski plasti SE 4080 in SE 4077, ki sta zapolnili žgalno komoro. Pogled proti severu. 86 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 kazali kot odtisi vej in kolov v glini. Prekrila jih je zelo temno sivkasto rjava prodnata plast (SE 5145; sl. 166). Očitno so z lesom, položenim na nasutje, slednjega utrdili. Na vzhodni strani nasipa SE 5133 = SE 5306 sta bila vanj vkopana dva grobova (sl. 158). Grob 5005 ( jama SE 5132/ skelet SE 5131, zasutje SE 5130; sl. 165) je sekal tudi starejši grob 5024. Južno je bil v nasip vkopan še grob 5022 ( jama SE 5237/skelet SE 5236, zasutje SE 5235) s priloženim po- znorimskim kuhinjskim loncem (G55). Oba pokopa sta mo- rala biti izvedena le malo pred začetkom gradnje obzidja. Radiokarbonska datacija kosti je grob 5005 datirala v leto 157 1695 ± 45 BP (LTL17471A; sl. 472), grob 5022 pa v leto 1691 Faza 3a3, S1. Peščenjakove krogle – izstrelki baliste (SE 4157). Pogled proti jugozahodu. ± 45 BP (LTL17472A; sl. 473). Gradnja obzidja služila za pripravo hrane (pečenje kruha), lahko pa bi šlo V drugem koraku so v vzhodni del nasipa SE 5133 = SE 5306 tudi za lončarsko peč. To potrjujejo visoka kupola in močni izkopali jarek za temelj obzidja, usmerjen S–J (SE 5113 = nastavki za opornike kupole (ali rešetke) ter sledovi žganja SE 7520 = SE 7525 = SE 7543; sl. 162, 166−170 ), ki je po - pri zelo visokih temperaturah (posebej opaznih v kurišču in škodoval tudi oba starejša grobova (grob 5005 in 5022; na prehodu v žgalni prostor). sl. 158, 165 ). Podobno kot na severnem delu je bilo dno Južno od predprostora peči je v majhni poglobitvi na povr- jarka v večjem delu pokrito s tanko plastjo rumenorjavega šini plasti SE 4077 = SE 4162 ležalo 14 klesanih peščenjakovih proda (SE 5112, SE 7516 = SE 7528 = SE 7544), ponekod pa krogel (premer do 13 cm; G687–G670), položenih v linijah še s plastjo peščenjakovega drobirja (SE 5051; sl. 167−170), (SE 4157; sl. 149, 154, 157). Gre za izstrelke baliste. ki predstavlja izravnavo za temelj, in plastjo rumenorjave gli- 6.9.2 Osrednji del (Križišče) ne (SE 5129). V teh plasteh je bilo najdenih le nekaj odlom- kov živalskih kosti in posameznih odlomkov opek, v SE 5051 Zahodna terasa pa tudi odlomek cilindričnega lonca z rdečim premazom (G629), ki ga lahko datiramo med 1. in 3. stoletje. Prvo nasutje V kv. E116 je na zunanji strani jarka ali obzidja ležala jama Na osrednjem delu izkopa prvi korak gradnje predstavlja (SE 5247; sl. 168−170), zapolnjena s peščeno glino s pro- nasutje do 0,55 m debelega glinenega nasipa (SE 5133 = dniki, odlomki opek in odlomkom grobega kuhinjskega SE 5306; SE 7509, SE 7529, SE 7545; sl. 158−162, 166) nad lonca (SE 5246). Ker je bila jama narejen tik nad starejšim obrežno cesto SE 5174. Nasip je imel vrh v liniji kv. C–D, proti grobom 5028, domnevamo, da je nastala ob odstranitvi na- vzhodu in zahodu pa je padal. Na zahodu je segal na dana- grobnika pred gradnjo obzidja. šnjo Cankarjevo cesto, na vzhodu pa do brežine zahodne struge. V plasti so bili najdeni odlomki ostenj amfor, melnic, Severovzhodno je bil tik ob njej v prvotni nasip SE 5133 = grobe in trde kuhinjske lončenine ( SE 5306 vkopan še grob 5034 ( jama SE 5452/skelet otroka G624 ), namizne kerami - ke s premazom ( SE 5453, zasutje SE 5454; sl. 168−170), ki je imel priložen G620–G622 ) in brez ( G623 ), odlomki recij - ske čaše, opek, živalskih kosti, brona, železa ( navaden krožnik z notranjim premazom (G78), ki ga lahko G618–G619 ) in odlomek ročaja bronastega vrčka ( datiramo v 3. in 4. stoletje. V ta čas umeščamo tudi manjšo G614 ). jamo (SE 5258/SE 5256), ki je bila vkopana v glinen nasip V kv. C 116–117 je bil v nasipu SE 5133 = SE 5306 viden večji SE 5133 = SE 5306 na zunanji strani obzidja. Tako za jamo pravokoten odtis lesene strukture (SE 5316; sl. 158), zapol- SE 5258 kot za grob 5034 težko rečemo, ali sta bila izkopa- njen s svetlo olivno rjavo meljasto glino z apnenčevimi pro- na pred ali po začetku gradnje obzidja. dniki, odlomki opek, lončenine (namizna keramika s prema- zom in brez, groba kuhinjska lončenina) in kosti (SE 5315). V Predel brežine vzhodno od obzidja je bil nato izravnan z tem polnilu so bili vidni odtisi oglatih brun (SE 5294/5293, različnimi plastmi. Nekatere med njimi so morda nastale ob 5296/5295, 5297, 5319/5318; izkopu jarka za obzidje. V kv. E119 je vzhodni rob prvotne- sl. 158, 163, 164 ), položenih v horizontalni legi. Podobni odtisi so bili vidni tudi v kv. D119 ga nasipa SE 5133 = SE 5306 prekrivala plast rjave peščene (SE 5162). Gre za ostanke neke lesene konstrukcije, ki so se gline s tufiti, apnenci in prodniki (SE 5326; sl. 168−171). Na Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 87 5162 122 119 5145 121 118 120 117 5316 5133= 5319 5306 Gr 5005 119 116 5294 118 115 5297 Gr 5022 117 114 116 113 Vzhodna struga 115 112 114 111 110 Zahodna struga 109 A B C D E F G H I J 107 K L M N O P R 106 S 105 104 raziskano območje 103 rekonstruirana meja plasti 7545 zgornji rob struge/korita 3264 plast 102 spodnji rob struge/korita 101 grob jama/jarek kvadrant 4 × 4 m 100 99 98 7529 97 96 95 7509 94 93 92 158 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 3a, 1. korak. Merilo 1 : 500. 88 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 159 Faza 3a1, Križišče. Presek zahodnega dela glinenega nasutja SE 5133. Nad njim vidna še mlajša plast rjavega melja SE 5314 = SE 5324 in podobna glinena plast SE 5026 = SE 5036. Pogled proti severu. 161 Faza 3a1, Križišče. Nasutje SE 5133 nad starejšo plastjo SE 5184. Pogled proti severu. 160 Faza 3a1, Križišče. Presek zahodnega dela nasutja SE 5133, nasutega nad cesto SE 5174. Nad njim vidna še 162 Faza 3a1–3a2, Križišče. Nasip SE 5133, v katerega je mlajša plast rjavega melja SE 5314 = SE 5324 in podobna vkopan jarek za kasnejši temelj obzidja SE 5113. Pogled proti glinena plast SE 5026 = SE 5036. Pogled proti jugu. severozahodu. njenem vzhodnem robu jo je prekrila plast sivega pešče- lončkov z žlindro (G633) je bil v plasti najden tudi Galijenov nega melja s kamni, drobci oglja in malte (SE 5313), ki je na antoninjan, kovan med letoma 260 in 268 (G631). severnem delu (kv. E120) prekrila nasip SE 5133 = SE 5306. V to plast je bil tik ob obzidju vkopan grob 5000 ( jama To je z jugozahoda prekrila plast meljaste gline z opekami, SE 5094/skelet otroka SE 5093, zasutje SE 5092; sl. 168−170 ), prodniki, malto in ožgano glino (SE 5266 = SE 5285). ki je edini grob, ki je ležal na notranji strani obzidja. Poleg tega v čas gradnje umeščamo tudi odtise kolesnic Zahodna struga (SE 7046), ki so se ohranili na starejši plasti SE 7019, ki je pre-Zahodna struga (SE 3267 = SE 3327) je v tem času verje-krivala brežino ( sl. 168−170, 172 ). tno delovala kot dodaten obrambni jarek pred obzidjem. Domnevno so v tem času (morda pa nekoliko kasneje) dvi-Ali so ga dodatno načrtno oblikovali in poglobili, ni jasno. gnili tudi predel na notranji strani obzidja. Na zahodno stran Na brežinah so se postopno začeli odlagati sedimenti. Obli-prvotnega nasipa SE 5133 in plast SE 5145 so nasuli rjav gli-kovanost slednjih kaže na večkratno erodiranje jarka, kar nen melj (SE 5314 = SE 5324; sl. 168−170 ). Mejo med plast-morda nakazuje na njegovo vzdrževanje. Nekateri od teh mi predstavlja navpična linija (SE 5358), kar morda kaže na sedimentov so morda tudi starejši ali mlajši. starejšo leseno strukturo, ki je bila ob tem posegu odstranje-Na severozahodnem delu je starejšo jamo SE 3404 in oko-na. Nad SE 5314 = SE 5324 so nato nasuli obsežno glineno lico prekrila temno sivorjava plast peščene gline s prodniki, nasutje (SE 5026 = SE 5036 = SE 5226 = SE 5143, SE 7504; opeko in ogljem (SE 3362; sl. 168−170 ). V njej sta bila poleg sl. 166, 173, 174 ), ki se je naslonilo na notranjo stran ob-lončenine (groba in fina kuhinjska, namizna s temnim in sve-zidja. Poleg odlomkov opek, namizne lončenine, grobe in tlim premazom, temna in svetla namizna, melnice) in opek fine kuhinjske lončenine, železnih žebljev ( G632 ) in talilnih Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 89 163 Faza 3a1, Križišče. Odtisi brun (SE 5294, SE 5296, 165 Faza 3a1, Križišče. Grob 5005, vkopan v glineno nasutje SE 5297) na nasipu SE 5133. Pogled proti zahodu. SE 5133, ki ga je presekal jarek za temelj obzidja SE 5113. Pogled proti jugozahodu. 164 Faza 3a1, Križišče. odtisi brun SE 5162 na nasutju SE 5133. Pogled proti severu. 167 Faza 3a2, Križišče. Ostanek izravnave za temelj obzidja SE 5051 v jarku SE 5113. Pogled proti zahodu. C geologija faza 2a faza 2b A B faza 2d 236,35 236,35 236,35 faza 3a faza 2c Kv. B118 Kv. C118 faza 3c 5026 5007 5358 5145 5007 5145 faza 4 faza 3b 5006 beton faza 6 5354 keramika 5225 5314 5133 železo 5406 5396 5415 5380 ognjišče 5355 5391 5388 5174 kamen 234,72 5414 5416 5184 5352 5357 5392 5259 166 Presek čez nasutja in obzidje. Pogled proti severu. Merilo 1 : 50. 90 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 169 Faza 3a2, Križišče. Jarek za obzidje SE 5113. Pogled proti severu. najdena tudi bronast okrasni žebelj (G702) in Klavdijev as (G701), kovan med letoma 41 in 50. SE 3362 je prekrila še plast glinenega peska (SE 3358). V kv. F120 je SE 3392 prekril še zelo temno sivorjav peščen melj s prodniki, lomljenci, malto, opeko in ogljem (SE 3405). V njej so ležali odlomki grobe in fine kuhinjske keramike, opek in namiznih krožnikov. Prekrila jo je zelo temno sivor- java peščena glina s prodniki, drobci oglja in številnimi od- lomki opek (SE 3399). V njej so bili najdeni številni odlomki, ki jih lahko umestimo že v 1. stoletje: korenčkasta amfora (G722; 1.–3. stoletje), pečatna oljenka Loeschcke Xa (G721; 168 konec 1.–2. stoletje), Vespazijanov ali Titov as, kovan med Faza 3a2, Križišče. Jarek za temelj obzidja SE 5113. Pogled proti severozahodu. letoma 69 in 81 (G703). Številni so tudi odlomki, ki jih dati- ramo v 2. in 3. stoletje, kot so kuhinjski lonec z narebrenim ostenjem in izvihanim horizontalnim ustjem egejske kuhinj- ske keramike (G717; 1.–3. stoletje), čaša gubanka (G714– G715), recijska čaša, fina in navadna namizna keramika, groba in fina kuhinjska lončenina (G716), steklenica ali vrč C D Kv. D118 Kv. E118 Kv. F118 beton Fe 236,35 Fe betonski jašek 5004 beton Fe 5016 5006 5145 5007 5015 5017 5004 beton 5026 5133 5065 5064 5009 5005 5031 5103 5091 5416 5388 5250 5113 5051 5104 5124 5112 5174 5133 5373 5259 5154 5066 5396 5366 5276 5276 5105 5380 5175 5433 5184 5184 5184 5352 5423 5397 5372 5368 5259 5292 5371 5370 5365 5352 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 91 119 5113 5313 122 3398 5285 3399 5051 3402 121 116 117 118 5036 5267 5326 120 5258 Gr 5000 3361 3362 5113 5314 119 5112 5051 5112 Gr 5043 5247 118 115 3271 5129 3265 117 114 5051 3337 116 5113 113 Vzhodna struga 115 112 3353 114 111 3336 110 109 A 7046 B 7018 C D 3312 E F G H I J 107 K Zahodna struga L M N O P R 106 S 105 raziskano območje 104 3264 plast 103 7544 zgornji rob struge/korita 7543 7548 rekonstruirana meja plasti 102 jama/jarek 7542 spodnji rob struge/korita 101 grob jarek obzidja 100 kvadrant 4 × 4 m 99 98 7525 7526 7528 97 7521 96 95 7516 94 7504 7520 93 92 170 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 3a, 2. korak. Merilo 1 : 500. 92 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 (G709; druga polovica 1. do 3. stoletja) ter vzhodno galska sigilata: polkrožna skleda (druga polovica 2.–sredine 3. sto- letja – obd. 274/G713), krožnik tipa Drag. 18/31 (G711) in konična skleda tipa Drag. 33 (G712). SE 3399 je prekril olivno rjav melj (SE 3398) s podobnimi najdbami. Tudi tu so se pojavljale globoke sklede s temnim premazom (G724; dat. druga polovica 1.–3. stoletje), recij- ske čaše, fina in groba kuhinjska lončenina, fina in navadna namizna keramika, najdena pa je bila tudi bronasta aplika za pas s profiliranimi zaključki (G723). Sredino korita in SE 3392 je najkasneje v tem času prekril še svetlo olivno rjav pesek s prodniki (SE 3402; sl. 168−170, 175). Nanjo, na vzhodni strani pa na SE 3191, je nalegla plast temnega proda (SE 3361; sl. 176), ki je segala tudi v strugo. Poleg odlomkov opek in namizne lončenine so bili v plasti najdeni južnogalski sigilatni krožnik Drag. 18R (G731; dat. 60–110), bronasta žlička (G728), okov (G730), trak bronaste objemke za pas (G729) in antoninijan Proba (G727) iz leta 281. 171 Faza 3a2, Križišče. Nasutje SE 5326. Pogled proti severu. 173 Faza 3a2, Križišče. Nasutje SE 5036=5026 v profilu jarka za temelj obzidja SE 5113, nasut na SE 5133 in SE 5314 ( južni del). Pogled proti zahodu. 174 Faza 3a2, Križišče. Nasutje SE 5036=5026 v profilu jarka za temelj obzidja SE 5113, nasut na SE 5133 in SE 5314 172 Faza 3a2, Križišče. Kolesnice SE 7046 na SE 7019. Pogled (severni del). Vidni tudi kamni obzidja v sekundarni legi proti jugu. (SE 5083). Pogled proti zahodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 93 175 Faza 3a2, Križišče. Pogled na severozahodni rob 177 Faza 3a2, Križišče. Na jugovzhodnem delu struge, zahodne struge, zapolnjen s SE 3402, nad starejšima SE 3392 vsekane v SE 3268 = SE 3228, je dno prekrila SE 3312. Pogled in SE 3404/SE 3403. Pogled proti jugu. proti zahodu. 176 Faza 3a2, Križišče. Plast proda SE 3361. Pogled proti vzhodu. Južno je na zahodno brežino nalegla plast prodnikov in svetlo olivno rjave gline (SE 3271; sl. 168−170). Na skrajnem zahodnem robu (prelom) so bili najdeni ostanki kasneje del- no uničenega groba ( jama SE 3265/skelet SE 3266). Na jugovzhodnem delu struge se je odložilo še več peščeno prodnatih sedimentov, ki jih je delno odnesla ena od kasnej- ših erozij. V tem času je jarek 3354 in strugo prekrila olivno rjava plast več meljastih peskov s prodniki (SE 3336). To je prekril še olivno rjav meljast pesek (SE 3312; sl. 168−170, 177) z odlomki opek, živalskih kosti, amfor, stekla, namizne lončenine in odlomkom galske konične skodelice Drag. 33 (G732). Plast je zelo podobna svetlo rumenkasto rjavemu 178 Faza 3a2, Križišče. Vzhodni del brežine, prekrit s SE 3337 pesku s prodniki (SE 7018), ki je na jugozahodni brežini pre in SE 3335. V zgornjem delu je viden vkop SE 3354 s SE 3336. - kril dno struge in nalegel na SE 7019. Tudi v tej plasti so bili Pogled proti jugu. najdeni redke opeke, živalske kosti, pa tudi groba kuhinj- ska lončenina, fina in navadna namizna keramika. Osrednji del struge je prekril rjav meljast pesek s prodniki in odlomki opek (SE 3351). Na vzhodu je severni del plasti SE 3312 in SE 3336 prekril še sivorjav melj s prodniki (SE 3353; sl. 168−170). Brežino sta 94 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 61 3264 raziskano območje A B C D E F plast 1237 rekonstruirana meja plasti 59 jama kvadrant 4 × 4 m 58 1269 57 1255 56 55 179 54 Faza 3a1, K3. Plast SE 1300 z razmetanimi kostmi groba SE 1004 = SE 1007. Pogled proti jugu. 53 1154 52 nato prekrila še olivno rjav glinen melj z odlomki opek in 1301 51 redke namizne lončenine (SE 3337) ter plast olivnega pe- ščenega melja s prodniki, odlomki opek in kostmi (SE 3335; 50 6.9.3 Južni del (K3) 48 1300 Prvo nasutje 47 sl. 178). 1151 1350 49 Podobno kot v osrednjem delu so tudi tu nad cesto in njeno 180 Načrt južnega dela najdišča, faza 3a, 1. korak. Merilo 46 okolico nasuli plast rumenorjavega glinenega do peščenega 1 : 500. melja (SE 1151 = SE 1154 = SE 1255; sl. 180). Plast je vsebovala Gradnja obzidja kuhinjska lončenina, opeke, živalske kosti) in trdo kuhinjsko delno pa nanj kar položili temelj za obzidje. Med kv. E54- 57 se je ohranila ravna linija peščenjakovih blokov (SE 1229; lončenino 2. in 3. stoletja. Nekaj je tudi kovinskih najdb (bro - sl. 183−185 ), dolga 12 m. Ta linija je bila delno vkopana v nast ingot datacijsko nedoločljive najdbe (namizna lončenina, groba V prvi nasip SE 1151 = SE 1154 = SE 1255 so delno vkopali, rezidualne (Avgustov as (G613), odlomke amfor Dressel 6B), (ostanki uničenega groba 1006). Na severnem delu pa je plast del temelja obzidja in je eden redkih delov obzidja, ki se je ohranil in situ. Glede na poravnavo blokov na vzhodnem vsebovala več prodnikov, grušča, opek in malte (SE 1237). V delu linije in lego na brežini domnevamo, da gre za vzhodni njej je bil najden tudi odlomek bronaste posode ( bile v nasutju SE 1255 najdene tudi raztresene človeške kosti nasip SE 1151 = SE 1154 = SE 1255. Domnevno predstavlja G615, bronast okrasni žebelj G616). V kv. E 56 so južnem delu je ležala nasutju SE 1151 = SE 1154 = SE 1255 po rob (zunanje lice) temelja obzidja, ki pa je bil (morda zaradi G617). Na dobna plast rjavega peščenega melja (SE 1300; geomorfologije) vkopan 0,17−0,22 m globlje kot preostali - sl. 179). del temelja. Vrh blokov SE 1229 je bil poravnan s površino Še pred nasutjem plasti SE 1151 = SE 1154 = SE 1255 sta bili nasipa SE 1151 = SE 1154 = SE 1255. Na njej se morebitni sle- v vzhodni rob starejšega cestišča SE 1170 vkopani dve večji dovi obzidja sicer niso ohranili, vendar je glede na globine jami za navpična lesena nosilca na medsebojni razdalji 5 m srednjeveškega roparskega jarka mogoče sklepati, da je bil (SE 1350/SE 1342, SE 1352 (sl. 180, 181) in SE 1301/SE 1302). zahodni del obzidja postavljen kar neposredno na nasip Funkcija obeh jam ni znana. Morda je šlo za podobno le- SE 1151 = SE 1154 = SE 1255. Zunanji rob temelja SE 1229 je seno utrditev kot na osrednjem delu, čeprav je bila ta bolj torej ležal globlje kot preostali del obzidja, kar bi bilo glede masivna. Možno pa je tudi, da sta obe jami starejši. na lego na brežini tudi razumljivo. Severno, v kv. E 57, je bila v nasutje vkopana še ena večja Na južnem delu linije kamnov SE 1229 se je ohranila še po ovalna jama (SE 1269/SE 1296; sl. 180, 182), katere funkcija ena vrsta posameznih kamnitih blokov: SE 1230 in SE 1228. Ti ni znana. V njenem zasutju so bili najdeni odlomki namizne kamni so nekoč izvirali iz obzidja, a so bili v srednjem veku in grobe kuhinjske lončenine, ometa ter opek. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 95 strugi. Vprašanje, ali je tekel še dalje proti jugu ali ne, ostaja odprto. Južno strugo so v tej fazi že začeli nasipavati (glej v poglavju 6.9.3). Kako uspešni so bili pri tem že v tej fazi, ni jasno. Zid SE 1204 je bil ob robovih izkopa sicer ohranjen višje kot na sredini, kar bi lahko nakazovalo morebitno po- škodbo ob gradnji obzidja. Možno pa je tudi, da je poškod- ba nastala šele v srednjem veku, ob odstranjevanju obzidja. Pomembno je tudi dejstvo, da se je srednjeveški roparski jarek (SE 1185; sl. 183) tik pred zidom SE 1204 pod kotom 75° zalomil in se je nadaljeval izven izkopnega polja proti 181 severozahodu. Na mestu tega zaloma so se na dnu sre-Faza 3a1, K3. Jama SE 1350 s polnilo SE 1342 in starejše plasti (SE 1347, SE 1348). Pogled proti vzhodu. dnjeveškega jarka ohranili ostanki večje strukture, zgrajene iz velikih blokov peščenjaka (SE 1289; ohr. d. 3,65 m, š. 2,25 m, gl. 0,41 m; sl. 183, 186, 189, 190). Ob njihovi postavitvi raziskano območje 1173 3264 plast 1175 rekonstruirana meja plasti A B C D struga/korito E F G H jama/jarek grob zid jarek obzidja starejši zid 182 Faza 3a1, K3. Jama SE 1269. Pogled proti zahodu. kvadrant 4 × 4 m 1229 premaknjeni. Med kamni SE 1228 so se namreč ohranili tudi odlomki srednjeveške lončenine. Po izgradnji obzidja so na njegovo notranjo stran na nasu- tje SE 1151 = SE 1154 = SE 1255 nasuli še eno zelo podobno 1132 glineno plast (SE 1132; sl. 183), s katero so dvignili teren za obzidjem. Prepoznana je bila zgolj v profilu v kv. E 50−52, tik ob robu srednjeveškega roparskega jarka. Ohranjena je bila do višine 0,6 m. V plasti so bili najdeni odlomki ostenj 1289 amfor, grobe kuhinjske in namizne lončenine, manjši odlo-Gr 1004 mek galske sigilatne sklede ( G634 ) in krožnika afriške sigi- 1185 late (G635), ki plast datira v drugo polovico 3. oziroma 4. 1204 1217 1218 stoletje. Najden pa je bil tudi Galienov antoninian, kovan 1227 1280 leta 267 ali 268 (G636). 1231 1205 1233 Kaj se je dogajalo na zunanji strani obzidja, ne vemo. Mo-1340 rebitne intaktne plasti so se ohranile le v kv. F59−60, kjer je na nasutju SE 1237 ležal glinen melj s prodniki, ki je vseboval 1382 tudi školjke, malto in oglje (SE 1175; sl. 183 ). Prekrila ga je še plast rjave meljaste gline s prodniki (SE 1173). Glede na omejeni obseg izkopa ni mogoče zatrdno ugotoviti, ali sta omenjeni plasti rimskodobni ali morebiti mlajši. Na južnem delu je obzidje segalo najmanj do starejšega zidu SE 1204 (stavbe iz faze 1b), ki je bil v tem času še viden in južno od katerega se je teren začel spuščati proti južni 183 Načrt južnega dela najdišča, faza 3a, 2. korak. Merilo 1 : 500. 96 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 plošč, in tudi razpoka na enem od večjih kamnov, iz česar se je sklepalo na veliko obremenitev (težo tovora). Vendar je razlaga za to lahko tudi drugačna. Pod počenim blokom je namreč ležal vogal starejšega objekta (iz faze 1b), ki je bil gotovo bolj stabilen od okolice. Da je bil teren na tem predelu nestabilen in se je pogrezal, kažejo že številne izravnave v starejšem objektu 7 (faza 2a), ki so nasute nad jamo SE 1417. Utori v kamnih so razmeroma majhni (0,12 × 0,07 m; sl. 187, 188). Razdalja med dvema utoroma na vzhodnem delu je le 0,5 m, kar bi bilo premalo za konstrukcijo dvigala. Zato 184 Faza 3a2, K3. Linija kamnov SE 1229 in delno odstranjena se zdi bolj verjetno, da so utori v blokih služili le za dvig SE 1255, pod katero so bili vidni ostanki groba 1005. Pogled samih blokov – v utore so zasadili klešče dvigala in kamen proti vzhodu. premaknili na pravo lego. To potrjujejo tudi podobni utori, najdeni na nekaterih drugih kamnitih blokih (npr. kamni iz severnega stolpa: sl. 147). Usmeritev plošč SE 1289 je sicer res drugačna kot na pre- ostalem delu zahodnega obzidja, vendar pa je vzporedna oziroma pravokotna na brežino južne struge (ki je bila v tem 185 Faza 3a2, K3. Linija kamnov SE 1229 in jama SE 1269 času sicer že delno zasuta). Čeprav so kamni večji, širina vkopana v SE 1255. Pogled proti zahodu. utrditve pa znaša 1,9 m (sicer je obzidje široko le 1,6 m), ne so najprej izkopali jarek, ki je v globino segel do ruševine objekta 7 iz faze 2a (SE 1306) in starejših temeljev iz faze 1b (SE 1391, 1392, 1393), kar se višinsko ujema z dnom jar- ka za obzidje severno. Na severni strani so z njim presekali že omenjen nasip SE 1151 = SE 1154 = SE 1255, na jugu pa podobno plast rjavega peščenega melja (SE 1300). S tem posegom so poškodovali tudi nekaj starejših grobov – grob 1004 = 1007 (plast SE 1303, kosti SE 1432; sl. 179, 183), grob 1003 (kosti SE 1428). Kosti pokojnikov so se ohranile na plasti SE 1300. Na dno jarka so najprej nasuli plast olivnega meljastega pe- ska s prodniki (SE 1410). Na to izravnavo so postavili ome- njene bloke peščenjaka, ki so se ohranili le na zahodnem 186 Faza 3a2, K3. Kamniti bloki SE 1289 nad ostanki zidov delu vkopa. Njihov vrh (ohr. v. na V delu: 234,64–234,53 m; faze 1b. Pogled proti jugu. ohr. v. na Z delu: 234,88–234,90 m) sovpada z višino ohra- njenega vrha zidu SE 1204 (ohr. v. 234,62–234,76 m) in z višino plošč 1229 (ohr. v. na J delu: 234,59 m, ohr. v. na S delu 234,47 m). Bloki so sicer iz enakega materiala kot kamni obzidja, vendar gre za večje plošče z drugačno orientacijo. Ti bloki so usmerjeni SZ−JV, obzidje pa S−J. Na dveh blokih so bili vidni utori (sl. 187, 188), en večji blok pa je bil počen. Usmeritev blokov, ki odstopa od prepoznane linije obzidja severno, utori vidni v nekaterih kamnih in lega v neposre- dni bližini brežine, so izkopavalce sprva navdali z mislijo, da gre za del utrditve brežine ali da je bilo tu npr. postavljeno dvigalo za pretovarjanje blokov iz ladij pri gradnji obzidja. V prid tej tezi naj bi govorili zlasti utori, vidni na vrhu nekaterih 187 Utor v kamnu strukture SE 1289. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 97 188 Utor v kamnu strukture SE 1289. 190 Faza 3a2, K3. Kamniti bloki SE 1289 nad ruševinsko plastjo objekta 7 (SE 1306) in zid tega objekta (SE 1204) v ozadju. Pogled proti jugu. Južna brežina Južno od še vidnega starega zidu SE 1204 objekta 7 iz faze 2a je ležala brežina južne struge. V tem času (lahko pa tudi nekoliko kasneje) jo je najprej prekrila temno siva meljasta plast s številnimi najdbami (SE 1340; sl. 183, 191, 194). Ne- kaj odlomkov lončenine sega v čas 1. in začetek 2. stole- tja (odlomki pompejanskih pekačev s pokrovi G746–G750, pečatne oljenke Loeschcke IXa (G756) in Loeschcke Xa (G757), aretinska skodelica Consp. 34 (G738), sigilatni kelih (G737), odlomek južnogalske sigilate (G739), trinožnik iz 1. stoletja (G753), skodelica keramike tankih sten fabrikata D (G743) in čaša z obrazom (G742), odlomek pasne spone (G733), več odlomkov, ki jih širše datiramo (volutna oljenka (G754–G755, 1.–sredina 3. stoletja), pečatna oljenka (G758; sredina 1.–5. stoletje), odlomki namizne lončenine (G745), odlomki grobih loncev (G751–G752), odlomki kretske am- fore (G761), italske amfore Dr. 2–4 (G760) in korenčkaste 189 amfore tipa Camulodunum 189 (G759), pokrovček vzhodne Faza 3a2, K3. Kamniti bloki SE 1289 nad ruševinsko plastjo objekta 7 (SE 1306) in zid tega objekta (SE 1204) v amfore (G762), bronast žebljiček (G736), razcepka (G734) ospredju. Pogled proti severu in stopljeni kosi brona). Poleg tega pa je najdeno z žigom ornamentirano dno najverjetneje plitve sklede produkcije moremo izključiti, da gre dejansko za ostanke obzidja. Mor- A/C afriške sigilate (G740), ki jo datiramo v pozno 3. stoletje da je prav na tem mestu ležal zalom obzidja, kar bi pojasnilo in 4. stoletje. V ta čas sodijo tudi najdeni odlomki glazirane tudi drugačno širino obzidja. Če gre res za zalom, prav tako keramike (G741). ne moremo izključiti, da imamo opravka celo z vogalnim Podobna, le drugače obarvana plast (SE 1382; sl. 183) je za-stolpom. polnjevala tudi južno strugo, zato je mogoče, da je SE 1382 nastala kot posledica istočasnega odlaganja (drsenje v stru- go). V njej so bili odlomki italskega lonca (G764, 1. in 2. 98 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 191 Faza 3a2, K3. Na južni brežini je ležala SE 1340, ki je prekrila SE 1353. Pogled proti zahodu. 193 Faza 3a2, K3. Jarek SE 1217, s polnilom SE 1279 ob ostanku zidu SE 1204 in plast SE 1205. Pogled proti zahodu. stoletje), odlomki finega lonca in vrča (G763), amfora Dres- sel 6B z lijakastim ustjem (G765–G766, od Domicijana da- lje), odlomki namizne in grobe kuhinjske lončenine, opeke in kosti. SE 1340 je prekrila plast zelo temno rjavega glinenega me- 192 lja (SE 1233; sl. 192), ki prav tako vsebuje številne odlomke Faza 3a2, K3. SE 1233. Pogled proti jugu. lončenine. Tudi tu je bilo najdenih več odlomkov, ki jih lahko umestimo v 1. in 2. stoletje (krožnik Consp. 20 (G775, dati- faza 1b ran med letoma 40 in 120/130), amfore Dressel 6B (G785– faza 2a G789), keramika tankih sten fabrikata E (G776, sredina 1.– faza 2b sredina 2. stoletja), pokrov pompejanskega pekača (G783), faza 2d grobi lonci ( G781–G782 ), melnica Dramont D2 ( G780 ); sre-faza 3a dina 1–sredina 2. stoletja), steklenice ( G773–G774 , sredina faza 4 1.–4. stoletje), novec Klavdija, kovan med letoma 45 in 54 faza 5 zid, faza 1 (G767), poleg tega pa še odlomki fine kuhinjske keramike, zid, faza 2 ki so jih začeli izdelovati v prvi polovici 2. stoletja, lokalne zid, faza 3 recijske melnice (G779, od sredine 2. stoletja dalje), ovalne keramika zid, faza 4 čaše keramike tankih sten (G778, druga polovica 1.–3. sto-opeka letje), odlomki rodoške amfore (G790), žeblji (G771–G772), kamen zapah ključavnice (G768), bronast zatič (G769) in kosti. A B Kv. D46 Kv. E46 Kv. E47 z = 235,03 m 1035 1035 1205 1152 moderni 1279 posegi 1280 1204 1231 1227 1233 1217 1216 1340 1353 1383 1382 1403 194 Presek čez južno strugo. Pogled proti zahodu. Merilo 1 : 50. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 99 Dejstvo, da plasti SE 1340, SE 1382 in SE 1233 vsebujejo najd- 165 164 be iz različnih časovnih obdobij morda nakazuje na daljši 163 162 čas njihovega odlaganja oziroma nastajanja plasti. 161 Zahodna struga 160 159 Na plasti SE 1233 je na brežini ležala še temno siva plast me-158 157 156 lja s prodniki, odlomki opek, amfor, namiznih vrčev, grobih 155 154 loncev in kosti (SE 1231). 153 152 151 150 Vzporedno s starejšim zidom SE 1204 je bil v SE 1216 in SE 149 148 1231 vkopan jarek (SE 1217/SE 1279; sl. 193 ), ki je v ozkem, 147 146 145 do 0,46 m širokem pasu tekel po celi širini izkopa (ok. 1,3 m). 144 143 Funkcija ni znana. 142 141 140 139 Plast SE 1231 je prekril rjav melj s prodniki in odlomki opek 138 137 (SE 1227; sl. 194 ). Vseboval je odlomke namizne lončenine, 136 135 134 grobe kuhinjske lončenine, amfor, kosti in odlomkov železa, 133 132 pa tudi recijskih čaš ( G793 ), skodelice galske sigilate ( G794 ) 131 130 129 in fine kuhinjske lončenine, ki jih datiramo v 2. in 3. stoletje. 128 127 Prekrili sta ga še meljasta rumenkasto rjava plast peščenega 126 125 124 melja (SE 1280) in ruševinska plast z veliko malte in opek 123 122 (SE 1218). 121 120 119 118 Ni popolnoma jasno, ali so te plasti nastale pred ali po na-117 116 A B stanku obzidja, niti ali se je obzidje preko tega dela morebiti C D E F G H I J Vzhodna struga 115 K L M N 114 O P R S 113 še nadaljevalo proti jugu. Na območju izkopa (ki zajema le 112 111 2 m širok pas) ni bilo najti dokazov, ki bi to potrdili ali ovrgli. 110 109 108 Prisotnost afriške sigilate in glazirane lončenine v sedimentu 107 106 SE 1340 morda nakazuje, da je bil predel zasut šele po iz-105 104 103 gradnji obzidja ali tik pred tem. 102 101 100 Na brežini je SE 1227 prekril še temno sivorjav glinen melj 99 98 97 s prodniki (SE 1205; sl. 183 ). Plast je vsebovala rezidualne 96 95 najdbe (opeke, namizna lončenina, melnica lokalne izdelave 94 93 92 G797 ; izčrepinjski pokrovček istrske amfore ( G796 ), odlomki 91 90 amfor, npr. istrske Dr. 6B ( G795 ), groba kuhinjska lončenina). 89 88 87 86 85 84 6.10 Faza 3b – poplave 83 82 81 80 79 Po izgradnji obzidja je bila intenzivna izraba prostora pre-78 77 kinjena z morda največjo poplavno aktivnostjo dotlej, ki je 76 75 74 spremenila obliko zahodne struge. Na severnem delu iz-73 72 kopa je bila obsežna rečna erozija (SE 2239 = SE 2277 = 71 70 69 SE 2245 = SE 6294 = SE 6515 = SE 4184 = SE 2253; sl. 196 ) 68 67 dobro prepoznavna, v osrednjem delu pa slabše. Voda je 66 65 raziskano območje 64 na severnem delu S1 in K2 delno znižala vzhodni del izko-3264 63 plast 62 panega prostora (uničenje sledi kolovozov in mogoče tudi 61 rekonstruirana meja plasti 60 59 zgornji rob struge/korita cestišča) in poškodovala severni stolp, na južnem delu S2 pa 58 57 spodnji rob struge/korita je uničila vzhodni del ceste na brežini. 56 55 jama/jarek 54 53 grob Sledila je zapolnitev novega korita z več različnimi rečni-52 51 mi nanosi, od najbolj grobih, prodnatih (SE 2119, SE 2149 50 zid 49 48 kvadrant 4 × 4 m = SE 2227 = SE 6293, SE 2237, SE 2069, SE 2183 = SE 2267 47 46 = SE 2244, SE 2224 = SE 6291 = SE 6511, SE 3390, SE 3360, 195 Načrt najdišča, faza 3b. Merilo 1 : 2000. 100 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 3244, SE 3391, SE 3322) do bolj finih, peščeno-meljastih kosti. Večji prodniki so ležali na dnu plasti, proti vrhu pa se je (SE 2212 = SE 4150 = SE 4109, SE 2230 = SE 2229 = SE 2191 = velikost odloženega materiala zmanjševala. SE 4085 = SE 4106, SE 6216 = SE 6050 = SE 6222 = SE 6232 Naplavino SE 2119 je prekrila plast, sestavljena iz apnenčevih = SE 6394 = SE 2225, SE 3359, SE 3263 itd.). Vsi nanosi so prodnikov ter odlomkov opek, premešanih z rumenkasto vsebovali velike količine najdb, večinoma odlomkov rimskih do olivno rjavim peskom (SE 2149 = SE 2227 = SE 6293; db. opek, obdelanih kosov marmorja, lončenine in kosti, ki so 0,23 m; sl. 196, 200 ). Podobna plast je dno struge prekrila bili verjetno prineseni iz območij, ležečih severno od izko - tudi v kv. F/138–142 (SE 2237; sl. 196, 201−203 ). V njej so pnega polja. V plasteh se pojavljajo tudi mlajše najdbe, kar bili poleg rimskodobnih opek najdeni tudi odlomki starejše je posledica oranja in mlajših vkopov, ki so bili ponekod sla - rimske lončenine ( G806 ). bo prepoznavni. Še ena podobna plast je ležala severno, v kv. D/148-155 Po odložitvi teh sedimentov se je nadaljevalo pokopava - (SE 2096; sl. 196 ). Tudi ta je vsebovala odlomke opek in nje na brežini pred obzidjem. Na osrednjem delu izkopa so lončenine (namizna lončenina ( G808–G809 ), groba kuhinj - brežino dvakrat tudi dodatno utrdili z novimi nasutji. ska lončenina ( G812 ), fina trda kuhinjska lončenina ( G811 ), 6.10.1 Severni del (K2, S1, S2) melnice G810, trinožniki, odlomek galske sigilatne sklede z močno vbočenim dnom oblike Drag. 18/31 (G807), oste- Fluvialna erozija (SE 2239 = SE 2277 = SE 2245 = SE 6294 nje grobega lonca z glavničenjem (G812), ki so bili moč- = SE 6515 = SE 4184; sl. 196), ki je delno odstranila starejše no obrabljeni, poleg tega pa tudi koščke malte in odlom- plasti in na površini le-teh oblikovala novo korito, brežine in ke živalskih kosti. Na severnem delu jo je prekrila še plast ravne platoje, je bila dokumentirana v kv. D-F135-164. peščenega proda z odlomki opek, lončenine (fina in groba Na skrajno severnem delu (kv. D164-C161) je struga v izko kuhinjska, namizna lončenina, ostenja amfor), stekla in kosti - pno polje vstopala iz SSV. Tu je bila dokumentirana njena (SE 2183 = SE 2267 = SE 2244; sl. 196, 204), ki se je odložila vzhodna brežina (SE 2253; na dnu struge v kv. D153−158. sl. 197, 198 ), usmerjena SSV− JJZ. Brežina je padala proti ZSZ pod kotom 60°. Struga je Tem pretežno prodnatim sedimentom je sledila odložitev tu presekala več starejših prodnatih naplavinskih plasti brez bolj meljastih plasti. Kolesnice SE 4153, grob 4007 in ostali najdb (SE 2256, SE 2254, SE 2206, SE 2208), ki so nastale ka- del struge (SE 2096, SE 2237) je prekrila plast, sestavljena iz dar koli pred tem (med fazo 1 in 3a). apnenčevih, peščenjakovih in tufnih prodnikov, premešanih Struga je nato blago zavila proti JZ in se je v izkopnem polju z olivno rjavo peščeno do meljasto glino in sivkasto rjavim meljastim peskom, s koščki oglja ter odlomki keramičnega znova pojavila na območju kv. D154−153. Tu je bila znova gradbenega materiala, lončenine (namizna, groba in fina dokumentirana njena vzhodna brežina, ki je tekala v smeri kuhinjska lončenina, recijska čaša, odlomki amfor, odlomek SSZ−JJV in je pod kotom 40° padala proti JJZ. Ohranjena italske sigilatne skodelice Consp. 29 ( G816 ), posamična sre - višina brežine na tem delu je bila 0,41 m. dnjeveška lončenina), kosti in kovinskih predmetov ( G813 , V kv. D149 je bil dokumentiran tudi zgornji zahodni rob bre - G815 ) (SE 2212 = SE 4150 = SE 4109; db. 0,22 m; sl. 196, žine tega korita (SE 2277 = SE 2239 = SE 2245). Tu je brežina 205 ). pod kotom 30° padala proti SSV. Visoka je bila 0,66 m. Sočasno je v kv. F−G121−127 naplavino SE 2149 = SE 2227 Od severnega stolpa (kv. D148) proti jugu je zahodna brežina = SE 6293 prekrila plast olivno rjavega glinenega melja z nato tekla skoraj ravno proti jugu in je pod kotom od 30° do lomljenci peščenjaka, apnenčevimi oblicami, kosi marmor - 50° padala proti vzhodu. Na nekaterih delih je bila precej po - ja, odlomki opek, lončenine, kosti, stekla ipd. (SE 2224 = ložna, na drugih pa jo je voda spodjedla (npr. v kv. E-F/140), SE 6291 = SE 6511; db. 0,49 m, sl. 196 ). Na višini površine zato je bil breg bolj strm. Višina brežine je bila 0,65 m. tega sedimenta je bila v brežini struge SE 6294 vidna izrazi - Nastanku struge je kmalu sledilo odlaganje fluvialnih se ta stopnica oziroma sprememba v strmini naklona (stena je - dimentov v njej. Ti so vsebovali veliko ruševin in drobnih postala bolj strma). V kv. F126 je na robu te stopnice oziroma najdb. V kv. F-H/122–130 se je na dnu struge odložila pro na zahodni meji plasti ležala linija večjih apnenčevih kamnov - dnata naplavina (SE 2119; in prodnikov (SE 6513; d. 2,86 m), interpretirana kot posutje sl. 196 ) s kosi marmorja ( G798– G802 brežine. ; sl. 199 ), odlomki rimske in srednjeveške opeke, rim- ske lončenine (odlomki ostenj amfor (G805), melnic, grobe Severno je naplavine SE 2212 = SE 4150 = SE 4109, SE 2149 = kuhinjske lončenine (G803–G804) in fine kuhinjske lončeni- SE 2227 in SE 2237 prekrila še plast drobljivega olivno do te- ne iz 2. oziroma 3. stoletja), kovine (bronast okov G797) in mno sivkasto rjavega meljastega peska z manjšimi prodniki, Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 101 B A A B A C B D C E D F E G F H G I H 4106 I 4109 2253 164 149 148 2208 163 2212 2206 147 2256 162 2254 146 161 2191 160 145 4085 144 159 4150 158 143 2244 2237 157 142 2267 141 156 2233 140 155 2183 2277 = 139 154 2096 2239 = 153 138 2245 2229 137 152 6394 136 raziskano območje 2230 135 3264 plast 2149 rekonstruirana meja plasti 134 zgornji rob struge/korita 6357 6358 6222 133 spodnji rob struge/korita jama/jarek 2149 grob 132 zid 6232 kvadrant 4 × 4 m 131 A 6216 130 B 6363 2227 129 6341 128 6335 2119 127 6284 126 2119 6293 125 6294 124 123 2227 2224 2225 196 Načrt severnega dela najdišča, faza 3b. Merilo 1 : 500. 102 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 lomljenci apnenca in peščenjaka (fluvialen sediment SE 2230 V kv. E−F/139−140 je nad zgornjim robom brežine (ob zaho- = SE 2229 = SE 2191 = SE 4085 = SE 4106; sl. 196, 206, 207), dni meji izkopa) v tem sedimentu ležala podolgovata ozka s koščki malte in ometa (freske (G827)), številnimi odlomki koncentracija apnenčevih lomljencev (do 35 cm, SE 2233; opek, lončenine (namizna, amfore, groba in fina kuhinjska sl. 196, 208), orientirana S−J, ki se je na južnem koncu ne- lončenina, odlomki oljenke, melnice (G826, datacija: 2.-4. koliko razširila. Morda gre za del odložene ruševine. stoletje), sklede s premazom (G825), trinožniki), kosti, stekla Južno je SE 2224 = SE 6291 = SE 6511 in cesto SE 6250 pre-(odlomki kozarca na visoki nogi oblike Isings 111 ( G824 ) se krila podobna naplavinska plast olivno rjavega peščenega datirajo med sredino 5. in 7. stoletje), bronastih (novci: anto-do glinenega melja (SE 6216 = SE 6050 = SE 6222 = SE 6232 ninjan iz druge polovice 3. stoletja ( G821 ), AE Konstantina, = SE 6394 = SE 2225; sl. 196, 209, 210 ), premešanega z kovan med letoma 330 in 335 ( G820 ), AE Konstantina I, ko-lomljenci, prodniki, večjimi marmornimi kamni ( G843 ), van med letoma 330 in 336 ( G822 )) in železnih predmetov. koščki malte, odlomki opek, lončenine (odlomki posnetka Naplavina je segla vse do severnega stolpa. recijske čaše ( G845 ) iz 2. oziroma 3. stoletja, dna posode s temnim premazom (G851), odlomki krožnikov z rdečim (G847−G848) in s temnim premazom iz 4. stoletja (G849− G850), odlomki skodele z ovratnikom (G846) iz 4. oziroma 5. stoletja, ostenja galske sigilate (G844), grobe kuhinjske lončenine, melnic kosti, stekla (G842) ter bronastimi (že- bljički (G838), igla s čebuličasto glavico (G835), peresovina 199 Faza 3b, K2. Torzo marmornega kipa (G799), ki je bil odkrit v fluvialnem sedimentu SE 2119. 197 Faza 3b, K2. Plast SE 2254 in brežina korita SE 2253. Pogled proti severu. 198 Faza 3b, K2. Plasti SE 2206 in SE 2208 je presekala struga 200 Faza 3b, K2. Zahodna brežina korita in naplavina SE 2253. Pogled proti severu. SE 6293 nad SE 6369. Pogled proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 103 bronaste fibule (G836), novci (AE3 Honorija, kovan med letoma 408−423 (G834); AE3 Gracijana, kovan med leto- ma 367–375 (G832); centonional Konstantina I., kovan med letoma 318–320 (G828); AE3 Konstancija II., kovan med le- toma 348–351 (G828); AE2 Gracijana/Vala/Teodozija, kovan med letoma 378–387 (G833); AE3, kovan med letoma 367– 378 (G831); AE3 Konstantina II. ali Konstancija Gala, kovan med letoma 350–355 (G830)) in železnimi predmeti (žeblji (G841), rezila nožev (G839–G840)). Grobe sestavine so se pojavljale v glavnem v zgornjem delu plasti. Ta plast je na svojem južnem delu segala skoraj do obzidja. Njena površina je od zahoda proti vzhodu rahlo padala, medtem ko se je debelina plasti od zahoda proti vzhodu postopoma povečevala. Plast je bila v mlajših obdobjih pre- oblikovana z oranjem in drugimi posegi, zato je v njej ležalo tudi več odlomkov srednjeveških opek, poznosrednjeveške kuhinjske lončenine (G852−G853) in odlomkov stekla. V naplavino SE 6216 = SE 6050 = SE 6222 = SE 6232 = SE 6394 je bilo vkopanih šest grobov v različnem sta- nju ohranjenosti (sl. 196). V celoti so ohranjeni grob 6015 (skelet otroka SE 6335), grob 6024 (skelet otroka SE 6363) 202 Faza 3b, K2. Zahodna brežina rečne struge, oblikovana s fluvialno erozijo SE 2239, vidne SE 2234–SE 2237. Pogled proti jugu. 203 Faza 3b, K2. Zahodna brežina rečne struge, oblikovana 201 Faza 3b, K2. Zahodna brežina korita in naplavina SE 2237. s fluvialno erozijo SE 2239, vidne SE 2234–SE 2237. Pogled Pogled proti severu. proti jugu. 104 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 206 Faza 3b, K2. Naplavina SE 2229. Pogled proti severu. 204 Faza 3b, K2. Naplavini SE 2096 in SE 2183. Pogled proti severu. 207 Faza 3b, K2, S1. Naplavina SE 4085 je segla do stolpa (SE 4007, SE 4046, SE 4063, SE 4073). Pogled proti jugovzhodu. 208 Faza 3b, K2. Ruševina SE 2233 na SE 2229. Pogled proti 205 Faza 3b, K2. Korito vrezano v SE 2213, naplavina jugu. SE 2212. Viden je tudi grob 2001 (SE 2260). Pogled proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 105 ( jama SE 3266/skelet SE 3266), še južneje pa v SE 7018. Na jugovzhodni strani je struga zarezala v SE 3335, na dnu ko- rita pa v SE 3351 (sl. 211). Tako kot na severu je tudi tu sledilo odlaganje sedimentov, ki so zapolnili novo korito. Na severozahodni del korita je na- legla temno siva plast glinenega melja s prodniki, apnenci in številnimi odlomki opek (SE 3390; sl. 211). Z zahodne strani jo je prekrila temno sivkasto rjava peščena glina z drobci malte (SE 3359; sl. 211). Sledila je še odložitev temno sivega glinenega peska z apnenčevimi prodniki in številnimi od- lomki opek (SE 3360; sl. 211, 212). Na severnem delu korita 209 Faza 3b, S2. Naplavina SE 6216, ki je prekrila starejšo pa je SE 3390 in 3359 prekril še rjav prod (SE 3244; sl. 213) hodno površino SE 6295; vidna tudi mlajša plast SE 6025. Pogled proti jugovzhodu. Južno je zahodno brežino prekrila olivno rjava peščena gli- na s prodniki, odlomki opek in stekla (SE 3391; sl. 211), na katero je nalegla še zelo temno sivkasto rjava peščena glina z drobci oglja (SE 3263). Vzhodno brežino je prekrila tudi peščena glina s prodniki (SE 3322, sl. 214). V teh plasteh so ležali številni odlomki marmornatih elemen- tov (G883), bronaste žlindre (G886), živalskih kosti, opek, železja, bronastih predmetov (G858−G864, G877−G881), stekla (G870−G871), grobe in fine kuhinjske lončenine, na- mizne lončenine, odlomkov melnic, trinožnikov, oljenk in ostenj amfor. Med njimi so starejše najdbe, npr. odlomek poznopadske sigilatne skodelice Consp. 43 (G865) in tudi odlomki, ki jih umestimo v 2. oziroma 3. stoletje: odlomek 210 Faza 3b, S2. Naplavina SE 6232, ki je prekrila ostanke galske sklede Drag.18/31 (G866) in odlomka galske sigilatne nekdanjega cestišča SE 6221. Pogled proti jugovzhodu. sklede tipa Drag. 37 (G884–G885). Najdenih je bilo tudi več z bronasto zapestnico v presegajočimi konci ( novcev: Galijenov antoninian, kovan med letoma 260 in 268 G126 ), grob ( G874 ), antoninijan Klavdija II., kovan med letoma 268 in 6023 ( jama SE 6358/skelet SE 6360/zasutje SE 6359, 6406 270 ( G854 ); centonional Konstancija II., kovan med letoma – prodniki ob glavi), s priloženo obročasto fibulo ( G121 ), 337 in 340 ( G855 ), AE3 Valentinijana I., kovan med letoma datirano v drugo polovico 3. in 4. stoletje, ter bronastim pr - 367 in 375 ( G856 ), AE4 Valentinijana III., kovan med leto - stanom ( G122 ) in grob 6018 ( jama SE 6341/skelet moškega ma 425 in 435 ( G857 ), AE3 Konstansa/Konstancija II., kovan SE 6343/zasutje SE 6342). Ob izkopu jame za slednjega so med letoma 348 in 361 ( G866 ), AE3 Valensa, kovan med poškodovali vzhodno stranico domnevnega starejšega na - letoma 364 in 378 ( G875 ). Poleg tega so bili v plasteh najde - grobnega obeležja SE 6379. Od grobov grob 6053 (SE 6284) ni tudi posamični odlomki srednjeveške oziroma novoveške in grob 6022 (SE 6357) sta se ohranili le lobanji. lončenine, opeke in stekla, ki so posledica mlajših posegov. Zasutja prepoznanih grobnih jam so bila po sestavi zelo po- Terasa med strugama dobna fluvialnemu sedimentu SE 6216. Na terasi med strugama je v tem času starejšo plast SE 3103 Zahodna struga prodniki in odlomki opek (SE 3246; sl. 211). Plast je bila bogata z najdbami. Med določljivo lončenino so bile tako V osrednjem delu poplavno delovanje ni bilo tako jasno 6.10.2 Osrednji del (Križišče) = SE 3247 prekril zelo temno sivkasto rjav glinen melj s najdbe iz 1. oziroma začetka 2. stoletja (kozarec italske ke- prepoznavno kot na severnem delu. Erozija je zarezala v ramike tankih sten, fabrikata E (G907); južnogalska sigilata različne starejše plasti, ki so ležale na brežinah zahodne (G908)), lončenina, značilna za čas 2. in 3. stoletja (recijska struge. Na severnem delu sektorja križišča je presekala čaša G912, G913 in njen lokalni posnetek G914, polkrožna SE 3361, na vzhodnem delu v SE 3270. Južno je na zaho- skleda s temnim premazom G924, ki posnema sklede tipa dni strani zarezala v SE 3271 in odnesla tudi del groba 3009 Drag. 40, druge globoke sklede (G917, G922, G916, G920), 106 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Gr 5010 2225 5224 5284 122 Gr 5027 3359 5231 5222 121 3360 3246 5154 3390 3346 120 3226 5175 5178 3254 119 Gr 5019 5179 3263 3244 Gr 5033 Gr 5020 118 Gr.5016 Gr 5018 3391 5175 117 5127 Gr 7006 Vzhodna struga 7600 5174 116 Gr 7004 115 Gr 7002 Gr 7003 114 7024 113 7023 7022 112 Gr 7005 111 110 A B C D Zahodna struga 109 E F G H I J K L 108 M N O P R S 107 raziskano območje 3264 106 plast Gr 7502 rekonstruirana meja plasti 105 zgornji rob struge/korita spodnji rob struge/korita 104 jama/jarek grob 103 zid kvadrant 4 × 4 m 102 101 100 99 98 97 96 95 94 93 211 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 3b, 1. korak. Merilo 1 : 500. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 107 212 Faza 3b, Križišče. Naplavina SE 3360. Pogled proti zahodu. 215 Faza 3b, terasa med strugama. Jarek SE 3346/3323. Pogled proti severovzhodu. 216 Faza 3b, terasa med strugama. Jama SE 3254. Pogled proti vzhodu. nekatere že blizu glajene keramike, fina kuhinjska kerami- ka (G929−G932), posnetek čaše gubanke (G915), lokalne melnice (G927–G928), odlomki drugih galskih proizvodenj (G909−G911)). Za poznorimski čas so značilni grobi lonci (G935−G937) in sklede/trinožniki (G933−G934). Najdene 213 Faza 3b, Križišče. Naplavina SE 3244. Pogled proti jugu. so bile tudi številne kovinske najdbe (G898−G904). Poleg tega so bili v plasti najdeni tudi odlomki srednjeveške ozi- roma novoveške lončenine in stekla, saj je bil del plasti že poškodovan z mlajšimi posegi. Na severovzhodni strani je bil v SE 3246 vkopan jarek (SE 3346; sl. 211), zapolnjen s temno sivorjavim prodom (SE 3323; sl. 215) in temno sivorjavim glinenim meljem (SE 3315). V obeh polnilih so bili najdeni redki odlomki sta- rejše namizne lončenine, grobe in fine kuhinjske keramike ter opek in kosti. V kv. K 118 je bila v SE 3246 vkopana tudi manjša krožna jama (SE 3254; sl. 211, 216). Funkcij jame in jarka ne poznamo. 214 Faza 3b, Križišče. Naplavine SE 3322, SE 3263 in SE 3271. Pogled proti vzhodu. 108 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Zahodna terasa Na predelu pred obzidjem so po poplavi nadaljevali s po- kopavanjem, v nekem trenutku pa so izvedli večji poseg in predel z nasutjem dvignili. Prvi korak Delni zapolnitvi struge s sedimenti SE 3359, SE 3358, SE 3390 in SE 3244 je sledila odložitev plasti temno sivorjavega pe- ščenega melja s kamni, opekami, kosi marmorja, drob- ci malte in oglja (SE 5147 = SE 5175 = SE 5222 = SE 3226; sl. 211, 217, 218, 219, 166), ki je prekrila brežino in delno tudi strugo. V plasti so bili najdeni številni odlomki grobe 217 Faza 3b1, Križišče. Plasti SE 5147=5175, SE 5127 in grobne kuhinjske (G999−G1002, G996) in namizne lončenine, od- jame. Pogled proti severozahodu. lomki fine kuhinjske lončenine (G997−G998), recijskih čaš (G974−G977), čaš gubank, globokih skled s temnim in rde- čim premazom (G978−G985), konične skodelice (G986), ki izhajajo iz 2. in 3. stoletja, odlomki namiznih krožnikov z notranjim premazom (G988−G990), značilnih za vsaj 3. stoletje, finih cilindričnih loncev s premazom (G991−G992), starejših modenskih pečatnih oljenk (G1007−G1008) in melnic Dramont D2 (G995). Najdeni pa so bili tudi odlom- ki glazirane sklede z ornamentom, ki so jih izdelovali med drugo polovico 3. in 5. stoletjem (G972). V 4. in 5. stole- tje lahko umestimo tudi odlomek dna globokega krožnika afriške sigilate D z žigom (G971), odlomke afriške amfore (G1006), odlomek morda amfore Kapitan II ali dela kozi- ce afriške kuhinjske keramike (G1004) in bikonične sklede s temnim premazom (G987). Med poznorimske primerke spadata tudi dno steklenega krožnika Isings 118 ( 218 Faza 3b1, Križišče. Plasti SE 5175, SE 5154 in jama SE 5178 G968 ) in del klekastega ustja polkrožne čaše Isings 96 ali koničnega s polnilom SE 5176. Pogled proti severu. kozarca Isings 106 (G969). Poleg tega so bili v plasti tudi šte- vilne kovinske najdbe (G939−G940, G942−G944, G947− G964), bronasti ingoti (G941, G945, G946), kosi bronaste žlindre in del livarskega lončka (G965–G967) ter novec AE4, kovan med letoma 383 in 388 (G938). Na severnem delu jo je prekrila plast sivorjavega meljastega peska z malto (SE 5284; sl. 211). Vanjo je bil vkopan grob 5027 ( jama SE 5279/skelet moškega 5278, polnilo 5277). V kv. E120−199 je na brežini SE 5222 = SE 5147 = SE 5175 = SE 3226, SE 5284 in grob 5027 prekrila temno rjava pešče- na glina z odlomki opek, prodniki in delčki malte (SE 5231; sl. 211). Vsebovala je odlomke ostenj amfor, namizne lonče- 219 Faza 3b1, Križišče. Plast SE 5147=5175=5222=3226 nine, stekla, poznorimskih krožnikov ( je prekrila tudi brežino zahodnega korita. Pogled proti G1013 ) in trinožnikov, pa tudi bronasto ploščato objemko ( severozahodu. G1012 ) in AE2 Kon- stancija Gaja (G1011), kovan leta 351. Nanjo je s severa na- legla še plast temno sivega peščenega melja z drobci malte in odlomki opek (SE 5224), v katero je bil vkopan grob 5010 ( jama SE 5161/skelet moškega SE 5160, polnilo SE 5159). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 109 Z južne strani je SE 5231 prekrila še peščena glina s kamni, malto, ogljem in odlomki opek (SE 5261). Južno je starejši grob 5019 in SE 5147 prekrila peščena gli- na z malto, kosi ometa s freskami (G1023), odlomki opek, peščenjaki in drobci oglja (SE 5127 = SE 5154; sl. 211) z od- lomki lončenine (G1018−G1022), interpretirana kot nasu- tje odpadnega materiala. V njej je bil med drugim najden tudi sestercij Komoda (G1014), kovan med letoma 180–184. Vanjo so vkopali več grobov: grob 5016 ( jama SE 5190/ skelet moškega SE 5189, polnilo SE 5188), grob 5019 ( jama SE 5213/skelet SE 5212, polnilo SE 5214), grob 5033 ( jama SE 5437/skelet moškega SE 5436, polnilo SE 5435) s prida- nim bronastim uhanom (G76) in železnim žebljem (G77) ter jama neznane namembnosti (SE 5178/5177, 5176), v kateri so bili odlomki živalskih kosti, odlomki fine kuhinjske kera- mike in namizne keramike s premazom. Te grobove in jamo SE 5178 je prekrivala prodnata plast (SE 5179; sl. 211). Vanjo sta bila vkopana še grob 5020 ( jama 5220/skelet moškega 5221, polnilo 5219) in grob 5018 ( jama 5204/skelet 5205, polnilo 5203) s pridanimi modrimi ste- klenimi jagodami (G51). Z izkopom jame za slednjega so poškodovali starejši grob 5019. Na južnem delu sta v tem času kolesnice SE 7046 in SE 2019 prekrili meljasti plasti s prodniki (SE 7022 in SE 7024; sl. 211, 220, 221), njiju pa olivno rjava glinena plast (SE 7023). 221 Faza 3b1, Križišče. Plasti SE 7022 in SE 7024. Vidne V teh plasteh je bilo več odlomkov grobe kuhinjske lončeni grobne jame grobov 7006, 7002, 7003. Pogled proti jugu. - ne, namizne lončenine s premazom in brez ter fine kuhinj- V SE 7023 so bili vkopani naslednji grobovi (sl. 211): grob ske lončenine, opek, kosti in železnih žebljev. V vseh plasteh 7003 (vkop SE 7036/polnilo SE 7037), grob 7004 (vkop so bili najdeni tudi odlomki stekla. V plasti SE 7024 sta bila SE 7039/skelet moškega SE 7041, polnilo SE 7040), poko- najdena steklenica z vodoravnim ustjem (G1031) in odlo- pan v krsti; grob 7005 (skelet SE 7042), grob 7006 (vkop mek dna galske sigilate (najverjetneje skodele oblike Drag. SE 7043/skelet moškega SE 7045, polnilo SE 7044) in grob 33) z žigom BORII (G1032), v SE 7022 pa poznoantični grob 7002 (vkop SE 7033/skelet ženske SE 7035, polnilo SE 7034). kuhinjski lonec (G1026) in kosi steklene žlindre. V SE 7022 je Pokojnica je bila pokopana v krsti. Priložena sta bila kuhinjski bil najden Avgustov as (G1024), kovan 16 pr. n. št. lonec (G203) in prašičji zob. V sondi 7502 in sondi 7503 je bila preko starejših plasti (SE 7545, SE 7529) odložena rumenkasto rjava meljasta glina (SE 7526, SE 7542), v katero je bil vkopan grob 7502 ( jama SE 7548/skelet SE 7549, polnilo SE 7550). Drugi korak V nekem trenutku so na predel pred obzidjem predvsem v južnem delu osrednjega sektorja nasuli plast rjave meljaste gline s prodniki (SE 5034 = SE 5124 = SE 5215 = SE 7013), s katero so predel dodatno dvignili za do 0,47 m in s tem utr- dili brežino (sl. 223). Na severnem delu je bila ta plast tanjša, zapolnjevala pa je tudi večjo kotanjo na brežini. 220 Faza 3b1, Križišče. Plasti SE 7022 in SE 7024. Pogled proti severu. 110 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 so pokopali dva pokojnika, enega na drugega. Spodnjemu (SE 5263) so pridali pas, od katerega so se ohranili bronast pasni jeziček (G61), pasni okov in pasna spona (G60), ki jih lahko datiramo v 4. stoletje. Drugi pokojnik (SE 5264) je bil v jamo položen kasneje in je bil obrnjen v nasprotno smer. Po zasutju groba so preko vzhodnega dela groba 5026 izkopali še jamo za grob 5021 ( jama SE 5230/skelet SE 5229, polnilo SE 5228). Zahodno od grobov 5021 oziroma 5026 so ležale le preko- pane kosti (grob 5012; SE 5168), ob obzidju pa grob 5032 ( jama SE 5410/5409, SE 5408). Južno so bili vkopani še naslednji grobovi: grob 5013 ( jama SE 5171/skelet SE 5170, zasutje SE 5169), grob 5007 ( jama SE 5136/skelet moškega SE 5148, zasutje SE 5135), grob 5009 ( jama SE 5156/skelet SE 5158, zasutje SE 5155), grob 5011 ( jama SE 5165/skelet SE 5163, zasutje SE 5164), grob 7001 ( jama SE 7030/skelet SE 7031, zasutje SE 7032), grob 7000 ( jama SE 7015/skelet ženske SE 7016, zasutje SE 7017) in grob 7500 ( jama SE 7521/skelet SE 7522, zasutje SE 7523). 222 V grob 7500 so priložili ogrlico iz steklenih jagod (G224), v Faza 3b2, Križišče. Raztresene človeške kosti SE 5157 (t. i. grob 5008) na nasutju SE 5034. Pogled proti jugu. grobu 5007 pa so bili najdeni odlomki železa (G46) in ži- valske kosti. Ob izkopu jame za ta grob so presekali starejši Severno od nje (kv. E119) so nasuli plast svetlo rumenorja- grob 5016. ve gline s prodniki (SE 5249; sl. 223). Med njo in SE 5034 = SE 5124 = SE 5215 = SE 5103 je ležal slabo ohranjen zidec v V kv. E 114 je bila v nasutje SE 5034 = SE 5124 = SE 5215 obliki črke L (SE 5240; = SE 7013 = SE 7526 vkopana še jama pravokotne oblike sl. 223 ), katerega funkcija ni znana. Na zahodni del obeh plasti in zidca so nato nasuli še temno (SE 5193; sl. 223, 224). Domnevno gre za jamo, ki je bila sivo peščeno glino s prodniki in malto (SE 5207). Z nasutjem prvotno verjetno namenjena pokopu, vendar so ob kopa- te plasti so izenačili višino brežine na celotnem predelu pred nju našli (in poškodovali) spodaj ležeči starejši grob 5017 in obzidjem. jamo nato le zasuli (SE 5191). V nasutju SE 5034 = SE 5124 = SE 5215 = SE 7103 so bili 6.11 Faza 3c – obnova obzidja in poleg odlomkov opek, ostenj amfor, namizne (skodelica s premazom) in grobe kuhinjske lončenine (poznoantični pokopi lonci G1047, G1048) najdeni tudi odlomki fine kuhinjske lončenine iz 2. oziroma 3. stoletja, odlomki melnic, namizni Po umiritvi poplavnih razmer se je začelo zadnje obdobje krožniki poznorimskih oblik (G1043−G1045), žebljički za uporabe, ki ga še umeščamo v rimski čas. Zaznamovala sta čevlje (G1035), žeblji (G1038−G1041), kavelj (G1037), bro- ga zlasti obnova obzidja in nadaljevanje pokopavanja na nast okov (G1033), bronast ingot (G1034), steklena žlindra, predelu med obzidjem in strugo. so namreč v kv. E/F 115−116 poškodovali vsaj štiri grobove 6.11.1 Severni del (K2, S1, S2) odlomki stekla in celo človeških kosti. Ob nasipavanju plasti („grob“ 5008/kosti SE 5157; sl. 222, 223), katerih kosti so bile S1 nato razpršene po nasutju SE 5034. V kv. E/F 115 je ležal še poškodovan grob 5014 (skelet SE 5182) s kamnito oblogo Na južnem delu sektorja S1 so pred obzidje nasuli plast SE 5181. svetlo olivno rjave peščene gline s prodniki, koščki malte, odlomki opek in kosti (nasutje SE 4118; sl. 226). Površina na- Po nasutju SE 5034 = SE 5124 = SE 5215 = SE 7013 = sutja je padala od zahoda proti vzhodu. Vanjo so tik ob SE 7526 = SE 7524 so nadaljevali s pokopavanjem na bre- obzidju izkopali linearen jarek (SE 4152; dok. dl. 16,71 m, ohr. žini (sl. 223). V kv. E118 je ležal grob 5026 ( jama SE 5265/ š. 1,22 m, gl. 0,33 m; sl. 226). V kv. D/143 je bila na dnu jarka skelet SE 5263, skelet SE 5264, polnilo SE 5262), v katerega SE 4152 izkopana še jama ovalne oblike s poševnimi stenami Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 111 5261 122 5249 121 5267 5240 5125 120 5124 5314 119 118 5157 5181 117 5034 116 Vzhodna struga 115 114 113 112 7013 111 110 A B Zahodna struga C D 109 E F G H I J K L 108 M N O P R S 107 3264 raziskano območje 106 plast rekonstruirana meja plasti 105 zgornji rob struge/korita spodnji rob struge/korita 104 jama/jarek grob 103 zid kvadrant 4 × 4 m 102 101 100 99 98 97 96 95 94 93 223 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 3b, 2. korak. Merilo 1 : 500. 112 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 165 raziskano območje 164 163 3264 161 plast 162 159 rekonstruirana meja plasti 160 158 zgornji rob struge/korita 157 156 spodnji rob struge/korita 155 154 jama/jarek 153 152 grob 151 150 zid 149 148 kvadrant 4 × 4 m 147 146 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 224 135 Faza 3b2, Križišče. Jama SE 5193 s kostmi uničenega 134 starejšega groba 5017. Pogled proti severu. 133 132 131 130 in ravnim dnom (SE 4146). Funkcija jarka in jame ni popol 129- 128 noma jasna; povezujemo ju z obnovo oziroma popravili 127 126 obzidja po poplavi. Tako jarek kot jama sta bila namreč za 125 - 124 123 polnjena s plastjo svetlo olivno rjavega glinenega peska z 122 121 malto in prodniki (SE 4063; 120 sl. 226, 227 ). 119 118 mešanega s kosi malte, lomljenci in prodniki (SE 4181), so B C D E F 115 G H I J K L M N 114 O P R S 113 Podobno plast svetlo olivno rjavega glinenega peska, pre- A 116 117 112 nasuli ob obzidje tudi severno, v kv. C−D/145−147. Tu jarka 111 110 ob obzidju ni bilo, plast pa je nalegla na starejšo površino 109 108 107 SE 4113. 106 105 104 Površina maltnega polnila SE 4063 in nasutja SE 4181 je od 103 102 101 obzidja proti vzhodu padala in je skupaj s površino nasutja 100 99 SE 4118 oziroma stare hodne površine 4113 ustvarjala novo 98 97 96 brežino. To so nato dodatno utrdili z nasutjem svetlo olivno 95 94 rjave gline s kamni in koščki malte (SE 4097; 93 sl. 226, 228 ), ki 92 91 so jo na severnem delu prekrili še z manjšo plastjo olivno 90 89 rjave meljaste gline (SE 4186). Tako je vzhodno od obzidja 88 87 85 nastala še bolj izrazita brežina. 86 84 83 Severno, vzhodno od severnega stolpa so nasuli tanko plast 82 81 80 svetlo olivno rjavega glinenega melja in manjših peščenja 79- 78 kovih kamnov (SE 4107; db. 0,6 m, 77 sl. 226 ). S tem so zapol- 76 75 nili dve večji vrzeli v vzhodni stranici zidu SE 4033, poško 74- 73 dovanega ob poplavi. Nato so zunanjost stolpa in brežino 72 71 69 pred njim utrdili s serijo plasti. Nad SE 4107 so nasuli plast 70 68 drobljive olivno rjave meljaste gline z manjšimi apnenčevimi 67 66 64 in peščenjakovimi kamni ter odlomki gradbenega materiala 65 63 (SE 4105 = SE 2203; 62 sl. 226, 229 ). Ta je v treh dolgih polo- 61 59 žnih stopnicah padala od jugozahoda proti severovzhodu 60 58 in je zapolnjevala rahlo kotanjo, ki je nastala nad koritom 57 56 54 po zapolnitvi slednjega s SE 2230 = SE 2229 = SE 2191 = 55 53 SE 4085 = SE 4106. Vsebovala je odlomke amfor, opek, te 52- 51 mne namizne lončenine ( 50 ), odlomke ovalne čaše G1051 49 48 ( 47 G1050 ; datacija: 2.–4. stoletje) in odlomke glazirane sklede 46 225 Načrt najdišča, faza 3c. Merilo 1 : 2000. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 113 B A 2216 A B 2203 2204 C A 2217 B 2187 D C E 4181 4107 4103 2215 F D E G F H G I H 2200 I 4108 2211 4105 2205 164 149 2202 163 2214 4127 148 Zahodna struga 4181 4133 4129 4161 2187 4156 162 147 2186 4048 4139 2200 4136 161 4097 146 4112 4063 4118 160 145 4097 4152 4146 144 159 4149 143 158 142 157 141 156 140 155 Zahodna struga 139 154 138 153 137 152 6393 136 raziskano območje 135 3264 plast 6380 6430 6433 rekonstruirana meja plasti 6313 134 zgornji rob struge/korita 6266 6435 6159 spodnji rob struge/korita 133 6431 jama/jarek 6260 6279 = 6518 grob 132 6263 zid 6195 kvadrant 4 × 4 m 131 6256 A 130 6251 6285 6289 B 6258 6202 129 6353 6243 6282 128 6217 6200 127 6201 6246 6210 6025 6280 126 6213 125 124 123 226 Načrt severnega dela najdišča, faza 3c. Merilo 1 : 500. 114 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 227 Faza 3c, S1. Maltno polnilo jarka SE 4152 – SE 4063 in nasutje SE 4118. Pogled proti vzhodu. 228 Faza 3c, S1. Plast SE 4097 na nasutju SE 4087. Pogled proti jugovzhodu. z vodoravnim ustjem, ki posnema globoke krožnike afriške sigilate ( 229 Faza 3c, S1. Nasutje SE 4105=2203, kamni SE 2216 in G1049 ; datacija: 4.–5. stoletje). zaplata SE 2214 (desno), jarek SE 2217, zapolnjen s polnilom V najnižjo, severno stopnico nasutja SE 2203, ob vzhodni SE 2215 (levo). Pogled proti jugu. meji izkopnega polja, je bila vkopana večja jama nepravilne oblike s strmo padajočimi stenami (SE 2217, podobno SE 2214, sestavljeno iz manjših prodnikov, lomljen- sl. 226 ). Funkcija jame ni znana. Zapolnjevala jo je plast, sestavljena iz prodni cev, odlomkov opek, kosti in lončenine, pomešane z oliv- - kov, premešanih z olivno rjavim peskom, ki se je v spodnjem no rjavim meljastim peskom (SE 4103 = SE 2200 = SE 2211; delu spreminjal v glinen pesek (zasutje SE 2215). sl. 226). To nasutje se je na zahodu naslanjalo na vznožje stolpa SE 4033. Na severnem delu površine zasutja SE 2215 in deloma na površini nasutja SE 2203 je ležala ozka linearna koncentraci Na vzhodni strani so v SE 4103 vkopali plitev linearen jarek - ja kamnov (SE 2216) neznane namembnosti. Na jugozaho z ravnim dnom, orientiran S−J (SE 2202, d. 12,44 m, š. 0,95 - dnem delu srednje stopnice nasutja SE 2203 se je ohranila m, gl. 0,13 m), zasut s plastjo kamnov, premešanih z rjavo manjša zaplata iz prodnikov, lomljencev in olivno rjavega peščeno glino (SE 2187; sl. 226, 230, 231). V plasti so ležali meljastega peska (SE 2214). odlomki opek, lončenine (trinožniki, namizna s premazom krili s plastjo olivno rjavega glinenega melja s kamni, od- segala izven jarka in sta zavila ob nasutju SE 2200 proti lomki opek, lončenine in kosti (SE 2204, sl. 226 ), v kateri je zahodu. bil med drugim najden tudi nedoločljiv centenional/AE 3, Čez plasti SE 2203, SE 2200, SE 2187, SE 4103 ter južno le Na severnem delu so nasutje SE 2203 in kamne SE 2216 pre- ski lonci) in kosti. Južni in severni konec zasutja SE 2187 sta (pozna lokalna recijska čaša G1056) in brez, grobi kuhinj- kovan v prvi polovici 4. stoletja ( - G1052 ). Na osrednjem delu so nad SE 2003 nasuli plast rumenkasto rjavega peščenega žeči SE 4097 in SE 4186 je nato nalegla še plast olivno rja- melja s prodniki, odlomki opek, lončenine ( ve peščene gline, ki je vsebovala koščke malte (SE 4048 = G1054 ) in ko - sti (SE 4108 = SE 2205). Nad slednjo so nasuli še eno plast, SE 2186; sl. 226, 231, 232). Ta sediment na hodni površini Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 115 233 Faza 3c, S1. Grob 4005. Ob njem leži nasutje SE 2200. Pogled proti severu. 230 Faza 3c, K2. Zasutje SE 2187, ki zapolnjuje jarek SE 2202. Z nastankom plasti SE 4048 se je pred obzidjem izoblikoval izrazit hrbet, ki je le blago padal proti vzhodu do izrazitega preloma, ki je potekal nekako od vzhodne stranice stolpa proti jugu. V tej liniji se je hrbet prevesil v brežino in nato prešel v izravnani del nad zdaj že precej zasutim koritom. Na tem hrbtu pred obzidjem je bila v kv. C−D/145−147 odkrita skupina sedmih grobov (sl. 226): grob 4003 ( jama SE 4136/skelet SE 4135/zasutje SE 4134), obdan s prodniki; grob 4004 ( jama SE 4139/skelet SE 4138/zasutje SE 4137), grob 4002 ( jama SE 4133/skelet SE 4132/zasutje SE 4131); grob 4001 ( jama SE 4129/skelet SE 4128/zasutje SE 4117); grob 4000 ( jama SE 4127/skelet SE 4126/zasutje SE 4116); grob 4006 ( jama SE 4156/skelet SE 4155/zasutje SE 4154), ki je presekal starejši grob 4007 ( jama SE 4161/skelet SE 4160/ zasutje SE 4159), izkopan iz iste površine (SE 4097). Gre za 231 Faza 3c, K2. SE 2186 in zasutje SE 2187. Pogled proti močno poškodovan grob, od katerega se je ohranila le jugozahodu. lobanja. V kv. D/145 je bil v nasutju SE 4097 odkrit še en fragment lobanje (SE 4112). Ni jasno, ali gre za ostanek poškodovane- ga starejšega groba, ali pa grobna jama ni bila prepoznana. Južno, v kv. D/142−143 je ležal še grob 4005 ( jama SE 4149/ skelet SE 4148/zasutje SE 4147; sl. 233), ki je bil z radiokar- bonsko metodo datiran v leto 1498 ± 45BP (LTL17470A; sl. 471). S2 Do preoblikovanja prostora pred obzidjem je prišlo tudi v S2. Južno od južnega stolpa so na vrh brežine nasuli plast 232 Faza 3c, S1. Površina sedimenta na hodni površini meljaste gline s kamni in odlomki opek (SE 6518 = SE 6279; (SE 4048) pred ostanki zidu obrambnega stolpa (SE 4033). sl. 226). Nasutje je v pasu, širokem do 1,9 m (db. do 0,25 m), Pogled proti severu. teklo vzporedno z obzidjem. je prekrival površino pred vzhodno stranico obrambnega V kv. D/132−133 so vzporedno z obzidjem izkopali ozek ja- stolpa SE 4033 ter se je nanjo naslanjal. Raztezal se je tudi rek nepravilne podolgovate oblike (SE 6430; d. 2,47 m, š. južno od zidu, vse do kv. D/146. Tu je njegov jugozahodni 0,51 m, gl. 0,16; sl. 226, 234). rimskih opek, kosti in tudi redke odlomke srednje oziroma Poleg jarka je bilo s površine nasutja SE 6518 vkopanih del prekrival vznožje brežine. Plast je vsebovala odlomke novoveške lončenine, ki so prišli v plast z mlajšimi posegi. še osem manjših jam s premerom med 0,13 in 0,32 m 116 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 236 Faza 3c, S2. Jame SE 6256, SE 6289, SE 6258, nasutje SE 6518 = SE 6279, grob 6006 in 6010, vkop za obzidje SE 6298. Zgoraj je viden tudi mlajši fluvialni sediment SE 6205. Pogled proti vzhodu. 234 Faza 3c, S2. Nasutje SE 6279 in jarek SE 6430. Pogled proti vzhodu. 237 Faza 3c, S2. Maltno nasutje SE 6202 = SE 6195. Pogled proti vzhodu. 235 Faza 3c, S2. Jama SE 6280 zapolnjena s SE 6281. Pogled proti vzhodu. (SE 6280/6281 (sl. 235); SE 6282/6283, 6353/6354, SE 6258/6259, 6289/6290, 6256/6257 (sl. 236), 6431/6432, 238 Faza 3c, S2. Maltno nasutje SE 6202 = SE 6195. Pogled 6433/6434; sl. 226 ). Ležale so vzporedno z obzidjem in so proti vzhodu. bile od njega oddaljene med 1,2 in 0,7 m. Linija jam je so-za 6. in 7. stoletje. Nasutje se je raztezalo skoraj ob celotni vpadala tudi z zahodno mejo nasutja SE 6518 = SE 6279. zahodni meji izkopa v pasu, širokem do 1,77 m. Njegova V njihovih polnilih so bili najdeni odlomki opek (SE 6281, površina se je spuščala od zahoda proti vzhodu. SE 6283), grobe kuhinjske lončenine (SE 6257, SE 6290), tri- nožnika (SE 6281), ometa (SE 6259) in kosti (SE 6257), ki pri Podobno nasutje peščenjakovih lomljencev, klesancev in ve- dataciji žal ne pomagajo. Jame pripisujemo delom lesenega čjih blokov, kosov malte ter odlomkov opek, premešanih s odra, ki so ga postavili za popravilo obzidja. temno sivorjavim glinenim meljem (SE 6393; sl. 226), so na- Predel ob obzidju jame za kole in jamo SE 6430 je nato pre- suli tudi na severozahodno stran stolpa SE 6308 na površino krila plast rumenkasto rjavega do rjavega glinenega peska fluvialnega nanosa SE 6216 = SE 6050 = SE 6222 = SE 6232 do glinenega melja z malto (SE 6202 = SE 6195; sl. 226, 237, = SE 6394. S tem so utrdili brežino ob stolpu, možno pa je, 238). V plasti so bili med drugim najdeni odlomki pozno- da plast predstavlja ostanek materiala za popravilo stolpa. rimskega kozarca na nogi Isings 111 (G1059), katerega pojav Površina nasutja se je od zahoda položno spuščala proti se datira šele v sredino 5. stoletja, značilen pa naj bi bil še vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 117 Po končanih popravilih so med obzidje in linijo odtisov ko- lov (za zidarski oder?) pokopali dvanajst pokojnikov ter ene- ga psa (sl. 226). Ker so bili grobovi zapolnjeni s polnili, ki so po sestavi močno podobna plasti SE 6202 = SE 6195, grobne jame niso bile dobro prepoznavne. V kv. D−E/126 je ležal grob 6001 ( jama SE 6210/skelet SE 6211/zasutje SE 6212), severno od njega pa grob 6002 ( jama SE 6213/skelet SE 6214/zasutje SE 6215) in grob 6005 ( jama SE 6246/skelet ženske SE 6247/zasutje SE 6248). Gre za pokop v krsti. Pokojnica je imela priložen bronast uhan (G89). Kosti iz groba so bile radiokarbonsko datirane v leto 240 Faza 3c, S2. Grob 6004. Pogled proti vzhodu. 1870 ± 35 BP (KIA28888; sl. 479). Ta grob in tudi grob 6002 so nato poškodovali z izkopom groba 6003 ( jama SE 6217/skelet SE 6218/zasutje SE 6219). V slednjega so pridali ogrlico iz črnih gagatnih in modrih ste- klenih jagod (G81–G83), železno zapestnico (G85) in žebelj (G86). V zasutju pa sta bila najdena dva odlomka krožnika iz 3. oziroma 4. stoletja (G87–G88). Vzhodno od grobov 6002, 6003 in 6005 je na površini na- sutja SE 6202 = SE 6195 ležala struktura, sestavljena iz manj- ših peščenjakovih klesanih blokov bledo rumenkasto zelene barve (do 35 × 20 × 20 cm), ki so se razprostirali v ukrivlje- ni liniji (SE 6200; sl. 239). Vrzeli med bloki so zapolnjevali manjši peščenjakovi lomljenci. Med njimi je bil najden tudi centonional Konstantina I., kovan med letoma 330 in 336 (G1060). Funkcija te strukture ni jasna. Morda jo lahko po- vežemo z ostanki nagrobne arhitekture, možno pa je, da gre tudi v tem primeru za ostanke gradbenega materiala za popravila obzidja. SE 6200, SE 6202 in grobove 6005, 6002 in 6003 je prekri- la še manjša podolgovata zaplata kamnov, kosov malte ter odlomkov opek, interpretirana kot nasutje (SE 6201; sl. 239). Severno, v kv. D/127−128, je ležal še grob 6004 ( jama SE 6243/skelet ženske SE 6244/zasutje SE 6245; sl. 240), v kv. D/129 pa grob 6010 ( jama SE 6285/skelet SE 6286/za- sutje SE 6287), ki je bil z radiokarbonsko metodo datiran v 241 Faza 3c, S2. SE 6025 = SE 6159 je prekrila plast SE 6203. leto 1612 ± 45 BP (LTL17473A; sl. 474 ). Nad njim so izkopali Pogled proti severu. jamo, v katero so pokopali psa – grob 6006 ( jama SE 6251/ skelet SE 6252/zasutje SE 6253). 239 Faza 3c, S2. Nasutje SE 6201 prekriva kamnito strukturo 242 Faza 3c, S2. SE 6159=6025 na SE 6216=6222=6232. SE 6200. Pogled proti vzhodu. Pogled proti vzhodu. 118 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Južno od stolpa so izkopali še grob 6008 ( jama SE 6263/ skelet SE 6265/zasutje SE 6264), grob 6007 ( jama SE 6260/ skelet ženske SE 6262/zasutje SE 6261), v katerega je bil del- no vkopan še grob 6009 z ostanki dveh prekopanih skele- tov ( jama SE 6266/skeleta SE 6268 in 6489/zasutje SE 6267). V kv. D132−133 so drug nad drugim ležali trije grobovi. Na dnu je ležal grob 6048 ( jama SE 6435/skelet SE 6437/ zasutje SE 6436). Preko tega so izkopali grob 6027 ( jama SE 6380/skelet moškega SE 6382/zasutje SE 6381). Moški je imel priloženo lokalno izdelano glazirano recijsko čašo (G135). V zasutju groba so bili najdeni tudi ostanki ženskega skeleta (SE 6389), ki so jih očitno našli ob izkopu groba 6027 in jih nato položili ob rob grobne jame. Severozahodno je ležal še grob 6021 ( jama SE 6313/skelet moškega SE 6315/ zasutje SE 6314). Potencialno v ta čas (možno je tudi, da je mlajša) umeščamo tudi plast, ki se je v kv. E−F/125−134 odložila na dno struge. Gre za plast apnenčevih, peščenjakovih in marmornih ka- mnov, apnenčevih prodnikov in opek (SE 6025 = SE 6159; sl. 226, 241, 242). Ti so se nahajali v večjih in manjših kon- centracijah na površini starejše naplavine SE 6216 = SE 6222 = SE 6232 v pasu, širokem do 3,77 m, ki je potekal v smeri S−J. V plasti so bili najdeni še odlomki grobe kuhinjske in namizne lončenine, trinožnikov in kosti. 6.11.2 Osrednji del (Križišče) 243 Faza 3c, Križišče. Na SE 5034 vidne kolesnice SE 5106 in Zahodna terasa SE 5107. Viden zasut grob 5007. Pogled proti jugu. Ostanki popravil obzidja so se ohranili tudi na osrednjem odlomki opek (SE 5063; sl. 244). Podobna premešana plast delu terena. Na starejšem nasutju SE 5034 so se ohranile glinenega peska in malte s kamni in drobci oglja (SE 5088 kolesnice (SE 5107, SE 5106, SE 7025 in SE 7029; = SE 7541; sl. 244) je ležala tudi v kv. E 114 in južno, kjer je sl. 243, 244 ), ki so prečile tudi nekatere že zasute grobove faze 3b (grob prekrila SE 5126 in jame za odre. Vanjo je bila v kv. E103 vko- 7001, 5011, 5007). Domnevno so nastale pri prevozu ma pana še ena manjša jama za kol (SE 7546/SE 7547).- teriala za obnovo obzidja. V kv. E/F 13 je eno od kolesnic Tako v primeru SE 5063 kot SE 5088 gre za maltno nasutje, presekala oglata jama (SE 7026/7027), na dnu katere je bil ki je najverjetneje nastalo ob popravilu obzidja. Med obema viden odtis kola (SE 7028). Njena funkcija ni jasna. plastema je v kv. E115 vidna vrzel, ki je trapezoidno segla Med dovozno pot in obzidje so nasuli več plasti. V kv. E na brežino. V njej je na SE 5034 ležala plast peščenjako- 114−116 je tik ob obzidju ležala plast svetlo olivno rjavega vih lomljencev, močno podobna temelju obzidja SE 5051 glinenega peska s kosi malte in manjšimi kamni (SE 5126; (sl. 246). Na ta del je segel tudi kasnejši roparski jarek obzid- sl. 244 ja (SE 5069; sl. 244), zato je možno, da so na tem delu ob- ). Na njenem vzhodnem robu so se ohranile tri jame za kole s premerom 0,3−0,35 m (SE 5117/5116, SE 5119/5118, zidje dodatno okrepili s kontraforjem. Vzhodno od njega je SE 5121/5120; na brežini ležala plast peščenjakovih lomljencev, apnencev sl. 244, 245 ). Te jame povezujemo s posta - vljanjem zidarskega odra, nastanek plasti SE 5126 pa pred in glinenega peska (SE 5084; sl. 244), ki morda predstavlja - stavlja ostanke popravil obzidja. Poleg tega so v SE 5126 ostanek gradbenega materiala. neposredno nad grobom 5018 izkopali jamo tudi za grob Severno, v kv. E117−118, so manjšo kotanjo v starem nasutju 5002 ( jama SE 5108/skelet SE 5110, zasutje SE 5109, podlaga SE 5034 = SE 5124 = SE 5215 zapolnili s tanko plastjo gline- SE 5111), v katerega je bila priložena steklena jagoda (G39). nega peščenega melja s peščenjakovimi lomljenci, prodniki, Grob 5002 in okolico je prekril meljast pesek z malto, malto in odlomki tegul (SE 5104; sl. 166, 244) ter glinenim apnenčevimi lomljenci, tufiti, peščenjakovimi lomljenci in peskom z gradbenim materialom (SE 5103). Severno pa so Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 119 5128 122 5225 5459 5267 5104 120 5232 5101 5139 3230 5098 3235 5106 5097 5105 119 5103 5066 3052 5107 5260 5087 3232 5063 5105 5252 5099 3102 5091 5183 3133 3220 5187 3238 5166 5207 3225 3243 3237 121 118 5088 5069 5108 3234 5106 3222 117 5126 5084 5117 5085 5086 Vzhodna struga 116 3200 5119 5165 7025 7033 115 7026 3262 114 7029 113 7029 112 111 7006 7021 3262 110 A B C D Zahodna struga 109 E F G H I J K L 108 M N O P R S 107 raziskano območje 106 3264 plast 7535 rekonstruirana meja plasti 105 zgornji rob struge/korita 7540 spodnji rob struge/korita 104 jama/jarek grob 103 zid kvadrant 4 × 4 m 102 101 100 99 98 97 96 95 94 93 244 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 3c. Merilo 1 : 500. 120 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 245 Faza 3c, Križišče. Jame SE 5117, 5119 in 5121 ter maltna plast SE 5126. Pogled proti zahodu. 247 Faza 3c, Križišče. Plast SE 5166 in nasutje lomljencev (SE 5183). Pogled proti severu. Sočasno z vrhom terase so v tem času posegli tudi na vzho- dni rob brežine, vzhodno od dovozne poti s kolesnicami. nad starejši grob 5032 in okolico nasuli plast rjavega gline 246 Faza 3c, Križišče. Nasutje SE 5063, ob vrzeli SE 5069, V kv. E/F 114−118 so nasuli rjavo meljasto glino s prodni-zapolnjeni s peščenjakovimi lomljenci in temelj obzidja ki, apnenčevimi lomljenci, malto in odlomki opek (SE 5105; SE 5051. Pogled proti vzhodu. sl. 248 , 244 ), ki je proti severu in vzhodu rahlo padala. Na ju--govzhodnem delu je nanjo nalegla meljasta glina s prodniki nega peska z lomljenci, malto, prodniki in dvema blokoma (SE 5085). Prekrila sta jo že omenjena plast kamnov SE 5084 marmorja (SE 5166; sl. 244 ). Podobna plast (SE 5218) je leža-in peščen melj z malto, peščenjaki, apnenci in apnenčevimi la tudi v kv. E120. Na južnem delu SE 5166 se je ohranila plast prodniki (SE 5086). Verjetno so vse plasti nastale kot odpad lomljencev (SE 5183; sl. 247 , 244 ), ki morda (kot SE 5084 juž-pri popravilu obzidja. no) predstavlja ostanek gradbenega materiala za popravila. Omenjene plasti in tudi predel dovozne poti so nato prekrili V teh plasteh se pojavljajo odlomki opek, marmorja ( G1066, še s plastjo rjavega peščenega melja s prodniki, apnenčevi-G1065, G1063−G1064 ), kosti, namizne in kuhinjske lonče-mi in peščenjakovimi lomljenci ter odlomki opek (SE 5087 nine in odlomki brona ( G1062 ). = SE 5066; sl. 244 ). Sočasno so južno, v kv. F 108−E/F 114, Obnovi obzidja je sledilo vnovično pokopavanje tik ob njem (sl. 244). Poleg že omenjenega groba 5002, ki je bil očitno pokopan že med posameznimi popravili, so bili najdeni še štirje grobovi, vkopani v maltna nasutja: grob 5006 ( jama SE 5139/skelet moškega SE 5144, zasutje SE 5138), poko- pan v krsti, grob 5003 ( jama SE 5101/skelet SE 5115, zasu- tje SE 5114), pokopan v skrinji iz tegul (SE 5125, SE 5100), grob 5015 ( jama SE 5187/skelet SE 5186, zasutje SE 5185) in grob 7501 ( jama SE 7535/skelet moškega SE 7536, zasutje SE 7537). Predel nad grobom 7501 je nato prekrila še plast sivega peščenega melja s prodniki (SE 7540). 248 Faza 3c, Križišče. Plast SE 5105 in rob nasutja SE 5034 z jamo SE 5117. Pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 121 kuhinjskih loncev (G1071), amfor (G1072), trinožnikov, ko- sov marmorja, kosti, opek, odlomkov stekla in železa, bro- nastih odlomkov (G1067−G1069, G1074−G1075). Z nasutjem omenjenih plasti (SE 5087 = SE 5066, SE 7006 in SE 5091) so brežino povišali, teraso pred obzidjem izravnali in dodali izrazit padec proti strugi. Na tako oblikovani novi hodni površini je bilo dokumentiranih še nekaj posegov. V kv. E 117 so v plast SE 5091 vkopali še jamo nepravilne oblike (SE 5097; sl. 251, 244). Na dnu jame je ležala plast oglja z ožgano lončenino (SE 5096), ki jo je prekril še glinen pesek z ožganimi prodniki in drobci malte, ter večjimi tegu- lami, ki je bila iz spodnje strani prav tako ožgana (SE 5095). Funkcija jame ni znana. V njej so bili najdeni odlomki dveh cilindričnih čaš ali lončkov, značilnih za drugo polovico 4. in 5. stoletje (G1077–G1078). Severno je v kv. E 118 na plasti SE 5091 in nad grobom 5003 ležala plast peščenega melja z malto, opekami, apnenci in prodniki (SE 5098; sl. 244). V tem nasutju je bila najdena člo- veška kost (grob 5001/SE 5102), vendar precej uničena in v sekundarni legi. Poleg tega je bil v plasti najdena tudi večja globoka skleda z zapognjenim ustjem in črnim premazom (G1079), odlomki grobe kuhinjske lončenine, ožgane gline in opek. Severno, v kv. E 119, je nad plastjo SE 5091 ležala še zaplata gline (SE 5099). 249 Faza 3c, Križišče. Nasutje SE 7006. Pogled proti jugu. Obnovo so v tem času izvedli tudi na notranji strani obzidja. celoten vzhodni del terase prekrili z zelo temno sivka- Stari nasip SE 5026 so povišali z nasutjem več plasti. V kv. sto rjavim meljastim peskom s prodniki, malto in opekami B 118 so nasuli plast zelo temno sivega peščenega melja z (SE 7006; db. na zahodnem delu 1,34–0,76 m, na vzhodnem malto, prodniki in skrilavci (SE 5267; sl. 244), ki ga je pre- delu 0,10−0,05 m; sl. 249, 244). Severno, v kv. E 117−119, pa krila manjša zelo temno sivorjava zaplata peščene gline z so nad plasti SE 5087 = SE 5066, SE 5207, SE 5166, SE 5103 lomljenci, prodniki, malto, drobci oglja in opek (SE 5252). V in grob 5006 nasuli še peščen melj s prodniki, apnenci, pe- kv. B 116 pa so nasuli še plast meljastega peska z malto, tufiti ščenjaki in odlomki opek (SE 5091; sl. 250, 166, 244). V teh in s freskami poslikanega ometa (SE 5260; sl. 244). Ob sle- nasutjih se pojavljajo odlomki fine kuhinjske lončenine, skled dnjo so vkopali jamo (SE 5459), ki je bila kasneje zapolnjena s črnim premazom, galske sigilate (G1076), namizne lon- čenine, krožnika, odlomki melnic (G1070), poznih grobih 250 Faza 3c, Križišče. Hodna površina SE 5091 pred 251 Faza 3c, Križišče. Jama SE 5097, zapolnjena s polnilom obzidjem. Pogled proti zahodu. SE 5096. Pogled proti vzhodu. 122 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Zahodna struga V zahodni strugi je v tem času na starejšo plast SE 3244 na- legla fina siva peščena glina (SE 3243; sl. 244), ki jo je prekril še peščen melj z lomljenci in opekami (SE 3133). V njej so bili najdeni marmorna plošča z napisom (G1142), groba ku- hinjska in namizna lončenina, bronasta igla (G1141) in odlo- mek afriške oljenke tipa Atlante XA (G1143), ki jo datiramo med drugo četrtino 5. stoletja in začetek 7. stoletja. Plast interpretiramo kot zdrs ruševine v strugo. 252 Na jugozahodnem delu struge se je nad starejšo naplavino Faza 3c, Križišče. Plast SE 5225. Pogled proti jugu. SE 7018 odložil rumenorjav peščen melj (SE 7021; sl. 244). in prekrita z rjavim peščenim meljem s tufiti in apnenci Sočasno je jugovzhodni del struge prekrila podobna plast (SE 5455). Njena funkcija ni znana. olivnega peščenega melja z veliko živalskih kosti (SE 3262; Plasti SE 5252, SE 5260 in jamo SE 5459 so nato prekrili še s sl. 253, 254, 255, 244). Glede na sestavo gre za usedlino na plastjo zelo temno rjavega peščenega melja s tufiti, apnenci, dnu vodnega korita. V njej so bili najdeni tudi fina in groba peščenjaki, skrilavci, odlomki tegul in drobci malte (SE 5225; kuhinjska lončenina, odlomki amfor, opek in denarij Rimske sl. 252 republike (G1144). , 244 ). V kv. C 118, 119 se je na nasutju SE 5026 ohranil sediment meljastega peska s prodniki (SE 5232), ki skupaj s Ob zahodnem robu korita je na SE 3262 ležal oliven pe- SE 5225 tvori novo hodno površino za obzidjem. ščen melj s prodniki (SE 3253; sl. 254). V njem so bili najdeni V teh nasutjih je bilo najdenih več novcev. V plasti SE 5267 odlomki opek, trinožnika, grobe kuhinjske lončenine, amfor, novca Klavdija II., kovan med letoma 268 in 270 ( namizne lončenine, kosti in obroč bronaste pasne spone G1080 ), in nedoločljiv antoninjan iz druge polovice 3. stoletja ( (G1146). G1081 ), v plasti SE 5225 pa novec Domicijana, kovan leta 85 (G1102). Terasa med strugama s premazom in brez ( času nad starejše hodne površine (SE 3270, SE 3281 in del- G1038, G1095−G1098, G1112−G1119 no tudi nad SE 3246) odložil temno sivorjav peščen melj …), amfor, grobe kuhinjske lončenine ( G1128−G1132 ), fine z apnenčevimi prodniki (SE 3225 = SE 3230; sl. 244 ). Plast kuhinjske lončenine ( vezane. Najdeni so bili tudi odlomki opek, namizne lončenine Na vzhodni brežini zahodne struge se je domnevno v tem Verjetno gre za starejše najdbe, ki s samim posegom niso po- cijskih čaš ( je segla tudi na severovzhodni del struge, kjer je prekrila G1099), originali (G1111) in posnetki re- in 5. stoletja ( naplavino SE 3244. V njej je bil med drugim najden novec G1110), odlomki krožnikov s črnim premazom iz 4. mek poznorimskega cilindričnega namiznega lonca ( AE3 Konstansa, Konstanitna II, Konstancija Galusa ali Juliana G1083−G1084, G1139, G1126, G1090), odlo- sklede ( (G1147), kovan med letoma 348 in 361. G1124), G1140), odlomki recijske melnice z rdečim prema- zom iz 2.–3./4. stoletja (G1127, G1087−G1088), odlomki Vrh vzhodne terase je nato prekrila še temno sivorjava amfor Dr. 6B (G1137), španske Dressel 7–11 (G1100), amfore plast peščenega melja s prodniki, opeko in kamni (SE 3102; LR3, ki so jih izdelovali med 4. in 7. stoletjem (G1134), afriške sl. 244), ki je zapolnila tudi starejšo jamo SE 3254. Na sever- amfore (G1135), odlomki krožnika afriške sigilate D z žigosa- nem delu SE 3102 (v kv. J−K 119) je bila vanjo vkopana jama nim okrasom rozet iz 4. oziroma 5. stoletja (G1108), odlomki za kol (SE 3237/ SE 3236; sl. 256). Južno, v kv. J 118, pa je glazirane lončenine, marmorja (G1107), v plasti SE 5267 tudi nanjo nalegla še fina zelo temno sivkasto rjava plast pešče- namizni lonček s ščipanim ornamentom (G1082), odlomek nega melja z odlomki opek, pečenjaki, apnenci, drobci olja pozne degradirane pečatne oljenke Loeschcke Xc (G1090) in in kosti (SE 3235; sl. 244). Na skrajnem južnem delu plasti je poznoantični odlomki afriških amfor spatheion I in II (G1091− bil vanjo vkopan še grob 3004 (SE 3232/SE 3231). G1093), ki so jih izdelovali med sredino 5. in 7. stoletjem. V Bolj ali manj sočasno z odložitvijo plasti SE 3102 je celo- SE 5225 so bili najdeni tudi odlomki brona (G1103−G1105). ten vzhodni predel prekrila plast temno rumenkasto rjave- Najdeni so bili sicer redki odlomki mlajšedobne lončenine ga proda z odlomki opek (SE 3220; sl. 244). Ta se je nad (npr. G1089), ki so posledica mlajših posegov. nekdanjim jarkom SE 3380 = SE 3269 rahlo posedla. Tako nastalo kotanjo so zasuli s plastjo temno sivorjavega gline- nega melja s prodniki in odlomki opek (SE 3238). SE 3220 in Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 123 253 Faza 3c, Križišče. Kosti v usedlini SE 3262. Pogled proti vzhodu. 256 Faza 3c, Križišče. Jama za kol SE 3237 s polnilom SE 3236. Pogled proti JZ. 254 Faza 3c, Križišče. Naplavini SE 3262 in SE 3253. Pogled proti severu. 257 Faza 3c, Križišče. Plast SE 3200, prekrita z mlajšo SE 3138. Pogled proti zahodu. SE 3238 je nato prekrila še plast rjavega proda in meljaste gline (SE 3052; sl. 244). Južno je brežino nad SE 3262 in SE 3253 ter jarek SE 3251 prekrila rjava plast peščenega melja z oblicami in tegulami (SE 3200; sl. 257, 244). Vanjo sta bila vkopana grob 3000 ( jama SE 3222/zasutje SE 3221) s pridano ogrlico (G10– G13), zapestnico (G14) in nožem (G15) ter grob 3003 ( jama SE 3234/zasutje SE 3233) z žeblji (G23–G26). V teh plasteh so bili najdene številne najdbe: odlomki na- mizne lončenine, amfor, grobe kuhinjske keramike, melnic, amfor, kadilnic … Nekatere so še iz 1 in 2. stoletja (pozno- padska skodelica Consp. 43 (G1152), odlomki poznopadske sigilatne sklede tipa Consp. 45 (G1208), južnogalska skleda Drag. 37 (G1157, G1200), odlomek pečatne oljenke tipa Loeschcke Xa iz Modene (G1195), odlomki pečatne oljen- ke Loeschcke X (G1190), druge datiramo v 2. in 3. stoletje (vzhodnogalska skleda Drag. 37 (G1156), vzhodno galska 255 skleda tipa Drag. 18/31 (G1153–G1155), odlomki vzhodno- Faza 3c, Križišče. SE 3262 je na dnu struge prekrila galske sigilate ( G1163−G1164, G1209−G1210 ), originali SE 3312 in brežino SE 3228. Viden tudi delno izpraznjen jarek ( G1171–G1177 ) in posnetki recijskih čaš ( G1040, G1041, SE 3354. Pogled proti jugu. 124 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 G1178−G1179) in čaše gubanke (G1180), ovalnih čaš A B C D E F G H I J K L M 164 N O P R raziskano območje S 163 ( G1181 ), fina kuhinjska lončenina ( G1191 ) ter odlomek iz-162 plast vlečene noge steklene posode ( G1199 ). Najdeni so bili jan-3264 161 160 159 rekonstruirana meja plasti tarni prstan ( G1149 ), talilni lonček ( G1201 ) ter številni drugi 158 157 zgornji rob struge/korita 156 kovinski predmeti ( G1150, G1160−G1165, G1196−G1198, 155 spodnji rob struge/korita 154 G1203 ) in novec Nera, kovan leta 65 ( G1202 ), ter as Anto-153 jama 152 151 nina Pija, kovan med letoma 141 in 161 ( G1148 ). linija obzidja 150 149 ruševina 148 Poleg tega je bilo najdeno še dno posode iz afriške sigilate, 147 kvadrant 4 146 145 × 4 m ki ga umeščamo med 3 in 5. stoletje in fibula tipa Almgren 144 143 70/73 ali 84 ( G1204 ), ki jo datiramo v čas 3. in 4. stoletja. 142 141 140 Nekateri namizni krožniki ( G1184−G1185 ) in grobi kuhinjski 139 138 lonci ter sklede ( G1183−G1189 ) kažejo značilne poznorim-137 136 135 ske oblike 4. in 5. stoletja. 134 133 132 Poleg tega se pojavljajo tudi odlomki srednjeveške in novo-131 130 129 veške lončenine, pečnic, stekla in železnih odlomkov. Te pla-128 127 sti so bile namreč močno poškodovane z mlajšimi posegi. 126 125 124 123 122 121 6.12 Faza 3d − ruševine 120 119 118 117 116 Zadnji korak 3. faze predstavlja relativno dolgo časovno ob-115 Vzhodna struga 114 113 dobje, ki zajema čas od opustitve uporabe obzidja do viso-112 111 kega srednjega veka. Po opustitvi obzidja so se zidovi začeli 110 A B C D E 109 F G H I J K L 108 rušiti. Ruševinske plasti so prekrile celoten del brežine vzho-M N O P R S 107 106 dno od obzidja, del pa jih je zdrsel tudi v korito nekdanje 105 104 zahodne struge ( sl. 258 ). Odložitvi ruševin je sledilo dolgo-103 102 101 trajno odlaganje finih poplavnih sedimentov Voglajne, ki so 100 99 jih v srednjem veku uporabljali kot njivske površine ( sl. 259 ). 98 97 96 95 6.12.1 Severni del (K2, S1, S2) 94 93 92 91 Ruševine 90 89 88 87 V S1 je starejše plasti vzhodno od brežine prekrila obsežna 86 85 84 ruševinska plast, sestavljena iz apnenčevih in peščenjakovih 83 82 lomljencev, klesancev in blokov, obdelanih kosov marmor-81 80 79 ja, kosov sivobele do svetlo rjave malte in odlomkov opek 78 77 (SE 4007 = SE 4084; sl. 260 , 261 , 262 ). V kv. D/143 je bil naj-76 75 74 den tudi del večje klesane peščenjakove plošče z izklesanim 73 72 ornamentom ( G1216–G1217 ). Poleg tega sta bila najdena 71 70 69 še grob poznorimski kuhinjski lonec ( G1216 ) in trinožnik ali 68 67 skleda ( G1217 ). Na nekaterih peščenjakovih klesancih so bili 66 65 64 vidni ostanki in sledi malte. Površina ruševine se je nagibala 63 62 oziroma je padala od zahoda proti vzhodu. 61 60 59 58 V kv. D−E/147−149 (K2) je del ruševine, ki so jo sestavljali 57 56 apnenčevi in peščenjakovi lomljenci, apnenčeve oblice, kosi 55 54 53 marmorja in malte, koščki oglja in odlomki opek, pomešani 52 51 z zbitim temno rjavim peščenim meljem (SE 2110; sl. 260 , 50 49 A B C D E 263 ), zdrsnil v korito struge. V plasti so bili številni odlom-F 48 G H I J K L M 47 N O P R S 46 ki lončenine, stekla in kosti. Omeniti velja glazirano ustje 258 Načrt najdišča, faza 3d, 1. korak, ruševine. Merilo 1 : 2000. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 125 259 A A A B C D E F G krožnika, ki posnema krožnike afriške sigilate iz 4. in 5. sto-H I J K L M 164 N O P R S 163 162 letja ( G1222 ). Najdeni sta bili tudi baza marmornega stebra 161 160 ( G1220 ) in plošča z napisom ( G1221 ). 159 158 157 Vzhodno od kompaktnega dela ruševine so se na površini 156 155 154 starejših plasti pojavljali še posamezni kamni, verjetno pripa - 153 152 dajoči k ruševini. V kv. E/141 sta ležala peščenjakova klesanca 151 150 149 (SE 2232; sl. 260 ), v kv. E/145 dve majhni koncentraciji pe - 148 147 ščenjakovih in apnenčevih lomljencev (SE 2192). 146 145 144 143 Na severnem delu je SE 4007 = SE 4084 prekrila tudi ostan - 142 141 ke stolpa SE 4033 (oziroma površino uničenja − SE 4187) z 140 139 138 vzhodne strani. Na južnem delu pa je ostanke stolpa prekrila 137 136 tudi zaplata manjših peščenjakovih kamnov, premešanih z 135 134 133 rumenorjavim meljastim peskom s koščki malte (SE 4032; 132 131 sl. 260 ), ki se je naslanjala na zahodni rob ruševine SE 4007. 130 129 128 Sledila je odložitev zelo temno sivkasto rjavega meljastega 127 126 peska z manjšimi kamni, koščki malte, opek in drobci oglja 125 124 123 (SE 4009). 122 121 120 Podobna situacija je bila dokumentirana tudi južno, v S2, 119 118 117 kjer je predel ob stolpu prekrila ruševinska plast iz apnen - 116 115 čevih in peščenjakovih lomljencev, manjših peščenjakovih Vzhodna struga 114 113 112 blokov, kosov bele malte in odlomkov opek, premešanih s 111 110 peščeno glino (SE 6227 = SE 6194; sl. 260 ), ki je podobna ru - B C D E 109 F G H I J K L M 108 N O P R S 107 ševini SE 4084 v S1. Ruševina SE 6227 = SE 6194 se je nasla - 106 105 njala na severno in vzhodno stran stolpa (oziroma SE 6308). 104 103 102 Površina ruševine je bila v zahodnem delu bolj ali manj rav - 101 100 na, njen vzhodni del pa se je spuščal proti vzhodu. 99 98 97 96 V jugozahodnem delu izkopa, v kv. E/125−129, je ležalo 95 94 nekaj večjih in manjših skupin apnenčevih in peščenjakovih 93 raziskano območje 92 91 lomljencev ter peščenjakovih klesancev (SE 6517; sl. 260 ). plast 3264 90 89 rekonstruirana meja plasti 88 V kv. F/135−136 je ruševina zdrsela v korito struge in nale - 87 zgornji rob struge/korita 86 85 gla na površino starejšega fluvialnega sedimenta SE 2229. 84 spodnji rob struge/korita 83 Gre za večjo koncentracijo peščenjakovih in apnenčevih lo - 82 jama/jarek 81 80 mljencev, apnenčevih oblic, peščenjakovih klesancev, večjih linija obzidja 79 78 kosov malte, odlomkov opek in kosti (SE 2228; sl. 264 , 260 ). ruševina 77 76 Ta se je delno naslanjala na večji klesan peščenjakov blok, grob 75 74 ležeč pod vzhodnim profilom izkopnega polja (SE 2231). kvadrant 4 73 × 4 m 72 71 70 69 Formiranje srednjeveške ornice 68 67 66 Po odložitvi ruševin je predel prekrilo več novih rečnih na - 65 64 63 nosov, ki so v tem času posledica poplavljanja Voglajne 62 61 ( sl. 265 ). Nanosi so se postopoma spreminjali iz peščenih 60 59 58 (v spodnjem delu) proti bolj glinenim (v zgornjem delu). 57 56 Vsebovali so še posamezne najdbe – odlomke keramičnega 55 54 53 gradbenega materiala, lončenine in novcev. Med njimi je 52 51 bilo še nekaj ruševinskih plasti. Ti nanosi so dvignili površi - 50 49 B C D no za skoraj 1 m in tako popolnoma spremenili predhodno E F 48 G H I J K L M 47 N O P R S 46 obliko terena. Načrt najdišča, faza 3d, 2. korak, formniranje ornice. Merilo 1 : 2000. 126 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 raziskano območje 153 3264 plast rekonstruirana meja plasti 152 struga/korito jama 151 linija obzidja ruševina 150 kvadrant 4 × 4 m 149 2100 4009 148 4032 147 146 Pogled proti zahodu. 4007 261 Faza 3d, S1. Južni del ruševine SE 4084 = SE 4007. 145 2192 144 4084 143 142 141 A 262 Faza 3d, S1. Ruševina SE 4084 = SE 4007 ob stolpu, B C 140 2232 139 D nalegla na naplavino SE 4085. Pogled proti jugovzhodu. E F G 138 137 136 135 2228 6194 2231 134 133 6227 132 131 263 Faza 3d, K2. Ruševina SE 2110. Pogled proti jugozahodu. 130 129 128 127 6517 260 Načrt severnega dela najdišča, faza 3d, 1. korak. Merilo 1 : 500. 264 Faza 3d, K2. Ruševina SE 2228. Pogled proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 127 B A B C D A E F A 164 B G C D E F 153 2001 G 2167 H 163 152 162 2161 151 161 2196 150 160 149 159 148 158 147 157 146 4073 2001 156 143 144 4015 B 3264 plast 2150 rekonstruirana meja plasti 145 A raziskano območje 2040 jama/jarek 4076 4042 grob 142 linija obzidja 141 kvadrant 4 ruševina × 4 m 4060 140 139 4072 2222 138 2223 2150 137 136 2153 2118 135 6238 2152 134 6043 133 2154 2221 2155 131 132 2220 6041 6043 6028 130 6110 129 128 6024 127 6205 2060 265 Načrt severnega dela najdišča, faza 3d, 2. korak. Merilo 266 Faza 3d, K2. Naplavina SE 2001. Pogled proti severu. 1 : 500. 128 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Ruševinske plasti je najprej prekril obsežen fluvialen sedi- ment (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = SE 6205 = SE 6043; sl. 265, 266, 267, 268), katerega površina se je od juga proti sredini izkopnega polja postopoma rahlo dvigovala in se je proti severu spet rahlo nižala. Plast je bila debela do 1 m in je 269 Faza 3d, S1. Jama SE 4060, vkopana v naplavino SE 4042. Pogled proti zahodu. 267 Faza 3d, K2. Naplavina SE 2060. Pogled proti severu. 270 Faza 3d, S2, K2. Grob 6000. bila dejansko sestavljena iz več slojev, ki so postopoma pre- hajali eden v drugega, kar kaže na dolgotrajno odlaganje sedimenta. Posamezni sloji večinoma niso bili prepoznavni. Dokumenti- rani so bili le na nekaterih predelih, kjer mejo med zgornjim in ostalimi sloji predstavljajo manjši deli kamnitih plasti. V kv. E−G/133−141 je npr. nižje nivoje fluvialnega sedimenta predstavljala enotna plast temno rumenkasto rjave do svetlo olivno rjave barve, delno obarvane z železovimi oksidi, ki se je odzgoraj navzdol spreminjala iz peščene gline v glinen pesek in na dnu v meljast pesek. V plasti so se sporadič- no pojavljali apnenčevi in peščenjakovi lomljenci, odlomki peščenjakovih klesancev, apnenčeve oblice, kosi marmorja, malte in ometa, odlomki rimskih in novoveških opek, lon- čenine ter kosti. Prisotnost grobih sestavin se je povečeva- la proti dnu plasti. V določenih delih, npr. v kv. D/151−155 (SE 2001), so se manjši in bolj obrabljeni odlomki opek poja- vljali v zgornjih nivojih, večji in manj obrabljeni pa v spodnjih nivojih plasti. Na tem fluvialnem sedimentu sta v kv. F−G133−134 leža- li dve manjši koncentraciji kamnov, koščkov malte in od- lomkov opek (SE 2220 = SE 2154; sl. 265), ki sta bili močno poškodovani z mlajšimi posegi. Severno od njiju sta leža- 268 Faza 3d, S1. Naplavina SE 4042, ki jo je presekal jarek za li podobni koncentraciji (SE 2152 v kv. F135; SE 2223 v kv. stavbo iz 19. stoletja (SE 4049). Pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 129 geologija Kv. C160 A B faza 2a Kv. D160 Kv. D159 faza 2b faza 2c faza 2d z = 234,83 m faza 3a 2002 faza 3b 2017 2018 2022 faza 3c 2196 faza 4 2195 2199 faza 5 faza 3d 2197 2025 2194 faza 6 2242 2274 2275 271a Presek čez severni del struge in njena polnila. A geologija faza 1a Kv. B148 Kv. C148 Kv. D148 faza 1b z = 236,02 m faza 2a faza 2b faza 2c 4010 4023 faza 2d4022 4036 faza 3a 4047 faza 3b 4004 4031 = 4024 4039 4045 faza 3c 4046 4181 faza 3d 4006 4097 4064 faza 4 4078 4114 = 4115 faza 5 4095 faza 6 4122 4169 4123 4124 4125 271b Presek čez severni del struge in njena polnila. Kv. C140 Kv. D140 Kv. E141 geologija faza 1a 4010 4055 faza 1b z = 235,49 m 4022 4031 faza 2a 4057 4050 faza 2b 4047 4076 4059 4084 faza 2c 4063 4097 4024 4152 faza 2d 4118 4042 4045 4151 faza 3a 4064 4095 4078 4085 faza 3b 4150 faza 3c 2279 faza 3d 4158 4153 4170 faza 4 4171 faza 5 faza 6 4172 271c Presek čez severni del struge in njena polnila. 130 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 F138−139; sl. 265). V kv. E140 je bila najdena večja obdelana številni odlomki marmornih elementov in napisnih plošč marmorna plošča (SE 4072/G1278; sl. 265). ter kovin, zlasti nedoločljivi odlomki brona (G1249–G1252), V tej obsežni naplavini so ležale številne rezidualne najdbe. poznorimska bronasta igla (G1247), železni žeblji (G1253– G1254 ), sledi steklarske proizvodnje ( G1262 ) in odlomki Med lončenino se pojavljajo tako zgodnji odlomki (korenč - poznorimskega stekla, kot npr. kozarci na visoki nogi Isings kasta amfora ( G1277 ), aretinski krožnik Consp. 21 ( G1263 )) 111 ( G1260−G1261 ), ki so jih izdelovali od sredine 5. do 7. kot lončenina, značilna za 2. in 3. stoletje (fina kuhinjska stoletja. Poleg tega je bilo več novcev: denarij Severa Ale - lončenina ( G1271 ), recijska čaša ( G1268−G1269 ), vzhodno ksandra, kovan leta 223 ( G1236 ), centonional Konstantina I., galska sigilata Drag. 18 ( G1264−G1265 )), pa tudi lončenina, kovan med letoma 326 in 328 ( G1238 ), numus Konstantina značilna za 4. in 5. stoletje (glazirana skleda, ki posnema I. (za Heleno, kovan med letoma 324 in 329 ( G1237 ), cento - afriško sigilato ( G1267 ), krožnik afriške sigilate tipa Hayes nional Konstansa ali Konstancija II., kovan med letoma 340 in 50B ( G1266 ), poznorimski kuhinjski lonci ( G1272 )); poleg 348 ( G1239 ), AE2 Konstantina II, kovan leta 350 ( G1240 ), AE3 tega pa še namizna lončenina, groba kuhinjska lončenina Valentinijana I., kovan med letoma 360 in 375 ( G1242 ), AE3 ( G1272–G1275 ), trinožniki, oljenke, melnice, ki jih ne mo - Valentinijana I., kovan l. 360–375 ( G1243 ), AE1 Juliana, kovan remo natančneje opredeliti). V plasti so bili najdeni tudi med letoma 361 in 363 ( G1241 ), AE3 Gracijana, kovan med B Kv. E148 Kv. F148 235,08 m 4009 4008 4007 2040 hiša 4 2040 4033 2110 4103 4048 2200 2187 2050 2202 2205 2203 2191 2212 2213 233,66 m 2219 Kv. F141 letoma 367 in 375 (G1244), AE 3 Valentinijana I., Valensa, Gracijana ali Valentinijana II., kovan med letoma 364 in 378 (G1245), AE2 Gracijana, Valentinijana II. ali Teodozija I., kovan med letoma 378 in 383 (G1246). 235,09 m Plast je po odložitvi še dolgo predstavljala hodno povr- 2150 2057 šino, tudi srednjeveško, in je bila tudi orana. Od tod tudi 2222 2059 prisotnost številnih mlajših najdb v njej: več odlomkov sre- 2058 dnjeveške in novoveške lončenine (G1275), opek in pečnic, 2229 odlomki novoveškega stekla in novoveška bucika z okroglo glavico (G1248). Poleg tega je bil v plasti najden tudi cel 2235 - zg. del 2234 skelet konja (PN 2082). 2235 - sp. del V kv. E/141 (S1) je bila na površini fluvialnega sedimen- 2236 ta SE 4042 najdena tudi jama nepravilne oblike (SE 4060; 233,07 m 2238 sl. 269, 265). Njena funkcija ni znana. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 131 A Kv. D135 Kv. E135 geologija faza 1a faza 1b z = 235,71 m faza 2a 6064 6059 faza 2b 6225 6269 6278 faza 2c 6278 6278 6269 faza 2d 6192 faza 3a 6194 6308 6393 faza 3b faza 3c 6300 6307 faza 3d 6312 6310 faza 4 faza 5 6303 faza 6 271d Presek čez severni del struge in njena polnila. A Kv. D126 Kv. E126 geologija faza 2a 6069 6034 6035 6038 6071 6081 6091 6056 6070 6091 6122 faza 2b 6039 6092 6173 6080 6072 6095 faza 2c faza 1b 6011 6071 6068 6015 faza 1a z = 236,45 m faza 2d 6226 6083 6210 6200 6097 6096 6118 6210 6173 6217 6202 6119 6113 6173 faza 3a 6024 6352 6298 6205 6082 6368 faza 3b 6024 6412 6216 faza 3c 6297 6219 6419 6462 6025 6418 6333 faza 3d 6412 6369 faza 4 faza 5 6506 faza 6 271e Presek čez severni del struge in njena polnila. Poleg tega je bil v kv. E/131 najden z mlajšimi posegi močno sl. 272, 273). V njej so bili odlomki grobe in fine kuhinjske poškodovan grob 6000 ( jama SE 6110/skelet SE 6111/zasutje lončenine, žlindre in živalskih kosti. Nanjo je nalegla plast raz- SE 6109; sl. 270, 265). Grobna jama je bila prepoznana na sutega kamenja (apnenci, peščenjaki, skrilavci, kosi marmor- površini naplavine SE 6029 in, če to drži, predstavlja najmlaj- ja), različnih prodnikov in opek (SE 3256; sl. 274), ki je prekrila ši grob na najdišču. dno struge. V njej so bili najdeni odlomki amfor, namizne lon- 6.12.2 Osrednji del (Križišče) čenine, grobega shrambenega lonca (G1228), italske sigilate, dva novca (AE 3 Konstancija II., kovan med letoma 355 in Ruševine 361 (G1224) in AE4 Honorija, kovan v letih 408−423 (G1092), poleg tega pa še odlomki srednjeveškega stekla. V vseh pri-Na osrednjem delu izkopnega polja je na vrhu severozaho-merih gre za ruševinske plasti, ki so zdrsele v strugo. dne brežine zahodne struge nalegla rjava peščena glina z Južno je dno zahodne struge prekrila olivno rjava pešče-lomljenci, kostmi, rimsko in srednjeveško opeko ter odlomki na glina s kamni, kosi malte, opek in lončenine (SE 3387; lončenine (SE 3131). To je prekrila še rjava plast, sestavljena iz sl. 273 ), ki jo je prekrila plast večjih prodnikov na plasti večjih kamnov z nekaj rimske opeke, malte in oglja (SE 3132; SE 3322 (SE 3318 in SE 3319). To je prekrila še olivno rjava 132 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 B Kv. F135 6077 6076 6044 6047 6048 6084 6065 6085 6086 2104 2058 2059 2113 6066 6043 6238 2118 2152 2153 2228 2231 2236 2235 2229 2234 2238 233,14 m B Kv. F126 Kv. G126 6001 234,87 m 2072 6296 6250 6024 2065 6025 hiša 2 6334 2140 6332 6295 6216 2076 6293 2227 2119 232,75 m meljasta glina s prodniki (SE 3320), ki je prekrila tudi grob 3007 in starejšo jamo SE 3370. Vsebovala je odlomke rimske in srednjeveške lončenine, kose marmorja, odlomke grobe kuhinjske (poznoantični lonec G1228) in namizne lončenine (posnetek globokih krožnikov afriške sigilate (G1229), bro- naste žlindre in talilnega lončka (G1231)). Na SE 3320 sta nalegli še liniji peščenjakov (SE 3317 in SE 3321) z odlomki rimskih opek in namizne lončenine. Na južnem delu sektorja je na zahodnem delu brežine le- žala še ena plast kamenja (SE 7005; sl. 275, 273). V njej so bili najdeni odlomki opek, ostenj amfor, namizne in grobe 272 kuhinjske lončenine, trinožnik z S-ustjem (G1235) ter glo- Faza 3d, Križišče. Ruševina SE 3132 v severozahodnem delu zahodne struge. Pogled proti zahodu. boka skleda, ki posnema galske sigilatne sklede (G1233− G1234). Ta ruševinska plast je segala tudi v strugo in tam Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 133 125 124 123 3132 122 3131 121 3256 120 119 3320 3321 118 3317 117 3387 3318 116 3316 115 114 3313 113 112 7014 111 7005 110 A B C 109 D meja izkopa E F G H 3264 plast I J K 108 L rekonstruirana meja plasti M N O P zgornji rob struge/korita R S 107 spodnji rob struge/korita linija obzidja 106 ruševina kvadrant 4 × 4 m 105 104 103 102 101 100 99 98 97 96 273 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 3d, 1. korak. Merilo 1 : 500. 134 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 274 Faza 3d, severni del Križišča. Na spodnjem delu zahodna struga, zapolnjena s SE 3132, 3256 in 3248. Na sredini skupek jam vkopan v SE 3270, zapolnjen s SE 3103. Zgoraj vzhodna struga. Pogled proti vzhodu. 275 Faza 3d, Križišče. Ruševina SE 7005 v strugi. Pogled proti jugu. 277 Faza 3d, Križišče. Kamniti ruševini SE 3313 in SE 3316. Pogled proti vzhodu. prekrila starejšo naplavino SE 7021. Na njej so ležali še pe- ščenjakovi klesani bloki (SE 7014; sl. 276), na osrednjem delu struge pa še dve podobni plasti peščenjakov, apnencev in opek (SE 3313 in SE 3316; sl. 277), ki jih lahko vzporejamo s SE 3317 in SE 3321. Med kamenjem SE 3313 je bil najden tudi votivni oltar, posvečen Sabaziju (G1232). 276 Faza 3d, Križišče. Bloki peščenjaka SE 7014. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 135 Formiranje srednjeveške ornice Tudi na osrednjem delu terena je ruševine prekril fluvialni nanos. Za razliko od severnega dela je bilo tu mogoče loči- ti dve plasti. SE 3102, SE 3235 in celotno območje zahodne struge, južno pa SE 3200 in zgoraj omenjene ruševinske pla- sti je najprej prekrila plast rjavega peščenega melja s pro- dniki, lomljenci in opekami (SE 3101 = SE 3272 = SE 3261 = SE 3139 = SE 7012; sl. 278, 279), ki je bila precej tanjša kot naplavina na severnem delu (db. 0,11 m). Na jugovzhodni brežini jo je prekrivala tudi olivno rjava peščena glina s pro- dniki (SE 3229; sl. 279). Sledila je odložitev drugega sedimenta. SE 3101 = SE 3272 in SE 3229 je prekrila še bolj svetlo olivno rjava plast melja (SE 3100 = SE 3125 = SE 3240 = SE 3259 = SE 7004 = SE 3138; sl. 280, 281, 279). V njej so bili odkriti večji kosi peščenjaka (do 50 cm) in marmorja (SE 3188, SE 3189, SE 3199), med njimi tudi velika, delno obdelana marmorna plošča (G1358). Po odložitvi teh plasti je bilo korito popolnoma izravnano z okolico. Površina teh sedimentov je predstavljala tudi sre- dnjeveško hodno površino in je bila orana, zato je v pla- steh poleg številnih rimskodobnih najdb najdenih tudi veliko mlajših najdb. Izstopa zlasti veliko število novcev, ki verjetno izhajajo iz časa uporabe obzidja: dva antoninijana Klavdi- ja II., kovana med letoma 268 in 270 (G1334, G1340), in antoninijan Avrelijana, kovan leta 270 (G1335), antoninjan 278 Faza 3d, Križišče. Korito zahodne struge, zapolnjeno iz druge polovice 3. stoletja ( z naplavino SE 3101, in mlajši vkopi. Na skrajni desni strani G1341 ), centonial Konstan - tina I., kovan med letoma 327 in 337 ( vidna grobova 3179 in 3181. Pogled proti vzhodu. G1283 ), centonial Konstantina I., kovan med letoma 330 in 335 (G1284), AE3 apnenčasta prežgana krogla (G1332) in marmornata baza Konstancija II., kovan med letoma 351 in 361 (G1290), AE 3 stebra (G1333). V plasteh je bilo tudi veliko odlomkov brona Valentinijana I., Valensa, Gracijana ali Valentinijana II., kovan (G1219−G1313, G1346−G1357), železa (G1336) in stekla med letoma 364 in 378 (G1290), nedoločljiv as (G1279), (polkrožna čaša Isings 96 (G1362; konec 3.−5. stoletje). Kot centenional Konstantina I. (za Krispa), kovan med letoma že omenjeno, so bili v plasteh prisotni tudi odlomki srednje- 324 in 329 (G1282), centenional Konstantina I., kovan med veških opek, pečnic in lončenine, pa tudi odlomki novove- letoma 324 in 325 (G1281), dva centenionala Konstantina I., ške in recentne lončenine, železa in stekla. kovana med letoma 330 in 333 (G1285, G1342), centenio- nal Konstantina I., kovan med letoma 334 in 335 (G1287), dva centenionala Konstantina I., kovana med letoma 330 in 337 (G1286, G1343), numus Licinija, kovan med letoma 313 in 315 (G1280), AE 4, Valentinijana II., Teodozija I., Arkadija ali Honorija, kovan med letoma 388–403 (G1345). Med lončenino so bili poleg časovno nedoločljivih oblik (namizna lončenina, groba kuhinjska lončenina, ostenja am- for, opek) najdeni številni rezidualni odlomki italske sigilate (npr. G1315), recijskih čaš (originalov in posnetkov G1328− G1329), vzhodnogalske sigilate (G1316–G1323), posnetki globokih galskih skled s premazom (G1324−G1327), pe- čatne oljenke (G1331), piramidalna utež (G1330) ter od- lomki fine kuhinjske lončenine. Najdeni sta bili tudi manjša 136 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 raziskano območje 125 3264 plast rekonstruirana meja plasti 124 struga/korito 2060 123 jama linija obzidja 122 3125 ruševina kvadrant 4 × 4 m 3100 121 3101 120 3100 119 118 3259 = 3240 3272 117 Vzhodna struga 116 3229 7004 115 3138 114 113 112 111 110 A B 7012 3261 C 109 D E F G H I J K 108 L M N O P R S 107 279 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 3d, 2. korak. Merilo 1 : 500. 280 Faza 3d, Križišče. Plast SE 3100 = SE 3138 in mlajši vkopi. 281 Faza 3d, Križišče. Na predelu zahodne struge vidni plasti Pogled proti severu. SE 3138 = SE 3100 in SE 3261. Pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 137 A Kv. F118 Kv. G118 faza 1a opeka beton faza 1b geologija kamen z = 235,78 m faza 2a recentni nasip 3241 faza 2b faza 2c faza 2d faza 3a 3226 faza 3b faza 3c 3359 faza 3d 3390 3392 faza 4 3393 3361 faza 5 faza 6 282a Presek čez strugo in njena polnila na osrednjem delu izkopa. Merilo 1 : 50. A geologija kamen z = 235,78 m Kv. F118 Kv. G118 faza 1a opeka beton faza 1b faza 2a recentni nasip 3241 faza 2b faza 2c faza 2d faza 3a 3226 faza 3b faza 3c 3359 faza 3d 3390 3392 faza 4 3393 3361 faza 5 faza 6 282b Presek čez strugo in njena polnila na osrednjem delu izkopa. Merilo 1 : 50. A B A geologija z = 237,11 m Kv. E113 Kv. E114 Kv. F114 faza 1a Kv. F114 Kv. G114 faza 1b faza 2a recentna nasutja faza 2b 7000 3031 faza 2c 7000 3048 faza 2d 7006 7001 7005 faza 3a 7004 3060 faza 3b 7012 3156 7013 3170 7025 7023 faza 3c 7023 7044 7024 3183 7024 7043 7019 faza 3d 7040 7039 7047 faza 4 7020 3261 faza 5 3262 faza 6 3351 kamen opeka 282c Presek čez strugo in njena polnila na osrednjem delu izkopa. Merilo 1 : 75. 138 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 B Kv. G117 Kv. H117 Kv. I117 betonski jašek 234,92 m 3100 3101 3270 3191 3360 3361 233,48 m B Kv. G117 Kv. H117 Kv. I117 betonski jašek 234,92 m 3100 3101 3270 3191 3360 3361 233,48 m Kv. I116 Kv. H115 Kv. I115 Kv. J116 kineta pesek 235,66 m 3031 3048 3031 3110 3060 3048 3060 3138 3229 234,44 m 3200 3183 3229 3253 3337 3261 3228 3335 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 139 6.13 Faza 4a – srednjeveški jarek meja izkopa 163 in roparski jarek, objekt 6 162 3264 plast 161 160 159 rekonstruirana meja plasti Fazo 4a umeščamo v čas poznega srednjega veka. Zazna-158 157 jama/jarek 156 moval jo je velik poseg na skrajnem severnem delu izkopne-155 ruševina 154 ga polja, kjer so izkopali večji jarek – domnevno obrambni 153 obrambni jarek 152 151 jarek primestnega dvorca (za podrobnosti glej tudi poglavje kvadrant 4 × 4 m 150 149 8.4). 148 147 146 145 V to fazo umeščamo tudi začetek ropanja kamnov rimskega 144 143 obzidja. Najverjetneje ga lahko povežemo z gradnjo nove-142 141 140 ga srednjeveškega obzidja, ki se je začela po letu 1450, pri 139 138 čemer je rimsko obzidje postalo priročen kamnolom. Ro-137 136 135 parskemu jarku sledimo preko celotnega najdišča. V S2 pa 134 133 je razvidno, da so najprej odstranili ostanke stolpa, šele nato 132 131 130 so posegli tudi v obzidje ( sl. 283 ). 129 128 127 126 6.13.1 Severni del (K2, S1, S2) 125 124 123 122 K2 − Obrambni jarek srednjeveškega dvorca 119 121 118 120 117 119 116 118 Na skrajnem severnem delu K2 med kv. C−E/155−161 je bil 115 117 114 116 s površine srednjeveške ornice (naplavinske plasti SE 2060 = A B C D E F 115 G H I J K L M N 114 O P R S SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 = SE 2222 = SE 2150 113 112 111 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 = SE 2161 = SE 2167) izko-110 109 pan velik jarek z navpičnimi stenami in rahlo proti sredini 108 107 106 se nižajočim dnom (SE 2275 = SE 2185 = SE 2169 = SE 2188; 105 104 sl. 285 , 284: A ). Skozi izkopno polje je potekal v smeri JZ− 103 102 101 SV (rekonstruirana dolžina dokumentiranega odseka 26 m, 100 99 rekonstruirana širina 9 m, globina več kot 1,4 m). 98 97 96 95 Tik ob stenah jarka sta bila zgrajena zidova (SE 2190 in 94 93 SE 2025), ki sta podpirala stranice jarka. Južni podporni zid 92 91 90 SE 2190 ( sl. 286 , 284: A ), širok 0,56 m, so zgradili iz lomljen-89 88 cev apnenca, peščenjaka in skrilavca ter apnenčevih oblic, 87 86 85 vezanih s trdno belo malto. Lomljenci in oblice so bili po-84 83 stavljeni v vrstah, oblikovani sta bili obe fronti zidu. Več vrst 82 81 80 skupaj je zaključevala „dnevnica“. Prostor med zidom in ste-79 78 no jarka so sproti (sočasno z dnevnicami) zasipavali z dro-77 76 75 bljivim rjavim peščenim meljem, ki je vseboval manjše pro-74 73 dnike, odlomke opeke, keramike in kosti (zasutje SE 2184). 72 71 70 Zid je bil kasneje močno poškodovan; poleg znižane višine 69 68 (padala je proti severovzhodu in proti notranjosti jarka) je 67 66 65 imel tudi poškodbe v obliki vertikalnih razpok v notranjosti 64 Objekt 6 63 zidu. Na steni, obrnjeni proti notranjosti jarka, je v razpokah 62 61 60 med kamni do globine nekaj cm manjkala malta. 59 58 57 Severni podporni zid SE 2025 (d. 8,9 m, š. 0,6 m, v. 0,95 m) 56 55 54 je bil grajen iz lomljencev apnenca in peščenjaka, apnen-53 52 čevih oblic in fragmentov opek, vezanih s trdno sivo belo 51 50 49 malto ( sl. 285 , 287 , 284: A ). Način gradnje je bil enak kot 48 47 pri zidu SE 2190. Razlika je bila le v spodnjem delu severo-46 zahodne strani zidu, kjer se je zid delno naslanjal na steno 283 Načrt najdišča, faza 4a. Merilo 1 : 2000. 140 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 153 A B C D E F A 164 B G C D E 2207 F G H 2169 163 152 2025 162 151 2188 2198 161 2197 150 2273 2199 2268 160 148 4024 2272 159 2275 2243 158 149 2263 2270 2264 2271 147 4045 D 4045 B 157 146 4031 2190 4061 2185 2184 156 145 4059 4180 144 4045 C 4067 4075 4068 143 4069 142 4031 4045 A 4040 140 141 4051 4053 4076 2057 139 2117 4059 2158 138 2156 2116 2157 137 3264 meja izkopa plast 135 136 2113 rekonstruirana meja plasti jama/jarek 6235 6225 obrambni jarek 6192 6278 kvadrant 4 × 4 m 133 6274 6196 2226 B 6228 6270 134 6309 6239 2114 A 132 6276 2147 6269 6300A 6236 131 6300 130 6226 129 6288 128 127 6113 6011 6017 284 Načrt severnega dela najdišča, faza 4a. Merilo 1 : 500. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 141 prodniki, koščki malte, oglja in z odlomki opek (SE 2197). Tudi ta zid je bil močno poškodovan. Na jugovzhodnem licu ni bilo ohranjene malte. Odsotnost malte v licih obeh zidov povezujemo s spiranjem vode. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je bil jarek povezan z bližnjim vodotokom ali pa zapolnjen z vodo. Na dnu severnega dela jarka je ležala lesena kvadratna kon- strukcija, sestavljena iz več tramov (sl. 288, 284: A). Tramovi so ležali v plitvi poglobitvi (vkop SE 2276) na dnu jarka, ki se je s svojo nepravilno obliko nekako prilagajala legi tramov. Osnovo konstrukcije so sestavljali trije spodnji tramovi, na teh pa so ležali trije zgornji. Dva spodnja vzporedna, zelo dobro ohranjena tramova, sta bila orientirana pravokotno na zid SE 2025 in sta ležala 1,55 m narazen, od zidu sta bila oddaljena 1,58 m. Severni tram (SE 2271), obtesan iz vseh strani in oglatega preseka, je imel na zgornji površini plitev oglat utor, ki je bil 1,11 m oddaljen od zahodnega konca. Tudi podobno obdelan južni tram (SE 2270) je imel plitvo pravokotno zarezo na enakem mestu. Oba tramova sta bila na zahodnem delu ravno odrezana. V utora na tramovih SE 2270 in SE 2271 je bil prečno nanju položen prvi zgornji 285 Faza 4a, K2. Obrambni jarek srednjeveškega dvorca SE 2188 in severni podporni zid SE 2025. Pogled proti severu. 287 Faza 4a, K2. Severni podporni zid SE 2025. Pogled proti vzhodu. 286 Faza 4a, K2. Južni podporni zid SE 2190 v srednjeveškem obrambnem jarku. Pogled proti severu. jarka in je imel nekaj vrst širših od zgornjega dela. Prostor med zgornjim delom zidu in steno jarka je bil zasut s te- mno sivkasto rjavim glinenim peskom, ki je vseboval manjše kamne in prodnike ter koščke malte (SE 2199 = SE 2189). V prostoru ob zahodni meji izkopnega polja sta nad tem za- sutjem ležali še dve manjši zasutji: spodnji olivno rjav glinen tja SE 2199, in zgornja olivno rjava peščena glina s kamni, 288 Faza 4a, K2. Lesena konstrukcija na dnu srednjeveškega obrambnega jarka. Pogled proti vzhodu. melj z manjšimi kamni (SE 2198), ležeč na površini zasu- 142 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 tram (SE 2268). Ta je bil nekoliko slabše ohranjen, a je bil Namen te strukture ni popolnoma jasen; domnevamo, da prav tako kot spodnja dva oglatega preseka in obtesan. Na gre za ostanke lesene kašte vodnjaka, ki je bila prvotno višja severu in jugu je segal čez spodnja tramova. Na stiku z nji- od ohranjene. ma je imel tudi SE 2268 narejene utore, ki so se ujemali z Plitvo poglobitev SE 2276 pod tramovi in prostor oko-obliko utorov spodnjih tramov. Na mestu spodnjih utorov li tramov je prekrivala plast plastičnega zelo temno sivega sta bila podobna utora narejena tudi na zgornjem delu tra-peščenega melja s svetlo olivno rjavo peščeno glino, ki je mu, kar kaže, da se je podobna konstrukcija prvotno na-vsebovala kamne in prodnike, kose lesa in koščke oglja, od-daljevala tudi navzgor, a se njeni ostanki niso ohranili. Južni lomke opek, lončenine, stekla, kosti in železnega predmeta utor je imel dimenzije 0,18 × 0,13 m, severni utor pa je bil (SE 2273; sl. 284: A ). Plast (vodni sediment?) je segala do zelo slabo ohranjen, saj se je tram tu prelomil na dva dela. zgornjega roba spodnjih tramov in se je raztezala tudi južno Na sredini razdalje med obema utoroma je bil v tram 2268 od konstrukcije, vse do srednjega dela jarka (tu je bila doku-iztesan še en podoben utor. mentirana kot SE 2243). Vzporedno s tramom SE 2268 in vzporedno z zidom Južno od srednjeveškega jarka je v kv. E/155−156 nad starim SE 2025 je na dnu poglobitve SE 2276 ležal še tretji spodnji fluvialnim sedimentom SE 2001 ležala plast drobljive svetlo tram (SE 2263). Ta ni imel neposrednega stika s SE 2271 in sive malte (SE 2024 = SE 2023), za katero domnevamo, da je SE 2270. Od njunih zahodnih koncev je bil oddaljen 0,4 m. sočasna z jarkom (morda je povezana z njegovo gradnjo). Ta tram je bil nekoliko slabše ohranjen. Tako kot ostali je imel Severozahodno od jarka je bilo nekdanje korito zahodne oglat presek in se je proti koncema ožil. Tudi ta je imel na struge najkasneje v tem času zapolnjeno s sivkasto rja - zgornji površini dva utora, ki sta ležala v liniji koncev prvih vo glino z manjšimi lomljenci, prodniki, odlomki rimskih dveh spodnjih tramov ( južni utor – d. 0,34 m, gl. 0,06 m; opek, koščki oglja, kosti in odlomki srednjeveške lončenine severni utor – d. 0,3 m, gl. 0,02 m). (SE 2207; sl. 284: A ), s tem pa je bil teren zahodno od jarka V ta utora in nad SE 2271 in SE 2270 sta bila položena še dru - tudi izravnan. ga dva zgornja tramova, ki sta bila z zahodnima koncema za S1 − Roparski jarek in njegova zasutja 0,3 m oddaljena od zidu, na vzhodnem delu pa nista segla do (pozni srednji vek) SE 2268 ( južni – SE 2264; severni – SE 2269). Na zahodnem koncu sta imela na zgornji površini enaka polkrogla utora (d. Južno od srednjeveškega (obrambnega) jarka so v tej fazi 0,08 m, gl. 0,04 m). Oba tramova sta bila v predelu, kjer sta se začeli še z enim večjim posegom. Domnevno ob gradnji križala s spodnjim tramom SE 2263, prelomljena. Južni tram srednjeveškega obzidja (lahko pa tudi prej in/ali kasneje) so (SE 2264) je imel na tem delu viden ostanek utora. Odprtino ostanke rimskega obzidja začeli uporabljati kot priročen ka- pod tramom SE 2264 in med tramovoma SE 2263 in 2270 mnolom. Večino kamnov so iztrgali iz nekdanjega obramb- so zapolnili z manjšim, obdelanim kosom lesa (SE 2272; d. nega zidu, zato se je na njegovem mestu ohranil le roparski 0,25 m, š. 0,14 m, v. 0,05 m). Podoben prostor med tramovi jarek, zasut z različnimi polnili (sl. 289, 290, 284: B). SE 2263 in SE 2271 ter pod tramom SE 2269 je ostal odprt. A B faza 3a z = 236,24 m faza 4a Kv. B148 Kv. C148 faza 4b moderna nasutja faza 4c faza 6 4010 kamen 4023 4022 4036 4047 4039 4031 = 4024 4045 234,39 m 289 Presek čez roparski jarek SE 4045 iz faze 4a na severnem delu. Merilo 1 : 50. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 143 na vzhodnem koncu pa se je postopoma izklinil na površini plasti SE 4015. Domnevamo, da je na tem mestu v rimskem času stal kontrafor. Med jarkoma SE 4045−B in SE 4045−C se je na vzhodno stranico jarka SE 4045−A navezovala plitvejša razširitev (SE 4045−B). Njeno dno je ležalo okoli 0,3 m višje kot dno jarka SE 4045−A. Razširitev je bila v tlorisu podolgovate oblike (š. 2,36 m, dok. dl. 15,2 m, gl. 0,73 m). Na vzhodni strani se je njeno dno poševno dvigovalo do zgornjega roba 4045−A. Zahodni zgornji rob jarka SE 4045 je ležal znotraj izkopnega 290 Faza 4a, S1. Roparski jarek SE 4045, južni del. Vkopan v polja samo v severozahodnem delu S1; tu je sekal površino ruševino SE 4084. Pogled proti jugovzhodu. plasti SE 4092. Na vzhodni strani je bil jarek poškodovan z mlajšimi posegi. Zdi se, da je bil vkopan iz površine, ki jo je oblikovalo več plasti: ruševinska plast SE 4084, naplavi- na SE 4076 iz faze 3d ter naplavinska plast rahlega svetlo olivno rjavega meljastega peska z apnenčevimi prodniki, odlomki opeke, lončenine, pečnic, železnih predmetov in kosti (SE 2057 = SE 4061; sl. 284: B), ki je bila močno podob- na spodnji ornici SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 = SE 2161 = SE 2167 in se je odložila šele v tej fazi. V roparskem jarku SE 4045 sta se v času po njegovem na- stanku, ampak še pred njegovim zasutjem, odložili zaplati, V S1 je bil roparski jarek SE 4045 ( 291 verjetno posledici zdrsov okoliških plasti. Tako je vzhodno Faza 4a, S1. Roparski jarek SE 4045, severni del. Pogled stranico razširitve SE 4045−B v kv. D/145−146 delno prekril proti jugovzhodu. rjav glinen melj, premešan s kosi sivobele malte, apnenčevi - sl. 291 ) sestavljen iz več mi in peščenjakovimi kamni ter odlomki gradbenega mate - skupaj povezanih in različno orientiranih vkopov oziro - riala (SE 4180; sl. 284: B ), ki je verjetno nastal z erodiranjem ma jarkov (označeni so s črkami A−D). Glavni del jarka plasti SE 4061. Južno stranico jarka SE 4045−C je delno pre - predstavlja skoraj popolnoma raven vkop, usmerjen S−J kril temno rumenorjav glinen melj z majhnimi kamni in od - (SE 4045−A; dok. dl. 32,37 m, š. 1,58–1,63 m; sl. 284: B ), ki lomki opek (SE 4075), verjetno erodiran del plasti SE 4076. je potekal nad linijo nekdanjega obzidja. Presek jarka je bil Prva plast je zapolnila roparski jarek SE 4045 je SE 4031 = U-oblike, ki je bila v zgornjem delu rahlo razširjena. Globina SE 4024 = SE 4059 in je segala tudi izven jarka proti vzho - jarka je variirala med 1 in 1,3 m na severnem ter do 0,8 m du ( sl. 284: B ). Plast je sestavljalo več različnih kamnitih na južnem delu. V severnem delu S1 je bil raziskan v celotni nasutij ter drugih, bolj humusnih plasti, še posebej v spo - širini, v južnem delu pa samo njegov vzhodni del. dnjem delu, tik nad dnom roparskega jarka SE 4045. 13 Na V kv. C−D 147 se je na jarek SE 4045−A iz vzhoda navezal še dnu jarka je v plasti ležalo mnogo apnenčevih kamnov in en v tlorisu oglat jarek (SE 4045−D) s skoraj navpičnimi ste - prodnikov (SE 4059, del plasti SE 4031) in tudi trije obdelani nami (dl. 2,7 m, š. dna 1,42 m, gl. do 0,31 m), ki je tekel proti peščenjakovi bloki (SE 4067, SE 4068, SE 4069; sl. 284: B ), ki zahodu. Lociran je bil nad južno stranico severnega stolpa. nedvomno izvirajo iz obzidja. Preostali (večji) del nasutja je Južno, v kv. C−D−/144−145 se je od jarka SE 4045−A proti sestavljal rjav glinen melj, močno premešan z lomljenci in zahodu odcepil še en manjši jarek (SE 4045−C), prav tako prodniki, kosi malte, marmorja, večjo količino različnih od- orientiran V−Z. Ta stranska veja glavnega jarka je imela v lomkov opek in kosti. tlorisu nepravilno trapezoidno obliko ter poševne stene (dl. 3,84 m, š. dna 1,76−2,57 m, v. severne stranice 0,2 m, v. južne stranice 0,54 m). Na zahodnem koncu se je z dnom in 13  Humusne plasti so se odložile v času prekinitev med namenskim južno stranico neposredno navezoval na jarek SE 4045−A, zasipavanjem jarka. 144 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 V južnem delu S1 sta bili v površino plasti SE 4031, ki je segla oblic, kosov malte, odlomkov opek, keramike, kosti, stekla in tudi na predel izven jarka, vzporedno z jarkom vkopani dve koščkov oglja, premešanih z drobljivim olivno rjavim melja- manjši jami za lesena stebra (SE 4040/ SE 4041 in SE 4053/ stim peskom (SE 2113; sl. 293, 284: B). SE 4054 z vidnim odtisom stebra SE 4051/ SE 4052; sl. 284: Nekoliko kasneje je bil v zasutje stolpa SE 6235 vkopan B ). Razdalja med njima je bila 2,86 m. Morda gre za osta - tudi jarek, s katerim so odstranili rimsko obzidje (SE 6300 = nek kakšne lesene konstrukcije, ki so jo postavili ob podiranju SE 6113 = SE 6206 = SE 6017; sl. 284: B ). Ta je potekal v smeri obzidja. S−J ob zahodni meji sektorja S2 po vsej njegovi dolžini (dok. Podobna jama za steber, ki je verjetno nekoliko starejša od omenjenih, je bila najdena tudi v kv. E−F139 (SE 2156/ SE 2157, odtis SE 2158/ SE 2159; sl. 284: B). To jamo in okoli- co je prekrilo nasutje rjavega glinenega melja s kamni, košč- ki malte in oglja, odlomki keramičnega gradbenega materi- ala, kosti in železnih predmetov (SE 2117; sl. 284: B). Delno je zapolnilo tudi odtis stebra po njegovi odstranitvi. Odlomek namiznega lonca (G1370) ga datira vsaj v 14. in 15. stoletje. Prekrila ga je plast drobljivega olivno rjavega meljastega pe- ska, premešanega z apnenčevimi in peščenjakovimi lomljen- ci, apnenčevimi oblicami, koščki malte, odlomki keramične- ga gradbenega materiala (SE 2116; sl. 284: B). Obe nasutji (SE 2117 in SE 2116) sta vsebovali večjo količino fragmentov keramike iz visokega srednjega veka. Plast SE 2116 je nato prekril že omenjen fluvialni sediment SE 2057 = SE 4061. S2 − Roparski jarek stolpa (pozni srednji vek) Roparski jarek je bil dokumentiran tudi južno, v S2. V tem delu lahko sledimo natančnejši stratigrafski sekvenci od- stranjevanja ostalin. Najprej so razdrli stolp. Vkop je bil raz- tegnjene oglate U-oblike, odprte proti zahodu (SE 6192; sl. 284: B). Njegov zunanji rob je bil vkopan s površine plasti SE 6227 = SE 6194, medtem ko je na notranji strani sekal plast SE 6233. Stranice roparskega jarka so bile na zunanji strani v zgornjem delu precej položne, na polovici njegove globine pa so se strmo spuščale do dna. Notranje stranice pa so bile v večjem delu položne, šele v spodnjem delu 292 Faza 4a, K2. Obsežno nasutje SE 2113. Pogled proti so postale navpične. Dno vkopa je bilo ravno in je verjetno severu. sledilo globini nekdanjih kamnov. Na dnu roparskega jarka stolpa SE 6192 so ležali skupina še- stih peščenjakovih blokov, treh marmornih blokov (G1379, G1376, G1378) in fragment marmorne napisne plošče (G1377; SE 6278; sl. 292, 284: B). Prekrila jih je plast manjših apnenčevih, peščenjakovih in marmornih kamnov, apnenče- vih prodnikov, peščenjakovih klesancev (manjših blokov), ko- sov malte ter odlomkov opek, keramike in kosti, premešanih z drobljivim zelo temno rjavim peščenim meljem, v spodnjem delu katerega so ležali koščki malte (SE 6235; sl. 284: B). Ob odstranjevanju ostankov stolpa se je severovzhodno, na prej obdelovani njivski površini SE 2118 (K2), odložila tudi 293 Faza 4a, S2. Skupina peščenjakovih in marmornih plast iz peščenjakovih in apnenčevih lomljencev, apnenčevih blokov (SE 6278), odkrita pod zasutjem roparskega jarka stolpa. Pogled proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 145 294 Faza 4a, S2. Jame SE 6196, SE 6270, SE 6274, SE 6277, 295 Faza 4a, S2. Zasutje SE 6225 roparskega jarka zidu vkopane v plast SE 6269=6193. Pogled proti jugu. obzidja (SE 6300) in zasutje SE 6235 roparskega jarka stolpa (SE 6192). dl. 43,23 m). Na večjem delu izkopa je bil dokumentiran le vzhodni rob jarka. Le na jugozahodnem delu je bil doku- mentiran v celotni širini (SE 6017, dok. š. 1,8 m). V kv. D/132−133 je bil razširjen z vkopom nepravilne oblike (SE 6300A; dl. 6,7 m, š. 2,78 m, gl. 0,33 m; sl. 284: B), vkopa- nim s površine plasti SE 6227. Dno razširitve je ležalo 0,5 m nad dnom roparskega jarka obzidja SE 6300. Na severnem delu se je na glavni jarek navezal še jarek SE 6309 = SE 2114 (sl. 284: B), ki je bil prav tako vkopan v zavoju v smeri ZSZ−VJV vse do vzhodne meje izkopa (dok. in ruševino SE 6227 ter jami SE 6228/6229, SE 6230/6231. Pogled proti vzhodu. SE 6235 in je potekal poševno čez nekdanji stolp, v rahlem 296 Faza 4a, S2. Izravnava SE 6225 nad naplavino SE 6043 dl. 8 m; š. 1,48−3,32 m; gl. 0,73 m). Stene jarka so precej strmo padale proti ravnemu dnu. (sl. 296, 284: B); v kv. E/133 pa še jama SE 6236/ SE 6237. Severni del roparskega jarka SE 6300 in jarek SE 6309 je pre Njihova funkcija ni znana. - krivalo več nasutij in izravnav. Na dnu je ležalo zasutje iz V južnem in srednjem delu S2 je bil roparski jarek SE 6300 olivno rjave gline, premešane z apnenčevimi in peščenja- vkopan s površine plasti SE 6202 = SE 6195. Jarek je bil tu kovimi kamni, kosi malte, odlomki opek, keramike in kosti globok do 0,54 m, imel je skoraj navpično (vzhodno) stra- (SE 6269=6301=6193). Plast je delno zasula tudi roparski nico in ravno dno, ki se je rahlo spuščalo proti severu. V jarek SE 6300, razširitev jarka SE 6300A in zahodni del preč- kv. D/129−130 je bil jarek razširjen proti vzhodu (SE 6288; nega jarka SE 6309. sl. 284: B). Razširitev je imela nepravilno obliko (dl. 4,92 m, V kv. D/133 so na površini nasutja SE 6269 vkopali štiri jame š. 2,71 m), položno padajoče stene in dno na istem nivoju kot jarek SE 6113; na vzhodni strani se je izklinila na površini za lesene stebre (SE 6276/ SE 6277, SE 6196/ SE 6198 z odti - som SE 6199/ SE 6197, SE 6274/ SE 6275, SE 6270/ SE 6272 z odtisom SE 6273/ SE 6271; sl. 294, 284: B). Zasutje SE 6269 je v severnem delu S2 prekrila izravnava iz apnenčevih in peščenjakovih kamnov, kosov bele malte, od- lomkov opek in kosti, premešanih z olivno rjavo meljasto gli- no (SE 6225 = SE 2147; sl. 295, 284: B). Ta je delno zapolnila zgornji del razširitve jarka SE 6300A in je na jugu segala do kv. D/133. Vzhodni del razširitve je prekrila bolj kamnita plast (SE 6239 = SE 6311 = SE 2226), ki je delno zapolnila tudi jarek SE 6309. S površine nasutja SE 6225 so bile izkopane tri jame: v kv. 297 Faza 4a, S2. Plast kamnov SE 6226 na SE 6024. Pogled D/133 jama SE 6228/ SE 6229 in jama SE 6230/ SE 6231 proti vzhodu. 146 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 plasti SE 6024. Zapolnjena je bila s plastjo lomljencev, kle- presekal starejše plasti SE 5034 = SE 5124 = SE 5215, SE 5103, sancev in manjših blokov ter odlomkov opek in kosti, pre- SE 5026 = SE 5036 = SE 5226 in SE 7504. mešanih s trdno svetlo olivno rjavo glino (SE 6226; sl. 297, Zlasti na zahodni strani roparskega jarka so se nad ohranje-284: B ). Nasutje v kv. E/129−130 je segalo tudi izven razširi-nim temeljem obzidja SE 5051 ohranili tudi posamezni kamni tve SE 6288 in je tam prekrilo SE 6024. obzidja (SE 5083; sl. 299 ), ki so ležali v sekundarni legi. Ja- Na skrajnem jugozahodnem delu S2 je glavni roparski jarek rek je bil zasut z močno premešanim odpadnim gradbenim SE 6300 = SE 6017 sekal površino plasti SE 6013 = SE 4092 = SE 4077. Zapolnjeval ga je humus SE 6016 = SE 6011 (sl. 284: B), ki je prekrival tudi okolico. 6.13.2 Osrednji del (Križišče) Tudi na osrednjem delu izkopa so se ohranili ostanki, ki pri- čajo o odstranjevanju poznorimskega obzidja. Roparski ja- rek (SE 5062 = SE 5065 = SE 7538; dl. 24,4 m, š. 2,4 m; gl. do 0,6 m; sl. 299) je potekal nad linijo nekdanjega obzidja, v du segala manjša trapezoidna razširitev (SE 5069. Jarek je 298 Faza 4a, Križišče. Presek roparskega jarka SE 5062, zapolnjen s SE 5035. Pogled proti jugu. smeri S−J. V preseku je bil U-oblike. V kv. E 115 je proti vzho- 123 122 5083 121 5064 120 5227 3114 3051 5065 119 5069 3040 5035 118 114 5083 117 3050 5044 5062 115 3241 3039 116 113 5068 3170 B 3264 plast C 3156 raziskano območje 112 D E F rekonstruirana meja plasti G 3157 H I J jama/jarek 111 linija obzidja ruševina 110 kvadrant 4 × 4 m 109 108 107 106 105 104 7538 K L M N 7539 O P R S 299 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 4a. Merilo 1 : 500. 103 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 147 102 300 Faza 4a, Križišče. Poškodovan blok peščenjaka in pred njim odtis naslednjega v roparskem jarku SE 5062. 301 Faza 4a, Križišče. Struktura SE 3170. Pogled proti zahodu. 302 Faza 4a, Križišče. Ruševina SE 3241 in SE 3240. Pogled proti jugozahodu. A Kv. L119 Kv. M119 faza 2a faza 3c faza 4a–4b faza 4c kamen Strojni izkop opeka 3002 3238 3283 3260 3283 303 Presek preko vzhodne struge. Pogled proti severu. Merilo 1 : 50. 148 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 materialom (SE 5035 = SE 5064 = SE 5068, SE 7539; sl. 298, 300, 299). Na južnem delu izkopa ga je prekrila še zaplata rumenorjave gline (SE 5044). Zahodno od roparskega jarka v ta čas umeščamo zbito temno sivo plast peščenega melja s prodniki in opekami (SE 5227; sl. 299). V njej sta bila med drugim najdena dva keramična kalupa za pečnice iz 15. stoletja (G1389–G1390). Vzhodno od jarka je na območju nekdanje zahodne struge ležala podolgovata struktura iz lomljencev in oblic ter nekaj malte (SE 3170; sl. 301, 299). Čemu je služila, ni znano. Pre- krila jo je olivna peščena glina s prodniki (SE 3156 = SE 3157). Severno sta nekdanjo strugo zapolnjevali še dve ruševinski 304 Faza 4a, Križišče. Plast SE 3039, ki je zapolnila vzhodno plasti (SE 3241 in SE 3114; sl. 302, 299). Preostali del površine infrastrukturo (SE 3017, SE 1006). Pogled proti zahodu. strugo, ter mlajše plasti SE 3003, SE 3038 in vkopi za moderno so predstavljale starejše plasti, ki so jih v tem času preorali in jih uporabljali kot obdelovalne površine. struge (SE 3039) sta bila najdena tudi dva novca: rimski, AE 3 Konstansa, kovan med letoma 337 in 340 (G1393) in pfe- Verjetno se je v tem času začelo tudi zasipavanje vzhodne ning Ferdinanda II., kovan leta 1624 (G1394). struge, ki jo je od Savinje prevzela reka Voglajna. Struga je bila na dnu zasuta s fino rumenkasto rjavo do svetlo olivno 6.13.3 Južni del (K3) rjavo meljasto plastjo (SE 3050; sl. 299 ). Sledila je odložitev Tako kot drugod so se sledi ropanja obzidja ohranile tudi olivno rjavega melja z apnenčevimi prodniki, drobci oglja na južnem delu izkopa. Na tem mestu je bilo roparski ja-in odlomki opek (SE 3039 = SE 3040 = SE 3051 = SE 3016; rek težje prepoznati, saj je segal skoraj čez celotno širino sl. 303, 304, 299 ). Obe plasti sta vsebovali odlomke srednje-izkopnega polja (SE 1185, SE 1267; sl. 305 ). Posledično tudi veške oziroma novoveške lončenine, rimske in novoveške ni bilo povsod jasno, iz vrha katerih plasti je bil vkopan. V opeke ter pečnice ( G1399 ), ki jih lahko datiramo v 15. in kv. E52−55 je presekal starejši plasti rimskodobnega nasipa prva desetletja 16. stoletja. V spodnjem sedimentu (SE 3050) SE 1154 in SE 1132. Stena jarka je na tem delu strmo padala je bilo tudi nekaj odlomkov rimskodobne lončenine (gro-proti vzhodu. Dno jarka je bilo valovito in ne povsod enako ba in trda kuhinjska lončenina, amfore). V zgornjem zasutju globoko. Največja globina jarka je bila 0,7 m. Na nekaterih B delih je bil očitno večkrat poglobljen (prepoznane poglobi- Kv. N119 tve SE 1190 in SE 1197). z = 335,95 m Jarek je do kv. D48 potekal v smeri S−J, nato pa se je ostro zalomil proti zahodu. Nad zalomom je jarek zapolnilo več peščenih plasti (SE 1189 (sl. 306), SE 1181 (sl. 305) in SE 1152 (sl. 194). V teh zasutjih so bili najdeni pretežno rimskodob- na lončenina: odlomki fine kuhinjske lončenine iz 2. stoletja oziroma 3. stoletja in namizne lončenine, amfore Dressel 6B 3002 (G1400). Le v zasutju SE 1152 so bili najdeni tudi odlomki srednjeveške lončenine. 3051 V kv. E48−52 je na dnu roparskega jarka ležala plast rjavega peščenega melja s prodniki (SE 1156; sl. 305), ki je vsebovala 3050 posamezne odlomke srednjeveške lončenine, poleg tega Vzhodna struga pa še odlomke amfore (LRA 3, G1405), ki jo lahko datiramo 332,83 m med 4. in 7. stoletje, ter nekaj starejših odlomkov rimsko- dobne lončenine. Prekrila jo je podobna plast z lomljenci, prodniki in opekami (SE 1102 = SE 1150; sl. 307, 305). V njej je bilo več novcev (trije antoninjani Avrelijana, kovani leta 270 (G1409–G1411) Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 149 in trije antoninjani Klavdija II., kovani med letoma 268 in 270 (G1406−G1408), ter poleg rimskodobne lončenine (G1413, G1416, G1418, G1410) tudi odlomki srednjeveške lončeni- ne in opeke. Na zahodno stran poševno odrezanega jarka sta nalegli še ruševinska plast peščene gline s prodniki, lomljenci, malto in A B C D 306 Faza 4a, K3. Roparski jarek SE 1185 s polnilom SE 1189. odlomki opek (SE 1136) in kamnita groblja (SE 1159; E sl. 305 F ). Vidne so tudi starejše plasti (SE 1218, SE 1221, SE 1222, SE 1223, Vzhodno od nje je dno roparskega jarka prekril rjav peščen 71 SE 1224) in zidovi (SE 1189, SE 1220). Pogled proti vzhodu. melj z gruščem (SE 1160; sl. 305 ), prekrit s temno rumenor-70 javim glinenim meljem (SE 1164), nad katerim je ležal še temno rumenorjav peščen melj z lomljenci, prodniki, delci 69 ometa in odlomki opek (SE 1155). Vrh slednje plasti je ležal večji obdelan blok apnenca (SE 1158). 68 67 raziskano območje 3264 plast 66 307 Faza 4a, K3. Roparski jarek s polniloma SE 1102 in jama/jarek 65 levi pa mlajši zid SE 1128. Pogled proti zahodu. 1267 zid rekonstruirana meja plasti SE 1136. Na zgodnjem delu je viden glinen nasip SE 1132, pa ruševina 64 kurišče 63 kvadrant 4 × 4 m 62 Objekt 6 61 1259 1246 1261 1251 1247 1249 60 1242 1175 308 Faza 4a, K3. Roparski jarek, zapolnjen s SE 1145. Pogled 59 proti zahodu. 1190 58 V kv. E 56−58 je dno roparskega jarka prekrilo več glineno- 57 1145 -meljastih plasti z več ali manj kamni, drobci malte in opek 1226 56 (SE 1244, SE 1210 = SE 1212; sl. 309, SE 1209, SE 1145; sl. 308; 1197 1212 SE 1226; sl. 305 ), ki so vsebovale tudi odlomke srednjeveške 55 1185 lončenine. 1209 54 V zadnje glineno polnilo (SE 1226) je bil vkopan še en ne- koliko mlajši roparski jarek (SE 1190; sl. 305), južno pa še en 53 podoben jarek (SE 1197; sl. 305). Oba delujeta kot naknadni 52 poglobitvi na mestu nekdanjega obzidja. Mlajši del ropar- 1155 1164 skega jarka SE 1197 je zapolnil sivorjav peščen melj z malto, 51 1158 skrilavci, prodniki in odlomki opek (SE 1198 = SE 1211). 1132 1159 50 1160 Severno (v kv. E62−65) je bil roparski jarek SE 1267 zapol- 1154 1102 njen še s peščenim meljem z lomljenci, prodniki in klesanci 48 49 (SE 1268 = SE 1320; sl. 305). V polnilu so bili odlomki rimske 1156 1185 lončenine, tegul in kosti. 1181 1152 V tem času so začeli tudi s pozidavo tega predela. V kv. E/F 47 60−62 so postavili objekt 6, ki je bil z izkopom presekan 46 v dolžini 5,25 m (sl. 310, 305). Glavnina objekta je segala izven izkopa. 305 Načrt južnega dela najdišča, faza 4a. Merilo 1 : 500. 150 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 6.14 Faza 4b − novi vek, kmetijska izraba površin V naslednjih stoletjih se je površina zasutij roparskega jarka poznorimskega obzidja postopoma posedala, zato so jo v novem veku večkrat izravnali z različnimi zasutji (sl. 311). Na severnem in osrednjem delu terena so vzpostavili njivske 309 površine. Na severnem delu S2 je bila domnevno v tej fazi Faza 4a, K3. Polnila roparskega jarka SE 1185: SE 1209, SE 1145, SE 1210 = SE 1212 in jarka SE 1197, zapolnjenega s postavljena tudi večja peč z rešetko (SE 6066). Na skrajnem SE 1198. Pogled proti zahodu. južnem delu terena pa je opustitvi objekta 6 sledila izgra- dnja dveh novih objektov (objekta 4 in objekta 5). 6.14.1 Severni del (K2, S1, S2) Zasutje srednjeveškega jarka Na severnem delu izkopa je bil morda v tem času, mor- da kasneje, zasut srednjeveški jarek primestnega dvorca (sl. 312: A). Iz zgodovinskih virov vemo, da se to ni zgodilo pred letom 1457/58, ko je bil (glede na pisne vire; glej po- glavje 8.4) dvorec požgan. Jarek je zapolnila plast sivkasto rjave gline, ki je vsebovala koščke oglja in kose lesa, odlomke opek, keramike, peč- 310 Faza 4a, K3. Objekt 6 z značilnim tlakom. Pogled proti nic, kosti, stekla in železnih predmetov (SE 2242 = SE 2261; severovzhodu. sl. 313, 312: A). Ta fluvialni sediment je bil ob robovih jarka Raziskani so bili ostanki njegovega južnega (SE 1242), vzho- vidne tanke plasti drobljive zelo bledo rjave malte z majh debelejši, v sredini pa tanjši. Ob robovih jarka so bile v plasti zgrajeni iz apnenčastih in peščenjakovih lomljencev, vezanih podpirala jarek. z apneno malto. Ponekod so bili vidni ostanki površinske Ob severnem zidu SE 2025 jarka se je na SE 2242 odložila obdelave. Notranjost je bila ometana s tanko plastjo malte, njegova ruševina – olivno rjava peščena glina z apnenčevi dnega (SE 1247) in severnega (SE 1246) zidu. Zidovi so bili nimi prodniki (SE 2274), verjetno ostanki veziva zidov, ki sta - fuge pa zaglajene. Pod zidom SE 1242 je bil temelj, narejen - iz večjih prodnikov vezanih z apneno malto (SE 1264); prav mi lomljenci in tufiti, prodniki in opekami (SE 2195). Ob juž- tak temelj (SE 1265) imel tudi zid SE 1246. nem zidu 2190 je ležala ruševina slednjega, ki jo predstavlja Posebnost tega objekta je bil tlak iz oblic, narejen v t. i. teh- (SE 2201; temno sivorjava peščena glina z lomljenci, opeko in malto niki mačjih glav (SE 1249; sl. 305, 310). V zahodnem delu so srednjeveške namizne lončenine ( sl. 314, 312: A). V ruševini SE 2195 so bili odlomki bili neposredno na tlaku vidni ostanki nekakšnega kurišča dnik ali lomljenec, po celotni površini prevlečen z raztoplje G1445) in navaden pro- (SE 1251), na severno steno sta bili prislonjeni dve zidani sto- nim steklom ( - pnici (SE 1259; d. 0,85 m, v. 0,43 m). škega steklarstva. G1446), ki morda predstavlja sled srednjeve- V zidovih so bile vidne sledi lesene konstrukcije (odtisi tra- Obe ruševini je na osrednjem delu jarka prekrila olivno rjava mov) – SE 1261, SE 1274. Gre za konstrukcijo, ki ni bila posta - meljasta glina (SE 2209; sl. 312: A ). Nanjo je nalegla še te - vljena na vrhu zidu, temveč v zid. mno siva meljasta glina s kamni, malto, opekami in kostmi (SE 2193 = SE 2194). V njej so bili najdeni odlomki namizne lončenine (G1451−G1452) iz 14. ali 15. stoletja in koščena igralna figurica (G1450). Izravnave roparskega jarka Južno se je površina zasutja roparskega jarka rimskega ob- zidja postopoma posedala, zato so jo izravnali z različnimi zasutji (sl. 312: B). Gre pretežno za ruševinske plasti, ki so Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 151 3264 raziskano območje A B C D E F G H vsebovale več ali manj lomljencev, prodnikov, malte ter še I J K L M N 165 O P R vedno tudi odlomke rimskodobne opeke in lončenine. V S1 S 164 163 plast 162 je jarek nad starim polnilom SE 4031 najprej prekrila SE 4047 161 160 rekonstruirana meja plasti ( sl. 315 159 158 ). Nad njo so na južnem delu nasuli še SE 4058 in jama/jarek 157 SE 4050 ( 156 sl. 316 ). zid 155 154 ruševina 153 152 Na južnem delu so predel izravnali z glineno plastjo kvadrant 4 × 4 m 151 150 (SE 4057), ruševinsko plastjo (SE 4056), manjšo zaplato gli - 149 148 147 ne (SE 4182) in s še eno glineno plastjo s prodniki (SE 4055; 146 145 sl. 312: B ). Na severnem delu so nad SE 4050 nasuli plast 144 143 kamnov (SE 4044; sl. 312: B ), ki so jo prekrili še s ruševinsko 142 141 140 plastjo (SE 4043). Nato so predel izravnali še s plastjo gline - 139 138 nega melja (SE 4036). 137 136 135 134 Tudi v S2 so teren izravnali. Najprej so čez celotno breži - 133 132 131 no vzhodno od roparskega jarka nasuli ruševinsko plast 130 129 (SE 6059 = SE 6173; sl. 318 , 319 , 312: B ). Površina te plasti je 128 127 bila precej ravna in je le rahlo padala proti vzhodu. V seve - 126 125 124 rozahodnem delu je bila v njej vidna plitva kotanja (vel. 4 × 123 122 7 m, gl. do 0,14 m), ob zahodni meji izkopnega polja pa je 121 120 119 začela plast strmo padati proti zahodu. 118 117 116 V kv. D/125−127 se je plast SE 6059 = SE 6173 nad roparskim 115 114 113 jarkom posedla. Ta predel so izravnali s premešano ruševin - 112 A B C D E 111 F G H I sko plastjo (SE 6122; sl. 320 , 312: B ). J K L M 110 N O P R S 109 108 107 Lončarska peč 106 105 104 V kv. E−F/135−136 so se na površini izravnave SE 6173 = 103 102 101 SE 6059 ohranili ostanki peči ( sl. 321 , 312: B ). Komoro peči 100 99 predstavlja večja ovalna jama (SE 6066; d. 3,15 m, š. 1,68 98 97 96 m) z daljšo osjo, orientirano v smeri SSV−JJZ. Stene vko - 95 94 pa SE 6066 so položno padale proti dnu (ohr. gl. 0,44 m). 93 92 91 Ob zahodno in vzhodno stranico jame so postavili zidca z 90 89 oblikovanima licema na notranji strani (SE 6084 na zahodu 88 87 86 in SE 6086 na vzhodu). Zgrajena sta bila iz apnenčevih in 85 84 peščenjakovih lomljencev ter apnenčevih prodnikov, oblo - 83 82 81 ženih z močno prežgano glino. Podoben zidec so postavili 80 79 tudi na sredini jame (SE 6085). Gre za sredinsko zidano pod - 78 77 76 poro za rešetko peči. 75 74 73 Na severni strani so ob komoro izkopali še manjšo plitvo 72 71 70 okroglo jamo z ravnim dnom (SE 6089; premer 0,64 m, gl. 69 68 0,08 m), ki domnevno predstavlja spodnji del dimnika. Dno 67 66 65 jame je bilo premazano z zbitim peščenim meljem (SE 6088). 64 63 62 Na prehodu med jamama je ležal večji apnenčev lomljenec Objekt 5 61 60 59 (SE 6090). Plošča je bila umeščena tako, da je bila od sever - 58 57 nih koncev zidov SE 6084 in SE 6086 iz vsake strani odda - 56 Objekt 4 55 54 ljena za 0,1 m. 53 52 51 Pred jugozahodnim delom komore je ležala še plitva 50 A B C D 49 E F G H I J K L M 48 jama nepravilne oblike, ki se je raztezala v zahodno smer N O P R S 47 (SE 6077; dl. 2 m, š. 1,3 m, gl. 0,08 m). Jama domnevno 311 Načrt najdišča, faza 4b. Merilo 1 : 2000. 152 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 B A B C A D E A 164 F G B C D E F 153 G 2021 H 163 152 162 2025 150 151 161 2274 2242 2195 160 147 148 149 159 2000 2193 2209 158 4036 157 4043 2201 146 2261 156 2190 145 4047 4044 143 144 2109 4058 142 4057 4050 141 140 4055 4056 139 138 2104 raziskano območje 137 3264 plast 136 jama/jarek 6089 6084 6044 rekonstruirana meja plasti 135 6076 6090 kurišče 6088 zid 6064 6086 kvadrant 4 × 4 m 6077 6066 134 6085 6059 133 A 132 B 131 130 6097 = 6173 129 128 127 6122 6087 312 Načrt severnega dela najdišča, faza 4b. Merilo 1 : 500. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 153 313 Faza 4b, K2. Presek čez polnila srednjeveškega 315 Faza 4b, S1. Srednjeveški roparski jarek SE 4045, obrambnega jarka. Od spodaj navzgor si sledijo: naplavina zapolnjen s SE 4031, sta prekrili plasti SE 4047 in 4058. Pogled SE 2242, ruševina SE 2195 in SE 2209. Pogled proti zahodu. proti jugu. 314 Faza 4b, K2. Južni del srednjeveškega obrambnega jarka 316 Faza 4b, S1. Srednjeveški roparski jarek SE 4045, SE 2185 z zidom SE 2190, zapolnjen s plastjo SE 2209, ki jo zapolnjen s SE 4031, je prekrila SE 4050. Pogled proti jugu. prekriva ruševina SE 2201. Pogled proti vzhodu. 317 Faza 4b, S1. Delno izpraznjen severni del roparskega jarka SE 4045. Pogled proti jugu. 154 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 318 Faza 4b, S2. Izravnava SE 6059 = SE 6173 in mlajše jame 321 Faza 4b, S2. Lončarska peč: jama SE 6066, zidovi (SE 6147, SE 6149, SE 6151, SE 6153). Pogled proti jugu. SE 6084–SE 6086. Pogled proti zahodu. predstavlja manipulativni prostor peči, ki so jo po upora- bi zapolnili s temno rdečkasto sivim peščenim meljem, ki je vseboval majhne apnenčeve in peščenjakove kamne, apnenčeve prodnike, koščke malte in oglja ter majhne od- lomke opeke (SE 6064). Prostor peči in dimnika (uničenje SE 6520) je po opustitvi prekrila ruševina kupole peči: zbita plast, sestavljena iz fra- gmentov (delno glazirane) opeke, pečnic in keramike ter apnenčevih kamnov in prodnikov, premešanih z rumenka- sto rdeče prežganim meljem in glino (SE 6065). 319 Njivske površine Faza 4b, S2. Izravnava SE 6059 = SE 6173. Pogled proti severu. Celotno območje je nato prekrila plast temno sivkasto rjave- ga meljastega peska (SE 6044 = SE 2134 = SE 2104 = SE 2109 = SE 2000 = SE 2021 = SE 2026 = SE 6097 = SE 6096; sl. 312: B). Glede na sestavo, distribucijo grobih sestavin in najdbe (odlomki keramike (G1473–G1478), stekla (G1469–G1470), kosti, koščenih (G1471–G1472), železnih (G1468) in bro- nastih predmetov (G1458−G1468)) gre zelo verjetno za novoveško ornico. Na območju peči se je na njej ohranila še premešana plast (SE 6076; sl. 312: B), v kv. D−E/125−126 pa plast, podob- na ornici, z veliko kosi malte (SE 6087), ki je bila prav tako preorana. Osrednji del (Križišče) Na osrednjem delu je v tem času večji del hodne površine nad nekdanjo zahodno strugo še vedno predstavljala starejša naplavina SE 3100 = SE 3125 = SE 3240 = SE 3259 = SE 7004 = SE 3138. Starejša zasutja roparskega jarka je v tej fazi prekrila plast temno sivorjavega peščenega melja z lomljenci in pro- dniki ter odlomki opek (SE 5029; sl. 322), ki je na vzhodnem delu vsebovala manj grobih sestavin (SE 3060 = SE 3155). V teh plasteh so bili najdeni odlomki pečnic (G1513−G1515) iz druge polovice 15. in prve polovice 16. stoletja, bronaste 320 bucike (G1508–G1509), del pasne spone (G1510) in drobna Faza 4b, S2. Nasutje SE 6122. Pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 155 122 121 120 119 5043 5059 118 5029 5053 5055 5057 5071 3060 117 5048 5039 5046 116 7007 7009 7011 115 7002 7010 32013202 70083203 3204 3207 114 113 112 A B C 111 D E F G H I J K 110 L M N O P R S 109 108 107 106 raziskano območje 3264 plast 105 rekonstruirana meja plasti jama/jarek104 linija obzidja ruševina 103 kvadrant 4 × 4 m 102 101 7517 100 7527 7519 99 98 97 7505 7515 96 95 94 93 322 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 4b. Merilo 1 : 500. 156 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 323 Faza 4b, Križišče. Jame SE 3204, SE 3207, SE 3203, SE 3201 in mlajši jarek SE 3118, presekan z jamami SE 3209, SE 3211, SE 3213, SE 3215, SE 3159. temno modra steklena jagoda (G1511). Obe plasti predsta- 6.14.2 Južni del (K3) vljata novo ornico. Nad njo se je ohranila še zaplata rjavega Enkrat v poznem srednjem veku ali zgodnjem novem veku glinenega peska s kamni ter odlomki opek (SE 5039). so opustili objekt 6. Njegovo notranjost so zasuli s precej ka-Domnevno je bilo v te površine vkopanih tudi več jam za mnitima premešanima plastema (SE 1248 in SE 1172; sl. 324 ). kole ( sl. 322 ). Možno pa je, da so bile vsaj nekatere tudi Zgornje dele zidov so odstranili (roparski jarek SE 1253/SE starejše ali mlajše, saj so bila polnila podobna okoliškim pla-1254). Sledila je odložitev še nekaj ruševinskih plasti oziro-stem in tako težko prepoznavna. Večina je bila dokumenti-ma nasutij (SE 1191, SE 1192 = SE 1193 in SE 1195; sl. 324 ). Na rana šele na spodnjih plasteh. V kv. D−E114−116 so bile pre-plast SE 1192 so nasuli še temno sivkasto rjav peščen melj z poznane šele na nivoju polnil roparskega jarka in starejših apnenci, prodniki, peščenjaki, malto in opeko (SE 1141). Pre-plasti (SE 5059/ SE 5058, SE 5057/V5056, SE 5055/ SE 5054, krila ga je rjava meljasta glina s prodniki, gruščem in opeko SE 5053/ SE 5052, SE 5048/ SE 5047, SE 5046/ SE 5045, (SE 1149). SE 5071/ SE 5070, SE 5043/ SE 5042). Z nasutjem teh plasti je nastala jasna stratigrafska ločnica, s Jugovzhodno je bila na nivoju starejše naplavine SE 3100 = katere so nato južno od nekdanjega objekta 6 postavili nov SE 3138 prepoznana še ena linija kolov ( sl. 322 ): SE 3204, objekt. SE 3203 in južno ob njej SE 3207, SE 3202, SE 3201. Proti Objekt 5 zahodu so v isti liniji ležale jame: SE 7008, SE 7010, SE 7011, severno od njih pa SE 7002, SE 7007 in SE 7009. Južno od Objekt 5 sestavljata dva ohranjena zidova (SE 1133 in SE 1083), te linije je bila s površine ornice SE 3155 = SE 3060 vkopana ki tvorita severovzhodni vogal stavbe (sl. 325, 324). Zidova še ena jama (SE 3159/SE 3158), v katero je bil zabit ohranjen sta bila zgrajena iz apnenčastih in peščenjakovih lomljencev, lesen kol. Te jame bi lahko bile tudi mlajše in so morda v vezanih z apneno malto. Širina zidu SE 1133 je znašala 0,68 povezavi z mlajšimi jarki SE 3118−SE 7003, SE 3110, SE 3227, m, celotna širina zidu SE 1083 pa 0,72 m. Na vogalu je bila v SE 3219, SE 3218 (glej poglavje 6.15.2; sl. 323). zid SE 1133 vzidana kamnita stopnica (sl. 325). Južno, v kv. E 98, je predel ob zasutju roparskega jarka Prostor, ki je v dolžino segal vsaj 12 m, je bil v notranjo- prekrilo več ruševinskih plasti: olivno rumen glinen melj z sti verjetno tlakovan s plastjo zbite ilovice (SE 1194), ki se je malto in kamni (SE 7517; sl. 322), rumena peščena glina z ohranila le ponekod. Višina hodne površine je prepoznavna malto (SE 7527) ter temno rumenorjav glinen melj z malto v obdelavi notranjega lica zidu SE 1083 (sl. 326). Ta sicer ni prodniki in opeko (SE 7519). Podobne plasti so ležale tudi bil ometan, vendar so bile razpoke med kamni v delu nad v kv. D−E94: svetlo rumenorjav pesek z malto in opekami tlakom skrbno zamazane z malto, česar v spodnjem delu ni (SE 7515) ter rumenkasto rjav peščen melj z malto in ope- bilo opaziti. kami (SE 7505). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 157 65 V notranjosti so prostor izravnali s sivim peščenim meljem raziskano območje 64 (SE 1206), na katerega so postavili tlak iz zbite gline (SE 1153; 3264 plast sl. 324). V njem sta bila najdena gotska čaša tipa Celje rekonstruirana meja plasti 63 ( struga/korito G1528), kakršne datiramo v 14. in 15. stoletje, in del majo- jama/jarek like G1527). 62 1195 zid V tlak sta bila delno vkopana dva pravokotno oblikova-61 kvadrant 4 × 4 m 1248 na kamna (SE 1184 in SE 1186; sl. 329 ). Gre za sekundarno 60 1199 1171 1215 59 Objekt 5 1149 1133 1141 1192 58 1194 57 1191 1083 56 55 1196 54 1121 1207 53 Objekt 4 1153 52 325 Faza 4b, K3. Severovzhodni vogal objekta 5: zidova 1128 SE 1083 in SE 1333. Pogled proti vzhodu. 51 50 324 49 A B C D E F G H I J Načrt južnega dela najdišča, faza 4b. Merilo 1 : 500. 48 Severno, izven stavbe, je bil tik ob zidu SE 1133 in vzporedno z njim vkopan linearen jarek (SE 1215; sl. 327, 324), katere- ga funkcija ni znana. Delno je bil zapolnjen s temno ru K- menorjavim peščenim meljem s prodniki in malto (SE 1199). Nato je jarek zapolnila še temno rumenorjava meljasta glina (SE 1171), ki je nalegla na predel severno od objekta 5. Objekt 4 326 Faza 4b, K3, Objekt 5. Notranje lice zidu SE 1083 z vidno mejo hodne površine. Pogled proti vzhodu. Južno od objekta 5 so postavili še en objekt, za katerega glede na podobnost gradnje domnevamo, da je bil zgra- jen sočasno. Objekt 4 sta sestavljala dva vzporedna zidova: SE 1128 na južni in SE 1121 na severni strani objekta (sl. 328, 324). Oba zidova (SE 1128 in SE 1121) sta bila postavljena točno nad zgodnjerimska zidova SE 1315 in SE 1257 (raz- dalja med njima je znašala 6,36 m). Ob naknadni razširitvi izkopa proti vzhodu je bil odkrit še zid, usmerjen sever−jug (SE 1207), in pravokotno nanj v smeri proti vzhodu še en zid (SE 1208), ki je v celoti ležal izven izkopnega polja. Zidovi so bili zidani iz apnenčastih, tufskih in peščenjakovih lomljencev; vezani so bili z apneno malto. Široki so bili med 1,0 in 1,25 m. 327 Faza 4b, K3, Objekt 5. Jarek SE 1215 ob zidu SE 1133, zapolnjen s SE 1199. Pogled proti severu. 158 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 preuporabljeni spoliji, ki sta služili kot stopnici, ki sta vodili v Na severni zid objekta 4 (SE 1121) se je s severa naslonila objekt na zahodni strani izkopa. Na tem mestu predvideva- zelo temno sivorjava peščena glina z odlomki opek, prodni- mo vhod v stavbo. ki, gruščem in malto (SE 1196; sl. 324). Približno na sredini prostora je bila najdena še manjša lisa malte (SE 1370), ki je verjetno še povezana z gradnjo objekta 6.15 Faza 4c − novi vek − ceste oziroma njenimi zaključnimi fazami. Verjetno le nekoliko kasneje od vzpostavitve njivskih površin v fazi 4b so čez ta predel mesta zgradili ceste, ki so na osre- dnjem delu izkopnega polja tvorile križišče (sl. 330). Časov- no njihove izgradnje ne moremo zamejiti. Vidne so na vseh starejših upodobitvah Celja, od sredine 18. stoletja dalje. Verjetno pa je, da je zasnova teh cest še nekoliko starejša. Ceste so večkrat popravljali. Na območju S2 smo zasledili kar pet različnih cestišč, v S1 dve, na območju križišča pa tri. Cesta je bila v 19. stoletju, zlasti na severnem delu, močno poškodovana in delno celo popolnoma odstranjena z mlaj- šimi posegi, kar onemogoča natančnejšo povezavo med križiščem in severno cesto. Na južnem delu sta bila v tem času objekta 4 in 5 porušena. 328 Faza 4b, K3. Pogled na objekt 4. Pogled proti severu. 6.15.1 Severni del (K2, S1, S2) S1 V S1 je starejša zasutja in izravnave nad roparskim jarkom prekrila plast temno sivorjavega glinenega melja z majhnimi kamni (SE 4022; š. 2,9 m, db. 0,11 m; sl. 332, 331: A), ki pred- stavlja prvo nasutje cestišča (t. i. cesta 1). V spodnjem delu plasti je bil odkrit srebrn pfening (G1529), kovan leta 1388 (verjetno gre za rezidualno najdbo). Na jugu je vzhodna meja cestišča rahlo zavijala proti jugozahodu. Na površini cestišča SE 4022 sta bili vidni precej globoki ko- lesnici (SE 4026), z medsebojnim razmikom 1,2 m (sl. 333), ki ju je spremljalo še nekaj manjših, delno zabrisanih kole- snic, posebej v severnem delu. Tu je kolovoz potekal prek nekakšne kotanje, globoke do 0,5 m, iz katere se je proti jugu postopoma dvigoval. Kolesnice so bile dokumentirane v dolžini 21,6 m. V severnem delu je bilo med glavnima ko- lesnicama vidnih tudi več odtisov podkev (sl. 334). Površino kolovoza SE 4022 in kolesnici SE 4026 je prekril se- diment iz zelo temno sivega glinenega melja z majhnimi kamni in prodniki (SE 4023; sl. 333, 331: A). Sediment je bil najdebelejši v severnem delu, kjer je prekrival celotno širino kolovoza, proti jugu se je postopoma izklinil in je zapolnje- val samo še kolesnice. V kv. D146 sta bili v vzhodni del cestišča SE 4022 vkopani dve 329 manjši jami (SE 4027/ SE 4028 in SE 4029/ SE 4030; sl. 331: Faza 4b, K3, Objekt 4. Stopnici ob vhodu v objekt 4 A ). Ležali sta na predelu, kje se je površina cestišča dvigni - (SE 1186 in SE 1188), ki ju prekriva ruševinska plast SE 1127. la proti vzhodu. Obe sta bili zapolnjeni z rjavim glinenim Pogled proti zahodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 159 3264 raziskano območje A B C D E F G H I meljem. V polnilu SE 4028 so bili bronasta kroglica (G1532), J K L M N O P R S odlomki lončenine in kosti. 162 plast 161 160 Nad ostanki cestišča SE 4022 je bilo dokumentirano še eno rekonstruirana meja plasti 159 158 cestno nasutje (cesta 2) – plast zelo temno sivkasto rjave - jama/jarek 157 156 cesta 155 ga meljastega peska s kamni in prodniki, manjšimi odlomki 154 ruševina 153 152 opek ter drobci oglja (SE 4010; db. do 0,25 m; sl. 335 , 331: kvadrant 4 × 4 m 151 150 B ), ki jo je sestavljalo več nasutij. Gre za različne hodne ozi - 149 148 147 roma vozne površine, na katerih so bile občasno vidne linije 146 145 kolesnic. Posamezne površine na tem delu niso bile ločeno 144 143 142 dokumentirane. 141 140 139 S2 138 137 136 135 Ostanki ceste so bili odkriti tudi na južnem delu S2 nad staro 134 133 ornico (SE 6097 = SE 6096, SE 6087). Tudi tu je bilo ohranje - 132 131 130 nih več cestnih tlakov oziroma cestišč, potekajočih v smeri 129 128 S−J. Ti so prvotno ležali tudi na severnem delu S2, a so 127 126 125 bili pri strojnem odrivu pred začetkom arheoloških del žal 124 123 odstranjeni. 122 121 120 119 Na površino plasti SE 6096 = SE 6097 so najprej nasuli plast 118 117 apnenčevih prodnikov, z nekaj manjšimi apnenčevimi in 116 115 114 peščenjakovimi lomljenci in odlomki opek, premešanimi z 113 112 rjavim peščenim meljem (SE 6095; ohr. d. 6,25 m, š. 1,9 m, A B C D 111 E F G H I J K L M 110 N O P R S 109 db. 0,08 m; sl. 336 , 331: A ). Gre za najstarejše cestišče (cesta 108 107 1). Vanj je bila na vzhodnem delu (kv. E/125) vkopana jama 106 105 za kol (SE 6108). 104 103 102 101 To je prekrilo novo cestišče (cesta 2), ki ga predstavlja pro - 100 99 dnato nasutje (SE 6092; ohr. d. 6,2 m, š. 1,69 m, db. 0,05 98 97 96 m; sl. 337 , 331: B ), ki je bilo po sestavi močno podobno 95 94 SE 6095. Na njem se je ohranil še meljast sediment, ki je 93 92 91 na vzhodnem delu premešan z večjimi prodniki in kamni 90 89 (SE 6091; sl. 338 ). 88 87 86 85 Sledila je nova utrditev z zbito plastjo apnenčevih prodnikov, 84 83 manjših apnenčevih in peščenjakovih kamnov in odlomkov 82 81 80 opeke, premešanih z rjavim peščenim meljem (SE 6039; ohr. 79 78 d. 9,58 m, š. 1,87 m, db. 0,15 m; sl. 339 , 331: C ) − cesta 3. Na 77 76 75 njej se je ohranil tanek sediment iz zbitega temno rjavega 74 73 peščenega melja, premešanega z majhnimi apnenčevimi in 72 71 70 peščenjakovimi kamni in prodniki ter malimi odlomki ope - 69 68 ke, lončenine, stekla in kosti (SE 6068; sl. 331: C ). V njem 67 66 65 sta bila najdena krajcar, kovan leta 1800 ( G1545 ), in obesek 64 63 šestkotne oblike s portreti turških vladarjev na obeh straneh 62 61 60 ( G1546 ). 59 58 57 Na vzhodni strani so ob cestišče 3 nasuli še temno rjavo 56 55 54 plast meljastega peska z apnenčevim gruščem in apnen - 53 52 čevimi prodniki (SE 6072; sl. 331: C ), na zahodni strani pa 51 50 A B C D temno rjavo plast peščenega melja z apnenčevim in pešče - E 49 F G H I J K L 48 M N O P R S 47 njakovim gruščem, apnenčevimi prodniki in odlomki opek 330 Načrt najdišča, faza 4c. Merilo 1 : 2000. 160 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Cesta 1 A A C A D B B E C B C F G D D C 130 E E F F Cesta 2 Cesta 3 129 153 153 128 4026 150 151 152 152 6068 6039 127 151 6107 6072 126 6083 150 125 6071 149 149 C D E D F 130 G 148 148 Cesta 4 4023 129 147 4010 147 4027 128 4029 146 146 6038 127 145 145 144 126 6011 6070 144 143 125 143 4022 C D E 142 142 F E 130 G 141 Cesta 5 141 129 140 140 128 6035 139 139 127 138 138 126 137 6034 137 125 136 136 3264 plast 135 135 rekonstruirana meja plasti jama/jarek 134 134 cestišče 133 133 A, B 132 132 C D 131 131 E 130 130 129 129 128 128 127 6092 127 6095 6091 6108 331 Načrt severnega dela najdišča, faza 4c. Merilo 1 : 500. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 161 332 Faza 4c, S1. Cestišče SE 4022 s sedimentom SE 4023 in kolesnici SE 4026. Pogled proti jugu. 336 Faza 4c, S2. Cestišče SE 6095. Pogled proti severu. 333 Faza 4c, S1. Cestišče SE 4022 in kolesnici SE 4026. Pogled 337 Faza 4c, S2. Cestno nasutje SE 6092. Pogled proti severu. proti jugovzhodu. 338 Faza 4c, S2. Sediment SE 6091 na cestnem nasutju SE 6092. Pogled proti severu. 334 Faza 4c, S1. Odtis podkve na cestišču SE 4022. 339 Faza 4c, S2. Nasutje za cestišče 4 – SE 6039. Na 335 Faza 4c, S1. Cestno nasutje SE 4010 – cesta 2. Pogled vzhodni strani je nasutje SE 6072, na zahodni pa nasutje proti jugu. SE 6071. Pogled proti severu. 162 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 oblic, apnenčevih in tufitnih lomljencev ter odlomkov opeke (SE 6035; ohr. d. 13,27 m, ohr. š. 2,17 m, db. 0,04 m). 6.15.2 Osrednji del (Križišče) Del severnega kraka ceste je bil najden tudi na osrednjem delu izkopa. V kv. D/E 119 se je ohranilo prodnato nasutje za cesto (SE 5027; ohr. d. 7,15, ohr. š. 3,4 m, db. 0,15 m; sl. 342), ki se je stikalo z večjim cestiščem, usmerjenim V−Z. Zanj so v kv. E 117−118 najprej nasuli plast proda (SE 5072). Zahodno od prvega nasutja je bil v kv. C 117 izkopan še plitev vkop (SE 5073), katerega funkcija ni znana. Morda gre za popra- 340 vilo, ali pa so z njim nekoliko izravnali teren. Faza 4c, S2. Cestišče SE 6038. Pogled proti severu. Čez jarek SE 5073 in na predel vzhodno od njega so nato nasuli novo prodnato nasutje (SE 5031 = SE 3054 = SE 3094; ohr. d. 31,97 m, ohr. š. do 4,6 m, db. 0,17 m; sl. 343, 342), ki predstavlja prvo nasutje za cesto, usmerjeno V−Z. V njem so bile bronasta utež (G1553), železna podkev (G1556) in žebelj (G1555). Cestišče so nato utrdili z novim nasutjem, ki ga na zahodni strani predstavlja plast prodnikov in sivega peska (SE 5030; sl. 344, 342). Na vzhodni strani so ga zlasti nad južno stra- njo starega cestišča utrdili s plastjo različno velikih prodni- kov in kamnov, premešanih s peskom (SE 3053 = SE 3055 = SE 3049; skupna ohr. d. 47 m, ohr. š. do 6,7 m; sl. 345, 342). 341 Faza 4c, S2. Cestišče SE 6034, prekrito z nasutjem Glede na barvo je bilo v njej mogoče ločiti dve plasti cestišča, SE 6035. Pogled proti severu. ki nista posebej dokumentirani: zgornji del (0,10−0,15 m) je (SE 6071). V njej je bila najdena šoba za razpihovanje peči bil sivkasto do sivkasto rjave in bledo rjave barve, medtem (G1548). ko je bil spodnji del (0,10−0,30 m) rjave barve. V spodnjem Na zahodni strani ceste sta bili v SE 6071 vkopani dve jami nasutja pa se je ohranil tanek sediment iz časa uporabe iz delu je bil med prodniki peščen melj, na zgornji površini za kola (sl. 331: C): SE 6083/SE 6082 z odtisom kola SE 6081/ glinenega peska olivno rjave barve. V nasutju cestišča je bilo SE 6080 (premer 0,3 m, gl. 0,74 m) in SE 6107/SE 6106 (pre - odkritih nekaj železnih žebljev. mer 0,5 m, gl. 0,25 m). Nato so preko cestišča 3 nasuli novo zbito plast, katere spo Na skrajnem zahodnem delu so ob jugozahodni del cesti- - šča SE 5030 nasuli dodatno plast proda (SE 5201; d. 5,60 m, dnji del so sestavljali večji, spodnji pa manjši prodniki, pre - š. 2,40 m, db. 0,50 m; sl. 344 , 342 ), s katerim so cestišče mešani s kosi malte, odlomki opeke in zelo temno sivkasto razširili proti jugu. Možno pa je, da se v tem delu na glavno rjavega glinenega melja (SE 6038; ohr. d. 10,2 m, š. 2,3 m, ceste navezuje še en odsek cestišča, ki vodi proti jugu, a db. 0,1 m; sl. 340 , 331: D ) − cesta 4. Na vzhodni strani jo zaradi mlajših posegov v nadaljevanju ni bil ohranjen, viden je prekrila plast temno sivkasto rjave peščene gline s pro - pa je na franciscejskem katastru ( sl. 520 ). Na stiku med ce - dniki (SE 6070). Ta plast predstavlja humus oziroma ornico sto SE 5030 in odsekom SE 5201 je bila večja jama (SE 5209/ ob cesti, ki je bila z mlajšimi posegi močno poškodovana. SE 5208), katere funkcije ne poznamo. Zelo podobna humusna plast (SE 6069) je delno prekrivala tudi cestišče 4 na njegovi zahodni strani. V njej je bil najden Ob severnem delu cestišča SE 3053 je bilo v prvo cestno krajcar cesarja Franca II, kovan leta 1800 (G1549). nasutje SE 3054 = SE 3094 in starejše plasti vkopanih več Zadnjo fazo ceste predstavlja nova izravnava iz zaplat dro- tvorijo ravno linijo, ki je poteka vzporedno s cesto v sme jam za kole, s premerom 0,35−0,51 m (sl. 346, 342). Te bljive rjave peščene gline in meljastega peska s prodniki ri V−Z: SE 3300; SE 3005/ SE 3004, SE 3069/ SE 3070; - (SE 6034; db. do 0,17 m; sl. 341, 331: E) – cesta 5. Prekrilo SE 3107/ SE 3106; SE 3293/ SE 3292; SE 3331/ SE 3330; jo je nasutje neutrjene in slabo ohranjene plasti apnenčevih SE 3285/ SE 3284; SE 3287/ SE 3286; SE 3295/ SE 3289; Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 163 120 115 116 117 118 119 5140 5027 5142 5137 5024 3146 raziskano območje 5082 3148 5081 3116 3136 3144 3150 3264 plast 5080 3094 5079 3117 5194 3142 3122 5077 5050 3119 rekonstruirana meja plasti 3128 3104 3364 3366 5041 3176 3174 3081 5031 3154 3368 3172 3109 jama/jarek 3087 3187 3169 3085 3168 3178 3295 linija obzidja 5209 3099 3091 3287 5073 3055 3162 3164 32853293 cestišče 3331 3054 5030 3289 5053 3107 5201 3291 5072 3005 kvadrant 4 × 4 m 3300 3068 114 113 112 111 110 109 A B C D E F G H I J K L M N O P R S 342 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 4c, 1. korak. Merilo 1 : 500. 343 Faza 4c, Križišče. Prodnato nasutje SE 5031 – cesta 2. 344 Faza 4c, Križišče. Cestišče SE 5030, nasutje SE 5201, jama Pogled proti zahodu. SE 5209/5208. Pogled proti jugovzhodu. 345 Faza 4c, Križišče. Cestišče SE 3053. Pogled proti severu. 164 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 346 Faza 4c, Križišče. Linija jam za kole in delno ohranjeno cestišče SE 3053, SE 3100, SE 3060. Pogled proti severu. SE 3091/ SE 3090 − zagozda z odtisom kola SE 3093/ SE 3167, SE 3169/SE 3058 (sl. 342). V kv. H118 je ležala še ve- SE 3092; SE 3177/ SE 3178; SE 3087/SE 3086, odtis SE 3089/ čja pravokotna jama SE 3099/SE 3098. SE 3088; SE 3085/SE 3084, SE 3109/SE 3097 − zagozde z Severno od ceste je bilo najdenih še nekaj jam za kole odtisom SE 3127/SE 3126; SE 3081/SE 3080, odtis 3083a/ ( sl. 342 ). V kv. J/K118 je ležala jama (SE 3187/SE 3186), se - SE 3082; SE 3172/ SE 3171, SE 3174/SE 3173, SE 3122/SE 3057, verno v kv. I−J 119/120 pa smo prepoznali dve liniji jam. SE 3056 − zagozde v jami SE 3122, SE 3176/SE 3175; SE 3117/ Severno linijo sestavljajo jame: SE 3146/SE 3145, SE 3148/ SE 3057, SE 3119/ SE 3115; SE 3116/ SE 3059; SE 5195/ SE 5194 SE 3147, SE 3150/SE 3149, južno pa jame: SE 3136/SE 3135, z odtisom SE 5202 ( sl. 347 , 348 , 342 ). Morda gre za ostanke SE 3142/SE 3141, SE 3144/SE 3143, SE 3154/SE 3153, SE 3129/ ograje severno od ceste. SE 3128, SE 3105/SE 3104, SE 3364/SE 3633, SE 3366/SE 3365 Med 0,5 in 0,85 m južno od te linije je ležala še ena krajša in SE 3368/SE 3367. vzporedna linija podobnih jam za kole: SE 3067/SE 3068, Podobne jame so bile najdene tudi zahodno od severne-SE 3291/SE 3290, SE 3164/SE 3163, SE 3162/SE 3161, SE 3168/ ga kraka cestišča SE 5027 ( sl. 342 ). Tu so bili v kv. D119/118 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 165 v starejšo plast SE 5026 vkopane tri jame za kole: SE 5079/ je zapolnila temno sivorjava plast glinenega melja s kamni SE 5078, SE 5077/SE 5076 in SE 5041/SE 5040 (sl. 349). (SE 5080). Vzhodno sta bili v SE 5137 vkopani še dve večji Predel je nato prekrila svetlo olivno rjava glinena plast jami (SE 5024/SE 5023 in SE 5050/SE 5049), katerih funkcije (SE 5140; sl. 342), v katero je bila vkopana še ena jama za ne poznamo. kol (SE 5142/SE 5141). Nanjo so nato nasuli še plast temno Obnovo cestišča SE 5030 predstavlja nasutje mlajše ceste sivkasto rjavega glinenega peska s prodniki (SE 5137). Vanj (SE 5038; sl. 350 ), ki se je ohranilo izključno v skrajnem za-sta bili vkopani dve jami za kola (SE 5082 in SE 5081). Obe hodnem delu. Južno od te ceste je preko celotnega območja nato na- legla nova ornica (SE 3048 = SE 5028 = SE 7000, SE 7502, SE 7500, SE 7506; sl. 351, 350). V tej plasti je bil med drugim najden krajcar Franza II., kovan leta 1800 (G1561). V ornici je bilo vidnih več vzporednih jarkov (SE 3227, SE 3219, SE 7003, SE 3118, SE 3110, SE 3218; sl. 350), ki so usmerjeni V−Z. Ve- činoma so bili prepoznani šele na spodnjih plasteh, le jarka SE 3118 in SE 3110 sta bila vidna s površine ornice SE 3048, zato predvidevamo, da so bili vsi sočasni. Verjetno gre za poljske meje. Na dnu jarka SE 3118 je bilo ohranjenih več jam za kole 347 (SE 3215, SE 3213, SE 3211, 3209), v katerih so bile tudi ka- Faza 4c, Križišče. Jame SE 3117, 3172, 3174, 3122, 3176. Pogled proti severovzhodu. mnite zagozde (sl. 352, 350). V vzhodnem delu tega jar- ka (tu poimenovan SE 7003) je bila na skrajnem vzhodnem delu še ena jama za kol (SE 3166), ki zagozd ni imela. Severno od ceste je celoten predel prekrila plast zelo te- mno sivkasto rjavega meljastega peska s kamni in opeka- mi (SE 3000 = SE 3002 = SE 3003 = SE 3004 = SE 3008 = SE 5025 = SE 5067; sl. 353, 350), ki je močno podobna orni- ci SE 3048 = SE 5028 = SE 7000 na južnem delu ceste. Tudi v tem primeru gre za ornico, ki je delno prekrila tudi starejši severni krak cestišča SE 5027. Podobna plast je ležala tudi na severovzhodnem delu sektorja, le da je vsebovala tudi drobce oglja in večjo količino živalskih kosti (SE 3041). 348 V ta čas ali pa nekoliko kasneje umeščamo tudi jame, ki so Faza 4c, Križišče. Jame SE 3295, SE 3287, SE 3289, ležale na cesti SE 3053: SE 3224/SE 3223, SE 3217/SE 3216, SE 3291, SE 3285. Pogled proti severu. SE 3305/SE 3304, SE 3307/SE 3306, SE 3309/SE 3308, SE 3344/SE 3343, SE 3348/SE 3347 (sl. 350, 354, 355). Funk- cija teh jam ni jasna. V jami SE 3224 so bili bronasti kosi plo- čevine (G1559), v jami SE 3344 pa odlomek rimskodobne oljenke (G1560). 349 Faza 4c, Križišče. Jame SE 5077, SE 5079, SE 5082, SE 5041 vkopane v starejšo plast SE 5026. Pogled proti severu. 166 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 122 3041 121 5025 5067 3002 120 3000 119 5038 3348 3003 3217 3305 3344 118 3224 3307 3309 117 3110 5028 116 3218 115 7003 3159 3166 114 3215 32133211 3209 3118 7000 3219 113 3227 112 A 3048 B C 111 D E F G H I J K 110 L M N O P R S 109 108 107 106 3264 raziskano območje 105 plast rekonstruirana meja plasti 104 jama/jarek linija obzidja 103 7502 cestišče kvadrant 4 102 × 4 m 101 100 7500 99 98 97 7506 96 95 94 93 350 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 4c, 2. korak. Merilo 1 : 500. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 167 351 Faza 4c, Križišče. Ornica SE 3048=5028=7000. Pogled 353 Faza 4c, Križišče. Pogled na ostanke ornice 3002 = SE proti jugu. 3008, mlajše nasutje za cesto SE 3037. Pogled proti severu. 352 Faza 4c, Križišče. Jarek SE 3118 in jame SE 3203–SE 3215. Pogled proti severu. 354 Faza 4c, Križišče. Jame SE 3305, SE 3307, SE 3309. 355 Faza 4c, Križišče. Jama SE 3344. Pogled proti vzhodu. Pogled proti severu. 168 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 6.15.3 Južni del (K3) 66 Na južnem delu izkopa v fazo 4c umeščamo opustitev 65 objektov 4 in 5. Ruševine je prekrilo več premešanih plasti, 64 ki so najbrž posledica namerne izravnave terena ali prepro- 1094 sto odlaganja odpadnega gradbenega materiala (sl. 356). 63 Po koncu uporabe so objekt 5 porušili in ga zasuli z ruševino 62 temno sivega peščenega melja s kamni, malto in deli ometa (SE 1174 = SE 1146 = SE 1135; 61 sl. 356 ). Vanjo so vkopali jarek, usmerjen V−Z (SE 1147/ SE 1148). Južno steno je imel izrazito 1137 60 stopničasto oblikovano, severna pa je bila poševna. Morda so z njim iztrgali še kak zid. 59 1097 melja s prodniki, lomljenci in malto (SE 1097; sl. 357, sl. 356). rekonstruirana meja plasti 1148 57 jama/jarek Severno od nekdanjega objekta je nalegel še zelo temno 1146 Objekt 5 je nato prekrila še rjava ruševinska plast peščenega raziskano območje 58 3264 plast 1174 opek (SE 1094 = SE 1088; sl. 356). Na njem je ležal olivno 1111 kvadrant 4 × 4 m 1084 kurišče 55 sivorjav glinen melj s prodniki, ogljem, gruščem in odlomki zid 56 1082 rjav glinen melj s prodniki (SE 1142), na katerem je bila te- 1082 1178 1179 mno rumenkasto rjava meljasta glina s prodniki in lomljenci 1143 54 1177 1106 1176 apnenca (SE 1137). Med objektoma 4 in 5 se je odložilo več ruševinskih plasti 53 1127 (SE 1082, SE 1179, SE 1176, SE 1177, SE 1178; sl. 356). Predel so 52 1134 nato prekrili s temno sivorjavim peščenim meljem s kamni 51 in opekami (SE 1084). Nanj je ob zidu SE 1121 nalegla rume- norjava meljasta glina (SE 1129), ki je predstavljala podlago 50 za nekakšen opečnat tlak (SE 1106; sl. 358, 357, 356). Nad njim so se ohranili ostanki kurišča (SE 1144 in SE 1143). Osta-49 nek poškodovanega ognjišča je ležal tudi na severnem delu nasutja SE 1084 (SE 1110/SE 1111; sl. 357, 356). Po koncu uporabe objekta 4 so njegovo notranjost zasu- D E F G H li z odpadnim gradbenim materialom (SE 1127; sl. 356 ), ki I J K L je vseboval veliko odlomkov pečnic iz poznega 14. in 15. M N 356 Načrt južnega dela najdišča, faza 4c. Merilo 1 : 500. 357 Faza 4c, K3. Ruševinske plasti SE 1097, SE 1084, ognjišče SE 1111 in nasutje SE 1179. Pogled proti zahodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 169 raziskano območje 3264 plast stoletja ter pečnic iz 15. in začetka 16. stoletja ( 358 rekonstruirana meja plasti 165 Hiša 8 164 jama/jarek 163 162 161 zid 160 Hiša 7 159 158 cesta 157 156 Hiša 6 155 154 kvadrant 4 × 4 m 153 152 151 Hiša 5 150 149 148 147 146 Hiša 4 145 144 143 142 141 Hiša 3 140 139 138 137 136 135 134 Faza 4c, K3. Tlak SE 1106, kurišče SE 1143 – SE 1144, zid 133 132 Hiša 2 131 SE 1121, ruševina SE 1084. Pogled proti zahodu. 130 129 128 127 Hiša 1 126 125 G1617− 124 123 122 119 G1660 ). V plasti so bili: livarski lonček, ki ga lahko umesti - 121 118 120 117 119 116 118 mo v 16. oziroma 17. stoletje ( G1616 ), vratni okov ( G1604 ), 115 117 114 116 A B C D E F G H 115 I J K L M N O 114 podkev ( G1605 ), poznosrednjeveška ali zgodnjenovoveška P R S 113 112 111 110 lončenina ( G1606–G1615 ), značilna za čas od konca 14. do 109 108 107 sredine 16. stoletja. 106 105 104 103 102 101 Južno od podrtega južnega zidu SE 1128 se je ohranila še 100 99 98 njegova ruševina (SE 1134; sl. 356 ). 97 96 95 94 93 92 91 90 89 6.16 Faza 5 − druga polovica 88 87 86 85 84 19. stoletja 83 82 81 80 79 78 77 Zadnja dokumentirana faza uporabe raziskanega prostora 76 75 74 73 sodi v čas po drugi polovici 19. stoletja ( sl. 359 ). 72 71 70 69 68 67 6.16.1 Severni del (K2, S1, S2) 66 65 64 63 62 61 60 Na severnem delu so vzhodno od novoveške ceste iz faze 59 58 57 4c v drugi polovici 19. stoletja začeli z gradnjo hiš 1−8 56 55 54 53 ( sl. 360 ). V drugi polovici 20. stoletja stavbe so bile porušene 52 51 50 Hiša 10 49 do kleti (uničenje SE 2179) in zasute (plast SE 2180). Najka - 48 47 46 Hiša 9 45 sneje, in sicer leta 2002, so podrli hišo 1 (hotel Pošta), in sicer 44 43 Objekt 2 42 tik pred začetkom gradnje Celeiaparka. 14 Gradbene jame 41 40 39 38 za stavbe in sledi drugih, gradnjo spremljajočih aktivnosti 37 36 35 34 (apnene jame, jame za zidarske odre), so bistveno spreme - 33 32 31 nile konfiguracijo terena. Zadnji korak teh sprememb je bilo 30 29 28 27 nasutje izravnave SE 6010 na površini pred hišami. Izravnava 26 25 24 23 je prekrila starejše ceste in dvignila teren pred hišami na nivo 22 21 20 19 današnjega cestišča Aškerčeve (prej Vrtne) ulice. 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 14  Med strojnim izkopom pred začetkom arheoloških izkopavanj 5 4 3 (uničenje SE 2171) je bila odstranjena večina preostalih zidov kletnih A B C D E F G 2 H I J K L M N O 1 P R S prostorov ter ruševin, in sicer vse do tal kleti in temeljev hiš. Odstra - njena je bila tudi večina tlakov v kletnih prostorih (nasutja SE 2049 in SE 2139). 359 Načrt najdišča, faza 5. Merilo 1 : 3000. 170 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 3264 raziskano območje A B C D E 2163 plast 163 rekonstruirana meja plasti 2165 jama/jarek 162 2164 2166 zid 2167 kvadrant 4 × 4 m 161 2162 2160 2170 2161 160 2098 2099 2002 159 2017 Hiša 8 2018 2022 2005 158 2016 2006 361 2003 2004Faza 5, K2. Južni del hiše 8: SE 2002, SE 2003, SE 2005, 2000 2009 SE 2022, SE 2026. Pogled proti vzhodu. 2007 157 155 2019 2163 2013 2014 Na severnem delu izkopa so se ohranili ostanki hiše 8. Zno- 2015 2020 traj izkopnega polja je ležal sredinski del stavbe (ohr. d. 21,65 156 2012 2011 Hiša 8 Hiša 7 2010 154 2090 2087 2031 m, dok. š. 4,19 m; sl. 363, 361, 360). Najprej so izkopali dve 144 145 146 147 148 149 2086 2092 2030 južnega obodnega zidu tega dela hiše, orientiran V−Z 2094 2095 (SE 2162; sl. 360 ), na katerega se je ob vzhodni meji izkopa Hiša 5 2093 2093a 2028 od severa navezal temelj sredinskega nosilnega zidu stavbe, 2027 4004 4003 4008 orientiran S−J (SE 2163). Na njega sta se iz zahodne strani 2042 2043 2041 navezala krajša temelja: južni (SE 2164), ležeč 3 m severno 2050 4005 2044 od temelja SE 2162, in severni (SE 2165), oddaljen 2,18 m od 4002 2040 2051 južnega temelja. Najverjetneje gre za temelja obokov kleti. 4001 4011 2047 4025 2045 V južni gradbeni jami SE 2018 sta bila dokumentirana slabo 4016 2046 4012 2049 2048 ohranjen severni (SE 2170−SE 2160; sl. 360 ) in južni obodni 4013 4014 Hiša 4 2049 2054 zid (SE 2003), ki sta se na vzhodnem delu navezovala na 4025 150 151 152 dna teh jam so nato izkopali ozke jarke (š. 0,6−0,8 m; gl. 2038 2080 2085 0,46−0,92 m), v katere so postavili temelje. 2084 2031 V severni gradbeni jami SE 2166 je bil dokumentiran temelj 2082 153 2021 2032 2091 2034 gradbeni jami, ki sta stavbo razdelili na južni (vkop SE 2018) Hiša 6 2033 in severni del (vkop SE 2166); ležali sta 1,94 m narazen. V 2037 2036 2039 141 142 143 4018 40172056 2053 sredinski nosilni zid stavbe (SE 2002), ki je ležal na vzho-2051 4019 2052 dnem delu izkopnega polja. Na zid SE 2003 sta se iz zaho - 2173 2176 dne strani naslonila dva kontraforja: južni (SE 2016), ležeči 2178 2176b 4035 4034 2176a 2,43 m severno od zidu SE 2003, in severni (SE 2017), odda - 4037 4049 2177a ljen za 2,43 m od južnega kontraforja. Iz vzhodne strani sta 140 4038 2175 se na zid SE 2003 naslonila dva zidova: južni (SE 2004), ki je 2177 2058 ležal v osi zidu SE 2003, in severni (SE 2005), ki je ležal 3,14 m 139 severno od južnega zidu. Hiša 3 138 Vsi temelji in zidovi so bili zgrajeni iz lomljencev tufita, pe- 2100 ščenjaka in apnenca ter delno iz opek (kontrafor SE 2017). 137 2103 Pri temeljih so bili lomljenci zloženi v linije vkopov in preliti 2105 z drobljivo svetlo sivo malto. Zidovi in kontraforji so imeli 136 2111 oblikovane fronte, prekrite z do 0,18 m debelim, drobljivim 135 zelo svetlo sivim ometom. 6079 6190 6182 2107 Ob južni strani temelja SE 2170 je v plitvi poglobitvi na dnu 360 Načrt severnega dela najdišča, faza 5. Merilo 1 : 500. gradbene jame SE 2018 ležala oglata struktura (SE 2098). Od Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 171 362 Faza 5, Hiša 7. Pogled proti zahodu. 363 Faza 5. Hiša 8 in severni del hiše 7. Pogled proti zahodu. nje se je ohranila samo zahodna stranica, grajena iz ene li- Na temelj SE 2007 so bili iz zahodne strani navezani trije te- nije opek, vezanih z drobljivo svetlo sivo malto. Gre za osta- melji kontraforjev (verjetno temeljev za oboke kleti; sl. 360): nek spodnjega dela dimnika. Notranjost je bila zapolnjena južni (SE 2014), ki je ležal 1,64 m severno od temelja SE 2015, z rahlim črnim meljastim peskom, ki je vseboval odlomke srednji (SE 2012), ki je bil oddaljen 1,53 m od južnega, in se- opeke in oglje (SE 2099). verni (SE 2009), ki je bil oddaljen 2,08 m od srednjega. Iz Hiša 7 vzhodne strani se je na temelj SE 2007, 2,3 m severno od te- melja SE 2015, navezoval temelj predelnega zidu (SE 2013). Hiša 8 se je na svoji južni strani naslanjala na hišo 7 ( sl. 360 ). Za 1,19 m severneje od njega sta se na temelj SE 2007 na - Dokumentiran je bil njen sredinski del (d. 14,57 m); zaho - vezovala kontraforja, medsebojno oddaljena 0,62 m ( južni dni in vzhodni del sta segala izven izkopnega polja ( sl. 362 ). − SE 2011; severni − SE 2010). Še za 1,58 m severneje od teh Temelji hiše so bili postavljeni v ozke linije vkopov, ki so bili se je na vzhodno stranico temelja SE 2007 navezoval drugi izkopani v samo dno gradbene jame (SE 2019 = SE 2090); temelj predelnega zidu (SE 2008). njihova širina je bila enaka širini temeljev, ohranjena globina Vsi temelji (in zidovi) so bili zgrajeni iz lomljencev tufita pe - posameznih vkopov pa se je gibala od 0,48 do 1,12 m. ščenjaka in apnenca. Pri temeljih so bili lomljenci zloženi v Temelj južnega obodnega zidu (SE 2087; sl. 360 ) je ležal tik linije vkopov in preliti z drobljivo svetlo rjavo malto. ob temelju severnega obodnega zidu hiše 6. Severno od Hiša 6 njega, oddaljen za 1,92 m ter vzporedno z njim, je pote - kal temelj predelnega zidu stavbe (SE 2015 = SE 2020). Na Na hišo 7 je iz južne strani mejila hiša 6, od katere je bil temelj SE 2015 se je iz severne strani, približno na sredini prav tako dokumentiran le njen osrednji del (d. 14,61 m, dok. njegove dolžine, navezoval temelj sredinskega nosilnega š. 4,64 m; sl. 360, 364). Kot pri drugih stavbah so bile tudi zidu, orientiran S−J (SE 2007), ki je segal vse do temelja se- temelji te hiše zgrajeni iz dna gradbene jame (SE 2085) ter vernega obodnega zidu, orientiranega V−Z (SE 2006), ki se postavljeni v ozke jarke (š. 0,69−0,86 m), katerih ohranjena je naslanjal na južni temelj hiše 8. globina se je gibala od 0,35 do 0,62 m. 172 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 364 Faza 5. Hiša 6. Pogled proti zahodu. Podobno kot pri drugih stavbah je bil tudi tu narejen mo- (vkop SE 2089/struktura SE 2084; sl. 360). Zgrajena je bila iz čan sredinski nosilni zid, orientiran S−J (SE 2032; sl. 360), na po dolžini postavljenih opek, vezanih z drobljivo svetlo sivo katerega so se pravokotno navezali skoraj vsi ostali temelji. malto, s katerimi so v eni liniji obzidali notranji kvadratni Temelj SE 2032 je bil na južnem in severnem koncu nave- prostor (d. 0,7 m, dok. š. 0,3 m); ta je bil zapolnjen z rahlim zan na temelja obodnih zidov hiše, orientirana V−Z, in to črnim meljastim peskom, ki je vseboval oglje in odlomke približno na sredini njihove dolžine ( južni temelj − SE 2081; stekla (SE 2083). Verjetno gre za spodnji del dimnika. Ena- severni temelj − SE 2031). Na temelj SE 2032 sta se od zaho- ka struktura (vkop SE 2088/struktura SE 2034: t. 1 × 0,97 m; da navezala temelja predelnih zidov kletnih prostorov; juž- notranji prostor: t. 0,72 × 0,72 m, zapolnjen s podobnim ni (SE 2039) je ležal za 5,38 m severno od temelja SE 2081, polnilom) je ležala na sredini prostora, zamejenega s temelji severni (SE 2037) pa je bil 1,42 m oddaljen od južnega. Iz SE 2031, 2032 in 2091, od vseh temeljev oddaljena za ok. vzhodne strani so se na temelj SE 2032 navezovali trije te- 1 m (od temelja SE 2091 za 1,3 m). Vkopa SE 2089 in 2088 sta melji predelnih sten kletnih prostorov: južni (SE 2080) je bil sekala dno gradbene jame SE 2085. za 3,31 m severneje od temelja SE 2081, srednji (SE 2038) je Hiša 5 bil za 0,82 m oddaljen od južnega, severni (SE 2033) pa še Hiša 5 je bila zgrajena južno od hiše 6. Raziskana je bila za 2,78 m od srednjega. le v osrednjem in jugozahodnem delu. Temelji hiše 5 (š. Na sredini prostora med temelji SE 2038 in SE 2033 ter 0,6−0,96 m, gl. 0,15−0,8 m; sl. 360 ) so bili vkopani v dno 1,08 m vzhodno od temelja SE 2032 je ležal kratek temelj, gradbene jame (SE 2050 = SE 2028 = SE 2086 = SE 4006). orientiran V−Z (SE 2036; sl. 360 ). Za 0,89 m severneje od Temelj zahodnega obodnega zidu (SE 4004) se je na južni temelja SE 2033 in za 1,69 m oddaljen od vzhodne strani-strani navezoval na temelj južnega obodnega zidu, orienti-ce temelja SE 2032 je ležal še en, podoben kratek temelj ranega V−Z (SE 2044 = SE 4005), ki se je približno na sredini (SE 2091). Med temeljema SE 2091 in SE 2033 ter tudi med severne strani navezoval temelj osrednjega nosilnega zidu temeljema SE 2033 in 2036 sta bila verjetno vstopa v kletne hiše (SE 2041); ta se je na severnem koncu navezal na temelj, prostore (v profilu je bilo vidnih nekaj spodnjih stopnic sto-orientiran V−Z (SE 2027 = SE 4003). pnišč). Podobna situacija je bila tudi med temeljema SE 2038 in SE 2080, kjer je bilo v profilu vidnih nekaj spodnjih stopnic Na sredinski temelj SE 2041 se je iz vzhodne strani pravo- stopnišča. Zid, ki je stal na temelju SE 2080, je imel zaključe- kotno navezoval temelj predelnega zidu kletnega prosto- no fronto, iz česar lahko sklepamo, da je površina temelja ra (SE 2043; sl. 360), ki je ležal 2,44 m severno od temelja SE 2080 med omenjenim zidom ter temeljem SE 2032 služi- SE 2044. Iz zahodne strani je bil temelj SE 2041 ojačan s la kot prag prostora, zamejenega z zidovi, stoječimi na te- kontraforjem (SE 2042). V isti liniji se je na zahodno steno meljih SE 2081, SE 2032 in SE 2080. (SE 4004) prostora naslanjal temelj oboka kletnega prostora Vsi temelji so bili zgrajeni iz lomljencev tufita, peščenjaka in (SE 4008). apnenca (do 35 × 60 cm), zloženi v linije vkopov in preliti z Na temelj predelnega zidu kletnega prostora SE 2027 se je drobljivo svetlo rjavo malto. iz severne strani priključil temelj, orientiran S−J (SE 2095; Na sredini prostora, zamejenega z zidovi, stoječimi na te sl. 360). Ta temelj predelne stene kletnega prostora je imel - meljih SE 2081, 2032 in 2080, približno za 1 m oddaljena od na zahodni strani dva priključka − temelja, orientirana V−Z. temeljev, je ležala kvadratna, v vkopu postavljena struktura Južni temelj predelnega zidu kletnega prostora (SE 2093) je bil od temelja SE 2027 oddaljen 1,17 m. V osi temelja Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 173 365 Faza 5. Severni del hiše 5. Pogled proti zahodu. sredinskega nosilnega zidu SE 2041 se je razširil proti jugu in severu ter tako okrepil sredinsko nosilno os hiše ( južna razširitev − SE 2093a; severna razširitev − SE 2094). Sever- ni temelj predelnega zidu kletnega prostora (SE 2092) se je priključil na severni konec temelja SE 2095. Podobno kot temelj SE 2093 je bil tudi ta na južni strani (in v isti osi) raz- širjen. Hiša je bila na severni strani zaključena s temeljem obodnega zidu, orientiranim V−Z (SE 2082). Tudi ta je imel na južni strani razširitev v sredinski nosilni osi hiše. Vsi temelji so bili grajeni iz lomljencev tufita, peščenjaka in apnenca, zloženi v linije vkopov in preliti s trdno svetlo rjavosivo malto. Večji del zidov in del temeljev sta bila od- 366 Faza 5. Kanal SE 4002. Pogled proti vzhodu. Pogled stranjena med nižanjem terena pred začetkom arheoloških proti vzhodu. izkopavanj. Med posegom so odstranili večino tlakov in iz- ravnav na dnu kleti. Izravnave so se delno ohranile samo v sl. 366, 360), usmerjen V−Z. V vzhodnem delu je bil kanal južnem delu hiše 4. Sestavljene so bile iz svetlo olivno rjave iz severne strani poškodovan z gradbeno jamo hiše 5. Dno peščene gline z manjšimi lomljenci tufita (do 10 cm). Iz tega kanala (š. 0,42 m), ki se je rahlo nagibalo proti vzhodu, je lahko sklepamo, da so nastale po izgradnji kletnih prostorov, bilo zidano iz opek. Stranice (š. 0,37 m, v. 0,4 m) so bile in sicer iz ostankov gradbenega materiala ter gline, prido grajene iz peščenjakovih in apnenčevih lomljencev ter oblic, - bljene z izkopom gradbenih jam (SE 4000). vezanih s svetlo rjavo trdno malto. Kanal je bil pokrit z obo- kom iz opek, ki so bile odstranjene že pred začetkom arhe- Ob južni strani temelja severnega obodnega zidu in ob za- oloških izkopavanj (š. 1,2 m, v. 0,55 m). hodni strani njegove razširitve je bila vkopana manjša jama približno kvadratne oblike, z ravnim dnom (SE 2030), zapol Gradbena jama hiše 4 (SE 2051) je bila ločena na dva dela - njena z rahlim črnim meljastim peskom in ogljem ter majh ( južni del: SE 4049; d. 8,6 m, dok. š. 7,4 m; severni del: - nimi odlomki opeke (SE 2029). Jama SE 2030 je sekala dno SE 4025; d. 8,84, dok. š. 7,8 m; sl. 360), med katerima je bil gradbene jame SE 2050 = SE 2028 = SE 2086. 2,3 m širok presledek, za 0,9 m višji od dnov obeh gradbenih Hiša 4 jam. Temelji hiše so bili grajeni v ozkih jarkih, izkopanih na dnu gradbenih jam; njihova širina je bila enaka širini teme- Južno od hiše 5 je ležala hiša 4 (d. 19,74 m, dok. š. 5 m), ki ljev (0,68−0,85 m), globina je variirala med 0,25 in 0,47 m. je bila od prve oddaljena za 4,82 m (sl. 360, 367). V med- Na temelj južnega obodnega zidu hiše (SE 2177 = SE 4038; prostoru je bil odkrit kanal (vkop SE 4001/struktura SE 4002; sl. 360), orientiranega V−Z, se je s severne strani navezal 174 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 367 Faza 5. Severni del hiše 4 in južni del hiše 5. Pogled proti zahodu. kratek temelj (SE 2177a), usmerjen S−J; verjetno temelj sre- Na temelj SE 2014 se je na južnem koncu iz vzhodne strani dinskega nosilnega zidu hiše. V njegovi osi ter severno od navezovala podolgovata struktura (SE 4017), severno pa še njega je po 1,05 m široki prekinitvi ležal drugi krak sredin- druga podobna struktura (SE 4013). Mogoče gre za ostanke skega nosilnega zidu hiše (SE 2176). Nanj sta se z vzhodne temeljev obokov kletnega prostora ali kontrafora obodnega strani navezovala temelja SE 2176a in SE 2176b, ležeča 1,14 m zidu. narazen, mogoče temelja predelnih zidov kletnih prostorov Vzhodno od strukture SE 4013 je na sredini prostora stal ali kontraforja. Južni del hiše je zaključeval severni temelj ostanek še ene pravokotne strukture (SE 4014), verjetno obodnega zidu, orientiran V−Z (SE 2052 = SE 4019), ki ga temelja stebra ali pa oboka kletnega prostora. Južna jama je od severnega konca temelja sredinskega nosilnega zidu (SE 4049 = SE 2175) je bila mogoče temelj podpornega ste - hiše SE 2176 ločevala 1,16 m široka prekinitev. Prav v liniji te bra kletnega prostora. prekinitve je bil temelj SE 2052 nekoliko razširjen in okre - Od struktur hiše 4 smo tudi v vzhodnem profilu izkopnega pljen (velikost razširitve: d. 1,4 m, š. 0,74 m). Na severoza - polja dokumentirali zahodno fronto predelnega zidu kle - hodnem delu se je temelj SE 2052 = SE 4019 navezoval na tnega prostora, orientiranega S−J (SE 2172; sl. 360 ), ki je stal temelj (SE 4034) zahodnega obodnega zidu, ki je na jugu med ostanki zidov, stoječih na temeljih SE 2054 in SE 2053. segel do zidu 4038 = SE 2177. 1,3 m južno od 2052 = SE 4019 se je na temelj SE 4034 na Vse strukture (temelji in zidovi) hiše so bile pretežno grajene - slanjal temelj predelnega zidu kletnega prostora, orienti iz lomljencev tufita, dopolnjenega z apnencem in peščenja- - ran V−Z (SE 2178 = SE 4035; kom (do 84 × 40 cm). Pri temeljih so bili lomljenci zloženi sl. 360 ). Južno od njega se je na temelj SE 4034 iz vzhodne strani navezovala še manjša v linije vkopov in preliti z drobljivo svetlo rjavo malto, pri struktura (SE 4037). zidu je bila iz lomljencev oblikovana ravna fronta, vezana z enako malto. Severni del hiše 4 so zamejevali temelji: SE 2053 = SE 4018 na jugu, SE 4012 na zahodu in SE 4011 = SE 2047 = SE 2045 Od tlakov kletnih prostorov se je ohranilo samo nasutje v se- na severu ( vernem delu hiše, ki je ležalo zahodno od temelja SE 2046. sl. 360 , 367 ). Med SE 2053 = SE 4018 in SE 402 je bila prekinitev široka 1,1 m. Temelj južnega obodnega zidu Sestavljeno je bilo iz drobljivega temno rjavega meljastega severnega dela hiše (SE 2053 = SE 4018) je imel podobno peska z manjšimi lomljenci tufita in apnenca, prodniki ter od- razširitev oziroma okrepitev kot temelj SE 2052, ki je ležal lomki opeke (SE 2049; db. 0,05 m). Več plasti podobnih na- v isti osi, tj. osi temeljev sredinskega nosilnega zidu hiše. sutij je bilo mogoče opaziti tudi v vzhodnem profilu izkopa, Severno od te okrepitve je ležala 1,25 m široka prekinitev, in sicer med zidovi, stoječimi na temeljih SE 2045, SE 2048 in nato je v osi S−J ležal naslednji temelj sredinskega nosilnega SE 2054 (nasutja so bila dokumentirana kot SE 2049). zidu hiše (SE 2046). Ta je segal vse do temelja severnega V notranjosti severnega dela hiše sta bili v tla vkopani plitva obodnega zidu hiše, SE 2047. jama (SE 4016; sl. 360) in jama nepravilne oblike (SE 2056/ Na temelj sredinskega nosilnega zidu hiše SE 2046 sta se od SE 2055). Podobna jama je ležala tudi v južnem delu hiše vzhoda navezovala temelja predelnih sten kletnih prostorov, (SE 2173/ SE 2174). Funkcije teh jam ne poznamo. orientirana V−Z: južni, ki se je navezal na južni konec teme- Hiša 3 južnega (SE 2048). Ob južni temelj hiše 4 so postavili hišo 3 (sl. 360). Ta je bila lja SE 2046 (SE 2054; sl. 360), in severni, oddaljen 2,4 m od zelo slabo ohranjena in je bila definirana na podlagi sta- rih katastrov (d. 13,42 m, dok. š. 3,6 m). Najden je bil le Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 175 del temelja južnega obodnega zidu (vkop SE 2102/temelj na severni obodni zid južnega dela hiše, od katerega se SE 2103). Zgrajen je bil iz lomljencev tufita in apnenca, zlo- je ohranil samo temelj (SE 6027 = SE 2075). Na vzhodnem ženih v vkop ter prelitih z drobljivo svetlo rjavo malto. delu je zidova SE 2075 in SE 2074 povezoval močno poško- Ob vzhodnem robu izkopa je potekal jarek, ki je na jugu dovan temelj (SE 2076 = SE 2121 = SE 2077). segal tudi izven hiše (SE 2058; sl. 360) in je presekal temelj Približno na sredini južnega dela hiše je ležal temelj pre- SE 2103. Zapolnjen je bil z drobljivim, svetlo olivno rjavim delnega zidu (vkop SE 6021 = SE 6004; temelj SE 6020 = glinenim peskom, ki je vseboval prodnike, lomljence apnen- SE 2125; sl. 368). Temelj SE 6020 je bil na zahodnem kon- ca in tufita ter odlomke opek (SE 2059). S tem jarkom so cu nekoliko razširjen (vel. 0,84 × 0,74 m), na vzhodu se je verjetno odstranili temelj osrednjega nosilnega zidu hiše, v širini 0,32 m nadaljeval izven izkopnega polja. Njegova katerega ostanki so bili vidni v severnem delu polnila. navezava na temelj SE 2121 = SE 2077 je bila uničena med V notranjosti objekta je bila vkopana oglata jama z ravnim prezidavami hiše. dnom (SE 2100/ SE 2101; sl. 360). Njena funkcija ni znana. V bližini severovzhodnega vogala prostora se je na zaho- Hiša 2 dno steno SE 2077 naslanjal manjši zid (SE 2123), morda ostanek ozkega predelnega zidu kletnega prostora. Hiša 2 je ležala 19,27 m južno od hiše 3. V tem vmesnem V južnem delu hiše smo prepoznali eno oziroma dve fazi prostoru je bilo vkopanih nekaj jam za kole (SE 6182/ prezidav. V prvi je bil med gradbenim posegom delno SE 6183, SE 6180/SE 6181, SE 6190/SE 6191; sl. 360 ) in ve - odstranjen vzdolžni temelj SE 2121 = SE 2077 = SE 2076 in čjih jam neznane namembnosti (SE 6184/SE 6185, SE 6186/ poškodovan zid SE 2125 (uničevalni jarek SE 2124/zasutje SE 6187, SE 6188/SE 6189, SE 6208/SE 6209, SE 6079/SE 6078, SE 2141). Ob njem je bil zgrajen nov temelj nosilnega zidu SE 2107/SE 2108, SE 2111/SE 2112, SE 2105/SE 2106). (vkop SE 2120/temelj SE 2072; sl. 368 ), ki je za nekoliko Raziskan je bil le zahodni del hiše 2 (d. 31,36 m, dok. š. 9,07 stopinj spremenil usmeritev. Vkop SE 2120 je sekal teme - m); stavba se nadaljuje proti vzhodu ( sl. 368 ). Zidovi oziro - lja SE 2121 = SE 2077 in SE 2075. Na severni konec temelja ma temelji hiše so bili grajeni iz dna dveh gradbenih jam SE 2072 se je iz vzhodne strani navezoval temelj, orientiran − južne (SE 2140 = SE 6004) in severne (SE 6032 = SE 2138), V−Z (SE 2078), ki je ležal ob temelju severnega obodnega oddaljenih za 2,4 m, kar je razdelilo stavbo na severni in zidu. Na južni konec temelja novega nosilnega zidu se je iz južni del. Gradbena jama SE 2140 = SE 6004 je sekala plasti vzhodne strani navezoval kratek temelj (SE 2071), mogoče SE 2060 in SE 6035. Njena zahodna stranica je v zgornjem temelj oboka kletnega prostora ali prehoda med prostori. V delu padala položno, potem pa navpično proti ravnemu isto fazo verjetno spada tudi nastanek temelja v severnem dnu (gl. 1,3 m). kotu prostora (SE 2122 = SE 6026; med temeljema SE 2075 Gradbena jama SE 6032 = SE 2138 je sekala plasti SE 6173 = in SE 2077), ki je okrepil njihovo povezavo. SE 6059, SE 2155 in SE 2060. Ohranjeni del njene zahodne V drugo fazo prezidav spada čas nastanka temelja, ki se stranice je padal navpično proti ravnemu dnu (ohr. gl. 0,7 je navezal na južni konec temelja novega nosilnega zidu m). Temelji so bili postavljeni v ozke jarke, izkopane na dnu SE 2072 in ga je podaljšal do temelja južnega obodnega gradbenih jam. Njihova širina je bila enaka kot širina teme- zidu hiše (vkop SE 2069/temelj SE 2065; sl. 368). in 0,58 m−1,14 m na severnem delu hiše. 2,18 m severno od severnega obodnega temelja SE 2075 = ljev (0,55 m), globina se je gibala 0,2 m−0,66 m na južnem SE 6027 je ležal severni del hiše 2 (sl. 370, 368). Na temelj Temelj južnega obodnega zidu (SE 2074 = SE 6001; sl. 368) južnega obodnega zidu severnega dela hiše, orientiranega južnega dela hiše 2 je bil zgrajen ob tik temelju severnega V−Z (SE 2128 = SE 2126 = SE 6031), je bil iz severne strani obodnega zidu hiše 1 (SE 6000 = SE 2064). Na njegovo se- navezan temelj, orientiran približno S−J (SE 2127), ki je ver- verno stranico je bila zidana struktura, ki je izravnala njego- jetno nosil sredinski oporni zid. Ta se je na severnem koncu vo površino (SE 6002). Struktura SE 6002 je bila postavljena navezal na temelj severnega obodnega zidu hiše, orientiran na nekoliko širši temelj (vkop SE 6003, temelj SE 6005). Nje- V−Z (SE 2146 = SE 6042). na funkcija ni jasna. Temelj SE 2074 = SE 6001 je na svojem zahodnem delu zavil pod pravim kotom proti severu in je potekal ob za- hodni stranici gradbene jame SE 6004 kot zahodni obodni zid južnega dela hiše. Na severnem koncu se je navezoval 368 (stran 177) Načrt osrednjega dela in južne polovice severnega dela najdišča, faza 5. Merilo 1 : 300. 176 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 6182 2107 6079 6190 6188 6180 135 6208 6155 6149 6184 6186 134 6023 raziskano območje 6178 6042 3264 plast 6147 6176 2146 rekonstruirana meja plasti 133 6174 jama/jarek 2137 6151 6167 zid 6037 2136 cestišče 2135 2132 132 6157 2145 kvadrant 4 × 4 m 2138 6224 6032 2131 6169 6153 2130 2127 131 6030 6161 6031 2128 2126 Hiša 2 6165 2143 6131 6027 6032 2140 130 6133 2075 6135 6026 2078 6137 6033 2122 2123 6163 6292 6292 2077 129 6139 6160 6094 6141 2072 6143 2140 6145 2121 128 6075 6020 6123 6103 6073 2125 2071 6125 6105 6074 6121 6171 6056 2060 127 6119 6101 2076 6099 6115 6117 2065 6055 6002 126 6127 6001 6078 2074 6000 2064 125 2070 124 2060 Hiša 1 123 2063 2066 C 2067 122 D E F G H I 2133 J 121 K L M N 3151 O P R 120 S 3015 3009 119 3014 3037 118 117 3026 3038 116 1012 115 114 369 Faza 5. Južni del hiše 2 in severni del hiše 1 (SE 2126 = SE 2132). Pogled proti zahodu. 370 Faza 5. Severni del hiše 2. Ob njem jarek SE 2114, zapolnjen z zasutjem SE 2147. Zasutje SE 2147 je s severne strani presekano z jamo SE 2115 (zapolnjen z zasutjem SE 2148). Pogled proti zahodu. Na zahodnem delu je zidova SE 6042 in 6031 povezoval SE 2131, ter manjša struktura (SE 2137), ki je ležala 2,05 m zahodni obodni zid (SE 6023; sl. 368), ki je bil zgrajen ob južneje od temelja severnega obodnega zidu in je mogoče zahodni stranici gradbene jame SE 6004. ostanek temelja portala kletnih vrat. 3,2 m južno od temelja SE 6042 se je na zid SE 6023 iz V severnem prostoru hiše je bila vidna samo ena prezidava, vzhodne strani navezoval temelj predelne stene SE 6037 = in sicer temelj (vkop SE 2151/temelj SE 2129), dozidan v juž- SE 2136, ki je bil ob zidu SE 6023 kvadratno razširjen. 2,55 m nem kotu (med temeljem južnega obodnega zidu SE 2128 južno od njega se je na temelj SE 2127 naslanjala zidana in temeljem osrednjega nosilnega zidu SE 2127). struktura (SE 2130), verjetno temelj oboka kletnega prostora Vsi temelji so bili grajeni iz lomljencev tufita, včasih dopol-ali kontrafor nosilnega zidu. Nekako na sredini med ome-njenega z lomljenci apnenca (do 55 × 40 cm), vezanimi s tr-njenim temeljem in strukturo je ležal še en manjši temelj dno svetlo rjavo malto. Izjemo predstavljajo temelji SE 2065, (SE 2135), mogoče temelj predelne stene kletnega prostora, SE 2137, SE 6005 in struktura SE 6002, ki so bili grajeni iz ki je bil od zahodne strani severnega temelja SE 2127 odda-opek. Z opekami je bil deloma nadzidan tudi zgornji del ljen za 0,86 m. zidu SE 6001. Iz vzhodne strani sta se na temelj SE 2127 navezovala dva Od tlakov kletnih prostorov se je ohranilo nasutje v južnem temelja predelnih sten (temelj SE 2131; sl. 368 ), ki je le - delu hiše (SE 2139), ležeče v prostoru zamejenem s temelji žal 2,52 m severno od temelja južnega obodnega zidu, in temelj SE 2132, ki je ležal še 1,71 m severneje od temelja 178 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 371 Faza 5. Jame ob hiši 2 ( južni del). Pogled proti zahodu. 372 Faza 5. Jame ob hiši 2 ( južni del). Pogled proti zahodu. SE 2074, SE 2076, SE 2121 in SE 2077. Na površino tega na- Večinoma so to manjše krožne jame s premerom med 0,25 sutja sta bila postavljena zidova SE 2125 in SE 2123. in 0,46 m, ki jih interpretiramo kot jame za navpične no- V notranjosti hiše je tudi ležalo več jam ( silce – domnevno zidarske odre (SE 6127/SE 6128, SE 6055/ sl. 368 ). Dve sta na - SE 6054, SE 6099/SE 6098, SE 6101/ SE 6100, SE 6115/ SE 6114, stali že pred oziroma med gradnjo hiše. V kv. F/129 na povr - SE 6117/SE 6116; SE 6119/SE 6118; SE 6171/ SE 6172, ki jo je pre - šini plasti SE 2060 je bila večja oglata apnena jama (SE 6033), sekala še jama SE 6121/SE 6120; SE 6056/SE 6055, SE 6074/ v kv. F/130 podobna apnena jama (SE 6030 = SE 2143). Za - SE 6073, SE 6105/SE 6104, SE 6103/SE 6102; SE 6125/SE 6126; suta je bila s sipkim peščenim meljem, ki je vseboval manjše SE 6123/SE 6124, SE 6143/SE 6144, ki jo je presekala SE 6141/ lomljence, prodnike in odlomke opeke (zasutje SE 2142). SE 6142; SE 6163/ SE 6164; SE 6165/SE 6166; SE 6133/SE 6134; Severno od nje je južno od temelja SE 2135 ter zahodno od SE 6224/SE 6223; SE 6167/SE 6168, SE 6174/SE 6175; SE 6176/ strukture SE 2130 ležala jama L-oblike z bolj poglobljenim SE 6177). Med njimi je ležalo tudi nekaj večjih jam, katerih južnim delom dna (SE 2145), ki je sekala dno gradbene jame funkcij večinoma ne poznamo (SE 6145/SE 6146; SE 6075/ SE 2138. Zapolnjeval jo je sipek peščen melj, premešan z SE 6074, SE 6139 in z njo povezana jama SE 6160 (obe za - apnenčevimi kamni in prodniki ter odlomki opeke (SE 2144). polnjeni s SE 6140); jama SE 6137/SE 6138 z odtisom ste - Funkcija te jame ni znana. bra SE 6292; jama SE 6135/SE 6136; SE 6161/SE 6162, ki jo Več jam je ležalo tudi zahodno, izven hiše 2 je poškodovala še jama SE 6131/SE 6132, SE 6153/SE 6154; in jih povezuje - mo z gradnjo stavbe ( SE 6169/SE 6170, SE 6155/SE 6156, SE 6157/SE 6158, SE 6151/ sl. 368 , 371 , 372 ). Prepoznane so bile na nekdanjih cestnih površinah in v plasteh pod cestiščem. SE 6152, SE 6149/SE 6150, SE 6147/SE 6148, SE 6178/SE 6179). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 179 Razen teh je v kv. D−E/127−128 na površini plasti SE 6097 Na južnem delu je ležal zid SE 3009 s temeljem SE 3061, ki ležala še apnena jama (SE 6094), zasuta z odlomki opek je na zahodnem delu polkrožno zavil proti severu (sl. 368). (SE 6093). V plasti je bil najden tudi krajcar cesarja Franca Približno na polovici se je s severa nanj naslonil še temelj Jožefa, kovan leta 1858 (G1673). SE 3015. Obema je bil skupen vkop SE 3062. Hiša 1 Na severu je hišo zamejeval zid SE 6000 = SE 2064, ki je na Na svojem južnem delu se je hiša 2 naslanjala na hišo 1 svojem zahodnem delu pod pravim kotom zavil proti jugu (ohr. in se nadaljeval izven izkopnega polja. d. 31,45 m, š. 24,12 m). Gre za temelje nekdanjega hotela Pošta (sl. 368). Na vzhodnem delu se je nanj iz južne strani navezoval ne- Temelji hiše so bili grajeni iz dna gradbene jame (SE 2070 = koliko širši, v tlorisu na severnem koncu stopničasto grajen temelj nosilnega zidu (SE 2063; sl. 368 ). Na južnem koncu SE 2068), od katere se je ohranilo le dno. Gradbena jama je se je navezal na temelj (SE 2133), orientiran V−Z. Vzpore - sekala plasti SE 2134 in SE 2060. Temelji so bili postavljeni v dno s temeljem SE 2063 ter od njega oddaljen za 1,13 m je ozke linije vkopov, izkopane na dnu gradbene jame; njihova potekal še nekoliko ožji temelj (SE 2067), ki se je na južnem širina je bila identična s širino temeljev, globina izpraznjenih koncu navezoval na temelj SE 2133, na severnem pa se je vkopov je variirala od 0,24 do 0,56 m. obrnil proti vzhodu in se je nadaljeval v temelj SE 2066. 373 Faza 5. Hiša 1. Zidovi/temelji SE 2063, SE 2066, SE 2067, SE 2133. Pogled proti zahodu. 374 Faza 5. Severovzhodni del hiše 1. Pogled proti zahodu. 180 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 K ostankom hiše 1 pripisujemo še točkovni temelj (najbrž za rjavega peska (SE 1049), ki predstavlja podlago za maltni steber) SE 3151 z vkopom SE 3152 (vel. 1,4 × 1,22 m; sl. 368). estrih SE 1036. Predel je prekrila rumenorjava peščena glina To sklepamo na podlagi enakega materiala, ki je bil upora- (SE 1018), ki predstavlja hodno površino. bljen tudi za temelje zidov. Vsi temelji so bili namreč grajeni V kv. D 39 so v hodno površino SE 1018 vkopali jarek, usmer-iz lomljencev tufita, mestoma dopolnjeni z lomljenci apnen-jen V−Z (SE 1072; t. i. jarek 2; sl. 376 , 375:A ). Dno jarka so ca (do 60 × 40 cm), vezani s trdno svetlo rjavo malto. prekrivali leseni plohi (SE 1077), nanje pa so položili apnen- Na vzhodni strani hiše so v nekem trenutku zgradili prizi- časte lomljence (SE 1064). Nad to kamnito osnovo so sezi- dek. Podaljšek zidu SE 3009 je bil zid, narejen iz peščenjaka dali steni jarka (SE 1068 in SE 1069), preko katerih so polo- (SE 3014; sl. 368). žili preklado iz masivnejših obdelanih apnenčastih blokov 6.16.2 Osrednji del (Križišče) (SE 1070). Notranjost odvodnega jarka je napolnjevala me- ljasta usedlina (SE 1071). Poleg zgoraj opisane hiše 1 v osrednjem delu izkopa v čas Teren so nato izravnali z rjavo peščeno glino (SE 1034), ki druge polovice 19. stoletja umeščamo tudi popravila ceste. je prekrila celoten južni del izkopa. Na tej izravnavi sta bili Staro cestišče (SE 5038) so ponovno nasuli. Novo vozno najdeni dve večji kamniti groblji. Ena severno od že zasu- površino predstavlja siv meljast pesek s prodniki skrilavca tega jarka 2 (SE 1037; sl. 375:A), druga pa južno (SE 1061; (SE 3037). Kasneje ga je z južne strani prekril še rjav meljast sl. 375:B). Njune funkcije ne poznamo. pesek s prodniki (SE 3026; sl. 368). Na skrajnem vzhodnem V kv. C−D/25−26 je bil v izravnavo SE 1034 vkopan še en delu se je ohranil še temno siv peščen melj s prodniki, ope - jarek, usmerjen V−Z (SE 1013) t. i. jarek 1 ( sl. 375: B ), v ka - kami in ogljem (SE 3038), ki ga prav tako interpretiramo kot terem so zgradili kanal z dnom iz apnenčastih lomljencev del nasutja za cesto. (SE 1052) in zidanimi stranicami (SE 1015 in SE 1016). Surovina Vanj je bila z južne strani vkopana kamnita škarpa, nareje- zanju je bila prinesena iz bližnje okolice, saj smo pri neka- na iz velikih apnenčastih blokov, vezanih z apneno malto terih kamnih opazili sledove predhodne obdelave, torej gre (SE 1012). Na njeni južni strani so bili nametani bloki iste- nedvomno za spolije neznane starosti. Preko obeh zidanih ga materiala (SE 3034). Najbrž je šlo za višek materiala pri stranic so sezidali opečnat obok (SE 1033), na predel med zidavi ali za ruševino. Morebiti poseg lahko povežemo z zidanimi stranicami in jarkom so nato nasuli še peščeno za- gradnjo železnice. sutje (SE 1014). V kanalu se je ohranila usedlina (SE 1017). Gre 6.16.3 Južni del (K3) za staro kanalizacijo. Nanjo se je pod pravim kotom navezoval še en jarek Na južnem delu izkopa naslednjo pomembno ločnico pred- (SE 1080/SE 1081; sl. 375:B), ki je tekel ob zahodnem delu stavlja plast zelo temno sivega meljastega peska z gruščem izkopa v smeri S−J. (SE 1035 = SE 1101), s katero so teren dokončno izravnali in Na jarek SE 1080 se je najverjetneje severno navezoval jarek tako predstavlja podlago za nadaljevanje modernih grad - SE 1048 ( sl. 375: A ), dokumentiran v kv. D39−E45, ki je bil za - benih posegov v tem predelu Celja ( sl. 375:A ). polnjen s tremi polnili (SE 1079, SE 1039, SE 1038 = SE 1093). Na severnem delu izravnave SE 1035 = SE 1101 sta nalegli Gre za zbiralnik za odvod vode iz višje ležečih plasti. to, kamni in opekami (SE 1100; V kv. D−E/44−51 je bila v izravnavi SE 1034 prepoznana ve- zelo temno sivorjava plast peščenega melja s prodniki, mal- (SE 1099 = SE 1103 = SE 1105), v kateri je bil najden krajcar ven ali antropogen poseg. Lahko bi bil povezan z gradnjo železnice. Na zahodnem delu poglobitve je nalegla plast cesarja Franca II., kovan leta 1813 ( G1687 ). Severno je ležala rjavega proda (SE 1113), ki je padala proti zahodu. Prekrila jo podobna plast temno sivorjavega peščenega melja z ope sivorjavega peščenega melja z malto, kamni in opekami čja poglobitev (SE 1067; sl. 375: A). Ni jasno, ali gre za nara- sl. 375:A) in plast zelo temno kami, gruščem, malto, prodniki (SE 1091 = SE 1086; je zelo temno rjava peščena glina (SE 1115). Nato so poglo- - prekrita s plastjo sivega peščenega melja (SE 1090). bitev zasuli še z rjavo plastjo proda (SE 1060). sl. 375:A), V kv. E46–48 je bilo v izravnavo SE 1035 = SE 1101 vko- dnja hiš 9 in 10. Izkopu zgoraj omenjenih jarkov je stratigrafsko sledila izgra-panih več jam za kole s premerom med 0,35 in 0,53 m: SE 1114, SE 1122, SE 1123, SE 1124, SE 1125/SE 1130, SE 1126 Hiša 9 in objekt 2 in SE 1140 (sl. 375:A). Predel je bil prekrit s plastjo rjavega Hišo 9 sestavljajo trije obodni zidovi (SE 1029, SE 1030, proda (SE 1116) in višje s tankim slojem temno rumenkasto SE 1031; sl. 378, 375:A), ki zamejujejo prostor vel. 14,1−16,28 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 181 67 38 B A 66 37 65 36 64 1091 35 63 1090 1061 34 1098 62 33 61 32 60 31 59 1086 30 58 1073 29 57 28 A B C D E 56 F 55 26 1052 1017 Jarek 1 1015 A B C D E 1105 1014 1080 1016 53 F G H 52 1100 51 50 raziskano območje 1115 1113 1101 = 1035 3264 1034 plast 49 rekonstruirana meja plasti 1067 jama/jarek 48 zid 1114 kamnita groblja 46 47 1122 malta 1060 1123 1126 1125 1124 45 Hiša 10 1140 1059 44 1029 Hiša 9 1030 1019 1036 42 1051 43 1048 A 41 1054 1055 1048 1107 40 1056 B 1037 1031 39 Objekt 2 1048 Jarek 2 38 1064 1077 1069 1068 375 Načrt južnega dela najdišča, faza 5. Merilo 1 : 500. 182 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 × 11,8 m. Zidova SE 1029 in SE 1030 oklepata kot 83˚, zidova SE 1030 in SE 1031 pa kot 115˚. Zid SE 1029 je bil zidan iz blokov peščenjaka, ki jih je vezala apnena malta, v zgornjem delu je bil popravljen oziroma dodelan z opeko. Kot gradbeni material so bili uporabljeni tudi kosi klesanih kamnov (spolij). Zid je bil ometan, v delu z opeko pa je bila preko ometa nanesena hidroizolacija (ka- tran), najbrž ob gradnji hiše 10, ki se naslanja na hišo 9. Zid SE 1030 je bil zgrajen iz obdelanega peščenjaka vezane- ga z apneno malto. Z zunanje strani je bil ometan. Temelj je bil vkopan v starejšo plast SE 1020, preko katere se je na zu- nanji strani zidu v času gradnje odložil sivkasto rjav peščen melj (SE 1051). Zid SE 1031 je bil prav tako zidan iz peščenja- ka in ometan z izredno tankim ometom. V notranjosti hiše je ležala tanka plast meljastega peska z vključki bitumna (SE 1109), ki je predstavljala hodno povr- šino. Na severni strani prostora je ležal betonski estrih z ostanki železobetonskih točkovnih temeljev. Ob jugovzhodnem vogalu je bil v notranjosti hiše 9 narejen vkop (SE 1108), v katerega so postavili manjši zidan prostor (t. i. objekt 2; sl. 379, 375: A). Sestavljajo ga zidovi SE 1054, SE 1055, SE 1056 in SE 1107. Vsi so bili zidani pretežno iz ko- 376 sov obdelanega peščenjaka, vmes pa so bili tudi kosi beto- Faza 5. Jarek 2, tlakovan z lesenimi plohi SE 1077. Pogled na in dve vreči strjenega cementa. Peščenjak ni bil obdelan proti zahodu. posebej za zidavo te hiše, temveč so pri zidavi uporabili obdelane kose starejše arhitekture. Izjema je le venec, ki je bil izdelan iz podobnega peščenjaka in je imel vklesan rob, najverjetneje za lesen pokrov. Objekt 2 je bil v celoti zapolnjen s številnimi nasutji, ki so vsa vsebovala moderne najdbe. Vsa nasutja smo obravnavali kot enotno plast (SE 1053). Stratigrafija je pokazala, da je bil objekt 2 mlajši od hiše 9. Po izgradnji hiše 9 so na njeni zunanji strani poglobili jarek za odvodnjavo SE 1048 z novim jarkom (SE 1019/ SE 1020; sl. 375:A). 377 Faza 5. Jarek 1. Pogled proti vzhodu. Kasneje, po opustitvi stavbe, je bila notranjost hiše 9 zapol- njena z ruševinsko plastjo (SE 1032; sl. 375: A). Hiša 10 S severne strani se je na hišo 9 naslonila hiša 10. V prodnato nasutje SE 1060 je bil vkopan jarek (SE 1075), v katerega je bil postavljen opečnat temelj (SE 1059; sl. 380). Ta je bil iz vzhodne strani zasut s podobno prodnato plastjo (SE 1092). Omeniti velja še en antropogen poseg v kv. E 58−60. Gre za bombni krater, ki je nastal v času druge svetovne vojne (SE 1073; sl. 375:A). Krater je v zgornjem delu meril v pre- 378 meru 5 m in v globino 1,7 m. Sedimenti okoli njega so bili Faza 5. Hiša 9. Pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 183 379 Faza 5. Objekt 2 v Hiši 9. Pogled proti jugovzhodu. 6.17 Faza 6 – moderno V zadnjo fazo umeščamo moderne vkope, vezane na jarke za infrastrukturo in moderna nasutja za cesto (sl. 381). 6.17.1 Severni del (K2, S1, S2) Na severnem delu izkopa je predel prekrivalo več tampo- nov za moderno asfaltno cesto (SE 6008, SE 6006, SE 6009, SE 6010, SE 6012), več jarkov/kanalov za različno infrastruk- turo (SE 6015/SE 6014, SE 6018/SE 6019, SE 6046/SE 6045, SE 6048/SE 6047, SE 6062/SE 6061) in večja jama za PTT ja- šek (SE 6046 = SE 2115/SE 2148). 380 Faza 5. Hiša 10. Pogled proti severovzhodu. razporejeni zelo nenavadno, poškodbe pa so segle vse do 6.17.2 Osrednji del (Križišče) antičnih plasti. Zapolnili sta ga temno sivorjav do zelo ble- Med novodobnimi plastmi, ki so ostale po strojnem odkopu, do rjav peščen melj s kamni, malto, prodniki in opekami je verjetno najmlajši rumeno siv glinen tampon za moder- (SE 1131), na katerega je nalegel še temno rumenorjav pe- no cesto (SE 1046). Na južnem delu izkopa je staro ornico ščen melj s kamni, kostmi, lončenino in opekami (SE 1074). S SE 3048 prekrilo nasutje finega glinenega melja z rumenka- podobno plastjo (SE 1098) je bil prekrit tudi predel severno sto rjavo in rdečkasto glino, ki sta vključevali tudi pesek ter od kraterja. drobne kamne (SE 3031, SE 5018; sl. 384). Obe predstavljata tampona za moderno cesto. Južno so staro ornico prekrila še moderna nasutja (SE 7501, SE 7503). 184 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 3264 raziskano območje A B C D E F plast 165 rekonstruirana meja plasti 164 jama/jarek 163 162 161 kvadrant 4 × 4 m 160 159 158 157 156 155 161 154 153 152 151 150 149 160 148 147 146 145 144 143 159 142 141 140 139 138 137 158 136 135 134 133 132 131 157 130 129 128 127 126 125 156 124 123 122 121 120 119 155 118 A 116 117 B C D E F G 115 H I J K L M N O P 114 R S 113 112 2034 111 110 154 2088 109 108 107 153 106 105 104 103 102 raziskano območje 101 152 100 2089 99 97 3264 96 plast 98 94 rekonstruirana meja plasti 95 151 93 92 jama/jarek 91 90 88 zid 89 150 87 86 kvadrant 4 × 4 m 85 84 83 149 82 81 80 79 78 77 148 76 75 74 73 72 71 147 70 69 68 67 66 65 146 64 63 62 61 60 59 145 58 57 56 55 54 53 144 52 51 50 49 48 47 143 46 45 44 43 42 41 142 40 39 38 37 36 35 141 34 33 32 31 30 29 140 28 27 26 25 24 23 139 22 21 20 19 18 17 138 16 15 14 13 12 11 137 10 9 8 7 6 5 136 A 3 4 B C DE F GH 2 I J K L M N 1 O P R S 6048 6046 135 381 Načrt najdišča, faza 6. Merilo 1 : 3000. 382 Načrt severnega dela najdišča, faza 6. Merilo 1 : 500. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 185 134 raziskano območje 6046 2115 3264 plast rekonstruirana meja plasti 135 6048 133 6062 jama/jarek 132 zid kvadrant 4 × 4 m 131 130 129 128 6015 127 126 125 6015 124 6008 123 122 121 120 5022 5013 5153 119 5150 3013 5217 3033 118 5016 5015 1043 1045 5199 5007 5003 3023 1028 117 5013 3029 1005 5015 5005 1046 116 1009 1002 3077 3075 1023 5061 1007 3079 5033 5001 3043 5020 5011 3007 5000 3021 3046 115 1026 5037 1001 5009 3035 1011 3011 5013 3036 3034 1022 114 5000 1041 113 112 7001 111 110 3031 109 108 105 106 107 A B C D E F G H I J K L M N O P R S 383 Načrt osrednjega dela najdišča, faza 6. Merilo 1 : 500. 186 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 V tem delu smo odkopali še naslednje jarke z novodob- V enem od jarkov (SE 1001/SE 1000 − drenaža) so bile vko- no infrastrukturo: SE 1001/SE 1000, SE 1003/SE 1002, SE 1005/ pane tudi tri pravokotne jame za kole (SE 3075/SE 3074, SE 1004, SE 1009/SE 1008, SE 1011/SE 1010, SE 1028/SE 1027, SE 3077/SE 3076, SE 3079/SE 3078). Verjetno gre za mlaj- SE 1041/SE 1040, SE 1043/SE 1042, SE 1045/SE 1044, SE 1007/ ši poseg, vezan na posege pri gradnji infrastrukture SE 1047, SE 3017; SE 3007/SE 3006, SE 3013/SE 3012, SE 3021/ na križišču. SE 3033/SE 3032, SE 3036/SE 3035; SE 3073; SE 5001/ 6.17.3 Južni del (K3) SE 3020, SE 3023/SE 3022, SE 3029/SE 3030, SE 3028; SE 5000, SE 5002/SE 5003, SE 5004/SE 5005, SE 5007/ Na južnem delu je bil dokumentiran le en recenten ja- SE 5006, SE 5009/SE 5008, SE 5013/SE 5012, SE 5015/SE 5014, rek, usmerjen S−J (SE 1065/SE 1066), katerega funkcije ne SE 5021/SE 5022, SE 5033/SE 5032, SE 5037; SE 5061/ poznamo. SE 5060; SE 5150/SE 5149; SE 5153/SE 5152, SE 5151; SE 5173/ SE 5172, SE 5199/SE 5198, SE 5217/SE 5216. Poleg jarkov so bili v križišču tudi jaški: SE 3011/SE 1006; SE 1022/SE 1021, SE 3111; SE 1024/SE 1023; SE 1026/SE 1025, SE 3018; SE 3046/ SE 3044, SE 3045 in SE 3043/SE 3044, SE 3042; SE 5011/ SE 5010, SE 5020/SE 5019, SE 5017/SE 5016. 384 Faza 6. Križišče, vzhodni del: tampon za moderno cesto SE 3031 nad starejšo cesto SE 3026 in staro ornico, moderna infrastruktura. 62 raziskano območje 3264 61 plast jama 60 rekonstruirana meja plasti kvadrant 4 × 4 m 59 58 57 56 55 1065 52 53 A B C D E F G H I J K L M N 51 50 49 385 Načrt južnega dela najdišča, faza 6. Merilo 1 : 500. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 187 7Analize 7.1 Antropološka obdelava 6014. V teh primerih je bila dolžina nadlahtnice, koželjnice ali golenice ocenjena po Müllerjevi metodi za fragmentira - okostij ne kostne ostanke. Odvisno od anatomskega dela skeleta Zdravka Hincak (prevod v slovenski jezik: Irena omenjena odstopanja od prave dolžine kosti variirajo od Lazar) 0,25 % do 3,39 % dolžine kosti. Posledično je za te skelete odstopanje telesne višine večje od povprečja. 7.1.1 Material in metode Starostne kategorije so prevzete po Acsadi Nemeskeri Analiziranih je bilo 138 okostij iz 126 grobov. Deset gro- (1970; sl. 386). Skeleti so ležali na hrbtu ali boku. Roke ob telesu je imelo 23 bov je dvojnih (1003, 1007, 3003, 5017, 5018, 6009, 6013, Starost otrok (infans I, infans II) in mladostnikov smo določali 6027, 6029 in 7001) in samo eden s kostnimi ostanki štirih po razvitosti zob, in sicer po metodi Ubelaker (1989), po oseb (grob številka 5008). Okostja so srednje do slabo razvitosti kosti oziroma zraščanju epifiz z diafizami (Scheu - ohranjena, najverjetneje zaradi zelo težkih oziroma sla - er, Black 2000) in po tabelah za določanje starosti otrok na bih vremenskih razmer v času izkopavanj. Zaradi slab - osnovi povprečnih dolžin kosti (Stloukal, Hanakova 1978). še ohranjenosti tako ni bilo mogoče izvesti obsežnejših Za odrasle osebe smo starost določali po: antropometričnih analiz lobanj, ker niti na enem skeletu • starostnih spremembah na križnično-črevnični sklepni obrazne kosti niso bile v zadostni meri ohranjene. površini črevnice ( facies auricularis os ilii ) po metodi Lovejoyj in sodelavcih (1985), ki temelji na vzorcih % skeletov, medtem ko za 54,4 % položaja rok zaradi po - Hamann-Toddove zbirke; škodbe konteksta ni bilo mogoče določiti. Najbolj pogosto • starostnih spremembah na sramnični simfizi ( facies imajo roke ob telesu skeleti iz začetne skupine 6000 (6001, symphisialis os pubis ) po metodi Suchey Brooks (1990); 6002, 6005, 6010, 6011, 6016, 6017, 6019, 6020, 6025, 6032, • kombinirani metodi po Acsádi-Nemeskéri-Sjøvold 6034, 6044). Ostalih 29 % ima obe roki prekrižani na me - (Recommendations 1980); denici (večinoma leva na desni dlani) – 55,8 % (1001, 1002, • obrabi griznih površin zob po metodi Miles (1958) 1005, 3000, 3005, 4000, 4004, 4005, 4006, 4008, 5006, 5013, in zobnih koreninah z uporabo regresijske formule 5019, 5028,50315 032, 6003, 6027, 6033, 6036, 6035, 6038, (Gustafson 1950); 6044, 6050), eno roko položeno na medenico – 11,1 % (gro - • zraščanju endokranijalnih in ektokranijalnih šivov bovi: 5002, 6018, 7000, 7004, 7500), obe roki položeni na lobanje (Meindl et al. , 1994), pomožna metoda; prsi – 13,3 % (grobovi: 2011, 3003, 3008, 4003, 5000, 6037), • spremembah na sternalnem koncu reber po metodi eno roko položeno na prsi 15,5 % (grobovi: 1010, 5005, Isçan-Loth in Wright (1984, 1985), pomožna metoda; 5007, 5024, 6021, 6031, 6042) ali pa imajo roke pokrčene • celotnih spremembah na okostju. proti glavi – 2,2 % (grob 6041). Na najdišču so bili najdeni tudi posamezni razpršeni skeletni ostanki, za katere nismo mogli določiti pripadnosti grobu. Metode dela infans I (od časa rojstva do 6 leta) infans II (od 7 do 14 let) Pri antropološki analizi smo uporabili naslednje metode: juvenilis (od 15 do 21 let) Povprečno telesno višino smo ocenjevali po povprečnih vre adultus I (od 22 do 29 let)- adultus II (od 30 do 39 let) dnostih višin iz Manouvrierjevih tabel in izračuna po Pear- maturus I (od 40 do 49 let) sonovih regresijskih formulah. Odstopanja višine, ocenjene maturus II (od 50 do 59 let) po obeh metodah, ne presegajo 3 mm, razen pri izračunu senilis (od 60 let naprej) višine skeletov iz grobov: 6007, 7002, 7001, 6030, 6029 in 386 Starostne kategorije. 188 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Spol odraslih oseb smo določali na osnovi karakterističnih spolnih znakov na kosteh lobanje in postkranialnem skeletu (Acsádi, Nemeskéri 1970); analiziranih je bilo 29 znakov. Antropometrijske analize na lobanjah (25 izmer) in postkra- nialnem skeletu (41 izmer) so narejene po metodah Martina in Sallerja (1957) s pomočjo instrumentov, ki jih priporočata avtorja. Za lobanje smo opravili tudi Penrosejevo distančno analizo CR2. Določeni so bili tudi skeletni znaki dejavnosti na tistih skele- tih, ki so bili v zadostni meri ohranjeni. 7.1.2 Rezultati Spol okostij in starost v času smrti Na podlagi analize vseh 139 skeletov smo ugotovili, da se v Otroci Ženske Moški populaciji nahaja 46 okostij otrok (33 % v populaciji), 42 žen- skih (30 %) ter 50 moških okostij (37 % v populaciji) (sl. 387). 387 Delitev po spolu znotraj populacije. Otroški skeleti so zastopani v visokem deležu (33 %), kar ni običajno za arheološke populacije. Statistični izračuni so 40 nakazovali, da bi morali znotraj posamezne nekropole za- beležiti precej večji delež otroških skeletov glede na odraslo 35 populacijo, približno 50 %. Razloga za tako majhno oziro- 30 ma slabo ohranjenost sta verjetna majhna globina vkopa teh grobov in hitro uničevanje oziroma propadanje. Pri 25 otroških skeletih obravnavanega grobišča je izredno visok odstotek otrok, ki so umrli pred dopolnjenim enim letom. 20 Po antropometrijskih vrednostih za posamezne skeletne 15 pars basilaris, pars lateralis, pars petrosa, elemente (lobanja: postcranium: dolžina dolgih kosti) znaša potrjena starost od 10 36 do 40 tednov v maternici. Ta starostni okvir ustreza času poroda. Glede na razvitost posameznih skeletnih elemen 5- tov so bili vsi navedeni otroci že rojeni. Njihovi grobovi so 0 razporejeni v več kvadrantih na južnem in severnem delu Otroci Ženske Moški terena. Severni del (S2) v največji meri obsega kvadrante od E−125 do E132 ter tudi D−131 in D−132. Južni del pri križišču 388 Povprečna starost po spolu. obsega kvadrante od E 114 do E−118 ter F−115. Analizirani so bili tudi ostanki skeletov štirih oseb, ki so bili tem primeru je višina po Manouvrieru znašala 163 cm. Štir hkrati obstaja možnost, da je bila oseba ženskega spola; v najdeni v sekundarni legi v nasutjih pred poznorimskim ob- je fragmenti vratnih vretenc, fragment sednice ( - zidjem. Fragmenti zatilnice so najverjetneje pripadali odrasli medenice ( os ilii) leve njena so vsa prsna vretenca (vertebrae thoracice) odrasle skeleta, mlajšega od enega leta (SE 6346, kv. S2/E 127). Ob osebe, mlajše od 45 let. Globoki vtisi na telesih vretenc T10, otroških ostankih je ohranjen tudi fragment zoba (kočnik) T11, T12 kažejo na Schmorlovo hernijo (brez podatkov o odraslega psa. moški osebi, mlajši od 45 let (SE 4112, kv. S1/C,D 145). Ohra- čeljustnice (mandibula, M1) kažejo na ostanke otroškega os coxae ) in ohranjena krona kočnika spodnje kontekstu). Popolnoma ohranjene dolge kosti desne roke (nadlahtnica, podlahtnica in koželjnica) kažejo močno raz Povprečna starost po spolu znaša 34 let za ženske, 36 let za - vita narastišča za mišice (SE 5144, kv. J/KRZ E117−118). Ose moške in 5 let za otroke (sl. 388, 389).- ba je bila mogoče moškega spola; v tem primeru je višina osebe znašala 166 cm po Manouvrieru. Spola bolj zanesljivo ni mogoče določiti, ker so ostali spolni znaki nevtralni, zato Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 189 Spol Otroci Ženske Moški Skupaj Leta N % N % N % N % Infans 0–14 46 100% 0% 0% 46 33% Juvenilis 15–19 0% 8 19% 8 16% 16 12% Adultus I 20–29 0% 4 10% 6 12% 10 7% Adultus II 30–39 0% 16 38% 11 22% 27 20% Maturus I 40–49 0% 8 19% 15 30% 23 17% Maturus II 50–59 0% 6 14% 10 20% 16 12% Senilis 60+ 0% 0% 0% 0 0% Nedoločeni 0% 0% 0% 0 0% 389 Razporeditev analiziranih oseb po letih in spolu. Telesna višina Sl. 390 slikovito kaže grupiranje višin moških in ženskih Telesno višino določamo po dveh avtorjih. Ocenili smo jo pri oseb iz posameznih grobov se nahajajo v Prilogah na koncu oseb v posamezne skupine. Natančnejši podatki za višine 62 skeletih, kar predstavlja 67,4 % vseh odraslih skeletov. Od poročila z navedenimi višinami po Manouvrieru in Pearso-tega je 27 ženskih in 35 moških skeletov. nu, hkrati z izračuni srednjih vrednosti telesnih višin ( sl. 390 ). Razpon telesne višine žensk znaša od 144,3 cm (grob 4005) Prekrivanje višin moških in žensk je med 157,9 cm in 163 do 169 cm (grob 2001) in jih uvršča med zelo visoke, visoke, cm. Višina ženske osebe (169 cm) iz groba 6007 predstavlja srednje in majhne osebe. Najvišji odstotek, 66,6 %, je sre- izjemo, kar je jasno vidno na sl. 390. dnje visokih ženskih oseb (149−158,9 cm). Nad 159 cm, kar Spol sodi že med visoke osebe, imajo tri ženske osebe: 161,5 cm (grob 7000), 160,5 cm (grob 6029 A) in 163 cm (grob 2001). Z analizo vseh ohranjenih spolnih znakov smo okostjem Zelo visoka je le ženska oseba iz groba 6007. Njena višina odraslih oseb določili spol in stopnjo seksualizacije. Visoka znaša 169 cm in je določena po maksimalni dolžini stegne stopnja seksualizacije, ki določa skelete kot izrazito moške - nice (femur ali izrazito ženske, je zastopana s 53,3 % skeletov odraslih ) po Pearsonovi metodi. Nizke (140−148,9 cm) so štiri ženske osebe: 144,3 cm (grob 4005), 148,7 cm (grob oseb, 15,5 % je izrazito ženskih – hyperfemininum (grobovi: 3000), 147,5 cm (grob 7002) in 148 cm (grob 4008). 1002, 1005, 3000, 6013, 6017, 6035, 6036) in 37,7 % je izra- visoka 157,9 cm (grob 5033), medtem ko je najvišja oseba 3008, 1003). Nižja stopnja seksualizacije, ki določa skelete iz groba 6005 dosegala višino 179,5 cm. Tak razpon jih uvr - kot moške ali ženske, je zastopana s 46,7 % skeletov od - šča med majhne, srednje in visoke osebe. Najvišji odstotek raslih oseb, 20 % je ženskih – Razpon telesnih višin moških je manjši; najnižja oseba je bila 5020, 5024, 5008, 5026, 5031, 6018, 6025, 6032, 6038, 6042, zito moških – hypermasculinum (grobovi:1001, 3002, 4000, moških oseb, 54,3 %, je bil srednje visokih (160−169,9 cm). 3004, 3007, 4005, 6004, 6007, 6027, 6031, 2001) in 26,6 % femininum (grobovi: 7000, Visokih je bilo 31,4 % moških oseb. Najnižji odstotek, 14,3 % je moških – masculinum (grobovi: 7004, 7006, 1010, 3005, moških oseb, sodi med nizke osebe (150−159,9 cm). 4003, 5027, 5033, 6021, 6037, 7501, 5016, 5010). Zelo nizka stopnja seksualizacije oziroma negotova določitev spola je prisotna pri petih skeletih iz grobov: 7002 – ženska oseba 190 (−0,16), 5027 – moška oseba (0,45), 5033 – moška oseba 180 (0,08), 6004 – ženska oseba (−0,38) in 6031 – ženska oseba (−0,31; sl. 452−464). 170 Morfološke značilnosti lobanj 160 Za razliko od večjega števila zelo dobro ohranjenih dol- gih kosti je bilo odkritih le 27 slabše ohranjenih lobanj brez 150 obraznih kosti (sl. 463, 464). Tablice s koeficienti distance 140 (skupno) CR2 in koeficienti distance oblike (SHAPE) CH2 po Penroseu so podane v poglavju Razprava. V opisih mor- 130 foloških značilnosti, ki sledijo, so zajete tiste lobanje, ki so 1 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 nudile podatke za izračun vsaj enega osnovnega indeksa. Ženske Moški Poleg dolžine, širine in višine lobanje ter njihovih indeksov 390 so določeni tudi: indeks širine spodnje čeljusti (mandibula), Razpon telesnih višin ženskih in moških oseb. 190 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 indeks širine velike zatilnične odprtine (foramen magnum), Grob 7000, spol: ženski indeks lobanjsko-čelne širine in transverzalno frontalni in- Lobanja je zelo dolga (190 mm), ozka (131 mm), srednje viši- deks, oziroma indeks širine čela. ne (130 mm). Po dolžinsko-širinskem indeksu je opredeljena Indeks širine velike zatilnične odprtine ( kot zelo ozki hyperdolichocrania tip (69), po dolžinsko-vi- foramen magnum ) šinskem indeksu kot chamecrania tip (68) in po širinsko-vi - je določen za tri lobanje (grobovi 7000, 6032 in 6021). Majh - šinskem indeksu kot veliki acrocrania tip (100). na vrednost je določena za lobanjo moške osebe iz groba 6021 (73,3) in ženske osebe iz groba 7000 (80). Izmera širi- Grob 5028, spol: ženski ne in višine odprtine (foramen magnum) za lobanjo moške Lobanja je dolga (182 mm), srednje višine (142 mm) in niz- osebe iz groba 6032 znaša 87 in sodi med visoke vrednosti ka (127 mm). Po dolžinsko-širinskem indeksu je opredeljena indeksa (sl. 464). kot srednja mesocrania (78), po dolžinsko-višinskem inde- Indeks širine spodnje čeljustnice (66/65) ima razpon ksu kot krajša chamecrania (69,7) in po širinsko-višinskem indeksu kot mali tapeinocrania tip (89,4). 70,4−88,5. Indeks lobanjsko-čelne širine oziroma transver - zalno-frontoparietalni indeks (9/8) zajema vse tri skupine: Grob 4003, spol: moški stenometop, metriometop in eurymetop. V skupino najož- Lobanja je dolga (192 mm), ozka (136 mm) in visoka jega stenometop tipa do vrednosti 65,9 sodi samo lobanja iz (145*mm). Po dolžinsko-širinskem indeksu je opredeljena groba 6036. Srednji metriometop tip je značilen za grobove kot ozki dolichocrania tip (70,8), po dolžinsko-višinskem in- 5028 in 6004. Višji indeksi eurymetop tipa so potrjeni za lo- deksu kot hypsicrania (75,5) in po širinsko-višinskem inde- banje iz grobov: 3004, 6009, 6038, 6031, 7000, 5006, 6004, ksu kot veliki acrocrania tip (106,6). 6037, 6038, 5028, 4003, 4007, 5007, 6025, 6041 in 7006. Grob 4007, spol: moški Grob 3004, spol: ženski Lobanja je zelo dolga (193 mm), srednje širine (143 mm) in Lobanja je srednje dolga (171 mm), srednje široka (141 mm) visoka (144* mm). Po dolžinsko-širinskem indeksu je opre- in visoka (134 mm). Po dolžinsko-širinskem indeksu je opre- deljena kot ozka dolichocrania (74), po dolžinsko-višinskem deljena kot srednja mesocrania (78), po dolžinsko-višinskem indeksu kot orthocrania (74,6) in po širinsko-višinskem in- indeksu kot srednji orthocrania (74) in po širinsko-višinskem deksu kot acrocrania tip (87,1). indeksu kot srednje visoka metriocrania (95). Grob 5007, spol: moški Grob 6009, spol: ženski Lobanja je dolga (192 mm), ozka (135 mm), srednje visoka Lobanja je srednje dolga (173 mm), ozka (133 mm) in srednje (134 mm). Po dolžinsko-širinskem indeksu je opredeljena višine (127 mm). Po dolžinsko-širinskem indeksu je oprede- kot ozka dolichocrania (70,3), po dolžinsko-višinskem inde- ljena kot srednja mesocrania (76,9), po dolžinsko-višinskem ksu kot krajša chamecrania (69,8) in po širinsko-višinskem indeksu kot srednji orthocrania (73,4) in po širinsko-višin- indeksu kot acrocrania tip (99,2). skem indeksu kot srednje visoka metriocrania (95,5). Grob 6021 Grob 6028, spol: ženski Lobanja je dolga (190 mm), srednje široka (148 mm) in vi- Lobanja je dolga (178 mm), srednje širine (142 mm) in sre- soka (? mm). Po dolžinsko-širinskem indeksu je opredeljena dnje višine (126 mm). Po dolžinsko-širinskem indeksu je kot srednja mesocrania (78), po dolžinsko-višinskem inde- opredeljena kot srednji mesocrania tip (79,7), po dolžinsko- ksu kot hypsicrania (75,8) in po širinsko-višinskem indeksu -višinskem indeksu kot srednji orthocrania (70,8) in po ši- kot metriocrania tip (97,3). rinsko-višinskem indeksu kot nizki tapeinocrania tip (88,7). Grob 6025, spol: moški Grob 6031, spol: ženski Lobanja je zelo dolga (196 mm), ozka (136 mm) in srednje Lobanja je dolga (183 mm), ozka (132 mm) in nizka (115 visoka (135 mm). Po dolžinsko-širinskem indeksu je opre- mm). Mogoče je razlog tako nizke vrednosti višine lobanje deljena kot zelo ozka hyperdolichocrania (69,4), po dolžin- posmrtna deformacija zaradi teže sedimentov. Po dolžin- sko-višinskem indeksu kot krajša chamecrania (68,8) in po sko-širinskem indeksu je opredeljena kot ozka dolichocrania širinsko-višinskem indeksu kot acrocrania tip (99,3). (72,1), po dolžinsko-višinskem indeksu kot krajša chamecra- Grob 6041, spol: moški nia (62,8) in po širinsko-višinskem indeksu kot mali tapei-Lobanja je dolga (188 mm), ozka (137 mm) in visoka (132 nocrania tip (87,1). mm). Po dolžinsko-širinskem indeksu je opredeljena kot ozka dolichocrania (72,9), po dolžinsko-višinskem indeksu Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 191 kot orthocrania (70,2) in po širinsko-višinskem indeksu kot Grob 6038, spol: moški metriocrania tip (87,1). Lobanja je dolga (188 mm) in ozka (134 mm), tako da dol- Grob 7006, spol: moški žinsko-širinski indeks znaša 71,3 – dolichocrania tip. Lobanja je kratka (172 mm), ozka (140 mm) in nizka (126 Grob 2001, spol: ženski mm). Po dolžinsko-širinskem indeksu je opredeljena kot ši- Lobanja je dolga (179 mm). roki brachycrania tip (81,4), po dolžinsko-višinskem indeksu Grob 3005, spol: moški kot orthocrania (62,8) in po širinsko-višinskem indeksu kot Lobanja je dolga (184 mm). mejhni tapeinocrania tip (90). Grob 6027, spol: moški Ostalih deset lobanj je slabše ohranjenih in ni bilo mogoče Lobanja je srednje široka (146 mm). določiti vseh treh indeksov. Grob 5016, spol: moški Grob 3000, spol: ženski Lobanja je zelo dolga (194 mm). Lobanja je dolga (178 mm) in ozka (120 mm). Dolžinsko-Biacromialna širina ramen-širinski indeks znaša le 67,4, opredeljena je v hyperdoli- chocrania tip lobanje. Po standardni metodi je določana biacromialna širina ra- Grob 3007, spol: ženski men. Ženske in moške osebe imajo široka ramena, vrednosti Lobanja je srednje dolga (174 mm) in široka (152 mm). Po so v razponu od 335 mm do 370 mm za ženske in od 364 dolžinsko-širinskem indeksu lobanja je opredeljena kot mm do 420 mm za moške osebe (sl. 455). hyperbrachicrania tip (87,4). Robustnost Grob 4005, spol: ženski Indeksi robustnosti prikazujejo večji del populacije (64,1 Lobanja je kratka (138 mm) in srednje široka (138 mm), tako %) kot poudarjeno robustno, medtem ko je pri 35,9 % in- da dolžinsko-širinski indeks znaša 82,5, oziroma brachycra- deks nižji od 20, nikoli pa vrednost ne pade nižje od 18,6 nia tip. (sl. 452−464). Grob 5006, spol: moški Platimerični in platiknemični indeks dolžinsko-širinskem indeksu je lobanja opredeljena kot Kosti okončin so najbolje ohranjeni deli skeleta, posebej ste- Lobanja je srednje dolga (178 mm) in ozka (137 mm). Po socrania gnenice (femur) in golenice (tibia), kar je izrednega pomena tip (76,9). me- za čim natančnejšo določitev telesne višine. Poleg dolžin Grob 6004, spol: ženski smo pri večini kosti izmerili še obod diafize, premer epifiz Lobanje je dolga (177 mm) in ozka (136 mm). Po dolžinsko- ter določili dolžinsko-debelinske indekse. Stegnenicam in -širinskem indeksu je lobanja opredeljena kot mesocrania golenicam smo izmerili še transverzalne in sagitalne pre- tip (76,8). mere diafiz in na podlagi teh mer določili platimerični in Grob 6032, spol: moški platiknemični indeks (sl. 452, 453). Lobanja je dolga (191 mm) in srednje višine (131 mm), tako Indeks platymericus da dolžinsko-višinski indeks iznaša 98,6, chamaecrania tip. Indeks platymericus določa dorzoventralno sploščenost- Grob 6027, spol: ženski -platimerijo proksimalnega dela diafize stegnenic (femur). Lobanja je dolga (173 mm) in ozka (135 mm). Po dolžinsko- Določen je kot razmerje med vrednostjo sagitalnega in -širinskem indeksu je lobanja opredeljena kot dolichocrania transverzalnega preseka diafize, merjenega pod velikim tip (83,8). obrtcem na mestu največje širine. Zelo sploščene stegne- Grob 6036, spol: ženski nice se pojavljajo v 20 % populacij, medtem ko ima 38 % Lobanja je kratka (166 mm) in srednje široka (142 mm). Po populacije sploščene stegnenice (femur). dolžinsko-širinskem indeksu je lobanja opredeljena kot Indeks cnemicus hyperbrachycrania tip (85,5). Indeks predstavlja razmerje med vrednostjo sagitalnega in Grob 6037, spol: moški transverzalnega preseka golenice (tibia), ki ga merimo v Lobanja je dolga (183 mm) in ozka (138 mm). Po dolžinsko- višini distalnega roba hranilne odprtine (foramen nutritium -širinskem indeksu je lobanja opredeljena kot mesocrania os tibia). Izraža stopnjo sploščenosti golenice (tibia). Zelo tip (75,4). sploščene golenice (hyperplatycnemia) se pojavljajo v 5 % 192 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 populacije (grobovi 6032 in 5005), medtem ko ima 7,5 % v fazi adultus II (38 %) in malo nižja za moške osebe v fazi oseb sploščene golenice (platycnemia). maturus I (30 %). V fazi maturus II smrtnost pada na manj Vzroki za nastanek platimerije so po mnenju nekaterih av kot 20 %.- torjev zelo slaba prehrana, kvalitativno in kvantitativno (Is- Na grafičnem prikazu jasno vidimo smrtnost odraslih oseb can in Kennedy 1989). Nastanek platiknemije je lahko pove- iz različnih starostnih skupin (sl. 391, 392). Smrtnost pri zan s slabo prehrano ali s hojo po zelo trdi podlagi. odraslih ženskih osebah je z 38 % najvišja v fazi adultus Paleodemografija II (30−39 let), sledita fazi juvenilis (15−19 let) in maturus I (40−49 let) z 19 %. V fazah, ki sledijo, ti deleži padejo na 10 Preden predstavimo paleodemografsko sliko populacije, % v fazi adultus I (20−29 let) in 14 % v fazi maturus II (50−59 moramo poudariti, da povečanje števila morebitnih vzorcev, let). na primer za dvakrat, ne bo povečalo točnosti podatkov za Med spoloma se ti deleži občutno razlikujejo. Tako je najviš - dvakrat, ampak za dva na kvadrat. Statistika je tako okvirni ja smrtnost pri moških osebah v fazi maturus I (40−49 let) pokazatelj, ki kaže na verjetnosti in možnosti. in znaša 30 %, sledi faza adultus II (30−39 let), v kateri je Starost v času smrti smrtnost 23 %. Najnižja smrtnost je v fazi maturus II (50−59 Delež otrok v populaciji je razmeroma visok (33 %), veči let), 20 %. V fazi juvenilis (14−19 let) smrtnost moških oseb - noma so ti skeleti iz starostne skupine infans I. Po tej fazi ne presega 16 %, nato v fazi adultus I (20−29 let) pade na 12 smrtnost hitro upada za oba spola do faze adultus II. Ne %. V pozni fazi maturis II (55−59 let) so ženske osebe zasto- - koliko višja smrtnost je zabeležena samo za ženske osebe pane z enim skeletom (grob 4005), medtem ko isti fazi pri moških pripadajo štirje skeleti (grobovi: 4000, 5016, 5026, 6027A). Skeleti iz faze senilis (starejši od 60 let) na najdišču 40 % 38 % niso bili odkriti. 30 % 30 % tem prikazom naj bi se pokazal trend smrtnosti ločeno za 35 % 33 % Na sl. 393 so prikazana obdobja smrti za odrasle osebe. S 25 % vsak spol znotraj celotne populacije. 22 % 20 % 19 % 19 % 20 % 20 % 16 % 14 % 15 % 17 % 40 % 12 % 38 % 12 % 10 % 12 % 35 % 10 % 29 % 30 % 5 % 20 % 30 % 391 0–14 15–19 20–29 30–39 25 % 25 % 40–49 50–59 20 % 19 % 22 % 20 % Ž enske Moški Otroci 17 % 19 % 17 % 15 % 16 % 12 % 14 % Smrtnost po starostnih skupinah. 11 % 10 % 10 % 5 % 40 % 35 % Ž 15–19 20–29 30–39 40–49 50–59 enske Moški 30 % 393 Obdobja smrti odraslih oseb (linearni). 25 % 20 % Življenjske tabele 15 % Na sl. 394 so prikazane življenjske tabele za oba spola od 10 % faze adultus I dalje. Življenjske tabele prikazujejo demograf- 5 % sko sliko določene populacije, njenega biološkega stanja in njene dinamike. 15–19 20–29 30–39 40–49 50–59 S primerjavo tabel moške in ženske populacije lahko sledimo Ženske Moški razlikam v stopnji smrtnosti, odstotku preživelih, verjetnosti 392 Smrtnost v različnih starostnih skupinah odraslih oseb. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 193 Leta D x dx lx qx Lx Tx ex 20–24 3 4% 100% 0,04 9,8 42,6 42,6 25–29 7 9% 96% 0,097 9,13 32,8 34,17 30–34 10 13% 87% 0,154 8 23,67 27,31 35–39 17 23% 73% 0,309 6,2 15,67 21,36 40–44 10 13% 51% 0,263 4,4 9,47 18,68 45–49 13 17% 37% 0,464 2,87 5,07 13,57 50–54 6 8% 20% 0,4 1,6 2,2 11 55–59 9 12% 12% 1 0,6 0,6 5 75 100% 394 Življenjska tabela (celotna odrasla populacija). Dx – število umrlih v starosti x, Dx – odstotek umrlih v starosti x, Lx – odstotek živečih na začetku starosti x, Q x – verjetnost smrti v starosti x, Lx – skupno število let vseh oseb med starostjo x in (x+n), Tx – skupno število let posameznikov do starosti x, Ex – pričakovano povprečno trajanje življenja v starosti x. Ženske Leta D x dx lx qx Lx Tx ex 25–29 4 12% 100% 0,118 9,41 29,41 29,41 30–34 8 24% 88% 0,267 7,65 20 22,67 35–39 8 24% 65% 0,364 5,29 12,35 19,09 40–44 5 15% 41% 0,357 3,38 7,06 17,14 45–49 3 9% 26% 0,333 2,21 3,68 13,89 50–54 4 12% 18% 0,667 1,18 1,47 8,33 55–59 2 6% 6% 1 0,29 0,29 5 34 100% 395 Življenjska tabela (odrasla ženska populacija). Moški Leta Dx dx lx qx Lx Tx ex 20–24 3 7% 100% 0,073 9,63 45,24 45,24 25–29 3 7% 93% 0,079 8,9 35,61 38,42 30–34 2 5% 85% 0,057 8,29 26,71 31,29 35–39 9 22% 80% 0,273 6,95 18,41 22,88 40–44 5 12% 59% 0,208 5,24 11,46 19,58 45–49 10 24% 46% 0,526 3,41 6,22 13,42 50–54 2 5% 22% 0,222 1,95 2,8 12,78 55–59 7 17% 17% 1 0,85 0,85 5 41 1 396 Življenjska tabela (odrasla moška populacija). smrti v starosti x in pričakovani povprečni življenjski dobi v 100 % različnih starostnih obdobjih. Za vsako vrednost je prikazan 90 % graf z razdelitvijo glede na spol. Na primer, če opazujemo 80 % serijo zgodnje adultus II faze, bomo videli, da je pri osebi, ki moški 75 % dočaka starost od 30 do 34 let, pričakovana življenjska doba ženske 60 % skupaj še 22,67 let za ženske, oziroma 31,29 let za moške osebe. Podatki so podrobneje ponazorjeni na spodaj priloženih 50 % grafih. (sl. 395, 396, 397). 40 % Odstotek preživelih do konca faze maturus I znaša 26 % 30 % za ženske in 46 % za moške osebe ( 20 % sl. 397 ). Odstotki tako kažejo, da manj kot polovica moških in malo več kot petina 10 % ženskih oseb doživi 49 let. Razlike, čeprav ne zelo dramatič- 20–24 25–29 30–34 35–39 40–44 45–49 50–54 55–59 ne, so vidne skozi celotno fazo maturus II. V faze odstotek preživelih žensk pade iz 18 % na začetku na 6 % ob koncu 397 Preživeli v populaciji (lx). 194 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 100 % Patologija 90 % Patološke spremembe so vidne na kosteh in zobeh pri 80 % 33,3 % populacije. 75 % moški Kostne patološke spremembe zajemajo osteoartritične ženske 60 % skupaj spremembe različnih stopenj, Schmorlovo hernijo, osteo- 50 % artritis (osteoarthritis), osteofite na vretencih (osteophyto- 40 % sis vertebrae), posterioklinasta in anterioklinasta vretenca, 30 % poroznost očesnih streh (cribra orbitalia), petni trn (calcar 20 % calcanei), okostenelo Ahilovo tetivo (tendinitis Achillei calci- 10 % ficata), vnetje pokostnice (periostitis) in zaceljene zlome na dolgih kosteh (status postfracturam) ter ostale manjše pato- 20–24 25–29 30–34 35–39 40–44 45–49 50–54 55–59 loške spremembe. 398 Schmorlova hernija Verjetnost smrti v populaciji (q x ). fazi. V isti fazi se za moške osebe odstotek preživelih giblje Schmorlova hernija se imenuje tudi medvretenčna herni- acija, ker nastane s pokanjem vretenčnega diska ( annulus od 22 % na začetku do 17 % na koncu faze. fibrosus ) in odtisom oziroma zajedanjem mehke sredice Vrednost (q x ), ki je prikazana na tabeli, predstavlja verjetnost ( nucleus pulposus ) v telo vretenca (Aufderheide et al. 1998). smrti in je v logičnem razmerju z odstotkom preživelih. Za Vzrok nastanka je lahko povezan z boleznijo ali stanjem, ki ženske osebe krivulja raste do pozne faze adultus II in blago vodi do oslabljenih hrustančnih robov diska ali subhondral - pada do pozne faze maturus I ( sl. 398 ). Po blagem padcu ne kosti telesa vretenca (Rogers et. al. 1994). V primerih, ob koncu pozne faze maturus I pride do naglega skoka ver - ko ni povezana z boleznijo, se kot vzrok nastanka hernije jetnosti smrti, ki na koncu zgodnje faze maturus II znaša kar predvideva povečana fizična aktivnost, ki posebej obremeni 90 %. Krivulja verjetnosti smrti za moške osebe kaže nekaj hrbtenico. S fizično aktivnostjo povezana hernija se najpo - naglih skokov in padcev. V zgodnji fazi adultus II pride do gosteje pojavlja pi mladih osebah. rasti verjetnosti smrti na 27,7 %, v fazi maturus I pa se ta Patološke spremembe so potrjene na 13,7 % celotne oziro - verjetnost spusti na 20 %. Ob koncu navedene faze pride ma 20,65 % odraslega dela populacije (grobovi: 1001, 1010, do naglega skoka, ki z 52,63 % v pozni fazi maturus I dose - 2001, 3004, 5005, 5007, 5026, 5031, 6004, 6010, 6013, 6017, že najvišjo vrednost. Zgodnja faza maturus II kaže ponoven 6018, 6025, 6027, 6028, 6038, 6042, 7004). V najvišjem od - padec verjetnosti smrti na 22,22 %, nato pa ponoven hiter stotku se spremembe pojavljajo na vseh ledvenih vretencih skok ob koncu iste faze. Povprečna življenjska doba je prikazana z vrednostjo e Grob Sprememba x . Za 1001 Prsna vretenca T6–T11, navečje spremembe od T8–T10 vsa opisana obdobja oziroma faze je pričakovana življenjska 1010 Prsno vretence (T11) doba moških oseb občutno daljša od ženske ( sl. 399 ). Situa-2001 Prsni vretenci (T12, T13 ) cija se izravna v pozni fazi maturus II (55−59 let). 3004 Prsni (T11, T12) in ledveni vretenci (L1–L4) 5007 Ledveno vretence L3 5026 Prsni vretenci T10–T12 50 5031 Prsna vretenca, največje spremembe od T10–T12, slabše na T9 45 6004 Prsna vretenca T5 35 ženske 6013 Ledveno vretence L3 skupaj 6017 Ledveno vretence L2 30 40 6010 Ledvena vretenca, manjše spremembe na L2, večje na L4 in L5 moški 6018 Prsna vretenca (T6, T11, T12) 25 6025 Prsni vretenci (T7–T12) 20 6027 Prsni (T8, T11) in ledveni (L3, L4) vretenci 10 6038 Prsna (T11, T12) in ledvena (L1–L5) vretenca 6042 Prsna vretenca (T6–T12), manjše spremembe na L3 5 15 6028 Prsna (T12) in ledvena (L1, L2) vretenca 7004 Ledvena vretenca (L1–L5) 20–24 25–29 30–34 35–39 40–44 45–49 50–54 55–59 7006 Prsna (T5–T12) in ledvena vretenca (L1–L3), največje spremembe od T11–L3 399 Pričakovano trajanje življenja (e x). 400 Grobovi in spremembe na vretencih. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 195 in zadnjem prsnem vretencu (T9−T12), redko pa na višjih npr. degenerativne bolezni diska (discusa). Tako raziskave na delih prsnih ali na vratnih vretencih. prazgodovinskih skeletih oziroma okostjih pogosto vključu- Na osnovi analiz, ki sta jih izvedla Capasso in Campillo (Wil jejo tudi osteofite kot indikatorje posameznih bolezni (Lovell - 1994; Bridges 1994). Ta tip degeneracije se začne oblikovati czak et. al. 1998), je za arheološke populacije pojav Schmor - oziroma nastajati pri približno 30. letu starosti, prisoten pa je love hernije znak težkega fizičnega dela ali točno določene skoraj pri vseh osebah, starejših od šestdeset let (Goodman aktivnosti, kot npr. jahanja. Gibi, ki so odločilni za njihov na - et al. 1984). stanek, so upogib in lateralno ukrivljanje hrbtenice (Isçan, Kennedy 1989). Posterioklinasto in anterioklinasto vretence Osteofiti (osteophytosis) Klinasto vretence je v večini primerov znak osteoporoze, na- Osteofiti so izrastki nove kosti, ki nastanejo na robovih skle stane pa s posedanjem telesa vretenca zaradi slabe minera- - lizacije in teže višje ležečih vretenc (Aufderheide et al. 1998). pnih površin, zelo pogosti so na robovih teles vretenc (Ro - Primeri posterioklinastega petega ledvenega vretenca (s gers et al. 1994). Prav tako kot Schmorlova hernija osteofiti posedanjem na hrbtni strani) je zabeležen v grobu 5016. nastajajo kot odgovor na popuščanje vretenčnega diska in Poznan je samo en primer anterioklinastega vretenca (pose - nestabilnosti celotnega predela telesa, ko telo želi vzposta - danje na trebušnem delu) na hrbtenici osebe iz groba 5016. viti ravnotežje. Njihova rast je v večini primerov horizontal - Anterioklinasta vretenca nastanejo zaradi kompresivnega na, le pri izredno velikih osteofitih je rast lahko vertikalna. zloma. Pogost vzrok posedanja vretenc je osteoporoza. Največje število osteofitov, kar 87,5 % znotraj raziskane po - pulacije, je bilo zabeleženih na telesih vretenc (osteophytosis Poroznost očesnih streh (Cribra orbitalia) vertebrae). Navajamo grobove in opis mesta nastanka spre- Cribra orbitalia (CO) je sprememba na anterolateralnom memb na sl. 401 . delu orbite in je del splošnega patološkega stanja, znanega Primer osteofitov (osteophythosis) na distalni osmini desne pod imenom porotična hiperostoza (Hyperostosis porotica), nadlahtnice (humerus) je dokazan za grob 7004. Osteofiti se ki zajema kosti lobanje, predvsem temenico (os parietale) nahajajo na najnižjem delu prednje površine diafize (facies in redkeje tudi zatilnico (os occipitale). Spremembe na ko- anterior) in ne zajamejo distalne epifize. V grobu 3005 so stnem tkivu nastanejo zaradi zmanjšane proizvodnje rdečih osteofiti vidni na levi stegnenic (femur), in sicer na distalni krvnih telesc v telesu, v gobasti kostnini dolgih kosti in sredici epifizi, na narastišču mišice velike pritezalke (m. adductor (diplöe) ploščatih kosti (Goodman et al. 1984). Opisuje se magnus). kot lezija, preoblikovanje gornjega sloja trde kosti, ki posto- Obstaja cel niz bolezni, povezanih z nastajanjem osteofitov, pno napreduje – od začetnega, ko so vidne manjše pore na površini kosti, do pravih lezij, ko je širjenje sredice tako vendar samo njihov pojav ne more biti osnova za paleopa - intenzivno, da v celoti razje zunanji sloj zaradi prekomerne tološko diagnozo (Roger et al. 1994). Običajno gre za sto - rasti gobaste kosti (Aufderheide et al. 1998). Cribra orbitalia pnjevanje po velikosti od ena do štiri, čeprav je tak podatek se običajno pojavlja v otroštvu. Kadar jo prepoznamo pri prave vrednosti samo za raziskovalca. Izrazite spremembe, odrasli osebi, so verjetno prisotni samo slabo vidni ostanki npr. tiste, ki obsegajo več vretenc, so lahko znak bolezni, zaceljenih lezij iz otroštva. Grob Sprememba Cribra orbitalia se pojavlja bilateralno na orbitah lobanje v 1005 Zrasla vretenca: prsni (T10, T11) in ledvena vretenca (L1–L4) štirih grobovih, 5014, 6008 in 1007− oseba B in 2007. V pr-3004 Prsna vretenca (T4, T5, T8, T9) in ledvena L4 vih treh primerih so patološke spremembe zaceljene in jih 4003 Prsni vretenci (T12, T13) 4006 Vratna vretenca, C3–C6, najmočnejše spremembe na C4 in pripisujemo prvi, najšibkejši stopnji po Brothwellu. Lobanja 5013 C5 otroka, starega pod eno leto, iz groba 1007B in mladostnica Ledveni vretenci (L4, L5) iz groba 3007B (15−16 let) kažeta poroznost oziroma cribro 5026 Ledvena vretenca (L1–L5) orbitalio druge stopnje po Brothwellu. 5031 Vratno vretence C7 in prsno vretence T1 6007 Prsno vretence T11, vratno vretence L5 Cribrae orbitaliae Razlogi za nastanek so lahko pojasnjeni 6005 Vratno vretence C3 6018 s prehranskim stresom ali boleznijo, običajno anemijo, do Ledvena vretenca L1–L4 6027 Prsna vretenca T11, T12 in L5 katere pride zaradi pomanjkanja železa. Čeprav večina av- 6032 Zrasla prsna vretenca T9–T12 torjev (Webb 1995) meni, da mesto nastanka lezije določa 6041 Blažji osteofiti na prsni vretencih T11 in T12 starost osebe, nekatere študije trdijo, da je mesto nastanka 7002 Ledveni vretenci (L2, L3) lezije odvisno od vrste stresa, ki jih povzroča (Larsen 1997). 401 Grobovi in opis mesta nastanka sprememb. 196 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Raziskave na arheoloških populacijah nudijo nova spozna- delu diafize desne stegnenice (femur) iz groba 5002. Povr- nja o vzroku nastanka opisanih lezij. Po nekaterih nastanek šina cele kosti kaže znatne odebelitve, ki so nastale zaradi Cribrae orbitaliae ni povezan s pomanjkanjem železa, am- zelo močnega periostitisa. Skelet je pripadal otroku, staremu pak s pomanjkanjem vitamina C (Grupe 1995), spet drugi pa pod eno leto (infans I). Glede na to, da je periostitis zajel že nastanek pojasnjuje z infekcijo ali patogenim stresom (Lar- veliko površino, čeprav je bil otrok še zelo majhen, lahko sen 1997). Demografske študije arheoloških populacij kažejo domnevamo, da je ta patološka sprememba tudi povzročila nižjo pričakovano življenjsko dobo pri skupinah, kjer se po- smrt. Drug primer periostitisa je iz groba 5013. Bolezen je javlja Cribra orbitalia, za celih 15,5 let (Mittler, Gerven 1994). zajela distalni del diafize golenice (tibia) na področju poste- Calcar calcanei riorne površine (facies posterior). Poudariti moramo, da je in Tendinitis Achillei calificata določanje diagnoze periostitisa na skeletu stare osebe izje - Nastanek kostnega izrastka na peti ( Calcar calcanei ) in ente - mno težko. Obstaja namreč niz faktorjev, ki lahko povzročijo zofita na petni kosti oziroma osifikacija ahilove tetitve ( tendi- vnetje (aseptično krvavenje, travma, čiri in infekcije), a jih ne nitis Achillei calcificata ) se štejeta med muskuloskeletne zna - moremo odkriti kot specifičen patološki rezultat. ke stresa in sta pogostapri arheoloških populacijah. Vzroki Lumbalizacija in sakralizacija ( Lumbalisatio et nastanka so najpogosteje mehanske narave (Aufderheide et sacralisatio ) al. 1998). Kostni izrastek na peti nastane zaradi dolgotrajne hoje po trdi podlagi, osifikacija ahilove tetive pa poleg opi- Opisan je samo en primer sakralizacije oziroma hemisa- sane aktivnosti kot vzrok vključuje tudi športne aktivnosti, kralizacije, delnega zraščanja petega ledvenega vretenca s posebej dolgotrajen tek in jahanje (Wilzcak, Kennedy 1997). križnico, pri skeletu ženske osebe iz groba 6004. Ta pojav je Lewin (Isçan, Kennedy 1989) petno kost s kostnim trnom v značilen pri približno 5 % prebivalstva. Če je prvo sakralno zgodnji fazi imenuje „sprehajalna peta“ in se strinja s teorijo vretence ločeno od križne kosti, v celoti ali delno, po tride- o njenem nastanku kot posledici hoje po trdih površinah. setem letu življenja tako spremembo imenujemo lumbaliza- Slabše izražen „kostni trn“ ( cija vretenca S1. Dobri primeri delne lumbalizacije hrbtenice calcar calcanei ) je bil ugotovljen so dokazani na skeletih iz grobov: 1001 – moška oseba, stara na levi petni kosti ( calcaneus ) moške osebe iz groba 6032 in 40−45 let, 4000 – moška oseba, stara 50−60 let in 5031 – na desni petni kosti osebe iz groba 3008. Bolj pogosti so pri - moška oseba, stara 45−50 let. meri osifikacije Ahilove tetive ( tendinitis Achillei calificata ), saj zajemajo kar 10,14 % celotne populacije. Določiti je mogoče V primeru sakralizacije in lumbalizacije je to vretence ozi- nekaj stopenj, od slabo izraženih do zelo izrazitih osifikacij. roma njegov stik prvi, na katerega se prenaša teža, zato je Primeri so potrjeni za naslednje grobove: 1005, 3008, 3007, izpostavljen večjim obremenitvam in zaradi tega tudi dege- 4000, 5006, 5013, 5020, 5027, 6018, 6025, 6030, 6032, 6037 nerativnim spremembam. in 7000. Najverjetnejši vzrok so torej mehanske poškodbe, Osteoartritis (osteoarthritis−OA) ki zaradi posledice udarcev ali raztezanja tetive ustvarjajo Osteoartritis opisujemo kot degenerativno bolezen skle-mikro razpoke. pov, pri kateri pride do izgube kostnega hrustanca, ki mu Periostitis sledi reakcija kosti med subhondralnim in marginalnim de- Periostitis je vnetje pokostnice (periosta). Zelo redko nastane lom kosti. Zastopanost bolezni znotraj populacije je najbolj kot bolezen sam po sebi – skoraj vedno gre za reakcijo, ki odvisna od starosti prebivalcev in se z leti naglo povečuje. je posledica druge patološke spremembe (Ortner, Putschar Poznamo tri stopnje osteoartritisa. Prvi opisuje blage de- 1981). generativne spremembe, nastanek nove kosti okrog robov Vnetje pokostnice nastane na tri načine. Najbolj znano je sklepov ali njihove površine (proliferacija). Druga stopnja je erozija oziroma patološke lezije v sklepu in okrog njega širjenje infekcije z mehkega tkiva na kost (Aufderheide et (erozija). Pri tretji stopnji je hrustanec med površinama, ki se al. 1998). Periostitis je lahko manifestacija splošne bolezni, stikata, popolnoma izginil. Medsebojno drgnjenje oziroma lahko pa nastane s širitvijo na površino kosti pri gnojnem stikanje površin ustvarja novo, zglajeno in gosto površino vnetju kosti ( osteomielitisu/osteitisu ). Nastanek periostitisa (eburnacija). pri arheoloških populacijah pojasnjujemo kot širjenje infek - tivnih organizmov iz kompliciranega zloma (Aufderheide et Osteoartritis je dobro zastopan pri večini arheoloških popu- al. 1998). lacij. V analizirani populaciji tretja stopnja – eburnacija, zaje- Potrdili smo dva primera periostitisa na kosteh obravnavane ma 2,89 %. Vsi skeleti, pri katerih se pojavlja (grobovi 4000, 7000, 5026 in 5016), sodijo v fazo maturus II (od 50−60 let). populacije. Najmočneje je izražen na ohranjenem daljšem Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 197 Dva primera tretje stopnje OA sta iz grobov 4000 in 5026. Status post fracturam Okostje iz groba 4000 je pripadalo moški osebi, stari 50−60 Status post fracturam ali zaceljen zlom karakterizira debe- let. Eburnacija je zajela distalni desni del epifize nadlahtni- lejši sloj nove kosti – calusa, tj. brazgotine na mestu zloma. ce (humerus) in proksimalno epifizo koželjnice (radius). Na Zaceljeni zlomi so prisotni pri 7,46 % celotne populacije, dolgih kosteh nog je eburnacija vidna na nekoliko večji po- pojavljajo se na skeletih iz grobov: 3005, 3008, 4006, 5033, vršini. Širi se po sklepni površini distalne epifize leve in desne 5006, 5016, 6017 6027, 6035, 6038. Zaceljeni zlomi so vidni stegnenice (femur) in proksimalne epifize obeh golenic (ti- kot odebelitve (calus) in so potrjeni z rentgenskimi posnetki. bia). Leva stegnjenica okostja iz groba 5026 kaže eburnacijo Navedeni so grobovi in opisi. na delu glave (caput femoris) in na sklepni površini distalne Ostalo epifize. Grob 3002 Osteochondritis dissecans (OD) Na distalni epifizi desne nadlahtnice (humerus) je nezara- OD je ime za stanje, v katerem določena količina kosti in ščen medialni kondil (condylus medialis). Razlog za neza- hrustanca okrog sklepov ni več oskrbovana s krvjo. Najpo- raščen kondil je lahko genetski, najverjetneje pa je vzrok gosteje prizadene medialni kondil (condylus medialis) distal- travma, zaradi česar je prišlo do odstopanja dela kosti. ne epifize stegnenice (femur) in majhen del hrustanca. Poja- Grob 3005 vlja se pri mlajših osebah, starih od 4 do 47 let. Propadanje Patološke spremembe so vidne na prvem in drugem členku sklepne površine je rezultat kompresije. Vzrok nastanka OD prsta leve roke mlade moške osebe (21−25 let). Do okoste-je nejasen; številne teorije vključujejo blage, ponavljajoče se nitve prvega in drugega členka prsta je lahko prišlo zaradi poškodbe ali motnje v rasti osebe. Če je zajeto področje poškodbe. Obstaja pa možnost, da je okostenitev nastala manjše in je oseba mlajša, se OD lahko sam spontano za-kot posledica Heberdenove artroze. Artroza oziroma oste-celi. Dolgotrajne težave, npr. osteoporoza, lahko nastanejo, oartritis je degenerativna sprememba na kosti, ki nastane če je prizadeto področje večje in če nosi težo telesa ter je zaradi revmatskih sprememb ali mehanskih poškodb. oseba starejša. Grob 5031 V analizirani populaciji smo zasledili dva primera OD. Oko-Obe prvi prstnici stopala ( phalanx primum ) kažeta abdukci-stje iz groba 3002 (moška oseba, stara 30−35 let) kaže bi-jo (premik navznoter) in notranjo rotacijo, tj. ukrivljen nožni lateralno OD na distalni epifizi stegnenice ( femur ) oziroma palec ( hallux valgus ). Nastane, ker se prva stopalnica pre-na lateralni sklepni površini za pogačico ( facies patelaris makne proč od druge, prva prstnica se posledično zvije, na lateralis femoris ). Za okostje iz groba 5031 (moška oseba, notranjem robu prve stopalnice pa se razvije tvorba nove stara 45−50 let) je potrjen OD na levi stegnenici ( femur ). kosti. Nadalje lahko pride do rotacije in kotne deviacije palca Prizadeta površina meri 14,4 × 15,4 mm na lateralnem dis-in do sprememb sezamoidnih kosti. Hallux valgus je največ-talnem epikondilu ( epicondylus lateralis ). Skratka, OD je ne-krat prirojena, vendar redka deformacija stopala. pravilnost, ki nastane zaradi poškodbe hrustanca (v teh pri-Grob 5006 merih na stegnenici) ob določeni travmi (npr. skok, padec). Patološka sprememba Najpogosteje nastane med 15. do 20. letom in je pogostejša pri moških. Zaceljen zlom leve najbolj distalne šestine diafize golenice in mečnice (tibia et fibula). Oseba je lahko hodila, ni pa mogla Grob Opis zloma 3005 Moški, 21−25 let, leva golenica (tibia sin.), odebelitev je vidna na proksimalni tretjini diafize golenice in ima vpliv na razvoj narastišča mečne mišice (m. solei), medtem ko je na desni golenici odebelitev manj izrazita in prisotna na distalni osmini kosti 3008 Moški, 35−40 let, odebelitev se nahaja na zgornji četrtini diafize podlahtnice (ulna) in desne nadlahtnice (humerus) 4006 Ženska, 40−50 let, zaceljen zlom leve podlahtnice (ulna) v distalni četrtini diafize, zarasla zlomljena rebra levo 5., 6. in 7. 5033 Moški, 40−45 let, odebelitev se nahaja na desni distalni četrtini koželjnice (radius) 5006 Moški, 50−60 let, zaceljen zlom leve najdistalnejše šestine diafize golenice in mečnice (tibia et fibula) 5033 Moški, 40−50 let, zaceljena distalna četrtina dijafize koželjnice (radius) 5016 Moški, 50−60 let, zaceljena rebra: levo – 4., 5., 6. in desno – 5., 6. in 7. 6017 Ženska, 40−45 let, odebelitev zajema distalno četrtino diafize koželjnice (radius) leve roke 6027 Ženska, 40−45 let, zaceljen zlom leve podlahtnice (ulna) na sredini diafize in zaceljen zlom drugega levega rebra na anteriorni strani 6035 Ženska, 25−30 let, zaceljen zlom leve golenice v srednjem delu diafize, obseg kosti z odebelitvijo je velik – 81mm 6038 Moški, 16−18 let, zaceljen zlom desne podlahtnice (ulna) v distalni četrtini diafize 402 Grobovi in opisi zlomov. 198 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 premikati noge v gležnju. Zaradi takega zraščanja je imela od 50 let, pa je verjetnost DISH-a znašala kar 85 %. V pet- oseba verjetno ankilozo gležnja. desetih letih prejšnjega stoletja je bila DISH prvič klinično Grob 5016 opisana in verjetno je, da so bile starejše egipčanske najdbe napačno interpretirane. Rogers in Waldron (1994) opisujeta Patološke spremembe diagnoze DISH-a pri skeletih, pokopanih v katedrali v Wal - Zelo resne OA spremembe tretje stopnje (eburnacija) na levi lesu. Pogostost DISH-a je bila zelo visoka, kar 20−30 % pri in desni medenici ter bilateralno na glavi stegnenice ( caput osebah z višjim družbenim statusom, simptome pa sta spre - femoris ) (slednja je kot goba). Sklepna jama (Acetabulum) mljala še zamaščenost (debelost) in diabetes. je deformirana zaradi izrazito povečane glave stegnenice in Grob 7000, ženska oseba, starost: 50−60 let širjenja debelih tvorb nove kosti. Patološke spremembe OA spremembe tretje stopnje (eburnacija) na proksimalni Tendinitis Achillei calcificata, bilateralno. epifizi leve koželjnice ( radius ), podlahtnice (ulna) in na delu distalne epifize nadlahtnice (trochlea humeri). OA spremembe OA spremembe na vratnih vretencih (C3,C4) druge do tretje Na distalni epifizi leve nadlahtnice (trochlea humeri), pro- stopnje, manj izraziti osteofiti s porotičnimi spremembami in ksimalni epifizi leve podlahtnice (ulna) in na levi in desni delno eburnacijo. distalni epifizi koželjnice (radius) je vidna tretja stopnja oste- Osteofiti na vretencih ( oartritisa – eburnacija. Skoraj v celoti je zajela kosti zapestja: Osteophythosis vertebrae ) na dveh bilateralno glavatico (os capitatum), levo trivogelnico (os prsnih vretencih (T11, T12) in na vseh ledvenih (L1−L5) triquetrum), desno kaveljnico (os hamatum), desno malo Antiklinasto vretence L5. mnogovogelnico (os trapezoideum) in desno lunico (os lu - Zaceljen zlom (Status natum). Spremembe so vidne tudi na dolgih kosteh nog: post fracturam ) na anteriornom delu reber (levo – 4., 5. in 6., desno – 5., 6., 7. in 8.) leva stegnenica v proksimalnem delu kosti kaže znake blažje Zaključek plitvejša in širša od običajne. Glava desne stegnenice ( dislokacije kolka, glava stegnenice (caput femoris) je znatno ca- Na osnovi navedenih diagnoz je zaradi slabo ohranjenega put femoris) kaže resne OA spremembe. Cela glava (caput kostnega materiala težko predpostaviti nekatere vrste de- femoris) je gobaste oblike z izrazitimi kostnimi tvorbami na dnih bolezni, čeprav te možnosti ne smemo popolnoma robu. Blažje OA spremembe so vidne na distalni epifizi obeh zanemariti. Nastanek antiklinastega vretenca govori o vzro- stegnenic (femur) in na obeh petnicah (calcaneus). Blažje ku posedanja, in sicer gre za kompresijski zlom. Ker je ta OA spremembe so vidne še na vseh stopalnicah. Ni jasno, pogosto ozko povezan z osteoporozo, jo lahko razumemo ali gre za običajne OA spremembe ali za revmatoidni artritis. kot vzrok nastanka zaceljenih zlomov reber. Vsi zlomi na po- Zaključek samezni strani prsnega koša so povezani z izrastki. Za dva Oseba je bila delno pokretna, imela je težave zaradi de-odlomka reber z odebelitvijo ( calusom ) moramo definirati sne noge in izrazite deformacije glave stegnenice ( caput umeten zlom. Zaradi resnih OA sprememb glave in sklepne femoris ). Za hude osteoartritične spremembe na roki lahko jame stegnenice je bila oseba v pozni fazi teh patoloških domnevamo, da so posledica pranja perila oziroma dolgo-sprememb nepokretna ali pa je lahko samo stala, ni pa mo-trajnega dela v mrzli vodi (oboleli deli dlančnic). gla hoditi. Če se osredotočimo na tipe posameznih osteofitov vidimo, Grob 6032, moška oseba, starost: 45−50 let da je njihov pojav na ledvenih vretencih pogost samo na Izrazitejše patološke spremembe so opazne predvsem na prednjem delu hrbtenice. Vsi novonastali osteofiti se obliku hrbtenici. Močneje so prizadeta vratna in prsna vretenca - jejo po hrbtenici kot vosek, ki kaplja s sveče. Če v opis vklju do T8. Po manjših odlomkih lahko sklepamo, da sta se dve - čimo še debele sloje novonastale kosti kot posledico celje vretenci morda zrasli, medtem ko so na večini ostalih razviti - nja zloma reber in spremembe na drugih vretencih, bi se večji kostni izrastki (osteophythosis vertebrae). Bolje so ohra- diagnoza lahko glasila DISH ali difuzna idiopatska skeletna njena spodnja vretenca, od T9 do T12, ki kažejo nepopolno hiperostoza. Čeprav je analizirano okostje precej poškodo zraščanje telesa vretenca kot pri bambusovi palici, medtem - vano, vseeno lahko predvidevamo tako diagnozo. Raziska ko so medvretenčni prostori v glavnem nespremenjeni. - ve na sodobni finski populaciji so dale zanimive podatke, ki Predvidevamo lahko, da ne gre za klasične izrastke, ampak se v večji meri skladajo s podatki za arheološke populacije. za ankilozni spondilitis (spondyloarthritis ankylopoetica− Pogostost DISH-a je znašala kar 6−12 %, za osebe, starejše Morbus Bechterew). Ankilozni spondilitis (AS) je kronični Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 199 vnetni tip artritisa, ki zajame vretenčne sklepe. V zelo redkih in prehod na gosto hrano, ki je mnogo bolj osiromašena s primerih so lahko vključena vsa vretenca, največkrat pa je hranili (Goodman, Armelagos 1988). Goodman in Armela- stanje omejeno na nekaj vretenc. Točen vzrok nastanka te gos (1988) navajata drugo tretjino zobne krone kot mesto bolezni ni znan, največji vpliv pa ima genetski faktor. najpogostejšega pojava hipoplastičnih linij in poudarjata, da Dentalna patologija je pojav pogostejši na labialnem delu zoba. Dentalna patologija na raziskanih vzorcih zajema kariozne Karies lezije, linearno hipolazijo sklenine, parodontozo, nastaja- Karies je dinamičen sklop kompliciranih fizikalno-kemijskih nje sekundarnega dentina, razjede (absces), zobni kamen procesov, ki se odvijajo v določenem zaporedju, vendar s (calculusa) in popolno absorpcijo zobnic zaradi izgube zob številnimi interakcijami (Šutalo et al. 1994). Nastane z med- pred smrtjo. sebojnim delovanjem treh glavnih dejavnikov: zobne povr- Linearna hipoplazija sklenine (LHS) šine, mikroorganizmov in okolja (Šutalo et al. 1994). Hipoplazija je sprememba v debelini sklenine, pri kateri iz- ločanje skleninskega matriksa povzroči tanjšanje sklenine in na površini krone nastanejo linearne vdolbine (Hillson 1996). V analizirani populaciji je linearna hipoplazija sklenine pri- sotna v 10,9 %, vedno na labialni strani čeljusti. Metoda po Reidu in Deanu omogoča določitev časa, v katerem je prišlo do stresa in nastanka linearne hipoplazije sklenine (sl. 403). Največji odstotek oseb je imelo eno (33,3 %) in tri lezije (33,3 %), sledijo pa dve leziji (26,7 %) in štiri lezije (6,7 %). Razpon starosti, v kateri je prišlo do pojava LHS, je širok, od 1 do 6 let, največji odstotek je zabeležen v starosti od 2,5 do ziti, da so dobljeni rezultati skladni z rezultati analiz drugih 1. stopnja 2. stopnja arheoloških populacij. 3,5 let in ponovno od 4,5 do 5,5 let. V nadaljevanju je opa- 3. stopnja 4. stopnja Raziskave pojava linearne hipoplazije sklenine na večjem številu skeletov s prazgodovinskih najdišč (Goodman, Rose 1990) so potrdile, da se največji odstotek teh sprememb po 404 Zastopanost kariesnih stopenj v populaciji.- javlja v starosti od 2 do 4 leta; LHS je pogosto povezana z znaki podhranjenosti na postkranialnem delu okostja in Raziskane čeljusti in zobje so pokazali zastopanost kariesa pričakovano krajšo življenjsko dobo osebe. Najpogostejše pri osebah starejših od 30 in porast od 40. leta starosti dalje. obdobje za nastanek teh linij je prav čas po koncu dojenja V fazah do adultus I se karies ne pojavlja. Več kot 80 % ugo - Številka groba tovljenega kariesa se začne na površini korenine zoba ali Število lezij Starost, v kateri je nastala LHS 1001 na meji korenina−krona. Rezultati kažejo, da se med zobmi 3 1,5; 2,5 in 3 leta 1010 2 2,5 in 3 leta s kariesom nahaja 66,5 % kariesa druge stopnje, 17,74 % 2001 1 3,5 let četrte stopnje, 10 % prve stopnje in 6,45 % kariesa 3. sto- 3004 2 2,7 in 3 leta pnje (sl. 404). Popolno zraščene zobnice zaradi pred smrtjo 3005 1 4 leta izpadlih zob se začnejo po 30. letu starosti, po 40. postane 5003 1 3,5 let pogosto, po 50. pa je več kot 70 % kočnikov izpadlo pred 5028 3 1; 3 in 3,5 let 5032 2 4,5 in 5,5 let smrtjo. Rezultati kažejo, da je karies najpogostejši na koč- 6005 3 4,5; 5,5 in 6 let nikih (62,9 %), sledijo ličniki (25,8 %), podočniki (6,45 %) in 6008 1 5 let sekalci (4,85 %). 6011 3 3; 4,5 in 6 let 6028 2 1 in 3,5 let Glede na globino obsega poznamo tri tipe kariesa, povr- 6038 1 2,5 let šinski ali skleninski, karies dentina in koreninskega dentina 7000 3 2, 2,5 in 3 leta (Šutalo et al. 1994). Po stopnji obsega ločimo štiri stopnje: 7006 4 2, 3,5, 4,5 in 5,5 let začetno, sekundarno (30 % zobne krone), 50 % razširjenost 403 Linearna skleninska hipoplazija (LHS). 200 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 in popolna razjedenost zobne krone. Po vzrokih nastanka Sekundarni dentin razlikujemo karies krone in korenine (Aufderheide et al. Na griznih površinah zob se pri analizirani populaciji po-1998). Karies je bolezen zob, ki je potrjena že pri ljudeh v gosto opazi sekundarni dentin po 35. letu in je največkrat mlajšem paleolitiku. Razlog je verjetno uživanje hrane, ki je druge stopnje po Gustafsonu, po petdesetem letu pa se po-bila bogata s sladkorji, npr. med. Vzrok za zmanjšanje kari-veča na drugo do tretjo stopnjo. Pojav sekundarnega denti-oznih lezij je lahko sprememba prehrane. na najpogosteje opazujemo na griznih površinah zelo obra- Nastanek karioznih lezij na zobni kroni se začne z delova- bljenih zob. Ker je slabše mineraliziran kot primarni dentin, njem bakterij in raztopinami ustnih tekočin. Prav ta tip ka- ga vidimo kot temno obarvanost (Aufderheide et al. 1998). riesa je najpogostejši v subadultni ali zgodnje adultni fazi, Vzrok nastanka sekundarnega dentina je vedno močna ob- ko prihaja do nastanka na sklenini. V adultni in maturus fazi raba zob (Šutalo et al. 1994). se zaradi procesa kroničnega periodontitisa poškoduje tkivo Zobni kamen (Calculus) periodonta in korenina je izpostavljen karioznemu delova-Calculus predstavlja zobni kamen na bukalni (ustnični) in nju (Aufderheide et al. 1998). lingvalni ( jezični) strani zoba. Pogosto se pri čiščenju čeljusti Brothwell (1959) navaja, da je bil do srednjega veka karies odstrani z zoba in tako zmanjšuje realni odstotek njegove korenine najpogostejši. Povečanje stopnje obolelosti oziro-pojavnosti. Močnejše obloge so opažene na zobeh skeletov ma razširjenosti kariesa evropske populacije se opaža od 12. iz grobov: 1001, 6004 in 6041. stoletja dalje, ko se je v prehrano začelo uvajati rafinirane Poleg patologije lahko na zobeh najdemo tudi določe-ogljikove hidrate, in nato ponovno v 19. stoletju z uporabo ne značilnosti, ki so lahko znak etnične pripadnosti dolo-bele moke (Goodman et al. 1984). Od neolitika dalje so se čeni populaciji. Carabellijev znak ( tuberculum Carabelli ) se razvijale in širile žitorodne površine, kar je pripeljalo do veli-pogosteje pojavlja pri kavkaški kot pri drugih populacijah kega krčenja gozda in osiromašenja tal na področjih, kjer je (Moores 1957), čeprav je s 36 % tudi značilnost Indijancev karies še danes zelo pogost (Brothwell 1959). (Turner 1989). Analize tega znaka pri kitajski populaciji kaže-Poleg karioznih lezij so v dveh primerih prisotni dokazi o jo podobno zastopanost z 49,7 % pri moških in samo 20,3 napredovani parodontozi (grob 3000 in 1001), po kateri na % pri ženskih osebah (Hsu et al. 1999). Carabellijev znak je čeljusti ostanejo sled puljenja zoba in močno poškodova-v analizirani populaciji zabeležen na prvem zgornjem de-ne zobnice ter razjede oziroma ognojki na mestu korenin snem kočniku moške osebe iz groba 7501, stare 18−21 let. Z (absces). Do bolezni pride zaradi nalaganja oblog in nasta-evolucijskega stališča je Carabellijev znak primitivna struktu-janja zobnega kamna ( calculus ). Porozen in hrapav je zobni ra, ki izgine z zmanjšanjem kočnika v vseh hominidnih evo-kamen pravo skladišče bakterij. Zaradi njihovega delovanja lucijskih linijah do danes (Hsu et al. 1999). prihaja do draženja in vnetja dlesni. Vnetje se širi, prodira Lopatasti sekalci (Hrdlička 1920; Turner 1989) so značilnost do kosti in jo začne razjedati. Okrog zoba se ustvari žep, ki mongolske populacije, prisotni pa so na prvem in drugem pospeši vnetni proces, kar na koncu vodi do izpadanja zob. molariju zgornje čeljusti iz grobov: 1010 in 6009A. Ostali Opisane spremembe so vidne na spodnji čeljusti iz groba znaki na teh skeletih ne kažejo značilnosti, tipične za mon-1001 (desni tretji kočnik) ter na zgornji čeljusti iz groba 3000 golsko populacijo, zato je ta pojav v tem primeru verjetno (levi in desni ličnik). posledica genetskega vpliva. Parodontoza (parodontosis) Ostalo Parodontoza je kronična bolezen obzobnih tkiv, alveolarne Na levem sklepu spodnje čeljustnice (condylus mandibularis kosti in dlesni, ki postopno uničuje alveolarno kost in obzob-sinistra ) ženske osebe iz groba 3007 je vidna globlja braz-ne ligamente (Ortner et al. 1981). Potrjena je na čeljusti oko-gotina ovalne oblike, ki meri 4,2 × 3,5 mm. Površina jamice stja 6021. Večina čeljusti odraslih oseb v analizirani populaciji je delno porozna. Na vdolbini s sklepno površino na lobanji ima po 40. letu starosti znatno znižano alveolarno kost pri za pričvrstitev sklepa ( fossa mandibularis−facies articularis ) kočnikih in izpostavljen sekundarni dentin. Poudariti mora-niso opazne spremembe. mo, da je na čeljustih, kjer so zobje izpostavljeni hitri obrabi Epigenetski znaki in nastajanju sekundarnega dentina, ali pri izgubi prednjih zob, del korenine zoba izpostavljen – to pomeni, da sega Analizirani so epigenetski znaki na lobanjah in postkrani- nad alveolarni rob. V teh primerih govorimo o parodontozi jalnem skeletu. Imenujemo jih tudi nemetične variacije in ali periodontitisu. označujejo „vpliv gena na razvoj“ (Berry, Berry 1967). Večina Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 201 teh variacij se kaže v več različicah in oblikah, niti ena pa Pri moških pa so prisotni dinamični in široki premiki rok. se ne sklada z Mendeljejevim zakonom dedovanja. Njihovo Socialna vloga moškega je bila bistveno drugačna, razvoj raziskovanje pomaga pri odkrivanju družinskih oziroma so- pritrdišča mišic je simetričen in enakomeren. Romboidna rodstvenih povezav znotraj skupine, lahko pa so tudi dober kotanja (fossa rhomboidea) je dobila ime po starem imenu pokazatelj povezav med različnimi skupinami. Vsi epigenet- za kostoklavikularni ligament (ligamentum costoclaviculare). ski znaki niso genetsko pogojeni, za nekatere pa je potrje- Nahaja se na ključnici iz grobov moških (1001, 5006) in žen- no, da se lahko dedujejo. skih oseb (1005, 3004, 3008). Pomembno je, kaj se pojavlja Zaradi slabe ohranjenosti na lobanjah nismo mogli določiti na mestu pritrdišča omenjenega ligamenta (ligumentum co- stoclaviculare ) in da je običajno prisotna pri moški populaciji. večine epigenetskih znakov. Določili smo samo tri: metopič - Predpostavlja se, da ima povezavo z veliko uporabo mišic ni šiv ( sutura metopica ) na čelu, medšivni lobanjski kosti na ramenskega obroča in kaže na težko fizično delo (Wilczak, temenu ( os inca ) in zatilju ( ossa lambdoidea ). Metopični šiv Kennedy 1997). V našem primeru imajo tri ženske osebe ( sutura metopica ) je določena na lobanji ženske osebe, stare močno razvito romboidno kotanjo ( fossa rhomboidea ). 50−55 let (grob 1005). Os inca je redek pojav v analizirani Živalske kosti kot grobni pridatki populaciji, potrjen je za moško osebo, staro 50−60 let iz groba 4007. Ossa lambdoidea je potrjena na zatilnem delu Živalske kosti so kot grobni pridatek najdene v 13 % grobov, lobanje v grobovih: 7006, 3005, 6037, 6005, 6038 in 6021. od tega v 55,5 % grobov odraslih oseb, v 38,9 % otroških Nekaj epigenetskih znakov je opaženih na postkranialnem (infans I) in v 5,6 % grobov mladostnikov (juvenilis). delu skeleta. Tretji obrtec (trochanter tertius) na stegneni- Najpogostejše so kosti svinje (Sus sp.), katerih delež v gro-ci ( femur ) je prisoten pri 2,9 % populacije, čeprav se po-bovih znaša 40,4 % (graf 10). Pogoste so še kosti malih gostost pri arheoloških populacijah lahko dvigne tudi do 6 prežvekovalcev:ovce ( Ovis aries, L .), koze ( Capra hircus, L. ) % (Brothwell 1994). Septalna odprtina (perforation fossae in srne ( Capreolus capreolus, L. ) z 29,8 % ter goveda ( Bos olecrani) na nadlahtnici ( humerus ) s 6,52 % (bilateralno − sp. ) z 22,8 %. Najnižji odstotek imajo jelen ( Cervus elaphus , 63, 3 %, levo − 18,18 %, desno − 18,18 %) je bolj pogosta L.), konj ( Equus caballus, L. ), pes ( Canis familiaris, L .) in kokoš in je potrjena na skeletih iz grobov: 1001, 6031, 3002, 3003, ( Gallus gallus, L .), vsi po 1,75 %. 4008, 5007, 5033, 6027, 6031. Bolj pogosta je na levi (40 %) Deleži zastopanosti posameznih anatomskih delov oko-kot na desni (29 %) roki. Dvojna sklepna površina na petni-stij kažejo na to, da so dolge kosti najpogostejši pridatek ci ( calcaneus ) ( facies articularis talaris anterior bipartida ) je v grobovih (33 %) ( sl. 406 ). Fragmenti reber so na drugem prisotna pri 2,17 % oseb, najdemo pa jo na kosteh stopal mestu z 22,4 %, sledijo zobje z 12 %. Kosti dlani in stopala iz grobov 5031, 6025 in 2001. V arheoloških populacijah se ter vretenca so zastopana z 11,9 %, sledijo fragmenti kosti odstotek dvojne sklepne površine giblje okoli 33 %. glave in čeljusti (7,5 %). Najmanjša je zastopanost fragmen-Znaki poklicne dejavnosti tov lopatic (1,5 %). Primarna analiza skeletnih znakov telesne aktivnosti je dala vpogled v vsakodnevne aktivnosti pokopanih oseb. Ženski 2 % skeleti kažejo izrazito nesimetričnost v razvoju pritrdišča mi- šic. Razvoj pritrdišč na rokah je zelo močan, v nekaterih pri- 30 % 39 % merih skoraj enak kot pri moških, medtem ko so pritrdišča mišic na nogah bistveno bolj gracilna. Takšna nesimetričnost je najverjetneje povezana s težkim fizičnim delom v hiši in naselju. Različen tip razvoja mišic rok se pojasnjuje z različ- nimi načini premikanja rok. Pri ženskah so tako prisotni manj dinamični močni premiki rok. Takšne znake kažejo skeleti iz leti, na katerih pritrdišča mišic kažejo skladen razvoj celega 2 % svinja 2 % skeleta (6005, 6028, 6031, 6032, 6036, 4008, 3007, 3000, grobov: 6017, 6027, 6037 in 3007. Obstajajo tudi ženski ske- 2 % 2001 in 1005). Dva ženska skeleta ženskih imata zelo slabo jelen konj govedo izražena vsa pritrdišča mišic (grobovi 6013, 4005), kar po 23 %- ?? meni, da nista opravljali težkega fizičnega dela. ?? kokoš 405 Zastopanost živalskih vrst. 202 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 12 % 7 % Če jim vrednost indeksa prehaja v hypsicrania tip, tj. visoke lobanje, npr. grob 4003, rezultat ne bo imel gornje vrednosti 1 % (sl. 407). 12 % Grafični prikaz enakih indeksov za lobanje ženskih oseb 34 % kaže prevlado orthocrania tipa (grobovi 3004, 6009 in 6028). Nizke lobanje chamecrania tipa so določene za lo- banje iz grobov 5028, 6031 in 7000. Sl. 409 in 410 kažeta razpone širinsko-višinskih indeksov lobanje (17/8) za moške in ženske osebe. Vrednosti teh in- deksov kažejo največjo heterogenost in zajemajo področje 22 % od nizkega (tapeinocrania) do visokega lobanjskega svoda (acrocrania). Največje število indeksov pripada metriocrania 12 % tipu. Izrazito odstopa pet lobanj. Lobanja osebe ženskega kosti glave in čeljusti rebra spola iz groba 5 je nizkega tapeinocrania tipa, medtem ko dolge kosti vretenca acrocrania ima lobanja iz groba 6 izrazito visok svoda, tj. kosti ??? in stopala lopatica zobje tipa. Lobanja acrocrania tipa je določena za moško osebo iz 406 groba 1, medtem ko je lobanja iz groba 7 tipa tapeinocrania. Zastopanost po anatomskem delu okostij. 7.1.3  Na grafih z opisanimi dolžinsko-širinskimi indeksi (8/1) za Razprava moške osebe so v največjem deležu zastopane lobanje oz- Pomembnejši podatki so zbrani z grafičnim primerjanjem kega dolichocrania in srednjega mesocrania tipa (grafa 16 treh osnovnih nevrokranialnih indeksov: dolžinsko-širin- in 17). Večje izstopanje kaže lobanja iz groba 6 zelo ozkega skega, dolžinsko-višinskega in širinsko-višinskega. Ali nam hyperdolichocrania tipa in lobanja iz groba 10 širokega bra- lahko odnosi teh parametrov pokažejo raziskovano skupino chycrania tipa. kot homogeno populacijo? Dolžinsko-širinski odnosi za ženske osebe kažejo izrazito Dolžinsko-višinski indeksi lobanj pri moških in ženskih ose- heterogenost, od izrazito ozkega hyperdolichocrania tipa bah so prikazani na grafih 12 in 13 in ne kažejo večjih odsto- (grob 10) do dveh primerov izrazito širokega hyperbra- panj v vrednostih. Lobanje pretežno sodijo v skupini tipov chicrania tipa (grobova 2 in 9). Kar štirje vzorci pripadajo chamaecrania in orthocrania. Najnižja vrednost indeksa za srednji mesocrania skupini (4, 5, 7 in 1). moške osebe je zabeležena za lobanje iz grobov 6052 in Metoda distančne analize po Penroseju CR2 (skupno) lahko chamaecrania 6032 – nizek tip. V povprečju večina indeksov pokaže, če obstaja homogenost med oblikami lobanj zno - kaže na orthocrania tip enake vrednosti dolžine in višine. traj določane populacije. 80 Grobovi: 1 – 4003 2 – 4007 HYPSICRANIA 3 – 5007 4 – 6021 5 – 6025 75 6 – 6032 7 – 6041 8 – 7006 ORTHOCRANIA 70 CHAMECRANIA 65 1 2 3 4 5 6 7 8 407 Razporeditev dolžinsko-višinskih indeksov (17/1) za moške osebe. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 203 80 Grobovi: 1 – 3004 HYPSICRANIA 2 – 5028 3 – 6009 4 – 6028 75 5 – 6031 6 – 7000 ORTHOCRANIA 70 CHAMECRANIA 65 60 1 2 3 4 5 6 408 Razporeditev dolžinsko-višinskih indeksov (17/1) za ženske osebe. 108 Grobovi: 1 – 4003 2 – 4007 3 – 5007 104 4 – 6021 5 – 6025 6 – 604 ACROCRANIA 7 – 7006 100 96 METNICRANIA 92 TAPEINOCRANIA 88 1 2 3 4 5 6 7 409 Razporeditev širinsko-višinskih indeksov (17/8) za moške osebe. 104 Grobovi: 1 – 3004 2 – 5028 100 ACROCRANIA 3 – 6009 4 – 6028 5 – 6031 6 – 7000 96 METNICRANIA 90 TAPEINOCRANIA 84 88 1 2 3 4 5 6 410 Razporeditev širinsko-višinskih indeksov (17/8) za ženske osebe. 204 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 85 Grobovi: 1 – 4003 BRACHYCRANIA 2 – 4007 3 – 5006 4 – 5007 80 5 – 6021 6 – 6025 MESOCRANIA 8 – 6038 7 – 6037 9 – 6041 75 10 – 7006 70 60 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 411 Graf 16: Razporeditev dolžinsko-širinskih indeksov (8/1) za moške osebe. 90 Grobovi: 1 – 3004 2 – 3007 3 – 4005 85 4 – 5028 5 – 6009 6 – 6027 BRACHYCRANIA 7 – 6028 80 8 – 6031 MESOCRANIA 9 – 6036 10 – 7000 75 70 60 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 412 Razporeditev dolžinsko-širinskih indeksov (8/1) za ženske osebe. Penroseova analiza CR2 za ženske osebe (sl. 413) je zajela Penrosova analiza za lobanje moških oseb (sl. 414) pokaže šest najbolje ohranjenih lobanj (grobovi: 3004, 6009, 6028, največjo podobnost med lobanjami iz grobov 4003 in 5007. 6031, 7000, 5028). Koeficient 0 kaže na verjetno bližnje sorodstvo dveh oseb. Penrosova analiza za lobanje ženskih oseb pokaže najmanj Nekaj manjša je podobnost pri lobanjah iz grobov 6025 in - 6041, 4007 in 5007 ter 4003 in 4007. Nizek koeficient dis - še koeficiente (največjo podobnost) med lobanjami iz gro - tance imajo tudi lobanje iz grobov 4007 in 6021. Koeficient bov 6009 in 5028. Nekoliko manjša je podobnost pri loba - nekaj manjši od 1,0 obstaja še med lobanjami iz groba 4007 njah iz grobov 6028 in 5028. Zaradi zelo nizkega koeficienta in 6025, 4003 in 6041 ter med lobanjami iz grobov 5007 in obstaja možnost, da so bile osebe v bližnjem sorodstvu. Ni - 6041. Izmed vseh osmih lobanj, ki so vključene v analizo, zek koeficient distance imajo tudi lobanje iz grobov 6009 in najbolj odstopa lobanja iz groba 7006, ki je izredno kratka. 6028 ter lobanje iz grobov 3004 in 6028. Koeficient, manjši od 1,0, je še med lobanjama iz grobov 3004 in 5028 ter med Analize lobanj kažejo podobnost pri nekaj vzorcih, na splo- lobanjama iz grobov 6031 in 5028. Od vseh šestih lobanj, šno pa kažejo na zelo raznoliko populacijo, ki je v času po- ki so vključene v analizo, najbolj odstopa lobanja iz groba zne antike živela na tem področju. 6031, kar je vidno tudi na grafih z razporeditvijo indeksov. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 205 2 3 4 5 6 1 1,16 0,32 1,45 2,46 0,51 2 0,3 3,21 1,87 0 3 1,58 3,58 0,06 4 0,73 0,33 5 2,59 413 Penrose – koeficienti distance (skupno):CR2, ženske. Grobovi: 1 – 3004, 2 – 6009, 3 – 6028, 4 – 6031, 5 – 7000, 6 – 5028. 2 3 4 5 6 7 1 0,35 0 1,45 1,31 0,78 2,21 2 0,33 0,43 0,73 -0,79 1,41 3 1,5 1,2 0,88 2,74 4 1,98 -0,57 3,39 5 0,32 3,38 6 1,61 414 Penrose – koeficienti distance (skupno): CR2, moški. Grobovi: 1 – 4003, 2 – 4007, 3 – 5007, 4 – 6021, 5 – 6025, 416 Grob 5027, Norma lateralis. 6 – 6041, 7 – 7006. 7.1.4 Priloge Fotografije Lobanja: grob 5027, moška oseba (45−50 let). 417 Grob 5027, Norma verticalis. 415 Grob 5027, Norma frontalis. 418 Grob 5027, Norma occipitalis. 206 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Lobanja: grob 6037, moška oseba (35−40 let). 419 Grob 6037, Norma frontalis. 421 Grob 6037, Norma verticalis. 420 Grob 6037, Norma lateralis. 422 Grob 6037, Norma occipitalis. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 207 Lobanja: grob 6032, moška oseba (45−50 let). 423 Grob 6032, Norma frontalis. 425 Grob 6032, Norma verticalis. 424 Grob 6032, Norma lateralis. 426 Grob 6032, Norma occipitalis. 208 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 429 Zraščanje Ahilove tetive (Tendinitis Achillei calcificata). Osteoartritične spremembe – eburnacija 427 Schmorlova hernia (grob 2001). 430 Distalni del desne nadlahtnice (humerus) (grob 7000). 428 Osteoartritične spremembe na vretencu (corpus vertebrae) (grob 7000). 431 Kost pesti (os triquetrum) (grob 7000). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 209 432 Osteoartritične spremembe na glavi stegnenice (caput 435 Osteochondritis dissecans (OD) (grob 3002). femoris ) (grob 7000). 433 Osteoartritične spremembe na glavi stegnenice (caput femoris) (grob 7000); detajl. 436 Osteophythosis vertebrae (grob 3002). 434 Trn na petni kosti (Calcar calcanei) (grob 6032). 210 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 440 Karies korena zoba. 437 Heberdenova artroza (grob 6032). 438 Heberdenova artroza (grob 6032), detajl. 439 Cribra orbitalia (grob ___). 441 Karies korena zoba. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 211 445 Carabellijev znak (grob 6042). 442 Linearna hipoplazija na sklenini (LEH) (grob 6042). 446 Zobni kamen (calculus) (grob 5006). 443 Sekundarni dentin (grob 6021). 447 Fossa rhomboidea (grob 1006). 444 Lopatasti sekalci (grob 6009). 212 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Zarasli zlomi kosti (status post fracturam) 448 Zrasli zlom golenice (tibia) (grob 3005). 449 Zrasli zlom golenice (tibia) (grob 3005), rtg posnetek. 450 Zrasli lom distalnega dela golenice (tibia) (grob 5026). 451 Zrasli lom distalnega dela golenice (tibia) (grob 5026), detajl. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 213 Tabele (antropometria) Femur 1 dex 1 sin. 2 dex 2 sin 8 dex 8 sin 9 dex 9 sin 10 10 18 18 21 21 10/9 10/9 8/2 8/2 dex sin dex sin dex sin dex sin dex sin 1001 480 475 475 470 103 103 38,8 38 30,3 31,2 53,4 53,5 87 0 78 82 21,7 21,9 1002 0 0 0 0 84 82 32,4 31,1 24 24 40,7 40,6 0 0 74 77,2 0 0 1005 414 413 411 411 93 94 30,6 30,8 28,7 29 42,6 43 0 0 93,8 94,2 22,6 22,9 1007 100 36,6 29 44,6 79,2 1010 467 463 95 36,5 36,7 25,6 24,6 48,1 47,6 75,7 70 67 20,5 3000 390 385 79 81 32 31 21 20,9 44,4 65,6 67,4 21 3002 462 462 456 457 90 90 31,5 32,7 25,7 27,4 49 50 89,6 88 81,6 83,8 19,7 19,7 3004 404 398 402 395 85 85 31,5 32,4 25 25,4 44 44 77,6 76,5 79,4 78,4 21,1 21,5 3005 455 455 450 450 88 90 34 32 25,1 25,7 47,3 47 78,7 73,8 80,3 19,5 20 3007 81 82 29,8 30,2 23,4 26,2 45 78,5 86,6 4003 426 423 82 23 31,6 47,6 137,4 19,4 4005 379 374 80 82 29,9 30 23 22,1 42,1 41,8 77 73,6 21,4 4008 388* 90 90 26 26 32,9 33,8 43,8 43,1 71,7 126,5 130 5006 460 457 98 100 380 364 265 302 50* 51,7 82 80,9 69,7 82,9 21,8 5007 485 487 482 482 94 92 37,2 34,8 26,8 27,3 50 49 83,2 83 72 78,4 19,5 19 5008 510 510 506 504 103 103 34 34 34 34,1 53,5 53 88,2 100 100 20,4 20,4 5016 493* 490* 68 pat. 5020 465 460 97 98 36,9 28,2 51 52,2 76,4 21,3 5024 480 53,3 35 29 52 82,8 5026A 469 480 463 478 94 94 33,8 34,2 27,8 28,4 50,8 48,5 83 82,2 83 20,3 19,6 5026B 485 466 480 458 95 94 36 34,7 28,2 29,1 51,4 51 82,3 78,3 83,8 19,8 20,5 5027 455 460 450 455 95 96 31,2 32 30 31 48,7 47,7 80,6 76,7 96 96,8 21 21 5031 415 410 89 89 33,9 33,2 26 27 47,2 46 83* 76,7 81,3 21,7 5032 430 48 5033 415* 400* 88 92 35 36 28 28 48,2 50,2 78 77,7 80 77,7 6000 95 6004 423 418 88 89 32,4 33,1 22,9 24 43 43,6 74,5 70,7 21 6005 517 520 510 510 93 95 32,1 33 26,9 28 51,6 51 89,1 83,8 84,8 18,2 18,6 6007 495* 80 80 30 28,7 21,2 22,4 43 42,6 70,6 78 6009 425 405 85 31,8 32,3 25 25,1 43 78,6 77,7 21 6010 423 419 82 82 30 29 26,3 26,2 45,8 45,5 87,7 90,3 19,6 6011 410 408 80 78 30 29,7 20,8 21,2 40,3 39,4 69,3 71,4 19,1 6013A 440 430 80 78 31,7 29,6 22,7 22,9 44 43,6 71,6 77,4 18,1 6017 420 418 86 85 28,9 27,4 24,9 26,3 42,2 41,4 86,2 96 20,6 6018 450 448 91 93 37 34,9 27,9 27,8 49,5 81 79,6 20,7 6021 452 447 85 87 31,7 34,1 23,6 23 50,4 81,1 74,4 67,4 19,5 6025 485 487 100 101 36,7 36,9 27,4 27,3 51,7 51,8 74,7 74 20,7 6027A 440 436 90 87 33 31,7 26,4 26,5 48 80 83,6 20,6 6027B 418 414 90 90 32 33,4 27,3 28,4 44 43 79,6 85,3 85 21,7 pat 6028 402 402 396 968 84 84 31,7 31,4 22 23,4 44,6 44,7 82 71,2 69,4 74,5 21,2 21,1 6029 84 84 27 29,1 24,1 24,1 89,3 82,8 452 Femur. 214 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Tibia 1 dex 1 sin 1a 1a sin 3 dex 3 sin 8a 8a sin 9a 9a sin 10 b 10 b 9a/8a 9a/8a 10b/1 10b/1 dex dex dex dex sin dex sin dex sin 1001 400 390 83,3 34 30,9 90 90 90,8 22,5 0 1007 34,2 37 108,2 1010 75 77 3000 310 313 30 30 20 20 73 66,6 66,6 23,5 3004 74,9 76 27,6 28 27 26,8 97,8 95,7 3005 377 376 378 73 37 38,1 24,1 27 86 85 65 70,9 228 226 3007 309 309 315 316 64,3* 71* 27,3 30,2 21,3 22 70 69 78 73 22,2 22 4003 22,6 24,6 18 19,4 70 67 79,6 78,8 4005 29 28 20 21,4 77 68,9 76,4 5005 322 325 30,6 19,2 76 62,7 23,6 5006 36,7 25,5 97 pat 87 69,4 5007 392 390 81 77* 35 32 24,8 26,4 83 5008 38 28,3 74,5 5020 385 383 36,3 29,3 29,4 87 80,7 5021 330 333 710* 63,3 25,7 85 70,8 25,7 5024 372 369 74 32,8 31,8 78 96,9 20,9 5026 378 380 390 388 78,4 79,2 29,2 34 28,5 27,2 81 81 97,6 80 21,4 21,3 5027 70 30,6 27,9 78 91,2 5031 345 347 348 350 76 74,6* 34 36,2 23,1 24 77 76 67,9 66,3 22,3 22 6000 405 402 35,9 23,7 66 6004 68,4 67,8 30 31,4 22,7 21,7 75,7 69 6005 418 420 79,9 35,7 35 27 24 84 84 75,6 78,6 20,1 6007 21,4 29 66 6010 27,6 21,4 71 77,5 6011 30,2 28,7 21,3 21,2 69 70,5 73,9 6013A 71,9 32,6 32,4 25,4 25,1 72 73 78 77,5 6017 357 360 63,2 29,9 30,5 24 23,1 76 77 80,3 75,7 21,6 6018 363 358 75,5 37,2 37 27,4 27,3 83 85 73,7 73,8 23,4 6021 359 355 78 35,8 23,1 75 74 64,5 22 6025 35 35 29 26 88 82,8 74,3 6027A 79 6027B 29 31 21,4 23 75 73,8 74,2 6028 343 345 341 342 68 68 30,9 30,7 21,7 20,6 76 77 70,2 67,1 22,2 22,3 6032 389 378 73,3 32 35 20 22 62,5 62,8 6035 342 339 66 28 20 65 71,4 19 6036 30,4 30,2 22 21,9 70 69 72,4 72,5 6037 361 363 77,8 34,5 23,6 78 68,4 21,6 6042 75,3 74,9 32,6 33,6 25,2 27,4 77,3 81,5 7004 350 350 364 7006 370 375 78,8 78 35 33,2 28 28,3 90 92 80 85,2 24,3 453 Tibia. Fibula 1 dex 1 sin 4a dex 4a sin 4a/1 dex 4a/1 sin Sacrum 2 5 18 19 5/2 18/19 1001 42 1001 37,7 64,4 58,5 5031 335 335 53 53 15,8 15,8 3000 26,7 43,3 61,6 6032 373 37 10 3002 119 116 31 52,1 97,5 59,5 7006 365 46 12,6 3004 99 101,3 29,3 49,4 102,3 59,3 3005 112,6 101 31,4 51,5 89,7 61 454 3007 52,7 28,1* Fibula. 5007 115 123,4 34,2 51 106,9 67 5031 33 54 61 6004 35 47 74,5 6010 48,9 6037 32 47,6 67,2 7006 31,6 54,2 58 455 Sacrum. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 215 Clavicula 1 dex. 1 sin. 6 dex. 6 sin. 6/1 dex. 6/1 sin. Clavicula 1 dex. 1 sin. 6 dex. 6 sin. 6/1 dex. 6/1 sin. 1001 162,9 -159,6 50 50 30,69 31,32 6005 154,3 47 30,5 1005 147,4 152,4 42 42 28,5 27,5 6009 145 147 39 41 26,9 27,9 1010 164 48 48 29,3 6013A 135,5 38 38 28 3000 136 38 38 27,9 6017 34 34 3004 135,5 133 41 40 30,3 30 6018 40 45 3005 141 138,3 40 40 28,4 28,9 6021 42 43 4005 40 6027A 134,5 38 28,3 4008 43 38 6028 129,6 37 36 27,7 5006 44 6031 136,7 134,7* 35 36 25,6 26,7 5007 149 141* 36 36 24,2 25,5 6035 135,4 130,7 33 33 24,4 25,2 5020 142,9 42 42 29,4 6036 128 37 37 29 5024 138 36 37 26,8 6037 138,9 145,6 42 42 30,2 28,8 5027 154 160 42 42 27,2 26,2 6038 140,6 34 24,2 5031 144,8 43 29,8 6041 153,5 40 40 26 5033 130 36 36 27,7 6042 136,1 40 40 29,4 6004 165 38 36 23 7004 135* 140 42 40 31 28,6 456 Clavicula. Ulna 1 dex. 1 sin. 2 dex. 2 sin. 3 dex. 3 sin. 11 dex. 11 sin. 12 dex. 12 sin. 3/2 dex. 3/2 sin. 11/12 dex. 11/12 sin. 1001 244 246 44 45 18 18,3 1005 42 42 13 12,3 10,7 10,7 12,1 11,5 3000 13 12,6 14 14 92,8 90 3002 234 40 38 14 13,1 17 17 17,1 82,4 77 3004 230 227,3 197 198 35 35 120 130 150 150 17,8 17,7 80 86,6 3005 284,7 286,2 253 252 38 39 13,4 14,1 16,7 16 15 15,5 80,2 88 3007 229 196 40 11,9 12,7 20,4 93,7 4003 41 14 18 77,7 4005 36 10 14 71,4 4008 240 210 40 38 15,3 13,5 18,9 18,8 80,9 79,8 5006 14,7 19 77,4 5007 260 227 35 37 11 12 14 15 16,3 78,5 5020 16 16,2 19 19,2 84,2 84,3 5024 262 223 41 15 16,4 19 28,9 18,4 56,7 5026A 264 5026B 267 229 42 14,3 18,3 18,3 78 5027 40 36,6 13 14 19,2 16,8 67,7 83,3 5031 242 236 209 205 42 42 14,2 14,2 15,7 15,4 20 20,5 90,4 92 5032 257 256 6004 13,4 15,7 85,4 6005 256 43 14,8 18 16,8 82,2 6007 35 35 11 11 13,4 13,7 6010 248,6 214 38 38 13 13 15,3 15,3 17,7 85 85 6011 240 207 207 30 30 12,7 12,6 13,5 13,4 14,5 94 94 6013B 276 243 48 15,6 18,8 19,8 83 6017 239 234 42 37 13,6 13,7 12,3 12,4 18 110,5 110,5 6018 265 234 42 43 14,2 14,9 17 18,6 21,5 83,5 80 6021 274 236 38 38 14 13,8 17,5 16 16,1 80 86,3 6025 49 15 18,4 81,5 6027B 20 41 205 6028 233 203 42 42 12 11,9 15,5 14,7 20,7 77,4 81 6031 23,8 207 35 35 11,8 11,7 14,5 14 17 81,4 83,6 6032 261 262 235 236 38 38 12 12 15 15 16,2 16,1 80 80 6035 238,2 217,5 35 12,3 14,2 16,1 86,6 6036 37 11 14,7 14,4 15,6 76,4 94,2 6037 270 265,2 230 227 40 38 13 13,4 19 17,5 17,4 16,7 68 76,6 6042 245 209 39 40 14 14,4 16 16 18,7 87,5 90 7006 43 43 14,3 14,1 16,2 15,9 88,3 88,7 457 Ulna. 216 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Radius 1 dex. 1 sin. 2 dex. 2 sin. 3 dex. 3 sin. 4,1 dex. 4,1 sin. 5,1 dex. 5,1 sin. 3/2 dex. 3/2 sin. 4,1/2 dex. 4,1/2 sin. 1001 259 24,2 55 54,6 25 27,8 22,7 103,3 1005 227 22,6 22 19,9 47 47 21 22 21 22 21,3 23,6 95,4 110,5 1010 249,5 236 47 46 19,9 3000 42 38 3002 248 235,4 43 43 23,2 24 18,3 94 3004 206 204,3 197 196 40 39 21,1 21 21,5 21,7 20,3 19,9 107 10,7 3005 265,7 256,7 44 43,6 24 23,7 22,9 17,1 93,5 3007 207 196 40 20 20 20,4 102 4005 42 4006 220 20,91 46 21,6 172 103 4008 44 5007 240 236 230 225 40 40 23 23 17,4 17,7 5008 255 25,5 24,2 24 24 24,06 18,5 18,3 100 5016 54 5020 53 54 5024 247 226 46 46 15,9 13,2 20,3 70,3 5026 248 5027 238 230 228 47 46 23,8 20,4 20,2 5031 219 207 46 46 21 21,5 21,5 22,2 100 5032 229 5033 22 21 42 42 21,6 22 200 102,8 6004 210 199 360 20,8 19,3 18 105 6005 267 253 51 23* 23* 20,2 90,1 6007 212 204 41 41 19,2 20 94 6010 42 42 20,7 6011 219 20,8 39 38 18,4 19 18,75 6013B 49 6013A 38 6017 218 106 pat. 208 199 pat. 44 43 pat. 19,1 19 pat. 20 19,6 pat. 21,2 21,6 pat. 92 95 pat. 6018 250 233 50 47 23,4 6021 42 42 6025 52 6027A 40 6027B 260 200 41 12,8 15,8 20,5 6028 40 40 20 21 6031 218 215 209 205 41 42 20,8 21 20,7 19,6 25 10 102 6032 247 246,4 239 236 44 42 22,9 23 18,4 17,8 6035 222 214 39 18,2 6036 216,3 215,4 203 207 38 40 18,7 20 18,7 19,3 90 6037 247,7 236,3 235 224 47 45 24,9 25 95,6 95 10,6 11,2 6041 50 6042 212 44 44 20,8 7002 40 7006 48 49 22,6 22,2 23,4 23,1 458 Radius. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 217 Št. groba SE Kv. Spol Starost Od Do Viš. M cm Viš. P cm 1001 1183 J/E 53,54 M 40–45 40 45 171,6 171,5 1002 1169 J/k.3,F/S2 F 40–50 40 50 151,3 153,5 1005 1430 J/k.3,E-56 F 50–55 50 55 155 153,3 1006 1255 J/k.3,E-56 F juvenilis 15 20 1008 1433 E-57 M 50–60 50 60 1009 1266 M 30–40 30 40 1010 1435 E-58 M 30–35 30 35 169 161 2001 2262 S/D 150 F 30–35 30 35 164 162 2025 5287 J/KRZ/E-118 infans I 0 7 3000 3221 J/KRZ/J-115 F 50–55 50 55 147,5 148,7 3002 3190 J/K,L 117 M 30–35 30 35 168 168,2 3004 3231 J/J-18 F 40–45 40 45 153 151,4 3005 3310 J/I,J-118 M 21–25 21 25 163 161,3 3007 3372 J/L-M 119 F 35–40 35 40 148,8 153 3008 3373 J/J-119 M 35–40 35 40 4000 4126 C-147 M 55–60 55 60 159,2 159,7 4001 4128 S1/C-147 infans I 0 7 4002 4132 S1/C-146 F 40–45 40 45 4003 4135 S1/D-146 M 50–60 50 60 162,7 161,4 4004 4138 S1/C-146 infans II 8 14 4005 4148 S1/C,D-142 F 55–60 55 60 144,3 146,5 4006 4155 S1/G,D 147 F 40–50 40 50 154 153,2 4007 4160 S1/C,D-147 M 50–60 50 60 4008 4166 S1/D-143 F 25–30 25 30 148 4009 4174 S1/D-142 infans I 0 7 5000 5093 J/KRZ/D-118 infans II 8 14 5001 5102 J/E-118 M 45–55 45 55 5002 5110 J/KRZ/E-115 infans I 0 7 5003 5115 J/KRZ/E-117 infans I 0 7 5004 5122 J/KRZ/E-115 M 30–40 30 40 176,7 172,2 5005 5131 J/KRZ/E-117 M juvenilis 15 20 5006 5144 J/E-117,118 M 50–60 50 60 168 167,8 5007 5148 J/E-115,116 M 45–50 45 50 173 172,8 5009 5158 J/KRZ/F-115 M juvenilis 15 20 5010 5160 J/KRZ/E-120 M 30–40 30 40 5011 5163 J/KRZ/E-114 infans I 0 7 5012 5168 J/KRZ/E-118 M 20–30 20 30 5013 5170 J/KRZ/E-117 M 40–50 40 50 168,6 169,1 5014 5182 J/KRZ/F-115 infans I 0 7 5015 5189 J/KRZ/E-118 M 40–50 40 50 5016 5168 J/KRZ/E-118 M 55–60 55 60 175,4 173,9 5019 5214 J/KRZ/E-116 infans II 8 14 5020 5221 J/KRZ/F-116 M 45–50 45 50 168,6 168,7 5021 5229 J/KRZ/E-119 F 30–40 30 40 154,4 153 5022 5236 J/KRZ/E-115 infans II 8 14 5023 5242 J/KRZ/E-115 infans I 0 7 5024 5254 J/KRZ/D-117 M 25–30 25 30 165,5 161,5 5025 5287 J/KRZ/E-118 infans I 0 7 5026 5263 J/KRZ/E-119 M 55–60 55 60 172,5 172,5 5027 5278 J/KRZ/E-120 M 45–50 45 50 168,9 167,7 5028 5301 J/KRZ/E-116 F juvenilis 15 20 5029 5308 J/KRZ/E_116 infans I 0 7 5030 5311 J/KRZ/F-115 infans I 0 7 5031 5360 J/KRZ/E-114 M 45–50 45 50 159 159,3 5032 5409 J/KRZ/E-119 M 20–25 20 25 171,6 170,6 5033 5436 J/KRZ/E-116 M 30–40 30 40 156,5 159,3 5034 5453 J/KRZ/E-116 infans I 0 7 5035 5464 J/KRZ/E-116 infans I 0 7 218 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Št. groba SE Kv. Spol Starost Od Do Viš. M cm Viš. P cm 5036 5476 J/KRZ/E-117 infans I 0 7 6000 6111 S2/E-131 M 30–45 30 40 176,7 174,2 6001 6211 S2/E-126 M juvenilis 15 20 6002 6214 S2/D,E-126 F 25–35 25 35 6003 6218 S2/D-126 infans II 8 14 6004 6244,625 S2/D-127/28 F 30–35 30 35 156 155 6005 6247 S2/E-127 M 40–45 40 45 180 179 6007 6262 S2/D-132 F 50–55 50 55 169 6008 6265 S2/D 131 infans I 0 7 6010 6286 S2/D-129 M 25–30 25 30 161,1 160 6011 6321 S2/E-127 F 30–35 30 35 154,3 152,5 6012 6324 S2/E-128 F 30–35 30 35 6014 6330 S2/E-129 F 30–40 30 40 151,4 6015 6335 S2/E-127 infans II 8 14 6016 6347 S2/E-125 infans I 0 7 6017 6348 S2/E-126 F 40–45 40 45 156,2 154,5 6018 6343 S2/E-127 M 40–45 40 45 166,8 167,6 6019 6346 S2/E-127 infans I 0 7 6020 6351 S2/E-126 infans II 8 14 6021 6351 S2/D-133 M 40–45 40 45 166,7 166,3 6022 6355 S2/E-128 infans I 0 7 6024 6363 S2/E-129 infans I 0 7 6025 6367 S2/E-129 M 35–40 35 40 174,2 172,5 6026 6376 S2/E-130 F juvenilis 15 20 6028 6387 D,E-135 F 30–35 30 35 155,2 156,8 6030 6405 S2/E-125 F 30–40 30 40 153 6031 6408 S2/E-127 F 30–35 30 35 150 150,2 6032 6474 S2/E-129 M 45–50 45 50 171,6 168,5 6033 6399 D2/E-132 infans I 0 7 6034 6422 S2/D,E132 infans I 0 7 6035 6425 S2/D,E132 F 25–30 25 30 156 154,5 6036 6428 s2/D,E-131 F 25–30 25 30 155 154,1 6037 6440 S2/E-127 M 35–40 35 40 166 166 6038 6442 S2/E-127 M juvenilis 15 20 168,6 168,4 6039 6445 S2/E-126/27 infans I 0 7 6040 6449 S2/E-127 infans I 0 7 6041 6452 S2/E-130 M 30–40 30 40 163,4 166 6042 6457 S2/E-127 M 20–25 20 25 159 159 6043 6460 S2/E-127 infans I 0 7 6044 6464 S2/E-128 infans I 0 7 6046 6470 S2/E-128 infans I 0 7 6047 6473 S2/E-126 infans I 0 7 6048 6437 S2/D-133 F 30–40 30 40 6049 6479 S2/E-128 infans I 0 7 6050 6477 S2/E-126 infans I 0 7 6052 6485 S2/d/131 infans I 0 7 6053 6284 S2/D-125/26 infans I 0 7 7000 7016 JZ/KRZ/F109 F 50–60 50 60 162 161 7002 7035 JZ/KRZ/F113 F 30–40 30 40 147,5 7004 7041 JZ/KRZ/F113 M juvenilis 15 20 7005 7042 JZ/KRZ/F109 F juvenilis 15 20 7006 7045 JZ/KRZ/F114 M juvenilis 15 20 167 166,6 7500 7523 P/K/E-97,98 F 30–35 30 35 7501 7537 P/K/E-103 M juvenilis 15 20 7502 7550 P/K/E-103 F 30–40 30 40 1003 A 1428 J/k.3,H-47 F 30–40 30 40 1003 B F juvenilis 15 20 1007 A 1432 J/k.3,H-47 F juvenilis 15 20 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 219 Št. groba SE Kv. Spol Starost Od Do Viš. M cm Viš. P cm 1007 B 1432 J/k.3,H-47 infans I 0 7 3003 A 3233 J/KRZ K-116 M juvenilis 15 20 3003 B infans I 0 7 5008 A 5157 J/KRZ/E-114 M 45–50 45 50 179,2 177,1 5008 B infans II 8 14 5008 C F juvenilis 15 20 5008 D F 40–50 40 50 5017 A 5340 J/KRZ/E-114,115 M 40–50 40 50 159 162 5017 B infans II 8 14 5018 A 5205 J/KRZ/E-116 infans I 0 7 5018 B F juvenilis 15 20 6009 A 6267 S2/D-132 F 40–45 40 45 153 155,5 6009 B 6269 M 45–50 45 50 6013 A 6327 S2/E-128 F 25–30 25 30 158,3 158,4 6013 B M 45–55 45 55 166,6 167 6027 A 6389 S2/D-133 M 55–60 55 60 159 158,6 6027 B 6382 S2/D-133 F 40–45 40 45 155,5 154,1 6029 A 6400 S2/E-128 F 45–55 45 55 160,5 6029 B 6346 S2/E-127 infans I 0 7 6045 A 6468 S2/E-128 infans I 0 7 7001 A 7031 JZ/KRZ/F113 infans I 0 7 7001 B 7031 JZ/KRZ/F113 M 35–45 35 45 165 459 Popis grobov in izračun telesnih višin. Os coxa 1/2 dex 1/2 sin 2/1 dex 2/1 sin. 12/10 dex 12/10 sin 13/1 dex 13/1 sin 15/17 dex. 15/17 sin. 1001 3002 30,3 101,7 3004 136,9 144,6 73 69 111,6 108,8 30,3 30,5 3005 140,8 145,4 71 68,8 111,7 110,4 29,7 29,6 121,8 3007 5006 5007 5024 31,6 5027 6010 6013A 6021 6027B 150 66,7 97,4 6036 6037 28,4 28 6038 138 72,5 113 107 29,5 87,6 6042 107,8 7006 138 72,3 110,6 34,8 460 Os coxae 2. 220 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Os coxa 1 dex. 1 sin. 2 dex. 2 sin. 3 dex. 3 sin. 4 dex. 4 sin. 10 dex. 10 sin. 12 dex. 1001 171* 171 3002 214,7 56,7* 147 3004 193,6 196,7 141,4 136* 57,4 63,6 126,7 125 141,4 3005 205,7 209,4 146 144* 54,8* 58,1* 61 62 130,7 130,4 146 3007 5006 63 147 147 5007 160* 51* 54,2 5024 228 64,2 143,3 5027 104 109 30,9 50,2 104,8 61,5 6010 58,8 6013A 55,7 136,1 6021 6027B 211 140,8* 144,5 6036 141,5 59 127,3 6037 222 220 60 59,8 146 144 6038 201 145,7 144 56,5 55 128,8 129 145,7 6042 151,2 150,7 54,8 56,7 139,8 151,2 7006 205 148,3 59,1 61,1 126 139,4 Os coxa 12 sin. 13 dex. 13 sin. 15 dex. 15 sin. 17 dex. 17 sin. 29 dex. 29 sin. 31 dex. 31 sin. 1001 70 86 88,4 3002 66,4 65 82 81,5 80,6 38,6 3004 136 58,6 60 73 72 102 132 3005 144* 61 62 78 78 64 94* 109,2 40,5 40,3 3007 5006 75,2 89,2 5007 75,7 80* 5024 72,1 88,5 5027 68 6010 6013A 66,4 66,5 6021 67 68 80 81 6027B 140,8* 69 79,6 6036 141,5 69 71 6037 63 61 76 78 38 6038 138* 59,3 60 71,8 73 82 110,9 38,6 6042 150,7 71,7 70,8 75 74,6 7006 71,4 72 75,4 32,1* 461 Os coxae 1. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 221 Humerus 1 dex. 1 sin. 2 dex. 2 sin. 4 dex. 4 sin. 5 dex. 5 sin. 6 dex. 6 sin. 7 dex. 7 sin. 1001 0 0 345 0 0 73,1 0 0 0 0 82 1002 56 20,5 15,7 63 1005 56,3 58,6 21,6 18,5 1010 345 338 78 3000 287 285 55,3 20 19,8 18,7 19 3002 75* 3004 300,5 290 295 281,7 59 60 22 20,8 19 18,1 65 3005 328 327 325 324 63,9 64,7 22,5 21,4 18 18 69 3007 289 285 58,7 22 21,3 66 4003 24 16,6 65 4006 296,6 292,4 60,7 23 20 4008 58 22,4 18,3 68 5004 351 355 61 24,5 23 5005 292 288 284 57,4 61,1 20,6 21,7 21,9 20 65 5006 27,8 24,8 5007 340 334 64 61,9 23,4 21 20,4 20 65 5008 64,6 5016 355 349 69,5 25 23,4 76 5020 66 24,8 25,8 22 22,6 72 5024 338 329 65 64,9 22,1 21,2 21 21 70 5026A 61 24 22,5 5026B 355 348 25 24 74 5027 327 323 62,5 23,4 22 70 5031 290 285 21,3 20,9 5032 302 297 5033 300* 294* 57,7 21 21 18,6 19,8 65 6000 23 20,5 70 6004 297 56,8 16,9 19,2 21,2 20 64 6005 356 354 69,4 23,1 20 72 6007 20 19,6 17 16 62 6009 330* 323* 57 21,9 21,8 20,4 20,6 67 6010 62,6 6011 295 290 54,7 19,19 19,19 16,4 16,3 58 6013B 333 328 24,7 22,1 6013A 20,1 17,9 6017 308 308 301 301 50,1 49,8 22 22 16,2 17,4 64 6018 335 329 328 320 64,6 64,3 23,1 22,9 22,2 21,8 70 6021 329 325 22,2 19,4 21 18,8 67 6027A 64,8 64,9 21 18 70 6027B 298 294 21,8 21 17,6 16,8 64 6028 280 273 276 270 58,9 58 21,2 20,2 20 19 63 6031 285 281 54,6 20 20 16 18,9 60 6032 348 344 60,7 59 22 21 65 6035 301,6 290,2 59 17,3 16,8 6036 291 287 20,8 20 16,8 18 62 6037 312 308 61,4 61,4 23 22,5 22 21,4 72 6041 330 325 25,6 23,3 20,7 21,9 73 6042 296 294 62,4 62,6 22 21,9 19,6 20 68 7002 275 21,6 20,8 18,7 17,8 63 7006 62,5 62,8 23,7 23,4 22,6 22,4 73 462 Humerus. 222 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 9 dex 9 sin. 10 dex. 10 sin. 11 dex. 11 sin. 7/1 dex 7/1 sin. 6/5 dex. 6/5 sin. 9/10 dex. 9/10 sin. 81 0 0 52 0 53,7 53,1 0 0 0 0 0 -44 41 76,58 68 40,8 42,1 85,6 77 42 42 48,1 48 46 22,6 87,3 87,5 62 40,7 93,5 95,9 49 65 41 40,7 45 44,5 43 21,6 22,4 86,4 87 91 91,5 68 42,3 39,4 43 43 45,7 46 21 20,7 80 84 98,4 91,6 45,4 41,4 40 22,8 96,8 109,6 69,2 68 43 44 43,1 22,9 86,9 97,7 65 41,7 81,7 71 49 20,2 93,8 66 39,8 42,7 40,4 43 22,2 106,3 92 93 76 42 46,1 89,2 63 41 43,7 45,2 45,2 19,1 87,2 95,2 93,8 50,8 54 21,4 93,6 70 46 88,7 87,5 68 48,4 50 46,8 20,1 99 96,8 69 47,2 93,7 48,2 10,5 20,8 96 96,4 69 44 41,5 45,1 21,1 94 106 67 44 45,4 46,9 23 98 96,9 64 42 21,3 88,6 94,3 89 62 36,7 39,9 41,6 125 104 45 48 46,7 20,2 86,6 93,7 60 85 81,6 66 42 40 20,3 93 94,5 45 42 57 41,2 40 39 40,8 19,3 86,3 85,8 103 77 44,3 46,5 49,8 23,1 89,5 95,3 57 89 62,1 38,4 38,6 39 39,2 38,5 37,6 20,8 20,2 73,6 79 98,5 98,5 70 44,6 41,2 49 44,5 46,6 44,9 21 21,3 96 95,2 91 92,6 62 38,2 40,3 43,2 20,4 94,6 97 94,8 47,3 46,5 85,7 64 21,5 80,7 80 62 39 37,3 41 39,3 41,2 40,5 22,5 22,7 94,3 94 95,1 95 60 38,8 37,9 39 39,3 21 80 94,5 102 41,4 50 46 46 18,7 95,5 82,8 60 43 39 43,1 20 97 110 60 39,8 40 21,3 80,8 90 99,5 72 40,5 45,4 48 47,4 23 95,6 95 70 45 45,8 22 80,9 94 67 46,4 42,8 44,6 23 89 91,3 108,4 63 23 86,6 85,6 72 45 45,2 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 223 Št. 1 2 7 8 9 10 11 12 13 16 17 20 47 48 50 54 55 65 66 69 70 groba 3004 F 181 171 141 100 121 106 134 20,5 24,4 110 91,8 31,6 52,8 5016 M 194 192 109 116 31 64 6009 F 173 170 33,4 133 94 116 108 101 127 6028 F 178 175 31,3 142 98 123 126 26,4 112,5 96,8 29,9 52 6031 F 183 180 37 132 100 116 113 98 29,6 115 24,3 116,4 82 23,4 51 7000 F 190 187 131 95 111 119 113 114 130 125 104 28,3 49,9 2001 F 199 196 29,4 3000 F 178 175 120 110 97,4 26 59,9 3007 F 174 169 152 96 117 106 122 92 28 60,4 3005 M 184 175 104 111 25,5 126,7 97 28,4 58,1 4005 F 166 164 137 111 117 95 25,6 50,4 5006 M 178 172 137 98 126 106 113 97,3 29 65 6004 F 177 164 136 92 102,4 30,4 6027 M 146 6027 F 183 179 135 121 6036 F 166 164 142 89 106 119 110 114 23 120 92 32 57,9 6037 M 183 182 138 97 127 112 117 129,9 84,4 21,9 126,8 106,5 34,7 67,2 6038 M 188 179 134 93 108 85 111 83,8 29,6 44,8 5028 F 182 142* 97 121 127* 4003 M 192 191 136 94 121 113 106 145* 50 4007 M 193 186 143 106 144* 113 95 29,6 5007 M 192 184 36 135 114* 134 6032 M 191 187 30,7 96 123 112 107 25,7 131 127,9 78,9 27,4 57,3 128 102,9 34 73,6 6021 M 190 187 41,5 148 131 124 112 30,4 144 129,5* 60,2* 24,6* 124,2 108 34 64 6025 M 196 187 136 97 112* 116 111 110 135 132 110 32,3 61,1 6041 M 188 183 137 95 123 126 109 132* 122,2 38,8 71,2 7006 M 172 163 36,1 140 97 111 128 104 108 126 123 99 31,1 53 463 Antropometrijske vrednosti lobanj. Št. groba 8/1 17/1 17/8 20/1 20/8 9/10 9/8 16/6 66/65 3004 F 78 74 95 82,6 71 83,5 5016 M 6009 F 76,9 73,4 95,5 81 70,6 6028 F 79,7 70,8 88,7 14,8 18,6 79,7 69 86 6031 F 72,1 62,8 87,1 75,6 80 70,4 7000 F 69 68 100 85,6 72,5 83,2 2001 F 3000 F 88,5 3007 F 87,4 63,2 75,4 3005 M 76,5 4005 F 82,5 5006 M 76,9 71,5 6004 F 67,6 6027 M 6027 F 73,8 6036 F 85,5 84 62,7 76,7 6037 M 75,4 70,3 84 6038 M 71,3 69,4 75,5 5028 F 78 69,7 89,4 80,2 68,3 4003 M 70,8 75,5 106,6 69 4007 M 74 74,6 100 74 84 5007 M 70,3 69,8 99,2 6032 M 68,6 87 80,4 6021 M 78 75,8 97,3 73,3 87 6025 M 69,4 68,8 99,3 86,6 71,3 83,3 6041 M 72,9 70,2 96,4 69,3 7006 M 81,4 73,3 90 87,4 69,3 80,5 464 Indexi. 224 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 7.2 Novci Alenka Miškec, Andrej Šemrov Nominal Datacija Kovnica Standardna Prostorski kontekst Teža Velikost literatura Kat. . novcev Št gradiva v katalogu Rim Republika 1 D 32 pr. n. št. PKov RRC - (ad 544) sek. jug, kv. G112, SE 3262, PN 3141 2,08 g pr. 16,5 mm G1144 2 As 15 pr. n. št.–10 Lug RIC 230 sek. jug, kv. E53, SE 1153, PN 1041 8,35 g 29 × 29,5 mm G1525 3 As po 16 pr. n. št.- RIC ? sek. jug, kv. F109, SE 7022, PN 7042 5,91 g 30 × 27,5 mm G1024 4 As 16–6 pr. n. št. - RIC - sek. jug, kv. E56, SE 1255, PN 1098 6,19 g 24,5 × 26 mm G613 Claudius I. 5 As 41–50 Rom RIC 97 sek. jug, kv. F118, SE 3362, PN 3298 9,21 g 28 × 26,5 mm G701 6 As 41–54 Rom RIC 100; 116 sek. jug, kv. E49, SE 1346, PN 1126 8,29 g 25,5 × 25 mm G365 7 Quad 42 Rom RIC 90 SE 1344, PN 1141 2,09 g 15,5 × 16,5 mm G578 (Antonia) 8 Dp 50–54 Rom RIC 104 sek. jug, kv. E46, SE 1233, PN 1113 9,66 g 30 × 31,5 mm G767 Nero 9 S 65 Rom RIC 274 sek. jug, kv. I115, SE 3200, PN 3130 26,43 g 35 × 35,5 mm G1202 Vespasianus 10 As 74 Rom RIC 722 kv. E54, SE 1361, PN 1140 6,75 g pr. 26,5 mm G399 Vespasianus ali Titus 11 As 69–81 Rom RIC ? sek. jug, kv. F120, SE 3399, PN 3287 10,4 g 25 × 24 mm G703 Domitianus 12 As 85 Rom RIC 385; 418 sek. jug/ križišče, kv. B116, SE 5225, PN 5071 10,35 g 26,5 × 27 mm G1102 Hadrianus 13 S 134–138 Rom RIC 970b sek. jug, kv. J120, SE 3103, PN 3177 19,76 g pr. 31 mm G541 14 As 125–128 Rom RIC 678c sek. S2, PN 9035 9,34 g 25 × 27,5 mm G1743 Antoninus Pius (Diva Faustina I.) 15 As od 141 Rom RIC 1185 sek. jug, kv. J119, SE 3102, PN 3086 10,56 g 25,5 × 26,5 mm G1148 Commodus 16 S 180–184 Rom RIC ? sek. jug, kv. E119, SE 5154, PN 5062 23,95 g 30,5 × 32 mm G1014 Septimius Severus 17 D 193–211 Rom RIC ? sek. jug, kv. E54, objekt 4, PN 1067, plast: strojni 2,28 g 20 × 18 mm G1744 izkop 18 D 195–196 Rom RIC 71 sek. F, kv. 114, SE 5029, PN 5142 2,79 g 16 × 15 mm G1505 Severus Ale×ander 19 D 223 Rom RIC 23 sek. sever, kv. F134, SE 6043, PN 6087 2,73 g 17 × 19 mm G1236 20 S 231–235 Rom RIC 635d sek. sever, kv. E134, SE 6235, PN 6079 15,2 g 29 × 28 mm Gallienus 21 An 260–268 Rom RIC ?; MIR ? sek. jug, kv. E56, SE 1146, PN 1054 2,12 g pr. 19 mm G1581 22 An 264–267 Rom RIC - ad 287K; sek. jug, kv. E63, SE 1193, PN 1065 1,11 g G1520 MIR 583a 23 An 264–267 Rom RIC 236K; MIR sek. jug, kv. E50, SE 1160, PN 1047 1,61 g 16,5 × 17,5 mm G1423 627a 24 An 264–267 Rom RIC 280K; MIR sek. jug/E50, kv. Ka3, SE 1035, PN 1021 1,22 g 17 × 15 mm G1680 595a 25 An 264–267 Rom RIC 287K; MIR sek. sever, kv. D157, SE 2193, PN 2055 2,09 g 18,6 × 16,3 mm G1447 664q 464 (strani 225– 230) Numizmatična analiza. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 225 Nominal Datacija Kovnica Standardna Prostorski kontekst Teža Velikost literatura Kat. . novcev Št gradiva v katalogu 26 An 264–267 Rom RIC 287K; MIR sek. jug, kv. E54, objekt 4, PN 1068 1,22 g 15,5 × 18,5 mm G1745 665q 27 An 267–268 Rom RIC 164K; MIR sek. jug, kv. E51, SE 1132, PN 1042 3,22 g 20 × 21 mm G636 738b 28 An 267–268 Rom RIC 166K; MIR sek. jug, kv. E, SE 1091, PN 1023 2,08 g 16,5 × 18,5 mm G1690 718b 29 An 267–268 Rom RIC 181K; MIR kv.sek. jug, E51, SE 1101, PN 1010 2,49 g 16 × 15,5 mm G1681 717b 30 An 267–268 Rom RIC 181K; MIR sek. jug, kv. E61, SE 1171, PN 1074 2,2 g 19 × 16,5 mm G1524 747b 31 An 260–268 ? RIC ?; MIR ? sek. jug, kv. E62, SE 1094, PN 1034 2,05 g 16 × 17 mm G1585 32 An 260–268 ? RIC ?; MIR ? sek. jug, kv. E63, SE 1094, PN 1044 2,04 g 17,5 × 18 mm G1584 33 An 260–268 ? RIC ?; MIR ? sek. jug, kv. G119, SE 3360, PN 3289 2,01 g 18,5 × 15,5 mm G874 34 An 260–268 ? RIC ?; MIR ? sek. jug, kv. E, SE 1091, PN 1025 1,71 g pr. 16 mm G1689 35 An 260–268 ? RIC ?; MIR ? sek. jug, kv. E51, SE 1160, PN 1049 1,6 g 17,5 × 17 mm G1422 36 An 260–268 ? RIC ?; MIR ? sek. PRK-KRZ, sonda 7501, SE 7504, PN 7500 1,57 g pr. 19,5mm G631 37 An 260–268 ? RIC ?; MIR ? sek. jug, kv. E51, SE 1101, PN 1020 1,47 g 19 × 17,5 mm G1679 (Salonina) 38 An 258–259 Med RIC 57; MIR sek. 1, kv. C144, SE 4010, PN 4001 1,67 g 18 × 16 mm G1533 935t 39 An 260–268 ? RIC ?; MIR ? sek. S2, kv. E129, SE 6202, PN 6115 2,46 g 17,5 × 19,5 mm G1057 Claudius II. 40 An 268–270 Rom RIC 26F sek. jug, kv. E55, SE 1082, PN 1046 3,23 g 17,5 × 19,5 mm G1597 41 An 268–270 Rom RIC 46K sek. jug, kv. F119, SE 3100, PN 3066 0,77 g 14,5 × 11,5 mm G1340 42 An 268–270 Rom RIC 80F sek. jug, sonda 1006, kv. Ka3, SE 1063, PN 1003 3,05 g pr. 18 mm G1718 43 An 268–270 Rom RIC 86K sek. jug, kv. Ka3/E, SE 1091, PN 1024 1,11 g G1688 44 An 268–270 Rom RIC 105A;F sek. jug, kv. Ka3/E50, SE 1150, PN 1027 2,26 g pr. 17 mm G1406 45 An 268–270 Rom RIC 111K sek. jug, kv. G120, SE 3390, PN 3266 1,99 g pr. 17 mm G854 46 An 268–270 Sis RIC 181F sek. jug, kv. B118, SE 5267, PN 5083 2,01 g pr. 19,5 mm G1080 47 An 268–270 ? RIC ? sek. jug, kv. E51, SE 1102, PN 1032 2,33 g 21,5 × 18 mm G1408 48 An 268–270 ? RIC ? sek. jug, kv. E51, SE 1102, PN 1035 1,67 g 17,5 × 20 mm G1407 49 An 268–270 ? RIC ? sek. jug, kv. H113, SE 3229, PN 3109 1,62 g 16,5 × 17 mm G1334 50 An 268–270 ? RIC ? Sektor kanal 3, kv. E51, SE 1155, PN 1036 1,43 g pr. 15 mm G1426 Aurelianus 51 An 270 Rom RIC 35C; MIR sek. jug križišče, kv. I114, SE 3229, PN 3106 2,76 g 21 × 20 mm G1335 84a1a 52 An 272 Rom RIC 56F; MIR sek. jug, kv. E62, SE 1094, PN 1038 3,58 g 21 × 19 mm G1586 105a-0 (Divus Claudius II.) 53 An 270 Rom RIC 261?; MIR sek. jug, kv. E51, SE 1102, PN 1029 1,9 g G1411 99? 54 An 270 Rom RIC 261K; MIR sek. jug, kv. E51, SE 1101, PN 1012 1,49 g 15 × 13,5 mm G1682 99? 55 An 270 Rom RIC 261K; MIR sek. jug, kv. E51, SE 1102, PN 1030 0,78 g G1410 99? 56 An 270 Rom RIC 261K; MIR sek. jug, kv. E55, SE 1084, PN 1055 1,96 g pr. 16 mm G1598 99t-0b 57 An 270 Rom RIC 266K; MIR sek. jug, kv. E51, SE 1102, PN 1033 1,39 g 14,5 × 15,5 mm G1409 98 m-0a 58 An 270 Rom RIC 266K; MIR sek. jug, kv. J120, SE 3270, PN 3197 0,6 g pr. 11 mm G319 98o-0a Tacitus 59 An 275–276 Tic RIC 167C sek. jug, kv. E57, SE 1145, PN 1043 4,03 g 23 × 22 mm G1430 Probus 60 An 281 Rom RIC 187H sek. jug, kv. G116, SE 3361, PN 3281 2,99 g 21 × 20,5 mm G727 226 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Nominal Datacija Kovnica Standardna Prostorski kontekst Teža Velikost literatura Kat. . novcev Št gradiva v katalogu Obdobje kovanja 313 – 321 Licinius I. 61 Num 313–315 Sis RIC 8 sek. jug, kv. I115, SE 3261, PN 3148 1,34 g 17,5 × 19,5 mm G1280 62 Num 317–320 Ale RIC 23 sek. sever 2, kv. E127, SE 6216, PN 6156 2,39 g 17 × 18 mm G1746 Constantinus I. 63 Num 313–315 Sis RIC 3 sek. jug, kv. G118, SE 3114, PN 3021 3,31 g 21 × 20,5 mm G1392 Obdobje kovanja 318 – 321 Constantinus I. (Constantinus II.) 64 Cen 318–320 Sis RIC ? sek. sever 2, kv. E126, SE 6216, PN 6145 2,67 g 17 × 18,5 mm G828 Obdobje kovanja 324–330 Constantinus I. 65 Cen 326–328 Tes RIC 153 sek. sever 2, kv. F126, SE 6024, PN 6009 2,56 g 18 × 17,5 mm G1238 66 Cen 324–325 Cyz RIC 24 kv. I115, SE 3261, PN 3143 2,41 g 16 × 18 mm G1281 (Crispus) 67 Cen 324–329 ? RIC ? sek. jug, kv. I116, SE 3272, PN 3182 2,11 g 18 × 16,5 mm G1282 (Helena) 68 Num 324–329 ? RIC ? sek. S2, kv. F126, SE 6024, PN 6015 1,76 g 17 × 17,5 mm G1237 Obdobje kovanja 330–341 Constantinus I. 69 Cen 330–333 Sis RIC 219 kv. I115, SE 3261, PN 3143 2,13 g pr. 18 mm G1285 70 Cen 330–335 Sis RIC 219;235;261 sek. sever, kv. F140, SE 2229, PN 2090 1,43 g 16 × 16,5 mm G820 71 Cen 334–335 Sis RIC 235 kv. I115, SE 3261, PN 3143 2,16 g pr. 19 mm G1287 72 Cen 330–335 ? RIC ? sek. jug, kv. I117, SE 3101, PN 3049 1,06 g pr. 16,5 mm G1284 (Constantinus II.) 73 Cen 330–336 ? RIC ? sek. sever, kv. E141, SE 2191, PN 2106 1,18 g 14,5 × 17 mm G822 (Constans) 74 Cen 336–337 Tes RIC 226 sek. jug, kv. E62, PN 1063 0,6 g 15,5 × 14 mm G1747 (Constantius II.) 75 Cen 335–336 Sis RIC 254 sek. jug, kv. F118, SE 3189, PN 3128 0,9 g 13 × 12,5 mm G1344 76 Cen 330–336 ? RIC ? sek. sever 2, kv. E126, SE 6173, PN 6041 0,68 g G1060; polovičen (Urbs Roma) 77 Cen 330–337 ? RIC ? kv. I115, SE 3261, PN 3143 2,37 g pr. 19 mm G1286 (Constantinopolis) 78 Cen 330–333 Sis RIC 224 sek. jug, kv. G118, SE 3100, PN 3118 1,51 g 16 × 17 mm G1342 79 Cen 330–337 ? RIC ? sek. jug, kv. I115, SE 3138, PN 3085 1 g 15,5 × 16,5 mm G1343 Constantinus I. ali sinovi 80 Cen 330–335 ? RIC ? sek. jug, kv. E53, SE 1153, PN 1041 1,53 g 17 × 17,5 mm G1526 Constans 81 AE 3 337–340 Sis RIC 100 kv. M117, SE 3051, PN 3006 1,46 g pr. 16 mm G1393 Constantius II. 82 Cen 337–340 Sis RIC 76 sek. jug, kv. G119, SE 3390, PN 3265 0,98 g pr. 15 mm G855 Nedoločljivo obdobje kovanja 316–337 Constantinus I. (Urbs Roma) 83 Cen 327–337 ? RIC ? sek. jug, kv. I117, SE 3101, PN 3041 1,12 g 14 × 15 mm G1283 Obdobje kovanja 341–348 Constans ali Constantius II. 84 Cen 341–348 ? RIC ? sek. jug, kv. G114, SE 3060, PN 3024 1,37 g pr. 14,5 mm G1507 85 Cen 341–348 ? RIC ? sek. sever 2, kv. F131, SE 6029, PN 6070 0,68 g 14,5 × 13 mm G1239 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 227 Nominal Datacija Kovnica Standardna Prostorski kontekst Teža Velikost literatura Kat. . novcev Št gradiva v katalogu Obdobje kovanja 348 – 361 Constans 86 AE 3 348–350 ? RIC ? sek. jug, L119, SE 3101, PN 3027 1,03 g 15 × 15,5 mm G1288 Constans ali Constantius II. 87 AE 3 348–361 ? RIC ? sek. jug, kv. G118, SE 3359, PN 3252 0,8 g G866 Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali Iulianus 88 AE 3 348–361 ? RIC ? sek. jug, kv. I120, SE 3225, PN 3091 0,97 g 14 × 15,5 mm G1147 Constantius II. 89 AE 3 355–360 Are RIC 269;272 sek. jug, kv. M118, SE 3000, PN 3000 1,87 g 16 × 15 mm G1574 90 AE 2 350 Sis RIC 289 sek. sever 2, kv. F131, SE 6023, PN 6029 6,69 g 22,5 × 23 mm G1240 91 AE 2 348–351 Nic RIC 65 sek. sever 2, kv. E130, SE 6216, PN 6213 5,27 g 21,5 × 22 mm G829 92 AE 3 351–361 ? RIC ? sek. jug, kv. J120, SE 3101, PN 3080 1,14 g 15 × 13,3 mm G1289 (Constantius Gallus) 93 AE 2 351 Sis RIC 303 sek. jug križišče, kv. E120, SE 5231, PN 5085 5,27 g 22 × 21,5 mm G1011 (Iulianus) 94 AE 3 355–361 Sis RIC 394 sek. jug, kv. F119, SE 3256, PN 3168 1,21 g 14 × 15 mm G1224 Constantius II. ali Constantius Gallus 95 AE 3 350–355 Tes RIC 189; 190 sek. sever 2, kv. E130, SE 6216, PN 6069 1,59 g 15 × 14,5 mm G830 Obdobje kovanja 360–364 Iulianus 96 AE 1 361–363 Sir RIC 106; 107 sek. sever 2, kv. E129, SE 6024, PN 6192 6,64 g 26,5 × 25,5 G1241 mm Obdobje kovanja 364–378 Valentinianus I. 97 AE 3 367–375 Rom RIC 24a i×(b) sek. jug, kv. E55, SE 1084, PN 1017 1,85 g 15,5 × 16,5 mm G1600 98 AE 3 364–375 Sis RIC ? sek. sever 2, kv. E129, SE 6024, PN 6189 1,56 g pr. 16 mm G1243 99 AE 3 367–375 Sis RIC 15a ××v sek. jug, kv. G118, SE 3390, PN 3260 1,6 g 16,5 × 17 mm G856 100 AE 3 364–375 ? RIC ? sek. sever 2, kv. F128, SE 6024, PN 6029 1,44 g 16 × 16,5 mm G1242 Valentinianus I., Valens, Gratianus ali Valentinianus II. 101 AE 3 364–378 Tes RIC ? sek. sever 2, kv. E130, SE 6024, PN 6201 1,37 g pr. 15 mm G1245 102 AE 3 364–378 ? RIC ? sek. jug, kv. H120, SE 3101, PN 3132 0,74 g 12,5 × 13 mm G1290 Valens 103 AE 3 367–375 Sis RIC 15b ××× sek. sever 2, kv. E134, SE 6235, PN 6080 2,37 g pr. 17,5 mm G1372 104 AE 3 364–378 ? RIC ? sek. sever 2, kv. E134, SE 6225, PN 6076 2,77 g pr. 17,5 mm G1382 105 AE 3 364–378 ? RIC ? sek. jug, kv. G118, SE 3360, PN 3280 1,92 g pr. 16 mm G875 Gratianus 106 AE 3 367–375 Sis RIC 14c ×××vii sek. sever 2, kv. E130, SE 6216, PN 6105 1,89 g 16 × 16,5 mm G832 107 AE 3 367–375 Sis RIC 14c ×××vii sek. sever 2, kv. E129, SE 6024, PN 6191 1,19 g 15,5 × 16 mm G1244 108 AE 3 367–378 ? RIC ? sek. sever 2, kv. E130, SE 6216, PN 6069 1,61 g pr. 16,5 mm G831 Nedoločljivo obdobje kovanja 364–395 Gratianus, Valentinianus II. ali Theodosius I. 109 AE 2 378–387 ? RIC ? sek. sever 2, kv. E130, SE 6216, PN 6214 3,48 g pr. 20 mm G833 Obdobje kovanja 378–383 Gratianus 110 AE 2 378–383 ? RIC ? sek. sever 2, kv. D135, SE 6235, PN 6081 3,36 g pr. 22,5 mm G1373 Gratianus, Valentinianus II. ali Theodosius I. 111 AE 2 378–383 ? RIC ? sek. sever 2, kv. F133, SE 6029, PN 6012 3,4 g 21,5 × 23 mm G1246 Gratianus ali Theodosius I. 112 AE 2 379–383 Rom RIC 43a-c sek. sever, kv. E134, SE 6269, PN 6077 4,23 g 20 × 19 mm G1380 Theodosius I. 113 AE 2 379–383 Aq RIC 30d sek. sever 2, kv. E194, SE 6225, PN 6074 4,81 g pr. 23 mm G1672 228 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Nominal Datacija Kovnica Standardna Prostorski kontekst Teža Velikost literatura Kat. . novcev Št gradiva v katalogu Obdobje kovanja 383–388 Valentinianus II., Theodosius I. ali Arcadius 114 AE 4 383–388 Rom/Aq RIC ? sek. jug, kv. F118, SE 3226, PN 3188 0,35 g 10 × 9 mm G938 Obdobje kovanja 388–408 Valentinianus II., Theodosius I., Arcadius ali Honorius 115 AE 4 388–403 ? RIC ? sek. jug, kv. H115, SE 3138, PN 3057 0,64 g pr. 11 mm G1345 Obdobje kovanja 408–423 Honorius 116 AE 3 408–423 ? RIC ? sek. sever 2, kv. E129, SE 6216, PN 6106 1,89 g pr. 15 mm G834 117 AE 4 408–423 ? RIC ? sek. jug, kv. G118, SE 3256, PN 3163 0,75 g 11,5 × 10,5 mm G1225 Obdobje kovanja 423–457 Valentinianus III. 118 AE 4 425–435 Rom RIC 2118; 2121; sek. jug, kv. F118, SE 3390, PN 3257 1,16 g 10 × 9 mm G857 2133 Nedoločljiv 119 Dp 1.–2. st. Rom RIC ? sek. jug, kv. I115, SE 3206, PN 3129 5,51 g pr. 28,5 mm G1578 120 As 1. pol. 1. st. Rom RIC ? sek. jug križišče, kv. I113, SE 3138, PN 3136 4,97 g 24,5 × 23 mm G1339 121 As 1.–2. st. Rom RIC ? sek. jug, kv. J120, SE 3101, PN 3126 8,66 g 26 × 27 mm G1279 122 As 2. st. Rom RIC ? sek. F, kv. 114, SE 5029, PN 5142 7,92 g pr. 26 mm G1504 123 D 1. pol. 3. st. ? RIC ? sek. jug, kv. Ka3/E50, SE 1035, PN 1014 0,77 g G1683 124 An 2. pol. 3. st. ? RIC ? sek. kanal 3, kv. E52, SE 1019, PN 1026 2,01 g G1720 125 An 2. pol. 3. st. ? RIC ? sek. kanal 3, kv. E51, SE 1955, PN 1039 2,75 g 20 × 18 mm G1427 126 An 2. pol. 3. st. ? RIC ? sek. sever 1, kv. GD141, SE 4085, PN 4030 2,65 g G821 127 An 2. pol. 3. st. ? RIC ? sek. jug, kv. B118, SE 5267, PN 5081 2,55 g 16 × 18 mm G1081 128 An 2. pol. 3. st. ? RIC ? sek. jug, kv. E63, SE1094, PN 1040 1,27 g 16,5 × 14,5 mm G1587 129 An 2. pol. 3. st. ? RIC ? sek. jug, kv. G118, SE 3100, PN 9023 0,66 g 15,5 × 13,5 mm G1341 130 An 2. pol. 3. st. ? RIC ?; MIR ? sek. sever 2, kv. E126, SE 6339, PN 6190 1,49 g 18 × 17 mm G112 131 An 2. pol. 3. st. ? RIC ?; MIR ? sek. jug, E55, SE 1084, PN 1053 1,34 g G1599 132 An 2. pol. 3. st. ? RIC ?; MIR ? sek. jug, kv. E60, SE 1192, PN 1060 1,33 g 16,5 × 18,5 mm G1522 133 Cen 1. pol. 4. st. ? RIC ? sek. sever, kv. E149, SE 2204, PN 2064 0,75 g 13 × 14 mm G1052 134 Cen/AE 3 4. st. ? RIC ? sek. jug, kv. D50, sonda 1005, PN 1004 2,09 g 17 × 18 mm G1740 Srednji vek Posvetna oblast Srednja Evropa Avstrija Spodnja in Gornja Avstrija Avstrija pod Ennsom Albrecht III. (1365–1395) 135 Pfennig b. l. (od 1388) Wien CNA Fa 2 sek. S 1, kv. S1/C148, SE 4022, PN 4007 0,26 g 13,5 × 13,5 mm G1529 Novi vek Sveto rimsko cesarstvo Avstrijsko-češki okrog Avstrijska hiša Ferdinand II. (1592/1619–1637) (Vojvodina Štajerska) 136 Pfennig 1624 Gradec (=Graz) MzA 118 sek. J/križišče, kv. H111, SE 3048, PN 3007 0,32 g 12,5 × 13,5 G1562 mm 137 Pfennig 1624 Gradec (=Graz) MzA 118 sek. jug, kv. O118, SE 3051, PN 3014 0,11 g 10,5 × 9,5 G1394 mm Leopold I. (1657–1705) (Vojvodina Šlezija) 138 Kreuzer 1671 Vratislav CNA 33-g-14 sek. J/križišče, kv. E117, SE 5169, PN 5111 0,63 g 16,5 × 17 mm G1748 (=Wrocław; Breslau) Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 229 Nominal Datacija Kovnica Standardna Prostorski kontekst Teža Velikost literatura Kat. . novcev Št gradiva v katalogu Marija Terezija/Maria Theresia (1740–1780) (Dedne dežele) 139 Kreuzer 1762 Gradec (=Graz) Eyp. 164/2 sek. jug, kv. K117, SE 3053, PN 3005 10,67 g pr. 24,5 mm G1557 Franz II. (1792-1806) (Dedne dežele) 140 Kreuzer 1800 Dunaj (=Wien) J. 1970, 120/1 kv. E114, SE 5028, PN 5000 3,66 g pr. 24 mm G1561 141 Kreuzer 1800 Kremnica J. 1970, 120/1 kv. D127, SE 6069, PN 6018 3,7 g pr. 24 mm G1549 (=Körmöczbánya; Kremnitz) 142 Kreuzer 1816 Kremnica J. 1970, 184/1 sek. jug, kv. E59, SE 1103, PN 1009 7,71 g pr. 26,5 mm G1687 (=Körmöczbánya; Kremnitz) 143 6 Kreuzer 1800 Smolnik J. 1970, 122/1 kv. E125, SE 6068, PN 6020 11,87 g pr. 32 mm G1545 (=Schmölnitz) Naslednice Svetega rimskega cesarstva Avstrijsko cesarstvo (1806–1867) Franz I. (1804/6–1835) (Dedne dežele) 144 3 Kreuzer 1812 Kremnica J. 1970, 181/1 sek. jug, kv. J118, PN 1001 12,79 g pr. 33 mm G1749 (=Körmöczbánya; Kremnitz) Franc Jožef/Franz Joseph I. (1848–1916) (Dedne dežele) 145 Kreuzer 1851 Dunaj (=Wien) J. 1970, 286/1 sek. II, kv. E126, SE 6006, PN 6003 4,69 g pr. 23 mm G1721 (Avstrijski deželni novci) 146 Kreuzer 1859 Kremnica J. 1970, 322/2 sek. S 2, kv. 128, SE 6093, PN 6028 3,05 g pr. 19 mm G1673 (=Körmöczbánya; Kremnitz) 147 Kreuzer 1861 Kremnica J. 1970, 322/4 sek. jug, kv. E125, SE 6006, PN 6000 3,3 g pr. 19 mm G1722 (=Körmöczbánya; Kremnitz) 230 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 7.3 Rastlinski makroostanki jesen nista bila identificirana oziroma so bili identificirani drugi raznovrstni komercialno nepomembni difuzno poro - Tjaša Tolar zni listavci, za katere predvidevamo, da gre najverjetneje za 7.3.1  lesne in grmovne vrste, ki pričajo o tedanji bližnji okoljski Uvod vegetaciji, podobni današnji, in so bile najverjetneje upora- V pregled in obdelavo smo prejeli 37 arheobotaničnih vzor bljene kot gorivo. Ostanki hrasta/jesena (Quercus/Fraxinus -) cev. Večina (24) jih izvira iz rimskodobnih skeletnih grobov, in eventualno tudi jelke (Abies alba) bi lahko zaradi dobrih ostali iz različnih zasutij/polnil jam, eden pa iz ruševine trdnostnih in trajnostnih lastnosti lesa pričali o uporabi lesa objekta. Vsi vzorci vsebujejo fragmente oglja, 7 vzorcev pa v konstrukcijske namene ali v primeru grobov za izdelavo tudi zoglenele ostanke semen/plodov, ki so bili vsi identi- krst (npr. vz. FL 3005, FL 5000, FL 5003, MS 6045, FL 7005). ficirani in prešteti (sl. 465). Vsak vzorec oglja smo v celoti Zaradi pomanjkanja podatkov z izkopavanj na tem mestu pregledali, saj so se v nekaterih skrivala tudi zoglenela se- žal ni mogoča natančnejša in bolj izpovedna interpretacija mena/plodovi, predvsem kulturnih rastlin. Večjim vzorcem uporabe določenih lesnih vrst v posebne namene. oglja (na sl. 465 označeni z xxx) smo pregledali in določili Z vidika skromnih, pa vendar pomembnih ostankov semen/ vrsto lesa, in sicer 6−10 naključno izbranim odlomkom oglja, plodov smo na tem najdišču zavedli ostanke petih goje- manjšim vzorcem oglja s po 3−5 odlomki pa smo pregledali nih rastlin: boba (Vicia faba), graha (Pisum sativum), eno/ in določili 1−3 naključno izbrane primerke. Identificirali smo dvozrne pšenice (Triticum mono/dicoccum), cf. ječmena vrsto lesa glede na prečni, tangencialni in radialni prerez. (Hordeum vulgare) in breskve (Prunus persica), in sicer v 7 Identifikacija do vrste natančno pri nekaterih odlomkih ni vzorcih (FL 1008, FL 6017, FL 6021, FL 6061). Pričajo torej o popolnoma zanesljiva bodisi zaradi slabe ohranjenosti bo- poljedelskih, vrtnarskih in sadjarskih dejavnostih na najdišču. disi zaradi podobnosti v anatomiji lesa nekaterih vrst (glej Ostanki boba, predvsem pa breskev dokazujejo, da gre zelo sl. 465). verjetno za rimskodobne ostanke. slikovne ključe (npr. Schweingruber 1990; Torelli 1991; Richter, 7.3.3 Zaključek Pri identifikaciji smo uporabili steremikroskop Leica MZ75, nomenklatura (tj. poimenovanje rastlinskih vrst) sledi Mali najdišča CE MB cesta IV. etapa povedo nekaj o lesnem (dre-et al. flori Slovenije (Martinčič 1999). vesnem in grmovnem) rastju ter o njihovi uporabi predvsem Dallwitz 2002) in lastno referenčno zbirko oglja. Strokovna Rastlinski makroostanki (oglje in redka semena/plodovi) z 7.3.2 Rezultati in kratka diskusija v obdobju obstoja naselbine. Nabor lesnih vrst (v večini gre za listavce) je po pričakovanju podoben današnjemu rastju, V tabeli (sl. 465) so navedene identifikacije rastlinskih makro- prevladujejo pa ostanki hrasta/jesena, ki še danes veljata za ostankov, vrst semen/plodov (stolpec 4) in približne smerni- dve najpomembnejši komercialni lesni vrsti. Ali gre za na- ce identifikacij oglja, kot so listavec ali iglavec in podrobneje ključje ali namerno uporabo v večini samo teh dveh vrst, ne (stolpec 8−9 cm). Znotraj skupine listavcev smo uspeli ločiti moremo z gotovostjo trditi. Ohranjena zoglenela semena/ difuzno porozne od venčasto poroznih vrst, kamor med plodovi kulturnih rastlin kažejo na del prehranskih navad bolj znanimi slovenskimi drevesi sodijo hrast, jesen, kostanj, rimskodobne skupnosti. brest. V skupino difuzno poroznih vrst sodi večina ostalih evropskih listavcev. Med njimi smo uspeli ločiti tiste s solitar- nimi in večjimi porami oziroma trahejami (npr. oreh, dren, javor) od tistih z manjšimi in bolj gosto „posejanimi“ porami (npr. rožnice) ter tiste z eno- do dvorednimi trakovi od tistih z dvo- in večrednimi trakovi (npr. dren, lipa, javor). Glede na anatomske znake smo, v nekaterih primerih z nepopolno zanesljivostjo, identificirali v tab. 1 navedene lesne vrste, zato pred nekaterimi identifikacijami oznaka „cf.“, kar pomeni „kot npr.“. Prevladujejo raznovrstni listavci, le v treh primerih tudi iglavci. V 13 vzorcih sta identificirani samo po ena oziroma dve vrsti komercialno pomembnih taksonov, tj. hrast/jesen (Quercus/Fraxinus), v 14 vzorcih sta hrast/jesen identificira- na skupaj s še drugimi listavci, v ostalih 9 vzorcih pa hrast/ Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 231 Najdba Sek./kv. SE/ Interpretacija plasti Semena/plodovi n Ohranje-Oglje plast (število) nost FL 1008 MS J/E 52-54 1324 sediment breskev (Prunus persica) 15 NC FL 5009 E-116 5212 grob 5019 hrast (Quercus sp.) FL 6021 S2/F 130 6296 zasutje jame na cesti eno/dvozrna pšenica 1 C XXX jelša/leska/gaber (Alnus/ (Triticum mono/dicoccum) Corylus/Carpinus sp.) javor (Acer sp.) jesen/hrast (Fraxinus/Quercus sp.) FL 6021 MS 10; S2/ 6296 zasutje jame na cesti bob (Vicia faba) 2 C XXX jelša/leska/gaber (Alnus/ F130 Corylus/Carpinus sp.) FL 6021 F-130 6296 zasutje jame na cesti bob (Vicia faba) 5 C XXX javor (Acer sp.) breskev (Prunus persica) 1 frg. C cf. rožnice (Rosaceae) grah (Pisum sativum) 1 C jesen (Fraxinus sp.) hrast (Quercus sp.) cf. lipa (Tilia) FL 6021 MS1 S2/F 129 6296 bob (Vicia faba) 2 C XXX jesen (Fraxinus sp.) zasutje jame na cesti žito (Cerealia; cf. ječmen 1 C hrast (Quercus sp.) (Hordeum vulgare)) jelša/leska/gaber (Alnus/ Corylus/Carpinus sp.) FL 6021 S2/F 130 6296 XXX jesen (Fraxinus sp.) hrast (Quercus sp.) zasutje jame na cesti javor (Acer sp.) bukev (Fagus sylvatica) FL 5005 F-115 5155 jelša/leska/gaber (Alnus/ Corylus/Carpinus sp.) grob 5009 jesen/hrast (Fraxinus/Quercus sp.) cf. dren (Cornus sp.) FL 2002 D-157 2181 nasutje javor (Acer sp.) FL 3007 MS J/L 119 3275 polnilo jame za kol jesen/hrast (Fraxinus/Quercus sp.) FL 6016 S2/F127-130 6295 zasutje jame na cesti bob (Vicia faba) 1 C jelša/leska/gaber (Alnus/ Corylus/Carpinus sp.) jesen (Fraxinus sp.) FL 5011 J/F 118 5262 grob 5026 jesen (Fraxinus sp.) jelša/leska/gaber (Alnus/ Corylus/Carpinus sp.) FL 6043 MS1 S2/E 128 6465 grob 6044 jesen/hrast (Fraxinus/Quercus sp.) FL 5019 J/E 117 5169 grob 5013 javor (Acer sp.) FL 7005 KRZ-JZ/F114 7040 grob 7004 jesen/hrast (Fraxinus/Quercus MS3/4 (grob 7004) sp.) cf. bor (Pinus sp.) FL 5004 J-KR2/E115 5135 hrast (Quercus sp.) grob 5007 javor (Acer sp.) jesen (Fraxinus sp.) 4009 MS S1/D142 4173 grob 4009 grob MS 6039 S2/D, E 132 6421 jesen/hrast (Fraxinus/Quercus sp.) grob 6034 FL 4008 S1/D 143 4165 grob 4008 cf. jelka (Abies alba) ? K-117 3179 grob 3001 hrast (Quercus sp.) FL 3005; K-116 3233 grob 3003 jesen (Fraxinus sp.) grob 3003 javor (Acer sp.) FL 5000; E-118 5114 grob 5003 hrast (Quercus sp.) grob 5003 232 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Najdba Sek./kv. SE/ Interpretacija plasti Semena/plodovi n Ohranje-Oglje plast (število) nost FL 6017 S2/E, J/127 6322 grob 6011 ? koščica semena/plodu C bukev (Fagus sylvatica) MS 6045 S2/D 131 6484 grob 6052 jelša/leska/gaber (Alnus/ (grob 6052) Corylus/Carpinus sp.) hrast (Quercus sp.) FL 6037 E-129 6417 grob 6032 cf. dren (Cornus sp.) MS 6036 S2/D 131 6421 grob 6034 jelša/leska/gaber (Alnus/ (grob 6034) Corylus/Carpinus sp.) FL 6023 MS1 S2/E 126 6350 grob 6020 jesen/hrast (Fraxinus/Quercus sp.) FL 5020-MS J-KRZ/B 117 5356 javor (Acer sp.) 5/5 ruševina objekta 1 jelša/leska/gaber (Alnus/ Corylus/Carpinus sp.) cf. rožnice (Rosaceae) FL 5003-MS J-KRZ/E 117 5138 grob 5006 hrast (Quercus sp.) FL 5003-MS J/E 118 5138 grob 5006 hrast (Quercus sp.) FL 5003 J-KRZ/E 118 5138 grob 5006 hrast (Quercus sp.) (grob 5006) FL 6024 MS S2/E 127 6345 grob 6019 jesen (Fraxinus sp.) FL 6038 MS S2/E 128 6447 grob 6046 jesen/hrast (Fraxinus/Quercus sp.) FL 6022 E-126 6339 grob 6017 hrast (Quercus sp.) FL 3008 MS M-118 3277 polnilo jame za kol jesen/hrast (Fraxinus/Quercus sp.) FL 6001 MS S2/F130 6296 javor (Acer sp.) 12 zasutje jame na cesti jesen/hrast (Fraxinus/Quercus sp.) jesen (Fraxinus sp.) MS 6031 S2/J 133 6381 hrast (Quercus sp.) grob 6027 cf. rožnice (Rosaceae) jelša/leska/gaber (Alnus/ Corylus/Carpinus sp.) 465 Rastlinski makroostanki (oglje in redka semena/plodovi) z najdišča CE MB cesta IV. etapa. NC – nezoglenel, C – zoglenel, XXX – veliko fragmentov, pregledanih le 6–8 odlomkov, frg. – fragment, odlomek. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 233 lesnoanatomska analiza lesenega Za radiokarbonsko datiranje smo izbrali dva podvzorca iz vzorca SE 2270. Lokacije odvzemov so označene na sliki okvira iz srednjeveškega Celja 7.4 Dendrokronološka in 7.4.4 Radiokarbonsko datiranje Tom Levanič vzorcev ( (sl. 468), na kronologiji pa so markirana mesta odvzema sl. 467). 7.4.1 Predmet analize Les iz lesenega okvira, najden v srednjeveški plasti v Celju. 7.4.2 Lesno anatomska analiza V dendrokronološkem laboratoriju smo analizirali 6 vzorcev lesa (SE 2272, SE 2270, SE 2268, SE 2263, SE 2269, SE 2264). Vsi analizirani vzorci so hrastovina (Quercus sp.) 7.4.3 Dendrokronološka analiza Dendrokronološko smo analizirali 4 od 6 vzorcev. Dva vzor- imela premalo branik, eden od teh dveh vzorcev pa je bil 467 Izmerjene širine branik v sinhroni legi, modra črta je zaporedje širin branikvzorca SE 2270 od koder so vzeli ca nista bila primerna za dendrokronološko analizo, ker sta odvzet v vejnem sedlu (dva stržena). vzorce za radiokarbonsko datacijo, rdeča črta predstavlja Načeloma se nekaj vzorcev dobro ujema (glej število branik podvzorca poslanega na radiokarbonsko sl. 466 ), zara - di majhnega števila branik pa so statistični kazalci neznačilni datacijo. za datacijo, zato bi bilo dobro določiti starost s pomočjo radioaktivnega izotopa 14C. Umestitev krivulj v čas na spo- dnjem grafu je samo relativna in ne absolutna. Absolutna umestitev bo možna, ko bomo dobili analize 14C. Na gra- fikonu so s črno označene izmerjene kronologije v sinhro- nem položaju, z modro je označena naknadno izmerjena kronologija vzorca SE 2270 in z rdečo, ravno črto lokacije vzorcev odvzetih za ugotavljanje starosti s 14C. Vzorec Merjeno Drevesna vrsta Število branik Beljava SE 2272 ne Quercus sp. x x SE2270 da Quercus sp. a = 48; b = 43 SE 2268 da Quercus sp. 32 SE 2269 468 Vzorec, ki smo ga izmerili in iz njega izrezali vzorčke za da SE 2263 da Quercus sp. 56 SE 2264 radiokarbonsko datiranje. ne Quercus sp. 43 Quercus sp. x x 466 Tabela vzorcev. 234 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 7.5 Radiokarbonsko datiranje Radiokarbonske analize so bile opravljene v dveh labora- torijih. Vzorci 6 skeletov v CEDAD laboratoriju (Centro di Datazione e Diagnostica, Dipartimento di Matematica e Fisica „Ennio de Giorgi“, Università del Salento, c/o Citta- della della Ricerca, S.S. 7 per Mesagne, Km. 7 +300, 72100 Brindisi). Vzorci lesa in kosti skeletov v laboratoriju Leibniz Laboratory (Leibniz-Labor für Altersbestimmung und Iso- topenforschung, der Christian-Albrechts-Universität zu Kiel, Max-Eyth-Str. 11−13, D-24118 Kiel). Kosti slednje analize so bile datirane dvakrat. Prvič zgolj kost, nato pa še ohranjeni 471 Kalibriran radiokarbonski datum vzorca LTL17470A kolagen, kar je nekoliko spremenilo dobljene datume. (SE 4148, grob 4005). 7.5.1 Cedad (AMS and radiocarbon dating facility, University of Lecce, Italy) Vzorec Koda Radiokarbonska δ13C (‰)(**) Opomba CEDADa datacija (BP) SE3371 LTL17469A 1695 ± 45 -18.4 ± 0.6 Kost SE4148 LTL17470A 1498 ± 45 -16.3 ± 0.3 Kost SE5131 LTL17471A 1695 ± 45 -18.5 ± 0.5 Kost SE5236 LTL17472A 1691 ± 45 -17.9 ± 0.7 Kost SE6286 LTL17473A 1612 ± 45 -18.0 ± 0.4 Kost SE6428 LTL17474A 1675 ± 45 -19.0 ± 0.4 Kost 469 472 Kalibriran radiokarbonski datum vzorca LTL17471A Analiza vzorcev z rezultati. (SE 5131, grob 5005). 470 Kalibriran radiokarbonski datum vzorca LTL17469A 473 Kalibriran radiokarbonski datum vzorca LTL17472A (SE 3371, grob 3007). (SE 5236, grob 5022). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 235 474 Kalibriran radiokarbonski datum vzorca LTL17473A 478 Kalibriran radiokarbonski datum vzorca SE 2270. (SE 6286, grob 6010). 475 Kalibriran radiokarbonski datum vzorca LTL17474A 479 Kalibriran radiokarbonski datum vzorca iz groba 6005 (SE 6428, grob 6036). (po korekciji). 7.5.2 Kiel Vzorec Koda Radiokarbonska δ13C (‰)(**) Opomba datacija (BP) SE 2270 KIA28890 600 ± 20 -23,44 ± 0,22 les SE 6247 KIA28888 1760 ± 25 -24,26 ± 0,28 Kost (grob 6005) SE 1430 KIA28889 1780 ± 25 -18,31 ± 0,12 Kost (grob 1005) SE 6327 KIA28897 1870 ± 25 -16,65 ± 0,11 Kost (grob 6013) 476 Analiza vzorcev z rezultati. Vzorec Koda Radiocarbonska δ13C (‰)(**) Opomba 480 Kalibriran radiokarbonski datum vzorca iz groba 1005 datacija (BP) (po korekciji). SE 6247 KIA28888 1870 ± 35 -19.56 ± 0.15 Kost (grob 6005) SE 1430 KIA28889 1775 ± 35 -19.31 ± 0.17 Kost (grob 1005) SE 6327 KIA28897 1820 ± 25 -20.36 ± 0.10 Kost (grob 6013) 477 Analiza vzorcev z rezultati po korekciji (datacija kolagena). 236 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 7.5.3 Kalibracija in modeliranje radiokarbonskih datumov Dimitrij Mlekuž Vrhovnik Iz izkopavanj grobišča Celje na Mariborski cesti – IV etapa imamo dvanajst radiokarbonskih datumov: osem od člo- veških kosti, štiri od lesa. Upoštevali smo tudi tri datume z grobišča Celeiapark, ki leži v bližini, saj se zdi, da gre za isto grobišče. Vzorci so bili datirani v laboratoriju v Kielu (poglavje 7.5.2), kjer so datiranje opravili na kolagenu, izločenem iz kosti, in na ostanku kosti. Vsi vzorci so imeli dovolj kolagena. Na- 481 Kalibriran radiokarbonski datum vzorca iz groba 6013 vedeni so oboji datumi, v analizi smo upoštevali datume (po korekciji). kolagena. Razlike med datumi kolagena in tistimi iz ostanka so statistično zanemarljive, le v primeru vzorca KIA 28879 je datum kolagena pomenljivo starejši. Ker je ta vzorec obo- gaten s 13C, to lahko kaže na večji delež morske prehrane in s tem vpliv učinka rezervoarja, ki pa ga težko ocenimo. Šest vzorcev je bilo datiranih v laboratoriju Centro di Data- zione e Diagnostica Univerze v Salentu (poglavje 7.5.1), kjer ne poročajo natančno o postopku priprave vzorcev. Lokacija Kontekst 14C datacija Material Koledarska starost (2 sigma) SE Grob Datacija Konvencionalna sigma datirano material delta 13C(‰) Od Do starost Celeiapark 7 KIA22961 1630 25 kolagen 4.4 mg C človeška kost -18.03 ± 0.17 402 540 Celeiapark 7 KIA22961* 1645 35 ostanek 0.7 mg C človeška kost -19.09 ± 0.07 264 539 Celeiapark 16 KIA22962 1620 25 kolagen 3.9 mg C človeška kost -19.45 ± 0.07 410 539 Celeiapark 16 KIA22962* 1485 60 ostanek 0.3 mg C človeška kost -24.53 ± 0.15 434 656 Celeiapark 24 KIA22963 1725 25 kolagen 4.3 mg C človeška kost -14.29 ± 0.19 250 408 Celeiapark 24 KIA22963* 1760 30 ostanek 1.1 mg človeška kost -15.52 ± 0.10 234 381 CE-MC 05 2633 KIA23691 1700 30 alkalni ostanek 4.4 mg C les -28.28 ± 0.21 254 419 CE-MC 05 2633 KIA23691* 1655 30 humična kislina 5.1 mg C les -27.21 ± 0.11 261 535 CE-MC 05 2476 KIA23693 1865 30 alkalni ostanek 3.8 mg C les -24.84 ± 0.28 85 241 CE-MC 05 2476 KIA23694 1705 30 alkani ostanek 3.7 mg C les -26.11 ± 0.13 252 418 CE-MC 05 6247 6005 KIA28888 1760 25 kolagen 4.0 mg C človeška kost -24.26 ± 0.28 236 375 CE-MC 05 6247 6005 KIA28888* 1870 35 ostanek 0.6 mg C človeška kost -19.56 ± 0.15 79 244 CE-MC 05 1005 KIA28889 1780 25 kolagen 3.9 mg C človeška kost -18.31 ± 0.12 220 346 CE-MC 05 1005 KIA28889* 1775 35 ostanek 0.6 mg C človeška kost -19.31 ± 0.17 212 380 CE-MC 05 2270 KIA28890 600 20 alkalni ostanek 4.0 mg C hrastov les -26.11 ± 0.13 1305 1403 CE-MC 05 6327 6013 KIA28897 1870 25 kolagen 4.1 mg C človeška kost -16.65 ± 0.11 120 236 CE-MC 05 6327 6013 KIA28897* 1820 30 ostanek 0.8 mg C človeška kost -20.36 ± 0.10 130 326 CE-MC 05 3371 3007 LTL17469A 1695 45 človeška kost -18.4 ± 0.6 242 530 CE-MC 05 4148 4005 LTL17470A 1498 45 človeška kost -16.3 ± 0.3 436 649 CE-MC 05 5131 5005 LTL17471A 1695 45 človeška kost -18.5 ± 0.5 242 530 CE-MC 05 5236 5022 LTL17472A 1691 45 človeška kost -17.9 ± 0.7 245 531 CE-MC 05 6286 6010 LTL17473A 1612 45 človeška kost -18 ± 0.4 365 565 CE-MC 05 6428 6036 LTL17474A 1675 45 človeška kost -19 ± 0.4 251 537 482 Radiokarbonski datumi. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 237 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5 Atmospheric data from Reimer et al (2020) R_Date KIA28890 R_Date LTL17470A R_Date LTL17473A R_Date KIA22962 R_Date KIA22961 R_Date LTL17474A R_Date LTL17472A R_Date LTL17471A R_Date LTL17469A R_Date KIA23691 R_Date KIA23694 R_Date KIA22963 R_Date KIA28888 R_Date KIA28889 R_Date KIA23693 R_Date KIA28897 500 1calBC/1calAD 501 1001 1501 Calibrated date (calBC/calAD) 483 Verjetnostna porazdelitev kalibriranih datumov. Datume smo ponovno kalibrirali s programom Oxcal 4.4 Da bi natančneje zamejili čas trajanja grobišča in razmerje (Bronk Ramsey 2009); uporabili smo kalibracijsko krivuljo do gradnje obzidja, smo grobove na podlagi stratigrafskih IntCal20 (Reimer et al. 2020). Večina kalibriranih datumov podatkov razdelili v fazo pred gradnjo in po gradnji obzidja. pade v čas med prvim in šestim stoletjem (sl. 482); izjema Ta analiza (sl. 485) postavlja začetek pokopavanja v konec je le vzorec KIA28890 okvirja iz lesa hrasta, ki je bil najden drugega oziroma začetek tretjega stoletja (med leti 177 in v srednjeveški plasti (sl. 483). Individualno kalibrirani datumi 236); najstarejši grob (grob 6327, KIA28897) je datiran v čas imajo precej dolge verjetnostne razporeditve zaradi plato- med 200 in 240. Obzidje je bilo postavljeno konec tretjega jev in inverzij na kalibracijski krivulji; vplivajo predvsem na oziroma začetek četrtega stoletja (med leti 270 in 233), po- plato ob koncu drugega stoletja, koncu tretjega stoletja in kopavanje se je zaključilo v petem ali šestem stoletju (450 in plato v petem stoletju (sl. 484). 646), najmlajši pokop (grob 6010, LTL17473A) pa je datiran med 411 in 523. 238 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5 Atmospheric data from Reimer et al (2020) 1200 1400 LTL17470A P) (B at KIA22962KIA22961 in m LTL17474A er io 1600 LTL17473A n et LTL17479A KIA23691KIA23694 KIA22963 LTL17471ALTL17472A on KIA28888 KIA28889 rb d ca 1800 io KIA23693 ad KIA28897 R 2000 2200 200 1calBC/1calAD 201 401 601 Calibrated date (calBC/calAD) 484 Porazdelitev kalibriranih datumov na kalibracijski krivulji. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 239 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5 Atmospheric data from Reimer et al (2020) B o u n d a ry K o n e c p o k o p a v a n ja R _ D a te L T L 1 7 4 7 3 A R _ D a te L T L 1 7 4 7 0 A R _ D a te K IA 2 8 8 8 8 P h a s e P o o b z id ju B o u n d a ry O b z id je R _ D a te L T L 1 7 4 7 4 A R _ D a te L T L 1 7 4 7 2 A R _ D a te L T L 1 7 4 7 1 A R _ D a te L T L 1 7 4 6 9 A R _ D a te K IA 2 8 8 9 7 R _ D a te K IA 2 8 8 8 9 P h a s e P re d o b z id je m B o u n d a ry Z a c e te k p o k o p a v a n ja S e q u e n c e 400 200 1B C /1AD 201 401 601 801 1001 Modelled date (B C /AD) 485 Kronološki model pokopov glede na gradnjo obzidja. 240 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 obzidju rimske Celeje? Pregled mas celjskih krogel pokaže (sl. 486), da se mase po-sameznih krogel približujejo masam znanih rimskih in grških Miha Franca 7.6 Rimska vojaška naprava na Opredelitev krogel mer (Marsden 1969, xviii). Rimski arhitekt Vitruvij (90/80–15 7.6.1  pr. n. št.) podaja paleto enot za izstrelke, ki jih je dobil od Uvod svojih učiteljev in so podane v grških merah (Rowland 2002, Eno zanimivejših najdb predstavlja skupek štirinajstih ka- 129). Ena rimska libra tako ustreza ¾ grške mine. Težava na- mnitih izstrelkov, ki je bil najden na glinenem nasipu znotraj stane pri določanju osnovne enote grških ali rimskih kali- vzhodnega celejanskega obzidja, v bližini severnega stolpa. brov15 krogel. Te namreč ne ustrezajo nujno preračunu, po Postavitev obzidja datiramo v čas 3. stoletja, najverjetneje katerem 1 grška mina ustreza 0,436 kg, 1 rimska libra pa v njegovo drugo polovico. Zagotovo pa je bil v uporabi še 0,327 kg. v 4. in verjetno tudi v 5. stoletju (Plestenjak, tu poglavje 8). Feugère (2010, 169) je tako npr. na podlagi večjega števila Krogle so bile najdene v manjši poglobitvi na najvišji plasti kamnitih krogel, najdenih v Strasbourgu, ki imajo podobne notranjega nasipa (SE 4077 = SE 4162), ki je služil tudi laž- mase kot krogle iz Celja, izračunal, da je bil osnovni kaliber jemu dostopu do obzidja. Zaradi pomanjkanja najdb v tem zanje med 0,405 in 0,410 kg. Prav tako tudi krogel ni mogoče datirati, saj bi bile lahko krogle najdene na več rimskodobnih najdiščih npr. v Dura Europosu in Cremni, žal raziskovalci krogel večinoma niso odložene kadar koli po nastanku obzidja (faza 3a−3d). Pre - tehtali. Boljše podatke imamo sicer za krogle iz helenistič - krite so bile s sedimenti, ki jih že umeščamo v srednji vek. ko: v čas po izgradnji obzidja in pred njegovim propadom. Veliko primerljivih raziskav žal ni. Čeprav so bile podobne nasutju ga ne moremo datirati. Umestimo ga lahko le širo- nega obdobja, a te za naš primer manj zanimive.16 Več kot Namen prispevka je podrobneje analizirati lastnosti izstrel- deset krogel iz peščenjaka in še devet njihovih fragmentov kov in ugotoviti morebitno vrsto vojaške naprave, za katero so našli na najdišču Burnswark na Škotskem, kjer so datirane bi ti lahko bili primerni. v 2. stoletje n. št. Najtežje med njimi so krogle z maso 1,1 kg. 7.6.2 Kamnite krogle in njihova Podatkov o možnih kalibrih ni (Campbell 2006, 44). uporaba Pregled celjskih krogel ob upoštevanju stopnje ohranjeno- sti omogoča predpostavko, da je kaliber osnovne enote za Opis krogel celjske krogle znašal 0,415–0,420 kg, kar morda nakazuje, Najdenih je bilo 14 krogel, narejenih iz peščenjaka. Krogle so da so v pozni antiki še vedno delno uporabljali grški merski enotne okrogle oblike, na polih so nekoliko sploščene. Masa sistem. Tako krogle lahko uredimo v kalibre po 2, 3, 3,5 in 4 posamezne krogle se giblje med 0,8 do 2,6 kg ( mine. Nekaj krogel je večjega kalibra. Kaliber dopolnjujeta sl. 486 ). še kamniti krogli, ki sta bili odkriti na območju izkopavanj PN masa masa masa masa Osrednje knjižnice Celje (sl. 487). Masa in oblika teh krogel (kg) (mina) mina (libra) libra (celjska mina) sta podobni nekaterim kroglam iz Mariborske ceste, tudi = 0,436kg = 0,327kg mina = 0,415kg 1 PN 4035 0,835 1,92 2,55 2,01 datirani sta v enako časovno obdobje (Bausovac 2014, 108). 2 PN 4038 1,124 2,58 3,44 2,71 3 PN 4045 1,151 2,64 3,52 2,77 PN masa masa masa (libra) masa (celjska 4 PN 4047 1,253 2,87 3,83 3,02 (kg) (mina) mina libra = mina) mina = 5 PN 4044 = 0,436kg 0,327kg 0,415kg 1,375 3,15 4,20 3,31 6 PN 4037 1 PN 36 1,584 3,63 4,84 3,82 1,456 3,34 4,45 3,51 7 2 PN 35 1,742 3,99 5,32 4,20 PN 4040 1,517 3,48 4,64 3,66 8 PN 4039 1,547 3,55 4,73 3,73 487 Seznam krogel iz peščenjaka iz najdišča Osrednja 9 PN 4049 1,568 3,60 4,80 3,78 knjižnica Celje, z navedenimi masami posameznih krogel v 10 PN 4043 1,663 3,81 5,09 4,01 kilogramih. V zadnjih dveh stolpcih pa preračun vsake krogle 11 PN 4034 1,676 3,84 5,13 4,04 v grške in rimske mere. 12 PN 4042 1,919 4,40 5,87 4,62 13 PN 4036 2,278 5,22 6,97 5,49 14 PN 4041 2,6 5,96 7,95 6,27 15  Kaliber se običajno nanaša na velikost oziroma premer sodobnega 486 Seznam krogel iz peščenjaka z najdišča Mariborska izstrelka naboja, npr. 7,62 m. V našem primeru se nanaša na maso cesta, 4. etapa, z navedenimi masami posameznih krogel v izstrelka. kilogramih. V zadnjih dveh stolpcih pa preračun vsake krogle v 16  Za pomoč pri zbiranju podatkov se zahvaljujem dr. Duncan B. grške in rimske mere. Campbellu (Glasgow University). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 241 Rimska vojaška naprava Vojaška naprava, znana kot balista iz Hatre (sl. 488), nosi Rimska vojaška naprava – bojni stroj porušeno med sasanidskim obleganjem leta 241. Balista je ime po njenem najdišču v sedanjem Iraku. Mesto je bilo Menimo, da so celjske krogle zelo verjetno izstrelki za rimsko ležala v eni izmed plasti, ki so nastale ob uničenju mesta. vojaško napravo. Ob tem velikost metalne naprave določa Uporabljala se je za izstreljevanje izstrelkov kalibra petih prav kaliber oziroma masa izstrelka. V nadaljevanju pred- rimskih liber oziroma slabih štirih grških min, torej 1,639 kg stavljamo naprave, za katere menimo, da so najdene krogle (Wilkins 2003, 67–70), kar se približuje kroglam iz Celja. Tako lahko uporabljale. To sta bili balista in onager ali scorpion. Vitruvijeve baliste kot baliste iz Hatre morda v 4. stoletju niso Balista je bila metalna naprava, podobna velikemu samo več uporabljali, saj zanju po 3. stoletju ni več virov. - strelu (sl. 488, 489). Imela je dva drogova, med katera je Kamnite krogle nepravilnih oblik s sploščenimi poli, kakršni bila napeta tetiva; poganjala ju je torzijska energija vrvi. Vrvi so obravnavani celjski primerki, je bilo mogoče izstreljevati so bile izdelane iz živalskih kit, las ali konjske žime. Vitruvij s škorpijonom (scorpion) ali onagrom (Marsden 1969, 80). V našteva naprave, ki so lahko uporabljale tudi kamne manjših virih se za ta bojni stroj pojavlja tudi poimenovanje tormenta dimenzij od celjskih primerkov, pa vse do izstrelkov mase muralia (Marsden 1969, 197). Z razliko od baliste ima le en treh talentov, tj. 78 kg (Rowland 2002, 129). drog, ki je postavljen navpično in ne vodoravno (sl. 490). Nanj je pritrjeno ležišče v obliki prače, kamor so položili izstrelek. Onager prvič omenja Pilon = Filon iz Bizanca (Φίλων ὁ Βυζάντιος, Phílōn ho Byzántios) v Poliorketiki (Πολιορκητικά, Poliorkētiká) v 3. stoletju pred našim štetjem. Naslednjega vira o njem ni vse do 4. stoletja našega štetja (Wilkins 2003, 66). Amian Marcelin (Amminus Marcellinus)17 opisuje napravo: „... scorpiona, ki ga sedaj imenujejo onager, …. Ko pride do bitke, okrogel kamen položimo v pračo in štirje možje na vsaki stra- ni potegnejo drog skoraj v vodoravni položaj, tedaj artilerijski mojster z macolo udari po zatiču, ta sprosti vrvi in omogoči drogu, da izvrže projektil, ki poškoduje vse, kjer udari…“ (po Marsden 1971, 251). Onager so v modernih časih bolj ali manj uspešno poskušali izdelati različni strokovnjaki. Tako je Payne-Gallwey 18 sesta- 488 Balista iz Hatre (Russo in Russo 2005). 490 Rekonstruirani onager KD Vespesjan na Hadrijanovem zidu (fotografija: Philip Spangler, 2015). 17  Roj c. 330, umrl c. 391−400, bil je zgodovinopisec in vojaški častnik 489 pod Julijanovo vladavino (Wilkins 2003, 66). Balista po Vitruviju (Franca 2008). 18  Sir Ralph William Frankland-Payne-Gallwey (1848–1916) je bil pri- znani inženir, zgodovinar, strokovnjak za balistiko in umetnik. Bil je avtor več monografij, med katerimi izstopa The Crossbow (1907). 242 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 vil onager, ki je 2,6 kg težak izstrelek pognal 457 m daleč, izstrelilo tudi ognjene krogle, torej izstrelek, ki ima namen Schrammov 19 manjši onager je projektil pognal čez 200 m zanetiti požar na nasprotnikovih napravah ali objektih. V daleč, večji pa čez 300 m; žal masa izstrelka ni zabeležena tem primeru je bila krogla sestavljena iz voska in parafina. (Marsden 1969, 86–87). Nastala razlika je verjetno posle- Pri tem se je v obeh primerih pokazalo, da je za porabo go- dica različne konstrukcije onagra, saj še ni bilo najdenega rečih izstrelkov treba dodatno nadgraditi napravo in same ohranjenega primerka ali vsaj neposredno z njim povezanih ognjene izstrelke. delov. Tako Schramm priporoča položaj blažilnika, prečne- Ostale možnosti ga tramu, ki ustavi drog na 60° naklona, Payne-Gallway na Krogle iz Celja so relativno majhne in lahke, zato obstaja 90°, Lewis pa na 135° naklona. Ravno slednji dokazuje, da možnost, da so jih uporabljale tudi enote fundibulatores je dolžina vrvi prače bolj pomembna od položaja blažilnika, ( sl. 491 ). Slednje Vegecij ( Publius Flavius Vegetius Renatus ) v saj lahko s spreminjanjem dolžine dobimo bolj neposredno/ svojem delu De re militari (tudi Epitoma rei militaris ) opisuje horizontalno pot izstrelka (Campbell 2002, 174). Nekateri kot enote pračarjev, ki so poleg običajne prače uporabljale avtorji obravnavajo onager kot korak nazaj v vojaški tehno-še pračo, nameščeno na palico ( fustis ), dolgo 1,2 m. Palico logiji poznoantične rimske vojske, vendar pa praktičnosti in so upravljali z obema rokama, s katerima so brez težav od-enostavnosti ne gre vedno enačiti z neučinkovitostjo (Cam-vrgli izstrelek preko 100 m. V nasprotju z običajno pračo je pbell 2006, 205). izmet tu samo preko rame in je težko doseči kakršno koli Rekonstrukcijo onagerja je izdelalo tudi Kulturno društvo natančnost (Elliott 2008, 25–28). Vespesjan ( sl. 490 ). Pri preizkusu dometa so bile uporablje-Poleg naštetih možnosti uporabe različnih orožij so bile kro-ne kamnite krogle mase od 1,210 kg do 1,320 kg. Poletele gle morda namenjene zgolj metanju z roko. Ta možnost se so do 95 m daleč. Po več strelih je varnostni mehanizem vendarle zdi manj verjetna, saj za običajno ročno metanje popustil in preizkus se ni nadaljeval. Med poskusom se je z obzidja ni bilo smiselno oblikovati krogel določenih mas in oblik. 7.6.3 Sklep Predstavljene kamnite krogle, ki so bile odkrite ob pozno- rimskem celjskem mestnem obzidju, so verjetno orožje bra- nilcev mesta. Menimo, da je bila najbolj primerna naprava za njihovo izstrelitev onager ali scorpion, ki je bil v pozno- rimskem obdobju morda najbolj razširjen bojni stroj. 491 Pračar (fundibulator) (Johnny Shumate, 2008). 19  Nemški general Erwin Schramm (1856–1935), ki je s podporo Kai- serja Vilhema II. leta 1904 v Saalburgu uspešno skonstruiral grške in rimske metalne naprave. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 243 7.7 Kovinski predmeti iz rimskega časa Tina Žerjal 7.7.1 Uvod Med izkopavanji je bilo skupno pobranih 1056 odlomkov ali 3,9 kg brona, 2 kosa srebra, 3539 kosov železa ali 76,2 kg in 158 kosov žlindre (5,3 kg), 13 kosov svinca (397 g). V rimski čas so bili od tega določeni dva srebrnika, 1024 odlomkov brona (3,141 kg), 12 kosov svinca (348 g), 2015 kosov žele- za (26,196 kg) in 111 kosov žlindre (3,7 kg). Ostalo spada v srednji vek ali novi vek. Nekaterih predmetov po obliki in stratigrafiji ni bilo mogoče natančneje datirati. 7.7.2 Noša 492 Kolenčasta fibula tipa Jobst 13 B3 (G56) iz groba 5024. Iz bronastih zlitin so že od prazgodovine dalje najpogoste- krožci s piko. Po pet očesc je na levi in desni strani osre-je izdelovali nakit, ki je bil primerno lahek in prijeten na po-dnjega dela plošče, na prednjem delu po ena na vsakem gled, saj ga je bilo lažje oblikovati kot npr. železo. Bronasti nastavku, dve na osrednjem nastavku. Očesca krasijo tudi modni dodatki so bili prav tako cenejši nadomestek zlatega prednji del loka nad glavo (šest očesc). Primerek pripada in srebrnega nakita visokih slojev. Kljub temu je nekaj delov posebni skupini fibul s široko pravokotno oblikovano ploščo noše tudi iz železa. V tretjini grobov so bili pokojniki ob po-z rtastimi nastavki, ki jo je izpostavil S. Ciglenečki pri pred-kopu oblečeni v svoja oblačila ali pa so jim dele noše pridali stavitvi gradiva iz višinskih utrdb jugovzhodnoalpskega pro-in jih zložili ob truplo oziroma položili v krsto. stora, natančneje Velikega vrha nad Osredkom pri Podsredi Fibule (Ciglenečki 1990, 161). Fibula z Velikega vrha nad Osredkom Na celotnem najdišču je bilo najdenih 11 fibul in 9 delov fibul. (Ciglenečki 1990, t. 1) je naši fibuli močno podobna, toda brez stranskih izsekov. Na osnovi takrat znanih analogij sta Fibule so bile le v treh grobovih. težišče izdelave in uporabe teh fibul datiral v sredino in tre - Pokojnika v grobu 5024 so položili k počitku v njegovi naj - tjo četrtino 3. st. (Ciglenečki 1990, 161). M. Buora je skupino boljši opravi. Nad obleko je imel ogrnjeno še gornje ogrinja - uvrstil v svojo tretjo podvarianto Jobst 13B3 (Buora 2004, lo ali plašč ( chlamys ), spet na desnem ramenu s kolenčasto 535–544). Razširjenost odkritih primerkov kaže na koncen - fibulo tipa Jobst 13B ( G56 ; sl. 492 ). Lokacija na desni rami je tracijo v osrednjem Noriku na področju mesta Virunum in vsesplošno razširjena v grobovih in tudi upodobitvah (Swift severno od njega vse do Donave, čeprav se pojavljajo tudi 2000; Schierl 2008; Booth et al. 2010, 494; Paul 2011; Rothe na severnem Jadranu, npr. v širši okolici Akvileje pa vse do 2012; Rothe 2013; Migotti 2020). Masivna fibula ima visok Romunije in celo Dura Europos, kar se povezuje z vojaškimi votel in fasetiran lok večkotnega preseka in visoko pravoko - premiki oddelkov noriško-panonskega izvora (Buora, Can - tno nogo s profiliranim gumbom. Ležišče za iglo je iztolče - dussio 1990; Ciglenečki 1990; Gugl 1995, 37–38; Sedlmayer no, x motiv v tehniki vrezanih volčjih zob krasi zunanjo stran 1995; Grabherr 2001; Ortisi 2008, 42–44). Čeprav se fibule nosilca za iglo oziroma pravokotnega dela noge. Peresovi - s pravokotno ploščo povezujejo predvsem z moško nošo, na s šestimi navoji je zaščitena s pravokotno ploščo, ki ima se te bogato okrašene fibule pojavljajo tudi v ženskih gro - zgornji rob oblikovan v predrti tehniki v motivu pelt, girland bovih (Buora 2004). Nekateri elementi okrasa naj bi kazali ali valov. Tako je zgornji rob razčlenjen v pet rtastih nastav - na začetke njihove izdelave že v poznem ali zadnji tretjini kov peltaste oblike. Osrednji nastavek je najdaljši. Stranska oziroma četrtini 2. stoletja (Grabherr 2001). Novejše najdbe izreza ob njem sta se že skoraj spojila v krožno predrtino. iz Michlhallberga kažejo na najpogostejšo rabo podobne V levem in desnem robu sta izvedena krožna ornamentalna variante Jobst 13B2 v tretji četrtini 3. stoletja (Ortisi 2008, izseka. Na gornji površini je plošča okrašena z ravno linijo 43). Kakovostne bronaste fibule (npr. čebuličaste fibule) naj v motivu volčjih zob, ki loči ploščo v ožji prednji del in širši bi v poznorimskem času odražale visok družbeni položaj osrednji del. Motiv volčjih zob trikotno obdaja tudi stik loka pokojnika, npr. visokega funkcionarja, uradnika ali vojaške - z glavo. Plošča je okrašena še s 16 očesci ali punciranimi ga častnika. Čeprav se te fibule najdejo tudi v naselbinah in 244 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 odlomki brona (G127), del pokojnikove noše. Zaradi slabe ohranjenosti niso določljivi. Večina fibul je bila odkrita v plasteh izven grobov. Najzgo- dnejši fibuli (G466 in G353) lahko datiramo že v prvo polo- vico 1. stoletja. Fibula na tečaj in polnim lokom vrste Aucissa (G466) pripada zgodnjerimskemu tipu fibul, ki so jih izdelo- vali v časovnem razponu od konca 1. stoletja pr. n. št. (20/10 pr. n. št.) vsaj do sredine/tretje četrtine 1. st. n. št. Večinoma grobovih civilnega prebivalstva, se zelo pogosto povezujejo 493 so izdelane iz medenine ali brona. Pojavljajo se po celo- Bronasta obročasta fibula z železno iglo ( G121 ) iz groba tnem rimskem imperiju. Izven severne Italije so prepoznane 6023. kot del vojaške noše. Številčno prevladujejo v srednje- in poznoavgustejskih vojaških taborih Dangstetten, Oberaden, s poznorimsko vojsko, saj se pojavljajo v vojaških kontekstih Haltern in na Tribuni v Emoni (Feugère 1985, 323–324; De - in grobovih vojakov (Schierl 2008; Paul 2011). metz 1999, 164–166; Buora 2008; Sedlmayer 2009, 38–44; Pri pokojniku v grobu 6023 s podloženim vzglavjem se je Gaspari 2010, 99–101). V severni Italiji so bile od avgustej- bronasta obročasta fibula z železno iglo nahajala v predelu skega obdobja dalje (večinoma neokrašene variante) razšir- prsnega koša ( jene predvsem med civilnim prebivalstvom, kar se odraža v G121 ; sl. 493 ). Morda je tudi tu spenjala plašč, verjetneje pa je bil le-ta zložen in položen na truplo. Podob ženskih grobovih do flavijskega obdobja (Buora 2008; Cu- - na bronasta obročasta fibula z železno iglo ( nja, Mlinar 2010, 59–60; Sedlmayer 2014). Ohranjeni trakasti G191 ) se je na - hajala ob desni nadlahtnici otroka v bogatem grobu 6044, lok fibule Aucissa (G466) ima na zgornji površini središčno kjer bi lahko prav tako spenjala obleko, mrtvaški prt ali bila kaneluro, dve okrašeni vzdolžni rebri in poudarjena stran- povezana z zloženim ogrinjalom ob truplu. Tretja obročasta ska robova. Presek odgovarja obliki 2c oziroma 3 iz Augsta fibula je bila najdena v poznosrednjeveških plasteh ( (Riha 1979, 115, sl. 25) ali tipu Riha 5.2.2 oziroma 5.2.3 (Riha G1385 ) in morda izvira iz enega od prekopanih grobov. Vse tri spa 1979, 114–121). Tečaj je zapognjen navzven. Variante 5.2.2 ali - pogost element moške vojaške noše v Noriku in Panoniji ter dlmayer 2009, 41–42). Iz Celja poznamo najdbe iz Savinje et al. (Lazar 1996, 291, t. 1: 21–25; Gaspari 2001, 297, t. 4: 56), na najdiščih ob Donavi in se datirajo od sredine 3. stoletja dajo med obročaste fibule s pravokotnim nastavkom, ki so 5.2.3 so znane z noriškega emporija na Štalenski gori (Se- do druge polovice 4. stoletja (Jobst 1975, 125–126, tip Jobst Osrednje knjižnice (Bausovac 2014, 47, t. 6: 4) in Mariborske et al. ceste (Žerjal 2023, G60, 334, 3424, 3503, 3641). 36B, z datacijo v 3. in 4. stoletje; Seelye 1990, 30, 53–58, varianta 1; Ciglenečki 2000, 53–54; Pröttel 2002, 101–102, Za fibulo Langton Down (G353) je značilno podolgovato sl. 4; Teegen 2013, 321, sl. 5). I. Sellye jih datira celo le v dru- trakasto telo, okrašeno z vzdolžnimi rebri in pravokotnim go polovico 4. stoletja (Seelye 1990, 53–58). V Sloveniji so vzmetnim mehanizmom. Lok je razširjen v tulec, ki sega dobro poznane, pogosteje v noriško-panonskem prostoru, preko peresovine ali vzmeti. Ker je obod okrašen s psevdofi- torej v vzhodnem delu države kot v zahodnem. Pogoste ligranskimi volutami, bi naš primerek pripadal podvrsti Ner- so na višinskih naselbinah, npr. na Brinjevi Gori, Zbelovski tomarus ali tipu Riha 4.4 (Ettlinger 1973, 76–79; Riha 1979, 98; Gori, Rifniku, Tinju nad Loko pri Žusmu idr. (Ciglenečki 2000, Feugère 1985, 262–265, tip 14b). Fibule tipa Langton Down 53–54), Njivču nad Novaki (Istenič 2015, 369, t. 1: 5–6), Gra- so večinoma razširjene v Franciji, Švici in Porenju, občasno dišču na Čepni (Laharnar 2020, 313, t. 24: 29), Korinjskem se pojavljajo na drugih območjih srednje Evrope in celo v hribu (Milavec 2020, 71) in tudi v naseljih, kot so Ajdovščina/ noriško-panonskem prostoru (Riha 1979, 98; Feugère 1985, Castra (Tratnik, Žerjal 2017, 262), Emona (Plesničar Gec 1983, 262–265; Gaspar 2007, 31; Deschler-Erb 2013, 136–137; Tonc t. 32: 4; Ciglenečki 2000, 54), Neviodunum (Petru S., Petru 2018, 44–45). V Noriku so razmeroma pogoste, poznamo P. 1978, 55–56; Ciglenečki 2000, 53) in Celju (v strugi Savinje jih s Štalenske gore (avgustejske konteksti), iz Viruna, Flavije – Gaspari et al. 2001, 287, t. 4: 67). Največ obročastih fibul Solve (Frauenberg), Karlsdorfa, Maribora (Sedlmayer 2009, s pravokotnim nastavkom, pa tudi največja pestrost variant, 20). Poznamo še bližnje primerke iz Siscije (Koščević 1980, izvira iz Poetovione, kjer je s polizdelki potrjena tudi njihova 18, T. VII: 48–49; Tonc 2018, 44–45), Čateža ob Savi (Gu- izdelava (Ciglenečki 2000, 53; Istenič 2000, 177, t. 549: 9). štin 2015, 225–226, sl. 4: 1) in Ljubljane (Gaspari 2010, 101, Na prsih oziroma na desnem ramenu odraslega moškega sl. 55: 1). Začetek njihove izdelave se umešča okoli leta 15 pr. v krsti ali z lesenim prekritjem v grobu 6025 so ležali drobni n. št. zaradi najdb v vojaških taborih Dangstetten, Haltern, Augsburg-Oberhausen in Vindonissa. Uporabljale so se do Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 245 vladavine Klavdija (Riha 1979, 98; Feugère 1985, 266; Gaspar ležišče za iglo. Fibula je dvodelna s preluknjano ploščico 2007, 31; Deschler-Erb 2013, 136–137; Tonc 2018, 44–45). za os peresovine in ima ohranjeno peresovino z 8 navoji Največje število identificiranih fibul spada v široko skupino in iglo. Uvrstila sem jo v tip Almgren 70/73f ali Jobst 4E. Te fibule so značilne za srednjecesarsko obdobje v noriškem močno profiliranih fibul z obsežnim številom različic (npr. prostoru in vzhodnem delu severne Italije. Najdbe v grobo - Almgren 67, 68, 69, 70, 73, 84 …). Bile so izjemno razširjene vih in zaprtih stratigrafskih kontekstih kažejo na to, da so jih v velikem delu cesarstva od začetka 1. do začetkov 3. sto - izdelovali od druge polovice 2. stoletja, ni pa jasno, do kdaj letja in izdelovali so jih v mnogih delavnicah, tudi v Akvileji, v 3. stoletju so bile še popularne (Jobst 1975, 35–36; Gugl Emoni, Poetovioni, Virunu, Brigetiju in Sisciji (Koščević 1980, 1995, 17, 52; Gugl 2008, 37–41, št. 380, 381; prim. Polleres 44; Gugl 1995, 11–20; Istenič 1999, 59–61; Gugl 2008; Cunja, 2008, 88–89, sl. 115, t. 26: 34 kot A 70/73c). Poznamo jih Mlinar 2010, 60; Sáró 2021a). Pripadale so tako moški kot sicer tudi na Hrušici (Ulbert 1981, 57–58, t. 19: 2; Ciglenečki ženski noši (npr. Sáró 2021b). 2015, sl. 3: 1), grobu 70 v Šempetru (Kolšek 1976, t. 25:7), Rif - Polizdelki in kalupi, odkriti v Savinji (Kolšek 1990, sl. 28; La - niku (Bolta 1981, t. 21: 11) ali Ptuju (Istenič 1999, 61, Almgren zar 1996, 291) in med izkopavanji Mariborske ceste III. eta - 73: npr. grob 79, t. 17:5). pe v letih 2003 in 2004 (Plestenjak, Gaspari, Žerjal 2023, V celoti je ohranjena dvodelna fibula G1204 ( sl. 494 ), ki ima 112, 120–121, 177, 274, 454; polizdelki npr. G1430, G1432, močno poudarjen in razčlenjen gumb na zgornji strani loka. G2463–G2468, G5252 ), kažejo na njihovo izdelavo tudi v Polna pravokotna plošča na nogi je na zunanji strani okraše - Celeji (Lazar 1997b, 2; Lazar 2001, 33–34). Močno profilirane na na treh straneh oboda z vtolčenimi linijami v motivu vol - fibule z enodelno konstrukcijo se v grobem datirajo v 1. sto - čjih zob ali trikotnikov. Morda sodi k vrsti Almgren 70/73e, letje, tiste z dvodelno konstrukcijo peresovine v 2. in začetek ki se pojavi šele konec 1. ali v začetku 2. stoletja in se izde - 3. stoletja (Riha 1994, 10). luje vsaj do tretje četrtine 2. stoletja. Razširjene so bile tako Fibula G354 ima rombično oblikovan lok oziroma glavo v vzhodnoalpskem kot jugovzhodnem alpskem prostoru brez notranjega poudarka, je enodelna, manjka pa ji zadnji (Gugl 2008, 40, št. 418; prim. prim. Polleres 2008, 88, sl. 114, del noge, čeprav se vidi, da je bila noga predrta. Po tem bi t. 17: 128 kot A 70/73f). Zaradi nekaterih elementov je še bli - pripadala varianti fibule Almgren 68, ki je značilna za drugo že kasnejšim oblikam Jobst 4E (Jobst 1975, 35–36) oziroma in tretjo četrtino 1. stoletja. V vzhodnem in jugovzhodnem vrsti Almgren 84, ki so prisotne tako v Sisku (Koščević 1980, alpskem prostoru se pojavlja še v poznoflavijskih kontekstih 22, t. 15: 109−110, 117) kot v Emoni (Petru 1972, t. 51: grob (Istenič 1999, 59–61; Gugl 2008, 34; Sedlmayer 2009, 32–34). 785: 22), na Ptuju (Istenič 1999, 62) in na Korinjskem hri - Odlomek fibule brez noge G1053 bi lahko pripadal obliki bu (Milavec 2020, 71). Vezane so na čas med vlado cesarja močno profiliranih fibul Almgren 69 ali kasnejšim Almgren 70/73(a). Obliko Almgren 69 se datira predvsem v drugo polovico 1. stoletja, razvitejše primerke, katerim bi pripadale naše, pa v 2. stoletje (Gugl 1995; Istenič 1999, 59–61; Gugl 2008, 34–35). Dvodelna fibula G1292 ima le delno ohranjeno nogo. Zara- di razpotegnjenega trupa in pravokotnega preseka zadnje- ga dela in D-preseka prednjega dela loka jo uvrščamo v varianto Almgren 70/73c, značilno za 2. stoletje (Gugl 1995, 15–16, št. 33–34; Gugl 2008, 34–35; prim. Polleres 2008, 88– 89, sl. 115, t. 26: 34; Istenič 1999, 61–62, Almgren 70; Rifnik - Bolta 1981, t. 21: 8). Zaradi slabe ohranjenosti noge sicer ne moremo izključiti, da že prehaja v najmlajšo varianto Al- mgren 70/73f (prim. Gugl 1995, št. 49). Različice Guglove vrste Almgren 70/73 se namreč datirajo od flavijskega časa do začetkov 3. stoletja (Gugl 1995, 15–19; Gugl 2008, 34–35). Močno profilirana fibula G294 ima rombično oblikovano trombasto glavo z močnim notranjim poudarkom. Fasetiran lok trapezastega preseka je od gumba naprej in po nogi 494 Dvodelna močno profilirana fibula Almgren 70/73e ali okrašen z motivom volčjega zoba. Na nogi je zatolčeno 84 (G1204). 246 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Hadrijana in začetkom ali prvima dvema desetletjema 3. (Sagadin 1979, 303, t. 3: 16–17; prim. Siscia: Koščević 1991, stoletja predvsem v Retiji, Noriku in podonavskem limesu, 79, t. 32: št. 440; Emona: Petru 1972, grob 809, t. 54: 18). severni Panoniji, Gornji Meziji in Daciji. Njihova razširjenost K moški noši zgodnjega cesarskega obdobja pripisujemo sega še na Slovaško in vse do Poljske (Cociş 2004, 66; Gugl locen dvodelne pasne spone ( G733 ) iz plasti SE 1340, ki je 2008, 38; prim. Merczi 2014; Giovannini, Tasca 2016, 69). pripisana fazi 3a1 in s tem gradnji obrežnega nasipa. Datira - Edini primerek enodelne žičnate fibule Almgren 15 ali Jobst jo se predvsem v 1. in 2. stoletje (Sagadin 1979, 304–305, t. 9, Riha 1.6.2, t. i. vojaške fibule (G1203), je datiran zelo širo- 5: 3–11; Deimel 1987, 87–90). ko med vladavino cesarja Klavdija in markomanskimi vojna- V poznorimskem času, predvsem od vladavine cesarja Kon-mi v 2. stoletju. Sicer njihovo uporabo nekateri vlečejo še v stantina dalje v 4. in prvi polovici 5. stoletja se je med vo-3. stoletje (Jobst 1975, 51–55, tip Jobst 9; Riha 1979, 59–61: tip jaškim in kasneje še moškim civilnim prebivalstvom razširila Riha 1.6.2, Gugl 1995, 31–32, št. 110). Fibula G1203 ima dva raba usnjenega pasu ( cingulum ) kot statusnega simbola. navoja peresovine, odlomljeno iglo in kratko nogo z zatol-Pasovi so bili speti s kovinskimi pasnimi sponami, okrašeni čenim ležiščem za iglo. Na Mariborski cesti v Celju so bile so bili lahko tudi z okovi in jermenskimi zaključki. Vojaki so odkrite v različnih kontekstih in fazah (Plestenjak, Gaspari, imeli na pasu ( cingula militiae ) pritrjen meč in/ali bodalo. V Žerjal 2023, faza 2a: G864, faza 2c: G4822, G5038, faza 2d: poznorimskem obdobju se je razvila serija posebnih oblik G5445, faza 3: G1794, G1857, G2029, faza 4a: G2172). in kombinacij pasnega okovja. Domnevno so pasne garni- Med gradivom premešanih plasti je bil tudi en odlomek fi- ture odražale tudi položaj v vojaški hierarhiji. Okovi so tako bule s čebuličastimi glavicami (G1550). Odlomek kraka šest- lahko predstavljali tudi insignije (Keller 1971; Buora 1996a; kotnega preseka in gladke čebulice, ki je od njega bistveno Pflaum 2000, 57–60; Paul 2011, 60; Coulston 2013, 468; To- širša, pripada tipu najbolj razširjene variante Keller 3/4A-D mažinčič 2018). (Keller 1971, 35; Pröttel 1988, 349–353; Swift 2000, 13–88). V naših grobovih so bile najdene le preproste pasne spone Zadnje raziskave kažejo na to, da so se verjetno pojavile že iz brona. Okoli pasu ali na predelu medenice starejšega mo - pred datacijo, ki jo predlaga Pröttel, in sicer med letoma 315 škega v grobu 5027A so ležali deli pasne garniture: bronasta in 330. Izdelovali so jih še v začetku 5. stoletja ali do okoli pasna spona iz obroča v obliki črke D in neokrašenega plo - leta 415 (Pröttel 1988, 349–353; Schierl 2008). Večje čebu - čevinastega okova iz dveh pločevinastih trapezastih okovov lice se pojavljajo tudi pri nekaterih starejših variantah Keller različne velikosti in zakovice s tretjim kosom pločevine ( G60 ) 2A-C, ki bi se lahko pojavile že v začetku 4. stoletja in bile v ter pasni zaključek ( G61 ; sl. 495 ). Konec usnjenega pasu se uporabi do sredine stoletja, in podvarianti Keller 2D iz tretje je zaključeval z jezičkom iz dveh delov pločevine ( G61 ), ki četrtine 4. stoletja (Keller 1971, 35; Pröttel 1988, 353–356; sta speti. Zgornji del je trapezaste oblike, spodnji pa ovalne. Swift 2000, 13–88; Schierl 2008). Podobna pasna spona z obročem D-oblike in trapezastim Pasne spone okovom, sicer z okroglim zaključkom, je bila odkrita v grobu Zgodnjerimskim pasnim garnituram, ki so značilne za nori 3 na prostoru Metalke v Emoni. Datirana je na prehod iz 3. - in v prvo polovico 4. stoletja (Plesničar Gec, Sivec 1978, 61, ško-panonski prostor 1. stoletja, pripada podolgovat jeziček t. 1: 2; Sivec, Dirjec 1998, 33, št. 147; Pflaum 2000, 30–31, s profiliranim vrhom ali koncem in na drugi strani razceplje - 61, t. 21: 139). Pasna spona z ovalnim obročem v grobu v nim pritrditvenim delom ( G480 ). Spada k obliki jermenskih zaključkov R2 po Garbschu (Garbsch 1965, 105), ki so bili odkriti tudi v Celeji in njeni okolici (npr. Sagadin 1979, 303, Celje t. 3: 9, 13, 14, 15; po obliki t. 4: 2; Kolšek 1976, grob 18 z novcem cesarja Klavdija, 18–19, t. 11: 9). Datirajo se med poznoavgustejsko in Hadrijanovo obdobje (Garbsch 1965, 104–105; Sagadin 1979, 303; Deimel 1987, 77). Lahko so bile v uporabi morda še v drugi polovici 2. stoletja (Istenič 1999, 62, glede na grob 668). Te pasne garniture se praviloma pri- pisujejo ženski noši v noriško-panonskem prostoru (Garbsch 1965, 73–77; nazadnje o noši Rothe 2012; Rothe 2013; Hin- ker 2017; Sáró 2021b). Med pasne okove spada še paličast okov ali aplika z dvema 495 Deli pasne garniture: bronasta pasna spona (G60) in zankama na vsaki strani (G723). Podobni so že znani iz Celja pasni zaključek (G61) iz groba 5026A. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 247 Augsburgu (Augusta Vindelicum) ima podoben neokrašen (tehnika cloisonné). Trn je trapezastega preseka, kar kaže na okov iz prepognjene pločevine, ki je na eni strani zaokrožen poznoantično obdobje 5. in 6. stoletja (prim. Milavec 2020, in na drugi podolgovato trapezast. Datirana je v konstan- t. 33: 7–8) in prisotnost germanskih ljudstev (Kazanski 2022; tinski čas (Paul 2011, 67–68, t. 7: E54, t. 14: E 54). Srebrne Kazanski, Lopez Quiroga, Périn 2022). Kijasti presegajoči ali bronaste pasne spone z enodelnim obročem, ki so oval- trni so pogosti predvsem med drugo polovico 5. in prvo ne ali D-oblike, so pogoste v poznorimskih grobovih, npr. četrtino 6. stoletja v alamanskem, bavarskem, frankovskem v Emoni (Sagadin 1979, 310–311) in Rifniku (Bolta 1981, npr. in tirinškem prostoru (Losert, Pleterski 2003, 309; Milavec grob. 46, 49, 59, t. 8: 4, 12, t. 10: 5 …). Razvile naj bi se v drugi 2020, 77) ter na sredozemskih pasnih sponah istega obdo- polovici 3. stoletja (Koščević 1991, 67, sl. 451), praviloma pa bja (Kazanski 1994, t. 22: 1; Milavec 2020, 77). Poudarjena imajo drugačno oblikovane in širše okove. Tiste z ovalnimi večkotna baza trna v tehniki cloisonné je značilna za pa- ali pravokotnimi okovi so mlajše, datirane v 4. in 5. stoletje sne spone kraljevskih grobov vzhodnogermanskih ljudstev (Sagadin 1979, 310–311; Keller 1971, 58–59; Sommer 1984, in podonavsko-pontsko tradicijo. Popolnoma enako obliko 18–19, tip 1, varianta c; Paul 2011, 65–68). Natančne analogije trna in okras baze zasledimo na eni od zlatih pasnih spon za jeziček nismo dobili, čeprav ima v osnovi poenostavljeno v grobu kralja Hilderika I. v Tournaiu (Belgija), ki je umrl leta in shematično obliko z zaokroženim zaključkom ali okroglo 481 ali 482 (Kazanski 2022, 104, fig. 3: 8; Calligaro, Kazan- ploščico, ki so pogoste v 4. stoletju (prim. Koščević 1991, 70, ski, Périn 2022). Primerjave najdemo še v dveh zlatih pasnih sl. 474–475, t. 26: 372; Sommer 1984, 53–55, form C, tip b sponah gepidskega kraljevega groba 2 v Apahidi (Romuni- ali d, t. 21: 8, t. 22: 5, 6). Pasno spono iz groba 5027A bi tako ja), datiranega v drugo polovico 5. stoletja (Harhoiu 2021, datirali v drugo polovico/konec 3. in začetek/prvo polovico 369, sl. 5: B5–B6), pa tudi v posrebrenem primerku hispa- 4. stoletja. no-vizigotskega ženskega groba v Castiltierri v Španiji (Ka- Del obroča železne pasne spone ( zanski, López Quiroga, Périn 2022, 143, grob 455, sl. 10: 15). G120 ) je bil v predelu Prav srebrni ali posrebreni okras noše sta bila značilna za pasu tudi v grobu starejšega otroka (grob 6020). Majhen elito ali gornji srednji sloj, pokopan v gotskih nekropolah ob bronast odlomek, morda trn pasne spone ( G23 ), je ležal Črnem morju, merovinških nekropolah v Galiji in Germaniji, pod medenico skeleta v grobu 3003. Slabo ohranjen obroč hispano-vizigotskih nekropolah na Iberskem polotoku ter bronaste pasne spone ovalne ali D-oblike ( G108 ) pa je bil germanskih najdiščih v Podonavju 5. in 6. stoletja. Elementi odkrit med desnim in levim kolenom otroškega groba 6016 „barbarske“ noše v različnih kulturnih okoljih odražajo bodi - (faza 2d), kar bi kazalo na to, da je bil pas zložen in posta - si etnografsko pripadnost bodisi modno ekskluzivnost elite vljen v ta predel trupla. V grobu 6020 je nedoločljiv železen (Kazanski, López Quiroga, Périn 2022, 143–145). predmet ležal v območju pasu skeleta. Razvit obroč pasne Zapestnice spone G1146 je ležal v plasteh izven grobov. Izven grobnih kontekstov je ležal trn pasne spone (G1291; Pogosto so v ženskih grobovih 4. stoletja pokojnice nosile sl. 496), ki je bila posrebrena in okrašena s poldragimi ka- bronaste ali železne zapestnice (Buora 1996a; Keller 1971, mni, tako da so bili vstavljeni v celice na večkotni bazi trna 101–106). Železna obročasta zapestnica (G14) okoli levega zapestja starejše pokojnice v grobu 3000 je le slabo ohra- njena. Domnevamo, da je imela nesklenjen obroč in odebe- ljene zaključke. Tudi deklico v grobu 6003 so položili k za- dnjemu počitku z železno obročasto zapestnico (G85) okoli zapestja desne roke. Obe železni zapestnici imata okrogel presek in spadata v tip Riha 3.3, ki je časovno neobčutljiv (Riha 1990, 54–55). Noša železnih zapestnic je bila zelo raz- širjena med romaniziranim staroselskim prebivalstvom kon- ca 5. in 6. stoletja v jugovzhodnih Alpah (Riemer 2000, 92; Knific 2004, 96–97, sl. 8: 10; Korinjski hrib: Milavec 2020, 76, t. 13: 15). Očitno je bila to dolgotrajna tradicija, saj je zna- na iz groba 339 iz zahodne poetovionske nekropole, ki se datira med tiberijskim časom in sredino 3. stoletja (Istenič 2000, 114, grob 339, t. 70: 2; prim. še 118, grob 357, t. 73:6), ali žganega groba 81 s severnega emonskega grobišča iz 2. 496 Trn pasne spone z izpadlimi poldragimi kamni (G1291). stoletja, kjer je nanjo nanizana bula (Plesničar Gec 1972, 27, 248 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 t. 19: 11). Železne zapestnice ne odsevajo spola pokojnika, je imela nesklenjena enostavna zapestnica rahlo sploščena saj so izpričane v grobovih obeh spolov, npr. v grobu mla- konca (Bausovac 2023, 529, G7171). dostnika v Emoni (Tica 2020). Odlomek pletene zapestnice iz štirih tordiranih žic (G1589) Bronasto zapestnico (G126) je imel na desni roki otrok v je bil odkrit v pozno srednjeveškem ali novoveškem konte- grobu 6024 kot edini nakit. Enostavna zapestnica s presega- kstu, verjetno kot rezidualna najdba. Tordirane zapestnice iz jočimi konci je izdelana iz žice okroglega preseka. Enostav- štirih prepletenih žic so bile ene od najbolj priljubljenih oblik na oblika, ki shematizira kačo, se je ohranila iz starejših tra- v 4. stoletju od podonavskih provinc do Britanije (Riha 1990, dicij v poznorimski čas (Riha 1990, 54–55; Riha 3.12.1; Johns 59–60, tip Riha 3.23.2; Johns 1996, 118–119; Swift 2000). De- 1996, 108–110; prim. Budja 1979, t. 5: 15 s Ptuja). klica v grobu 28 z Mariborske ceste je imela nataknjene tri Odrasla ženska v grobu 6013 je na levi podlahti nosila več zapestnice iz štirih prepletenih žičk z zanko na enem in ka- veljčkom na drugem koncu na zapestju desne roke in eno bronastih zapestnic ( G101–G106 ). Grob je radiokarbonsko na zapestju leve roke (Bausovac 2023, 529, G7178–G7181). datiran v čas med (drugo četrtino) sredino 2. in 3. stoletjem. Prstani Ker so bile zapestnice zelo tanke in razdrobljene, je skoraj nemogoče sestaviti popolno število obročev. Zdi se, da jih je Bronasti prstani so bili v dveh bogatih grobovih odraslih bilo 5 ali 6. Vse so bile trakaste oblike, ovalnega ali D-pre - žensk (grob 6028 in 6013) in v bogatem otroškem grobu seka. Na nekaterih odlomkih je vidno, da so bile zapestnice 6044, verjetno dečka, z obročasto fibulo, stekleno čašo in presegajoče. Zaključke so imele prepletene v mehanizem bodalom. za odpiranje oziroma povečanje oboda zapestnice, ko se Enostaven prstan s presegajočimi zaključki in D-preseka je ta natikala ali potegnila z roke. Žičnate zapestnice s pre - ( G100 ) je imela pokojnica iz groba 6013, nadet na prstancu pletenimi zaključki, ki niso okrašene, se uvrščajo v obliko leve roke. Pripada tipu Guiraud 7b, ki naj bi shematično pri - Riha 3.26.3. Poznane so že v mlajši železni dobi in heleniz - kazoval kačin rep, izhajal pa naj bi iz helenistične in keltske mu, zgodnjerimskih kontekstih ter v grobovih v provincah tradicije. Priljubljeni so bili celotno rimsko obdobje (Guiraud in Germaniji, številne pa v poznorimskih grobovih (Deimel 1989, 195; Riha 1990, 41–42, 46, med kačastimi prstani Riha 1987, 66, t. 46: 16–21; Riha 1990, 62; Koščević 1991, 25–26, 2.18.1-2 ali nesklenjenimi žičnatimi prstani 2.32; Johns 1996, t. 2: 36; Johns 1996, 118–119). Poznane so tudi v Sloveniji 44–47). (Budja 1979, t. 5: 9–19, Ptuj in Maribor), pogoste v emonskih (Petru 1972, grob 669, t. 45: 24) in poetovionskih grobovih Prstan z gladko podolgovato ovalno ploščo na razširitvi (Istenič 2000, 53, grob 127, srebrna, t. 26: 1 – tiberijsko-klav- (G139) iz groba 6028 ima pravokoten presek in je morda dijski čas – sredina 2. stoletja). posrebren. Spada v tip Guiraud 2g ali Riha 2.13.2 (Guiraud Prav tako je bila bogato odeta odrasla ženska v grobu 6028 1989, 185; Riha 1990, št. 149 in 151). Pogosto se nahajajo v z ogrlico na vratu, dvema bronastima zapestnicama, na vsa kontekstih od 1. do vsaj 3. stoletja, čeprav se take poenosta- - ki roki po eno ( vljene oblike najdejo tudi še v 4. stoletju (Mihovilić 1979, t. 1: G140, G141 ), in bronastim prstanom ( G139 ) na levi roki. Nesklenjeni trakasti zapestnici sta bili izdelani iz 19, 22, 35–37, 39–40, 43–46, t. 2: 16–17; Guiraud 1989, 185, traku pravokotnega ali rahlega D-preseka, ki je bil razširjen 205; Riha 1990, 37; Johns 1996, 44–46). v osrednjem delu in z zoženima zaključkoma. Na eni je še V otroškem grobu 6044 je bil na prstu desne roke sploščen ohranjen vtolčen okras rombov in bunčic, ki so bile na sre- obročast prstan ovalnega preseka (G190). Pripisala sem ga dini razporejene v shematičen prikaz rožice, na desni in levi tipoma Guiraud 8b ali Riha 2.29, ki naj bi prav tako izhajali pa sta bili še nato dva krožca v enakem razmiku. Pogosto iz keltske tradicije (Guiraud 1989, 195; Riha 1990, 45, št. 269, so nesklenjene trakaste zapestnice neokrašene, priljubljene morda 294, 298). 2999), tiste okrašene z vtolčenim okrasom krožcev pa so V premešanih plasteh je bilo še nekaj obročkov ali prstanov v vseh obdobjih (Riha 1990, 56–57, tip 3.12, natančneje št. pogostejše v poznorimskem času (Riha 1990, 61, tip 3.21, št. (G557, G581, G734, G1595). 3000; prim. Koščević 1991, 31). V Sloveniji so bile neokrašene Uhani, obeski in obročki odkrite na Hrušici (Giesler 1981,71, t. 20: 71), v Emoni, Ptuju V moških grobovih najdemo tudi obeske in obročke. Odlo-in Mariboru (Budja 1979, t. 4: 15–16, 18–19), okrašene s krožci mek bronastega obročka ( G122 ) je ležal na vratu pokojnika pa tudi (Budja 1979, t. 4: 14). Nesklenjena trakasta zapestnica v grobu 6023 z obročasto fibulo in vzglavjem. iz groba 28 na Mariborski cesti je bila na zapestju leve roke Manjši bronast uhan ali ovalna zanka z izrastkom ( G89 ) je deklice (Bausovac 2023, 529, G7177). V ženskem grobu 26 ležala na vrhu glave starejšega moškega v grobu 6005 in je Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 249 bila tako morda del pokrivala pokojnika ali del zasutja. Med ali nesrečo (Szilágyi 2005; Migotti 2007; Vojvoda et al. 2021, mokrim sejanjem zemljine v grobu 5033 (odrasel moški) so 80–94; Županek et al. 2022). odkrili bronasto zanko, morda del uhana (G76). V votlih obeskih bul so pogosto odkriti rastlinski ostanki, las- Med bronastimi obročki v ostalih plasteh (G557, G581) lah- je ali tkanine, dodani z varovalnimi uroki. Redkeje so v njih ko izpostavimo trakast obroček D-preseka s stanjšanim de- ugotovljene anorganske snovi. V virih se omenja še živalske lom (G581). zobe, drobne kose papirusa ali tanke kovinske ploščice z Bula magičnim urokom (Szilágyi 2005, 16–19; Migotti 2007, 205; Migotti 2015, 270–272; Vojvoda et al. 2021, 80–94). V buli Med desno roko in gornjim predelom trupa odrasle žene iz dekliškega groba 134 s Štrbincev, ki je po obliki zelo po - v grobu 6031 je bil votel bronast obesek ali bula ( G144 ). V dobna naši, je bila kroglica (čebeljega) voska (Migotti 2015, notranjosti se je ohranila kroglica iz neznanega materiala. 270–274). Podrobnejše analize bi pokazale, iz kakšne snovi Lega bule nakazuje, da jo je pokojnica nosila okoli vratu na je kroglica v naši buli G144 iz groba 6031. daljši vrvici ali usnjenem traku, ki se ni ohranila, ali na obleki Lasnice ali igle v predelu prsi ali ramen. Podobna bula z nazobčanimi robovi je bila v Emoni nadeta Številni odlomki bronastih igel so značilne najdbe v rim- skih naselbinah (Dular 1979; Deimel 1987, 69–72; Riha 1990, na železno zapestnico (Plesničar Gec 1972, 27, t. 19: 11). Na 95–98). Odlomki bronastih igel so številni (57 primerkov), osnovi drugih pridatkov (oljenka Loeschcke IXC, balzamarij od tega je vsaj 10 rimskih igel ali lasnic ( G35, G324, G518, s stožčastim trupom) se grob 81 datira v 2. stoletje (prim. G639, G641, G645, G897, G901, G942, G948, G1247, Županek et al. 2022, 60). Tipološke oblike bule iz groba 5 G1352 ). Kot je razvidno iz različnih portretov, vključno s na Kozolcu II (Županek et al. 2022, 60–61, sl. 3), neviodun - portreti iz Fayuma, reliefov in drugih upodobitev, so se igle skih bul (Petru P., S. Petru 1978, t: 15: 42–43) in ptujske bule lasnice uporabljale za pritrjevanje ženske pričeske. Zdi se, z Zgornjega Brega (Mikl-Curk 1976, 270, t. 2: 9) so različne. da je bilo to v zgodnjem cesarskem obdobju razširjeno po Kljub temu poznamo mnogo podobnih kroglastih ali leča - celem imperiju, brez regionalnih razlik. To potrjujejo tudi stih bul z nazobčanimi robovi po Panoniji (Koščević 1991, najdbe igel ob lobanjah v skeletnih grobovih. Igle lasnice so 126; Szilagyi 2005; Migotti 2007) in Gornji Meziji, npr. v Vi - izdelovali tako v dragih materialih: zlatu, srebru, slonovini, minaciju (Vojvoda et al. 2021, 80–94), kjer so bule prisotne gagatu ali preprostejših materialih, kot so živalske kosti in od 1. stoletja do pozne antike (Migotti 2015; Vojvoda et al. bron. Ponekod so imele ženske glave prekrite s tančicami 2021, 80–94). Podobno datacijo se opaža tudi v severni Italiji ali drugačnimi pokrivali (Dular 1979; Riha 1990, 95–98; Johns (Bolla 2004, 227, 237). 1996, 135–140, 143–144; Čaval 2013), npr. pokrivala, podob - Glede na antične pisce in reliefne upodobitve poznorepu - na avbam v noriško-panonskem prostoru, ki pa so se raz - blikanskega in zgodnjecesarskega časa je bula prvotno po - likovala po regijah (Rothe 2012, Rothe 2013; Migotti 2020; udarjala družbeni status nosilca. Izvira iz etruščanske tradi - Sáró 2021b, 345–346). V našem prostoru so bila pokrivala cije (Goette 1986; Szilágyi 2005; Migotti 2007). Označevala značilna tudi za poznorimski čas (Čaval 2013). V nekaterih je otroštvo svobodno rojenih dečkov, ki jih je ščitila s svojimi skeletnih grobovih je lega igel razkrila, da so z njimi spenjali apotropejskimi lastnostmi. Med 14 in 16 letom, v času pre - oblačila, predvsem gornje dele obleke, plašče ipd. (Čaval hoda iz deške ( toga praetexta ) v moško togo ( toga virilis ), 2013; Giovannini, Tasca 2016, 60). so bulo posvetili larom. Redki viri omenjajo tudi deklice do Neposredno pod grobom 3006 je bila paličica ali igla z 14. leta oziroma pred poroko (Szilágyi 2005; Migotti 2007; drobno vazasto glavico ( G35 ). Kijasta igla s stožčastim za - Vojvoda et al. 2021, 80–81). Bule iz dragih materialov so v ključkom ( G324 ), igla s čebuličasto glavico (morda G835 ), provincialnih kontekstih Panonije in Podonavja redke. Naj - kroglasto glavico (morda G656 ), z ovalno glavico in profi - številnejše so bronaste, kar izkazuje, da se je njena apo - lacijo ( G897 ) spadajo v klasičen rimski repertoar oblik igel, tropejska raba v regiji razširila na različne družbene sloje. ki se najdejo v vsakem večjem rimskem mestu (prim. Dular Čeprav se pojavljajo predvsem v otroških grobovih, so v tej 1979; Deimel 1987; Riha 1990). regiji varovale tudi odrasle ženske pokojnice, kot v našem primeru. V grobovih odraslih moških ostajajo redke. Prav Neokrašene kijaste igle (G324) so v različnih materialih iz- ranljivejše osebe, ženske in otroci so še za časa življenja delovali celotno rimsko obdobje, čeprav so v Augusti Rau- potrebovali amulete z apotropejskimi in profilaktičnimi la- ricorum najpogostejše v plasteh med sredino 2. in sredino stnostmi, da bi jih obvarovali pred zlom, boleznimi, smrtjo 3. stoletja. To odgovarja takratni modi umetelnih pričesk, kar 250 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 je dokumentirano na portretih (Riha 1990,112–113, tip 12.27; Gostenčnik 2005, 89–90, 100–101). Štiri igle imajo kroglasto glavico, ki prehaja v močno profili- ran vrat (Riha tip 12.26). Najbolj izrazita profilacija krasi iglo G518 (Riha tip 12.26 var. 1, natančneje št. 2558, 2560), med- tem ko imata dve igli (G897, G1352) preprosto profilacijo iz dveh ali treh kroglastih delov (Riha tip 12.26 var. 4). Po- javljajo se v celotnem rimskem obdbju (Riha 1990, 111–112). 497 Igla vrste stilus z izrazito razširjenim vratom (G1247). Igla G639 ima zanko na vrhu šestkotne oblike in močno stoletja (Čaval 2013, 208–210). Nekoliko poenostavljen okras profiliran vrat s členi izmeničnih dolžin. Morda spada bolj k ima igla iz groba 54 starejše pokojnice na Rifniku (Bolta 1981, toaletnemu priboru. 34, t. 9: 14; Čaval 2013, 208–209, sl. 12: 26, datira v drugo Med najlepšimi najdbami je bronasta posrebrena ali srebrna polovico 6. stoletja). igla s sploščenim zaključkom v obliki hišice, grba ali insi- Najbolj dodelana je igla vrste stilus z izrazito razširjenim vra- gnije (G641). Igle s sploščenimi glavami z več predrtina- tom (G1247; sl. 497), ki je bila odkrita v ruševinski plasti ali mi so služile kot koščene šivanke za pritrjevanje razkošnih paleoornici SE 6029. Igla ima vrh, oblikovan v zapognjeno pričesk rimskih matron. V odprtine so vdeli trakove, ki so žličko, profiliran vrat na obeh straneh pravokotne odebeli- jih s pomočjo teh igel nato vpletli v pričesko. S trakovi so tve, ki je kvadratnega preseka in predrt z vseh štirih strani. zašili kite in čopke, tako da je bila pričeska trdna še nekaj Igle z izrazito kvadratno in predrto razširitvijo vratu pred- časa (Gostenčnik 2021). Več primerkov je znanih iz naselbine stavljajo razvitejšo različico igel vrste stilus tipa 5 in so zelo prve polovice 1. stoletja na Štalenski gori (Gostenčnik 2021). redke. V Sloveniji jih do zdaj poznamo le tri. Naša spada V Augusti Raurici so imele podobne igle pogosto v predrti- v različico 5d1 z enojno predrtino, ki je znana iz groba 11 nah dodatne zankice ali obeske in se na osnovi analogij iz v Laški vasi in Ajdovskega Gradca pri Vranjem nad Sevni- Britanije in germanskega limesa datirajo v srednji cesarski co. Primerka sta popolnoma sorodna z našim. Grob v Laški čas. Odkrite so bile v kontekstih 2. in začetka 3. stoletja (Riha vasi se umešča v 6. stoletje, višinska naselbina na Ajdovskem 1990, 101, tip 7). gradcu pa v drugo polovico 5. in v 6. stoletje (Čaval 2013, Tri igle imajo poševno upognjeno glavico in vrat, ki je po 217–220). Primerek igle vrste stilus tipa 5 brez predrtine je - znan s Korinjskega hriba (Milavec 2020, 75, t. 1: 1). Več jih gosto okrašen. Uvrščamo jih v skupino igel vrste stilus. Prva je znanih z Rifnika, npr. oba primerka različice 5a z izrazito G901 (iz faze 3b in plasti SE 3246) je preprosta s konič - križno razširitvijo vratu – ena v grobu 76 (Bolta 1981, 35, nim zaključkom in kot taka spada v prvi tip S. Čaval (2013, t. 12: 4) in druga v naselju (Bolta 1981, 29, t. 27: 53), igla s 203–204). V Sloveniji so poznane z grobišča Lajh v Kranju, kvadratno razširitvijo vratu različice 5c (Bolta 1981, 25, t. 25: zgodnjekrščanskega centra v Emoni in Limberka pri Veliki 78), primerek s kvadratno in dvojno predrto razširitvijo vratu Račni. Na območju rimske države (npr. Lauriacum, Csákvár, različice 5d2 iz vodnega zbiralnika (Bolta 1981, t. 20: 12) (za Aquileia, Intercisa) se začnejo pojavljati v drugi polovici 4. vse še Čaval 2013, 217–221). Utrjena naselbina na Rifniku stoletja. V obdonavskem prostoru se datirajo med 5. in 7. se datira med koncem 4. ter začetkom 5. in 6. stoletjem stoletje (Čaval 2013, 203–204). Znani so tudi železni primer - (Bausovac 2011; Bausovac, Pirkmajer 2012; Ciglenečki 2023, ki, kot je igla s Korinjskega hriba (Milavec 2020, 75, t. 32: 18). 227–228). Igle tipa 5 z izrazito razširjenim vratom se poja - Naslednja igla G942 ima profiliran vrat in zaključek v obliki vljajo širom srednje in jugovzhodne Evrope med koncem lopatke. Odkrita je bila v plasti SE 3226 iz faze 3b1. Igle vr - 5. in začetkom 7. stoletja, čeprav jih večino Čavalova uvrsti ste stilus s profiliranim vratom se datirajo izjemno široko, v ožje med sredino ali drugo polovico 6. in začetkom 7. stole - čas od poznega 4. do konca 7. stoletja. V Sloveniji in širši tja (Čaval 2013, 217–223; Milavec 2020, 75). okolici so dokaj pogoste. V poznorimskem času (konec 4. in Mnoge bucike so bile odkrite v srednjeveških in novoveških 5. stoletje) so redke, večina primerkov pa izhaja iz pozno - plasteh ( G1248, G1356, G1458, G1460–G1462, G1479, antičnih ali zgodnjesrednjeveških kontekstov 6. in 7. stoletja G1480, G1482–G1485, G1508, G1543, G1558 ). (Čaval 2013, 204–207). Sicer ima naša igla pod profiliranim Okovni železni žebljički za obuvala vratom pas V-vrezov, kar je značilnost tipa 3 pri Čavalovi. Igle vrste stilus tipa 3 iz grobov v Sloveniji je na osnovi ana- Okovni železni žebljički za obuvala (lat. clavi caligares ali ca-logij časovno omejila na sredino oziroma drugo polovico 6. ligarii ) so služili spojitvi usnjenega dela sandala in podplata. stoletja, medtem ko so se v tujini pojavljale vsaj do sredine 7. Njuna debelina je razvidna iz razdalje med glavico in točko Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 251 zaloma trna. Pri tem so preprečevali obrabo podplata, iz- Šibkejše osebe, posebej žene in otroke, ki so bili v antiki po- boljševali oprijem in nudili varen korak na drsečih podlagah gosto izpostavljeni boleznim in smrti, so zavarovali z amule- (zamrznjene, poledenele, blatne in drseče hodne površine). ti, predmeti z apotropejskimi in profiltaktičnimi lastnostmi ter Okovana obuvala so bila nepogrešljiva v opremi vsakega z magičnimi pripomočki. Zlo, bolezen ali nesrečo naj bi od- vojaka in tudi v pisnih virih pogosto izpričana (Tac. Hist. 3, ganjal tudi zvok. Tako so med amulete prištevali še zvončke 50, 3; Bishop, Coulston 1993, 111–113; Tonc, Radman-Livaja, in kraguljčke, ki so jih lahko nosili posamično ali nanizane Dizdar 2013, 247; Giovannini, Tasca 2016, 147–149). V civilni na ogrlicah ali zapestnicah (npr. crepundia). Pogosto so jih sferi so jih nosili tako moški kot ženske (Deschler-Erb 2010, pridajali v otroške grobove, kjer naj bi prav z zvokom od- 193; Volken 2011, 391–396). Povezujemo jih z določenimi ganjali zle duhove (Gagetti 2004, 48; Gagetti 2018; Vojvoda poklici ali delom, npr. z gradbeništvom, kjer so izpričana z et al. 2021, 95–99). mnogimi odtisi v malti zidane arhitekture po celem imperiju Ključavnice in ključi (npr. vila Školarice: Žerjal, Novšak 2020, 24, sl. 27), z delom V naselbini ne smejo manjkati ključi in deli ključavnic. Od-na poljih, v proizvodnih obratih, z lovom, prometom in po-kritih je kar nekaj odlomkov: npr. trije deli (zapahi) ključavnic tovanjem po trdih rimskih cestah (Deschler-Erb 2010, 193; in morda del ključa. Odlomek G1534 bi bil lahko polizdelek Volken 2011, 391–396; Giovannini, Tasca 2016, 147–149). fibule ali del enostavnega ključa. 22 žebljičkov za obuvala ( G1036 ) je bilo pobranih ob pre-Enostavno razdeljeni in široko razmaknjeni kljuni kažejo, da kopanem grobu 5008 v nasutju na zunanji strani obzidja je bil zatič ključavnice narejen iz lesa. Ključ so vstavili v od-SE 5034, in sicer med raztresenim skupkom človeških kosti prtino ključavnice in ga obračali, dokler niso kljuni nasedli v prekopanih grobov. V povprečju je stožčasta glavica pre-odprtine v zatiču, ki se je nato lahko dvignil z zapaha (Po-mera 1,1 cm in skupna dolžina žebljička med 1,5 do 1,7 cm, hanka 1986, 208; Dolenz 1998, 208–209; Gaspari 2000, 50). torej okoli 0,5 cm višina glavice in 1,1 cm dolžina trna. Končni Analogije najdemo tudi v vzhodnih Alpah (Raffaelli 1996). del trna je ponekod pravokotno zapognjen. Razdalja med Na vratih je bil pritrjen zvit tečaj ali zapah ključavnice (prim. glavico in prelomom je okoli 0,8 cm. Še vsaj 47 žebljičk-Raffaelli 1996; Milavec 2011b, 59–62). Zapah ključavnice ov ( G1035 ) za obuvala je bilo razpršenih po okoliški plasti G768 ima šest okroglih odprtin, zapah G1346 ima le osre-SE 5034. dnjo vdolbino, medtem ko ima zapah manjše ključavnice V grobu 6035 je skupina 50 žebljičkov za obuvala s stožča-G355 sedem vdolbin. Zadnji bi lahko predstavljal tudi del sto ali piramidalno glavico, s povprečno dolžino 1,1 cm in ključavnice lesene skrinje ali skrinjice. širino glavice 1 cm ( G170 ) ležala ob levem stopalu. Najverje-Ročaji tneje so ostanek obutve, ki so jo skrbno namestili ob spodnji del leve noge, kar je edini primer na najdišču. K ročaju skrinjice spada profiliran zaključek G545 (prim. Dei- Žebljički so bili razpršeni še po drugih plasteh (SE 2131: mel 1987, 98–99, t. 92; Riha 2001). Le-te so bile na les pritrje- G1737 ne z razcepkami, kot je G735. Del zakrivljene igle ali paličice ; SE 5343: G293 ; SE 3101: G1310 ). z okroglo glavico G835 bi lahko bil del ročaja ali tehtnice 7.7.3 Bronasti predmeti (prim. Deimel 1987, t. 104). Zvončki in kraguljčki Toaletni pribor Droben stožec Dve igli z ovalno razširitvijo in žličko (G546, G1103) pripa- G943 je okrašen z dvema vodoravnima žleboma. Pripada zvončku ( data kozmetičnim pripomočkom ali medicinsko-kirurškemu tintinnabula ), le da kembelj ni ohranjen (prim. Mikl Curk 1976, 31, t. 23: 24–25; Petru P., orodju. Med gradivom je še en odlomek sonde (G728). Na S. Petru 1978, t. 23: 5; Eckardt, Williams 2018, tip 2b, 5–7, področju kozmetike in osebne nege se je sonda z žličko sl. 2: 2b; Poemberger 2018, sl. 6: Tip D, sl. 10: tip 5; Pomber (spathomela) uporabljala za zajemanje barvnih praškov, - ger, Mühlhans, Mehofer 2022, sl. 8: 1–2). V otroške grobo mazil, dišav in ličil iz različnih posodic, medtem ko so - ve Viminacija so pogosto pridani podobni drobni zvončki spathomele na področju medicine služile čiščenju ušes ali (Vojvoda zob, pri zdravljenju in praznjenju gnojnih turov ipd. (Deimel et al. 2021, 96–99; prim. sl. 22: 7 grob P/G-4790 z bulo; sl. 32). H kraguljčkom bi morda lahko prišteli obesek 1987, 104–105, t. 99–103; Riha 1986, 64–77, t. 39–55; Gio- iz dveh votlih bikoničnih kroglic vannini, Tasca 2016, 82–83). Žličke so bile primerne tudi za G1670 (prim. Eckardt, Willi - ams 2018, 11, sl. 2: Rumbler bell). pisanje na voščene tablice (Fünfschilling 2012). Prva sonda (G546) ima na eni strani kapljičast zaključek in na drugi zelo drobno ovalno ploščato žličko. Druga sonda s podolgovato 252 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 ploščato lopatko V-preseka (G1103) je značilna za farma- skrinjah itd. Dimenzije in oblika glavice odražajo velikost in cevtsko in medicinsko-kirurško rabo: predvsem za meša- obliko predmeta. Oblika glavice je bila velikokrat odvisna od nje zdravil in maž, mazil in kapljic za oči. Žlička je služila vidnosti žeblja na izdelku. Tako lahko domnevamo, da je bila za zajem snovi iz balzamarijev ali drugih drobnih posodic. prav pri žebljih s kroglasto glavico okrasna ali vizualna po- S sondo ali tolkačem ovalne oblike se je drobilo zdravila doba predmeta pomembna. Kroglaste žeblje (G544, G702, in lepotila. Pripravne so bile nato tudi za nanos le-teh na G616, G656, G858, G898, G1396) poznamo s pohištva in rane, razjede, vnete očesne veznice in druga obolenja, s stavbne opreme (npr. vrat). Kot kleparske ali konstrukcijske čimer so se tako izognili neposrednemu stiku z rokami. Z kovice (clavus) so povezovali tanjše pločevine ali večje kon- lopatico so si olajšali še pregled ustne votline, z držanjem strukcije (Galliazzo 1979, 212, št. 93; Deimel 1987, 100–101, t. jezika navzdol. Zaobljeni konec so ovili v volno, namočeno 94: 8–13, 20; Giovannini, Tasca 2016, 121–122). v vino ali kis in ga tako uporabili za razkuževanje. Segreta Žebljiček G736 ima polkrožno votlo glavico in kratek trn ali razžarjena sonda ali žlička sta lahko služili za obžiganje in (prim. Deimel 1987, 100–101, t. 94: 14–19, 25–27); žebljiček razkuževanje ran ali izločkov (Riha 1986, 64–77; Čaval 2013; G1348 pa sploščeno glavico. Giovannini, Tasca 2016, 82–83). Najmanjše zakovice s tanko pločevinasto glavico so se upo-Pinceta G580 ima poudarjen prehod iz gornjega v osre-rabljale za pritrjevanje tanjših pločevin in/ali drugih elemen-dnji del. Pincete ( volsella ) so bile del toaletnega pribora tov med seboj. Med gradivom jih je veliko ohranjenih po-in so služile odstranjevanju dlak s telesa. Nepogrešljive so samično ( G657, G868, G877, G896, G955–G961, G1068 ), bile tudi med kirurškim priborom (Riha 1986, 33–37; Deimel opazujemo pa jih tudi v primarni funkciji, kjer so še spojene 1987, 102–103, t. 96–97; Giovannini, Tasca 2016, 76–77). Kot z drugimi elementi predmeta (npr. G798, G837, G1075 ). v današnjih dneh so se uporabljale za prijemanje drobnih Bronaste zakovice so se uporabljale tudi v kombinaciji z predmetov ali tam, kjer se ne priporoča dotikanja s prsti, drugimi materiali. Ohranjen je npr. ploščat železen odlomek npr. pri nameščanju stena v nosku oljenke (Giovannini, Tasca z bronasto zakovico ( G949 ) v plasti SE 3226. 2016, 76). Tekstilni pribor 7.7.4 Železni predmeti Preluknjane igle so se uporabljale kot šivanke (G232, G245, Skupno je bilo pobranih 224 železnih posebnih najdb. Ker G330, G393, G479, G495, G887, G1067). Večinoma imajo so korodirani, večina železnih predmetov ni prepoznavna, močno podaljšane zašiljene vrhove in pravokotne ali po- med določljivimi pa je največ žebljev in manjših žebljičkov. dolgovate ovalne predrtine ali ušesa. Bronaste šivanke so Zaradi slabe ohranjenosti železnega jedra jih večino ni bilo nedvomno služile šivanju tkanin, predvsem oblačil, pregri- mogoče konservirati ne grafično predstaviti. Več kot tretjina njal, zaves, jader, šotorov, notranje opreme iz blaga (kot so žebljev je bila odkritih v grobovih, kjer nakazujejo uporabo vzglavniki, blazine, preproge), volne, usnjenih predmetov, lesenih grobnih konstrukcij. Koncentracijo majhnih žebljič- jute in vrečevine. V eni od hiš na Štalenski gori je bil od- kov v grobu 6035 (G170) in v okolici prekopanega groba krit cel depo šivank (Deimel 1987, 69–78; Gostenčnik 2012; 5008 (G1035–G1036) pa bi lahko opredelili kot ostanke Gostenčnik 2014, 76–77). V njem so bile tudi igle zašiljene okovanih obuval. Med pomembnejšimi železnimi kosi je na obeh straneh, ki so služile tkalski obrti (Gostenčnik 2014, nož z bronastim zaključkom na držaju (G192) v grobu 6044. 76–77). Podobna igla, zašiljena na obeh straneh (G1730), je Žeblji bila odkrita v premešani novoveški plasti (SE 5151). Dobršen del gradiva predstavljajo kovani žeblji in njihovi od-Najdenih je bilo nekaj bronastih kaveljčkov, ki so bili del lomki. Razporeditev železnih žebljev v grobovih 1001 ( G1– preslice. Kaveljčki za preslico s tulastim nastavkom za ročaj G3 ), 5006 ( G40–G43 ), 5028 ( G64–G71 ), 6017 ( G114 ), 6019 ( G345, G411, G542, G658, G1205, G1296 ) so bili izdelani iz ( G118, G119 ), 6035 ( G171–G182 ), 6040 ( G185–G187 ), zavite pločevine stožčaste oblike. Vretence je bilo nato na-6044 ( G195, G196 ), 7002 ( G204–G215 ) in 7004 ( G216– taknjeno nanj (Deimel 1987, t. 32; Gostenčnik 2014, 64–69). G221 ) jasno kaže na uporabo lesene grobne konstrukcije H kaveljčkom za preslico morda sodi tudi kaveljček G517 . ali krste. Na mnogih so se ohranili ostanki lesa (grob 1001, Bronasti žeblji 5028, 6017, 6019, 6035, 6044, 7002, 7004). V povprečju so Bronasti žeblji združujejo okrasno in uporabno funkcijo pri izdelavi lesenih krst uporabili kovane žeblje s stožčasto ali piramidalno glavo in kovanim trnom kvadratnega preseka. pritrjevanja dveh elementov pri najrazličnejših predme - Povprečna dolžina sega od 7 ali 7,5 cm do 11 cm. Najbolj tih, stavbnem okrasju/železju, pohištvu, plovilih, vozovih, izpovedni so primerki z zatolčenim spodnjim delom trna ob Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 253 leseno desko. Na primerku G65 v grobu 5028 so celo ohra- Ostala rezila so bila zelo slabo ohranjena, zato se v natanč- njeni ostanki lesene deske v debelini 4,4 cm, čeprav ima v nejšo interpretacijo ne bomo spuščali. istem grobu drugi žebelj (G69) zapognjen trn na razdalji 5 Železna rezila nožev so bila sicer tudi v ženskih in otroških cm. V krsto groba 1001 je bila zabita okrogla plošča ( G3a, grobovih. V ženskem grobu 6018 z novcem in podloženim G3b ), morda večji žebelj z glavico premera 5 cm. vzglavjem je ob levih mečih ležalo železno rezilo ( G113 ). V grobu 6032 z opečnato skrinjo je lesena konstrukcija ali Na medenici desnega boka starejše žene v grobu 3000, ki je opaž podpiral prekritje iz strešnikov v obliki dvokapne stre - nosila svoj nakit, so bili odkriti deli zelo slabo ohranjenega he. Ob stenah grobne kamre je bilo 21 kovanih železnih že - železnega rezila ali orodja ( G15 ). Železno rezilo ( G188 ) je bljev (pod SE 6510): v jugovzhodnem kotu 5 ( G145–G149 ), bilo tudi v polnilu večje jame SE 6401, ki je presekala grob v jugozahodnem kotu 4 ( G150–G153 ), v severozahodnem 6040; pripisali smo ga temu otroškemu grobu. kotu 5 ( G157–G159, G162, G163 ), v severovzhodnem kotu Starejši moški v grobu 5031 je v stisnjeni levi pesti držal že - 3 ( G164–G166 ), na sredini krajše južne stranice en žebelj lezen predmet ( G75 ). ( G154 ), na sredini kratke severne stranice 3 ( G156, G160, 161), na sredini daljše zahodne stranice en žebelj (G155). 7.7.5 Sklep En kovan železen žebelj (G152) v jugovzhodnem kotu je bil odkrit še v zgornjem polnilu SE 6417, s katerim so zasuli Kovinski predmeti iz rimskega obdobja prekrivajo celoten grobno jamo do vrha. čas poselitve rimske Celeje, od ustanovitve municipija v V grobovih 1008 ( klavdijskem času v sredini 1. stoletja do konca 5. in 6. stoletja. G6, G7 ), 3003 ( G21–G23 ), 6005 ( G90, G91) in 6016 (G108 trn žeblja) so posamezni ali maloštevil- Bronasti predmeti iz grobov odražajo nošo prebivalcev Ce- ni žeblji morda ostanek krste ali druge lesene konstrukcije. leje in njihova verovanja. V predmetih, označenih z apo- Lesene deske so bile lahko zbite v širšo leseno podlago, na tropejskimi in varovalnimi lastnostmi, prepoznavamo njihov katero so položili truplo ali pa ga z njo prekrili. duhovni svet, vraževerja in predstave o onostranstvu. V grobu 5024 je bil le posamičen kovan žebelj (G59), morda Prav predmeti iz časa pozne antike (druga polovica ali ko- je imel apotropejske lastnosti. V grobu 5033 (G77) je manjši nec 5. in 6. stoletje) predstavljajo pomemben doprinos k trn kovanega žeblja ležal ob desni nogi, na robu grobne poznavanju celjske zgodovine. Kažejo, da mestne površi- jame (morda infiltrirano ali del spodnje plasti). Ob levem ne v prvi polovici in sredini 5. stoletja niso bile popolnoma boku deklice v grobu 6003 je ležal kovan žebelj (G86). V opuščene, temveč so skupine celjskega življa ostale v mestu grobu 6025 (G128) so na manjšem žebljičku (dolžine 3 cm) in niso odšle na varnejša višinska pribežališča. Verjetno so vidni ostanki lesa. se jim priključila še ljudstva, ki so prečila pot iz vzhoda proti V grobu 5031 ( Italiji. G75 ) je pokojnik držal v levi roki železen predmet. Ob/v grobni skrinji iz tubulov otroškega groba 5035 je ležal neopredeljiv predmet ali posamezen žebelj (G79). Okrasni žebelj (G1253) iz plasti SE 6024 je imel polno pol- kroglasto glavico. Noži in bodala V grobu 6044 je imel pokojnik poleg bogatih elementov noše (bronast prstan in obročasta fibula) ob zahodni strani- ci grobne jame, ob spodnjem delu desne noge, položeno bodalo s trnastim nastavkom za ročaj pravokotnega preseka (G191), ki je na koncu ročaja imel bronast gumb (G192). Ročaj je bil oblečen v les ali kost. Vidna je še vdolbina za pritrditev ročaja. Med trnom in rezilom je okrogla ploščica. Rezilo ima navzdol ukrivljen sprednji del hrbtišča in ravno rezilo. Skrbno izdelano bodalo z robom spominja na voja- ško orožje (Bishop, Coulston 1993, 83–88, 134, 164; Horvat, Žbona Trkman 2016). 254 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 7.8 Stekleni, gagatni in jantarni 2003, 175–197, tipi 8.6.3–4; Rütti 1991, AR 128.1–2; Mandruz-zato, Marcante 2007, 18–19, kat. št. 202–212: oblika De Tom-predmeti maso 71/72) in njim podobnim cilindričnim stekleničkam z Tina Žerjal dolgim vratom (Mandruzzato, Marcante 2007, kat. št. 268 7.8.1  – tip De Tommaso 56; Istenič 2000, 156, grob 474, t. 100: 1). Uvod Odlomek trikotnega ali bikoničnega trupa balzamarija Med gradivom ni veliko steklenih najdb. Skupno je bilo po- G307 pa pripada sočasnim tipom, ki so na slovenskih najdi- branih 3194 odlomkov ali 48,6 kg: od tega 1231 odlomkov ščih najpogostejši (Lazar 2003, 180–196, tipi 8.6.5–9 in 8.6.12; rimskega stekla (3,4 kg) in 1963 odlomkov srednjeveškega Mandruzzato, Marcante 2007, 18–19, kat. št. 144–153, De ali novoveškega stekla (45,3 kg). V katalog smo uvrstili le Tommaso 32, kat. št. 156, 220, De Tommaso 42, kat. št. 159– 50 primerkov steklenih posod, ki so bili bolje ohranjeni, da 168, De Tommaso 43, 169–185, De Tommaso 46). Podobno se je dalo prepoznati obliko. Štiri so srednjeveške ali novo- oblikovano dno imajo tudi primerki s širokim vratom (Lazar veške starosti, 46 jih je iz rimskega obdobja. V naslednjem 2003, 180–196, tip 8.6.12; Mandruzzato, Marcante 2007, kat. poglavju so obdelane rimskodobne steklene jagode, ki so št. 252–260, De Tommaso 50). pripadale osmim ogrlicam, 11 posamičnih steklenih jagod in Odlomek drobnega sploščenega ustja in ozkega vratu dva steklena obeska. Tri sklope jagod sem uvrstila v srednji G1469 iz plasti SE 2000 bi zaradi močno iridiranega stekla in novi vek. pripadal lahko tudi medicinskim stekleničkam novejšega 7.8.2 Stekleno posodje datuma. ve niso pridajali steklenega posodja. Le v bogatem otro- tekočine prevažali v steklenicah. Zgornji deli steklenic z ma-škem grobu 6044 je bila ob robu grobne jame, ob dlani de-sivnim izvihanim zapognjenim in sploščenim robom ustja sne roke razdrobljena čaša iz mlečno belega stekla ( G193 ). in vratom ( Pokojnikom tega dela vzhodnega grobišča Celeje v grobo- imperiju razširilo znanje o prostem pihanju stekla, so mnoge Od 1. stoletja dalje, ko se je iz vzhodnega Sredozemlja po dodajanju antimona stekleni surovini posode v podepozicij- (G905) bi lahko pripadali kvadratnim steklenicam Isings 50 skih procesih pridobijo značilno mlečno belo barvo (Lazar (Lazar 2003, 149–157, tip 6.3.1–2; Mandruzzato, Marcan-2003, 22). Namerno razbarvano steklo so izdelovali že v te 2005, kat. št. 78–82), steklenicam s šestkotnim trupom Na enem od odlomkov je vidna modra nataljena nit. Pri ling 2015, 56, sl. 45: 7–10) ter trakastim profiliranim ročajem G773, G774, G905, G1031) (prim. Fünfschil- prazgodovini. Ponovno je postalo priljubljeno v tretji tretjini (Lazar 2003, 151–155, Lazar tip 6.3.3; Mandruzzato, Mar-1. stoletja, posebej v 2. in 3. stoletju (Lazar 2022, 71–79). cante 2005, kat. št. 111) ali cilindričnim steklenicam Isings 51 Z njim so izdelovali predvsem kakovostne namizne izdelke (Lazar 2003, 151–155, tip 6.3.4–5; Mandruzzato, Marcante (Lazar 2003, 24). 2005, kat. št. 103–110, posebej 106). Steklenice s kvadratnim Stekleno posodje je močno razdrobljeno, prisotni so le od- ali večkotnim trupom in ročajem so bile pihane v kalupu lomki pihanega stekla. Večinoma so odlomki naravne barve ali prosto pihane in nato po pihanju še vroče sploščene na stekla: modrikastega, zelenkastega ali modro zelenkastega marmorni ali železni plošči pred pečjo. Odlomek ravnega prosojnega stekla, redkeje so bile posode izdelane iz mo- dna kvadratne steklenice Isings 50 nosi napis …NTE… v re- tnega razbarvanega stekla (npr. G109, G193). Drobec in- liefu (G419). Steklenica je bila izdelana s pihanjem v kalup. tenzivno modro obarvanega pihanega stekla (G320) je bil Kvadratne steklenice Isings 50 so na vseh najdiščih v regiji najden v plasti SE 3191 (Lazar 2003, 22–24). Odlomek oliv- najštevilčnejše. Najzgodnejše so odkrite že na Štalenski gori, no zelenkastega stekla z reliefnim okrasom (G870) bi lahko toda razcvet uporabe zasledimo šele od druge polovice 1. bil pihan v kalup. Prav tako odlomek dna z visoko nogo vse do 4. stoletja. Uporabljali so jih tako za transport teko- (G968), ki pripada skodeli ali krožniku iz intenzivno zelene- čin, posebej vina in olj kot za shranjevanje in serviranje pija- ga prosojnega stekla. Zunanja površina je mat in ni popol- če pri obrokih ter celo kot žare (Lazar 2003, 149–155; Man- noma gladka, kar bi kazalo na pihanje v kalup. druzzato, Marcante 2005, 19–22; Mandruzzato 2017, 247, Balzamariji sodijo med najenostavnejše in najstarejše oblike sl. 4: 6–9; Lazar 2023, 426–428). Nekateri odlomki naših ustij steklenih posod. Odlomek ravnega dna z ovalnim trupom z vratom bi pogojno lahko pripadali tudi enoročajnim vr- G368 čem s stožčastim trupom Isings 55a (Lazar 2003, 126, tip verjetno pripada cevastim balzamarijem z zajedo, in sicer glede na velikost poznejšim primerkom z daljšim vra 5.1.1, Mandruzzato, Marcante 2005, 22–24, kat. št. 157–159), - tom, ki so značilni za konec 1., 2. in 3. stoletje (npr. Lazar Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 255 toda praviloma imajo ta ustja bolj gracilno izdelana in manj oblike Isings 106 ali sorodne oblike – nekoliko manj konične masivna. in bolj polkroglaste čaše s klekastim ustjem in vboklim dnom Cevasta ustja so pogosta pri izdelkih 1. in 2. stoletja (prim. Isings 96 (G1362, G1432). Pri manjših odlomkih klekastih ustij ( G969 ), ki so odrezana in nedodelana, le rahlo zatalje - Fünfschilling 2015, 55–56, sl. 45; 137–140). Odlomek ceva - na ali zbrušena, je sicer težko prepoznati preostali spodnji stega ustja ( G38 ) na izvihanem, skoraj vodoravnem ustju iz del posode. Podobna ustja so namreč značilna za različne groba 4005, pripada skodelam Isings 43 oziroma krožni - sklede (Isings 117/AR 59), čaše ali skodelice (Isings 96) ali kom Isings 45 (Fünfschilling 2015, 137–140, sl. 181), varianti konične kozarce z različno oblikovanim dnom (Isings 106 skodelic z vodoravno izvihanim ustjem Isings 42/AR 80–81 ali 109). Kroglast trup in vboklo dno ( G1432 ) sta značilna za (Mandruzzato, Marcante 2005, Isings 42a, 27, kat. št. 227; obliko Isings 96/AR 60. Tovrstne čaše so med najbolj razšir - prim. Lazar 2003, 75–76, oblika 2.4.4) ali cilindrični skodeli jenimi in značilnimi predstavniki druge polovice ali poznega z vodoravno izvihanim ustjem s cevastim ustjem oblike Is - 3., predvsem 4. in (prve polovice) 5. stoletja (Lazar 2003, ings 44 (Mandruzzato, Marcante 2005, 28, kat. št. 232–237; 119–121, oblika 3.10.1; Mandruzzato, Marcante 2005, 15–16; prim. Lazar 2003, 80–81, oblika 2.5.1) ali njeni varianti AR Fünfschilling 2015, 127–132, 332–334). Obliko koničnih ko - 109.2 (Fünfschilling 2015, 387). Vse oblike so pogoste v ju - zarcev Isings 106 so razvili šele na prehodu iz 3. v 4. stoletje. govzhodnoalpskem področju; zanje je značilen omejen čas Množično so jih izdelovali vsaj do sredine 5. stoletja (La - proizvodnje med drugo polovico 1. in začetkom 2. stoletja. zar 2003, 117–119, Lazar 3.9.1; Rütti 1991, 46–47, AR 64, 66, Odlomka izvihanega in nazaj zapognjenega ustja in ostenja 68; Mandruzzato, Marcante 2005, 15–16; Funfschilling 2015, ( G871, 970b ) sta zaradi zelenkaste barve mlajšega datuma. 127–132, 338–340). Oboje so služile kot pivske posode in so Odlomki izvlečenega prstanastega dna in ostenja krožnika bile del globalnega poznorimskega namiznega servisa od ali sklede ( Velike Britanije preko Germanije in Galije do Italije, Balkana G109, G417, G1199, G1361 ) so značilna za čas od sredine 1. do konca 3. in začetkov 4. stoletja (Mandruz in vzhodnega Sredozemlja. V zahodnem delu cesarstva so - zato 2017, 425). Iz mlečno belega in rahlo prozornega raz bile nekoliko bolj priljubljene kot v Sredozemlju in na Vzho- - barvanega stekla je tudi odlomek dna skodelice z izvlečeno du (Fünfschilling 2015, 127–132, 332–333, 338–340). prstanasto nogo (G109) v grobu 6016. Primerek izvlečenega Polkroglaste čaše Isings 96 so množično izdelovali v Akvi- dna (G400, morda G260) bi lahko pripadal kozarcu ali vrču. leji, kjer je značilna prehodna različica med tipoma Isings Odebeljeno ustje posodice z robom ustja, nagnjenim ra 106/96 (Mandruzzato, Marcante 2005, 15–16). Med kopico - hlo navznoter ( steklenega gradiva v emonski insuli XXXI prevladujejo od- G4 ), iz premešanega groba 1004/1007, je izdelano iz mlečno belega dekoloriranega stekla. Pripada lomki čaš Isings 96. Na osnovi novčnih najdb in stekla je bila cilindrični skodelici AR 98/Isings 85a, ki spada med najbolj plast datirana v konec 4. in začetek 5. stoletja (Plesničar Gec razširjene oblike v drugi polovici 2. in 3. stoletju, redko ka 1981, 142). Starejše domneve o poznorimski steklarski de- - sneje (Lazar 2003, 102–104, tip 3.6.1; Mandruzzato, Mar lavnici (Plesničar Gec 1981, 136) zaradi pomanjkanja ključnih - cante 2005, št. 300, 341, 236; Fünfschilling 2015, 134–137, elementov steklarskega odpada pri obdelavi stekla vzbujajo 372−374; Lazar 2023, 425). Zanje je značilna prstanasta pomisleke (Lazar 2022, 22–23). Njihova izdelava je bolj pre- noga v obliki nalepljene steklene niti ( pričljivo dokazana v Celeji. V poznorimskem otroškem gro- G708 ). Iz razbarvanega prosojnega stekla (v rahli belkasti niansi) je cesti med letoma 2002 in 2003, je bil pridan polizdelek ne bu 35 severne celejske nekropole, izkopanem na Mariborski ostenju pod ustjem (G418). Rahlo izvihano ustje z nataljeno 429, G7208; Bausovac 2023, 534). Najdba potrjuje, da je nitjo se pojavlja na različici AR 98.2/Aventicum 84.1, del raz - proizvodnja stekla v mestu, ki se je začela že v drugi polovici širjene skupine omenjenih cilindričnih čaš Isings 85/AR 98 1. stoletja (Lazar 2022, 20–21), delovala še vsaj konec 3. in izdelana tudi čaša z izvihanim ustjem in nataljeno nitjo na dokončane polkroglaste skodelice Isings 96b (Lazar 2023, - (Fünfschilling 2015, 134–137, 374, sl. 175: 7). Ne izključujem, v začetku 4. stoletja (Lazar 2023, 429). Polkroglasti skodelici da bi odlomki lahko pripadali eni od različic jajčastih čaš s Isings 96 sta bili pridani še v dveh ženskih grobovih (Bau - prstanasto nogo, tako močno razširjenih v jugovzhodnoalp - sovac 2023, 533–534): v bližnji grob 37 (Žerjal et al. 2023, skem in panonskem prostoru v drugi polovici 1. in 2. stoletju 1692–1693, G7213) in grob 52 (Žerjal et al. 2023, 1698–1699, (Istenič 1994; Lazar 2003, 94–97, tip 3.41, 3.4.2; prim. Fünf - G7255). Primerek iz groba 12 na Bregu v Celju je veliko širši schilling 2015, 382–383, *AR 201). in prehaja v skledo (Bausovac, Praprotnik 2012, 67). Med ostalim steklenim gradivom je veliko odlomkov po- Med najmlajše sodijo odlomki kozarcev na visoki nogi znorimskih koničnih čaš z vboklim dnom in klekastim ustjem Isings 111 ( G824, G1059, G1260, G1261, G1384 ; sl. 498 ), ki 256 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 pihanega stekla rjavkaste barve, ki ni bilo namerno obar- vano. Podobne barve so tudi primerki v Akvileji, kjer velike količine teh kozarcev postavljajo pod vprašaj pozno datacijo njihove pojavnosti. Domneva se, da je malo verjetno, da bi bile v mestu uvedene šele po uničujočem napadu Hunov (leta 456), ki je razdejalo cvetočo metropolo in glavno pri- stanišče severnega Jadrana (Mandruzzato, Marcante 2005, 16). Z natančnimi analizami stratigrafskih izkopavanj v no- vejšem času je sicer delno nadaljevanje življenja v mestu vedno bolj potrjeno (Basso et al. 2023). Izdelava kozarcev na visoki nogi Isings 111 je potrjena npr. v Gradežu (Mandru- 498 Odlomek kozarca na visoki nogi tipa Isings 111 (G824). zzato, Marcante 2005, 17, op. 18). so značilna poznoantična in visokosrednjeveška oblika. Tako 7.8.3 Steklo v arhitekturi na vzhodu kot zahodu Rimskega imperija naj bi se pojavili v sredini 5. stoletja. Priljubljeni so bili vsaj do 8. stoletja. Po- Dve drobni kocki (G726, G906), ki sta videti kot svetlo mo- gosti so v severni Italiji (Uboldi 1999, 294–298 z obsežno der kamenček iz intenzivno nebesno modrega neprosojne- literaturo; Mandruzzato, Marcante 2005, 16, kat. št. 66–71). ga stekla, sta bili odkriti v rimskodobnih plasteh. Verjetno Mnogi primerki se najdejo v redkih mestih in na različnih sta bili namenjeni izdelavi mozaikov. Običajno so bili v pisa- poznoantičnih naselbinah v jugovzhodnoalpskem prosto- nih barvah izdelani mozaiki nimfejev ali term (Fünfschilling ru, npr. na Tonovcovem gradu pri Kobaridu (Milavec 2011a, 2015, 211–212). 84–85; 100–105 s pregledom poznoantičnega posodja v V premešanih plasteh in intaktnih rimskodobnih ruševinah Sloveniji), Korinjskem hribu (Milavec 2020, 88), in na sever - so bili ohranjeni deli ravnega okenskega stekla ( G529 v pla - nem Jadranu, npr. v Kopru (Cunja 1996, 71–78). V domnev - sti SE 6333, faza 2d). ni poznoantični steklarski delavnici v Kranju prevladujejo med gradivom, ki je morebiti del steklarskega odpada ali 7.8.4 Sledi steklarske proizvodnje recikliranega skupka, pripravljenega za pretopitev (Sagadin Na predelavo ali zbiranje recikliranega stekla, ki je bilo 2004). Za kozarce na visoki nogi Isings 111 je značilna izdela-poznano v rimskem obdobju, kažejo kosi surovega stekla va iz enega kosa stekla (prim. Fünfschilling 2015, 132, sl. 170), ( G667 v plasti SE 6295, faza 3a1; G24 v grobu 3003) in od-kar je razvidno iz naših primerkov ( G824, G1059, G1260, lomki stopljenih steklenih črepinj: stopljen odlomek ustja G1261, G1384 ). Pri starejših kozarcih na visoki nogi (npr. lonca G129 v grobu 6025 in od vročine izmaličen odlomek Isings 33, 36, 86; o tem Lazar 2003, 110–114, tipi 3.8.1–4; Mi-posode ( G503 ) v plasti SE 5250 (faza 2c). lavec 2011, 100–105; Fünfschilling 2015, 132–134) je bila noga pihana posebej in dodana na trup, medtem ko so pri obliki Reciklaža steklenih odlomkov je bila v rimskem obdobju Isings 111 z uporabo prijemalke (a puntello) iz ene steklene razširjena dejavnost. zataljena (na kratko ponovno segreta) in včasih okrašena V rimskodobni plasti SE 6291 (faza 3b) je bil tudi kos izliva kaplje oblikovali ostenje trupa in nogo. Ustja so praviloma z nataljenimi nitmi. V primerih, da je noga oblikovana a steklene žlindre s spodnjim delom talilnega lončka (G817). pinza, se domneva njihov izvor na jugu Sredozemlja in še V plasti SE 5225 v bližini (faza 3c) in v ruševinski pla- posebej v egipčanskih delavnicah (Mandruzzato, Marcante sti SE 2060 (faza 3d) sta bili odkriti drobni stekleni kapljici 2005, 16). Obliko kozarcev na visoki nogi Isings 111 so razvili (G1106, G1262), ki sta nedvomno ostanek rimskodobne iz kozarcev na izvihani visoki nogi oblike Isings 109b. Pre- steklarske proizvodnje. Steklena ploščica (G463) je ravna na hodne primerke Isings 109b/111 se pogosto datira v drugo eni in zelo nepravilna na drugi površini, zato je ne moremo polovico 5. stoletja, toda na najdišču Fondi Cossar v Akvileji smatrati za žeton, temveč za odpadek ali ostanek stopljene se pojavljajo že v dobro datiranih plasteh med koncem 4. mase. Odpadki in drugi elementi steklarske proizvodnje so in začetkom 5. oziroma sredino 6. stoletja; kozarci na visoki znani iz Levstikove ulice in Mariborske ceste v Celju (Lazar nogi Isings 111 pa v plasteh od sredine 5. do 7. stoletja (Mar- 2003, 214–216; Lazar 2022, 20–22; Lazar 2023, 429). cante 2022, 641–644). Podobno kronologijo so opazili tudi med izkopavanji na Piazza del Duomo v Padovi (Marcante 2017). Vsi primerki iz naših raziskav so izdelani iz prosojnega Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 257 7.8.5 Steklen, gagatni in jantarni nakit Jagode so bile praviloma nanizane na vrvice iz organskih materialov. V grobu 3000 (starejša ženska) so ohranjeni celo Ogrlice iz steklenih jagod so bile priljubljene celotno rimsko deli bronaste verižice ( G10 ), na katero so bile jagode nani - obdobje. Kot je razvidno iz različnih grobov in portretov v zane ( G11–G13 ). Med razdrobljeni deli verižice je bilo vsaj Fayumu v Egiptu, so se ženske v helenističnem svetu, pozni 6 prepletenih členov tanke bronaste žice (db. 0,7 mm), t. republiki in nato v času rimskega imperija rade ovesile z i. fixing link. Člene tvorita dve okrogli zanki (pr. 5 mm) in verižicami in ogrlicami, na katerih so bile nanizane jagode vmesni del, s spiralno zavito žico preko spodnje (dl. 7 mm). iz različnih materialov. Dragi kamni, kot so karneol, rubini, Na te posamezne člene verižice so bile nato v presledkih smaragdi, zeleni ametisti in drugi redki materiali, na primer nanizane različne steklene jagode. V tem grobu je bilo 46 jantar in gagat, so imeli magične, zdravilne in varovalne kroglastih steklenih jagod peščeno rumene barve. Medtem lastnosti (Riha 1990, 79; Giovannini, Vidulli Torlo 2012). Od ko so bili členi verižice ( G10 ) in jagode ( G11–G12 ) odkriti v začetkov izdelave so steklo kot cenjeno snov uvrščali med predelu vratu, ramena, ena sicer ob boku pokojnice ( G13 ), drage ali okrasne kamne. Tehnike izdelave steklenega nakita je bil višje v zasutju bronast kaveljček z ovalno nesklenjeno so povezovali s tehnikami izdelave nakita iz dragih kamnov zanko ( G16 ). Čeprav bi bil lahko del zaponke ali spenjalne - ali drugih redkih materialov (npr. jantarja) na eni strani ter ga mehanizma verižice, pa njegova lega kaže na novove - obrtmi, povezanimi z ognjem, kot so predelava kovin, to - ški spenec oziroma zanko za zapenjanje obleke. Enostav - revtika, zlatarstvo, na drugi. Zato so imeli steklen nakit, ja - ne verižice s členi tipa fixing-link z nanizanimi jagodami se gode in amuleti že sami po sebi poudarjene apotropejske uvrščajo v tip Pavesi VII. V Italiji so jih po helenističnih pre - lastnosti, ki so delovale zdravilno in so varovale pred uroki, dlogah izdelovali že v poznorepublikanskem obdobju (2.–1. magijo in zli duhovi. Noša steklenih jagod je odražala svet stoletje pr. n. št.), posebej naj bi bile priljubljene v 3. stoletju. verovanj in vraževernosti. Magični pomen in varovalno mo - Toda v Akvileji so bile odkrite tako v zgodnjecesarskih kot goče so dodali še z okrasi, kot so barvna očesca. Tradicija poznocesarskih grobovih s konca 4. in začetkov 5. stoletja simbolike nakita se je ohranila v pozni rimski in poznoantični (Pavesi 2001, 95–108; Giovannini 2013). čas (Giovannini 2008, 154–156; Perko 2018). Steklene jagode in obeski V sedmih grobovih (grob 3000, 5018, 6003, 6028, 6035, Večina steklenih jagod je enobarvnih, le dva obeska imata 6053, 7500) so bile steklene, jantarne ali gagatne jagode v nataljeno nit druge barve ( G201–G202 ). Med enobarvnimi večjem številu odkrite na predelu vratu ( sl. 499 ). Domneva - jagodami na našem najdišču so zelo pogoste temno modre, mo, da so bile nanizane na ogrlice, ki so krasile pokojnice bele in peščeno rumene, redkeje so odkrite jagode zelene, ob pokopu. Ogrlice iz nanizanih steklenih jagod so pogosto črne, rdeče, svetlo modre in svetlo zelene barve. Ogrlice odkrite v ženskih skeletnih grobovih v drugi polovici 3. in so bile sestavljene iz steklenih jagod ene barve ali iz jagod vsaj še celo 4. stoletje. Iz upodobitev je razvidno, da so bile različnih barv in materialov. Na enak način so bile lahko iz - pogosto nanizane v dolgih ogrlicah, ki so se nosile spušče - delane tudi zapestnice, česar pa na našem najdišču nismo ne na prsih ali dvakrat zavite okoli vratu (Riha 1990, 77–92; odkrili. Buora 1996a; Giovannini 2008, 156–170). Enobarvne ogrlice so izdelane iz jagod popolnoma enake oblike. Ogrlica iz groba 3000 z bronasto verižico je imela 46 peščeno rumenih kroglastih jagod (G11–G13), ogrlica iz otroškega groba 5018 pa 60 kroglastih temno modrih ste- klenih jagod (G51; sl. 500). V večbarvnih ogrlicah je ena barva prevladovala. V določe- nem zaporedju so bile vmes dodane še jagode drugačnih barv in oblik. Praviloma so bile nanizane izmenično ali v pravilnih razmikih. Pogosto so se jagode različnih barv raz- likovale tudi po obliki ali materialu (prim. Swift 2000; Swift 2003). Pokojnica v grobu 6035 je okoli vratu nosila ogrlico (G169; sl. 501) iz 86 belih kroglastih jagod z robovi (Riha 11.11, Aquileia XI.1/VIII), ki so bile izdelane iz belega nepro- sojnega stekla. Na osnovi pregleda pod povečevalnim ste- 499 Ogrlice iz steklenih, jantarnih in gagatnih jagod (G81, klom se zdi, da so med več slojev prosojnega stekla vstavili G138, G169). 258 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 500 Ogrlica iz kroglastih temno modrih steklenih jagod iz groba 5018 (G51). 502 Ogrlica iz gagatnih, jantarnih in steklenih jagod različnih oblik in barv iz groba 6028 (G138). kroglaste oblike (Riha 11.11; Aquileia XI.1) modrih in zelenih barv (G138j, k, l, m). Poleg je še nekaj drugih oblik: srčaste ali kapljičaste (G138n), drobne modre kockaste (G138o), prosojna zelena poligonalna jagoda (G138p) in dve beli kroglasti jagodi s podaljšanimi robovi iz prosojnega stekla z vdeto belo ali srebrno folijo (G138r). Med steklenimi jagodami (G224) ogrlice na vratu pokojnice v grobu 7500 so tudi drobne koščene jagode in bronasta zanka ali trakast obroček (G225), ki bi lahko predstavljal del 501 Ogrlica iz kroglastih belih jagod z robovi iz bele steklene ogrlice ali uhana. Na ogrlici (G224) je bilo 13 večjih nepro- paste iz groba 6035 (G169). sojnih temno modrih poliedričnih jagod (Riha 11.25, Aquileia srebrno ali belo folijo (prim. Rütti 1988, tip 2.1.7; Giovannini XII), štiri temno zelene cevaste jagode okroglega preseka (Riha 11.19, Aquileia 11.4), vsaj dve svetlo zeleni stekleni ali 2008, 158, Aquileia VIII). Nedvomno so želeli posnemati na - koščeni jagodi, po obliki na meji med obročastimi in ceva - ravne bisere (prim. Keller 1971, 89, št. 4a–c; Riha 1990, 86, stimi jagodami (Riha 11.18, Aquileia II.B), in modra jagoda t. 38, št. 1223–1225; Giovannini 2008, 160, tip Aquileia XII). v obliki sploščene kapljice ovalnega preseka (Riha 11.13 št. Med bele jagode so bile nato nanizane 4 drobne kroglaste 1226 najbljižje, Aquileia XI.3). jagode (Riha 11.11, Aquileia XI.1) iz zelenega stekla in 6 oran - žnih bikoničnih (Riha 11.12, Aquileia XI.6) jagod iz neidentifi- Oblike jagod ciranega materiala (G169). Kot je razvidno iz opisov, so med najdbami najpogostejše Steklene jagode so kombinirali tudi z gagatnimi jagoda- kroglaste jagode (Riha 11.11; Aquileia XI.1, Keller 1; Berthelot mi. Tako so bile med 61 črnimi gagatnimi jagodami (G81) tip 2). To je bila najpogostejša oblika celotno rimsko obdo- ogrlice v grobu 6003 (starejši otrok) še redke steklene ja- bje po celem imperiju, zaradi enostavnega načina izdelave gode: dve celi in ena zdrobljena neprosojna modra jagoda in nedvomnih čarobnih moči same oblike kroga. Jasno je iz- hruškaste ali kapljičaste oblike in rombičnega ali ovalnega ražen namen posnemanja dražjih materialov, npr. naravnih preseka (Riha 11.13; Aquileia XI.3) (G82–G83), na prsih pa biserov (Riha 1990, 86; Swift 2003, 338–340, 346; Giovannini preluknjana polžja hišica (G84). 2008, 160). Pogosto so kroglaste jagode rahlo nepravilne Izjemno bogato ogrlico so nadeli odrasli ženski v grobu (G51, grob 5018) in ovalne ali imajo tanke obročaste podalj- ške ob odprtini oziroma ostanke spoja ob rezanju (npr. grob 6028, ki je bila sestavljena iz več kot 150 gagatnih jagod, 3000: G11–G13 , grob 6035: G169 ). okoli 70 jantarnih jagod in preko 70 steklenih jagod različ - nih oblik in barv (G138; sl. 502). Večina steklenih jagod je Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 259 Bikonične jagode (npr. grob 6035: G169c) v višino in pre- mer merijo približno enako in so praviloma zelo drobne (tip Keller tip 4; Riha tip 11.12; Berthelot tip 13; Aquileia tip XI.6). Stožčasti polovici sta pogosto enako veliki, lahko pa je ena nekoliko večja. Močno razširjene so bile po zahodnem delu cesarstva, predvsem v porenskih in podonavskih provincah, Retiji in Panoniji (Keller 1971, 89, št. 4a–c; Riha 1990, 86, t. 38, št. 1223–1225; Berthelot 1995, 16; Swift 2003, 338–346; Giovannini 2008, 160). Kockaste jagode (npr. grob 6028: G138o; Keller tip 14 in tip 503 Dve črni stekleni jagodi z barvnimi nataljenimi nitmi iz 15; Riha tip 11.22; Berthelot tip 14; delno Aquileia tip XI.5) groba 6053 ( G201, G202 ). so bile prav tako razširjene celotno rimsko obdobje (Keller črnega neprosojnega stekla. Vanj je vtaljen okras iz barvnih 1971, 92, št. 14–15; Riha 1990, 89, t. 38, št. 1279–1316; Berthe-niti. Prva ( G201 ) obročasta jagoda je okrašena z valovito lot 1995, 16; Giovannini 2008, 160). rumeno nataljeno nitjo in tremi očesci iz modrega stekla in Hruškaste ali jagode v obliki kapljice (grob 6003: G82–G83 , črno piko (Riha 1990, tip 11.6, var. 1; Aquileia IX.5). Tovrsten grob 6028: G138n in grob 7500: G224d ) imajo odprtino po okras naj bi imel posebne apotropejske varovalne moči, daljši stranici in so bolj ali manj sploščene, torej lečastega, med drugim je odvračal poglede „zlobnega očesa“. Po-rombičnega, ovalnega ali okroglega preseka (deloma Kel-dobne jagode so znane iz severnega emonskega grobišča ler tip 7, delno Riha tip 11.13, posebej št. 1226; Berthelot tip na lokaciji Kozolec II (Karo 2020a, 124–125, grob 35: kat. št. 6; Aquileia tip XI.3). Pojavljale naj bi se le v poznorimskih 1/3–4, 223–224, sl. 340), Nevioduna (Petru P., S. Petru 1978, grobovih 4. in 5. stoletja, verjetno še v zgodnjem srednjem 65, t. 18: 3) in mnogih drugih rimskih najdišč širom cesarstva veku (Keller 1971, 90; Guido 1978, 99, sl. 37, št. 17; Riha 1990, kot tudi v Barbariku. Zgodnje se datirajo že v drugo polovi-87; Berthelot 1995, 14–15; Giovannini 2008, 160). Sploščene co 2. in 3. stoletje, toda pogostejše so v grobovih od 4. do primerke Erwin Keller in Emilie Riha uvrščata v isto skupino 7. stoletja (Riha 1990, 84–85, št. 1177; Berthelot 1995, 6, L; kot srčaste ali lečaste jagode (delno Keller tip 7, delno Riha Swift 2003, 343–344; Gagetti 2004, 46–47; Giovannini 2008, tip 11.13, posebej št. 2808c, 2907c, 2947f; Berthelot tip 4; 158–159; Migotti 2009, 156, 160–161; Karo 2020a, 223–224). Aquileia tip XI.2), ki so bolj okrogle ali ovalne oblike in tako Vodoravni sodčast obesek G202 je spojen iz dveh delov – po obliki spominjajo na zrna leče. So ploske, presek je le-prečnega votlega dela, okrašenega z večkrat navito modro čast, ovalen ali rahlo rombičen, preluknjane so po daljši stra-nataljeno nitjo in zanke za obešanje na sredini (Aquileia nici. Pogostejše naj bi bile v poznorimskem (4.–5. stoletju) in C1.b). Vodoravni del je izdelan z uvijanjem na palico. Tovrstni zgodnjesrednjeveškem obdobju (Keller 1971, 90, tip 7; Riha obeski se povezujejo z amuleti v obliki vodoravnih kapsul, 1990, 87; Berthelot 1995, 14; Giovannini 2008, 160). ki naj bi izhajali iz egipčanskega sveta. Kovinski primerki so Večina poliedričnih jagod (Keller tip 2; Riha tip 11.25; Aqui-pogosto vsebovali varovalne snovi ali napise s protiuroki. leia tip XII) ima obliko kocke s prirezanimi robovi (npr. grob Tako potreti iz Fayyuma kot najdbe v grobovih, npr. v Akvileji 7500: G224a ); le ena v grobu 6028 je trikotnega preseka (Giovannini 2008b, 42–43, 79, tip C1.b: najbolj št. 154, za in tremi piramidalnimi ploskvami ( G138p ). Njihove gladke zanko podobne še tip C1.a: št. 152–153) in Veroni v sever-površine in geometrijska oblika telesa posnemajo eno od ni Italiji (Gagetti 2004, 46–47, grob 11 na Via Faustina), Istri osnovnih geometrijskih oblik kristalov. Kot oblike osnov-(Girardi Jurkić, Džin 2003, 153, št. 217), v Štrbincih (Migotti nih gradnikov sveta (materije) so izžarevale čarobne moči. 2009, grob 84 z bulo, kat. št. 84/1, t. 16: sl. 3: 84/1, t. 39: 1) Razširjene so bile po celem imperiju, še posebej v Porenju, in v Brigetiju v Podonavju (Konrad 1997, 220, grob 544: 3h, Reciji, Panoniji, severni Italiji, v Istri in na severnem Jadranu. t. 86: 6), jih vežejo na določeno starostno skupino: otroke in Značilne so za poznorimske grobove druge polovice 3., 4. najstnike obeh spolov. V Akvileji se njihova izdelava pripisuje in verjetno tudi 5. stoletja (Keller 1971, 88–89; Riha 1990, 90, ali lokalnim delavnicam ali delavnicam v vzhodnem Sredo-t. 39, št. 1342; Buora 1996a, 78; Giovannini 2008, 160, 168, zemlju, za katere naj bi pristanišče delovalo kot posrednik v op. 161; Swift 2003, 338–340). alpski in podonavski prostor. Datira se jih v 4. stoletje (Ga- Jagoda in obesek iz črnega neprosojnega stekla getti 2004, 46–47; Giovannini 2008b, 42–43, 79, tip C1.b: Dve stekleni jagodi ( najbolj št. 154, za zanko podobne še tip C1.a: št. 152–153). G201–G202 ; sl. 503 ) sta bili odkriti ob pranju otroške lobanje groba 6053. Obe sta izdelani iz 260 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Posamične jagode Posamične jagode v grobovih so bile morda odložene z zasutjem premešane zemljine. Steklene jagode so sicer no- sili tudi posamično kot obeske, zelo pogosto kot amulete z varovalnimi močmi. Tako so jih nosili otroci, ženske in celo nekateri moški. Domneva se, da so imeli z njimi okrašena oblačila ali usnjene torbice, tako da so bile jagode nanje prišite kot gumbi (Giovannini 2008, 156–170). Zelena kroglasta jagoda (G39) je ležala v otroškem gro- bu 5002. V moškem grobu 6027A sta bili med spiranjem sedimenta odkriti črna gagatna (G136) in steklena jagoda ( 504 Ogrlica iz obročastih črnih (psevdo)gagatnih jagod iz G137 ). groba 6003 (G81). V različnih plasteh sta bili odkriti dve melonasti jagodi mo- drozelene barve ( mm in višine 3–5 mm (Riha 1990, 85, 88). Ker so jagode G361, G455 ). Oblika je bila zelo razširjena po celem imperiju od 1. do 5. stoletja, s poudarkom na zgo nekoliko slabše kakovosti in strukture po površini ter temno - dnjerimskih kontekstih (Riha 1990, 80–83, tip 11.1; Giovannini sive barve, so verjetneje izdelane iz psevdogagata (prim. 2008, 157, tip Aquileia V). Giunio 2010, 198, glej op. 20). Gagatne in psevdogagatne Gagat jagode ima sicer Emilie Riha uvrščene v tip 33, te bi pripa- dale varianti 2 (Riha 1990, 92). Gagat je vrsta lignita, sorte premoga, rjavkasto črne barve. Izjemno bogato ogrlico so nadeli odrasli ženski v grobu Fosiliziran les je pripadal drevesom iz roda Araucariaceae, 6028, ki je bila sestavljena iz več kot 150 gagatnih jagod, ki so rasla v juri (pred okoli 180 milijoni let). V preteklosti je okoli 70 jantarnih in preko 70 steklenih jagod različnih oblik veljal za kamen sreče, saj naj bi prinašal srečo vsem, ki ga in barv ( G138 ; sl. 502 ). Gagat je bleščeče črne barve z glad - nosijo. Rimljani so verjeli, da jih lahko zaščiti pred zlobnimi kimi površinami. Večina gagatnih jagod je bila izdelana iz bitji, demoni, strupi in uroki, zlasti pred „zlim očesom“. Poleg tanke cevke enake širine (4–5 mm), ki je bila razrezana na varovalnih in magičnih moči so mu pripisovali tudi medi - kratke pasove z zarezami na približno enakih razmikih pri - cinske zdravilne lastnosti pri epilepsiji, ženskih težavah, plo - bližno 1–2 mm (Riha 11.33, var. 2). Tako so bile štiri jagode dnosti, zobobolu, tumorjih itd. Latinski izraz gagates ome - enojne ( G138c : Riha 1990, št. 1355 ali 1357b), 146 jagod je nja Plinij starejši (Plin., Naturalis hist. 36, 141–142; prim. Orph. bilo dvojnih z eno zarezo ( G138a : Riha 1990, št. 1357a), 10 468) in ga povezuje z reko Gages v Likiji. Ležišča gagata so trojnih z dvema zarezama ( G138b : Riha 1990, št. 1354), dve Rimljani poznali tudi drugod: na vzhodnih obalah Britanije četverni s tremi zarezami ( G138d ; Riha 1990, št. 1357a), ena (predvsem Whitby v Yorkshire), v južni Franciji (Languedoc), šestkratna s petimi zarezami ( G138e : Riha 1990, št. 1357) in v Španiji (Asturija) in Nemčiji (v dolinah Rena in Mosele). ena osemkratna s sedmimi zarezami ( G138f : Riha 1990, št. Danes jih poznamo še na Češkem, Slovaškem, Poljskem in 1357d). Ena črna gagatna ali steklena jagoda ( G138g : Riha Portugalskem. Nahajališča cenejšega psevdogagata ali sa - 11.33, var. 1: Riha 1990, št. 1351) je bila dolga, cilindrična in propelita naj bi bila v Porenju, Švici, Avstriji. Sapropelitno na eni strani rahlo narebrena, na drugi je imela dva daljša oglje izhaja iz ostankov nižjih organizmov (fitoplanktona in odseka med zarezama. Štiri jagode so bile cevaste in kva - zooplanktona). Nakit so iz gagata izdelovali že v paleolitiku dratnega preseka, rahlo razširjene v sredini ( G138h : Riha in neolitiku. V rimskem cesarstvu se je to razširilo v 3. in 4. 11.22). Le dve od enojnih jagod sta nekoliko širši (pr. 7 mm), stoletju, kar se označuje kot Schwarzen Mode (Riha 1990, bolj diskaste oblike. 79; Allason-Jones 1996; Giunio 2010; Boldrighini 2022). Ga - V moškem grobu 6027A sta bili med spiranjem sedimenta gat se pojavlja v ženskih in otroških grobovih (Giunio 2010; odkriti črna gagatna ( G136 ) in steklena jagoda ( G137 ). Ga - Bolla 2011, 121; Giovannini 2013, 194; Vojvoda et al. 2020, gatna jagoda je bila dvojna cilindrična z eno zarezo (Riha 104–105). št. 1357a). Posamična gagatna jagoda ( G143 ) je bila še v Deklica v grobu 6003 je nosila ogrlico iz 61 črnih gagatnih ženskem grobu 6031 z bronasto bulo. jagod ( G81 ; sl. 504 ), treh modrih steklenih jagod ( G82, G83 ) in preluknjano polžjo hišico (G84). Jagode so obročaste (Riha 11.8) ali rahlo cevaste oblike (Riha 11.18), premera 5–6 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 261 Jantar 7.8.6 Sklep V Emono, Celejo in Poetoviono so predmeti iz baltskega Poleg drugih obrti iz rimskega časa je v Celeji dobro do- jantarja najpogosteje dospeli iz delavnic v Akvileji, ki je bila kumentirano tudi steklarstvo. Tako med gradivom III. etape največje središče tovrstne obrti v rimskem cesarstvu. Delav- Mariborske ceste (Lazar 2023) kot IV. etape oziroma pred- nice v Akvileji, na koncu prazgodovinske jantarne poti na stavljenih izkopavanj Aškerčeve ulice in Ulice XIV. divizije, severnem Jadranu, so namreč zalagale širšo regijo: severno torej nadaljevanja proti jugu, opazujemo sledi steklarske Italijo, Alpe, čezalpske in podonavske province ter slovenska proizvodnje. Kapljice in odlomki surovega stekla so od- območja vse do Poetovione. To odsevata podobna tipologi- raz izdelave steklenih posod na teh krajih, medtem ko se ja in tehnika izdelave jantarnih predmetov v Noriku, Panoniji ostanki steklenih posod navezujejo na izdelke teh steklarskih in Dalmaciji (Istenič 1999; Gagetti 2001; Buora 2001; Calvi delavnic. ne, zdravilne in apotropejske lastnosti. V tedanjih predsta Med gradivom je izraziteje izpričan nakit iz stekla, gagata 2005; Gagetti 2007). Jantar je imel v očeh Rimljanov magič- 2001; Calvi 2005; Gagetti 2007). Priljubljen je bil pri ženskah zarisuje s številnimi odkritji v grobovih. Da so varovali osebe, ki so bile bolj podvržene nevarnostim bolezni, nesreče in za nakit in kozmetične pripomočke. V literaturi in upodobi - smrti – otroke, žene in vojake, je razvidno tudi iz naših gro - tvah so jantarni obeski ( vah je odvračal zlo in posedoval zdravilno mogoče (Gagetti in jantarja. To so materiali, katerih pomen za prednamce se - ščito otrok pred uroki, boleznimi in nesrečami (Gagetti 2001; bov. Obeski in ogrlice z različnimi jagodami so odganjali zle crepundia ) izpričani posebej za za- Dasen 2003; Gagetti 2018; Vojvoda duhove, zlo in bolezni že zaradi materiala samega po sebi et al. 2021, 106–115). in zaradi njihove oblike. Varovali so jih, ko so bili živi in mrtvi. Razcvet produkcije luksuznih jantarnih predmetov naj bi bila značilna za prvi dve stoletji n. št. (Istenič 1999, 79–81; Gagetti 2001; Buora 1996b; Buora 2001; Buora, Jobst 2002). Ta se nadaljuje še v srednje- in poznorimski čas. Jantarne jagode in obeski so posamično ali v nizih zastopane v različnih po- znorimskih grobovih v Sloveniji (Bertoncelj-Kučar 1979, 263) in drugih področij cesarstva (Riha 1990, 79; Migotti 2009, 156–159; Vojvoda et al. 2021, 106–115). Najdbe neobdela- nega jantarja v Poetovioni (Tomanič-Jevremov, Šubic, Tušek 2001, 98, 114, sl. 16) in Akvinku (Zsidy, Poczy 2001, 123) ter poznorimske delavnice v Kölnu, v rimskem mestu Colonia Agrippina (Tempelmann-Mączyńska 1985, 109), se smatrajo za pokazatelje vzpostavitve lokalnih delavnic v večjih mestih ob jantarni poti, kot so Emona, Celeia, Poetovio, Aquincum (Bertoncelj-Kučar 1979, 264; Migotti 2009, 157). Izdelava dragocenih jantarnih predmetov izven meja rimskega ce- sarstva, v Barbariku, je izpričana od 1. do 7. stoletja. Pri tem so imela v trgovini z jantarjem nedvomno pomembno vlo- go sarmatska in gotska ljudstva (Migotti 2009, 157–158 s sta- rejšo literaturo). Interpretacija izvora poznorimskih jantarnih predmetov v Sloveniji tako ni jasna ali enoznačna. V ruševinski plasti SE 3012 (faza 3c) je bila odkrita polovica trakastega prstana iz jantarja (G1149). Širina obroča je izje- mna, kar pomeni, da je šlo za večji prstan, morda namenjen moškemu (prim. Istenič 1999, 79–81; Gagetti 2001). Poleg gagatnih in steklenih jagod v dolgi ogrlici v ženskem grobu 6028 je bilo še približno 70 jantarnih jagod (G138; sl. 502). Vse so bile kroglaste oblike (G138i: Riha 11.11; Riha 1990, 86). 262 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 7.9 Drobni kamniti predmeti in Predstave o apotropejskih in profilaktičnih močeh amuletov iz živalskih zob in čekanov divjih in domačih živali se od - predmeti iz živalskih kosti, školjk ražajo pri obeskih in prilaganju celih v otroške grobove in in polžjih hišic pokope domačih živali, ki so potrebovali njihovo zaščito za Tina Žerjal časa življenja in v smrti. Plinij omenja take amulete za bla- ženje in proti nočnim moram otrok, vročini in problemom 7.9.1 Predmeti iz živalskih kosti, pri izraščanju zob (Plinij, Naturalis hist. 38, 25; 30, 20–22, 26; 32, 4; 32, 48; Dasen 2015, 191–194; Vojvoda et al. 2021, roževine, školjk in polžjih hišic 116–118). Posamični zobje domačih in divjih živali so namreč Le 20 najdb predstavljajo predmeti, izdelani iz živalskih kosti, odkriti v več grobovih: prašičja čeljust, pasji čekan in zob roževine, školjk ali polžjih hišic. Nekaj jih je bilo v rimskih večjega prežvekovalca v otroškem grobu 6019; prašičji zob grobovih, druge v antičnih ali mlajših plasteh. Tretjino izdel-v grobu 7002; zob goveda v grobu 5019 (rezidualno?), zob kov lahko nedvomno datiramo v rimski čas, tretjino v srednji drobnice v grobu 5028 in 6010; konjski zob v grobu 5004; ali novi vek. Nekatere predmete v vrhnjih premešanih pla-konjska mandibula v grobu 6044. Tovrstne najdbe se nave-steh je težko natančneje datirati, kdaj so bili izdelani. Med zujejo na zavesten pridatek, druge na obredne daritve in njimi je največ igel in šivank. Nekatere pridatke, kot so zo-žrtvovanja ob pokopu. bje domačih in divjih živali ali hišice polžev, lahko pripišemo V rimskih plasteh so bili še vsakdanji predmeti: deli nakita posebno apotropejsko funkcijo ali del ostankov pogrebnih (lasnice), orodje za šivanje in prostočasno igranje. ritualov. V rimskih grobovih ni bilo posamičnih koščenih izdelkov, le Prebivalci so si krajšali čas z različnimi namiznimi igrami, hazardiranjem in vedeževanjem (Gostenčnik 2005, 165–192; deli nekaterih ogrlic so bili izdelani tudi iz kosti. Ogrlico iz Swift 2017; Karo 2020b, 234). Temu sta služila drobna ko - črnih gagatnih jagod ( G81 ), modrih steklenih jagod ( G82, ščena igralna kocka ( G308 ; sl. 505 ) in ploščat žeton ovalne G83 ) v otroškem grobu 6003 bi lahko dopolnjevala prelu - oblike s kratkimi radialnimi zarezami na robu ( G394 ). knjana polžja hišica ( G84 ), ki je bila odkrita na prsih. V zasu - tju nad gležnji pokojnika je bila prevrtana polžja hišica (G49) še v grobu 5014, in sicer med gležnji pokojnika, zato bi bila lahko namerno pridana. Polžje hišice, predvsem morskih polžev, so se nosile za za- ščito kot amuleti. Nadaljevanje pogrebnih ritualov iz praz- godovine se povezuje s simbolizmom izvora in matere Zemlje; morske školjke in polže pa z Venero, plodnostjo in reprodukcijo (Vojvoda et al. 2021, 119). Čeprav je bila odkrita v stratigrafsko mlajših plasteh (faza 4c), je zanimiva najd- ba hišice morskega polža (G1570). Bodičasti volek (Bolinus 505 Drobna koščena igralna kocka (G308). brandaris ) je v preteklosti zavzemal posebno mesto pri pri- ga že rimski avtorji, kot sta Vitruvij ( Šivanka s stožčastim vrhom (G505) je imela uho izdelano iz dobivanju purpurja – škrlatnega barvila za blago. Omenjajo Plinij ( dveh okroglih predrtin (v obliki osmice). V zadnjem času se De architectura 7,13) in 100–104, 109–112). Domnevamo, da gre za najdbo iz rim koščene šivanke pripisujejo ne samo šivanju volne in dru- Naturalis hist. 9,125–141) (Bardot et al. 2011, posebej skega časa. gega blaga, temveč tudi pripravi umetelnih pričesk rimskih - matron. Kovinske lasnice iz dveh delov so iznajdba novejših Med steklenimi jagodami (G224) ogrlice na vratu pokojnice obdobij. V rimskem času so sužnje, zadolžene za obliko- v grobu 7500 so tudi dve celi in polovica drobne koščene vanje pričeske svoje gospodarice, pritrdile kite in čope las jagode (pr. 4–5 mm, v. 2–3 mm), po obliki na meji med di- s trakovi (usnjeni, volneni ali iz blaga). S šivankami z več skastimi in obročastimi jagodami (Riha 1990, 88, tip 11.18; predrtinami so trakove vpletle v lase in utrdile pričesko (Go- Giovannini 2008, 157, tip Aquileia II.B), kar so najbolj razšir- stenčnik 2005, 89, 108; Gostenčnik 2010; v Sloveniji: Dular jene oblike nasploh. Zaradi zdrobljenosti in obrabljenosti ni 1979, 284–285, t. 1: 16–17). jasno, ali gre za svetlo zeleno steklo ali kost. Koščene igle ali lasnice se pojavljajo v dveh oblikah. Če- prav so le tri (G336, G668, G891) od šestih odkrite v rimskih Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 263 plasteh, lahko rimsko starost domnevamo za večino. Tudi členka. Ima sploščena in poudarjena robova ter okrogel enostavne koščene igle se interpretirajo kot lasnice, ki so presek. služile za pritrjevanje ženskih pričesk in njihovo pripra- Ostale koščene izdelke je težko identificirati in natančno vo, npr. razdeljevanje las (Dular 1979, 278–279; Riha 1990, kronološko opredeliti. 111–114; Gostenčnik 2005, 89–90, 100). Dve igli ali lasnici sta kijaste oblike z okroglim presekom in neokrašene (tip Riha 7.9.2 Drobni kamniti predmeti 12.27). Vrh imata zašiljen ( G336 ) ali ravno odrezan ( G891 ). Preprost kamnit trikoten obesek z dvema luknjicama (G18) Neokrašene kijaste igle so izdelovali celotno rimsko obdo-iz groba odraslega moškega groba 3002 je grobo izdelan. bje, čeprav so v Augusti Rauricorum najpogostejše v plasteh Podoben trikoten obesek z eno luknjico ( G504 ; sl. 507 ) je bil med sredino 2. in sredino 3. stoletja (Riha 1990, 112–113; Go-pobran v plasti SE 5250. Zanimivo je, da se oba pojavljata stenčnik 2005, 89–90, 100–101; za Slovenijo Dular 1979, 279, kar zgodaj v stratigrafski sekvenci (faza 2c), ki se datira v 2. t. 1: 12–15). in (prvo polovico) 3. stoletja. V vrhnjih premešanih plasteh je odkrita koščena igla ali la-Preprosti primerki obeskov se pogosto enačijo s poenosta-snica z okroglo glavico ( G1603 ). Osrednji del trna ima ode-vljenimi oblikami v poznorimskem in poznoantičnem času beljen. Enostavna oblika je tipološko zelo razširjena skozi (Jevremov, Tomanič Jevremov, Ciglenečki 1993; Mikl Curk celotno rimsko obdobje in v mlajših obdobjih (Dular 1979, 1997). 278, t. 1: 1–4; Riha 1990, 104–106, tip Riha 12.16; Gostenčnik 2005, 95). V rimskodobnih plasteh so bili odkriti dva brusa (G465, Medtem ko so druge oblike igel pogoste tudi v drugih ma G539) in serija kamnitih krogel (G687–G700) – izstrelkov za - terialih, so igle z ovalno pečatno glavico ( metalno napravo (glej poglavje 7.6). G1684, G1685 ; sl. 506), ki je na vrhu ravno odrezana ali rahlo zaobljena, Med srednjeveške ali novoveške kamnite predmete spada praviloma izdelane iz kosti. Značilne so za srednje- in po- kremenčasto kresilo (G1571), čeprav se v novejšem času znocesarsko obdobje (Riha 1990, 106, tip 12.17), poznane razmišlja o njihovi rabi že v rimskem času (Huber et al. 2012). še iz poznorimskih nekropol Ptuja – npr. med gradivom germanske posadke na Ptujskem gradu (Jevremov, Tomanič Jevremov, Ciglenečki 1993, 225, 228, grob 416, t. 1: 416/5). 506 Koščena igla z ovalno pečatno glavico (G1684). Trije gumbi (G1568, G1569, G1471) in dvostranski glavnik (G1573) so zanesljivo novoveški. Trakasti obroček ali prstan G1750 ima zaglajene površine in D-presek, obroček G1594 je okroglega preseka. Obdelana votla kost je bila zaglajena 507 Trikoten obesek z eno luknjico (G504). v osemkotni presek (G1472). Ker je odlomljena, ni jasno, čemu bi lahko služila – morda ročaju. Med srednjeveškimi in novoveškimi predmeti izstopa šahovska igralna figurica (G1450), ki je v resnici na obeh straneh obdelana koščica 264 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 7.10 Rimske keramične najdbe Material Število odlomkov Teža Bron 1056 3404 Tina Žerjal, Iris Bekljanov Zidanšek Estrih 6 4775 7.10.1  Freska 102 2866 Uvod Jantar 1 2 Lončenina 39816 611674 Kot drugod na urbanih najdiščih tudi med gradivom teh iz- Kamen 87 38817 kopavanj Aškerčeve ulice in Ulice XIV. divizije v letih 2005 Kost 33784 274660 Koščica 119 62 in 2006 keramične najdbe predstavljajo večino odkritega Kovina 11 82 gradiva. Ker so izkopavanja potekala na obrobju areala rim - Kovinski oksidi 2 19 skega mesta in v bližini srednjeveškega obzidja, so bile večje Lep 950 76810 kovinski, kamnit, keramičen in steklen material) je bilo pre Malta 666 20411 - Marmor količine najdb pričakovane. Vse izkopano gradivo (koščen, Les 258 1037 šteto in stehtano, podatki pa zavedeni v bazo podatkov za 474 619850 statistično analizo. Pri tem so bili izločeni izpovedni kosi za Oglje Mozaična kocka 25 57 3557 987 nadaljnjo analizo in katalog. Omet 542 16517 Celotna količina odkritih najdb obsega 165.237 kosov, kar Opeka 76892 8182359 Plastika 1 3 skupaj nanese slabih deset ton (9.985 kg). Keramično gra- Srebro 2 3 (8.871 kg) predstavlja kar 88,8 % vsega gradiva ( Svinec 13 379 sl. 508 ). K Usnje divo s 117.643 odlomki in skupno maso skoraj devetih ton Steklo 3186 48703 lončenini prištevamo 40.617 odlomkov ali 649,7 kg, medtem 9 150 ko k rimskim in srednjeveškim opekam sodi 77.026 kosov ali Žlindra Železo 3539 76224 158 5291 8.146 kg. Sodobnih opek in strešnikov se ni pobiralo že pri Skupaj 165256 9985142 izkopu. 508 Količinska razmerja materialov. Tako kot ostalo gradivo so keramične najdbe številčnejše v južnem sektorju, ki poleg križišča s Cankarjevo ulico in Zvrst Število odlomkov Teža uvoza v podvoz na Teharski cesti obsega vsa izkopna polja fino namizno posodje 2757 41943 transportno posodje 1365 75153 južno od tega križišča. V južnem sektorju je bilo namreč svetila 156 1068 za večje količine v južnem delu najdišča predstavlja odkri kuhinjska keramika 6454 136287 - tehnična keramika 26 1820 ta rimska bivalna arhitektura in njej pripadajoči depoziti. Iz odkritih več kot 72 odstotkov vseh keramičnih najdb. Razlog namizna keramika 7145 82619 Skupaj 17903 338890 južnega sektorja tako izvira kar 83,2 % rimske lončenine, medtem ko znaša delež rimskih opek iz južnega sektorja le 509 Količinski podatki po zvrsteh rimske keramike. 68 %. (sl. 509, 510). narobe obrnjena pečatna oljenka Loeschcke Xb z žigom Rimska lončenina dokazuje kontinuirano izrabo raziskanega Fortis (G194). prostora od sredine 1. do 5. stoletja. Med odkritimi primerki jih večina pripada italskemu tipu 7.10.2  oljenk – reliefnim oljenkam (14 primerkov) in pečatnim Oljenke oljenkam (34 primerkov). Za večino (31 primerkov) domne- Le 156 odlomkov smo določili v skupino oljenk; od tega je vamo, da so jih izdelali v delavnicah severne Italije. Druge 50 primerkov uvrščenih v katalog. Za razliko od izkopavanj pripadajo lokalni ali regionalni proizvodnji. Dva primerka so na Mariborski cesti, kjer je gradivo zelo razdrobljeno, pa so izdelali v severnoafriških lončarskih delavnicah. bili tu odkriti tudi večji deli oljenk, ki morda izhajajo iz pre- Reliefne oljenke kopanih grobov. Mnoge italske reliefne oljenke (tipi Loeschcke I, II, III, IV, Oljenke so predstavljale simbol večne svetlobe (Perko VIII) so izdelovali v delavnicah iz srednje in severne Italije 2012b), ki naj bi duhu umrlega razsvetljevale zadnje po- ter jih kot industrijsko tržno blago prodajali proti severu in čivališče. Med odkritimi grobovi je bila oljenka pridana le vzhodu, kjer so jih nato posnemali v lokalnih delavnicah. v enem primeru, v dveh pa sta bila odkrita drobca oljenk Prežganim in razdrobljenim odlomkom je težko natančneje v zasutju. V grobu 6044 je v bližini levega stopala ležala določiti izvor (pregled Perko 2012a; Šubic 1975, 83; za izvor Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 265 Zvrst keramike Izvor Zvrst keramike Število odlomkov Skupna teža Fino namizno posodje Uvoženo Afriška sigilata 12 65 Galska sigilata 143 1398 Italska sigilata 204 863 Sigilata razno 5 30 Uvožena keramika tankih sten 79 242 uvoženo ali lokalno Recijska čaša 102 536 Čaša gubanka 21 116 Glazirana keramika 38 984 Glajena keramika 2 11 Lokalno Lokalna keramika tankih sten 7 138 Svetla keramika s premazom 1675 26860 Temna keramika s premazom 469 10700 Transportno posodje Amfora 1365 75153 Svetila Oljenka 156 1068 Namizna keramika lokalno Svetla namizna keramika 6441 73015 Temna namizna keramika 704 9604 Tehnična keramika lokalno Kalup 4 297 Utež 3 928 Talilni lonček 19 595 Kuhinjska keramika uvoz Uvoženo kuhinjska keramika 89 1182 uvožena ali lokalna Melnica 112 10384 lokalna Fina kuhinjnska keramika 1175 12246 Groba kuhinjska keramika 4780 98117 Porozna kuhinjska keramika 17 414 Trinožnik 281 13744 510 Tabela s količinskimi podatki po zvrsteh in proizvodnih izvorih rimske keramike. glej Istenič 1999, 149–166; Žerjal 2020b, 188–190). Na osnovi Odtisnjena krogca na dnu odlomka G611 sta značilen znak fakture smo osmim primerkom določili italski izvor (faktura italskih delavnic. O1), medtem ko za šest ni bilo mogoče ugotoviti, kje so jih Oljenke slabše kakovosti (npr. G313, G490, G754, G784), s izdelali (faktura O1n). poenostavljenim motivom na disku in rameni pa pripadajo Za reliefne oljenke italske izdelave sta značilna bež ali roza tipom Loeschcke IB, IC ali IB/C, t. i. recijskim oljenkam. Izde- keramika in rdečerjav do črn premaz (faktura O1, izvor v lovali so jih v širši regiji, tudi v jugovzhodno alpskem pro- severni Italiji, prim. Istenič 1999/2000, F12, 12*, deloma F13). storu, npr. v Poetovioni do sredine 3. stoletja (Istenič 1999, Odlomke oglatega noska (G490, G755) lahko pripišemo 161–172). Njihova izdelava v Celju še ni potrjena. volutni obliki Loeschcke I, primerek G490 natančneje ka- Odlomki z izbočenim ramenom G555 (rame VII in VIII po snejšim poenostavljenim variantam Loeschcke IB, IB/C ali IC. Loeschcke) verjetno pripadajo okrogli oljenki s kratkim in Na odlomku G313 je vidna voluta. Zaokroženih noskov vo-zaobljenim noskom Loeschcke VIII. Vrh proizvodnje so do-lutnih oljenk Loeschcke IV in oljenk z okroglim noskom Loe-živele v času od klavdijskega do poznega flavijskega obdo-schcke VIII ni med gradivom, kar pa ne pomeni, da nekateri bja. Izdelovali so jih še v 2. in ponekod v začetku 3. stoletja odlomki ramen in diskov niso pripadali tudi tem oblikam. (Di Filippo Balestrazzi 1988, 334–390; Žerjal 2020b, 189–190). Odlomke ramen, diskov ali dna ( G234, G472–G474, G611, Pečatne oljenke G784, G1693, G1753 ) lahko tako uvrstimo le širše med reli- efne oljenke. Kakovostnejša izvedba nekaterih primerkov jih V sredini in drugi polovici 1. stoletja so modenski lončar- uvršča med izdelke delavnic v severni Italiji, verjetno tipom ji razvili tehnološko dovršene in zelo kakovostne pečatne Loeschcke IA, IB ali IV, ki so k nam prihajali v (prvi polovici) oljenke (tip Loeschcke IX in X), ki so osvojile vse regije pro- 1. in morda še v 2. stoletju (Farka 1977; Istenič 1999, 161– ti vzhodu do podonavskih provinc (Loeschcke 1919; Istenič 172; Perko 2012a). Na odlomku diska G1753 je v reliefnem 1999, 153–160; Perko 2012a). Med gradivom so skoraj iz- okrasu groteskna gledališka maska ali bolj verjetno Pan. Na ključno izdelki delavnic v rimski Mutini, današnji Modeni, v odlomku diska in ramena G1693 je vidna reliefna upodo- Padski nižini (faktura O2). Pojavljajo se tako pečatne oljenke bitev grifona, pava, petelina ali ptice. Ostali odlomki relief- z zaprtim kanalom Loeschcke IX, ki so jih izdelovali od zgo- nega okrasa so preveč fragmentarni za določitev motiva. dnjega klavdijskega časa (Farka 1977, 79–81) do začetkov 266 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 2. stoletja, kot pečatne oljenke z odprtim kanalom Loesc- enemu Loeschcke Xa ali Xa/b (G342). V grobu 6044 je bila hcke X, ki so jih razvili ob koncu 1. stoletja, okoli leta 90 ob nogah pokojnika položena oljenka variante Loeschcke (o obliki in variantah Loeschcke 1919, 255–298; Buchi 1975, Xb (G194), ohranjena v celoti in s shematičnim žigom FOR- XXIV–XXXVIII; Istenič 1999, 153–160, F10 in F11; Frecer 2015, TIS. Tudi odlomek noska G314 bi nekoliko bolj odgovarjal 122–127; o modenski proizvodnji Labate 2016; Marini 2019; varianti Loeschcke Xb. V najmlajših plasteh so pogostejši kemične in mineraloške analize: Schneider 1994; Schneider mlajši izdelki lokalnih lončarjev – pečatne oljenke variante 2000). Velike količine uvoženih modenskih izdelkov prese- Loeschcke Xb ali Xb/c (G1560) z delom shematiziranega nečajo. Med 34 primerki jih 23 pripada modenski fakturi O2. žiga, značilne za čas od sredine 2. do 4. stoletja, in že de- Popisali smo različne žige: EVCARPI (G376, EVC…), FORTIS generirana varianta oljenke Loeschcke Xc (G1090), značilna (G612 s palmeto ali smrekovo vejico pod napisom FOR…), za 3., 4. in 5. stoletje (za datacije glej Istenič 1999, 142–160; APRIO (G452, …RIO), ATIMETI (G757, (AT)IMETI), CER… Žerjal 2020a, 226–228). (G337, tip Xa/b). Tem odlomkom dna ne moremo določiti Afriške oljenke tipa. Oljenka G756 pripada tipu Loeschcke IXA z zaprtim Med gradivom sta dva odlomka afriških oljenk. Del diska noskom in nosi žig (COM)MVNIS, medtem ko je na varian-afriške oljenke z rastlinskim reliefnim okrasom ( G26 ) pripa-ti Loeschcke IXC žig SATVRNINI ( G358 ). Prisotne so vse tri da obliki Atlante VIII (Hayes Type I), ki so jih izdelovali od variante pečatnih oljenk z zaprtim kanalom Loeschcke IX, druge polovice 4. do konca 5. in začetka 6. stoletja (Hayes ki se po novih raziskavah datirajo sočasno (Labate 2016). 1972, 310; Atlante I, 192–198; Pröttel 1996, 71–76; Bonifay Varianta Loeschcke IXA je odkrita v dveh primerih ( G388, 2004, 358–370). Tip Atlante VIII odlikuje izjemna številčnost G756 ), posamično varianti Loeschcke IXB ( G396 ) in Loesc-variant. hcke IXC ( G358 ). Pečatne oljenke z zaprtim kanalom Loeschcke X so med Natančneje lahko opredelimo odlomek afriške oljenke obravnavanim gradivom pogostejše, saj so modenske iz (G1143) tipa Atlante Xa (Hayes Type II). V Tuniziji so jo pro- - delke uvažali k nam vsaj še celo 2. stoletje. Vsaj na zahodnih izvajali že v drugi četrtini 5. stoletja, izjemno razširjena je poetovionskih nekropolah je bilo tako ugotovljeno (Istenič bila v sredini in drugi polovici 5. do začetka 7. stoletja po 1999, 145–160, 165–172). Tako smo med najbolj kakovostne celem Sredozemlju in cesarstvu (Hayes 1972, 311; Atlante I, modenske različice Loeschcke Xa uvrstili pet primerkov (fak 198–203, natančneje 200; Pröttel 1996, 76–81; Bonifay 2004, - tura O2: 370–415). G346, G384, G554, G721, G1195 ), za dva primer- ka različice Loeschcke Xa izvora ne poznamo (faktura O3: 7.10.3 Fino namizno posodje G1190, G199), k malo manj kakovostnim variantam Loesc- hcke Xa/b bi uvrstili G1007. Fino namizno posodje predstavlja manjši delež gradiva. Pre- Mnogi odlomki modenskih oljenk so bili odkriti v kanalu 3 v poznali smo sigilatne servise italske sigilate 1. in prve polovi- južnem sektorju in so vezani na stanovanjsko arhitekturo iz ce 2. stoletja, sočasno italsko keramiko tankih sten, različne poznega 1. stoletja. proizvodnje galske sigilate in recijske čaše, značilne za 2. in V različnih centrih po severni Italiji, Dalmaciji, Galiji, Noriku, Med lokalne izdelke celejskih delavnic spadajo posnetki si 3. stoletje, ter afriško sigilato, datirano v 3., 4. in 5. stoletje. 20 ganizirali svoje podružnice, medtem ko so lokalni lončarji posnetki recijskih čas, čaš gubank in lokalna keramika tankih že v prvi polovici 2. stoletja posnemali priljubljene izdelke sten. Med najmlajše izdelke spadata poznorimska glazirana in pri tem mnogokrat prevzeli žige uveljavljenih severnoital - keramika in redki odlomki glajene keramike. v severnih in podonavskih provincah so mutinski lončarji or- gilatnega posodja – svetla in temna keramika s premazom, - najdejo se celo v kontekstih 5. stoletja (Buchi 1975, XXXIV– skih proizvajalcev. Proizvodnja se je zavlekla v 4. stoletje in Italska sigilata XLI; Istenič 1999, 142–160; Auer, Sitz 2014; Auer 2016; Chr- Za krožnike in skodelice srednjeitalske sigilate, izdelane v zanovski, Perko, Nestorovič 2017; Žerjal 2019; Žerjal 2020a, lončarskem središču v Arrezzu (aretinska sigilata), so zna- 226–228; Chrzanovski 2020). Posnetki oljenk Loeschcke X čilni zelo kakovostna izdelava, bleščeč in zelo dobro ohra- so tako zaradi dolge izdelave manj primerni za časovno njen rdeč premaz ter nekoliko vijoličasti odtenki keramične- determinacijo najdišča. Med gradivom smo 11 oljenkam ga jedra, kar odgovarja fabrikatu A s Štalenske gore. Datira določili lokalno ali regionalno/Provincialno izdelavo (faktu- ra O3): trem manjšim odlomkom primerkov tipa Loeschcke 20  Namizno keramiko s premazom ločimo na svetlo ali oksidacijsko IX ali verjetneje Loeschcke X (G223, G343, G1331), ene- žgano z oranžnim ali rdečim premazom in temno ali redukcijsko mu Loeschcke IX/Xa (G758), enemu Loeschcke Xa (G199), žgano keramiko s sivim do črnim premazom. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 267 se med zgodnjeavgustejski in neronski čas (Schindler, Schef- le regionalni pomen (Jorio 1999, 85; Cipriano, Mazzochin, fenegger 1977, 17; Conspectus 1990, 4–6). Sicer srednjeital- Maritan 2014, 206; Donat, Maggi 2017, 91). ska sigilata predstavlja le manjši del gradiva. Pripisali smo ji Pogostejši so odlomki poznopadskih servisov z barbotin-odlomek ostenja krožnika Consp. 21 ( G1263 ), del cilindrične skim okrasom ali skupina B po Susanne Zabehlicky-Schef-skodelice Consp. 29 ( G816 ) in odlomek ostenja z rebrom fenegger (1992). Krožniki z izvihanim ustjem oblike Consp. skodelice Consp. 34 ( G738 ). Pri večini odlomkov gre za po-39 ( G422 ) ali skodelic Consp. 43 ( G183, G263, G309, G420, znejše oblike, značilne za poznotiberijski čas ali celo sredino G468, G483, G492, G564, G588, G589, G865, G1152, 1. stoletja in kasneje (Conspectus 1990). Za odlomek vodo-G1732 ) so bili glavna oblika flavijskega časa v padskem in ravnega ustja z robom oblike Consp. 45 ( G310 ), okrašenega noriško-panonskem prostoru. Izdelovali so jih od sredine z barbotinom, bi lahko domnevali, da gre za pozno produk-1. do sredine 2. stoletja (Conspectus 1990, 120–136; Zabe-cijo poimenovano Tardoitalica (Medri 2005, 185). hlicky-Scheffenegger 1992, 421–422). Sočasni so primerki Severnoitalsko ali padsko sigilato so izdelovali lončarji v servisa z vodoravnim ustjem, npr. krožnik Consp. 40 (G590) delavnicah Padske nižine od tretjega desetletja 1. stoletja pr. ali skodelica Consp. 44/46 (G1010), in servisi z vodoravnim n. št. (med letoma 30 in 40 pr. n. št.) do sredine 2. stoletja ustjem in robom, npr. skodelica Consp. 45 (G1208) in sko- n. št. Med gradivom smo prepoznali naslednje tehnološke delica ali krožnik Consp. 41/45 (G421). skupine (fakture): redke odlomke starejše padske sigilate B, Odlomki italske sigilate z ohranjenimi žigi še natančneje da-značilno za konec 1. stoletja pr. n. št. in prvo polovico 1. sto-tirajo zgodnjerimski objekt 7 v pozna sedemdeseta in zgo-letja n. št., ter poznopadsko sigilato ( Tardopadana ), značilno dnja osemdeseta leta 1. stoletja. Odlomek polkrožne sko-za drugo polovico 1. in prvo polovico 2. stoletja (Schindler, dele G565 in skodelice G244 imata odtisnjen pečat v obliki Scheffenegger 1977, 18–19; Conspectus 1990, 8–10, 16; Za-stopala ( in planta pedis ) z imenom delavnice L. MAG() VIR(), behlicky-Scheffenegger 1992; Schindler-Kaudelka, Fastner, ki je sicer delovala med letoma 40 in 120, morda dlje (OCK Gruber 2001, 120–125). 1085). Vendar je navada žigosanja posodja po flavijskem K odlomkom zgodnjih oblik padske sigilate B prištevamo le obdobju postala redka praksa oziroma prenehala. Bolj iz- odlomke krožnika Consp. 18 iz srednjeavgustejskega do ti- poveden je odlomek dna polkrožne skodelice Consp. 32–37 berijskega časa (G482) in debelejšo prstanasto nogo krožni- (G395) z žigom in planta pedis FES·CT iz delavnice lončarja ka G369. Skodelice z rebrom Consp. 34 so izdelovali tako v C. T(). s sužnjem FES(), ki je v Padski nižini proizvajala gladko padski sigilati B kot poznopadski sigilati. Primerki iz padske sigilatno posodje v času med letoma 30 in 80 (OCK 2023.1). sigilate B, ki so se pojavili v tiberijskem obdobju, so vedno K severnoitalski sigilati spadata še dva odlomka reliefne neokrašeni ( G586–G587 ), v poznopadski proizvodnji ( G467, sigilate. V obeh primerih gre za odlomke kelihov ( G401, G585, G1662 ) so te skodelice številne, krasijo jih aplike in G737 ). Značilni so za avgustejsko-tiberijski čas (Conspectus izdelovali so jih verjetno še dolgo v 2. st. (Conspectus 1990, 1990, 165–180; Schindler Kaudelka 2000; Mantovani 2015, 112; Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 419; Žerjal 2005). 100). Poznopadska sigilata je zastopana s 44 primerki. Za pad- Keramika tankih sten sko proizvodnjo tako značilne krožnike oblike Consp. 20.4 Odlomki keramike tankih sten večinoma izvirajo iz južnega ( G370, G371, G375, G378, G379, G402, G484–G486, sektorja. Med uvoženo in časovno bolj „občutljivo“ kerami-G628, G775 ) in njim podobne krožnike Consp. 21.3 s sto-ko tankih sten iz severne Italije prevladujejo skodelice iz sive pnico ( G48 , v grobu 5017A) so izdelovali od okoli leta 30 n. keramike s črnim ali temno sivim premazom, v t. i. fabrikatu št. v padski sigilati B. Zelo pogosti so v sklopih iz sredine 1. E na Štalenski gori (Schindler-Kaudelka 1975, 33; Schindler stoletja po celem Sredozemlju tudi v poznopadski proizvo-Kaudelka 1998, 399–340). Janka Istenič (1999, 107) ga enači s dnji, ko jih začnejo okraševati z aplikami. Vsaj krožniki oblike svojo skupino KTS4 na zahodnem peotovionskem grobišču. Consp. 20.4 so bili priljubljeni še vsaj do sredine 2. stoletja ali Značilne so za proizvodnjo druge polovice 1. in prve polo-dlje (Conspectus 1990, 86; Zabehlicky-Scheffenegger 1992, vice 2. stoletja (Schindler-Kaudelka 1975, 33; Menozzi 1995; 420–423, 442). Schindler Kaudelka 1998, 399–340; Istenič 1999, 107; Žerjal, Krožniki Consp. 3 ( G363, G366 ) so izredno pogosti v kon-Krajšek, Bekljanov Zidanšek 2023, 404–405). tekstih sredine 1. stoletja (Conspectus 1990, 56; Zabechlicky-Nekatere skodelice so okrašene le s koleščkanjem ( G253 ). -Scheffenegger 1992, 421). V severni Italiji so jih izdelovali Odlomka G776 in G594 sta del skodel z ročaji ter bar-še v 2. in 3. stoletju. Srednjecesarska proizvodnja je imela botinskim okrasom ali koleščkanjem oblike Ricci 2/242 ali 268 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Marabini LXIV, ki so bile v uporabi ob koncu 1. stoletja (Ple- Že v začetku 1. stoletja je bila v severnem predmestju Ce- sničar Gec 1977, 22; Ricci 1985, 290; Žerjal 2020b, 184). V leje vzpostavljena lončarska delavnica (Mariborska cesta, grobu 5007 je bil odkrit odlomek skodelice z barbotinskim Delavnica 1). Produkcija je vključevala tudi keramiko tankih okrasom v obliki grozdja in vitic (G44). Kleščkanje v spo- sten po italskih vzorih (Krajšek 2015, 162–163; Bekljanov Zi- dnjem delu in vodni listi v barbotinskem okrasu so ohranjeni danšek, Krajšek, Žerjal 2019; Krajšek 2023). Medtem ko so na odlomku G595, medtem ko so na odlomku G596 med bile v izkopavanjih na Mariborski cesti med letoma 2003 in serijami vodnih listov razvidne navpične paličice. Bolje je 2004 količine teh izdelkov izjemne (Žerjal, Krajšek, Bekljanov ohranjeni del skodelice s koleščkanjem in glavnički v barbo- Zidanšek 2023, 367–371), pa so tu na vzhodnem obrobju tinskem okrasu. Skodelice z barbotinskim okrasom so bile rimskega mesta le maloštevilne. Med gradivom so odlomki odkrite v večjem številu v Celeji, Poetovioni kot tudi v Emoni skodelic s koleščkanim okrasom (G598, G599). Uvrščamo jih in so bile v uporabi predvsem v poznem flavijskem obdobju v tip Ce VI.1.4 za celejsko keramiko tankih sten, ki je dolo- (Plesničar Gec 1977, 17; Istenič 1999, 107–108). Sicer se po- čen na gradivu z Mariborske ceste (Žerjal, Krajšek, Bekljanov javijo na Štalenski gori pred zapustitvijo naselbine nekoliko Zidanšek 2023, 368–370, sl. 587a: VI.1.4). Rahlo bikonične pred letom 50 (Schindler Kaudelka 1975, 33–36), v severni skodelice spominjajo na obliko Mayet XXX (Mayet 1975), Italiji pa se izdelujejo vse do sredine 2. stoletja (Žerjal 2020a, koleščkan okras pa spominja na tiberijsko-klavdijske izdelke 229–230; Žerjal 2020b, 182–184; Žerjal, Krajšek, Bekljanov fabrikata D in obliko 84 s Štalenske gore (Schindler Kaudel- Zidanšek 2023, 405). Večina uvožene keramike iz dotičnih ka 1975, 89). En primerek je oksidacijsko žgan (G598; faktura izkopavanj se datira prav v čas poznega 1. stoletja in prve N 3.1/N1.1), drugi redukcijsko (G599; faktura N 3.2/N1.2). polovice 2. stoletja, v času razcveta proizvodnje severnoi- Odlomki G197, G297, G289, G684 pripadajo čašam z mre-talske sive keramike tankih sten s črnim ali sivim premazom. žastim ornamentom. Ovalne čaše tipa Ce VI.2.3.1 celejske Le en primerek dna skodelice je bil izdelan iz redukcijsko keramike tankih sten (Žerjal, Krajšek, Bekljanov Zidanšek žgane keramike tankih sten brez premaza (G743). Za fabri- 2023, 370, sl. 587b: VI.2.3) nedvomno po obliki in videzu kat D na Štalenski gori, ki se pojavlja v plasteh prve polo- posnemajo čaše z mrežastim ornamentom fabrikata E in D vice 1. st., je značilno, da dobro žgana in tanka keramika ni oziroma obliko 95 s Štalenske gore. Pri nekaterih odkritih premazana (Schindler Kaudelka 1975, 32–33; Žerjal, Krajšek, primerkih s sivim premazom ali z lisasto temno sivim pre- Bekljanov Zidanšek 2023, 404). mazom ni jasno, če gre za uvoze (faktura KTS E, npr. G297) Skodelica ( ali lokalne izdelke (faktura N 3.4). Kozarec temne keramike G238 ) je bila okrašena z rdečim premazom in tankih sten z mrežastim okrasom ( G30 ) je bil pridan v grob metličenim nanosom peska, saj so še vidni potegi s čopi - 3002 z drugimi posodami. Okvirno ga lahko datiramo v čas čem. Povezujemo jo s fabrikatom F, ki se pojavi v tiberijskih 2. in 3. stoletja. Kozarec G30 kaže značilnosti pozne produk - plasteh Štalenske gore (Schindler Kaudelka 1975, 33–34; cije, saj je mrežast okras le še shematičen: vodoravno glav - Schindler Kaudelka 2012, 331–332) in je po arheometričnih ničenje je opuščeno, ostali so le poševni oziroma navpični analizah severnoitalskega izvora, čeprav so bile pogosto potegi. Zaradi tega bi ga lahko datirali v sredino ali celo peskane tudi zgodnje južnopanonske skodelice (Schindler drugo polovico 2. stoletja. Kaudelka, Schneider 1998, 368, 399; Žerjal, Krajšek, Be - Galska sigilata kljanov Zidanšek 2023, 405). Oblika 115 na Štalenski gori označuje tovrstne skodelice z metličenim nanosom peska Od začetkov 1. stoletja se je proizvodnja finega sigilatnega in je pogosta v plasteh med letoma 15/25 in 50 (Schindler posodja iz srednje in severne Italije razširila v južno Galijo Kaudelka 1975, 116–120; Schindler Kaudelka 1998, 403). Na (Polak 2000, 33–34; Brulet, Delage, Vilvorder 2011, 51–56). Ptuju so pridane vsaj še v flavijske grobove (Istenič 1999, 110; Med gradivom je prepoznanih 13 primerkov južnogalske si - Istenič 2000, grob 267, t. 54: 4), v Emoni pa v grobove, ki so gilate (Brulet, Delage, Vilvorder 2011, 108–120). datirani od vladavine cesarjev Kaligule in Klavdija do konca Odlomek ornamentiranega ostenja sklede oblike Dragen - 1. stoletja (Plesničar Gec 1972; Plesničar Gec 1977, 15–16). dorff 29 ( G559 ) izvira iz ene od delavnic južnogalskega Med posebne oblike spada odlomek ostenja obrazne čaše lončarskega centra La Graufesenque. Datiramo jo v flavij - G742 . Kozarci, ki imajo na trupu upodobljene bolj ali manj sko obdobje. Tovrstne sklede z reliefnim okrasom na ne - groteskne človeške obraze ali maske, so močno razširjeni v koliko navzven nagnjenem ostenju so izdelovali v kalupu severni Italiji in preko Alp v Reciji, Galiji, na območju Porenja in so ena najbolj pogostih oblik južnogalske sigilate tekom in v Britaniji v 1. stoletja (Schindler Kaudelka, Butti Ronchetti, 1. stoletja (Polak 1991). Dobro primerjavo za odlomke skled Schneider 2000, sl. 6: 22, 29). Drag. 29 ( G559, G591, G592 ) nudijo tako odlomki, odkriti Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 269 pri izkopavanjih na Mariborski cesti v Celju 2003/04 (Žerjal, G1167, G1169, G1170, G1172, G1173, G1317–G1323, Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, 400–401), kot poetovion- G1473, G1512, G1590, G1728). ski primerki (Istenič 1999, 91). Tudi odlomka G404 in G591 Časovno občutljivejši je odlomek dna (G1032), ki prav tako prihajata iz ene od delavnic v lončarskem centru La Graufe-prihaja iz delavnic Rheinzaberna. Na dnu skodele najver-senque. Oba sta del iste ornamentirane sklede oblike Drag. jetneje oblike Drag. 33 je namreč odtisnjen žig BORII, ki 29 in na enem ( G404 ) je ohranjen žig C.I.SA, ki ga uvršča fragment uvršča med izdelke delavnice lončarja BORILL-med izdelke delavnice C. I. SABINVS, ki je delovala med le-VS. Delovala je med letoma 140 in 190 (Hofmann 1972, t. toma 55 in 95 (Hofmann 1971, 18). XIV/27.10, 28). Na prstanastem dnu podobne oblike ( G511 ) K izdelkom južnogalskih delavnic prištevamo krožnike Drag. sta se ohranili le prvi dve črki žiga MA…, kar je premalo za 18R (G731), Drag. 18/31 (G1153) in kasnejše globoke sklede jasno določitev delavnice. oblike Drag. 37 z reliefnim okrasom (G911, G1157, G1200, Na odlomku dna sklede ali krožnika (G1321) je odtisnjen G1315 ), ki se razvijejo iz starejših oblik Drag. 29 v zadnji žig. Čeprav je le delno ohranjen, ga je možno prebrati kot četrtini 1. stoletja, med letoma 80 in 90 (Polak 2000; Brulet, CASTV[S FE](CIT) in datirati med letoma 150 in 190 (Ho-Delage, Vilvorder 2011, 108–120). fmann 1972, t. X/55.4, 32). Medtem ko izvoz južnogalskih delavnic upada in zamre Keramika s premazom iz Recije, Norika in okoli leta 120, se v Noriku in Panoniji okrepi trgovina z iz - Panonije delki iz delavnic srednje Galije, ki začnejo s proizvodnjo ob V prvi polovici 2. stoletja vodilno vlogo med pivskim po-koncu 1. stoletja. Praviloma je veliko slabše kakovosti od sodjem prevzamejo t. i. recijske čaše (RČ) in podobno po-starejših južnogalskih izdelkov, toda na višku proizvodnje v sodje, ki je značilno za severne province imperija. „Recijsko“ 2. stoletju je osrednjegalski izdelek visoke kakovosti (Brulet, keramiko so izdelovali v širšem prostoru od začetka 2. do Delage, Vilvorder 2011, 108−120; Mikl-Curk 1969b, 5; Lele-sredine 3. st. (osnovna določitev in tipologija po Drexel 1911; ković 2007, 37–38). Zanje naj bi bila značilna oranžnordeča pregled npr. Miglbauer 1990, 16; Groh, Sedlmayer 2002, keramika, ki pa je značilna tudi za kasnejšo recijsko proizvo-190–194; Varga 2016; Eleftheriadou 2017). Do zdaj so bile dnjo delavnic v Westerndorf (Brulet, Delage, Vilvorder 2011, dokazane delavnice v Reciji, v Panoniji v rimskih mestih Poe-108–120; Leleković 2007, 69–76). Med gradivom je takih le tovio (Curk, Gulič, Tušek 1984, 62–64; Istenič 1999, 134), Vin-nekaj odlomkov in srednjegalski sigilati lahko z zadržki pri-dobona, Aquincum, Savaria in verjetno Carnuntum in Gorsi-pišemo le odlomek sklede Drag. 37 ( G910 ). um, v Noriku v naselju Passau-Beiderwies (Groh, Sedlmayer Vzhodnogalska sigilata, predvsem iz delavnic v Rheinza-2002, 194–195; Varga 2016; Eleftheriadou 2017). bernu, popolnoma nadomesti ostalo sigilato v Noriku in Na osnovi številnih primerkov stila Drexel I v plasteh celotne-Panoniji sredi 2. stoletja in obdrži to mesto vse do preki-ga 2. in še začetkov 3. stoletja v Celeji je A. Vogrin domne-nitve proizvodnje v Rheinzabernu v prvi polovici 3. stoletja vala celejsko proizvodnjo posnetkov recijskih čas (Vogrin (Mikl Curk 1969a; Mikl Curk 1969b, 18; Bjelajac 1990, 72; Ga-1991, 32). To so potrdile raziskave lončarskega kompleksa bler, Marton 2009, 214–221; Brulet, Delage, Vilvorder 2011, na Bregu (Bausovac, Krajšek 2014; Krajšek 2015, 157–159; 108–120; Leleković 2007; Žerjal, Krajšek, Bekljanov Zidanšek Krajšek, Žerjal 2022). Praviloma so posnetkom ali izdelkom 2023, 400–401). Pogoste so neokrašene široko odprte skle-lokalnih delavnic pripisane slabše izdelane posode z nava-de z močno vbočenim dnom oblike Drag. 18/31 ali Drag. 31 dnim rdečim premazom v različnih odtenkih in kakovostih, ( G551, G711, G807, G872, G892, G1154, G1155, G1171, od mat do sijočega neprepustnega premaza (prim. Istenič G1209, G1210, G1265 ), ki se pojavljajo tako med gradivom 1999, 103 za Poetovio). iz severnega kot tudi južnega sektorja. Skupaj z zvončasti- mi skodelami Drag. 33 (G246, G511, G638, G712, G732, To je dobro razvidno tudi v Celju (Krajšek 2015, 157: tip V.2.1). G909, G1032, G1166) jih lahko časovno umestimo v celo- Kot na izkopavanjih na Mariborski cesti (Žerjal, Krajšek, Be- tno obdobje „dominacije“ rheinzabernskih izdelkov. En pri- kljanov Zidanšek 2023, 375–376, sl. 589c: V.2.1) so bili med merek (G1316) pripada obliki Curle 23 – krožniku s kratkim analiziranim gradivom odlomki v svetli roza keramiki z rde- vodoravnim ustjem, poševnimi stenami, ki se ostro prelomijo čim premazom (npr. G264, G338, G914, G1056, G1159, v ravno dno s prstanasto nogo, in eden skodelici z izviha- G1178, G1727 …), ki po lastnostih sovpada z ostalo sve- nim ustjem Drag. 35/36 (G794). Najštevilčnejši so primerki tlo namizno keramiko z rdečim premazom (faktura N 2.1). globoke sklede z reliefnim okrasom Drag. 37 (G50, G242, Med lokalne izdelke se uvrščajo tudi posnetki s svinčeno G530, G566, G713, G884, G885, G893, G1076, G1156, 270 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 poznorimsko glazuro (faktura N 4.1; G57, G135) (Krajšek čaš in posnetkov le-teh ne moremo več šteti kot časovno 2015, 159: tip V.3.1, glej poglavje o glazirani keramiki v dobro občutljive kose. nadaljevanju). V istih ali podobnih fakturah so izdelane tudi čaše guban- Odlomki boljše kakovosti imajo lahko rumeno keramiko ke (ČG), ki so značilne za severne porenske in podonavske s črnim premazom s kovinskim leskom (faktura RČ 2, npr. province. Odlomke lahko pripišemo zelo razširjeni obliki v G1328–G1329), kar je značilno za izdelke iz Recije; roza, recijskem, noriškem in panonskem prostoru – obliki Hees 2/ oranžno ali rdečo keramiko in na zunanjosti lisast rjavka- Stuart 2 (nem. Haltenbecher mit Karniesrand). Značilna je za sto rdeč recijski premaz s kovinskim leskom in svetlo rdeč 2. in 3. stoletje, verjetno pa so se določene oblike razvile že mat premaz v notranjosti (faktura RČ 1, npr. G845, G1176) konec 1. stoletja (Groh, Sedlmayer 2002, 248; Krajšek, Ster- ali keramiko s sivim jedrom z oranžno zunanjo površino in gar 2008, 250; Berger-Pavić 2016). Izdelava izjemno kakovo- temnejšim premazom (črn do zelo temno rjav) s kovinskim stnih izdelkov je z analizami dokumentirana v Vindoboni in leskom (faktura RČ 3, npr. G793, G1111, G1175) (prim. gra- Karnuntu. Pogosto čaše gubanke krasita premaz kovinskega divo z Mariborske ceste – Žerjal, Krajšek, Bekljanov Zidan- leska in posip (Berger-Pavić 2016). šek 2023, 408–409). Kateri od teh kakovostnih izdelkov so Proizvodnja v Celeji je potrjena v lončarskem kompleksu uvoženi iz drugih večjih centrov in katere so domač izdelek, na Bregu (Bausovac, Krajšek 2014; Krajšek 2015, 158: tip ostaja nedorečeno. V.2.2; Žerjal, Krajšek, Bekljanov Zidanšek 2023, 376, sl. sl. Večina posod je okrašena v I. stilu po F. Drexel (1911) s kom- 589c: V.2.2, 409). Najlažje prepoznamo posode z nava- binacijo mreže vrezanih sekajočih ravnih linij in apliciranih dnim rdečim premazom in roza keramiko (faktura N 2.1, bunčic ter polmesecev v barbotinu, ki je zamejena z vo- G339, G424–G426, G915) ter primerke, žgane v redukcij- doravnimi pasovi koleščkanja (G264, G531, G672, G793, ski atmosferi s sivim jedrom in temno sivim mat premazom G845, G912–G914, G974–G976, G1175–G1177, G1268– (faktura 2.2; G556). Nekaj odlomkov ima enako fakturo G1269, G1328–G1329, G1416, G1521, G1686, G1727). Le kot recijske čaše (RČ 1 in RČ 2), drugim smo določili svojo redki odlomki pripadajo Drexelovemu II. stilu, kjer je posoda tehnološko skupino kot na Mariborski cesti (Žerjal, Krajšek, prekrita s koleščkanjem, nad katerim so izdelani polmeseci v Bekljanov Zidanšek 2023, 4099. Za ČG 1 sta značilna roza barbotinu (stil IIb - G1174). Stil IIa s polmeseci brez podlage jedro in črn premaz (G1180, G1671), za ČG 2 sivo jedro in koleščkanja nismo opazili. Za Drexelov stil III so značilni pa- kakovosten črn premaz, za ČG 3 pa oranžno jedro in recijski sovi koleščkanja po celi površini trupa (G247, G493, G1056, premaz z dodanim posipom (G714, G715, mogoče G915). G1110, G1179, G1429). Morda nekateri kakovostnejši izdelki izvirajo iz oddaljenih Večina raziskovalcev začetke proizvodnje datira okoli leta lončarskih delavnic. 120, čeprav jo je Drexel datiral že v leto 100. Drexel je stila I Odlomek močno narebrenega ostenja vratu (G1158) s in II datiral v 2. stoletje, stil III še v prvo polovico 3. stoletja črnim premazom spominja na trierske oblike kozarcev (Drexel 1911). Na nekaterih najdiščih so stili okrasa sočasni, (Groh, Sedlmayer 2002, 196–197; Brulet, Delage, Vilvorder medtem ko se drugje opažajo določene časovne razlike. 2011, 351–356, 364–366). Stili Drexel I, IIa in IIIa se v Regensburgu datira med 120 in Afriška sigilata 170, Drexel IIb in IIIb pa med 180 in 260 (Fischer 1990, 56; V različnih plasteh se pojavljajo odlomki afriške sigilate, ki so Varga 2016, 674), čeprav se v Mauternu stil Drexel I datira jo izdelovali na območju današnje Tunizije. Žal so ohranjeni v čas 120/140–170/180, Drexel IIa/b med letoma 140/150-premajhni odlomki, da bi jo lahko natančneje datirali. 200 in Drexel IIIa med leta 150/200 (Groh, Sedlmayer 2002, 191–194). Večina odlomkov pripada proizvodnji C iz delavnic osre- Na najdiščih Celeje (najdišča Mariborska cesta – III. etapa, dnje Tunizije. Zagon proizvodnje C se datira v leta 220/230, Narodni dom, Mohorjev atrij) se je izkazalo, da je najpogo delavnice pa delujejo še v vandalskem času (Mackensen, - stejši stil Drexel I v Celeji pogost še skozi celotno 3. stoletje Schneider 2002; Mackensen, Schneider 2006; LRFW w. gr. (Žerjal, Krajšek, Bekljanov Zidanšek 2023, 375–376, 408– 2011a, 5; LRFW w. gr. 2011b, 18). Zanjo so značilni široki kro- 409). Domnevamo, da vsi odlomki niso rezidualni, temveč žniki Hayes 40−50 fine fakture in zelo tankih sten ter nekaj so bile tovrstne posode še v rabi v času nastajanja arheo oblik skodelic izjemno visoke kakovosti (Hayes 1972, 42–91; - loških plasti. Kar nedvomno dokazuje cela glazirana čaša Atlante I, 58–77). (G57) iz groba 5024 (tretja četrtina 3. stoletja). Zato recijskih Manjši zaobljen odlomek ustja G1572 bi lahko spadal med krožnike ali skodelice z navzven zapognjenim ustjem oblike Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 271 Hayes 46 ali 44. Izdelovali naj bi jih v 3. stoletju, od začetka V 4. stoletje in začetke ali celo prvo polovico 5. stoletja lahko proizvodnje v letih 230/240 do okoli leta 300, redko kasneje datiramo tudi odlomke glaziranih skled ali globokih krožni- (Hayes 1972, 61–62, 65; Hayes 2008, 74; LRFW w. g. 2011b, kov (G972 (Ce II.6.3), G1049, G1267 in G1386), ki po obliki 18). Pogosto se pojavljajo v kontekstih iz sredine in druge posnemajo dražje afriško sigilatno posodje in so morda iz- polovice 3. stoletja (Hayes 2008, 74). delek lokalnih delavnic, saj so v Celju poznani tudi celi pri- Najznačilnejše globoke krožnike Hayes 50 ( merki (prim. tipa Ce III.3.1). G487, G488, G635, G1108, G1211, G1266, G1413–G1417, G1591, Od globoke sklede G1386 ali krožnika so ohranjeni le od- G1698) so brez večjih sprememb izdelovali od leta 230 do lomki poševnega profiliranega ustja in ostenja. Na gornji po- 320/330 (oblika Hayes 50A), ko nastopi bolj groba različica vršini ustja je glavničen okras večtračnih valov, zunanji rob Hayes 50B, značilna za drugo polovico 4. stoletja (Hayes ustja pa je žlebljen. Oblika posnema obliko afriške sigilate D 1972, 73; Pröttel 1996, 32–33; LRFW w. g. 2011a, 5; Qua- Hayes 59, ki je značilna za obdobje med letoma 340 in 420 resma 2011). V zadnjih dveh tretjinah 4. in prvi četrtini 5. (Hayes 1972, 96−100; Atlante I, 82–83; Mackensen 1993, 401; stoletja so najmlajšo različico Hayes 50B izdelovali tako v Pröttel 1996, 45), kar jo uvršča v čas med drugo polovico 4. proizvodnji C3/4 (G487, G1266, G1698) kot (in pogosteje) in prvo polovico 5. stoletja (Krajšek 2015, 147). v novi proizvodnji D1 v severni Tuniziji (G488) ter sorodnih Odlomek vodoravnega ustja melnice ali globoke sklede z proizvodnjah (Hayes 1972, 73; Atlante I, 65–66; Pröttel 1996, odebeljenim robom ( G972 ) je okrašen z dvema kanelura - 32–33; Hayes 2008, 75, posebej op. 55; LRFW w. g. 2011a, 5 ma na robovih in koleščkanjem (PTS AS Hayes 59/64). Tudi z najdaljšo datacijo). odlomek vodoravnega ustja in ostenja sklede ali krožnika Nekaj je tudi odlomkov drugih afriških proizvodenj, in sicer (G1049) ima na ustju koleščkanje in dva žleba; skleda z vo- afriške sigilate D (G740), ki je trajala okvirno od let 320/330, doravnim ustjem (G1267) pa le dve plitvi kaneluri. pa vse do začetka 7. stoletja (Mackensen, Schneider 2002, Zanimiv je primerek navadnega krožnika (G1222) z vo-125–127, 143–149). Na odlomku dna sklede G1108 v proi-doravnim robom in plitvo kaneluro, po kateri so nanese-zvodnji afriške sigilate D1 je odtisnjen žig rozete v medaljonu. ne drobne kapljice glazure. Krožniki in sklede s poševnim Poznorimska glazirana keramika ravnim ali vodoravnim ustjem in različnim okrasom so zelo Uporaba glazirane keramike se je v regiji med severnim Ja razširjeni tako v jugovzhodnoalpskem prostoru (Modrijan - 2020, 98–100) kot podonavskem prostoru (Cvjetičanin 2006, dranom ali akvilejskim agrom ter Podonavjem razširila pro - 53–55). ti koncu 3. stoletja. Množično priljubljenost je dosegla od sredine 4. do 6. stoletja (Cvjetićanin 2006; Magrini, Sbarra Odlomek kaneliranega ročaja G741 pripada vrčku. 2007; Magrini, Sbarra 2009; Ottomanyi 2015; Modrijan 2011, Lokalno posebnost pa predstavljata dve čaši (G57 in G135), 133–136; Modrijan 2020, 98–101). ki imata za recijske čaše značilno obliko ter ornament v she- Melnica z ovratnikom ali vodoravnim ustjem je ena od po- matiziranem I. oziroma III. stilu po Drexlu, vendar sta prevle- gostejših oblik poznorimske glazirane keramike v vsem ob- čeni z glazuro (Krajšek 2015, tip Ce V.3.1). dobju njene izdelave, od konca 3. do 6. stoletja (Magrini, V grobu 5024 je bila pridana cela čaša G57, ki je imela na Sbarra 2007, 33–37; Magrini, Sbarra 2009; Cvjetićanin 2006; ramenu nad in v spodnjem delu trupa pod frizom pas ko-Švaňa 2012). Odlomek ustja melnice ( G1387 ) sodi k najbolj leščkanja z linijo apliciranih bunčic. Vmesni friz iz skupin priljubljeni in najstarejši obliki v podonavskih provincah, kjer bunčic, pri eni je vrezan okras zvezde. Pod glazuro je rdeč so prisotne že v kontekstih s konca 3. in začetka 4. stoletja, premaz in slutimo popoln okras v stilu Drexel I – kombinaci-pa vsaj do konca 4. in začetkov 5. stoletja (Cvjetićanin 2006, jo dolgih vrezanih linij in apliciranih bunčic v barbotinskem 21–24, LRG1?; Gassner 2009, pp. 53–54, pls. 1: 3c, 2: 2b; Ba-okrasu na stičiščih. usovac, Pirkmajer 2012; Švaňa 2012, 171, tip 1). V grobu 6027 je podobna čaša G135 z bolj shematično iz-Poleg primerov, ki so bili izdvojeni za katalog, je bilo med delanim okrasom pasov koleščkanja (okras Drexel III). Recij-gradivom precej odlomkov ostenj posod, katerih oblike ni ske čaše, okrašene v III. stilu, se pojavljajo v drugi polovici bilo mogoče rekonstruirati. Kljub temu je vidno, da gre v 2. in predvsem v začetku 3. stoletja (Miglbauer 1990, 17–18; večini primerov za sklede in melnice. Fakturo glazirane kera-Varga 2016), medtem ko je glazura v jugozhodnoalpskem mike smo določili kot N 4.1 (Krajšek 2015; Žerjal et al. 2023; prostoru prisotna šele od sredine 3. stoletja, pogostejša pa Žerjal, Krajšek, Bekljanov Zidanšek 2023, 409–410). od sredine 4. stoletja dalje (Modrijan 2020, 98–101). 272 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Glazirano posodje so proizvajale številne panonske de- Jadranske amfore natančneje poznane (Capelli, Cabella, Piazza 2009, 74; Ma tako zgodnjih „klasičnih“ čašastih oblik (G200, G409, G787, - G789, G1754 ), ki so značilne za obdobje od začetkov pro - grini, Sbarra 2009, 86). Na podlagi ponesrečenega izdelka izvodnje konec 1. stoletja pr. n. št. do vladavine cesarja Do - se domneva delavnica na Frauenbergu, čeprav ostanki peči micijana, kot „cesarskih“ variant z lijakastim ustjem ( G254, niso bili najdeni (Steinklauber 2013, 65, barvna t. 1). Brez G766 ), značilnih za čas od Domicijana pa vsaj do sredine arheometričnih analiz ni mogoče določiti izvora ali potrditi ali druge polovice 2. stoletja (Bezeczky 1998; Marion, Sta - lokalne proizvodnje, saj so panonske in severnoitalijanske rac 2001; Carre, Pesavento Mattioli 2003; nazadnje Cipri - delavnice uporabljale podobno tehnologijo in so si faktu - ano, Mazzochin 2019; Machut et al. 2020). Na odlomku re njihovih izdelkov zelo podobne (Capelli, Cabella, Piazza ustja G1754 se vidi del žiga. Večje ročaje ovalnega preseka 2009, 74). prostora (akvilejskega agra) znana delavnica v Carlinu (Ma re oblike Dressel 6B so bile namenjene za prevoz oljčnega - olja iz Istre in severnega Jadrana. Med gradivom so pogo - grini, Sbarra 2007). V jugovzhodnih Alpah naj bi sicer delo - sti odlomki ustij istrskih amfor Dressel 6B iz 1. in 2. stoletja, valo več manjših, še nelociranih lončarskih delavnic, ki niso Ottományi 1996, 71–133), na zahodu je iz severnoitalskega Najpogosteje so najdeni odlomki jadranskih amfor. Amfo- lavnice (prim. Grünewald 1979, 72–74; Bónis 1991, 87–149; (G231, G374, G385, G56, G788, G795, G1137) smo uvrstili Glajena keramika k večjim zgodnjecesarskim variantam 1. in 2. stoletja, h ka- Med poznorimskim finim posodjem smo prepoznali odlom terim pripisujemo še večje gumbe (G765, G1400) in manjše - ke glajene keramike ali keramike z glajenim okrasom. odlomke ustij (G326, G356, G656). 21 To so v Panoniji izdelovali že v drugi polovici 3. stoletja, toda Manjše amfore Dressel 6B s tipično istrsko fakturo (G386, množična proizvodnja naj bi sledila šele po sredini 4. stole- G627, G640, morda G386, G491, G577) so med gradivom tja. V tem času se nakazuje njena razširjenost v jugovzho- enako pogoste. Nekje v 2. stoletju se je velikost teh amfor dnoalpskem prostoru. V poznem 4. in zgodnjem 5. stoletju namreč občutno zmanjšala in take so izdelovali nato do 4. je bila v Panoniji in sosednjih provincah izjemno priljubljena. stoletja (Bezeczky 1998, 9–10: Fažana 1 in 2; Marion, Starac Razvoj glajenih posod in glajenega okrasa, predvsem v 5. in 2001, 117–119: dépoque tardive; Carre, Pesavento Mattioli 6. stoletju, se največkrat povezuje z germanskimi prišleki z 2003, 467-468: anfore Dr. 6B di quarta fase istriana, Vidrih vzhoda. Po zadnjih študijah so glajeno keramiko v 4. in 5. Perko 2006a, 101–102; Degrassi, Maggi, Mian 2009; Vidrih- stoletju verjetno izdelovale tudi rimske lončarske delavnice, -Perko, Župančič 2011; Gaddi, Maggi 2017, 288–296; Žerjal čeprav si teze o izvoru glajene keramike in keramike z gla- 2020b, 193). V njih so prevažali istrsko oljčno olje, včasih jenim okrasom še nasprotujejo (nazadnje pregled Modrijan, morda drugo vsebino, npr. ribje omake. Ker praviloma niso Novšak 2015; Ottomanyi 2015; Žerjal 2020a, 230–232). Od- posmoljene, so bile primarno namenjene olju (Pesavento lomek ostenja kozarca (G423) ima vglajene poševne črte. Mattioli, Carre 2009; Gaddi, Maggi 2017, 286–307). 7.10.4 Amfore Male amfore Aquincum 78 so po obliki podobne malim amforam Dressel 6B, toda keramika (G454, morda G386, Poleg oljenk in finega namiznega posodja so uvažali tudi G491, G577) rumenkasto bež barve kaže na drug izvor, na kuhinjsko posodje in živila: sredozemske pridelke, kot so italijanski obali severnega ali srednjega Jadrana. Kot pričajo vino, oljčno olje, slane ribe in ribje omake, sadje ipd. Ta so mnogi tituli picti so bile primarno namenjene prevozu dru- običajno prihajala shranjena ali konzervirana v keramičnem ge vsebine – jadranskim ribjim omakam, od druge polovice transportnem posodju – amforah. Odlomki amfor so bili le 1. in vsaj do 3. ali celo 4. stoletja (Bezeczky 1997, 39: Aquin- redko najdeni v grobovih. Največkrat gre za odlomke, ki so cum 78; Auriemma 2000: tip Grado I in II; Carre, Pesavento v polnila priromali iz sosednjih plasti pri izkopu in zasutju Mattioli 2009; Cipriano, Mazzochin 2012, 248–250: severno- grobne jame. Odlomki amfor so materialni ostanki obredja italske amforice; Gaddi, Maggi 2017, 314–327). rentalije ali odpad ob cesti in mestu. Prepoznali smo jadran Od sredine 1. pa vsaj do sredine 3. stoletja so po galskih na grobišču ob čaščenju prednikov in praznikih, kot so pa- ske amfore, italske tirenske amfore, amfore z iberskega po vzorih tudi v Italiji proizvajali amfore z ravnim dnom (Panella - lotoka, vzhodnega Sredozemlja in severnoafriških provinc. 1989, 156–160; Panella 2001, 184–185). Tem bi lahko pripadal - odlomek dna G560, najverjetneje jadranski proizvodnji. 21  V nadaljevanju uporabljam izraz glajena keramika. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 273 Tirenske italske amfore Amfore z Iberskega polotoka Vino so uvažali v Celejo tudi iz bolj oddaljenih krajev. Od- V polnilu jame v križišču neposredno ob zahodni meji iz- lomek G760 je ročaj „vinske“ amfore tipa Dressel 2-4. Izde- kopnega polja je bilo odkritih več odlomkov ostenja amfo- lovali so jih po celem imperiju po vzoru amfor s Kosa od re Dressel 7–11 (G1100), ki je značilna za trgovino z ribjimi sredine 1. stoletja pr. n. št. vse do konca 2. ali še v začetku omakami z Iberskega polotoka v 1. in deloma 2. stoletju (Vi- 3. stoletja (pregled Panella 2001, 184−185, 194; Vidrih Perko drih Perko 2000, 429; Vidrih Perko 2006b, 212–213; Panella 2000, 427). Za italske in tudi jadranske amfore Dressel 2–4 2001; Bezeczky 1994). se domneva, da so jih izdelovali le še v začetku 2. stoletja Afriške amfore (Pesavento Mattioli 2000, 110; 2014; Maggi 2007, 123; Gaddi, Med najmlajše časovno določljive rimskodobne najdbe šte-Maggi 2017, 263). Glede na tipično fakturo s črnim vulkan-jemo odlomke amfor iz Prokonzularne Afrike, ki se v sever-skim peskom primerek G760 najverjetneje izvira iz tirenskih nojadranskem prostoru pogosto pojavljajo v času od 3. do obal srednje Italije (Tomber, Dore 1998, 98). Iz istega okoliša sredine 5. stoletja (Vidrih Perko 2000, 435–438; Vidrih Perko izvira tudi odlomek amfore G873 . 2006b, 215–219; Modrijan 2015). Amfore vzhodnega Sredozemlja Redki odlomki severnoafriških amfor so razpršeni po plasteh Odlomki manjše amfore z narebrenim ostenjem ( G759, izven grobov, le redki odlomki so ožje določljivi. Največkrat G1419, G1694, G1695 ) pripadajo t. i. korenčkasti amfori ali so ohranjeni le odlomki ostenja ( G1006, G1092, G1135, tipu Camulodunum 189. Namenjene so bile prevozu datelj-G1136, G1277, G1528, G1667 ). nov in drugega suhega sadja iz doline reke Jordan na Bli-Najstarejša določljiva amfora je vinska amfora oblike Dres-žnjem vzhodu. Izvirajo iz siro-palestinskih delavnic. Značilne sel 30 severnoafriške proizvodnje ( G1366 , morda G1073 ), so predvsem za avgustejske kontekste in prvo polovico 1. datirana v čas od konca 2. do 4. stoletja (Bonifay 2004, stoletja n. št., čeprav so jih izdelovali vsaj do začetkov 2. 148−151). Amfore Dressel 30 so pripisane proizvodnji pro-stoletja (Kelemen 1990, 147; Bezeczky 1994, 84, t. 3: 62-63; vinc Mavretanije Cezariensis (dan. Alžirija) in Prokonzularne Tyers 1996, 101; Tomber, Dore 1998, 106; Carreras, Monfort, Afrike (dan. Tunizija) (Bonifay 2004, 26, 148, 150: Bonifay tip Williams 2002, 141; Vidrih Perko 2006b, 213–214; Reynolds 60–62). Primerek G1366 ima ustje višje, bolj stožčasto in na 2005, 567–572; Auriemma, Degrassi 2017, 359). zunanji strani kanelirano, kar uvršča amforo v mlajšo varian-Med odkrito keramiko poznega prvega stoletja je odlomek to Dressel 30, in sicer v različico Keay 1B (= Bonifay tip 60) iz ( G790 ) značilnega koničastega ročaja t. i. zgodnjecesarskih 4. stoletja (Bonifay 2004, 148, 150, fig. 81: 2). ali poznorodoških amfor Camulodunum 184, ki so služile za Odlomek ustja z vratom ( G1145 ) bi morda uvrstili k sever-prevoz in hranjenje vina z otokov v Egejskem morju. Priso-noafriškim amforam srednjih dimenzij, natančneje k obliki tne so na večini najdišč rimskega imperija od 1. stoletja pr. Africana IIIA (=Keay 25.1), značilni za 3. oziroma 4. stoletje, n. št. do 1. in 2. stoletja n. št. (Panella 1986, 615, za najmlajše ali Africana IIIB (=Keay 25.2), datirani med konec 4. in sre-datacije še v drugo polovico 2. stoletja glej Panella 1986, dino 5. stoletja (Bonifay 2004, 111−122, fig. 57−63), ali nji-619; za fakture glej Peacock 1977b, 266–270; Auriemma, hovim sočasnim manjšim primerkom severnoafriškim am-Degrassi 2017, 334–336; za Slovenijo Žerjal, Vidrih Perko foram manjših dimenzij oblike Keay 26 ali spatheion 1, ki so 2017, 255–259). jo izdelovali sočasno s tipom Keay 25.2 od konca 4. st. do Uvoz cenjenega egejskega vina v poznorimskem obdobju sredine 5. stoletja (Bonifay 2004, 111−122: Bonifay tip 31 = tip nakazujejo odlomki egejskih dvoročajnih vrčev LR3 ( G1134, Ostia IV, 162–165). G1405 ) z značilnimi narebrenimi ostenji, ki so razpršeni po različnih plasteh. Temno rdečo fakturo naj bi izdelovale de- 7.10.5 Uvožena kuhinjska keramika lavnice na maloazijskih obalah, predvsem v Efezu, od konca Poleg že omenjenega finega namiznega in transportnega 4. vse do 6. in 7. stoletja (Pieri 2005, 95–98, Modrijan 2014). posodja so uvažali tudi kuhinjsko posodje. Med gradivom Poleg omenjenih smo odkrili še nekatere odlomke ostenj, ki so odlomki starejše italske kuhinjske keramike, odlomki jim težko določimo obliko. Sljudasti fakturi odlomkov G283, egejske kuhinjske keramike in morda posamezni odlomki G1073, G1369 pripisujemo vzhodnosredozemski izvor, afriške kuhinjske keramike. medtem ko prečiščena roza keramika primerka G761 ne- dvomno spada h kretskim amforam. 274 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Italska kuhinjska keramika v Atenah, na Jadranu in območju zahodne Slovenije (Hayes V plasteh 1. in 2. stoletja so zelo pogosti odlomki t. i. pom- Perko 2017). 1983, 106; Istenič, Schneider 2000; Taras 2015; Žerjal, Vidrih pejansko rdečega posodja ali srednjeitalske/kampanjske ku- hinjske keramike. Veliki pekači imajo značilen rdeč premaz Afriška kuhinjska keramika in fakturo (IKK1pr), ki izdaja izvorno področje v Neapeljskem Z afriško sigilato so uvažali tudi afriško kuhinjsko keramiko zalivu (Tomber, Dore 1998, 42). Med gradivom imamo tako (Bonifay 2004, 69–72). Tej bi lahko pripadal del narebrenega kakovostne pekače z enostavnim ustjem (oblika Goudineau spodnjega dela lonca ali kozice G1417. 28–30; G273, G397, G605, G1663) kot en primerek pekača z žlebom na ustju (t. i. orlo bifido, Goudineau 15–16; G746). 7.10.6 Lokalna namizna keramika s Odlomke dna težko uvrstimo k posameznim oblikam ( G244, premazom G606, G608, G1742, ostenja G806, G398 ). Prekrivali so jih Lončarske delavnice v Celeji so prevzele oblikovne vzore s pokrovi, ki niso bili premazani v notranjosti (faktura IKK1b) italske sigilate in keramike tankih sten že v tiberijsko-klavdij-( G747, G748, G749, G750, G783, G1433, G1434 ). skem obdobju, kar so dokazala izkopavanja na Mariborski Srednjeitalsko/tirensko ali kampanjsko kuhinjsko keramiko cesti med letoma 2003 in 2004 (Plestenjak, Gaspari, Žerjal so proizvajali na tirenski obali Kampanije (okolica Neapelj-2023; natančneje Krajšek 2023), kjer so bile odkrite tudi zgo-skega zaliva), Lacija in preostale srednje Italije od 2. stoletja dnje lončarske delavnice (Delavnica 1; (Krajšek 2015; Krajšek pr. n. št. do 3. stoletja n. št. Vrh izvoza po območju celega 2023). Številno gradivo z Mariborske ceste je omogočilo ti-tedanjega imperija se datira nekako v čas druge polovice 1. po-kronološka analiza lokalne lončenine (Krajšek 2015; Žer-stoletja pr. n. št. in 1. stoletja n. št. (Goudineau 1970; Peacock jal, Krajšek, Bekljanov Zidanšek 2023). Fakturne skupine in 1977a; Di Giovanni 1996, 67−70, 82−86; Schindler Kaudelka tipologijo smo prevzeli po delu Krajšek 2015, vendar smo 1986). že pri objavi izkopavanj z Mariborske ceste dodali nekatere Prisotni so tudi redki odlomki melnic, ki so dospele zraven, svoje tipe in fakture (Krajšek 2023; Žerjal, Bekljanov Zidan- in sicer melnice mlajše oblike Dramont D2 (=Hartley 2). šek, Krajšek 2023, za namizno keramiko s premazom glej Prepoznali smo primerka iz srednjeitalskih delavnic ( 371–377, tipološka tabela: sl. 589a-d; za fakture Žerjal et al. G780, G571), saj so med drobnozrnato fakturo z gostimi vključki 2023, 956–957). dobro vidni vulkanski delci (faktura M italska). Datirani so Med gradivom izkopavanj Aškerčeve ceste in Ulice XIV. di-od leta 30 do vsaj leta 160, nekateri omenjajo njihovo izde-vizije med letoma 2005 in 2006 smo izluščili le redke nove lavo še do prve polovice 3. stoletja. V 1. in 2. stoletju so jih tipe posod in fakturne skupine. Spekter oblik lokalnega fi-množično izvažali po celem Imperiju (Hartley 1973, 55−57; nega namiznega posodja s premazi posnema uvoženo si-Zabehlicky-Scheffenegger 1996; Pallecchi 2002, 45-46; Bru-gilatno posodje iz Italskega polotoka, kasneje tudi Galije in let, Delage, Vilvorder 2011, 373). Odlomek ustja z značilnim Afrike. žlebom ob izlivu ( G995 ) pa pripada padski varianti oblike Velik del finega namiznega posodja je premazan (nad 11.500 Dramont D2, ki ima bolj prečiščeno keramiko (Guglielmetti, odlomkov ali nad 250 kg). Svetlo keramiko z rdečim ali Leok. Bishop, Ragazzi 1991, 166; Pallecchi 2002, 45−46). Pri-oranžnordečim premazom smo uvrstili v fakturo N 2.1 (1675 meri padskih melnic so znani tudi v Osrednji knjižnici v Celju odlomkov ali 26,86 kg), ki je žgana oksidacijsko. Nekateri (Bausovac 2014). primerki imajo pramenasto nanesen premaz z gobico, kar Egejska kuhinjska keramika posnema marmorizirano galsko sigilato. Temna keramika s Iz antičnega mesta Phocaia na zahodnih obalah Male Azije premazom fakture N 2.2 (469 odlomkov ali 10,7 kg) ima z okolico so dospeli lonci in kozice egejske kuhinjske kera- temno siv ali črn premaz in je žgana redukcijsko. Zadnje mike, za katere je značilna zelo tanka in trda keramika. Proi- so bile v prvem delu žganja lahko izpostavljene oksidacijski zvajali so jo od 1. do vsaj 3. stoletja (Hayes 1983, 106; Istenič, atmosferi in imajo zato roza jedro (faktura N 2.2a). Primerke Schneider 2000; Žerjal 2008). Žal med odlomki narebrenih s svetlo sivim jedrom in temno sivimi površinami smo uvrstili ostenj ni mogoče natančneje določiti oblik posodja (G552, v fakturo N 2.2b. Temno posodje zavzema približno četrti- G553, G517, G133, G717, G722). no izdelkov (Krajšek 2015; Krajšek, Žerjal 2022). K lokalnemu Odlomka lončkov ( namiznemu posodju s premazom bi lahko prišteli tudi lokal- G1020, G1435 ) verjetno spadata k ma - no keramiko tankih sten, del recijskih čaš oziroma njihovih lim narebrenim lončkom oblike Knossos Cooking pot type 4. posnetkov, čaš gubank, glazirano keramiko in del melnic, ki Datirajo se v 2. in 3. stoletje, ko se zelo množično pojavljajo so bile že opisane pod temi zvrstmi (glej gor). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 275 Med najstarejše posode celejske sigilate ali celejske kera- Najmlajše sklede z zapognjenim in skoraj vodoravnim mike s premazom sodijo odlomki posod, ki se zgledujejo ustjem Ce II.2.2.2 (G249, G250, G316, varianta Ce II.2.10, po italski sigilati. Med gradivom so posnetki poznopadskih G348), ki izhajajo iz globokih skled s polkrožno zapognje- servisov Conspectus 39–45 redki. Mednje bi sodil primerek nim ustjem Ce II.2.2.1 (varianta PTS Drag. 35/36) že močno dna drobne skodelice (G1046) in morda posnetek krožnika spominjajo na oblike ustij afriških skled. Obstaja tudi pri- Consp. 39 (G422, tip Ce III.2.10.1; prim. Žerjal, Bekljanov Zi- merek oblike Ce II.2.2.2 (PTS Drag 36), ki je brez premaza danšek, Krajšek 2023, tipološka tabela: sl. 589c). (G489), kar je značilnost poznorimskih sigilatnih posnetkov. Številčnejši so posnetki galskih oblik, predvsem globokih Prav tako so za poznorimski čas značilne sklede z ovratni- skled (prim. Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, tipolo- kom in notranjim robom. Oblika je v grobem že znana iz ška tabela: sl. 589a-b): z odebeljenim robom in koleščkanim redkih primerkov italske sigilate (Consp. 43.1 ali 45.1), pred- okrasom oblike PTS Drag. 37 (tip Ce II.2.1; G54, G92, G142, vsem pa galskih delavnic (obliki Curle 11 in Ritt. 12), toda G267, G317, G318, G429, G430, G917, G922, G1324, po- sklede z ovratnikom so prav tako pogoste med afriško si- zna neokrašena varianta G1095, morda G1138), polkrožnih gilato (oblika Hayes 99). Odlomek sklede z ovratnikom in globokih skled z navzven zapognjenim ustjem oblike PTS notranjim robom (G365) ima stožčast trup (tip Ce II.2.2.5-6, Drag. 35/36 (tip Ce II.2.2: G428, G1537, G72, G110, G516, PTS Curle 11). Del ustja sklede z ovratnikom ali recijske mel- G673, G724, G58; mlajša varianta z zapognjenim ustjem in nice sta še primerka G846 in G1229. koleščkanjem Ce II.2.2.2: G249, G250, G316; varianta Ce Med posebne oblike spadata odlomek vodoravnega ustja II.2.10: G348 ), polkrožnih skled z enostavnim ustjem obli - in ostenja sklede, ki ima na ustju vrezan okras (pas pošev - ke PTS Drag. 40 (Ce II.2.3; G983, G268, G1079, G1113, nih vrezov) in kaneluro ( G1116 , tip Ce II.2.10), ter odlomek G1233, G979, G980, G981, G982, G1326, G515, G569, pokončnega ustja z žlebom in bikoničnega ostenja sklede G651, G924, G431, G432, G433 ). Med globokimi skleda - ( G987 , tip Ce II.2.11). mi z robom, ki posnemajo obliko Drag. 44 (Ce II.2.4), je Pravo presenečenje predstavljajo številni odlomki t. i. recij - le en primerek G1327 , morda tudi G916 . Globoke sklede skih melnic z značilnim rdečim premazom na ustju ( G779, so okrašene z žlebovi, rebri in koleščkanjem. Odlomkom G797, G810, G927, G928, G1088, G1087, G1127, G1364, ostenja s koleščkanimi pasovi na zunanji površini ( G73, G80, G1374, G1375, G1388, G1418, G1421, G1596 ; tip Ce II.6.1; G265, G620, G920, G985, G1234 ) ne moremo natančneje prim. Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, 377, tipo - določiti tipa. Najverjetneje so pripadali skledam, ki so po - loška tabela: sl. 589d), ki so bili odkriti tako v južnem kot snemale galski obliki Drag. 37 ali 40, saj so posnetki oblike tudi v severnem sektorju. Ti se v Noriku pojavljajo v času Drag. 44 v Celju izredno redki. Če je koleščkana notranja med prvo polovico 2. in sredino 3. stoletja (Miglbauer 1990, površina sklede ( G1114, G1115 ), pa bi lahko šlo za katero - 22–23; Vidrih Perko 2006c, 92; Stergar, Krajšek 2008, 254; koli od teh oblik. Giesler 1981, 86, t. 37; prim. Groh, Sedlmayer 2002, fig. 136: Med pogostimi so odlomki koničnih skodel PTS Drag. 33 120, 190, 302, 303, 387; Kreković 2016). (Ce II.2.6; G1736, G287, G32, G347, G427, G986 , morda Najštevilčnejši so odlomki različnih namiznih krožnikov s G918 ; prim. Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, tipo - premazom (prim. Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, loška tabela: sl. 589b). tipološka tabela: sl. 589c). Zgodnejši odlomki so bolj slo - Te globoke sklede (PTS Drag. 37, 35/36, 40, 44) in zvon - ke oblike in tanjši, praviloma izdelani oksidacijsko (tip Ce časti kozarci (PTS Drag. 33) se praviloma datirajo v 2. in 3. III.2.2.1; G19, G226, G252, G269, G270, G290, G340, G439, stoletje (Krajšek 2015), toda v našem gradivu so tovrstne G521, G570, G847, G988, G1118 ). Trup je bolj konične obli - sklede pogoste še v plasteh 4. stoletja, predvsem globoke ke. Za odlomke iz plasti 2. in predvsem 3. stoletja je značil - sklede z zapognjenim ustjem Ce II.2.2 (var. PTS Drag. 35/36) no, da so že nekoliko debelejši, ustje je zaobljeno, trup do - in polkrožne globoke sklede z enostavnim ustjem Ce II.2.3 biva zaokroženo ali polkrožen profil, ustje je rahlo nagnjeno (PTS Drag. 40). Ne vemo pa, ali so le premetano gradivo iz navznoter, morda stanjšano (tip Ce III.2.2.1-2; G321, G440, starejših horizontov. Nekateri indici bi kazali, da se izdelava G438, G29, G621, G622, G675, G919, G921, G1085 ). Pra - teh oblik zavleče v poznorimski čas. Tako je ena od polkro - viloma naj bi bilo značilno, da imajo na prelomu ostenja v žnih skled (PTS Drag. 40; G924 ) izdelana v izjemno dimljeni dno poudarjeno kaneluro (tip Ce III.2.2.2; G58, G251, G523, keramiki s sledmi črnega premaza, ki so značilne za glajeno G923, G989, G1043, G1044 ), ki pa je bila ugotovljena le pri keramiko in pozne krožnike. enem primerku ( G989 ). Med poznorimske tipe lahko uvr - stiimo naslednjo razvojno stopnjo – varianto (tip Ce III.2.2.3; 276 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 G652, G990, G1183, G88, G95, G99, G116, G168, G222, Med poznorimske primerke lahko uvrstimo primerek cilin- G494, G522, G637, G848, G994, G1013, G1019, G1083, dričnega finega lonca ali vaze Ce I.9 (G1124), ki je, za razliko N 2.2: G96, G562, G849, G850, G1045, G1045, G1126, od večine ostalih primerkov, brez premaza. Podobno bež G1084, 1119, G1185, G1139, G1668), za katero je značilno, fakturo ima tudi (G124) lokalni posnetek egejskega kuhinj- da ustje trikotne oblike oziroma da je ostenje odebeljeno na skega lončka. zgornji tretjini ali polovici višine posode. Med poznorimski- Dvoročajne sklede (Ce II.1.1: G284) so značilne za jugovzho-mi primerki je največ takih, ki so žgani v redukcijski atmos-dnoalpski prostor (Krajšek 2015; Žerjal, Bekljanov Zidanšek, feri. Keramika je pogosto svetlo siva z zelo temno sivimi po-Krajšek 2023, 379–382, tipološka tabela: sl. 592b). vršinami in sledmi črnega premaza, kar kaže na namensko Šele za poznorimski čas so značilne sklede brez premaza, dimljenje v zadnjem delu žganja (med ohlajanjem). Masiven ki posnemajo sigilatno posodje. Odkrit je odlomek sklede z in zelo pozen pekač prepoznamo v krožniku G248 . zapognjenim ustjem PTS Drag. 35/36 (Ce II.2.2. var.: G489 ) Med poznimi primerki s premazom so tudi bikonične sklede in dokaj grob odlomek sklede z S-ustjem ( G272 ; morda Ce. in cilindrični lonci s klekastim ustjem (Ce II.2.9, G266, G984, II.2.9.2). Pogosto so ti primerki žgani v nepopolni oksida-G1018 ) , ki so lahko okrašeni s koleščkanjem ali morda celo cijski atmosferi (faktura N 1.1a), kar pomeni, da je v jedru žigosanjem. keramika ostala sive barve, robovi in površine pa so se v 7.10.7  oksidacijski atmosferi obarvali v svetle tone (roza, svetlo Lokalna namizna keramika rdeča, oranžna). Lokalno izdelanega navadnega namiznega posodja je več Odlomki vrčev so redki (G602, G63, G230, G1097, G600, kot lokalne keramike s premazom, toda večinoma gre za G601 …; Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, 382, ti-manjše odlomke, ki jim nismo uspeli določiti oblike. pološka tabela: sl. 592c), kar ni pogosto na rimskih grobi- Fakturne skupine in tipologijo smo prevzeli po delu Krajšek ščih, čeprav se množica odlomkov vrčev opaža predvsem 2015 in objavi izkopavanj z Mariborske ceste (Žerjal, Beklja- na predelih z zgodnjerimskimi grobovi (prim. za Emono: nov Zidanšek, Krajšek 2023, 377–382, tipološka tabela: sl. Plesničar Gec 1977; Žerjal 2020a). Odkriti so odlomki cedil 592a-e; za fakture Žerjal et al. 2023, 956–957), ki smo ji do- (VIII.2: G459, G461, G444, G1363), namiznih pokrovov (Ce dali nekatere svoje tipe in fakture. VII.1.1-3: G1275, G441, G442, G678, G926, G538, G1189) Svetlo namizno keramiko smo uvrstili v fakturo N 1.1 (6441 in kadilnic (Ce VIII.1: G603, G604, G1664) (Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, 382, tipološka tabela: sl. 592e). odlomkov ali 73 kg), ki je žgana oksidacijsko, velikokrat trdo z redkimi vključki (Krajšek 2015). Redkejše so redukcijsko 7.10.8 Lokalna kuhinjska keramika žgane posode fakture N 1.2 (704 odlomki ali 9,6 kg), ki na- daljujejo staroselsko keltsko tradicijo. Med temi se močno Lokalna kuhinjska keramika je časovno bistveno manj občutlji- pozna čas nastanka arheoloških kontekstov, saj je za večino va kot importi, toda prav v poznorimskem in poznoantičnem značilno dimljenje površine. Tako so bile mnoge posode v času je pomembna za datacijo kontekstov. prvem delu žganja lahko izpostavljene oksidacijski atmosferi Kuhinjsko posodje zajema podoben delež gradiva kot na-in imajo zato roza jedro (faktura N 1.2a), med ohlajanjem pa vadno namizno posodje. Delimo ga na dve širši skupini: na je bila vzpostavljena redukcijska atmosfera in morda celo grobo kuhinjsko keramiko (fakture GK; skoraj 5000 odlom-dimljenje. Primerke s svetlo sivim jedrom in temno sivimi kov ali skoraj 100 kg) in fino kuhinjsko keramiko (fakture NK; površinami smo uvrstili v fakturo N 1.2b. Ti že močno spomi-več kot 1200 odlomkov ali 12,2 kg). njajo na glajeno keramiko, ki je značilna za drugo polovico Fakturne skupine in tipologijo smo prevzeli po delu Krajšek 4. in 5. stoletje (glej gor). 2015 in objavi izkopavanj z Mariborske ceste (Žerjal, Beklja-Med finimi lonci smo zasledili fine lonce z narebrenimi vra-nov Zidanšek, Krajšek 2023, 382–388, tipološka tabela: sl. tovi Ce I.7 ( G243, G373, G377, G387, G535 ; Žerjal, Beklja-593a-d; za fakture glej Žerjal et al. 2023, 957–958), ki smo ji nov Zidanšek, Krajšek 2023, 377–379, tipološka tabela: sl. dodali nekatere svoje tipe in fakture. 592a), ki ohranjajo staroselsko keltsko oblikovno tradicijo Fina kuhinjska keramika in se pojavljajo v najrazličnejših velikostih, fine lonce s kro - glastim trupom Ce I.6 (G443, G364, G437, G623, G1098, Izjemno fina kuhinjska keramika je vsa žgana redukcijsko in G477), in pokalne posode Ce I.8 (G271, G1188, G818). je izjemno trda (včasih poimenovana namizno-kuhinjska; fabrikati NK 1.2, 2.2, 3.2). Domneva se, da naj bi jo izde- lovali v lončarski peči delavnice 2 na severu Mariborske Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 277 ceste, saj je bila po uporabi zapolnjena z velikimi količinami (G17) z žganino, pepelom in sežganimi kostmi pokojnika – odpadnega lončarskega materiala, ki se datira v začetek 2. odraslega moškega. Žara – lonec iz fine kuhinjske keramike stoletja (Krajšek 2015; Krajšek 2023). Enako keramiko naj bi (tip Ce I.5) se je ohranil le v spodnjem delu, datiramo pa ga izdelovali v delavnicah na Bregu, kjer so bile peči datirane v lahko tako le široko v 2. in 3. stoletje. prvo polovico 2. stoletja (Bausovac, Krajšek 2014). Fina ku- Iz fine kuhinjske keramike so bili izdelani tudi cilindrični hinjska keramika se pojavlja v plasteh 2. in 3. stoletja v Celju trinožniki Ce II.4.2.1-2 ( G933, G111, G446, G447, G448, (Krajšek 2015; Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, 382). G506, G680, G1428, G45 ; Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Kraj - Lonci tipa Ce I.1 s pokončnim ustjem in posebnim orna- šek 2023, 387, tipološka tabela: sl. 593c), ki imajo vodoravno mentom kanelur in koleščkanja, ki so značilni prav za lo- ustje sicer zelo podobno loncem Ce I.3. Če ni ohranjene kalno lončarsko produkcijo, niso prav pogosti. Odkriti so noge, jih težko ločimo od poznorimskih bikoničnih ali cilin- sicer odlomki različnih velikosti (G929, G997, G1191, G31, dričnih skled Ce II.5.2.1 (G45, G1099, G1002; prim. Žerjal, G34, G445, G464, G930; Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Krajšek Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, 387–388, tipološka tabe- 2023, 382–388, tipološka tabela: sl. 593a-b), tudi manjših la: sl. 593ad). lončkov, ki se že približujejo keramiki tankih sten. Praviloma Med posebno obliko trinožnikov spada trinožnik z močno so prisotni le primerki variante Ce I.1.2 s pasovi koleščkanja, bikoničnim trupom in rahlo izvihanim ustjem, pod katerim ki je morebiti mlajša. Lonec Ce I.1.2 ( G30 ; sl. 511 ) je bil pri - je narebreno ostenje do bikoničnega zaloma ( G507 ; tip Ce dan tudi v grob 3006 z žganino, potreseno po dnu grobne Ce II.4.2.3). jame. V fini kuhinjski keramiki je izdelanih še nekaj lončkov ( G572 , Iz podobne fakture (NK 1.2, 2.2, 3.2) so še izdelani lonci s tip Ce V.1.1; Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, 387– kratkim zapognjenim ustjem Ce I.3, ki so med našim gradi - 388, tipološka tabela: sl. 593d), jajčaste čaše (tip Ce V.4.2, vom izredno pogosti ( G49, G52, G203, G274, G275, G300, G607 , in tip Ce V.4.4/3 kot lonček variante Ce I.5, G298– G301, G311, G312, G322, G326, G344, G450, G541, G525, G299 ), pokrovov (Ce VII.2.1-4, G98, G573, G538 ; Žerjal, G624, G931, G998, G1072, G1212, G1218, G1272 , groba Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, 388, tipološka tabela: sl. varianta: G682, G685 ). Trebušastim loncem z vodoravnim 593d) ter enoročajnih vrčev s širokim ustjem ali ročk (Ce ustjem Ce I.5 smo pripisali veliko manj primerkov ( G970, IV.2.1, G352, G572 ), ki imajo lahko izdelan tudi izliv (varianta G325, G1021 ). Žarni pokop v grobu 3001 je vseboval žaro Ce IV.2.1.2; prim. Krajšek 2015, 154). Fina kuhinjska keramika je tako številna v plasteh teh izko- pavanj, ki so datirane v 4. stoletje. Vprašanje je, ali so jo takrat še izdelovali (morda še v prvi polovici 4. stoletja) ali so to vsi le rezidualni odlomki. Groba kuhinjska keramika Groba kuhinjska keramika z obilnimi vključki kalcita (faktura GK 1.2) je značilna za celotno rimsko obdobje. Med pozno- rimske primerke smo uvrstili fakturo GK 2.2, ki je pogoste- je porozna. V poznorimskih plasteh se pogosto pojavljajo odlomki posod, ki so bile žgane z menjavanjem atmosfere (fakture GK 4.3, GK 1.3, GK 1.4). Najpogostejše oblike so trebušasti lonci, ki so izdelani na vretenu (Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, 382–388, tipološka tabela: sl. 593a-b, d). Lokalno obliko grobe kuhinj- ske lončenine predstavlja zgodnji lonec tipa Ce I.2 z značil- nim rahlo narebrenim vratom in močno z vrezi in odtisi or- namentiranim kroglastim trebuhom. Odlične analogije zanj najdemo med gradivom iz šempetrske nekropole (Kolšek 1976, t. 27: 2, 21: 18, 18: 7) in z grobišča na Gubčevi ulici v Celju (Kolšek 1970; Kolšek 1972, grobovi 1−4), ki dokazujejo, 511 da se pojavlja v kontekstih od avgustejskega obdobja, vsaj Lonec Ce I.1.2 ( G30 ) iz groba 3006. 278 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 do poznega 3. stoletja. Med gradivom je prisoten le v dveh 7.10.9 Opeke primerkih ( G751, G781 ). Med antičnim keramičnim gradbenim materialom so naj-Trebušasti lonci Ce I.4 so najpogostejša oblika grobega pogostejši odlomki tegul (18.080 kosov), poleg je tudi veli-kuhinjskega posodja. To je preprost lonec z ožjim dnom, ko laterkulov (2.018) in imbreksov (8.141). Večine odlomkov rahlo napetim trebuhom, ornamentiranim z navpičnim, vo-(kar 43.346 kosov) ni bilo mogoče pripisati določeni obliki doravnim ali poševnim glavničenjem ali metličenjem, ki ga opeke, ker so bili premajhni ali slabo ohranjeni. Fragmenti-srečujemo na vseh antičnih najdiščih od najzgodnejših do ranost gradbenega materiala kaže na njegovo sekundarno najpoznejših kontekstov (Krajšek 2015). Glede na obliko ustja uporabo že v antiki. in ramena je določenih več različic. Med našimi primerki so Z opek izvira tudi nekaj ohranjenih žigov. Na odlomku te-pogostejši lonci, ki imajo ravno odrezan rob ustja ( G255, gule G1101 je odtisnjen pravokoten žig P G [R], ki je v Celeji G937 ), kar je značilno za pozni rimski čas. Prav tako smo za-poznan s številnimi primeri (npr. Žerjal, Bekljanov Zidanšek, sledili lonce z večkrat preoblikovanim ustjem, tako da je vrh Krajšek 2023, 388). Kratice predstavljajo začetnice imena roba ustja posnet in oblikovana notranja stopnica za pokrov lastnika (tria nomina) delavnice ali opekarne. Na laterkulu (tipi Ce I.4.1.2-3, I.4.2.2-3) ali preoblikovan v pravokoten ( G1009 ) je drugačen žig v pravokotnem okvirju, morda …Q presek ustja (Ce I.4.9 , G853, G1047, G1140 ). Prav tako so za M. Na laterkulu G367 je ohranjen del večvrstičnega napis pozni rimski in poznoantični čas značilni lonci z močno za-ante cocturam v kurzivi, narejen v svežo glino. pognjenim dolgim robom ustja pod ostrim kotom (Ce I.4.5; G74, G1001, G1193, G1026, G1273). Enojna valovnica se 7.10.10 Tehnična keramika na grobi kuhinjski keramiki ne pojavi pred koncem 3. oziro- ma začetkom 4. stoletja (Vidrih Perko 1997, 342). Med zanimive primerke spada punca oziroma žig za okra- Med pozne primerke sodijo cilindrične čaše z valovnico ali ševanje lončenine (G1475; sl. 512). Motiv polkroga s pošev- nimi vtisi je lahko odtisnjen na keramiki s premazom. lončki Ciglenečki 1 (Ce V.4.1; Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Kraj - šek 2023, 382–388, tipološka tabela: sl. 593d), ki so okra- šene z vodoravnimi žlebovi in valovnicami (G97, G1194, G117, G1077, G1078, G1091). V otroškem grobu 6019 sta bila groba cilindrična čaša ali lonček pridana v krsto (G117). Cilindrične čaše se datirajo v drugo polovico 4. in 5. stoletje (Ciglenečki 2000, 640: tip 1; Krajšek 2015, 160–161). V grobi kuhinjski keramiki so izdelovali tudi trinožnike (prim. Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Krajšek 2023, 387, tipološka ta- bela: sl. 593c). Med odlomki so zgodnje oblike lečastih tri- nožnikov s kljukastim ustjem, ki je v naših primerih pogosto le zaobljeno (Ce II.4.1.1; G235, G281, G407, G408, G478, G753, G561), kar morda kaže na poznejšo datacijo. Prav 512 Punca za okraševanje lončenine (G1475). to naj bi imel primerek lečastega trinožnika z gladkim oste- Ce II.4.1.2 imajo S-profil trupa (G351, G453, G1235, G934, 7.10.11  njem Ce II.4.1.3 (G282). Srednje cesarske oblike trinožnikov Sklep G350). Podobno obliko recipientov trinožnikov so ime- Keramično gradivo iz analiziranih izkopavanj dobro odraža le grobe sklede (prim. Žerjal, Bekljanov Zidanšek, Krajšek lončarsko in opekarsko proizvodnjo rimske Celeje ter trgo- 2023, 387–388, tipološka tabela: sl. 593d), uporaba katerih vske tokove, v katere je bila vpeta rimska Celeja. se je močno razširila v poznorimskem času. Polkrožna skle- da z narebreno zunanjo površino ima ustje rahlo uvihano in V zgodnjem cesarskem času, predvsem v 1. stoletju, se od- enostavno zaključeno (Ce II.5.1.1, raža močan dotok lončenine iz Italskega polotoka, Istre in G507 ). Odlomek zakrnele - ga ustja in ostenja lečaste skodele ali trinožnika ( jadranske regije. Dokumentiran je dotok blaga tako iz vzho- G1219 ) ima žleb pod ustjem (tip Ce II.4.1.5). V grobi kuhinjski keramiki dnega Sredozemlja in Egeje kot severne Afrike so pokrovi (Ce VII.3.1-3; G497, G537, G804,G 996, G1003, Močna lončarska obrt se je razvila že v začetku 1. stole- G1133). tja n. št. še pred ustanovitvijo municipija oziroma podelitve Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 279 mestnih pravic pod cesarjem Klavdijem (prim. Žerjal, Beklja- nov Zidanšek, Krajšek 2023). Med našim gradivom je šte- vilčno predvsem gradivo iz srednjega in poznega rimskega časa, od 2. do 5. stoletja, ko celejske lončarske delavnice proizvajajo večino posod za vsakdanjo rabo. 280 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 8Interpretacija razvoja območja Ana Plestenjak Celje leži na predelu, kjer vode iz Celjske kotline odte- kajo po ozki dolini Savinje proti jugu. Pred regulacijami je imela Savinja tik pred izlivom iz kotline izrazito ana- stomozen rečni tok. Značilnost tovrstnih rečnih tokov je ustvarjanje večjih in manjših rečnih sipin oziroma otokov med posameznimi koriti. Tako korita kot otoki v okviru anastomoznega rečnega toka niso stabilni in se lahko zaradi erozijskega in akumulacijskega delovanja spremi- njajo bodisi počasi, postopno več let, bodisi ob enkra- tnih dogodkih – hudourniških vodah. Danes Savinja teče po skrajnem južnem robu kotline tik pod Miklavškim hribom (sl. 515: 4). Vendar so na starih kartah in načrtih Celja zarisane različne, prepletajoče se struge, zlasti na zahodnem delu središča mesta (sl. 513, 514). Arheološki 514 Detajlni izsek vojaškega zemljevida iz leta podatki potrjujejo niz podobnih prepletajočih tokov, ki jih je 1763–1787, izdaja ZRC SAZU, knjiga 5, zemljevid primarno oblikovala Savinja, kasneje pa tudi drugi pritoki, 193 (vir: https://mapire.eu/en/map/europe-tudi na severnem delu mesta (Verbič et al. 2023). Vsi so da- 18century-firstsurvey/?bbox=1692634.6348541507 tirani v rimski čas in so bili do srednjega veka že opuščeni ali %2C5815836.291397609 %2C1707148.1155997987 pa so jih prevzeli drugi vodotoki. %2C5820613.605665432&layers=163 %2C165). Ob arheoloških izkopavanjih na III. etapi rekonstrukcije Ma- riborske ceste sta bila odkriti dve strugi Savinje. Prva je tekla ob zahodnem robu današnje Mariborske ceste v smeri S−J in nato na predelu današnjega podvoza pod Savinjsko že- leznico zavila proti vzhodu ter se nekje na območju dana- šnje železniške postaje obrnila proti jugu (Verbič et al. 2023; sl. 515: 1). Druga je bila dokumentirana na južnem robu izkopnega polja istih raziskav ter prepoznana ob arheolo- škem nadzoru pri izkopu jaškov za kanalizacijo pred hote- lom Celeia in izkopu temeljev za sam hotel (Firšt 2004; Ba- usovac 2014, 12; Krajšek 2015, 28; Verbič et al. 2023, sl. 515: 2). Ta je tekla od JZ proti SV in se je domnevno iztekala v zgoraj omenjeno strugo. Obe je Savinja opustila domnevno v drugi polovici 2. stoletja, zasuti pa sta bili najkasneje leta 324, in sicer z naplavinami drugih vodotokov (verjetno po- toka Koprivnica). Starejša izkopavanja potrjujejo potek še tretje, v zgodnje- rimskem času verjetno glavne struge Savinje, ki je tekla v liniji današnje Levstikove ceste in južno od cerkve sv. Maksi- milijana (Kolšek 1980a, Pirkmajer 1987; sl. 515: 3), nato pa zavila proti jugu mimo najdišča Celeiapark (Novšak, Josi- 513 Detajl iz Jernitzovega načrta urejanja vodotokov pović 2003). Tu nekje se je združila tudi z drugima dvema (1791). Hrani Zgodovinski arhiv Celje. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 281 omenjenima severnima strugama in Voglajno, ki je pritekala že opustila. Del vzhodnega korita tretje struge je nato pre- s severovzhoda. Združen vodni tok je nato nadaljeval pot vzela Koritnica, ki se je pred regulacijo vzhodno izlivala v proti jugu (sl. 515: 5). Voglajno. Ta je namreč prevzela južni del nekdanjega korita Prav ta tretja struga je v rimskem času oblikovala večjo Savinje (sl. 516). sipino in določala lego mestnega središča. Do severnega V letu 2002 so izkopavanja na skrajno vzhodnem delu naj- roba te sipine je seglo tudi obzidje poznorimske Celeje, dišča Celeiapark potrdila prisotnost prodnate struge Savinje, kasneje pa je tudi srednjeveško mesto ostajalo zamejeno s katere sedimenti so vsebovali tudi rimskodobno lončeni- to konfiguracijo terena, čeprav je Savinja medtem to korito no. Prav tako se je potrdilo, da je Savinja strugo v nekem Savinjska železnica 3 Kovinotehna Hotel Celeia II Gaberje 2 1 sv. Maksimilijan avtobusna postaja IV 6 Voglajna III 5 I železniška postaja V 4 Miklavški hrib struga/korito sipina © OpenStreetMap contributors 515 Obseg Celeje v prvi polovici 2. stoletja in domnevni potek vodotokov (1-6). Z rdečo so označena omenjena arheološka najdišča: I. Mariborska cesta, IV. etapa rekonstrukcije ceste; II. Mariborska cesta, III. etapa rekonstrukcije ceste; III. Celeiapark; IV. Agrotehnika, V. Osrednja knjižnica Celje. (Vir: https://www.openstreetmap.org/; kumulativni načrt najdišč izdelala Krajšek J. in F. Pašić, Pokrajinski muzej Celje). 282 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 trenutku opustila in jo je nato prevzela Voglajna (Novšak, (dolžine 60 m) pa v drugo polovico 3. stoletja oziroma 4. Josipović 2003; Verbič 2002). stoletje. Starejši piloti so bili zabiti v prod Savinje, mlajši pa Ob zahodnem robu stare struge Savinje so bili najdeni že v sediment Voglajne (Verbič 2002, 13). V sediment Vo- glajne so bili vkopani tudi grobovi, odkriti na istem najdišču, ostanki dveh različno grajenih lesenih palisad iz hrastovih ki so datirani med drugo polovico 3. in 6. stoletje (Novšak, brun in prepleta vej, ki pričajo o izpostavljenosti vzhodnega Josipović 2003). roba mesta poplavnim vodam. Starejši ostanki z 12 piloti so bili datirani med drugo polovico 1. in prvo četrtino 2. sto- To kaže, da je Savinja severno strugo opustila najkasneje v 4. letja, mlajša in masivnejša utrditev z 31 piloti in prepletom stoletju. Njena korita oziroma struge vzhodno od mesta je bazilika Celeiapark I krstilnica struga/korito sipina 516 Obseg obzidanega mesta z grobišči in domnevni potek vodotokov konec 3. in v 4. stoletju. (Vir: https://www. openstreetmap.org/; kumulativni načrt najdišč izdelala Krajšek J. in F. Pašić, Pokrajinski muzej Celje). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 283 nato prevzela Voglajna, pri čemer se je izliv Voglajne presta- Med vzhodno in zahodno strugo se je oblikoval manjši vil približno na današnje mesto. otok, večinoma zamočvirjen, ki so ga občasno uporabljali. Opustitev severne struge Savinje ( Največ človeških dejavnosti je bilo dokumentiranih na breži- sl. 515: 3 ) je Kolškova po - ni zahodno od zahodne struge. vezala s poplavo, ki je odnesla dva miljnika Klavdija Got - skega in Elagabala (218–222), najdena v prodnatem zasutju med regulacijo Savinje v letih 1955–1958. Dogodek je ume- 8.1 Faza 1 stila v leto ali kmalu po letu 268 (Kolšek 1960–61, 147–151). Ali to drži ali ne, je težko reči. Začetek poselitve vzhodnega roba mestnega otoka je slabo strugi (sl. 515: 4, 516). Potek slednje je bolj ali manj enak da- lahko datirali v drugo polovico 1. stoletja (faza 1a). Zanimiva našnji oziroma tisti zarisani na starih kartah pred regulacijo je le večja jama SE 1417 na južnem delu izkopa, ki je leža-reke ( sl. 513 , 514 , 524 ). Voda je na tem delu tekla že v zgo-la nedaleč od brežine južne struge ( Po opustitvi severnih strug je Savinja tekla zgolj še po južni prodnatih nanosih ohranilo le nekaj jam in jarkov, ki bi jih prepoznaven. Na zahodni brežini zahodne struge se je v dnji rimski fazi, a domnevno v precej manjšem obsegu. To opekami (tegule, imbreksi …) in je kasneje povzročala teža sl. 41). Zasuta je bila z nakazujejo rimski kanali južnega dela mesta, ki imajo iztoke ve gradbenikom, saj se je predel nad njo nenehno posedal. - orientirane proti jugu (Bavsovac, Krajšek 2020, 28; sl. 515). Poleg tega je bila stara struga dokumentirana pri arheolo- Po zasutju jame so nad njo postavili zidan objekt (faza 1b). ških raziskavah ob gradnji prizidka k Osrednji knjižnici Ce- Ta je zelo slabo ohranjen, zato ne moremo določiti ne nje- lje in pri rekonstrukciji Splavarskega mostu (Bausovac 2014, gove funkcije ne obsega. Znotraj izkopa je bil najden zgolj 111–113). Pri raziskavah za prizidek Osrednje knjižnice Celje močno utrjen vogal, sestavljen iz več dvojnih zidov (SE 1371, se je pokazalo, da je bila tudi severna brežina te struge v SE 1372, SE 1373, SE 1391, SE 1392; sl. 50), ki ga lahko datira- drugi polovici 1. oziroma prvi polovici 2. stoletja utrjena z mo v čas druge polovice 1. stoletja. V uporabi je bil najdlje lesenimi piloti (Bausovac 2014, 113). do konca 1. stoletja oziroma začetka 2. stoletja. Raziskave, ki so spremljale IV. etapo rekonstrukcije Maribor- Preostali prostor je bil bolj ali manj nedotaknjen in podvr- ske ceste, so zajele relativno ozek pas na vzhodnem robu žen naravnim procesom. Obsežna gradbena dela, ki so bila osrednje sipine med rečnimi tokovi, kjer je ležalo središče na ostalem delu Celeje v tem času (po Klavdijevi podelitvi rimske Celeje (sl. 515). Pokazale so, da je tudi na oblikova- statusa municipija mestu) zelo intenzivna, tega predela niso nje tega predela odločilno vplivala prav voda. Izsledki so dosegla. Na severnem in osrednjem delu raziskovanega potrdili obstoj vzhodne struge Savinje, znane že iz Celeia- območja je bila v času druge polovice 1. stoletja dokumen- parka, ki je tekla po skrajnem vzhodnem robu izkopa in je tirana vsaj ena večja poplava (faza 1b), po kateri se je odlo- bila dokumentirana le na osrednjem delu najdišča – na ob- žilo več naplavinskih plasti. močju Teharskega podvoza (t. i. vzhodna struga, sl. 515: 5). Morda gre za isto poplavo, ki je konec 1. (ali na začetku 2. Verjetno ista struga je bila dokumentirana tudi na južnem stoletja) prizadela tudi predel Gaberja in odnesla del bre- delu izkopa (t. i. južna struga, sl. 515: 4–5). Ta pravzaprav žine ter poškodovala svetišča na III. etapi Mariborske ceste predstavlja široko in najverjetneje močvirnato sotočje stika (Plestenjak 2023, 460). Verjetno je prav s tem vodnim delo- med severnim in južnim krakom Savinje (oziroma kasneje vanjem in njenimi posledicami povezana izgradnja že ome- Savinje in Voglajne). njene lesene palisade iz 12 hrastovih pilotov ob zahodnem Poleg tega je bilo znotraj izkopa prepoznano še eno rečno robu stare struge Savinje iz najdišča Celeiapark, datirana korito (t. i. zahodna struga; sl. 515: 6). To je potekalo vzpo- med drugo polovico 1. in prvo četrtino 2. stoletja (Novšak, redno z vzhodno strugo, ok. 32 m od slednje proti zahodu Josipović 2003; Verbič 2002, 13). (zahodno od najdišča Celeiapark). Korito je v dokaj ravni liniji teklo od severa proti jugu. Široko je bilo le približno 10 metrov. Struga je tu obstajala že v času prve človekove prisotnosti na tem območju (1. stoletje). Ni pa popolnoma jasno, ali gre za naravno ali antropogeno tvorbo ali celo oboje. Morda gre primarno za enega od okljukov Savinje, ki pa je kasneje večinoma predstavljal mrtev rokav. Voda ga je občasno še napolnila. Zlasti ob večjih poplavah je vanj vrezala tudi nova korita in jih večkrat preoblikovala. 284 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 8.2 Faza 2 Vseku novega zahodnega korita je sledilo odlaganje napla-vin, ki so delno segle tudi čez ruševine opuščenih starej-Šele v prvi polovici 2. stoletja, ko je Celeja doživljala svoj ših objektov 1, 7 in 8. Sledil je začetek uporabe predela za največji razcvet ( faza 2a ), je poselitev segla tudi na to po-pokopavanje. Grobovi so najdeni na celotnem delu zaho-dročje. Na južnem delu sta bili zgrajeni dve večji stavbi z dne brežine, pa tudi na otoku med obema strugama. Prav zidanimi temelji (objekta 7 in 8; sl. 79 ), ki sta bili raziskani le v na tem delu sta bila najdena edina dva žgana grobova; v majhnem obsegu. Objekt 7 je imel več prostorov z maltnimi prvem so bili kremirani ostanki pokojnika shranjeni v žaro tlaki. Skozi enega je bil speljan pokrit kanal, zgrajen iz tegul. (grob 3001),v drugem pa le streseni v grobno jamo (grob Objekt 8 je imel tlake iz zbite gline. Čeprav je večina najdb 3006), ob katero so nekoliko kasneje pokopali še skeletni iz obeh objektov lahko tudi starejša, se v hodnih površinah grob (grob 3002). Vsi preostali grobovi so bili skeletni. Ori-pojavljajo odlomki fine trde kuhinjske lončenine. To so začeli entirani so v smeri S–J. Smeri pokopa je verjetno botrovala izdelovati v začetku 2. stoletja, kar omogoča datacijo obeh zlasti usmeritev zahodnega korita. objektov v ta čas. Kmalu po začetku pokopavanja so vzporedno z zaho-Podobno velja tudi za t. i. objekt 1, najden na osrednjem dno strugo zgradili cesto s kamnitim tlakovanjem (SE 4100, delu izkopa ( sl. 59 ). Ta je slabo ohranjen in ga težko zame-SE 5174, SE 7511, SE 7512, SE 1170, SE 1182….; sl. 118, jimo. Ohranile so se sledi kamnitih temeljev in posameznih 124−128 ), ki ji sledimo po celotnem zahodnem robu iz-kamnov, ki so najverjetneje podstavki za navpične lesene kopa ( faza 2d ). Znotraj izkopa je večinoma ležal le vzho-nosilce. Poleg tega so bile najdene tudi sledi vkopanih ho-dni rob ceste, le na osrednjem delu izkopa je bila zajeta rizontalnih tramov. Iz tega sklepamo, da je tu stal nekakšen celotna širina cestišča, ki je znašala 6 m. Na severnem delu lesen objekt, ki so ga tekom uporabe večkrat prenovili. Sle-izkopa ob vzhodni strani cestišča tekel tudi širok, plitev jarek dimo namreč lahko več fazam gradnje. Stene so večkrat na (SE 4169), ki ga na osrednjem in južnem delu ni bilo. novo postavili, nasipavali so nove hodne površine iz zbite Gradnja te ceste bi lahko bila povezana s temeljito obnovo gline in malte ter postavljali ognjišča. mesta v času Severske dinastije. Ob koncu 2. in začetku 3. V čas 2. stoletja umeščamo tudi dogajanje na sipini med stoletja so na celotnem območju Celeje namreč potekala strugama, kjer so skopali serijo večjih jam in jarkov, katerih gradbena dela, ki so spremenila podobo mesta (Bausovac, funkcija ni znana. V tej fazi so na severnem delu najdišča Krajšek 2020, 51). Ali to drži ali ne, je težko reči, saj pomanj-tik ob brežino zahodne struge postavili tudi peč SE 2240 kanje najdb onemogoča natančnejšo datacijo cestišča. ( sl. 54 ). Ni pa dvoma, da se je po izgradnji ceste pokopavanje na Vsi omenjeni objekti so bili opuščeni nekako do druge po-brežini vzhodno od ceste še intenziviralo. Večina pokojnikov lovice 2. stoletja ( faza 2b ). Morda njihova opustitev sovpada je bila še vedno pokopana v smeri S−J, pojavljajo se tudi po-celo z markomanskimi vpadi (leta 168), ko je bilo mesto naj-samezni grobovi, usmerjeni V−Z. Večinoma so bili pokojniki verjetneje požgano. To naj bi potrjevale obsežne žganinske položeni v preproste grobne jame brez pridatkov. Le redki plasti na najdiščih Narodni dom (Gaspari, Novšak 2003), so bili pokopani v jame s konstrukcijo. V teh primerih gre Breg (Bausovac, Praprotnik 2012), park pri cerkvi sv. Maksi-večinoma za jame s skrinjami iz tegul ali zgolj za posame-milijana (Josipović, Plestenjak 2003) in na južnem delu naj-zne kamne, ki so jih položili na dno jame. Nad nekaterimi dišča Mariborska cesta, III. etapa rekonstrukcije ceste (Ple-redkimi grobovi bile so vidne tudi konstrukcije iz kamna ozi-stenjak 2023, 463). Vendar sledi žganin na tem delu mesta roma opeke. Verjetno gre za ostanke nagrobnikov. Večino-nismo zasledili. Zelo možno je, da so bili objekti opuščeni ma grobovi niso bili označeni, ker potrjuje tudi dejstvo, da tudi že prej. je bilo več starejših grobov poškodovanih z mlajšimi pokopi Kmalu po drugi polovici 2. stoletja prišlo še do ene večje (za podrobnosti glej poglavje 9.1). poplave. Voda je vrezala novo zahodno korito in odnesla Problem grobišča je, da grobne jame ob izkopu večinoma tudi del peči SE 2240 (faza 2c). Ta poplava časovno sovpada niso bile prepoznane in so bili vidni le skeleti, zato je fazira- z ujmo, ki je močno prizadela tudi predel Gaberja (najdi- nje teh grobov le okvirno. Vsi grobovi, ki smo jih stratigraf- šče Mariborska cesta, III. etapa rekonstrukcije ceste). Tam so sko umestili v fazo 2c, bi lahko bili tudi iz faze 2d. bili v tem času na severnem delu najdišča poškodovani vsi objekti, zgrajeni na brežini. Voda je odnesla del svetišča II, domnevamo pa tudi, da je po tem dogodku Savinja svoj najsevernejši tok opustila (Plestenjak 2023, 463). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 285 8.3 Faza 3 Morda je z urejanjem brežin povezan tudi izkop 8,6 m ši-rokega in do 0,8 m globokega jarka s presekom U-obli- 8.3.1 Faza 3a: Gradnja obzidja in ke (SE 3354) na vzhodnem delu zahodne struge, ki je bil usmerjen proti vzhodu (oziroma proti vzhodni strugi) in bi stolpov lahko služil prelivanju presežka vode med obema koritoma Nekako od sredine 3. stoletja dalje so se na raziskovanem (dno jarka je 0,13 cm višje od dna korita struge SE 3267 na predelu pojavile sledi utrjevanja mesta. Prepoznali smo več njenem vzhodnem delu in rahlo pada proti vzhodu). Ta ja - korakov utrjevanja, ki jih zaradi pomanjkanja najdb težko rek je bil še pred poplavo v fazi 3b zapolnjen s prodnatim absolutno datiramo. sedimentom (SE 3336 in SE 3337), tako da morebitne dru - Prvi korak predstavlja nasutje obsežne plasti glinenega ozi gačne funkcije ne moremo izključiti. - roma glineno-meljastega nasipa. Na južnem in osrednjem V to prvo nasutje je bilo vkopanih tudi več jam. Omeniti delu raziskanega območja so ga nasuli nad opuščeno cesto. velja zlasti dva grobova (grob 5022 in 5005), ki ju glede na Na osrednjem delu nasip tvorijo plasti SE 5133 = SE 5306, radiokarbonsko datacijo lahko le široko umestimo od sre- SE 7509, SE 7529, SE 7545, ki so se ohranile do skupne višine dine 3. stoletja do konca 4. stoletja (sl. 473, 472), ter jamo 0,55 m; na južnem delu pa SE 1151 = SE 1154 = SE 1255, ki SE 1269, ki so bili v nasutje zagotovo vkopani še pred na- se je ohranila v višini 0,35–1,1 m (sl. 133). S tem nasutjem, ki slednjim korakom – gradnjo obzidja. To kaže, da je med ga datiramo vsaj v drugo polovico 3. stoletja ali kasneje, so nasutjem nasipa in gradnjo obzidja minilo vsaj nekaj časa. na severnem delu in je segala do višine 0,57 m. Vendar ta ni skoraj ves kamniti material pobrali in na novo uporabili za gradnjo mestnega obzidja in/ali drugih stavb. Ohranil se je bila nasuta na cestišče, temveč tik zahodno ob njem. Zato samo negativ (t. i. roparski jarek) obzidja. Kljub temu pa lah - sprva ni bila prepoznana kot del tega prvega nasipa, tem Podobna plast SE 4087 = SE 4145 je bila dokumentirana tudi Od obzidja se je zelo malo ohranilo, saj so v srednjem veku prekrili tudi starejše grobove in dvignili zahodno brežino. več se jo je pripisovalo delu nekoliko mlajšega notranjega ko iz arheoloških ostankov rekonstruiramo potek gradnje. - nasipa za obzidje. Najprej so na vzhodni rob omenjenega prvega nasutja Zlasti v osrednjem delu izkopa so se v omenjenem nasi oziroma na severu v starejše plasti izkopali jarek za temelj - obzidja (SE 4078 = SE 6298 = SE 5113 = SE 7543 = SE 7525 pu ohranili tudi odtisi vej, kolov (SE 5316, SE 5162) in odtisi = SE 7520). Ta je bil globok do 0,25 m in širok 1,6 m. Ob iz - oglatih brun (SE 5294/ SE 5293, SE 5296/ SE 5295, SE 5297, kopu jarka so poškodovali tudi nekaj starejših grobov (grob SE 5319/ SE 5318). Domnevno so z njimi dodatno utrdili na - 1003, 1004=1007, 5022, 5005). Najdene kosti so odvrgli na sip na njegovi notranji strani. Možno je, da gre za ostanke deponijo izkopanega materiala, ki so jo odmetavali na obe kakšne lesene konstrukcije vrh nasipa. Morda sta podobno strani bodočega zidu ter s tem teren dodatno utrjevali. Do - funkcijo imeli tudi dve večji jami za navpična lesena nosil - mnevno so pred gradnjo odstranili tudi nagrobnike ( jama ca, ki sta na južnem delu sekali staro cestišče (SE 1350 in SE 5247 nad grobom 5028). SE 1301). Ali je ta nasip služil v obrambne namene ali gre zgolj za Na severnem in osrednjem delu terena so jarek nato iz- ravnali s plastjo utrjenega peščenjakovega drobirja (SE 5051, poizkus dviga brežine in s tem zaščito proti naraslim vodam, SE 6352, SE 4064), nanj pa postavili peščenjakove bloke. Ti ni mogoče reči. Zagotovo je bila obramba proti visokim vo - so se le izjemoma ohranili v primarni legi. Na nekaterih delih dam za prebivalce Celeje pomembna, saj so nekako v tem so bili na dnu jarka za temelj vidni njihovi odtisi, na podlagi času tudi brežino vzhodne struge utrdili z masivno leseno katerih lahko rekonstruiramo širino obzidja na 1,6 m. Med palisado (Celeiapark – mlajši piloti; Verbič 2002, 13; sl. 517 ). ohranjenimi kamni ni bilo vidnih sledi malte. Daljša ravna Kat. št. PN Nom. vrednost Kovno obdobje Datacija SE interpretacija SE Faza G613 1098 As Rimska Republika 16–6 pr.Kr. 1255 nasip 3a, 1. korak G701 3298 As Claudius I. 41–50 3362 naplavina 3a, 2. korak G767 1113 Dp Claudius I. (Antonia) 50–54 1233 nasutje? 3a, 2. korak G703 3287 As Vespasianus ali Titus 69–81 3399 naplavina 3a, 2. korak G636 1042 An Gallienus 267–268 1132 nasutje za obzidjem 3a, 2. korak G727 3281 An Probus 281 3361 naplavina 3a, 2. korak 517 Seznam novcev iz faze 3a. 286 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 linija peščenjakovih blokov se je ohranila le na južnem delu saj so utori zanj premajhni in stojijo preblizu skupaj (za na- izkopa. Gre za 12,5 m dolgo linijo, zgrajeno iz večjih pešče- tančnejšo argumentacijo glej poglavje 6.9). njakovih blokov (SE 1229). Vzhodni del te linije je bil porav- Po postavitvi obrambnega zidu so ga z notranje strani okre-nan, zahodni pa ne, iz česar sklepamo, da gre za vzhodno pili z dodatnimi nasutji. Preko starejšega prvega nasutja so lice temelja obzidja. segla temu podobna nasutja, ki so omogočala lažji dostop Če to drži, je bil temelj obzidja na tem delu grajen nekoliko do obzidja in povečevala njegovo trdnost. Na južnem delu drugače kot na preostalem delu. Na dno jarka niso nasuli in osrednjem delu izkopa gre predvsem za plasti glinenega kamnitega drobirja kot drugod, temveč so kamne postavili melja (SE 1132, SE 5314 = SE 5324) oziroma gline (SE 5026 = kar neposredno na dno vkopa, ki je bil vkopan v prvi glineni SE 5036 = SE 5226 = SE 5143, SE 7504). Na severnem delu nasip (SE 1255). Poleg tega dno jarka oziroma temelja na so za nasip poleg glinenih plasti (SE 4143) uporabljali tudi tem delu ni bilo ravno, temveč je bilo v izdelano stopničasto. plasti z več kamni in opekami (SE 4144, SE 4086), vrh nasipa Zahodni del vkopa, v katerem so se ohranili bloki SE 1229, je pa so prekrili z obsežno glineno plastjo (SE 4092 = SE 4077 ležal globlje od zahodnega dela vkopa za obzidje. Globina = SE 4162, SE 6013), ki se je ohranila do višine 1,06 m in je slednjega sovpada z vrhom blokov SE 1229 (sl. 185). Morda segala vsaj 7,15 m široko v notranjost. To je tudi edini del je drugačni gradnji temelja obzidja na tem delu botrova- okopa, ki je bil raziskan v celi širini in daje vpogled v širino la lega v neposredni bližini brežine. Teren tu namreč strmo celotnega obzidja. Rekonstruirana širina nasipa skupaj z zi- pada proti vzhodu in bi lahko bila potrebna dodatna utrdi- dom je znašala okoli 8,75 m. Glede na to sklepamo, da bi tev temelja. obzidje na tem delu lahko segalo do višine 4 m. Ostanku obzidja pripisujemo tudi večje peščenjakove bloke Po izgradnji obzidja so z nekaterimi tanjšimi nasutji dodatno oziroma plošče (SE 1289; sl. 186, 190), ki so se ohranile na utrdili tudi brežino na zunanji strani obzidja (SE 4151, SE 4113 skrajnem južnem delu prepoznanega srednjeveškega ro- = SE 4114 = SE 4115, SE 5313, SE 5285, SE 5326). Kmalu so na parskega jarka (SE 1185). Ta se je pred južno brežino zalomil zunanjo stran obzidja prizidali še stolpe (sl. 146–148). Koliko in ostro obrnil proti severozahodu. Na dnu zaloma so ležale časa je minilo med izgradnjo obzidja in začetkom gradnje omenjene plošče, ki so imele drugačno orientacijo, kot linija stolpov, ni jasno. Možno je, da je gradnja stolpov neposre- SE 1229 in preostali del domnevnega obzidja. Prav zaradi dno sledila izgradnji obzidja. drugačne orientacije, lege ter utorov v nekaterih blokih so Najdena sta bila dva, oba na severnem delu izkopa. Gre za izkopavalci ploščam sprva pripisali drugo funkcijo: utrditev pravokotna stolpa enake velikosti (zunanje mere 6,1 × 4,3 brežine ali del ploščadi za dvigalo. m, širina zidu 1,45 m). Razdalja med njima je bila 48 m. Oba Med izkopom ni bilo mogoče ugotoviti, ali je obzidje mo- sta bila postavljena na brežino in sta imela temelje vkopa- rebiti segalo še naprej proti jugu ali ne. Južno od zaloma in ne precej globlje od temelja obzidja (podobno kot velja za ostanka starega zidu SE 1204 objekta 7 se je teren spuščal kamnite bloke SE 1229). Razlog za razliko med temeljenjem proti južni strugi, ki pa so jo v tem času že začeli zasipavati. obzidja in temelji stolpov je verjetno prav v legi slednjih. V poznem 3. oziroma 4. stoletju sta se na brežino odložili Obzidje je bilo postavljen na trdnih tleh, zahodno od roba ruševinski nasutji SE 1340 in SE 1382, nato pa je sledilo še več v tem času že prekrite brežine iz faze 1b. Stolpa sta ležala plasti, ki so strugo na tem delu zapolnile (SE 1280, SE 1231, neposredno nad nekdanjo strugo, torej na precej manj sta- SE 1233, SE 1227, SE 1218). Vse te plasti so segle le do višine bilnem terenu, četudi je bil ta v času gradnje že prekrit z plošč SE 1289 oziroma vrha zidu SE 1204. Nad njimi so se različnimi nanosi. ohranili le ostanki mlajših posegov, ki so izbrisali vse sledi Stolpa sta bila grajena podobno kot obzidje. V vkopa za morebitnega obzidja ali roparskega jaka. temelje so na tanko plast peščenjakovega drobirja (SE 4107, Kljub temu se nadaljevanje obzidja naravnost v južno strugo SE 6307) postavili večje peščenjakove bloke (SE 4033, SE na tem mestu ne zdi smiselno. Pričakovali bi namreč bolj 6308). Med njimi ostankov morebitnega veziva (malte) ni masivno utrditev podlage za temelje. Verjetneje se zdi, da bilo. Po izgradnji obodnih zidov stolpov so v notranjost na- bloki SE 1289 dejansko predstavljajo del obzidja, ki se je na suli plasti gline in odbitkov peščenjaka (SE 6233, SE 4185), s tem mestu (sicer resda pod nenavadnim kotom) zalomil čimer so temelje še dodatno ojačali. proti severozahodu, a konfiguracije terena izven izkopnega Na nekaterih so dodatno ojačali tudi obzidje. 9,9 m južno polja ne poznamo. Glede na lego tudi ni mogoče izključiti, od severnega stolpa je bilo obzidje z zunanje strani dodatno da gre za morebitne ostanke stolpa. Z gotovostjo pa lahko podprto s kontraforjem, ki je bil verjetno zgrajen že sočasno izključimo možnost, da plošče predstavljajo ostanek dvigala, z obzidjem. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 287 Iz časa gradnje stolpov (morda tudi iz časa gradnje obzidja, = SE 6232 = SE 6394 = SE 2225, SE 2256, SE 3390, SE 3359, a se zdi to manj verjetno, saj vožnja po spolzki brežini ni SE 3360, SE 3244, SE 3391, SE 2227, SE 2224 itd.) do bolj finih, najbolj optimalna in je bil drugačen dostop še možen) so glinenih ali peščeno-meljastih (SE 2212 = SE 4150 = SE 4109, se na brežini ohranile tudi sledi kolesnic (SE 4153, SE 6514, SE 2219, SE 3263, SE 2183 = SE 2267 = SE 2244, SE 2224 = SE 6332, SE 6508, SE 7046). Na nekaterih mestih so se te SE 6291 = SE 6511, SE 2230 = SE 2229 = SE 2191 = SE 4085 = dovozne poti zaradi nestabilne podlage močno pogrezale, SE 4106). Vsi nanosi so vsebovali velike količine najdb, večino- zato so morali površino dodatno utrditi z nasutji (SE 6250, ma odlomkov rimskih opek, obdelanih blokov marmorja, sta- SE 6221). rejše lončenine in kosti, ki so bili verjetno prineseni z območij, Čeprav je izkop v notranji del mesta segel le na nekaterih ležečih severno od izkopnega polja. Čeprav naj bi Savinja do tega časa svoje severne struge že opustila, so te plasti (zlasti omejenih območjih, smo na teh predelih prepoznali ne - spodnje, prodnate plasti) po sestavi še vedno zelo podobne kaj zanimivosti. Na severnem delu je bila v notranji nasip sedimentom Savinje, ki pa jih je že prenašala Voglajna (in/ali vkopana kupolasta lončarska peč s predprostorom, ki je žal drugi severni pritoki). Višje odložene plasti so že bolj meljaste je ne moremo časovno opredeliti. V neposredni bližini je in tako bolj značilne za nanose Voglajne. ležalo tudi več kamnitih krogel – izstrelkov za balisto (glej Franca, tu poglavje 7.6). Na osrednjem delu izkopa je bil v V teh zasutjih struge, ki so bile sicer vidne tudi v naslednji notranji nasip SE 5314 = SE 5324 vkopan otroški grob 5000. fazi (faza 3c), je bilo najdenih več novcev, ki lahko pomaga- To je tudi edini najdeni grob, najden znotraj obzidja. jo pri dataciji gradnje obzidja (sl. 518). Z redkimi starejšimi 8.3.2 Faza 3b: poplava, ki poškoduje izjemami (G874, G854, G821) iz druge polovice 3. stoletja vse umeščamo v čas med letoma 318 in 435; največ jih je iz obzidje druge in tretje četrtine 4. stoletja. V nekem trenutku, ki ga časovno ne moremo natančno opre- Po poplavi, ki je delno zasula zahodno strugo, so teren med deliti, je prišlo do večje poplave, ki je na severnem delu segla obzidjem in brežino ponovno nekoliko nasuli. Na osre- skoraj do obzidja. Voda je odnesla vzhodni del brežine, cesto, dnjem delu sta bili prepoznani dve izravnavi. Sprva peščen grobove in tudi del severnega stolpa (SE 6294 = SE 6515 = melj z opekami, drobci malte in oglja SE 5147 = SE 5175 = SE 2239 = SE 2277 = SE 2245 = SE 4184, SE 2239). Območje SE 5222 = SE 3226, v katerem je bila prepoznana nova faza nove struge se je postopoma zapolnilo z več različnimi reč- pokopavanja. Nato so brežino ponovno utrdili. Pred obzidje nimi nanosi, od najbolj grobih, prodnatih (SE 2149 = SE 2227 so nasuli plast gline (SE 5034 = SE 5124 = SE 5215 = SE 7013 = SE 6293, SE 2096, SE 2237, SE 6216 = SE 6050 = SE 6222 = SE 7526 = SE 7524), s katero so predel dodatno dvignili Kat. št. PN Nom. vrednost Kovno obdobje Datacija SE Interpretacija SE Faza G1024 7042 As Rimska Republika po 16 pr.Kr. 7022 ruševina 3b G1014 5062 S Commodus 180–184 5154 nasutje 3b1 G874 3289 An Gallienus 260–268 3360 naplavina 3b G854 3266 An Claudius II. 268–270 3390 naplavina 3b G821 4030 An Nedoločljiv 2. polovica 3. stoletja 4085 naplavina 3b G1746 6156 Num Licinius I. 317–320 6216 naplavina 3b G828 6145 Cen Constantinus I. (Constantinus II.) 318–320 6216 naplavina 3b G820 2090 Cen Constantinus I. 330–335 2229 naplavina 3b G822 2106 Cen Constantinus I. (Constantinus II.) 330–336 2191 3b G855 3265 Cen Constantius II. 337–340 3390 naplavina 3b G866 3252 AE 3 Constans ali Constantius II. 348–361 3359 naplavina 3b G830 6069 AE 3 Constantius II. ali Constantius Gallus 350–355 6216 naplavina 3b G1011 5085 AE 2 Constantius II. (Constantius Gallus) 351 5231 hodna površina 3b1 G875 3280 AE 3 Valens 364–378 3360 naplavina 3b G856 3260 AE 3 Valentinianus I. 367–375 3390 naplavina 3b G832 6105 AE 3 Gratianus 367–375 6216 naplavina 3b G831 6069 AE 3 Gratianus 367–378 6216 naplavina 3b G833 6214 AE 2 Gratianus, Valentinianus II. ali Theodosius I. 378–387 6216 naplavina 3b G938 3188 AE 4 Valentinianus II., Theodosius I. ali Arcadius 383–388 3226 hodna površina 3b1 G834 6106 AE 3 Honorius 408–423 6216 naplavina 3b G857 3257 AE 4 Valentinianus III. 425–435 3390 naplavina 3b 518 Seznam novcev iz faze 3b. 288 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 za do 0,47 m visoko. Ob tem so očitno poškodovali več sta- SE 7526 = SE 7524, vodile pa so tudi preko zasutij nekaterih rejših grobov, katerih kosti so ležale kar v nasipu. Sledili so grobov iz faze 3b. novi pokopi. Popravilom je znova sledilo nasipavanje izravnav na neka- V teh nasutjih sta bila najdena dva novca. Prvi iz sredine 4. terih predelih pred obzidjem, v osrednjem delu ter v notra- stoletja (G1011), drugi pa kovan med letoma 383 in 388 njosti obzidja (SE 5267, SE 5252, SE 5260, SE 5225). Temu je (G938). Prvega bi lahko pripisali fazi 3b, drugi pa je verjetno sledila še zadnja faza pokopavanja. Ta je znova zajelo ce- že iz faze 3c, saj je del plasti z novcem SE 5147 = SE 5175 = loten severni in osrednji del raziskovanega območja. Znova SE 5222 = SE 3226 v naslednji fazi nekaj časa še deloval kot so začeli pokopavati tudi na predelu med obema strugama. hodna površina. Ta del grobišča je skoraj gotovo povezan z grobiščem Ce- 8.3.3 Faza 3c: popravila obzidja leiapark. Radiokarbonska datacija groba 2422 je kosti s sle- dnjega umestila v čas sredine 3. do konca 4. stoletja, grobov Zadnjo fazo rimskodobnega dogajanja predstavlja obse 723 in 1624 pa v čas konec 4. oziroma v 5. stoletje. Očitna raz- - lika je v orientaciji grobov. Usmeritev vseh najdenih grobov, žnejše popravilo obzidja. Sledi dela so se ohranile tako na ki jih umeščamo v to fazo, je znova izključno S−J. Na Celeia - severnem kot na osrednjem delu izkopa. parku pa so vsi grobovi (z dvema izjemama) usmerjeni V−Z. Na severnem delu je tik ob obzidju tekel 16,71 m dolg, 1,22 m Časovna umestitev popravil obzidja in zadnjih pokopov širok in globok 0,33 m jarek (SE 4152), ponekod pa so se zaradi pomanjkanja najdb ni enostavna. Radiokarbonska na razdalji 0,9−1,1 m vzhodno od obzidja ohranile jame za datacija grobov 4005 in 6010 ju umešča med konec 4 in navpične lesene nosilce, ki jih interpretiramo kot odtise tra - 6. stoletje ( sl. 471 , 474 , 482 ), grob 6005 pa nekoliko bolj mov za zidarske odre (SE 6433, SE 6431, SE 6256, SE 6289, zgodaj ( sl. 479 , 482 ). SE 6258, SE 6282, SE 6280, SE 5117, SE 5119, SE 5121). Na predelih med obzidjem in linijo kolov so se ohranile tudi V tej fazi je bilo sicer najdenih več novcev, ki so večinoma rezidualni. Pomembnejša sta dva najdena novca ( G1147 maltne plasti (SE 4181, SE 6202 = SE 6195, SE 5088, SE 5126, in G1052 ). Prvi je AE3 Konstansa, Konstanitna II, Konstan - SE 5063, SE 5104, SE 5098, SE 5166), ponekod pa tudi večji cija Gala ali Julijana, kovan med letoma 348 in 361, drugi skupki kamenja (SE 5183, SE 5084), ki so verjetno del grad - pa nedoločljiv centonional iz prve polovice 4. stoletja. Ne benega materiala, namenjenega popravilom. Domnevno je bil na osrednjem delu terena v tem času zid dodatno okre- pljen še s kontraforjem. 22  1725±25 BP; kalibrirana datacija: σ1 cal AD: 257–284 (23,9% verje- tnost), 286–301 (11,6% verjetnost), 319–345 (21,9% verjetnost), 352– Popravljen je bil tudi severni stolp, ki je bil poškodovan ob 355 (2,0% verjetnost), 369–380 (8,9% verjetnost); σ2 cal AD: 246–386 zadnji poplavi; predel pred njim in tudi pred severovzho (95,4% verjetnost))- dnim vogalom južnega stolpa so dodatno utrdili z nasutji. Z 23  1631±24 BP; kalibrirana datacija: σ1 cal AD: 387–438 (62,8% verje- maltnim nasutjem SE 6393 so utrdili tudi zunanjost severo tnost), 453–460 (2,7% verjetnost), 522–527 (2,7% verjetnost); σ2 cal - zahodnega vogala južnega stolpa. (76,1% verjetnost), 478–531 (15,4% verjetnost). AD: 345–350 (1,0% verjetnost), 355–368 (2,9% verjetnost), 382–472 V čas popravil umeščamo tudi ostanke kolesnic (SE 5106, 24  1620±19 BP; kalibrirana datacija: σ1 cal AD: 404–440 (52,6% ver- SE 5107, SE 7025, SE 7029) na brežini. Prepoznane so bile v jetnost), 451–465 (9,6% verjetnost), 485–485 (0,7% verjetnost), starejši izravnavi SE 5034 = SE 5124 = SE 5215 = SE 7013 = 478–531 (23,9% verjetnost). 520–528 (5,5% verjetnost).; σ2 cal AD: 395–472 (71,6% verjetnost), Kat. št. PN Nom. Kovno obdobje in datacija Datacija SE Interpretacija Faza vrednost G1144 3141 D Rimska Republika 32 pr.Kr. 3262 naplavina 3c G1202 3130 S Nero 65 3200 sediment 3c G1102 5071 As Domitianus 85 5225 ruševina 3c G1148 3086 As Antoninus Pius (Diva Faustina I.) od 141 3102 nasutje 3c G1081 5081 An Nedoločljiv 2. polovica 5267 ruševinsko nasutje 3c 3. stoletja G1057 6115 An Gallienus (Salonina) 260–268 6202 nasutje 3c G1080 5083 An Claudius II. 268–270 5267 ruševinsko nasutje 3c G1147 3091 AE 3 Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali Iulianus 348–361 3225 ruševina 3c G1052 2064 Cen Nedoločljiv 1. polovica 2204 nasutje 3c 4. stoletja 519 Seznam novcev iz faze 3c. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 289 moremo reči, ali gre za denar, ki je bi že nekaj časa v upo- z grobišča Celeiapark. Radiokarbonske datacije so tamkaj- rabi ali ne. Glede na prisotnost novcev tudi iz ruševinskih šnje mlajše grobove umestile v čas 6. stoletja, najdena pasna plasti faz 3b in novcev, najdenih v fazi 3d (več spodaj), lahko spona pa je datirana v 7. stoletje (Novšak, Josipovič 2003). popravila obzidja z gotovostjo umestimo v 4. stoletje, naj- V ruševinskih ali naplavinskih plasteh skorajda ni bilo najdb, verjetneje v njegovo drugo polovico. ki bi jih zanesljivo lahko umestili v ta čas. Izjemi sta morda le 8.3.4 Faza 3d: opustitev območja igla G1247 in trn pasne spone G1291. Večinoma gre za sta- rejše najdbe. Številni so tudi novci (sl. 520). Trije sodijo v čas Omenjenim zadnjim posegom je sledila opustitev uporabe med letoma 268 in 270 (G1334, G1340, G1335), ostali pa področja. Ohranilo se je več ruševinskih plasti, ki so posle- v čas 4. stoletja. Kar 11 je novcev cesarja Konstantina I. (med dica naravnih procesov. Deli porušenega obzidja so posto- letoma 324–337), 10 pa jih je bilo kovanih drugi polovici 4. poma popolnoma zapolnili strugo. Preko teh plasti so se stoletja. Le eden je kovan v začetku 5. stoletja (G1225). Ti odložili bolj fini aluvialni sedimenti Voglajne, ki so bili (v sre- novci bolj kot o koncu poselitve pričajo o intenzivnosti upo- dnjem veku) orani. rabe območja pred tem. Največ novcev verjetno izhaja iz Antropogenih sledi nato vse do poznega srednjega veka ni časa izvajanja popravil na obzidju, torej iz faze 3c. prepoznati. Izjema je morda le grob 2000, katerega grob- Poleg starejših, rimskodobnih najdb se zlasti v zgornjih, na jama je bila v primerjavi z drugimi prepoznana precej mlajših sedimentih pojavljajo posamezni odlomki srednje- visoko in ga morda umeščamo v pozno antiko ali zgodnji veške lončenine in opek. Te so posledica oranja plasti, kar srednji vek. Morda gre za grob, sočasen z mlajšimi grobovi kaže, da so bile tu njivske površine. Kt. št. PN Nom. vrednost Kovno obdobje Datacija SE Interpretacija Faza G1339 3136 As Nedoločljiv 1. polovica 3138 naplavina 3d 1. stoletja G1279 3126 As Nedoločljiv 1.–2. stoletje 3101 naplavina 3d G1236 6087 D Severus Alexander 223 6043 naplavina 3d G1341 9023 An Nedoločljiv 2. polovica 3100 naplavina 3d 3. stoletja G1340 3066 An Claudius II. 268–270 3100 naplavina 3d G1334 3109 An Claudius II. 268–270 3229 sediment 3d G1335 3106 An Aurelianus 270 3229 sediment 3d G1280 3148 Num Licinius I. 313–315 3261 naplavina 3d G1281 3143 Cen Constantinus I. 324–325 3261 naplavina 3d G1282 3182 Cen Constantinus I. (Crispus) 324–329 3272 naplavina 3d G1237 6015 Num Constantinus I.(Helena) 324–329 6024 naplavina 3d G1238 6024 Cen Constantinus I. 324-325 6024 naplavina 3d G1394 3014 Cen Constantinus I. (Urbs Roma) 327–337 3101 naplavina 3d G1285 3143 Cen Constantinus I. 330–333 3261 naplavina 3d G1342 3118 Cen Constantinus I. (Constantinopolis) 330–333 3100 naplavina 3d G1284 3049 Cen Constantinus I. 330–335 3101 naplavina 3d G1286 3143 Cen Constantinus I. (Urbs Roma) 330–337 3261 naplavina 3d G1343 3085 Cen Constantinus I. (Constantinopolis) 330–337 3138 naplavina 3d G1287 3143 Cen Constantinus I. 334–335 3261 naplavina 3d G1344 3128 Cen Constantinus I. (Constantius II.) 335–336 3189 ruševina 3d G1239 6070 Cen Constans ali Constantius II. 341–348 6029 naplavina 3d G1288 3027 AE 3 Constans 348–350 3101 naplavina 3d G1289 3080 AE 3 Constantius II. 351–361 3101 naplavina 3d G1224 3168 AE 3 Constantius II. (Iulianus) 355–361 3256 ruševina 3d G1241 6192 AE 1 Iulianus 361–363 6024 naplavina 3d G1243 6189 AE 3 Valentinianus I. 364–375 6024 naplavina 3d G1242 6029 AE 3 Valentinianus I. 364–375 6024 naplavina 3d G1245 6201 AE 3 Valentinianus I., Valens, Gratianus ali Valentinianus II. 364–378 6024 naplavina 3d G1290 3132 AE 3 Valentinianus I., Valens, Gratianus ali Valentinianus II. 364–378 3101 naplavina 3d G1244 6191 AE 3 Gratianus 367–375 6024 naplavina 3d G1246 6012 AE 2 Gratianus, Valentinianus II. ali Theodosius I. 378–383 6029 naplavina 3d G1345 3057 AE 4 Valentinianus II., Theodosius I., Arcadius ali Honorius 388–403 3138 naplavina 3d G1225 3163 AE 4 Honorius 408–423 3256 ruševina 3d 520 Seznam novcev iz faze 3d. 290 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 8.4 Faza 4 Kamni niso bili pobrani v enem zamahu, temveč so jih po-birali večkrat. Tako je na mestu nekdanjega obzidja nastalo Večji človeški posegi tega območja vse do poznega sre-več dolgih jarkov (SE 4045A-D, SE 6192, SE 6300, SE 6288, dnjega veka niso zajeli ( faza 4a ). 11. aprila 1451 je Friderik II. SE 6113, SE 6017, SE 5065, SE 5062, SE 7538, SE 1267, SE 1193, srednjeveški naselbini, ki se je oblikovala na ruševinah rim-SE 1197, SE 1185), ki jih nato zasuli z različnim materialom. ske Celeje, podelil mestne pravice. Že leto prej naj bi mešča-Večkratne poglobitve jarkov so opazne zlasti na južnem ni po naročilu Friderika začeli graditi obzidje. Gradili naj bi delu izkopa. ga 22 let (do leta 1473); šele po letu 1476 so dokončali tudi V ta čas oziroma še nekoliko prej umeščamo tudi obramb-obrambni hodnik in dvižne mostove (Orožen 1971, 267). ni jarek, ki je bil najden na skrajnem severnem delu naj-Srednjeveško obzidje se na zahodni in severni strani na-dišča (SE 2188, SE 2185, SE 2275). Ta jarek, na obeh stra-slanja na rimsko. Na teh mestih so rimski zid uporabili kot neh obzidan (SE 2025, SE 2190), je bil povezan s tekočo osnovo za novega. Na vzhodnem in južnem delu pa je sre-vodo, v njem pa je bila najdena tudi lesena kašta (SE 2264, dnjeveško mesto precej manjše od rimskega in so posle-SE 2270, SE 2271, SE 2268). Zanjo domnevamo, da gre za dično zid morali zgraditi popolnoma na novo. Ker so za spodnji del vodnjaka. Radiokarbonska datacija slednjega potrebe gradnje novega obzidja potrebovali velike količine je dala datum 601±20 BP, kar pri σ1 da cal. AD 1306−1333 gradbenega materiala, so priročno podrli rimsko obzidje (32,8% verjetnost), cal. AD 1339−1355 (19,8% verjetnost), in kamnite bloke slednjega ponovno uporabili. Pobrali so cal. AD 1387−1398 (15,7% verjetnost) oziroma pri σ2 cal. AD skoraj ves material, tudi temelje rimskega obzidja. Kot že 1302−1369 (74,4% verjetnost), oziroma cal. AD 1382−1402 rečeno, so se v primarni legi ohranili le redki rimski bloki in (21,0% verjetnost). temelji stolpov, ker so pri pobiranju kamenja očitno sledili Te ostaline pripisujemo primestnemu dvorcu Celjskih grofov. linijskemu izkopu obzidja. Palača, imenovana tudi Stolp, naj bi ležala izven mestnega 521 Vedute Celja 1750, neznani avtor (Stopar 2012, 72). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 291 obzidja (Orožen 1971, 263; Krones, Golia 1972, 54). Točnega namenom, da ujame cesarja Friderika III. Habsburškega. Ta datuma njegovega nastanka ne poznamo. Znano je le, da se je večer prej umaknil na Gornji Grad. Vitovec je zajel nekaj so ta primestni dvorec Celjski odkupili šele leta 1387 (Oro- drugih veljakov ter oplenil mesto. Gornji Grad je nato 8 dni žen 1971, 266) in ga preuredili v elitno s sadovnjaki in vrtovi neuspešno oblegal, nato pa je cesar Friderik III. na pomoč urejeno rezidenco. V njej naj bi celjski grofje tudi najraje poklical štajerske, kranjske in koroške stanove, ki so se na prebivali, ko so bili v Celju (Krones in Golia 1972, 54). poziv odzvali. Jan Vitovec se je pred njimi umaknil iz mesta, Iz zgodovinskih virov vemo tudi, da je 30. 4. 1457 Jan Vito pred tem pa je do temeljev podrl primestni dvorec s stolpi - (Krones, Golia 1972, 53−54; Orožen 1854, 97−99). Morda v vec v bojih za nasledstvo grofov Celjskih za Katarino Branko - tem času, morda pa nekoliko kasneje, je bil najdeni obrambni vič in kralja Ladislava napadel Celje in ga začasno osvojil z jarek dvorca tudi zasut in predel izravnan (faza 4b). 522 Izrez iz Vedute Celja 1750, neznani avtor (Stopar 2012, 72). 292 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Videz preostalega predela tako v srednjem veku kot tudi ka- Poleg tega velja omeniti tudi večjo, najverjetneje lončarsko sneje verjetno ni bistveno odstopal od upodobitev iz sredine peč z rešetko, ki je bila najdena na severnem delu izkopa 18. stoletja (sl. 521−523). Predel nad zahodno strugo je bil (SE 6066, SE 6084−SE 6086). do tega časa že popolnoma izravnan, nekdanje korito pa že Morda že v tem času, zagotovo pa do sredine 18. stoletja neprepoznavno. Tako je med srednjeveškim obzidjem in stru - (faza 4c) so bile prek tega območja speljane tudi ceste. Na go Voglajne nastala velika ravna površina, delno zatravljena, osrednjem delu izkopa je bilo najdeno križišče treh maka - delno pa so bile na njej urejene njivske površine, ki so vidne damskih cest. Večja je bila usmerjena V−Z in je vodila proti tudi na upodobitvah Celja. Nad nekaterimi območji so bili vzhodu preko Voglajne, drugi dve pa S−J, pri čemer je bil postavljeni leseni ploti ( sl. 523 ), katerih ostanki so bili doku - med njima rahel zalom. Ta je viden tudi na vseh novoveških mentirani zlasti na osrednjem delu raziskovanega območja. upodobitvah in še na Franciscejskem katastru ( sl. 524 ) ter na Arheološki izsledki so bolj specifični le za južni del izkopnega vojaškem zemljevidu iz leta 1763–1787 (sl. 514). polja. Tu so bili najdeni ostanki zidanih stavb, katerih funkcije ne poznamo. Najzgodnejše, že v pozni srednji vek (faza 4a), morda lahko umestimo manjši zidan objekt 6. Po njegovem zasutju so zgradili dve novi stavbi – objekt 5 in 4 (faza 4b). V slednjem je bila najdena gotska čaša tipa Celje (G1528), kakršne datiramo v 14. in 15. stoletje. Ali je objekt še iz tega časa ali mlajši, je težko reči. Zasutje (SE 1127) stavbe je vse- bovalo veliko odlomkov pečnic iz poznega 14. in 15. stoletja, ter pečnic iz 15. in začetka 16. stoletja pa tudi livarski lonček, ki ga lahko umestimo v 16. oziroma 17. stoletje (G1616). 523 Celje s severa, F. Jungblut, 1853 (Stopar 2012, 5-6). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 293 8.5 Faza 5 Zadnja dokumentirana faza izrabe raziskanega prostora sodi v čas po drugi polovici 19. stoletja. To je čas intenziv- nega razvoja mesta. Mestno obzidje so že konec 18. stoletja odstranili in s tem omogočili širitev mesta proti vzhodu. Pomemben poseg za ta del mesta je gradnja odseka Južne železnice Gradec–Celje, ki je bil odprt 2. junija 1846. Obse- žna gradbena dela so vključevala tudi regulacijo in delno prestavitev struge Voglajne proti vzhodu. Ob tem so posegli tudi na brežino in teren dodatno utrdili in izravnali. To potr- juje tudi arhivska kartografija. Na Franciscejskem katastru iz leta 1825 je še viden razgiban tok Voglajne (sl. 524). Njego- vi popravki (reambulančni kataster) iz leta 1869 (sl. 525) pa imajo že označeno novo strugo, ki je vidna tudi na vojaških kartah iz let 1821−1836 (sl. 526). Na njej so stare struge na- kazane le še kot močvirnate depresije. Po regulaciji Voglajne se je poselitev postopno razširila vse do proge (sl. 527, 528). Znotraj izkopnega polja so bile ob cesti dokumentirane stavbe iz druge polovice 19. stoletja (hiše 1−10 cm). Nekatere so že vidne na reambulančnem katastru (sl. 525), nekatere pa so bile nekoliko mlajše. 294 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 meja izkopa cestišča 0 10 m 524 Zaris ohranjenih cestišč na Franciscejski kataster, iz leta 1825 (Vir: ARHIV RS; http://arsq.gov.si/Query/detail. aspx?ID=218170). Merilo 1 : 3000. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 295 meja izkopa cestišča regulirana struga 0 10 m 525 Reambulančni kataster iz leta 1869 (Vir: Register kulturne dediščine; https://geohub.gov.si/portal/apps/webappviewer/ index.html?id=d6641ae60c0c47e9b027319f4f0f7373). Merilo 1 : 3000. 296 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 526 Vojaška karta 1821–1836 (Styria (1821–1836) - Second military survey of the Habsburg Empire | Mapire - The Historical Map Portal). 527 Pogled s strani železniške postaje proti hotelu Strauss 528 Razglednica iz leta 1907. Pogled na Celje z (zgradba desno), kasnejšemu hotelu Pošta; razglednica iz Miklavškega hriba. (VIR:https://www.facebook.com/ leta 1899. https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/hotel-posta/. StareRazgledniceSlovenije/photos/celje-na-%C4%8Drnobeli- sliki-vidimo-kar-celo-celje-na-za%C4%8Detku-20-stoletja- razglednica/2042826025945353/). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 297 9 A B C Razprava D E F G H I J K L M 164 N O P R Kanal 2 S 163 162 161 Zahodna struga 160 159 158 157 156 155 154 153 152 151 150 149 148 147 146 Najpomembnejša segmenta odkritij na 4. etapi rekon-sever S1 145 144 strukcije Mariborske ceste v smislu topografije Celeje 143 142 141 sta odkritje večfaznega grobišča in ostanki vzhodnega 140 139 obzidja. 138 137 sever S2 136 135 134 Gr. 6027B 133 9.1 Grobišče Gr. 6000 132 131 130 129 128 Tina Žerjal 6200 127 126 125 124 Celejska grobišča iz rimskega obdobja so bila do izkopa-Križišče 123 122 vanj med letoma 2003 in 2007 slabo poznana, še posebej 121 120 119 vzhodno grobišče. Pred raziskavami obravnavanega odse-118 117 ka grobišča so potekala izkopavanja Mariborske ceste (Ple-116 115 Vzhodna struga 114 stenjak, Gaspari, Žerjal 2023; Bausovac 2023) in Celeiaparka 113 112 (Novšak, Josipović 2002). 111 110 A B C D 109 E F G H I J K L Med raziskavami Aškerčeve ulice in Ulice XIV. divizije v le-M 108 N O P R S 107 106 tih 2005 in 2006, v arealu med današnjo strugo Savinje in 105 104 103 križiščem Aškerčeve in Levstikove ulice, je bilo odkritih 135 102 101 rimskih grobov ( sl. 530 ): del vzhodnega grobišča, ki se je 100 99 98 raztezalo ob obrobjih mestnega areala, med pozidano po-97 96 vršino (kasneje med obrežno cesto) in severno strugo Sa-95 raziskano območje 94 93 grobovi faza 2c vinje ali bolje strugo Voglajne (načrt grobišča sl. 529 ). Med 92 91 grobovi faza 2d 135 grobovi sta bila dva žgana groba in 133 inhumacij. En 90 89 grobovi faza 3a 88 grob je ostal neizkopan, ker je bil viden le na dnu izkopa 87 grobovi faza 3b 86 profila 6002. Pri 116 grobovih (s 118 osebami) so bili ostanki 85 grobovi faza 3c 84 83 pokojnikov v anatomski legi, čeprav zelo pogosto uničeni 82 grobovi faza 3d 81 s kasnejšimi posegi ali odkriti ob robu izkopnega polja in s 80 skeletni grob 79 78 žgani grob tem presekani z zagatnicami. Človeške kosti so bile odkrite 75 Jug kanal 3 77 74 76 prekopan grob tudi v prekopanih grobovih ali raztresene po različnih nasu-73 72 71 tjih in plasteh (17 grobov s 23 osebami; sl. 531 ). Množičen 70 69 jarek obzidja poseg v grobišče se je namreč zgodil že v poznem rimskem 68 67 linija obzidja 66 času ob gradnji obzidja, pri čemer je bilo več grobov pre-65 zid 64 cesta faza 2d kopanih. Za nekatere „grobove“ se domneva, da so bili deli 63 62 61 cesta faza 3c skeletov celo odtrgani gorvodno in naplavljeni. 60 59 kolesnice, faza 3c 58 Z antropološko analizo je bilo določenih okoli 139 od 143 57 56 struga faza 3b, 3c 55 struga faza 3a oseb ( sl. 530 ; pogl. 7.1 Antropološka analiza). 54 53 52 struga faza 2c, 2d Med izkopavanji je bilo pogosto težko slediti grobni jami, 51 50 keramika 49 saj so grobove zasuli z isto zemljino, pridobljeno pri izkopu 48 kamen 47 grobne jame. Zato se zasutje groba pogosto ni ločilo od 46 A B C D E F G opeka H I J K L M N O P Južna struga R S ruševinskih ali naplavinskih okoliških plasti. Polnila grobov večinoma niso bila zaznana na površini, s katere so bile 529a Načrt grobišča. Merilo 1 : 2000. 298 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 150 raziskano območje Gr. 2001 grobovi faza 2c 149 grobovi faza 3c skeletni grob linija obzidja zid 148 cesta faza 2d kolesnice, faza 3c struga faza 3b, 3c struga faza 3a 147 struga faza 2c, 2d kamen Gr. 4000 Gr. 4007 146 Gr. 4001 Gr. 4006 Gr. 4002 Gr. 4004 145 Gr. 4003 Gr. 4010 Sever S1 144 Gr. 4008 143 Gr. 4005 142 Gr. 4009 141 izkopane grobne jame, temveč so izkopavalci grob zaznali 529b A 140 B C D E F G Načrt grobišča – sever S1. Merilo 1 : 250. H 139 I J grobov je bilo nedvomno pokopanih v leseni krsti, en v ka- šele pri odkritju človeških kosti, kar je onemogočalo zapis mniti skrinji, trije v opečnati grobni skrinji. Nekaj posamičnih stratigrafskih odnosov (sl. 531, 532). Le pri grobovih v krsti, pokopov je imelo na poseben način urejen grob: s kamnitim grobnici ali skrinji so se polnila videla že na površini. tlakovanjem dna grobne jame, s podlago iz tegul, prekrit 9.1.1 Način pokopa z lončeno posodo, nekaj jih je imelo podloženo vzglavje (sl. 533). Med 135 grobovi sta bila dva žgana in 133 inhumacij, od Različne grobne oblike in podrobnosti (oblika grobov, način katerih je bilo med 17 prekopanih grobov ali le ostankov pokopa, grobni inventar, spol in starost pokojnika, grobna človeških skeletov. Med žganimi pokopi sta tako eden žarni arhitektura, nagrobna obeležja, lokacija groba v prostoru) in drugi s pepelom pokojnika in žganino, potreseno po dnu odražajo razlike v pogrebnem obredju in s tem morda no- preproste grobne jame. Med 116 skeletnimi grobovi (s 118 tranjo razslojenost populacije. osebami), kjer so bili ostanki pokojnikov v anatomski legi, je bila velika večina pokopana v preprosti grobni jami; 11 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 299 raziskano območje 135 grobovi faza 2c grobovi faza 2d Gr 6028 grobovi faza 3a grobovi faza 3b 134 grobovi faza 3c grobovi faza 3d skeletni grob linija obzidja Gr 6021 133 zid Gr 6051 cesta faza 2d kolesnice, faza 3c Gr 6027A struga faza 3b, 3c Gr 6048 Gr 6027B struga faza 3a Gr 6009 struga faza 2c, 2d Gr 6033 132 keramika kamen Gr 6007 opeka Gr 6034 Gr 6008 131 Sever S2 Gr 6000 Gr 6035 Gr 6052 130 Gr 6036 Gr 6026 Gr 6014 Gr 6041 129 Gr 6032 Gr 6010 Gr 6006 Gr 6024 Gr 6013 Gr 6023 Gr 6025 Gr 6044 128 Gr 6045 Gr 6022 Gr 6049 Gr 6046 Gr 6029 Gr 6012 Gr 6004 6379 Gr 6018 Gr 6019 Gr 6040 Gr 6011 127 Gr 6042 Gr 6015 Gr 6005 Gr 6031 6340 Gr 6039 6200 Gr 6043 Gr 6003 Gr 6038 Gr 6050 Gr 6037 126 Gr 6002 B Gr 6017 C Gr 6047 125 E F D Gr 6001 Gr 6053 Gr 6020 Gr 6030 G H I 124 J Gr 6016 529c Načrt grobišča – sever S2. Merilo 1 : 200. 300 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 121 Križišče 120 Gr 5010 Gr 5027 Gr 5032 119 Gr 3008 Gr 5000 Gr 5015 Gr 5012 Gr 3007 Gr 5021 118 Gr 5036 Gr 5025 Gr 5003 Gr 5026 Gr 3005 Gr 5001 Gr 5006 117 Gr 5005 Gr 5024 Gr 5013 Gr 3004 5246 Gr 3002 Gr 5019 Gr 5028 Gr 5020 Gr 3001 Gr 5029 Gr 5034 Gr 5035 Gr 5033 116 Gr 5018 Gr 5007 Gr 3006 Gr 5023 Gr 5008 Gr 3003 115 Gr 5030 Gr 3000 Gr 5002 Gr 5022 Gr 3009 Gr 5014 Gr 5016 Vzhodna struga Gr 5009 Gr 5004 114 Gr 5017A Gr 5031 Gr 5017B Gr 5011 Gr 7006 Gr 7001B 113 Gr 7004 Gr 7001A Gr 7002 D 112 Gr 7003 E F G H I J 111 K raziskano območje L M linija obzidja grobovi faza 2c zid N O grobovi faza 2d cesta faza 2d grobovi faza 3a cesta faza 3c grobovi faza 3b kolesnice, faza 3c grobovi faza 3c struga faza 3b, 3c struga faza 3a Gr 7005 skeletni grob struga faza 2c, 2d žgani grob keramika prekopan grob kamen Gr 7000 opeka 529d Načrt grobišča – izsek 3. Merilo 1 : 250. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 301 Št. Sektor Datacija Starost Način Oblika grobne konstrukcije Označbe groba Faza Spol pokopa nad Starost letnice grobom pokojnika Posebnost Usmerjenost 1001 2c K3 M maturus I 40–45 skeletni pokop v krsti JV 1002 2d K3 F maturus I 40–50 skeletni preprosta grobna jama SV 1003 A 3a K3 M adultus II 30–40 skeletni prekopan 1003 B 3a K3 F juvenilis 15–20 skeletni prekopan 1005 2d K3 C14: (druga pol. F maturus II 50–55 skeletni grobna jama s podlago iz JZ 2.) 3.–začetek 4. tegul stoletja 1006 3a K3 F juvenilis 15–20 skeletni verjetno preprosta grobna prekopan jama 1004 = 3a K3 F juvenilis 15–20 skeletni prekopan 1007 A 1004 = 3a K3 infans I 0–7 skeletni prekopan 1007 B 1008 2d K3 M maturus II 50–60 skeletni pokop v krsti J 1009 2d K3 M adultus II 30–40 skeletni preprosta grobna jama S 1010 2d K3 M adultus II 30–35 skeletni preprosta grobna jama JZ 2001 2c sever, K2 F adultus II 30–35 skeletni preprosta grobna jama J 3000 3c KRZ vzhod F maturus II 50–55 skeletni preprosta grobna jama SZ 3001 2c KRZ vzhod 2.–3. stoletje na M adultus I/II 25–35 žgan žarni pokop v preprosti osnovi žare grobni jami 3002 2c KRZ vzhod M adultus II 30–35 skeletni preprosta grobna jama J 3003 A 3c KRZ vzhod M juvenilis 15–20 skeletni preprosta grobna jama ali SZ lesena konstrukcija 3003 B 3c KRZ vzhod infans I 0–7 skeletni 3004 3c KRZ vzhod F maturus I 40–45 skeletni preprosta grobna jama SV 3005 2c KRZ vzhod M adultus I 21–25 skeletni preprosta grobna jama J 3006 2c KRZ vzhod žgan žganina potresena po dnu delno preproste grobne jame uničen 3007 2c KRZ vzhod C14: F adultus II 35–40 skeletni preprosta grobna jama Z 3008 2c KRZ vzhod M adultus II 35–40 skeletni preprosta grobna jama V 3009 3a KRZ vzhod skeletni prekopan 4000 3c sever/S1 M maturus II 55–60 skeletni grobna jama s kamnitim J vencem 4001 3c sever/S1 infans I 0–7 skeletni grobna jama s kamnitim J vencem 4002 3c sever/S1 F maturus I 40–45 skeletni preprosta grobna jama J delno morda s kamnitim vencem uničen 4003 3c sever/S1 M maturus II 50–60 skeletni grobna jama s kamnitim JZ vencem 4004 3c sever/S1 infans II 8–14 skeletni preprosta grobna jama S 4005 3c sever/S1 C14: F maturus II 55–60 skeletni preprosta grobna jama S 4006 3c sever/S1 F maturus I 40–50 skeletni preprosta grobna jama J 4007 3c sever/S1 M maturus II 50–60 skeletni preprosta grobna jama S 4008 2c sever/S1/ F adultus I 25–30 skeletni preprosta grobna jama J sonda F 4009 2c sever/S1/ infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama J sonda G 4010 3a sever/S1 M maturus I 45 skeletni preprosta grobna jama delno uničen, samo lobanja 5000 3a KRZ zahod infans II 8–14 skeletni preprosta grobna jama JZ 5001 3c KRZ zahod M maturus I/II 45–55 skeletni prekopan 5002 3c KRZ zahod infans I 0–7 skeletni s kamnitim tlakovanjem podložena grobna jama 5003 3c KRZ zahod infans I 0–7 skeletni grobna skrinja iz tegul J 5004 KRZ zahod M adultus II 30–40 skeletni prekopan 5005 3a KRZ zahod M juvenilis 15–20 skeletni preprosta grobna jama JZ 302 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Št. Sektor Datacija Starost Način Oblika grobne konstrukcije Označbe groba Faza Spol pokopa nad Starost letnice grobom pokojnika Posebnost Usmerjenost 5006 3c KRZ zahod M maturus II 50–60 skeletni pokop v krsti S 5007 3b KRZ zahod M maturus I 45–50 skeletni preprosta grobna jama JZ 5008 A 3b KRZ zahod M maturus I 45–50 skeletni prekopan 5008 B 3b KRZ zahod infans II 8–14 skeletni prekopan 5008 C 3b KRZ zahod F juvenilis 15–20 skeletni prekopan 5008 D 3b KRZ zahod F maturus I 40–50 skeletni prekopan 5009 3b KRZ zahod M juvenilis 15–20 skeletni preprosta grobna jama V 5010 3b KRZ zahod M adultus II 30–40 skeletni preprosta grobna jama JZ 5011 3b KRZ zahod infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama S 5012 3b KRZ zahod M adultus I 20–30 skeletni prekopan 5013 3b KRZ zahod M maturus I 40–50 skeletni preprosta grobna jama J 5014 3b KRZ zahod infans I 0–7 skeletni morda grobna jama s V uničen ali kamnitim vencem prekopan 5015 3c KRZ zahod M maturus I 40–50 skeletni preprosta grobna jama SV delno uničen 5016 3b KRZ zahod M maturus II 55–60 skeletni preprosta grobna jama JZ 5017 A 2c KRZ zahod M maturus I 40–50 skeletni preprosta grobna jama JZ 5017 B 2c KRZ zahod infans II 8–14 skeletni preprosta grobna jama prekopan 5018 3b KRZ zahod infans I 0–7 skeletni pravokotna kamnita skrinja JZ 5019 3b KRZ zahod infans II 8–14 skeletni preprosta grobna jama S 5020 3b KRZ zahod M maturus I 45–50 skeletni preprosta grobna jama J 5021 3b KRZ zahod F adultus II 30–40 skeletni preprosta grobna jama S 5022 3a KRZ zahod C14: (sredina) druga infans II 8–14 skeletni preprosta grobna jama S pol. 3. stoletja ali bolj od druge četrtine 4. do začetkov 5. stoletja 5023 2d KRZ zahod infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama SZ 5024 2d KRZ zahod M adultus I 25–30 skeletni preprosta grobna jama SZ 5025 2c KRZ zahod infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama JZ 5026 A 3b KRZ zahod M maturus II 55–60 skeletni preprosta grobna jama SV 5026 B 3b KRZ zahod M adultus/ skeletni preprosta grobna jama JZ maturus 5027 3b KRZ zahod M maturus I 45–50 skeletni preprosta grobna jama J 5028 2c KRZ zahod F juvenilis 15–20 skeletni pokop v krsti S 5029 2d KRZ zahod infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama J 5030 2d KRZ zahod infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama J 5031 2c KRZ zahod M maturus I 45–50 skeletni preprosta grobna jama S 5032 3b KRZ zahod M adultus I 20–25 skeletni preprosta grobna jama J 5033 3b KRZ zahod M adultus II 30–40 skeletni preprosta grobna jama ali JZ lesena krsta 5034 3a KRZ zahod infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama, S–SZ prekrit s keramično posodo 5035 2d KRZ zahod infans I 0–7 skeletni grobna skrinja iz tegul V 5036 2c KRZ zahod infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama JZ 6000 3d sever/S2 M adultus II 30– skeletni preprosta grobna jama J 40/45 6001 3c sever/S2 M juvenilis 15–20 skeletni preprosta grobna jama S 6002 3c sever/S2 F adultus I/II 25–35 skeletni preprosta grobna jama J 6003 3c sever/S2 infans II 8–14 skeletni preprosta grobna jama J kamnito obeležje/ prekritje 6004 3c sever/S2 F adultus II 30–35 skeletni preprosta grobna jama J 6005 3c sever/S2 M maturus I 40–45 skeletni preprosta grobna jama ali JZ v krsti 6007 3c sever/S2 F maturus II 50–55 skeletni preprosta grobna jama J ali 3d Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 303 Št. Sektor Datacija Starost Način Oblika grobne konstrukcije Označbe groba Faza Spol pokopa nad Starost letnice grobom pokojnika Posebnost Usmerjenost 6008 3c sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama J ali 3d 6009 A 3c sever/S2 F maturus I 40–45 skeletni preprosta grobna jama prekopan ali 3d 6009 B 3c sever/S2 M maturus I 45–50 skeletni preprosta grobna jama prekopan ali 3d 6010 3c sever/S2 C14: sredina 4.– M adultus I 25–30 skeletni preprosta grobna jama S sredina 5. stoletja 6011 2d sever/S2 F adultus II 30–35 skeletni preprosta grobna jama J 6012 2c sever/S2 F adultus II 30–35 skeletni preprosta grobna jama S 6013 A 2c sever/S2 C14 F adultus I 25–30 skeletni preprosta grobna jama S 6014 2c sever/S2 F adultus II 30–40 skeletni preprosta grobna jama J 6015 3b sever/S2 infans II 8–14 skeletni preprosta grobna jama JV 6016 2d sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama S 6017 2d sever/S2 F maturus I 40–45 skeletni preprosta grobna jama s J kamnitim vzglavjem 6018 3b sever/S2 M maturus I 40–45 skeletni preprosta grobna jama JZ 6019 2d sever/S2 infans I 0–7 skeletni pokop v krsti J 6020 2d sever/S2 infans II 8–14 skeletni preprosta grobna jama S 6021 3c sever/S2 M maturus I 40–45 skeletni preprosta grobna jama J 6022 3b sever/S2 infans I 0–7 skeletni samo lobanja S naplavjen ali uničen 6023 3b sever/S2 M maturus I/II 45–55 skeletni preprosta grobna jama s J kamnitim vzglavjem 6024 3b sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama SV 6025 2d sever/S2 M adultus II 35–40 skeletni pokop v krsti ali konstrukciji J 6026 2c sever/S2 F juvenilis 15–20 skeletni preprosta grobna jama SV 6027 A 3c sever/S2 M maturus II 55–60 skeletni preprosta grobna jama J ali 3d 6027 B 3c sever/S2 F maturus I 40–45 skeletni preprosta grobna jama premešan ali 3d 6028 2d sever/S2 F adultus II 30–35 skeletni preprosta grobna jama J 6029 2d sever/S2 F maturus I/II 45–55 skeletni preprosta grobna jama kamniti poškodo- venec van 6030 2d sever/S2 F adultus II 30–40 skeletni preprosta grobna jama J 6031 2d sever/S2 F adultus II 30–35 skeletni preprosta grobna jama JZ 6032 2d sever/S2 M maturus I 45–50 skeletni pokop v leseni krsti/ J konstrukciji v opečnati grobni skrinji/kamri s kamnitim vzglavjem 6033 2c sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama J 6034 2c sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama J 6035 2c sever/S2 F adultus I 25–30 skeletni pokop v krsti J 6036 2c sever/S2 F adultus I 25–30 skeletni preprosta grobna jama Z 6037 2d sever/S2 M adultus II 35–40 skeletni preprosta grobna jama JZ kamnito obeležje 6038 2d sever/S2 M juvenilis 15–20 skeletni preprosta grobna jama JZ 6039 2d sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama S 6040 2d sever/S2 infans I 0–7 skeletni pokop v krsti ali konstrukciji uničen 6041 2d sever/S2 M adultus II 30–40 skeletni preprosta grobna jama J 6042 2d sever/S2 M adultus I 20–25 skeletni preprosta grobna jama J 6043 2d sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama S 6044 2d sever/S2 infans I 0–7 skeletni pokop v krsti ali konstrukciji SV 304 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Št. Sektor Datacija Starost Način Oblika grobne konstrukcije Označbe groba Faza Spol pokopa nad Starost letnice grobom pokojnika Posebnost Usmerjenost 6045 2c sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama SV 6046 2d sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama SV 6047 2d sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama Z 6048 3c sever/S2 F adultus II 30–40 skeletni preprosta grobna jama J 6049 2c sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama 6050A 2d sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama Z 6050B 2d sever/S2 infans I 0–7 skeletni prekopan 6051 2c sever/S2 skeletni neizkopan 6052 2c sever/S2 infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama JZ 6053 3b sever/S2 infans I 0–7 skeletni naplavljen 7000 3b KRZ F maturus II 50–60 skeletni preprosta grobna jama J jugozahod 7001 A 3b KRZ infans I 0–7 skeletni preprosta grobna jama J jugozahod 7001 B 3b KRZ M adultus II/ 35–45 skeletni preprosta grobna jama J prekopan jugozahod maturus I 7002 3b KRZ F adultus II 30–40 skeletni pokop v krsti J jugozahod 7003 3b KRZ skeletni preprosta grobna jama J delno jugozahod uničen 7004 3b KRZ M juvenilis 15–20 skeletni pokop v krsti S jugozahod 7005 3b KRZ F juvenilis 15–20 skeletni preprosta grobna jama J delno jugozahod uničen 7006 3b KRZ M juvenilis 15–20 skeletni preprosta grobna jama S jugozahod 7500 3b KRZ/Krek F adultus II 30–35 skeletni preprosta grobna jama J 7501 3c KRZ/Krek M juvenilis 15–20 skeletni preprosta grobna jama J delno uničen 7502 3b KRZ/Krek F adultus II 30–40 skeletni preprosta grobna jama J delno uničen 530 (strani 306–309) Tabela grobov s podatki o pokojniku. Način pokopa število grobov Kremacija žarni pokop v preprosti grobni jami 1 žganina potresena po dnu preproste grobne 1 jame Inhumacija pokop v krsti 11 preprosta grobna jama ali lesena konstrukcija/ 3 krsta kamnita grobna skrinja 1 grobna jama s kamnitim tlakovanjem 1 opečnata grobna skrinja/kamra 2 opečnata grobna skrinji z leseno konstrukcijo in 1 kamnitim vzglavjem grobna jama s podlago iz tegul 1 preprosta grobna jama 94 preprosta grobna jama s kamnitim vencem 5 preprosta grobna jama s kamnitim/opečnatim 2 vzglavjem 532 Delovni posnetek čiščenja groba. preprosta grobna jama, prekrita s keramično 1 posodo prekopan 11 Skupaj 135 531 Tabela prekopanih grobov po sektorjih. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 305 Ohranjenost groba/ K3 KRZ/Krek KRZ KRZ zahod KRZ vzhod Sever, K2 Sever/S1 Sever/S2 Skupaj sektor jugozahod delno uničen/poškodovan 2 2 1 1 2 2 10 naplavjen ali uničen 2 2 neizkopan 1 1 prekopan 3 1 5 1 3 13 uničen ali prekopan 1 1 v anatomski legi - enojni 6 1 5 30 7 1 9 47 106 v anatomski legi - dvojni 1 1 2 Skupaj 9 3 8 38 10 1 11 55 135 533 Tabela načina pokopa. Kremacija ali upepelitev ohranjena. Široko lahko vse posode datiramo v čas 2. in 3. Upepelitev je bila najpogostejša pogrebna praksa v rim- premazom ( stoletja. Kozarec lokalne keramike tankih sten s temno sivim skem imperiju od pozne republike do sredine cesarstva, ko mrežast okras le še shematičen: ostali so le poševni oziroma G29) kaže značilnosti pozne produkcije, saj je jo je skoraj v celoti zamenjala inhumacija (Toynbee 1996, 40; navpični potegi. Zaradi tega bi ga lahko datirali v sredino ali Heinzelmann 2001; Ortalli 2007). celo drugo polovico 2. stoletja. Žal slaba ohranjenost kosti ni Mnogi zgodnjerimski avtorji so opisali obred kremacije. dopustila antropološke analize. Pokojnika so z odprtimi očmi položili skupaj z ležiščem na Oba žgana grobova se nahajata v osrednjem delu izkopa, grmado ( rogus ), na skupno sežigališče ( ustrina ), ali na kraj na vzhodnem delu križišča s Cankarjevo ulico (sektor KRZ pokopa (bustum). Skupaj s pokojnikom so žalujoči na gr - vzhod; sl. 529 ), na otoku med strugama in stratigrafsko spa - mado položili daritve, osebne predmete ( munera ), potem data v fazo 2c. Na osnovi najdb in stratigrafske sekvence ju jo je cel sprevod obkrožil. Ko je grmada dogorela, kar je datiramo v drugo polovico 2. stoletja ali 3. stoletje. lahko trajalo tudi celo noč, so sorodnice iz pepela pobrale kosti (ossilegium), pepel pa so polili z vinom. Med gorenjem To je čas, ko je na večini mestnih grobišč v našem prostoru so žalovalcem razdelili pojedino na grobu (silicernium), ki pri odrasli populaciji opazno sobivanje obeh ritualov: tradi- je bila očiščevalna za osebe izven družinskega kroga, ter cionalen pristop sežiganja umrlih kot pokopavanje trupel. opravili daritev boginji Ceres (Toynbee 1996; Šterbenc Erker Medtem je na podeželskih grobiščih v zaledju viden bolj 2002; Hope 2007). tradicionalen pristop, kjer so žgani pokopi prisotni še celo Med raziskavami sta bila odkrita le dva kremirana grobova so sicer znani tudi iz mest: npr. Emone in Poetovione (Ple 3. stoletje, posamezni pa še v 4. stoletju. Pozni žgani pokopi (sl. 530, 533). Upepeljena pokojnika sta bila pokopana na sničar 1985; Mikl Curk 1985b; Mikl Curk 1990; Istenič 1999; - različna načina: v grobu 3001 so zoglenele kosti in pepel Horvat 1999; Županek 2015; Miškec et al. 2020; za Panonijo pokojnika shranili v lončeno žaro, v grobu 3006 so žganino Leleković 2012). potresli po dnu preproste grobne jame. Žarni pokop (grob 3001; sl. 534) so izvedli tako, da so v manjšo jamo (dl. 0,70 m) položili žaro (G17) z žganino, pe- pelom in sežganimi kostmi pokojnika – odraslega moškega (starosti med 25 in 35 leti). Med žganino so bili kosi oglja jesena in hrasta, ki sta bila uporabljena na grmadi. Žara – lonec iz fine kuhinjske keramike (tip Ce I.5) se je ohranil le v spodnjem delu, datiramo pa ga lahko le široko v 2. in 3. stoletje. Dimenzije groba 3006 (sl. 535) so bile bistveno večje. Tu so žganino potresli po dnu preproste grobne jame (1,90 × 0,70 m), v jugovzhodni vogal pa položili več posod z da- ritvijo, in sicer kozarec temne keramike tankih sten lokalne izdelave ( 534 Grob 3001, žarni pokop. G29 ) in lonček fine kuhinjske keramike ( G30 ) ter nekaj drugih posod, verjetno tudi zvončasto skodelo z rde- čim premazom (PTS Drag. 30; G31), ki je bila skoraj cela 306 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Med izkopanimi grobovi opazujemo dokaj enovite pogreb- ne in obredne prakse v Celeji v srednjem in poznem rim- skem obdobju ter pozni antiki. Le redki grobovi izstopajo. 11 grobov je bilo nedvomno pokopanih v leseni krsti, en v ka- mniti skrinji, trije v opečnati grobni skrinji. Nekaj posamičnih pokopov je imelo na poseben način urejen grob: s kamnitim tlakovanjem dna grobne jame, s podlago iz tegul, prekrit z lončeno posodo, nekaj jih je imelo podloženo vzglavje (sl. 530, 533). Najstarejše inhumacije so morda še iz (druge polovice) 2. stoletja, nedvomno pa na tem delu grobišča prevladajo v 535 3. stoletju. Grob 3006, žgan pokop. Inhumacija Pokop v krsti Od Hadrijanovega časa dalje se je inhumacija širila po celo Razporeditev železnih žebljev ob robovih grobne jame v - 11 grobovih (grobovih 1001, 1008, 5006, 5028, 6017, 6019, tnem imperiju. Že v zgodnjem cesarstvu so bile v različnih 6032, 6035, 6040, 6044, 7002, 7004) jasno kaže na uporabo delih imperija razširjene različne prakse. V Italiji in zahodni lesene krste ali lesene grobne konstrukcije, morda lesene polovici imperija je prevladovalo upepeljevanje (ki je velja - pogrebne postelje. Na mnogih so se ohranili ostanki lesa lo za Romanus mos ), balzamiranja trupel so bila pogosta v (grob 1001, 5028, 6017, 6019, 6032, 6035, 6044, 7002, 7004). Egiptu, inhumacija pa je prevladovala v vzhodnih provincah V povprečju so pri izdelavi lesenih krst uporabili kovane že - ( Graecus mos ), medtem ko tudi v Italiji in zahodnih delih blje (v dolžini od 7 ali 7,5 cm do 11 cm). Najbolj izpovedni Imperija ni bila nikoli popolnoma opuščena (npr. za revne ali so primerki z zatolčenim spodnjim delom trna ob leseno otroke) (Toynbee 1996, 40; Heinzelmann 2001; Ortalli 2007; desko. Hope 2007; Scheid 2008; Ortalli 2011; Caroll 2011). Razlogi za spremembo rituala so slabo poznani, saj so bili Kjer so bili žeblji enakomerno razporejeni okoli pokojnika po robovih grobne jame, ni dvoma o uporabi lesene krste verjetno kompleksni. Opustitev sežiganja trupla se pogosto (npr. grobovi 5006, 5028, 6035, 7002 ( sl. 536 ), 7004, ohra - razlaga v povezavi z drugačnimi predstavami o posmrtnem njen samo gornji del groba 1008, 6040). V celoti ohranjenih življenju, s širitvijo neopitagorejskih prepričanj in vzhodnja - grobovih je bilo od 6 do 12 žebljev ( sl. 558 ). V primeru groba ških misterijskih kultov: čaščenja Izide, Kibele in Atisa, drugih 7002 so žeblji postavljeni okoli skeleta v pravilnih razmikih in sirijskih božanstev in Mitre ter kasneje krščanstva (npr. Toyn - s trnom usmerjeni v notranjost jame ( sl. 536 ). Pri grobovih v bee 1996, 40; Heinzelmann 2001; Tirelli 2001; Ortalli 2001, krstah so bile grobne jame večinoma tudi jasno razpoznav - 225) ali modnem prevzemanju novih navad (Ortalli 2011). ne. Polnilo se je dobro ločilo od okolice. Zaradi tega je bilo Enostaven pokop trupla v plitko jamo je predstavljal vse - tudi odkrito višje kot pri enostavnih pokopih. Globina je tako kakor nižje stroške, kar je bilo primerno za sužnje in revne znašala med 0,60 in 0,90/1,10 m. Jame so bile pravokotne (Heinzelmann 2001). O obredu inhumacije je malo znanega. oblike, včasih z zaobljenimi vogali ali podolgovato ovalne. Ostanki 141 oseb so bili pridobljeni z izkopom 133 grobov – inhumacij (sl. 530), 17 je bilo prekopanih grobov ali le ostankov človeških skeletov, v katerih so bile kosti 23 oseb (sl. 531). Pri 116 grobovih so bili ostanki pokojnikov v ana- tomski legi, v dveh (grob 5026, 3003) sta bili pokopani dve osebi (sl. 530). Polovica grobov je intaktnih, dobra tretjina pa zelo močno poškodovanih s kasnejšimi posegi. V več primerih so bili starejši pokopi prekopani že v rimskem času (zaradi gradnje obzidja ali mlajšimi grobovi). Zaradi ozkih izkopov so bili mnogi grobovi odkriti ob robu izkopnega polja in presekani z zagatnicami, nekateri pa pod delujočo moderno infrastrukturo. zato so bili le deloma izkopani. 536 Grob 7002. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 307 Velikost grobne jame je bila odvisna od velikosti pokojnika. grobov ali ruševin. Žeblji brez ostankov lesa bi lahko pridali Dolžina je znašala do 2,20 m. V krsti so pokopane tri ženske tudi v varovalne – apotropejske namene, kar je pogosto v različnih starosti (grob 5028, 6035, 7002), en otroški grob zgodnjih rimskih grobovih (Ceci 2001; Ceci 2005; Alfayé Villa (grob 6040) in trije moški grobovi (grob 5006, 7004, 1008). 2010). Na osnovi postavitve in zapognjenosti žebljev domnevamo, Pokop v opečnati skrinji da so bile krste izdelane iz 4–5 cm debelih lesenih desk. Dno Po različnih elementih grobne konstrukcije izstopa grob in pokrov sta morala biti izdelana po celi širini, saj ni žebljev 6032, v katerem so pokopali starejšega moškega (star med po sredini groba. Deske so bile spete v vogalih in ob robo - 45 in 50 let). Že velikost podolgovate pravokotne grobne vih na sredini dolžine. Po navadi je bil uporabljen les hrasta. jame (dl. 2,41 m, š. 1,15 m, gl. 0,93 m) izstopa med ostalimi Lesene krste bi bile lahko spojene tudi z lesenimi klini, brez grobovi. Stene grobne jame so bile navpične, vogali ogla- železnih žebljev, kar je dokumentirano npr. na vzhodni ne- ti, dno ravno. V njej so izdelali opečnato skrinjo tako, da kropoli v Londonu (Barber, Bowsher 2000, 92). so na dno položili 5 tegul z robovi navzdol, stene jame so V nekaterih moških grobovih, kjer grobna jama ni bila ja obložili s pokončnimi, na krajšo stranico postavljenimi tegu- - lami. Obrnjene so bile z robovi v steno jame, tako da so se sna, se je ohranilo različno število žebljev – med 1 in 3. Ob oblikovale ravne notranje stranice skrinje. Za vsako daljšo stenah jame groba 1001 so bili trije kovani železni žeblji z stranico so potrebovali 5, za krajšo po 2 teguli ( sl. 537 ). ostanki lesa, v grobu 3003 so bili trije žeblji ob nogah; v grobu 5033 je ležal železen žebelj na robu grobne jame ob V južnem delu skrinje so pripravili pokojniku marmornato desni nogi. V severnih kotih otroškega groba 6019 sta bila vzglavje s klesancem trikotne oblike (vel. 15 × 10 cm; G167). dva kovana železna žeblja z ostanki lesa. Opečnato prekritje so podpirali leseni oporniki, nekakšna V grobu 6025 (odrasel moški) so bili nad osrednjim delom lesena konstrukcija spojena z več železnimi žeblji (sl. 538). skeleta ostanki lesene deske (VZ 6009), v jugozahodnem Ob stenah grobne kamre je bilo odkritih 21 kovanih železnih vogalu grobne jame pa manjši kovan žebelj z ostanki lesa žebljev. Dobro so dokumentirani tisti v spodnjih vogalih in (G128). Domnevamo lahko, da so pokojnika prekrili z lese- no desko. Dva kovana železna žeblja v grobu 6005 (starejši moški) sta veliko bolj vprašljiva kot dela lesene grobne konstrukcije ali krste, saj je prvi ležal med levo in desno nogo v bližini me- denice, drugi ob levem kolenu. Lahko bi predstavljala dele lesene pogrebne postelje. Ob strani otroškega groba 6044 ob oljenki z novcem sta bila dva žeblja z ostanki lesa. Tudi tu je pokop v krsti vprašljiv, verjetnejša bi bila interpretacija z leseno pogrebno posteljo ali pridano leseno skrinjo. 21 žebljev v opečnati skrinji groba 6032 (starejši moški) je 537 Grob 6032, pogled na skrinjo. nedvomno služilo leseni konstrukciji ali okvirju, ki je v no- tranjosti podpiralo prekritje groba v obliki slemena (it. a ca- puccina). Ali so bili žeblji, ki so se nahajali na sredini višine skrinje, sled lesene krste ali le obodnega okvirja, še ostaja odprto (sl. 538). Žeblji v grobu torej niso vedno ostanki krste. Zanesljivo lahko uporabo krste, lesene pogrebne postelje ali prekritja potrdijo odtisi lesa, indikativne spremembe v barvi, teksturi prsti ali ostanki lesa oziroma skrinje na žebljih (prim. Toma- žinčič 2014, 5; Miškec et al. 2020; Županek 2020, 276). Toda pri tako prekopanem grobišču bi se nekateri od teh žebljev lahko znašli v zasutju grobov zaradi poškodbe starejših 538 Grob 6032, žeblji ob stenah. 308 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 na sredini višine stranic skrinje. Zaradi kamnitega vzglavja domnevam, da v tem primeru ni bila uporabljena lesena kr- sta, temveč so žeblji z ostanki lesa ostanek lesenega okvirja. „Streho“ groba je sestavljalo 10 tegul in dva imbreksa (sl. 539). Tegule so bile postavljene prečno na daljšo strani- co groba, tako da je vsaka prekrivala polovico širine skrinje. Večinoma so bile obrnjene z robovi navzdol, le dve ali tri tegule, ki so prekrivale gornji predel trupa in glave so bile obrnjene z robovi navzgor. Nato sta bila nad njimi polože- na imbreksa, in sicer tako, da sta prekrivala stične robove dveh tegul kot pri pravi strešni konstrukciji. Tegule so se z zunanjimi robovi naslanjale na robne tegule postavljene ob 541 Grob 5003, padla streha. stenah grobne jame. Ni jasno, ali je bila „streha“ položna ali dejansko v obliki slemena (it. a capuccina). Količina žebljev bi pritrdila zadnji možnosti. V opečnatih grobnih kamrah sta bila pokopana še dva otro- ka: grob 5003 in 5035. V grobu 5003 so grobno jamo obložili s tegulami (sl. 540): dve ali tri tegule z robovi navzdol so položili po dnu, ob daljših stenah so postavili po dve teguli na daljšo stranico z robovi usmerjenimi v notranjost skrinje. Severno steno skrinje ob nogah so zamejili s pokončno postavljenim im- breksom, po daljši stranici. V celoti se je ohranila vzhodna 542 Grob 5035 pred odprtjem. stranica, zahodne tegule so padle v notranjost groba. Skri- njo so prekrili s tegulami enake velikosti, ki so se podrle v notranjost. Točna postavitev ni znana, verjetno so bile polo- žene vodoravno, ena ob drugo (sl. 541). Opečnato kamro otroškega groba 5035 so pripravili ne- koliko drugače. Tri stranice grobne jame so obložili s tremi pokončno postavljeni tubuli, tako da so tvorili obliko skrinje (sl. 542). Vzhodna stranica je ostala odprta. V tako pripra- vljeno ležišče so položili truplo pokojnega otroka (novoro- jenčka). Vzhodno od groba so ležali večji odlomek tubula in dva odlomka opeke nedoločljive oblike, ki so morda tvorili 539 pokrov skrinje. V sredini groba je bil kovan železen žebelj ali Grob 6032, padla streha. nedoločljiv predmet (G79). Pokop v kamniti skrinji Za otroški grob 5018, verjetno deklice z ogrlico iz modrih steklenih jagod, so pripravili kamnito skrinjo. Stene jame so v zgornjem delu obdali s kamnito oblogo petih večjih grobo obdelanih kamnov (SE 5200; sl. 543). Krajši stranici sta tvorili po ena večja plošča, daljši stranici po dva lomljenca. Ob levi steni sta se še ohranili obe plošči v prvotni postavitvi: nav- pično po daljši stranici, medtem ko sta se lomljenca na desni stranici porušila v notranjost groba. 540 Grob 5003, pogled na skrinjo. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 309 543 Grob 5018, kamnita skrinja. 545 Grob 6017. Pokop s podlago ali vzglavjem Nekaterim pokojnikom so grobno jamo podložili v celoti ali le deloma. Pri tem so uporabili opeko, najpogosteje tegule, in kamenje. Dno grobne jame otroškega groba 5002 je bilo tlakovano s kamenjem, z manjšimi in večjimi prodniki, ki so tvorili strnje- no podlago (sl. 544). 546 Grob 6023. Odrasli ženski (stari med 45 in 50 leti) v grobu 1005 so grob- no jamo na skrajnih delih podložili z dvema tegulama, ki sta bili položeni z robovi navzgor. Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi. Teguli ležišča so namestili pod glavo in spo- dnjim delom nog. Izrazitejše vzglavje ali pogrebno blazino opazimo v štirih ali petih grobovih. V grobu 6032 z opečnato skrinjo a capu- ccina je imel starejši moški glavo podloženo z marmornato ploščo G167 (sl. 539). Z obdelano kamnito ploščo (38 × 17 cm) peščenjaka kvadratne oblike G115 so podložili glavo starejši ženski v grobu 6017, ki je bila položena na desni bok v in v skrčenem položaju (sl. 545). Pokojnik v grobu 6023 (starejši moški) je imel pod glavo izdelano ovalno vzglavje iz manjših prodnikov (sl. 546). Enakemu namenu je služilo tudi nekaj kamnov pod glavo otroka v grobu 4001 (sl. 547). 544 Grob 5002. 547 Grob 4001. 310 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Podobne primere kamnitega ali opečnatega vzglavja kot pogrebne blazine poznamo iz mest v severni Italiji: Oderza (Cipriano, Sandrini 2015, 232), Verone (Bolla 2005, 239), Al- tina (Cipriano 2012, 98) in Padove (Rossi 2014, 168; Pettenó, Rossi 2015) in grobišča Križišče vile rustike Školarice pri Ko- pru (Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019, 123). Pokop s prekrito glavo Tegula v grobu 1002 je bila odkrita na čeljusti pokojnice sre- dnje starosti (40–50 let), kar bi kazalo na prekritje (sl. 548). Morda je bila obtežitev glave zavestna izbira žalovalcev, saj so s tem duh pokojnika prikovali na grob in s tem ni strašil ter posegal v življenja preživelih svojcev. Obtežitve glave ali 549 Grob 6042. drugih delov trupla so znane širom cesarstva (Alfayé 2009, približno dvanajst let, grobovi niso veliko manjši od odraslih 191–197). (npr. Booth et al. 2010, 454). Truplo, zavito v mrliški prt ali v obleki, so položili v grobno jamo. V grobu 6042 so bili nad pokojnikom in okrog glave ostanki nekakšne organske snovi. Od sredine trupa do treh dolžin stegna so se vrstili trakovi organskega materiala (VZ 6010), morda ostanki mrliške obleke ali lesa (sl. 549). Posa- mični žeblji v predelu trupa ali nog bi lahko služili spenjajo mrtvaškega prta (glej gor, npr. grob 3003). 548 Grob 1002. Dokumentirane so različne lege telesa in udov: večina po- kojnikov je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi. Desetina je Pokop v preprosti grobni jami imela rahlo pokrčene noge, kar je bilo pogosteje, če so bili pokojniki nagnjeni na stran ali so ležali na boku (grob 2001, Enostavni pokopi prevladujejo s približno 85% deležem. Po- 3003, 5005, 6027A, 6038). Praviloma so bili nagnjeni na de- kojniki so bili položeni sni bok, le v enem primer na levi (grob 6024). V grobu 6026 v preproste grobne jame, ki so bile v treh primerih obdane s sta bili nogi rahlo pokrčeni in nagnjeni v desno ter prekrižani kamenjem, v dveh pa označene z obeležjem. v gležnju (desna pod levo nogo). Grobne jame so bile podolgovate ovalne oblike in banjaste- Roke so ležale iztegnjene tesno ob trupu (na primer grob ga preseka. Pogosto se potek jame ni ločil od okoliške plasti, 6005, 6011, 6043), rahlo pokrčene tako, da so dlani počivale zato so obodi le približni. Če so se grobne jame dobro ločile na stegnih ali medenici (grob 6003, 6018; sl. 550), prekriža- od okolice, so bile dolge do 1,9 m in približno široke oko- ne na prsih, trebuhu (grob 6023 – sl. 546, grob 6031, 6042) li 0,5–0,6 m. Ugotavljanje prvotne globine grobov je bolj problematično zaradi neznanega nivoja površine, od koder so bili izkopani. Ugotovljene globine ne presegajo 0,6 ozi- roma 0,9 m. Ker so grobove izkopavalci večinoma zaznali šele ob odkritju skeleta, ugotovljena globina jame običajno ni presegala spodnjih 10–15 cm polnila. Na nekaterih po- znorimskih grobiščih presegajo globine grobov tudi 1,5 m, v povprečju pa naj bi bile globine skeletnih pokopov okoli 0,9 m oziroma med 0,6 in 1,20 m (Booth et al. 2010, 33). Grobovi otrok so bili na splošno manjši kot grobovi odraslih, kar odraža velikost telesa, ki ga je bilo treba shraniti. Kot je mogoče pričakovati, so se grobovi s starostjo povečevali. Na drugih grobiščih je ugotovljeno, da pri otrocih, starih od 550 Grob 6003, roke na medenici. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 311 ali pasu. Redkeje je dlan počivala na ramenu, na isti ali na- sprotni strani. Pogosto poza rok ni bila simetrična. V primeru groba 5031 se zdi, da je bil pokojnik pokopan v premajhni grobni jami ali zagreben na hitro. Čeprav je ležal na hrbtu, je bila lega udov nenavadna: leva noga je bila rahlo pokrčena navznoter, tako da se je skoraj dotikala desne noge. Desna roka je počivala na medenici, medtem ko je bila leva roka pokrčena ob trupu, tako da se je dotikala desnega ra- mena. Lobanja je bila vzdignjena nad ostali del trupa, zaradi česar je bila pri kasnejšem izkopu za grob 5017 odstranjena. Le v nekaj primerih je bilo truplo pokojnika v pravi skrčeni legi (grob 4001, 6002, 6011, 6020, 6026, 6038, 6041). Pokoj- nik v grobu 6011 je ležal v skrčeni legi na desnem boku, prav tako pokojnica v grobu 6017 s podloženim vzglavjem in po- kojniki v grobovih 6011, 6034 in 6041. Pogosto so imeli roke pokrčene pred obrazom (grob 6017 in 6041). Skrčena lega ali položaj fetusa je naravnejši pri otroških pokopih, posebej novorojenčkov ali dojenčkov (npr. grob 6020). Pokojnica v grobu 3007 je ležala na hrbtu v skrčeni legi, s pokrčenimi nogami, tako da sta bili koleni povlečeni v zrak in nagnjeni proti jugu. Desna roka je bila pokrčena ob trupu in prepognjena v komolcu, tako da je bila dlan ob desnem ramenu, medtem ko je leva roka ležala iztegnjena pod me- denico (sl. 551). Pozicija glave je odražala osnovno lego: glava na temenu ali 551 Grob 3007. rahlo nagnjena na eno ali drugo lice se pojavlja pri iztegnje- bolezni ali so podlegli nenadni smrti brez očitnega razloga ni legi na hrbtu in glava obrnjena na lice ob legi na boku. (prim. Barber, Bowsher 2000, Alfayé 2009, 208–210; Booth Drobni odkloni so prej stvar podepozicije, npr. dekompozi- et al. 2010; Rossi 2014, 171; Cipriano, Sandrini 2019, 63). V cije v praznem prostoru v primeru krste ali opečnate skrinje skrčeni legi naj bi bili pokopani tudi revnejši sloji in sužnji, s streho, ali pritiska zemljine ob zasutju groba. za katere ni bilo treba veliko truda za vzpostavitev groba. Raznolika in zelo variabilna lega udov in glave kaže na to, Za odvržena trupla so bile zadolžene mestne oblasti, kar se da v primeru namenskega pokopa v iztegnjeni legi, po- posebej odraža v množičnih pokopih (Heinselmann 2001). grebci morda niso preverjali natančno poze okončin pod V Panoniji naj bi se skrčena lega začela pojavljati v drugi mrtvaškim prtom. Domnevali bi lahko tudi uporabo vrvi za polovici 4. stoletja, čeprav je na vseh grobiščih odstotek teh spuščanje trupla v grobno jamo. grobov nizek, pogosto so bili tudi brez pridatkov (Müller Medtem ko se lega na boku pogosto interpretira kot posle- stoletja v grobu 6018 prikazuje, da se je to dogajalo že prej. 2010, 168). V našem primeru vsaj novec iz druge polovice 3. dica naključnega dogodka, npr. to da se je mrlič v krsti na- gnil na bok med sprevodom od hiše pokojnika do grobišča Uporabo mrtvaškega prta lahko domnevamo pri pokopih, ali med spuščanjem v grobno jamo, in redko kot namerna kjer lega skeleta kaže, da je bil mrlič tesno povit: tesno sti- namestitev trupla, pa je skrčen položaj pokojnikov pogosto snjene roke ob telesu ali položene na medenico ali pokrčene zavestna odločitev pogrebcev. Včasih naj bi tako pokopali na trebuh, stisnjene noge in ramena (npr. grobovi 1000, 1005, pokojnike, ki že za časa življenja niso bili zmožni hoditi ali 4006, 4008 …; prim. Booth et al. 2010, 473–474). Medtem ko stati izravnano zaradi deformacij hrbtenice ipd. Drugje se deli noše kažejo na to, da so pokojnika pripravili v svečane domneva, da so bili skrčenci namerno zvezani, da ne bi mo obleke in ga pokopali oblečenega. Barber in Bowsher (2000, - gli njihovi duhovi greniti vsakdana živim. Zaradi različnih ra 87) sta na vzhodnem grobišču Londona predlagala, da lah- - zlogov so ti pokojniki vzbujali strah preživelim, morda so bili ko asimetrični položaji rok posnemajo pozo v togi, položaj, zločinci, duševni bolniki, morda so umrli zaradi nepoznanih upodobljen na številnih rimskih kipih. To se zdi v tem primeru 312 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 malo verjetno, toda asimetrični položaj rok bi lahko vseeno Grobna jama obdana s kamnitim vencem bil pokopani oblečen in ne zavit v mrtvaški prt. Ob vzhodnem robu grobne jame groba 4005 so razporedili odražal v nekaterih primerih razporeditev oblačil, v katera je linijo kamnov, kar bi lahko interpretirali kot kamnit venec Poleg regularnih grobov so bile v treh primerih odkrite le (sl. 553). Manjša verjetnost se ponuja v nekaj večjih kamnih lobanje (grobov 5014, 6022 in 6053), kar pa je posledica ob grobnih jamah v primerih grobov 4000 in 4001. Z gro- uničenosti preostalega groba, tako da je lobanja ostala na bom 5014 je označena samo lobanja, obkrožena z večjimi mestu ali je bila tudi ta prekopana in odvržena drugam. kamni in opeko, kjer bi lahko šlo za kamnit venec ob stenah Le v primeru groba 6001 je manjkala skeletu lobanja, kar se grobne jame. interpretira kot posledica poškodbe zaradi izkopa mlajšega groba nad njim. Na rimskih grobiščih sicer dekapitirani po- kopi niso neznani (Booth et al. 2010, 42–44). Dvojni pokop Grob 5026 ni bil v celoti izkopan, ker je ležal pod delujo- čim komunalnim vodom. V njem sta dva starejša pokojnika moškega spola ležala v nasprotnih smereh; eden zraven drugega (sl. 552). Desna noga druge osebe je prekrivala desni komolec soseda na vzhodu. Edini dvojni pokop je bil le deloma raziskan, zato ugotovitve niso popolne. Analogija z nekaterimi drugimi grobovi na najdišču bi kazala tudi na 553 Grob 4005. možnost superpozicije. 9.1.2 Usmeritev pokopov Grobovi so ležali v posameznih linijah (sl. 554, 574; načrt gro- bišča sl. 529), bolj ali manj vzporedno s strugo. Večina gro- bov je bila pokopana v smeri S−J z odklonom do 10° proti SV in v diametralni smeri J−S z odklonom do 10° proti JZ. Odstopa nekaj grobov, kjer je usmeritev pravokotna na ve- čino grobov. Glava usmerjena proti zahodu je bila v grobu 6036, ki je radiokarbonsko datiran med sredino 3. stoletja in prvo tretjino 5. stoletja (faza 2c), v grobu 3007 iz druge polovice 3. stoletja (faza 2c), kjer pokop skrčenke na hrbtu z 552 Grob 5026. 554 Grobovi v vrstah, vmes zidana baza za nagrobnik SE 6340. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 313 nogami navzgor že tako in tako izstopa, in otroškem grobu 6050 (faza 2d). Na vzhod je morala biti položena tudi glava pokojnika v grobu 5009, ki je segala izven izkopnega polja. Raziskane so bile le noge do zagatnice (faza 3b). Na vzhod sta bila usmerjena skrčen pokop na levem boku groba 3008 (faza 2c) in otroški pokop v opečnati skrinji groba 5035 (faza 2d). Za približno 45° so zamaknjeni grobovi: grob 3003 z glavo proti severozahodu (faza 3c), zelo slabo ohranjen grob 5015 z glavo proti severu in severovzhodu (faza 3c), grob 5029 z glavo proti jugozahodu (faza 2d), otroški grob 6015 z glavo proti vzhodu-jugovzhodu (faza 3b). 555 Grob 5034. Zanimiva je primerjava z delom tega grobišča izkopanega V nobenem grobu nismo opazili pokopa matere z otrokom. pred gradnjo Celeiaparka, kjer je glavnina pokopov usmer V grobu 3003 so bile ob skeletu moškega ugotovljene tudi - jena vzhod−zahod (Ratej 2018; Novšak, Josipović 2002). skromne otroške kosti, kar je lahko posledica premešanja arheoloških kontekstov. Drobne otroške kosti so bile zasto- 9.1.3 Otroški pokopi pane že v zasutju groba ali so odraz superpozicije, ki ni žalovanja so bila zato omejena. Ob izgubi otroka so starši grobu 6050. Oba otroka sta bila mlajša od 7 let. Nekaj ne glede na predpisane norme lahko izpeljali obred po svoji manjših ostankov močno poškodovane otroške lobanje (PN volji (Martin Kilcher 2000; Ortalli 2001, 225; Šterbenc Erker 6317) je bilo zaznanih ob golenici bolje ohranjenega otro Smrtnost med otroci je bila v rimski dobi visoka. Predpisana odnose med izkopavanji se sluti tudi pri dvojnem otroškem bila ugotovljena med izkopavanji. Slabo vidne stratigrafske 2002; Hope 2007, 10−14; Carroll 2011; Cipriano, Sandrini škega skeleta, morda nekoliko starejšega otroka. -2015, 232; Vojvoda et al. 2021). Z antropološko analizo je bilo določenih 36 otrok do 6. leta 9.1.4 Prekritja in označbe pokopov starosti in 9 starejših otrok med 8 in 14 letom (sl. 530; po- Grobovi so ležali v posameznih linijah, bolj ali manj vzpore-glavje 7.1 Antropološka analiza). To predstavlja dobro tretji-dno s strugo in cesto, ki je vodila ob njej (načrt grobišča sl. no vseh določenih oseb ( sl. 569, 570 ). V prekopanih grobo-529 ). V treh primerih smo prepoznali podlago ali temelj za vih je bila le peščica otroških kosti, kar je bržkone posledica nagrobno obeležje/nagrobnik. njihove slabe ohranjenosti v zemljini, zato domnevam, da Nad jugovzhodnim delom groba 6029 (nad delom zasutja je moralo otrokom pripadati veliko več kot tretjina grobov. SE 6378 in na površini plasti SE 6368) je ležal kratek zidec Že od samega začetka pokopavanja je bila večina otroških (SE 6379), sezidan iz osmih večjih kamnov (vel. 20 × 55 cm). trupel, predvsem novorojenčkov in dojenčkov, položena v Zidec predstavlja podlago za nagrobnik. skromne grobne jame. Za pokope novorojenčkov ali do-Podoben je zidcu SE 6340, ki je označeval grob 6037. Tudi tu jenčkov sta najnaravnejša in najpogostejša skrčena lega ali je pravokoten kamnit temelj SE 6340 prekrival večji del gro-položaj fetusa (npr. grob 6020). Drobna telesca so pustila ba ( sl. 556 ). Zidec (dl. 1,5 m, š. 0,55 m, v. 12 cm) so zgradili s le skromne sledi in redke ostanke dolgih kosti in lobanje. ploščatimi klesanci in lomljenci peščenjaka (dl. 10–45 cm) ter Šele otrokom določene starosti – nekaj let so v nekaterih nekaj prodniki (dl. 7–10 cm), ki so bili vezani z apneno malto. primerih pridali tudi kak predmet, posebej v starosti med 8 in 14 let. Amuleti in apotropejski predmeti so ranljive otroke Kot podlago za obeležje ali prekritje groba 6003 se inter- in mladostnike varovali za življenja kot v smrti. pretira kamnita struktura SE 6200 in SE 6201, ki je segala tudi Celotno telo pokopanega dojenčka ali novorojenčka v gro čez grobova 6005 in 6002.- bu 5034 so prekrili z narobe obrnjeno večjo namizno skledo V zgornjem jugovzhodnem vogalu groba 5028 je bila jama z rdečim premazom (sl. 555). SE 5247, ki naj bi ostala po odstranitvi obeležja ali postamenta Otroški pokopi so tudi edini primerki pokopov s kamnito za nagrobnik. Ta je locirana tik ob kasnejšem poteku pozno- skrinjo (grob 5018) in oba primera z opečnato skrinjo (grob rimskega obzidja, zaradi katerega je bil morda postament 5003 in 5035). odstranjen. Jamo SE 5247 so zaznali na površini plasti SE 5123. 314 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 9.1.5 Grobni pridatki in daritve Le slabo četrtino grobov (32 grobovih) zaznamujejo grobni pridatki (sl. 558), kar predstavlja občutno razliko z arheo- loškimi izkopavanji Mariborske ceste med letoma 2003 in 2004, kjer so bili pridatki v 29 grobovih ali v dveh tretjinah od 56 grobov (Plestenjak, Gaspari, Žerjal 2023; Bausovac 2023). Medtem so na lokaciji Celeiapark le 4 grobovi vse- bovali pridatke, kar predstavlja le devetino od 36 grobov (Novšak, Josipović 2002; Ratej 2018). Noša 556 Grob 6037, podlaga za nagrobnik SE 6340. Mnogi grobni pridatki pripadajo noši pokojnic in pokojnikov, saj so bili za svoje zadnje počivališče odeti v svoje najboljša oblačila skupaj z nakitom in drugimi elementi noše (Mikl Curk 1997; Swift 2000). Pogrebno obredje in oprava umrlega sta odražala status pokojnika, njegovo starost in spol ter kazala in promovirala položaj pokojnikove družine v skupnosti. Klasični viri izrecno navajajo, da so bili rimski državljani v po- znorepublikanskem in zgodnjem cesarskem času pokopani v togi (Toynbee 1996, 44). Ko je bilo vzhodno pokopališče v Ce- leji v uporabi, toge niso več nosili, pa tudi rimsko državljan- stvo je bilo v začetku 3. stoletja podeljeno vsem prebivalcem imperija. Toga tako ni bila več znak statusa. Svečana obleka ni bila namenjena le pokopu in uporabi v posmrtnem življe- 557 Grobova 6037 in 6042 v superpoziciji in grob 6038 zraven. nju, temveč je bila namenjena živim: razkazovanju umrlega Po površini bi grobove lahko označili tudi s kamnitimi venci, na parah in med pogrebnim sprevodom. Krsta bi bila lahko ponovno odprta med končnim obredom v grobu in nato po - ki pa tu niso dobro ohranjeni ali uporabljeni. Omenili smo že novno zaprta ter zasuta. S skrbno izbranimi deli noše je bila linijo kamenja ob vzhodnem robu groba 4005 in redke večje poudarjena identiteta pokojnika, družbeni status in vloga v kamne ob grobovih 4000 in 4001 ter lobanji groba 5014. skupnosti umrlega, njegovega dediča in družine. Večinoma grobovi niso bili označeni s trajnimi obeležji. Gle - Več grobov na vzhodnem grobišču Celeje je vsebovalo bo - de na to, da so bili postavljeni v bolj ali manj vzporedne linije gato kompletno opravo ali več delov noše; pogosto so jim bi lahko slutili oznake grobov iz neobstojnih materialov, ki bili dodani tudi drugi pridatki. so omogočala čaščenje prednikov in družinskih članov. Gro - bovi so bili lahko označeni z lesenimi oznakami in/ali le po Le v treh primerih so bile odkrite fibule. Kolenčasta fibula površini privzdignjeni z zemljeno gomilo, ki je nastala nad Jobst13B (G53; sl. 559) je ležala na desnem ramenu odra- grobom, ki ga je ustvarila prerahljana zemljina med zasipa- slega moškega v grobu 5024 (iz sredine ali tretje četrtine 3. vanjem. Taki nasipi, ki se sčasoma poležejo, ne puščajo sledi v arheološkem zapisu. Obeležja in nagrobniki so delovali kot dejavnik spoštovanja in ohranjevanja tradicij. Po propadu oznak in zatonu spomina nanje so mnoge grobove prekopali. V več primerih je bila dokazana super- pozicija grobov – vkopi za mlajše grobove so uničili starej- še (na primer grobovi 6003/6005, 6016/6030, 6025/6032, 6037/6042/6050; sl. 557). Enostavnejši grobovi revnejših morda celo niso bili označeni na površini. Nekateri posegi v starejše grobove so si morali slediti znotraj iste stratigrafske faze, ki pa je lahko dolga nekaj desetletij ali celo stoletje. 559 Bogat moški grob 5024, pogled na položaj fibule (G53). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 315 Št. groba Faza Sektor Živalski ostanki Rastlinski ostanki Fibule Pasne garniture Zapestnice 1001 2c K3 1002 2d K3 1003 A 3a K3 1003 B 3a K3 1005 2d K3 1006 3a K3 1004 = 1007 A 3a K3 1004 = 1007 B 3a K3 1008 2d K3 1009 2d K3 1010 2d K3 2001 2c sever, K2 3000 3c KRZ vzhod železna (1) 3001 2c KRZ vzhod jesen, hrast 3002 2c KRZ vzhod 3003 A 3c KRZ vzhod jesen, javor trn pasne spone ali žeblja (1) 3003 B 3c KRZ vzhod 3004 3c KRZ vzhod 3005 2c KRZ vzhod 3006 2c KRZ vzhod 3007 2c KRZ vzhod 3008 2c KRZ vzhod 3009 3a KRZ vzhod 4000 3c sever/S1 4001 3c sever/S1 4002 3c sever/S1 4003 3c sever/S1 4004 3c sever/S1 4005 3c sever/S1 4006 3c sever/S1 4007 3c sever/S1 4008 2c sever/S1/sonda F jelka 4009 2c sever/S1/sonda G 4010 3a sever/S1 5000 3a KRZ zahod 5001 3c KRZ zahod 5002 3c KRZ zahod drobnica 5003 3c KRZ zahod konj hrast 5004 KRZ zahod 5005 3a KRZ zahod 5006 3c KRZ zahod hrast 5007 3b KRZ zahod rebra hrast; javor; jesen 5008 A 3b KRZ zahod 5008 B 3b KRZ zahod 5008 C 3b KRZ zahod 5008 D 3b KRZ zahod 5009 3b KRZ zahod jelša; leska; gaber; jesen; hrast; dren 5010 3b KRZ zahod 5011 3b KRZ zahod 5012 3b KRZ zahod 5013 3b KRZ zahod polžja hišica javor 5014 3b KRZ zahod 5015 3c KRZ zahod 5016 3b KRZ zahod 5017 A 2c KRZ zahod 5017 B 2c KRZ zahod 5018 3b KRZ zahod 316 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Jagode in ogrlice Žebljički Koščeni Lončene posode Oljenka Steklena posoda ali Novec Ostalo Žeblji predmeti balzamarij 3 tegula (2) cilindrična skodelica (1) 2 posoda (1) verižica (1); jagode (57) nož (1); zanka (1) 23 kamnit obesek (1) surovec stekla (1) 3 1 2 bron (1) 28 igla (1) bron (1) skleda (1) jagoda (1) 4 2 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 317 Št. groba Faza Sektor Živalski ostanki Rastlinski ostanki Fibule Pasne garniture Zapestnice 5019 3b KRZ zahod govedo hrast 5020 3b KRZ zahod 5021 3b KRZ zahod 5022 3a KRZ zahod 5023 2d KRZ zahod 5024 2d KRZ zahod 1 5025 2c KRZ zahod 5026 A 3b KRZ zahod jesen; jelša; leska; gaber 2 5026 B 3b KRZ zahod 5027 3b KRZ zahod 5028 2c KRZ zahod drobnica 5029 2d KRZ zahod 5030 2d KRZ zahod 5031 2c KRZ zahod 5032 3b KRZ zahod 5033 3b KRZ zahod 5034 3a KRZ zahod 5035 2d KRZ zahod 5036 2c KRZ zahod 6000 3d sever/S2 6001 3c sever/S2 školjka 6002 3c sever/S2 polžja hišica 6003 3c sever/S2 polžja hišica 4 6004 3c sever/S2 polžja hišica javor; jesen; hrast 6005 3c sever/S2 6007 3c ali 3d sever/S2 6008 3c ali 3d sever/S2 6009 A 3c ali 3d sever/S2 6009 B 3c ali 3d sever/S2 6010 3c sever/S2 drobnica 6011 2d sever/S2 govedo ali jelen; lopatica bukev večje živali 6012 2c sever/S2 petnica 6013 A 2c sever/S2 6 (28 odl.) 6014 2c sever/S2 6015 3b sever/S2 6016 2d sever/S2 glodalec (zob) 6017 2d sever/S2 hrast 6018 3b sever/S2 mali sesalec ali glodalec (zob) 6019 2d sever/S2 Pasji čekan, zob večjega jesen prežvekovalca, prašičja čeljust 6020 2d sever/S2 jesen, hrast 4 6021 3c sever/S2 6022 3b sever/S2 6023 3b sever/S2 1 6024 3b sever/S2 1 6025 2d sever/S2 ptič 6026 2c sever/S2 6027 A 3c ali 3d sever/S2 6027 B 3c ali 3d sever/S2 6028 2d sever/S2 2 6029 2d sever/S2 6030 2d sever/S2 6031 2d sever/S2 6032 2d sever/S2 dren 6033 2c sever/S2 318 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Jagode in ogrlice Žebljički Koščeni Lončene posode Oljenka Steklena posoda ali Novec Ostalo Žeblji predmeti balzamarij 1 kuhinjski lonec 2 (glazirana čaša, 2 gjoboka skleda) 1 3 8 železo (1) obroček (1) 1 1 ogrlica (1); jagode (64) 2 3 uhan (2) 2 1 4 prstan (1) 1 1 železno rezilo (1) 1 2 2 obroček 1 lonec (1) bron (3) 1 jagode (2) 1 ogrlica (1), jagode (364) prstan (1) 2 jagoda (1) kraguljček (1) 1 marmor (1) 21 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 319 Št. groba Faza Sektor Živalski ostanki Rastlinski ostanki Fibule Pasne garniture Zapestnice 6034 2c sever/S2 jelša; leska; gaber 6035 2c sever/S2 6036 2c sever/S2 6037 2d sever/S2 polžja hišica 6038 2d sever/S2 6039 2d sever/S2 6040 2d sever/S2 6041 2d sever/S2 6042 2d sever/S2 6043 2d sever/S2 6044 2d sever/S2 konj jesen; hrast 1 6045 2c sever/S2 6046 2d sever/S2 6047 2d sever/S2 6048 3c sever/S2 6049 2c sever/S2 6050A 2d sever/S2 6050B 2d sever/S2 6051 2c sever/S2 6052 2c sever/S2 jelša; leska; gaber; hrast 6053 3b sever/S2 7000 3b KRZ jugozahod 7001 A 3b KRZ jugozahod 7001 B 3b KRZ jugozahod 7002 3b KRZ jugozahod prašič 7003 3b KRZ jugozahod 7004 3b KRZ jugozahod jesen; hrast; bor 7005 3b KRZ jugozahod 7006 3b KRZ jugozahod 7500 3b KRZ/Krek 7501 3c KRZ/Krek 7502 3b KRZ/Krek 558 Tabela pridatkov, rastlinskih in živalskih ostankov v grobovih. stoletja). Glede na lokacijo fibule v grobu se domneva, da je odlomki brona (G127), del pokojnikove noše. Zaradi slabe imel pokojnik chlamys – vrhnje pokrivalo ali plašč oblečeno. ohranjenosti niso določljivi. Lokacija na desni rami je vsesplošno razširjena v grobovih Uporaba usnjenega pasu (cingulum) kot del moške noše se in tudi na upodobitvah (Swift 2000; Schierl 2008; Booth et je močno razširila v poznorimskem času. Pasove so spenjali al. 2010, 494; Paul 2011). Izjemno izdelane bronaste fibule (v s kovinskimi pasnimi sponami, okrašeni pa so bili lahko tudi poznorimskem času npr. fibule s čebuličastimi zaključki) naj z okovi in jermenskimi zaključki. Posebne pasne garniture bi odražale visok družbeni položaj pokojnika bodisi visoke-so odražale položaj v vojaški hierarhiji, razširile so se tudi ga funkcionarja, uradnika ali vojaka, častnika. Torej so bile med civilnim prebivalstvom (Keller 1971; Buora 1996a; Pfla-del uradniške ali vojaške moške noše. um 2000, 57–60; Paul 2011, 60; Tomažinčič 2018). Okoli pasu Pri pokojniku v grobu 6023 s podloženim vzglavjem se je ali na predelu medenice starejšega moškega v grobu 5026A bronasta obročasta fibula z železno iglo nahajala v prede- so ležali deli pasne garniture: bronasta pasna spona s ploče- lu prsnega koša (G121). Morda je tudi tu spenjala plašč, vinastim okovom (G60) in pasni zaključek (G61). Del obroča verjetneje pa je bilo le-to zloženo in položeno nad truplo. železne pasne spone (G120) je bil v predelu pasu tudi v Podobna bronasta obročasta fibula z železno iglo (G191) se grobu starejšega otroka v grobu 6020. je nahajala ob desni nadlahtnici otroka v bogatem grobu Majhen bronast odlomek, morda trn pasne spone (G23) je 6044, kjer bi lahko tako spenjala obleko, mrtvaški prt ali bila ležal pod medenico skeleta v grobu 3003. Slabo ohranjen povezana z zloženim ogrinjalom ob truplu. obroč bronaste pasne spone D-oblike ( G108 ) pa je bil odkrit Na prsih oziroma na desnem ramenu odraslega moškega med desnim in levim kolenom otroškega groba 6016 (faza v krsti ali z lesenim prekritjem (grobu 6025) so ležali drobni 320 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Jagode in ogrlice Žebljički Koščeni Lončene posode Oljenka Steklena posoda ali Novec Ostalo Žeblji predmeti balzamarij ogrlica (1); jagode (96) 50 11 ali 12 orodje ali rezilo (1) 3 1 čaša (20) 1 prstan (2); bodalo (2) 2 jagode (2); obesek (2) 2 12 1 6 1 ogrlica (1); jagode (20) obroček (1) 2d), kar bi kazalo na to, da je bil pas zložen in postavljen v V ženskih grobovih so pokojnice nosile bronaste zapestnice ta predel trupla. in ogrlice. Obročast nakit je bil sicer priljubljen že od prazgo- V moških grobovih najdemo tudi obeske in obročke. Odlo dovine dalje in pogost v času principata, toda s spremembo - načina pokopa so najdbe pogostejše v poznorimskih gro - mek bronastega obročka ( G122 ) je ležal na vratu pokojnika bovih (Buora 1996a; Keller 1971, 101–106). Starejša ženska v v grobu 6023 z obročasto fibulo in vzglavjem. grobu 3000 je nosila bronasto verižico ( G10 ) in ogrlico iz Manjši bronast uhan ali ovalna zanka ( G89 ) je ležala na steklenih jagod ( G10–G13 ) ter železno zapestnico ( G14 ) na vrhu glave starejšega moškega v grobu 6005 in je bil tako levem zapestju. Železno zapestnico je nosila še deklica v morda del pokrivala pokojnika ali del zasutja. Med mokrim grobu 6003 na desnem zapestju ( G85 ). Bronasto zapestnico sejanjem zemljine iz groba 5033 (odrasel moški) so odkrili ( G126 ) je imel na desni roki otrok v grobu 6024 kot edini bronast uhan ali obroček ( G76 ). nakit. Odrasla ženska v grobu 6013 je na levi podlahti nosila Shematičen kamnit trikoten obesek z dvema luknjicama ( več bronastih zapestnic (G101–G106) in na prstancu leve G18 ) iz groba odraslega moškega groba 3002 je grobo izdelan. roke bronast prstan (G100). Grob je radiokarbonsko datiran Zanimivo je, da se pojavlja kar zgodaj v stratigrafski sekvenci v čas med (drugo četrtino) sredino 2. in 3. stoletjem. Prav (faza 2c; 2. stoletje do prva polovica 3. stoletja), saj se pre tako je bila bogato odeta odrasla ženska v grobu 6028 z - prosti primerki obeskov pogosto enačijo s poenostavljenimi ogrlico na vratu (G138), dvema bronastima zapestnicama oblikami v poznorimskem in poznoantičnem času (Jevremov, (na vsaki roki po eno G140, G141) in bronastim prstanom Tomanič Jevremov, Ciglenečki 1993; Mikl Curk 1997). (G139) na levi roki (sl. 560). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 321 in preluknjano polžjo hišico (G84). Izjemno bogato ogrlico so nadeli odrasli ženski v grobu 6028, ki je bila sestavljena iz preko 150 gagatnih jagod, okoli 70 jantarnih jagod in več kot 50 steklenih jagod različnih oblik in barv (G138). Med steklenimi jagodami (G224) ogrlice na vratu pokojnice v grobu 7500 so bile tudi drobne koščene jagode in bronasta zanka ali trakast obroček (G225), ki bi lahko predstavljal del ogrlice ali uhana. Dve stekleni jagodi iz črnega stekla in barvastimi nataljeni- mi nitmi (G201–G202) sta bili odkriti tudi ob pranju otroške lobanje groba 6053. Pripisujemo jima močne apotropejske lastnosti. Pokojnica v grobu 6035, pokopana v krsti, je okoli vratu je nosila ogrlico iz belih steklenih jagod ali celo biserov in jan- tarnih jagod (G169). 50 železnih žebljičkov (G170) je ležalo ob levi nogi, najverjetneje so ostanek obuvala. Položena sta bila ob spodnji del leve noge, kar je edini primer na najdišču. Posamične jagode v grobovih so bile lahko vanje odložene z zasutjem premešane zemljine. Posamična jagoda (G39) je ležala v otroškem grobu 5002, v moškem grobu 6027A sta bili med spiranjem sedimenta odkriti gagatna (G136) in steklena jagoda (G137), posamična steklena jagoda pa v ženskem grobu 6031 z bulo. Med desno roko in gornjim predelom trupa žene v grobu 560 Bogat ženski grob 6028, pogled na položaj pridatkov – 6031 je bila bronasta bula (G144; sl. 561), kar nakazuje, da jo zapestnic (G140, G141). je pokojnica nosila okoli vratu na daljši vrvici, ki se ni ohra- Kot je razvidno iz opisanega, so bili bronasti prstani odkriti nila. Pogosteje so bule pridajali v otroške grobove, kjer naj v dveh bogatih grobovih odraslih žensk (grob 6028 in 6013) bi prav z zvokom odganjali zle duhove (Giovannini 2012). ter v bogatem otroškem grobu 6044, verjetno dečka, z Bronaste bule se v regiji, od severne Italije do Panonije in obročasto fibulo, stekleno čašo in bodalom. Gornje Mezije, pojavljajo predvsem v otroških in ženskih Ogrlice iz steklenih jagod so bile priljubljene celotno rimsko grobovih, v grobovih odraslih moških so redke (Szilágyi et al. 2005; Migotti 2007; Vojvoda 2021, 80–94; Županek obdobje. V sedmih grobovih (3000, 5018, 6003, 6028, 6035, et al. 2022). Prav ranljivejše osebe, ženske in otroci so še 6053, 7500) so bile steklene, jantarne ali gagatne jagode v za časa življenja potrebovali amulete z apotropejskimi in večjem številu odkrite na predelu vratu. Domnevamo, da profilaktičnimi lastnostmi, da bi jih obvarovali pred zlom, so bile nanizane na ogrlice, ki so krasile rimske gospe, po - kojnice ob pokopu. Pridajanje ogrlic iz nanizanih steklenih jagod v ženske grobove je zelo značilno za drugo polovico 3. in vsaj še celo 4. stoletje, kar pa ne pomeni, da jih pred tem rimske gospe niso nosile. Le izbira noše ob spremembi pokopa botruje pogostejši pojavnosti le-teh (Riha 1990, 77– 92; Buora 1996a; Mandruzzato 2008, 156–170). Jagode so bile praviloma nanizane na vrvice iz organskih materialov. V grobu 3000 so ohranjeni celo deli bronaste verižice (G10), na katero so bile jagode nanizane (G11–G13). Ogrlico iz 60 kroglastih temno modrih steklenih jagod (G51) je nosila „de- klica“ v grobu 5018, deklica v grobu 6003 pa ogrlico iz črnih gagatnih jagod (G81), modrih steklenih jagod (G82, G83) 561 Bula v ženskem grobu 6031 (G144). 322 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 boleznimi, smrtjo ali nesrečo. Nosili so različne magične obeske, bule, nize steklenih, gagatnih in jantarnih jagod ali obeskov ali živalski. h zob, školjk in polžev kot amulete. Izbira materiala, za kate- rega so verovali, da že sam po sebi nosi zdravilne ali magič- ne mogoče, ter oblika obseka sta moč amuleta le povečali (Martin Kilcher 2000; Szilágyi 2005; Migotti 2007; Mandru- zzato 2008, 156–170; Vojvoda et al. 2021, 80–94; Županek et al. 2022). Grobni pridatki Grobni pridatki že sami po sebi izpričujejo rimska verovanja, a med njimi je nekaj takšnih, ki izraziteje odražajo klasičen rimski pogrebni obred. Le-ta se je ohrani tudi v poznorim- ski čas (Mikl-Curk 1984b; Mikl-Curk 1997; Mikl-Curk 2005). Običaji prilaganja oljenke, novca in drugih v posmrtnem življenju uporabnih predmetov so na tem delu vzhodnega celejskega grobišča odkriti le posamično. Novci, bodisi kot simbolično plačilo Haronu za prevoz v svet mrtvih ali Had bodisi kot amulet za zaščito pred zli duhovi (zaradi svoje okrogle oblike) (Ceci 2001; Ceci 2005; Miškec 2012; Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019, 124; Miškec 2020), so bili pridani posamično le v dveh grobovih. Pod pasom (pod medenico in hrbtenico) starejše ženske v gro- bu 6018, ki je bila skrčena položena na desni bok, je ležal bronast novec (G112) iz druge polovice 3. stoletja. V otro- 562 Otroški grob 6044 z bodalom (G192). škem grobu 6044 sta v bližini levega stopala ležala narobe robom spominja na vojaško orožje (Horvat, Žbona Trkman obrnjena pečatna oljenka ( G194 ) in pod njo novec ( G189 ), 2016). Ali skrbno izbrani predmet aludira na mogočo voja - verjetno zelo obrabljen sesterc iz 1. ali 2. stoletja, ki je bil v 3. ško kariero, ki je bila pričakovana za otroka iz bogate dru - stoletju lahko še v rabi. Oba grobova sta imela več pridatkov. žine višjega sloja? Zanimiva je primerjava z Mariborsko cesto, kjer so bili novci Železna rezila nožev so bila sicer tudi v ženskih in otroških v kar 17 grobovih od 56 (Bausovac 2023; Plestenjak, Gaspari, grobovih. V ženskem grobu 6018 z novcem in podloženim Žerjal 2023). vzglavjem je ob levem meču ležalo železno rezilo ( G113 ). Oljenke so predstavljale simbol večne svetlobe (Perko Na medenici desnega boka starejše žene v grobu 3000, ki 2012b), ki naj bi duhu umrlega razsvetljevale zadnje po- je bila odeta v svoj nakit, so bili odkriti deli železnega rezila čivališče. Med odkritimi grobovi je bila oljenka pridana le ali orodja (G15). Železno rezilo (G188) je bilo tudi v polnilu v enem primeru. V grobu 6044 je ležala narobe obrnjena večje jame SE 6401, ki je presekala grob 6040; pripisali smo (G194) v bližini levega stopala. Zraven sta bila odkrita dva ga temu otroškemu grobu. kovana železna žeblja z ostanki lesa (G195–G196), ki kaže- Starejši moški v grobu 5031 je v stisnjeni levi pesti držal že-ta na uporabo lesene konstrukcije ali krste, morda pa tudi lezen predmet ( G75 ). skrinjice. V bogatem grobu umrlega otroka je bilo namreč Posamični žeblji brez ostankov lesa so le v dveh grobovih odkrito večje število predmetov ( G189-G196 ). Koncentra-(grob 5035 v sredini groba, grob 6003 ob levem boku de-cija drobcev stekla G193 ob robu grobne jame desno od klice). Ni jasna funkcija posamičnih žebljev na robu grobne pokojnika – ob dlani desne roke je bil ostanek posode iz jame (morda v grobu 5035 – na robu grobne jame; moški mlečno belega stekla in edina tovrstna najdba na tem delu grob 5024 s fibulo in posodami tudi na skrajnem robu jame). grobišča. Poleg delov noše (bronast prstan in obročasta fi-Žeblji v paru ali po trije (grob 3003) še ne kažejo na poseb-bula) je bil ob zahodni stranici grobne jame, ob spodnjem no konstrukcijo. Povezovali bi lahko mrtvaški prt ali leseno delu desne noge še železen nož G192 ( sl. 562 ), ki je imel na koncu ročaja bronast gumb. Skrbno izdelano bodalo z Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 323 prekritje. Posamični žeblji so pogosti v rimskih grobovih, kot pridatki z apotropejsko funkcijo varovanja pred zli duhovi (Ceci 2001; Ceci 2005). Drugič se interpretirajo kot materialni ostanek varovalnega obreda, ki je žive varoval pred nemirni- mi, izgubljenimi duhovi, tako da jih je simbolno „prikoval“ na kraj pokopa (Alfayé Villa 2010; Županek et al. 2022). Kaže, da so bile te daritve simbolnega pomena in da v ne- katerih primerih posamični pridatki označujejo status, po- klic ali delovne naloge umrlega. Žalovalci so z bogato bero darovanih predmetov nedvomno izražali položaj pokojnika in njegove družine v skupnosti. Darovi so bili izbrani premi- 564 Grob 3006, kozarec keramike tankih sten (G30). šljeno, spodbujali so pretanjene aluzije in mnogo simbolike (Mikl Curk 1997; Mikl Curk 2005; Pearce 2015). Hkrati so va odlomki (sl. 563). Ker so bile te razbite posode deloma ož- - rovali žive pred nemirnimi, nevarnimi ali prezgodaj umrlimi gane, bi lahko domnevali, da so bile pridane že na grmado. (Martin Kilcher 2000; Alfayé Villa 2010). Ob vzhodni, levi strani glave deklice v grobu 6013 so polo- Posodje v grobovih žili namizni vrč z rdečim premazom (G107). Radiokarbon- ska analiza datira grob v (drugo četrtino) sredino 2. in v 3. Le v enem primeru je lončena posoda služila kot del grob- stoletje. ne konstrukcije. Celotno telo dojenčka ali novorojenčka v grobu 5034 ( V 3. stoletje spada tudi bogat moški grob 5024 s fibulo Jobst sl. 555 ) so prekrili z narobe obrnjeno globoko skledo z rdečim premazom PTS Drag. 35–36 ( 13B. Na desno nogo so položili krožnik z rdečim premazom G78 ). Izdelo - vali so jih celotno 2. in verjetno še 3. stoletje. (G58) in glazirano čašo, ki posnema recijske čaše (G59). Pridatki ne kažejo, da bi se v začetku s spremembo rituala Podobno glazirano čašo (G135), ki je okrašena z bolj she- od kremacije k inhumaciji način razumevanja posmrtnega matiziranim in površnim koleščkanjem, so položili ob de- življenja bistveno spremenil, saj je bila pokojnim pogosto sno ramo pokojnika v grobu 6027A. Tudi gagatna jagoda priložena popotnica – del daritve v obliki pijače in jedače. v zasutju bi grob datirala vsaj v drugo polovico 3. stoletja Temu je nedvomno služila že omenjena steklena posoda v ali kasneje. bogatem otroškem grobu 6044 iz 3. stoletja. V ostalih gro- Ob levo stran glave umrlega otroka v grobu 5022 so položili bovih so bile daritve spravljene v lončene posode. cel poznorimski kuhinjski lonec. Grob je stratigrafsko v fazi Nedvomno lahko pogrebnim daritvam in ritualom na grobu 3a in datiran z radiokarbonsko analizo široko od sredine ali pripišemo posode v jugovzhodnem vogalu žganega groba druge polovice 3. stoletja ali bolj ožje od druge četrtine 4. 3006 iz sredine ali druge polovice 2. stoletja. V celoti sta se do začetkov 5. stoletja. ohranila kozarec iz lokalne keramike tankih sten s črnim pre- V fazo 3b po izgradnji obzidja je postavljen grob 7002 s mazom (G30; sl. 564) in lonec fine kuhinjske keramike (G31), pokopom v krsti. Kuhinjski lonec G203 je bil položen zunaj v večjem obsegu še zvončasta skodela z rdečim prema- krste ob južni rob grobne jame, nad glavo pokojnice. zom (PTS Drag. 33; G32) ter nekaj drugih posod z manjšimi Otroški grob 6019 so izkopali s površine plasti, ki je strati- grafsko postavljena v fazo 2d, torej pred izgradnjo obzidja. Sicer grob nima jasnega stika z obzidjem. Površina plasti je delovala kot hodna površina in je bila zasuta šele tekom faze 3c, torej bi bil grob lahko izkopan tudi po gradnji ob- zidja. Trupelcu so v leseno krsto ob vzhodni strani glave pri- dali grob kuhinjski lonček (G117; sl. 565). Cilindrične čaše se datirajo v drugo polovico 4. in 5. stoletje (Ciglenečki 2000, 640: tip 1; Krajšek 2015, 160–161). Čeprav datacija njihovega pojava v mestih ni popolnoma jasna, bi lahko s tem grobom datirali izgradnjo obzidja šele v razvito 4. stoletje. 563 Grob 3006, posode v vogalu (G30–G34). 324 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 poznorimskem grobišču Lankhills pri Winchestru v Britaniji, Booth et al. 2010, 487–488). Zobje malih sesalcev ali glodavcev v grobovih 6016 in 6018 niso del daritve ali pridatek, temveč ostanek drobnih obi- skovalcev grobišča po pokopu. Zanimiva sta konjski zob v grobu 5004 in konjska mandibula v grobu 6044, ki imata globlji pomen. Prav konjska čeljust je bila odkrita višje v grobu 6044 in bi bila lahko del kasnejše daritve. Predstave o apotropejskih in profilaktičnih močeh amuletov iz živalskih zob in čekanov divjih in domačih živali se od- ražajo pri obeskih in prilaganju celih v otroške grobove in pokope domačih živali, ki so potrebovali njihovo zaščito za časa življenja in smrti. Plinij omenja take amulete za blaže- nje in proti nočnim moram otrok, vročini in problemom pri izraščanju zob (Plin, Naturalis hist. 38, 25; 30, 20–22, 26; 32, 4; 32, 48; Dasen 2015, 191–194; Vojvoda et al. 2021, 116–118). Polžje hišice so morda posledica kasnejšega vdora polžev v grob (npr. grob 6037), le ena je bila tudi prevrtana (grob 5014) in verjetno namerno pridana. Polžje hišice, predvsem morskih polžev, so se nosile za zaščito kot amuleti. Nadalje- vanje pogrebnih praks iz prazgodovine se povezuje s simbo- lizmom izvora in Matere zemlje; morske školjke in polže pa z Venero, plodnostjo in reprodukcijo (Vojvoda et al. 2021, 119). Daritve hrane in pijače V poznorepublikanskem in zgodnjem cesarskem času je v virih izpričano, da so na kraju pokopa ali upepelitve posta- vili prenosni oltar in dedič je v prisotnosti pokojnika žrtvo- 565 Grob 6019. val prašiča/svinjo, običajno Ceres, glavni rimski boginji žita, Živalski ostanki v grobovih žetve in polja. Žrtvovanje je zavzemalo lahko jagnje, bika, perjad, za revnejše sloje je bila sprejemljiva tudi skromnejša Živalski ostanki v grobovih so posledica različnih delov obre daritev dela daritvene živali ali mesa, pa tudi daritev v obliki - dnih praks ob pokopu. Deloma odražajo ceremonialne da močnate jedi, kruha, sadja idr. Pomemben je bila simbolika - ritve v obliki hrane in pijače ter žrtvovanja živali ob pogrebni daritve in rituala, kolikor si je nekdo lahko privoščil. Po žr- slovesnosti ob grmadi ali kasneje ob grobu. Bodisi da so bili tvovanju je še med gorenjem cel sprevod obkrožil grmado, deli mesa pripravljeni že pred tem na domu ali žrtvovani in/ žalovalcem so razdelili pojedino na grobu (silicernium), ki je ali kuhani na lokaciji sami, so bili del popotnice umrlemu. bila očiščevalna za osebe izven družinskega kroga. Del je Po rimskih avtorjih sta bila prašič ali svinja prva izbira za dobil tudi umrli v grob. Druga pogrebna pojedina in obredi, žrtvovanje boginji Ceres, toda glede na finančne zmožnosti imenovani novendialis ali novemdialis, so potekali devet ali pogrebcev so bile izbrane tudi druge živali, npr. jagnje, bik več dni po smrti. Pogosto so žrtvovali še eno daritev, in sicer idr. Daritvi pripisujemo prašičjo čeljust v bogatem otroškem manom umrlega. Celotno telo žrtve so sežgali na tleh, na grobu 6019. Poleg sta bila pasji čekan in zob večjega prež grob pa so izlili libatorij za manes umrlega. Tokrat se žrtve- - vekovalca. Živalski zobje so bili še v šestih grobovih: prašičji no meso ni delilo med žive in mrtve. Z „ognjem in vodo“ zob v grobu 7002, zob goveda v grobu 5019 (rezidualno?), so opravili obrede očiščevanja, da bi pokojnika dokončno zob drobnice v grobu 5028 in grobu 6010. Drobne ptičje ločili od sveta živih. Ob tem je bila ritualno očiščena tudi kosti, ki so ležale med prsnim košem v grobu 6025, mor pokojnikova družina, ki je lahko odložila žalno obleko (vsaj - da pripadajo domači perjadi, ki je bila pogosta daritev (npr. moški del družine) in se posvetila vsakdanjim obveznostim Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 325 (Toynbee 1996; Mikl Curk 1984a; Mikl Curk 1995; Mikl Curk 1997; Šterbenc Erker 2002). Recitacije in molitve ob pogre- bih v mlajših obdobjih niso dobro poznane. Ritual polaganja posod v grobove (sl. 566) in daritve v obliki jedi in pijače je nedvomno ostajal v tradicijah in obredih še dolgo v pozno- rimski čas, tudi potem, ko je krščanstvo postalo prevladujoča in kasneje državna religija. Čeprav se daritve pogrinjkov po- vezujejo s poganstvom ali novimi etničnimi ljudstvi, ritualno izpolnjevanje tradicionalnih običajev ni nujno popolnoma vezano le na en nabor verovanj (Mikl Curk 1997). 566 Posode iz grobov. 567 Grob 6006. 9.1.6 Pokop psa smrti so imeli med 8 in 14 let, kar predstavlja skoraj tretjino vseh določenih oseb (sl. 569). Ker je bila v prekopanih gro- Neposredno nad grobom 6010, ki je z radiokarbonsko ana bovih le peščica otroških kosti, verjetno zaradi njihove slabe - lizo datiran med sredino 4. in sredino 6. stoletja, je bil poko ohranjenosti, je bilo na območju prvotno veliko več otroških - pan pes (grob 6006; pokopov, ki pa se niso ohranili. sl. 567 ). Stratigrafsko je sicer mlajši od groba 6010, toda verjetno je bil pes sočasno pokopan s svo- jim lastnikom. Okostje je ležalo na boku, z glavo na desnem Spol Število licu in pogledom proti jugovzhodu (SE 6252) v ovalni jami. F 40 Pse so žrtvovali, da bi varovali pokojnika oziroma njegov M 54 grob, in jih pokopali ob lastniku kot zveste spremljevalce. V nedoločeno 45 ni analize 4 mnimi demoni ali božanstvi z regeneracijsko močjo matere 568 Demografska slika, deleži po spolu. grških in etruščanskih verovanjih so pse povezali s podze- nimi z rojevanjem in rastjo. Ostanki psov so pogostejši prav Starost Leta Število infans I 0–7 36 v ženskih grobovih (De Grossi Mazzorin 2001). Zemlje in z ženskimi božanstvi, zaščitnicami žensk, poveza- infans II 8–14 9 9.1.7 Demografska struktura juvenilis 15–20 15 adultus I 20–30 10 Z antropološko analizo je bilo določenih 139 od 143 oseb adultus I/II 25–35 2 adultus II 30–40 26 (sl. 530; pogl. 7.1 Antropološka analiza). adultus II/maturus I 35–45 1 Od tega je 54 moških, 40 žensk in 45 pokojnikov, kjer spola adultus/maturus odrasla oseba 1 ni bilo mogoče določiti (sl. 568). Večinoma so to otroci do maturus I/II maturus I 40–50 23 45–55 3 14. leta starosti. maturus II 50–60 13 Skoraj polovico grobov predstavljajo otroci. 36 otrok je nedoločeno 4 umrlo starih do 7 let (25 %). 9 otrok je bilo starejših (6 %), ob 569 Demografska slika, deleži po starosti (tabela in graf s procentualnimi razmerji). 326 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Starost F M Otrok Nedoločeno zahodu. Zaradi občasnih poplav očitno ni bila primernejša infans I 36 za druge gospodarske ali mestne dejavnosti. juvenilis infans II 9 Izkopavanje na križišču Aškerčeve, Cankarjeve in Ulice XIV. 7 8 adultus I 4 6 divizije je obsegalo večjo površino, ki je pokazala, da so se adultus I/II 1 1 grobovi vrstili tudi na terasi med „strugama“ že v najzgo- adultus II 14 12 dnejšem času, saj sta bila prav tu odkrita oba žgana grobo-adultus II/ 1 va iz 2. stoletja. maturus I adultus/ 1 Grobovi so ležali v posameznih linijah, bolj ali manj vzpore- maturus maturus I 8 15 dno z zahodno strugo in cesto, ki je vodila ob njej. Obrežna maturus I/II 1 2 cesta je sicer stratigrafsko mlajša od najstarejših grobov in maturus II 5 8 tudi ta je bila osnovana na osnovi mikroreliefa, pogojenega nedoločeno 4 z bregovi reke. 570 Graf števila grobov po starosti v odvisnosti od spola. Večina grobov je bila pokopana v smeri S−J z odklonom do 15 oseb (11 %) je bilo ob smrti starih med 15 in 20 let. Med 10° proti SV in v diametralni smeri J−S z odklonom do 10° njimi je bilo 7 deklic ali mladih žensk, ki so bile že v rodni proti JZ. Nekaj grobov je bilo usmerjenih pravokotno na to dobi in pogosto so v teh letih umirale že zaradi prvega po osnovno os.- roda, in 8 dečkov ali mladih moških. Odkrite so bile le tri kamnite oznake grobov, a še te sla- Med odraslimi osebami je 10 oseb umrlo starih med 20 in 30 bo ohranjene. Po propadu morebitnih organskih oznak let, dve v starosti med 25 in 35 let ter 26 med 30 in 40 let. grobov (npr. lesenih) in zatonu spomina nanje so mnoge Ena oseba je bila stara med 35 in 45 let, 23 med 40 in 50 let, grobove prekopali. V več primerih je bila dokazana super- 3 med 45 in 55 let in 13 med 50 in 60 let. pozicija grobov – vkopi za mlajše grobove so uničili starej- še (na primer grobovi 6003/6005, 6016/6030, 6025/6032, Na sl. 570 je graf števila oseb glede na starost in v odvisnosti 6037/6042/6050, 6048/6027B/6027A – sl. 557). Enostav- od spola. nejši grobovi revnejših morda celo niso bili označeni po po- 9.1.8 Prostorska ureditev in razvoj vršini. Nekateri posegi v starejše grobove so si morali slediti grobišča znotraj iste stratigrafske faze, ki pa je lahko dolga nekaj de- setletij ali celo stoletje. Izkopavanja na Aškerčevi ulici in Ulici XIV. divizije nudijo Prav na tem delu mesta, po trasi vzhodnega grobišča, med vpogled v 500 m dolžine vzhodnega grobišča Celeje, ki se zahodno strugo in obrežno cesto, so konec 3. ali v 4. stoletju je oblikovalo na vzhodnem robu mesta po propadu neka- sezidali poznorimsko obzidje in s tem prekopali več grobov. terih starejših stavb v tem delu (sl. 529). Pokopavanju lahko sledimo od 2. stoletja dalje. V južnem delu izkopa (K3) je bila odkrita skupina 9 grobov (sl. 571, 572), od tega so bili 3 prekopani (s 5 osebami). Vsi Zaradi ozkega izkopnega polja na nekaterih delih ne mo- so starejši od gradnje obzidja, ki je na tem delu imelo zalom. potrebam gradbenega posega za izgradnjo komunalne in s Krekovim trgom so bili odkriti 3 grobovi, v daljšem razmiku - (v poznih fazah 3b in 3c). Praznine med temi skupinami ne frastrukture in obnovitve cestišča, zato na nekaterih delih moremo jasno interpretirati, saj je bil tu izkop izredno ozek izkopavanja niso segla dovolj globoko, do arheološko intak pokopališča. Poleg tega so se globine izkopa prilagajale Več sto metrov severno, na severnem delu K3, na priključku remo dobro interpretirati prostorske ureditve in razvoja - tnih plasti iz rimskega časa. Faza Skeletni Žgan Skupaj Vzhodno grobišče se je vilo med mestom na zahodu in 2c 26 2 28 2d 33 33 strugo Savinje oziroma Voglajne daleč na vzhodu (vzhodna 3a 9 9 struga). Večina pokopov je bila izkopana v pasu med me-3b 34 34 stom in t. i. zahodno strugo, ugotovljeno med temi izkopa-3c 25 25 ščena, čeprav je še vedno občasno poplavljala. Nedvomno 3d 1 1 nedoločeno 1 1 je še bila opazna v reliefu, saj je bila nižja od areala mesta na vanji. V času pokopavanja je bila zahodna struga že opu 3c ali 3d 5 5- Skupaj 134 2 136 571 Tabela načina pokopa po fazah. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 327 Način pokopa / faza 2c 2d 3a 3b 3c 3c ali 3d 3d Nedoločeno Skupaj Kremacija žarni pokop v preprosti grobni jami 1 1 žganina potresena po dnu preproste grobne jame 1 1 Inhumacija grobna jama s kamnitim vencem 3 3 grobna jama s podlago iz tegul 1 1 grobna skrinja iz tegul 1 1 2 morda grobna jama s kamnitim vencem 1 1 pokop v krsti 3 2 2 1 8 pokop v krsti ali konstrukciji 3 3 pokop v leseni krsti/konstrukciji v opečnati grobni 1 1 skrinji/kamri s kamnitim vzglavjem pravokotna kamnita skrinja 1 1 preprosta grobna jama 22 23 5 24 15 5 1 95 preprosta grobna jama ali lesena konstrukcija 1 1 preprosta grobna jama ali lesena krsta 1 1 2 preprosta grobna jama morda s kamnitim vencem 1 1 preprosta grobna jama s kamnitim vzglavjem 1 1 2 preprosta grobna jama, prekrit s keramično posodo 1 1 s kamnitim tlakovanjem podložena grobna jama 1 1 samo lobanja 1 1 nedoločeno 1 1 3 3 1 1 10 Skupaj 28 33 9 34 25 5 1 1 136 572 Tabela načina pokopa in grobne konstrukcije po fazah. Način pokopa / sektor K3 KRZ KRZ vzhod KRZ zahod KRZ/Krek Sever, K2 jugozahod Kremacija 2 Inhumacija 9 8 8 39 3 1 Način pokopa / sektor K3 KRZ KRZ vzhod KRZ zahod KRZ/Krek Sever, K2 jugozahod Kremacija žarni pokop v preprosti grobni jami 1 žganina potresena po dnu preproste grobne jame 1 Inhumacija grobna jama s kamnitim vencem grobna jama s podlago iz tegul 1 grobna skrinja iz tegul 2 morda grobna jama s kamnitim vencem 1 pokop v krsti 2 2 2 pokop v krsti ali konstrukciji pokop v leseni krsti/konstrukciji v opečnati grobni skrinji/kamri s kamnitim vzglavjem pravokotna kamnita skrinja 1 preprosta grobna jama 3 6 6 26 3 1 preprosta grobna jama preprosta grobna jama ali lesena konstrukcija 1 preprosta grobna jama ali lesena krsta 1 preprosta grobna jama ali v krsti preprosta grobna jama morda s kamnitim vencem preprosta grobna jama s kamnitim vzglavjem preprosta grobna jama, prekrit s keramično posodo 1 s kamnitim tlakovanjem podložena grobna jama 1 samo lobanja verjetno preprosta grobna jama 1 nedoločeno 2 1 4 Skupaj 9 8 10 39 3 1 573 Tabela načina pokopa po sektorjih. 328 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 in plitek. Zajel je traso obzidja, tako da ne moremo vedeti, obrambni glinen nasip. Grob 5022 s poznorimskim kuhinj- kaj se je dogajalo v prostoru zahodno in vzhodno od njega skim loncem je med mlajšimi. Radiokarbonska datacija kaže ali v starejših plasteh. ožje na čas od druge četrtine 4. do začetkov 5. stoletja. Naslednji skupini najprej dveh in nato še šestih poznih gro- Na vzhodnem delu križišča je bilo 10 grobov (eden verjetno bov iz faze 3b in 3c sta bili odkriti v sektorju Križišče – jugo- dvojni, eden prekopan), ki so se razprostirali na nižji terasi zahod. Dva grobova sta bila prekopana. med strugama. Pokopavanje se je tu nedvomno začelo že v Omenjena strnjena skupina šestih grobov se že stika s sku 2. stoletju, kot kažeta oba žgana grobova, in nadaljevalo vse - do 5. stoletja. Večina jih spada v čas pred gradnjo pozno - pino 38 grobov iz zahodnega dela križišča s Cankarjevo rimskega obzidja. Grobovi so bili locirani praviloma daleč ulico (sektor Križišče – zahod), ki so bili locirani zahodno eden od drugega, le grob 3002 je presekal starejši žgani od zahodne struge. Med njimi je 1 dvojen (grob 5026), 14 grob 3006. Njuna usmeritev je popolnoma enaka, kar bi otroških, 2 ženska in 17 moških. Kar nekaj grobov je starejših morebiti kazalo na krajše časovno sosledje. od gradnje obzidja, ki jih je poškodovalo. Morda so ob tem odstranili tudi postament nad grobom 5028. Tako je bilo v V severnem delu izkopa sta bili odkriti še dve večji skupini tem delu 6 premešanih grobov (2 moška, 1 ženski, 2 otroška grobov. Vmesni pas kanala 2 žal ni dal nobenega pokopa, in 1 premešan s 4 osebami – 2 ženskami, 1 moškim in 1 otro- saj se je vil neposredno nad zahodno strugo. kom). Grob 5000 se edini nahaja v arealu znotraj rimskega V sektorju 2 se je izkopalo 55 grobov. En grob je ostal ne-obzidja. Za datacijo obzidja je nedvomno pomemben grob izkopan, 5 je bilo prekopanih ali naplavljenih (od tega so 3 5024 s fibulo Jobst 13B3, ki so najpogostejše v tretji četrtini otroci, 1 ženska in 1 z dvema osebama: žensko in moškim). 3. stoletja. Presekal ga je grob 5005 iz faze 3a, ki je radio-Med grobovi v anatomski legi je 16 mlajših otrok in 3 starejši karbonsko datiran med sredino ali drugo polovico 3. stoletja otroci, 14 moških in 16 žensk (skupaj 49 grobov). Pokopava-(širše do sredine 4. stoletja). Le-ta je bil vkopan v obrežni ali nje se je tudi tu začelo že v 2. stoletju, saj ima grob 6013A najstarejšo radiokarbonsko datacijo: med letoma 120/130 in Sever/S1 326. Od obzidja naj bi bil starejši tudi grob 6036, ki je ra- Sever/S1/ Sever/S1/ Sever/S2 Skupaj sonda F sonda G diokarbonsko datiran med drugo polovico 3. in sredino 6. 2 stoletja. Mlajša od obzidja in stratigrafsko uvrščena v fazo 9 1 1 55 134 3c sta grob 6005, ki ima dve zelo različni dataciji,25 ter grob Sever/S1 6010 s kalibrirano radiokarbonsko datacijo med sredino 4. in Sever/S1/ Sever/S1/ Sever/S2 Skupaj sonda F sonda G sredino 6. stoletja, kar je tudi najmlajša radiokarbonska da- 1 tacija med grobovi. Dolgo obdobje pokopavanja je botro- 1 valo izredni natlačenosti grobov in mnogim superpozicijam. 3 3 1 V sektorju 1 se je raziskalo 11 grobov, od tega je bila pri 2 enem odkrita le lobanja. Od gradnje obzidja sta starejša 1 le dva grobova (oba južno od kontraforja), ostali so stra- 3 2 8 tigrafsko mlajši. Nahajajo se med kontraforjem in severnim 3 1 1 stolpom. Vse je poškodoval roparski jarek obzidja, zato se ne ve, s katerega nivoja so bili izkopani. Grob 4005 ( južno 1 od kontraforja) pa je po radiokarbonski analizi izredno po- 5 1 1 41 93 zen, datiran od druge četrtine 5. ali sredine 6. do sredine 1 1 1 7. stoletja. 1 Na južnem delu kanala 2 se je nahajal najbolj severni grob, 1 1 1 1 ki se stratigrafsko uvršča med zgodnje (faza 2c) in je pose- 2 2 ben po skrčeni legi pokojnice. Morda je šlo za pokop izven 1 9 1 1 25  Radiokarbonska datacija kosti v leto 1780±25BP; kalibrirana data- 1 cija: σ1 cal AD 241–326 (68% verjetnost), σ2 cal AD 220–346 (95% 1 verjetnost). Kasneje je bila datacija glede na kolagen popravljena 3 10 na 1870 ± 35BP. Razlika med datacijo kolagena in kosti je -112 ± 42 1 1 55 136 let, kar da kalibrirano datacijo med koncem 1. in sredino 3. stoletja. Stratigrafski situaciji prvi datum bolje ustreza. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 329 urejenega grobiščnega prostora. Njen položaj bi kazal na Severna nekropola se je razprostirala ob cesti proti severu, ki to, da je bila posebej zavita ali celo zvezana. je vodila proti Petovioni in severnim provincam ter Virunu in Na nižji terasi med zahodno in vzhodno strugo ter na ob preostalemu delu agra ter Norika (Plestenjak, Gaspari, Žerjal - 2023; Bausovac 2023; nazadnje Krajšek 2024, 159–160, sl. 4: močju zahodne struge, ki se je nenehno polnilo in dvigovalo 2). Zgodnji grobovi, iz sredine in druge polovice 1. stoletja, z novimi aluvialnimi sedimenti ali naplavinami, se je poko - so bili izkopani leta 1969 na Gubčevi ulici. Ležali so na obeh pavanje nadaljevalo, kar kažejo grobovi, izkopani na najdi - straneh peščene poti, nekateri v obzidani grobni parceli. Ta šču Celeiapark (Novšak, Josipovič 2003). zgodnji del grobišča predstavlja obseg zgodnjerimskega 9.1.9 Grobišča rimska Celeje na osnovi mesta, ki se je nato širilo proti severu. Preko grobov so že konec 1. stoletja sezidali stavbe (Kolšek 1972; Kolšek 1983; novih ugotovitev Lazar 2001, 37–39). Tudi zgodnji žgani grobovi v Kocenovi V Celeji so bile znane le tri glavne nekropole: zahodna, se- ulici so bili odkriti pod mlajšimi rimskimi stavbami (Bauso- verna in južna nekropola (Horvat 1999, 250; Kolšek 1983). vac, Krajšek 2020, 110). Ostali del severne nekropole ni bil Do obsežnih izkopavanj med letoma 2003 in 2007 na Mari- sistematično raziskan do omenjenih raziskav na Mariborski borski cesti (Plestenjak, Gaspari, Žerjal 2023) in obravnava- cesti. Po starejših zapisih so na različnih lokacijah slučajno nem projektu na Aškerčevi cesti in Ulici XIV. divizije so bila odkrivali dele nagrobnikov, elemente grobnic in posamezne vsa grobišča slabo poznana (Horvat 1999, 250; Kolšek 1983), grobove: v okolici cerkve sv. Maksimiljana tik za severnim še posebej vzhodno grobišče (sl. 21, 512; zadnji pregled obzidjem (deli večjih grobnic in številčni nagrobniki), ob cer- Krajšek 2023). kvi sv. Duha (nekaj grobov, tudi skeletni z opečnato skrinjo, Zahodna nekropola se je raztezala ob cesti, ki je vodila v deli nagrobnikov), med kanalizacijskimi deli med drugo sve- Emono, kar zavzema območje današnje Ljubljanske ceste tovno vojno (nagrobniki) in kasneje, pri postavljanju javne do Lave in Levca v dolžini nekaj km (okoli 3,5 km; Krajšek tehtnice na Mariborski cesti (bogat zgodnji grob) leta 1953 2023, sl. 1: 34; sl. 4: 4), zato se domneva, da je bila to glavna (Bolta 1953; ANSl 1975; Kolšek 1983; Lazar 2001, 37–39; Lo- nekropola mesta. Kljub dolžini je večinoma nesistematično venjak 2003). Trije poznorimski grobovi so bili odkriti leta in le zelo slabo raziskana; dokumentirane so grobne parce 2003 v parku ob cerkvi Sv. Maksimilijana (Josipović, Pleste- - le, različne oblike nagrobnikov in grobnic, zidanih grobov iz njak 2003a; Josipović, Plestenjak 2003b). oblic, različni načini pokopa. Za zgodnje grobove so zna- Med arheološkimi izkopavanji na Mariborski cesti v letih čilne žare in pepelnice, medtem ko se kasneje z inhuma- 2003 in 2004 (III. etapa obnove Mariborske ceste) je bilo ob cijo pojavljajo sarkofagi, opečnate skrinje ipd. (ANSl 1975, glavni severni vpadnici odkritih nekaj zgodnjecesarskih žga- 279–282; Kolšek 1984; Lazar 2001, 41–44; Bausovac, Krajšek nih grobov v zidanih grobnicah, med katerima je bila ena 2020, 114). Številne gradnje v naseljih Babno, Ložnica in Me- grobnica pod gomilo in kasneje obzidana v grobno parcelo. dlog v zadnjih desetih letih so odkrile do zdaj neznan in Najstarejši grob sega že v poznotiberijski čas. Ob mostu čez zelo dobro ohranjen del zahodnega grobišča. Od leta 2014 severni tok Savinje je bil odkrit svetiščni kompleks, zgrajen so z arheološkimi izkopavanji raziskali nekaj grobnih parcel, v začetkih 1. stoletja nad starejšimi poznolatenskimi svetimi večji nagrobni spomenik in ostanke manjšega svetišča. Geo- kali. Ob glavni vpadnici so se vila bivalna poslopja in števil- fizikalne prospekcije so začrtale potek glavne zahodne vpa- ne obrtniške delavnice (metalurške in lončarske peči). Prve dnice in ohranjene grobne parcele ob njej (nazadnje Krajšek lončarske delavnice so delovale že v tiberijsko-klavdijskem 2023, 159–161, sl. 1: 34, sl. 4: 4). času. Predmestje v Gabrju je bilo v tem času še ločeno od Južna nekropola se je raztezala na Bregu ob cesti proti Nevi glavne naselbine – keltske Celeje pod Miklavškim hribom. S - odunu in Sisciji (Krajšek 2023, 159, sl. 4: 1). Zgodnejše grobo širjenjem mesta proti severu od druge polovice 1. stoletja, - ve naj bi odnesla Savinja ob svojih poplavah. Raziskani so le predvsem pa v 2. in 3. stoletju, je bilo bolj ali manj pozidano poznorimski grobovi. Ob regulaciji Savinje med letoma 1951 celotno območje med Gabrjem in Miklavškim hribom. in 1954 je bilo raziskanih 13 grobov: med njimi trojni pokop Z izkopavanj na Mariborski cesti je razvidno, da se je šele v v kamniti skrinji, pokop v opečnati skrinji in leseni krsti (Bolta drugi polovici 3. stoletja in v 4. stoletju preko stavbnih ruševin 1957; Lazar 2001, 40–41), ob prenovi infrastrukture leta 2010 na posameznih opuščenih predelih razširilo poznorimsko in 2011 pa še 20 grobov (Bausovec, Praprotnik 2012; Bauso- grobišče s 56 grobovi (inhumacijami). Pokopavanje je po- vac, Krajšek 2020, 112–113; nazadnje Krajšek 2023, 159, sl. 4: tekalo na predelih med delujočimi stavbami in delavnicami, 4). Zaradi precejšnje medsebojne oddaljenosti ne vemo, ali saj so dokumentirana poslopja v severnem delu Mariborske sodijo k istemu neprekinjenemu grobišču. ceste živela še vsaj v 4. stoletju. Glavnina tega grobišča se je 330 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 vila v dolžini pribl. 56 metrov in v širini okoli 11 m od mostu mestih so promet pogosto speljali mimo središča mesta z proti središču mesta (v smeri jugozahod – severovzhod). Na obvozi (npr. v Emoni: Gaspari et al. 2024, 141–146, fig. 4, 5). vzhodni in južni strani je grobišče zamejevala nekdanja reč- Med 135 grobovi sta bila dva žgana groba in 133 inhumacij. na struga Savinje, ki je bila ob začetku pokopavanja že za - En grob je ostal neizkopan, ker je bil viden le na dnu profila suta, na severni strani pa 4,6 metra široko peščeno cestišče 6002. V 116 grobovih (s 118 osebami) so bili ostanki pokoj - severne vpadnice v Celejo. Severno od mostu, pribl. 115 m nikov v anatomski legi, čeprav zelo pogosto uničeni s ka - proti severovzhodu, sta bila odkrita le še dva poznorimska snejšimi posegi ali odkriti ob robu izkopnega polja in s tem pokopa: eden z dvema in drugi s tremi pokojniki (Plestenjak, presekani z zagatnicami. Človeške kosti so bile odkrite tudi Gaspari, Žerjal 2023; natančneje Bausovac 2023). v prekopanih grobovih ali raztresene po različnih nasutjih in Vzhodna nekropola se je v starejši literaturi sumila zaradi plasteh (17 grobov s 23 osebami). Obširen poseg v grobišče odkritij rimskih nagrobnikov v bližini železniške postaje in se je namreč zgodil že v poznem rimskem času ob gradnji dveh sarkofagov ter otroškega pokopa ob zgodnjekrščanski obzidja, pri čemer je bilo več grobov prekopanih. baziliki (Orožen 1927, 53; nazadnje Krajšek 2023, 159, sl. 4: Notranja razslojenost populacije se odraža v razlikah v 3). Šele s sondami v letih 1992 in 2002 na lokaciji trgovsko - pogrebnem obredju, oblikah grobov, načinih pokopa, pri - -poslovne stavbe Celeiapark se je raziskalo 36 skeletnih gro - datkih, grobne inventarje, spol in starost pokojnika, grobno bov iz poznorimskega in poznoantičnega časa. V številnih arhitekturo, nagrobna obeležja, lokacijo groba v prostoru grobovih je bilo pokopanih več oseb (skupaj 56 oseb). Ra - ( sl. 571, 572, 573 ). diokarbonske datacije in analiza drobnih najdb v grobovih Pokopavanje vzhodno od mestnega areala se je začelo v kažejo na čas pokopavanja od 2./3. do 6. stoletja (Novšak, 2. stoletju, verjetno zaradi širitve mestnega jedra proti se - Josipovič 2003; Novšak et al. 2006; Ratej 2018; Bausovac, veru, kar je povozilo del zgodnjega severnega grobišča. Krajšek 2020, 112–114). Klasične vzhodne nekropole, ki bi se Pokop je bil le eden od številnih možnih načinov rabe, ki vila ob vzhodni vpadnici v mesto, ne poznamo. so se potegovali za prostor v predmestjih. Tako kot v dru - Med našimi raziskavami Aškerčeve ulice in Ulice XIV. divizije gih rimskih mestih so se okoli mestnega areala prepletale v letih 2005 in 2006, med današnjo strugo Savinje in križi - industrijska in obrtniške dejavnosti (lončarstvo, metalurgija, ščem Aškerčeve z Levstikovo ulico, je bilo odkritih 135 rim - steklarstvo), ki zaradi nevarnosti požara, različnega odpada skih grobov, ki so del vzhodnega grobišča, ki se je raztezalo in smrada niso sodila v mesto, ter kmetijstvo in stanovanjske ob obrobjih vzhodnega mestnega areala in strugo Savinje gradnje (Esmonde Cleary 1987; Booth et al. 2010, 468; prim. oziroma Voglajne daleč na vzhodu (t. i. vzhodna struga med Plesničar Gec 1999). Ta obodna zemljišča so bila verjetno temi izkopavanji). Večina pokopov se je vila v pasu med me - občutno dražja. Da bi to rešili in zagotovili dovolj zemljišč stom in t. i. zahodno strugo. V času pokopavanja je bila za pokopavanje, to ni moglo biti prepuščeno le posamezni - zahodna struga že opuščena, čeprav je še vedno občasno kom in njihovim družinam, zato se zdi verjetno, da je bila poplavljala. Nedvomno jo je bilo še opaziti v reliefu, saj je dodelitev posebnih parcel za pokopavanje v rokah mestne bila nižja od areala mesta na zahodu in zato podvržena ob - oblasti. Pas med strugo in obrežno cesto, vzporedno z njo, časnim poplavam. kjer so potekala naša izkopavanja, se v tem smislu zdi pra - Ker so izkopavanja na križišču Aškerčeve, Cankarjeve in Uli- všnje za vzpostavitev grobišča. Brežina mrtvega korita, ki ce XIV. divizije (sektorja Križišče – vzhod in Križišče – za- je vseeno občasno poplavljalo, za druge dejavnosti ni bila hod) zajela širši pas in bistveno večjo površino, je razvidno, primerna. Na nižji terasi med zahodno in vzhodno strugo da so se grobovi vrstili tudi na terasi med „strugama“ že v ter na območju zahodne struge, ki se je nenehno polnilo in najzgodnejšem času, saj sta bila prav tu odkrita oba žgana dvigovalo z novimi aluvialnimi sedimenti ali naplavinami, je grobova iz 2. stoletja. pokopavanje potekalo ves čas, kar kažejo grobovi, izkopani Grobovi so ležali v posameznih linijah, bolj ali manj vzpore na najdišču Celeiapark. Izkopavanja pod Celeiaparkom po- - kažejo tudi to, da so brežino palisadno utrjevali. Prvič že ob dno z zahodno strugo in obrežno cesto, ki je vodila ob njej. koncu prvega oziroma začetku 2. stoletja, ponovno še ob Cesta je sicer stratigrafsko mlajša od najstarejših grobov in koncu 3. ali prvi polovici 4. stoletja (Novšak, Josipovič 2003; tudi ta je bila osnovana na osnovi mikroreliefa, pogojenega Verbič 2002, 13). z bregovi reke. Med drugim je služila obvozu prometa med severno in južno vpadnico v mesto ter povezavi proti vzho- Morda je bilo zgodnjerimsko vzhodno grobišče celo on- du, čeprav lokacija mostu iz središča mesta proti vzhodu stran današnje Voglajne ob glavni vzhodni vpadnici v mesto, ni poznana. Prav tako ne lokacija vzhodnih vrat. V rimskih ki pa ni poznana. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 331 V poznem 2., 3. in 4. stoletju so bila v mnogih rimskih mestih grobnih parcel ali delov grobišč so si v poznem rimskem velika območja novih zemljišč namenjena pokopavanju, kar času vse pogosteje zemljišča prilaščali drugi uporabniki, na- je bila posledica spremembe načina pokopa iz upepeljeva- grobnike pa vzidali kot spolije (Tomber 1996; Hope 2007; nja v inhumacijo. Ali se pri dodeljevanju območij, ki so bila Brogiolo 2011). zapuščena ali v ruševinah, odraža namerno dejanje politike Pokopavanje se je nato nadaljevalo na površinah izven po-in urbanističnega obvladovanja mestnega prostora ali stihij-znorimskega obzidja; najmlajše grobove bi lahko datirali še sko iskanje primernega prostora za pokopavanje svojcev, je v 5. stoletje. Da se je vzhodneje na spodnji terasi po zapol-vprašanje. Poznorimska grobišča so se v vseh rimskih mestih nitvi mrtvega rokava (vzhodne struge) pokopavanje nada-jugovzhodnega alpskega prostora širila nad nekdanje ruše-ljevalo, kažejo tudi grobovi, izkopani na najdišču Celeiapark. vine, med prostori, ki so bili še vedno v uporabi za bivanje Od našega grobišča se razlikuje po mnogih pokopih z več ali druge dejavnosti, npr. med obrtniškimi delavnicami (Mikl osebami in po prevladujoči drugačni usmeritvi pokopov Curk 1990; Mikl Curk 1997; Plesničar Gec 1999; Horvat 1999; (vzhod−zahod, zahod−vzhod) (Novšak et al. 2006; Ratej Ciglenečki 1999; Plesničar Gec 2004; Ciglenečki 2012; Cigle-2018). nečki 2015). Manj kot 100 m od našega grobišča leži edina zgodnje-Prav na tem delu mesta, po trasi vzhodnega grobišča, med krščanska bazilika v Celju. Velika troladijska bazilikalna cer-strugo in obrežno cesto, so v drugi polovici oziroma ko-kev med Krekovim trgom in Cankarjevo ulico je poznana že nec 3. ali v 4. stoletju sezidali poznorimsko obzidje in s tem od konca 19. stoletja. Mozaiki z donatorskimi napisi datirajo prekopali več grobov. Obrežno cesto so v prvem posegu gradnjo v konec 4. ali začetek 5. stoletja (Riedl 1891; Riedl prekrili z glinenim nasipom (faza 3a), ki je bodisi služil proti-1898; Riedl 1900; Riedl 1904; Djurić 1975; Kolšek 1984; Glaser poplavni obrambi bodisi kot del obrambe mesta v nemirnih 1997, 67). Večji cerkveni kompleks, morda z drugo baziliko, časih. Vanj je bilo celo vkopanih nekaj grobov, kar pomeni, zarisuje še oktogonalna krstilnica, ki je bila leta 1990 raziska-da je potekel določen čas do gradnje pravega obrambnega na med arheološkimi raziskavami na Gubčevi ulici in je od zidu. Odstranitev nagrobnega obeležja bi morala biti odo-bazilike oddaljena približno 100 metrov (Vogrin 1991; o sta-brena in izvedena s strani mestne uprave s pravilnimi rituali rokrščanskem kompleksu: Lazar 1997c; Lazar 2002, 91–92, za dekonsakracijo zemljišč, namenjenih za zadnje počivali-96–97; Ciglenečki 2012, 466–467; Bausovac 2014; Bausovac, šče mrtvih in njihovih duhov (manom). Nedovoljene posege Krajšek 2020, 104–105; Ciglenečki 2023, 33–34). Morda je so sankcionirali mnogi zakoni še za časa Konstantina v za-bližina odkritega grobišča danes le navidezna, saj je bila četku 4. stoletja (Tomber 1996; Hope 2007). Zaradi opustitve starokrščanska bazilika od grobišča ločena z nekaj metrov 574 Delovni posnetek grobišča z grobovi v linijah. 332 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 visokim obzidjem in nasipom. Toda v obzidju bi lahko bila in poznega cesarskega časa. Vseeno je število poznanih stranska vrata. grobov še vedno majhno, saj vemo, da je mesto (znotraj V Celeji je nedvomno bil sedež škofije; več škofov je izpriča obzidja) v poznem rimskem času obsegalo 40 do 45 hek- - tarjev gosto pozidane površine in je imelo še vedno precej - nih v epigrafskih in antičnih pisnih virih do konca 6. stoletja šnje število prebivalcev. (Bratož 1990; Lazar 2002, 91–92, 96–97; Bratož 2013; Bau - sovac, Krajšek 2020, 119). S. Ciglenečki opustitev cerkvenega kompleksa datira že v prvo polovico 5. stoletja posredno 9.2 O obzidju Celeje na osnovi najdb in svetil kristogramov z Vipote (Ciglenečki 2012, 466 s starejšo literaturo; Ciglenečki 2023, 33–34). Ali je Ana Plestenjak na pokopavanje v poznejšem obdobju vplivala tudi bližina Poleg grobišča je najpomembnejše odkritje izkopavanj ob cerkvenega poslopja, ostaja nedorečeno, saj njena opustitev obnovi Aškerčeve ulice in Ulice XIV. divizije zagotovo po- ni jasno raziskana. znorimsko obzidje oziroma njegovi ostanki. S tem odkritjem Danes je znano, da so rimska mesta v zahodnem delu rim- se je pomembno dopolnila dosedanja slika poznavanja tako skega cesarstva od sredine 5. stoletja dalje doživela različ- poteka kot tudi gradnje obzidja Celeje. skrčila na manjše naselbinske enote. Zaznana sta občuten 9.2.1 Trasa obzidja ne usode. Površina strnjene poselitve se je pogosto močno padec bivanjskega standarda in omejena zidana arhitektu- Ostanki rimskega obzidja so bili najdeni na več lokacijah v ra. V poznoantičnih mestih so tako znana predvsem lesena Celju in so jih odkrivali ter o njih poročali že od 19. stoletja poslopja. Usoda različnih mest je sicer izjemno regionalno dalje. Kaže, da je mejo obzidanega mesta predstavljal zla- pogojena in ni bila uniformna za celoten imperij, čeprav se sti otok med dvema „južnima“ strugama Savinje, obzidano podobna usoda domneva tudi za jugovzhodnoalpski pro- mesto pa je segalo tudi preko Savinje pod Miklavški grič. stor (npr. Ward Perkins 1997; Brogiolo, Ward Perkins 1999; Ward Perkins 2006; Ciglenečki 2012). V drugi polovici 5. sto Zahodno obzidje je najbolj poznano in tudi najbolje ohra- - letja in v 6. stoletju tako sledimo premikom prebivalstva na njeno, saj so ga v srednjem veku vključili v del mestnega višinske naselbine (Ciglenečki 2012; Ciglenečki 2015 s starej obzidja in nato še dodatno utrdili. Na lokaciji Narodni dom - šo literaturo). je Emanuel Riedl (1900) že leta 1897 poročal o 6 metrov ši- rokem rimskem zidu iz apnenčevih blokov, ki ga je prekrival Izkopavanja domusov na Glavnem trgu so pokazala konti- 2 m širok srednjeveški zid iz lomljencev in prodnikov. Med nuiteto življenja v zidanih domovih v Celeji od 1. do druge izkopavanji za prizidek Narodnega doma med letoma 2001 polovice 5. ali vsaj sredine 5. stoletja. Odkrite stojke lesenih in 2003 se je pokazalo še nekaj detajlov. Ob gradnji obzidja poslopij nad ruševinami pa nakazujejo, da se poselitev vsaj so odstranili zgornje dele starejših objektov. Poglobitev so tega predela mesta nadaljuje še po tem (po 5. stoletju). Ar- zapolnili s plastjo peščenjakovih okruškov, nanje pa postavili heološka stratigrafija modernih raziskav na različnih loka- spodnji del obzidja, ki ga sestavljajo bloki peščenjaka (Ga- cijah utemeljuje spoznanje, da so zaradi obsežnih obnov spari, Novšak 2003, 12; Novšak et al. 2002, 6). Ta prvotni novoveškega Celja po požarih v 17. in 18. stoletju na ob- zid je bil nadgrajen s 5 m širokim zidom iz peščenjaka in sežnih delih mesta odstranili poznorimske, poznoantične in marmornih spolij (Tica 2004, 11). srednjeveške arheološke plasti in ostanke (Krajšek 2023, 161). Južno, v Knežjem dvoru, je bil najden odsek obzidja z dve- Iz izkopavanj Aškerčeve in Ulice XIV. divizije je jasno, da ma kvadratnima stolpoma (8,5 × 10 m). Med njima je v me- drobne najdbe iz različnih plasti in tudi radiokarbonske da- sto vodila cesta. Širina vrat je 4 m, stolpa pa sta bila med tacije nekaterih grobov (npr. grob 4005 z datacijo od druge seboj povezana z obokom. Zid je bil na tem mestu širok četrtine 5. ali sredine 6. do sredine 7. stoletja; grob 6010 z 5−6 m, sestavljen pa je iz obdelanih lomljencev peščenjaka datacijo od sredine 4. do sredine 6. stoletja) teh izkopavanj in marmornih spolij (Krempuš 2001, 28). ter predvsem grobovi iz izkopavanj Celeiaparka zarisujejo kontinuiteto življenja v Celeji vsaj še celotno drugo polovico Ostanki zahodnega dela zidu so bili najdeni tudi pri hotelu 5. stoletja in v začetke 6. stoletja, če ne celo dlje. Turška mačka in na lokaciji Gledališka 7. Tu naj bi bil spodnji del obzidja grajen iz apnenčevih blokov (Lazar 2001). Južno Raziskave grobišča na Aškerčevi ulici in Ulici XIV. divizije v od Gledališke 7 so nad ostanki starejšega objekta stali temelji Celju so pomembne za poznavanje poznorimske Celeje, saj pravokotnega stolpa (4,4 × 4,7 m), zgrajenega iz apnencev je bilo do teh izkopavanj znanih le 108 grobov iz srednjega Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 333 vezanih z malto (Pirkmajer 1990, 170; Lazar 1997, 163). Viden 9.2.2 Faze gradnje je bil še del obzidja iz peščenjakov in marmornih spolij. Izsledki preteklih raziskav so pokazali, da naj bi bilo mestno Deli zahodnega zidu so bili dokumentirani tudi na najdišču obzidje grajeno vsaj v dveh etapah. Prvo obzidje naj bi Ce-SDK na Ljubljanski cesti in pri obnovi vodovoda na Vodnikovi leja dobila že v severskem času, konec 2. stoletja oziroma ulici, med Vodnikovo 10 in 14 (Hrustel, Urankar, Krajšek 2014, v začetku 3. stoletja. Drugo, monumentalno obzidje pa je 21; Bausovac, Krajšek 2020, 51). Tudi tu je bilo obzidje grajeno bilo postavljeno v sredini 4. stoletja. Obe naj bi potekali po iz peščenjakovih blokov, vanj pa so vgrajeni kosi marmorja. isti trasi, ob čemer drugo obzidje predstavlja nadgradnjo Zahodni krak je segal nekako do linije Levstikove ceste. Na prvega (Bausovac, Krajšek 2020, 44). vogalu med Levstikovo in nekdanjo Ključavničarsko uli- Prvo obzidje predstavljal vogal s Povod za gradnjo prvega obzidja naj bi bile Markomanske co (danes Kocbekova 6) je bil najden okrogel stolp, ki je grajeni iz peščenjakovih blokov, vmesni prostor pa je zapol vojne (Bausovac, Krajšek 2020, 44). Upor Kvadov in Marko- severnim obzidjem. To je imelo dve lici 7). Med peščenjakovimi bloki so bile vzidane tudi marmorne najdiščih v Celju je bila dokumentirana plast žganine, kar kaže, da je mesto v času druge polovice 2. stoletja zajel večji spolije (Lazar 1998, 15−16; Visočnik 2017). požar, ki je pomenil opustitev nekaterih stavb. Sledi žganine Južna stranica njeval drobir (Kolšek 1980, 50; Kolšek 1983, 168; Vogrin 1991, manov (leta 168) je mesto tudi neposredno prizadel. Na več - je najbolj nenavadna. Obzidje je očitno pre- in ruševinske plasti so izpričane na lokacijah Narodni dom čilo Savinjo in zaobjelo tudi prvo teraso Miklavškega hriba. (Gaspari, Novšak 2003), Breg (Bausovac, Praprotnik 2012) in Leta 2014 je bil na Maistrovi ulici najden 9,6 m dolg in 4,4 m južni del III. etape Mariborske ceste (Plestenjak 2023, 463). širok odsek zidu sestavljen iz apnenčevih kamnov in pro- Tudi na obravnavani lokaciji smo zasledili prekinitev poseli- dnikov, vezanih z malto, v osi vzhod−zahod (Bešter, Kraj- tve, ki jo lahko umestimo v čas po sredini 2. stoletja. Vendar šek 2014, 7). Riedl (1900) poroča o odkritju masivnega zidu sledi žganine na tem delu nismo našli. ob gradnji vile Sanneck v 19. stoletju. Najden naj bi bil tudi okrogel stolp (Krajšek, ustna komunikacija 12. 12. 2022). Leta Sledila je velikopotezna obnova mesta. Konec 2. stoletja in 2003 pa je bil na lokaciji Breg najden tudi 3 m širok del zidu v začetku 3. stoletja je bil celoten predel mestnega središča iz apnenčevih lomljencev in malte (Krajšek 2015, 29). popolnoma na novo urejen in pozidan. Značilne so zlasti debele (tudi več kot 1 m) prodnate izravnave. Obnovljene Za vzhodno stran mesta se je dolgo predvidevalo, da je bilo javne stavbe so bile bogato okrašene z marmornatimi plo- mesto utrjeno z masivnim zidom iz apnenčevih lomljencev ščami in stebrišči, tudi forum je bil tlakovan z marmorjem. in oblic vezanih z malto, ki se je proti vrhu stopničasto ožil Zasebne stavbe so bile opremljene s hipokavsti, tlakovane z (Lazar 2001, 49). Ta zid je bil najden ob regulaciji Savinje v mozaiki, stene poslikane s freskami. Vse to izpričuje boga- letih 1954−56 in kasneje ob gradbenih delih na železniški stvo mesta in njegov pomen. omenjeni zid, pravzaprav nastal šele v 19. stoletju, v sklopu dili tudi prvo obzidje, ki so ga kljub sicer večjemu obsegu mesta umestili le na otok in del vznožja Miklavškega hriba. reguliranja voda ob gradnji železnice. V ta čas Vera Kolšek (1980, 171) umešča starejši del zidu na V resnici je vzhodno obzidje teklo nekoliko zahodneje, pod pa so zadnje raziskave to tezo ovrgle. Izkazalo se je, da je Zaradi strahu pred ponovnimi vdori naj bi v tem času zgra- postaji leta 1988 (širina 2,1−2,6 m, višina 4−5,5 m). Vendar najdišču Turška mačka. Sestavljali so ga klesani peščenjakovi zahodnim delom Aškerčeve ceste in Ulice XIV. divizije v do- bloki, postavljeni na porušene in izravnane starejše objek - kaj ravni liniji, nato pa je najverjetneje pred nekdanjo južno te. Podobno je grajen tudi starejši del obzidja, najden na strugo ostro zavilo proti severozahodu in nekje znova obr- Narodnem domu (Gaspari, Novšak 2003, 12; Novšak et al. nilo proti jugu. Obzidje je bilo široko le 1,6 m, za njim pa je 2002, 6), ki je prav tako postavljen nad ruševine starejših bil vsaj 7 m širok nasip. Pred obzidjem je (vsaj na severnem stavb. Vendar pa o videzu prvega obzidja ni veliko drugih delu) tekel jarek, občasno zapolnjen z vodo. Še nekoliko bolj podatkov. proti vzhodu je tekla reka (sprva Savinja, kasneje Voglajna), katere brežina je bila dodatno utrjena z leseno palisado. Ta Bausovac in Krajšek (2020, 44) v prid tezi o obzidju že v tem je verjetno služila bolj protipoplavni kot obrambni zaščiti. času navajata, da naj se mesto po 3. stoletju ni širilo izven zavarovanega predela. To naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da so problem naraščanja števila prebivalcev reševali s pozi- davo nekaterih ulic. Vendar to ne drži popolnoma. Izsledki raziskav iz na III. etapi rekonstrukcije Mariborske ceste so 334 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 pokazali, da je bilo po požaru v času druge polovice 2. sto- palisade) pa je bil najden na brežini južne struge (SE 1381) in letja tudi celotno območje severnega predmestja ponovno ga umeščamo v prvo polovico 2. stoletja (faza 2a). pozidano. Tudi na tem predelu je prepoznan visok standard Kasneje, v drugi polovici 3. stoletja, so brežino vzhodne bivanja zlasti v prvi polovici 3. stoletja. Tudi tu so bile stav - struge znova utrdili z masivno leseno palisado iz 31 hra - be opremljene s hipokavsti, prostori pa poslikani s freskami. stovih brun in prepleta vej (dolžina 60 m), ki je bila doku - Nato je opaziti padec standarda in opustitev poselitve juž - mentirana na najdišču Celeiapark. Bolj ali manj sočasno so nega dela najdišča. Na severnem delu najdišča je prena - utrdili tudi celoten vzhodni rob mesta, in sicer z več kot 1 m vljanje zidanih objektov segalo še vse do konca 4. stoletja, debelim nasipom, ki je bil ponekod dodatno utrjen z lesom. sledi lesenih objektov pa segajo še v 5. stoletje (Plestenjak Nasip so postavili nad nekdanjo vzhodno obrežno cesto, ki 2023, 465−468). Torej v predmestjih (oziroma vsaj v sever - je (vsaj na severnem delu) tekla v bližini brežine zahodne nem) kljub morebitnemu obzidju poselitev še kar nekaj časa struge v smeri S−J. ni zamrla. Ali je ta nasip že narejen zaradi obrambe, ali pa je prav tako Drugo obzidje povezan s preprečevanjem posledic poplav, ni jasno. Poleg Drugi korak gradnje obzidja predstavlja dozidava in utrditev tega je težko reči tudi, kdaj je nastal in koliko časa je obstajal obzidja v drugi polovici 4. stoletja, ki jo tudi najbolj pozna- samostojno. Izpovednih najdb v nasutju namreč ni. Radiokar - mo (Bausovac, Krajšek 2020, 51). Na zahodni strani je bilo bonske datacije kosti iz obeh grobov (5005 in 5022), ki sta bila široko do 6 metrov, rekonstruirana višina pa naj bi bila do vkopana v to nasutje, so precej ohlapne in kažejo na razpon 10 metrov. Mestna vrata bi lahko segala celo do 15 metrov od sredine 3. stoletja do konca 4. stoletja. Vendar obstoj obeh visoko. Datacijo prenove v ta čas potrjuje novec Konstansa, grobov kaže, da je nasip samostojno obstajal vsaj nekaj (lah- kovan med letoma 348 in 350, ki je bil najden v zasutju te- ko zelo malo) časa, preden so postavili obzidje. melja obzidja (Bausovac, Krempuš 2009, 44-45). V mestna Verjetno kmalu po obeh pokopih so na vzhodni del omenje-vrata (zidovi debeli več kot 2 m) so bili vzidani tudi starejši nega nasutja postavili obzidje iz peščenjakovih blokov, ki je marmorni nagrobniki in kipi, med njimi nagrobnik župana stalo na temelju iz peščenjakovega drobirja. Glede na priso-in cesarski napis. Oboje sovpada z domnevo, da je bil zid tnost marmornih blokov v ruševinskih plasteh so morda že v postavljen/dograjen po drugi polovici 4. stoletja (Konstan-tem času v zid vzidali tudi slednje, ali pa so ti vzidani šele v tinov tolerančni edikt iz leta 313, Magnencijeva uzurpacija času kasnejše obnove. Žal tehnike zidave iz ohranjenih osta-leta 351/352). lin ni mogoče rekonstruirati. Glede na širino vkopa za temelj Ostanke zahodnega in severnega dela obzidja so v sre- domnevamo, da je bil zid širok 1,6 m. Na notranji strani je bil dnjem veku vključili v novo mestno obzidje in ga še dodatno podprt z glinenim nasipom (v katerega je bilo vključeno tudi nadzidali, zato so se ti tudi najbolje ohranili. prvo glineno nasutje), ki je bil širok vsaj 7 m, visok pa več kot Doprinos spoznanj z Aškerčeve ceste in 1,2 m. To je omogočalo stabilnost in lažji dostop do obzidja za potrebe obrambe. Glede na to lahko sklepamo, da bi obzidje Ulice XIV. divizije na tem delu lahko segalo do višine 4 m. Izkopavanja na Aškerčevi cesti in Ulici XIV. divizije so poka - Na nekaterih delih je bil zid z zunanje strani podprt s kon - zala, da je bila gradnja obzidja še nekoliko bolj kompleksna traforji trapezoidnih tlorisov. Po izgradnji obzidja so bili na ter predvsem ne popolnoma enaka na vseh delih mesta. zunanjo stran prizidani tudi pravokotni stolpi. Odkrita sta Sledi prvega utrjevanja vzhodnega predela mesta segajo v bila dva stolpa velikosti 6,1 × 4,3 m. Oba sta imela temelje čas med drugo polovico 1. in prvo četrtino 2. stoletja, ko je globlje od obzidja. Razloga sta verjetno dva. Eden je dej - bila brežina Savinje (t. i. vzhodne struge) na najdišču Cele - stvo, da sta ležala na nestabilni brežini. Drugi pa verjetno to, iapark utrjena z leseno palisado (Novšak, Josipovič 2013). Ta da sta segala višje od obzidja. konstrukcija je verjetno povezana le z reguliranjem strug in Del obrambnega sistema je bilo tudi korito (zahodna stru - preprečevanjem katastrofalnih posledic poplav ter ni imela ga), ki je v smeri S−J potekalo pred obzidjem. Gre za eno od morebitne obrambne funkcije. Podobna utrditev brežine s večinoma mrtvih korit Savinje, ki je bilo ob visokih vodah še hrastovimi piloti je bila dokumentirana tudi ob južni strugi, na vedno zalito. Erozijam in naplavinam v tem delu lahko sle - mestu Osrednje knjižnice Celje. Datirana je med drugo polo - dimo od 1. stoletja dalje. Ni mogoče izključiti, da so ta veči - vico 1. in prvo polovico 2. stoletja (Bausovac 2014, 113). Na to - noma mrtev rokav v tem času tudi dodatno poglobili in vanj kratnih izkopavanjih sledi lesene palisade na brežini vzhodne namensko speljali vodo. Na to napeljuje tudi jarek (SE 3354) struge ni bilo, en ostanek kola (ni nujno, da gre za ostanek na skrajnem južnem delu izkopa, ki je bil usmerjen V−Z in je Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 335 to korito povezoval z vzhodno strugo. Vendar korita niso re- izhaja iz nasutja za obzidjem in je datiran med letoma 267 dno vzdrževali. Ob visokih vodah se je postopno zasipavalo in 268, drugi pa je iz naplavine na brežini struge. Glede na z naplavinami. Tudi jarek SE 3354 je bil kmalu zasut z vodnimi večjo količino novcev iz tega časa tudi v naplavinah zadnje sedimenti. poplave in v ruševinskih plasteh, ki so prekrile območje po Večja poplava, ki jo glede na novce prisotne v naplavinah opustitvi obzidja, lahko začetek utrjevanja mesta umestimo nekako v ta čas. Ne moremo pa z gotovostjo reči, ali so umeščamo v 4. stoletje, je ponovno poglobila korito in tudi konec 3. stoletja zgradili le glineni nasip ali tudi že obzidje. delno poškodovala enega od stolpov obzidja. Sledila je celovita obnova obzidja. Najdene so bile jame za Podobno nejasna je slika z datacijo popravil obzidja. V na- plavinah zadnje poplave in v ruševinskih plasteh najobse - lesene navpične nosilce – zidarske odre ok. 1 meter od ob - žnejši zbir novcev izhaja iz časa Konstantina I. (326−337), zidja. Tik ob obzidju so prisotne maltne plasti, na nekaterih drugi pa v čas druge polovice 4. stoletja. Le en novec delih so bili najdeni večji kupi kamenja, domnevno materiala ( G1225 ) je iz začetka 5. stoletja. Glede na to in na izsled - za popravila. Na severnem stolpu so bila prepoznana tudi ke iz drugih delov Celeje bi lahko domnevali, da je tudi na popravila temelja, ki ga je poškodovala zadnja poplava. vzhodnem delu prišlo do celovite obnove obzidja v drugi Žal so datacije gradnje in popravil težko določljive, saj najdb polovici 4. stoletja. Vendar nič ne kaže, da bi bil ta del ob - ni oziroma niso ožje časovno določljive. Novci faze 3a so zidja tako utrjen kot npr. zahodni. Sama širina zidu se (glede večinoma rezidualni. Dva mlajša, ki jih umeščamo v plasti na spoznanja na zelo omejenem delu terena) ni spremenila. faze 3a ( G636 in G727 ), sta iz druge polovice 3. stoletja. Prvi 575 Rekonstrukcija vzhodnega obzidja (risba: Marko Zorović). 336 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Možno pa je, da marmorni bloki, najdeni v ruševinskih pla- steh, izvirajo šele iz tega časa. Razlog o skromnejšem videzu vzhodnega dela obzidja v primerjavi z zahodnim, severnim in celo južnim delom je morda v lokaciji. Pomembnejše poti so v mesto in iz nje- ga vodile iz zahoda oziroma severa, zato je bila potreba po utrditvi teh strani večja. Poleg tega sta struga Voglajne in dodaten jarek pred obzidjem morda temu delu mesta zagotavljala dodatno varnost, ki je na severu in zahodu po premiku struge Savinje v 3. stoletju ni bilo več. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 337 10Sklep Matjaž Novšak Podobno, kot smo na tretji etapi Mariborske ceste ugota- času, ki ga sicer zaznamujejo markomanske vojne, je, ta- vljali pestro in raznovrstno izrabo reliefno zelo razgibanega krat verjetno še Savinja, iz enega od severnih korit poplavila prostora, smo bili s tem soočeni tudi na četrti etapi. Površje z rušilno močjo (faza 2c). Porušenih stavb niso prenavljali, so izravnali šele v zadnjih stoletjih, najbolj temeljito sredi 19. temveč so ob zaključku 2. ali na začetku 3. stoletja celoten stoletja ob gradnji železnice. Pred tem je bil vzhodni del odsek namenili vzhodnemu grobišču Celeje in tod konti- Celja precej nižji (Krajšek 2020, 29). Na sosednjem najdišču nuirano pokopavali do vključno 5. stoletja. Z izjemo dveh Celeiapark smo že leta 2003 dognali, da so ob koncu 1. ali žganih grobov je bilo ostalih 133 pokopov inhumacij. Sku- začetku 2. stoletja našega štetja z leseno palisado varovali paj z izkopanimi na delno raziskanem grobišču Celeiapark mesto pred povodnjo. V brežino reke, ki je po diagonali (Novšak, Josipović 2003) in ob tretji etapi Mariborske ceste iz SZ proti JV obkrožala mestne funkcionalne površine, so (Plestenjak et al. 2023) je vzhodno grobišče z nekaj manj kot zabili linijo hrastovih brun in spletli preplet. Med sredino 3. 250 odkritimi pokopi daleč najobsežnejši nabor gradiva za stoletja ali v prvi polovici 4. stoletja so palisado obnovili z demografske študije prebivalcev Celeje. Vzpostavitev grobi- novo linijo brun (Novšak, Josipovič 2003). Starejša palisa- šča sovpada z obsežno seversko prenovo mesta (Bausovac, da je glede na zadnja dognanja varovala brežino enega od Krajšek 2020, 51). V ta časovni okvir sodi tudi trasiranje ceste, korit Savinje, mlajša pa tok Voglajne (Verbič 2003). Znotraj najdene na brežini in usmerjene sever−jug, ki je z zahodne tako varovanega prostora se je gradilo mesto, izvajala se je strani zamejila grobišče (faza 2d). obrt, poleg tega pa se je tudi pokopavalo (grobišče npr. na Odločnejša ločnica med grobiščem in mestom je bila vzpo-Gubčevi ulici, Kolšek 1977). stavljena z izgradnjo obrambne infrastrukture. Sprva so v V raziskanih območjih četrte etape smo prepoznali nekaj drugi polovici 3. stoletja na traso opuščene ceste in ob njej radikalnih sprememb v rabi prostora. nasuli zemljen nasip (faza 3a). Ohranil se je do višine 0,57 Zelo skromni so ostanki faze, ki bi jo navezali na starejšo m. Ker je šlo za elastičen material z velikim posedkom in dr- sljivostjo, ocenjujemo, da je bil nasip visok več metrov. Nasip palisado s Celeiaparka. Severni del je takrat očitno še po - je verjetno bolj kot v vojaško strateške namene služil kot plavljalo. Na južnem delu raziskanega območja je s konca dodatno protipoplavno varovanje. Prva linija te zaščite, od prvega stoletja najden vogal zidane stavbe, ki se je nadalje - katere smo na najdišču Celeiapark na dolžini 60 m izkopali vala proti zahodu ( sl. 36 , faza 1). Kaže, da strnjena ex novo 31 lesenih pilotov, je bila prav v tem času postavljena na pozidava v pravokotnem rastru, ki bi naj bila pozidana v brežino Voglajne (Novšak, Josipovič 2003). flavijskem času (Krajšek 2014, m 12), ni segla čez današnjo Ulico XIV. divizije. Zidana objekta iz faze 2a, odkrita v juž- Gotovo najpomembnejše odkritje obravnavanih raziskav nem delu (objekta 7 in 8, sl. 65) sta datirana v prvo polovico je ugotovitev poteka vzhodne stranice mestnega obzidja 2. stoletja. To sicer potrjuje trend strnjene poselitve s širitvijo (faza 3a). Izpostavljamo ga tako z vidika dopolnitve dotlej od vznožja Miklavškega hriba proti severu, vendar njuna manjkajoče topografske zamejitve poznorimskega mesta orientiranost ni v rastru ulične ureditve mestnega pomerija z vzhodne strani in še bolj v razmislek in poduk, da se je (Krajšek 2020, 6). Sta pa objekta vzporedna. Očitno je aglo- treba izogibati prehitremu operiranju z nepreverjenimi po- meracija tod sledila nekim drugim pravilom kot v osrednjem datki. Vzhodno obzidje so doslej „locirali“ že trikrat. Kot del delu mesta. Odtočni kanal iz objekta 7 ima smer in precej vzhodnega obzidja sta bila interpretirana kompaktno gra- strm stopničast naklon, usmerjen proti severovzhodu, dopu- jena zidova v osi S−J, najdena ob regulaciji Savinje in ob ščata možnost, da v tem delu sploh ni bilo zbirnega kanala gradnji podhoda železniške postaje, vendar se je za oba in bi lahko bile odplake odvajane neposredno do bližnjega izkazalo, da gre za škarpi iz časa gradnje južne železnice rečnega korita. (Kolšek 1989, 221; Bausovac, Krajšek 2020, 52). Tretjič, z geo- Velike spremembe so se zgodile v drugi polovici 2. stole fizikalnimi meritvami na najdišču Celeiapark, pa je bil potek - obzidja umeščen po osi sodobne kanalizacije (neobjavljeno, tja. Zidani objekti so bili uničeni in opuščeni (faza 2b). V arhiv najdišča Celeiapark). 338 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 V resnici so se ostanki nekoč impozantne gradnje skriva- le kot interfacies vkopanega jarka, zgolj kot odtis kamnitih blokov na dnu jarka. Obzidje je bilo namreč v celoti odstra- njeno. V srednjem veku so za gradnjo uporabili dostopen kamnit material. Kamnit del, viden že s površja, so razgra- dili. Sledili so linijskemu poteku vse do temeljev. V stolpih, prizidanih z vzhodne strani na obzidje, pa so se ohranile spodnje lege zidave in na tej osnovi lahko rekonstruiramo način gradnje. Gradnjo obzidja datiramo nekaj desetletij po nasutju do- mnevno protipoplavnega nasipa. Na tanko osnovo drobirja so zložili zid iz peščenjakovih kvadrov v širini 1,6 m. Zid je bil z notranje strani utrjen z več kot 6,5 m širokim zemljenim nasipom. V zemljenem nasipu z notranje strani, ki smo ga raziskali v zelo omejenem obsegu, je bilo poleg drugega najdenih tudi 14 kamnitih krogel. Izklesane so bile iz pešče- njaka. Tehtale so med 0,83 kg in 2,6 kg. Gre za najdbo iz zaprtega poznorimskega konteksta, iz obdobja, v katerem je bila najbolj razširjena naprava za uporabo teh izstrelkov scorpion (glej M. Franca, poglavje 7.6). Po zatonu Celeje je propadajoče obzidje varovalo ruševine mesta pred poplavami. Na sipinah vzhodno od nekdanjega mesta se je ekstenzivno gospodarilo vse do gradnje južne železnice sredi 19. stoletja. Le dve odkritji lahko navežemo na čas, ko se je srednjeveško Celje ponovno ogradilo z ob- zidjem. Najdbo lesenega ogrodja vodnega zbiralnika iz 15. stoletja, odkrito na skrajnem severnem delu raziskanega areala (faza 4), navezujemo na porušen dvorec v bližini. V južnem delu izkopa pa je bil najden del zidane stavbe, ki so ga zatrpali z ruševino ene od srednjeveških stavb. Naj za konec strnemo dognanja iz zadnje od etap Mari- borske ceste. Arheološko je bilo raziskanega manj kot 20 % področja od površin prenove. Teren je bil od nekdaj izpo- stavljen poplavam. V prvi fazi širitve mesta ni bil vključen v del ex novo urbanizacije v ortoganelnem rastru, temveč je na južnem delu razvil svojo gradbeno ureditev. Od 2. do vsaj 5. stoletja se je vlagalo v zaščito vzhodnega dela me- sta, sprva pred poplavami, kasneje pa z obzidjem tudi pred potencialnimi vpadi. Grobišče onkraj obzidja je med doslej raziskanimi najbolje ohranjen kompleks Celejske pogrebne zapuščine. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 339 11Conclusion Similar to what we observed during Phase III of the Ma- from Structure 7, which has a steep, stepped slope to the riborska cesta project, Phase IV also revealed a diverse northeast, suggests that there was no collective drainage and varied use of the topographically dynamic area. The system in this area. Instead, the sewage may have been di- surface was leveled only in recent centuries, most nota- scharged directly into the nearby riverbed. bly in the mid-19th century during the construction of the Significant changes took place in the second half of the railroad. The eastern part of Celje was previously consi - 2 nd century. The masonry structures were destroyed and derably lower (Krajšek 2020, 29). At the neighboring site abandoned (Phase 2b). In a period marked by the Marco - of Celeiapark, it was discovered in 2003 that a wooden mannic Wars, what was likely still the Savinja river at the palisade protected the city from flooding at the end of time flooded one of its northern channels with destructive the 1 st or the beginning of the 2 nd century AD. A row of force (Phase 2c). The destroyed buildings were not rebuilt; oak trunks was driven into the ground and interwoven instead, by the late 2 nd or early 3 rd century, the entire area along the riverbank, running diagonally from northwest was repurposed as the eastern cemetery of Celeia, where to southeast and surrounding the functional areas of the burials continued uninterrupted until the 5 th century. With city. Around the mid-3 rd century or in the first half of the the exception of two cremation graves, the remaining 133 4 th century, the palisade was renewed with a new row burials are inhumations. Together with the partially exca - of logs (Novšak, Josipovič 2003). According to recent vated graves in the Celeiapark cemetery (Novšak, Josipo - findings, the older palisade protected the bank along vič 2003) and the graves discovered during Phase III of the one of the Savinja riverbeds, while the younger palisade Mariborska cesta project (Plestenjak et al. 2023), the eastern protected the course of the Voglajna river (Verbič 2003). cemetery represents by far the most extensive collection of A city was built in this protected area, where crafts were material for demographic studies on the inhabitants of Ce - practiced and even burials were carried out (e.g., the leia, with almost 250 identified burials. The establishment cemetery in Gubčeva ulica street, Kolšek 1977). of the cemetery coincided with extensive urban redeve - Several radical changes in land use were observed in the lopment in the northern part of the city (Bausovac, Krajšek areas investigated during Phase IV. 2020, 51). This time frame also includes the construction of The remains from the phase associated with the older pa a road running north-south along the slope that bordered - the cemetery on the western side (Phase 2d). lisade in Celeiapark are minimal. The northern part of the area was evidently still at risk of flooding at the time. To With the construction of defensive fortifications, a more de- the west, a corner of late 1st century masonry building was finitive boundary was drawn between the cemetery and the found in the southern part of the investigated area (Fig. 36, city. Initially, in the second half of the 3rd century, an earthen Phase 1). It appears that the compact ex novo construction embankment was built along the course of the abandoned in a rectangular grid, which was probably built in the Flavi- road and adjacent to it (Phase 3a). The embankment has an period (Krajšek 2014, m 12), did not extend beyond the been preserved up to a height of 0.57 meters. As it was present-day street Ulica XIV divizija. Two masonry structures made of a flexible material that tends to settle and slide, it is from Phase 2a, discovered in the southern part of the area estimated that the embankment was originally several me- (Structures 7 and 8, Fig. 65), are dated to the first half of the ters high. The embankment probably served as additional 2nd century. This supports the trend of a continuous settle- flood protection rather than for strategic military purposes. ment spreading northwards from the foot of the Miklavški The first line of this protection — consisting of 31 wooden hill. However, the orientation of these two structures does piles excavated over a stretch of 60 meters at the Celeiapark not align with the street grid of the city pomerium (Krajšek site — was built along the Voglajna riverbank at this time 2020, 6). The structures are parallel to each other, which in- (Novšak, Josipovič 2003). dicates that agglomeration in this area followed different ru- les than in the central part of the city. The drainage channel 340 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 The most significant discovery of the research was undoub- (Phase 4) and associated with a demolished manor house tedly the determination of the course of the eastern side of nearby. In the southern part of the excavation, part of a the city wall (Phase 3a). This finding is remarkable not only masonry building was discovered buried under the rubble because it completes the hitherto missing topographical of one of the medieval structures. description of the Late Roman city on its eastern side, but To summarize, in the final phase of the Mariborska cesta also because it is a cautionary example that one should not project, less than 20% of the renovation area was archae - prematurely rely on unverified data. The eastern wall had ologically investigated. The area has always been prone to previously been “located” three times. Discovered during flooding. In the initial phase of urban expansion, this area the regulation of the Savinja river and the construction of was not included in the ex novo orthogonal urban grid, but the railroad underpass, two walls running north-south were developed its own building pattern in the southern part. interpreted as parts of the eastern wall. However, both were From the 2 nd to at least the 5 th century, considerable efforts later identified as retaining walls from the construction of were made to protect the eastern part of the city — initially the southern railroad (Kolšek 1989, 221; Bausovac, Krajšek from flooding and later by building walls to protect against 2020, 52). A third presumed location, based on geophysical potential incursions. The cemetery beyond the city walls is surveys on the Celeiapark site, placed the wall along the the best-preserved complex of the burial sites of Celeia di - axis of the modern sewage system (unpublished, Celeiapark scovered to date. site archive). In reality, the remains of the once imposing structure were hidden as gaps in a filled-in ditch and were only visible as imprints of stone blocks at the bottom of the ditch. The wall itself had been completely demolished. In the Middle Ages, the accessible stone material was reused for building pur- poses. The visible stone parts were dismantled and the re- moval continued along the linear course of the wall down to its foundations. The lower layers of the masonry were preserved in the towers on the eastern side of the wall. The- se remains make it possible to reconstruct the construction method. The construction of the city wall is dated to a few decades after the deposition of the presumed flood-protection em- bankment. A wall made of sandstone blocks with a width of 1.6 m was built on a thin layer of debris. The wall was rein- forced on the inside with a 6.5 m wide earth embankment. In the limited section of the earth embankment that was excavated, 14 stone balls were found, among other things. These were carved from sandstone and weighed between 0.83 kg and 2.6 kg. These artifacts come from a 'closed' Late Roman context, which corresponds to the time when the scorpion, a device for firing such projectiles, was widely used (see M. Franca, Chapter 7.6). After the decline of Celeia, the decaying city wall continued to protect the ruins of the city from flooding. The sandy deposits to the east of the former city were used until the construction of the southern railroad in the mid-19th centu- ry. Only two finds can be linked to the time when medieval Celje was once again surrounded by walls. The first is the wooden framework of a 15th century water reservoir, un- covered at the far northern end of the investigated area Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 341 12Literatura ACSÁDI, G. in J. NEMESKÉRI 1970, History of human life span and E. Zulini (ur.), Materiali per Aquileia. Lo scavo di Canale Anfora mortality. − Budapest. (2004-2005), Scavi di Aquileia IV, Trieste, 329−372. ALBERT, A. M. in W. R. MAPLES, 1995, Stages of epiphyseal union AURIEMMA, R., V. DEGRASSI, D. GADDI in P. MAGGI 2017, Canale for thoracic and lumbar vertebral center as a method of age Anfora: uno spaok.to sulle importazioni di alimenti ad Aquileia determination for teenage and young adult skeletons. – Journal tra I e III secolo d.C. – Antichità Altoadriatiche 84, 379–403. of Forensic Science 40, 623–633. BARBER, B. in D. BOWSHER 2000, The eastern cemetery of Ro-ALLASON-JONES, L. 1996, The Roman Jet in the Yorkshire Mu- man London, excavations 1983–1990. – Museum of London Ar-seum. – York. chaeology Service Monograph 4, London. ALFAYÉ, S. 2009, Sit tibi terra gravis: magical-religious practices BARDOT, A., Br. EPHREM, Chr. MACHEBOEUF in Fr. TASSAUX against restless dead in the ancient world. – V: F. Marco Simon, 2011, L‘exploitation des ressources de la mer. – V: M.-B. Carre, V. F. Pina Polo, J. Remesal Rodríguez (ur.), Formae mortis: el trán- Kovačić, F. Tassaux (ur.), L‘Istrie et la mer. La côte du Parentin dans sito de la vida a la Muerte en las siciedades antiguas, Barcelona, l‘antiquité. Ausonius Mémoires 25, Bordeaux, 89–115. 181–216. BASS, W. M. 1989, Human Osteology: A Laboratory and Field Ma- ALFAYÉ VILLA, S. 2010, Nails for the dead: A polysemic account of nual of the Human Skeleton. – Columbia. an ancient funerary practice. – V: F. M. Simon in R. Gordon (ur.), BASSO, P., J. BONETTO, D. COTTICA, S. DILARIA, F. FONTANA, Magical Practice in the Latin West (Papers from the International A. R. GHIOTTO, M. RUBINICH, C. TIUSSI in P. VENTURA 2024, Conference held at the University of Zaragoza, 30/9/–1/10/2005), Aquileia and its urban development in the light of recent and on - Leiden, Boston, 427–456. going research. – V: J. Horvat, S. Groh, K. Strobl in M. Belak (ur.), ALT, K. W. in J. C. TÜRP 1998, Hereditary Dental Anomalies. – V: K. Roman Urban Landscape. Towns and minor settlements from W. Alt, F. W. Rösing in M. Teschler-Nicola (ur.), Dental anthropolo- Aquileia to the Danube. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae gy: Fundamentals, limits, and prospects, 95–128. 47, Ljubljana, 53–76. Atlante utrjene višinske naselbine Rifnik pri Šentjurju. – Doktorska I: Enciclopedia dell‘Arte Antica, Atlante delle forme cera - disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza ANSl 1975: Arheološka najdišča Slovenije. − Ljubljana. BAUSOVAC, M. 2011, Študija poznoantične lončenine iz tardo Impero). – Roma 1981. miche I. Ceramica fine romana nel bacino Mediterraneo (medio e v Ljubljani, Ljubljana. Atlante BAUSOVAC, M. 2014, Vivas Felix. Celeja. Arheološko najdišče II: Enciclopedia dell‘Arte Antica, Atlante delle forme cera - osrednja knjižnica Celje . – Celeja Antiqua 1, Celje. miche II. Ceramica Fine Romana nel Bacino Mediterraneo (Tardo Ellenismo e Primo Impero). – Roma 1985. BAUSOVAC, M. 2015a, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na AUER, M. 2016, Names on lamps: distribution/quantity of firma lokaciji I. Osnovna šola Celje (14-0092). – Celje (neobjavljeno po- - ročilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). lampen and regional trade. – V: G. Lipovac Vrkljan, M. Ugarković in I. Ožanić Roguljić (ur.), Rimske i kasnoantičke svjetiljke: Proi- BAUSOVAC, M. 2015b, Poročilo o izvedbi arheološkega testnega zvodnja i distribucija, kontakti na Mediteranu / Roman and late izkopa na lokaciji Celje – Stanetova 4 (15-0017). – Celje (neobja-antique lamps production and distribution, contacts on the Me- vljeno poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). diterranean (Proceedings of the Round-Table, Zagreb, 2 february BAUSOVAC, M. 2015c, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lo-2015), E-Zia 1, Zagreb, 38–46. kaciji 1. osnovna šola Celje (14-0092). – Celje (neobjavljeno poro-AUER, M. in S. SITZ 2014, Die Firmalampenproduktion des EV- čilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). CARPVS. Eine Studie zur römischen Keramikproduktion. – Ger- BAUSOVAC, M. 2023, Poznorimsko grobišče. – V: A. Plestenjak, mani a 92, 85–125. A. Gaspari in T. Žerjal, Celje – Mariborska cesta III. Etapa. Arheo - AUFDERHEIDE, A.C. in C. RODRÍGES-MARTÍN 1998, The Cam- logija na avtocestah Slovenije 111, Ljubljana, 526–546. bridge Encyclopedia of Human Paleopathology. – Cambridge. BAUSOVAC, M. in J. KRAJŠEK 2014, Lončarske radionice na Bregu AURIEMMA, R. 2000, Le anfore del relitto di Grado e il loro con- u Celju/Pottery workshops at Breg in Celeja. – V: G. Lipovac– tenuto. − Mélanges de l‘École Française de Rome 112/1, 27−51. Vrkljan, B. Šiljeg, I. Ožanić Roguljić in A. Konestra (ur.), Rimske AURIEMMA, R. in V. DEGRASSI 2017, Anfore del Mediterraneo keramičarske i staklarske radionice: proizvodnja i trgovina na orientale. – V: P. Maggi, F. Maselli Scotti, S. Pesavento Mattioli in jadranskom prostoru, zbornik II. međunarodnog arheološkog 342 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 kolokvija, Crikvenica, 28.–29. listopada 2011. / Roman pottery and Philosophisch-Historische Klasse, Denkschriften, band 509, Ar- glass manufactures: production and trade in the Adriatic region: chäologische Forschungen 29, Wien. Crikvenica (Croatia), 28th–29th October 2011, Zagreb, Crikvenica, proceedings of the 2nd International Archaeological Colloquium, BITENC, P. in T. KNIFIC (ur.) 2001, Od Rimljanov do Slovanov. – BAUSOVAC, M. in J. KRAJŠEK 2020, . equipment: from the Punic Wars to the fall of Rome. – Municipium Claudium Celeja BISHOP, M. C. in J. C. N. COULSTON 1993, Roman military London. – Celeja Antiqua 2, Celje . BJELAJAC, L. 1990, Terra sigillata u Gornjoj Meziji: import i ra 173–190. Katalog razstave, Ljubljana. BAUSOVAC, M. in R. KREMPUŠ 2009, Celje − Knežji dvorec. – - dionice Viminacium-Margum / Terra sigillata in Upper Moesia Varstvo spomenikov 45. Poročila, 44–45. : import and viminacium-margum workshops . – Monographies BAUSOVAC, M. in D. PIRKMAJER 2012, Late Roman Glazed Pot- 22, Beograd. tery from Rifnik near Celje. – Rei Cretariae Romanae Fautorum BOLDRIGHINI, F. 2022, “Nero, piatto, poroso e leggero”. Il “Giai-Acta 42, 33–39. etto di Licia” nelle collezioni del Roemisch Germanisches Muse- BAUSOVAC, M. in T. PRAPROTNIK 2012, Arheološki nadzor in za- um di Colonia. – Hesperìa 40, 141–245. ščitna arheološka izkopavanja Breg 2010 (končno poročilo). – Ce- BOLLA, M. 2004, La „tomba del medico“ di Verona. − Aquileia lje (neobjavljeno poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). Nostra 75, 193–264. BAUSOVAC, M. in T. PRAPROTNIK 2016, Poročilo o izvedbi arhe- BOLLA, M. 2005, L’ inumazione a Verona. − Aquileia Nostra 76, oloških raziskav na lokaciji Celje – Maistrova ulica 2015 (CE-MAI 189–262. 2015). – Celje (neobjavljeno poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo BOLLA, M. 2011, Le tombe e i corredi. – V: R. Invernizzi (ur.),. .. RS). et in memoriam eorum. La necropoli romana dell’area Pleba di BEKLJANOV ZIDANŠEK, I., J. KRAJŠEK in T. ŽERJAL 2019, Thin-Casteggio , Casteggio, 39–87.-walled Pottery from Celeja: the evidence from Mariborska ce-BOLTA, A. 1953, Nova rimska najdba na Mariborski cesti v Celju. sta. – V: H. Dolenz in K. Strobbel (ur.), Chronologie und verglei-– chende Chronologien zum Ausgang der Römischen Republik und Arheološki vestnik 4, 321–323. zur Frühen Kaiserzeit , Kärntner Musemsschriften 87, Klagenfurt, BOLTA, A. 1957, Rimsko grobišče na Bregu v Celju. – Arheološki 333–353. vestnik 8, 317–327. BERGER-PAVIĆ, I. 2016, Engobierte Becher und Faltenbecher mit BOLTA, L. 1951, Gradišče na Miklavškem hribu nad Celjem. – Ar-Karniesrand (Hees 2/Stuart 2) und ihre Derivate aus der Zivilstadt heološki vestnik 2, 69–72. Carnuntum. Importe aus den gallischen und germanischen (?) BOLTA, L. 1981, Provinzen sowie Rätien und lokale und regionale Keramik. – Rei Rifnik pri Šentjurju. Poznoantična naselbina in grobišče. Cretariae Romanae Fautorum Acta 44, 459–471. – Katalogi in monografije 19, Ljubljana. BERRY, A. C. in R. J. BERRY 1967, Epigenetic variation in the hu BONIFAY, M. 2004, Etudes sur la céramique romaine tardive - man cranium. – Journal of Anatomy d‘Afrique. 101, 361–379. – BAR International Series 1301, Oxford. BERTHELOT, S. 1995, Objets de parure en pâte de verre et en BÓNIS, É. 1991, Glasierte Keramik der Spätrömerzeit aus Tokod. ambre de la fin du IIIe au VIIe siècle en Basse-Normandie. – Ar- – Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 43, chéologie médiévale 25, 1–25. 87–149. BERTONCELJ-KUČAR, V. 1979, Nakit iz stekla in jantarja. – Arheo- BOOTH, P., A. SIMMONDS, A. BOYLE, S. CLOUGH, H. E. M. COOL BEŠTER, H. in J. KRAJŠEK 2014, - graph series 10, Oxford. Celje – Breg 2010 (Arheološki nad chester. Excavations 2000-2005. – Oxford Archaeology Mono- loški vestnik in D. POORE 2010, The late Roman cemetery at Lankhills, Win-30, 255–277. zor na Maistrovi ulici 2014). - Celje (neobjavljeno poročilo, hrani BEZECZKY, T. 1994, Amphorae from the forum of Emona. – - sopisa Arhe dalpski prostor od 4. do 8. stoletja. – Zbirka Zgodovinskega ča- 8, Ljubljana. Ministrstvo za kulturo RS). BRATOŽ, R. 1990, Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in pre- ološki vestnik 45, 81-93. nuntum. − V: ch-Tamáska (ur.), Das Auxiliarkastell Carnuntum 1. Forschungen - BEZECZKY, T. 1997, Amphorae from the Auxiliary Fort of Car- (vom späten 4. Jh. Bis um 600) – Ausgewälte Fragen. – V: Heinri BRATOŽ, R. 2011, Die kirchliche Organissation in Westillyricum 1977−1988. Österreichisches Archäologisches Institut, Sonder- kontinuitätsforschung zwischenNoricum und Moesia. Keszthely-Fenékpuszta im Kontext spätantiker schriften 29, Wien, 147−178 Pannonicum Pelsonense 2, 589–614. Castellum BEZECZKY, T. 1998, The Laecanius amphora stamps and the vil- BRATOŽ, R. 2013, Raziskovanje zgodnjekrščanske dobe v Slove-las of Brijuni. – Österreichische Akademie der Wissenschaften, niji v zadnjih dveh desetletjih: arheologija in zgodovina. – V: L. philosophisch-historische Klasse, Denkschriften, band 261, Wien. Ferrari in P. Iancis (ur.), Oltre i confini: scritti in onore di don Luigi BEZECZKY, T. 2019, Amphora research in Castrum Villa on Bri- Tavano per i suoi 90 anni. Gorizia, 17–48. juni Island. – Österreichische Akademie der Wissenschaften, Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 343 BRIŠNIK, D. 2006, Predhodne arheološke raziskave na IV. eta- CALLIGARO, T., M. KAZANSKI in P. PÉRIN 2022, Decoration of pi rekonstrukcije Mariborske ceste v Celju. – V: Rimske ceste in the Grave Goods of King Childeric I. – V: J. Jiřik, K. Blažková, J. projekt avtocest: strokovni posvet. Rast 2 (104), april 2016, Novo Bezáková in B. Ager (ur.), Royal Insignia of Late Antiquity from mesto, 25–27. Mšec and Řevničov. Magnificent Finds from the Migration Period BROGIOLO, G. P. 2006, The Control of Public Space and the from Central Bohemia. Rakovnik, 72–80. Transformation of an Early Medieval town: a Re-examination of CALVI, M. C. 2005, Aquileia. Le ambre Romane. – Aquileia. the Case of Brescia. – V: W. Bowden, A. Gutteridge in C. Macha- CAMPBELL, B. D. 2002, Aspects of Roman Siegecraft. – Doktorska do (ur.), Social and Political Life in Late Antiquity , Late Antique disertacija. University of Glasgow, Deparment of Archaeology. Archaeology 3: Social and Political Life / Housing 3/1. Leiden, CAMPBELL, B. D. 2006, Besieged-Siege Warfare in the Ancient Boston, 251–283. World . – Oxford. BROGIOLO, G. P. 2010, Città e suburbio tra tardoantico e altome-CAMPBELL, B. D. 2012, Hillfort under attack. – dioevo in Italia settentrionale. – V: D. Vaquerizo, Las áreas subur-Ancient Warfare Magazine banas en la cuitad histórica. Topografiam, usos, función. 67–82. V/6, 2–7. BROGIOLO, G. P. 2011, From Ancient to Early Mediaeval Town: CAPELLI, C., R. CABELLA in M. PIAZZA 2009, The Late Roman Reflections Starting from the Case of Verona. – V: O. Heinrich- pottery production in Eastern Alpine area and Danubian provin- -Tamáska (ur.), Keszthely-Fenékpuszta Im Kontext Spätantiker ces: archaeometric analyses on fabric and glazes. – V: C. Magri- Kontinuitätsforschung Zwischen Noricum Und Moesia niin in F. Sbarra (ur.), La ceramica invetriata tardoromana nell’arco . Rahden, BROGIOLO, G. P. in B. WARD PERKINS 1999, progetto internazionale / Late Roman glazed pottery productions The Idea and Ideal in eastern Alpine area and Danubian provinces. First results of of the Town between Late Antiquity and the Early Middle Ages. M. Leidorf, 195–210. Alpino orientale e nelle province Danubiane. Primi resulti di un Series Transformation of the Roman World 4, Leiden. – an international project, Carlino, 14-15 December 2007, Carlino, 71–82. BRONK RAMSEY, C. 2009, Bayesian analysis of radiocarbon da- CARRADICE, I.A. in T.V. BUTTREY 2007, The Roman imperial co-tes. – Radiocarbon 51(1), 337–360. inage. Vol. 2, part 1, From AD 69-96 : Vespasian to Domitian . BRULET, R., R. DELAGE in F. VILVORDER 2011, La céramique ro- − London. le à large diffusion. – Turnhout. maine en Gaule du Nord Dictionnaire des céramiques. La vaissel- CARRE, M.−B. in S. PESAVENTO MATTIOLI 2003, Tentativo di classificazione delle anfore olearie adriatiche. − Aquileia Nostra BRUUN, P.M. 1966, The Roman Imperial Coinage: Vol. VII: Con- 74, 453−476. stantine and Licinius (A.D. 313-337). – London. CARRERAS MONFORT, C. in D. F. WILLIAMS 2002, Carrot’ BUCHI, E. 1975, Lucerne del museo di Aquileia. Vol. I. Lucerne amphoras: a Syrian or Palestinian connection?. − The Roman romane con marchio di fabbrica. – Aquileia. and Byzantine Near East 3/49, 133–144. BUDJA, M. 1979, Kovinske zapestnice v rimskih grobovih Sloveni- CARROLL, M. 2011, Infant death and burial in Roman Italy. – Jo- je. – Arheološki vestnik 30, 243–253. urnal of Roman Archaeology 24, 99–120. BUORA, M. 1996a, I soldati di Magnenzio. Scavi nella necropoli CECI, F. 2001, L‘interpretazione di monete e chiodi in contesti romana di Iutizzo Codroipo. – Archaeologia di frontiera 1, Udine. funerari: esempi dal suburbio romano. – V: M. Heinzelmann, J. BUORA, M. (ur.) 1996b, Ortalli, P. Fason in M. Witteyer (ur.), Römischer Bestattungsbrauch Lungo la via dell‘Ambra: apporti altoadri - und Beigabensitten. Culto dei morti e costumi funerari romani. atici alla romanizzazione dei territori del Medio Danubio (I sec. a. Internationales Kolloquium (Rom 1.−3. April 1998), Palilia 8, Wi - C. - I sec. d. C.): atti del convegno di studio (Udine-Aquileia 16−17 esbaden, 87–97. settembre 1994). − Udine. BUORA, M. (ur.) 2001, CECI, F. 2005, La deposizione della moneta nella tomba: Da Aquileia al Danubio. Materiali per una continuità di un rito tra paganesimo e cristianesimo. – Histria mostra. – Archeologia di frontiera 4, Udine. antiqua 13, 407–416. BUORA, M. 2004, Fibule a ginocchio dal friuli Venezia Giuglia. – CHRZANOVSKI, L. 2020, Firmalampen: an abundantly-produced Aqiuleia nostra 74, 497−550. lamp-type almost never used? Socio-economic elements to de - BUORA, M. 2008, Diffusione delle fibule Aucissa nell‘area altoa - fine a new framework to study these peculiar lighting devices. driatica. – V: M. Buora in S. Seidel (ur.), Fibule antiche del Friuli, – Peuce, Serie Nouă XVIII, 215–262. Cataloghi e monografie archeologiche dei Civici musei di Udine CHRZANOVSKI, L., A. NESTOROVIĆ in V. VIDRIH PERKO (ur.) 9, Udine, 30–32. 2017, Ancient lamps from Balkans and beyond: acts of the 4th BUORA, M. in A. CANDUSSIO 1990, Fibule tipo Jobst 13 b nel International Lychnological Congress (Ex Oriente Lux, Ptuj, 15th - Friuli Venezia Giulia. – Arheološki vestnik 41, 177–182. -19th of May, 2012): in memory of Jean Bussière. − Monographies BUORA, M. in W. JOBST (ur.) 2002, Instrumentum 59, Drémil Lafage. Roma sul Danubio: da Aquile-ia a Carnuntum lungo la via dell‘ambra. − Cataloghi e monogra- fie archeologiche dei Civici musei di Udine 6, Udine. 344 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 CIGLENEČKI, S. 1990, K problemu datacije nastanka rimskodob- COCIŞ, S. 2004, Fibulele din Dacia Romana / The brooches nih višinskih utrdb v jugovzhodnoalpskem prostoru. – Arheološki from Roman Dacia. – Bibliotheca ephemeris napocensis 3, vestnik 41, 147–176. Cluj-Napoca. CIGLENEČKI, S. 1994, Höhenbefestigungen als Siedlungsgrun- CONSPECTUS 1990: ETTLINGER, E., B. HEDINGER, B. HOFMANN, deinheit der Spätantike in Slovenien. – Arheološki vestnik 45, P. M. KENRICK, G. PUCCI, K. ROTH-RUBI, G. SCHNEIDER, C. M. 239–266. WELLS in S. ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER 1990, Conspectus CIGLENEČKI, S. 1999, Izsledki in problemi poznoantične arheolo formarum terrae sigillatae italico modo confectae. − Materialien - zur römisch-germanischen Keramik 10, Bonn. gije v Sloveniji. – Arheološki vestnik 50, 287–309. CIGLENEČKI, S. 2000, COULSTON, J. C. N. 2013, Late roman military equipment culture. Tinje nad Loko pri Žusmu. Poznoantična – V: A. Sarantis in N. Christie (ur.), War and Warfare in the Late in zgodnjesrednjeveška naselbina. / Tinje oberhalb von Loka pri Antiquity, Leiden, Boston, 463–492. Žusmu. Spätantike und frühmittelalterliche Siedlung. – Opera In - stituti Archaeologici Sloveniae 4, Ljubljana. CUNJA, R. 1996, Poznorimski in zgodnjesrednjeveški Koper. Arhe- banih središč – prispevek k transformaciji poselitvene slike v ju v luči drobnih najdb 5. do 9. stoletja. – Zgodovinsko društvo za - južno Primorsko, Koper. CIGLENEČKI, S. 2012, Spremenjena podoba poznoantičnih ur ološko izkopavanje na bivšem kapucinskem vrtu v letih 1986-1987 - govzhodnoalpskem prostoru. – V: I. Lazar in B. Županek (ur.), Emona med Akvilejo in Panonijo, Koper, 459–478. CUNJA, R. in M. MLINAR 2010, S fibulo v fabulo: fibule iz Istre, s CIGLENEČKI, S. 2015, Late Roman army, Claustra Alpium Iuliarum Krasa, iz Notranjske in Posočja med prazgodovino in zgodnjim and the fortifications in the south-eastern Alps. – V: J. Istenič, B. srednjim vekom. / Con la fibula nella storia: fibule dall‘Istria, dal Laharnar in J. Horvat (ur.), Carso, dalla Carniola interna e dall‘Isontino tra preistoria e alto nia. / Sledovi rimske vojske na Slovenskem. Katalogi in monogra Evidence of the Roman army in Slove- medioevo. – Koper. -fije 41, Ljubljana, 385–460. CURK, I., M. GULIČ in I. TUŠEK 1984, Zur Sigillataproduktion von CIGLENEČKI, S. 2023, Poetovio. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 23–24, 61–68. Between Ravenna and Constantinople. Re - thinking Late Antique settlement Patterns. – Opera Instituti Ar- CVJETIĆANIN, T. 2006, Kasnoantička gleđosana keramika: gleđo-chaeologici Sloveniae 46, Ljubljana. sana keramika Prve Mezije, Priobalne Dakije, Sredozemne Dakije CIPRIANO, S. 2012, L’ inumazione ad Altino in età alto e medio i Dardanije. – Arheološke monografije 19, Beograd.--imperiale. – Rivista di Archeologia 36, 97–118. ČAVAL, S. 2013, Poznoantične okrasne igle vrste stilus v Sloveniji. CIPRIANO, S. in G. M. SANDRINI 2015, ...redditur enim terrae / Late Antique decorative pins of the stylus type in Slovenia. – Arheološki vestnik 64, 197–248. corpus (Cic., De leg., 2,56). Le necropoli di Oderzo tra media e tarda età imperiale. – V: F. Rinaldi in A. Vigoni (ur.), Le necropolis DASEN, V. 2003, Protéger l’enfant: amulettes et crepundia. – V: della media e tarda età imperiale (III – IV secolo d. C.) a Iulia Con- D. Gourevitch, A. Moirin in N. Rouquet (ur.), Maternité et petite cordia e nell‘arco Altoadriatico. Organizzazione spaziale aspetti enfance dans l’Antiquité romaine, Bourges, 172–177. monumentali e strutture sociali, L‘Album 20, Rubano, 225–243. DASEN, V. 2015, Probaskania: Amulets and Magic in Antiquity. – CIPRIANO, S. in G. M. SANDRINI 2019, I riti per l’Aldilà. – V: M. V: D. Boschung in J. N. Bremmer (ur.), The Materiality of Magic, Mascardi in M. Tirelli (ur.), L’anima delle cose. Riti e corredi dalla Morphomata 20, Wilhelm Fink, Paderborn, 177–204. necropoli romana di Opitergium. Venezia, 57–66. DE GROSSI MAZZORIN, J. 2001, L‘uso dei cani nei riti funerari. CIPRIANO, S. in S. MAZZOCCHIN 2012, Produzioni anforarie – V: M. Heinzelmann, J. Ortalli, P. Fason in M. Witteyer (ur.), Römi-dell‘Italia alto e medioadriatica in età romana. − V: Custode Silvio scher Bestattungsbrauch und Beigabensitten. Culto dei morti e Fioriello (ur.), Ceramica Romana nella Puglia Adriatica, 241–254. costumi funerari romani. Internationales Kolloquium (Rom 1.−3. CIPRIANO, S. in S. MAZZOCCHIN 2019, Dressel 6B and Dressel April 1998), Palilia 8, Wiesbaden, 77–82. 6A’s oil and wine production in North Italy and the Adriatic we- DEGRASSI, V., P. MAGGI in G. MIAN 2009, Anfore adriatiche di pi- stern coast (1st century BC−2nd century AD). – V: J. Remesal Ro- ccole dimensioni da contesti di età medio imperiale ad Aquileia e dríguez, V. Revilla Calvo, D. J. Martín-Arroyo Sánchez, A. Martín Trieste. – V: S. Pesavento Mattioli in M.-B. Carre (ur.), Olio e pesce in Oliveras (ur.), Paisajes productivos y redes comerciales en el Im- in epoca romana. Produzione e commercio nelle regioni dell‘Alto perio Romano. Productive Landscapes and Trade Networks in The Adriatico. Atti del convegno (Padova, 16 febbraio 2007). Antenor Roman Empire. Collecció Instrumenta 65. Barcelona, 233–245. Quaderni 15, Padova, 257–266. CIPRIANO, S., S. MAZZOCHIN in L. MARITAN 2014, Il quartiere DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinfunde vom Magdalensberg. – artigianale divia Montona a Padova: le produzioni ceramiche e Kärntner Museumsschriften 71, Archäologische Forschungen zu la loro caratterizzazione archeometrica. – V: G. Lipovac Vrkljan, den Grabungen auf dem Magdalensberg 9, Klagenfurt. B. Šiljeg, I. Ožanić Roguljić in A. Konestra (ur.), Rimske keramičar- DEMETZ, S. 1999, Fibeln der Spätlatène- und frühen römischen ske i staklarske radionice: proizvodnja i trgovina na jadranskom und Kaiserzeit in den Alpenländern. – Frühgeschichtliche und prostoru: zbornik II. međunarodnog arheološkog kolokvija, Cri-Provinzialrömische Archäologie 4, Rahden/Westf. kvenica, 28.−29. listopada 2011 , Zbornik Instituta za arheologiju 2, Zagreb, Crikvenica, 199–217. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 345 DESCHLER-ERB, E. 2010, Armée romaine et pouvoir dans les Al- FEUGÈRE, M. 2010, Weapons of the Romans.– Gloucestershire. pes occidentales: l’apport des militaria. – V: D. Daudry (ur.), Actes FIRŠT, S. 2004, Mariborska cesta v Celju III. Etapa rekonstrukcije, du XIIe Colloque sur les Alpes dans l’Antiquité, Yenne/Savoie, 2-4 Poročilo o izvajanju arheološkega nadzora gradbenih del v letu octobre 2009 , Bulletin d’Études préhistorique et archéologiques 2003 in 2004 . – Celje (neobjavljeno poročilo, hrani Ministrstvo alpines 21, 193–204. za kulturo RS). DESCHLER-ERB, E. 2013, Fibeln aus Augsburg-Oberhausen. – V: FISCHER, T. 1990, Das Umland des römischen Regensburg. – G. Grabherr, B. Kainrath in Th. Schierl (ur.), Relations abroad. Bro-Münchner Beitr. Vor- und Frügeschichte 42, München. oches and other elements of dress as sources for reconstructing interregional movement and group boundaries from the Punic FRECER, R. 2015, Gerulata: The Lamps. A Survey of Roman Lamps Wars to the decline of the Western Roman Empire in Pannonia , Proceedings . – Karolinum. of the International Conference from 27th-29th April 2011 (Inns- FÜNFSCHILLING, S. 2012, Schreibgeräte und Schreibzubehör aus bruck), Ikarus 8, Innsbruck, 127–151. Augusta Raurica. – Jahresberichte aus Augst und Kaiseraugst 33, DI FILIPPO BALESTRAZZI, E. 1988, Lucerne del Museo di Aqui- 163–197. leia. Vol. 2. Lucerne romane di età repubblicana ed imperiale. Die römischen Gläser aus August und FÜNFSCHILLING, S. 2015, − Aquileia. Kaiseraugust. – Forschungen in Augst 51, Augst. DI GIOVANNI, V. 1996, Produzione e consumo di ceramica da GABLER, D. in A. MARTON 2009, La circulation des sigillées en cucina nella Campania romana (II a.C.- II d.C.). – V: M. Bats (ur.), Pannonie d’apres les estampilles sur sigillées lisses de Gaule, de Les céramiques communes de Campanie et de Narbonnaise 1996 Germanie et de la région Danubienne. – Revue Archéologique de (Ier s. av. J.-C. – IIe s. ap. J.-C.). La vaiselle de cuisine et de table. l’Est 58, 205–324. Actes des Journées d‘étude organisées par le Centre Jean Bérard GADDI, D. in P. MAGGI 2017, Anfore italiche. – V: P. Maggi, F. et la Soprintendenza Archeologica per le Province di Napoli e Maselli Scotti, S. Pesavento Mattioli in E. Zullini (ur.), Caserta, Naples 27–28 mai 1994, Collection Centre Jean Bérard Materiali per Aquileia: lo scavo di Canale Anfora (2004-2005) 14, Naples, 65−103. . Scavi di Aquileia 4, Trieste: Editreg, 263–329. DOLENZ, H. 1998, Eisenfunde aus der Stadt auf dem Magda - GAGETTI, E. 2001, Anelli di età romana in ambra e in pietre dure. lensberg . − Kärntner Museumsschriften 75, Archäologische – V: G. Pavesi in E. Gagetti (ur.), Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 13, Arte e materia. Studi su ogget - ti di ornamento di età romana, Klagenfurt Quaderni di Acme 49, Milano, 191–486. DONAT, P. in P. MAGGI 2017, Terre sigillate italiche. – V: P. Maggi, F. GAGETTI, E. 2004, Ornamenti e oggetti per il trucco. – V: F. Rossi Maselli Scotti, S. Pesavento Mattioli in E. Zulini (ur.), Materiali per (ur.), Aquileia: lo scavo di Canale Anfora (2004–2005) , Scavi di Aquileia La vita dietro le cose. Riflessioni su alcuni corredi funerari da Bri 4, Trieste, 71–89. x ia , Milano, 46–51. DREXEL, F. 1911, Das Kastell Faimingen. – Der obergermanisch- GAGETTI, E. 2007, Locum in deliciiis… sucina optinent. Le ambre -raetische Limes des Römerreiches 66c, Heidelberg. di Aquileia e di Spalato. – V: M. Buora (ur.), Le regioni di Aquileia DULAR, A. 1979, Rimske koščene igle iz Slovenije . – Arheološki e Spalato in epoca Romana, Atti del Convegno, Treviso, 135–161. vestnik 30, 278–293. GAGETTI, E. 2018, Oggetti d’ornamento. – V: L. Arslan Pitcher Roman Britain. – 2018, 1–32. tova, 397–414. Britannia Studi e ricerche di archeologia 5, Man- ECKARDT, H. in S. WILLIAMS 2018, The Sound of Magic? Bells in mona. Vol. II. I materiali, (ur.), Amoenissimis... aedificiis. Gli scavi di piazza Marconi a Cre- ELEFTHERIADOU, E. 2017, Rätische Glanztonwar Drexel IIa in GALLIAZZO, V. 1979a, Bronzi romani del Museo civico di Treviso. Vindobona – hochwertige importierte Gefäßkeramik. – Fundort – Collezioni e musei archeologici del Veneto 11, Roma. Wien. Berichte zur Archälogie 20, 100–208. GARBSCH, J. 1965, Die norisch-pannonische Frauentracht im 1. ELLIOTT, P. 2008, Humble and Deadly - The ancient slinger. – An-und 2. Jahrhundert. – Münchner Beiträge zur Vor- und Früh- ge-cient warfare II/1, 25–28. schichte 11, München. ESMONDE CLEARY, S. 1987, Extra-mural areas of Romano-British GASPAR, N. 2007, Die keltischen und gallo-romischen Fibeln vom towns . – BAR British Series 169, Oxford. Titelberg . – Dossiers d’Archeologie du Musee National d’Histoire ETTLINGER, E. 1973, Die römischen Fibeln in der Schweiz. – Bern. et d’Art 11, Luxembourg. FARKA, C. 1977, Die römischen Lampen von Magdalensberg. – GASPARI, A. 2000, Ulaka. Prazgodovinska in rimska naselbina Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Mag nad Starim trgom pri Ložu. – -Magistrsko delo. Oddelek za arhe-dalensberg 4, Kärntner Museumsschriften 61, Klagenfurt. ologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. FEUGÈRE, M. 1985, Les fibules en Gaule méridionale: de la GASPARI, A. 2010, „Apud horridas gentis—„: začetki rimskega conquête à la fin du Ve s. ap. J.-C. mesta Colonia Iulia Emona. / Beginnings of the Roman town of – Revue Archéologique de Narbonnaise, Supplément 12, Paris. Colonia Iulia Emona. – Ljubljana. 346 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 GASPARI, A. in M. NOVŠAK 2003, Poročilo o zaščitnih arheoloških in G.J. Armelagos (ur.), Paleopathology at the Origins of Agricul-izkopavanjih na lokaciji Narodni dom v Celju. – Celje (neobjavlje- ture, New York. no poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). GOODMAN, A. H. in G. J. ARMELAGOS 1988, Childhood stress GASPARI, A., R. KREMPUŠ, M. ERIČ in S. BOKAL 2001, Arheološko and decreased longevity in a prehistoric population. − American najdišče v strugi Savinje v Celju. – Arheološki vestnik 52, 281–305. Anthropology 90, 936–944. GASPARI, A., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK, M. DRAKSLER, R. MA- GOODMAN, A. H. in J. C. ROSE 1990, Assesment of Systemic SARYK, A. PLESTENJAK, P. VOJAKOVIĆ, T. ŽERJAL in D. MITROVA Physiological Perturbations from Dental Enamel Hypoplasias 2024, Archaeological research of Emona in the period 2000– and Associated Histological Structures. – Yearbook of Physical 2022: New findings about the urbanistic development of the Ro- Anthropology 33, 59–110. man town and previous military use of the area. – V: J. Horvat, S. GOSTENČNIK, K. 2005, Die Beinfunde vom Magdalensberg. – Ar-Groh, K. Strobl in M. Belak (ur.), Roman Urban Landscape. Towns chäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magda-and minor settlements from Aquileia to the Danube. Opera Insti-lensberg 15, Kärntner Museumsschriften 78, Klagenfurt. tuti Archaeologici Sloveniae 47, Ljubljana, 127–150. GOSTENČNIK, K. 2010, Textile Production and Trade in Roman GIESLER, U. 1981, Die Kleinfunde. – V: T. Ulbert (ur.), Ad Pirum Noricum. – V: M. Gleba in J. Pásztokáí-Szeőke (ur.), Work and (Hrušica). Spätrömische Passbefestigung in den Julischem Alpen . Identity. The agents of te x tile production and e x vhange in the Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschischte 31, München, Roman period, Archeological textile series 13, Oxford, Oakville, 53–130. 60–68. GIOVANNINI, A. 2008, Tipologia delle perle in vetro attestate ad GOSTENČNIK, K. 2012, Austria: Roman Period. – V: M. Gleba in Aquileia. – V: L. Mandruzzato (ur.), Vetri antichi del Museo Nazi - U. Mannering (ur.), Te x tiles and Te x tile Production in Europe from onali di Aquileia. Ornamenti e oggettistica di età romana. Vetro Prehistory to AD 400. Ancient Textiles Series 11, Oxford, 65–88. pre- e post- romano. Corpus delle collezioni del vetro in Friuli GOSTENČNIK, K. 2014, Textilproduktion in der Austria Romana. Venezia Giulia 4, Trieste, 156–170. – V: K. Grömer (ur.), Römische Te x tilien in Noricum und Westpan - GIOVANNINI, A. 2008b, Pendenti. – V: L. Mandruzzato (ur.), Vetri nonien im Konte x t archäologischer Gewebefunde 2000 v.Chr. bis antichi del Museo Nazionali di Aquileia. Ornamenti e oggettistica 500 n.Chr. in Österreich . Austria Antiqua 5, Graz, 57–109. di età romana. Vetro pre- e post- romano. Corpus delle collezioni GOSTENČNIK, K. 2021, Römische Schmucknadeln aus Bronze del vetro in Friuli Venezia Giulia 4, Trieste, 35–36. mit durchbrochener Nadelspitze. − V: C. Leger in S. Raux (ur.), GIOVANNINI, A. 2012, Ninnoli, oggetti di devozione domestica, Des objets et des hommes. Études offertes à Michel Feugère . Mo - ricordi famigliari: immagini di terracotta da Aquileia tra scavi e nographes Instrumentum 71, Drémil-Lafage, 513−521. dati d’archivio. – V: J. Bonetto in M. Salvadori (ur .), L’architettura GOUDINEAU, C. 1970, Note sur la céreamique à engobe in privata ad Aquileia in età romana. Atti del convegno di studio - (Padova, 21-22 febbraio 2011), Antenor Quaderni 24, Padova, terne ruge-pompéien („Pompejanisch platten“). – MEFRA 82.1, 317–336. 159−186. GIOVANNINI, A. 2013, La gioielleria tardoantica di Aquileia. La GRABHERR, G. 2001, Michlhallberg. Die Ausgrabungen in der luce dei metalli e i colori del vetro. – V: C. Tiussi, L. Villa in M. römischen Siedlung 1997-1999 und die Untersuchungen an der Novello zugehörigen Straẞentrasse. – (ur.), Costantino e Teodoro. Aquileia nel IV secolo. Cata-Bad Aussee. logo della Mostra (Aquileia, 5 luglio-3 novembre 2013) , Verona, GRAY, H. 2002, Gray‘s Anatomy: Descriptive and Surgical. 192–196. – London. GIOVANNINI, A. in G. TASCA 2016, Metalli antichi del Museo di GROH, S. in H. SEDLMAYER 2002, Forschungen im Kastell Ma-San Vito al Tagliamento: L‘eta romana e altomedievale. – San utern-Favianis. Die Grabungen der Jahre 1996 und 1997. – Der Vito al Tagliamento. Römische Limes in Österreich 42. Verlag der Österreichischen GIOVANNINI, A. in M. VIDULLI TORLO 2012, Gioie della terra. Akademieder Wissenschaften, Wien. Gemme dei civici musei di storia ed arte di Trieste. – Katalog raz- GRÜNEWALD, M. 1979, Die Gefässkeramik des Legionslagers von stave, Trieste, Koper. Carnuntum (Grabungen 1968 – 1974). – Der Römische Limes in GIRARDI JURKIĆ, V. in K. DŽIN 2003, Sjaj antičkih nekropola Istre. / Österreich 29, Wien. The splendour of the antique necropolises of Istria. − Monografije GUGL, C. 1995, Die römischen Fibeln aus Virunum. – Klagenfurt. i katalozi 13, Pula. GUGL, C. 2008, Le “kräftig profilierten Fibeln” dal Friuli. Uno sgu-GIUNIO, K. A. 2010, Nakit od gagata iz fundusa Arheološkog mu-ardo di insieme. – V: M. Buora in S. Seidel (ur.), Fibule antiche del zeja Zadar. – Histria Antiqua 19, 193–204. Friuli, Cataloghi e monografie archeologiche dei Civici musei di GOETTE, H. R. 1986, Die Bulla. – Bonner Jahrbücher 186, 133–164. Udine 9, Udine, 33−41. GOODMAN, A. H., D.L. MARTIN, G. J. ARMELAGOS in G. CLARK GUGLIELMETTI, A., l. LEOK. BISHOP in l. RAGAZZI 1991, Cera- 1984, Indications of stress from bone and teeth. – V: M.N. Cohen mica comune. − V: D. Caporusso (ur.), Scavi MM3. Ricerche di Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 347 archeologia urbana a Milano durante la costruzione della linea 3 HOPE, V. M. 2007, Death in ancient Rome: a source book. – New della Metropolitana 1982−1990, Milano, 133−258. York. GUIDO, M. 1978, The Glass Beads of the Prehistoric and Roman HORVAT, J. 1999, Rimska provincialna arheologija v Sloveniji po Periods in Britain and Ireland. – Reports of the Research Commit- letu 1965: poselitvena slika in drobna materialna kultura. – Arhe- tee of the Society of Antiquaries of London 35, London. ološki vestnik 50, 215–257. GUIRAUD, H. 1989, Bagues et anneaux à l’époque romaine en HORVAT, J., I. LAZAR in A. GASPARI (ur.) 2020, Manjša rimska Gaule. – Gallia 46, 173–211. naselja na slovenskem prostoru. – Opera Instituti Archaeologici GUSTAFSON, G. 1966, Sloveniae 40, Ljubljana. Forensic Odontology . – London. GUŠTIN, M. 2015, Roman camps following the route to Segestica HORVAT, J. in B. ŽBONA TRKMAN 2016, The 3rd century military equipment in south-western Slovenia. – V: J. Horvat (ur.), The and the western Balkans = Rimski vojaški tabori v smeri proti Roman army between the Alps and the Adriatic , Opera Instituti Segestiki in zahodnemu delu Balkanskega polotoka. – V: J. Iste - archaeologici Sloveniae 31, Studia Alpium et Adriae 1, 99–120. nič, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman army in Slovenia / Sledovi rimske vojske na Slovenskem. Katalogi in HRDLIČKA, A. 1920, Showel Shaped teeth. – Am.J.Phys.Anthro-monografije 41, Ljubljana, 221−233. pology 3, 429−465. HARHOIU, R. 2021, Dacia during the dominance of the early mi- HRUSTEL, J., R. URANKAR in J. KRAJŠEK 2014, Arheološko izko-grant peoples (fourth–seventh century). – V: Archaeological tre- pavanje v Celju, zaradi izvedbe predhodnih arheoloških raziskav, asures of Romania. Dacian and Roman roots. Katalog razstave, zaradi prenove in zamenjave vodovoda in plinovoda na trasi Madrid. Cankarjeva ulica – Vodnikova ulica – Ljubljanska cesta v Celju HARTLEY, K. F. 1973, La diffusion des mortiers, tuiles et autres (prvo strokovno poročilo o raziskavi). – Celje (neobjavljeno poro- čilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). produits en provenance des fabriques italiennes. – Cahiers d‘Archéologie Subaquatique 2, 49−60. HSU, J. W., P. L. TSAI, T. H. HSIAO, H. P. CHANG, L. M. LIN, K. M. HAUSER, G. in F.G. DE STEFANO 1989, LIU, H. S. YU in D. FERGUSON 1999, Ethnic dental analysis of Epigenetic Variants of the shovel and Carabelli`s traits in a Chinese population. – Australian Human Skull. – Stuttgart. Dental Journal 44, 40–45. HAYES, J. W. 1972, Late Roman Pottery. – London. HUBER, R., C. SCHUCANY in I. WINET 2012, Nebensächlichke - HAYES, J. W. 1983, The Villa Dionysos Excavations, Knossos: The iten? Römische Feuerschlagsteine (?) sowie weitere geschlagene Pottery. − Annual of the British School at Athens 78, 97–169. Steinartefakte und prähistorische Scherben aus der römischen HAYES, J. W. 2008, Fundstelle von Cham-Hagendorn. – Tugium 28, 153–160. The Athenian Agora XXXII. Roman pottery. Fine−ware imports. − Princeton. ISÇAN, M. Y., S. R. LOTH in R. K. WRIGHT 1984, Age estimation HEINZELMANN, M. 2001, Introduzione. La situazione di Roma. from the rib by phase analysis: white males. – Journal of Forensic Sciense 29 (4), 1094–1104. − V: M. Heinzelmann, J. Ortalli, P. Fason in M. Witteyer (ur.), Römi - scher Bestattungsbrauch und Beigabensitten. Culto dei morti e ISÇAN, M. Y., S. R. LOTH in R. K. WRIGHT 1985, Age estimation costumi funerari romani. Internationales Kolloquium (Rom 1.−3. from the rib by phase. White females. – Journal of Forensic Sci-April 1998), Palilia 8, Wiesbaden, 21–28. ense 30(3), 236–239. HILLSON, S. 1996, Dental Anthropology. – Cambridge. ISTENIČ, J. 1994, The Emona Glass Beakers. – Arheološki vestnik HILLSON, S. 1997, Relationship of Enamel Hypoplasia to the Pat 45, 95–98.-tern of Tooth Enamel Crown Growth: A discussion. – American ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I: grobne celote iz Journal of Physical Anthropology 104, 89–103. Deželnega muzeja Joanneum v Gradcu./Poetovio, the western HINKER, Ch. 2017, Die norisch-pannonische Frauentracht im cemeteries I: grave-groups in the Landesmuseum Joanneum, Spiegel der Kleinfunde aus dem Stadtterritorium von Flavia Sol Graz. – Katalogi in monografije 32, Ljubljana.-va. Ein Addendum zur Monograie von Jochen Garbsch unter ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, zahodna grobišča II: grobne celote iz besonderer Berücksichtigung der Neufunde seit 1965. – Jahre- Deželnega muzeja Joanneum v Gradcu./Poetovio, the western shefte des Österreichischen Archäologischen Institutes in Wien 86, cemeteries II: grave-groups in the Landesmuseum Joanneum. – 33–105. Katalogi in monografije 33, Ljubljana. HOFMANN, B. 1971, Catalogue des estampilles sur vaisselle si- ISTENIČ, J. 2015, Mali Njivč above Novaki / Mali Njivč nad Novaki. gillee. 1ere partie. Les ateliers de la La Graufesenque et de Lezo- – V: J. Istenič, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence of the Roman ux. – Groupe d`Archeologie antique du Touring Club de France, army in Slovenia / Sledovi rimske vojske na Slovenskem. – Kata- Notice Technique 21, Paris. logi in monografije 41, Ljubljana, 365–384. HOFMANN, B. 1972, Catalogue des estampilles sur vaisselle sigil- ISTENIČ, J. in G. SCHNEIDER 2000, Aegean cooking−ware in the lee. 2e partie. – Groupe d`Archeologie antique du Touring Club eastern Adriatic. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 36, de France. Notice Technique 22, Paris. 341−348. 348 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 JERALA, M. 2012, Herkulovo svetišče v Celju: pregled raziskav KOLŠEK, V. 1960–1961, Dva miljnika iz Celja. – Arheološki vestnik in prezentacije. - V: B. Migotti, Ph. Mason, B. Nadbath in T. 11−12, 147−151. Mulh (ur.), Scripta in honorem Bojan Djurić. Monografije CPA 1, KOLŠEK, V. 1959, Nekaj prispevkov k topografiji rimske Celeje. – 447–461. Celjski zbornik 1959, 230–257. JEVREMOV, B., M. TOMANIČ-JEVREMOV in S. CIGLENEČKI 1993, KOLŠEK, V. 1966, Keltski novci iz Celja. – Arheološki vestnik 17, Poznorimsko grobišče na Ptujskem gradu. – Arheološki vestnik 409–412. 44, 223–234. KOLŠEK, V. 1970, Celje. Zaščitna arheološka izkopavanja na pro-JOBST, W. 1975, Die römischen Fibeln aus Lauriacum. – Forschun-storu Gubčeve–Lilekove ul. – Varstvo spomenikov 13–14, 1968– gen aus Lauriacum 10, Linz. 1969, 186–188. JOHNS, C. 1996, The Jewellery of Roman Britain. Celtic and Clas- KOLŠEK, V. 1972, Les nécropoles de Celeja et de Šempeter. − Inv. sical Traditions. – Ann Arbor. Arch. Jug. 16, Beograd. JORIO, S. 1999, Le terre sigillate di produizione non africana. − V: KOLŠEK, V. 1976, Vzhodni del antične nekropole v Šempetru. – G. Olcese (ur.), Ceramiche in Lombardia tra II secolo a.C. e VII Katalogi in monografije 14, Ljubljana. secolo d.C.: raccolta dei dati editi , Documenti di archeologia 16, KOLŠEK, V. 1977, Ostanki zahodne nekropole rimske Celeje. – Mantova, 83−118. Celjski zbornik 1975-1976 , 403−407. JOSIPOVIĆ, D. in A. PLESTENJAK 2003a, Poročilo o arheološkem KOLŠEK, V. 1980, Zanimive najdbe iz Celja. – nadzoru na Mariborski cesti, III. etapa Arheološki vestnik . – Ljubljana (neobjavljeno 31, 171–174. poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). JOSIPOVIĆ, D. in A. PLESTENJAK 2003b, Poročilo o zaščitnih ar- KOLŠEK, V. 1983, Municipium Claudium Celeja. – Celjski zbornik heoloških izkopavanjih na Mariborski cesti. – Sonda v parku sv. 1982−1983, 165–173. Maksimilijana. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). KOLŠEK, V. 1984, Nekaj podatkov o zgodnjem krščanstvu v Celeji KARO, Š. 2020a, Ogrlice in zapestnice iz steklenih jagod. – V: (Einige Angaben über das Frühchristentum in Celeja). − Arheolo- A. Miškec, B. Županek, Š. Karo in G. Tica (ur.), Severno emonsko ški vestnik 35, 342–345. grobišče – raziskave na najdišču Kozolec. Situla 45, Ljubljana, Lju- KOLŠEK, V. 1986, Celje – Vogal Savinove, Gledeliška u., Slomškov bljana, 219−225. trg, vogal Stanetova, Miklošičeva u., Muzejski trg. – Varstvo spo - KARO, Š. 2020b, Koščeni predmeti, predmeti iz rogovine in slo menikov -28, 260–265. novine ter kamniti predmeti. – V: A. Miškec, B. Županek, Š. Karo KOLŠEK, V. 1990, Mala bronasta plastika iz Celeje. – Celjski zbornik in G. Tica (ur.), Severno emonsko grobišče – raziskave na najdišču 1990, 7–26. Kozolec . Situla 45, Ljubljana, 234−237. KONRAD, M. 1997, Das römische Gräberfeld von Bregenz - Bri-KAZANSKI, M. 1994, Les plaque–boucles méditerranéenes des gantium I. Die Körpergräber des 3. bis 5. Jahrhundert. – Münch-Ve–VIe siècles. – Archéologie médiévale XX IV, 137–198. ner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 51, München. KAZANSKI, M. 2022, Early Byzantine Jewellery in the Cloisonné KOS, P. 1985, Markomanske vojne – numizmatika in zgodovina. – Style Allegedly from Olbia. – V: J. Jiřik, K. Blažková, J. Bezáková in Zgodovinski časopis 39/3, 277–281. B. Ager (ur.), Royal Insignia of Late Antiquity from Mšec and Řev - KOŠČEVIĆ, R. 1980, ničov. Magnificent Finds from the Migration Period from Central Antičke fibule s područja Siska. – Zagreb. Bohemia. Rakovnik, 102–105. KOŠČEVIĆ, R. 1991, Antička bronca iz Siska. – Zagreb. KAZANSKI, M., J. LÓPEZ QUIROGA in P. PÉRIN 2022, Le costu- KRAJŠEK, J. 2014, Topografija Celeje. – V: M. Bausovac, Vivas me féminin des éelites germaniques orientales et ses répliques Feli x . Celeja. Arheološko najdišče osrednja knjižnica Celje . Celeja „populaires“ dans le royaume Wisigothique aux Ve–VIe siècles. Antiqua 1, Celje, 9–24. – Revue archéologique 73, 127–151. KRAJŠEK, J. 2015, Keramika rimske Celeje . – Doktorska disertacija. KELEMEN, M. H. 1990, Roman Amphorae in Pannonia III. – Acta Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 41, 147–193. Ljubljana. KELLER, E. 1971, Die Spätromischen Grabfunde in Südbayern. - KRAJŠEK, J. 2023, Municipium Claudium Celeja. – V: J. Horvat, S. Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 8, Munich. Groh, K. Strobl in M. Belak (ur.), Roman Urban Landscape. Towns KENT, J. P. C. 1981, The Roman Imperial Coinage: Vol. VIII: The and minor settlements from Aquileia to the Danube. Opera Insti-Family of Constantine I (A.D. 337-364) . – London. tuti Archaeologici Sloveniae 47, Ljubljana, 151–164. KENT, J. P. C. 1994, The Roman Imperial Coinage: Vol. X: The Divi- KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2007, Keramika z rimskega svetišč- ded Empire and the Fall of the Western Parts 395-491 nega območja v Podkraju pri Hrastniku. – Arheološki vestnik . – London. 59, 245−277. KNIFIC, T. 2004, Arheološki sledovi blejskih prebivalcev. – V: J. Dežman (ur.), Bled 1000 let. Blejski zbornik 2004, 93–118. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 349 KRAJŠEK, J. in R. KREMPUŠ, 2005, Poročilo o arheološkem son- LAZAR, I. 2002, Celeja. – V: M. Šašel Kos in P. Scherrer (ur.). The diranju v Cankarjevi ulici v Celju. – Celje (neobjavljeno poročilo, autonomous towns of Noricum and Pannonia. Noricum, Situla hrani Ministrstvo za kulturo RS). 40, Ljubljana, 71–101. KRAJŠEK, J. in T. ŽERJAL 2022, Celejan slipped ware. Panonnian LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije. – Opera Instituti archae-slipped wae (PSW) from Celeja: the evidence from Mariborska ologici Sloveniae 7, Ljubljana. cesta. – V: I. Ožanić, Roguljić in A. Raičković Savić (ur.), Roads and LAZAR, I. 2022, Pogled skozi steklo / A Look Through the Glass. Rivers, pots and potters in Pannonia. Interactions, analogies and – Koper. differences . Zbornik Instituta za arheologiju 17, Zagreb, 159–170. LAZAR, I. 2023, Opredelitev steklenega gradiva. – V: A. Pleste-KREKOVIĆ, E. 2016, Mortaria in graves. – Rei Cretariae Romanae njak, A. Gaspari in T. Žerjal, Celje – Mariborska cesta III. Etapa. Fautorum Acta 44, 513—527. Arheologija na avtocestah Slovenije 111, Ljubljana, 417–431. KREMPUŠ, R., D. BRIŠNIK, M. BRICELJ in J. BAJDE 2007, Poročilo LELEKOVIĆ, T. 2007, Relijefna terra sigillata s područja grada Vin-o arheološkem nadzoru na lokaciji: Rekonstrukcija glavne ceste G kovaca . – Magistarski rad. Poslijediplomski studij Odsjeka za ar-1/5, odsek 328 Celje-Šmarjeta, od km 0.568 do km 1270 (4. etapa heologiju, Filozofski fakultet Zagreb, Zagreb. obnove magistrale sever-jug v Celju). – Celje (neobjavljeno poro-LELEKOVIĆ, T. 2012, Cemeteries. – V: B. Migotti (ur.), čilo, arhiv ZVKDS, OE Celje). The Archa-eology of Roman Southern Pannonia. The state of research and KREMPUŠ, R. 2001, Arheološke raziskave knežjega dvora v Ce-selected problems in the Croatian part of the Roman province of lju. – V: M. Guštin (ur.), Srednjeveško Celje. Arheologia historica Pannonia. BAR international Series 2393, Oxford, 313−357. Slovenica 3 . – Ljubljana, 25−38. LESKOVAR, T., P. VOJAKOVIĆ in M. NOVŠAK 2013, Poročilo o ar-KREMPUŠ, R. 2005, Rekonstrukcija glavne ceste v Celju G 1-5, IV. heoloških raziskavah pred gradnjo sejemske dvorane „M“ celjske-etapa. Oris znanih arheoloških podatkov v bližini trase obnove in ga sejma (EŠD 56 – arheološko najdišče Celje ) – Ljubljana (neo-vrednotenje arheološkega potenciala . – Celje (neobjavljeno poro-bjavljeno poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). čilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). LOESCHCKE, S. 1919, Lampen aus Vindonissa, Ein Beitrag zur KREMPUŠ, R., M. NOVŠAK in S. TOMAŽIČ 2005, Nova spoznanja Geschichte von Vindonissa und des Antiken Beleuchtungswesens . o urbanistični zasnovi rimske Celeje. – V: Mohorjev koledar 2005, – Zürich. Celje, 173–177. LOSERT, H. in A. PLETERSKI 2003, Altenerding in Oberbayern. KRONES F. in L.M. GOLIA 1972, Kronika grofov Celjskih. − Maribor. Struktur des frühmittelalterlichen Gräberfeldes und „Ethnogenese“ LABATE, D. 2016, MVTINA FECIT. Dalle Herzblattlampen alle Fir- der Bajuwaren. – Berlin, Bamberg, Ljubljana. malampen: Nuovi dati sulla produzione di lucerne a matrici dal LOVENJAK, M. 2003, Rimski napisi iz Celja, najdeni med 1991 in territorio di Modena / MVTINA FECIT. Od Herzblattlampen do 2003. – Arheološki vestnik 54, 331–368. Firmalampen: Novi podaci o svjetiljkama proizvedenima u kalu - LOVRINČEVIĆ, A. in Ž. MIKIĆ, 1989, pu s područja Modene. − V: G. Lipovac Vrkljan, M. Ugarković in I. Atlas osteopatoloških promje - na na istorijskim populacijama Jugoslavije Ožanić Roguljić (ur.), Rimske i kasnoantičke svjetiljke: Proizvodnja . – Sarajevo. i distribucija, kontakti na Mediteranu / Roman and late antique LRFW Working Group 2011a, An Initiative for the Revision of Late lamps production and distribution, contacts on the Mediterranean Roman Fine Wares in the Mediterranean (c. AD 200–700): The ( Proceedings of the Round-Table, Zagreb, 2 february 2015), E-Zia Barcelona ICREA/ESF Workshop. – V: LRFW 1, 1–14. 1, Zagreb, 18−37. LRFW Working Group 2011b, Key Contexts for the Dating of Late LAHARNAR, B. 2022, From Ocra to Albion. Notranjska between Roman Mediterranean Fine Wares: A Preliminary Review and prehistory and antiquity . / Od Okre do Albijske gore. Notranj - ‘Seriation.’” – V: LRFW 1, 15–32. ska med prazgodovino in antiko. – Katalogi in monografije 45, LRFW 1: CAU, M. Á., P. REYNOLDS in M. BONIFAY (ur.) 2011, Ljubljana. LRFW 1. Late Roman fine wares: solving problems of typology and chro - LAZAR, I. 1996, Latènezeitliche und frührömische Funde aus der nology: a review of the evidence, debate and new conte x ts. – Ro - Savinja in Celje. – Arheološki vestnik 47, 279–296. man and Late Antique Mediterranean Pottery 1, Oxford. LAZAR, I. 1997a, Arheološke najdbe na območju Narodnega MACHUT, P., Y. MARION, A. BEN AMARA in F. TASSAUX (ur.) doma. − Celjski zbornik 1997 , 159–170. 2020, Adriatlas 3. Recherches pluridisciplinaires récentes sur les LAZAR, I. 1997b, Obrti rimske Celeje (Gewerbezweige im römi amphores nord-adriatiques à l’époque romaine,- Bordeaux, Au-schen Celeja). – Kronika 45, 1–7. sonius éditions, collection PrimaLun@ 2, 2020. LAZAR, I. 1997c, Poznorimske najdbe iz Celja (Spätrömische MACKENSEN, M. 1993, Die Spätantiken Sigillata und Lampen- LAZAR, I. 1998, Celje - Levstikova 3. – kanischen Feinkeramik des 4. bis 7. Jahrhunderts. − Münchner Varstvo spomenikov 37, Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 50, München. Funde aus Celje). – töpfereien von el Mahrine (Nordtunesien): Studien zur Nordafri- Arheološki vestnik 48, 325–331. LAZAR, I. 2001, – Celje. of African Red Slip Ware (2nd-3rd c.) in Northern and Central Celeja. Arheološka podoba mesta. MACKENSEN, M. in G. SCHNEIDER 2006, Production Centers Poročila, 15–16. 350 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Tunisia: Archaeological Provenance and Reference Groups ba- MARSDEN, E. W., 1969 (ponatis 1999), Greek and Roman artillery sed on Chemical Analysis. – Journal of Roman Archaeology 19, – Historical Development. – Oxford. 163−190. MARTIN KILCHER, S. 2000, Mors immatura in the Roman world MACKENSEN, M. in G. SCHNEIDER 2002, Production centres of − a mirror of society and tradition. − V: J. Pearce, M. Millett in African red slip ware (3rd-7th c.) in northern and central Tunisia: M. Struck (ur.), Burial, Society and Context in the Roman world, archaeological proveance and reference groups based on che- Oxford, 63−77. mical analysis. – Journal of Roman Archaeology 15, 121–158. MARTIN, D.L., A.H. GOODMAN in G.J. ARMELAGOS 1985, Skele- MAGGI, P. 2007, Anfore. Produzioni italiche. – V: C. Morselli (ur.), tal Pathologies as Indicator of Quality and Quantity of Diet. – V: Trieste Antica. Lo scavo di Crosada: i materiali. Fonti e studi per la R.I. Gilbert in J.H. Mielke (ur.), The Analysis of Prehistoric Diets. storia della Venezia Giulia, Trieste, 15. London, 227−279. MAGGI, P., F. MASELLI SCOTTI, S. PESAVENTO MATTIOLI in E. MARTIN, R. in K. SALLER, 1957, Lehrbuch der Antropologie: in ZULINI 2017, Materiali per Aquileia. − Lo scavo di Canale Anfora systematischer darstellung mit besonderer berücksichtigung der (2004–2005), Scavi di Aquileia IV. Anthropologischen Methoden. – Stuttgart. MAGRINI, C. in F. SBARRA 2007, Le ceramiche invetriate di Carli- MATTINGLY, H. in E. A. SYDENHAM 1926, The Roman Imperial no. Nuovo contributo allo studio di una produzione tardoantica. Coinage: Vol. II: Vespasian to Hadrian. – London. – Ricerche di archeologia altomedievale e medievale 30, Carlino. MATTINGLY, H. in E. A. SYDENHAM 1930, The Roman Imperial MAGRINI, C. in F. SBARRA 2009, La ceramica invetriata tardoro- Coinage: Vol. III: Antoninus Pius to Commodus. – London. mana nell‘arco alpino orientale e nelle province danubiane. Primi The Roman Imperial MATTINGLY, H. in E. A. SYDENHAM 1936, risultati di un progetto internazionale . – Carlino. Coinage: Vol. IV, Part I: Pertinax to Geta . – London. MANDRUZZATO, L. 2008, Some fine wares from the eastern Me- MATTINGLY, H. in E. A. SYDENHAM in C.H.V. SUTHERLAND 1968, diterranean in Aquileia between the 2nd and 3rd centuries AD. The Roman Imperial Coinage: Vol. IV, Part II: Macrinus to Pupie - – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 40, 305−308. nus . Reprint - 2nd ed. [London 1938]. – London. MANDRUZZATO, L. in A. MARCANTE (ur.) 2007, Vetri antichi del MATTINGLY, H. in E. A. SYDENHAM in C.H.V. SUTHERLAND, 1968, Museo Nazionali di Aquileia. Balsamari, olle, pissidi . – Corpus del - The Roman Imperial Coinage: Vol. IV, Part III: Gordian III to Urani - le collezioni del vetro in Friuli Venezia Giulia 3, Trieste. us Antoninus . (Reprint - 2nd ed. [London 1949]). – London. MANDRUZZATO, L. in A. MARCANTE 2005, Vetri antichi del Mu- MAYET, F. 1975, Les céramiques à parois fines dans la Péninsule seo Nazionali di Aguileia. Il vaselame da mensa. – Corpus delle Ibérique. – Paris. collezioni del vetro in Friuli Venezia Giulia 2, Trieste. MEDRI, M. 2005, Terra sigillata tardo italica. – V: D. Gandolfi (ur.), MANDRUZZATO, V. 2017, Vetri. – V: P. Maggi, F. Maselli Scotti, La ceramica e i materiali di età romana. Classi, produzioni, com-S. Pesavento Mattioli in E. Zulini (ur.), Materiali per Aquileia. Lo merci e consumi , Bordighera, 183–194. scavo di Canale Anfora (2004-2005), Scavi di Aquileia 4, Trieste, MENOZZI, O. 1995, La Ceramica a Pareti Sottili Grigie. – V: N. 421−426. Christie (ur.), Settlement and Economy in Italy 1500 BC–AD 1500. MANTOVANI, V. 2015, Ceramiche fini da mensa di Adria romana: Papers of the Fifth Conference of Italian Archaeology – Oxbow le indagini di via Retratto (1982 e 1987). – Roma. Monograph 41, 579–578. MARCANTE 2022, Il materiale vitreo. – V: J. Bonetto, S. Maz- MERCZI, M. 2014, Támlap nélküli egygombos, erősprofilú fi-zocchin in D. Dobreva (ur.), Aquileia. Fondi cossar. 3.3. – Tomo bulák Északkelet-Pannoniából / Kräftig profilierte Fibeln ohne 2 – L’Instrumentum, il materiale vitreo, metallico e gli elementi Stützplatte aus Nordost-Pannonien). – Kuny Domokos Múzeum architettonico-decorativi, Scavi di Aquileia 2, Trieste, 635−657. Közleményei 20, 7–31. MARCANTE, A. 2017, Materiale vitreo dallo scavo del battistero MIGLBAUER, R. 1990, Die Gefässkeramik der Grabung Wels presso il duomo di Padova . – V: A. Chavarria Arnau (ur.), Ricer-Marktgelände . – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta, Supple-che sul centro episcopale di Padova scavi 2011-2012 , Mantova, menta 7, Liestal. 285−292. MIGOTTI, B. 2007, Rimska bula u Panoniji. – Vjesnik Arheološkog MARINI, S. 2019, Lucerne bollate in Italia centrale e settentrionale muzeja u Zagrebu 3. s. 40, 187–219. (I-II secolo d.C.). Aspetti tecnici, epigrafici, commerciali . – Roma. MIGOTTI, B. 2009, Kasnoantičko groblje na Štrbincima kod Đa-MARION, Y. in A. STARAC 2001, Les Amphores. – V: F. Tassaux, R. kova – iskopavanja u 2004. i 2005. – Arheološki radovi i rasprave Matijašić in V. Kovačić 2001, Loron (Croatie) , Ausonius Publicati-16, 105–224. ons Mémoires 6, Bordeaux, 97–125. MIGOTTI, B. 2015, Apotropejska i rodna simbolika nakita iz groba MARSDEN, E. W. 1971 (ponatis 1999), Greek and Roman artillery 134 na Štrbincima kod Đakova. / Apotropaic and gender sym-– Techical treatises. – Oxford. bolism of the jewellery from grave 134 of the Štrbinci cemetery. – Archaeologia Adriatica IX, 269–282. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 351 MIGOTTI, B. 2020, Socio-cultural aspects of female fashions in MIŠKEC, A. 2012, Analysis of the coine finds from the graves in roman southern Panonnia. – Monumenta 5, 383–407. the Northern cemetery of Emona. – V: I. Lazar in B. Županek (ur.), MIKL CURK, I. 1964–65, K topografijij rimske mestne četrti na Emona med Akvilejo in Panonijo, Koper, 133–142. današnjem Zgornjem Bregu v Ptuju. – Arheološki vestnik 15–16, MIŠKEC, A. 2020, Novci – V: A. Miškec, B. Županek, Š. Karo in 259–281. G. Tica (ur.), Severno emonsko grobišče – raziskave na najdišču MIKL CURK, I. 1969a, Prispevek proučevanja rimske keramike k Kozolec. Situla 45, Ljubljana, 188–194. poznavanju gospodarske zgodovine naših krajev. – Arheološki MIŠKEC, A., B. ŽUPANEK, Š. KARO in G. TICA (ur.) 2020, Severno vestnik 20, 125–138. emonsko grobišče – raziskave na najdišču Kozolec. – Situla 45, MIKL CURK, I. 1969b, Ljubljana. Terra sigillata in sorodne vrste keramike iz Poetovia. – Dissertationes 9, Beograd. MODRIJAN, Z. 2011, Keramične najdbe. – V: Z. Modrijan in T. MIKL CURK, I. 1976, Milavec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Ko- Poetovio I. – Katalogi in monongrafije 13, baridu. Najdbe. / Late antique fortified settlement Tonovcov grad Ljubljana. near Kobarid. Finds, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, MIKL CURK, I. 1984a, Posoda iz rimskih nekropol v naših krajih o Ljubljana, 121−219. navadah pri mizi. – Arheološki vestnik 36, 179–185. MODRIJAN, Z. 2014, Imports from the Aegean area to the Ea - MIKL CURK, I. 1984, Pridatki v rimskih nekropolah Slovenije kot stern Alpine area and Northern Adriatic in late antiquity. − Ephe - vir za spoznanje antičnega človeka pri nas. – Živa antika 34, meris napocensis 24, 51−69. 245–249. MODRIJAN, Z. 2015, Amphorae from Late Antique hilltop Settle - MIKL CURK, I. 1985, Pridatki v grobovih Zahodne nekropole v ments in Slovenia. – Fundberichte aus Österreich, Tagungsband Poetovioni kot morebitni odraz socialne structure mestnega pre - 1, Wien, 21–32. bivalstva. – V: Sahranjivanje pokojnika sa aspekta ekonomskih i MODRIJAN, Z. 2020, Keramika. − V: S. Ciglenečki, Z. Modrijan društvenih kretanja u praistoriji i antici, Materijali 20, Beograd, in T. Milavec (ur.), Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad 169–176. pri Kobaridu. Najdbe. / Late antique fortified settlement Tonovcov MIKL CURK, I. 1990, Prostorska ureditev grobišč rimskega Ptuja. – grad near Kobarid. Finds, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae Arheološki vestnik 41, 557–575. 24, 97–122. MIKL CURK, I. 1995, Lagoena, Öllampe und Balsamarium in MODRIJAN, Z. in M. NOVŠAK 2015, Lonec z glajenim okrasom Slowenien – zum Aufkommen der Römischen Lebensweise. – iz rimskodobnega vodnjaka v Dobovi / A pot with burnished Živa antika 45, 213–222. decoration from a Roman period well near Dobova. – Arheološki MIKL CURK, I. 1997, Iz materialne kulture k vprašanjem verstva in vestnik 66, 23–45. premožnosti na slovenskem ozemlju ob koncu 4. st. – Arheološki MOORE-JANSEN, P.H. in R.L. JANTZ, 1990, Data collection proce-vestnik 48, 179–189. dures for forensic skeletal material. − Knoxville. MIKL CURK, I. 2003, Za razmejevanje obdobij - poslednja “rim- MÜLLER, G. 1935, Estimation of stature from fragmented long ska” keramika? – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 39, bones. – Anthropologischer Anzeiger 12, 70. 13−26. MÜLLER, R. 2010, Die Gräberfelder vor der Südmauer der Be- MIKL CURK, I. 2005, Religious and magical beliefs, funeral gifts festigung von Keszthely-Fenékpuszta. – Castellum Pannonicum and writting – a few details from the Roman period in the Pelsonense 1, Rahden. Northern Adriatic hinterland. – Histria Antiqua 13, 311–322. Poročilo o geofizikalni raziskavi na lokaciji Celje MUŠIČ, B. 2004, MILAVEC, T. 2011a, Steklene najdbe. – V: Z. Modrijan in T. Mila- – Mariborska IV. etapa. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo, hrani vec (ur.), Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Ko- Ministrstvo za kulturo RS). MILAVEC, T. 2011b, Kovinske najdbe. – V: Z. Modrijan in T. Milavec Mariborska cesta v Celju. Rekonstrukcija – IV. NOVŠAK, M. 2004, (ur.), Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. etapa. Pripravljalna dela. Arheološko vrednotenje geo-vrtin in ge - Najdbe. / Late antique fortified settlement Tonovcov grad near odetska umestitev – predhodno poročilo. – Ljubljana (neobjavlje - Kobarid. Finds, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, 21–82. no poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). MILAVEC, T. 2020, Nekeramične najdbe. – V: S. Ciglenečki, Z. NOVŠAK, M., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK in T. ŽERJAL 2019, 83–115. Celjskih knezov v letu 2002. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). near Kobarid. Finds, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, baridu. Najdbe. / Late antique fortified settlement Tonovcov grad NOVŠAK, M. 2002, Poročilo o arheološki spremljavi obnove Trga Modrijan in T. Milavec (ur.), Križišče Korinjski hrib in poznoantične vojaške pri Spodnjih Škofijah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 81, Illyricum, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 39, 71–94. utrdbe v Iliriku. / Korinjski hrib and Late Antique military forts in Ljubljana. NOVŠAK, M. in D. JOSIPOVIĆ 2003, Celje – Celeiapark 2002, po- ročilo o izvajanju zavarovalnih arheoloških raziskav za obdobje 352 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 26. 8. 2002 do 12. 11. 2002. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo, PANELLA, C. 2001, Le anfore di età imperiale del Mediterraneo hrani Ministrstvo za kulturo RS). occidentale. − V: J.-P. Morel in P. Leveque (ur.), Céramiques hel- NOVŠAK, M., S. POGLAJEN, D. BRIŠNIK, D. MLEKUŽ in R. KREM lénistiques et romaines III. Paris, 177–275.-PUŠ 2002, Celje – Narodni dom – prizidek. Arheološke raziskave, PAUL, M. 2011, Fibeln und Gürtelzubehör der späten römischen september – december 2001. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo, Kaiserzeit aus Augusta Vindelicum/Augsburg. – Münchner Be-hrani Ministrstvo za kulturo RS). iträge zur provinzialrömischen Archäologie 3, Wiesbaden. NOVŠAK, M., R. MASARYK, R. URANKAR, J. KRAJŠEK in M. STRA- PAVESI, G. 2001, Catene e collane in metalli preziosi dall‘Italia set- ŠEK 2006, Rekonstrukcija glavne ceste G 1-5 od km 0,58 do 1,27, tentrionale. – V: G. Pavesi in E. Gagetti (ur.), Arte e materia. Studi odsek 328 „Mariborska cesta v Celju – IV Etapa“, Poročilo o arheo- su oggetti di ornamento di età romana, Quaderni di Acme 49, loških izkopavanjih v letih 2005 in 2006. – Ljubljana (neobjavljeno Milano, 1−190. poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). PEACOCK, D. P. S. 1977a, Pompeian Red Ware. – V: D.P.S. Peacock OCK; OXÉ, A., H. COMFORT in P. M. KENRICK 2000, Corpus Va- (ur.), Pottery and early Commerce. Characterization and Trade in sorum Arretinorum: A Catalogue of the Signatures, Shapes and Roman and Later ceramics. London, 147−162. Chronology of Italian Sigillata. − Bonn. PEACOCK, D. P. S. 1977b, Roman Amphorae: typology, fabric OROŽEN, I. 1854, Celska kronika. – Celje. and origins. – V: Méthodes classiques et méthodes formelles OROŽEN, J. 1927, dans l’étude des amphores. Coll. de l’École française de Rome Zgodovina Celja, 1. del. – Celje. 32, 261−278. OROŽEN, J. 1971, Zgodovina Celja in okolice. – Celje. PEARCE, J. W. E. 1951, The Roman Imperial Coinage: Vol. IX: Va - ORTALLI, J. 2001, Il culto funerario della Cispadana romana. Ra - lentinian I - Theodosius I . – London. ppresentazione e interiorità. – V: M. Heinzelmann, J. Ortalli, P. PEARCE, J. 2015, A „Civilised“ Death? The Interpretation of Pro - Fason in M. Witteyer (ur.), Römischer Bestattungsbrauch und Be - vincial Roman Grave Good Assemblages. – V: J. R. Brandt, M. igabensitten. Culto dei morti e costumi funerari romani, Interna - Prusac in H. Roland (ur.), Death and Changing Rituals. Function tionales Kolloquium (Rom 1.-3. April 1998), Palilia 8, Weisbaden, and Meaning in Ancient Funerary Practies , Oxford, 223–248. 215−242. ORTALLI, J. 2007, Cremazione e inumazione nella Cisalpina: con PERKO, V. 2012a, Fiat lux! Svetila na področju današnje Slovenije - v antiki. – V: V. Perko, A. Nestorović in I. Tušek (ur.), Ex oriente lux. vivenza o contrapposizione? – V: A. Faber, P. Fasold, M. Struck Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije, Ptuj, 25–83. in M. Witteyer (ur.), Körpergräber des 1.–3. Jahrhunderts in der römischen Welt, Internationales Kolloquium (Frankfurt am Main, PERKO, V. 2012b, Sklep. Namesto zaključka: velika mogoče malih 19.-20. November 2004), Schriften des Archäologischen Muse- podob. – V: V. Perko, A. Nestorović in I. Tušek (ur.), Ex oriente lux. ums Frankfurt 21, Franfurt am Main, 201−213. Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije, Ptuj, 93–97. ORTALLI, J. 2011, Culto e riti funerari dei Romani: la documenta- PERKO, V. (ur.) 2018, Magična mogoče antičnega stela in usodna zione archeologica. – Thesaurus Cultus et Rituum Antiquorum nemoč ptujskih zaprtih dediščinskih zakladov. – Katalog razstave, VI, 198−215. Kranj. ORTISI, S. 2008, Fibule del periodo medio e tardoimperiale. Fibu- PERKO, V., A. NESTOROVIĆ in I. ŽIŽEK (ur.) 2012, Ex oriente lux. le a ginocchio, con testa a forma di pelta, „Scharnierarnfibeln“ e Rimskodobna svetila in oljenke iz Slovenije. – Ptuj. „Bügelknopffibeln“. – V: M. Buora in S. Seidel (ur.), Fibule antiche PESAVENTO MATTIOLI, S. 2000, Anfore: problemi e prospettive del Friuli, Cataloghi e monografie archeologiche dei Civici musei di ricerca. – V: G. P. Brogiolo in G. Olcese, Produzione ceramica di Udine 9, Udine, 42−45. in area Padana tra il II secolo a.C. e il VII secolo d.C.: nuovi dati OTTOMANYI, K. 2015, Veränderungen des Töpferhandwerks in e prospettive di ricerca. Documenti di Archeologia 21, Mantova, der ersten Hälfte 5. Jhs. anhand der Keramik der Befestigung 107−120. Visegrád–Gizellamajor. – V: T. Vida (ur.), Romania Gothica II. The PESAVENTO MATTIOLI, S. in M.−B. CARRE 2009, Olio e pesce Frontier World. Romans, Barbarians and Military Culture, Buda-in epoca romana. Produzione e commercio nelle regioni dell‘Alto pest, 691–740. Adriatico . Atti del convegno (Padova, 16 febbraio 2007). – Ante-PALLECCHI, S. 2002, I mortaria di produzione centro−italica: cor- nor Quaderni 15, Padova. pus dei bolli. − Instrumentum 1, Roma. PETRU, P. 1972, Emonske nekropole. – Katalogi in monografije 7, PANELLA, C. 1986, Oriente e occidente: considerazioni su alcune Ljubljana. anfore „egee“ di età imperiale a Ostia. − V: J.−Y. Empereur in Y. PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum (Drnovo pri Krškem). – Garlan (ur.), Recherches sur les amphores grecques, Bulletin de Katalogi in monografije 15, Ljubljana. Correspondance Hellénique Suppl. 13, Athene, Paris, 609−636. PETTENÒ, E. in C. ROSSI 2015, Le necropoli tardo romane di PANELLA, C. 1989, Le anfore italiche del II secolo d.C. − V: Padova. Dati per una ricostruzione complessa. – V: F. Rinaldi Amphores romaines et histoire économique, dix ans de recherche. in A. Vigoni (ur.), Le necropoli della media e tarda età imperia-Collection de l‘École française de Rome 114, Roma, 139−178. le (III-IV secolo d. C.) a Iulia Concordia e nell‘arco Altoadriatico. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 353 Organizzazione spaziale aspetti monumentali e strutture sociali, POMBERGER, B. M., J. MÜHLHANS in M. MEHOFER 2022, Von L‘Album 20, Rubano, 201−223. römischen Glocken und awarischen Schellen – Frühgeschichtli- PFLAUM, M. 2000, che idiophone aus Wien. – Študijné zvesti archeologického ústavu Claustra Alpium Iuliarum in barbari. Najdbe slovenskej akadémie vied 69 (2), 355–406. poznorimske vojaške opreme in orožja ter sočasne zgodnje bar - barske najdbe na ozemlju današnje Slovenije. – Magistrsko delo. POHANKA, R. 1986, Die eisernen Agrargeräte der römischen Ka-Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, iserzeit in Österreich. Studien zu römischen Agrartechnologie in Ljubljana. Rätien, Noricum und Pannonien. – BAR International Series 298, PIERI, D. 2005, Oxford. Le commerce du vin oriental à l‘époque byzanti- ne (Ve−VIIe siècles). Le témoignage des amphores en Gaule. − POLAK, M. 2000, South Gaulish Terra Sigillata with potters´ Bibliothèque archéologique et historique 174, Beyrouth. stamps from Vechten. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta PIRKMAJER, D. 1984, Svpplementum 9, Nijmegen. Zaščitno arheološko izkopavanje – Celje, Muzejski trg 5 (poročilo). – Celje (neobjavljeno poročilo, hrani Mi- POLLERES, J. 2008, Der Römische Grabbezirk von Faschndorf bei nistrstvo za kulturo RS). Teurnia (Kärnten). – Austria Antiqua 1, Wien. PIRKMAJER, D. 1987, Zaščitno arheološko izkopavanje Celje – POWELL, M.L. 1985, The Analysis of Dental Wear and Caries for Stanetova – Levstikova ulica 1986 in 1987. – Celje (neobjavljeno Dietary Reconstruction. – V: R.I. Gilbert in J.H. Mielke (ur.), The poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). Analysis of Prehistoric Diets. London, 307–338. PIRKMAJER, D. 1990, Celje – Ljubljanska ulica, Trg svobode (Spo- PRÖTTEL, Ph. M. 1988, Zur Chronologie der Zwiebelknopffibeln. dnji grad), Zidanškova ulica 20, Ozka ulica 2, Stanetova ulica, – Jahrbuch des Römisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz Savinova ulica. – Varstvo spomenikov 32, 170–171. 35, 347–372. PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče. – Katalogi PRÖTTEL, P. M. 1996, Mediterrane Feinkeramikimporte des 2. bis in monografije 8, Ljubljana. 7. Jahrhunderts n. Chr. im Oberen Adriaraum und in Slowenien. PLESNIČAR GEC, L. 1977, – Kölner Studien zur Archäologie der Römischen Provinzen 2, Keramika emonskih nekropol. – Disser - Köln. tationes et monographiae 20, Ljubljana. PLESNIČAR GEC, L. 1981, PRÖTTEL, Ph. M. 2002, Dir spätrömischen Metallfunde. – V: S. The Production of Glass at Emona. – Ortisi in Ph. M. Pröttel, Römische Kleinfunde aus Burghöfe 2, Archaeologia Iugoslavica 20–21, 136–142. Frühgeschichtliche und Provinzalrömische Archäologie, Materi - PLESNIČAR GEC, L. 1983, Starokrščanski center v Emoni / Old alien und Forschungen 6, Rahden, 95–140. Christian center in Emona . – Katalogi in monografije 21, Ljubljana. PUTZ, R. in R. PABST 1994, Sobotta Atlas of Human Anatomy. PLESNIČAR GEC, L. 1985, Emonske nekropole, etnični in druž - − Munich-Vienna-Baltimore. beno ekonomski aspekti na podlagi pokopa in pridatkov. - V: QUARESMA, J.C. 2011, Chronologie finale de la sigillée africaine A Sahranjivanje pokojnika sa aspekta ekonomskih i društvenih kre - à partir des contextes de Chãos Salgados (Mirobriga?): differén - tanja u praistoriji i antici, Materijali 20, Beograd, 151–168. ces de facies entre Orient et Occident. – V: LRFW 1, 67−86. PLESNIČAR GEC, L. 1997, Emona v pozni antiki v luči arhitekture. RAFFAELLI, U. (ur.) 1996, Oltre la porta. Serrature, chiavi e forzieri – Arheološki vestnik 48, 359–370. dalla preistoria all‘età moderna nelle Alpi Orientali. – Trento. PLESNIČAR GEC, L. 1999, Urbanizem Emone. – Ljubljana. RAMEY BURNS, K. 1999, Forensic Anthropology Training Manual. PLESNIČAR GEC, L. 2006, Emonski forum. Emona forum . − An - - Upper Saddle River, NJ. nales Mediterranea, Koper. RATEJ, R. 2018, Poznoantično grobišče „Celeiapark“. – Magistrska PLESNIČAR GEC, L. in I. SIVEC 1978, Emona at the Beginning of naloga. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Great Migration Period. – V: D. Dimitrijević, J. Kovačević in Z. Vin - Ljubljani, Ljubljana. ski (ur.), Problemi seobe naroda u Karpatskoj kotlini. Saopštenja sa REID, D.J. in M.C. DEAN 2000, Brief Communication: The Timing naučnog skupa 13.-16. decembra 1976, Matica srpska, Odeljenje of Linear Hypoplasia on Human Anterior Teeth. – American Jour - za društvene nauke, Novi Sad, 59–65. nal of Physical Anthropology 113, 135−139. PLESTENJAK, A., A. GASPARI in T. ŽERJAL 2023, Celje – Mari - REIMER, PJ et al. 2013, Radiocarbon 55/4, 1869−1887. borska cesta III. Etapa. – Arheologija na avtocestah Slovenije 111, Ljubljana. REIMER, P., W. AUSTIN, E. BARD, A. BAYLISS, P. BLACKWELL, C. POMBERGER, B. M. 2018, Roman Bells in Central Europe: BRONK RAMSEY, M. BUTZIN, H. CHENG, R. EDWARDS, M. FRI- EDRICH, P. GROOTES, T. GUILDERSON, I. HAJDAS, T. HEATON, Typologies and Discoveries, Musicarchaeology Vienna. – On - A. HOGG, K. HUGHEN, B. KROMER, S. MANNING, R. MUSCHE - line Publication 2018_1. https://www.academia.edu/36120431/ LER, J. PALMER, C. PEARSON, J. VAN DER PLICHT, R. REIMER, Roman_Bells_in_Central_Europe_Typologies_and_Discoveries D. RICHARDS, E. SCOTT, J. SOUTHON, C. TURNEY, L. WACKER, (zadnji ogled: 4. 4. 2024). F. ADOLPHI, U. BÜNTGEN, M. CAPANO, S. FAHRNI, A. FOGT - MANN-SCHULZ, R. FRIEDRICH, P. KÖHLER, S. KUDSK, F. MIYAKE, 354 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 J. OLSEN, F. REINIG, M. SAKAMOTO, A. SOOKDEO in S. in TALA- ROTHE, U. 2012, Clothing in the Middle Danube provinces. The MO 2020, The IntCal20 Northern Hemisphere radiocarbon age garments, their origins and their distribution. – Jahreshefte des calibration curve (0–55 cal kBP). – Radiocarbon 62, 725−757. Österreichischen Archäologischen Institutes in Wien 81, 137–232. RELETHFORD, J.H. in D.C. HODGES 1985, A Statistical Test for Dif- ROTHE, U. 2013a, Whose Fashion? Men, Women and Roman ferences in Sexual Dimorphism Between Populations. – Ameri- Culture as Reflected in Dress in the Cities of the Roman North- can Journal of Physical Anthropology 66 (1), 55−61. -West. – V: E. Hemelrijk in G. Woolf (ur.), Women and he Roman REYNOLDS, P. 2005, Levantine amphorae from Cilicia to Gaza: a City in the Latin West. Leiden, Boston, 243–268. Typology and Analysis of Regional Production Trends from the ROTHE, U. 2013b, Die norisch-pannonische Tracht – gab es sie 1st to 7th Centuries. – V: LRCW I. Late Roman Coarse Wares, wirklich? – V: G. Grabherr, B. Kainrath in T. Schiert (ur), Brooches Cooking Wares and Amphorae in the Mediterranean: Archaeo- and other elements of dress as sources for reconstructing inter- logy and Archaeometry. BAR International Series 1340, Oxford, regional movement and group boundaries from the Punic War 563−612. to the decline of the Western Roman Empire. Proceedings of the RICCI, A. 1985, Ceramica a pareti sottili. − V: International Conference from 27th–29th April 2011 in Innsbruck. Atlante II, Enciclo - Innsbrucker Klassisch-Archäologische Universitätsschriften 8, pedia dell‘Arte Antica, Atlante delle forme ceramiche II. Ceramica Ikarus 8, Innsbruck, 34–48. Fine Romana nel Bacino Mediterraneo (Tardo Ellenismo e Primo Impero), Roma, 231−357. ROWLAND, D. I. 2002, Vitruvius: Ten books on architecture. RICHTER, H. G. in M. J. DALLWITZ 2002, – Cambidge. Commercial timbers: descriptions, illustrations, identification and information retrieval. RÜTTI, B. 1988, Beiträge zum römischen Oberwinterthur – Vitudu-Računalniški program INTKEY. rum 4. Unteres Bühl. Die Gläser. – Berichte Zürcher Denkmalpfle- RIEDL, E. 1891, Uber Reste einer römischen Anlage im Boden der ge. Monographien 5, Zürich. südlichen Steiermark. – Mittheilungen der K. K. Central-Commis- RÜTTI, B. 1991, Die römischen Gläser aus Augst und Kaiseraugst. sion 17, 137−138. – Forschungen in Augst 13, Augst. RIEDL, E. 1898, Reste eineralt-christlichen Basilica im Boden SAGADIN, M. 1979, Antične pasne spone in garniture v Sloveniji. Celeia‘s. – Mittheilungen der K. K. Central-Commission 24, – Arheološki vestnik 30, 294−338. 219–225. SAGADIN, M. 2004, Poznoantična steklarska delavnica (?) v Kra- RIEDL, E. 1900, Baureste der Claudia Celeia. – Mittheilungen der nju. – V: I. Lazar (ur.), Drobci antičnega stekla / Fragments of an-K. K. Central-Commission 26, 32–37. cient glass. Annales Mediterranea, Koper, 107–114. RIEDL, E. 1904, Römischen Gebaüdereste in Cilli. – Mittheilungen SÁRÓ, C. 2021a, The fibula production of Brigetio: Model, semi- der K. K. Central-Commission 3-F3, 469−472. -finished products, and failed castings. – Dissertationes Archaeo- RIEMER, E. 2000, logicae 3/9, 155–176. Romanische Grabfunde des 5.–8. Jahrhunderts in Italien. – Internationale Archaologie 57, Rahden/Westf.: Leidorf. SÁRÓ, C. 2021b, Tradition and Romanization by the attire of the RIHA, E. 1979, Eraviscus tribe. – Dissertationes Archaeologicae 3/9, 337–357. Die römischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. – Forschungen in Augst 3, Augst. SCHEID, J. 2008, Pour une archeologie du rite. Nouvelles perspec- RIHA, E. 1986, tives de l‘archéologie funéraire. – Collection de l‘École française Römische Toilettgerät und medizinische Instrumen - de Rome 407, Rome. te aus August und Kaiseraugust. – Forschungen in Augst 6, Augst. RIHA, E. 1990, SCHEUER, L. in S. BLACK 2000, Developmental Juvenile Osteolo- Der Römische Schmuck aus August und Kaiserau - gy . – San Diego, CA. gust. – Forschungen in Augst 10, Augst. RIHA, E. 1994, SCHIERL, T. 2008, Le „Zwiebelknopffibeln“. – V: M. Buora in S. Die römischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. Seidel (ur.), Fibule antiche del Friuli, Cataloghi e monografie ar - Die Neufunde seit 1975. – Forschungen in Augst 18, Augst. cheologiche dei Civici musei di Udine 9, Udine, 62–73. RIHA, E. 2001, Kästchen, Truhen, Tische. Möbelteile aus Augusta SCHINDLER KAUDELKA, E. 1975, Die dünnwandige Gebrau - Raurica. – Forschungen in Augst 31, Augst. chskeramik vom Magdalensberg . – Kärnter Museumsschriften ROGERS, J. in T. WALDRON 1994, A Field Guide to Joint Desease 58, Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem in Archaeology. – London. Magdalensberg 3, Klagenfurt. ROSE, J. C., K. W. CONDON in A. H. GOODMAN 1985, Diet and SCHINDLER KAUDELKA, E. 1986, Die Backplatten vom Magda- Dentition: Developmental Disturbances. – V: R.I. Gilbert in J.H. lensberg. − V: H. Vetters in G. Piccottini (ur.), Die Ausgrabungen Mielke (ur.), The Analysis of Prehistoric Diets, London, 281−305. auf dem Magdalensberg 1975−1979. Magdalensberg Grabungs- ROSSI, C. 2014, bericht 15, Klagenfurt, 279−337. Le necropolis urbane di Padova romana. – Ante-nor Quaderni 30, Padova. SCHINDLER KAUDELKA, E. 1998, Die Dünnwandige Gebrau- chskeramik vom Magdalensberg 2. Die pareti sottili vom Süd- hang des Magdalensberges. (s prispevkom G. Schneider). – V: G. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 355 Piccotini (ur.), Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg. 1980 STEELE, G. 1976, The estimation of Sex on the Basis of the Talus bis 1986. Magdalensberg-Grabungsbericht 16, 389–427. and Calcaneus. – American Journal of Physical Anthropology 45, SCHINDLER KAUDELKA, E. 2000, Ceramica norditalica decorata 581−588. del Magdalensberg: problemi aperti. – V: G. P. Brogiolo in G. Ol- STEINKLAUBER, U. 2013, Fundmaterial Spätantiker cese (ur.), Produzione ceramica in area Padana tra il II secolo a.C. Höhensiedlungen in Steiermark Und Kärnten: Frauenberg Im e il VII secolo d.C.: nuovi dati e prospettive di ricerca, Documenti Vergleich Mit Hoischhügel Und Duel. – Graz. di Archeologia 21, Mantova, 53–67. STOPAR, I. 2012, Celjske impresije: dediščina knežjega mesta. SCHINDLER KAUDELKA, E. 2012, La ceramica a pareti sottili del – Celje. Magdalensberg 1975–1998−2011. – V: I. Lazar in B. Županek (ur.), STUIVER et al. 1998, INTCAL98 Radiocarbon Age Calibration, Emona med Akvilejo in Panonijo , Annales Mediterranea, Ljublja-24.000-0 cal BP. – Radiocarbon 40, 1041–1083. na, Koper, 323–366. SUCHEY, J. M. in D. KATZ, 1998, Aplications of pubic age determi-SCHINDLER KAUDELKA, E., F. BUTTI RONCHETTI in G. SCHNE-nation in a forensic setting. – V: K.J. Reichs (ur.), Forensic Osteology: IDER 2000, Gesichtsbecher vom Magdalensberg im Umfeld der Advances in The Identification of Human Remains. Springfield, IL. Funde aus Oberitalien. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta SUTHERLAND, C. H. V. 1967, 36, 271–278. The Roman Imperial Coinage: Vol. VI: From Diocletian‘s Reform (A.D. 294) to the Death of Maximi-SCHINDLER KAUDELKA, E., U. FASTNER in M. GRUBER 2001, Ita-nus (A.D. 313) . – London. lische Terra Sigillata mit Appliken in Noricum. – Österreichische SUTHERLAND, C. H. V. 1984, Akademie der Wissenschaften Philosophisch. – Historische Klas-The Roman Imperial Coinage: Vol. I: Augustus to Vitellius se Denkschriften 298, Archäologische Forschungen 6, Wien. . – London. SCHINDLER, M. in S. SCHEFFENEGGER 1977, Die glatte rotte Ter- SWIFT, E. 2000, Regionality in Dress Accesories in the late Roman ra Sigillata vom Magdalensberg West. . – Kärnter Museumsschriften 62, – Monographies Instrumentum 11, Montignac. Archäologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Mag- SWIFT, E. 2003, Late-Roman bead necklaces and bracelets. − Jo-dalensberg 5, Klagenfurt. urnal of Roman Archaeology 16, 336−349. SCHNEIDER, G. 1994, Studies on Roman lamps from the SWIFT, E. 2017, Roman Artefacts and Society. Design, Behaviour, Northern provinces and from Rome. –V: G. P. Brogiolo in G. Ol-and Experience. – Oxford. cese, Produzione ceramica in area Padana tra il II secolo a.C. e il SZILÁGYI, M. 2005, Late Roman Bullae and Amulet Capsules in VII secolo d.C.: nuovi dati e prospettive di ricerca , Documenti di Pannonia. – Archeologia 21, 127–142. Annual of Medieval Studies at CEU 11, 9–27. SCHNEIDER, G. 2000, X–ray fluorescensce analyses of vernice ŠAŠEL KOS, M. 1984, Prerez čez zgodovino Celejanskih prebi- nera, sigillata and Firmalampen from North Italy. – V: G. P. Bro- valcev v luči onomastičnih in prozopografskih podatkov. − Živa giolo in G. Olcese, antika Produzione ceramica in area Padana tra il II 34, 251–255. secolo a.C. e il VII secolo d.C.: nuovi dati e prospettive di ricerca, ŠTERBENC ERKER, D. 2002, Quid lacrimis … Rimska ženska pred Documenti di Archeologia 21, 103–106. obličjem smrti med 2. stol. pr. n. št. in 2. stol. n. št . – Ljubljana. SCHWEINGRUBER, F. H. 1990. Mikroskopische Holzanatomie. − ŠUBIC, Z. 1975, Rimske oljenke v Sloveniji. – Arheološki vestnik Birmensdorf, Eidgenössische Forschungsanstalt für Wald, Schnee 26, 82−99. und Landschaft. ŠUTALO, J. 1994, Patologija i terapija tvrdih zubnih tkiva . − Zagreb. SEDLMAYER, H. 1995, Die römischen Fibeln von Wels. – Wels. ŠVAŇA, K. 2012, Basic Characteristics of the Late Roman Glazed SEDLMAYER, H. 2009, Die Fibeln vom Magdalensberg: Funde der Mortars from the Auxiliary Fort at Iža, Bridgehead of Brigetio. – Grabungsjahre 1948−2002 und Altfunde des 19. Jahrhunderts. – Novensia 23, 167–180. Kärntner Museumsschriften 79, Archäologische Forschungen zu TARAS, D. 2015, Gruba egejska keramika iz slojeva antičke luke u den Grabungen auf dem Magdalensberg 16, Klagenfurt. Zatonu. – Diadora 28, 191–218. SEDLMAYER, H. 2014, Le fibule del tipo Aucissa. Componente TASSAUX, F. 2001, Production et diffusion des amphores à huile tipica dell’abbigliamento femminile in un ambito di scarsa roma-istriennes. – Antichità Altoadriatiche 46, 501−543. nizzazione. – Quaderni Friulani di archeologia 24/1, 19–32. SELLYE, I. 1990, Ringfibeln mit Ansatz aus Pannonien TEEGEN, W. R. 2013, Spätantike Ringfibeln mit Fuẞansatz aus . – Savaria 19/1, 17−102. Trier/Augusta Trevorum/Treveris als Mobilitätanzeiger. – V: G. Grabherr, B. Kainrath in T. Schierl (ur.), Verwandte in der Fremde: SIVEC, I. in B. DIRJEC 1995, Iz Vulkanove delavnice. Bronasti pred- Fibeln und Bestandteile der Bekleidung als Mittel zur Rekonstruk- meti, bogastvo Emone. – Ljubljana. tion von interregionalem Austauch und zur Abgrenzung von Gru- SOMMER, M. 1984, ppen vom Ausgreifen Roms während des 1. Punischen Krieges bis Die Gürtel und Gürtelbeschläge des 4. und 5. Jahrhunderts im römischen Reich. zum Ende des Weströmischen Reiches. Akten des Internationalen – Bonner Hefte zur Vorgeschi - chte 22, Bonn. Kolloquiums, Innsbruck 27. bis 29. April 2011, Ikarus 8, Insbruck, 318−332. 356 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 TEMPELMANN-MĄCZYŃSKA, M. 1985, Die Perlen der römischen TROTTER, M. in G.C. GLESER 1958, A re-evaluation of estimation Kaiserzeit und der frühen Phase der Völkerwanderungszeit im of stature based on measurements of stature taken during life mitteleuropäischen Barbaricum. – Römisch-germanische Forsc- and of long bones after death. – American Journal of Physical hungen 43, Mainz am Rhein. Anthropology 16, 79–124. TICA, G. 2004, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na najdišču TYERS, P. 1996, Roman Pottery in Britain. − London. Celje – Narodni dom 2004. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo, UBOLDI, M. 1999, Carta archeologica della Lombardia. 3, Como, hrani Ministrstvo za kulturo RS). La Città murata e la convalle. – Modena. TICA, G. 2020, Kovinske najdbe. – V: A. Miškec, B. Županek, Š. ULBERT, T. 1981, Ad Pirum (Hrušica). Spätrömische Passbefesti-Karo in G. Tica (ur.), Severno emonsko grobišče – raziskave na gung in den Julischen Alpen . – Münchner Beiträge zur Vor- und najdišču Kozolec . Situla 45, Ljubljana, 195–209. Frühgeschischte 31, München. TIRELLI, M. 2001, ...ut...largius rosae et esc[a]e... poneretur. I ri- URANKAR, R. in J. KRAJŠEK 2014, Arheološko izkopavanje v Ce-tuali funerari ad Altinum tra offerte durevoli e deperibili. – V: M. lju, Stanetova ulica od trga pri Metropolu do Miklošičeve ulice in Heinzelmann, J. Ortalli, P. Fason in M. Witteyer (ur.), Römischer Glavni trg (prvo strokovno poročilo). – Ljubljana (neobjavljeno Bestattungsbrauch und Beigabensitten. Culto dei morti e costu-poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). me funerari romani. Internationales Kolloquium (Rom 1.−3. April VARGA, N. 2016, Raetian Ware in 1998), Palilia 8, Wiesbaden, 243–256. Aquincum. − Rei Cretariae Ro-manae Fautorum Acta 44, 671—679. TODD, T. 1920, Age Changes in the Pubic Bone. I: The Male White VERBIČ, T. 2004, Pubis . – American Journal of Physical Anthropology 3 , 285−334. Poročilo o geološkem in sedimentološkem pre-gledu in interpretaciji jeder vrtin vzdolž Mariborske ceste v Celju . – TODD, T., 1921, Age Changes in the Pubic Bone. III: The Pubis of Ljubljana (neobjavljeno poročilo, hrani Ministrstvo za kulturo RS). the White Female. – American Journal of Physical Anthropology VIDEC, N. 2019, 4 , 1−70. Prostorski in urbanistični razvoj Celeje. – Magistr-ska naloga. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univer-TOMANIČ-JEVREMOV, M., Z. ŠUBIČ in I. TUŠEK 2001, Poetovio. za v Ljubljani, Ljubljana. – V: M. Buora (ur.), Da Aquileia al Danubio. Materiali per una VIDRIH PERKO, V. 1997, Rimskodobna keramika z Ajdovščine pri mostra, Archeologia di frontiera 4, Udine, 93–115. Rodiku. – Arheološki vestnik 48, 341–358. TOMAŽINČIČ, Š. 2014, Končno strokovno poročilo o arheoloških VIDRIH PERKO, V. 2000, Amfore v Sloveniji. − izkopavanjih na območju izgradnje podzemnih zbiralnic naŠtefa-Annales, Series hi-novi 4 v Ljubljani. storiare sociologiae – Kranj (neobjavljeno poročilo, hrani Magelan, 10/2 (22), 421−455. Kranj). VIDRIH PERKO, V. 2006a, Amfore. − V: L. Plesničar Gec (ur.), TOMAŽINČIČ, Š. 2018, Belt types, identity and social status in late Emonski forum. Emona forum, Annales Mediterranea, Koper, antiquity: the belt set in Emona‘s grave 18. – Journal of Roman 99–108. Archaeology 31, 426−444. VIDRIH PERKO, V. 2006b, Amphorae of the Eastern Adriatic and TOMBER, R. in J. DORE 1998, The National Roman Fabric Refe- its Northeastern Hinterland. − V: S. Čače, A. Kurilić in F. Tassaux TONC, A. 2018, Nova moda, novi ljudi – o porijeklu nekih fibula iz Putovi antičkog Jadrana. Geografija i gospodarstvo, Bourdeaux, Zadar, 209−224. rence Collection. A Handbook. – London. (ur.), Les routes de l‘Adriatique Antique. Géographie et économie, Siska. / New fashion, new people – on the provenance of some fibulae from Sisak. – V: Drnić, I. (ur.), Segestika i Siscija – od ruba VIDRIH PERKO, V. 2006c, Keramično gradivo. – V: I. Lazar (ur.), imperija do provincijskog središta. / Segestica and Siscia – from Ilovica pri Vranskem. Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Lju-the periphery of the empire to a provincial center, Katalozi i mo- bljana, 86–247. nografije Arheološkog muzeja u Zagrebu 16, 247−266. VIDRIH PERKO, V. in M. ŽUPANČIČ 2011, Local brick and TONC, A., I. RADMAN-LIVAJA in M. DIZDAR 2013, The warrior amphorae production in western Slovenia / Lokalna proizvodnja grave from Sveta Trojica near Starigrad Paklenica. – V: M. Sana- opeke i amfora u zapadnoj Sloveniji. – V: G. Lipovac Vrkljan, I. der (ur.), Rimska vojna oprema u pogrebnom kontekstu: radovi Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i staklarske ra-XVII. ROMEC-a. / Weapons and military equipment in a funera- dionice: proizvodnja i trgovina na jadranskom prostoru: zbornik 1. ry context: proceedings of the XVIIth Roman Military Equipment međunarodnog arheološkog kolokvija, Crikvenica, 23.-24. listo-Conference Zagreb 2010, 24th-27th May, Zagreb, 245−258. pada 2008, Crikvenica, 151–163. TORELLI, N. 1991, Makroskopska in mikroskopska identifikacija VIDRIH PERKO, V., M. VOMER-GOJKOVIČ in M. ŠIFRER BULOVEC TOYNBEE, J. M. C. 1996, zej), Kranj. Death and Burial in the Roman World. – zaprtih dediščinskih zakladov. – Katalog razstave (Gorenjski mu- lesa (ključi). – Ljubljana. 2018, Magična moč antičnega stekla in usodna nemoč ptujskih TRATNIK, V. in T. ŽERJAL 2017, Ajdovščina (Castra) – poselitev VIDRIH PERKO, V., A. NESTOROVIĆ in I. ŽIŽEK 2012, Ex Oriente lux: Roman lamps from Slovenia. – Baltimore – London. zunaj obzidja. – Pokrajinski muzej Ptuj-Or- Arheološki vestnik 68, 245−294. mož, Ptuj. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 357 VISOČNIK, J. 2017, The Roman Inscriptions from Celeia and its Ancient lamps from Balkans and beyond: acts of the 4th Interna- ager . – Celje. tional Lychnological Congress (Ex Oriente Lux, Ptuj, 15th-19th of VOGRIN, A. 1991, May, 2012): in memory of Jean Bussière. Monographies Instru- Celeia Antiqua. – Katalog razstave, Celje. mentum 59, Drémil Lafage, 558–586. VOJVODA, M., S. GOLUBOVIĆ in I. MIKIĆ 2021, Mors Immatura. ŽERJAL, T. 2020a, Keramika. – V: A. Miškec, B. Županek, Š. Karo Novac i apotropejskoprofilaktički elementi u pogrebnim ritualima in G. Tica (ur.), Severno emonsko grobišče – raziskave na najdišču – južna nekropola Viminaciuma / Mors Immatura. Coinage and Kozolec . Situla 45, Ljubljana, 226–233. apotropaic-prophylactic elements in funeral rituals – south ern Viminacium cemetery. – Posebna izdanja 72, Beograd. ŽERJAL, T. 2020b, Keramika. – V: T. Žerjal in M. Novšak, Školari- VOLKEN, M. 2011, Les clous de chaussure du site de Pfyngut. – V: ce pri Spodnjih Škofijah. Arheologija na avtocestah Slovenije 86, Ljubljana, 178–203. O. Paccolat (ur.), Pfyn/Finges, évolution d‘un terroir de la plaine du Rhône: le site archéologique de „Pfyngut“, Cahiers d‘Archéologie ŽERJAL, T., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK, J. KRAJŠEK, I. LAZAR, M. Romande 121, Archaeologia Vallesiana 4, 315–391. BAUSOVAC, R. KREMPUŠ, J. HRUSTEL in A. KRAŠNA 2023, Kata- WARD PERKINS, B. 1997, Continuitists, Catastrophists, and the log gradiva. – V: A. Plestenjak, A. Gaspari in T. Žerjal, Celje – Ma- riborska cesta III. Etapa. Arheologija na avtocestah Slovenije 111, Towns of Post-Roman Northern Italy. – Papers of the British Ljubljana, 953–1775. School at Rome 65, 157–176. WARD PERKINS, B. 2006, ŽERJAL, T., J. HORVAT in J. ISTENIČ 2021, Pottery and other pro- The Fall of Rome: And the End of Civi - ductions in the eastern hinterland of Caput Adriae. – V: D. Riga - lization . – Oxford. to, M. Manuela in M. Vitelli Casella (ur.), Adriatlas 4. Produzioni WEBB, P. H. 1927, The Roman Imperial Coinage: Vol. V, Part I: artigianali in area adratica: manufatti, ateliers e attori (III sec. a. Valerian I to Florian. – London. C. – V sec. d.C.), Pessac, 93–110. WEBB, P. H. 1972, The Roman Imperial Coinage: Vol. V, Part II: ŽERJAL, T., J. KRAJŠEK in I. BEKLJANOV ZIDANŠEK 2023, Opre- Probus to Amandus. – Reprinted [London 1933], London. delitev keramičnega gradiva. – V: A. Plestenjak, A. Gaspari in T. WILCZAK, C. A. in A. R. KENNEDY 1997, Mostly MOS: Techni Žerjal, Celje – Mariborska cesta III. Etapa. Arheologija na avtoce- - stah Slovenije 111, Ljubljana, 361–417. cal aspects of identification of Skeletal Markers of Occupational Stress. – V: K.J. Reichs (ur.) Forensic Osteology: Advances in the ŽERJAL, T. in M. NOVŠAK 2020, Školarice pri Spodnjih Škofijah. – Identification of Human Remains , Springfield. Arheologija na avtocestah Slovenije 86, Ljubljana. WILKINS, A. 2003, Roman Artillery. – Pembrokeshire. ŽERJAL, T. in V. VIDRIH PERKO 2017, La ceramica orientale da ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra sigillata tardo-pa contesti sloveni. – Antichità Altoadriatiche 86, 245–268. -dana. − Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta 31–32, 415–443. ŽUPANEK, B. 2015, Pokrajine umrlih: struktura in dinamika sever- ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. 1997, Dreifuss−schüsseln mit nega grobišča Emone. – V: Janežič, M., B. Nadbath, T. Mulh in I. Žižek (ur.), Nova odkritja med Alpami in Črnim morjem. Rezulta - töpfermarken vom Magdalensberg. − Rei Cretariae Romanae ti raziskav rimskodobnih najdišč v obdobju med letoma 2005 in Fautorum Acta 35, 127−132. 2015. Zbornik 1. mednarodnega arheološkega simpozija, Ptuj, 8. ZSIDI, K. in P. PÓCZY 2001, Importazioni dall’Italia e artigianato in 9. oktober 2015. Monografije CPA 6, Ljubljana, Ptuj, 253–279. 116–161. načini pokopa in demografska struktura. – V: A. Miškec, B. Župa- nek, Š. Karo in G. Tica (ur.), Severno emonsko grobišče – raziskave ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah: trgo - na najdišču Kozolec . Situla 45, Ljubljana, 266–283. vina s sigilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. st. / Sigillata bio. ŽUPANEK, B. 2020, Najdišče Kozolec: razvoj in ureditev grobišča, Materiali per una mostra, Archeologia di frontiera 4, Udine, locale ad Aquincum. – V: M. Buora (ur.), Da Aquileia al Danu- from Školarice near Spodnje Škofije. Trade with sigillata ware in ŽUPANEK, B., A. MIŠKEC, Š. KARO in G. TICA 2022, Pokop v Emoni: zaščiteni živi, nevarni umrli. – Keria 34/2, 55–84. Northern Istria during the 1st and 2nd century AD. – Arheološki vestnik 56, 263–292. Okrajšani viri ŽERJAL, T. 2008, Eastern imports in ager tergestinus. – Rei Creta- ANSI 1975 = GABROVEC, S. et al. (ur.) 1975, Arheološka najdišča riae Romanae Fautorum Acta 40, 131–140. Slovenije. – Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. ŽERJAL, T. 2011, Ceramic production in northern Istria and villa ILJug = Anna in Jaro Šašel, Inscriptiones Latinae quae in Iugo-rustica at Školarice near Koper (Slovenija). – V: G. Lipovac Vrkljan, slavia inter annos MCMXL et MCMLX repertae et editae sunt: I. Radić Rossi in B. Šiljeg (ur.), Rimske keramičarske i staklarske accedunt corrigenda ad volumen I operis V. Hoffiller et B. Saria, radionice: proizvodnja i trgovina na jadranskom prostoru: zbor- Antike Inschriften aus Jugoslavien, Zagreb 1938, indices, tabulae nik 1. međunarodnog arheološkog kolokvija, Crikvenica, 23.−24. geographicae duae (Situla 5), Ljubljana 1963. listopada 2008, Crikvenica, 139–146. CIL = Corpus Inscriptionum Latinarum. Berlin: Aok.demia littera- ŽERJAL, T. 2019, Oil lamps at vila rustica Školarice (Koper, Slove- rum regia Borussica. nija). – V: L. Chrzanovski, A. Nestorović in V. Vidrih Perko (ur.), 358 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 lupa = UBI ERAT LUPA – Roman Stone Monuments; http://lupa. RRC = Roman Republican Coinage at/ (dostopano, 9. 12. 2021) CRAWFORD, M. H., 1974, Roman Republican Coinage : Vol. I. – CNA = Corpus Nummorum Austriacorum Cambridge: University Press. KOCH, B. 1994, Corpus Nummorum Austriacorum (CNA) I: Mitte- CRAWFORD, M. H., 1974, Roman Republican Coinage Vol. II. – lalter. – Wien: Kunsthistorisches Museum. Cambridge: University Press. JUNGWIRTH, H. 1975, Corpus Nummorum Austriacorum (CNA) Suchier = SUCHIER, R. 1994, Die Münzen der Grafen von Hanau. V: Leopold I.-Karl VI. (1657-1740). – Wien: Kunsthistorisches – Nachdruck [Hanau, 1897]. Hanau: Verein. Museum. TKN = GÖBL, R. 1973, Typologie und Chronologie der keltischen CNI = Corpus Nummorum Italicorum Münzprägung in Noricum. – Wien: Osterreichische Akademie HOEPLI, U. (ur.) 1915, Corpus Nummorum Italicorum VII : Veneto der Wissenschaften. (Venezia - Parte I - Dalle origini a Marino Grimani). - Milano: Editore Libraio della Real casa. HOEPLI, U. (ur.) 1917, Corpus Nummorum Italicorum VIII : Veneto (Venezia - Parte II - Da Leonardo Dona alla chiusura della zeok.) – Milano: Editore Libraio della Real casa. Eyp. = EYPELTAUER, T. 1973, Corpus Nummorum Regni Mariae Theresiae 1740-1780. – Basel: Münzen und Medaillen. H. 1979 = HUSZÁR, L. 1979, Münzkatalog Ungarn von 1000 bis heute. – München: Battenberg. J. 1970 = JAECKEL, P. 1970, Die Münzprägungen des Hauses Habsburg 1780−1918 und der Republik Österreich seit 1918. – Ba- sel: Münzen und Medaillen AG. Kos (1971) = KOS, P. 1977, Keltski novci Slovenije = Keltische Mün- zen Sloweniens. – Situla 18, Ljubljana. M. 2006 = MANDIĆ, R. 2006, Metalni novac Srbije, Crne gore i Jugoslavije; sa dodatkom: Katalog metalnog novca izdatog u ostalim zemljama bivše Jugoslavije : Bosna i Hercegovina, Hrvat- ska, Makedonija, Slovenija. 4th edition. – Beograd: Srpsko nu- mizmatičko društvo. MIR = GÖBL, R. 2000, Die Münzprägung der Kaiser Valerianus I. - Gallienus - Saloninus (253/268), Regalianus (260) und Macrianus - Quietus (260/262). – Wien: Verlag der ÖAW. MzA = MILLER ZU AICHHOLZ V., A. LOEHR, E. HOLZMAIR, 1948, Österrechische Münzprägungen 1519-1938: Textband. 2. Auflage. – Wien: Verlag Bundessammlung von Medaillen, Münzen und Geldzeichen. Pick = PICK, B. 1898, Die antiken Münzen von Dacien und Moesi- en. Erster Halbband. – Berlin: Kgl. Akademie der Wissenschaften, 1898. (Antike Münzen Nord-Griechenlands 1/1). Pr. 1975 = PROBSZT, G. 1959, Die Münzen Salzburgs. Bale: Asso- ciation internationale des numismates professionnels. – Publica- tions de l‘Association Internationale des Numismates Profession- nels 1. Graz: Akademische Druck- und Verlagsanstalt. RIC = The Roman Imperial Coinage. RPC = ANDREW BURNETT, A., M. AMANDRY in P. P. RIPOLLES 1992, Roman Provincial Coinage, Volume I: From the death of Caesar to the death of Vitellius (44 BC-AD 69), Part I: Introducti- on and Catalogue. – London, Paris: British Museum Press, Bibli- otheque Nationale. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 359 13Katalog grobov Tina Žerjal keramika steklo železo bron kost žganina opeka kamen polž/školjka gagat organski ostanki Skeletni pokop v krsti. En odlomek svetle namizne keramike, pet odlomkov grobe Usmerjenost proti jugu z odklonom proti jugovzhodu (azimut kuhinjske keramike, sedem odlomkov železa (PN). Grob 1001 – sek. jug, kv. E 53–54 Grobni inventar 85°). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 1426). Roke je 1 SE 1183; PN 1091 imel prekrižane v pasu (na medenici), glavo je imel položeno na Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 9,7 cm; š. 2,4 cm; št. teme in je rahlo premaknjena v desno. Grobna jama (SE 1203) odl. 1. ovalnega tlorisa in banjastega preseka je bila slabo vidna na 2 SE 1183; PN 1092 površini oz. je bila vkopana v ruševino objekta 7 (SE 1168). Ob Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 10,6 cm; š. 2,8 cm; št. stenah jame so bili trije kovani železni žeblji ( G1 – 3 ), na katerih odl. 1. so še vidni ostanki lesene krste. Med temi izstopa uporaba že-blja z izrazito večjo okroglo ploščato glavo (G3b) in kovanim 3a SE 1183; PN 1082 trnom (G3a). Odlomek kovanega trna žeblja; železo; dl. 3,9 cm; db. 1 cm; Grobna jama je bila zapolnjena z gnetljivo rjavo (10YR 4/3) št. odl. 1. meljasto glino, mešano s prodniki in z redkimi kosi lončenine (SE 1183). Polnilo sta prekrili plasti SE 1162 in SE 1241. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 3,00 m, š. pribl. 1,2 m, gl. 0,90 m. Faza: 2c. Datacija groba: po opustitvi objekta 7, pred gradnjo obzidja. Antropološka analiza Spol: moški. 3b SE 1183; PN 1093 Starost: maturus I (40–45 let). Okrogla plošča/glava žeblja z ostanki lesa; železo; pr. 5 cm; št. Telesna višina M 171,60/P 171,50 cm.Opis skeleta iz obrazca: odl. 1. Skelet je dobro in v celoti ohranjen.Značilnosti skeleta: Stopnja seksualizacije; hypermasculinum. Na skeletu so bile prepozna- ne Schmorlova hernija (prsna vretenca T6–T11, najmočnejše spremembe od T8–T10), delna lumbalizacija hrbtenice, linearna hipoplazija sklenine, napredovana parodontalna bolezen (de- sni tretji kočnik), zobni kamen in septalna apertura na nadlah- tnici. Pritrdišča mišic rok kažejo skladen razvoj celega skeleta. 360 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 B 1203 G1 B 1203 G1 1426 b 1426 a G3a Grob 1001 G3b a Skelet, pogled proti jugu. b Lobanja in železni G2 žebelj s ploščo G3a–b, pogled proti vzhodu. G3a A G3b G2 A B 234,56 m A 234,43 m A B 234,56 m 234,43 m 1203 233,73 m 1203 233,73 m M 1 : 20 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 361 Grob 1002 – sek. jug, kv. E 52, F 52 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosto grobno jamo. Usmerjenost proti severu z odklonom proti severovzhodu (azi- mut 22°).Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 1427), glavo je imela položeno na teme oz. desno lice. Spodnji del obraza in vratu je prekrival večji odlomek tegule (velik 27 × 13 cm in db. 5 cm). Leva roka je bila položena tesno ob telesu z dlanjo preko medenice, medtem ko je bil ohranjeni del desne roke iztegnjen ob telesu. Spodnji del nog je bil uničen z izko- 1427 pom gradbenega stroja. Potek grobne jame ni bil viden, saj se zasutje ni ločilo od ruševinske plasti rahlega rjavega (10YR 4/3) melja s kamenčki in drobci malte (SE 1169), v katero je bil grob vkopan (vsaj v spodnjem delu). Brez pridatkov. Dimenzije ohranjenega skeleta: dl. 1,18 m, š. 0,40 m. Faza: 2d. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: maturus I (40–50 let). Telesna višina M 151,30/P 153,50 cm. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je zelo slabo ohranjen, uničen v predelu stopal in golenic.Značilnosti skeleta: Stopnja seksuali- zacije; hyperfemininum. Grobni inventar 21 odlomkov opeke. Grob 1002 Skelet, pogled proti severozahodu. 362 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 1003 – sek. jug, kv. D47 Prekopana skeletna pokopa dveh oseb. Skupek kosti (SE 1428) ni bil v anatomski legi. Potek jame ni bil viden, saj se zasutje ni ločilo od okoliških plasti drobljivega rja- vega (10YR 4/3) peščenega melja s kamni in prodniki (SE 1300). Prekopani grobovi se nahajajo ob kamniti strukturi ali zalomu mestnega obzidja (SE 1289), ob gradnji katerega so bili grobovi uničeni. Površina razsutih kosti dl. 0,95 m, š. 0,35 m. Faza: 3a. Antropološka analiza Grob 1003 Razmetane človeške kosti. Prva oseba A Spol: moški. Starost: adultus II (30–40 let). Telesna višina nedoločljiva. Druga oseba B Spol: ženski. Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: skeleta sta delno in zelo slabo ohranje- na. Značilnosti skeleta: stopnja seksualizacije; hypermasculinum. 1289 1429 1428 1432 1300 1303 M 1 : 20 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 363 Grob 1004 = 1007 – sek. jug, kv. D47 Prekopani skeletni pokopi več oseb. Skupki kosti (SE 1432 in SE 1429) z lobanjo in več stegnenicami, ki niso bili v anatomski legi, predstavljajo ostanke prekopanih grobov. Oboda jame ni bilo mogoče prepoznati. Med ostanki pokojnikov je bilo odkopano ruševinsko polnilo jame (SE 1303) sivorjave peščene gline premešano z obilo kamnov in prodni- kov, drobcev malte, ometa, oglja, školjčnih lupin, odlomkov ste- kla (npr. G4) in keramike. Južno od lobanje je bila nekoliko večja koncentracija oglja. Prekopani grobovi se nahajajo ob kamni- ti strukturi iz blokov peščenjaka ali zalomu mestnega obzidja (SE 1289), ob gradnji katerega so bili grobovi uničeni. Dimenzije jame dl. 1,00 m, š. 0,80 m, gl. 0,40 m. Faza: 3a – med gradnjo obzidja. Antropološka analiza a Prva oseba A Spol: ženski. Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina nedoločljiva. Druga oseba B Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Značilnosti skeleta: Na skeletu prve osebe (1007, oseba A) so bile v anetrolateralnem delu očesne orbite prepoznane litične lezije (cribra orbitalia). Grobni inventar en odlomek grobe kuhinjske keramike, en odlomek fine ku b - Tri odlomki stekla, en odlomek svetle keramike s premazom, hinjske keramike, en odlomek tegule, 22 odlomkov opeke, pet Grob 1004 = 1007 Razmetane človeške kosti a v zgornjem odlomkov barvanega ometa s fresko in 28 odlomkov malte, nivoju; b v spodnjem nivoju. en polžek, štiri odlomki kosti, 11 odlomkov železa, 16 odlom-kov keramike. 4 SE 1303; PN 1108 Cilindrična skodelica AR 98/Isings 85; odebeljeno ustje posodi- ce, rob ustja nagnjen rahlo navznoter; mlečno belo dekolori- rano steklo; pr. u. 7,4 cm; št. odl. 1.; datacija: 2.–3. stoletje. 364 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 1005 – sek. jug, kv. E 56 Radiokarbonska analiza Skeletni pokop v grobni jami s podlago iz tegul. V analizo sta bila poslana del trioglatega debla (diaphysis) Usmerjenost proti jugu z odklonom proti jugozahodu (azimut leve golenice (left tibia ) in mali fragment trioglatega debla 190°). ( diaphysis ) leve mečnice ( fibula ). Grobna jama (SE 1360) ovalnega tlorisa in banjastega U-pre-Radiokarbonska datacija: BP 1782 ± 23 seka je bila vidna le v spodnjem delu in je bila vkopana v ru-Kalibrirana datacija: cal 238–335 (68% verjetnost; σ); 212–380 ševinske plasti starejših stavb SE 1357 in SE 1337, verjetno že s (95% verjetnost; 2σ) površine plasti SE 1266. Dno grobne jame so na skrajnih delih tlakovali z dvema tegulama (SE 1358/G5 in SE 1359/G6), veliki- 13 Fraction Corrected pMC† Conventional dC(‰)‡ ma 56 × 43 cm in debelina 2−5 cm, ki sta bili položeni z robovi Age navzgor. Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi (skelet reported before: SE 1430). Roke je imela prekrižane v pasu (na medenici), glavo human bone 80.10 ± 0.23 1780 ± 25 BP –18.31 ± je imela položeno na teme. Teguli ležišča sta bili nameščeni fragments, collagen, 0.12 pod glavo in spodnjim delom nog. Polnilo groba se ni ločilo od 4.0 mg C temno rjave plasti (SE 1266) glinastega melja z obilo kamnov, new date: bil grob verjetno tudi vkopan. Površino polnila so prekopali z fragments, rest, 0.17 0.6 mg C izgradnjo obzidja (SE 1229) in njegovim ropanjem. Ohranjeni prodnikov, kosov opek in drobcev malte, s katere površine je human bone 80.16 ± 0.35 1775 ± 35 BP –19.31 ± Brez pridatkov. between collagen & bone rest del obzidja SE 1229 je potekal neposredno nad oz. ob grobu. Sample Age difference Significance σ Dimenzije grobne jame: dl. 1,83 m, š. 0,44 m, gl. 0,20 m. KIA 28889 5 ± 42 years 0.1 Faza: 2d. Datacija groba: mlajše od opustitve starejših stavb, pred gra- dnjo obzidja; radiokarbonska analiza: (druga polovica 2.) 3.– začetek 4. stoletja. Antropološka analiza Spol: ženski. B Starost: maturus II (50–55 let). 1360 Telesna višina M 155,00/P 153,30 cm. G6 Opis skeleta iz obrazca: Skelet je ohranjen v celoti, toda v zelo slabem stanju in z zdrobljeno lobanjo. Značilnosti skeleta: Sto- pnja seksualizacije; hyperfemininum. Na skeletu so bili prepo- znani osteofiti (osteophytosis), zarasla prsna vretenca (T10, T11) in ledvena vretenca (L1–L4), osifikacija Ahilove tetive in viden metopični šiv (sutura metopica) na čelu. Oseba je opravljala težko fizično delo (močno razvita fossa rhomboidea). 1430 G5 A A B 234,14 m 233,97 m 233,93 m 1360 M 1 : 20 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 365 a Grob 1005 a Skeletni pokop na tegulah ob ostankih mlajšega obzidja. b Detajl zgornjega dela. C Spodnja tegula z nogami. Grobni inventar Štirje odlomki grobe kuhinjske keramike, štirje odlomki svetle namizne keramike; en odlomek opeke, 12 odlomkov kosti. 5 SE 1358; PN 1201 Opeka; tegula; dno grobne konstrukcije pod glavo; F Teg; b. rdeča; dl. 56,4 cm; š. 42,5 cm; v. 5,5 cm; db. 2,9 cm; št. odl. 1. a 6 SE 1359; PN 1202 Opeka; tegula; dno grobne konstrukcije pod nogami; F Teg; b. rdeča; dl. 56,5 cm; š. 42,5 cm; v. 5,5 cm; db. 2,9 cm; št. odl. 1. b 366 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 1006 – sek. jug, kv. E 56 Prekopan ali poškodovan skeletni pokop, verjetno v preprosti grobni jami. Skupek človečkih kosti (SE 1431), ki niso v anatomski legi, odkrite v plasti ilovice SE 1255. Vkop ni bil viden. Dimenzije skupka kosti: dl. 0,56 m, š. 0,44 m. Faza: 3a. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina nedoločljiva. Značilnosti skeleta: Deloma ohra- njen skelet. Zobje – spodnji prvi ličnik nima zaprte korenine, ohranjen je zgornji drugi kočnik, korenine katerega so se ravno začele umikati. Glava stegnenice ni zraščena, posamezni deli kolčnice tudi ne. Grob 1006 Prekopan skelet. Grob 1008 – sek. jug, kv. E 57 M 1 : 20 Poškodovan skeletni pokop v krsti. B Usmerjenost proti jugu (azimut ~ 180−190°). 1368 Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi, glavo je imel polo- ženo na teme (skelet SE 1433). Ob glavi sta bila najdena dva kovana železna žeblja (G7–G8), ki morda predstavljata ostanke krste. Vidna je bila le spodnja meja grobne jame (SE 1368) ba- njastega preseka, saj se zasutje ni ločilo od okoliške ruševinske plasti starejših stavb (SE 1357), v katero je bil grob vkopan. Po površini je bil grob poškodovan z gradnjo obzidja in njegovim 1433 ropanjem. Brez pridatkov. Ohranjene dimenzije grobe jame dl. 1,15 m, š. 0,60 m, gl. 0,27 m. Faza: 2d. Datacija groba: mlajše od opustitve starejših stavb. G8 G7 Antropološka analiza A Spol: moški. Starost: maturus II (50–60 let). A B Telesna višina nedoločljiva. 234,03 m Opis skeleta iz obrazca: Skelet je v zelo slabem stanju. Ohra- njene so le lobanja, ki je bila poškodovana pri izkopu plasti, in 233,87 m desno rame (lopatica, zgornji del nadlahtnice, ključnica in prva 1368 rebra). Grobni inventar Dva odlomka fine kuhinjske keramike pokrova, dva odlomka grobe kuhinjske keramike, en odlomek ustja in ostenja trino- žnika grobe kuhinjske keramike (tip Ce II.4.1.1), en odlomek svetle namizne keramike, en odlomek ostenja jadranske amfo- re, dva odlomka imbreksa, štirje odlomki tegul, 30 odlomkov opek, pet odlomkov železa (dva žeblja). 7 SE 1433; PN 1138 Kovan žebelj; železo; dl. 6,2 cm; š. 2,4 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 1. 8 SE 1433; PN 1139 Kovan žebelj; železo; dl. 14,4 cm; š. 2,1 cm; št. odl. 2. Grob 1008 Skelet, pogled proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 367 Grob 1009 – sek. jug, kv. E 58 M 1 : 20 Delno uničen skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjen proti severu (azimut ~10-20°). Grobna jama ni bila vidna, toda potekala je ob ohranjenem delu obzidja SE 1229. Pokojnik je verjetno ležal v iztegnjeni legi, ohranjena je le leva polovica skeleta (SE 1434). Zasutje grobne jame se ni ločilo od okoliške plasti (SE 1266) rjavega melja s kamenčki in drobci malte, v katero je bil grob v spodnjem delu vkopan. Zahodni del groba je bil verjetno poškodovan že z 1434 gradnjo obzidja in ropanjem le-tega. Brez pridatkov. Ohranjene dimenzije skeleta: dl. 1,12 m, š. 0,16 m. Faza: 2d. Datacija groba: stratigrafsko starejši od obzidja. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: adultus II (30–40 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Ohranjen je le spodnji del leve polovice skeleta (del levega ramena, roke, noge). Grob 1009 Ohranjen del skeleta, pogled proti jugovzhodu. 368 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 1010 – sek. jug, kv. E 57 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu z odklonom proti jugozahodu (azimut 194°). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi. Roke je imel pre- križane na prsih, glavo je imel položeno na teme in levo lice s pogledom proti zahodu (skelet SE 1435). Grobna jama ni bila vidna; potekala je neposredno ob ohranjenem delu obzidja SE 1229. Zemljina polnila ali zasutja groba se ni ločila od okoliške plasti SE 1266, v katero je bil grob v spodnjem delu vkopan. Zahodni del groba je bil verjetno poškodovan že z gradnjo 1229 obzidja in ropanjem le tega. Brez pridatkov. Ohranjene dimenzije skeleta: dl. 1,36 m, š. 0,45 m. Faza: 1435 2d. Datacija groba: stratigrafsko starejši od obzidja. Antropološka analiza G9 Spol: moški. Starost: adultus II (30–35 let). Telesna višina M 169,00/P 161,00 cm. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je v slabem stanju, pri izkopu sta bili poškodovani leva roka in noga. Kosti stopala niso ohranjene. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; masculinum. Na skeletu so bili prepoznani Schmorlova hernija (prsno vretence T11), linearna hipoplazija sklenine in zobni kamen (calculus) na prvem in drugem molarju zgornje čeljusti. Grobni inventar En odlomek grobe kuhinjske keramike, dva odlomka fine kuhinjske keramike, en odlomek volutne oljenke, en odlomek stekla, en odlomek malte, en odlomek tubula, 25 odlomkov opeke, 28 odlomkov kosti. 9 SE 1435; PN 1161 Odlomek ravnega dna posode z rahlim bulbusom; pihano; zelenkasto prosojno steklo; dl. 4,7 cm; š. 4 cm; št. odl. 1. Grob 1010 Ohranjen del skeleta, pogled proti zahodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 369 Grob 2001 – sek. kanal 2/sever, kv. D-E 150 Grobni inventar Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Tri odlomki svetle namizne keramike, en odlomek temne Usmerjenost proti jugu (azimut 180°). namizne keramike s premazom, štirje odlomki grobe kuhinjske Pokojnica (SE 2262) je ležala na levem boku v iztegnjeni legi v keramike, štirje odlomki opeke, en cel laterkul, en odlomek ozki grobni jami (SE 2260). Z levim kolenom in desno roko se je stekla, 87 odlomkov kosti, 27 odlomkov oglja. naslanjala na zahodni rob jame, pri tem je bila dlan desne roke spodvita navzdol. Leva roka je ležala pod telesom. Nogi sta bili rahlo pokrčeni. V severovzhodnem vogalu grobne jame je bil pod desnim stopalom del laterkula. Podolgovata ovalna grobna jama (SE 2260) je bila ugotovljena s površine plasti SE 2213. Zapolnjena je bila z meljastim zasu- tjem z redkimi kamni in kosi opek (SE 2259). Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,83 m, š. 0,51 m, ugotovljena gl. 0,12 m. Faza: 2c. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus II (30–35 let). Telesna višina M 164,00/P 162,00 cm. Opis skeleta iz obrazca: Skeletni ostanki so večinoma dobro ohranjeni. Desna temenica lobanje je bila močno poškodovana. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije (femininum). Na skeletu sta bili prepoznani Schmorlova hernija (prsni vretenci T12) in linearna hipoplazija sklenine, dvojna sklepna površina (facies articularis talaris anterior bipartida) na petni kosti (calca- neus). Pritrdišča mišic rok kažejo skladen razvoj celega skeleta. M 1 : 20 B B 2260 2260 2262 2262 Grob 2001 Ohranjen del skeleta, pogled proti vzhodu. A A A B B 233,55 m 233,55 m 233,51 m 233,35 m 2260 2260 370 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 3000 – sek. jug, kv. J 115−116 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu z rahlim odklonom proti severozaho- du (azimut 350°). Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi, glavo je imela po- loženo na levo lice s pogledom proti vzhodu. Desna roka je bila položena tesno ob telesu z dlanjo preko medenice, medtem ko je leva dlan spolzela pod levi bok. Na levem zapestju je pokoj- nica nosila železno zapestnico (G14), okoli vratu pa ogrlico iz bronaste verižice (G10) in steklenih jagod (G10–G13). Večina steklenih jagod je bila raztresena ob desni rami (15 jagod (G11) ali odkrita med mokrim sejanjem zemljine (40 jagod, G12); ena od jagod je bila ob desnem boku (G13). Na medenici desnega boka so bili deli železnega rezila ali orodja (G15). Potek grobne jame (SE 3222) ni bil razpoznaven, v spodnjem delu je sekala plasti SE 3200 in SE 3228. Zapolnjena je bila z meljastim peskom olivno rjave barve in kamni. Polnilo (SE 3221) se ni ločilo od okolice, v katero je bil grob vkopan. Na vrhu je bil odkrit infiltriran novoveški spenec (G16). Dimenzije grobne jame: dl. 1,70 m, š. 0,66 m, gl. 0,20 m. Faza: 3c. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: maturus II (50–55 let). Telesna višina M 147,50/P 148,70 cm. Opis skeleta iz obrazca: skelet je v ohranjen skoraj v celoti, kosti so drobljive in poškodovane, lobanja zmečkana. Značilnosti skeleta: Stopnja seksualizacije; hyperfemininum. Na skeletu je bila prepoznana napredovana paradontalna bolezen A (levi in desni kočnik). Pritrdišča mišic rok kažejo skladen razvoj celega skeleta. A 3222 G11 G10 3222 G10 G11 G14 G14 G13 3221 G15 G16 G13 3221 G15 G16 Grob 3000 a Skelet, pogled proti zahodu. b Železna zapestnica G14 ob B odkritju. A B B 234,68 m 234,67 m A B 3222 234,48 m M 1 : 20 234,67 m 234,48 m Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 371 Grobni inventar 16 SE 3221; PN 3081 18 odlomkov svetle namizne keramike, tri odlomki temne Zaponka/kaveljček ali spenec oz. zanka za zapenjanje obleke; ovalna zanka (dl. 1,2 cm, š. 0,65 cm) je sploščena, nesklenjena, namizne keramike, en odlomek temne namizne keramike s medtem ko sta zavita konca iz bronaste žice (1 mm) okroglega premazom (odlomek ustja skodele PTS Drag. 37 s koleščka - preseka; bron; dl. 1,85 cm; š. 0,65 cm; št. odl. 1; datacija: novi njem), dva odlomka svetle keramike s premazom, 20 od - vek; infiltrirano. lomkov grobe kuhinjske keramike, tri odlomki fine kuhinjske keramike, en odlomek trinožnika, en odlomek amfore, en odlomek amfore Camulodunum 189, 14 odlomkov tegul, 13 odlomkov imbreksov, en laterkul, 45 odlomkov opeke, 17 od- lomkov malte, pet odlomkov železa, sedem odlomkov železa (PN), 11 odlomkov brona (PN), 57 odlomkov stekla (PN), 230 odlomkov kosti. 10 SE 3221; PN 3093 Pavesi VII; razdrobljeni deli verižice: ena kroglasta jagoda rumene barve (kot G11–G13/PN 3094, 3088, 9036), vsaj 6 prepletenih členov tanke bronaste žice (db. 0,7 mm), t. i. fixing link; člene tvorijo dve okrogli zanki (pr. 5 mm) in vmesni del s spiralno zavito žico preko spodnje (dl. 7 mm); ob desni rami; bron in steklo. 11 SE 3221; PN 3094 Riha 11.11; Aquileia XI.1; 15 kroglastih jagod iz prosojnega pe- ščeno rumenega stekla; ob vratu skeleta; pr. 0,5−0,6 cm. 12 SE 3221; PN 9036; VZ FL 3003 Riha 11.11; Aquileia XI.1; 40 steklenih kroglastih jagod iz rahlo prozornega in motnega stekla peščeno rumene barve; lahko so rahlo ovalne, pogosto imajo tanke obročaste podaljške oz. ostanke ob odprtini; pridobljene pri mokrem sejanju; pr. 0,4–0,6 cm; analogija: Riha 1990, 86; Giovannini 2008, 160; datacija: 1.–5. stoletje. 13 SE 3221; PN 3088 Riha 11.11; Aquileia XI.1; kroglasta jagoda iz prosojnega pešče- no rumenega stekla; ob boku skeleta; pr. 0,5 cm. 14 SE 3221; PN 3092 Slabo ohranjena trakasta zapestnica, pravokotnega preseka; železo; dl. 5 cm; db. 0,4 cm; št. odl. 5. 15 SE 3221; PN 3087 Odlomek rezila, verjetno nož; močno korodirano; železo; dl. 6,9 cm; š. 2 cm; št. odl. 1. 372 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 10 11 12 13 Grob 3000, SE 3221; 10-13 merilo 1:1 Grob 3000, SE 3221, merilo 1 : 1. 373 Grob 3001 – sek. jug, kv. K 117 Žgani žarni pokop. Grobna jama nepravilne oblike (SE 3180) je bila vkopana v plast SE 3191. Vanjo je bila položena žara (G17) z žganino in ostanki/ pepelom pokojnika. Žara, lonec iz fine kuhinjske keramike se je ohranil le v spodnjem delu. Grobna jama je bila zapolnjena z žganino (SE 3179) iz zelo temno sivkasto rjavega do črne- ga (10YR 3/2; 10YR 2/1) peščenega melja s kamenčki, prodom, drobci oglja, kosi opek in lončenine. Vrh groba je v srednjem in novem veku doseglo oranje, saj se je polnilo že slutilo na povr- šini paleoornice SE 3101. S tem je bil poškodovan tudi vrhnji del žare. Nato je grob prekrila novoveška cesta SE 3053, delno ga je poškodoval še izkop jarka SE 3036 za moderno komunalno infrastrukturo. Dimenzije grobne jame: dl. 0,70 m, š. 0,50 m, gl. 0,20 m. Faza: 2c. Datacija groba: 2.–3. stoletje na osnovi žare. Antropološka analiza Spol: morda moški. Starost: 25–35 let. Telesna višina nedoločljiva. Značilnosti skeleta: 1442,5 g odlomkov sežganih človeških kosti in 820,6 g nedoločljivih odlomkov sežganih kosti, premešanih z zemljo, ogljem, odlomki keramike in manjšimi kamni. Odlomki človeških kosti so veliki do 60 mm, prisotne so številne razpoke. Prevladujejo sivomodre barve, nekateri odlomki so tudi črni, drugi beli. Ohranjeni lobanjski šivi so odprti, vretenčni obroč je zraščen, kosti so robustne. Rastlinski ostanki Jesen (Fraxinus), hrast (Quercus sp.). 374 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 3180 A G17 B A B 234,63 m 234,59 m G17 3180 234,45 m a c b d Grob 3001 a Polnilo grobne jame SE 3179. b Žara G17 s pepelom. c Stranski pogled na žaro G17. d Grobna jama SE 3180. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 375 Grobni inventar Dva odlomka grobe kuhinjske keramike, en odlomek pokrova fine kuhinjske keramike, 23 odlomkov fine kuhinjske keramike (PN), 28 odlomkov oglja, 66 odlomkov kosti. 17 SE 3179; PN 3044 Žara; Fina kuhinjska keramika; Ce I.5; odlomki večjega dela trupa lonca, brez vratu in ustja; F NK 3.2; b. svetlo rdečkasto rjava, proti prelomu rjavkasto siva; v. 21,4 cm; pr. d. 11,6 cm; št. odl. 23; datacija: 2.–3. stoletje. 376 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 17 Grob 3001, SE 3179, merilo 1 : 3. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 113, 2024 377 Grob 3001, SE 3179; merilo 1:3 Grob 3002 – sek. jug, kv. K-L 117 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 175°). Grobna jama (zahodni del SE 3182) je bila vkopana v plast SE 3191 in je poškodovala starejši žgani grob 3006 (polnilo SE 3181/ jama SE 3352). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi, z desno roko iztegnjeno pod medenico in levo nekoliko odma- knjeno od trupa. Ob desnem kolenu je imel kamnit trapezast obesek z dvema luknjicama (G18). Novodobni izkop jarka za moderno komunalno infrastrukturo (SE 3036) je uničil gornji del skeleta od 12. prsnega vretenca navzgor. Grobna jama je bila zapolnjena s trdno rjavo (10YR 4/3) meljasto glino s kamni, prodniki in kosi opeke (SE 3190). Le-to je prekrila novoveška cesta SE 3053. Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 1,20 m, š. 0,70 m, gl. 0,10 m. Faza: 2c. Datacija groba: mlajši od groba 3006. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: adultus II (30–35 let). Telesna višina M 168,00/P 168,20 cm. Opis skeleta iz obrazca: Ohranjena je le spodnja polovica ske- leta, in sicer od spodnjih (zadnjih) reber in zadnjega torakal- nega vretenca (T12) do kosti stopala. Stopala so bila obrnjena lateralno. Značilnosti skeleta: Stopnja seksualizacije; hypermasculinum. Na skeletu sta bila prepoznana bilateralni disekantni osteo- hondritis oz. vnetje kosti (osteochondritis dissecans) na distalni epifizi stegnenice oz. na lateralnem delu sklepne površine za pogačico in septalna apertura na nadlahtnici. Na distalni epifizi desne nadlahtnice se opaža nezaraščeni medialni kondil. 378 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 B 3182 G18 3352 3190 3036 A A B 234,49 m 3036 3182 234,39 m Grob 3002 Ohranjeni del skeleta. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 379 Grobni inventar En drobec južnogalske sigilate, en odlomek svetle keramike s premazom, štirje odlomki svetle namizne keramike, 11 odlom- kov temne namizne keramike, 19 odlomkov grobe kuhinjske keramike, 18 odlomkov fine kuhinjske keramike, en odlomek stekla, tri tegule, dva odlomka imbreksa, en tubul (VZ), 157 odlomkov opek, en odlomek malte, en kamen (PN), sedem odlomkov stekla, 22 odlomkov železa, en odlomek brona, 85 odlomkov oglja, 203 odlomkov kosti. 18 SE 3190; PN 3050 Trikoten obesek z dvema okroglima luknjicama (pr. 0,3 cm; gl. 0,3 cm), med seboj oddaljeni 0,5 cm) in zglajeno površino; kamen; dl. 2,4 cm; š. 1,5 cm; db. 1,4 cm; št. odl. 1.; t. 9 g. 19 SE 3190; obd. 531 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1; odlomek ustja in ostenja krožnika; F N 2.1; b. roza; rdeč premaz v sledeh, prež- gano; š. 4,3 cm; št. odl. 1. 380 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 18 Grob 3002, SE 3190; 18 merilo 1:1 Grob 3002, SE 3190, merilo 1 : 1. 381 Grob 3003 – sek. jug, kv. K 116 Grobni inventar Skeletni pokop v preprosti grobni jami (morda z lesenim En odlomek reliefne oljenke, dva odlomka recijske čaše, 35 prekritjem). odlomkov svetle namizne keramike, pet odlomkov svetle Usmerjenost proti severozahodu (azimut 340°). keramike s premazom (krožnika Ce III.2.2.1), šest odlomkov te-Pokojnik je ležal na hrbtu v rahlo skrčeni legi, glavo je imel obr-mne namizne keramike, en odlomek temne namizne keramike njeno na desno lice proti zahodu. Roki sta se stikali na prsih, s premazom (odlomek ustja sklede Ce II.2.1), 31 odlomkov nogi sta bili rahlo skrčeni in obrnjeni proti zahodu, stopala po-grobe kuhinjske keramike, 22 odlomkov fine kuhinjske kera-ložena ena na drugo na desno stran. Zadnji del glave je poško-mike (lončkov Ce I.1.2), en odlomek grobega trinožnika (Ce doval izkop za plinovod. Majhen bronast odlomek, morda trn II.4.1.2), 11 odlomkov tegul, sedem odlomkov imbreksa, en la-pasne spone ( G20 ) je ležal pod medenico skeleta. Med koleni terkul, 240 odlomkov opeke, štiri odlomki malte, 25 odlomkov in v spodnjem delu nog so bili odkriti ostanki treh žebljev ( G21, železa, pet odlomkov železa (PN), en odlomek brona (PN), 39 G22, G23 ), ki bi lahko povezovali grobni prt ali leseno prekritje. odlomkov stekla, en odlomek stekla (PN), 2 mozaični kocki, 48 Grobna jama (SE 3234) ni bila vidna, saj je bila zapolnjena s po-odlomkov oglja, 362 odlomkov kosti. dobno zemljino, kot je bila okoliška SE 3200, v katero je bil grob 20 vkopan. Razpoznavna je bila le v spodnjem delu, kjer je grobna SE 3233; PN 3120 jama presekala prodnato plast SE 3228. Jamo je zapolnjeval Manjši odlomek paličice kvadratnega preseka, del trna pasne zelo temno sivkasto rjav (2.5Y 3/2) peščen melj s prodom, kosi spone ali žeblja; bron; dl. 1,6 cm; db. 0,1 cm; št. opeke in lončenine (SE 3233). Med njimi so bile živalske ko- odl. 1. grob poškodovan že z oranjem in vzpostavitvijo njivskih po sti (PN 9018) in odlomek surovega stekla (G24). Verjetno je bil 21 SE 3233; PN 3121a-vršin (SE 3060) v srednjem ali novem veku, saj polnilo prekriva Trn žeblja; železo; dl. 11,5 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 3. paleoornica SE 3060. 22 SE 3233; PN 3121b Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 1,50 m, š. 0,50 m, gl. Trn žeblja; železo; dl. 10 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 3. Faza: 23 SE 3233; PN 3122 3c. 0,25 m. Datacija groba: Kovan žebelj; železo; dl. 7,5 cm; š. 1,4 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 1. rezidualno gradivo 2.–3. stoletje. Antropološka analiza 24 SE 3233; PN 9018 Odlomek surovega stekla, nečistoče na eni originalni Prva oseba A površini; dl. 1 cm; š. 0,9 cm; št. odl. 1. Spol: moški. Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina nedoločljiva. Druga oseba B Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je v ohranjen v celoti, kosti precej drobljive. Lobanja je bila poškodovana s sodobnim izkopom za plinovod. Značilnosti skeleta: Na skeletu je bila prepoznana septalna apertura na nadlahtnici. Rastlinski ostanki Jesen (Fraxinus sp.), javor (Acer sp.). 382 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 3234 3233 G20 G23 G21 G22 a b Grob 3003 a Skelet, pogled proti zahodu. b Gornji del trupa. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 383 Grob 3004 – sek. jug, kv. J 117, J 118, K 117, K 118 M 1 : 20 A Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu z odklonom proti severovzhodu (azi- mut 16°). 3232 Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi, glavo je imela položeno na teme in obrnjeno na desno lice proti zahodu. Roki sta bili iztegnjeni tesno ob trupu, tako da sta dlani počivali na zgornjem delu stegen. Grobna jama (SE 3232) je bila ovalnega tlorisa in U-preseka je bila izkopana s površine plasti SE 3235 in je sekala plast SE 3191. Jamo je zapolnjevalo kamnito ruševinsko polnilo iz zelo temno G24 sivkasto rjavega (2.5Y 3/2) peščenega melja, premešanega s številnimi kamni, prodom, večjimi in manjšimi kosi opeke in lončenine (SE 3231). V predelu trupa je bil prisoten večji delež železovih oksidov. Grob je prekrila paleoornica SE 3101. 3231 Dimenzije grobne jame: dl. 1,20 m, š. 0,70 m, ugotovljena gl. 0,07 m. Faza: 3c. Datacija groba: rezidualno gradivo druga polovica 4.–5. stoletje. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: maturus I (40–45 let). B Telesna višina M 153,00/P 151,40 cm. A B Opis skeleta iz obrazca: skelet je do- 234,60 m 234,58 m bro ohranjen skoraj v celoti, razen stopal. 234,47 m 3232 Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; femininum. Na skele- tu so bili prepoznani Schmorlova hernija na prsnih (T11, T12) in ledvenih vretencih (L1–4), osteofiti (osteophytosis) na prsnih vretencih (T4, T5, T8, T9) in ledvenih vretencih (L4) ter line- arna hipoplazija sklenine. Glede na razvoj pritrdišča mišic je prepoznan način premikanja rok, ki govori o tem, da je oseba opravljala težko fizično delo. Grobni inventar En odlomek afriške oljenke, en odlomek recijske čaše, tri odlomki svetle keramike s premazom, en odlomek temne keramike, 12 odlomkov svetle namizne keramike, 34 odlom Grob 3004 Skelet, pogled proti severozahodu. namizne keramike s premazom, dva odlomka temne namizne - kov grobe kuhinjske keramike (tudi poznorimskih loncev, npr. Ce I.4.1.3), šest odlomkov fine kuhinjske keramike, šest odlom- kov tegul, pet odlomkov imbreksa, 119 odlomkov opeke, 20 odlomkov oglja, tri odlomki stekla, šest odlomkov železa, 95 odlomkov kosti. 25 SE 3231; PN 3108 Kovan žebelj, močno korodiran; železo; dl. 7,2 cm; š. 2,8 cm; št. odl. 1. 26 SE 3231; obd. 558 Atlante VIII ali X odlomek diska afriške oljenke z rastlinskim reliefnim okrasom (akantov list); F AO, b. oranžno rdeč; dl. 2 cm, š. 1,7 cm. Datacija: druga polovica 4.–5. stoletje. 384 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 3005 – sek. jug, kv. I–J 118 Brez pridatkov. Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Dimenzije grobne jame: dl. 2,00 m, š. 1,50 m, ugotovljena gl. Usmerjenost proti jugu (azimut 179°). 0,20 m. Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi, glavo je imel polo- Faza: 2c. ženo na teme. Roki sta bili iztegnjeni tesno ob trupu, tako da Datacija groba: sredina 2.–sredina 3. stoletja ali kadar koli sta dlani počivali na zgornjem delu stegen ali ob boku. Stopala kasneje. so počivala tesno skupaj. Droben bronast predmet G27 je bil Antropološka analiza ob nogi skeleta. Spol: moški. Grobna jama (SE 3311) ovalnega tlorisa in banjastega preseka Starost: adultus I (21–25 let). je bila izkopana s površine plasti SE 3270. Jamo je zapolnjevala Telesna višina M 163,00/P 161,30 cm. olivno rjava (2.5Y 4/3) glina s kamni (SE 3310). Grob je prekrila Značilnosti skeleta: nižja stopnja seksualizacije; plast SE 3230. masculinum. Na skeletu sta bila prepoznana osteofit na levi stegnenici, na distalni epifizi na narastišču mišic velike pritezalke in linearna hipoplazija sklenine. Zaradi odebelitve kosti (calus) je bil prepo- znan zarasli zlom na levi golenici, na proksimalni tretjini diafize golenice, ki ima vpliv na razvoj narastišča velike mečne mišice, medtem ko je bila manjša odebelitev kosti prisotna na distalni osmini kosti. Patološke spremembe so vidne na prvem in dru- gem členku prsta leve roke. M 1 : 20 B 3311 G27 3310 G26 A Grob 3005 Skelet, pogled A B proti jugu. 234,43 m 234,32 m 3311 234,16 m Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 385 Grobni inventar 25 odlomkov svetle namizne keramike, en odlomek temne namizne keramike, en odlomek svetle keramike s premazom, dva odlomka italske sigilate, en odlomek galske sigilate (PN), dva odlomka grobe kuhinjske keramike, šest odlomkov fine kuhinjske keramike, en odlomek brona (PN), devet odlomkov železa, sedem odlomkov stekla, pet odlomkov tegule (VZ), 53 odlomkov opeke, pet odlomkov oglja, 12 odlomkov kosti. 27 SE 3310; PN 3166 Slabo ohranjen manjši odlomek predmeta; bron; dl. 2 cm; št. odl. 1. 28 SE 3310; PN 3165; obd. 121 Galska sigilata; Drag. 29 ali 37; manjši odlomek ostenja sklede z reliefnim okrasom; F GTS; b. rdeča; rdeč rahlo svetleč premaz; dl. 1,5 cm; š. 1,3 cm; št. odl. 1; datacija: sredina 2.–sredina 3. stoletja. 29 SE 3310; obd. 523 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1/2; odlomek ustja, ostenja in dna krožnika; F N 2.1; bp. roza; rdeč premaz na NP in ZP ustja; pr. u. 30 cm; š. 5 cm, v. 4,2 cm; št. odl. 1. 386 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 29 Grob 3005, SE 3310; 29 merilo 1:3 Grob 3005, SE 3310, merilo 1 : 3. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 113, 2024 387 Grob 3006 – sek. jug, kv. L 117 Žgani pokop v preprosti grobni jami. Grobna jama nepravilne ovalne oblike (SE 3352) je bila vkopana v zgornje polnilo SE 3341 = SE 3242 starejše jame SE 3342 in v plasti SE 3191 ter SE 3183. Po dnu so potresli pepel pokoj- nika in žganino z ustrine (SE 3181). Med zelo temno sivkasto rjavim (10YR 3/2) do črnim (10YR 2/1) peščenim meljem so bili premešani kamenčki, prod, drobci oglja, kosi opek in odlomki lončenine, ki so bili večinoma prežgani. V južni del grobne jame so položili kozarec keramike tankih sten (G30) in lonček fine kuhinjske keramike (G31) ter nekaj drugih posod, verjetno tudi zvončasto skodelo z rdečim premazom (PTS Drag. 33; G32), ki je bila odkrita v večjem deležu. Grob je poškodoval izkop za skeletni grob 3002 (SE 3182). Nato je oba prekrila novoveška cesta SE 3053, delno ga je poškodoval izkop jarka SE 3036 za moderno komunalno infrastrukturo. Dimenzije grobne jame: dl. 1,90 m, š. 0,70 m, gl. 0,14 m. Faza: 2c. Datacija groba: (sredina) 2. stoletje; seka jamo, ki vsebuje fino kuhinjsko keramiko; starejši od groba 3002. Antropološka analiza Skromni ostanki pokojnika ne dopuščajo antropološke analize. 388 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 3181 G30 3352 G31 del G31 3036 G32 G35 a c b Grob 3006 a Polnilo SE 3181, pogled proti jugu. b Grob 3006 levo in grob 3002 desno, pogled proti jugu. c Fin kuhinjski lonec G31 in del zvončaste skodele s premazom G32 v južnem vogalu grobne jame. d Čaša keramike tankih sten d G30. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 389 Grobni inventar 34 SE 3181; obd. 530 En odlomek keramike tankih sten (PN), 29 odlomkov fine ku Fina kuhinjska keramika; Ce I.1.1; odlomek -ostenja z dvema linijama koleščkanja manjšega hinjske keramike (PN), pet odlomkov fine kuhinjske keramike, lončka; F NK 3.2; b. siva; bp. temno siva; dl. 3,8 36 odlomkov svetle namizne keramike, štiri odlomki temne cm; š. 3,8 cm; št. odl. 1. namizne keramike, štiri odlomki svetle keramike s premazom (krožnikov), en odlomek temne namizne keramike s prema- 35 SE 3183 (na površini, tik pod grobom 3006); PN 3045 zom, 27 odlomkov grobe kuhinjske keramike, 44 odlomkov Paličica ali igla z drobno vazasto glavico/zaključkom; bron; dl. železa, štiri odlomki stekla, devet odlomkov tegule, šest od- 3,6 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. lomkov imbreksa, tri odlomki tubula, dva odlomka laterkula, 69 odlomkov opeke, 110 odlomkov oglja, 200 odlomkov kosti. 30 SE 3181; PN 3070; obd. 284; PMC R 27331 Lokalna keramika tankih sten; Ce VI.2.3 (posnetek Mgdb 95); kozarec z uvihanim ustjem; žleb pod ustjem; navpične vrezane linije; F N 3.4; b. siva (2.5Y 6/1); bp. temno siva (10YR 4/1); sledi spranega črnega premaza po celotni ZP; v. 7,8 cm; pr. u. 6 cm; OHU 10 %; pr. d. 2,8 cm; OHD 10 %; št. odl. 1.; objava: Krajšek 2015, 165–166, št. 189, t. 34: 189; datacija: druga polovica/konec 1.–2. stoletje, ker je zelo pozna varianta ga datiramo v polno 2. stoletje. 31 SE 3181; PN 3069; obd. 286 Fina kuhinjska keramika, Ce I.1.2; fini lonec s pokončnim, rahlo navzven izvihanim ustjem, ornamentiran z med seboj nee- nakomerno oddaljenimi vodoravnimi pasovi koleščkanja; vtisi koleščka so pravokotni in pokrivajo približno zgornjo polovico trupa; F NK 2.2; b. svetlo sivkasto rjava, obe površini zelo temno sivi do črni; v. 14,6 cm; pr. u. 7 cm; pr. d. 5,5 cm; št. odl. 27; datacija: 2.–3. stoletje. 32 SE 3181; obd. 528 Svetla keramika s premazom; Ce II.2.6 (PTS Drag. 33); štirje odlomki ustja in ostenja zvončaste skodele; F N 2.1; b. roza; rdeč premaz; pr. u. 13,6 cm; OHU 50 %; št. odl. 4. Datacija: 2.–3. stoletje. 33 SE 3181; obd. 529 Temna keramika s premazom; odlomek ustja in ostenja lončka s poudarjenim ramenom; tremi žlebovi na ramenu in pasom koleščkanja; F N 2.2b; b. siva; bp. temno siva; na ZP zelo temno siv premaz; pr. u. 4 cm; št. odl. 1. 390 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 30 31 32 33 35 Grob 3006, SE 3181; 30, 35 merilo 1:2 , ostalo merilo 1:3 Grob 3006, SE 3181; 35 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 391 Grob 3007 – sek. jug, kv. M 119 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti zahodu (azimut 279°). Pokojnica je ležala na hrbtu v skrčeni legi, s pokrčenimi nogami, tako da sta bili koleni povlečeni v zrak in nagnjeni proti jugu. Glavo je imela položeno na teme, desno roko pokrčeno ob trupu in prepognjeno v komolcu, tako da je bila dlan ob de- snem ramenu, medtem ko je leva roka ležala iztegnjena pod medenico. Grobna jama pravokotnega tlorisa in U-preseka (SE 3372) je bila vkopana v prodnato geološko osnovo SE 3283. Zapolnje- na je bila s prodnatim zasutjem (SE 3371), kar je prekrila plast SE 3220. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,70 m, š. 0,70 m, ugotovljena gl. 0,28 m. Faza: 2c. Datacija groba: stratigrafsko pred gradnjo obzidja – modeli- rana radiokarbonska datacija druga polovica 3. stoletja (68% verjetnost) in prva polovica/sredina 4. stoletja (95 %). Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus II (35–40 let). Telesna višina M 148,80/P 153,00 cm. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je slabo ohranjen, kosti so zelo krhke, lobanja poškodovana. Značilnosti skeleta: Pritrdišča mišic rok kažejo skladen razvoj celega skeleta. Radiokarbonska analiza Radiokarbonska datacija: BP 1695 ± 45 Kalibrirana datacija: cal 260–415 (68% verjetnost; σ); 242–530 (95% verjetnost; 2σ); 231–542 (99,7% verjetnost). Fraction Identificaton Conventional Age d13C(‰)‡ number human bone LTL17469A 1695 ± 45 BP -18.4 ± 0.6 fragments, collage Grobni inventar Tri odlomki svetle namizne keramike, dva odlomka grobe kuhinjske keramike, 16 odlomkov opeke, dva odlomka železa, 50 odlomkov kosti. 392 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 A 3371 3372 B A B 234,39 m 234,28 m 3372 234,11 m Grob 3007 Skelet, pogled proti zahodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 393 Grob 3008 – sek. jug, kv. J 119 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti vzhodu (azimut 113°). Pokojnik je ležal na hrbtu v skrčeni legi, rahlo nagnjen na levi bok proti jugu. Glavo je imel položeno na levo lice. Roki sta v komolcu pokrčeni in prekrižani na prsih, nogi sta pokrčeni, koleni nagnjeni proti jugu. Spodnji del nog uničen. Grobna jama ovalnega tlorisa in U-preseka (SE 3374) je bila vkopana v polnilo SE 3334. Zapolnjena je bila s temno sivkasto rjavo (2.5Y 4/2) peščeno glino s prodniki (SE 3373). Zasutje je prekrila plast SE 3103. Grob je poškodovan z izkopom in izgra- dnjo temeljev Hotela Pošta (SE 3062). Brez pridatkov. Dimenzije ugotovljene grobne jame: dl. 1,30 m, š. 0,55 m, gl. 0,18 m. Faza: 2c. Datacija groba: 2.–3. stoletje ali kasneje, na osnovi prisotnosti drobnega odlomka recijske čaše v zasutju. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: adultus II (35–40 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je slabo ohranjen in močno po- škodovan, lobanja poškodovana, spodnji del nog ni ohranjen. Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualizacije; hypermascu- linum. Na skeletu so bili prepoznani slabše izražen „kostni trn“ (calcar calcanei) na desni petnici, osifikacija Ahilove tetive (ten- dinitis Achillei calificata) in zarasli zlom na zgornji četrtini diafize podlahtnice desne roke. Glede na razvoj pritrdišča mišic na ro- kah je osebek opravljal težko fizično delo. Grobni inventar En odlomek recijske čaše, en odlomek grobe kuhinjske kera- mike, en odlomek stekla, en odlomek brona (PN), 87 odlom- kov kosti. 394 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 3374 3373 3062 a b Grob 3008 a Skelet, pogled proti vzhodu. b Detajl, pogled proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 395 Grob 3009 – sek. jug, kv. F 115 M 1 : 20 Prekopan ali uničen skeletni grob. Skupek kosti (SE 3265), ki niso bile v anatomski legi, je zapol- njeval večjo jamo (SE 3266). Zapolnjena je bila še z gnetljivo temno sivkasto rjavo (10YR 4/c) peščeno glino (SE 3265). Grob naj bi bil prekopan ob gradnji poznorimskega obzidja. Med izkopavanj je bila jama izkopana le deloma, saj jo je presekala zagatnica ob robovih izkopnega polja. zagatnice 3266 Površina razsutih kosti dl. 0,50 m, š. 0,40 m, gl. 0,25 m. Faza: 3a. Antropološka analiza Zaradi slabe ohranjenosti ni bila opravljena. Grobni inventar Tri odlomki svetle namizne keramike, en odlomek opeke. Grob 3009 Ostanki prekopanih skeletov, pogled proti zahodu. 396 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 4000 – sek. 1/sever, kv. C 146-147 Datacija groba: 4.–5. stoletje. Skeletni pokop v grobno jamo z delnim kamnitim vencem. Antropološka analiza Usmerjenost proti jugu (azimut 202°). Spol: moški. Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 4126), glavo je Starost: maturus II (55–60 let). imel položeno na teme. Roki sta bili iztegnjeni ob telesu. Leva Telesna višina M 159,20/P 159,70 cm. roka je bila rahlo pokrčena z dlanjo, ki je počivala na medenici. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je zelo slabo ohranjen, zara Grobna jama (SE 4127) je bila ovalne oblike in sekala nasutje SE -di maltnega in prodnatega polnila. Lobanja je bila zdrobljena, 4181 na zunanji strani obzidja. Ob nogah in ob glavi so morda zgornje in spodnje okončine so le deloma ohranjene. Prsni koš pokojnika obdali z večjimi prodniki (dl. do 21 cm) – del kamni-in hrbtenica sta bila v zelo slabem stanju. Pri odstranjevanju so tega venca. Grob so zasuli z rumenorjavim (10YR 5/4) glinenim naleteli na dva sprednja zoba. peskom premešanim z malto in kamni (SE 4116). Grob je poško-Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualizacije; dovalo ropanje kamenja iz rimskega obzidja (roparski jarek SE hypermascu-linum 4045 oz. razširitev jarka SE 4045-B). . Na skeletu so bili prepoznani osifikacija Ahilove tetive ( Brez pridatkov. tendinitis Achillei calificata ), lumbalizacija vretenca S1 in obra-ba, ki je zajela distalni desni fragment epifize nadlahtnice in Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 2,00 m, š. 0,60 m, gl. proksimalno epifizo koželjnice. Na dolgih kosteh nog je obraba 0,13 m. vidna na nekoliko večji površini. Širila se je po sklepni površini Faza: 3c. distalne epifize leve in desne stegnenice in proksimalne epifize obeh golenic. Grobni inventar Dva odlomka tegul, 76 odlomkov opeke, 80 odlomkov ometa, en odlomek žlindre, 231 odlomkov kosti. M 1 : 20 B 4127 4126 A Grob 4000 Skelet, pogled proti A B jugu. 234,71 m 234,64 m 234,54 m 4127 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 397 Grob 4001 – sek. 1/sever, kv. C 146 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami s kamnitim vzglavjem. Usmerjenost proti jugu (azimut 180°). B Grobna jama (SE 4129) ovalne oblike je bila zelo plitko vkopana v prodnato nasutje SE 4181 na zunanji strani obzidja. Pokojnega otroka (SE 4128) so položili v grobno jamo na desni bok, z gla- 4129 vo na desnem licu. Roki sta bili položeni ob telo, leva roka izte- gnjena ob telesu, desna rahlo pokrčena. Nogi sta bili pokrčeni, 4128 leva noga je ležala nad desno. S kamni so podložili ležišče za glavo in jo obdali z nekaj večjimi prodniki. Grob so zasuli s pro- dnatim peskom (do 5 cm), obilo drobcev malte in premešanim svetlo olivno rjavim (2,5Y 5/4) glinenim peskom (SE 4117). Grob po površini presekalo ropanje kamenja iz rimskega obzidja (ro- parski jarek SE 4045). Brez pridatkov. A A Dimenzije grobne jame: dl. 0,87 m, š. 0,53 m, ugotovljena gl. B Faza: 3c. 4129 234,61 m Datacija groba: 0,08 m. 234,69 m 234,66 m 4.–5. stoletje. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: otroški skelet je zelo slabo ohranjen in poškodovan, lobanji manjka zgornji del. Epifize in diafize še niso zraščene. Grobni inventar En odlomek stekla, 13 odlomkov opeke, 191 odlomkov kosti. 36 SE 4128; PN 9065 Riha 11.19, Aquileia XI.4; cilindrična ali cevasta jagoda z okroglim presekom, iz belega stekla, odkrita med pranjem skeleta; pr. 5 mm, v. 5 mm; št. odl. 1. Grob 4001 Skelet, pogled proti jugu. 398 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 4002 – sek. 1/sever, kv. C 146 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 180°). B Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 4132). Grob je bil močno poškodovan, saj je ohranjena le desna polovica 4133 medenice in del desne noge. Noga je bila podložena z večjimi prodniki (mogoče del kamnitega venca). Grobna jama (SE 4133) je bila ovalne oblike in vkopana vsaj v nasutje SE 4181 na zuna- nji strani obzidja. Zapolnjena je bila z rumenorjavim (10YR 5/4) glinenim peskom premešanim z malto in kamni (SE 4131). Grob 4132 je v zgornjem delu presekalo ropanje kamenja iz rimskega ob- 4045 zidja (roparski jarek SE 4045). Brez pridatkov. Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 0,92 m, š. 0,30 m, gl. 0,06 m. Faza: 3c. A Datacija groba: 4.–5. stoletje. Antropološka analiza A B Spol: ženski. 234,64 m 234,71 m Starost: maturus I (40–45 let). 4133 Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: skelet je močno poškodovan. Od cele- ga skeleta je ostala samo desna stran medenične kosti in desna noga (stegnenica, golenica in mečnica). Grobni inventar Tri odlomki železa, 20 odlomkov opeke, 22 odlomkov malte, 43 odlomkov kosti. Grob 4002 Ohranjeni del skeleta na levi, pogled proti jugu. Na desni del groba 4004. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 399 Grob 4003 – sek. 1/sever, kv. D 145-146 Antropološka analiza Skeletni pokop v grobni jami. Spol: moški. Usmerjenost proti jugu z odklonom proti jugozahodu (azimut Starost: maturus II (50–60 let). 192°). Telesna višina M 162,70/P 161,40 cm. Ovalna grobna jama (SE 4136) je bila ugotovljena na površini Opis skeleta iz obrazca: Skelet je poškodovan. nasutja SE 4097 na zunanji strani obzidja in je sekala prodnato Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; masculinum. nasutje SE 4113. Pokojnik (SE 4135) je ležal na hrbtu v iztegnjeni Na skeletu so bili prepoznani osteofiti ( osteophytosis ) na prsnih legi, glavo je imel položeno na desno lice. Desna roka je bila vretencih (T12, T11). iztegnjena ob telesu, leva roka pokrčena preko trupa, tako da Grobni inventar je dlan počivala na grodnici. Nogi sta bili rahlo pokrčeni in na- gnjeni na desno. Grob so zasuli z rumenorjavo meljasto glino En odlomek svetle namizne, en odlomek temne namizne (10YR 5/4) premešano z malto in kamenčki (SE 4134). Prekrila jo keramike, 20 odlomkov opeke. je ruševina obzidja SE 4007. Grob je poškodoval izkop za klet stavbe (SE 4025). Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,96 m, š. 0,76 m, ugotovljena gl. 0,29 m. Faza: 3c. Datacija groba: 4.–5. stoletje. M 1 : 20 B 4136 4135 A Grob 4003 Skelet, pogled A B proti zahodu. 234,59 m 234,53 m 234,36 m 4136 400 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 4004 – sek. 1/sever, kv. C 146 M 1 : 20 A Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 2°). Grobna jama (SE 4139) ovalne oblike je bila slabo vidna in plitko 4139 vkopana v nasutja SE 4181 in SE 4097 na zunanji strani obzidja. Vanjo so položili umrlega otroka (SE 4138) na hrbet v iztegnje- ni legi, z glavo, položeno na teme. Leva roka je ležala izte- 4138 gnjena ob telesu, desna roka je bila pokrčena, dlan je počivala na medenici. Grob so zasuli z rjavo peščeno glino (10YR 5/3) premešano z malto in kamni (SE 4137). V zgornjem delu ga je poškodovalo ropanje kamenja iz rimskega obzidja (roparski jarek SE 4045). Dimenzije grobne jame: dl. 1,19 m, š. 0,60 m, ugotovljena gl. 0,13 m. Faza: 3c. Datacija groba: 4.–5. stoletje. Antropološka analiza A B B Spol: določitev ni mogoča. 234,74 m Starost: infans II (8–14 let). 234,66 m 234,65 m Telesna višina nedoločljiva. 4136 Opis skeleta iz obrazca: Skelet je slabo ohranjen zaradi maltne- ga polnila grobne jame. Lobanja je zdrobljena, prsni koš je zelo slabo ohranjen, manjkajo stopala in del golenice ter mečnice. Epifize in diafize še niso zraščene. Grob 4004 Skelet, pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 401 Grobni inventar Devet odlomkov stekla, 17 odlomkov opeke, 62 odlomkov ometa, 234 odlomkov kosti. 37 SE 4138; PN 9066 Steklene jagode, odkrite med pranjem kosti prsnega koša: ena počena neprosojna temno modra poliedrična jagoda (Riha 11.25, Aquileia XII; rek. dl. ok. 10 mm, db. 5 mm); ena cevasta rahlo prosojna zelena jagoda šestkotnega preseka – heksagonalna ali prizmatična jagoda (Riha 11.23, Aquileia 11.5; db. 5 mm, v. 8 mm); ena drobna neprosojna zelena bikonič- na jagoda (Riha 11.12, Aquileia XI.6; pr. 3 mm, v. 2 mm); dve neprosojni modri obročasti jagodi (Riha 11.8/Aquileia II.B; pr. 3 mm, v. 2 mm); tri neprosojne bele kroglaste, verjetno deli členjenih jagod (Riha 11.8/20; Aquileia XI.1 /8; pr. 3,5 mm, v. 3 mm). 402 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 37A 37B 37C 37D 37E Grob 4004, SE 4137; 37A-37E merilo 1:1 Grob 4004, SE 4137, merilo 1 : 1. 403 Grob 4005 – sek. 1/sever, kv. D 142-143 Skeletni pokop v preprosti grobni jami s kamnitim vencem. Usmerjenost proti severu (azimut 10°). Pokojnik (SE 4148) je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi z glavo, postavljeno na teme in dvignjeno, tako da je čeljust počivala na prsih. Desna roka je bila rahlo pokrčena z dlanjo na medenici ali boku, leva roka je bila pokrčena pod pravim kotom preko trupa z dlanjo na grodnici. Pravokotna grobna jama (SE 4149) je bila vkopana s površine plasti SE 4063 in je sekala plasti SE 4118, SE 4085. Zasuta je bila s temno rumenorjavo (10YR 4/4) meljasto glino, premešano z obilo malte in manjših kamnov (SE 4147). Na površini je grob obdajal kamnit venec, ohranjen le ob vzho- dnem robu jame. Grob je v zgornjem delu poškodovalo ropa- nje kamenja iz rimskega obzidja (roparski jarek SE 4045). Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,75 m, š. 0,51 m, ugotovljena gl. 0,16 m. Faza: 3c. Datacija groba: radiokarbonska analiza: od druge četrtine 5. ali sredine 6. do sredine 7. stoletja. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: maturus II (55–60 let). Telesna višina M 144,30/P 146,50 cm. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je slabše ohranjen zaradi mal- tnega in peščenega polnila. Lobanja je razpadla, spodnja čelju- stnica je ležala na prsnem košu. Epifize in diafize so zraščene, zobje niso ohranjeni. Kosti prsnega koša so nedoločljive zaradi zelo slabe ohranjenosti. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; femininum. Ker so vsa pritrdišča mišic zelo slabo izražena, se domneva, da ose- ba ni opravljala težkega fizičnega dela. Radiokarbonska analiza Radiokarbonska datacija: BP 1498 ± 45 Kalibrirana datacija: cal 544–638 (68% verjetnost; σ); 436–649 (95% verjetnost; 2σ); 423–655 (99,7% verjetnost). Fraction Identificaton Conventional Age d13C(‰)‡ number human bone LTL17470A 1498 ± 45 BP -16.3 ± 0.3 fragments, collage Grob 4005 Kamnit venec na vzhodnem robu polnila groba SE 4147. 404 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 A 4149 G37 4148 A B B 234,73 m 234,69 m 234,57 m 4149 Grob 4005 b Skelet, pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 405 Grobni inventar Deset odlomkov železa, 28 odlomkov opeke, 52 odlomkov malte, en odlomek stekla (PN), štiri odlomki stekla, 90 koščic, 220 odlomkov kosti. 38 SE 4147; PN 4027 Skodela Isings 43, krožnik Isings 45 ali skleda/skodelica Isings 42 ali 44; odlomek cevastega ustja, ki je vodoravno ali rahlo poševno zapognjeno navzven in cevasto navzdol, in ostenja; modrikasto-zelenkasto prosojno naravno pihano steklo; pr. u. 11,4 cm; št. odl. 1; datacija: druga polovica 1.–2. stoletje; rezidualno. 406 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 38 Grob 4005, SE 4147, merilo 1 : 2. Grob 4005, SE 4147; 38 merilo 1:2 407 Grob 4006 – sek. 1/sever, kv. D 146-147 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 190°). Grobna jama (SE 4156) ovalne oblike in banjastega preseka je bila vkopana v nasutje SE 4097. Pokojnica (SE 4155) je leža- la na hrbtu v iztegnjeni legi. V močno poškodovanem grobu se je ohranila le leva polovica prsnega koša in leva roka, ki je bila rahlo pokrčena v komolcu. V grobu so bile tudi kosti živali (vretenca). Grob so zasuli z olivno rjavim (2,5Y 4/4) glinastim meljem premešanim z nekaj drobci malte in drobnimi kamni (SE 4154). Grob je ležal pod ruševino SE 4007, v zgornjem delu ga je poškodovalo ropanje kamenja iz rimskega obzidja (ropar- ski jarek SE 4045). Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,40 m, š. 0,70 m, ugotovljena gl. 0,13 m. Faza: 3c. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: maturus I (40–50 let). Telesna višina M 154,00/P 153,20 cm. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je močno poškodovan. Ohranje- na sta le leva roka in levi del prsnega koša. Značilnosti skeleta: Na skeletu so bili prepoznani osteofiti (oste- ophytosis) na vratnih vretencih (C3–C6; najmočnejše spremem- be so na C4 in C5). Prepoznan je bil zarasli zlom leve podlah- tnice v distalni četrtini diafize in na levih rebrih (5, 6, 7). Grobni inventar En odlomek svetle keramike s premazom, 88 odlomkov ope- ke, 28 odlomkov malte, osem odlomkov železa, 22 odlomkov oglja, 112 odlomkov kosti. 408 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 B 4156 4155 A A B 234,70 m 234,39 m 234,36 m 4156 a b Grob 4006 Ostanki skeleta, a pogled proti vzhodu in b proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 409 Grob 4007 – sek. 1/sever, kv. D 146–147 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 13°). Od pokojnika (SE 4160) se je ohranila samo glava, na podla- A gi te pa lahko sklepamo o usmerjenosti groba. Grobna jama (SE 4161) je bila ovalne oblike in ugotovljena zelo plitko pri od- 4161 stranjevanju plasti na površini plasti SE 4113; vkopana je bila s 4160 površine SE 4097. Sekala je plasti SE 4113 in SE 4095. Zapol- njena je bila s svetlo olivno rjavim (2,5Y 5/3) glinastim meljem premešanim z obilo malte in drobnimi kamni (SE 4159). B Brez pridatkov. Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 0,29 m, š. 0,40 m, gl. A B 0,05 m. 234,73 m Faza: 3c. Antropološka analiza 4161 Spol: moški. Starost: maturus II (50–60 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Od skeleta je ohranjena le lobanja. Spodnja in zgornja čeljustnica nista ohranjeni. Grobni inventar 21 odlomkov opeke, en odlomek tegule, en odlomek svetle namizne keramike, 110 odlomkov kosti. Grob 4007 Lobanja v večji jami, pogled proti zahodu. 410 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 4008 – sek. 1/sever, kv. D-C 143, sonda F Antropološka analiza Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Spol: ženski. Usmerjenost proti jugu (azimut 185°). Starost: adultus I (25–30 let). Pokojnica (SE 4166) je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi. Glava je Povprečna telesna višina 148,00 cm. bila položena na teme, naslonjena na stene jame in nagnjena O pis skeleta iz obrazca: Prsni koš oz. rebra so zelo slabo ohra-rahlo v desno. Levo roko je imela iztegnjeno tesno ob telesu, njena. Sonda 3 je presekala nogi. Ostali deli so dobro ohranjeni. desno roko rahlo pokrčeno, desna dlan je počivala na mede-Lobanja je cela, videti je zobovje, vendar nekaj zob manjka. nici. Grobna jama (SE 4167) podolgovate ovalne oblike je bila Epifize in diafize so zraščene. izkopana vsaj s površine plasti SE 4095 (ali prej), prepoznana Značilnosti skeleta: Prepoznana septalna apertura na nadlah-pa na površini plasti SE 4171. Grob so zasuli z olivnim (5Y 4/3) tnici. Pritrdišča mišic rok kažejo skladen razvoj celega skeleta. glinastim meljem z redkimi drobnimi kamni (SE 4165). Prekrila Rastlinski ostanki ga je plast SE 4151. Sonda 3 je presekala grob v predelu nog. Brez pridatkov. Cf. jelka (Abies alba). Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 1,20 m, š. 0,66 m, gl. Grobni inventar 0,20 m. Faza: 2c. Dva odlomka svetle namizne keramike, šest odlomkov grobe kuhinjske keramike, en odlomek tegule, dva odlomka imbreksa, 54 odlomki opeke, en odlomek stekla, en odlomek brona, 10 odlomkov oglja, 265 odlomkov kosti. M 1 : 20 B 4167 4166 A A B 233,98 m 234,82 m 234,80 m 4167 Grob 4008 Skelet, pogled proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 411 Grob 4009 – sek. 1/sever, kv. D 142, sonda G M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 180°). B Podolgovato ovalno grobno jamo (SE 4175) so izkopali vsaj s površine plasti (SE 4095), dokumentirana je bila šele s površine plasti SE 4170. Vanjo so položili umrlega otroka (SE 4174) na 4175 4174 hrbet v iztegnjeni legi. Roke so bile iztegnjene ob telesu, glava je bila položena na teme in nagnjena rahlo v desno. Zasuli z rumenorjavo (10YR 5/4) glino premešane s kamni in prodniki (SE 4173). Grob je prekrila plast SE 4151, v predelu nog ga je uničil izkop sonde B. Brez pridatkov. A Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 0,70 m, š. 0,40 m, gl. 0,20 m. A B Faza: 2c. Antropološka analiza 234,17 m 234,10 m Spol: določitev ni mogoča. 234,12 m 4175 Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je močno poškodovan, noge so uničene in nima zaraščenih epifiz in diafiz. V zgornji čeljustnici so vidni stalni zobje, ki še niso izpodrinili mlečnih zob. Grobni inventar Sedem odlomkov opeke, en odlomek stekla, en odlomek železa, 10 odlomkov oglja, 67 odlomkov kosti. Grob 4009 Skelet, pogled proti jugu. 412 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 4010 – sek. 1/sever, kv. D 145 M 1 : 20 Delno uničen skeletni grob. V kv. D145 je bil med odstranjevanjem nasutja SE 4097 odkrit fragment lobanje (SE 4112). Dimenzije dl. 0,19 m, š. 0,16 m. 4112 Antropološka analiza Spol: moški. Starost: 45 let Telesna višina nedoločljiva. Grob 4010 Lobanja. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 413 Grob 5000 – sek. jug, kv. D 118 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugozahodu (azimut 248°). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 5093), glavo je imel verjetno položeno na teme in roke prekrižane na prsih. Ohranjena je le desna roka. 5094 Grobna jama (SE 5094) ovalnega tlorisa in banjastega preseka in je bila izkopana vsaj s površine plasti SE 5026, na notranji zahodni strani obzidja. Grob je ležal tik ob obzidju in je bil ob njegovem izropanju poškodovan (SE 5062). Na zahodni strani ga je uničil sodoben izkop za vodovod (SE 5013). Grobna jama 5093 je bila slabo vidna zaradi temno rjavega (10YR 4/4) ilovnatega polnila (SE 5092), ki je bilo podobno okoliški plasti (SE 5026) in zaradi poškodovanosti z naknadnimi vkopi (SE 5013, SE 5062). Grob je bil ugotovljen šele ob odkritju kosti oz. ob odstranitvi zgornjega – novodobnega nasutja za cesto (SE 5031), ki ga je prekrivalo in pri tem delno poškodovalo. Brez pridatkov. Ugotovljena dimenzije grobne jame: dl. 0,89 m, š. 0,27 m, gl. 0,18 m. Faza: 3a. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans II (8–14 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je slabo ohranjen – le prsni koš, del medenice in rok. Grob 5000 Ostanki skeleta, pogled proti jugu. 414 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5001 – sek. jug, kv. E 118 M 1 : 20 Ostanki prekopanega skeletnega pokopa. Najdena je le diafiza stegnenice (skelet SE 5102) v sekundarni legi znotraj ruševinske plasti SE 5098 z obilico opek, kamnov, prodnikov in drobcev malte med strukturo iz opek SE 5100 – 5098 prekritje otroškega groba 5003. Plast SE 5098 je morda ostanek uničenega polnila groba. Ob človeški kosti je bila še lopatica 5102 odraslega prašiča. Po vsej verjetnosti je pokop uničila izgradnja ceste (SE 5072). Razpršene kosti dl. 0,32 m, š. 5 cm, gl. 3 cm. Faza: 3c. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: maturus I/II (45–55 let). Telesna višina nedoločljiva. Grobni inventar Dva odlomka temne namizne keramike s premazom, dva odlomka grobe kuhinjske keramike, 38 odlomkov tegule (VZ), šest odlomkov imbreksov, 56 odlomkov opeke, dva odlomka lepa. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 415 Grob 5002 – sek. jug, kv. E 115 M 1 : 20 Otroški skeletni pokop v podloženi grobni jami. Usmerjenost ni določljiva zaradi delne ohranjenosti. Grobna jama nepravilnega ovalnega tlorisa in U-preseka (SE 5108) je bila slabo vidna in vkopana v plasti SE 5063 in SE 5108 G39 5126. Umrlega (skelet SE 5110) so ob pokopu položili na podla- go iz večjih kamnov (SE 5111), ki je bila tlakovana po dnu grobne jame (v velikosti 0,47 × 0,37 m in v debelini 8 cm). Grobna jama 5110 se ni ločila, saj je bilo temno rumenkasto rjavo (10YR 4/4) gline- no polnilo z obilo drobcev malte (SE 5109) zelo podobno oko- liškemu nasutju SE 5063, v katerega je bil vkopan. Ob pokopu je bilo opaziti več živalskih kosti (drobnica) in stekleno jagodo (G39), ki je morda le del polnila. Dimenzije grobne jame: dl. 1,00 m, š. 0,50 m, dokumentirana gl. 0,13 m. Faza: 3c. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Značilnosti skeleta: Na skeletu je bilo prepoznano vnetje poko- stnice (periostitis), najmočneje je bilo izraženo na ohranjenem daljšem delu diafize desne stegnenice. Živalski ostanki Šest kosti drobnice. Grobni inventar Dva odlomka svetle namizne keramike, en odlomek temne namizne keramike, osem odlomkov grobe kuhinjske keramike, 18 odlomkov tegule, 13 odlomki imbreksov, tri odlomki tubula, en odlomek laterkula, 29 odlomkov opeke, en odlomek stekla (PN), 17 odlomkov kosti. 39 SE 5109; PN 5011 Riha 11.8/11, Aquileia XI.1; kroglasta jagoda iz zelenega nepro- sojnega stekla; dl. 0,6 cm; pr. 0,8 cm; št. odl. 1. Grob 5002 Ostanki skeleta na kamnitem tlakovanju SE 5111 grobne jame, pogled proti jugozahodu. 416 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5003 – sek. jug, kv. E 118 Antropološka analiza Otroški skeleten pokop v grobni skrinji iz tegul. Spol: določitev ni mogoča. Usmerjenost proti jugu (azimut 260°). Starost: infans I (0–7 let). Grobna jama (SE 5101) ovalnega tlorisa in U-preseka je bila iz-Telesna višina nedoločljiva. kopana s površine plasti SE 5103 in je sekala tudi plasti SE 5104 Opis skeleta iz obrazca: Slabo ohranjen otroški skelet, ohranje-in SE 5091. Na južnem delu, v predelu glave je bila izkopana na glava ter deli prsnega koša, nog in rok. nekoliko plitvejše. Grobna jama je bila nato obložena s tegu-Značilnosti skeleta: Na skeletu je bila prepoznana linearna hi-lami (SE 5125). Na dno jame sta bili položeni dve ali tri tegule poplazija sklenine. z robovi navzdol, ki so delno ohranjene. Največja je velika 47 Živalski ostanki × 27 cm in debela 2–7 cm. Ob daljših stenah so bile posta- vljene po dve teguli na daljšo stranico z robovi usmerjenimi v Konjski zob (PN 5012). notranjost skrinje (velike 48 × 29–30 cm, db. 2–7 cm). Severno steno skrinje ob nogah so zamejili s pokončno postavljenim imbreksom, po daljši stranici (velik 40 × 32 cm, db. 2,5 cm). V celoti se je ohranila vzhodna stranica, zahodne tegule so padle v notranjost groba. V skrinjo iz tegul so položili umrlega otroka na hrbet v izte- gnjeni legi (skelet SE 5115) z levo roko na medenici in glavo položeno na levo lice. Za popotnico so mu ob levi bok pridali Rastlinski ostanki konjski zob (PN 5012). Skrinjo so prekrili s tegulami enake ve- Hrast (Quercus sp.). ni znana, verjetno so bile položene vodoravno, ena ob dru Grobni inventar likosti (SE 5100), ki so se podrle v notranjost. Točna postavitev - go. Poleg kosov tegul s »strehe« skrinje je grob zapolnjevalo Devet odlomkov tegul (VZ), en odlomek tegule, 11 odlomkov zemljeno polnilo (SE 5114) olivno rjavega (2.5Y 4/3) glinenega imbreksov, 53 odlomkov opeke, 30 odlomkov ometa, tri od-peska s kamenčki, prod in drobci malte (SE 5114). Grob je pre- lomki oglja, en odlomek kosti (PN), 32 odlomka kosti. krila plast SE 5098, morda prekopan grob 5001. Kasneje ga je poškodovala še gradnja sodobne ceste. Dimenzije grobne jame: dl. 1,22 m, š. 0,42 m, gl. 0,33 m. Faza: 3c. M 1 : 20 B 5101 5009 5009 5101 5009 5100 PN 5012 5125 5125 5115 A A B 235,56 m 5100 235,57 m 5114 5101 5125 235,32 m Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 417 a c b d Grob 5003 a Vrhnje tegule groba 5003 s polnilom SE 5114 in ostanki groba 5001, pogled proti severu. b Grob 5003 med izkopavanjem, vidna je ena od padlih tegul zahodne stranice skrinje, pogled proti zahodu. c Skelet v skrinji iz tegul, pogled proti jugu. d Skrinja iz tegul, pogled proti jugu. 418 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5004 – sek. jug, kv. E 114–115 M 1 : 20 Ostanki prekopanega skeletnega groba. Najdena je le leva nadlahtnica (SE 5122) v sekundarni legi na hodni površini nasutja SE 5123. Antropološka analiza 5122 Spol: moški. Starost: adultus II (30–40 let). Telesna višina M 176,70 do 172,20 cm. a b Grob 5004 Ostanki nadlahtnice SE 5122. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 419 Grob 5005 – sek. jug, kv. E, D 117 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugozahodu (azimut 242°). Pokojnik je ležal na hrbtu v nepopolni iztegnjeni legi, poma- B knjen rahlo na desni bok (skelet SE 5131). Desna roka je ležala tesno ob telesu, leva roka je premaknjena na levo stran prsnega koša in je pokrčena v komolcu. Nogi sta rahlo pokrčeni. Predel 5132 glave je uničen z izgradnjo obzidja (vkop SE 5113), v jugoza- hodnem delu pa z izkopom sodobnega vodovodnega jaška (SE 5020). Grobna jama ovalnega tlorisa in U-preseka (SE 5132) je bila sla- bo vidna in vkopana v plasti SE 5133 in rob groba 5024. Zapol- njena je z rjavim (10YR 4/3) polnilom (SE 5130) glinenega peska 5131 s kamni, ki je bilo večinoma že odneseno z izgradnjo obzidja (SE 5113). Ohranjene dimenzije grobne jame: dl. 1,47 m, š. 0,50 m, gl. 0,15 m. A Faza: 3a. Datacija groba: mlajši od groba 5024 (prva polovica–tretja četrtina 3. stoletja); radiokarbonska datacija: sredina/druga polovica 3. stoletja (do sredine 4. stoletja). A B Antropološka analiza 235,04 m 234,99 m 5132 234,97 m Spol: moški. Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjen skelet odrasle osebe, manjka glava ter zgornja polovica nog. Značilnosti skeleta: Na skeletu sta bili prepoznani zelo splošče- na golenica (hyperplatycnemia) in Schmorlova hernija. Radiokarbonska analiza Radiokarbonska datacija: BP 1695 ± 45 Kalibrirana datacija: cal 260–415 (68% verjetnost; σ); 242–530 (95% verjetnost; 2σ). Grobni inventar 18 odlomkov tegul, 16 odlomkov imbreksov, en odlomek later Grob 5005 Ostanki skeleta pod moderno infrastrukturo, - kula, 34 odlomkov opeke, štiri odlomki kosti. pogled proti zahodu. Fraction Identificaton Conventional Age d13C(‰)‡ number human bone LTL17471A 1695 ± 45 BP -18.5 ± 0.5 fragments, collage 420 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5006 – sek. jug, kv. E 117–118 Grobni inventar Skeletni pokop v krsti. Dva odlomka recijske čaše, tri odlomki svetle keramike s pre-Usmerjenost proti severu (azimut 4°). mazom, en odlomek temne namizne keramike s premazom Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (skelet SE 5144). Roki (dno globoke sklede), 11 odlomkov svetle namizne keramike, je imel sklenjeni na medenici, z levo dlanjo pod desno, glavo štiri odlomki temne namizne keramike, 12 odlomkov grobe je imel položeno na teme. Štirje žeblji v grobu ( G40–G43 ) so kuhinjske keramike, dva odlomka fine kuhinjske keramike, en morda del lesene grobne konstrukcije ali krste. odlomek trinožnika Ce II.4.2, en odlomek amfore, 144 odlom-Grobna jama (SE 5139) ovalnega tlorisa in banjastega preseka je kov tegul, 135 odlomkov imbreksov, en odlomek tubula, 530 bila vidna na površini SE 5103. Zapolnjena je bila z močno pre-odlomkov opeke, 125 odlomkov lepa, dva odlomka ometa, en mešanim polnilom (SE 5138) rjavega (10YR 4/3) melja s peskom, odlomek stekla, en odlomek čaše gubanke, osem odlomkov obilo kamnov, prodnikov, kosov opek, drobcev malte in oglja. železa (PN), sedem odlomkov železa, en odlomek žlindre, 62 Nekatere opeke so bile prežgane. Bilo je podobne sestave kot odlomkov oglja, 116 odlomkov kosti. okoliške, z grobno jamo presekane, plasti SE 5154, SE 5103 in SE 40 5104. Grob je prekrila plast SE 5091. SE 5138; PN 5018 Brez pridatkov. Kovan žebelj; železo; dl. 9,1 cm; š. 2,3 cm; št. odl. 2. Faza: Dimenzije grobne jame: dl. 1,78 m, š. 0,77 m, gl. 0,55 m. 41 SE 5138; PN 5019 3c. Trn kovanega žeblja železo; dl. 9,1 cm; db. 0,9 cm; št. odl. 1.; Antropološka analiza najden v severozahodnem vogalu grobne jame. Spol: moški. 42 SE 5138; PN 5023 Starost: maturus II (50–60 let). Kovan žebelj železo; dl. 5,4 cm; š. 1,5 cm; št. odl. 2; najden v Telesna višina M 168,00/P 167,80 cm. osrednjem delu zahodne stranice grobne jame. Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjen skelet odrasle osebe. Značilnosti skeleta: Na skeletu sta bila prepoznana osifikacija 43 SE 5138; PN 5024 Ahilove tetive ( Močno korodiran odlomek žeblja; železo; dl. 2,8 cm; š. 2 cm; tendinitis Achillei calificata ) in zarasli zlom leve distalne šestine diafize golenice in mečnice. Oseba je lahko št. odl. 2. hodila, ni pa mogla premikati noge v nožnem sklepu. Zaradi takega zraščanja je imela oseba verjetno ankilozo gležnja. Gle A- de na razvoj pritrdišča mišic (fossa rhomboidea) rok je osebek opravljal težko fizično delo. 5139 Rastlinski ostanki Hrast ( G41 Quercus sp.). G42 5144 G43 Grob 5006 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. B A B 235,38 m 235,33 m 5139 M 1 : 20 234,90 m Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 421 Grob 5007– sek. jug, kv. E 115–116 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugozahodu (azimut 200°). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi z glavo, položeno na desno lice proti vzhodu (skelet SE 5148). Desna roka je ležala iztegnjena, leva pokrčena na prsa. Nogi sta bili rahlo pokrčeni. Med desno dlanjo in desno nogo skeleta je ležal skupek žival- skih kosti (PN 5022). Grobna jama ovalnega tlorisa in U-preseka (SE 5136) je bila iz- kopana s površine glinene plasti SE 5034 in je sekala tudi plasti SE 5127, SE 5147 in SE 5179. V zgornjem delu je bila nekoliko ožja (1,80 × 0,80 m) kot v spodnjem (2,00 × 0,80 m), kar pri- pisujemo posedanju sten jame v notranjost. Zapolnjena je bila z olivno rjavim (2.5Y 4/3) polnilom (SE 5135) glinastega melja z manjšimi kamni in prodniki, drobci oglja, kosi opek in lončeni- ne (G44–G45). Višje v zasutju je bil infiltriran novoveški odlo- mek železa (PN 5017). Grob je prekrila izravnava ob popravilih obzidja (SE 5066), deloma se je vanj posedla tudi kolesnica SE 5106. Dimenzije grobne jame: dl. 2,12 m, š. 0,90 m, gl. 0,58 m. Faza: 3b. Datacija groba: mlajši od groba 5016; rezidualnega gradiva ni mogoče ožje časovno opredeliti. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: maturus I (45–50 let). Telesna višina M 173,00/P 172,80 cm. Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjen skelet odrasle osebe. Značilnosti skeleta: Na skeletu so bili prepoznani osifikacija Ahi- love tetive (tendinitis Achillei calificata), na ledvenem vretencu (L3) Schmorlova hernija in septalna apertura na nadlahtnici. Živalski ostanki Skupek živalskih reber (PN 5022). Rastlinski ostanki Hrast (Quercus sp.), javor (Acer sp.), jesen (Fraxinus sp.). 422 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 B 5136 5148 PN 5022 A A B 234,99 m 234,95 m 5136 234,78 m Grob 5007 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 423 Grobni inventar En odlomek italske keramike tankih sten (OBD), en odlomek italske sigilate, osem odlomkov svetle namizne keramike (tudi kadilnice), šest odlomkov temne namizne keramike, en odlomek svetle keramike s premazom, en odlomek temne namizne keramike s premazom, 14 odlomkov grobe kuhinjske keramike, šest odlomkov fine kuhinjske keramike, dva odlomka trinožnika (OBD), 12 odlomkov tegul, 10 odlomkov imbreksov, 136 odlomkov opeke, en odlomek laterkula, 15 odlomkov lepa, 16 odlomkov ometa, dva odlomka železa (PN), tri odlomki železa, en odlomek stekla, 26 odlomkov oglja, 135 odlomkov kosti, 19 kosti (PN). 44 SE 5135; obd. 439 Italska keramika tankih sten; Mgdb 102; bikonična skodelica z enostavno profiliranim ustjem in okrasom vodnih lilij in bunčic v barbotinu na ostenju; F KTS 11 (Mgdb E); b. siva; zelo temno siv do črn mat premaz; dl. 2,3 cm; š. 2,2 cm; št. odl. 3. Dataci- ja: druga polovica 1.–sredina 2. stoletja; rezidualno. 45 SE 5135; obd. 524 Fina kuhinjska keramika; Ce II.4.2.1 ali Ce II.5.2.1; odlomek za- pognjenega ustja in ostenja trinožnika; F NK 1.2, b. temno siva, bp. črna; pr. u. 19,8 cm; š. 4,2 cm; v. 3,2 cm; št. odl. 1. Datacija: 2.–3./4. stoletje. 424 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 44 45 44 45 Grob 5007, SE 5135; 44, merilo 1:2 45 merilo 1:3 Grob 5007, SE 5135; 44 merilo 1 : 2, 45 merilo 1 : 3. 425 Grob 5008 – sek. jug, kv. E–F 115 M 1 : 20 Ostanki prekopanih skeletnih grobov v plasti SE 5034. Večje število človeških kosti vsaj štirih osebkov (SE 5157) je bilo najdenih v sekundarni legi razpršenih znotraj plasti SE 5034. V bližini je bilo pobrano večje število železnih okovnih žebljičkov za obuvala (G1035–G1036, 45 žebljičkov) in večjih kovanih že- bljev (G1038–G1042), toda verjetneje pripadajo plasti SE 5034. Faza: 3b. Antropološka analiza Prva oseba A Spol: moški. Starost: maturus I (45–50 let). Telesna višina M 179,20/P 177,10 cm. Značilnosti skeleta: Stopnja seksualizacije; hypermasculinum. Druga oseba B Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans II (8–14 let). Telesna višina nedoločljiva. Tretja oseba C Spol: ženski. 5157 Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina nedoločljiva. Četrta oseba D Spol: ženski. Starost: maturus I (40–50 let). Telesna višina nedoločljiva. Grob 5008 Razpršeni ostanki človeških kosti, pogled proti zahodu. 426 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5009 – sek. jug, kv. F 115 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti vzhodu (azimut 88,87°). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (skelet SE 5158). Zgornja polovica telesa je bila presekana z zagatno steno, ven- B dar na drugi strani stene nadaljevanje groba ni bilo odkrito. Grobna jama ovalnega tlorisa in U-preseka (SE 5156) je bila vkopana v plasti SE 5123, SE 5147 in SE 5034. Zapolnjena je bila 5158 A 5156 z rjavim (10YR 4/3) prodnatim polnilom (SE 5155) iz peščene glinene s prodniki, kamenčki, kosi tegul (velike do 8 cm) in ži- valskih kosti. Polnilo je prekrila plast SE 5105. Brez pridatkov. A B Dimenzije grobne jame: dl. 1,25 m, š. 0,57 m, gl. 0,28 m. Faza: 3b. 234,68 m 234,69 m Antropološka analiza 5156 234,53 m Spol: moški. Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjene kosti skeleta, ki je bil ohranjen le v spodnji polovici, uničena je bila zgornja polovica od medenice navzgor. Rastlinski ostanki Jelša (Alnus), leska (Corylus), gaber (Carpinus sp.), jesen (Fraxi- nus), hrast (Quercus sp.), cf. dren (Cornus sp.). Grobni inventar Dva odlomka svetle namizne keramike, dva odlomka grobe kuhinjske keramike (ostenja z glavničenjem v različnih smereh – poznorimski lonci), dva odlomka fine kuhinjske keramike, dva odlomka tegule, en odlomek imbreksov, 60 odlomkov opeke, 2 mozaični kocki, 50 odlomkov oglja, 72 odlomkov kosti. Grob 5009 Ostanki skeleta, pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 427 Grob 5010 – sek. jug, kv. E 120 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu z odklonom proti jugozahodu (azimut 279°). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (skelet SE 5160). Grob je bil močno poškodovan z izkopi jarkov za sodobno kanaliza- cijo SE 5150 in SE 5153. Grobna jama ovalnega tlorisa in U-preseka (SE 5161) je bila sicer slabo vidna, ugotovljena na površini plasti SE 5224 (sekala tudi SE 5222, SE 5231 in SE 5133). Zapolnjena je bila z ruševinskim zasutjem (SE 5159 = SE 5321) premešane olivno rjave (2.5Y 4/4) peščene gline z manjšimi kamni, prodniki, drobci opeke, malte in oglja, pri čemer je bil večji del zgornjega dela polnila od- stranjen že z izkopi za kanalizacijo. Grob je prekrilo nasutje SE 5218. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,90 m, š. 0,45 m, ugotovljena gl. 0,07 m. Faza: 3b. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: adultus II (30–40 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je bil močno poškodovan z izko- pom za sodobno kanalizacijo (SE 5150 in SE 5153). Ohranjen je imel zgornji del telesa, pa še tu so bile kosti izmaličene in težko prepoznavne, ter predel spodnjega dela nog. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; masculinum. Grobni inventar Tri odlomki svetle namizne keramike, en odlomek svetle ke- ramike s premazom, dva odlomka grobe kuhinjske keramike, dva odlomka imbreksov, 80 odlomkov opeke, en odlomek stekla, 86 odlomkov kosti. 428 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 B 5161 5160 5160 A B 235,46 m A 235,46 m 235,30 m 5161 a b Grob 5010 a Zgornji del skeleta, pogled proti vzhodu. b Spodnji del skeleta, pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 429 Grob 5011 – sek. jug, kv. E 114 M 1 : 20 Skeletni pokop otroka v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 11°). Pokojni otrok je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (skelet SE 5163), z rahlo pokrčenimi nogami in koleni, obrnjenimi v desno stran. A Leva roka je bila položena ob telo, desna iztegnjena in usmer- 5165 jena lateralno. Plitva grobna jama ovalnega tlorisa in banjastega preseka (SE 5165) ni bila vidna, ker je bilo polnilo (SE 5164) zelo podob- no okoliški plasti SE 5034, v katero je bil grob vkopan. Sve 5163- tlo olivno rjavo (2.5Y 5/4) glineno zasutje z redkimi prodom (SE 5164) je prekrila plast SE 5126. Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 0,65 m, š. 0,35 m, gl. B A B 0,20 m. Brez pridatkov. Faza: 3b. 235,01 m 234,96 m Antropološka analiza 234,85 m 5165 Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Kosti skeleta so bile zelo slabo ohranje- ne, tako da so bile mnoge od njih težko prepoznavne. Lobanja je bila popolnoma izmaličena in je bila po vsej verjetnosti še nespojena. Grobni inventar Sedem odlomkov opeke, en odlomek stekla, tri odlomki kosti. Grob 5011 Ostanki skeleta, pogled proti severu. 430 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5012 – sek. jug, kv. E 118 M 1 : 20 Ostanki prekopanega skeletnega groba. Kosti leve noge (SE 5168), najdene v sekundarni legi znotraj pla- sti SE 5124. Ugotovljena dl. 0,57 m. Faza: 3b. Antropološka analiza 5168 Spol: moški. Starost: adultus I (20–30 let). Telesna višina nedoločljiva. Grob 5012 Ostanki leve noge, pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 431 Grob 5013 – sek. jug, kv. E 117 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 274°). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (skelet SE 5170). Roki 5171 sta se stikali v predelu medenice. Zgornji del trupa z glavo je bil uničen z izkopom za vodovod (SE 5173). G46 Grobna jama ovalnega tlorisa in U-preseka (SE 5171) ni bila vi-dna, ker je bilo polnilo (SE 5169) zelo podobno okoliški plasti SE 5124, s površine katere je bil grob vkopan. Olivno rjavo (2.5Y 4/4) glineno prodnato zasutje (SE 5169) premešane z drobci opeke, malte in oglja je prekrila plast SE 5066. V zasutju nad gležnji pokojnika je bila prevrtana polžja hišica (G49), medtem ko je novec iz 17. stoletja ( 5170 G1754 ) nedvomno infiltriran s ka- snejšimi posegi. Dimenzije grobne jame: dl. 1,30 m, š. 0,45 m, gl. 0,32 m. Faza: 3b. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: maturus I (40–50 let). Telesna višina M 168,60/P 169,10 cm. Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjene robustne kosti ske- leta, manjka zgornji del telesa (glava, del prsnega koša in večji del leve roke). Značilnosti skeleta: Na skeletu so bili prepoznani osteofiti (oste- ophytosis) na ledvenih vretencih (L4, L5) in osifikacija Ahilove tetive (tendinitis Achillei calificata). Prepoznano je bilo tudi vne- tje pokostnice (periostitis) na delu diafize golenice na področju posteriorne površine. Živalski ostanki Polžja hišica (PN 5029). Rastlinski ostanki Javor (Acer sp.). Grobni inventar štiri odlomki svetle namizne keramike, en odlomek temne na- mizne keramike, en odlomek temne namizne keramike s pre- mazom, dva odlomka grobe kuhinjske keramike, 38 odlomkov opeke, en odlomek malte, 10 odlomkov oglja, en odlomek stekla, en odlomek železa, tri odlomki žlindre, 1 polžja hišica (PN 5029), 31 odlomkov kosti. 46 SE 5169; PN 5029 Polžja hišica z umetno prevrtano luknjico; kost. Grob 5013 Ostanki skeleta, pogled proti jugu 432 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5014 – sek. jug, kv. E–F 115 Grob 5015 – sek. jug, kv. E 118 Prekopan skeletni pokop otroka v grobni jami. Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti vzhodu (azimut 62°). Usmerjenost proti severu– severovzhodu (azimut 26°). Zaradi slabe ohranjenosti ni mogoče ugotoviti načina pokopa Pokojnik je ležal na hrbtu (SE 5186), ohranjena sta bila le del glave in ali je bil grob prekopan ali poškodovan. Okoli glave umrlega in prsnega koša. Grob je bil močno poškodovan z modernimi (skelet SE 5182), ki je bila edina ohranjena, so zložili dva pešče- vkopi: z izkopom kanalizacije na južni (SE 5005) in severni strani njaka (velika 15 × 20 cm in 15 × 10 cm) in večji kos opeke (velika (SE 5003) ter na vzhodni strani z ovalno jamo SE 5195. Grobna 15 × 10 cm), kar kaže, da je bila lahko grobna jama obdana s jama (SE 5187) zato ni bila vidna in ugotovljena šele na površini kamnitim vencem (SE 5181). Grobna jama ni bila vidna, saj se plasti SE 5215 po strojnem izkopu do plasti SE 5091. domnevno zasutje ni ločilo od okoliške plasti. V okolici so bili Zapolnjena je bila z zasutjem (SE 5185) temno sivkasto rjavega razpršeni še drugi deli skeletov (grob 5008). Lobanjo je prekrila (10YR 4/2) peščenega melja z manjšimi prodniki, drobci opek, plast SE 5034. lončenine, malte in oglja. Brez pridatkov. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: pr. 0,60 m, gl. 0,10 m. Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 0,45 m, š. 0,20 m, gl. Faza: 3b. 0,16 m. Antropološka analiza Faza: 3c. Starost: infans I (0–7 let). Starost: maturus I (40–50 let). Telesna višina nedoločljiva. Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Ohranjena le lobanja. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je zelo slabo ohranjen, ohranjen Spol: določitev ni mogoča. Spol: moški. Antropološka analiza Značilnosti skeleta: Na skeletu so bile bilateralno v očesnih or- je le del lobanje in prsnega koša. bitah prepoznane litične lezije ( cribra orbitalia ). Grobni inventar M 1 : 20 Dva odlomka svetle keramike s premazom (en odlomek krožnika, en odlomek posnetka recijske čaše), en odlomek globoke sklede temne namizne keramike s premazom, en odlomek temne namizne keramike (čaše ali čaše gubanke), devet odlomkov opeke, devet odlomkov kosti. B 5187 M 1 : 20 5181 5186 5182 A A B 235,30 m 235,31 m 235,20 m 5187 a b Grob 5014 Ostanki lobanje, pogled proti vzhodu. Grob 5015 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 433 Grob 5016 – sek. jug, kv. E 115 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu z odklonom proti jugozahodu (azimut B 263°). 5190 Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 5189), glavo je imel položeno na teme, rahlo na desno lice. Roki sta bili izte- gnjeni tesno ob telesu, dlani sta se stikali v predelu medenice, medtem ko je manjkal spodnji del nog. Grobna jama ovalnega tlorisa in U-preseka (SE 5190) ni bila vidna, saj je bilo zasutje 5189 (SE 5188) olivno rjave (2,5Y 4/4) gline z manjšimi kamni, prodni- ki, drobci opeke, malte in oglja podobno okoliški plasti SE 5034. Vidno je bilo šele na površini plasti SE 5127. Na severni strani, v predelu goleni, je grob presekal izkop groba 5007 (grobna jama SE 5136). Grob je prekrilo nasutje SE 5066. Brez pridatkov. Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 1,40 m, š. 0,40 m, gl. 0,20 m. Faza: 3b. Datacija groba: starejši od groba 5007. Antropološka analiza Spol: moški. A Starost: maturus II (55–60 let). Telesna višina M 175,40/P 173,90 cm. Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjen skelet, manjka spodnji A B del nog. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; masculinum. 235,01 m Na skeletu so bile prepoznane zelo resne obrabe, ki kažejo na 234,89 m 234,86 m osteoartritis ( osteoarthritis ) tretje stopnje na levi in desni mede - 5190 nici ter bilateralno na glavi stegnenice (oblika glave stegnenice je kot goba). Sklepna jama kolčnice je deformirana zaradi ve- likega povečanja glave stegnenice in debelih tvorb nove kosti. Osteoartritične obrabe tretje stopnje na proksimalni epifizi leve koželjnice, podlahtnice in na distalnem delu epifize nadlahtnice. Osteoartritične spremembe na vratnih vretencih (C3,C4) druge do tretje stopnje, manjši osteofiti s porotičnimi spremembami in delno obrabo. Vretenčni osteofiti na dveh prsnih vretencih (T11,T12) in vseh ledvenih (L1–L5). Posedeno vretence L5. Zace- ljen zlom je bil prepoznan na anteriornem delu reber (levo–4, 5, 6 desno–5, 6, 7, 8). Grobni inventar Tri odlomki svetle namizne keramike (obd), en odlomek temne namizne keramike, en odlomek svetle keramike s prema- zom, en odlomek fine kuhinjske keramike, en odlomek grobe kuhinjske keramike, štiri odlomki imbreksa, dva odlomka lepa, Grob 5016 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. 26 odlomkov opeke, en odlomek stekla, dva odlomka železa, 119 odlomkov kosti. 47 SE 5188; obd. 532 Svetla namizna keramika; Ce I.10.3; odlomek zapognjenega ustja finega lonca z valovitim robom in trupa; F N 1.1; b. svetlo 47 rdeča; pr. u. 6,8 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 1. Grob 5016, SE 5188, merilo 1 : 3. 434 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grobova 5017A in 5017B – sek. jug, kv. E 114 polnilom olivno rjave (2.5Y 4/3) gline s prodom, drobci opek in Skeletni pokop v preprosti grobni jami, poškodovan s prekopa- oglja (SE 5191), ki je vsebovalo razmetane kosti otroškega ske- nim otroškim grobom. leta SE 5192. Polnilo je bilo podobno plasti SE 5034, zato so ga Usmerjenost groba 5017A proti jugozahodu (azimut 256°). prepoznali in dokumentirali šele po njeni odstranitvi. Grob je Grob 5017A: Grobno jamo oglatega tlorisa in U-preseka prekrilo nasutje SE 5066. (SE 5337) so ugotovili na površini plasti SE 5342, vendar se do- Dimenzije grobne jame: SE 5337: dl. 2,16 m, š. 1,40 m, gl. 0,25 m. mneva, da je bila vkopana z nivoja nad njo ležečih plasti SE Dimenzije »grobne« jame: SE 5193: dl. 1,55 m, š. 0,70 m, gl. 5123, SE 5127 in SE 5147. Z izkopom grobne jame je bil po po- 0,40 m. vršini poškodovan tudi starejši grob 5031. Ostanki pokojnika so Faza: 2c. bili močno poškodovani z izkopom jame SE 5193 groba 5017B, Datacija obeh grobov: vkopana v ruševine objekta 1, mlajši pri čemer so v prvotni legi ostale le posamezne kosti rok, stopal, od groba 5031. Grob 5017B zaradi galske sigilate v zasutju po prsnega koša in glave (SE 5340). Iz ostankov pokojnika, ki so bili sredini 2. stoletja. Grob 5017A zaradi fine kuhinjske keramike od ohranjeni v prvotni legi, je bilo mogoče sklepati, da je ležal iz- prve polovice 2. stoletja dalje. vorno na hrbtu v iztegnjeni legi, z rokami iztegnjenimi tesno ob Antropološka analiza telesu. Ostale kosti (SE 5192) so bile brez reda nametane znotraj Prva oseba – grob 5017A (SE 5340) zasutja SE 5191, ki je zapolnjevalo naknadni vkop SE 5193. Spol: moški. Grobna jama SE 5337 je bila zapolnjena s polnilom (SE 5336) Starost: maturus I (40–50 let). olivno rjave (2,5Y 4/4) peščene gline premešane z manjšimi Telesna višina M 159,00/P 162,00 cm. kamni, prodniki, drobci opeke (veliki do 5 cm), malte in oglja. Večji del groba je bil v osrednjem delu presekan in odstranjen Druga oseba – grob 5017B (SE 5192) z jamo SE 5193. Spol: določitev ni mogoča. Grob 5017B: Oglata jama U-preseka SE 5193 je bila morda mi-Starost: infans II (8–14 let). šljena kot grobna jama. Očitno so pri kopanju groba naleteli Telesna višina nedoločljiva. na zgodnejši grob 5017A. Jama SE 5193 je bila nato zasuta s B 5337 5340 A 5193 B 5192 5340 A B A 234,60 m 234,59 m 234,33 m 5337 5193 M 1 : 20 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 435 Opis skeleta iz obrazca: Skelet prve osebe (SE 5340) je slabo ohranjen; v primarni legi je ostal le del glave, roki in spodnje kosti nog. Skelet druge osebe (SE 5192) po vsej verjetnosti pripada adole- scentu, saj diafize na nožnih kosteh niso bile zraščene z epifiza- mi. Kosti so bile razsute in niso bile v anatomski legi. Grobni inventar groba 5017A Tri odlomki italske sigilate; dva odlomka svetle namizne kera- mike, en odlomek svetle keramike s premazom, štiri odlomki fine kuhinjske keramike, 12 odlomkov tegul (VZ), tri odlomki imbreksov, 10 odlomkov opeke, 17 odlomkov lepa, dva od- lomka brona, sedem odlomkov kosti. Grob 5017A Ostanki skeleta SE 5340, pogled proti vzhodu. 48 SE 5336; obd. 535 Italska sigilata; Consp. 21; odlomki ustja in ostenja krožnika s stopnico; F Tardopadana; š. 2 cm; št. odl. 3; datacija: 30–konec 1./začetek 2. stoletja. 49 SE 5336; obd. 536 Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek zapognjenega ustja in trebušastega trupa lonca; F NK 1.2; b. črna; bp. zelo temno rjava; pr. u. 16 cm; št. odl. 1. Grob 5017B Ostanki skeleta SE 5192, pogled proti severozahodu. Grobni inventar groba 5017B En odlomek galske sigilate, en odlomek svetle namizne ke- ramike, dva odlomka grobe kuhinjske keramike, štiri odlomki opeke, tri odlomki stekla. 50 SE 5191; obd. 534 Galska sigilata; Drag. 37; odlomek masivne prstanaste noge sklede; F GTS; pr. d. 7,4 cm; št. odl. 1. 436 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 50 Grob 5017B, SE 5191, merilo 1 : 2. Grob 5017B, SE 5191; 50 merilo 1:2 437 Grob 5018 – sek. jug, kv. E 115–116 Skeletni pokop v pravokotni kamniti skrinji. Usmerjenost proti jugozahodu (azimut 264°). Podolgovata ovalna grobna jama U-preseka (SE 5204) je bila vkopana s površine plasti SE 5179, pri čemer je delno poško- dovala neposredno pod njo ležeč grob 5019. Stene jame so v zgornjem delu obdali s kamnito oblogo (SE 5200): pet lomljen- cev peščenjaka in eden iz tufita. Edini lomljenec tufita (velik 15 × 14 × 5 cm) so položili v levi kot. Krajšo stranico ob glavi je tvoril največja plošča peščenjaka (velik 27 × 16 × 9 cm). Ob levi steni sta se še ohranili obe plošči v prvotni postavitvi: navpično po daljši stranici (veliki 25 × 22 × 4 cm in 34 × 20 × 5 cm), medtem ko sta se lomljenca na desni stranici (velika 35 × 20 × 14 cm in 20 × 16 × 13 cm) porušila v notranjost groba. V tako pripravljen grob so položili umrlega otroka na hrbet, z glavo položeno na levo lice (skelet SE 5205). Okoli vratu je nosila ogrlico iz modrih steklenih jagod (G51). Olivno rjavo (2.5Y 4/3) glineno polnilo (SE 5203) z obilico drob- cev malte, oglja drobcev opeke in manjših kamnov je zapolnje- valo grobno jamo pod kamnito strukturo SE 5200 v zgornjem delu groba. Grob je prekrila plast SE 5034. Dimenzije grobne jame: dl. 0,90 m, š. 0,45 m, gl. 0,25 m. Faza: 3b. Datacija groba: mlajši od groba 5019. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Slabo ohranjen skelet otroka – manjka del prsnega koša, rok in nog. 438 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 5204 5203 5200 B 5204 5205 G51 5200 A A B 235,25 m 235,15 m 235,05 m 5204 a c b d Grob 5018 a Kamnita skrinja SE 5200. Tloris, pogled proti vzhodu. b Kamnita skrinja SE 5200, pogled proti jugu. c Ostanki skele-ta, pogled proti zahodu. d Ogrlica iz modrih steklenih jagod (G51) na vratu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 439 Grobni inventar Pet odlomkov tegul, 40 odlomkov opeke, 60 steklenih jagod (PN), pet odlomkov kosti. 51 SE 5203; PN 5048 Riha 11.11; Aquileia XI.1; Ogrlica iz 60 kroglastih ali nepravilno obročastih temno modrih steklenih jagod; okoli vratu; pr. 2–5 mm, v. 2–4 mm; analogija: Riha 1990, št. 1209, 1210, 1218–1221. 440 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 51 Grob 5018, SE 5203; 51 merilo 1:1 Grob 5018, SE 5203, merilo 1 : 1. 441 Grob 5019 – sek. Jug, kv. E 115–116 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 74°). Pokojni otrok je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 5214) z glavo položeno na levo lice. Roki sta bili sklenjeni v predelu medeni- ce. Pravokotna grobna jama U-preseka (SE 5213) je bila vidna že na površini plasti SE 5147, s katere je bila vkopana. Zgornji del zasutja (SE 5212) je sestavljal odpadni material iz nasutja SE 5147 (odlomki opek, drobci malte, oglja, kamni in prodniki (veliki do 12 cm), zob goveda (PN 5049)), med katerim je bil primešan sivkasto rjav (10YR 4/2) peščen melj. Po površini je bil poškodovan s kasnejšim grobom 5018. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,65 m, š. 0,80 m, gl. 0,60 m. Faza: 3b. Datacija groba: starejši od groba 5018; rezidualne najdbe: po- znorimski kuhinjski lonec. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans II (8–14 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Slabo ohranjen skelet nedorasle osebe – manjka del prsnega koša. Živalski ostanki Zob goveda (PN 5049). Rastlinski ostanki Hrast (Quercus sp.). 442 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 A 5213 PN 5049 5214 B A B 235,10 m 235,12 m 5213 234,63 m Grob 5019 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 443 Grobni inventar Osem odlomkov svetle namizne keramike, dva odlomka temne namizne keramike, dva odlomka svetle keramike s premazom, 11 odlomkov grobe kuhinjske keramike (obd), en odlomek fine kuhinjske keramike (obd), 11 odlomkov tegul, 15 odlomkov tegul (VZ), 40 odlomkov imbreksov, dva odlom- ka tubulov, en odlomek laterkula, 145 odlomkov opeke, štiri odlomki lepa, ena mozaična kocka, dva odlomka stekla, štiri odlomki železa, en odlomek žlindre, 32 odlomkov oglja, en odlomek kosti (PN), 122 odlomkov kosti. 52 SE 5212; obd. 537 Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek zapognjenega ustja in trebušastega trupa lonca; F NK 1.2; b. črna; bp. zelo temno rjava; pr. u. 16,4 cm; št. odl. 1. 53 SE 5212; obd. 538 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.3 ali pitos; odlomek za- pognjenega in preoblikovanega ustja in trebušastega trupa lonca, vodoravno glavničenje na ramenu; F GK 4.3; b. temno siva; bp. svetlo rjava; pr. u. 28,4 cm; št. odl. 1. 444 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 52 53 52 53 Grob 5019, SE 5212; 52, 53 merilo 1:3 Grob 5019, SE 5212, merilo 1 : 3. 445 Grob 5019, SE 5212; 52, 53 merilo 1:3 Grob 5020 – sek. jug, kv. E–F 116 M 1 : 20 B Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 184°). Pokojnik je bil pokopan na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 5221) z glavo položeno na desno lice proti vzhodu. Zaradi izredno 5220 ozke grobne jame je imel roki iztegnjeni tesno ob telesu, leva dlan je počivala na medenici. Podolgovata ovalna grobna jama (SE 5220) je bila vkopana s površine plasti SE 5179, dokumentirana šele na površini plasti SE 5147 zaradi podobnosti polnila (SE 5219) s plastjo SE 5179. Prodnato polnilo (SE 5219) je vsebovalo prodnike (velike do 8 cm), nekaj večjih kamnov (velike do 20 cm), drobce opek, oglja in malte ter temno sivkasto rjavo (10YR 4/2) peščeno glino. Grob je prekrila plast SE 5034. Vzhodni rob groba so poškodo- vali z zagatno steno pri zaščiti izkopnega polja. Brez pridatkov. 5221 Dimenzije grobne jame: dl. 2,20 m, š. 0,60 m, gl. 0,25 m. Faza: 3b. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: maturus I (45–50 let). Telesna višina M 168,60/P 168,70 cm. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je bil slabo ohranjen, kosti dro- bljive. Zgornji del lobanje in proksimalni del desne roke/rame- na sta bila močno izmaličena ali zdrobljena z zagatno steno na vzhodnem robu grobne jame. Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualizacije; hypermascu- linum. Prepoznana osifikacija Ahilove tetive (tendinitis Achillei calificata). Skelet je zelo robusten. A A B 234,68 m 234,67 m 235,46 m 5220 Grobni inventar En droben odlomek lokalne recijske čaše, en odlomek svetle namizne keramike, dva odlomka temne namizne keramike, dva odlomka temne keramike s premazom, dva odlomka svetle keramike s premazom, dva odlomka fine kuhinjske keramike, sedem odlomkov grobe kuhinjske keramike, 12 odlomkov tegul, tri odlomki imbreksov, 190 odlomkov opeke, dva odlomka lepa, štiri odlomki oglja, pet odlomkov stekla, 185 odlomkov kosti. Grob 5020 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. v 54 SE 5219; obd. 539 Svetla keramika s premazom; Ce II.2.1 (PTS Drag. 37); odlomek odebeljenega ustja in ostenja; F N 2.1; b. roza; rdeč premaz; pr. u. 16,4 cm; š. 2,2 cm; v. 3,3 cm; št. odl. 1. 446 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 54 Grob 5020, SE 5219, merilo 1 : 3. Grob 5020, SE 5219; 54 merilo 1:3 447 Grob 5021 – sek. jug, kv. E 118 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 178°). V močno uničenem grobu je bil ohranjen samo spodnji del nog pokojnice (SE 5229). Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi. Grobna jama (SE 5230) ni bila vidna, saj je bilo zasutje (SE 5228) podobno okoliški plasti SE 5215 = SE 5034 = SE 5124, v katero je bil grob vkopan. Dokumentirana je bila na površi- ni plasti SE 5154. Presekala je po površini zasutje groba 5026 (polnilo SE 5262). Grobno jamo je zapolnjevala rjava (10YR 4/3) peščena glina z obilo kamnov (do 15 cm), prodnikov (do 3 cm) 5229 in odlomkov opek (do 5 cm) (SE 5228). Grob je prekrila plast SE 5091. Večji del groba je uničil izkop moderne kanalizacije (SE 5003). Brez pridatkov. Dimenzije ostankov skeleta dl. 0,48 m, š. 0,41 m. Faza: 3b. Datacija groba: mlajši od groba 5026. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus II (30–40 let). Telesna višina M 154,40/P 153,00 cm. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je slabo ohranjen – le spodnja polovica nog. V zemlji so se zaznali odtisi kosti stopala. Grobni inventar En odlomek svetle keramike s premazom, 12 odlomkov kosti. Grob 5021 Ostanki skeleta ob lobanji groba 5026, pogled proti zahodu. 448 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5022 – sek. jug, kv. E 115 M 1 : 20 Skeletni pokop otroka v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 254°). Umrlega otroka (SE 5236) so položili na hrbet z rokami, izte A- gnjenimi tesno ob telesu. Ohranjena desna dlan je bila polože 5237- na na medenico. Ob levo stran glave so pridali kuhinjski lonec (G54). Grobna jama (SE 5237) ni bila vidna, saj je bilo prodnato zasutje (SE 5235) podobno okoliški plasti SE 5133, s katere po- G54 vršine je bil grob vkopan. Jama je sekala tudi plast SE 5123. Grobno jamo je zapolnjevala temno rumenkasto rjava (10YR 4/4) glina z obilo manjših prodnikov (do 5 cm), drobcev oglja 5236 in opek (SE 5235). Grob je skoraj v celoti poškodoval roparski jarek rimskega obzidja (vkop SE 5113). Ohranjene dimenzije grobne jame: dl. 1,00 m, š. 0,50 m, gl. 0,20 m. Faza: 3a. Datacija groba: pozni rimski čas, (3.) 4.–5. stoletje na osnovi lonca; radiokarbonska datacija: (sredina) druga polovica 3. sto- B letja ali bolj od druge četrtine 4. do začetkov 5. stoletja. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. A B Starost: infans II (8–14 let). 235,13 m Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Ohranjena je bila le leva polovica tru- 234,99 m 234,94 m pa do medenice, medtem ko so bile noge in lobanja v celoti 5237 odstranjene. Skelet je pripadal mlajši osebi, na kar kaže neza- raščenost epifize in diafize na nadlahtnici. Kosti so bile slabo ohranjene. Radiokarbonska analiza Radiokarbonska datacija: BP 1691 ± 45 Kalibrirana datacija: cal 260–416 (68% verjetnost; σ); 245–531 (95% verjetnost; 2σ). Fraction Identificaton Conventional Age d13C(‰)‡ number human bone LTL17472A 1691 ± 45 BP -18.0 ± 0.4 fragments, collage Grob 5022 Ostanki skeleta in kuhinjskega lonca, pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 449 Grobni inventar 13 odlomkov grob kuhinjske keramike (PN). 54 SE 5235; PN 5064; obd. 435 Groba kuhinjska keramika; lonec s srednje izvihanim enostav- nim robom ustja; rahlo poudarjena rama na prehodu vratu v trup. Lonec je okrašen s kombinacijo navpičnega in poševne- ga glavničenja; F GK; močno prežgani odlomki celega profila lonca; b. temno siva, površini sta lisasti, svetlo rjave in svetlo sive barve; v. 20,1 cm; pr. u. 13,2 cm; pr. d. 7,8 cm; št. odl. 13; datacija: pozni rimski čas, (3.) 4.–5. stoletje. 450 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 55 Grob 5022, SE 5235; 55 merilo 1:3 Grob 5022, SE 5235, merilo 1 : 3. 451 Grob 5023 – sek. jug, kv. E 115 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severozahodu (azimut 65°). Grob novorojenčka, ki je bil položen na hrbet (skelet SE 5242) v grobno jamo (SE 5243) Le–ta ni bila vidna, saj je bilo zasutje (SE 5241) podobno okoliški plasti SE 5123, v katero je bil grob 5242 vkopan. Grob je bil močno poškodovan z gradnjo obzidja (vkop SE 5113) nad njim. Brez pridatkov. Dimenzije skeleta dl. 0,39 m. Faza: 2d. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Zelo slabo ohranjen in težko prepo- znaven skelet, ki je očitno pripadal novorojenčku. Ohranjen le del lobanje, prsnega koša in kosti nog. Iz posameznih fragmen- tov ohranjenih reber in lobanje je bilo mogoče sklepati lego na hrbtu in orientiranost glave. Grob 5023 Ostanki skeleta, pogled proti severu. 452 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5024 – sek. jug, kv. E–D 117 Antropološka analiza Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Spol: moški. Usmerjenost proti severu z rahlim odklonom proti severozaho-Starost: adultus I (25–30 let). du (azimut 5°). Telesna višina M 165,50 do 161,50 cm. Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (skelet SE 5254). De-Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjen skelet odrasle ose-sna roka je bila iztegnjena tesno ob trupu, leva rahlo pokrčena be, manjka le del lobanje. Medenica je premaknjena. Nad vrhu v komolcu z dlanjo na medenici. Bronasta fibula ( G56 ) je kot vsebine krožnika (PN 5078) je ležala desna petnica, nad vsebi-del noše ležala na desnem ramenu. Krožnik z rdečim prema-no glazirane čaše pa stopalnica petega prsta desnega stopala. zom ( G58 ) in glazirana čaša ( G57 ) sta bila kot grobna pridatka Vratna vretenca niso bila in situ , ampak prestavljena. Spodnja položena ob desno nogo. Del glazirane čaše je bil naknadno čeljust je ležala na prsnem košu. Leva noga je obrnjena za 180° premaknjen k levi nogi. Kovan železen žebelj ( G59 ) v skrajnem stopinj, s tem je premaknjena tudi leva medenica. Pogačica de-južnem robu grobne jame je morda del lesene grobne kon-sne noge je v sekundarni legi, leži na spodnjem delu leve noge strukcije ali krste ali del zasutja. (na kolenu). Ovalna grobna jama U-preseka (SE 5255) je bila slabo vidna Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualizacije; in prepoznana s površine plasti SE 5133. Vkopana je bila vsaj s hypermasculinum . površine plasti SE 5123. Zapolnjena je bila z zasutjem (SE 5253) premešane olivno rjave (2.5Y 4/3) gline s kamni, manjšimi pro- dniki, drobci opeke in oglja, ki je bilo podobno sestavi plasti SE 5133. Na severnem delu je bil grob poškodovan z izkopom groba 5005, v zgornjem delu pa z gradnjo obzidja (SE 5113) in mo- dernim izkopom SE 5011. Dimenzije grobne jame: dl. 2,04 m, š. 0,66 m, gl. 0,30 m. Faza: 2d. M 1 : 20 Datacija groba: prva polovica–tretja četrtina 3. stoletja; starejši A od groba 5005. 5255 G56 5254 G58 G57 del G57 A B B 235,05 m 234,93 m 234,80 m 5255 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 453 c a b d Grob 5024 a Izkopan grob, pogled proti jugu. b Gornji del groba, pogled proti zahodu. c Posodi ob nogah, pogled proti severu. d Glazirana čaša (G57) in krožnik (G58). 454 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5024 E Fibula (G56) na ramenu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 455 Grobni inventar barve (10YR 6/8); premaz pod glazuro se vidi na nekaterih 10 odlomkov glazirane namizne keramike (PN), devet odlom odluščenih mestih; v. 12,8 cm; pr. u. 7,7 cm; OHU 7 %; pr. dl. - 5,6 cm; OHD 10 %; št. odl. 1.; objava: Krajšek 2015, 159–160, št. kov svetle keramike s premazom (PN), dva odlomka italske 175, t. 33: 175; datacija: 3.–začetek 5. stoletja. sigilate, pet odlomkov svetle namizne keramike, en odlomek temne namizne keramike, dva odlomka fine kuhinjske kera- 58 SE 5253; PN 5078; obd. 405 mike, 17 odlomkov grobe kuhinjske keramike, 27 odlomkov Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.2; krožnik, ohranjen v opeke, en odlomek stekla, dva odlomka železa (PN), štiri celoti; peresast okras v koncentričnih krogih na dnu NP; zelo odlomki železa, en odlomek brona (PN), en odlomek brona, slabo ohranjeni ostanki svetlo rdečega mat premaza na NP in en odlomek žlindre, tri odlomki oglja, 150 odlomkov kosti. ZP; F N 2.1; b. svetlo rdeča; mat svetlo rdeč premaz; pr. u. 21,3 56 cm; pr. d. 18 cm; št. odl. 4. SE 5253; PN 5076 Kolenčasta fibula Jobst 13B3; visok votel lok večkotnega prese- ka, okrašen s 6 punciranimi krožci s piko/očesci, visoka polna pravokotna noga s profiliranim gumbom, iztolčeno ležišče za iglo, križni ali × motiv v tehniki vrezanih volčjih zob na zunanji strani nosilca za iglo; glava razširjena s pravokotno ploščo, okrašeno v predrti tehniki, linijami vrezov v motivu volčjih zob in punciranimi krožci s piko, peresovina s šestimi navoji, bron; dl. 7,6 cm; š. 5,1 cm; v. 3,1 cm; št. odl. 1. Datacija: (konec 2.) prva polovica–tretja četrtina 3. st.; najbolj značilne v tretji četrtini 3. stoletja. 59 SE 5253; PN 5074 Kovan žebelj; železo; dl. 8,6 cm; š. 2,2 cm; db. 1 cm; št. odl. 2. 57 SE 5253; PN 5077; obd. 406; inv. št. PMC R 27327 Glazirana Ce V.3.1 lokalno izdelana recijska čaša; ohranjena skoraj v celoti, rahlo izvihano ustje; jajčast trup in ozko ravno dno; na ramenu nad in v spodnjem delu trupa pod frizom pas koleščkanja z linijo apliciranih bunčic; vmesni friz iz skupin bunčic, pri eni vrezan okras zvezde; pod glazuro slutimo okras Drexel I (kombinacijo dolgih vrezanih linij in bunčic na stičiščih); F N 4.1a; verjetno dvojno žganje, saj glazura ni mehurčkasta; b. svetlo oranžna (5YR 7/6); na notranji površini sledovi rdečega premaza (2.5YR 4/8) z večjimi packami, ZP premazana v celoti z rdečim premazom (razen dna); ZP in notranji rob ustja prekrita nato še z glazuro rjavkasto rumene 456 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 56 57 58 Grob 5024, SE 5253; 58 merilo 1:3 , ostalo merilo 1:2 Grob 5024, SE 5253; 58 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 457 Grob 5025 – sek. jug, kv. E 117–118 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu z rahlim odklonom proti jugozahodu B (azimut 248°). Umrlega otroka, verjetno dojenčka so položili na hrbet. Roki 5288 sta ležali odmaknjeni od telesa, nogi pokrčeni v kolenih, ki sta bili obrnjeni navzven (SE 5287). Ovalna grobna jama (SE 5288) je bila vkopana s površine plasti SE 5276. Zapolnjena je bila s 5287 podobnim polnilom (SE 5286), ki je bilo manj kompaktno od okolice, natančneje iz temno sivkasto rjavega (2.5Y 4/2) pešče- nega melja, premešanega z manjšimi prodniki, odlomki opek, drobcev oglja in lončenine. A Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 0,60 m, š. 0,30 m, gl. 0,14 m. Faza: 2c. Datacija groba: vkopan v ruševine objekta 1. Antropološka analiza A B Spol: določitev ni mogoča. 235,86 m Starost: infans I (0–7 let). 234,84 m Telesna višina nedoločljiva. 5288 234,75 m Opis skeleta iz obrazca: Slabo ohranjen skelet novorojenčka – manjka spodnji del prsnega koša. Grobni inventar Štiri odlomki svetle namizne keramike, en odlomek temne namizne keramike, dva odlomka grobe kuhinjske keramike, sedem odlomkov opeke, dva odlomka stekla, sedem odlom- kov oglja, 40 odlomkov kosti. Grob 5025 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. 458 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5026 – sek. jug, kv. E 118 M 1 : 20 Dvojni skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost spodnjega ali vzhodnega groba 5026A (SE 5263) A proti severu z rahlim odklonom proti severovzhodu (azimut okoli 170°). Usmerjenost zahodnega groba 5026B (SE 5264) proti jugu z rahlim odklonom proti jugozahodu (azimut 3°). 5229 5265 Dvojni pokop, kjer pokojnika ležita v dveh različnih smereh. Grob ni bil v celoti izkopan, ker je ležal pod delujočim komu- 5263 nalnim vodom (kanalizacijska cev SE 5004/vkop SE 5005). V izkopano grobno jamo (SE 5265) so položili prvega pokoj- nika (grob 5026A) na hrbet v iztegnjeni legi (SE 5263) z glavo proti severu in z rokami, iztegnjenimi ob telesu. Desna roka je sicer lahno pokrčena z dlanjo v predelu medenice, medtem ko denice so ležali deli pasne garniture: bronasta pasna spona s G60b 5264 pločevinastim okovom ( je leva popolnoma iztegnjena pod bokom. Na predelu me- G61 del telesa je segal pod delujočo infrastrukturo. B Ob zahodni del grobne jame so nato položili še drugega po G60) in pasni zaključek (G61). Spodnji G60a- kojnika (grob 5026B: SE 5264), ki smo ga odkopali le v spo- dnjem delu telesa (od stegnenic navzdol), saj je gornji del segal A B pod delujočo infrastrukturo. Desna noga (golenica in mečnica) druge osebe sta ležali na desnem komolcu sosednjega pokoj- 234,86 m nika (grob 5026A; SE 5263) na vzhodu. 234,77 m Ovalna grobna jama U-preseka (SE 5265) ni bila vidna, toda 234,76 m 5265 vkopana je bila s površine plasti SE 5215. Sekala je tudi spodnje plasti SE 5222 in 5254. Zapolnjena je bila z rjavo (10YR 4/3) me- ljasto glino, premešano z manjšimi kamenčki, prodom, odlomki opek (velike do 10 cm) in drobci malte (polnilo SE 5262). Dvojni grob je prekrila plast SE 5091. V zgornjem delu je bil pokop 5026A (skelet SE 5263) presekan z izkopom groba 5021 (SE 5230), rahlo ga je poškodoval tudi moderen izkop SE 5195. Ohranjene dimenzije grobne jame: dl. 0,95 m, š. 0,85 m, gl. 0,20 m. Faza: 3b. Datacija groba: starejši od groba 5021; pridatki: (konec) 3.–5. stoletje. Antropološka analiza Prva oseba A (SE 5263) Spol: moški. Starost: maturus II (55–60 let). Telesna višina M 172,50/P 172,50 cm. Grob 5026 a Dvojni pokop, pogled proti zahodu. Druga oseba B (SE 5264) Značilnosti skeleta SE 5263: Visoka stopnja seksualizacije; hypermasculinum . Na skeletu je bila prepoznana Schmorlova Spol: moški. hernija na prsnih vretencih (T10–T12), osteofiti na ledvenih vre - Starost: adultus II/maturus (30–60 let). tencih (L1–L5) in osteoartritis tretje stopnje ( osteoarthritis ). Leva Opis skeleta iz obrazca: stegnenica okostja kaže obrabo na delu glave in na sklepni po - SE 5263: Dobro ohranjene kosti skeleta odrasle osebe – manjka vršini distalne epifize. del lobanje in spodnja polovica nog; leva roka ob telesu, desna Značilnosti skeleta SE 5263: Kosti so robustne. v predelu medenice. SE 5264: Dobro ohranjene kosti skeleta odrasle osebe – manjka Rastlinski ostanki zgornja polovica telesa (od stegnenic navzgor). Jesen (Fraxinus sp.), jelša (Alnus), leska (Corylus), gaber (Car- pinus sp.). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 459 Grobni inventar Grob 5026A: en odlomek recijske čaše, sedem odlomkov svetle keramike s premazom, pet odlomkov svetle namizne keramike, 10 odlomkov grobe kuhinjske keramike, šest odlomkov tegul, 100 odlomkov opeke, dva odlomka stekla, štiri odlomki žele- za, en odlomek brona, pet odlomkov brona (PN), en odlomek svinca, 26 odlomkov oglja, 177 odlomkov kosti. 60 SE 5262; PN 5072 in PN 5073 Pasna spona z okovom iz dveh pločevinastih trapezastih okovov različne velikosti in zakovice s tretjim kosom pločevine; enodelni obroč v obliki črke D; bron; dl. 7,4 cm; š. 2,7 cm; db. 0,3 cm. 61 SE 5262; PN 5075 Pasni jeziček z zaokroženim zaključkom iz prepognjene ploče- vine in zakovice; bron; dl. 3,7 cm; š. 1,9 cm; št. odl. 1. 62 SE 5262; obd. 540 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.1.3; odlomek preoblikovane- ga ustja in ostenja večjega lonca; vodoravno glavničenje na ramenu; F GK 4.3; b. temno siva; bp. rjava; š. 5,7 cm; v. 4,2 cm; št. odl. 1. 460 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 60 61 62 Grob 5026, SE 5262; 60, 61 merilo 1:2, 62 merilo 1:3 Grob 5026, SE 5262; 62 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 461 Grob 5027 – sek. jug, kv. E 119–120 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 179°). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 5278) z rokami, iztegnjenimi tesno ob telesu. Desna dlan je zdrsnila pod me- denico oz. bok. Grobna jama ovalnega tlorisa in U-preseka (SE 5279) je bila vkopana s površine SE 5284. Zapolnjena je bila s prodnatim polnilom (SE 5277) iz premešane svetlo olivno rjave (2.5Y 5/4) do zelo temno sivkasto rjave (2.5Y 3/2) gline z manjšimi prodni- ki (do 8 cm), drobci opeke (do 15 cm), malte, oglja in mnogimi Grob 5027 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. odlomki namiznega lonca z ročaji (G63), ki je bil morda celo del daritve. Grob je prekrilo nasutje SE 5231 in poškodovana s sodobnim izkopom (SE 5211). Dimenzije grobne jame: dl. 2,12 m, š. 0,74 m, gl. 0,33 m. Faza: 3b. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: maturus I (45–50 let). Telesna višina M 168,90/P 167,70 cm. Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjen skelet odrasle osebe. M 1 : 20 Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; masculi - B num . Prepoznana osifikacija Ahilove tetive ( tendinitis Achillei 5279 calificata ). Grobni inventar En manjši odlomek galske sigilate, 107 odlomkov svetle nami- zne keramike, šest odlomkov svetle keramike s premazom, 17 odlomkov grobe kuhinjske keramike, 18 odlomkov tegul, 19 odlomkov imbreksov, štiri odlomki laterkula (VZ), dva odlom- ka tubulov, 207 odlomkov opeke, pet odlomkov železa, dva odlomka stekla, tri mozaična kocka, 12 odlomkov oglja, 114 odlomkov kosti. 63 SE 5277; obd. 541 Svetla namizna keramika; Ce IV.1.2; odlomki lijakastega ustja, 5278 jajčastega trupa, dna in trakastega ročaja finega lonca z ročaji; F N 1.1; b. roza; pr. u. 10,8 cm; š. ročaja 2,5 cm; v. 8 cm; št. odl. 72. A A B 235,26 m 235,04 m 234,96 m 5279 462 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 63 Grob 5027, SE 5277; 63 merilo 1:3 Grob 5027, SE 5277, merilo 1 : 3. 463 Grob 5028 – sek. jug, kv. E 116 Skeletni pokop v krsti. Usmerjenost proti severu (azimut 1°). Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 5301). Roki je imela pokrčeni na trebuh, glavo položeno na teme. Zob drob- nice PN 5090 je ležal nekoliko pod levo nogo. Pravokotna grobna jama (SE 5300) U-preseka je bila dobro vi- dna na površini temne meljaste plasti SE 5298, čeprav je bila iz- kopana že iz višjega prodnatega nasutja SE 5123 = SE 5250. Ob stenah grobne jame je bilo izkopano osem kovanih železnih žebljev (G64–G71), na katerih so še vidni ostanki lesene krste. Le desno nad glavo (SZ vogal grobne jame) je bil skupek treh žebljev (G67–G69), ki z ostalimi posamični žeblji (G64, G65, G66, G70, G71) oklepa pravilen pravokoten tloris. Žeblji so bili razporejeni v pravilnih razmikih, ob vogalih in na sredini oboda lesene krste. Razdalja med glavo in zatolčenim spodnjim delom trna (ob leseno desko) pri žeblju G69 je 5 cm, medtem ko so ostanki lesene deske na žeblju G65 ohranjeni v debelini 4,4 cm. Grobna jama je bila zapolnjena s svetlo olivno rjavo (2.5Y 5/4) peščeno glino, mešano s prodniki in kosi opeke (polnilo SE 5299). V spodnjem jugovzhodnem vogalu je bilo glineno polnilo (SE 5246) nekoliko drugačno, z večjo vsebnostjo pro- dnikov, večjimi kosi opek in drobci oglja oz. žganino, zaradi česar se je dobro ločilo od okoliškega prodnatega nasutja SE 5123 = SE 5250. Domneva se, da je zasutje SE 5246 zapolnilo jamo (SE 5247), ki je ostala po odstranitvi obeležja ali posta- menta nad grobom 5028. Jama je locirana tik ob kasnejšem poteku poznorimskega obzidja, zaradi katerega je bil morda postament odstranjen. Jama SE 5247 je bila vidna s površine plasti SE 5123. Dimenzije grobne jame: dl. 1,80 m, š. 0,85 m, gl. 0,55 m. Faza: 2c. Grob 5028 Ostanki skeleta, pogled proti severu. Datacija groba: vkopan v ruševine objekta 1; starejše od obzidja. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjen skelet, zobi so precej ohranjeni glede na ostale skelete v tem sektorju. Značilnosti skeleta: Na skeletu je bila prepoznana linearna hi- poplazija sklenine. Živalski ostanki Zob drobnice (PN 5090). 464 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 B 5301 G67, G68, G69 G66 5247 5301 5246 5300 G70 G65 PN 5090 G71 G64 A A B 234,94 m 234,91 m 234,40 m 5301 465 Grobni inventar 74 SE 5299; obd. 544 Tri odlomki temne namizne keramike s premazom, en Fina kuhinjska keramika; Ce I.4.4 ali varianta Ce I.5; odlomek krat - odlomek svetle keramike s premazom, dva odlomka svetle kega trikotno preoblikovanega namizne keramike, tri odlomki fine kuhinjske keramike, sedem ustja in trebušastega trupa lonca; odlomkov grobe kuhinjske keramike, šest odlomkov tegul F NK 1.2; b. črna; bzp. zelo temno (VZ), štiri odlomki tegul, tri odlomki imbreksov, 83 odlomkov rjava; pr. u. 20 cm; št. odl. 1. opeke, en odlomek lepa, 19 odlomkov železa (PN), 46 odlom - kov kosti, en odlomek kosti (PN). 64 SE 5299; PN 5091 Kovan žebelj; železo; dl. 6,6 cm; š. 1,1 cm; št. odl. 4. 65 SE 5299; PN 5092 Kovan žebelj z ostanki lesa (debeli 4,4 cm), kjer je nato konec trna zapognjen; železo; dl. 6,3 cm; š. 1,9 cm; št. odl. 2. 66 SE 5299; PN 5093 Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 12,2 cm; š. 3,2 cm; db. 1 cm; št. odl. 4; najden v SV vogalu grobne jame. 67 SE 5299; PN 5094a Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 5 cm; š. 2,7 cm; št. odl. 3; najden v SZ vogalu grobne jame. 68 SE 5299; PN 5094b Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 7 cm; š. 2,8 cm; št. odl. 3; najden v SZ vogalu grobne jame. 69 SE 5299; PN 5094c Kovan žebelj z ostanki lesa, zapognjeno na 6 cm; železo; dl. 7,6 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 3; najden v SZ vogalu grobne jame. 70 SE 5299; PN 5095 Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 10,1 cm; š. 2,6 cm; db. 1,5 cm; št. odl. 1; najden v osrednjem delu zahodne stranice grobne jame. 71 SE 5299; PN 5096 Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 5,1 cm; š. 2,6 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1; najden v JZ vogalu grobne jame. 72 SE 5299; obd. 542 Temna keramika s prema- zom; Ce II.2.2.1; odlomek zapognjenega ustja in polkrožnega ostenja sklede; notranja kanelura na prehodu iz ustja v trup; F N 2.2b; b. svetlo siva; bp. zelo temno siva; črn premaz na NP in ustju; pr. u. 26 cm; št. odl. 1. 73 SE 5299; obd. 543 Temna keramika s premazom; Ce II.2.1/3; odlomka polkrožnega ostenja sklede; dva pasova koleščkanja na ZP; F N 2.2b; b. svetlo siva; bp. temno siva; temno siv premaz na obeh površinah; š. 5 cm; v. 5,8 cm; št. odl. 1. 466 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5029 – sek. jug, kv. E 116 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 280°). Pokojni otrok je ležal na hrbtu z rokami ob telesu (SE 5308). Spodnji del telesa je presekal izkop prečne kontrolne sonde. Grobna jama (SE 5309), zaradi podobnosti polnila (SE 5307) z 5309 okoliško plastjo SE 5123, ni bila jasno določljiva. Verjetno je bila vkopana s površine plasti SE 5123. Zapolnjena je bila z oliv- no rjavo (2.5Y 4/3) peščeno glino s prodniki in drobci oglja (SE 5307). Prekrila jo je plast SE 5133. 5308 Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 0,48 m, š. 0,27 m, gl. 0,08 m. Faza: 2d. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Slabo ohranjen otroški skelet, manjkajo noge. Grobni inventar Sedem odlomkov opeke, dva odlomka ometa, pet odlomkov kosti. a b Grob 5029 a Ostanki skeleta, pogled proti jugozahodu. b proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 467 Grob 5030 – sek. jug, kv. E 115 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 168°). Pokojni otrok je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi z rokami, iz- tegnjenimi od telesa (SE 5311). Ovalna grobna jama (SE 5312), zaradi podobnosti polnila (SE 5310) z okoliško plastjo SE 5123, 5312 ni bila jasno določljiva. Verjetno je bila vkopana s površine plasti SE 5123. Zapolnjena je bila z olivno rjavo (2.5Y 4/3) peščeno 5311 glino s prodniki in drobci oglja (SE 5310). Prekrila jo je plast SE 5133. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 0,50 m, š. 0,22 m, gl. 0,08 m. Faza: 2d. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Grobni inventar Sedem odlomkov opeke, dva odlomka ometa, pet odlomkov kosti. Grob 5030 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. 468 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5031 – sek. jug, kv. E 114 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 7°). A Domneva se, da je bil pokojni vržen v grobno jamo, saj so nje- govi udi ležali v nenaravni in popolnoma naključni legi. Skelet 5361 (SE 5360) je ležal na hrbtu, leva noga je bila rahlo pokrčena navznoter, tako da se je skoraj dotikala desne noge. Desna roka je počivala na medenici, medtem ko je bila leva roka pokrčena ob trupu, tako da se je dotikala desnega ramena. Na levem delu prsi oz. ob skrčeni levi roki in v njeni stisnjeni dlani ali pesti je držal železni predmet (G75). Lobanja je bila vzdignjena nad ostali del trupa, zaradi česar je bila pri kasnejšem izkopu za G75 grob 5017 odstranjena. Zdi se, kot da bi bil na hitro zagreben. Grobna jama (SE 5361) ovalnega tlorisa in banjastega preseka je bila slabo vidna in je bila vkopana v plasti SE 5251 = SE 5351 in dokumentirana z nivoja SE 5343, kar je sekala v spodnjem delu. Jama je bila vkopana tudi v geološko osnovo SE 5352. Zapolnjena je bila s prodnatim zasutjem (SE 5359) z rjavo (10YR 4/3) peščene glino, mešano, obilo prodnikov (velikih do 10 cm), drobci opeke, malte in oglja. Grob je po površini in s tem v 5360 predelu glave močno poškodoval izkop groba 5017 (SE 5337), tako da ni bilo mogoče ugotoviti, s katerega nivoja je bil izvor- no vkopan. Dimenzije grobne jame: dl. 1,80 m, š. 0,50 m, ugotovljena gl. 0,18 m. Faza: 2c. Datacija groba: vkopan v ruševine objekta 1; starejši od groba 5017A. B Antropološka analiza Spol: moški. A B Starost: maturus I (45–50 let). 234,41 m Telesna višina M 159,00/P 159,30 cm. Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjene kosti skeleta odrasle 234,30 m osebe – manjka lobanja. Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualizacije; hypermasculi- 234,12 m 5361 num. Na skeletu je bila prepoznana Schmorlova hernija na pr- snih vretencih (najmočnejše spremembe na T10–T12, slabše na T9), osteofiti (osteophytosis) na vratnem (C7) in prsnem vreten- cu (T1), delna lumbalizacija hrbtenice in bilateralni osteohondri- tis oz. vnetje kosti (osteochondritis dissecans) na levi stegnenici. Obe prstnici palca stopala kažeta abdukcijo (premik navznoter) in notranjo rotacijo ti. izkrivljen palec (hallux valgus). Na petni kosti je prisotna dvojna sklepna površina (facies articularis tala- ris anterior bipartida). Skelet je zelo robusten. Grob 5031 a Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. Grobni inventar Dva odlomka svetle namizne keramike, dva odlomka grobe kuhinjske keramike, dva odlomka železa (PN), devet odlom- kov opeke. 75 SE 5359; PN 5123 Slabo ohranjen predmet, v roki skeleta; železo; dl. 3,4 cm; š. 3,1 cm; št. odl. 1. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 469 Grob 5032 – sek. jug, kv. E 119 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 189°). B Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 5409), z rokama sklenjenima na medenici. Glava je bila v pokončni legi naslo- 5410 njena na južno steno jame s pogledom, usmerjenim proti se- veru. Podolgovato ovalno grobno jamo (SE 5410) U-preseka so vkopali s površine plasti SE 5207 in je sekala plasti SE 5350, SE 5352, SE 5345, SE 5326, SE 5133, SE 5206. Zapolnjena je bila s prodnatim polnilom (SE 5408) rjave (10YR 4/3) peščene gline, mešane s prodnatim peskom (do 4 cm) in drobci oglja. Grob je po površini in zahodnem robu poškodovan, saj je potekal pod betonsko cevjo za kanalizacijo (SE 5021/vkop SE 5022). Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,88 m, š. 0,70 m, gl. 0,70 m. Faza: 3b. Antropološka analiza 5409 Spol: moški. Starost: adultus I (20–25 let). Telesna višina M 171,60/P 170,60 cm. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je cel, a so kosti slabše ohra- njene, kar je verjetno posledica tega, da je neposredno nad grobom potekala cev za kanalizacijo SE 5021. Značilnosti skeleta: Prepoznana linearna hipoplazija sklenine. Grobni inventar 11 odlomkov svetle namizne keramike, tri odlomki svetle namizne keramike s premazom, en odlomek fine kuhinjske keramike, 13 odlomkov grobe kuhinjske keramike, sedem A odlomkov opeke, štiri odlomki lepa, A B en odlomek kosti. 234,91 m 234,90 m 234,68 m 5410 Grob 5032 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. 470 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5033 – sek. jug, kv. E 116–117 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami ali leseni krsti. Usmerjenost proti jugu z rahlim odklonom proti jugozahodu 5437 (azimut 177°). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 5436), pri čemer je imel levo roko položeno ob telesu, medtem ko je desna po- G77 čivala na trebuhu. Med mokrim sejanjem sedimenta so odkrili bronast uhan ali obroček (G76). Na robu grobne jame ob desni nogi je ležal železen žebelj (G77). Ovalna grobna jama (SE 5437) U-preseka je bila slabo vidna, toda jasno je bila dokumentirana na nivoju plasti SE 5127. Po površini je poškodovala grob 5035. Zapolnjena je bila s polni- lom (SE 5435) rjave (10YR 5/3) gline z redkim prodnatim pe- 5436 skom, kosi opek, drobci oglja in malte. Grob je po površini po- škodovala izgradnja komunalne infrastrukture (SE 5008/5009). Polnilo je bilo odkopano do skeleta. Neposredno na ostanke skeleta je bila vlita betonska cev (SE 5008) in ob odstranitvi le–te je bil del skeleta premaknjen iz prvotne lege. Dimenzije grobne jame: dl. 1,40 m, š. 0,30 m, ugotovljena gl. 0,05 m. Faza: 3b. Datacija groba: mlajši od groba 5035. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: adultus II (30–40 let). Telesna višina M 156,50/P 159,30 cm. Opis skeleta iz obrazca: Relativno dobro ohranjene kosti skeleta. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; masculinum. Prepoznan je bil zarasli zlom na desni distalni četrtini koželjnice in zraščena distalna četrtina diafiza koželjnice. Grob 5033 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. Zraven je vidna globoka skleda, ki prekriva otroški grob 5034. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 471 Grobni inventar En odlomek brona, en odlomek železa. 76 SE 5436; PN 5200 Riha 6.2.5; Obsenčni obroček ali uhan iz zanke s presegajoči- mi konci, ovalnega tlorisa in okroglega preseka, zaključna zan- ka in kaveljček nista ohranjena, le nakazana zanka; bron; dl. 2,1 cm; š. 1,6 cm; analogija: Riha 1990, 72, tip 6.2.5, št. 712. 77 SE 5435; PN 5129 Trn žeblja; železo; dl. 3,1 cm; db. 1 cm; št. odl. 1; najden ob desni nogi. 472 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 76 Grob 5033, SE 5436; 76 merilo 1:2 Grob 5033, SE 5436, merilo 1 : 2. 473 Grob 5034 – sek. jug, kv. E 116 M 1 : 20 A 5452 Skeletni pokop v preprosti grobni jami in prekrit s keramično G78 posodo. Usmerjenost proti severu (azimut 107°). V grobu dojenčka je bil skelet slabo ohranjen (SE 5453), pre- poznana je bil le predel glave. Celotno telo pokopanega so 5453 prekrili z narobe obrnjeno globoko skledo z rdečim premazom B (G78). Grobna jama (SE 5452) ovalnega tlorisa in U-preseka se ni do A- 5452 bro ločila, saj je bila sestava polnila SE 5454 podobna z okoliško plastjo SE 5133, ki je bila v tem delu prav tako presekana z izgradnjo kanalizacije (SE 5008/SE 5009). Mogoče je sklepati, da je bila grobna jama SE 5452 vkopana z njene površine. Za- polnjena je bila z rjavo (10YR 4/3) peščeno glino s prodnatim peskom, drobci opek in malte (SE 5454). B Faza: 3a. 235,13 m 235,14 m Datacija groba: Dimenzije grobne jame: dl. 0,44 m, š. 0,34 m, gl. 0,12 m. A B 2.–3. stoletje. A 235,03 m 5452 ntropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je pripadal dojenčku, katerega kosti so bile brez reda razmetane po grobni jami, zaradi česar je bilo njegovo izvorno lego, v kateri je bil pokopan, nemogoče določiti. Razbrati se je dalo le, da je bil z glavo orientiran proti severu. Kosti skeleta so bile zaradi spremenjene lege le težko prepoznavne in so bile zato nedoločljive. a b Grob 5034 a Skleda z rdečim premazom (G78), ki prekriva grob dojenčka. b Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. Grobni inventar Štirje odlomki svetle keramike s premazom. 78 SE 5454; PN 5128; obd. 422 Svetla keramika s premazom; Ce II.2.2.1 (PTS Drag. 35/36); široko odprta skleda z značilnim močno izvihanim ustjem, noga je nizka prstanasta; F N 2.1; b. sivo jedro, proti robovom svetlo rjavkasto rdeča; svetlo rdečeoranžen mat premaz na notranji in zgornjem delu zunanje površine; pr. u. 21,3 cm, pr. d. 13,2 cm; št. odl. 9. Datacija: 2.–3. stoletje. 474 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 78 Grob 5034, SE 5454; 78 merilo 1:3 Grob 5034, SE 5454, merilo 1 : 3. 475 Grob 5035 – sek. jug, kv. E 116 M 1 : 20 Skeletni pokop v grobni skrinji iz tegul. 5465 5463 Usmerjenost proti vzhodu (azimut 107°). Grobna jama (SE 5465) pravokotnega tlorisa in U-preseka je 5462 bila izkopana s površine plasti SE 5123 in je sekala tudi plast SE 5298. Stene jame so bile obložene z opečnato strukturo (SE 5462). Trije pokončno postavljeni tubuli (32 × 18 cm) so ob- dajali tri stranice grobne jame, tako da so tvorili obliko skrinje. 5462 A Vzhodna stranica je ostala odprta. V tako pripravljeno ležišče B so položili truplo pokojnega otroka (dojenčka), ki je ležal na hrbtu (SE 5464). Zasutje groba (SE 5463) je sestavljala temno 5464 5465 sivkasto rjava (2.5Y 4/2) peščena glina, mešana s prodnatim peskom, drobci opek in oglja. Južna tegula se je posedla v no- A B tranjost. V sredini groba je bil slabo ohranjen kovan železen žebelj ali drug predmet (G79). 234,95 m 5462 Vzhodno od groba so ležali večji odlomek tubula (20 × 12 cm) 234,93 m 5465 in dva odlomka opeke nedoločljive oblike (< 8 cm), ki so morda tvorili pokrov skrinje. Polnilo je prekrila plast SE 5133. Po površi- ni ga je poškodoval grob 5033. Dimenzije grobne jame: dl. 0,47 m, š. 0,30 m, gl. 0,18 m. Faza: 2d. Datacija groba: starejši od groba 5033. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Slabo ohranjen skelet dojenčka. Kosti b skeleta so bile premešane in slabo prepoznavne, kljub temu pa je bilo mogoče sklepati, da je skelet ležal na hrbtu z glavo na vzhodu. Grobni inventar En kos železa. 79 SE 5463; PN 5138 Kovan žebelj; železo; dl. 5,8 cm; db. 3,2 cm; št. odl. 1. a c Grob 5035 a Skrinja iz tegul SE 462, pogled proti severu. b Ostanki skeleta v delno ohranjeni skrinji, pogled proti severovzhodu. c Pogled proti vzhodu. 476 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 5036 – sek. jug, kv. E 117 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugozahodu (azimut 219°). Pokojnega otroka so položili na hrbet (SE 5476) v grob. Grobna B jama (SE 5477) ovalnega tlorisa in U-preseka je bila izkopana s 5477 površine plasti SE 5184 in je sekala plasti SE 5423 in SE 5352. Polnilo groba (SE 5475) se je sicer izrazito ločilo od okoliške plasti, saj je vsebovalo večji delež finih sestavin: rjavo (10YR 4/3) 5476 peščeno glino, pomešano s prodnatim peskom, nekaj drobci malte, oglja in opek. Polnilo je prekrila plast SE 5175. Brez pridatkov. A Dimenzije grobne jame: dl. 0,55 m, š. 0,30 m, gl. 0,08 m. Faza: 2c. Datacija groba: vkopan v ruševine objekta 1. A B Antropološka analiza. 234,69 m 234,70 m Spol: določitev ni mogoča. 234,64 m 5477 Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Slabo ohranjene kosti skeleta novoro- jenčka – manjkajo kosti rok, dela nog in dela trupa. Kosti skeleta so bile zelo slabo ohranjene in večinoma popolnoma nedo- ločljive. Prepoznati je bilo mogoče le fragmente, popolnoma izmaličene lobanje in ostanke zgornjega dela trupa, iz katerih je bilo mogoče sklepati, da je pokojnik ležal na hrbtu, z glavo usmerjeno proti JZ. Skelet je bil otroški in je očitno pripadal komaj rojenemu otroku. Grobni inventar En odlomek temne namizne keramike s premazom, en odlo- mek lonca grobe kuhinjske keramike, en odlomek opeke. 80 SE 5475; obd. 545 Temna keramika s premazom; Ce II.2.1/3; odlomek polkrožnega ostenja sklede; koleščkanje na ZP; F N 2.2a; b. sivkasto roza; bp. zelo temno siva; črn premaz v sledeh; š. 3,3 cm; št. odl. 1. Grob 5036 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 477 Grob 6000 – sek. 2/sever, kv. E 131 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 187°). Grobna jama (SE 6110) nepravilne ovalne oblike in banjastega preseka je bila vkopana v plasti SE 6154, SE 6305, SE 6221, SE 6302, SE 6304, SE 6303. Vanjo so položili pokojnika (SE 6111) na hrbet v iztegnjeni legi. Ohranili so se le desni del noge s stopa- lom in delno desna roka, ki je bila rahlo pokrčena in položena v naročje. Grob so zasuli s kamnitim polnilom (SE 6109) z obili- co kamnov in prodnikov (velikih do 14 cm), svetlo olivno rjave prekrila naplavina SE 6028. Pri gradnji hotela Pošta (temelj SE Grob 6000 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. (2,5Y 5/3) meljasto glino ter kosi tegul (veliki do 19 cm). Grob je 6023) so uničili zahodno polovico groba. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 2,20 m, š. 0,33 m, gl. 0,42 m. Faza: 3d. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: adultus II (30–40 let). Telesna višina M 176,70/P 174,20 cm. Opis skeleta iz obrazca: Delno ohranjen skelet – le desni del noge s stopalom ter delno desna roka. Grobni inventar Dva odlomka temne namizne keramike, en odlomek opeke. 478 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 B 6110 6032 6032 6111 A A B 234,51 m 234,43 m 234,11 m 6110 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 479 Grob 6001 – sek. 2/sever, kv. D–E 126 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 1°). 6210 Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 6211). Leva roka je bila prepognjena v komolcu in je ležala na prsih ter segala do brade. Predel glave in desne roke je bil poškodovan. Ob levem boku je ležala školjka (PN 6047), morda grobni pridatek. PN 6047 6211 Plitva grobna jama (SE 6210) ovalnega tlorisa in U-preseka je bila vkopana vsaj v plast SE 6202 (ugotovljena na površini plasti SE 6518). Polnilo (SE 6212) je bilo po sestavi podobno okoliške- mu nasutju SE 6202: svetlo olivno rjava (2,5Y 5/4) peščena gli- na, mešana z obilo prodnatega peska in kamenčkov, drobcev malte in redkih odlomkov opek. Grob je prekrila plast SE 6173. Dimenzije grobne jame: dl. 1,41 m, š. 0,56 m, gl. 0,10 m. Faza: 3c. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: juvenilis II (15–20 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan skelet. Okostju manjka de- sna roka in lobanja. Živalski ostanki Školjka (PN 6047). Grobni inventar Dva odlomka tegul, pet odlomkov imbreksov, en odlomek tubula, 48 odlomkov opeke, en odlomek školjke (PN). Grob 6001 Ostanki skeleta, pogled proti severu. 480 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6002 – sek. 2/sever, kv. D–E 126 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 4°). Pokojnica je ležala na desnem boku v skrčenem položaju (SE 6214), z glavo položeno na desno lice proti zahodu. Leva roka je padala preko trupa, medtem ko je desna ležala izte- 6213 gnjeno. Pod glavo sta ležali dve polžji hišici (PN 6044 in PN 6200 6046), morda grobni daritvi. Ovalna grobna jama (SE 6213) banjastega preseka je bila izko- pana s površine plasti SE 6202, ugotovljena je bila na površini 6214 nasutja SE 6518. Zapolnjena je bila s polnilom (SE 6215) svetlo malte, peskom in redkimi drobci opek. Grob je prekrila plast SE PN 6046 PN 6044 6173 in kamnita struktura ali prekritje SE 6200. olivno rjave (2,5Y 5/4) peščene gline, mešane z obilo drobcev Dimenzije grobne jame: dl. 0,90 m, š. 0,40 m, gl. 0,15 m. Faza: 3c. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus I/II (25–35 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan skelet, od spodnjega dela ohranjen le fragment diafize golenice. Živalski ostanki Dve polžji hišici (PN 6044 in PN 6046). Grobni inventar Dva polžka (PN). Grob 6002 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 481 Grob 6003 – sek. 2/sever, kv. D 126, E 126 Skeletni pokop v preprosti grobni jami s kamnitim obeležjem/ prekritjem. Usmerjenost proti jugu (azimut 186°). Grobna jama (SE 6217) nepravilnega podolgovatega tlorisa in U-preseka je bila izkopana vsaj s površine plasti SE 6202 in je poškodovala jugozahodni del groba 6005. Dokumentirana je bila šele na površini nasutja SE 6518. V grobno jamo so položili umrlega otroka, morda deklico (SE 6218) na hrbet v iztegnjeni legi, z glavo položeno na levo lice proti zahodu. Roki sta se stikali v naročju, tako da je bila leva dlan položena na desno dlan. Okoli vratu je nosila ogrlico iz črnih gagatnih jagod (G81) in modrih steklenih jagod (G82, G83). Mednje bi glede na lego na prsnem košu morda lahko uvrstili tudi polžjo hišico (G84). Okoli desne roke je nosila žele- zno zapestnico (G85). Ob levem boku so položili kovan železen žebelj (G86) z apotropejskim namenom. Polnilo (SE 6219) je bilo po sestavi podobno okoliškemu nasutju SE 6202: svetlo olivno rjava (2,5Y 5/4) peščena glina, mešana z obilo manjših kamnov in prodnikov (do 10 cm), obilo kosov malte in odlomki lončenine (G87–G88). Neposredno nad polnilo je bila položena kamnita struktura SE 6200 (2,30 × 0,30 m, višina okrog 0,25 m), ki je označevala grob na površju. Na površino plasti SE 6202 so drug poleg dru- gega položili pet klesancev peščenjaka (katerih velikost se je po dolžini gibala med 25 in 35 cm). Prostor med njimi so zapolnili z manjšimi ali večjimi skupinami različno velikih kamnov pešče- njaka (dolžine do 15 cm). Kamnito obeležje/prekritje SE 6200 je obdajala utrjena plast iz različnih kamnov, premešanih s kosi malte in odlomki opek (SE 6201). Za razliko od sivkastih pešče- njakov v plasti SE 6201, ki se je naslanjala na strukturo, so bili peščenjaki obeležja SE 6200 bledo rumenkaste zelene barve. Grob je prekrila plast SE 6173, delno ga je poškodovala stojka SE 6083. Dimenzije grobne jame: dl. 1,35 m, š. 0,45 m, gl. 0,15 m. Faza: 3c. Datacija groba: mlajši od groba 6005 in groba 6043. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans II (8–14 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan skelet, manjka leva dlan (ohranjeni del nadlahtnice, koželjnice in podlahtnice), na levi strani manjkajo rebra od 9 do 12. Grob 6003 Ostanki skeleta, pogled proti jugu. Živalski ostanki Polžja hišica (PN 6064). 482 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 6217 G88 6218 6200 G86 G85 G87 G81 G83 G82 G84 a b Grob 6003 a Kamnita struktura ali prekritje groba SE 6200, pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 483 Grobni inventar 88 SE 6219; PN 6058 SE 6218 (skelet): 14 odlomkov stekla (PN), en odlomek školjke/ Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek krožnika polkroglasto oblikovanega ostenja, ki je na dveh tretjinah polžka (PN), štiri odlomki železa (PN); SE 6219 (polnilo groba): višine rahlo odebeljeno; F N 2.1; b. roza; slabo ohranjen svetlo en odlomek temne namizne keramike, dva odlomka svetle rdeč mat premaz; v. 4,2 cm; pr. u. 22 cm; št. odl. 1; rezidualno. keramike s premazom (PN), 10 odlomkov brona, štiri odlomki opeke, 35 odlomkov kosti. 81 SE 6218; PN 6062 Ogrlica iz 61 črnih gagatnih jagod – obročaste ali cevaste oblike (Riha 11.8, 18 ali 33. var. 2); okoli vratu skeleta s PN 6063 in 6066; gagat; pr. 5–6 mm, v. 3–5 mm. 82 SE 6218; PN 6063 Del ogrlice PN 6062: ena cela neprosojna modra jagoda hru- škaste ali kapljičaste oblike in rombičnega ali ovalnega preseka (Riha 11.13; Aquileia XI.3) in ena zdrobljena; steklo; dl. 11 mm, š. 6 mm, db. 5 mm. 83 SE 6218; PN 6066 Del ogrlice PN 6062: prosojna intenzivno modra jagoda hru- škaste ali kapljičaste oblike in rombičnega preseka (Riha 11.13, št. 1226; Aquileia XI.3); steklo; dl. 10 mm, š. 7 mm, db. 5 mm. 84 SE 6218; PN 6064 Polžja hišica; najdena je bila v prostoru prsnega koša. 85 SE 6218; PN 6067 Obročasta zapestnica; na desni roki; železo; dl. 8,5 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 4. 86 SE 6218; PN 6068 Kovan žebelj; železo; dl. 5,1 cm; š. 2,6 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 3. 87 SE 6219; PN 6057 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.; odlomek krožnika polkroglasto oblikovanega ostenja; F N 2.1; b. roza; rdeč mat premaz na NP; š. 3,2 cm; v. 2,2 cm; št. odl. 1; rezidualno. 484 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 81 82 83 88 Grob 6003, SE 6219; 81 merilo 1:1, 88 merilo 1:3 Grob 6003, SE 6219; 88 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 1. 485 Grob 6004 – sek. 2/sever, kv. D 128, D 127 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 179°). Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 6244), z gla- 6243 vo položeno na levo lice proti zahodu. Roki sta iztegnjeni in položeni v naročje, tako da se stikata na medenici, pri čemer je leva roko položena na desno. Med čeljustmi je ležala polžja hišica (PN 6108), tako da je bila morda namenoma položena pokojnici v usta. Ovalna grobna jama (SE 6243) banjastega preseka je bila izko- 6244 pana s površine plasti SE 6202 in je sekala tudi plast SE 6352. Zapolnjena je bila s podobnim polnilom (SE 6245) svetlo olivno rjave (2,5Y 5/4) peščene gline, mešane z obilo kosov malte, peska, manjših kamnov in redkimi drobci opek. Grob je poško- dovala apnena jama (SE 6093/vkop SE 6094). Dimenzije grobne jame: dl. 1,65 m, š. 0,60 m, gl. 0,45 m. Faza: 3c. Antropološka analiza PN 6108 Spol: ženski. Starost: adultus II (30–35 let). Telesna višina M 156,00/P 155,00 cm. Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan skelet. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; femininum. Pre- poznana Schmorlova hernija na prsnem vretencu (T5) in sakra- lizacija oz. hemisakralizacija ter zobni kamen. Živalski ostanki Polžja hišica (PN 6108). Rastlinski ostanki Javor (Acer sp.), jesen (Fraxinus), hrast (Quercus sp.), jesen (Fraxinus sp.). Grobni inventar En odlomek svetle namizne keramike, 38 odlomkov opeke, polžkov, 30 odlomkov kosti. Grob 6004 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. 112 odlomkov malte, en odlomek polžka (PN), 30 odlomkov 486 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6005 – sek. 2/sever, kv. D 126, E 126, D 127, E 127 M 1 : 20 B Skeletni pokop v preprosti grobni jami ali v krsti oz. z leseno 6246 posteljo. Usmerjenost proti jugu z odklonom proti jugozahodu (azimut 183°). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 6247), z glavo položeno na teme, z rokami ob telesu. Leva dlan je počivala na boku. Manjši bronast uhan ali ovalna zanka (G89) je ležala na G91 vrhu glave in je bil tako morda del pokrivala pokojnika. Kovana železna žeblja G90 in G91 sta morda del lesene grobne kon- strukcije ali krste. Prvi je ležal med levo in desno nogo v bližini medenice, drugi ob levem kolenu. Pravokotna grobna jama (SE 6246) U-preseka je bila izkopana s površine plasti SE 6202, ugotovljena na površini plasti SE 6518. 6247 Polnilo (SE 6248) je bilo po sestavi podobno okoliškemu nasutju SE 6202: svetlo olivno rjava (2,5Y 5/4) peščena glina, mešana G90 z obilo prodnatega peska, kamnov, prodnikov, drobcev malte, odlomkov opek in lončenine. Med gradivom so razlomljeni na- mizni krožniki (G95–96), fin lonec (G94) in zvončasta skodela z rdečim premazom (G93). Jugozahodni del zasutja je poškodoval grob 6003 (grobna jama SE 6217). Grob je prekrilo kamnito tlakovanje ali prekritje SE 6200 (groba 6003), ki naj bi segalo tudi čez grob 6003 in 6002. Dimenzije grobne jame: dl. 2,20 m, š. 0,85 m, gl. 0,30 m. Faza: 3c. G89 Datacija groba: strati- A B grafsko starejši od groba 6003; radiokarbonska ana-235,37 m A liza: (druga polovica) 3.–4. 235,27 m stoletje. Antropološka analiza 235,05 m Spol: moški. 6246 Starost: maturus I (40–45 let). Telesna višina M 180,00/P 179,00 cm. Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjen skelet. Leva noga je bila premaknjena, tako da je leva pogačica padla med nogi. Značilnosti skeleta: Na skeletu so bili prepoznani osteofiti (oste- ophytosis) na vratnem vretencu (C3) in linearna hipoplazija sklenine. Na zatilnici je potrjena dodatna kost med lobanjskimi šivi (ossa lambdoidea). Pritrdišča mišic rok kažejo skladen ra- zvoj celega skeleta. Grob 6005 Ostanki skeleta, pogled proti jugu. Radiokarbonska analiza V analizo so bili poslani odlomki distalnega dela podlahtnice Fraction Corrected pMC† Conventional d13C(‰)‡ (ulna), pet odlomkov prstov ( falanges ) in odlomek medenične Age kosti. reported before: Radiokarbonska datacija: BP 1760 ± 25 human bone 80.33 ± 0.25 1760 ± 25 BP –24.26 ± Kalibrirana datacija kosti: 247–337 (68% verjetnost; σ); 236–375 fragments, collagen, 0.28 4.0 mg C (95% verjetnost). new date: Kalibrirana datacija samo kolagena: cal 129–213 (68% verje-human bone 79.21 ± 0.34 1870 ± 35 BP –19.56 ± tnost; σ); 79–244 (95% verjetnost; 2σ). fragments, rest, 0.15 Age difference between collagen and bone rest and its 0.6 mg C significance. Sample Age difference Significance σ between collagen & bone rest KIA 28888 –112 ± 42 years 2-Jul Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 487 Grobni inventar 14 odlomkov svetle namizne keramike, en odlomek temne namizne keramike, 15 odlomkov svetle keramike s premazom, šest odlomkov temne namizne keramike s premazom, 10 odlomkov grobe kuhinjske keramike, devet odlomkov tegul, 14 odlomkov imbreksov, 104 odlomkov opeke, 70 odlomkov ometa, dva odlomka brona (PN), dva odlomka železa (PN), en odlomek železa, en odlomek žlindre, en odlomek oglja, en odlomek polžka, 148 odlomkov kosti. 89 SE 6247; PN 6110 Del ulitega uhana ali ovalna zanka; bron; dl. 1,3 cm; š. 0,3 cm; pr. 0,3 cm; št. odl. 2. 90 SE 6247; PN 6112 Trn kovanega žeblja; železo; dl. 3,2 cm; db. 1,2 cm; št. odl. 1. 91 SE 6247; PN 6113 Kovan žebelj; železo; dl. 4,7 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 1. 92 SE 6248; obd. 550 Svetla keramika s premazom; Ce II.2.1 (PTS Drag. 37); odlomek odebeljenega ustja in ostenja sklede; F N 2.1; b. roza; rdeč mat premaz; pr. u. 12 cm; št. odl. 1. 93 SE 6248; obd. 551 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.6 (PTS Drag. 33); odlom- ki ustja in zvončastega trupa skodelice; F N 2.1; b. roza; rdeč mat premaz; pr. u. 13,2 cm; v. 4,1 cm; št. odl. 5. 94 SE 6248; obd. 552 Svetla keramika s premazom; Ce I.9; odlomki ustja in cilin- dričnega trupa lonca; F N 2.1; b. rdečkasto rumena; rdeč mat premaz; pr. u. 8,6 cm; v. 2,2 cm; št. odl. 5. 95 SE 6248; obd. 553 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomki stanjšanega ustja, kroglasto oblikovanega ostenja, ki je na dveh tretjinah višine rahlo odebeljeno, in ravnega dna krožnika; ustje je rahlo nagnjeno navznoter; F N 2.1; b. rdečkasto rumena; rdeč mat premaz; v. 4 cm; pr. u. 23,2 cm; pr. d. 21 cm; št. odl. 4. 96 SE 6248; obd. 554 Temna keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomki zaobljene- ga ustja, kroglasto oblikovanega ostenja in ravnega dna kro- žnika; ustje je rahlo nagnjeno navznoter; na NP dna koncen- trični žlebovi; F N 2.1; b. siva; bp. temno siva; črn mat premaz na NP; v. 4,4 cm; pr. u. 24,6 cm; pr. d. 21,4 cm; št. odl. 6. 97 SE 6248; obd. 555 Fina kuhinjska keramika; Ce V.4. odlomek zapognjenega krat- kega ustja in ostenja lončka s kroglastim trupom; F NK 2.2; b. črna; bp. sivkasto rjava; dl. 6,2 cm; š. 3,3 cm; št. odl. 1. 98 SE 6248; obd. 556 Fina kuhinjska keramika; Ce VII.2.1; odlomek ustja in stožčaste- ga trupa pokrova; F NK 1.2; b. črna; bp. sivkasto rjava; pr. u. 10 cm; v. 3,4 cm; št. odl. 1. 488 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 89 92 93 94 95 96 97 98 Grob 6005, SE 6247; 89 merilo 1:2, 92- 98 merilo 1:3 Grob 6005, SE 6247; 89 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 489 Grob 6006, del groba 6010 – sek. 2/sever, kv. D 129 M 1 : 20 Pokop psa v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 184°). Plitva jama (SE 6251) ovalnega tlorisa in U-preseka je bila iz- 6251 kopana s površine plasti SE 6202, neposredno nad grob 6010. Dokumentirano je bilo le njeno dno. V jamo so položili truplo psa. Okostje je ležalo na boku, z glavo na desnem licu in po- gledom proti jugovzhodu (skelet SE 6252). Domnevamo, da je bil pokop psa povezan z grobno jamo groba 6010 (SE 6285), s katero je bila jama SE 6251 povezana. Polnilo (SE 6253) je bilo po sestavi podobno okoliškemu nasutju SE 6202: svetlo olivno rjava (2,5Y 5/4) peščena glina, mešana 6252 z obilo drobnega kamenja, drobcev malte in redkih odlomkov opek. Polnilo je prekrila plast SE 6173. Dimenzije grobne jame: dl. 1,10 m, š. 0,46 m, gl. 0,15 m. Faza: 3c. Datacija groba: vezano na grob 6010 (sredina 4.–sredina 6. stoletja); stratigrafsko mlajši od groba 6010, toda verjetno so- časno pokopan. Grobni inventar Pet odlomkov tegul (VZ), tri odlomki opeke. Grob 6006 Pasji skelet. Grob 6006 Pasji skelet. 490 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6007 – sek. 2/sever, kv. D 132–131 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 187°). Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 6262), z rokami ob telesu in dlanmi ob bokih. Glava je bila položena na desno lice. Grobna jama (SE 6260) pravokotne oblike je bila ugotovlje- na na površini plasti SE 6158; vzdolž in tik ob obzidju (roparski jarek SE 6300). Zasuli so jo z ruševinskim polnilom (SE 6261) z obilico manjših kamnov in prodnikov (velikih do 5 cm), kosov malte (velikih do 5 cm), drobcev opek (do 1 cm) ter rumenorja- 6260 vim (10YR 5/4) glinenim peskom. Grob je na severnem robu po 6300 površini poškodoval grob 6009. Prekrilo ju je zasutje roparske- ga jarka poznorimskega obzidja SE 6225. 6262 Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,65 m, š. 0,62 m, gl. 0,17 m. Faza: 3c ali 3d. Datacija groba: starejši od groba 6009. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: maturus II (50–55 let). Povprečna telesna višina 169,00 cm. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; femininum. Na skeletu so bili prepoznani osteofiti na prsnem (T11) in ledvenem vretencu (L5). Grobni inventar 13 odlomkov svetle namizne keramike, en odlomek temne ke- ramike, dva odlomka temne namizne keramike s premazom, 104 odlomki opeke, 20 odlomkov malte, 20 odlomkov ometa, en odlomek oglja, 196 odlomkov kosti. Grob 6007 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 491 Grob 6008 – sek. 2/sever, kv. D 131 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 181°). B Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 6265), z glavo po- 6263 loženo na desno lice. Desna roka je bila položena čez prsni koš, leva pokrčena v komolcu. Podolgovata ovalna grobna jama (SE 6263) je bila ugotovljena na površini plasti SE 6158; vzdolž in tik ob obzidju (roparski jarek SE 6300). Zasuli so jo s temno 6265 A A B 235,15 m 235,02 m 6263 rumenkasto rjavim (10YR 4/4) peščenim meljem premešanim z redkimi drobnimi kamni, drobci malte in opek (SE 6264). Grob je prekrilo zasutje roparskega jarka poznorimskega obzidja SE 6225. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,52 m, š. 0,60 m, gl. 0,15 m. Faza: 3c ali 3d. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva Opis skeleta iz obrazca: Skelet je zelo slabo ohranjen, ni ohra- njenih kosti stopal in redke kosti dlani. Leva stran medenice je zelo poškodovana zaradi lege na kamnu. Značilnosti skeleta: Na skeletu so bile bilateralno v očesnih or- bitah prepoznane litične lezije (cribra orbitalia) in linearna hi- poplazija sklenine. Grobni inventar 14 odlomkov opeke, 51 odlomkov kosti. Grob 6008 a Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. 492 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6009 – sek. sever, kv. D 132 M 1 : 20 A Prekopan dvojni skeletni pokop v preprosti jami. Okrogla grobna jama (SE 6266) banjastega preseka je bila do- 6266 kumentirana s površine naplavine SE 6043 in je sekala tudi na- 6489 sutje ob rimskem obzidju SE 6195, tik ob obzidju (roparski jarek SE 6300). V njej sta bili odkriti ostanki dveh pokojnikov: dve lo- banji (SE 6268 in 6489) in preostale kosti nametane v jami. Kosti obeh pokojnikov so bile pomešane in nekatere zelo uničene. 6268 Jama je bila zasuta še s svetlo olivno rjavo (2,5Y 5/4) peščeno glino, premešano s prodnatim peskom, kosi malte in opeke (do 12 cm) (SE 6267). Zasutje je prekrilo zasutje roparskega jarka B Brez pridatkov. 235,22 m Dimenzije grobne jame: poznorimskega obzidja SE 6225. A B gl. 0,12 m, pr. 0,64 m. 235,20 m Faza: 3c ali 3d. 235,10 m Datacija groba: stratigrafsko mlajši od groba 6007. 6266 Antropološka analiza Telesna višina nedoločljiva. Prva oseba – grob 6009 A (SE 6268) Opis skeleta iz obrazca SE 6268: Skelet je bil uničen, lobanja Spol: ženski. je v celoti ohranjena, preostale kosti pa so nametane v jami Starost: maturus I (40–45 let). in pomešane s kostmi skeleta druge osebe so pomešane in Telesna višina M 153,00/P 155,50 cm. nekatere zelo uničene. Opis skeleta iz obrazca SE 6489: Lobanja je v celoti ohranjena, Druga oseba – grob 6009 B (SE 6489) preostale kosti nametane in pomešane s kostmi prve osebe. Spol: moški. Značilnosti skeleta: Pri skeletu 6009A so bili prepoznani lopa- Starost: 45–50 (45–50 let). tasti sekalci. c a b d Grob 6009 a Ostanki skeletov, pogled proti zahodu. b pogled proti jugu. c Jama SE 6266. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 493 A 6266 6489 Grobni inventar M 1 : 20 A SE 6268: en odlomek svetle namizne keramike, sedem odlom 6268- 6285 kov opeke. 235,22 m A SE 6267: en odlomek grobe kuhinjske keramike, en odlomek B železa, 65 odlomkov opeke, 35 odlomkov ometa, 30 od-B lomkov malte, tri odlomki marmorja, 10 odlomkov oglja, 288 PN 6114 odlomkov kosti. 235,20 m 6286 235,10 m Grob 6010 – sek. 2/sever, kv. D 129 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. 6266 Usmerjenost proti severu (azimut 7°). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 6286). Desna roka je bila položena ob telesu, medtem ko je leva ležala pod medenico. Glavo in gornji del trupa je uničil roparski jarek SE 6288. Živalski zob (PN 6114) je ležal nekoliko pod trtico, zato je težko ugotoviti, če gre za grobni pridatek. Plitva grobna jama (SE 6285) podolgovatega oval B-A B nega tlorisa in U-preseka je bila izkopana s povr- 235,31 m šine plasti SE 6202 in zasuta s podobnim polnilom (SE 6287) svetlo olivno rjave (2,5Y 5/4) peščene gline, mešane z obilo 235,22 m kamnov in prodnikov, drobcev malte in redkih odlomkov opek. 6285 Zdi se, da je bil nad grobom pokopan tudi pokojnikov pes, ki smo ga zavedeli kot grob 6006. Jama SE 6251 je po površini sekala grob 6010. Grob je prekrila plast SE 6173. Dimenzije grobne jame: dl. 1,50 m, š. 0,48 m, gl. 0,12 m. Faza: 3c. Datacija groba: stratigrafsko starejši od pokopa psa (grob 6006); radiokarbonska analiza: sredina 4.–sredina 6. stoletja. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: adultus I (25–30 let). Telesna višina M 161,10/P 160,00 cm. Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan skelet. Skelet je poško- Grob 6010 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. doval roparski jarek SE 6288, ki ga je presekal nad 12. prsnim vretencem, tako da je bil ohranjen le njegov spodnji del. Kosti so bile relativno dobro ohranjene, vendar so bile zaradi delno zmrznjene zemlje močno poškodovane. Značilnosti skeleta: Na skeletu je bila prepoznana Schmorlova Grobni inventar hernija na ledvenih vretencih (manjše spremembe na L2, moč- En odlomek fine kuhinjske keramike, 20 odlomkov opeke, štiri nejše na L4 in L5). odlomki malte, en odlomek kosti (PN), 25 odlomkov kosti. Radiokarbonska analiza Radiokarbonska datacija: BP 1612 ± 45 Kalibrirana datacija: cal 417–536 (68% verjetnost; σ); 365–565 (95% verjetnost; 2σ). Fraction Identificaton Conventional Age d13C(‰)‡ number human bone LTL17473A 1612 ± 45 BP -18.0 ± 0.4 fragments, collage Živalski ostanki Zob drobnice (PN 6114). 494 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6011 – sek. 2/sever, kv. E–F 127 M 1 : 20 B Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 177°). 6320 Grobna jama (SE 6320) ovalnega tlorisa in U-preseka je bila izkopana s površine naplavine SE 6334 in je sekala tudi napla- vljen sediment SE 6368. Vanjo so položili pokojnico (SE 6321) na hrbet v rahlo pokrčeni legi in glavo položeno na desno lice PN 6175 proti vzhodu. Obe roki sta ležali ob telesu, nogi sta bili pokrče- ni, pri čemer je bila leva noga bočno položena na desno. Ži- PN 6174 valski zob goveda ali jelena (PN 6174) je bil najden ob skrčenih nogah, med desnim in levim kolenom; medtem ko je lopatica večje živali (PN 6175) ležala na zunanji strani desnega kolena. 6321 Čeprav sta ležali na istem nivoju, je težko ugotoviti, če gre za grobne pridatke. Grob so zasuli s svetlo olivno rjavim (2,5Y 5/4) glinastim me- ljem mešanim z obilo prodnatega peska in kamenčkov, drob- cev oglja in odlomkov opek (SE 6322). Prekrila sta ga nasutja SE 6295 in SE 6250 pred obzidjem. Dimenzije grobne jame: dl. 1,55 m, š. 0,65 m, ugotovljena gl. 0,16 m. Faza: 2d. Antropološka analiza A A B Spol: ženski. 234,49 m 234,45 m Starost: adultus II (30–35 let). Telesna višina M 154,30/P 152,50 cm. 234,28 m Opis skeleta iz obrazca: Nepoškodovan skelet 6320 Značilnosti skeleta: Na skeletu je bila prepoznana linearna hipoplazija sklenine. Rastlinski ostanki Bukev (Fagus sylvatica). Živalski ostanki Zob goveda ali jelena (PN 6174), lopatica večje živali (PN 6175). Grob 6011 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. Grobni inventar En odlomek grobe kuhinjske keramike, 30 odlomkov opeke, štiri odlomki kosti (PN), 50 odlomkov kosti. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 495 Grob 6012 – sek. 2/sever, kv. E 128 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. A Usmerjenost proti severu (azimut 5°). Grobna jama (SE 6323) ovalnega tlorisa in U-preseka je bila ugotovljena na površini naplavine SE 6334 in je sekala tudi na 6323- plavljena sedimenta SE 6369 in SE 6462. Vanjo so položili po- PN 6176 kojnico (SE 6324) na hrbet v iztegnjeni legi. Desna roka je bila položena ob telesu, medtem ko je leva, pokrčena v komolcu, ležala na medenici. V pregibu leve roke je držala živalsko petni- co (calcaneus) (PN 6176), morda grobni pridatek. 6324 Grob so zasuli z olivno rjavim (2,5Y 4/3) glinastim meljem z redkim prodnatim peskom, drobci oglja, odlomki opek in lon- čenine (SE 6325). Prekrila sta ga nasutja SE 6295 in SE 6250 pred obzidjem, v predelu glave in ramen ga je presekala gra- dnja hotela Pošta (vkopa za temelj SE 6032) in hiše 2/temeljev hotelskega prizidka (vkop SE 6004) v 19. stoletju. Dimenzije grobne jame: dl. 1,53 m, š. 0,55 m, gl. 0,14 m. Faza: 2c. Datacija groba: rezidualne najdbe: 3.–4. stoletje, če niso infiltrirane. Antropološka analiza Spol: ženski. B Starost: adultus II (30–35 let). Telesna višina nedoločljiva. A B Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan skelet, manjkata prsni koš 234,48 m 234,43 m in lobanja. 234,37 m Živalski ostanki 6323 Petnica (calcaneus) (PN 6176). Grobni inventar Šest odlomkov svetle namizne keramike, dva odlomka svetle keramike s premazom, šest odlomkov grobe kuhinjske kera- mike, 52 odlomkov opeke, pet odlomkov železa, en odlomek stekla, en odlomek kosti (PN), 189 odlomkov kosti. Grob 6012 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. 99 SE 6366; obd. 549 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek ustja in ostenja krožnika s polkroglasto oblikovanim ostenjem, ki je na zgornji četrtini višine rahlo odebeljeno; ustje je rahlo nagnje- no navznoter in stanjšano; F N 2.1; b. oranžno; rdeč slabo ohranjen mat premaz na NP; pr. u. 27 cm; v. 5 cm; š. 4,6 cm; št. odl. 1; datacija: 3.–4. stoletje; rezidualno. 496 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6013 – sek. 2/sever, kv. E–F 128–129 M 1 : 20 A Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 2°). 6326 Grobna jama (SE 6326) ovalnega tlorisa in U-preseka je bila izkopana s površine naplavin SE 6369 in SE 6334. Vanjo so po- G107 ložili pokojnico (SE 6327) na hrbet v iztegnjeni legi, glavo polo- ženo na teme in rahlo nagnjeno na levo lice proti jugovzhodu, z rokami tesno ob telesu in bokih. Na levi podlahti je nosila več bronastih zapestnic (G101–G106), na prstancu leve roke bronast prstan (G100). Ob vzhodni, levi strani glave so položili priložen namizni vrč z rdečim premazom (G107). G104 G106 Grob so zasuli z olivno rjavim (2,5Y 4/3) glinastim meljem z G105 G102 nekaj prodnatega peska in drobci oglja (SE 6328). Prekrila sta G101 ga nasutja SE 6295 in SE 6250 pred obzidjem, poškodovale pa G100 6327 kolesnice SE 6332. Dimenzije grobne jame: dl. 1,74 m, š. 0,55 m, gl. 0,34 m. Faza: 2c. Datacija groba: C14 radiokarbonska analiza: druga četrtina 2.– prva tretjina 3. stoletja; najdbe: 2.–3. stoletje. Antropološka analiza Prva oseba 6013A Spol: ženski. Starost: adultus I (25–30 let). A B B Telesna višina M 158,30/P 158,40 cm. Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualiza- 234,33 m 234,28 m hyperfemininum cije; . Na skeletu je bila pre - poznana Schmorlova hernija na ledvenem vretencu (L3). Glede na razvoj pritrdišča mišic rok oseba ni opravljala težkega fizičnega dela. 233,98 m Opis skeleta iz obrazca: Dobro in v celoti 6326 ohranjen skelet. Radiokarbonska analiza V analizo je bila poslana leva metatarzalna (left metatarsal) kost. Radiokarbonska datacija: BP 1871 ± 23 Kalibrirana datacija: cal 205–319 (68% verjetnost; σ); 130–236 (95% verjetnost; 2σ). Age difference between collagen and bone rest and its significance: Fraction Corrected pMC† Conventional d13C(‰)‡ Age reported before: bone, collagen, 79.22 ± 0.22 1870 ± 25 BP –16.65 ± 0.11 4.1 mg C Grob 6013 a Ostanki skeleta, pogled proti severu. new date: bone, rest, 0.8 79.71 ± 0.30 1820 ± 30 BP –20.36 ± mg C 0.10 Sample Age difference Significance σ between collagen & bone rest KIA 28897 50 ± 38 years 1-Mar Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 497 Grobni inventar 107 SE 6327; PN 6166; obd. 377 En odlomek italske sigilate, tri odlomki svetle namizne kera Svetla keramika s premazom; vrč - ali čaša; odlomki ostenja in dna, mike, štiri odlomki svetle keramike s premazom, 40 odlom - na rami okras plitvih poševnih kov svetle keramike s premazom (PN), pet odlomkov grobe vrezov v horizontalni liniji; F N 2.1; kuhinjske keramike, tri odlomki tegul, 136 odlomkov opek, b. rdeča; temno rdeč mat premaz; 36 odlomkov brona (PN), dva odlomka železa, 113 odlomkov v. 11 cm; pr. dl. 4,3 cm; št. odl. 4; kosti. datacija: 2.–3. stoletje. 100 SE 6327; PN 6173 Riha 2.18.1–2 ali 2.32; Prstan s presegajočimi zaključki, D–preseka; bron; š. 0,3 cm; pr. 2,3 cm; št. odl. 1; na prstancu leve roke. 101 SE 6327; PN 6167 Odlomki trakaste zapestnice D–preseka, s prepletenimi konci; bron; š. 0,3 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 102 SE 6327; PN 6168 Odlomek trakaste zapestnice D–preseka; bron; dl. 7,2 cm; š. 0,3 cm; drugi odlomek dl. 6,8 cm; š. 0,9 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 2. 103 SE 6327; PN 6169 Odlomki trakaste zapestnice D–preseka, ovalne oblike, bron; dl. 7 cm, š. 0,3 cm; št. odl. 10. 104 SE 6327; PN 6170 Trakasta zapestnica, ovalnega ali D– preseka, presegajoča in pove- zana s prepletenim koncem; bron; dl. 7,4 cm; š. 6,8 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 2. 105 SE 6327; PN 6171 Odlomki trakaste zapestnice, okroglega preseka, s prepleteni- mi presegajočimi konci; bron; db. 0,2 cm; št. odl. 5. 106 SE 6327; PN 6172 Odlomki trakaste zapestnice, D–preseka; bron; dl. 7 cm; š. 0,3 cm; št. odl. 8. 498 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 100 102 101 104 103 106 107 Grob 6013, SE 6327; 100-104, 106 merilo 1:2, 107 merilo 1:3 Grob 6013, SE 6327; 107 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 499 Grob 6014 – sek. 2/sever, kv. E 129–130 M 1 : 20 B Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 2°). Grobna jama (SE 6329) ovalnega tlorisa in U-preseka je bila iz- 6329 kopana s površine naplavine SE 6369 in je poškodovala grob 6026. Vanjo so položili pokojnico (SE 6330) na hrbet v iztegnje- ni legi, z rokami ob telesu. Grob je močno poškodovan. Grob so zasuli z olivno rjavim (10YR 4/3) glinastim meljem me- šanim s prodnatim peskom, drobci oglja, odlomkov živalskih kosti in opek (SE 6331). Prekrila sta ga nasutja SE 6295 in SE 6250 pred obzidjem, poškodovala sta ga kolesnica SE 6332 v rimskem času in gradnja hotela Pošta (vkopa za temelj SE 6032) v 19. stoletju. Dimenzije grobne jame: dl. 1,71 m, š. 0,57 m, gl. 0,08 m. 6330 Faza: 2c. Datacija groba: mlajši od groba 6026. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus II (30–40 let). Povprečna telesna višina 151,40 cm. Opis skeleta iz obrazca: Zelo slabo ohranjen skelet. A A B 234,36 m 234,30 m 234,23 m 6329 Grob 6014 Ostanki skeleta, pogled proti jugu. 500 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6015 – sek. 2/sever, kv. E 127 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti vzhodu–jugovzhodu. V spodnjem delu fluvialnega sedimenta SE 6216, na nivoju pla- sti SE 6333, so bili ugotovljeni ostanki otroškega groba. Okostje je ležalo na hrbtu SE 6335. Grobne jame ni bilo mogoče prepo- znati, zaradi enake sestave polnila kot okoliške plasti SE 6216, v katero je bil verjetno vkopan. Brez pridatkov. 6335 Dimenzije ostankov skeleta dl. 0,55 m, š. 0,22 m. Faza: 3b. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans II (8–14 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je zelo slabo ohranjen, uničen in razmetan. Ostanki lobanje in nekaj dolgih kosti. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 501 Grob 6016 – sek. 2/sever, kv. E 125 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. A Usmerjenost proti severu (azimut 11°). 6336 Ovalna grobna jama (SE 6336) U-preseka je bila izkopana s po- vršine naplavine SE 6333 in je sekala tudi naplavljen sediment SE 6368 ter močno poškodovala grob 6030. Vanjo so položili umrlega otroka (SE 6347) na hrbet v iztegnjeni legi, z glavo po- PN 6181 G110 loženo na levo lice proti vzhodu. Obe roki sta ležali iztegnjeni tesno ob telesu. Med desnim in levim kolenom je ležal obroč D pasne spone (G108). Grob so zasuli s svetlo olivno rjavim (2,5Y 4/3) peščenim me- 6347 ljem z nekaj kamni in peska, drobci malte in večjimi odlomki G109 opek (SE 6337). Lončene črepinje (G110, G111) in dno steklene posode (G109) so najverjetneje del zasutja tega groba. Neja- G111 G108 sna je funkcija zoba glodalca (PN 6181) ob vratu. Grob je pre-krila plast SE 6216. Dimenzije grobne jame: dl. 1,22 m, š. 0,44 m, gl. 0,31 m. Faza: 2d. B A Datacija groba: stratigrafsko mlajši od groba 6030; najdbe: od B 2.–3. stoletja dalje. 235,34 m Antropološka analiza 235,19 m Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). 234,99 m Telesna višina nedoločljiva. 6336 Opis skeleta iz obrazca: V zgornjem delu trupa so kosti delno premaknjene, lobanja je zdrobljena. Živalski ostanki Zob glodalca (PN 6181). 108 SE 6337; PN 6184 Obroč D–oblike pasne spone ali zaobljen trn; močno korodi- rano; železo; dl. 4,8 cm; db. 0,9 cm; št. odl. 2. 109 SE 6337; PN 6178 Skodelica ali čaša; odlomek dna z izvle- čeno prstanasto nogo; na spodnji strani viden odtis prijemalke; pihano, mlečno belo in rahlo prozorno dekolorirano steklo; pr. d. 4,2 cm; št. odl. 1.; datacija: druga polovica 1., 2.–3. stoletje. 110 SE 6337 PN 6177 obd. 393 Temna keramika s premazom; Ce II.2.2.1 (PTS Drag 35/36); Grob 6016 odlomek izvihanega ustja in polkrožnega ostenja globoke Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. sklede; F N 2.2; b. rozasiva, bp. zelo temno siva; črn premaz; š. 7,7 cm; v. 7,9 cm; št. odl. 1. Štiri odlomki svetle keramike, en odlomek grobe kuhinjske ke 111 SE 6337 PN 6182 obd. 389 -Fina kuhinjska keramika Ce II.4.2.1; trinožnik bikonične oblike, Grobni inventar ramike, tri odlomki fine kuhinjske keramike, en odlomek svetle z močnim zalomom na ostenju; ustje je močno izvihano pod keramike s premazom, dva odlomka temne namizne keramike pravim kotom in ravno zaključeno; F NK 1.2; b. zelo temno siv-s premazom (obd), en odlomek trinožnika (PN), štiri odlomki kasto rjava; pr. u. 15,6 cm; št. odl. 1., datacija: 2.–5. stoletje. imbreksov, tri odlomki opeke, en odlomek stekla, dva odlomka stekla (PN), en odlomek železa (PN), en odlomek kosti (PN), štiri odlomki kosti. 502 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 109 110 111 Grob 6016, SE 6337; 109 merilo 1:2, 110, 111 merilo 1:3 Grob 6016, SE 6337; 109 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 503 Grob 6017 – sek. 2/sever, kv. E 126 Skeletni pokop v preprosti grobni jami s kamnitim vzglavjem Usmerjenost proti jugu (azimut 189°). Ovalna grobna jama (SE 6338) banjastega preseka je bila izko- pana s površine naplavine SE 6333 in je sekala tudi naplavljen sediment SE 6368. Vanjo so položili pokojnico (SE 6348) na de- sni bok v in v skrčenem položaju z glavo položeno na desno lice proti zahodu. Glavo so ji podložili z obdelano kamnito plo- ščo (G115, 38 × 17 cm) peščenjaku kvadratne oblike. Roki sta bili pokrčeni in sta ležali pred obrazom, pri čemer je desna ob- jemala kamen, leva je počivala na njem. Nogi sta bili pokrčeni, pri čemer je leva noga bočno ležala za desno. Pod pasom (pod medenico in hrbtenico) je ležal bronast novec (G112). Ob levih mečih je ležalo železno rezilo (G113). V bližini desnega kole- na ob vzhodnem robu grobne jame bil kovan železni žebelj z ostanki lesa (G114), kar bi lahko kazalo na uporabo lesene grobne konstrukcije ali krste, če ni bil naključno v zasutju. Grob so zasuli s olivno rjavim (2,5Y 4/3) peščenim meljem s kamni, prodnatim peskom, drobci malte in odlomkov opek (SE 6339). Prekrila ga je fina rečna naplavina SE 6216. Dimenzije grobne jame: dl. 2,06 m, š. 0,95 m, gl. 0,48 m. Faza: 2d. Datacija groba: druga polovica 3. stoletja ali kasneje. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus I (40–45 let). Telesna višina M 156,20/P 154,50 cm. Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan skelet. Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualizacije; hyperfemini- num. Prepoznana Schmorlova hernija na ledvenem vretencu (L2) in zarasli zlom na distalni četrtini diafize koželjnice leve roke. Rastlinski ostanki Hrast (Quercus sp.). 504 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 B 6338 G113 G114 6348 G112 G115 A B A 234,95 m 234,89 m 234,77 m 6338 a b Grob 6017 a Ostanki skeleta, pogled proti jugovzhodu. b Novec pod medenico. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 505 Grobni inventar En odlomek galske sigilate, osem odlomkov svetle namizne keramike, dva odlomka svetle keramike s premazom, šest od- lomkov grobe kuhinjske keramike, en odlomek fine kuhinjske keramike, en odlomek trinožnika, dva odlomka volutne oljen- ke, 85 odlomkov tegul, 46 odlomkov imbreksov, tri odlomki tubulov, 515 odlomkov opeke, 35 odlomkov lepa, en odlomek marmorja (PN), en odlomek kamna, dva odlomka železa (PN), šest odlomkov železa, en odlomek brona, 110 odlomkov oglja, 350 odlomkov kosti. 112 SE 6348; PN 6190; inv. št. 7703 Novec; antoninianus, nedoločljiv, kovan v drugi polovici 3. stoletja. 113 SE 6348; PN 6180 Rezilo noža ali del orodja; odlomki trikotnega in pravokotnega preseka; železo; dl. 7,3 cm; š. 1,7 cm; št. odl. 3. 114 SE 6348; PN 6211 Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 8,1 cm; db. 1,2 cm; št. odl. 8. 115 SE 6348; PN 6219 Peščenjak; odlomek obdelanega bloka, ki v preseku rahlo zaokroži; dl. 39,5 cm; š. 19 cm; db. 9 cm; št. odl. 1. 116 SE 6339; obd. 533 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek ustja in ostenja krožnika; polkroglasto oblikovano ostenje, ki je na dveh tretjinah višine rahlo odebeljeno; F N 2.1; b. rumenkasto rdeča; rdeč premaz v sledeh; pr. u. 24 cm; v. 4,1 cm; pr. d. 21 cm; OHU 15 %; št. odl. 1. Datacija: 3.–4. stoletje. 506 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 116 Grob 6017, SE 6339; 116 merilo 1:3 Grob 6017, SE 6339, merilo 1 : 3. 507 Grob 6018 – sek. 2/sever, kv. E 127–128 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu z odklonom proti jugozahodu (azimut B 175°). 6341 Podolgovata ovalna grobna jama (SE 6341) U-preseka je bila izkopana s površine plasti SE 6216 in je sekala tudi naplavi- no SE 6333 ter strukturp SE 6379. Vanjo so položili pokojnika (SE 6343) na hrbet v iztegnjeni legi, z glavo položeno na teme in rahlo nagnjeno na desno lice proti vzhodu. Desna roka je bila položena ob telesu, medtem ko je leva ležala na mede- nici. Na desnem boku je ležal zob malega sesalca ali glodalca (PN 6197). Grob so zasuli s svetlo olivno rjavo (2,5Y 5/4) peščeno glino z nekaj prodnatega peska, drobcev malte in opek (SE 6342). 6343 Grob je prekrila plast SE 6024. Dimenzije grobne jame: dl. 1,85 m, š. 0,65 m, gl. 0,25 m. PN 6197 Faza: 3b. Datacija groba: mlajši od groba 6029, ki je prekrit s strukturo SE 6379. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: adultus I (40–45 let). Telesna višina M 166,80/P 167,60 cm. Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan B A skelet. A Značilnosti skeleta: Visoka stopnja 234,96 m 234,92 m seksualizacije; hypermasculinum . Pre - poznana Schmorlova hernija na pr- 234,77 m snih vretencih (T6, T11, T12), osteofiti 6341 (osteophytosis) na ledvenih vretencih (L1–L4) in osifikacija Ahilove tetive (tendinitis Achillei calificata). Živalski ostanki Zob malega sesalca ali glodalca (PN 6197). Grobni inventar Dva odlomka grobe kuhinjske keramike (GK 4.3), en odlomek stekla, en odlomek kosti (PN), 148 odlomkov kosti. Grob 6018 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. fine kuhinjske keramike, 20 odlomkov opeke, en odlomek 508 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6019 – sek. 2/sever, kv. E 127 M 1 : 20 Skeletni pokop v krsti. Usmerjenost proti jugu (azimut 176°). Ovalna grobna jama (SE 6344) je bila izkopana s površine napla- vine SE 6333 in je sekala tudi naplavljen sediment SE 6368. Vanjo so položili umrlega otroka (SE 6346) na hrbet v iztegnjeni legi, z glavo položeno na teme. Obe roki sta bili tesno ob telesu. Leva noga je ležala križno čez desno nogo. Ob vzhodni strani glave B so mu pridali grob kuhinjski lonček ( G117 ). Na zahodnem robu 6344 grobne jame v bližini prsnega koša in nadlahtnice leve roke se G119 G118 je nahajal pasji čekan PN 6208, ob desnem kolenu med nogami zob večjega prežvekovalca (PN 6209), v jugozahodnem kotu v bližini glave prašičja čeljust z zobom (PN 6212). V severnih kotih grobne jame pri nogah sta bila odkrita dva kovana železna že- blja (G118, G119), ki kažeta na uporabo lesene konstrukcije ali PN 6209 verjetneje krste. Na žeblju G118 so še vidni ostanki lesa. Grob so zasuli s polnilom (SE 6345) svetlo olivno rjave (2,5Y 5/4) meljaste gline s kamni in prodniki, drobci malte, oglja in 6346 odlomki opek. Grob je prekrila plast SE 6216. PN 6208 Dimenzije grobne jame: dl. 1,31 m, š. 0,62 m, gl. 0,24 m. Faza: 2d do 3b. Datacija groba: lonček: druga polovica/konec 4.–5. stoletje; glede na stratigrafijo sredina 4. stoletja. G117 PN 6212 Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. A A B Starost: infans I (0–7 let). 234,82 m Telesna višina nedoločljiva. 234,75 m Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan skelet, star 3 do 5 let. Živalski ostanki 234,61 m 6344 Pasji čekan (PN 6208), zob večjega prežveko- valca (PN 6209), prašičja čeljust (PN 6212). Rastlinski ostanki Jesen (Fraxinus sp.). Grobni inventar Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 509 En odlomek temne namizne keramike s premazom, dva od- lomka fine kuhinjske keramike, dva odlomka grobe kuhinjske, štiri odlomki tegul, en odlomek imbreksov, 48 odlomkov opeke, dva odlomka žeblja (PN), en odlomek žeblja, en odlomek ste- klo, 10 odlomkov kosti (PN), 10 odlomkov oglja, 131 odlomkov kosti. 117 SE 6345; PN 6207; obd. 366 Groba kuhinjska keramika; Ce V.4.1 (Ciglenečki 1); cilindrična čaša ali lonček; enotračna valovnica na ZP; ohranjena v celoti; F GK 2.2; gladka in porozna površina; b. črna; bp. bledo rjava do črna; v. 7,5 cm; pr. u. 7,6 cm; OHU 10 %; pr. d. 4,1 cm; OHD a 10 %; št. odl. 2.; objava: Krajšek 2015, 211–212, t. 33: 177; data- cija: druga polovica 4.–5. stoletje. 118 SE 6346; PN 6210 Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 12,2 cm; š. 3 cm; db. 1 cm; št. odl. 3. 119 SE 6346; PN 6216 Kovan žebelj; železo; dl. 10,5 cm; š. 3 cm; št. odl. 1. b Grob 6019 a Ostanki skeleta, pogled proti jugu. b Kuhinjski lonček ali čaša (G117) ob glavi. 510 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 117 Grob 6019, SE 6345; 117 merilo 1:3 Grob 6019, SE 6345, merilo 1 : 3. 511 Grob 6020 – sek. 2/sever, kv. E 126 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 17°). Ovalna grobna jama (SE 6349) je bila izkopana s površine na- plavine SE 6333 in je sekala tudi naplavljen sediment SE 6368. 6349 Vanjo so položili umrlega otroka (SE 6351) na hrbet v skrčeni legi, z glavo položeno na levo lice proti vzhodu. Desna roka je bila položena tesno ob telesu, medtem ko leva ni ohranjena. Pokrčena desna noga je ležala na levi, ki je bila tudi skrčena. V predelu pasu je ležal del obroča železne pasne spone (G120). Grob so zasuli s polnilom (SE 6350) svetlo olivno rjave (2,5Y G120 5/4) meljaste gline z redkimi manjšimi kamni in prodniki, drobci malte, oglja in odlomki opek. Grob je prekrila plast SE 6216, kasneje pa je bil na vzhodnem in južnem delu uničen z moder- nim zidom oz. temeljem kletnih prostorov hotelskega prizidka 6351 (SE 6001/vkop SE 6004). Dimenzije grobne jame: dl. 1,19 m, š. 0,42 m, gl. 0,10 m. Faza: 2d. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans II (8–14 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan skelet. Rastlinski ostanki Jesen (Fraxinus), hrast (Quercus sp.). Grobni inventar Tri odlomki železa (PN), tri odlomki tegul, 38 odlomkov opeke, en odlomek imbreksa, en odlomek stekla, tri odlomki železa, šest odlomkov oglja, 100 odlomkov kosti. 120 SE 6351; PN 6206 Odlomek locna pasne spone; zelo slabo ohranjeno; železo; dl. 5,6 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 4. Grob 6020 Ostanki skeleta, pogled proti severu. 512 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6021 – sek. 2/sever, kv. D 133 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. B Usmerjenost proti jugu (azimut 178°). Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 6315), glavo je 6313 imel položeno na teme. Leva roka je bil iztegnjena tesno ob telesu, desna rahlo pokrčena z dlanjo, ki je počivala v naro- čju. Podolgovata ovalna grobna jama (SE 6313) je bila vkopana s površine nasutja SE 6195 (čeprav je bila ugotovljena v spo- dnjem delu) in je sekala plasti SE 6383 in 6392. Zasuli so jo s prodnatim polnilom (SE 6314) z obilo malte, manj- ših kamnov (velikih do 8 cm), nekaj kosov opek in svetlo olivno rjave (2,5Y 5/4) meljaste gline. Grob je prekrila plast SE 6269 ter 6315 zasutje jarka, nastalega pri ropanju kamnov z obzidja (SE 6301). Brez pridatkov. Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 2,16 m, š. 0,82 m, gl. 0,19 m. Faza: 3c. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: maturus I (40–45 let). Telesna višina M 166,70/P 166,30 cm. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je nepoškodovan. Poleg skeleta sta bili še dve manjši kosti, ki ne pripadata skeletu. Grobni inventar En odlomek amfore, en odlomek imbreksa, 11 odlomkov ope- ke, en odlomek marmorja, 208 odlomkov kosti. A A B 235,06 m 234,98 m 234,90 m 6313 Grob 6021 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 513 Grob 6022 – sek. 2/sever, kv. E 128 M 1 : 20 Ostanki otroškega skeletnega pokopa. V naplavinski plasti SE 6216 je bila odkrita poškodovana lobanja (SE 6357) z obrazom položenim proti severu. Grobne jame ni bilo opaziti. Glede na karakter plasti SE 6216 (naplavinska plast) je bil lahko ostanek skeleta odnesen ali tako slabo ohranjen, da ga ni bilo zaslediti. 6357 Brez pridatkov. Dimenzije skeleta dl. 0,18 cm, š. 0,17 cm. Faza 3b. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Grob 6022 Ostanki skeleta, pogled proti severu. 514 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6023 – sek. 2/sever, kv. E 129 Skeletni pokop v preprosti grobni jami s kamnitim vzglavjem. B 6358 Usmerjenost proti jugu (azimut 177°). Podolgovata nepravilno ovalna grobna jama (SE 6358) je bila izkopana s površine plasti SE 6216 (ugotovljena v spodnjem delu te plasti) in je sekala naplavljen sediment SE 6368 in na- plavino SE 6333. Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 6360) z glavo položeno na levo lice proti zahodu. Desna roka je bila rahlo pokrčena v komolcu in položena na trebušni predel (lumbalne vretence). Leva roka je bila pokrčena na pr- sni koš. Pod glavo je imel izdelano ovalno vzglavje iz manjših G123 prodnikov, dolžine med 3 in 7 cm (SE 6406; dl. 0,22 m, š. 0,10 m, db. 3 cm). Bronasta obročasta fibula z železno iglo se je 6360 nahajala v predelu prsnega koša (G121), odlomek bronastega obročka (G122) na vratu. Grob so zasuli s polnilom (SE 6359) svetlo olivno rjave (2,5Y 5/4) gline z manjšimi kamni, drobci oglja, koščki ožganih opek in kosov brona (G123). Dimenzije grobne jame: dl. 2,10 m, š. 1,05 m, gl. 0,43 m. Faza: 3b. G121 Datacija groba: druga polovica 3. in 4. stoletje. G122 6406 A A B 234,80 234,66 6358 Antropološka analiza Spol: moški. Starost: maturus I/II (45–55 let). Telesna višina M 166,60 do 167,00 cm. Opis skeleta iz obrazca: cel skelet, rahlo poškodovan. a b c Grob 6023 a Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. b Obročasta fibula (G121) pod prsnim košem ob odkritju. c Gornji del trupa pokojnika. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 515 Grobni inventar Dva odlomka svetle namizne keramike (obd), en odlomek temne namizne keramike, en odlomek svetle keramike s pre- mazom, štiri odlomki grobe kuhinjske keramike, dva odlomka trinožnika fine kuhinjske keramike, 33 odlomkov opeke, dva odlomka tegul, en odlomek imbreksa, štiri odlomki brona (PN), dva odlomka železa, devet odlomkov oglja, 40 odlom- kov kosti. 121 SE 6360; PN 6223 Obročasta fibula; bronast lok ovalnega preseka, ra- hlo odebeljen na gornji strani, kvadratna izrastka na vsaki strani stika pravokotnega podaljška z okroglim locnom; vrh podaljška okrašen z dvema kanelurama in kratkimi nav- pičnimi trikotnimi vrezi na vrhnjem robu; ohranjena železen trn kvadra- tnega preseka z obročkom preko locna; bron; dl. 5,4; pr. 4,4 cm; dl. trna 2,1 cm; š. trna 0,9 cm; št. odl. 1. Datacija: druga polovica 3. in 4. stoletje. 122 SE 6360; PN 6224 Odlomka trakastega obročka, morda prstana; bron; š. 0,2 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 123 SE 6359; PN 6203 Kroglica, morda končni gumb fibule; bron; pr. 0,4 cm; št. odl. 1; rezidualno. 124 SE 6359; obd. 390 Svetla prečiščena namizna keramika; lokalni posnetek egejskega lončka; ustje in ostenje čaše z navzven izvihanim ravno zaključenim ustjem in narebreno na zunanji površini; F N 1.1; verjetno sekundarno prežgana; b. svetlo sivkasto rjava; morda zelo slabo ohranjeni ostanki črnega mat premaza; š. 4,3 cm; v. 6 cm; št. odl. 1; rezidualno. 125 SE 6359; obd. 546 Fina kuhinjska keramika, Ce II.4.2.1 ali II.5.2.1; odlomka zapo- gnjenega ustja cilindričnega trinožnika ali sklede; F NK 3.2; b. črna; bp. zelo temno rjava; š. 6 cm; št. odl. 2. 516 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 121 122 124 Grob 6023, SE 6360, 6359; 121, 122 merilo 1:2, 124 merilo 1:3 Grob 6023, SE 6359–SE 6360; 124 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 517 Grob 6024 – sek. 2/sever, kv. E 129 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu z rahlim odklonom proti severovzho- du (azimut 7°). Grobne jame ni bilo opaziti, saj je bilo zasutje enako okoli- ški plasti SE 6126, v katero je bil grob vkopan. Pokojni otrok (SE 6363) je ležal na levem boku v iztegnjeni legi, z glavo polo- 6363 ženo na levo lice proti vzhodu. Na desni roki je nosil bronasto G126 zapestnico ( G126 ). Dimenzije ugotovljene grobne jame vsaj dl. 0,75 m, š. 0,25 m, gl. 0,10 m. Faza: 3b. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Močno poškodovan ali slabo ohranjen skelet, vidnih je nekaj kosti reber in nekaj ostankov dolgih kosti. Lobanja je zelo fragmentirana. Grob 6024 Ostanki skeleta, pogled proti severu. Grobni inventar Dva odlomka kosti, en odlomek brona (PN). 126 SE 6363; PN 6198 Zapestnica Riha 3.12; obroček ali zapestnica s presegajočimi konci; okroglega preseka; bron; db. 0,4 cm; pr. 3,7 cm; št. odl. 1.; analogija: Riha 1990, 54–55, tip 3.12; predvsem št. 534. 518 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 126 Grob 6024, SE 6363; 126 merilo 1:2 Grob 6023, SE 6363; merilo 1 : 2. 519 Grob 6025 – sek. 2/sever, kv. D–E 129 Skeletni pokop v leseni krsti ali konstrukciji. Usmerjenost proti jugu (azimut 178°). Ovalna grobna jama (SE 6365) je bila izkopana s površine na- plavine SE 6333 in je sekala naplavljen sediment SE 6368 ter poškodovala grob 6032. Pokojnik (SE 6367) je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi, z glavo na desnem licu proti vzhodu in rokami, iztegnjenimi tesno ob telesu. Med prsnim košem in levo roko so ležale drobne ptičje kosti (PN 6227), morda del popotnice – hrane. Na prsih oz. na desnem ramenu so ležali odlomki brona (G127), del pokojnikove noše. Nad osrednjim delom skeleta so bili odkriti ostanki lesene deske (VZ 6009), v jugozahodnem vo- galu grobne jame pa manjši kovan žebelj z ostanki lesa (G128). Grob so zasuli s polnilom (SE 6366) svetlo olivno rjave (2,5Y 5/3) gline, mešane z različno velikimi kamni in prodniki (dl. do 15 cm), drobci oglja, lesa in odlomki opek (dl. do 5 cm), stekla (G129), keramike (G130–G134). Grob je prekrila plast SE 6216. Dimenzije grobne jame: dl. 2,03 m, š. 0,65 m, gl. 0,16 m. Faza: 2d. Datacija groba: mlajši od groba 6032. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: adultus II (35–40 let). Telesna višina M 174,20/P 172,50 cm. Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjen skelet. Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualizacije; hypermascu- linum. Prepoznana Schmorlova hernija na prsnih vretencih (T7–T12), osifikacija Ahilove tetive (tendinitis Achillei calificata) in dvojna sklepna površina (facies articularis talaris anterior bi- partida) na petnici. Živalski ostanki Ptičje kosti (PN 6227). 520 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 6365 G131 G129 G130 6367 PN 6227 G127 G128 a Grob 6025 a Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. b Odkopan gornji del skeleta, v osrednjem delu so vidni leseni ostanki (VZ 6009) nad neizkopanim polnilom groba. V spodnjem delu je tegula, morda del opečnate skrinje/kamre spodaj ležečega groba 6032. Pogled proti jugu. b Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 521 Grobni inventar 133 SE 6366; obd. 548 En odlomek italske sigilate (PN), en odlomek galske sigilate Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1–3; odlomka ravnega dna s koncentričnimi žlebovi; F 2.1; b. roza; rdeč premaz na (PN), 15 odlomkov svetle namizne keramike, dva odlomka NP; d. 12 cm; š. 8,2 cm; št. odl. 2. temne namizne keramike, dva odlomka svetle keramike s premazom, en odlomek temne namizne keramike s pre- mazom, sedem odlomkov grobe kuhinjske keramike, dva odlomka egejske kuhinjske keramike, en odlomek amfore, osem odlomkov tegul, dva odlomka tegul (VZ), 99 odlomkov opeke, tri odlomki imbreksov, tri odlomki tubulov, en odlomek stekla (PN), en odlomek železa (PN), tri odlomki železa, tri odlomki brona (PN), dva odlomka brona, 22 odlomkov oglja, 24 odlomkov kosti (PN), 162 odlomkov kosti. 127 SE 6366; PN 6204 Drobci bronaste pločevine; bron; dl. 0,7 cm; š. 0,3 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 3. 128 SE 6366; PN 6229 Kovan žebelj, manjši, z okroglo glavico in ostanki 134 SE 6366; PN 6199 lesa; železo; dl. 3,1 cm; š. 1 cm; št. odl. 1. Odlomek vratu in ramena posode s pokositrano zunanjo 129 površino; bron; dl. 3,4 cm; š. 1,7 cm; št. odl. 1. SE 6366; PN 6202 Lonec Lazar 7.2.3; odlomek zaviha- nega ustja in ostenja lonca; modro zelenkasto prosojno naravno steklo; pihano; deformirano v ognju; reci- klaža?; dl. 6 cm; š. 2,7 cm; št. odl. 1.; datacija: 1.–3. stoletje. 130 SE 6366; PN 6205 Galska sigilata; skleda; odlomek dna in ostenja; F GTS; b. rdeča; rdeč bleščeč premaz; š. 5,5 cm; v. 1,6 cm; pr. d. 11 cm; št. odl. 1; datacija: 2.–sredina 3. stoletja. 131 SE 6366; PN 6230; obd. 392 Galska sigilata; odlomek dna in ostenja sklede; dl. 3 cm; š. 3,1 cm; št. odl. 1; datacija: 2.–sredina 3. stoletja. 132 SE 6366; obd. 547 Egejska kuhinjska keramika; Knossos cooking pot ali casserole; odlomki narebrenega ostenja kozice ali lonca; F EKK; b. rdeča; bp. rdečkasto rjava; d. 5,2 cm; št. odl. 2. 522 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 131 Grob 6025, SE 6366; 131 merilo 1:2 Grob 6025, SE 6366; merilo 1 : 2. 523 Grob 6026 – sek. 2/sever, kv. E 129 M 1 : 20 A Skeletni pokop v preprosti grobni jami. 6374 Usmerjenost proti severu z odklonom proti severovzhodu (azi- mut 2°). Podolgovata ovalna grobna jama (SE 6374) je sekala plast SE 6369. Pokojnica (SE 6376) je ležala na hrbtu, z glavo položeno rahlo na desno lice proti zahodu. Leva roka je bila pravokotno pokrčena in položena na prsi. Desna je segala do vratu. Nogi sta bili rahlo pokrčeni in nagnjeni v desno ter prekrižani v gle- žnju (desna pod levo nogo). Spodnji del trupa je od medenice nagnjen proti desni. Grobno jamo so zasuli z rumenkasto rjavim 6376 (10YR 5/6) glinastim meljem z nekaj drobnimi kamni (SE 6375). Grob je poškodoval izkop groba 6014, kasneje so ga prekrila izravnava oz. nasutja SE 6295 in SE 6250 pred obzidjem. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,79 m, š. 0,55 m, ugotovljena gl. 0,15 m. Faza: 2c. Datacija groba: starejši od groba 6014. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina nedoločljiva. A B B Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan 234,31 m skelet. Število vretenc je zaradi stanja skeleta težje določljivo, prav tako tudi 234,18 m število ohranjenih kosti prstov in dlani. 6374 234,11 m Grobni inventar En odlomek grobe kuhinjske keramike, tri odlomki opeke, sedem odlomkov oglja, 40 odlomkov kosti. Grob 6026 Ostanki skeleta, pogled proti severu. 524 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6027A – sek. 2/sever, kv. D 133–132 starejši grob 6027B (SE 6389) in grob 6048. Poteka grobne jame Skeletni pokop v preprosti grobni jami. starejšega groba 6027B ni bilo mogoče ločiti. Usmerjenost proti jugu (azimut 167°). Pokojnik (SE 6382) je ležal na desnem boku v iztegnjeni legi tik Podolgovata ovalna grobna jama (SE 6380) je bila v ugoto- ob zahodni steni jame, glavo je imel položeno na desno lice vljena spodnjem delu nasutja SE 6195, toda verjetno vkopana proti vzhodu. Desna roka je bil iztegnjena ob telesu, desna je z njene površine. Sekala je tudi plasti SE 6383, SE 6279 in SE padala ob trupu, tako da je bila rahlo pokrčena v komolcu. Ob 6392. Pri izkopu grobne jame sta bila poškodovana dva groba: desno ramo so položili glazirano čašo (G135). Potek grobne jame je bil slabo viden, saj so jo zasuli z ruše- vinskim polnilom (SE 6381), ki je bilo po sestavi zelo podobno okoliškemu nasutju SE 6202 = SE 6195. Vsebovalo je obilo mal- te, manjših kamnov (velikih do 3 cm), kosov opek (do 12 cm) in svetlo olivno rjavo (2,5Y 5/3) meljasto glino. Med spiranjem sedimenta sta bili odkriti gagatna jagoda (G136) in steklena ja- goda (G137). Grob je prekrila plast SE 6269. Dimenzije grobne jame: dl. 1,80 m, š. 0,70 m, gl. 0,30 m. Faza: 3c ali 3d. Datacija groba: pozno 3.–začetek 5. stoletja. Antropološka analiza Prva oseba – grob 6027A Spol: moški. Starost: maturus II (55–60 let). Telesna višina M 159,00/P 158,60 cm. Opis skeleta iz obrazca SE 6382: Dobro ohranjen skelet. M 1 : 20 B 6380 6382 a G135 A B A 235,00 m b 234,95 m Grob 6027A a Ostanki skeleta, pogled proti jugu. b Glazirana čaša (G135) ob 234,62 m odkritju. 6380 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 525 Značilnosti skeleta: Na skeletu je bila prepoznana Schmorlova hernija na prsnih (T8, T11) in ledvenih (L3, L4) vretencih in oste- ofiti (osteophytosis) na prsnih in ledvenih vretencih (T11, T12 in L15). Prepoznan je bil zarasli zlom leve podlahtnice na sredini diafize in zarasli zlom drugega levega rebra na anteriorni strani. Grobni inventar Skupen za grob 6027A in 6027B: en odlomek stekla, 10 od- lomkov svetle namizne keramike, en odlomek temne namizne keramike, tri odlomki svetle keramike s premazom, 10 odlom- kov glazirane namizne keramike (PN), osem odlomkov grobe kuhinjske keramike, dva odlomka talilnega lončka, tri odlomki tubulov, 110 odlomkov opeke, en odlomek tegule, 18 odlomkov železa, tri odlomki brona, pet odlomkov stekla, 200 odlomkov oglja, en odlomek kosti. 135 SE 6381; PN 6280; obd. 375; inv. št. PMC R 27328 Glazirana keramika; Ce V.2.1 lokalno izdelana recijska čaša; ohranjena v celoti, rahlo izvihano ustje; jajčast trup in ozko ravno dno; na ramenu pasovi koleščkanja (okras Drexel III); F N 4.1a; verjetno dvojno žganje, saj glazura ni mehurčkasta; b. rdečkasto rumena (5YR 7/6); na NP ustja je rdeč premaz (2.5YR 4/8), ZP premazana v celoti z rdečim premazom (razen dna in ZP ob dnu); ZP in notranji rob ustja prekriti nato še z glazuro rumenkasto rjave (10YR 5/8) do olivno rumene (5Y 6/6) barve; premaz pod glazuro se vidi pod odluščenimi mesti; v. 13 cm; pr. u. 7,1 cm; OHU 10 %; pr. d. 5,3 cm; OHD 10 %; št. odl. 1.; objava: Krajšek 2015, 159–160, št. 176, t. 33: 176; datacija: pozno 3.–začetek 5. stoletja. 136 SE 6381; PN 9050a; VZ FL 6031 Riha 11.33, var. 2 (št. 1355); črna diskasta jagoda; gagat; dl. 0,2 cm; pr. 0,65 cm; št. odl. 1; odkrita med mokrim sejanjem polnila groba; datacija: 3.–4. stoletje. 137 SE 6381 PN 9050b; VZ FL 6031 Riha 11.11, Aquileia XI.1; drobna kroglasta jagoda iz zelo temno modrega stekla; pr. 0,35 cm; št. odl. 1; odkrita med mokrim sejanjem polnila groba. 526 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 135 136 137 Grob 6027, SE 6381; 135 merilo 1:3; 136, 137 merilo 1:1 Grob 6027, SE 6381; 135 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 1. 527 Grob 6027B – sek. 2/sever, kv. D 133 M 1 : 20 Prekopan skeletni pokop v preprosti grobni jami. B Domnevamo, da je grob 6027A poškodoval dva starejša groba. 6380 Grob 6027B je imel praktično enako umestitev v prostoru in uničili so ga, ko so izkopali na istem mestu novo grobno jamo za grob 6027A. Ker ni bilo mogoče ločiti polnil grobov, sta bila oba zavedena kot SE 6381. Tudi izkopan potek grobne jame SE 6380 morda zajema obris obeh grobov. V vzhodnem delu grobne jame SE 6380, kot je bila dokumen- tirana med izkopavanji, so bili namreč ostanki še popolnoma uničenega starejšega skeletnega pokopa (SE 6389). Kosti po- kojnice niso bile v anatomski legi. Zdele so se nametane in nekoliko porinjene ob rob grobne jame. Zato ni bilo mogoče določiti položaja. Morda je že izkop groba 6027B poškodoval starejši grob 6048 6389 ali pa gre za ostanke istega prekopanega groba (skelet SE 6437). Dimenzije ostankov dl. 1,50 m, š. 0,78 m. Faza: 3c ali 3d. Antropološka analiza Druga oseba 6027B Spol: ženski. Starost: maturus I (40–45 let). Telesna višina M 155,50/P 154,10 cm. A B A Opis skeleta iz obrazca SE 6389: Popolnoma 234,62 m uničen skelet, kosti niso v anatomski legi. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; femininum. 234,95 m 6380 Grob 6027B Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. 528 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6028 – sek. 2/sever, kv. D 134 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. 6385 Usmerjenost proti jugu (azimut 176°). Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 6387), z roka- mi tesno ob telesu, dlani so počivale na bokih. Glavo je imela položeno na teme in rahlo nagnjeno v levo. Pokopana je bila v bogati noši. Modre, bele in zelene steklene, črne gagatne in temno rdeče jantarne jagode (G138) so bile nanizane na ogrlici, ki jo je nosila okoli vratu. Na vsaki roki je imela po eno bronasto zapestnico (na desni 6387 G140 in na levi G141 ). Bronast prstan (G139) pa je bil najden ob levi roki. Ozka podolgovata ovalna grobna jama SE 6385 je bila izko G139- pana iz površine SE 6306 = SE 6384, kar je bilo razvidno iz G140 profila, in je bila dokumentirana šele na nivoju plasti SE 6303 G141 G138 neposredno pod lokacijo kasnejšega obrambnega stolpa (od- krit v sondi 3). Zapolnjena je bila s svetlo olivno rjava (2,5Y 5/3) peščeno gli- no, premešano z obilo manjših kamnov in prodnikov ter kosov opek (SE 6386). Dimenzije grobne jame: dl. 1,60 m, š. 0,50 m, ugotovljena gl. 0,10 m. Faza: 2d. Datacija groba: pridatki 3.–5. stoletje; stratigrafsko pred izgra- dnjo stolpa. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus II (30–35 let). Telesna višina M 155,20/P 156,80 cm. Opis skeleta iz obrazca: Nepoškodovan grob. Značilnosti skeleta: Na skeletu prepoznana Schmorlova hernija na prsnih (T12) in ledvenih (L1–L5) vretencih in linearna hipopla- zija sklenine. Pritrdišča mišic rok kažejo skladen razvoj celega skeleta. b a Grob 6028 a Ostanki skeleta, pogled proti jugu. b Jagode ogrlice (G138) na vratu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 529 Jantarne jagode: 65 kroglastih jantarnih jagod (Riha 11.11, pr. 3–4 mm, v. 2–3 mm); Steklene jagode: kroglaste jagode Riha 11.11; Aquileia XI.1, nekatere na meji z obročastimi Riha 11.8, št. 1211; Aquileia XI.1/ IIB, 32 modrih s sivkasto modro rahlo preperelo površino (pr. 4–5 mm, v. 3–4 mm), 13 podobnih bolj intenzivno modrih obročasto–kroglastih jagod (Riha 11.8, št. 1211; Aquileia XI.1/IIB; pr. 4–5 mm, v. 2–3 mm); 22 svetlo zelenih do turkiznih (pr. 4–5 mm, v. 3 mm); štiri temno zelene (pr. 3–5 mm, v. 4 mm); Ostale oblike jagod: tri srčaste ali kapljičaste jagode oblike modre prosojne, rom- bičnega preseka (Riha 11.13, št. 1226; Aquileia XI.3? najbližje; dl. 7–10 mm, š. 7–8 mm, db. 3 mm); 27 drobnih modrih kockastih jagod (cevaste kvadratnega preseka, Riha 11.22, št. 1304, 1306; Aquileia XI.5 var; š. 3–4 mm, v. 3–4 mm); ena prosojna zelena poligonalna jagoda trikotnega preseka in tremi piramidalnimi ploskvami (ni prave analogije; dl. 8 mm, š. 8 mm); dve beli kroglasti jagodi s podaljšanimi robovi, iz prosojnega stekla in vmesno belo ali srebrno folijo (Riha 11.11, št. 1218; pr. 6–7 mm, v. 5–6 mm; Aquileia VIII s folijo). Zraven so bile še zdrobljene jagode: sedem kroglastih jan- tarnih i), ena temno zelena kroglasta m), dva okruška belih kroglastih r), ena kroglasta svetlozelena l), ena zdrobljena gagatna diskasta c), ena cela in sedem zdrobljenih. PN 9051/VZ FL 6033: Del ogrlice PN 6097; pridobljeno z mo- krim sejanjem: ena cela črna gagatna diskasta/obročasta jago- da c) (pr. 7 mm, v. 1 mm), tri črne gagatne dvojne cilindrične z eno zarezo a) (pr. 4 mm, v. 3 in 4 mm), dve modri kroglasti j), Grob 6028 C Zapestnici (G140 in G141) na zapestjih. ena modra kockasta o), dve polovici svetlo zelene kroglaste l). Grobni inventar 139 SE 6386; PN 6092 namizne keramike, dva odlomka grobe kuhinjske keramike, en bron; morda posrebren; ohr. dl. 2 cm; š. 1,3 odlomek imbreksa, dva odlomka tegul, 20 odlomkov opeke, cm; db. 0,2 cm; dl. plošče 1,4 cm; š. plošče: pet odlomkov brona (PN), tri odlomki stekla (PN), 12 odlomkov 1 cm; št. odl. 1; analogija: Riha 1990, 37, tip En odlomek svetle namizne keramike, en odlomek svetle grobe ovalno ploščo na razširitvi; pravokoten presek; Riha 2.13.2; Prstan z gladko podolgovato stekla, 80 odlomkov kosti. 2.13.2, natančno št. 149. 138 SE 6386; PN 6097 in PN 9051 (iz flotacije) 140 SE 6386; PN 6090 Ogrlica iz gagatnih, jantarnih in steklenih jagod: Nesklenjena trakasta zapestnica z raz-Črne gagatne jagode Riha 11.33, var. 2: 146 dvojnih cilindričnih širjenim osrednjim delom in zoženima z eno zarezo (Riha št. 1357a; pr. 3,5–5 mm, v. 3–5 mm), 10 zaključkoma, D–preseka; bron; pr. 6,2 trojnih cilindričnih z dvema zarezama (Riha št. 1354; pr. 4–5 cm; št. odl. 1. mm, v. 5–6 mm), štiri enojne cilindrične ali diskaste (Riha št. 141 SE 6386; PN 6091 1355 ali 1357b; 2X pr. 4–5 mm, v. 1–2 mm; 2X pr. 7 mm; v. 1 Nesklenjena trakasta zapestnica z razširjenim osrednjim mm), dve četvorni cilindrični s tremi zarezami (Riha št. 1357a; delom, ki je okrašen z rombom obdanim s šestimi vtisnjenimi pr. 3,5–5 mm, v. 3–5 mm), ena šestkratna cilindrična s petimi krogci (stilizirana rozeta), na vsaki strani zarezami (Riha 1357; pr. 4 mm, v. 12 mm); ena osemkratna sta v razmiku še dva vtisnjena krožca; cilindrična s sedmimi zarezami (Riha 1357d; pr. 3,5 mm, v. 11 zaključka zožena; ploščat pravokoten mm); ena črna gagatna ali steklena jagoda Riha 11.33, var. 1, presek; bron; dl. 6 cm; š. 5,3 cm; š. št. 1351, dolga cilindrična na eni strani rahlo narebrena, na razširitve 0,8 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. drugi z dvema daljšima odsekoma med zarezama (pr. 3 mm, v. 2–3 mm); štiri črne gagatne ali črne steklene cevaste jagode kvadratnega preseka, rahlo razširjene v sredini (Riha 11.22; š. 3 mm, v. 8–12 mm); 530 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 138A j 138C a l i d b g e 139 c k n 138B o h 141 140 m f r p Grob 6028, SE 6386; 138A-138C merilo 1:1 Grob 6028, SE 6386; 139-141 merilo 1:2 Grob 6028, SE 6386; 138 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 531 Grob 6029 – sek. 2/sever, kv. E 128 M 1 : 20 B Skeletni pokop v preprosti grobni jami s temeljem za nagrobnik 6377 ali obeležje. Usmerjenost proti jugozahodu (azimut 168°). Ovalna grobna jama SE 6377 je bila vkopana iz nivoja plasti SE 6333 in je sekala sediment SE 6368, kjer je bila šele dokumen- tirana in prepoznana. Pokojnica (SE 6400) je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi, z rokami ob telesu. Celoten zgornji del telesa je bil močno poškodovan. Grob so zasuli s polnilom (SE 6378) olivno rjave (2,5Y 4/4) meljaste gline z manjšimi in večjimi ka- mni in prodniki, drobci malte, oglja in odlomki opek. Nad ju- govzhodnim delom groba (nad delom zasutja SE 6378 in na površini plasti SE 6368) je ležal kratek zidec (SE 6379), sezidan z dvema sklopoma večjih kamnov (vel. 20 × 55 cm; 8 kamnov tufita/peščenjaka in apnenca), ki so tvorili kamnito prekritje ali podlago za nagrobnik (SE 6379). Podoben je zidcu SE 6340, ki 6400 je označeval grob 6037. Grob je prekrila plast SE 6216, poško- doval ga je grob 6018, izkop katerega je presekal tudi bazo za nagrobnik SE 6379. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,40 m, š. 0,60 m, gl. 0,33 m. Faza: 2d. Datacija groba: stratigrafsko mlajši od groba 6018. Antropološka analiza Spol: ženski. 6379 Starost: maturus I/II (45–55 let). A Telesna višina M 160,50 cm. Opis skeleta iz obrazca: Močno poškodovan in slabo ohranjen skelet, ki mu je manjkal celoten zgornji del telesa. Grobni inventar En odlomek svetle namizne keramike, en odlomek tegule, en A B odlomek imbreksa, en odlomek 234,85 m 234,86 m tubula, pet odlomkov opek, šest odlomkov kosti. 234,62 m 6377 Grob 6029 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. 532 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6030 – sek. 2/sever, kv. E 125 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 6°). Grob je v večjem delu ležal izven južnega roba izkopnega polja in je bil zato izkopan le delno. Grobna jama (SE 6454) ovalnega tlorisa in U-preseka je bila prepoznana na površini sedimen- 6336 ta SE 6368, izkopana s površine SE 6333 (kar je bilo vidno v profilu). Zaradi podobne sestave polnila SE 6455 in okoliških grob 6016 plasti ter zaradi poškodb groba ob izkopu nad njim ležečega 6454 groba 6016 je bil dokumentiran le spodnji del telesa. Pokojnico (SE 6405) so položili na hrbet v iztegnjeni legi. Grob so zasuli s polnilom (SE 6455) iz olivno rjave (2,5Y 4/4) peščene gline, 6405 mešane z manjšimi kamni in peskom, drobci malte, oglja in kosi opek. G142 Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 0,66 m, š. 0,45 m, Faza: 2d Datacija groba: starejši oz. pod grobom 6016; rezidualno gra- divo: 2.–3. stoletje. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus II (30–40 let). Povprečna telesna višina 153,00 cm. Opis skeleta iz obrazca: Skelet ohranjen le v predelu nog. Značilnosti skeleta: osifikacija Ahilove tetive (tendinitis Achillei calificata). Grobni inventar Dva odlomka svetle keramike s premazom (PN), 12 odlomkov kosti. 142 SE 6405; PN 6233 Svetla keramika s premazom; Ce II.2.1.1 (PTS Drag. 37); skleda odprte oblike z zaobljenim in odebeljenim robom ustja, okrašena s peresnim okrasom pod horizontalno plitvo kaneluro; F N 2.1; b. roza; rjavkasto rdeč mat premaz š. 2,6 cm; v. 3,5 cm; št. odl. 2. Datacija: 2.–3. stoletje. Grob 6030 Ostanki skeleta, pogled proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 533 Grob 6031 – sek. 2/sever, kv. E 127 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu z odklonom proti jugozahodu (azimut 168°). Grobna jama (SE 6407) ovalnega tlorisa in U-preseka je bila slabo vidna zaradi kasnejših izkopov mlajših grobov. Sekala je prodnato plast SE 6412 in pod njo ležečo plast SE 6462. Pokoj- nica (SE 6408) je ležala na hrbtu, z glavo položeno na teme in nagnjeno na levo lice proti zahodu ter z rahlo pokrčenimi nogami, nagnjenimi na desno stran proti vzhodu. Desna roka je ležala ob telesu, leva je bila pokrčena preko trebušnega pre- dela, tako da je z dlanjo objemala desno podlaht. Med de- sno roko in gornjim predelom trupa je bil bronast kraguljček (G144), kar morda nakazuje, da ga je pokojnica nosila okoli vratu na daljši vrvici, ki se ni ohranila, ali na obleki v predelu prsi ali ramen. Položaj steklene jagode G143 ni znan, saj je bila odkrita med mokrim sejanjem polnila. Grob so zasuli z olivno rjavo (2,5Y 4/4) peščeno glino z redkimi kamenčki in drobci oglja (polnilo SE 6409). Grob je ležal pod grobovoma 6037 (grobna jama SE 6418) in 6042 (grobna jama SE 6456) ter ob otroškem grobu 6050, ki je ležal prečno nanj (grobna jama SE 6476). Dimenzije grobne jame: dl. 1,95 m, š. 0,95 m, gl. 0,25 m. Faza: 2d Datacija groba: 3.–5. stoletje; stratigrafsko starejši od groba 6042 in od groba 6037; odnos do groba 6050 zraven, ni po- polnoma jasen. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus II (30–35 let). Telesna višina M 150,00 do 150,20 cm. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je bil zelo dobro ohranjen, ven- dar je bil pri odkrivanju močno poškodovan v predelu nog. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; femininum, Prepoznana septalna apertura (perforation fossae olecrani) na nadlahtnici. Pritrdišča mišic rok kažejo skladen razvoj celega skeleta. 534 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 6407 6408 G144 6476 6456 6418 a b Grob 6031 a Ostanki skeleta, pogled proti jugu. b Kraguljček (G144) ob desni roki. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 535 Grobni inventar En odlomek brona (PN), en odlomek gagata (PN). 143 SE 6408; PN 9032 Riha 11.33, var. 2 (št. 1355); črna diskasta jagoda; gagat; dl. 2 mm; pr. 6 mm; datacija: 3.–5. stoletje. 144 SE 6408; PN 6270 Bula; votel obesek; iz prepognjene pločevine oz. dveh okro- glih ukrivljenih delov z nazobčanim robom in tulasto zanko; v notranjosti kroglica; v sredini je preluknjan na obeh straneh (poškodbe?); bron, morda posrebren; dl. 2,5 cm; pr. 2 cm. 536 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 144 Grob 6031, SE 6408; 144 merilo 1:2 Grob 6031, SE 6408, merilo 1 : 2. 537 Grob 6032 – sek. 2/sever, kv. D–E 129 Skeletni pokop v opečnati grobni skrinji/kamri in leseni krsti ali konstrukciji s kamnitim vzglavjem. Usmerjenost proti jugu (azimut 179°). Podolgovata pravokotna grobna jama (SE 6413) oglatega prese- ka je bila izkopana s površine naplavljenega sedimenta SE 6368 in je sekala tudi SE 6333 ter prodnate plasti SE 6412, SE 6462 in prodnato podlago SE 6506. Na dno grobne jame so položili 5 tegul z robovi navzdol (vel. 55 × 38 cm), navpične stene jame pa so obložili s pokončnimi, na krajšo stranico postavljenimi te- gulami. Obrnjene so bile z robovi v steno jame, tako da so se oblikovale ravne notranje stranice skrinje. Za vsako daljšo strani- co so potrebovali pet, za krajšo po dve teguli (opečnata obloga – struktura SE 6415). V južnem delu skrinje so pripravili pokojni- ku marmornato vzglavje s klesancem trikotne oblike. Odlomek marmornega klesanca (G167) je bil velik 15 × 10 cm. Pokojnika (SE 6474) so položili na hrbet v iztegnjeni legi, z gla- vo na desnem licu, obrnjeno nekoliko proti vzhodu. Roki sta ležali ob telesu. Pokojnik je ležal v široko razkrečeni legi. »Streho« groba (SE 6416) je sestavljalo 10 tegul (vel. 54 × 42 cm, db. 3 do 7 cm) in dva imbreksa (vel. 46 × 20 × 10 cm). Tegule so bile postavljene prečno na daljšo stranico groba, tako da je vsa- ka prekrivala polovico širine skrinje. Večinoma so bile obrnjene z robovi navzdol, le dve ali tri tegule, ki so prekrivale gornji pre- del trupa in glave so bile obrnjene z robovi navzgor. Nato sta bila nad njimi položena imbreksa, in sicer tako da sta prekrivala stične robove dveh tegul kot pri pravi strešni konstrukciji. Tegule so se z zunanjimi robovi naslanjale na robne tegule postavljene ob stenah grobne jame. Ni jasno, ali je bila »streha« položna b ali dejansko v obliki slemena (a capuccina). Opečnato prekritje so podpirali leseni oporniki, nekakšna lesena konstrukcija spo- jena z več železnimi žeblji (SE 6510), morda lesena plošča ali lesena krsta. Ob stenah grobne kamre je bilo odkritih 21 ko- vanih železnih žebljev (pod SE 6510): v jugovzhodnem kotu 5 (G145–G149), v jugozahodnem kotu 4 (G150–G153), v seve- rozahodnem kotu 5 (G157–G159, G162, G163), v severovzho- dnem kotu 3 (G164–G166), na sredini krajše južne stranice en žebelj (G154), na sredini kratke severne stranice 3 (G156, G160, G161), na sredini daljše zahodne stranice en žebelj (G155). En kovan železen žebelj (G152) v jugovzhodnem kotu je bil odkrit še v zgornjem polnilu SE 6417, s katerim so zasuli grobno jamo a do vrha. Med olivno rjavo (2,5Y 4/4) peščeno glino je bilo več večjih kamnov (dl. 10–45 cm), prodnatega peska (do 3 cm), Grob 6032 a Spodnje zemljeno polnilo SE 6414 po odlomkov opek (do 10 cm) in drobcev oglja. odstranitvi strehe, pogled proti severu. b Ostanki skeleta v S propadom lesene krste ali lesene konstrukcije se je opečna- opečnati skrinji, pogled proti jugovzhodu. ta »dvokapna streha« zrušila v notranjost, pri čemer je grobno jamo zapolnilo zgoraj ležeče polnilo SE 6417, ki je vdrlo tudi v notranjost skrinje. Spodnje, originalno polnilo groba 6032 (SE 6414), ki je zapolnjevalo notranjost opečnate grobne kamre SE 6415 in SE 6416, je bilo bolj peščeno od zgornjega polnila, vsebovalo je olivno rjavo (2,5Y 4/3) peščeno glino s prodnatim peskom, redkimi drobci malte in odlomki opek. Poškodbam grobne konstrukcije bi lahko botroval tudi izkop višje ležečega groba 6025 (grobna jama SE 6365). Dimenzije grobne jame: dl. 2,41 m, š. 1,15 m, gl. 0,93 m. Faza: 2d. Datacija groba: starejši od groba 6025; gradivo: 3.–5. stoletje. 538 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 B 6413 6413 G165 G162 G159 G158 G171 G166 G163 G160 G164 G157 G156 G155 6416 6416 6474 6415 G151 G167 6415 6415 G153 G154 G147 G149 G152 G146 G145 G150 G148 6410=6417 A 6365 A B 234,93 m 234,83 m 233,88 m 6413 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 539 Antropološka analiza 153 SE 6510; PN 6274 Spol: moški. Trn kovanega žeblja ali drugega povezoval-Starost: maturus I (45–50 let). nega člena s konico, Telesna višina M 171,60 do 168,50 cm. masiven in večkotnega preseka; železo; dl. 10,1 cm; db. 1,8 cm; Opis skeleta iz obrazca: Zaradi porušenja stropne konstrukcije št. odl. 1; v jugozahodnem kotu. je bil skelet v nekaterih delih, predvsem na levem boku, moč-no poškodovan. Po legi dolgih kosti in reber vidimo, da je bil 154 SE 6510; PN 6275 pokojnik položen v votli prostor, kar je povzročilo kasnejše pre- Kovan žebelj, odlomljen trn, z ostanki lesa; železo; dl. 6,7 cm; mike okostja. š. 1,4 cm; št. odl. 2; na sredini južne stranice. linum 155 SE 6510; PN 6273 . Skelet ima zelo sploščeno golenico. Na skeletu so bili Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualizacije; hypermascu- prepoznani osteofiti na zaraslih prsnih vretencih (T9–T12). Pre Kovan žebelj; železo; dl. 10,2 cm; š. 2,8 cm; št. odl. 2; na sredi- - ni zahodne stranice. poznan je bil tudi slabše izražen „kostni trn“ ( calcar calcanei ) in osifikacija Ahilove tetive (tendinitis achillei calificata). Pritrdišča 156 SE 6510; PN 6259 mišic rok kažejo skladen razvoj celega skeleta. Kovan žebelj; železo; dl. 6,3 cm; š. 2 cm; št. odl. 1; na sredini Rastlinski ostanki severne stranice. Cf. dren (Cornus 157 SE 6510; PN 6260 sp.). Grobni inventar 1; v severozahodnem kotu. Kovan žebelj; železo; dl. 11,1 cm; š. 2,6 cm; db. 0,9 cm; št. odl. SE 6416 (prekritje iz tegul): en odlomek amfore, pet odlomkov 158 SE 6510; PN 6261 tegul (VZ), štiri odlomki imbreksov (VZ). Kovan žebelj; železo; dl. 15,4 cm; š. 2,6 cm; db. 1 cm; št. odl. 9; Lesena konstrukcija SE 6510: 4šest odlomkov železa (PN). v severozahodnem kotu. SE 6417 = SE 6410 (polnilo groba): pet odlomkov svetle nami-159 zne keramike, en odlomek svetle keramike s premazom (PN), SE 6510; PN 6279 en odlomek grobe kuhinjske keramike, en odlomek melnice, Kovan žebelj; železo; dl. 4,5 cm; š. 2 cm; db. 1 cm; št. odl. 3; v 290 odlomkov opeke, en odlomek železa (PN), 23 odlomkov severozahodnem kotu. kosti; dva odlomka marmorja (PN – vzglavje). železa, tri odlomki stekla, 25 odlomkov oglja, 490 odlomkov 160 SE 6510; PN 6258 Kovan žebelj; železo; dl. 7,7 cm; š. 2,4 cm; št. odl. 1; na sredini 145 SE 6510; PN 6242 severne stranice. vzhodnem kotu. Kovan žebelj; železo; dl. 10,4 cm; š. 1,7 cm; št. odl. 5; v jugo- 161 SE 6510; PN 6271 Kovan žebelj; železo; dl. 8,1 cm; š. 1,8 cm; št. odl. 3; na sredini 146 SE 6510; PN 6243 severne stranice. vzhodnem kotu. Kovan žebelj; železo; dl. 10,3 cm; š. 2,1 cm; št. odl. 2; v jugo- 162 SE 6510; PN 6272a Kovan žebelj; železo; dl. 9,2 cm; š. 2,8 cm; št. odl. 1; v severo- 147 SE 6510; PN 6244 zahodnem vogalu. dnem kotu. Trn žeblja; železo; dl. 7,1 cm; db. 0,9 cm; št. odl. 9; v jugovzho- 163 SE 6510; PN 6272b Kovan žebelj; železo; dl. 7 cm; š. 2,8 cm; št. odl. 1; v severoza- 148 SE 6510 PN 6276 hodnem vogalu. vzhodnem kotu. Kovan žebelj; železo; dl. 11,1 cm; š. 2,6 cm; št. odl. 1; v jugo- 164 SE 6510; PN 6256 Kovan žebelj; železo; dl. 12,5 cm; š. 3,4 cm; št. odl. 1; v seve- 149 SE 6510; PN 6277 rovzhodnem kotu. 2; v jugovzhodnem kotu. Kovan žebelj; železo; dl. 11,5 cm; š. 2,5 cm; db. 0,9 cm; št. odl. 165 SE 6510; PN 6257 Kovan žebelj; železo; dl. 11,9 cm; š. 3 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 2; 150 SE 6510; PN 6248 v severovzhodnem kotu. kotu. Kovan žebelj; železo; dl. 9 cm; št. odl. 2; v jugozahodnem 166 SE 6510; PN 6278 Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 10,3 cm; š. 2,5 cm; št. 151 SE 6510; PN 6249 odl. 4; v severovzhodnem kotu. Kovan žebelj; železo; dl. 6,9 cm; š. 2,6 cm; db. 1,2 cm; št. odl. 4; v jugozahodnem kotu. 152 SE 6510; PN 6250 Kovan žebelj; železo; dl. 7,9 cm; š. 2,3 cm; št. odl. 8; v jugoza- hodnem kotu. 540 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 167 SE 6474; PN 6316 Marmor; klesanec; vzglavje v grobu; dva odlomka: večji odlo- mek ima eno grobo zglajeno površino in en raven rob; dl. 17 cm; š. 17,4 cm; db. 7 cm; št. odl. 2; 360 g. 168 SE 6417 = SE 6410; PN 6234 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek krožnika polkroglasto oblikova- nega ostenja, ki je na dveh tretjinah višine rahlo odebeljeno; ustje je rahlo nagnjeno navznoter; F N 2.1; b. roza; svetlo rdeč mat premaz na NP in ZP; š. 4,7 cm; v. 2,9 cm; št. odl. 1; datacija: 3.–5. stoletje, rezidualno. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 541 Grob 6033 – sek. 2/sever, kv. D–E 132 M 1 : 20 B Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 180°). Ovalna grobna jama (SE 6397) je imela na dnu pravokotno 6397 obliko in banjast presek. Izkopali so jo s površine sedimenta SE 6395, sekala pa je tudi spodaj ležeč sediment SE 6396 in prodnato geološko osnovo SE 6303. Vanjo so položili umrlega otroka na hrbet v iztegnjeni legi (SE 6399), z rokami prekriža- nimi v naročju (na medenici). Glava je bila položena na teme. Grob so zasuli s prodnatim polnilom (SE 6398) olivno rjave 6399 (2,5Y 4/3) meljaste gline, mešane s manjšimi prodniki, srednje velikimi kamni in drobci opek. Grob je prekrila plast SE 6384. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,10 m, š. 0,70 m, gl. 0,70 m. Faza: 2c. A A B 234,49 m 234,45 m 6397 233,77 m Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Nepoškodovan otroški skelet. Grobni inventar En odlomek amfore, en odlomek brona (PN), 97 odlomkov kosti. Grob 6033 Ostanki skeleta, pogled proti jugu. 542 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6034 – sek. 2/sever, kv. D–E 131 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 176°). B Ovalna grobna jama (SE 6420) banjastega preseka je bila iz- kopana s površine sedimenta SE 6395, sekala pa je tudi spo- daj ležeč sediment SE 6396 in prodnato geološko osnovo SE 6420 6303. Vanjo so položili umrlega otroka na hrbet v iztegnjeni legi (SE 6422), z rokami tesno ob telesu. Glava je bila položena na teme. Grob so zasuli s polnilom (SE 6398) temno rumenka- sto rjave (10YR 4/4) gline z redkimi manjšimi prodniki in drobci opek. Grob je prekrila plast SE 6384. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,34 m, š. 0,62 m, gl. 0,55 m. 6422 Faza: 2c. A A B 234,53 m 234,49 m 233,97 m 6420 Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Otroški skelet je delno ohranjen. Rastlinski ostanki Jelša (Alnus), leska (Corylus), gaber (Carpinus sp.). Grobni inventar 55 odlomkov kosti. Grob 6034 Ostanki skeleta, pogled proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 543 Grob 6035 – sek. 2/sever, kv. D–E 131–130 Skeletni pokop v krsti. Usmerjenost proti jugu (azimut 191°). Grobna jama (SE 6423) pravokotnega tlorisa in banjastega preseka je bila izkopana s površine sedimenta SE 6395, sekala pa je tudi spodaj ležeč sediment SE 6396, prodnato geološko osnovo SE 6303 in rob starejšega groba 6052. Pokojnica je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 6425). Roke je imela prekrižane v naročju, glavo je imela položeno na levo lice. Okoli vratu je nosila ogrlico iz steklenih in jantarnih jagod (G169). 50 železnih žebljičkov (G170) je ležalo ob levi nogi, najverjetneje so osta- nek obuvala. Morda sta bila oba obuvala položena ob spodnji del leve noge. Ob stenah grobne jame je bilo enajst ali dvanajst kovanih žele- znih žebljev (G171–G182), na katerih so še vidni ostanki lesene krste. Vsi železni žeblji so bili razporejeni na zgornjem (7) in spodnjem robu (5) grobne jame in tako zanesljivo kažejo na uporabo lesene grobne konstrukcije ali krste. Grob so zasuli s polnilom (SE 6424) temno rumenkasto rjave (10YR 3/6) meljaste gline z redkimi manjšimi prodniki, drobci opek in drugimi rezidualnimi najdbami. Grob je prekrila plast SE 6384. Dimenzije grobne jame: dl. 2,48 m, š. 1,06 m, gl. 0,90 m. Faza: 2c. Datacija groba: mlajši od groba 6052. Antropološka analiza Spol: ženski. a Starost: adultus I (25–30 let). Telesna višina M 156,00/P 154,50 cm. Opis skeleta iz obrazca: Lobanja je potlačena. Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualizacije; hyperfemini- num. Prepoznan je bil zarasli zlom (calus) leve golenice v sre- dnjem delu diafize. b c Grob 6035 a Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. b Gornji del trupa. c Biseri ali jagode iz belega stekla (G169) ob desnem ramenu. 544 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 B G178 G177 G176 G175 G173 6423 G170 6425 G169 G172 G179 G174 G171 G181 G180 G182 A 6483 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 545 Grobni inventar 171 SE 6424; PN 6093 Dva odlomka svetle namizne keramike, en odlomek trinožnika Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 10,2 cm; š. 2 cm; št. odl. 2. fine kuhinjske keramike, en odlomek grobe kuhinjske keramike, 172 SE 6424; PN 6094 tri odlomki grobe kuhinjske keramike, sedem odlomkov tegul, Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 6 cm; š. 2 cm; št. odl. 2. sedem odlomkov imbreksov, 19 odlomkov opeke, 16 odlomkov železa (PN), en odlomek stekla (PN), 42 odlomkov železa, 41 173 SE 6424; PN 6095 odlomkov železa (PN), dva odlomka brona, en odlomek oglja, Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 7,5 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 2. 154 odlomkov kosti. 169 174 SE 6424; PN 6096 SE 6425; PN 6098 Trn kovanega žeblja; železo; dl. 7,8 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1. Ogrlica iz steklenih jagod (odkrita ob vratu): a) 86 belih kroglastih jagod (Riha 11.11, Aquileia XI.1/VIII) z 175 SE 6424; PN 6100 robovi, iz belega stekla ali večslojnega prosojnega stekla z Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 9,2 cm; š. 2,3 cm; št. vmesno srebrno ali belo folijo (pr. 4–6 mm; v. 4–5 mm); odl. 2. b) 4 drobne kroglaste jagode iz zelenega stekla (Riha 11.11, 176 SE 6424; PN 6101 Aquileia XI.1; pr. 4 mm, v. 2–3 mm); Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 9 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 2. c) 6 oranžnih (koščenih?) bikoničnih jagod iz slabo ohranjene- 177 SE 6424; PN 6102 ga stekla, kosti ali jantarja (Riha 11.12, Aquileia XI.6; pr. 5 mm, v. Trn kovanega žeblja; železo; dl. 8,4 cm; db. 2,8 cm; št. odl. 1. 2–3 mm). 178 SE 6424; PN 6103 170 SE 6424; PN 6104 Kovan žebelj; železo; dl. 11,2 cm; š. 2,3 cm; št. odl. 1. Žebljički za obuvala; železo; dl. 1,1 cm; š. 1 cm; št. odl. 50. 179 SE 6425; PN 6281 Kovan žebelj; železo; dl. 11,2 cm; š. 3,2 cm; db. 0,9 cm; št. odl. 3. 180 SE 6425; PN 6282 Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 7,3 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 1. 181 SE 6425; PN 6283 Kovan žebelj; železo; dl. 15,2 cm; š. 2,2 cm; št. odl. 4. 182 SE 6425; PN 6284 Glava žeblja; železo; dl. 2,8 cm; š. 2,1 cm; št. odl. 1. 546 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 169 a c b Grob 6035, SE 6425; 169 merilo 1:1 Grob 6035, SE 6425, merilo 1 : 1. 547 Grob 6036 – sek. 2/sever, kv. D–E 130 Radiokarbonska analiza Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Radiokarbonska datacija: BP 1675 ± 45 Usmerjenost proti zahodu (azimut 269°). Kalibrirana datacija: cal 260–426 (68% verjetnost; σ); 251–537 Oglata grobna jama (SE 6426) banjastega preseka je bila izko-(95% verjetnost; 2σ). pana s površine sedimenta SE 6395, sekala pa je tudi spodaj Fraction Identificaton Conventional Age d 13 C(‰)‡ ležeč sediment SE 6396 in prodnato geološko osnovo SE 6303. number Pokojnica je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi (SE 6428), glavo je human bone LTL17474A 1675 ± 45 BP-19.0 ± 0.4 imela položeno na teme. Desno roko je imela upognjeno na fragments, collage trebuhu, levo pa na prsnem košu. Grob so zasuli s temno rumenkasto rjavo (10YR 4/4) glino z redkimi prodniki in kosi opek (SE 6427). Grob je prekrila plast Grobni inventar SE 6384. Tri odlomki svetle namizne keramike, šest odlomkov grobe ku-Brez pridatkov. hinjske keramike, en odlomek trinožnika fine kuhinjske kerami-Dimenzije grobne jame: dl. 1,92 m, š. 0,61 m, gl. 0,70 m. ke, 14 odlomkov opeke, en odlomek stekla, 87 odlomkov kosti. Faza: 2c. Datacija groba: radiokarbonska analiza: sredina 3.–prva tretji- na 5. stoletja. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus I (25–30 let). Telesna višina M 155,00 do 154,10 cm. Opis skeleta iz obrazca: Nepoškodovan skelet. Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualizacije; hyperfemini- num. Pritrdišča mišic rok kažejo skladen razvoj celega skeleta. Grob 6036 Ostanki skeleta, pogled proti severu. M 1 : 20 6426 A 6428 B A B 234,62 m 234,61 m 6426 233,83 m 548 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6037 – sek. 2/sever, kv. E 126–127 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami in kamnitim obeležjem. Usmerjenost proti jugu z odklonom proti jugozahodu (azimut 177°). 6407 Podolgovata grobna jama SE 6418 je bila prepoznana na po- vršini sedimenta SE 6368 in je poškodovala grob 6031 in grob 6042. Pokojnik (SE 6440) je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi, z glavo položeno na teme in rahlo nagnjeno na desno proti vzhodu, z rokami prekrižanimi na vratu, kjer sta se dlani stikali. 6340 Grob so zasuli z olivno rjava (2,5Y 4/3) glino z malo prodnatega peska, drobcev malte, oglja in opek (SE 6419). V zasutju sta bila pobrana odlomek italske sigilate (G183) in med stopali polžja hišica (PN 6241). G183 6456 Na površini so grob označili s pravokotno kamnito strukturo SE 6340 (dl. 1,5 m, š. 0,55 m, v. 12 cm) – prekritje ali obeležje. S ploščatimi klesanci in lomljenci peščenjaka (dl. 10–45 cm), ne- kaj prodniki (dl. 7–10 cm) in maltnim vezivom so prekrili večji del groba. Dva večja kamna sta bila odkrita nekoliko severneje. Ohranjene plošče morda predstavljajo temelj višje strukture, s katero bi bil grob označen na površju – morda podlago za nagrobnik. S časom sta obeležje prekrila sedimenta SE 6216 in Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 1,70 m, š. 0,58 m, gl. 6440 6418 0,10 m. SE 6024. Faza: 2d. Datacija groba: stratigrafsko mlajši od groba 6031 in od groba 6418 6042. Antropološka analiza Spol: moški. PN 6241 Starost: adultus II (35–40 let). Telesna višina M 166,00/P 166,00 cm. Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan skelet. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; masculinum. Na zatilni površini je bila potrjena dodatna kost med lobanjskimi šivi (ossa lambdoidea). Na skeletu je bila prepoznana osifikacija Ahilove tetive (tendinitis Achillei calificata). Glede na razvoj pri- trdišča mišic rok je osebek opravljal težko fizično delo. G183 6456 Živalski ostanki Polžja hišica (PN 6241). 6440 6418 G183 6456 PN 6241 6440 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 6418 549 b Grob 6037 a Baza za nagrobno obeležje SE 6340. b Ostanki skeleta groba 6037 na levi, ob grobu 6042 na desni, pogled proti jugu. Grobni inventar En odlomek recijske čaše, en odlomek italske sigilate (PN), tri odlomki svetle namizne keramike, dva odlomka grobe kuhinj- ske keramike, štiri odlomki tegul (VZ), štiri odlomki imbreksov, sedem odlomkov opeke, dva odlomka kosti (PN). 183 SE 6419; PN 6238; obd. 381 Italska sigilata; Consp. 43; skodelica z izvihanim ustjem, na ustju vodna lilija v barbotinu; odlomek ustja in ostenja; F a Tardopadana; b. rdeča; rdeč rahlo sijoč premaz; dl. 3,2 cm; št. odl. 1. 550 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 183 Grob 6037, SE 6419; 183 merilo 1:2 Grob 6037, SE 6419, merilo 1 : 2. 551 Grob 6038 – sek. 2/sever, kv. E 126–127 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu z odklonom proti jugozahodu (azimut 6441 168°). Ovalna grobna jama (SE 6441) banjastega preseka je bila pre- poznana s površine prodnatega sedimenta SE 6412, vkopa- na pa je bila s površine SE 6368. Vanjo so položili pokojnika (SE 6442) na desni bok v rahlo pokrčeni legi in z glavo polože- no na desno lice proti vzhodu. Leva roka je zdrsnila, tako da mu je dlan počivala med nogama v predelu dimelj, desna je bila pravokotno pokrčena preko trebuha. Obe nogi sta bili rahlo 6442 skrčeni in nagnjeni na desno proti vzhodu. Grob so zasuli s polnilom (SE 6443) olivno rjave (2,5Y 4/4) gline z redkim prodnatim peskom, drobci oglja in kosi opek. Spodnji G184 del je bil uničen s strojnim izkopom sonde X, viden je bil v juž- nem profilu te sonde. Brez pridatkov. Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 1,38 m, š. 0,66 m, gl. 0,10 m. Faza: 2d. Datacija groba: gradivo 2.–3. stoletje. Antropološka analiza Spol: moški. Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina M 168,60/P 168,40 cm. Opis skeleta iz obrazca: Dobro ohranjen skelet, ki je imel od- stranjen spodnji del nog. Lobanja je bila sicer ohranjena v ce- loti, vendar močno sploščena. Kosti na obeh nogah so bile zlo- mljene nad in pod kolenskih sklepom. Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualizacije; hypermasculi- num. Prepoznan je bil zarasli zlom (calus) desne podlahtnice v distalni četrtini diafize. Grobni inventar Tri odlomki svetle keramike s premazom (krožniki), en odlomek svetle keramike s premazom (PN), dva odlomka grobe kuhinj- ske keramike, dva odlomka tegul, dva odlomka imbreksov, en odlomek tubula, osem odlomkov opeke. 184 SE 6443; PN 6239 Svetla keramika s premazom; dno posode; F N 2.1; b. svetlo rdečkasto rumena; rdeč mat premaz na ZP dna; dl. 5,4 cm; š. 4,4 cm; št. odl. 1. Grob 6038 Ostanki skeleta, pogled proti jugu. 552 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 184 Grob 6038, SE 6443; 184 merilo 1:3 Grob 6038, SE 6443, merilo 1 : 3. 553 Grob 6039 – sek. 2/sever, kv. D–E 126–127 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 178°). Pokojni otrok, verjetno dojenček ali novorojenček (SE 6445) je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi in z rokami tesno ob telesu. Ovalna grobna jama (SE 6444) je bila slabo vidna, saj je bilo 6444 polnilo SE 6446 podobno okoliški plasti. Zasuli so jo z olivno rjavo (2,5Y 4/4) meljasto glino s prodnatim peskom, drobci 6445 opek in oglja (SE 6446). Grob je bil dokumentiran na nivoju plasti SE 6462, vkopan je bil nedvomno više. Brez pridatkov. Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 0,55 m, š. 0,25 m, gl. 0,05 m. Faza: 2d. Datacija groba: stratigrafsko pod grobom 6005. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Zelo slabo ohranjen skelet. Spodnji del nog (golenica – tibia in mečnica – fibula) je popolnoma manjkal. Grobni inventar En odlomek grobe kuhinjske keramike. Grob 6039 Ostanki skeleta, pogled proti severu. 554 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6040 – sek. 2/sever, kv. E 127 M 1 : 20 Skeletni pokop v leseni krsti ali v grobni jami z leseno konstrukcijo. 6448 Grobna jama (SE 6448) oglatega tlorisa in preseka je bila slabo vidna, in sicer s plasti SE 6296. Vanjo je bil položen umrli otrok. G186 G188 Večina groba je bila uničena, tako da je bil ohranjen le predel G187 G185 glave. Na osnovi treh kovanih železnih žebljev ( G185–G187 ) A ob severni steni grobne jame domnevamo, da je bil pokopan v leseni krsti. Grob so zasuli z olivno rjavo (2,5Y 4/4) peščeno glino, mešano s prodnatim peskom in manjšimi prodniki, koščki 6449 B malte, oglja in odlomkov opek (vel. do 10 cm) (polnilo SE 6450). Grob sta presekali manjša jama SE 6371 in večja jama SE 6401, v polnilu katere je bilo železno rezilo (G188). Dimenzije spodnjega dela grobne jame (SE 6448) dl. 0,98 m, š. A B 0,53 m, gl. 0,19 m. 234,60 m 234,57 m Faza: 2d. Antropološka analiza 234,39 m Spol: določitev ni mogoča. 6448 Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Ohranjena le lobanja. Grobni inventar Osem odlomkov železa (PN), devet odlomkov tegul, en odlo- mek imbreksa, 11 odlomkov opeke. 185 SE 6450; PN 6245a Kovan žebelj; popravi št. odlomkov; železo; dl. 6 cm; š. 1,4 cm; št. odl. 7. 186 SE 6450; PN 6245b Kovan žebelj; železo; dl. 6 cm; š. 1,4 cm; št. odl. 7. 187 SE 6450; PN 6246 Kovan žebelj; železo; dl. 4,7 cm; š. 1,6 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 5. 188 SE 6402; PN 6231 Orodje ali rezilo; železo; dl. 10 cm; št. odl. 1.4. Grob 6040 Ostanki lobanje, pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 555 Grob 6041 – sek. 2/sever, kv. E 130 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 188°). B Ovalna grobna jama (SE 6451) banjastega preseka je bila iz- 6451 kopana s površine sedimenta SE 6368 in je bila vidna na juž-nem profilu sonde Y. Vanjo so položili pokojnika na desni bok (SE 6452). Glava je počivala na desnem licu, obrnjena proti vzhodu. Roki sta bili pokrčeni proti glavi, s prekrižanimi dlanmi pred brado. Nižje od prsnega koša je grob uničil strojni izkop sonde Y. Grob so zasuli s polnilom (SE 6453) svetlo olivno rjave 6452 (2,5Y 5/4) gline z redkim prodnatim peskom. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 0,67 m, š. 0,67 m, gl. 0,47 m. Faza: 2d. Antropološka analiza A Spol: moški. Starost: adultus II (30–40 let). A B Telesna višina M 163,40/P 166,00 cm. 234,72 m Značilnosti skeleta: Prepoznani so bili blažji osteofiti na prsnih vretencih (T11 in T12) in močnejši zobni kamen. 234,23 m 6451 Grob 6041 Ostanki skeleta, pogled proti jugu. 556 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6042 – sek. 2/sever, kv. E 127–126 M 1 : 20 B 6456 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 193°). Podolgovata pravokotna grobna jama (SE 6456) banjastega preseka je bila dokumentirana na površini prodnate plasti SE 6462, v katero je bila vkopana. Pri tem je poškodovala tudi grob 6031, neposredno zraven. Grob je segal neposredno pre- ko groba 6050. VZ6010 Pokojnik (SE 6457) je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi, z glavo položeno na desno lice proti vzhodu. Desna roka je bila iz- tegnjena tesno ob telesu, leva pokrčena preko trebuha. Nad pokojnikom in okrog glave so bili odkriti ostanki nekakšne or- ganske snovi. Od sredine trupa do treh dolžin stegna so se vrstili trakovi (VZ 6010), morda ostanki mrliške obleke ali lesa. 6418 Grob so zasuli s prodnatim polnilom (SE 6458) olivno rjave (2,5Y 4/4) gline, mešane z veliko prodnatega peska, drobnih kamnov in manjših prodnikov (do 12 cm), kosov opeke (do 12 6457 cm), odlomkov lesa, oglja, živalskih in človeških kosti. Vanj je bila vkopana grobna jama SE 6418 groba 6037. Spodnji del groba je uničil strojni izkop sonde X. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,43 m, š. 0,43, ugotovljena gl. 0,27 m. A Faza: 2d. A B Datacija groba: stratigrafsko mlajši od groba 6031 in 6050 ter starejši 234,80 m od groba 6037. 234,69 m 6456 Antropološka analiza Spol: moški. Starost: adultus I (20–25 let). Telesna višina 159,00 cm. Opis skeleta iz obrazca: Od polovice golenic in mečnic je skelet uničen. Značilnosti skeleta: Visoka stopnja seksualizacije; hypermascu- linum . Na skeletu je bila prepoznana Schmorlova hernija na prsnih vretencih (T6–T12) ter blažje spremembe na ledvenem vretencu (L3) in linearna hipoplazija sklenine. Grobni inventar En odlomek grobe kuhinjske keramike, en odlomek kosti (PN), trakovi organske snovi (VZ). Grob 6042 (levo) Skelet groba 6042 ob skeletu groba 6037, pogled proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 557 b Grob 6042 a Ostanki skeleta, pogled proti jugu. b Trakovi organske snovi na stegnenicah. a 558 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6043 – sek. 2/sever, kv. D–E 127 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 180°). Okrogla grobna jama (SE 6459) je bila slabo vidna, saj je bilo polnilo SE 6461 podobno okoliški plasti. Zasledili so jo na ni- voju plasti SE 6462, v katero je bila vkopana. Pokojni otročiček 6459 (SE 6445) je ležal na hrbtu, nagnjen nekoliko v na levi bok, z glavo nagnjeno na levo lice. Grob so zasuli z olivno rjavo (2,5Y 4/4) glino s prodnatim pe- 6460 skom, zaobljenimi drobci prežganih opek in lepa, drobci malte in oglja (SE 6461). Grob je bil dokumentiran na nivoju plasti SE 6462, verjetno vkopan z višjega nivoja. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: 0,42 m, š. 0,35 m, ugotovljena gl. 0,07 m. Faza: 2d. Datacija groba: starejši oz. neposredno pod grobom 6003. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Slabo ohranjene kosti, ohranjeni so bili le deli lobanje, dolgih kosti in reber. Grob 6043 Ostanki skeleta, pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 559 Grob 6044 – sek. 2/sever, kv. E 128 M 1 : 20 A Skeletni pokop v leseni krsti ali leseni konstrukciji. Usmerjenost proti severu z rahlim odklonom proti severovzho- 6463 du (azimut 12°). Globoka ovalna grobna jama (SE 6463) U-preseka je bila iz- kopana s površine sedimenta SE 6368. V spodnjem delu se je grobna jama nekoliko razširila, kar pomeni, da so se navpični G191 robovi nagnili navznoter. Vanjo so položili umrlega otroka na hrbet v iztegnjeni legi (SE 6464), z rokami ob telesu in glavo položeno na teme. Okoli G190 6464 G193 pokojnika je bilo odkrito večje število predmetov ( G189–G196 ). G195, G196 Bronast prstan G190 je imel navlečen na prst desne roke, bro- G192a PN 6253 nasta obročasta fibula z železno iglo ( G191 ) se je nahajala ob G192b G189 G194 desni nadlahtnici. Ob zahodni stranici grobne jame, ob spo-dnjem delu desne noge je bil železen nož G192, ki je na koncu ročaja imel bronast gumb. Koncentracija drobcev stekla G193 ob robu grobne jame desno od pokojnika/ob dlani desne roke je ostanek steklene posode. V jugovzhodnem kotu grob- A B B ne jame, v bližini levega stopala je ležala narobe obrnjena pečatna oljenka G194 in pod njo novec G189. Zraven sta 234,70 m bila odkrita dva kovana železna žeblja z ostanki lesa (G195– G196), ki kažeta na uporabo lesene konstrukcije ali krste. V jugovzhodnem kotu groba, toda precej nad nivojem ske- leta je bila živalska mandibula, natančneje konjska spodnja čeljust (PN 6253). Bila bi lahko del kasnejše daritve ali na- ključna sestavina polnila. Grob so zasuli s polnilom (SE 6465) olivno rjave (2,5Y 4/3) 6463 zemljine z redkimi prodniki (do 10 cm), peskom, koščki mal- 234,00 m te, drobci oglja, odlomki prežganih opek (do 8 cm) in žival- skih kosti (PN 6253). Vsebovalo je velik delež (10 %) železo- vih oksidov. V razširjenem spodnjem delu je bilo bolj peščeno (glinen pesek) kot v zgornjem delu zasutja (peščena glina). Dimenzije grobne jame: dl. 1,34 m, š. 0,53 m, gl. 0,68 m. Faza: 2d. Datacija groba: 3. stoletje. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Otroški skelet je zelo slabo ohranjen. Lobanja je bila močno poškodovana, mandibula pa je bila pre- maknjena in je ležala na levi podlahtnici. Živalski ostanki Spodnja čeljust konja (PN 6253). a 560 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 b d e f Grob 6044 a Ostanki skeleta, pogled proti severu. B Prstan na desni dlani. c Steklena čaša (G193) in obročasta fibula (G191) ob desni nadlahtnici. d Bodalo z bronastim gumbom (G192). e Oljenka (G194) ob železnih žebljih (G195–G196) c v jugovzhodnem vogalu groba. f Grobna jama SE 6463 z oljenko G194, pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 561 Rastlinski ostanki 192a (PN 6262) Rezilo z navzdol ukrivljenim spre- Jesen ( dnjim delom hrbtišča in ravnim rezilom ter trnast Fraxinus ), hrast ( Quercus sp.). nastavek pravokotnega preseka; vidna še vdolbina Grobni inventar za pritrditev ročaja; okrogla ploščica med trnom in En odlomek italske sigilate, en odlomek pečatne oljenke (PN), rezilom; železo; dl. rezila 9,8 cm; dl. trna 8,8 cm; skupna dl. 18,6 cm; š. rezila 2 cm; db. 0,4 cm. en odlomek grobe kuhinjske keramike, 14 odlomkov opeke, en odlomek tegule, 17 odlomkov lepa, šest odlomkov železa, en 192b (PN 6267) Okrogel ploščat gumb s tulastim odlomek železa (PN), dva odlomka brona (PN), 10 odlomkov nastavkom – zaključek ročaja bodala; bron; db. 1 brona, 30 odlomkov stekla, 200 odlomkov stekla (PN), tri od- cm; pr. 2,5 cm. lomki oglja, dva odlomka kosti (PN), 160 odlomkov kosti. 189 SE 6465; PN 6254B Novec pod oljenko; datacija: 1.–2. stoletje. 190 SE 6465; PN 6263 Prstan, sploščen obroček, ovalnega preseka; bron; pr. 1,9 cm; št. odl. 2; odkrito na prstu. 191 SE 6465; PN 6264 Obročasta fibula; locen D–preseka in dvema izrastkoma na gornji strani; z železnim trnom in obročkom; bron, morda pokositran, in železo; locen š. 0,6 cm; db. 0,2 cm; pr. 4,5 cm; obroček pr. 1 cm, š. 0,5 cm, db. 0,2 cm; š. trna 0,5 cm; ob desni nadlahtnici. 193 SE 6465; PN 6266 Razdrobljena čaša iz mleč- no belega rahlo prosojne- ga dekoloriranega stekla z nataljeno modro nitjo; zraven dlani desne roke; št. odl. 20. 192 SE 6465; PN 6262 in 6267 Bodalo. 194 SE 6465; PN 6254 Pečatna oljenka Loeschcke Xb; ohranjena v celoti, na dnu slabo odtisnjen pečat FORTIS; F O3; b. svetlo roza; slabo ohra- njen mat svetlo rdeč premaz; dl. 8,3 cm; v. 2,6 cm; št. odl. 1. 195 SE 6465; PN 6265a Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 11,6 cm; š. 1,7 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 2. 196 SE 6465; PN 6265b Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 7,5 cm; š. 1,6 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 3. 562 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 190 192 194 191 Grob 6044, SE 6465; vse merilo 1:2 Grob 6044, SE 6465, merilo 1 : 2. 563 Grob 6045 – sek. 2/sever, kv. D 128 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu z odklonom proti severovzhodu (azi- mut 218°). Grobna jama (SE 6466) banjastega preseka ni bila vidna, opa- žena je bila na nivoju plasti SE 6412 oz. SE 6462. Vanjo so polo- žili umrlega otroka na levi bok v skrčeni legi (SE 6468), z glavo 6466 položeno na desno lice. Grob so zasuli s polnilom (SE 6467) olivno rjave (2,5Y 4/4) meljaste gline z redkim prodnatim pe- 6468 skom, manjšimi kamni, drobci oglja in opek. Grob je prekrila plast SE 6368. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 0,55 m, š. 0,36, gl. 0,10 m. Faza: 2c. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet malega otroka in je slabo ohra- njen. Vidne so kosti lobanje, reber in dolgih kosti. Grob 6045 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. 564 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6046 – sek. 2/sever, kv. E 128 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severovzhodu (azimut 210°). Ovalna grobna jama (SE 6469) U-preseka je bila dokumentira- na na nivoju plasti SE 6438. Vanjo so položili mrtvega novoro- A jenčka ali dojenčka (SE 6468). Grob so zasuli z močno ožganim glinenim polnilom (SE 6467) olivno rjave (2,5Y 4/4), ki je vse- 6469 bovalo prežgane kose opeke zaobljene oblike, kose oglja in malte, prodnat pesek. V zgornjem delu polnila so večji prodniki in kamni apnenca ter tufita (dolgi 10 do 25 cm) tvorili nekakšno strukturo, prekritje ali obeležje (db. 0,13 m), ki je morda ozna- 6470 čevalo grob na površini. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 0,84 m, š. 0,55 m, dokumentirana gl. 0,13 m. Faza: 2d. B Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. A B Starost: infans I (0–7 let). 234,64 m Telesna višina nedoločljiva. 234,53 m Opis skeleta iz obrazca: Skelet je zelo slabo ohranjen, kosti so močno razlomljene, vidne so le kosti lobanje, dolge kosti in 234,39 m rebra. 6469 Grobni inventar Štiri odlomki svetle namizne keramike, šest odlomkov grobe kuhinjske keramike (ostenja z glavničenjem v različnih smereh – poznorimski lonci), dva odlomka železa, 45 odlomkov oglja, 110 odlomkov kosti. Grob 6046 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 565 Grob 6047 – sek. 2/sever, kv. E 126 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti zahodu (azimut 267°). Grobna jama (SE 6471) ni bila vidna, saj je bilo polnilo SE 6472 po sestavi podobno okoliški plasti. Grob je bil opažen na nivoju plasti SE 6462. Vanjo so položili mrtvega otroka (SE 6473) na hrbet ali levi bok v skrčeni legi. Brez pridatkov. Dimenzije skeleta dl. 0,18 m, š. 0,10, gl. 0,05 m. 6473 Faza: 2d. Datacija groba: neposredno pod grobom 6017. Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je zelo slabo ohranjen, kosti so močno razlomljene, vidne so le dolge kosti, vretenca in rebra. Kosti lobanje niso bile vidne. Grob 6047 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. 566 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6048, morda del groba 6027B– sek. 2/sever, kv. D M 1 : 20 133–132 Del skeletnega pokopa v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 4°). Grobna jama (SE 6435) je bila močno uničena z izkopom gro- ba 6027A (grobna jama SE 6380) in strojnim izkopom plasti SE 6395, saj se zaradi enake sestave polnila SE 6436 ni ločila od okolice. Prepoznan je bil le del groba v predelu leve roke (SE 6437), ki kaže na lego na hrbtu in usmerjenost pokojnice. 6435 Grobna jama SE 6435 je bila vkopana s površine sedimenta SE 6395, medtem ko je polnilo groba prekrila plast SE 6384. 6437 Dimenzije grobne jame: dl. 0,55 m. Faza: 3c. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus II (30–40 let). Telesna višina nedoločljiva. Grob 6048 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 567 Grob 6049 – sek. 2/sever, kv. E 128 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Grobna jama (SE 6480) ni bila prepoznana, saj je bilo polnilo SE 6481 po sestavi podobno okoliški plasti. Grob je bil opažen na nivoju plasti SE 6462. V grob so položili mrtvega otroka, morda novorojenčka (SE 6479). Smer pokopa in lego skeleta ni bilo mogoče določiti. Brez pridatkov. Dimenzije skeleta dl. 0,26 m, š. 0,19 m, gl. 5 cm. Faza: 2c. 6479 Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet majhnega otroka je zelo slabo ohranjen, kosti so močno fragmentirane, vidne so le kosti reber, nekaj dolgih kosti in del medenice. Grob 6049 Ostanki skeleta, pogled proti vzhodu. 568 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 6050 – sek. 2/sever, kv. E 126–127 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti zahodu (azimut 265°). Ovalna grobna jama (SE 6476) U-preseka je bila prepoznana 6476 na nivoju plasti SE 6412, medtem ko je bil grob dokumentiran šele na nivoju plasti SE 6462. Vanjo so položili mrtvega otroka 6477 (SE 6477) na hrbet v iztegnjeni legi, z glavo položeno na teme. A B Roki sta bili rahlo pokrčeni tesno ob telesu, dlani sklenjeni v na-ročju (na medenici). Ob desni golenici je nekaj manjših ostankov PN 6317 močno poškodovane otroške lobanje (PN 6317) druge osebe. (drugi skelet) Grob so zasuli s polnilom (SE 6478) olivno rjave (2,5Y 4/4) pe- ščene gline z manjšimi prodniki (do 8 cm), prodnatim peskom in drobci oglja. A B Otroški grob je bil pokopan ob grobu 6031, vendar tako, da je 234,60 m bil orientiran prečno nanj. 234,54 m Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,03 m, š. 0,65 m, gl. 0,09 m. 6476 234,42 m Faza: 2d b a Grob 6050 a Ostanki skeleta, pogled proti severu. b pogled proti zahodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 569 Datacija groba: starejši od groba 6042 in od groba 6037; od- Grob 6052 – sek. 2/sever, kv. D 130 nos do groba 6031 zraven ni čisto jasen, verjetno je starejši. Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Antropološka analiza Usmerjenost ni jasna zaradi slabe ohranjenosti. Okrogla grobna jama (SE 6483) U-preseka je bila izkopana s Spol: določitev ni mogoča. površine sedimenta SE 6396 in je sekala tudi prodnato geolo-Starost: infans I (0–7 let). ško osnovo SE 6303. Vanjo so v skrčeni legi, v položaju fetusa Telesna višina nedoločljiva. položili pokojnega novorojenčka ali dojenčka (skelet SE 6485). Grob so zasuli z rjavo (7,5 YR 4/3) glino z redkimi kamni in Druga oseba (PN 6317) drobci oglja (SE 6484) in prekril ga je sediment SE 6395. Za- Spol: določitev ni mogoča. hodno stranico je presekal izkop groba 6035 (grobna jama SE Starost: infans I (0–7 let). 6423). Telesna višina nedoločljiva. Značilnosti skeleta: ohranjenih je Brez pridatkov. le 12 odlomkov lobanje, za katere je mogoče oceniti, da so Dimenzije grobne jame: gl. 0,60 m, pr. 1,12 m, gl. 0,65 m. otroški. Faza: 2c. Datacija groba: starejši od groba 6035; rezidualno gradivo: ko- Grob 6051 – sek. 2/sever, kv. E 134 nec 1.–2. stoletje. Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Antropološka analiza Usmerjenost proti jugu (azimut °). Spol: določitev ni mogoča. Grob je ostal neizkopan, saj se je nahajal v zaščitenem pasu Starost: infans I (0–7 let). okoli stolpa. Vidna je bila le lobanja (skelet SE 6482) v profilu Telesna višina nedoločljiva. 6002. Grob vkopan s površine plasti SE 6318 ali višje. Opis skeleta iz obrazca: Slabo ohranjen otroški skelet. Faza: 2cIn situ so ostale roke, del reber, vretenc in ena noga. Rastlinski ostanki Jelša (Alnus), leska (Corylus), gaber (Carpinus sp.), hrast (Quer- cus sp.). Grob 6051 Ostanki lobanje v profilu 2, pogled proti jugu?. 570 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 6483 A B 6485 A B 234,31 m 234,29 m 233,68 m 6483 Grob 6052 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 571 Grobni inventar En odlomek čaše gubanke, 17 odlomkov svetle namizne ke- ramike (vrči), tri odlomki temne prečiščene namizne keramike (OBD), en odlomek svetle keramike s premazom, dva odlomka temne namizne keramike s premazom, tri odlomki fine kuhinj- ske keramike, devet odlomkov grobe kuhinjske keramike, en odlomek amfore, dva odlomka oljenke, šest odlomkov opeke, 26 odlomkov tegul, pet odlomkov imbreksov, dva odlomka tu- bulov, sedem odlomkov železa, tri odlomki stekla, pet odlom- kov oglja, 217 odlomkov kosti. 197 SE 6484; obd. 444 Lokalna temna keramika tankih sten; Ce VI.2.3.1; odlomki dna in ostenja; F N 3.2b; b. svetlo siva, dimljena temno siva zp; v. 5,5 cm; pr. d. 2,8 cm; št. odl. 3; 24 g. 198 SE 6484; obd. 525 Temna keramika s premazom; Ce II.2.1–4; odlomek ostenja sklede s koleščkanjem na ZP; F N 2.2a; b. roza, bp. temno siva; temno siv premaz; dl. 3,4 cm; š. 2,6 cm; št. odl. 1. 199 SE 6484; obd. 526 Svetila; pečatna oljenka Xa; odlomki diska in ramena; F O3; b. oranžna; dl. 5 cm; št. odl. 3. 200 SE 6484; obd. 527 Amfora Dressel 6B; odlomek ustja; F A istrska; b. oranžna; pr. u. 13 cm; št. odl. 1. 572 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 199 200 Grob 6052, SE 6484; 199 merilo 1:2, 200 merilo 1:3 Grob 6052, SE 6484; 199 merilo 1 : 2, 200 merilo 1 : 3. 573 Grob 6053 – sek. 2/sever, kv. E 125–126 M 1 : 20 Ostanki skeletnega pokopa, morda naplavljeni. Močno poškodovana lobanja (SE 6284) je ležala v spodnjem delu fluvialnega sedimenta SE 6216, na površini plasti SE 6333. Odkrita je bila v pokončni legi, tako da je s spodnjim delom segala do površine spodaj ležeče plasti SE 6333. Dve stekleni jagodi (G201–G202) sta bili odkriti ob pranju kosti lobanje. Dimenzije lobanje dl. 0,18 m, gl. 0,12 m. Faza 3b. 6284 Antropološka analiza Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Lobanja je bila močno sploščena, ven- dar ohranjena v celoti, pri čemer so bile posamezne kosti težko razpoznavne. Grobni inventar Dva odlomka stekla (PN). 201 SE 6284; PN 9031a Riha 11.6, var. 1; obročasta jagoda iz črnega neprosojnega ste- kla, okrašena z valovito rumeno nataljeno nitjo in tremi očesci modre barve s črno piko; najdene ob pranju lobanje; dl. 1 cm; pr. 1,3 cm; št. odl. 2. 202 SE 6284; PN 9031b Sodčasti dvodelni obesek iz črnega neprosojnega stekla; spojen je iz prečnega valjastega dela, ki je okrašen z večkrat prečno navito modro nataljeno nitjo, in zanke za obešanje; najden ob pranju lobanje; dl. 3,4 cm; pr. 1 cm; št. odl. 2. a b Grob 6053 a Ostanki lobanje, pogled proti zahodu. b proti severovzhodu. 574 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 201 202 Grob 6053, SE 6284; 201, 202, merilo 1:1 Grob 6053, SE 6284, merilo 1 : 1. 575 Grob 7000 – sek. jug, kv. F 108–109 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 185°). Pokojnica (SE 7016) je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi, rahlo 7015 obrnjena proti levi strani. Glavo je imela položeno na levo lice. Roki sta bili iztegnjeni ob telesu, leva roka je bila rahlo pokrče- na, tako da je dlan počivala na medenici, desna dlan ob boku. Leva noga je bila pokrčena in spodvita pod desno, ki je bila iztegnjena in nekoliko usmerjena proti levi na severozahodu. Potek ovalne grobne jame (SE 7015) je bil zelo slabo viden, saj se zasutje ni ločilo od glinenega nasutja ob obzidju SE 7013, v katero je bil grob vkopan. Zapolnjena je s temno rumenkasto sivo (10YR 4/6) meljasto glino s prodnatim peskom (SE 7017). Grob je prekrila plast SE 7006. Brez pridatkov. 7016 Dimenzije grobne jame: dl. 1,91 m, š. 0,61 m, gl. 0,15 m. Faza: 3b. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: maturus II (50–60 let). Telesna višina M 162,00/P 161,00 cm. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; femininum. Pre- poznana je bila osifikacija Ahilove tetive (tendinitis Achillei cali- ficata), linearna hipoplazija sklenine in osteoartritis (osteoarthri- tis). Oseba je imela težave zaradi desne noge in zelo močne deformacije glave stegnenice. Grobni inventar Dva odlomka stekla, en odlomek železa, en odlomek opeke, 27 odlomkov kosti. Grob 7000 Ostanki skeleta, pogled proti jugu. 576 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 7001A – sek. jug, kv. E 113 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. B Usmerjenost proti jugu (azimut 167°). Pokojni otrok, dojenček (SE 7031) je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi. Roki sta bili izte- gnjeni tesno ob telesu. Ovalna grobna jama (SE 7030) je bila zelo plitka, izkopana je bila s površine plasti SE 7013. Zapolnjena je bila 7600 je z olivno rjavo (2.5Y 4/4) meljasto glino s prodnatim peskom (SE 7032). Grob je pre A- krila plast SE 7006. 7030 Brez pridatkov. Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 0,52 m, š. 0,28 m, gl. 0,16 m. Faza: 3b. Antropološka analiza 7031 Prva oseba grob 7001A Spol: določitev ni mogoča. Starost: infans I (0–7 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Otroški skelet dojenčka je zelo slabo ohranjen, vidijo se le rebra in nekaj dolgih kosti. Lobanja je zelo Grob 7001B – sek. jug, kv. F 113 slabo ohranjena. Prekopan skeletni pokop. Na površini plasti SE 7013 bližini groba 7001A so bile odkrite raztresene dolge kosti in čeljust (SE 7600). Ugotovljene dimenzije dl. 0,92 m, š. 0,63 m, gl. 0,12 m. Faza: 3b. Antropološka analiza Druga oseba 7001 B Spol: moški. Starost: adultus II/maturus I (35–45 let). Povprečna telesna višina 165,00 cm. Grob 7001A Ostanki skeleta, pogled proti jugu. Grob 7001B Ostanki skeleta, pogled proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 577 Grob 7002 – sek. jug, kv. E 113 Skeletni pokop v krsti. Usmerjenost proti jugu (azimut 190°). Grobna jama (SE 7033) podolgovate ovalne ali pravokotne oblike z zaobljenimi vogali in U-preseka je bila vkopana s po- vršine plasti SE 7023. Pokojnica (SE 7035) je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi, roki sta bili iztegnjeni tesno ob telesu, glava je bila položena na teme in nagnjena rahlo na levo stran. Ob ste- nah jame je bilo okoli skeleta v pravilnih razmikih razporejenih 12 kovanih železnih žebljev (G204–G215), ki oklepajo v tlorisu pravokotnik, tako da so zanesljivo del lesene grobne konstruk- cije ali krste. Kuhinjski lonec G203 je bil položen zunaj krste ob južni rob grobne jame, nad glavo pokojnice. Grobni pridatek je morda tudi prašičji zob PN 7032, ki je najden tik ob levi nogi. Grob so zasuli z olivno rjavo (2.5Y 4/3) meljasto glino s prodom in drobci opeke (SE 7034). Prekrila ga je plast SE 7013. Dimenzije grobne jame: dl. 2,00 m, š. 0,85 m, ugotovljena gl. 0,40 m. Faza: 3b. Datacija groba: 3.–5. stoletje. Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus II (30–40 let). Povprečna telesna višina 147,50 cm. Opis skeleta iz obrazca: Glava je v anatomski legi, obrnjena na levo stran, nekoliko je skelet slabše ohranjen, predvsem prsni koš. Značilnosti skeleta: Zelo nizka stopnja seksualizacije oz. ne- gotova določitev spola. Na skeletu so bili prepoznani osteofiti (osteophytosis) na ledvenih vretencih (L2, L3). Živalski ostanki Prašičji zob (PN 7032). 578 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 M 1 : 20 B 7033 PN 7032 G215 G204 G214 G205 G213 7035 G212 G206 G211 G210 G209 G207 G208 G203 A A B 234,54 m 234,36 m 234,16 m 7033 Grob 7002 Ostanki skeleta, pogled proti jugu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 579 Grobni inventar 213 SE 7034; PN 7029b En odlomek italske sigilate, 13 odlomkov svetle namizne kera Kovan žebelj; železo; dl. 4 cm; š. 1,4 cm; št. odl. 9.-mike, en odlomek svetle keramike s premazom, 21 odlomkov 214 SE 7034; PN 7030 fine kuhinjske keramike, 14 odlomkov grobe kuhinjske kera- Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 7,2 cm; db. 0,7 cm; št. mike, 132 odlomkov opeke, šest odlomkov tegul, štiri odlomki odl. 3. imbreksov, tri odlomki stekla, 19 odlomkov železa (PN), 18 od- lomkov železa, ena mozaična kocka, 50 odlomkov oglja, en 215 SE 7034; PN 7031 odlomek kosti (PN), 169 odlomkov kosti. Kovan žebelj; železo; dl. 9,8 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 1. 203 SE 7034; PN 7009; obd. 407 Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; lonec trebušastega trupa s pravokotno izvihanim ustjem, na rami dve plitvi kaneluri, ohranjen skoraj v celoti; F NK 1.2; b. črna, bnp. zelo svetlo rjava, bzp. lisasta sivorjava; v. 14 cm; pr. u. 11 cm; pr. d. 5,8 cm; št. odl. 21. 204 SE 7034; PN 7022 Kovan žebelj; železo; dl. 8,8 cm; š. 3,3 cm; št. odl. 3. 205 SE 7034; PN 7023 Kovan žebelj; železo; dl. 8,7 cm; š. 1,2 cm; št. odl. 1. 206 SE 7034; PN 7024 Kovan žebelj; železo; dl. 8,7 cm; š. 1,5 cm; št. odl. 1. 207 SE 7034; PN 7025a Kovan žebelj; železo; dl. 6,3 cm; š. 2,1 cm; št. odl. 2. 208 SE 7034; PN 7025b Kovan žebelj; železo; dl. 3,9 cm; š. 2,9 cm; št. odl. 3. 209 SE 7034; PN 7026 Kovan žebelj; železo; dl. 8,8 cm; š. 2,9 cm; št. odl. 2. 210 SE 7034; PN 7027 Trn kovanega žeblja; železo; dl. 2,8 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1. 211 SE 7034; PN 7028 Kovan žebelj; železo; dl. 3,6 cm; š. 1,5 cm; št. odl. 1. 212 SE 7034; PN 7029a Trn kovanega žeblja; železo; dl. 5,6 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 9. 580 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 203 Grob 7002, SE 7034; 203 merilo 1:3 Grob 7002, SE 7034, merilo 1 : 3. 581 Grob 7003 – sek. jug, kv. E–F 112 M 1 : 20 Prekopan skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu. Grobna jama (SE 7036) nepravilne ovalne oblike in U-preseka je bila vkopana s površine plasti SE 7023. Od pokojnika je bilo ohranjenih le nekaj kosti, ki niso bile več v prvotni legi. Jamo je A zapolnila temno siva meljasta glina z redkim prodom (SE 7037). Grob je prekrila plast SE 7013. Na zahodni strani ga je presekala zagatnica. 7036 Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,81 m, š. 0,53 m, gl. 0,35 m. Faza: 3b. Antropološka analiza Zaradi preslabe ohranjenosti analiza ni mogoča. Grobni inventar Osem odlomkov kosti skeleta (PN), štiri odlomki kosti. 7038 B A B 234,31 m 234,28 m 233,94 m 7036 Grob 7003 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. 582 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 7004 – sek. jug, kv. E 113 M 1 : 20 A Skeletni pokop v krsti. Usmerjenost proti severu (azimut 12°). Grobna jama (SE 7039) je bila oglate oblike in U-preseka in je bila vkopana s površine plasti SE 7023. Pokojnik (SE 7041) je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi. Leva roka je bila rahlo pokrčena in leva dlan je ležala na medenici, desna roka je bila v komolcu pokrčena in njena dlan je počivala na grodnici oz. na prsih. Glava je bila položena na teme in nagnjena rahlo na levo stran. Od pasu navzgor je bil grob pod kineto, zato je bil izkopan v dveh delih. Železni žeblji, ki so dokaj enakomerno razporejeni 7040 okoli spodnjega dela skeleta, kažejo na uporabo lesene grobne G221 konstrukcije ali krste ( G216–G221 ). Na večini so vidni še ostanki G216, G217 lesenih desk. Grob so zasuli z glineno zemljino (SE 7040) iz olivno rjave (2.5Y 7041 4/3) meljaste gline in redkim prodnatim peskom. Grob je pre- krila plast SE 7013. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 2,20 m, š. 0,70 m, gl. 0,35 m. Faza: 3b. Datacija groba: 3.–5. stoletje. Antropološka analiza Spol: moški. G218 Starost: juvenilis (15–20 let). G219 G220 Telesna višina nedoločljiva. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; masculinum. Na skeletu je bila prepoznana Schmorlova hernija na ledvenih vre- tencih (L1–L5) in osteofita na distalni osmini desne nadlahtnice. Rastlinski ostanki B Jesen (Fraxinus), hrast (Quercus sp.), cf. bor (Pinus sp.). A B 234,48 m 234,14 m 234,10 m 7040 Grob 7004 Gornji del skeleta, pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 583 Grobni inventar En odlomek italske sigilate, en odlomek svetle keramike s pre- mazom (krožnika Ce III.2.2.3), osem odlomkov grobe kuhinjske keramike, en odlomek fine kuhinjske keramike, 82 odlomkov opeke, en odlomek tegule, en odlomek laterkula, en odlomek železa, devet odlomkov železa (PN), dva odlomka brona, 33 odlomkov oglja, 146 odlomkov kosti. 216 SE 7040; PN 7010a Kovan žebelj; železo; dl. 5,9 cm; š. 4 cm; št. odl. 3. 217 SE 7040; PN 7010b Trn kovanega žeblja; železo; dl. 5,7 cm; št. odl. 3. 218 SE 7040; PN 7033 Trn kovanega žeblja z ostanki lesa; železo; dl. 9,5 cm; db. 1,1 cm; št. odl. 1. 219 SE 7040; PN 7034 Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 8,4 cm; š. 10,8 cm; db. 0,9 cm; št. odl. 1. 220 SE 7040; PN 7035 Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 8,2 cm; š. 0,7 cm; št. odl. 3. 221 SE 7040; PN 7036 Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 4,6 cm; š. 2,6 cm; db. 1,2 cm; št. odl. 1. 222 SE 7040; obd. 557 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek krožnika stanjšanega ustja in kroglasto oblikovanega ostenja, ki je na dveh tretjinah višine rahlo odebeljeno; F N 2.1; b. roza; rdeč mat premaz; š. 3 cm; št. odl. 1. Grob 7004 Ostanki spodnjega dela skeleta, pogled proti severu. 584 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 222 Grob 7004, SE 7040; 222 merilo 1:3 Grob 7004, SE 7040, merilo 1 : 3. 585 Grob 7005 – sek. jug, kv. E 109 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut ~180°). Pokojnica (SE 7042) je ležala na hrbtu v iztegnjeni legi. Grob je bil izredno slabo ohranjen, ker je bil presekan z zagatnicami. Zato ni bilo mogoče določiti grobne jame in njenega polnila kot tudi ne možnih pridatkov v grobu. Dimenzije grobne jame: dl. 0,34 m, š. 0,18 m. Faza: 3b. 7042 zagatnice Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je zelo slabo ohranjen Grob 7005 Ostanki skeleta, pogled proti severu. 586 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 7006 – sek. jug, kv. E 113–114 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti severu (azimut 0°). Pokojnik je ležal (SE 7045) na hrbtu v iztegnjeni legi, z rahlo dvignjeno glavo in rameni. Roki sta bili iztegnjeni tesno ob te- lesu, desna dlan je počivala na kamnu. Glava je bila položena na teme in nagnjena rahlo na desno lice. Gornji del skeleta je ležal pod kineto. Podolgovata ovalna grobna jama (SE 7043) je bila vkopana s plasti SE 7023. Zapolnjena je bila z olivno rjavo (2.5Y 4/3) 7045 7044 meljasto glino in redkim prodnatim peskom (SE 7044). Grob je prekrila plast SE 7013. Brez pridatkov. Dimenzije grobne jame: dl. 1,60 m, š. 0,54 m, ugotovljena gl. A G223 B 0,21 m. Faza: 3b. Datacija groba: 2.–5. stoletje. A B 234,31 m 234,28 m 234,28 m 7044 Antropološka analiza Spol: moški. Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina M 167,00/P 166,60 cm. Opis skeleta iz obrazca: Poškodovan skelet. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; masculinum. Prepoznana Schmorlova hernija na prsnih (T5–T12) in ledvenih (L1–L3) vretencih (najmočnejše spremembe od T11–L3) ter line- arna hipoplazija sklenine. a b Grob 7006 a Ostanki skeleta, pogled proti severu. b Gornji del skeleta pod kineto. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 587 Grobni inventar En odlomek svetle namizne keramike, dva odlomka temne na- mizne keramike, en odlomek svetle keramike s premazom, en odlomek grobe kuhinjske keramike, en odlomek fine kuhinjske keramike, en odlomek oljenke (PN), 18 odlomkov opeke, en odlomek stekla, 64 odlomkov kosti. 223 SE 7044; PN 7049 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke X; odlomek diska in rame; F O3; b. svetlo rdeča; dl. 4,6 cm; š. 2,7 cm; št. odl. 1; rezidualno. Grob 7006 c Odlomek oljenke (G223) med nogami. 588 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 223 Grob 7006, SE 7044; 223 merilo 1:2 Grob 7006, SE 7044, merilo 1 : 2. 589 Grob 7500 – sek. jug, kv. E 97–98, sonda 7502 M 1 : 20 B Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 184°). 7521 Pokojnica je ležala (SE 7523) na hrbtu v iztegnjeni legi. Leva roka je bila iztegnjena ob telesu, desna roka pokrčena, tako da je dlan počivala na medenici. Okoli vratu je nosila ogrlico s ste- klenimi jagodami (G224). Ob vratu je bila tudi bronasta zanka ali trakast obroček (G225), ki bi lahko predstavljal del ogrlice ali uhana. Grobna jama (SE 7521) je bila ovalne oblike in zelo plitka, sekala je meljasto glino SE 7526. Zapolnjena je bila s te- 7522 mno rumenkasto rjavim (10YR 4/4) glinastim meljem (SE 7522) z obilo drobcev malte in ometa. Grob je prekrila plast SE 7513. Dimenzije grobne jame: dl. 1,36 m, š. 0,51 m, ugotovljena gl. 0,1 m. Faza: 3b. Datacija groba: konec 3.–5. stoletje. Antropološka analiza G224 G225 Spol: ženski. Starost: adultus II (30–35 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je močno poškodovan zaradi lege ob zagatnici in maltnega polnila. Desna roka ni ohranjena, A leva je zelo poškodovana. Lobanja je zdrobljena. A B 234,80 m 234,70 m 234,67 m 7521 590 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 a Grob 7500 a Polnilo groba SE 7522, pogled proti vzhodu. b Ostanki skeleta, pogled proti jugu. b Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 591 Grobni inventar 22 odlomkov stekla (PN), en odlomek brona (PN). 224 SE 7522; PN 7507 Ogrlica iz steklenih jagod: a) 13 večjih neprosojnih temno modrih poliedričnih jagod (Riha 11.25, Aquileia XII; dl. 9–11 mm, db. 7–8 mm), b) štiri cevaste temno zelene jagode okroglega preseka (Riha 11.19, Aquileia 11.4; pr. 5–6 mm, v. 4 mm), c) dve celi in pol zdrobljene svetlo zelene steklene ali koščene jagode, po obliki na meji med obročastimi cevastimi jagodami (Riha 11.18, Aquileia II.B; pr. 4–5 mm, v. 2–3 mm), d) ena prosojna modra hruškasta jagoda, v obliki sploščene kapljice ovalnega preseka (Riha 11.13 št. 1226 najbljižje, Aquile- ia XI.3); ob vratu skeleta; št. odl. 21; datacija: 4. st. 225 SE 7522; PN 7505 Trakast obroček, zanka ali objemka, nesklenjena z enim kon- cem zapognjenim navzven; bron; dl. 0,7 cm; š. 0,5 cm; v. 0,2 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 592 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 224 c b a d 225 Grob 7500, SE 7522; vse merilo 1:1 Grob 7500, SE 7522, merilo 1 : 1. 593 Grob 7501 – sek. jug, kv. E 103, sonda 7503 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu. Od pokojnika (SE 7537) je bila ohranjena le lobanja, ki pa je A močno poškodovana. Na podlagi njene lege je mogoče skle-7535 pati usmerjenost groba. Grobna jama (SE 7535) je bila oval- ne oblike in U-preseka, vkopana s površine ruševinske plasti 7537 (SE 7541 = SE 5088). Zapolnjena je bila s sivkasto rjavo (10YR 5/2) meljasto glino in prodniki (SE 7536). Grob je prekrila plast SE 7540. Grob je bil prekopan oz. uničen z roparskim jarkom B SE 7538. Brez pridatkov. A B Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 0,34 m, š. 0,32 m, gl. 235,38 m 0,22 m. Faza: 3c. 235,26 m 235,25 m Antropološka analiza 7535 Spol: moški. Starost: juvenilis (15–20 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Od skeleta je ohranjena le lobanja, gle- de na njeno orientiranost pa je skelet ležal v smeri S–J. Lahko da lobanja ni več v prvotni legi. Morda del skeleta SE 7550. Značilnosti skeleta: Nižja stopnja seksualizacije; masculinum. Na prvem zgornjem desnem kočniku je bil prepoznan Carabellijev znak. Grob 7501 Ostanki skeleta, pogled proti zahodu. 594 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Grob 7502 – sek. jug, kv. E 103, sonda 7503 M 1 : 20 Skeletni pokop v preprosti grobni jami. Usmerjenost proti jugu (azimut 173°). A Pokojnik je ležal na hrbtu v iztegnjeni legi. Ohranjeni sta bili le nogi (SE 7550). Grobna jama (SE 7548) je bila ovalne obli- 7548 ke in U-preseka je bila vkopana v rumenorjavo meljasto glino (SE 7542) in zapolnjena je bila z rumenkasto rjavo (10YR 5/8) meljasto glino z malto in prodniki, redkimi drobci oglja in malte (SE 7549). Grob je bil delno prekopan oz. uničen z roparskim jarkom SE 7538. Brez pridatkov. Ugotovljene dimenzije grobne jame: dl. 0,7 m, š. 0,44 m, gl. 7550 0,29 m. Faza: 3b. B A B 235,09 m 234,88 m 234,85 m 7548 234,84 m Antropološka analiza Spol: ženski. Starost: adultus II (30–40 let). Telesna višina nedoločljiva. Opis skeleta iz obrazca: Skelet je zelo poškodovan, od njega sta ohranjeni le polovici nog in nekaj stopalnih kosti. Lahko da gre za dele istega skeleta kot v grobu 7501. Grob 7502 Ostanki skeleta, pogled proti severu. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 595 14Katalog stratigrafskih enot 14.1 Geološka osnova prodniki (30 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter - pretacija: geološka osnova. SE 1324 SE 2258 (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052, E053, E054. Opis: zelo temno = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = siva glina, pomešana z meljasto glino (20 %) in prodniki (< SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) 1 %, vel. 3–5 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: sled Lokacija: sek. kanal 2, kv. E147. Opis: drobljiv sivkasto rjav pe - zastajanja vode na SE 1325. Mere: dl. 3,80 m, š. 1,50 m, gl. sek s prodniki (40 %, vel. < 20 × 18 cm; 40 %, vel. < 4 cm). 0,13–0,17 m. Interpretacija: geološka osnova. SE 1325 SE 3258 (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: trdna olivno rjava glina, = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = pomešana z meljastim peskom (18 %) in prodniki (2 %, vel. SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) 3–5 cm). Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 1,00 m, š. 1,00 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. N118. Opis: rahel olivno rjav glinen gl. 0,53 m. pesek z apnenci (10 %, vel. < 20 cm), apnenčevimi prodniki SE 1339 (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 (30 %, vel. < 20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = geološka osnova. Mere: dl. 2,46 m, š. 2,18 m, gl. 0,20 m. SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) SE 3264 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: temno siva peščena gli - Lokacija: sek. Križišče, kv. I109, I108. Opis: sipek olivno siv me - na s prodniki (70 %, vel. 3 × 5–15 × 20 cm). Interpretacija: ljast pesek s prodniki (40 %, vel. 5 × 5 cm). Oblika tlorisa: ne - geološka osnova. Mere: dl. 1,00 m, š. 1,00 m. pravilna. Interpretacija: geološka osnova. Mere: dl. 6,00 m, š. SE 1349 3,00 m, gl. 0,50 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: olivno rjava glina s pro - SE 3283 (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 dniki (10 %, vel. 3 × 5–5 × 10 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Inter - = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = pretacija: nasutje. Mere: dl. 1,00 m, š. 1,00 m, gl. 0,20 m. SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) SE 1383 (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 Lokacija: sek. Križišče, kv. K–N/117–119. Opis: drobljiva rjava = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = peščena glina s prodniki (70 %, vel. < 22 cm). Oblika tlorisa: SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: geolo - Lokacija: sek. kanal 3, kv. E041–E044. Opis: rahel sivkasto rjav ška osnova. Mere: dl. 14,20 m, š. 8,30 m. pesek z apnenčevimi prodniki (80 %, vel. < 25 cm), tufov pro - SE 3328 dnik (5 %). Interpretacija: geološka osnova. Mere: dl. 16,60 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. J119, J118. Opis: temno sivorjav pe - š. 0,60 m. ščen melj z apnenci (30 %, vel. < 12 cm), apnenčevimi prodni - SE 1407 (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 ki (20 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 8 cm), opeko = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = (3 %, vel. < 12 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) linearen. Interpretacija: geološka osnova. Mere: dl. 2,80 m, š. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E058–E060. Opis: drobljiva rjav pe - 0,72 m, gl. 0,34 m. sek s peščeno glino in apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 25 SE 3400 × 16 cm, 40 %, vel. 0,5–4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter - Lokacija: sek. Križišče, kv. F–G/117–120. Opis: prodnata plast, pretacija: geološka osnova. Mere: dl. 10,20 m, š. 2,08 m. sorodna plastem SE 3270, SE 3283 in SE 3392. Oblika tlorisa: SE 2238 (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: geolo - = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = ška osnova. SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) Lokacija: sek. kanal 2, kv. F135–F139. Opis: sipek svetlo olivno rjav glinen melj pomešan s peskom, z apnenci (1 %, vel. < 2 cm), apnenčevi prodniki (15 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi 596 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 4101 (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 SE 7020 (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B145. Opis: jama oglate oblike Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F109, G109. Opis: sipek svetlo s presekom nepravilne oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika rjavkasto siv pesek z apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 7 cm). preseka: nepravilna. Interpretacija: geološka osnova. Mere: dl. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: geološka podlaga. 0,40 m, š. 0,50 m, gl. 0,06 m. Mere: dl. 22,01 m, š. 8,47 m. SE 4172 (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 SE 7513 = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094, E094. Opis: rumenkasto rjav SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) glinen melj z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 4 cm). Oblika Lokacija: sek. 1, kv. D146, C146. Opis: trden siv pesek z apnen- tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: čevimi prodniki (80 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. geološka podlaga. Mere: dl. 2,90 m, š. 1,30 m, gl. 0,40 m. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: geološka osnova. SE 7524 (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 Prod Savinje. Mere: dl. 6,03 m. = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = SE 5317 (SE 5317 = SE 5352) SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) Lokacija: sek. Križišče, kv. B116. Opis: rumenkast pesek s pro- Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098, D094, E094. Opis: si- dniki. Interpretacija: geološka podlaga. pek sivkasto rjav pesek z apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < SE 5352 15 cm, 40 %, vel. < 7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 preseka: nepravilna. Interpretacija: geološka osnova. Mere: dl. = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = 2,38 m, š. 0,90 m. SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/114–117. Opis: sipek rjav pesek z SE 7532 apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi pro- Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098. Opis: rumenkasto rjav dniki (15 %, vel. 10–30 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre- glinen melj. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: sterilna tacija: geološka osnova. Mere: dl. 24,30 m, š. 16,40 m. plast. Mere: dl. 2,18 m, š. 1,40 m, gl. 0,24 m. SE 6303 (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = 14.2 Faza 1a SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) Lokacija: sek. 2, kv. E–F/131–133. Opis: sipek svetlo olivno rjav SE 1415 meljast pesek z apnenčevimi prodniki (40 %, vel. 10–20 cm), Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: olivna meljasta glina z peščenjakovimi prodniki (15 %, vel. < 7 cm). Oblika tlorisa: ne- apnenci (5 %, vel. 38 × 30 cm), peščenjaki (5 %, vel. 25 × 20 × pravilna. Interpretacija: prodnata geološka osnova. Mere: dl. 20 cm), malto (5 %, vel. kosi), ogljem (2 %), prodniki (5 %, vel. 22,00 m, š. 8,00 m. < 58 × 20 cm), opeko (30 %, vel. 20 × 10 cm), opeko (30 %, SE 6319 vel. 40 × 20 cm). Oblika tlorisa: linearen. Interpretacija: polnilo Lokacija: sek. 2, kv. E135, D135. Opis: sipek svetlo olivno rjav vkopa SE 1417. Mere: dl. 4,50 m, š. 1,30 m, gl. < 0,45 m. meljast pesek apnenci (5 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi pro- SE 1417 dniki (35 %, vel. < 10 cm), peščenjakovimi prodniki (10 %, vel. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: jama ovalne oblike s < 7 cm), tufiti (15 %, vel. < 18 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: prodna geološka osnova. Interpretacija: odpadna jama. Mere: dl. 4,50 m, š. 1,30 m, gl. SE 6506 < 0,45. (SE 4172 = SE 2238 = SE 2258 = SE 1383 = SE 3283 = SE 3258 = SE 6506 = SE 6303 = SE 5352 = SE 7020 = SE 2236 SE 7524 = SE 1407 = SE 1339 = SE 4101) Lokacija: sek. kanal 2, kv. F135 – F139. Opis: plastičen temno Lokacija: sek. 2, kv. D–F/125–130. Opis: sipek svetlo olivno rjav rjav glinen melj, pomešan s peskom (50 %) z apnenčevi pro- meljast pesek z apnenčevimi prodniki (45 %, vel. < 10 cm), dniki (1 %, vel. < 8 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < peščenjakovimi prodniki (10 %, vel. < 7 cm). Oblika tlorisa: ne- 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. š. 8,00 m. SE 2257 pravilna. Interpretacija: geološka osnova. Mere: dl. 19,00 m, Lokacija: sek. kanal 2, kv. D147, D146. Opis: mazav svetlo olivno rjava do siv glinen melj z apnenci (1 %, vel. < 10 × 8 cm), apnenčevi prodniki (1 %, vel. < 6 × 4 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 3 cm), peščenjakovimi prodniki (1 %, vel. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 597 < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. V. Interpretacija: polnilo vkopa SE 4179. Mere: š. 0,14 m, gl. Mere: dl. 6,00 m, š. 1,99 m, gl. 0,26 m. 0,27 m. SE 3393 SE 5350 Lokacija: sek. Križišče, kv. F119, F118. Opis: sivkasto rjav me- Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: zbita temno sivka- ljast pesek z apnenčevimi prodniki (85 %, vel. < 15 cm). Oblika sto rjava peščena glina z apnenci (2 %, vel. < 3 cm), apnen- tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: čevimi prodniki (35 %, vel. < 5 × 4 × 2 cm), peščenjaki (1 %, geološka osnova. vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: hodna SE 4094 površina. Mere: dl. 8,10 m, š. 3,55 m, gl. 0,21 m. Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B144, B145. Opis: drobljiva svetlo SE 5379 olivno rjava meljasta glina. Oblika tlorisa: oglata. Oblika pre- Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: mazav rjav peščen seka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 2,20 m, š. melj z apnenčevimi prodniki (25 %, vel. < 6 × 4 × 3,6 cm), 2,00 m, gl. 0,50 m. skrilavci (10 %, vel. < 16 × 7 × 6 cm), malto (1 %, vel. < 1 cm), SE 4098 keramičnim gradbenim materialom (1 %). Oblika tlorisa: ne- pravilna. Interpretacija: polnilo jarka. Mere: dl. 5,40 m, š. Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B144. Opis: jama ovalne oblike 2,10 m, gl. 0,60 m. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,12 m, š. 0,10 m, gl. SE 5419 0,11 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: jama nepravilne SE 4099 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: jarek neznane namembnosti. Mere: Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B144. Opis: sivkasto rjava pešče - dl. 5,40 m, š. 2,10 m, gl. 0,60 m. na glina. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta - cija: polnilo jame 4098. Mere: dl. 0,12 m, š. 0,10 m, gl. 0,11 m. SE 5423 SE 4125 Lokacija: sek. Križišče, kv. F117, F118, E117, E118. Opis: sipek rjav glinen pesek z apnenčevimi prodniki (50 %, vel. < 8 cm), Lokacija: sek. 1, kv. D148, C148. Opis: drobljiva temno sivka - apnenčevimi prodniki (19 %, vel. 8–20 cm), ogljem (1 %, vel. < sto rjava meljasta glina. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: hodna površi - 0,60 m, š. 1,30 m, gl. 0,10 m. na. Mere: dl. 3,15 m, š. 2,25 m, gl. 0,10 m. SE 4168 SE 6312 Lokacija: sek. 1, kv. C146. Opis: drobljiva temno rumenkasto Lokacija: sek. 2, kv. E135, E134, D134, D135. Opis: sipek svetlo rjava meljasta glina. Interpretacija: naplavina. Mere: š. 1,11 m, olivno rjav meljast pesek apnenci (30 %, vel. < 20 cm), apnen - gl. 0,11 m. čevimi prodniki (15 %, vel. < 15 cm), peščenjaki (5 %, vel. < SE 4171 18 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: sediment. Lokacija: sek. 1, kv. D146, C146. Opis: drobljiv temno rumenka - Mere: dl. 1,50 m, š. 0,70 m, gl. 0,30 m. sto rjav glinen melj. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: SE 6369 naplavina. Mere: š. 5,90 m, gl. 0,87 m. Lokacija: sek. 2, kv. F129, F130, F126, E126, E127, E128, E129, SE 4176 E130, F127, F128. Opis: svetlo olivno rjava meljasta glina z Lokacija: sek. 1, kv. C141. Opis: jama s presekom v obliki črke apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 2 cm), ogljem (1 %, vel. < V. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: V. Interpretacija: jama 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: sterilen vodni za količek. Mere: š. 0,12 m, gl. 0,50 m. sediment. SE 4177 SE 6371 Lokacija: sek. 1, kv. C141. Opis: drobljiva svetlo olivno rjava gli- Lokacija: sek. 2, kv. F128. Opis: jama krožne oblike s presekom na s železovimi oksidi (10 %). Oblika preseka: V. Interpretacija: U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpre- polnilo vkopa SE 4176. Mere: š. 0,12 m, gl. 0,50 m. tacija: jama neznane namembnosti. SE 4178 SE 6372 Lokacija: sek. 1, kv. C141. Opis: jama s presekom v obliki črke v. Lokacija: sek. 2, kv. F128. Opis: svetlo olivno rjava glina. Oblika Oblika preseka: V. Interpretacija: jama za kol. Mere: š. 0,14 m, tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa gl. 0,27 m. SE 6371. SE 4179 SE 6396 Lokacija: sek. 1, kv. C141. Opis: drobljiva svetlo olivno rjava Lokacija: sek. 2, kv. D131, D132, D133. Opis: olivno rjava me- glina s ogljem (5 %), železovimi oksidi (10 %). Oblika preseka: ljasta glina z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 2 cm). Oblika 598 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naraven sediment – rečni SE 1371 nanos – humifikacija. Mere: dl. 13,50 m, š. 3,60 m, gl. 0,63 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: zid je grajen iz lomljen- SE 6500 cev in opeke, vezanih z malto. Usmerjen V–Z. Interpretacija: zid, ki tvori vogal z zidom SE 1373. Mere: dl. 0,8 m, š. 0,36 m, Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: jama krožne oblike s prese - gl. 0,45 m. kom v obliki črke V. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: V. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,54 m, gl. 0,37 m. SE 1372 SE 6501 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: zid je grajen iz lomljen- cev (40 %, vel. 10 × 10cm) in opeke (40 %, vel. 25 × 15 cm), Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: svetlo olivno rjava peščena vezanih z malto. Usmerjen S–J. Interpretacija: zidec prislonjen glina z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 10 cm). Oblika tlo - na SE 1373. Mere: dl. 0,7 m, š. 0,35 m, gl. 0,1 m. risa: okrogla. Oblika preseka: V. Interpretacija: polnilo jame SE 6501. Mere: pr. 0,54 m, gl. 0,37 m. SE 1373 (SE 1373 = SE 1305) SE 6502 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: zid grajen iz lomljencev (80 %, vel. 30 × 20 cm), vezanih z malto. Usmerjen S–J. Nanj Lokacija: sek. 2, kv. D128. Opis: jama nepravilne oblike s pre - se veže zid SE 1371 na S strani, na J strani pa SE 1372. Z za - sekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. hodne strani se nanj naslanja SE 1376, z vzhodne pa SE 1375. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. 1,00 m, Interpretacija: zid, ki tvori vogal z zidom SE 1371. Mere: dl. 1 m, š. 0,60 m, gl. 0,70 m. š. 0,36 m, gl. 0,4 m. SE 6503 SE 1376 Lokacija: sek. 2, kv. D128. Opis: olivno rjava peščena glina z Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: trdna bela malta z apnenčevimi prodniki (29 %, vel. < 10 cm), peščenjakovimi apnenci (20 %, vel. < 25 cm) in opeko (10 %, vel. 10 cm). Obli - prodniki (1 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki (19 %, vel. ka tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpre - < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Inter - tacija: maltna izravnava, ki zapolnjuje vogal med zidovoma pretacija: polnilo vkopa SE 6502. Mere: dl. 1,00 m, š. 0,60 m, SE 1373 in SE 1372. Mere: dl. 0,60 m, š. 0,50 m. gl. 0,70. SE 6504 SE 1385 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: drobljiv oliven peščen Lokacija: sek. 2, kv. E127, E128. Opis: jama ovalne oblike s melj z ogljem (1 %), prodniki (15 %, vel. < 2 × 2 cm). Oblika presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: tamponsko nasutje. Mere: Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. 0,80 m, dl. 2,20 m, š. 2,00 m, gl. < 0,20 m. š. 0,60 m, gl. 0,50 m. SE 6505 SE 1386 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: apnenci (15 %, vel. < Lokacija: sek. 2, kv. E127, E128. Opis: olivno rjava peščena gli-15 cm), apnenci (85 %, vel. < 25 cm). Oblika tlorisa: linearna. na z ogljem (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika Interpretacija: linija kamnov med SE 1387 in SE 1348. Mere: dl. preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 6505. Mere: dl. 1,80 m, š. 0,40 m, gl. 0,25 m. 0,80 m, š. 0,60 m, gl. 0,50 m. SE 7047 SE 1387 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050, E049. Opis: drobljiv rjav meljast Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F–G/113–114. Opis: sipek svetlo pesek z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 3 cm), malto (5 %), rjavkasto siv meljast pesek z apnenčevimi prodniki (45 %, vel. ogljem (10 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: ne-< 10 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: nepravilna. pravilna. Interpretacija: sediment na hodni površini. Mere: dl. Interpretacija: rečni sediment. Mere: dl. 3,70 m, š. 4,13 m, gl. 2,40 m, š. 1,80 m, gl. < 0,05 m. 0,30 m. SE 1388 14.3  Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050. Opis: sipek oliven meljast pe- Faza 1b sek s prodniki (20 %, vel. 2 × 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 1348 š. 0,10–1,00 m, gl. < 0,07 m. Interpretacija: podlaga za estrih SE 1356. Mere: dl. 0,10–1,20 m, Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: rahel svetlo olivno rjav meljast pesek s prodniki (30 %, vel. 2 × 4 cm). Oblika tlorisa: SE 1391 nepravilna. Interpretacija: peščeno nasutje; izravnava za ho Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: zid, sestavljen iz lomljen- - dno površino. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,50–1,20 m, gl. 0,20 m. cev apnenca (90 %: do 25 cm), vezan z malto. Proti severu ohranjen omet, vezava dobra. Poteka tudi ob zidu SE 1373. Usmerjen V–Z. Interpretacija: dozidava zidu SE 1371. Mere: dl. 1,14 m, š. 0,34 m, gl. 0,42 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 599 SE 1392 SE 3392 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: zidan je iz apnenčevih Lokacija: sek. Križišče, kv. F119, F118. Opis: drobljiv svetlo siv- lomljencev (65 %: do 20 cm) in opeke (25 %: 15 cm), vezan kasto rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki (80 %, vel. < z malto. Usmerjen V–Z. Interpretacija: zid, naslonjen na zid 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. SE 1391. Mere: dl. 0,8 m, š. 0,66 m, gl. 0,29 m. Interpretacija: nasutje. SE 1397 SE 3403 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: umazano bela malta z Lokacija: sek. Križišče, kv. F118. Opis: zbita temno sivkasto rja- opeko (5 %, vel. 10 × 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter- va peščena glina z apnenci (10 %, vel. < 12 × 8 cm), skrilavci pretacija: delovna površina ob gradnji zidu SE 1391. Mere: dl. (1 %, vel. < 6 × 4 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 × 1 cm), prodniki 0,60–1,30 m, š. 0,60 m, gl. 0,07 m. (5 %, vel. < 8 × 10 cm), tufiti (1 %, vel. < 4 × 5 cm), opeko (5 %, SE 1398 vel. < 6 × 4 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. In- terpretacija: polnilo jame SE 3404. Mere: dl. 1,62 m, š. 1,52 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: rahel oliven meljast pe - sek s prodniki (15 %, vel. 3 × 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 3404 Interpretacija: nasutje ob gradnji zidu 1397. Mere: dl. 0,60– Lokacija: sek. Križišče, kv. F118. Opis: jama ovalne oblike s 1,30 m, š. 0,60 m, gl. 0,05 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. SE 1399 Interpretacija: jama neznane namembnosti. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: olivna peščena glina z SE 4170 (SE 4170 = sp. del SE 2219 = SE 2235) malto (2 %), ogljem (1 %), prodniki (5 %, vel. 3 × 2 cm), opeko Lokacija: sek. 1, kv. D146. Opis: drobljiva olivno rjava meljasta (2 %, vel. 5 × 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki hodna površina. Mere: dl. 4,00 m, š. 0,30–2,00 m, gl. 0,02 m. (5 %, vel. < 2 cm), ogljem (5 %), keramičnim gradbenim ma- SE 1408 terialom (5 %). Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: na- plavina. Mere: š. 4,30 m, gl. 0,45 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: jama nepravilne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama neznane na- SE 6488 (SE 2278 = SE 4183 = SE 6507 = SE 6488) membnosti. Mere: dl. 1,60 m, š. 0,20–0,70 m, gl. < 0,10 m. Lokacija: sek. 2, kv. E134, D134. Opis: jarek nepravilne oblike. SE 1419 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: struga (?). Mere: š. 6,27 m, gl. 0,45 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E047. Opis: apnenci (vel. < 45 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: utrditev terena pod SE 6507 (SE 2278 = SE 4183 = SE 6507 = SE 6488). zidovi SE 1372 in 1373. Mere: dl. 1,70 m, š. 1,25 m. SE 2219 (SE 4170 = sp. del SE 2219 = SE 2235) 14.4 Faza 2a na z apnenčevi prodniki (1 %, vel. < 12 × 8 cm), peščenjaki SE 1161 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052, E053. Opis: trdna siva malta. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144. Opis: olivno rjava meljasta gli- ja: naplavina. Mere: dl. 6,16 m, š. 2,86 m, gl. 0,27 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: estrih ob zidu SE 1128 (maltna površina). Mere: dl. 2,10 m, š. 2,00 m, gl. 0,15 m. (1 %, vel. < 12 × 8 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretaci- Lokacija: sek. kanal 2, kv. F135 – F139. Opis: temno rumenka SE 1162 SE 2235 (SE 4170 = sp. del SE 2219 = SE 2235) sto rjav peščen melj, pomešan s peskom (50 %) z apnenčevi Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052 – E054. Opis: drobljiv temno rumenkasto rjav peščen melj s kamni (2 %, vel. 1–2 cm), pro - lom (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: dniki (3 %, vel. 1–5 cm), imbreksi (1 %, vel. 1–5 cm). Oblika tlo- risa: nepravilna. Interpretacija: izravnalna gradbena površina naplavina. prodniki (1 %, vel. < 8 cm), keramičnim gradbenim materia - - med zidovi SE 1128 in 1121; nivo gradnje. Mere: dl. 5,90 m, š. SE 3228 (SE 3228 = SE 3268) 2,00 m, gl. 0,20 m. ljast pesek s prodniki (40 %, vel. 2 × 2 cm). Interpretacija: vo SE 1165 Lokacija: sek. Križišče, kv. I–K/114–116. Opis: zbita oliven me- dni nanos. Sipina. Mere: dl. 9,00 m, š. 9,00 m, gl. < 0,30 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: plast apnencev (99 %, vel. 10–20 cm) in tegul (1 %, vel. 10). Oblika tlorisa: nepravilna. - SE 3268 (SE 3268 = SE 3228) Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 0,60 m, š. 0,40 m. peščen melj s prodniki (20 %, vel. 1 × 2 cm). Oblika tlorisa: SE 1168 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052, E053, E054. Opis: rahel ru Lokacija: sek. Križišče, kv. I109, I108. Opis: drobljiv oliven nepravilna. Interpretacija: rečno korito. Mere: dl. 6,00 m, š. - 2,00 m, gl. < 0,30 m. menkasto rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki (8 %, vel. 1–2 cm, 8 %, vel. 2–5 cm), malto (4 %, vel. 1–5 cm), tegu - lami (1 %, vel. 1–5 cm), imbreksi (2 %, vel. 1–5 cm), dolomitni 600 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 prodniki (9 %, vel. 2–5 cm), kremenovi prodniki (9 %, vel. SE 1232 1–2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje med Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: plast malte (40 %, vel. 1), zidovi SE 1121 in 1128 (objekt 4). Mere: dl. 6,30 m, š. 2,00 m. ometa (10 %, vel. 1–3 cm) in tegul (50 %, vel. 5–15 cm). Obli- SE 1202 ka tlorisa: linearna. Interpretacija: predelna stena v objekt 7. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,28 m, gl. 0,07 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052, E053, E054. Opis: droblji - va temno sivorjava peščena glina s peščenjaki (1 %), kamni SE 1238 (1 %), prodniki (1 %), keramičnim gradbenim materialom (1 %). Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051, E052. Opis: drobljiv bledo Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naravna akumulacija. rjav peščen melj z malto (80 %), ometom (15 %), keramičnim Mere: dl. 6,30 m, š. 2,00 m, gl. 0,20 m. gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Obli- SE 1204 ka preseka: nepravilna. Interpretacija: izravna iz malte za ka- nal. Mere: dl. 4,00 m, š. 3,00 m, gl. 0,04 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E047. Opis: zid sestavljen iz apnen - čevih lomljencev (20 × 20 cm), vezanih z malto. Je vzporeden SE 1239 z zidom SE 1220. Zid ima zidano lice na obeh straneh. Usmer- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050, E049. Opis: drobljivo bledo jen V–Z. Interpretacija: južni zid objekta 7. Mere: dl. 2 m, š. rjavo apno. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Inter - 0,5 m, gl. 0,9–1,00 m. pretacija: ostanki žganja apna. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,40 m, gl. SE 1216 0,09 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E047. Opis: rahel temno rumenkasto SE 1241 rjav melj s kamni (2 %, vel. 1–2 cm), malto (2 %, vel. 1–2 cm). Lokacija: sek. kanal 3, kv. E053, E054. Opis: temno rume- Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1217. norjava plast meljaste gline, ometa (2 %) in prodnikov (2 %). Mere: dl. 2,00 m, š. 0,38 m, gl. 0,22 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: rečni nanos. Mere: SE 1219 gl. 0,52 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E047. Opis: rahel rjav melj z malto SE 1243 (4 %, vel. 1–3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E–F/053–054. Opis: rahel črna do nepravilna. Interpretacija: drugo polnilo vkopa SE 1217. Mere: temno rumenkasto rjava plast oglja, pepela in kamnov (5 %, dl. 2,00 m, š. 0,35 m, gl. 0,18 m. vel. 0,5–2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: žgani- SE 1220 na. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,30 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050. Opis: zid iz apnenčastih lo- SE 1245 mljencev (20 × 15 cm). Usmerjen V–Z. Zid leži na maltni osno- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051. Opis: rahel olivno rjav glinen vi, ki je služila kot izravnava za izgradnjo zidu. Vzporeden je melj z apnenčevimi prodniki (4 %, vel. 1–5 cm), tegulami (2 %, z zidom SE 1315. Interpretacija: predelna stena v objektu 7. vel. 3–5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepra- Mere: dl. 2 m, š. 0,5 m, v. 0,3 m. vilna. Interpretacija: zasutje kanala. Mere: dl. 2,10 m, š. 2,00 m, SE 1221 gl. 0,20 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050, E051, E052. Opis: sipek temno SE 1257 rumenkasto rjav meljast pesek s prodniki (50 %, vel. 1–5 cm). Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: zid, grajen je iz večjih lo- Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- mljencev, vezanih z malto. Zob temelja je viden le na J strani; pretacija: nasutje. Mere: dl. 3,20 m, š. 2,00 m, gl. 0,01 m. vkop za temelj ni viden. Usmerjen V–Z. Interpretacija: s zid SE 1222 objekta 7. Mere: dl. 2 m, š. 0,62 m, v. 0,77 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050. Opis: drobljiva zelo bledo rjava SE 1263 malta (98 %, vel. 1–5 cm) z ometom (2 %, vel. 1–5 cm). Oblika Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051. Opis: struktura iz tegul (vel. tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: 5–10 cm) in malte. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: južni estrih. Mere: dl. 3,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,05 m. krak kanala. Mere: dl. 2,25 m, š. 0,31 m, gl. 0,34 m. SE 1223 SE 1270 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050. Opis: rjav glinen melj. Oblika Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050, E051. Opis: sipek rumenkasto tlorisa: ovalna. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: sedi- rjav meljast pesek s prodniki (50 %, vel. 1–5 cm). Oblika tlorisa: ment. Mere: dl. 1,30 m, š. 1,00 m, gl. 0,05 m. nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasu- SE 1224 tje za izravnavo nivoja uporabe kanala. Mere: dl. 4,90 m, š. 2,00 m, gl. 0,01 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050. Opis: drobljiv rjav melj z apnenčevimi prodniki (80 %, vel. 5–20 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polkrožna struktura. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,45 m, gl. 0,44 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 601 SE 1271 SE 1309 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050. Opis: trdna rumenkasto rjava Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051. Opis: tegule (vel. 10–40 cm). malta. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: ostanek gradbene Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: dno kanala. Mere: dl. dejavnosti. Mere: dl. 1,50 m, š. 0,90 m, gl. 0,06 m. 3,50 m, š. 0,34 m, gl. 0,03 m. SE 1283 SE 1310 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051. Opis: drobljiv rjav melj z ogljem Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: sipek rumenkasto rjav (1 %, vel. 1 cm), prodniki (5 %, vel. 1–3 cm). Interpretacija: pol- meljast pesek s prodniki (50 %, vel. 1–5 cm). Oblika tlorisa: nilo kanala SE 1263 in SE 1285. Mere: dl. 2,20 m, š. 0,31 m, gl. nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. 0,28 m. Mere: dl. 2,10 m, š. 2,00 m, gl. 0,80 m. SE 1284 SE 1311 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: ovalna jama s presekom Lokacija: sek. kanal 3, kv. E064. Opis: trdna olivno rjava pe- U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpre- ščena glina s prodniki (5 %, vel. 1–3 cm). Oblika tlorisa: nepra- tacija: vkop za strukturo SE 1224. Mere: dl. 1,10 m, š. 0,24 m, vilna. Interpretacija: naravna akumulacija. Mere: dl. 10,00 m, š. gl. 0,35 m. 2,00 m, gl. 0,45 m. SE 1285 SE 1315 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051. Opis: zidec iz malte (30 %), Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052. Opis: zid iz apnenčastih lo- tegul (50 %, vel. 10–20 cm), apnencev (20 %, vel. 10–20 cm). mljencev (20 × 15 cm), na S strani je ohranjen rdeč omet. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: Usmerjen V–Z. Interpretacija: predelna stena v objektu 7. stranica kanala. Mere: dl. 2,40 m, š. 0,41 m, gl. 0,35 m. Mere: dl. 2 m, š. 0,5 m, gl. 0,3 m. SE 1286 SE 1316 Lokacija: sek. kanal 3, kv. F051. Opis: zidec iz tegul (50 %, vel. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052. Opis: bledo rdeč omet. Obli- 10–20 cm) in apnencev (20 %, vel. 10–20 cm), vezan z malto. ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: omet na S strani SE 1315. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: Mere: dl. 1,00 m, š. 0,03 m, gl. 0,10 m. stranica kanala. Mere: dl. 0,55 m, š. 0,22 m, gl. 0,38 m. SE 1318 SE 1287 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052. Opis: rdeč omet. Interpreta- Lokacija: sek. kanal 3, kv. F051. Opis: zidec iz tegul (50 %, vel. cija: omet na J strani zidu SE 1315. Mere: dl. 1,00 m, š. 0,03 m, 10–20 cm) in apnencev (20 %, vel. 10–20 cm), vezan z malto. gl. 0,10 m. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: SE 1326 stranica kanala. Mere: dl. 1,60 m, š. 0,25 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: temelj je grajen iz lo-SE 1288 mljencev peščenjaka (vel. 15 × 25–20 × 30 cm), vezan s pe- Lokacija: sek. kanal 3, kv. F051, F052. Opis: temno rumenkasto ščeno malto sive barve. Usmerjen V–Z. Interpretacija: temelj rjav glinen melj s prodniki (20 %, vel. 1–3 cm). Oblika tlorisa: zidu SE 1257. Mere: dl. 1,9 m, š. 0,62 m. nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: zasutje SE 1327 (SE 1304 = SE 1327) uničenja kanala. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,58 m, gl. 0,40 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052. Opis: plast prodnikov (vel. < SE 1304 (SE 1304 = SE 1327) 15 cm) in malte (5 %, vel. < 4 cm). Interpretacija: zasutje ali Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051, E052. Opis: sipek rumenka- posledica vodnega nanosa (?). Mere: dl. 9,00 m, š. 2,00 m, gl. sto rjav meljast pesek s prodniki (50 %, vel. 1–10 cm). Oblika < 0,08 m. tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: SE 1330 nasutje za hodno površino. Mere: dl. 4,50 m, š. 3,00 m, gl. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050. Opis: rahel zelo temno sivka-0,50 m. sto rjav meljast pesek s kamni (3 %, vel. 5 × 5 cm), prodniki SE 1305 (10 %, vel. 2 × 3 cm), opeko (2 %, vel. 4 × 4 cm). Oblika tlorisa: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: zbita rumenkasto rjava linearna. Interpretacija: hodna površina. Mere: dl. 4,50 m, š. peščena glina. Interpretacija: nasutje na hodni površini. Mere: 2,00 m, gl. 0,05 m. dl. 1,35 m, š. 1,90 m, gl. < 0,05 m. SE 1331 (SE 1331 = SE 1334) SE 1308 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052. Opis: zbita zelo bela malta. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: struktura iz apnenčevih Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: estrih ob zidu SE 1315. lomljencev (85 %, vel. < 20 cm), malte (5 %), opeke (10 %, vel. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,30 m, gl. < 0,07 m. < 15 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: temelj neke nadgradnje. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,45 m, gl. 0,35 m. 602 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 1332 ruševina zidov SE 1371, SE 1372, SE 1373. Mere: dl. 5,20 m, š. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051. Opis: drobljiva zelo bledo rjava 2,00 m, gl. < 0,20 m. malta s prodniki (30 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravil- SE 1353 na. Interpretacija: hodna površina; estrih. Mere: pr. 3,00 m, gl. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046. Opis: rahel svetlo olivno rjav 0,05 m. pesek z apnenci (15 %, vel. < 4 cm), apnenčevimi prodniki SE 1333 (SE 1333 = SE 1332) (25 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051, E052. Opis: sipek temno ru- nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 3,40 m, š. 1,80 m. menkasto rjav pesek s prodniki (40 %, vel. < 10 cm). Oblika SE 1354 tlorisa: nepravilna. Interpretacija: podlaga za estrih SE 1331 in Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051, E052. Opis: rahel oliven me-1332;. Mere: dl. 3,00 m, š. 2,00 m. ljast pesek z ogljem (1 %), prodniki (5 %, vel. 2 × 2 cm). Oblika SE 1334 (SE 1334 = SE 1330 = SE 1390) tlorisa: nepravilna. Interpretacija: hodna površina. Mere: dl. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: zbita umazano bela 2,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,02 m. malta s prodniki (2 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretaci- SE 1355 ja: estrih ob zidu SE 1220. Mere: pr. < 0,04 m, gl. 1,32 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050. Opis: sipek svetlo olivno rjav SE 1335 pesek s prodniki (1 %, vel. < 5 × 5 cm). Oblika tlorisa: nepra- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: rahel temno sivkasto vilna. Interpretacija: nasutje na hodni površini (nad estrihom rjav glinen pesek s prodniki (10 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: SE 1356). Mere: dl. 1,50 m, š. 0,02–2,00 m, gl. 0,02 m. nepravilna. Interpretacija: zemljena podlaga za estrih SE 1334. SE 1356 Mere: dl. 2,41 m, š. 2,00 m, gl. 0,02 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050. Opis: bela malta. Oblika SE 1336 (SE 1336 = SE 1346) tlorisa: nepravilna. Interpretacija: estrih. Mere: dl. 5,00 m, š. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: sipek svetlo olivno rjav 0,20 m, gl. < 0,03 m. meljast pesek s prodniki (10 %, vel. 2 × 2 cm). Oblika tlorisa: SE 1361 nepravilna. Interpretacija: nasutje za hodno površino. Mere: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054, E055. Opis: zelo temno sivka-dl. 2,50 m, š. 1,20 m, gl. < 0,10 m. sto rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 4 × SE 1343 6 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 3 cm), malto (5 %, Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054, E055. Opis: plastičen rjav me- vel. < 6 × 5 cm), ogljem (5 %, vel. < 2 × 3 cm). Oblika tlorisa: ljast pesek z apnenci (1 %, vel. < 10 × 8 cm), apnenčevimi pro- nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 2,35 m, š. 1,10 m. dniki (2 %, vel. < 8 × 4 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. SE 1363 < 3 cm), malto (1 %, vel. < 2 cm), ogljem (2 %). Oblika tlorisa: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: bela do svetlo olivno nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 6,15 m, š. 1,52 m. rjava peščena glina z malto (40 %, vel. < 7 cm), ogljem (5 %). SE 1345 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: rahel glina z malto. Obli- 0,50 m, š. 0,15 m, gl. 0,05 m. ka tlorisa: linearna. Interpretacija: izravnava. Mere: dl. 0,90 m, SE 1365 š. 0,40 m, gl. 0,02 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: oglata jama s presekom SE 1346 (SE 1336 = SE 1346) U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpreta- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: sipek svetlo olivno rjav cija: vkop za temelj SE 1326. Mere: dl. 2,00 m, gl. 0,92 m. meljast pesek s prodniki (20 %, vel. 2 × 4 cm). Oblika tlorisa: SE 1366 nepravilna. Interpretacija: nasutje za hodno površino. Mere: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: trdna olivno rjava glina dl. 5,00 m, š. 0,20 m, gl. < 0,20 m. s kamni (2 %, vel. 10 × 12 cm), prodniki (1 %, vel. 10 × 12 cm). SE 1347 Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: rahel olivno siv glinen vkopa SE 1365. Mere: gl. 0,92 m. pesek s prodniki (5 %, vel. 2 × 3 cm). Oblika tlorisa: nepravil- SE 1367 na. Interpretacija: hodna površina. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,60– Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: olivno rjava do sivorjav 2,00 m, gl. 0,04 m. glinen melj z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 14 cm), apnen-SE 1351 čevimi prodniki (10 %, vel. < 4 cm), malto (3 %, vel. < 4 cm), Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: zbita umazano bela ogljem (5 %, vel. 0,5–1 cm), keramičnim gradbenim materia- malta z apnenci (10 %, vel. < 25 cm), apnenčevimi prodni- lom (1 %, vel. drobci). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ki (5 %, vel. < 20 cm), keramičnim gradbenim materialom nasutje. Mere: dl. 3,00 m, š. 0,85 m. (2 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 603 SE 1374 vel. < 3 cm), malto (20 %, vel. < 10 × 8 cm), ogljem (1 %, vel. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: oliven peščen melj z < 2 cm), opeko (10 %, vel. < 10 × 6 cm). Oblika tlorisa: nepra- ogljem (3 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: hodna vilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 2,65 m, š. 0,96 m, gl. površina. Mere: dl. 2,50 m, š. 2,00 m, gl. < 0,10 m. 0,22 m. SE 1377 SE 1401 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046. Opis: drobljiv svetlo rumen- Lokacija: sek. kanal 2, kv. E058. Opis: zid je grajen iz večjih kasto rjav do črn peščen melj z apnenčevimi prodniki (5 %, apnenčastih oblic (83 %: 22 × 12 cm) in apnenčastih lomljen- vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 7 cm), mal- cev (2 %: 10 × 8 cm), zloženih v vrste in vezanih z bledo sivo to (10 %), opeko (2 %, vel. 12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. drobljivo malto. Malta vsebuje 1–2 % manjših apnenčastih Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. prodnikov. Usmerjen V–Z. Zid je vezan z zidom SE 1406. In- 1,80 m, š. 1,10 m, gl. 0,17 m. terpretacija: del objekta 8. Mere: dl. 0,87 m, š. 0,32 m. SE 1378 SE 1402 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: zelo temno sivkasto rjav Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: jarek linearne oblike s glinen melj z malto (78 %), ogljem (2 %). Oblika tlorisa: ne- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: pravilna. Interpretacija: delovna površina. Mere: dl. 1,30 m, š. U. Interpretacija: jarek za odvodnjavo. Mere: dl. 1,14 m, š. 0,40 m. 0,54 m, gl. 0,33 m. SE 1379 SE 1403 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: olivna meljasta glina z Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046, E045. Opis: rjava glina z ogljem (1 %), prodniki (5 %, vel. < 2 × 2 cm). Oblika tlorisa: apnenci (30 %, vel. < 30 cm), apnenčevimi prodniki (60 %, vel. nepravilna. Interpretacija: tampon. Mere: dl. 1,40 m, š. 0,50 m, < 25 cm), ogljem (1 %), opeko (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. gl. < 0,15 m. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. SE 1380 3,70 m, š. 1,00 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046. Opis: temno sivkasto rjava gli- SE 1404 na z apnenčevimi prodniki (40 %, vel. < 17 cm), ogljem (1 %). Lokacija: sek. kanal 3, kv. E058. Opis: zbita plast apnenčevih Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo prodnikov (89 %, vel. < 25 × 14; 5 %, vel. < 2 cm), malte (5 %, jame SE 1381. Mere: dl. 0,25 m, š. 0,30 m, gl. 0,40 m. vel. < 2 cm) in oglja (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre- SE 1381 tacija: ruševinska plast iz oblic. Mere: dl. 1,00 m, š. 0,28 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046. Opis: jama oglate oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: SE 1405 (SE 1411 = SE 1412 = SE 1405 = SE 1425) U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,25 m, gl. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E058. Opis: peščen melj z apnenci 0,40 m. (2 %, vel. < 5 × 5 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 4 cm; SE 1389 2 %, vel. < 8 × 6 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: izravnalno nasutje. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: jama nepravilne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- SE 1406 pretacija: ugrez, ki je nastal zaradi neutrjene podlage. Mere: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057, E058. Opis: zid je grajen iz dl. 2,00 (vidno) m. apnenčastih oblic (84 %: 22 × 16 cm) in apnenčastih lomljen- SE 1390 cev (1 %: 19 × 8 cm), zloženih v vrste in vezanih z bledo sivo drobljivo malto – malta vsebuje 1–2 % manjših apnenčastih Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: svetlo olivno rjav do črn prodnikov. Usmerjen S–J. Zid je vezan z zidom SE 1402. Inter - glinen pesek z ogljem (30 %), prodniki (20 %, vel. 5 × 4 cm). pretacija: zid objekta 8. Mere: dl. 1,96 m, š. 0,34 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ožgana zaplata. Mere: dl. 1,40 m, š. 0,70 m, gl. 0,06 m. SE 1409 SE 1395 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E058. Opis: plast apnenčevih pro- dnikov (85 %, vel. < 30 × 18 cm; 10 %, vel. < 2 cm) in malte Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054, E055. Opis: drobljiv zelo te - (5 %, vel. < 2 cm). Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 1,00 m, š. mno siv melj z ogljem (40 %), prodniki (3 %, vel. 1–3 cm), ke - 0,29 m, gl. 0,12 m. ramičnim gradbenim materialom (2 %). Oblika tlorisa: nepra - vilna. Interpretacija: nasutje. Mere: š. 0,75 m. SE 1411 (SE 1411 = SE 1412 = SE 1405 = SE 1425) SE 1396 Lokacija: sek. kanal 3, kv. Opis: olivno rjava meljasta glina z apnenci (2 %, vel. < 4 × 3 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057, E058. Opis: drobljiva rjava pe - vel. < 12 × 10 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 4 cm). ščena glina z apnenci (5 %, vel. < 6 × 4 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 20 × 12 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, 604 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. SE 2241 5,00 m, š. 1,20 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144. Opis: rumenkasto rjava do SE 1412 rdečkasto rjava lisa. Interpretacija: proces delovanja peči. (SE 1411 = SE 1412 = SE 1405 = SE 1425) Mere: dl. m, š. 0,03–0,05 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054, E055, E056, E057. Opis: te - mno olivno rjav peščen melj z apnenci (2 %, vel. < 5 × 5 cm), SE 2246 (SE 2251 = SE 2218 = SE 2246) apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: ne- Lokacija: sek. kanal 2, kv. D158. Opis: zelo temno siv melj s pe- pravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 5,00 m, š. 8,00 m, ščenim meljem, lesom (2 %, vel. < 10 × 1 cm), kremenčevimi gl. 0,30 m. prodniki (1 %), kremenčevimi prodniki (1 %, vel. < 1 cm). Oblika SE 1416 preseka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E059. Opis: zbita rjava peščena glina SE 2247 z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 16 × 10 cm), apnenčevimi Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144. Opis: rumenkasto rjava do prodniki (20 %, vel. < 4 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm). Oblika rdečkasto rjava melj. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1418. Mere: ruševina peči. Mere: dl. 1,13 m, š. 1,09 m, gl. 0,05–0,10 m. dl. 0,60 m, š. 0,58 m. SE 2248 SE 1418 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144. Opis: temno rjava meljasta Lokacija: sek. kanal 3, kv. E059. Opis: jama nepravilne oblike. glina z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 1 cm), ogljem (20 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama neznane na- Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševina peči. Mere: membnosti. Mere: dl. 0,69 m, š. 0,58 m. dl. 1,19 m, š. 0,35 m, gl. 0,04 m. SE 1421 SE 2249 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E056. Opis: apnenčevimi prodniki Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144. Opis: apnenčevi prodniki (95 %, vel. < 26 × 16 cm) in skrilavci (5 %, vel. < 20 × 10 cm). (vel. < 25 × 16 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševinska plast. prag, ki loči kurišče peči od predprostora. Mere: dl. 0,54 m, š. Mere: dl. 0,64 m, š. 0,60 m. 0,15 m, gl. 0,05 m. SE 1422 SE 2250 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: rahel olivno rjav glinen Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144. Opis: rdečkasto rjav do rumen- pesek z malto (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese- kasto rjav melj z apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 3 cm). ka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1402. Mere: dl. 1,14 m, š. Interpretacija: kurišče. Mere: dl. 1,27 m, š. 1,16 m, gl. 0,04 m. 0,54 m, gl. 0,30 m. SE 2251 (SE 2251 = SE 2218 = SE 2246) SE 1423 Lokacija: sek. kanal 2, kv. D153, E153. Opis: sivkasto rjav do Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057. Opis: zid je grajen iz oblic zelo temno siv glinen melj z apnenčevi prodniki (1 %, vel. < (69 %: 20 × 12 cm) in lomljencev skrilavca (1 %: 35 × 15 cm), 6 × 4 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 3 cm), pešče- vezanih z malto (drobljiva). Usmerjen V–Z. Interpretacija: zid njakovimi prodniki (1 %, vel. < 2 cm). Interpretacija: naplavina. objekta 8. Mere: dl. 0,83 m, š. 0,46 m, gl. 0,33 m. Mere: dl. 1,52 m, š. 0,80 m. SE 1424 (SE 1424 = SE 1405) SE 2255 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057. Opis: zid grajen iz večjih oblic Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144. Opis: jama nepravilne ovalne (80 %: 15 × 8 cm) in manjšega deleža lomljencev (5 %: 15 × oblike z poševnimi stenami in ravnim dnom. Interpretacija: 1 cm), vezanih z drobljivo malto. Usmerjen V–Z. Interpretacija: predprostor peči. Mere: dl. 1,34 m, š. 1,06 m, gl. 0,20 m. zid objekta 8. Mere: dl. 0,77 m, š. 0,35 m, gl. 0,22 m. SE 2265 SE 1425 (SE 1411 = SE 1412 = SE 1405 = SE 1425) Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144. Opis: plastičen svetlo olivno Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057. Opis: trden temno olivno rjav rjav do rumenkasto rjav glinen melj z apnenčevimi prodni- peščen melj z apnenci (2 %, vel. < 5 × 5 cm), apnenčevimi ki (1 %, vel. < 1 cm), ogljem (30 %), opeko (1 %, vel. < 2 cm). prodniki (2 %, vel. < 5 × 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo predprostora Mere: dl. 4,00 m, š. 0,50 m. peči. Mere: dl. 0,92 m, š. 1,10 m, gl. 0,05 m. SE 2218 (SE 2251 = SE 2218 = SE 2246) SE 2266 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E150, E151, D151, D150. Interpretacija: Lokacija: sek. kanal 2, kv. Opis: plast apnenčevih lomljencev naplavina. (do 15 × 18 cm) in večji odlomkov tegul. Oblika tlorisa: ne- SE 2240 pravilna. Interpretacija: polnilo predprostora peči – ruševina. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144. Interpretacija: vkop za peč. Mere: dl. 1,34 m, š. 1,20 m, gl. 0,21 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 605 SE 3191 Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: pol- Lokacija: sek. Križišče, kv. J118, I117, J117, K117, I118, K118. Opis: nilo jame SE 3276. Mere: pr. 0,29 m, gl. 0,18 m. zbit temno sivkasto rjav meljast pesek z apnenčevimi prodni- SE 3276 ki (40 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (24 %, vel. < 5 cm), opeko Lokacija: sek. Križišče, kv. M119. Opis: krožna jama z oglatim (6 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. presekom. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: oglata. In-Interpretacija: nasutje/sediment. Mere: dl. 14,00 m, š. 9,00 m, terpretacija: jame za kol. Mere: pr. 0,29 m, gl. 0,18 m. gl. 0,11 m. SE 3277 SE 3242 (SE 3341 = SE 3242) Lokacija: sek. Križišče, kv. M118. Opis: drobljiv temno sivkasto Lokacija: sek. Križišče, kv. L117. Opis: zbita zelo temno sivkasto rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 2 cm), rjava meljasta glina z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 13 ogljem (5 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika pre-cm, 10 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre-seka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 3278. Mere: pr. 0,19 m, seka: nepravilna. Interpretacija: plast, ki zapolnjuje SE 3257. gl. 0,15 m. Mere: dl. 2,20 m, š. 1,20 m, gl. 0,30 m. SE 3278 SE 3257 (SE 3342 = SE 3257) Lokacija: sek. Križišče, kv. M118. Opis: krožen vkop s presekom Lokacija: sek. Križišče, kv. L117. Opis: jama nepravilne oblike. v obliki črke U. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. In-Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter-terpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,19 m, gl. 0,15 m. pretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. 2,20 m, š. SE 3279 1,20 m, gl. 0,30. Lokacija: sek. Križišče, kv. M118. Opis: temno sivkasto rjav gli-SE 3260 nen melj z apnenci (10 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi prodni-Lokacija: sek. Križišče, kv. M119, L119. Opis: drobljiv olivno rjav ki (20 %, vel. < 2 cm), ogljem (5 %, vel. < 1 cm). Oblika tlo-glinen melj s kamni (40 %, vel. < 25 cm), prodniki (20 %, vel. risa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame < 20 cm), tegulami (10 %, vel. < 15 cm), imbreksi (1 %, vel. < SE 3280. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,17 m. 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. SE 3280 Interpretacija: polnilo vkopa SE 3380 = SE 3269. Mere: dl. Lokacija: sek. Križišče, kv. M118. Opis: jama krožne oblike s 5,00 m, š. 0,60 m, gl. 0,26 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. SE 3269 (SE 3380 = SE 3269). Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,17 m. SE 3270 SE 3324 Lokacija: sek. Križišče, kv. I119, J119, J118, I120, I118, J120. Opis: Lokacija: sek. Križišče, kv. J119, K119, J120, K120. Opis: drobljiv zbit temno sivkasto rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 5 cm), (35 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (25 %, vel. < 5 cm), opeko (5 %, peščenjaki (5 %, vel. < 2 cm), tufiti (15 %, vel. < 13), opeko (7 %, vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepra-vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: ne vilna. Interpretacija: prodnata naplavina. Mere: dl. 13,40 m, š. -pravilna. Interpretacija: polnilo jarka SE 3381. Mere: dl. 4,70 m, 5,20 m. š. 1,62 m, gl. 0,44 m. SE 3273 SE 3325 Lokacija: sek. Križišče, kv. L119. Opis: drobljiv temno sivkasto Lokacija: sek. Križišče, kv. J119, J118. Opis: jama nepravilne rjav peščen melj z apnenci (5 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi oblike. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. prodniki (10 %, vel. < 5 cm), ogljem (10 %, vel. < 2 cm), ope-4,54 m, š. 2,51 m, gl. 0,51 m. ko (2 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 3274. Mere: pr. 0,26 m, gl. SE 3326 0,23 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K119, K118. Opis: drobljiv rjav peščen SE 3274 melj z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 5 cm), peščenjaki Lokacija: sek. Križišče, kv. L119. Opis: jama krožne oblike s (2 %, vel. < 2 cm), tufiti (2 %, vel. < 18 cm), opeko (3 %, vel. < presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo jame Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,26 m, gl. 0,23 m. SE 3386. Mere: dl. 2,40 m, š. 1,04 m. SE 3275 SE 3334 Lokacija: sek. Križišče, kv. M119. Opis: temno sivkasto rjav gli Lokacija: sek. Križišče, kv. J119, J118. Opis: drobljiv temno sivka- - nen melj z apnenci (10 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki sto rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (15 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm), ogljem (5 %, (5 %, vel. < 5 cm), peščenjakovimi prodniki (5 %, vel. < 8 cm), vel. < 1 cm), lončenino (2 %, vel. < 1 cm), Tuf (3 %, vel. < 2 cm). malto (2 %, vel. < 2 cm), ogljem (2 %, vel. < 1 cm), prodniki (10 %, vel. < 8 cm), opeko (5 %, vel. < 18 cm). Oblika tlorisa: 606 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 nepravilna. Interpretacija: polnilo jame SE 3356. Mere: dl. (1 %), laterkuli (1 %). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: 4,54 m, š. 2,51 m, gl. 0,51 m. U. Interpretacija: polnilo jame SE 3370. Mere: pr. 0,30 m, gl. SE 3341 0,13 m. (SE 3341 = SE 3242) Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: rjava peščena glina z SE 3370 apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: ogla- Lokacija: sek. Križišče, kv. L119. Opis: jama krožne oblike s ta. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 3342. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Mere: dl. 1,78 m, š. 0,90 m, gl. 0,29 m. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,13 m. SE 3342 (SE 3342 = SE 3257) SE 3377 Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: jama oglate oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. J120. Opis: drobljiva rjava peščena presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. glina z apnenčevimi prodniki (50 %). Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. 1,78 m, Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jarka SE 3378. š. 0,90 m, gl. 0,29 m. SE 3378 SE 3345 Lokacija: sek. Križišče, kv. J120. Opis: jarek polkrožne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. J119, K119, J118, K118. Opis: rahel zelo presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. temno sivorjav peščen melj z apnenci (15 %, vel. < 26 cm), Interpretacija: jarek neznane namembnosti. apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 2 cm), peščenjaki (5 %, vel. SE 3379 < 15 cm), ogljem (2 %, vel. < 1 cm), tufiti (3 %, vel. < 18 cm), Lokacija: sek. Križišče, kv. M119, L119. Opis: olivno rjava pe-opeko (10 %, vel. < 16 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre-ščena glina z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 5 cm), opeko tacija: nasutje. Mere: dl. 2,45 m, š. 2,27 m, gl. 0,52 m. (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpre-SE 3349 tacija: polnilo jarka SE 3380. Mere: dl. 8,00 m, š. 1,00 m, gl. Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: drobljiva rjava meljasta 0,12 m. glina s prodniki (60 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre- SE 3380 (SE 3380 = SE 3269) seka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 3342. Mere: dl. 1,55 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. M119, L119. Opis: jarek nepravilne š. 0,32 m, gl. 0,10 m. oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika SE 3350 preseka: U. Interpretacija: jarek neznane namembnosti. Mere: Lokacija: sek. Križišče, kv. J–K/118–119. Opis: jama krožne obli- dl. 8,00 m, š. 1,00 m, gl. 0,12 m. ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika pre- SE 3381 seka: U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: pr. Lokacija: sek. Križišče, kv. J–K/119–120. Opis: jama nepravilne 3,10 m, gl. 0,60 m. oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. SE 3355 Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. 4,70 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. J118. Opis: drobljiv zelo temno siv- š. 1,62 m, gl. 0,44 m. kasto rjav melj z apnenci (15 %, vel. < 12 cm), tufiti (5 %, vel. SE 3382 < 5 cm), opeko (10 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravil-Lokacija: sek. Križišče, kv. J–K/118–119. Opis: drobljiv rumen-na. Interpretacija: polnilo vkopa SE 3356. Mere: dl. 1,57 m, š. kasto rjav peščen melj z apnenci (20 %, vel. < 8 cm), apnen-0,66 m, gl. 0,12 m. čevimi prodniki (10 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < SE 3356 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa Lokacija: sek. Križišče, kv. J118, K118. Opis: jama krožne oblike SE 3350. Mere: dl. 2,46 m, š. 2,27 m, gl. 0,12 m. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: SE 3384 jama neznane namembnosti. Mere: dl. 2,36 m, š. 2,23 m, gl. Lokacija: sek. Križišče, kv. K119, K120. Opis: rjava peščena gli-0,40 m. na z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 20 cm), kostmi (3 %), SE 3357 ogljem (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: ne- Lokacija: sek. Križišče, kv. K119, K118. Opis: drobljiv temno si- pravilna. Interpretacija: spodnje polnilo vkopa SE 3381. Mere: vorjav peščen melj z apnenci (35 %, vel. < 17 cm), apnenčevi- dl. 3,60 m, š. 0,80 m. mi prodniki (15 %, vel. < 5 cm), tufiti (5 %, vel. < 3 cm), opeko SE 3385 (2 %, vel. < 8 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: Lokacija: sek. Križišče, kv. K119. Opis: temno sivorjav peščen nepravilna. Interpretacija: polnilo jame SE 3350. Mere: dl. melj z apnenci (20 %, vel. < 6 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, 4,40 m, š. 2,40 m, gl. 0,21 m. vel. < 3 cm), opeko (2 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepra-SE 3369 vilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa Lokacija: sek. Križišče, kv. L119. Opis: rjava peščena glina s ka- SE 3350. Mere: dl. 1,11 m, š. 0,75 m, gl. 0,12 m. mni (10 %, vel. < 15 cm), prodniki (20 %, vel. < 10 cm), tegulami Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 607 SE 3386 SE 5298 (SE 5298 = SE 5339) Lokacija: sek. Križišče, kv. K–L/118–119. Opis: jama krožne obli- Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: mazava temno sivkasto ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika pre- rjava peščena glina z apnenci (2 %, vel. < 6 × 3 × 2,5 cm), seka: U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: pr. apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm), malto (1 %, vel. < 1,71 m, gl. 0,42 m. 2 cm), kostmi (2 %, vel. < 30 cm), ogljem (5 %, vel. < 5 cm), SE 4111 lončenino (5 %, vel. < 15 cm), tegulami (2 %, vel. < 15 cm). (zg. del SE 2235 = zg. del SE 2219 = SE 6334 = Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: sediment na hodni SE 6305 = SE 6318 = spodnji in srednji del SE 4158 = SE 4111) površini. Mere: dl. 4,20 m, š. 3,80 m, gl. 0,16 m. Lokacija: sek. 1, kv. D148, D149. Opis: rumenkasto rjava me - ljasta glina z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki SE 5302 (5 %), peščenjaki (5 %, vel. < 3 cm), keramičnim gradbenim Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, D117. Opis: opeke (vel. < 1 cm). materialom (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje kurišča. Mere: naplavina. Mere: dl. 0,60 m, š. 1,30 m. dl. 1,06 m, š. 0,70 m, gl. 0,02 m. SE 4158 (zg. del SE 2235= zg. del SE 2219 = SE 6334 = SE 5304 SE 6305 = SE 6318 = spodnji in srednji del SE 4158 = SE 4111) Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: ožgana glina. Oblika Lokacija: sek. 1, kv. D147, C147. Opis: rahel svetlo olivno rjav tlorisa: nepravilna. Interpretacija: površina uporabe peči – 2. glinen melj. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 0,86 m, š. faza. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,27 m, gl. 0,03 m. 2,70 m. SE 5320 SE 5184 (SE 5184 = SE 5417) Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: olivno rjava peščena gli- Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: zbita temno siv- na z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 5 cm), malto (2 %, vel. kasto rjava peščena glina z apnenčevimi prodniki (50 %, vel. < 4 cm), ogljem (2 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim 1–15 × 5 × 4 cm), tufiti (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: ne- materialom (3 %, vel. < 5 cm), tufiti (2 %, vel. < 5 cm). Oblika pravilna. Interpretacija: nasutje za hodno površino. Mere: dl. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 2,20 m, š. 9,00 m, š. 7,70 m, gl. 0,15 m. 0,90 m, gl. 0,15 m. SE 5251 SE 5321 Lokacija: sek. Križišče, kv. E–F/114–117. Opis: olivno rjav glinen Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: apnenčevi lomljenci melj z apnenčevimi prodniki (58 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, (70 %, vel. < 52 × 40 × 9 cm), skrilavci (10 %, vel. < 28 × 13 vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < × 6 cm), tegule (20 %, vel. < 29 × 22 × 5 cm). Poteka v smeri 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: JZ–SV. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: linija kamnov, dl. 4,80 m, š. 2,50 m, gl. 0,08 m. lomljencev in tegule. Podlaga lesene stene objekta. Mere: dl. SE 5272 1,68 (+2,60) m, š. 0,40 m, gl. 0,13 m. (SE 5272 = SE 5380) Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/117–118. SE 5322 SE 5276 Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: drobljiva svetlo rjavkasto siva malta z apnenci (1 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: zbit temno sivka - prodniki (2 %, vel. < 0,5 cm), tufiti (8 %, vel. < 4,5 × 4 × 3 cm). sto rjav peščen melj s peščenjaki (95 %, vel. < 12 cm). Oblika Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: del stene objekta. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: hodna površina. Mere: dl. Mere: dl. 1,49 m, š. 0,27 m, gl. 0,11 m. 3,70 m, š. 2,80 m, gl. 0,20 m. SE 5280 SE 5323 Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: sipek bledo rumen Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: drobljiv močno rjav do pesek. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje, del sivkasto rjav melj z ogljem (20 %, vel. < 3 cm), keramičnim plasti SE 5339. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,30 m, gl. 0,04 m. gradbenim materialom (1 %, vel. < 2 cm), keramičnim grad-benim materialom (5 %, vel. 5–15 cm), tufiti (4 %, vel. < 3 cm). SE 5325 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ostanek kurišča. Lokacija: sek. Križišče, kv. D–F/115–116. Opis: olivno rjav glinen Mere: dl. 0,55 m, š. 0,35 m, gl. 0,08 m. pesek z apnenčevimi prodniki (52 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, SE 5281 vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: olivno rumen do dl. 6,40 m, š. 5,00 m, gl. 0,20 m. svetlo olivno rjav glinen melj z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 2 cm), ogljem (1 %, vel. < 0,5 cm). In- SE 5327 terpretacija: material za kurišče. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,40 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. E115, E114. Opis: zelo temno sivkasto gl. 0,075 m. rjava peščena glina (30 %) in temno sivkasto rjav peščen melj (25 %) z apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 3 cm), malto (4 %, 608 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 vel. < 5 cm), ogljem (5 %, vel. < 3 cm), keramičnim gradbenim × 4 cm), ogljem (1 %), tegulami (1 %). Interpretacija: nasutje. materialom (3 %, vel. < 5 cm), tufiti (3 %, vel. < 8 cm). Oblika Mere: dl. 1,80 m, š. 1,40 m, gl. 0,18 m. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 3,70 m, š. SE 5351 2,90 m, gl. 0,05 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115, D115. Opis: rjava peščena glina SE 5332 s skrilavci (1 %, vel. < 10 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), prodniki Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: rahel rjavkasto ru- (53 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: men pesek z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki prodnato nasutje z hodno površino (?). Mere: dl. 7,20 m, š. (35 %, vel. 1–8 × 5 × 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter- 4,20 m, gl. 0,10 m. pretacija: del nasutja. Mere: dl. 2,30 m, š. 1,30 m, gl. 0,20 m. SE 5353 (SE 5353 = SE 5406) SE 5333 (SE 5333 = SE 5342) Lokacija: sek. Križišče, kv. B118. Opis: drobljiv svetlo rumen- Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E114–116. Opis: temno sivkasto kasto rjav pesek z apnenčevimi prodniki (40 %, vel. 1–12 × rjava peščena glina z apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 6 × 3,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. 5 cm), skrilavci (2 %, vel. < 8 cm), ogljem (5 %, vel. < 2 cm), Mere: dl. 1,98 m, š. 1,65 m, gl. 0,28 m. keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < 5 cm). Oblika SE 5355 tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 6,30 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. B117. Opis: zbita rdečkasto rjav do 4,00 m, gl. 0,15 m. rjav glinen pesek (30 %) in meljast pesek (14 %) z apnenci SE 5339 (SE 5298 = SE 5339) (5 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi prodniki (25 %, vel. 1–15 × Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E117–118. Opis: trden zelo temno 6 × 3 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 2,5 cm), ogljem (1 %, vel. sivkasto rjav glinen melj z apnenci (7 %, vel. 2 × 3 cm), pe- < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %), tegulami ščenjaki (5 %, vel. 2,4 cm), ogljem (12 %, vel. 1 × 1 cm). Oblika (15 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje za ku- tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 2,15 m, š. rišče. Mere: dl. 1,08 m, š. 0,60 m, gl. 0,09 m. 1,50 m, gl. 0,24 m. SE 5357 SE 5342 (SE 5342 = SE 5333) Lokacija: sek. Križišče, kv. C117, B117. Opis: zbit svetlo rumen- Lokacija: sek. Križišče, kv. E115, E114. Opis: olivno rjav glinen kasto rjav glinen melj z malto (15 %, vel. < 0,5 cm), tufiti (70 %, melj z apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi vel. 2–12 × 10 × 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretaci- prodniki (10 %, vel. 5–10 cm), peščenjaki prodniki (5 %, vel. < ja: tlak narejen iz zdrobljenega tufita. Hodna površina. Mere: 5 cm), ogljem (7 %, vel. < 4 cm), keramičnim gradbenim ma- dl. 2,67 m, š. 1,50 m, gl. 0,035 m. terialom (5 %, vel. 4–12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika SE 5362 (SE 5414 = SE 5362) preseka: nepravilna. Interpretacija: sediment na hodni površi-Lokacija: sek. Križišče, kv. C116, B116. Opis: zelo temno siv-ni SE 5343. Mere: dl. 4,60 m, š. 1,65 m, gl. 0,15 m. kasto rjava peščena glina z apnenčevimi prodniki (20 %, vel. SE 5343 2 × 4 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 4 × 7 cm). Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: rjavkasto rumen melj z tlorisa: nepravilna. Interpretacija: hodna površina nad sterilko. apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm), ogljem (1 %, vel. < Mere: dl. 2,60 m, š. 1,60 m, gl. 0,15 m. 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. SE 5363 Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 6,80 m, š. 5,20 m, gl. 0,14 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: sipek rdeč peščen melj. SE 5344 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: plast na prostoru Lokacija: sek. Križišče, kv. E119. Opis: kamen nepravilne oblike. ognjišča – posutje. Mere: dl. 0,75 m, š. 0,46 m, gl. 0,03 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: del objekta 1. Mere: SE 5364 dl. 0,58 m, š. 0,54 m, gl. 0,27 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: peščenjaki (4 %, vel. 16 SE 5346 × 8 cm), skrilavci (3 %, vel. 17 × 11 cm), tegule (93 %, vel. 10 Lokacija: sek. Križišče, kv. E116, E115. Opis: mazav zelo temno × 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: opečnata siv peščen melj z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 5 cm), struktura kot podlaga za ognjišče. Mere: dl. 0,90 m, š. 0,50 m, skrilavci (4 %, vel. 10–25 × 10 cm), malto (3 %, vel. < 3 cm), gl. 0,05 m. ogljem (3 %, vel. < 2,5), keramičnim gradbenim materialom SE 5365 (5 %, vel. < 5 cm), tufiti (5 %, vel. < 5 × 4 × 3,5 cm). Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: rahel bel peščen melj. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 2,40 m, š. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretaci-1,80 m, gl. 0,13 m. ja: pepel – ostanek dejavnosti kurjenja. Mere: dl. 0,88 m, š. SE 5349 0,73 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. C–D116–117. Opis: zbit zelo temno sivkasto rjav glinen melj z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. 2 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 609 SE 5366 Oblika preseka: V. Interpretacija: ostanek lesenega kola. Mere: Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: sipek zelo temno rjav pr. 0,065 m, gl. 0,09 m. peščen melj s peščenjaki (5 %, vel. 2 × 4 cm), ogljem (7 %, vel. SE 5377 1 × 0,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: plast či-Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: jama krožne oblike s ščenja površine SE 5365. Mere: dl. 1,06 m, š. 0,67 m, gl. 0,02 m. presekom v obliki črke V. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika pre-SE 5367 seka: V. Interpretacija: odtis količka SE 5377. Mere: pr. 0,065 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. B119. Opis: temno sivkasto rjav pe- gl. 0,09 m. ščen melj z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 2 cm), ogljem SE 5378 (1 %, vel. < 0,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. C117, B117. Opis: zbita rumenkasto nasutje za hodno površino. Mere: dl. 3,30 m, š. 2,00 m, gl. rjava meljasta glina z malto (1 %) in ogljem (5 %). Oblika tlo-0,18 m. risa: nepravilna. Interpretacija: podlaga za hodno površino. SE 5368 Mere: dl. 1,70 m, š. 1,00 m, gl. 0,03 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: drobljiv rjav meljast pe- SE 5380 sek z ogljem (5 %, vel. 1 × 2 cm). Interpretacija: preostanek Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: rahel svetlo olivno rjav kurilne dejavnosti (?) pepel. Mere: dl. 0,34 m, š. 0,12 m, gl. melj (88 %) in glina (10 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter-0,03 m. pretacija: izravnava prostora za ponovno uporabo. Mere: dl. SE 5370 2,21 m, š. 1,88 m, gl. 0,12 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: rahel rdečkasto rjav pe- SE 5381 sek. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: podlaga kurišča Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: zelo temno sivkasto rjav (?). Mere: dl. 0,51 m, š. 0,25 m, gl. 0,05 m. melj z ogljem (40 %). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: SE 5371 U. Interpretacija: ostanek lesenega kola – polnilo. Mere: pr. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: trdna rumenkasto rjava 0,08 m, gl. 0,12 m. meljasta glina s peščenjaki (7 %, vel. 2 × 3 cm). Oblika tlori- SE 5382 sa: nepravilna. Interpretacija: podlaga za ognjišče. Mere: dl. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: krožen vkop s prese-2,25 m, š. 1,42 m, gl. 0,07 m. kom v obliki črke U. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: SE 5372 U. Interpretacija: odtis oziroma negativ pozitiva kola SE 5382. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: lep. Oblika tlorisa: ne- Mere: pr. 0,08 m, gl. 0,12 m. pravilna. Interpretacija: površina SE 5371, ožgana zaradi de- SE 5383 javnosti kurjenja. Mere: dl. 1,80 m, š. 1,10 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: mazav zelo temno siv-SE 5373 kasto rjav melj z ogljem (45 %). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: svetlo olivno rjav glinen preseka: U. Interpretacija: ostanek lesenega kola – polnilo. melj s tufiti (20 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. In- Mere: pr. 0,08 m, gl. 0,12 m. terpretacija: sekundarna podlaga kurišča (?). Mere: dl. 0,61 m, SE 5384 š. 0,46 m, gl. 0,05 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: jama krožne oblike s SE 5374 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: mazav zelo temno siv- Interpretacija: odtis kola SE 5384. Mere: pr. 0,08 m, gl. 0,12 m. kasto rjav melj s peščenjaki (3 %, vel. < 5 cm), ogljem (40 %), SE 5385 prodniki (3 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika pre-Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: mazav zelo temno siv-seka: V. Interpretacija: ostanek lesenega kola. Mere: pr. 0,09 m, kasto rjav melj z ogljem (40 %). Oblika tlorisa: okrogla. Obli-gl. 0,08 m. ka preseka: U. Interpretacija: polnilo negativa kola. Mere: pr. SE 5375 0,08 m, gl. 0,12 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: jama krožne oblike s SE 5386 presekom v obliki črke V. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika pre-Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: jama krožne oblike s seka: V. Interpretacija: odtis kola SE 5375. Mere: pr. 0,09 m, gl. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. 0,08 m. Interpretacija: odtis kola SE 5386. Mere: pr. 0,08 m, gl. 0,12 m. SE 5376 SE 5387 Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: mazav zelo temno sivka-Lokacija: sek. Križišče, kv. B117. Opis: zbita temno rumenkasto sto rjav melj z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 3 cm), pešče-rjava meljasta glina z apnenci (40 %, vel. < 16 × 14 × 10 cm), njaki (3 %, vel. < 5 cm), ogljem (40 %). Oblika tlorisa: okrogla. apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 11 × 7,2 × 4 cm), skrilavci 610 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 (20 %, vel. < 8 × 10 × 5 cm), tufiti (5 %, vel. < 12 × 8 × 6 cm). kurišča – priprava za novo uporabo prostora oziroma vsaj Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: podlaga lesene nad- enega dela. Mere: dl. 1,32 m, š. 1,16 m, gl. 0,09 m. gradnje. Mere: dl. 1,90 m, š. 0,35 m, gl. 0,21 m. SE 5398 SE 5388 Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: mazav zelo temno siv- Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: mazav temno sivkasto kasto rjav melj z ogljem (38 %). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika rjav melj z ogljem (5 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravil- preseka: U. Interpretacija: polnilo odtisa kola z ostanki le tega. na. Interpretacija: sediment nad kuriščem. Mere: dl. 0,60 m, š. Mere: pr. 0,07 m, gl. 0,08 m. 0,60 m, gl. 0,02 m. SE 5399 SE 5389 Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: jama krožne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. E118, D118. Opis: rahel svetlo olivno presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: rjav melj. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: sediment U. Interpretacija: odtis kola 5398. Mere: pr. 0,07 m, gl. 0,08 m. nad kuriščem. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,45 m, gl. 0,02 m. SE 5400 SE 5390 Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: mazava zelo temno siv- Lokacija: sek. Križišče, kv. D117. Opis: mazav zelo temno rjav kasto rjav melj z ogljem (40 %). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika melj. Interpretacija: ostanki kurjenja (?) – sediment na kurišču preseka: U. Interpretacija: polnilo odtisa kola z ostanki le tega. SE 5402. Mere: dl. 0,75 m, š. 0,47 m, gl. 0,03 m. Mere: pr. 0,08 m, gl. 0,12 m. SE 5391 SE 5401 Lokacija: sek. Križišče, kv. C117, B117. Opis: drobljiv temno Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: jama krožne oblike s sivkasto rjav pesek (30 %) in glinen pesek (20 %) z apnenci presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. (2 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (48 %, vel. < 10 × 8 Interpretacija: odtis kola SE 5400. Mere: pr. 0,08 m, gl. 0,12 m. × 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: podlaga za SE 5402 estrih. Mere: dl. 3,80 m, š. 1,45 m, gl. 0,05 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, D117. Opis: rdeča do rdeč-SE 5392 kasto črna lisa. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: skurjena Lokacija: sek. Križišče, kv. B117. Opis: interfacija. Oblika tlorisa: površina plasti SE 5416 – kurišče. Mere: dl. 1,02 m, š. 0,84 m, nepravilna. Interpretacija: delovna površina kurišča SE 5355. gl. 0,04 m. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,87 m. SE 5403 SE 5393 Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: mazav svetlo rjavkasto Lokacija: sek. Križišče, kv. D117. Opis: mazav temno rjav pe- siv melj z ogljem (15 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. ščen melj z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 3 cm), ogljem Interpretacija: tanka plast pepela. Mere: dl. 0,78 m, š. 0,48 m, (5 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, gl. 0,01 m. vel. < 3 cm), tufiti (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravil- SE 5406 (SE 5406 = SE 5350) na. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa za kamen Lokacija: sek. Križišče, kv. C117, B117. Opis: rahel rjavkasto SE 5413. Mere: dl. 1,00 m, š. 1,00 m, gl. 0,15 m. rumen pesek z apnenčevimi prodniki (50 %, vel. 1–10 × 5 × SE 5394 3,8 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje – Lokacija: sek. Križišče, kv. D117. Interpretacija: vkop za posta- tampon za tlak. Mere: dl. 4,50 m, š. 1,50 m, gl. 0,32 m. vitev kamna oziroma baze SE 5413. Mere: dl. 1,00 m, š. 1,00 m, SE 5407 gl. 0,15 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: rahel temno sivkasto rjav SE 5395 glinen melj s peščenjaki (5 %, vel. 2 × 3 cm), ogljem (7 %, vel. 1 Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: mazav zelo temno sivka- × 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: plast pepela. sto rjav meljast pesek z ogljem (5 %, vel. < 1,5). Oblika tlorisa: Mere: dl. 0,87 m, š. 0,76 m, gl. 0,04 m. nepravilna. Interpretacija: plast čiščenja. Mere: dl. 0,70 m, š. SE 5411 0,30 m, gl. 0,01 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. C117, B117. Opis: zbita svetlo rumen-SE 5396 kasto rjava do rumena peščena glina s peščenjaki (5 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: rahel rjav do rozasiv pe- < 3 cm), malto (2 %, vel. < 1 cm), tegulami (1 %, vel. < 11 × 8 sek z malto (60 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: × 2,2 cm), tufiti (25 %, vel. < 4 × 3 × 2,7 cm). Oblika tlorisa: pepel nad kuriščem. Mere: dl. 1,00 m, š. 0,60 m, gl. 0,01 m. nepravilna. Interpretacija: hodna površina. Mere: dl. 3,50 m, š. SE 5397 3,00 m, gl. 0,09 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: trdna svetlo olivno rja- va glina. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: podlaga Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 611 SE 5412 SE 5427 Lokacija: sek. Križišče, kv. C117. Opis: obdelan blok iz apnenca. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, D117. Opis: jama krožne oblike Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: del strukture. Mere: s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: dl. 0,52 m, š. 0,46 m, gl. 0,17. U. Interpretacija: odtis kola 5426. Mere: pr. 0,07 m, gl. 0,12 m. SE 5413 (SE 5413 = PN 5014) SE 5428 Lokacija: sek. Križišče, kv. D117. Opis: peščenjakov klesanec. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, D117. Opis: linearen jarek. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: podstavek strukture. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: odtis horizontalnega Mere: dl. 0,55 m, š. 0,52 m, gl. 0,45 m. tramu. Mere: dl. 2,04 m, š. 0,20 m, gl. 0,08 m. SE 5414 (SE 5414 = SE 5362) SE 5429 Lokacija: sek. Križišče, kv. C117, B117. Opis: zelo temno sivka- Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: zbit temno rdečkasto sto rjava peščena glina z apnenčevimi prodniki (25 %, vel. < rjav pesek. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepra- 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 0,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. vilna. Interpretacija: izravnava prostora – tampon. Mere: dl. Interpretacija: hodna površina. Mere: dl. 5,05 m, š. 3,42 m, gl. 2,31 m, š. 1,52 m, gl. 0,03 m. 0,15 m. SE 5431 (SE 5443 = SE 5431) SE 5415 (SE 5415 = SE 5447) Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: zbit zelo temno sivkasto Lokacija: sek. Križišče, kv. B–C117–119. Opis: zbit svetlo rjavka- rjav glinen melj s peščenjaki (60 %, vel. 1 × 2 cm). Oblika tlori- sto siv do svetlo olivno rjav peščen melj z apnenčevimi pro- sa: linearna. Interpretacija: plast za utrditev trama v interfaciji. dniki (2 %, vel. < 2 cm), tufiti (35 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Mere: dl. 0,27 m, š. 0,12 m, gl. 0,40 m. Interpretacija: hodna površina. Mere: dl. 8,00 m, š. 3,50 m, gl. SE 5432 0,11 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, D117. Opis: trdna olivno rjava SE 5416 glina s peščenjaki (30 %). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, D117. Opis: trdna temno ru- hodna površina. Mere: dl. 3,18 m, š. 1,32 m, gl. 0,06 m. menkasto rjava meljasta glina (58 %) in melj (35 %) z ogljem SE 5433 (7 %, vel. 2 × 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: temno sivkasto rjava pe-podlaga za kurišče in hodno površino. Mere: dl. 2,66 m, š. ščena glina z apnenčevimi prodniki (7 %, vel. < 3 cm), pešče-1,98 m, gl. 0,07 m. njaki (7 %, vel. < 10 cm), ogljem (3 %, vel. < 2 cm), keramičnim SE 5417 (SE 5417 = SE 5184) gradbenim materialom (3 %, vel. < 10 cm). Interpretacija: na- Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, D117. sutje. Mere: dl. 2,80 m, š. 1,90 m, gl. 0,10 m. SE 5421 SE 5434 Lokacija: sek. Križišče, kv. E118, D118. Opis: trdna temno ru- Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: jama oglate oblike z menkasto rjava meljasta glina. Oblika tlorisa: linearna. Inter- oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: pretacija: zapolnitev odtisa tramu SE 5428. Mere: dl. 0,87 m, oglata. Interpretacija: odtis vertikalnega najbrž podpornega š. 0,30 m, gl. 0,07 m. tramu. Mere: dl. 0,15 m, š. 0,15 m, gl. 0,14 m. SE 5422 SE 5440 Lokacija: sek. Križišče, kv. E118, D118. Opis: zbit rjav glinen melj Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: olivno rjav do svetlo oliv- z ogljem (2 %, vel. 1 × 1 cm). Oblika tlorisa: linearna. Inter- no rjav peščen melj z malto (1 %), ogljem (1 %), prodniki (3 %, pretacija: polnilo, ki je zapolnilo odtis horizontalnega tramu vel. < 3 × 5 cm), tegulami (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. In- SE 5428. Mere: dl. 1,42 m, š. 0,34 m, gl. 0,04 m. terpretacija: sediment kurišča. Mere: dl. 1,40 m, š. 1,40 m, gl. SE 5424 0,16 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. B116. Opis: tufiti. Interpretacija: pod- SE 5441 laga strukture. Mere: dl. 0,31 m, š. 0,28 m, gl. 0,16 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: obdelan blok marmorja, SE 5426 v liniji s tramom SE 5450/ SE 5451. Leži na plasti SE 5461. Obli- ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: podlaga lesene nadgra - Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, D117. Opis: črna meljasta glina dnje. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,33 m, gl. 0,17 m. z ogljem (90 %). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: ostanek kola močno načet od vlage. Mere: pr. SE 5443 (SE 5443 = SE 5431) 0,07 m, gl. 0,12 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D117. Opis: peščenjaki. Oblika tlo- risa: nepravilna. Interpretacija: estrih. Mere: dl. 2,42 m, š. 0,86 m, gl. 0,04 m. 612 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 5444 SE 5467 Lokacija: sek. Križišče, kv. D119, D120. Opis: temno sivkasto Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: temno rumenkasto rjav rjav glinen pesek z apnenci (2 %, vel. < 6 × 5 × 3,9), apnen- peščen melj s peščenjaki (10 %). Oblika tlorisa: nepravilna. čevimi prodniki (28 %, vel. < 8 cm), ogljem (3 %, vel. < 2 cm), Interpretacija: del kurišča (?). Mere: dl. 0,90 m, š. 0,80 m, gl. keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 3 cm), tufiti 0,11 m. (5 %, vel. < 8 × 4 × 4,2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter- SE 5468 pretacija: nasutje. Mere: dl. 4,40 m, š. 3,80 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: močno rjav do temno SE 5447 (SE 5447 = SE 5415) rumenkasto rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (10 %, Lokacija: sek., kv. B119. vel. < 5 × 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: se- SE 5448 diment na kurišču. Mere: dl. 0,60 m, š. 0,45 m, gl. 0,12 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. C119. Opis: zbit zelo bledo rjav gli- SE 5470 nen melj z apnenci (75 %, vel. 6 × 11 × 5,4–43 × 32 × 28 cm), Lokacija: sek. Križišče, kv. C117. Opis: mazav rumenkasto rjav apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 11 × 10 × 6,3 cm), kera- glinen pesek z ogljem (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter - mičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: nepra- pretacija: nasutje. Mere: dl. 1,60 m, š. 0,60 m, gl. 0,07 m. vilna. Interpretacija: podlaga lesene nadgradnje (?). Mere: dl. SE 5471 1,90 m, š. 0,60 m, gl. 0,26 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. C119, B119. Opis: zbit glinen melj z SE 5450 apnenci (10 %, vel. < 8 × 6 × 3,9), Lomljenec tufita(90 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: linearen odtis z oglatim 10 × 8,5 × 5–31 × 20 × 8 cm). Oblika tlorisa: linearna. Inter - presekom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: oglata. In- pretacija: kamnit temelj za leseno steno. Mere: dl. 2,80 m, š. terpretacija: odtis tramu objekta 1. Mere: dl. 0,95 m, š. 0,19 m, 0,46 m, gl. 0,18 m. gl. 0,09 m. SE 5472 SE 5451 Lokacija: sek. Križišče, kv. B116. Opis: zelo temno sivkasto rjav Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: mazav temno sivkasto peščen melj (43 %), rumenkasto rdeč melj (30 %) in pesek rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 4 × 3 × (10 %) z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 6 × 4 × 2,3 cm), 1,9), malto (2 %, vel. < 0,5 cm), ogljem (5 %, vel. < 1 cm). Inter- tegulami (2 %, vel. < 10 × 6 × 2,2 cm). Oblika tlorisa: nepra- pretacija: strohnel tram. Del stene objekta 1. Mere: dl. 0,95 m, vilna. Interpretacija: polnilo jame SE 5473. Mere: dl. 0,125 m, š. 0,19 m, gl. 0,09 m. š. 0,12 m, gl. 0,25 m. SE 5458 SE 5473 Lokacija: sek. Križišče, kv. D117. Opis: rjava peščena glina z Lokacija: sek. Križišče, kv. B116. Opis: jama nepravilne oblike s apnenčevimi prodniki (9 %, vel. < 5 cm), skrilavci (1 %, vel. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: < 2 cm), ogljem (2 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim U. Interpretacija: vkop za kol. Mere: dl. 0,31 m, š. 0,29 m, gl. materialom (2 %, vel. < 5 cm), tufiti (1 %, vel. < 2 cm). Oblika 0,25 m. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: posutje. Mere: dl. 1,40 m, š. SE 5474 0,65 m, gl. 0,05 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. C117. Opis: svetlo olivno rjav peščen SE 5460 melj in zelo temno sivkasto rjava meljasta glina z apnenčevimi Lokacija: sek. Križišče, kv. B116. Opis: mazav zelo temno rjav prodniki (3 %, vel. < 2 × 4 cm), ogljem (1 %). Oblika tlorisa: peščen melj z ogljem (3 %), tegulami (1 %). Oblika tlorisa: ne- ovalna. Interpretacija: izravnava za tlak. Mere: dl. 1,30 m, š. pravilna. Interpretacija: posutje (?). Mere: dl. 0,80 m, š. 0,60 m, 1,20 m, gl. 0,10 m. gl. 0,12 m. SE 5478 SE 5461 Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: drobljiv olivno rjav do Lokacija: sek. Križišče, kv. B116. Opis: mazav temno sivkasto zelo temno sivkasto rjav meljast pesek s prodniki (40 %, vel. < rjav peščen melj z apnenci (2 %, vel. < 3 × 5 cm), ogljem (1 %), 4 × 7 cm) in ogljem (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre- tegulami (2 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: posu- tacija: podlaga kurišča. Mere: dl. 1,80 m, š. 1,30 m, gl. 0,14 m. tje. Mere: dl. 1,60 m, š. 1,30 m, gl. 0,11 m. SE 5479 SE 5466 Lokacija: sek. Križišče, kv. C119, B119. Opis: olivno rjav peščen Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: mazava temno rdečka- melj z apnenčevimi prodniki (25 %, vel. < 5 × 10 cm), tufiti sto rjava do rjavkasto rumen melj z apnenci (5 %, vel. < 2 × (3 %, vel. < 5 × 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpreta- 4 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 5 × 7 cm), ogljem (3 %). Obli- cija: hodna površina. Mere: dl. 3,30 m, š. 2,00 m, gl. 0,14 m. ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: del kurišča (?). Mere: dl. 0,50 m, š. 0,50 m, gl. 0,11 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 613 SE 6305 (zg. del SE 2235 = zg. del SE 2219 = SE 6334 = SE 1306 SE 6305 = SE 6318 = spodnji in srednji del SE 4158 = SE 4111) Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: sipek rumenkasto rjav Lokacija: sek. 2, kv. E–F131–133. Opis: svetlo olivno rjava gli- meljast pesek s prodniki (40 %, vel. 1–5 cm, 10 %, vel. 5–15 cm). na z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter - nepravilna. Interpretacija: sedimentna naplavina. Mere: dl. pretacija: nasutje za hodno površino. Mere: dl. 2,80 m, š. 8,00 m, š. 2,50 m, gl. 0,20 m. 2,00 m, gl. 0,01 m. SE 6318 (zg. del SE 2235 = zg. del SE 2219 = SE 6334 = SE 1317 SE 6305 = SE 6318 = spodnji in srednji del SE 4158 = SE 4111) Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052. Opis: kamni (vel. 5–10 cm). In- Lokacija: sek. 2, kv. E133. Opis: olivno rjava meljasta glina z terpretacija: ruševina zidu SE 1315. Mere: dl. 1,00 m, š. 0,30 m, apnenci (5 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < gl. 0,02 m. 10 cm), ogljem (3 %, vel. < 2 cm), tufiti (7 %, vel. < 15 cm). Obli- SE 1337 ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: sedimentna plast – vodni Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057, E058. Opis: rjav peščen melj z nanos. Mere: dl. 1,90 m, š. 1,80 m, gl. 0,40 m. apnenci (5 %, vel. < 10 × 6 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, SE 6334 (zg. del SE 2235 = zg. del SE 2219 = SE 6334 = vel. < 12 × 5 cm), apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 1 cm), SE 6305 = SE 6318 = spodnji in srednji del SE 4158 = SE 4111) peščenjaki (5 %, vel. < 5 × 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm). Lokacija: sek. 2, kv. F126–F130. Opis: olivno rjava glina z Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. apnenci (2 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5,20 m, š. 1,10 m. 10 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 5 cm), malto (1 %, vel. < 3 cm), SE 1338 kostmi (1 %, vel. < 10 cm), ogljem (2 %, vel. < 3 cm), keramič-Lokacija: sek. kanal 3, kv. E056. Opis: drobljiv zelo temno nim gradbenim materialom (2 %, vel. < 5 cm), tufiti (1 %, vel. sivkasto rjav peščen melj z apnenci (5 %, vel. < 4 × 3 cm), < 8 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavinski apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 3 cm), malto (20 %, vel. < sediment. Mere: dl. 17,20 m, š. 6,80 m, gl. 0,30 m. 4 × 2 cm), ogljem (10 %, vel. < 5 × 2 cm), opeko (2 %, vel. SE 7019 4 × 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F109, G109. Opis: svetlo olivno Mere: dl. 1,65 m, š. 1,10 m. rjav glinen melj. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: na- SE 1357 plavina. Mere: dl. 21,66 m, š. 5,49 m, gl. 0,72 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E056 – E060. Opis: drobljiv rjav me-SE 2219 (zg. del SE 2235 = zg. del SE 2219 = SE 6334 = ljast pesek z apnenčevimi prodniki (50 %, vel. 1–7 cm). Obli- SE 6305 = SE 6318 = spodnji in srednji del SE 4158 = SE 4111). ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: fluvialni nanos. Mere: dl. SE 2235b 16,00 m, š. 2,00 m. (zg. del SE 2235 = zg. del SE 2219 = SE 6334 = SE 6305 = SE 6318 = spodnji in srednji del SE 4158 = SE 4111). SE 1362 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E059, E060. Opis: drobljiv olivno rjav 14.5 Faza 2b do zelo bledo rjav glinen melj z apnenci (5 %, vel. 0,5–2 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 1–3 cm), malto (5 %), keramič- SE 1163 nim gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: linearna. In- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052. Opis: zbita malta. Oblika tlori terpretacija: nasutje. Mere: dl. 4,00 m, š. 0,85 m. - sa: nepravilna. Interpretacija: ostanek gradnje zidu SE 1128 na SE 1369 estrihu SE 1161. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,30 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E056. Opis: sipek svetlo olivno rjav SE 1234 melj z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 2 cm). Interpretacija: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050 – E052. Opis: rahel svetlo oliv- sediment. Mere: dl. 3,80 m, š. 0,60 m. no rjav melj z ogljem (1 %, vel. 1–2 cm), tegulami (1 %, vel. SE 1393 1–5 cm), imbreksi (1 %, vel. 1–5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E058, E059. Opis: črna plast oglja. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: sediment. Mere: dl. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: žganina. Mere: dl. 11,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,16 m. 1,30 m, š. 1,20 m, gl. 0,02 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046. Opis: rahel rumenkasto rjav Lokacija: sek. kanal 3, kv. F051, F052. Opis: jama nepravilne peščen melj. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: nepra - oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. SE 1280 SE 1394 vilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 2,00 m, š. 1,50 m, gl. Interpretacija: uničenje kanala SE 1286, 1287, 1309. Mere: dl. 0,12 m. 2,00 m, š. 0,60 m. 614 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 1400 vel. < 18 × 11 × 8 cm), ogljem (2 %, vel. < 1 cm), prodniki (3 %, Lokacija: sek. kanal 3, kv. E058. Opis: drobljiv temno ru- vel. < 12 × 10 × 4,5 cm), prodniki (5 %, vel. < 4 × 3,5 cm), menkasto rjav glinen melj z apnenci (30 %, vel. 20 × 20 cm), tegulami (2 %, vel. < 6 × 5,5 × 2 cm), tufiti (1 %, vel. < 3 × 4 × apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 1–3 cm), peščenjaki (20 %, vel. 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: 25 × 30 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševi- dl. 2,80 m, š. 1,44 m, gl. 0,72 m. na. Mere: dl. 1,10 m, š. 0,40 m. SE 5292 (SE 5292 = SE 5369) SE 5134 (SE 5134 = SE 5275) Lokacija: sek. Križišče, kv. E119, D119. Opis: drobljiv svetlo rjav- Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. kasto siv peščen melj z apnenci (20 %, vel. < 14 × 8 × 6 cm), SE 5223 tufiti (50 %, vel. < 10 × 5 × 3,8 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. (SE 5223 = SE 5275) Interpretacija: tlak. Mere: dl. 2,20 m, š. 1,70 m, gl. 0,25 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. SE 5248 SE 5331 Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: jama nepravilne Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: zelo temno sivkasto oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vkop zapol-rjav glinen melj z ogljem (1 %, vel. < 3 cm), tegulami (90 %, njen z zgornjo plastjo SE 5291. Mere: dl. 1,60 m, š. 1,42 m, gl. vel. < 30 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruše-0,58 m. vinsko nasutje. Mere: dl. 3,80 m, š. 1,70 m, gl. 0,08. SE 5259 SE 5334 (SE 5356 = SE 5259–SE 5438) Lokacija: sek. Križišče, kv. B–C/116–117. Opis: drobljiv sve-Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/117–118. Opis: mazav temno tlo olivno rjav meljast pesek z apnenci (5 %, vel. < 10 × 8 × sivkasto rjav melj z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 9 × 5,5 6,5 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 3 cm), malto (1 %, vel. < 4 × 6 × 3 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 2 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), × 1,8 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), prodniki (5 %, vel. < 5 × tegulami (1 %, vel. < 15 × 13 × 3,5 cm), imbreksi (1 %, vel. < 16 4 × 2 cm), ?Železov oksid (1 %, vel. < 0,2 cm), tufiti (10 %, vel. × 14 × 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: sedi-< 6 × 3,5 × 3 cm). Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 4,45 m, š. ment na hodni površini. Mere: dl. 3,92 m, š. 2,30 m, gl. 0,08 m. 1,98 m, gl. 0,14 m. SE 5268 SE 5341 Lokacija: sek. Križišče, kv. C116, B116. Opis: drobljiva rjav glinen Lokacija: sek., kv. B116. Opis: svetlo olivno rjav glinen melj z pesek z apnenci (2 %, vel. < 8 × 6 × 2,8 cm), apnenčevimi apnenci (15 %, vel. 10–20 × 20 cm), apnenčevimi prodniki prodniki (60 %, vel. 1–13 × 7 × 4 cm). Oblika tlorisa: nepra-(15 %, vel. < 20 × 8 cm), skrilavci (8 %, vel. 10–20 cm), malto vilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 6,70 m, š. 2,02 m, gl. (5 %, vel. < 5 cm), kostmi (1 %, vel. < 20 cm), ogljem (1 %, vel. 0,21 m. 1 cm), tufiti (3 %, vel. 15 × 10 cm), tufiti (5 %, vel. 15 × 15 cm), SE 5273 tufiti prodniki (2 %, vel. < 8 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. In-Lokacija: sek. Križišče, kv. C116, B116. Opis: mazav zelo temno terpretacija: ruševina. Mere: dl. 2,20 m, š. 2,00 m, gl. 0,10 m. sivkasto rjav peščen melj z apnenci (1 %, vel. 8 × 5 × 4 cm), SE 5348 apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 3–10 cm), skrilavci (1 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. C116, B116. Opis: svetlo olivno rja-20 × 12 × 8 cm), malto (1 %, vel. 1–8 cm), ogljem (2 %, vel. va glina (60 %) in peščen melj (20 %) z apnenci (5 %, vel. < 0,5–3 cm), tegulami (1 %, vel. 5–12 cm). Oblika tlorisa: nepra-15 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 10 cm), peščenja-vilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 2,25 m, š. 1,20 m, gl. kovi prodniki (1 %, vel. < 15 cm), skrilavci (4 %, vel. < 10 cm), 0,08–0,20 m. ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom SE 5275 (1 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: na-Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: zelo temno sivkasto sutje. Mere: dl. 4,70 m, š. 1,80 m, gl. 0,15 m. rjava meljasta glina z apnenci (12 %, vel. < 15 cm), apnenec SE 5356 (SE 5356 = SE 5259–SE 5438) (1 %, vel. 45 × 30 × 20 cm), apnenčevimi prodniki (4 %, vel. < Lokacija: sek. Križišče, kv. B–C/116–117. Opis: zelo temno siv-5 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, vel. 8–12 cm), peščenjaki kasto rjav glinen melj z apnenci (2 %, vel. 25 × 15 cm), apnen-(15 %, vel. < 10 cm), peščenjakovimi lomljenci (1 %, vel. 20 × čevimi prodniki (5 %, vel. 1 × 3–3 × 5 cm), ogljem (5 %), tufiti 20 × 6 cm), ogljem (2 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim (1 %, vel. 7 × 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: materialom (4 %, vel. < 10 cm), tufiti (3 %, vel. < 5 cm). Oblika sediment na hodni površini (?). Mere: dl. 3,40 m, š. 1,50 m, gl. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 3,90 m, š. 0,11 m. 1,60 m, gl. 0,08 m. SE 5291 SE 5369 (SE 5292 = SE 5369) Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Lokacija: sek. Križišče, kv. D119, D120. Opis: mazava temno sivkasto rjava peščena glina z apnenci (15 %, vel. < 6 × 5 × 3,5 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 8 × 5 × 4 cm), skrilavci (5 %, Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 615 SE 5438 (SE 5356 = SE 5259–SE 5438) SE 2260 Lokacija: sek. Križišče, kv. C117. Opis: drobljiv rjav meljast pe- Lokacija: sek. kanal 2, kv. D150. Opis: jama nepravilne oblike. sek s prodniki (5 %, vel. 0,5–2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: grobna jama groba Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: del SE 5378. Mere: 2001. Mere: dl. 1,79 m, š. 0,48 m, gl. 0,20 m. dl. 0,54 m, š. 0,50 m, gl. 0,04 m. SE 2262 SE 5442 Lokacija: sek. kanal 2, kv. D150. Opis: skelet je bil položen na Lokacija: sek. Križišče, kv. C119, D119. Opis: drobljiv svetlo oliv- levi bok v ozko grobno jamo. Z levim kolenom in desno roko no rjav glinen pesek s skrilavci (5 %, vel. < 9 × 8 × 6,7 cm), se je naslanjal na Z rob vkopa, pri tem je bila dlan desne roke tufiti (75 %, vel. < 17 × 11 × 9 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. spodvita navzdol. Leva roka je ležala pod telesom. Nogi sta Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 4,03 m, š. 2,50 m, gl. 0,17 m. bili rahlo pokrčeni. Pri odkritju groba je bila desna temenica SE 5446 lobanje močno poškodovana. V SV vogalu grobne jame je bil pod desnim stopalom skeleta odkrit del laterkula. Interpreta - Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: drobljiv svetlo olivno rjav cija: skelet groba 2001. melj. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,29 m, gl. 0,015 m. SE 2279 Lokacija: sek. kanal 3, kv. Opis: jarek nepravilne oblike. Inter- 14.6 Faza 2c pretacija: fluvialna erozija. SE 3179 SE 1183 Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: drobljiv črn peščen Lokacija: sek. kanal 3, kv. E053, E054. Opis: rjava meljasta gli melj (65 %) z zelo temno sivkasto rjavo meljasto glino (5 %), - na. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: polnilo groba 1001. apnenci (8 %, vel. < 4 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < Mere: dl. 3,00 m, gl. 0,90 m. 6 cm), ogljem (5 %), opeko (2 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: SE 1203 groba 3001. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,50 m, gl. 0,20 m. nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: polnilo Lokacija: sek. kanal 3, kv. E053, E054. Opis: jama nepravilne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vkop za grob SE 3180 1001. Mere: dl. 2,20 m, š. 0,40 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: jama nepravilne oblike. SE 1426 pretacija: grob 3001. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,50 m, gl. 0,20 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E053, E054 Opis: skelet v grobu 1001. SE 2213 (SE 2213 = SE 2234 = zg. del SE 4158) Lokacija: sek. Križišče, kv. L117. Opis: zelo temno sivkasto rja SE 3181 risa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 32,24 m, š. dl. 4,00 m, š. 1,20 m, gl. 0,30 m. 2,16 m, gl. 0,60 m. SE 3182 SE 2234 (SE 2213 = SE 2234 = zg. del SE 4158) Lokacija: sek. Križišče, kv. H117. Opis: jama nepravilne oblike. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F135, F136, F137, F138. Opis: temno Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter-rumenkasto rjav peščen melj, pomešan s peskom (30 %) z pretacija: grob 3002. Mere: dl. 4,00 m, š. 1,20 m, gl. 0,12 m. apnenčevimi prodniki (8 %, vel. < 3 cm), peščenjakovimi pro-SE 3183 dniki (2 %, vel. < 2 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim Lokacija: sek. Križišče, kv. L117. Opis: temno sivkasto rjava gradbenim materialom (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: ne-peščena glina z apnenčevimi prodniki (40 %, vel. < 20 cm), glinen pesek z apnenci (1 %, vel. < 3 × 5 cm), apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (10 %), ogljem (1 %), prodniki (5 %, vel. < 4 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 4 × 5 cm), opeko (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika ogljem (1 %, vel. < 1 cm), opeko (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlo - preseka: nepravilna. Interpretacija: polnilo groba 3006. Mere: Lokacija: sek. kanal 2, kv. E145, E146, E147. Opis: plastičen rjav va meljasta glina z apnenci (10 %, vel. < 6 cm), apnenčevimi - pravilna. Interpretacija: naplavina. SE 2259 tlorisa: oglata. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: pol peščenjaki (10 %, vel. < 14 cm), tegulami (5 %, vel. 20). Oblika Lokacija: sek. kanal 2, kv. D150. Opis: mazav olivno rjav pe- nilo vkopa SE 3182. Mere: dl. 1,80 m, š. 0,90 m, gl. 0,11 m. - ščen melj z apnenci (1 %, vel. < 2 × 3 cm), apnenčevimi pro- dniki (1 %, vel. < 2 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 2 cm), tegulami SE 3190 (1 %, vel. < 10 × 6 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretaci Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: trdna rjava meljasta glina - ja: polnilo groba 2001. Mere: dl. 1,79 m, š. 0,48 m, gl. 0,20 m. z apnenci (10 %, vel. < 4 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 6 cm), opeko (2 %, vel. < 7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: zahodno polnilo 616 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 vkopa SE 3182 – grob 3002. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,70 m, gl. SE 3336 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. J113, I113. Opis: sipek bledo oliven do SE 3251 olivno siv meljast pesek s prodniki (40 %, vel. 2 × 2 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: rečni nanos Lokacija: sek. Križišče, kv. K116. Opis: jama nepravilne oblike s (?). Mere: dl. 4,50 m, š. 3,50 m, gl. < 0,30 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za jarek neznane namembnosti. Mere: SE 3338 dl. 2,90 m, š. 1,00 m, gl. 0,22 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: jama oglate oblike s pre- SE 3252 sekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. In- terpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,55 m, š. 0,48 m, gl. 0,14 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K116. Opis: drobljiv temno olivno rjav peščen melj s kamni (5 %, vel. 10 × 10 cm), kostmi (2 %), SE 3339 prodniki (4 %, vel. 2 × 3 cm), opeko (8 %). Oblika tlorisa: ne- Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: jama nepravilne oblike s pravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za jarek ne- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: znane namembnosti. Mere: dl. 2,90 m, š. 1,00 m, gl. 0,22 m. U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,57 m, š. 0,53 m, gl. SE 3267 0,20 m. (SE 3267 = SE 3327) Lokacija: sek. Križišče, kv. I109, I108. Opis: jarek nepravilne SE 3340 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: jama ovalne oblike s pre- preseka: U. Interpretacija: meja oziroma linija rečnega korita. sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. In- Mere: dl. 6,00 m, š. 3,50 m. terpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,51 m, š. 0,47 m, gl. 0,16 m. SE 3282 SE 3352 Lokacija: sek. Križišče, kv. L118. Opis: jama ovalne oblike s pre- Lokacija: sek. Križišče, kv. L117. Opis: jama oglate oblike s sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. In- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. terpretacija: jama za kol. Mere: dl. 1,20 m, š. 1,00 m, gl. 0,21 m. Interpretacija: vkop s polnilom SE 3181. Grob 3006. Mere: dl. SE 3310 1,90 m, š. 0,70 m, gl. 0,14 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. I117, J117. Opis: drobljiva olivno rjava SE 3371 peščena glina z apnenčevimi prodniki (35 %, vel. < 10 cm). Lokacija: sek. Križišče, kv. M119, L119. Opis: rjav glinen pesek z Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: apnenčevimi prodniki (70 %, vel. < 23). Oblika tlorisa: oglata. polnilo jame SE 3313. Mere: dl. 2,00 m, š. 1,50 m, gl. 0,20 m. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo grobne jame 3007 – SE 3311 SE 3372. Mere: dl. 1,70 m, š. 0,70 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. I117, J117. Opis: jama nepravilne SE 3372 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Obli- Lokacija: sek. Križišče, kv. M119, L119. Opis: jama oglate oblike ka preseka: U. Interpretacija: jama za grob 3005. Mere: dl. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. 2,00 m, š. 1,50 m, gl. 0,20 m. Interpretacija: vkop grobne jame; grob 3007. Mere: dl. 1,70 m, SE 3327 š. 0,70 m. (SE 3267 = SE 3327) Lokacija: sek. Križišče, kv. F–G/118–120. Opis: jarek nepravil- SE 3373 ne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepra- Lokacija: sek. Križišče, kv. J119. Opis: temno sivkasto rjava pe- vilna. Interpretacija: interfacija – erozija zapolnjena s polnili ščena glina z apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 3 cm). Oblika SE 3360, 3361. tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo SE 3332 grobne jame (3008) z vkopom SE 3373. Mere: dl. 1,00 m, š. 0,50 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. I118. Opis: drobljiv rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. < 4 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < SE 3374 2 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 2 cm), opeko (15 %, vel. < 6 cm). Lokacija: sek. Križišče, kv. J114. Opis: jama nepravilne oblike s Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: pretacija: polnilo vkopa SE 3333. Mere: dl. 0,65 m, š. 0,40 m, U. Interpretacija: grobna jama. Grob 3008. Mere: dl. 1,00 m, gl. 0,11 m. š. 0,50 m. SE 3333 SE 3375 Lokacija: sek. Križišče, kv. I118. Opis: jama nepravilne oblike. Lokacija: sek. Križišče, kv. J119. Opis: drobljiva rdečkasto rja- Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- va peščena glina z apnenčevimi prodniki (40 %). Oblika tlo- pretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,65 m, š. 0,40 m, gl. 0,11 m. risa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 3376. Mere: dl. 0,58 m, š. 0,50 m, gl. 0,20 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 617 SE 3376 SE 4174 Lokacija: sek. Križišče, kv. J118. Opis: jama krožne oblike s Lokacija: sek. 1, kv. D142. Opis: skelet je bil orientiran S–J, pri presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: čemer je glava na J. Skelet je močno poškodovan (od polnila, U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,58 m, š. 0,50 m, gl. noge so uničene pri izkopu sonde B). Skelet nima zaraščenih 0,20 m. epifiz in diafiz. V zgornji čeljustnici so vidni stalni zobje, ki še SE 3394 niso izpodrinili mlečnih zob. Interpretacija: skelet groba 4009. Mere: dl. 0,63 m, š. 0,23 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. J120. Opis: temno sivkasto rjav pe - ščen melj z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 2 cm). Oblika SE 4175 tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame Lokacija: sek. 1, kv. D142. Opis: jama ovalne oblike s presekom SE 3395. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,15 m. U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: jama za grob SE 3395 4009. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,40 m, gl. 0,20 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. J120. Opis: jama krožne oblike s SE 5123 (SE 5250 = SE 5123) presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/114–117. Opis: sipek svetlo oliv- Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,15 m. no rjav pesek z apnenčevimi prodniki (60 %, vel. < 12 cm), SE 4090 keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 10 cm). Oblika (SE 4095 = SE 4090) tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje za hodno površino Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B144, B145. Opis: drobljiva rja - (?). Mere: dl. 9,20 m, š. 4,60 m, gl. 0,15 m. va meljasta glina z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. 1–3 cm), ogljem (1 %, vel. 0,1–0,9 cm), keramičnim gradbenim materi- SE 5192 alom (1 %, vel. 1–3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre- Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: kosti skeleta so bile brez seka: nepravilna. Interpretacija: stara ornica. Mere: dl. 2,20 m, reda razsute po grobni jami. Po vsej verjetnosti so pripadale š. 2,00 m. adolescentu, saj diafize na nožnih kosteh niso bile zraščene z SE 4095 epifizami. Interpretacija: skelet groba 5017. (SE 4095 = SE 4090) Lokacija: sek. 1, kv. C140–C148 Opis: temno rumenorjava glina SE 5250 (SE 5250 = SE 5123) z apnenci (5 %), peščenjaki (5 %), ogljem (5 %), keramičnim Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: zbita temno sivor - gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Obli- jav meljast pesek (49 %) in peščen melj (20 %) z apnenčevimi ka preseka: nepravilna. Interpretacija: stara ornica. Mere: dl. prodniki (30 %) in ogljem (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: ne- 32,50 m, š. 8,56 m, gl. 0,70 m. pravilna. Interpretacija: utrditev za SE 5174. Mere: dl. 3,50 m, SE 4165 š. 2,32 m, gl. 0,14 m. Lokacija: sek. 1, kv. D143. Opis: drobljiv oliven glinen melj z SE 5274 (SE 5347 = SE 5274) apnenci (2 %, vel. < 2 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 2 cm). Obli- Lokacija: sek. Križišče, kv. C116, B116. Opis: plastičen olivno rjav ka tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo groba 4008. Mere: dl. glinen melj z apnenčevimi prodniki (3 %, vel. 1 × 2–3 × 5 cm), 1,20 m, š. 0,66 m, gl. 0,20 m. malto (1 %, vel. 5 × 10 cm), tegulami (1 %, vel. 10 × 15 cm). SE 4166 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 1,90 m, š. 1,70 m, gl. 0,60 m. Lokacija: sek. 1, kv. D143. Opis: skelet je orientiran S–J, pri če - mer leži glava na J. Prsni koš (rebra) so zelo slabo ohranjena. SE 5282 Sonda 3 pa je presekala nogi skeleta. Ostali deli so dobro Lokacija: sek. Križišče, kv. E119. Opis: drobljiv temno siv peščen ohranjeni. Lobanja je cela, videti je zobovje, vendar nekaj zob melj z apnenci (10 %, vel. < 5 × 4 × 2,5 cm), apnenčevimi manjka. Epifize in diafize so zraščene. Interpretacija: skelet prodniki (70 %, vel. < 10 × 6 × 3 cm), tegulami (2 %, vel. < 18 groba 4008. Mere: dl. 1,23 m, š. 0,38 m. × 17 × 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. SE 4167 Mere: dl. 1,50 m, š. 0,98 m, gl. 0,14 m. Lokacija: sek. 1, kv. D143. Opis: jama ovalne oblike s presekom SE 5283 U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: vkop za grob Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: zbit temno sivka- 4008. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,66 m, gl. 0,20 m. sto rjav glinen pesek (43 %) in peščena glina (10 %) z apnenci SE 4173 (15 %, vel. < 18 × 7 × 6 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 13 × 9 × 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 18 × 8 × 3,5 cm), Lokacija: sek. 1, kv. D142. Opis: drobljiva rumenorjava glina z skrilavci (5 %, vel. < 19 × 11 × 9,5 cm), keramičnim gradbe - apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < nim materialom (2 %, vel. < 3 cm), tufiti (5 %, vel. < 8 × 11 3 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 3 cm), ogljem (5 %). Oblika tlo - × 4,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: zasutje. risa: ovalna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 4175; grob 4009. Mere: dl. 2,85 m, š. 1,44 m, gl. 0,23 m. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,40 m, gl. 0,20 m. 618 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 5286 vkop. Iz ostankov skeleta, ki so bili ohranjeni v prvotni legi, Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: temno sivkasto rjav pe- je bilo mogoče sklepati, da je skelet ležal izvorno na hrbtu z ščen melj z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 3 cm), ogljem glavo orientirano proti JZ, medtem ko je imel roki položeni (2 %, vel. < 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %, ob telesu. Interpretacija: skelet groba 5017. Mere: dl. 1,62 m. vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. In- SE 5347 (SE 5347 = SE 5274) terpretacija: polnilo groba 5025. Mere: dl. 0,60 m, š. 0,30 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. D116, C116. Opis: olivno rjav peščen gl. 0,14. melj z apnenci (2 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, SE 5287 vel. < 5 × 3 × 2,8), peščenjaki (2 %, vel. < 2 cm), malto (3 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. F117. Opis: skelet dojenčka. Glava je vel. t< 8 × 6 × 2,5 cm), ogljem (2 %, vel. < 1 cm), tufiti (3 %, obrnjena proti J, leži na hrbtu, roki sta odmaknjeni od telesa. vel. < 2,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasu- Interpretacija: skelet groba 5025. Mere: dl. 0,42 m, š. 0,20 m. tje. Mere: dl. 3,80 m, š. 2,10 m. SE 5288 SE 5354 Lokacija: sek. Križišče, kv. E118. Opis: jama nepravilne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. C118, B118. Opis: zelo temno sivkasto presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese- rjav glinen melj z malto (1 %, vel. < 2 cm), ogljem (5 %, vel. ka: U. Interpretacija: vkop za grob 5025. Mere: dl. 0,60 m, š. 0,5–3 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. 1 cm). 0,30 m, gl. 0,14 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: sediment na hodni SE 5299 površini. Mere: dl. 2,80 m, š. 1,40 m, gl. 0,03 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: svetlo olivno rjava pešče- SE 5359 na glina z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 5 cm), keramič- Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: rjava peščena glina z nim gradbenim materialom (5 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: apnenčevimi prodniki (40 %, vel. < 10 cm), malto (1 %, vel. oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 5028. < 3 cm), ogljem (2 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim Mere: dl. 1,80 m, š. 0,85 m, gl. 0,55 m. materialom (1 %, vel. < 3 cm), tufiti (1 %, vel. < 3 cm). Oblika SE 5300 tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 5031. Mere: dl. 1,80 m, š. 0,50 m, gl. 0,18 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jama oglate oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. SE 5360 Interpretacija: vkop za grob 5028. Mere: dl. 1,80 m, š. 0,85 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: skelet je bil očitno vr - gl. 0,55 m. žen v grobno jamo, saj so njegovi udi ležali v nenaravni in SE 5301 popolnoma naključni legi. Skelet je ležal na hrbtu z glavo orientirano proti S. Leva noga je bila rahlo pokrčena navzno - Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: skelet je z lobanjo obr - ter, tako da se je skoraj dotikala desne noge. Desna roka je njen proti S. Obe roki ima upognjeni in položeni čez trebuh, počivala na medenici, medtem ko je bila leva roka pokrčena leži na hrbtu. Interpretacija: skelet groba 5028. Mere: dl. ob trupu, tako da se je dotikala desnega ramena. Lobanja 1,47 m, š. 0,38 (rame) m. je bila vzdignjena nad ostali del skeleta, zaradi česar je bila SE 5336 pri kasnejšem vkopu za grob 5017 odstranjena. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: olivno rjava peščena gli - skelet groba 5031. Mere: dl. 1,47 m, š. 0,41 m. na z apnenci (4 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, SE 5361 vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: jama ovalne oblike s materialom (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: oglata. Obli - presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. ka preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 5017. Mere: dl. Interpretacija: vkop za grob 5031. Mere: dl. 1,80 m, š. 0,50 m, 2,16 m, š. 1,40 m, gl. 0,25 m. gl. 0,18 m. SE 5337 SE 5475 Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: jama oglate oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: rjava peščena glina z presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. malto (2 %, vel. < 2 cm), ogljem (3 %, vel. < 1,5 cm), prodniki Interpretacija: vkop za grob 5017. Mere: dl. 2,16 m, š. 1,40 m, (18 %, vel. < 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, gl. 0,25 m. vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Inter - SE 5340 pretacija: polnilo groba 5036. Mere: dl. 0,55 m, š. 0,30 m, gl. Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: skelet je bil močno po - 0,08 m. škodovan z vkopom SE 5193, pri čemer so v prvotni legi SE 5476 ostale le posamezne kosti rok on stopal ter delno ohranjene Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: kosti skeleta so bile lobanje, medtem ko so bile druge kosti (SE 5192) brez reda zelo slabo ohranjene in večinoma popolnoma nedoločljive. nametane znotraj zasutja SE 5191, ki je zapolnjevalo naknadni Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 619 Prepoznati je bilo mogoče le fragmente popolnoma izma- SE 6329 ličene lobanje in ostanke zgornjega dela trupa, iz katerih je Lokacija: sek. 2, kv. E129, E130. Opis: jama ovalne oblike s bilo mogoče sklepati, da je pokojnik ležal na hrbtu, z glavo presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. usmerjeno proti JZ. Interpretacija: skelet groba 5036. Mere: Interpretacija: jama za grob 6014. Mere: dl. 1,71 m, š. 0,57 m, dl. 0,50 m. gl. 0,08 m. SE 5477 SE 6330 Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: jama ovalne oblike s Lokacija: sek. 2, kv. E129, E130. Opis: položaj skeleta je J–S presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. (glava proti J). Skelet je bil položen na hrbet. Interpretacija: Interpretacija: vkop za grob 5036. Mere: dl. 0,55 m, š. 0,30 m, skelet groba 6014. Mere: dl. 1,80 m, š. 0,55 m. gl. 0,08 m. SE 6331 SE 6304 (SE 6462 = SE 6395 = SE 6304) Lokacija: sek. 2, kv. E129, E130. Opis: olivno rjav glinen melj Lokacija: sek. 2, kv. E–F/131–133. Opis: olivno rjava meljasta z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 1–3 cm), kostmi (5 %, vel. glina z apnenci (10 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 1–10 cm), ogljem (3 %, vel. 1–2 cm), opeko (5 %, vel. 1–5 cm). 3 cm), kostmi (2 %), ogljem (5 %), opeko (5 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polni- Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: fluvialni sediment. lo groba 6014. Mere: dl. 1,71 m, š. 0,57 m, gl. 0,08 m. Mere: dl. 8,00 m, š. 2,50 m, gl. 0,15 m. SE 6374 SE 6323 Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: jama ovalne oblike s presekom Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: jama ovalne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta- U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta- cija: jama za grob 6026. Mere: dl. 1,79 m, š. 0,55 m, gl. 0,15 m. cija: jama za grob 6012. Mere: dl. 1,53 m, š. 0,55 m, gl. 0,14 m. SE 6375 SE 6324 Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: rumenkasto rjav glinen melj Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: skelet groba 6012; Smer poko- z apnenci (1 %, vel. 3–5 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. pa je S–J (glava proti S). Skelet je položen na hrbet. Leva roka 1–3 cm), tufiti (2 %, vel. 4–8 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Inter - je pokrčena v komolcu in v pregibu drži živalsko petnico (cal- pretacija: polnilo groba 6026. caneus). Desna roka je ob telesu. Interpretacija: skelet groba SE 6376 6012. Mere: dl. 1,60 m, š. 0,60 m. Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: skelet. Glava je obrnjena proti SE 6325 S, skelet je položen na hrbet. Glava leži na desnem licu. Leva Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: olivno rjav glinen melj z apnen- roka je položena na prsa, desna roka pa je skrčena in dlan je čevimi prodniki (3 %, vel. 1–5 cm), kostmi (5 %, vel. 2–15 cm), položena na vrat. Noki sta prekrižani v gležnju – desna noga ogljem (3 %, vel. 1–2 cm), opeko (3 %, vel. 1–2 cm). Oblika tlo- je pod levo. Število vretenc je zaradi stanja skeleta težje do- risa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba ločljivo, prav tako tudi število ohranjenih kosti prstov in dlani. 6012. Mere: dl. 1,53 m, š. 0,55 m, gl. 0,14 m. Od medenice naprej leži na desni strani. Interpretacija: skelet SE 6326 groba 6026. Mere: dl. 1,53 m, š. 0,32 m. Lokacija: sek. 2, kv. E–F/128–129. Opis: jama ovalne oblike s SE 6395 (SE 6462 = SE 6395 = SE 6304) presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. 2, kv. D–E131–133. Opis: temno sivorjava melja- Interpretacija: jama za grob 6013. Mere: dl. 1,74 m, š. 0,55 m, sta glina z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 4 cm), ogljem gl. 0,34 m. (5 %, vel. < 2 cm), tufiti (10 %, vel. < 8 cm), opeko (3 %, vel. < SE 6327 6 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naraven sedi- ment, deluje kot hodna površina. Mere: dl. 8,10 m, š. 3,60 m, Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: skelet je ležal na hrbtu z glavo gl. 0,15 m. orientirano proti S. Nogi je imel iztegnjeni in roki položeni ob boku. Bil je v celoti ohranjen. Interpretacija: skelet groba 6013. SE 6397 Mere: dl. 1,55 m, š. 0,30 m. Lokacija: sek. 2, kv. E132, D132. Opis: jama ovalne oblike s SE 6328 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za grob 6033. Mere: dl. 1,10 m, š. 0,70 m, Lokacija: sek. 2, kv. F129, E128, E129, F128. Opis: olivno rjav gl. 0,70 m. glinen melj z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 1–5 cm), kost - mi (5 %, vel. 1–5 cm), ogljem (2 %, vel. 1–2 cm). Oblika tlorisa: SE 6398 ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 6013. Lokacija: sek. 2, kv. E132, D132. Opis: olivno rjava meljasta gli- Mere: dl. 1,74 m, š. 0,55 m, gl. 0,34 m. na z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 6 cm), tufiti (5 %, vel. < 12 cm), opeko (3 %, vel. < 2 cm). Interpretacija: polnilo groba 6033. Mere: dl. 1,10 m, š. 0,70 m, gl. 0,70 m. 620 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 6399 U. Interpretacija: polnilo groba 6036. Mere: dl. 1,92 m, š. Lokacija: sek. 2, kv. E132, D132. Opis: nepoškodovan otroški 0,61 m, gl. 0,70 m. skelet, ležeč na hrbtu, s pokrčenimi rokami na medenici. Gla- SE 6428 va je na J. Brez pridatkov. Interpretacija: skelet groba 6033. Lokacija: sek. 2, kv. E131, D131. Opis: nepoškodovan skelet Mere: dl. 1,00 m, š. 0,16 m. z glavo proti Z, leži na hrbtu, eno roko ima prekrižano na SE 6412 trebuhu, levo pa ima na prsnem košu. Interpretacija: skelet Lokacija: sek. 2, kv. D125, E125. Opis: olivno rjava glina z groba 6036. Mere: dl. 1,63 m, š. 0,33 m. apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (2 %, vel. SE 6438 2–5 cm), malto (2 %, vel. < 10 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), Lokacija: sek. 2, kv. D131. Opis: svetlo olivno rjava meljasta gli-keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 5 cm), tufiti na z apnenci (5 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi prodniki (60 %, (3 %, vel. 2–8 cm), Kremen (1 %, vel. 2–5 cm). Oblika tlorisa: vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: skupek nepravilna. Interpretacija: sediment. prodnikov in kamnov. Mere: dl. 0,63 m, š. 0,29 m, gl. 0,04 m. SE 6420 SE 6462 (SE 6462 = SE 6395 = SE 6304) Lokacija: sek. 2, kv. E133, D133. Opis: jama ovalne oblike s Lokacija: sek. 2, kv. D–E/125–130. Opis: svetlo olivno rjava me-presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. ljasta glina z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. 2–5 cm), pešče-Interpretacija: jama za grob 6034. Mere: dl. 1,34 m, š. 0,62 m, njaki (1 %, vel. 3–8 cm), malto (1 %, vel. 1–4 cm), ogljem (1 %, gl. 0,55 m. vel. 1–2 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. SE 6421 3–9 cm), tufiti (1 %, vel. 5–14 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Lokacija: sek. 2, kv. E131, D131. Opis: temno rumenkasto rjava Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: naraven sediment. glina s prodniki (1 %, vel. < 5 cm), opeko (1 %). Oblika tlorisa: SE 6468 ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 6034. Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: skelet. Slabo ohranjen. Vidne Mere: dl. 1,34 m, š. 0,62 m, gl. 0,55 m. so kosti lobanje, reber in dolgih kosti. Glava je obrnjena proti SE 6422 S. Mogoče leži na levem boku. Nogi sta skrčeni. Interpretaci- Lokacija: sek. 2, kv. E132, D132. Opis: skelet je delno ohranjen. ja: skelet groba 6045. Mere: dl. 0,41 m, š. 0,15 m. Glavo ima obrnjeno proti J je otroški grob. Brez pridatkov. SE 6479 Leži na hrbtu z iztegnjenimi rokami. Interpretacija: skelet gro-Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: skelet. Vidne so kosti reber, ba 6034. Mere: dl. 0,80 m. nekaj dolgih kosti, morda medenice. Smer pokopa in lega SE 6423 skeleta ni določljiva zaradi močne fragmentarnosti kosti. In- Lokacija: sek. 2, kv. E131, D131. Opis: jama ovalne oblike s terpretacija: skelet groba 6049. Mere: dl. 0,26 m, š. 0,19 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. SE 6482 Interpretacija: jama za grob 6035. Mere: dl. 2,48 m, š. 1,06 m, Lokacija: sek. 2, kv. E134. Opis: lobanja. Interpretacija: skelet gl. 0,90 m. groba 6051. SE 6424 SE 6483 Lokacija: sek. 2, kv. E131, D131. Opis: temno rumenkasto rjava Lokacija: sek. 2, kv. D131. Opis: jama krožne oblike s presekom meljasta glina s kostmi (1 %, vel. < 1 cm), prodniki (4 %, vel. < U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: jama za grob 10 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 5 cm). 6052. Mere: pr. 1,12 m, gl. 0,60 m. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polni-SE 6484 lo groba 6035. Mere: dl. 2,48 m, š. 1,06 m, gl. 0,90 m. Lokacija: sek. 2, kv. D131. Opis: rjava glina s peščenjaki (1 %, SE 6425 vel. < 15 cm), kostmi (1 %), ogljem (1 %), prodniki (2 %, vel. < Lokacija: sek. 2, kv. E132, D132. Opis: skelet. Glava na J. Roki 5 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: polnilo groba sta prekrižani na trebuhu, lobanja je potlačena. Skelet leži na 6052. Mere: pr. 1,12 m, gl. 0,60 m. hrbtu. Interpretacija: skelet groba 6035. Mere: š. 0,44 m. SE 6485 SE 6426 Lokacija: sek. 2, kv. D131. Opis: otroški skelet. Grob je bil uni-Lokacija: sek. 2, kv. D130. Opis: jama oglate oblike s presekom čen pri izkopavanju. Večina polnila smo dali na flotacijo. In U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpreta-situ so ostale roke, del reber, vretenc in ena noga. Skelet je cija: jama za grob 6036. Mere: dl. 1,92 m, š. 0,61 m, gl. 0,70 m. ležal v skrčeni legi oziroma v položaju fetusa. Interpretacija: SE 6427 skelet groba 6052. Mere: dl. 0,20 m, š. 0,10 m. Lokacija: sek. 2, kv. D130. Opis: temno rumenkasto rjava glina s prodniki (2 %, vel. < 10 cm), keramičnim gradbenim materi- alom (2 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 621 SE 7530 SE 1188 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D097, D098, E097, E098. Opis: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E053, E054. Opis: trdna olivno rja- svetlo olivno rjava meljasta glina z apnenčevimi prodniki (2 %, va z apnenčevimi prodniki (90 %, vel. 1–5 cm). Oblika tlorisa: vel. < 3 cm), ogljem (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre- linearna. Interpretacija: del ceste – robnik. Mere: dl. 2,50 m, tacija: njivska površina s sledovi oranja. Mere: dl. 1,70 m, š. gl. 0,10 m. 1,50 m, gl. 0,14 m. SE 1200 SE 7531 Lokacija: sek., kv. E048, E049. Opis: peščen melj s kamni (vel. Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098. Opis: temno rumen- 5–30 cm). Interpretacija: del cestišča. kasto rjav glinen melj z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < SE 1201 3 cm), peščenjakovimi prodniki (1 %, vel. < 3 cm), ogljem (1 %), Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048, E049. Opis: kamni (vel. keramičnim gradbenim materialom (1 %). Oblika tlorisa: ne-5–30 cm). Interpretacija: ostanek roba ceste. pravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 2,42 m, š. 1,52 m, SE 1266 gl. 0,23 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: drobljiv temno rume-SE 4158 zg. del (SE 2213 = SE 2234 = zg. del SE 4158) norjava do zelo bledo rjav glinen melj z apnenci (15 %, vel. Lokacija: sek., kv. Opis: rahel svetlo olivno rjav glinen melj. 0,5–3 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. 2–4 cm), malto Interpretacija: naplavina. (5 %), keramičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika tlori-SE 3354 sa: nepravilna. Interpretacija: nasutje, ki deluje v trenutku kot Lokacija: sek. Križišče, kv. J113, I113. Opis: jarek linearne oblike hodna površina. Mere: dl. 30,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,35 m. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: SE 1312 U. Interpretacija: jarek, neznane namembnosti. Morda del re-Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055, E056, E057. Opis: kamni (vel. gulacije vode. Mere: š. 10,00 m, gl. < 0,80 m. < 20 × 30 cm). Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: robnik cestišča. Mere: dl. 7,05 m, š. 0,30 m, gl. 0,10 m. 14.7 Faza 2d SE 1358 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E056. Opis: tegula (vel. 0,56 × 0,43 × SE 1157 0,05 cm). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: podlaga za ske-Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052 – E054. Opis: temno rjav glinen let v grobu 1005. Mere: dl. 0,56 m, š. 0,43 m, gl. 0,02–0,05 m. melj z apnenci (2 %, vel. 1–2 cm), ometom (3 %, vel. 1–5 cm), SE 1359 tegulami (2 %, vel. 1–5 cm), imbreksi (3 %, vel. 1–5 cm). Oblika Lokacija: sek. kanal 3, kv. E056. Opis: tegula (vel. 0,55 × 0,43 × tlorisa: nepravilna. Interpretacija: izravnava nasutja. Mere: dl. 0,05 cm). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: podlaga za ske-6,40 m, š. 2,00 m, gl. 0,15 m. let v grobu 1005. Mere: dl. 0,55 m, š. 0,43 m, gl. 0,04–0,05 m. SE 1169 SE 1360 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049 – E052. Opis: rahel rjav melj s Lokacija: sek. kanal 3, kv. E056. Opis: ovalna jama. Oblika kamni (2 %, vel. 1–2 cm) in malto (2 %). Oblika tlorisa: nepra-tlorisa: linearna. Interpretacija: vkop za grob 1005. Mere: dl. vilna. Interpretacija: hodna površina, na katero je bila posta-1,83 m, š. 0,44 m. vljena cesta 1170. Mere: dl. 12,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,20 m. SE 1170 SE 1368 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050 – E052. Opis: kamni (99 %, vel. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057, E058. Opis: ovalna jama s 5–30 cm) in tegule (1 %, vel. 5 cm). Oblika tlorisa: linearna. In presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. - terpretacija: cesta. Mere: dl. 9,00 m, š. 1,50 m, gl. 0,15 m. Interpretacija: vkop za grob 1008. Mere: dl. 1,15 m, š. 0,60 m, gl. 0,27 m. SE 1180 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050 – E052. Opis: zbita plast SE 1427 apnenčevih prodnikov (vel. 1–5 cm). Oblika tlorisa: linearna. Lokacija: sek., kv. Opis: jama za grob. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: izravnava cestne površine. Mere: dl. 3,50 m, š. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za grob 1002. 0,90 m, gl. 0,03 m. SE 1430 SE 1182 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E056. Opis: skelet brez očitnega Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048 – E052. Opis: kamni (vel. vkopa za grobno jamo. Pod glavo in spodnjim delom nog 15–30 cm). Interpretacija: robnik ceste. Mere: dl. 11,00 m, š. ima položeno tegulo. Orientiran je S–J, z glavo na J. Ohranjen 0,30 m, gl. 0,17 m. je v celoti, a poškodovan (zdrobljena lobanja, rebra, hrbte- nica). Roki sta prekrižani nad medenico. Stanja zob zaradi 622 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 uničenosti lobanje ni bilo mogoče ugotoviti ob dvigu. Inter- SE 4100 pretacija: skelet groba 1005. Mere: dl. 1,51 m, š. 0,30 m. Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B–C/146–147. Opis: apnenci SE 1433 (90 %, vel. < 60), peščenjaki (10 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi prodniki (95 %, vel. < 6 cm), tufiti (5 %, vel. < 4 cm). Oblika tlo - Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057. Opis: skelet je v zelo slabem risa: oglata. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: cesta. stanju. Ohranjena je le lobanja, ki je bila poškodovana pri iz - Mere: dl. 9,72 m, š. 1,75 m, gl. 0,15 m. kopu plasti. Ohranjena je še desna lopatica, zgornji del na - dlahtnice, ključnica in prva rebra, vse na desni strani. Lobanja SE 4130 (SE 4130 = SE 4088) je obrnjena proti J. Nad glavo sta bila najdena dva železna Lokacija: sek. 1, kv. C147. Opis: zbit rjav meljast pesek z apnen- žeblja. Spodnji zobje so ohranjeni. Interpretacija: skelet groba čevimi prodniki (50 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: linearna. 1008. Interpretacija: utrditev za cesto (SE 4100). Mere: dl. 0,60 m, š. SE 1434 0,42 m, gl. 0,09 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. Opis: poškodovan oziroma delno SE 4169 uničen skelet. Glava je na S, nogi proti S. Ohranjen je del Lokacija: sek. 1, kv. D146, C146. Opis: jarek s presekom U-obli- leve polovice skeleta. Grob se nahaja v plasti SE 1266, vkop ni ke. Oblika preseka: U. Interpretacija: jarek neznane namemb- viden. Interpretacija: skelet groba 1009. nosti. Mere: š. 2,16 m, gl. 0,41 m. SE 1435 SE 4189 Lokacija: sek. kanal 3, kv. Opis: skelet je z glavo obrnjen proti J, Lokacija: sek. 1, kv. Opis: plitev vkop z ravnim dnom. Interpre- lobanja gleda proti Z. Skelet je v slabem stanju, pri izkopu sta tacija: vkop za cesto 4100. bili poškodovani leva roka in noga. Kosti stopala niso ohranje- SE 5167 ne, zobje so ohranjeni, števila ni mogoče ugotoviti. Roki ima Lokacija: sek. Križišče, kv. D116, D115. Opis: sipek svetlo oliv-prekrižani na prsih. Interpretacija: skelet groba 1010. no rjav pesek z apnenčevimi prodniki (39 %, vel. < 10 cm), SE 3103 (SE 3103 = SE 3247) keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 8 cm). Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. J119, K119. Opis: drobljiva zelo te- tlorisa: linearna. Interpretacija: izravnava med lomljenci na mno sivorjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. 0,2–8 cm), površini SE 5074. Mere: dl. 18,20 m, š. 5,50 m, gl. < 0,05 m. apnenčevimi prodniki (15 %, vel. 0,2–7 cm), ogljem (1 %, vel. SE 5174 0,2–0,5 cm), tufiti (5 %), opeko (5 %, vel. 0,2–10 cm). Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/115–118. Opis: apnenci (15 %, tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: vel. < 20 × 9 × 6 cm), apnenčevi lomljenci (74 %, vel. < 29 × nasutje. Mere: dl. 8,60 m, š. 7,70 m, gl. 0,16 m. 19 × 16 cm), skrilavci (5 %, vel. < 23 × 16 × 13), malta (2 %, vel. SE 3247 (SE 3103 = SE 3247) < 16 cm), tegule (1 %, vel. < 21 × 8 × 6 cm), tufiti (3 %, vel. < 20 Lokacija: sek. Križišče, kv. K119. Opis: zbit sivorjav glinen melj z × 21 × 9). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: tlakovanje. 10 % prodnikov (do 3 cm), 5 % apnencev (do 5 cm), 1 % oglja. Mere: dl. 12,50 m, š. 1,50 m, gl. 0,23 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- SE 5241 pretacija: nasutje. Mere: dl. 0,80 m, š. 0,30 m, gl. 0,12 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: zasutje skeleta SE 5242, SE 3281 ki ni bilo ločljivo od drugih plasti. Interpretacija: polnilo groba Lokacija: sek. Križišče, kv. J119, J120. Opis: drobljiva rjava do 5023. temno rumenkasto rjava peščena glina z apnenčevimi pro- SE 5242 dniki (5 %, vel. < 14 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre-Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: zelo slabo ohranjen seka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 2,70 m, skelet, ki je očitno pripadal novorojencu. Verjetno je bil tudi š. 1,70 m. delno poškodovan z vkopom za gradnjo obzidja, ki je bil po-SE 4088 (SE 4130 = SE 4088) stavljen neposredno nad grobom. Iz posameznih fragmentov Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B146. Opis: zbit temno rumen- ohranjenih reber in lobanje je mogoče sklepati, da je skelet kasto rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki (50 %, vel. ležal na hrbtu, tako da je imel glavo orientirano proti S. Inter - 2–10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravil- pretacija: skelet groba 5023. na. Interpretacija: prodnata utrditev za cesto 4100. Mere: dl. SE 5243 2,40 m, š. 0,43 m, gl. 0,80 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: vkop za grob, ki ni bil SE 4089 prepoznan. Interpretacija: vkop za grob 5023. Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B144, B145. Opis: zbita rjava me- SE 5253 ljasta glina z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. 1–3 cm), keramič-Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: olivno rjava glina s apnen-nim gradbenim materialom (1 %, vel. 1–5 cm). Interpretacija: čevimi prodniki (12 %, vel. < 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), nasutje. Mere: dl. 2,40 m, š. 2,30 m, gl. 0,13 m. tufiti (2 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 623 U. Interpretacija: polnilo groba 5024. Mere: dl. 1,90 m, š. SE 5309 0,65 m, gl. 0,25 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jama ovalne oblike s SE 5254 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za grob 5029. Mere: dl. 0,48 m, š. 0,27 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: skelet. Leži na hrbtu, gl. 0,08 m. orientiran z glavo proti S. Desna roka je ob skeletu, leva je upognjena v komolcu ( je na medenici). Medenica je prema- SE 5310 knjena. Lobanja manjka – je uničena z vkopom v grob 5005 Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: olivno rjava peščena gli- (vkop SE 5132). Interpretacija: skelet groba 5024. Mere: dl. na z ogljem (2 %, vel. < 0,5 cm), prodniki (13 %, vel. < 3 cm). 1,48 m, š. 0,356 m. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polni- SE 5255 lo groba 5030. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,22 m, gl. 0,08 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: jama nepravilne SE 5311 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Obli- Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: skelet je položen na ka preseka: U. Interpretacija: vkop za grob 5024. Mere: dl. hrbet, roki sta iztegnjeni stran od telesa, glava je usmerjena 2,04 m, š. 0,66 m, gl. 0,30 m. proti J. Interpretacija: skelet groba 5030. Mere: dl. 0,52 m, š. SE 5269 0,16 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D120. Opis: peščenjakov klesanec SE 5312 (vel. 57 × 30 × 20 cm). Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: jama nepravilne oblike s del tlakovanja (ceste SE 5174). Mere: dl. 1,20 m, š. 0,30 m, gl. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese- 0,20 m. ka: U. Interpretacija: vkop za grob 5030. Mere: dl. 0,50 m, š. SE 5270 0,22 m, gl. 0,08 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E119, D119. Opis: sivkasto rjav glinen SE 5335 melj z apnenčevimi prodniki (8 %, vel. < 4 cm), peščenjaki Lokacija: sek. Križišče, kv. D116, C116. Opis: zbit temno sivkasto (2 %, vel. < 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), tegulami (1 %, vel. rjav glinen pesek (48 %) in peščen melj (10 %) z apnenčevimi < 6 × 4 × 3,5 cm), tufiti (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: ne- prodniki (40 %, vel. < 5 × 4 × 2,5 cm), malto (1 %, vel. < 4 × pravilna. Interpretacija: izravnava na hodni površini SE 5292. 3 × 1 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Mere: dl. 1,90 m, š. 1,51 m, gl. 0,13 m. Interpretacija: prodnato nasutje, rahlo, ki delno zapolnjuje SE 5303 destrukcijo v cestni tlak. Mere: dl. 4,35 m, š. 2,03 m, gl. 0,17 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D120. Opis: peščenjakovimi lomljen- SE 5439 ci (vel. 10–30 × 15 × 10 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: peščenjakovi klesanci preseka: oglata. Interpretacija: del tlakovanja ceste SE 5174. (10 %, vel. 15 × 30 × 30 cm), marmorni blok (90 %, vel. 45–80 Mere: dl. 1,10 m, š. 0,20 m, gl. 0,12 m. × 30 × 30 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: oglata. SE 5305 Interpretacija: linija klesanih marmornih blokov, položenih na (SE 5305 = SE 5167) vzhodni del razširitve strukture SE 5174. Del tlakovanja. Mere: Lokacija: sek. Križišče, kv. C–D/116–117. Opis: drobljiv rjav pe - dl. 2,05 m, š. 0,67 m, gl. 0,40 m. sek z apnenci (2 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (50 %, vel. < 19 × 12 × 8 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpreta- SE 5462 cija: nasutje na hodni površini SE 5174. Mere: dl. 18,20 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: struktura iz tubulov (10 %, 4,13 m, gl. 0,51 m. vel. 20 × 12 cm; 80 %, vel. 32 × 18 cm) in delčkov opek. Obli- SE 5307 ka tlorisa: oglata. Interpretacija: grobna skrinja groba 5035. Mere: dl. 0,47 m, š. 0,30 m, gl. 0,18 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: olivno rjava peščena gli - na z apnenčevimi prodniki (13 %, vel. < 3 cm), ogljem (2 %, SE 5463 vel. < 0,5 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. In- Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: temno sivkasto rjava pe- terpretacija: polnilo groba 5029. Mere: dl. 0,40 m, š. 0,27 m, ščena glina z apnenčevimi prodniki (18 %, vel. < 3 cm), ogljem gl. 0,05 m. (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. SE 5308 < 2 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretaci- ja: polnilo groba 5035. Mere: dl. 0,45 m, š. 0,20 m, gl. 0,18 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: slabo ohranjen otroški skelet, ki je bil položen na hrbet z glavo orientirano proti J in SE 5464 rokami ob telesu. Spodnji del skeleta je bil presekan s son- Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: slabo ohranjen skelet, ki do, pri čemer so bile noge odstranjene. Interpretacija: skelet je pripadal novorojenčku. Kosti skeleta so bile premešane in groba 5029. slabo prepoznavne, kljub temu pa je bilo mogoče sklepati, da je skelet ležal na hrbtu z glavo obrnjeno proti V. Grobna 624 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 jama, v kateri je bil pokopan je bila obložena s tubuli SE 5462. ogljem (3 %, vel. 1–5 cm), keramičnim gradbenim materialom Interpretacija: skelet groba 5035. Mere: dl. 0,36 m. (19 %, vel. < 15 cm), tufiti (2 %, vel. 2–10 cm). Oblika tlorisa: ne- SE 5465 pravilna. Interpretacija: ruševinsko nasutje. Mere: dl. 15,10 m, š. 5,90 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jama oglate oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. SE 6336 Interpretacija: vkop za grob 5035. Mere: dl. 0,47 m, š. 0,30 m, Lokacija: sek. 2, kv. E152. Opis: jama ovalne oblike s presekom gl. 0,18 m. U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta- SE 6299 cija: jama za grob 6016. Mere: dl. 1,22 m, š. 0,44 m, gl. 0,31 m. (SE 6333 = SE 6299) Lokacija: sek. 2, kv. E127, E128. Opis: olivno rjava meljasta glina SE 6337 z malto (20 %, vel. < 10 cm), ogljem (15 %, vel. < 3 cm), pro- Lokacija: sek. 2, kv. E125. Opis: zbit olivno rjav peščen melj dniki (5 %, vel. < 6 cm), keramičnim gradbenim materialom z apnenci (2 %, vel. 5–15 cm), apnenčevimi prodniki (1 %, (20 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vel. 3–6 cm), peščenjaki (2 %, vel. 4–10 cm), malto (5 %, vel. nasutje. 3–8 cm), keramičnim gradbenim materialom (10 %, vel. SE 6302 4–12 cm). Interpretacija: polnilo vkopa SE 6336. (SE 6368 = SE 6411 = SE 6361 = SE 6384 = SE 6302 = SE 6306 = SE 6392) SE 6338 Lokacija: sek. 2, kv. E/F 131–133. Opis: zbit temno rumenkasto Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: jama ovalne oblike s presekom rjav glinen melj z apnenci (10 %, vel. < 18 cm), apnenčevimi U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta- prodniki (15 %, vel. < 25 cm), malto (1 %, vel. < 1 cm), kostmi cija: jama za grob 6017. Mere: dl. 2,06 m, š. 0,95 m, gl. 0,48 m. (2 %, vel. < 15 cm), tufiti (5 %, vel. < 5 cm), opeko (3 %, vel. < SE 6339 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vodni sedi-Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: zbit olivno rjav peščen melj z ment. Mere: dl. 8,40 m, š. 3,20 m, gl. 0,15 m. apnenci (2 %, vel. 4–10 cm), apnenčevimi prodniki (1 %, vel. SE 6306 (SE 6368 = SE 6411 = SE 6361 = SE 6384 = SE 6302 3–6 cm), peščenjaki (2 %, vel. 10 × 25 cm, 2 %, vel. 5–15 cm), = SE 6306 = SE 6392) malto (5 %, vel. 3–8 cm), keramičnim gradbenim materialom Lokacija: sek. 2, kv. E135, E134, D134, D135. Opis: svetlo olivno (10 %, vel. 4–12 cm). Interpretacija: polnilo groba 6017. rjava peščena glina z apnenci (5 %, vel. < 20 cm), peščenjaki SE 6340 (10 %, vel. < 47 cm), malto (7 %, vel. < 5 cm), opeko (3 %, vel. Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: struktura je bila dokumenti-< 5 cm). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: polnilo v notra-rana v treh otokih. Manjša otoka sta v bistvu en peščenjakov njosti stolpa. Mere: dl. 3,13 m, š. 2,67 m, gl. 0,48 m. lomljenec in en apnenčast prodnik. Večji otok je sestavljen SE 6320 iz peščenjakovih klesancev in malte; leži pa nad vkopom za Lokacija: sek. 2, kv. E127, F127. Opis: jama oglate oblike s grob 6031. Interpretacija: struktura nad grobom 6017. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. SE 6344 Interpretacija: jama za grob 6011. Mere: dl. 1,55 m, š. 0,65 m, Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: jama ovalne oblike s presekom gl. 0,16 m. U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta-SE 6321 cija: jama za grob 6019. Mere: dl. 1,31 m, š. 0,62 m, gl. 0,24 m. Lokacija: sek. 2, kv. E127, F127. Opis: skelet. Glava je bila obr- SE 6345 njena proti J. Skelet leži na hrbtu, roki sta ob telesu. Leva noga Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: svetlo olivno rjava meljasta je bočno položena na desno. Interpretacija: skelet groba 6011. glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 2–15 cm), peščenja-Mere: dl. 1,60 m, š. 0,52 m. ki (2 %, vel. 3–7 cm), malto (5 %, vel. 2–5 cm), ogljem (1 %, SE 6322 vel. 1–2 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %, vel. Lokacija: sek. 2, kv. E127, F127. Opis: drobljiv svetlo olivno rjav 3–10 cm). Interpretacija: polnilo groba 6019. glinen melj z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 3 cm), pešče- SE 6346 njaki (9 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: skelet. Glava na J, leži na hrbtu. gradbenim materialom (3 %, vel. < 5 cm), tufiti (2 %, vel. < Roki sta ob telesu. Leva noga leži čez desno. Interpretacija: 3 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: skelet groba 6019. Mere: dl. 0,67 m, š. 0,24 m. polnilo groba 6011. Mere: dl. 1,55 m, š. 0,65 m, gl. 0,16 m. SE 6347 SE 6333 (SE 6333 = SE 6299) Lokacija: sek. 2, kv. E125. Opis: skelet. Skelet je bil položen na Lokacija: sek. 2, kv. E125, E126. Opis: rahel zelo temno siv pe-hrbet, z glavo proti S. Roki ima ob telesu, lobanja je zdroblje-ščen melj (50 %) in temno sivkasto rjava glina (5 %) z apnenci na. V zgornjem delu trupa so kosti delno premaknjene. Glava (1 %, vel. 5–10 cm), apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 10 cm), je obrnjena proti V. Interpretacija: skelet groba 6016. Mere: dl. peščenjaki (2 %, vel. 2–10 cm), malto (15 %, vel. < 10 cm), 0,99 m, š. 0,21 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 625 SE 6348 (2 %, vel. 2–5 cm), tufiti (2 %, vel. 3–8 cm). Oblika tlorisa: ne- Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: skelet. Glava je obrnjena proti pravilna. Interpretacija: nasutje. J, leži na levem boku, glava leži z desnim obrazom na kamnu, SE 6377 desna roka objema kamen. Dlan leve roke je položena na Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: jama ovalne oblike s presekom kamen. Interpretacija: skelet groba 6017. Mere: dl. 1,52 m. U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta-SE 6349 cija: jama za grob 6029. Mere: dl. 1,40 m, š. 0,60 m, gl. 0,33 m. Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: jama ovalne oblike s presekom SE 6378 U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta-Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: olivno rjava meljasta glina z cija: jama za grob 6020. Mere: dl. 1,19 m, š. 0,42 m, gl. 0,10 m. apnenci (2 %, vel. 4–10 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. SE 6350 1–7 cm), peščenjaki (5 %, vel. 10–25, 1 %, vel. 2–5 cm), malto Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: svetlo olivno rjava meljasta (2 %, vel. 1–2 cm), ogljem (1 %, vel. 1–2 cm), keramičnim grad- glina z apnenci (1 %, vel. 2–5 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, benim materialom (3 %, vel. 2–6 cm). Interpretacija: polnilo vel. 1–5 cm), peščenjaki (1 %, vel. 2–5 cm), malto (3 %, vel. groba 6029. 2–4 cm), ogljem (1 %, vel. 1–2 cm), keramičnim gradbenim SE 6379 materialom (5 %, vel. 3–10 cm), tufiti (1 %, vel. 3–7 cm). Inter-Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: tufiti (vel. 20–55 cm). Oblika pretacija: polnilo groba 6020. tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: SE 6351 kamni položeni v grobno jamo groba 6029. Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: skelet. Glava je obrnjena proti SE 6384 (SE 6368 = SE 6411 = SE 6361 = SE 6384 = SE 6302 S, desno nogo ima skrčeno in položeno na levo, desna roka = SE 6306 = SE 6392) je položena ob telo, skelet leži na hrbtu. Interpretacija: skelet Lokacija: sek. 2, kv. D–E/131–133. Opis: olivno rjava peščena groba 6020. Mere: dl. 1,00 m, š. 0,29 m. glina z apnenci (15 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (5 %, vel. < SE 6361 (SE 6368 = SE 6411 = SE 6361 = SE 6384 = SE 6302 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), tufiti (10 %, vel. < 18 cm), ope- = SE 6306 = SE 6392) ko (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpreta- Lokacija: sek. 2, kv. E127, E128. Opis: olivno rjav glinen melj z cija: izravnava površine ob gradnji zidu. Mere: dl. 7,60 m, š. apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (42 %, vel. < 3,80 m, gl. 0,50 m. 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < 3 cm). SE 6385 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. Lokacija: sek. 2, kv. E135, D135. Interpretacija: jama za grob 1,20 m, š. 0,50 m, gl. 0,03 m. 6028. Mere: dl. 1,60 m, š. 0,50 m, gl. 0,10 m. SE 6365 SE 6386 Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: jama ovalne oblike s presekom Lokacija: sek. 2, kv. E135, D135. Opis: svetlo olivno rjava pe-U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta-ščena glina z apnenci (5 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki cija: jama za grob 6025. Mere: dl. 2,03 m, š. 0,65 m, gl. 0,16 m. (15 %, vel. < 7 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm), opeko (3 %, SE 6366 vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: svetlo olivno rjava glina z groba 6028. Mere: dl. 1,60 m, š. 0,50 m, gl. 0,10 m. apnenci (8 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. SE 6387 < 10 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 15 cm), lesom (2 %), ogljem Lokacija: sek. 2, kv. E135, D135. Opis: nepoškodovan grob, z (1 %, vel. < 5 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, glavo na jugu. Leži na hrbtu z iztegnjenimi rokami. Interpre-vel. < 5 cm), tufiti (2 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. tacija: skelet groba 6028. Interpretacija: polnilo groba 6025. SE 6390 SE 6367 Lokacija: sek. 2, kv. E132. Opis: temno sivorjava meljasta glina Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: skelet. Glava je obrnjena proti J, z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 1 cm), ogljem (60 %, vel. leži na desnem licu–obraz proti V. Nogi sta iztegnjeni, roki sta < 2 cm), lončenino (15 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravil-ob telesu. Interpretacija: skelet groba 6025. Mere: dl. 1,67 m, na. Interpretacija: ostanki aktivnosti ob gradnji zidu. Mere: dl. š. 0,42 m. 1,20 m, š. 1,00 m, gl. 0,03 m. SE 6368 (SE 6368 = SE 6411 = SE 6361 = SE 6384 = SE 6302 SE 6391 = SE 6306 = SE 6392) Lokacija: sek. 2, kv. E132. Opis: svetlo olivno rjava meljasta Lokacija: sek. 2, kv. Opis: olivno rjava meljasta glina z apnen-glina z apnenčevimi prodniki (70 %, vel. < 12 cm), peščenjaki čevimi prodniki (15 %, vel. 1–5 cm), malto (2 %, vel. 1–2 cm), (10 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ogljem (1 %, vel. 1–2 cm), keramičnim gradbenim materialom ostanki aktivnost ob gradnji zidu. Mere: dl. 0,80 m, š. 0,56 m, gl. 0,07 m. 626 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 6392 (SE 6368 = SE 6411 = SE 6361 = SE 6384 = SE 6302 SE 6411 (SE 6368 = SE 6411 = SE 6361 = SE 6384 = SE 6302 = SE 6306 = SE 6392) = SE 6306 = SE 6392) Lokacija: sek. 2, kv. D131, D132, D133. Opis: svetlo olivno rjava Lokacija: sek. 2, kv. D125–D130. Opis: svetlo olivno rjava gli- meljasta glina z apnenci (15 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (5 %, na z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 3 cm), tufiti (10 %, vel. < 12 cm), opeko (5 %, vel. < 3 cm). vel. < 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: podlaga za obzidje. 1–5 cm), tufiti (2 %, vel. 2–8 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Mere: dl. 13,90 m, š. 1,10 m, gl. 0,10 m. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. SE 6400 SE 6413 Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: skelet. Gre za močno poškodo- Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: jama oglate oblike z oglatim van in slabo ohranjen skelet, ki mu je manjkal celoten zgornji presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. In- del telesa. Ležal je na hrbtu z nogama proti S in rokami ob terpretacija: jama za grob 6032. Mere: dl. 2,41 m, š. 1,15 m, telesu. Interpretacija: skelet groba 6029. Mere: dl. 1,30 m, š. gl. 0,93 m. 0,27 m. SE 6414 SE 6401 Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: olivno rjava peščena glina z Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: jama ovalne oblike. Interpreta- apnenčevimi prodniki (4 %, vel. < 3 cm), malto (1 %, vel. < cija: jama nad grobom 6040. 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < 5 cm), SE 6402 tegulami (2 %, vel. 8–12 cm). Interpretacija: polnilo notranjosti grobne kamre groba 6032. Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: svetlo olivno rjava peščena glina z apnenci (2 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, SE 6415 vel. < 8 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 3 cm), malto (2 %, vel. < Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: tegule (vel. 55 × 58 cm). Oblika 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim ma- tlorisa: oglata. Interpretacija: opečnata grobna kamra groba terialom (3 %, vel. < 10 cm), tufiti (2 %, vel. < 5 cm). Interpre- 6032. tacija: polnilo jame 6401. SE 6416 SE 6405 Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: tegule (90 %, vel. 53 × 42 × Lokacija: sek. 2, kv. E125. Opis: skelet je večji del ležal izven 7 cm), imbreksi (10 %, vel. 46 × 20 × 10 cm). Interpretacija: izkopnega polja, tako da smo lahko dokumentirali le spodnji opečnat pokrov grobne kamre. del njegovih nog. Ležal je na hrbtu z nogama proti severu. SE 6417 Grobna jama in njeno polnilo nista bila vidna, saj je bil grob Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: olivno rjava peščena glina z presekan z nad njim ležečim grobom 6016. Interpretacija: apnenci (6 %, vel. 10–25), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < skelet groba 6030. Mere: dl. 0,30 m. 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim ma-SE 6407 terialom (3 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter - Lokacija: sek. 2, kv. E126, E127. Opis: jama nepravilne oblike. pretacija: polnilo groba 6037. Interpretacija: jama za grob 6031. SE 6418 SE 6408 Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: jama nepravilne oblike. Inter - Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: grob je ležal pod grobovoma pretacija: jama za grob 6037. 6037 in 6042 ter ob otroškem grobu 6050, ki je ležal prečno SE 6419 nanj. Skelet je bil zelo dobro ohranjen, vendar je bil pri od-Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: olivno rjava glina z apnenčevi-krivanju v predelu nog močno poškodovan. Ležal je na hrbtu mi prodniki (5 %, vel. < 3 cm), malto (6 %, vel. < 5 cm), ogljem z glavo proti J in rahlo pokrčenimi nogami, nagnjenimi proti (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %, vzhodu. Desna roka je ležala ob telesu, leva pa je bila pokr-vel. < 6 cm). Interpretacija: polnilo groba 6037. čena preko trebušnega predela, tako da je z dlanjo objemala SE 6440 desno podlaket. Interpretacija: skelet groba 6031. Mere: dl. Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: skelet leži na hrbtu, glava je 1,60 m. nagnjena proti V, mogoče je v premaknjeni legi. Nadlahtni-SE 6409 ca desne roke leži ob telesu, medtem ko je spodnji del roke Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: olivno rjava peščena glina z skrčen in sega do vratu, kjer se dotika prav tako skrčene leve apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < roke. Interpretacija: skelet groba 6037. Mere: dl. 1,63 m, š. 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpre-0,36 m. tacija: polnilo groba 6031. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 627 SE 6441 SE 6450 Lokacija: sek. 2, kv. E126, E127. Opis: jama ovalne oblike s pre- Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: olivno rjava peščena glina z sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: jama za apnenci (1 %, vel. < 1 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. grob 6038. Mere: dl. 1,38 m, š. 0,66 m, gl. 0,10 m. < 6 cm), malto (3 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), SE 6442 keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < 10 cm), tufiti (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. 2, kv. E126, E127. Opis: dobro ohranjen skelet, Interpretacija: polnilo groba 6040. Mere: dl. 0,98 m, š. 0,53 m, ki je imel žal odstranjen spodnji del nog pri strojnem izkopu gl. 0,19 m. sonde X. Ležal je na desnem boku v rahlo pokrčeni legi z gla - vo orientirano proti J. Leva roka mu je počivala med nogama, SE 6451 z desno pa se je objemal okoli trebuha. Lobanja je bila sicer Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: jama ovalne oblike s presekom ohranjena v celoti, vendar močno sploščena in je bila obrnje- U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta- na proti V. Kost na obeh nogah so bile zlomljene nad in pod cija: jama za grob 6041. Mere: dl. 0,67 m, š. 0,67 m, gl. 0,47 m. kolenskih sklepom. Interpretacija: skelet groba 6038. Mere: dl. SE 6452 1,23 m, š. 0,32 – 0,26 m. Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: skelet leži z glavo proti J, na SE 6443 desnem boku, glava je obrnjena na desno stran obraza in Lokacija: sek. 2, kv. E126, E127. Opis: olivno rjava glina z gleda proti V. Od medenice navzdol je bil skelet uničen (mo- apnenci (1 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi prodniki (4 %, vel. < goče s strojnim izkopom). Roki ima pokrčeni proti glavi. Leva 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim mate- roka je nad desno. Odstranjen je bil v enem kosu, manjkajo rialom (3 %, vel. < 10 cm), kremenom (1 %, vel. < 2 cm). Oblika komolci. Interpretacija: skelet groba 6041. Mere: dl. 0,48 m, tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo groba 6038. Mere: dl. š. 0,36 m. 1,38 m, š. 0,66 m, gl. 0,10 m. SE 6453 SE 6444 Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: svetlo olivno rjava glina z Lokacija: sek. 2, kv. E126, E127. Interpretacija: vkop za grob apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: ovalna. 6039. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 6041. Mere: dl. SE 6445 0,67 m, š. 0,67 m, gl. 0,47 m. Lokacija: sek. 2, kv. E126, E127. Opis: skelet novorojenčka, ki je SE 6454 bil zelo slabo ohranjen. Spodnji del nog je popolnoma manj- Lokacija: sek. 2, kv. E125. Opis: jama ovalne oblike s presekom kal. Ležal je na hrbtu z rokami ob telesu in glavo orientira- U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta- no proti severu. Interpretacija: skelet groba 6039. Mere: dl. cija: jama za grob 6030. Mere: dl. 0,66 m, š. 0,45 m. 0,30 m, š. 0,10 m. SE 6455 SE 6446 Lokacija: sek. 2, kv. E125. Opis: olivno rjava peščena glina z Lokacija: sek. 2, kv. E126, E127. Opis: olivno rjava meljasta glina apnenci (2 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < z apnenčevimi prodniki (8 %, vel. < 2 cm), ogljem (1 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 3 cm), malto (5 %, vel. < 3 cm), 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 1 cm). ogljem (2 %, vel. < 3 cm), keramičnim gradbenim materia- Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polni- lom (5 %, vel. < 10 cm), tufiti (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: lo groba 6039. Mere: dl. 0,45 m, š. 0,25 m, gl. 0,05 m. ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 6030. SE 6447 Mere: dl. 0,66 m, š. 0,45 m. Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: olivno rjava glina z apnenci SE 6456 (15 %, vel. 10–25 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), Lokacija: sek. 2, kv. E126, E127. Opis: jama oglate oblike s peščenjaki (3 %, vel. 5–15 cm), peščenjakovimi prodniki (2 %, presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. vel. 20 × 10 cm), malto (3 %, vel. < 3 cm), ogljem (5 %, vel. < Interpretacija: jama za grob 6042. Mere: dl. 1,43 m, š. 0,43 m. 5 cm), keramičnim gradbenim materialom (7 %, vel. < 10 cm), SE 6457 tufiti (10 %, vel. 3–20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: skelet. glava je obrnjena proti J, preseka: nepravilna. Interpretacija: polnilo groba 6046. Mere: leži na hrbtu, desna roka je ob telesu, leva roka pa je pokrče-gl. 0,13 m. na in leži na prsih. Glava je položena na desno lice v obrazom SE 6448 proti V. Od polovice golenice in mečnice je bil uničen pri stroj- Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: jama oglate oblike z oglatim nem izkopu sonde X. Interpretacija: skelet groba 6042. Mere: presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. In- dl. 1,47 m, š. 0,46 m. terpretacija: jama za grob 6040. Mere: dl. 0,98 m, š. 0,53 m, gl. 0,19 m. 628 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 6458 le kosti lobanje, dolge josti in rebra. Glava je obrnjena proti SV. Lokacija: sek. 2, kv. E126, E127. Opis: olivno rjava glina z Interpretacija: skelet groba 6046. Mere: dl. 0,29 m, š. 0,24 m. apnenci (2 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < SE 6473 5 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. 5–12 cm), peščenjaki Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: skelet leži na hrbtu (mogoče (1 %, vel. < 3 cm), lesom (5 %), kostmi (1 %, vel. 5 cm), ogljem na boku?), usmerjen proti Z. Zaradi mladosti skeleta so kosti (1 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %, močno fragmentirane, vidne so le kosti reber, vretenc in dol-vel. < 12 cm), tufiti (2 %, vel. < 5 cm), kremenom (1 %, vel. < gih kosti. Kosti lobanje niso vidne. Interpretacija: skelet groba 2 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: 6047. Mere: dl. 0,185 m, š. 0,10 m, gl. polnilo groba 6042. Mere: dl. 1,43 m, š. 0,43 m. SE 6474 SE 6460 Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: skelet je bil položen v opeč-Lokacija: sek. 2, kv. E127, D127. Opis: skelet malega deteta, ki nato grobno kamro. Zaradi porušenja stropne konstrukcije je je bil močno poškodovan. Ohranjeni so le deli lobanje, dolgih bil v nekaterih delih, predvsem na levem boku močno po-kosti in reber. Leži na hrbtu, glava proti S. Ležal je na površi-škodovan. Ležal je v široko razkrečeni legi z glavo proti J in ni plasti SE 6462. Interpretacija: skelet groba 6043. Mere: dl. obrnjeno nekoliko proti V. Roki sta ležali ob telesu. Ob stenah 0,28 m, š. 0,15 m. grobne kamre je bilo odkritih več železnih žebljev, glava pa SE 6461 je ležala na ok. 15 × 10 cm velikem odlomku marmornega Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: olivno rjava glina z apnen- klesanca. Interpretacija: skelet groba 6032. Mere: dl. 1,68 m. ci (1 %, vel. < 1 cm), apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 2 cm), SE 6475 malto (1 %, vel. < 2 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: tegule (vel. 55 × 58 cm). Oblika gradbenim materialom (2 %, vel. < 2 cm), tufiti (2 %, vel. < tlorisa: oglata. Interpretacija: struktura dna opečnate grobne 3 cm). Interpretacija: polnilo groba 6043. kamre groba 6032. SE 6463 SE 6476 Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: jama ovalne oblike s presekom Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: jama ovalne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta-U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta-cija: vkop za grob 6044. Mere: dl. 1,34 m, š. 0,53 m, gl. 0,68 m. cija: jama za grob 6050. Mere: dl. 1,03 m, š. 0,65 m, gl. 0,09 m. SE 6464 SE 6477 Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: otroški skelet, ki je ležal v glo-Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: otroški skelet je bil pokopan ob boki grobni jami (SE 6463) obdani z večjimi kamni (SE 6379). skeletu 6031, vendar tako, da je bil orientiran prečno nanj, z Ležal je na hrbtu z glavo orientirano proti severu in rokami glavo proti Z. Ležal je na hrbtu z rokama, sklenjenima na me-ob telesu. Bil je zelo slabo ohranjen. Lobanja je bila močno denici. Ob njegovi glavi so bili odkriti ostanki še ene močno poškodovana, mandibula pa je bila premaknjena in je ležala poškodovane lobanje, ki smo jo dokumentirali kot del istega na levi podlahtnici. Interpretacija: skelet groba 6044. Mere: dl. skeleta. Interpretacija: skelet groba 6050. Mere: dl. 0,60 m, š. 0,80 m, š. 0,19 (medenica) m. 0,15 m. SE 6465 SE 6478 Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: olivno rjava peščena glina Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: olivno rjava peščena glina z (47 %) pomešana z glinenim peskom (40 %) z apnenci (1 %, apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 8 cm), peščenjaki (1 %, vel. vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 10 cm), pešče-< 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), tufitov prodnik (1 %, vel. njaki (1 %, vel. < 3 cm), malto (1 %, vel. < 3 cm), kostmi (1 %, < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Inter-vel. < 15 cm), ogljem (2 %, vel. < 3 cm), keramičnim grad-pretacija: polnilo groba 6050. Mere: dl. 1,03 m, š. 0,65 m, gl. benim materialom (2 %, vel. 1–8 cm). Oblika tlorisa: ovalna. 0,09 m. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 6044. Mere: SE 7510 dl. 1,34 m, š. 0,53 m, gl. 0,68 m. Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094. Opis: apnenčevimi lomljen-SE 6469 ci (vel. 34 × 25 × 24). Oblika tlorisa: linearna. Oblika prese-Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: jama ovalne oblike s presekom ka: oglata. Interpretacija: robnik cestišča. Mere: dl. 1,30 m, š. U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta-0,25 m, gl. 0,24 m. cija: jama za grob 6046. Mere: dl. 0,84 m, š. 0,55 m, gl. 0,13 m. SE 7511 SE 6470 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094. Opis: apnenčevi prodniki Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: skelet malega otroka (novoro-(20 %, vel. 20 × 13 × 6 cm), apnenčevimi lomljenci (80 %, vel. jenček ali še mlajši), kosti so močno fragmentirane, vidne so 25 × 20 × 12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 629 cestišče oziroma tlakovanje. Mere: dl. 1,18 m, š. 0,65 m, gl. SE 1154 (SE 1151 = SE 1154 = SE 1255) 0,13 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050–E052. Opis: mazav temno ru- SE 7512 menkasto rjav glinen melj z apnenci (2 %, vel. 1–2 cm), tegu- lami (0,5 %, vel. 1–2 cm), imbreksi (0,5 %, vel. 1–2 cm). Oblika Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094. Opis: svetlo olivno rjav me - tlorisa: ovalna. Interpretacija: nasutje za glineni nasip. Mere: ljast pesek z apnenčevimi prodniki (40 %, vel. < 7 cm). Oblika dl. 10,00 m, š. 2,00 m, gl. 1,10 m. tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: izravnava. Mere: dl. 1,09 m, š. 0,61 m, gl. 0,05 m. SE 1237 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E060. Opis: drobljiva rumenorjava 14.8 Faza 1a–3a do zelo bledo rjava plast kamnov (10 %, vel. 1–3 cm), malte (5 %), prodnikov(10 %, vel. 2–4 cm) in keramičnega gradbe- SE 2206 nasutje. Mere: dl. 2,70 m, š. 0,80 m, gl. 0,25 m. nega materiala (3 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Lokacija: sek. kanal 2, kv. C161, C162, D161, D162. Opis: drobljiv svetlo olivno rjav pesek z apnenci (10 %, vel. < 4 × 6 cm), SE 1255 (SE 1151 = SE 1154 = SE 1255) apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 4 cm), peščenjaki (1 %, vel. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054–E056. Opis: temno rumenor- < 3 × 4 cm), peščenjakovimi prodniki (1 %, vel. < 4 cm), ke- jav glinen melj z apnenci (10 %, vel. 0,5–3 cm), peščenjaki ramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. 1–2 cm), tufiti (1 %, (10 %, vel. 0,5–3 cm), malto (10 %). Oblika tlorisa: nepravilna. vel. < 3 × 4 cm), tufitov prodnik (10 %, vel. 4–6 × 4 cm). Oblika Interpretacija: nasutje za glineni nasip. Mere: dl. 16,50 m, š. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 5,90 m, 2,00 m, gl. 0,35 m. š. 1,50 m, gl. 0,05 m. SE 1269 SE 2208 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057, E058. Opis: ovalna jama s Lokacija: sek. kanal 2, kv. C–D/162–163. Opis: drobljiv svetlo presekom U-oblike. Oblika tlorisa: v tlorisu elipsoidne oblike. olivno rjav meljast pesek z apnenci (1 %, vel. 0,5–1 cm), apnen- Oblika preseka: U. Interpretacija: jama neznane namembno- čevimi prodniki (5 %, vel. 0,5–1 cm), peščenjakovimi prodniki sti. Mere: dl. 1,15 m, š. 0,60 m, gl. 0,25 m. prodniki (1 %, vel. 0,5–1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057, E058. Opis: drobljiv rumenor - pretacija: naplavina. Mere: dl. 3,87 m, š. 1,30 m, gl. 0,16 m. jav do zelo bledo rjav glinen melj z apnenci (10 %, vel. 0,5– (2 %, vel. 0,5–1 cm), tufiti (1 %, vel. < 4 × 6 cm), kremenčevimi SE 1296 SE 2254 2 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. 1–3 cm), malto (5 %), Lokacija: sek. kanal 2, kv. C–D/162–163. Opis: drobljiv sivkasto keramičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: v rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 2 cm), tlorisu elipsoidne oblike. Oblika preseka: U. Interpretacija: apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 2–4 × 6 cm). Oblika tlori polnilo vkopa SE 1269. Mere: dl. 1,15 m, š. 0,60 m, gl. 0,25 m. - sa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 6,30 m, š. SE 1300 1,42 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D046, D047. Opis: drobljiv rjav pe- SE 2256 ščen melj s kamni (10 %, vel. 3–20 cm), prodniki (5 %, vel. Lokacija: sek. kanal 2, kv. C–D/162–163. Opis: drobljiv svetlo 3–5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepra- olivno rjav meljast pesek z apnenci (5 %, vel. < 6 × 8 cm), vilna. Interpretacija: nasutje za hodno površino. Mere: dl. apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 4 cm, 20 %, vel. 4–8 × 2,10 m, š. 1,16 m. 6 cm), peščenjakovimi prodniki (10 %, vel. < 4 cm). Oblika tlo- SE 1301 risa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 4,12 m, š. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051. Opis: ovalna jama s presekom 1,50 m. U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpre- tacija: vkop za steber. Mere: dl. 1,05 m, š. 0,67 m, gl. 0,70 m. 14.9 Faza 3a SE 1302 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051. Opis: drobljiv rjav melj s kamni Faza 3a, 1. korak (5 %, vel. 1–10 cm), prodniki (5 %, vel. 1–10 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %, vel. 1–5 cm). Oblika tlorisa: oval- SE 1151 (SE 1151 = SE 1154 = SE 1255) na. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1301. s kamni (5 %, vel. 2–5 cm), prodniki (5 %, vel. 1–4 cm). Obli- SE 1342 ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje za glineni nasip. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: rahel svetlo olivno rjav Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: drobljiv rjav peščen melj Mere: dl. 1,05 m, š. 0,67 m, gl. 0,70 m. Mere: dl. 2,00 m, š. 1,50 m, gl. 0,35 m. meljast pesek z malto (1 %), prodniki (3 %, vel. 2 × 2 cm). 630 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa 1350. Interpretacija: sediment na hodni površini (?). Mere: dl. Mere: dl. 0,80 m, š. 0,50 m, gl. 0,95 m. 8,20 m, š. 2,20 m, gl. 0,02–0,10 m. SE 1350 SE 5162 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E049. Opis: ovalna jama s presekom Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/119–120. Opis: mejna površina U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpre- med plastema SE 5145 (peščena, je nad SE 5162) in SE 5133 tacija: jama za steber. Mere: dl. 0,80 m, š. 0,40 m, gl. 0,70 m. (glinena, je pod SE 5162), ki se kaže kot ostanek tlakovanja, SE 1352 mogoče z lesenimi deskami ali bruni. Oblika tlorisa: nepravil- na. Interpretacija: ostanek hodne površine. Mere: dl. 4,75 m, Lokacija: sek. kanal 3, kv. E047, E048, E049. Opis: rumenka - š. 1,70 m. sto rjav glinen pesek. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1350. Ostanek trama (?). Mere: pr. 0,28 m, SE 5235 gl. 0,70 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: temno rumenkasto rja- SE 4087 va glina s apnenčevimi prodniki (28 %, vel. < 5 cm), ogljem (4087 = SE 4145) (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B146. Opis: drobljiva rumenkasto < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Inter - rjava meljasta glina z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. 1–5 cm), pretacija: zasutje groba 5022. Mere: dl. 1,00 m, š. 0,50 m, gl. ogljem (2 %). Interpretacija: nasip na notranji strani obzidja. 0,20 m. Mere: dl. 2,40 m, š. 2,27 m, gl. 0,62 m. SE 4145 SE 5236 (SE 4087 = SE 4145) Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: skelet je ležal na hrbtu Lokacija: sek. 1, kv. A144, A145. Opis: rumenorjava glina. Obli-z glavo orientirano proti S. Pokopan je bil na mestu, kjer je ka tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpreta-bilo kasneje postavljeno obzidje, pri čemer je bil skelet moč-cija: nivo gradnje peči. Mere: dl. 1,70 m, š. 1,60 m. no poškodovan z vkopom za obzidje. Ohranjena je bila le SE 5130 leva polovica trupa do medenice, medtem ko so bile noge in Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: rjava peščena glina z lobanja v celoti odstranjene. Skelet je pripadal mlajši osebi, na apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (5 %, vel. kar kaže nezaraščenost epifize in diafize na nadlahtnici. Kosti < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo gro-so bile slabo ohranjene. Interpretacija: skelet groba 5022. ba 5005. Mere: dl. 1,47 m, š. 0,50 m, gl. 0,15 m. SE 5237 SE 5131 Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: jama nepravilne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: skelet leži na desnem presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese-boku, nogi sta rahlo pokrčeni, desna roka je ob telesu, leva ka: U. Interpretacija: vkop za grob 5022. Mere: dl. 1,00 m, š. roka je premaknjena na levo stran prsnega koša in je pokr-0,50 m, gl. 0,20 m. čena v komolcu. Obe stegnenici manjkata, lobanje prav tako SE 5293 ni. Orientiran je z zgornjim delom rahlo proti JZ. Leva rama Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: olivno rjava peščena gli-je premaknjena. Zaradi vlage so nekatere kosti poškodovane. na z apnenci (3 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (7 %, Interpretacija: skelet groba 5005. Mere: dl. 1,26 m, š. 0,36 m. vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Inter-SE 5132 pretacija: ostanek lesenega trama. Mere: dl. 0,25 m, š. 0,20 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: jama ovalne oblike s gl. 0,03 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. SE 5294 Interpretacija: vkop za grob 5005. Mere: dl. 1,47 m, š. 0,50 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: krožna jama s prese-gl. 0,15 m. kom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Inter-SE 5133 (SE 5133 = SE 5306) pretacija: odtis lesenega trama SW 5294. Mere: dl. 0,25 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. D119, D120. Opis: svetlo olivno rjava 0,20 m, gl. 0,03 m. glina z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 3 cm), peščenjaki SE 5295 (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: gli-Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: olivno rjav glinen pesek neni nasip. Mere: dl. 25,50 m, š. 5,10 m, gl. 0,55 m. z apnenci (2 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (8 %, vel. SE 5145 < 3 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpreta-Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, D119. Opis: sipek zelo temno cija: ostanek lesenega trama. Mere: dl. 0,20 m, š. 0,09 m, gl. sivkasto rjav pesek (30 %), glinen pesek (20 %), glinen melj 0,02 m. (20 %) z apnenci (5 %, vel. 5–8 cm), apnenčevimi prodniki SE 5296 (20 %, vel. < 3 cm), ogljem (2 %, vel. < 2 cm), tufiti (2 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: krožna jama s prese-< 8 cm), Kremen (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. kom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 631 Interpretacija: odtis lesenega trama SE 5295. Mere: dl. 0,20 m, nepravilna. Interpretacija: glinen nasip. Mere: dl. 2,80 m, š. š. 0,09 m, gl. 0,02 m. 1,52 m, gl. 0,25 m. SE 5297 Faza 3a, 2. korak Lokacija: sek. Križišče, kv. C116. Opis: jarek linearne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: SE 1132 U. Interpretacija: odtis zoglenelega bruna. Mere: dl. 0,45 m, Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050–E052. Opis: temno rumenka- š. 0,10 m, gl. 0,03 m. sto rjava meljasta glina z apnenci (1 %, vel. 1–2 cm), apnen- SE 5306 čevimi prodniki (1 %, vel. 1–5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. (SE 5306 = SE 5133) Interpretacija: nasutje za izravnavo terena. Mere: dl. 5,50 m, Lokacija: sek., kv. D116, C116. Interpretacija: glinen nasip. š. 0,20 m, gl. 0,62 m. SE 5315 SE 1173 Lokacija: sek. Križišče, kv. C115–C117. Opis: zbita svetlo olivno Lokacija: sek. kanal 3, kv. E060. Opis: zbita rjava meljasta glina rjava do sivkasto rjava meljasta glina z apnenčevimi prodni - s kamni (5 %, vel. 1–4 cm), prodniki (30 %, vel. 2–5 cm), ke - ki (5 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ramičnim gradbenim materialom (2 %). Oblika tlorisa: ne - ostanek organske strukture. Mere: dl. 6,15 m, š. 0,66 m, gl. pravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 1,50 m, š. 1,00 m, gl. 0,50 m. 0,10 m. SE 5316 SE 1175 Lokacija: sek. Križišče, kv. C116–C118. Interpretacija: odtis Lokacija: sek. kanal 3, kv. E060. Opis: drobljiv temno rjav strukture. Mere: dl. 7,35 m, š. 0,72 m, gl. 0,20 m. glinen melj z malto (2 %), ogljem (2 %), prodniki (10 %, vel. SE 5318 1–3 cm), školjke (2 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. C117. Opis: mazava svetlo olivno rjav zasutje. Mere: dl. 1,38 m, š. 0,82 m, gl. 0,08 m. melj. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo jame SE 1205 SE 5315. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,26 m, gl. 0,075 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046, E047. Opis: drobljiv temno SE 5319 sivkasto rjav glinen melj z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. C117. Opis: jama nepravilne oblike. 1–3 cm) in peščenjakovim prodniki (2 %, vel. 1–3 cm). Oblika Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: oglata. Interpreta - tlorisa: nepravilna. Interpretacija: zasutje. Mere: dl. 7,00 m, š. cija: jama za kol. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,26 m, gl. 0,075 m. 2,00 m. SE 5338 SE 1217 Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: drobljiv zelo temno Lokacija: sek. kanal 3, kv. E047. Opis: vkop nepravilne oblike. sivkasto rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. < 4 × 2,5 × Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter - 1,8 cm), apnenčevimi prodniki (50 %, vel. 2–15 × 9 × 6,5 cm), pretacija: vkop ob zidu SE 1204. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,39 m, malto (1 %, vel. < 4 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlo- gl. 0,40 m. 1,95 m, gl. 0,04 m. SE 1218 risa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 4,60 m, š. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E047. Opis: rahel bledo rjava mal- SE 7509 (SE 5133 = SE 5306; SE 7509, SE 7529, SE 7545) ta. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. In- Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094. Opis: svetlo olivno rjav gli- terpretacija: hodna površina. Mere: dl. 1,60 m, š. 2,00 m, gl. nen melj z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm), peščenja- 0,08 m. dl. 1,56 m, š. 1,35 m, gl. 0,44 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E045–E047. Opis: trden rjav melj s kamni (3 %, vel. 1–5 cm), prodniki (3 %, vel. 1–5 cm), keramič - SE 7529 (SE 5133 = SE 5306; SE 7509, SE 7529, SE 7545) nim gradbenim materialom (2 %, vel. 1–5 cm). Oblika tlorisa: Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098. Opis: svetlo olivno rja Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: glinen nasip. Mere: SE 1227 kovimi prodniki (2 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. - nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. va glina z apnenci (1 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (1 %, vel. < Mere: dl. 5,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,30 m. glinen nasip. Mere: dl. 2,52 m, š. 1,51 m, gl. 0,35 m. SE 1229 3 cm), ogljem (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054–E056. Opis: plast peščenjakov SE 7545 (SE 5133 = SE 5306; SE 7509, SE 7529, SE 7545) (vel. 0,5–1,05). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: rjava meljasta glina z Interpretacija: linija peščenjakov. Verjetno del obzidja. Mere: apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %), keramič- dl. 12,72 m, š. 0,60 m, gl. 0,30 m. nim gradbenim materialom (1 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: 632 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 1231 Orientacijo groba ni mogoče določiti. Interpretacija: skelet Lokacija: sek. kanal 3, kv. E045 – E047. Opis: temno sivkasto groba 1007. rjav melj s kamni (5 %, vel. 1–5 cm), prodniki (5 %, vel. 1–5 cm), SE 3265 keramičnim gradbenim materialom (5 %, vel. 1–5 cm). Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. F115. Opis: temno sivkasto rjava pe-tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: ščena glina. Vsebuje človeške kosti. Oblika tlorisa: nepravil-nasutje za hodno površino. Mere: dl. 5,50 m, š. 2,00 m, gl. na. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa 0,15 m. SE 3266. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,40 m, gl. 0,25 m. SE 1233 SE 3266 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046. Opis: zelo temno rjav glinen Lokacija: sek. Križišče, kv. F115. Opis: jama nepravilne oblike s melj s kamni (2 %, vel. 1–2 cm, 5 %, vel. 1–5 cm), keramičnim presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: gradbenim materialom (5 %, vel. 1–5 cm). Interpretacija: nasu-U. Interpretacija: jama za uničen grob. Mere: dl. 0,50 m, š. tje za hodno površino. Mere: dl. 5,50 m, š. 2,00 m, gl. 0,40 m. 0,40 m, gl. 0,25 m. SE 1279 SE 3271 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046, E047. Opis: drobljiv zelo te-Lokacija: sek. Križišče, kv. G115. Opis: drobljiva svetlo olivno mno sivkasto rjav peščen melj. Oblika tlorisa: nepravilna. rjava glina z apnenčevimi prodniki (95 %, vel. < 12 cm). Oblika Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: 1,50 m, š. 2,00 m, gl. 0,08 m. prodnata naplavina. SE 1289 SE 3312 Lokacija: sek. kanal 3, kv. D–E/047–048. Opis: peščenjaki Lokacija: sek. Križišče, kv. I109, I108. Opis: sipek rahlo olivno (95 %, vel. 50 × 100 cm) in prodniki (5 %, vel. < 15 cm). Inter-rjav glinen pesek (50 %) pomešan z olivno rjavim peskom pretacija: del obzidja?. Mere: dl. 3,65 m, š. 2,25 m, gl. 0,41 m. (43 %) s prodniki (5 %, vel. < 3 cm), opeko (2 %). Oblika tlorisa: SE 1303 linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: rečni nanos oziro- Lokacija: sek. kanal 3, kv. D046, D047. Opis: rjava peščena ma naplavine na dnu. Mere: dl. 6,00 m, š. 1,30 m, gl. 0,45 m. glina z apnenci (5 %, vel. 17 × 20 cm), apnenčevimi prodniki SE 3335 (2 %, vel. 15 × 9 cm), peščenjaki (3 %, vel. 13 × 10 cm), malto Lokacija: sek. Križišče, kv. I–H/109–114. Opis: oliven peščen (5 %), ometom (1 %), človeškimi kostmi (20 %), ogljem (1 %, melj s kostmi (1 %), prodniki (10 %, vel. 2 × 2 cm, 5 %, vel. 5 × vel. < 1 cm), školjke (1 %), tufiti (1 %, vel. 2 × 3 cm). Oblika tlo-4 cm), opeko (2 %). Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: reč-risa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: uničen grob na brežina (?). Mere: dl. 12,00 m, š. 0,60–1,20 m, gl. < 0,30 m. 1007. Mere: dl. 1,00 m, š. 0,80 m, gl. 0,40 m. SE 3337 SE 1340 Lokacija: sek. Križišče, kv. I109–I113. Opis: olivno rjav glinen Lokacija: sek. kanal 3, kv. E045. Opis: zelo temno siv melj s melj s prodniki (2 %, vel. 1 × 1 cm), opeko (1 %). Oblika tlo-keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. 1–5 cm). Oblika risa: linearna. Interpretacija: rečni nanos. Mere: dl. 1,20 m, š. tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: 0,40–1,00 m, gl. < 0,30 m. nasutje. Mere: dl. 2,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,20 m. SE 3351 SE 1382 Lokacija: sek. Križišče, kv. G–I/112–114. Opis: sipek rjav meljast Lokacija: sek. kanal 3, kv. E041 – E044. Opis: olivno rjav glinen pesek s prodniki (35 %, vel. 2 × 2 cm), opeko (5 %, vel. 5 × melj s prodniki (4 %, vel. < 4 cm). Interpretacija: nasutje. Mere: 7 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretaci-dl. 14,70 m, š. 0,60 m. ja: naplavina. Mere: dl. 21,00 m, š. 10,00 m, gl. < 0,40 m. SE 1410 SE 3353 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E047, E048. Opis: zbit oliven meljast Lokacija: sek. Križišče, kv. I112–115. Opis: sivkasto rjav meljast pesek s prodniki (50 %, vel. 5–10 cm). Oblika tlorisa: oglata. pesek s prodniki (40 %, vel. < 3 × 3 cm). Oblika tlorisa: linear-Interpretacija: podlaga strukture SE 1289. Mere: dl. 3,65 m, š. na. Interpretacija: utrditev brežine. Mere: dl. 8,00 m, š. 1,40 m, 2,25 m, gl. 0,30 m. gl. < 0,10 m. SE 1428 SE 3358 Lokacija: sek. kanal 3, kv. H047. Opis: človeški skelet. Interpre-Lokacija: sek. Križišče, kv. G119. Opis: olivno rjav glinen pesek. tacija: skelet groba 1003. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter-SE 1432 pretacija: sediment. Lokacija: sek. kanal 3, kv. H047. Opis: skelet je uničen, grobna jama ni vidna. Znotraj groba niso kosti le enega posamezni- ka, ampak vsaj še enega, saj so bile najdene 4 stegnenice. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 633 SE 3361 Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: vkop za obzidje. Lokacija: sek. Križišče. Opis: prod temno rjav. Oblika tlori- Mere: dl. 32,04 m, š. 1,60 m, gl. 0,20 m. sa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: SE 4086 naplavina. Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B146. Opis: drobljiva rumenor-SE 3362 java meljasta glina z apnenci (5 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi Lokacija: sek. Križišče, kv. F118. Opis: temno sivkasto rjava prodniki (20 %), peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: peščena glina z apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 5 cm), nepravilna. Interpretacija: nasip na notranji strani obzidja. ogljem (5 %, vel. < 2 cm), opeko (1 %). Oblika tlorisa: nepravil- Mere: dl. 2,50 m, š. 2,20 m, gl. 0,18 m. na. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. SE 4092 (SE 4092 = SE 4077 = SE 4162) SE 3398 Lokacija: sek. 1, kv. C144–147. Opis: olivno rjava glina. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. F120. Opis: rahel svetlo olivno rjav tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasip na notranji strani ob- melj z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: zidja. Mere: dl. 32,80 m, š. 6,80 m, gl. 1,10 m. nepravilna. Interpretacija: nasutje. SE 4096 SE 3399 Lokacija: sek. 1, kv. C142. Opis: jama oglate oblike z oglatim Lokacija: sek. Križišče, kv. F120, F121. Opis: zelo temno sivkasto presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. In- rjava peščena glina z ogljem (5 %, vel. < 2 cm), prodniki (15 %, terpretacija: odtis gradbenega bloka v plasti SE 4095, temelj vel. < 10 cm), keramičnim gradbenim materialom (< 1 %, vel. ali zid (vkop SE 4045). Mere: dl. 0,60 m, š. 0,53 m, gl. 0,12 m. < 15 cm), tufiti (10 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 4113 (SE 4113 = SE 4114 = SE 4115) Interpretacija: nasutje. Lokacija: sek. 1, kv. C–D/144–146. Opis: rumenkasto rjava gli-SE 3401 na. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: glineno nasutje Lokacija: sek. Križišče, kv. F118. Opis: peščenjaki. Oblika tlo- ob obzidju. Mere: dl. 11,97 m, š. 5,80 m, gl. 0,13 m. risa: oglata. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: del plasti SE 4114 (SE 4113 = SE 4114 = SE 4115) SE 3399. Mere: dl. 1,10 m, š. 0,29 m, gl. 0,17 m. Lokacija: sek. 1, kv. C148. Opis: olivno rjava glina. Oblika tlori-SE 3402 sa: oglata. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: glineno Lokacija: sek. Križišče, kv. G–H/118–119. Opis: drobljiv svetlo nasutje ob obzidju. Mere: dl. 0,97 m, š. 1,33 m, gl. 0,25 m. olivno rjav pesek z apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 10 cm), SE 4115 (SE 4113 = SE 4114 = SE 4115) peščenjaki (1 %, vel. < 20 cm), opeko (2 %, vel. < 15 cm). Obli-Lokacija: sek. 1, kv. C–D/147–148. Opis: drobljiv temno rumen-ka tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpreta-kasto rjav glinen melj z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki cija: naplavina. (5 %, vel. < 3 cm), ogljem (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. In-SE 3405 terpretacija: glineno nasutje ob obzidju. Mere: dl. 0,95 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. F120. Opis: zelo temno sivkasto rjav 1,04 m, gl. 0,30 m. peščen melj z apnenci (5 %, vel. < 5 × 4 cm), malto (2 %, vel. SE 4143 < 4 × 3 cm), ogljem (2 %, vel. < 1 × 2 cm), prodniki (5 %, vel. Lokacija: sek. 1, kv. A144, A145. Opis: olivno rjava peščena < 2 × 4 cm), prodniki (5 %, vel. < 4 × 6 cm), opeko (2 %, vel. < glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlo-10 × 8 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. risa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: Mere: dl. 3,10 m, š. 2,20 m. glina nad kamnito utrditvijo zahodnega boka peči. Mere: dl. SE 4064 0,90 m, š. 0,80 m, gl. 0,38 m. Lokacija: sek. 1, kv. C–D/140–145. Opis: temno rumenorjava SE 4144 glina. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa Lokacija: sek. 1, kv. A144, A145. Opis: apnenci (70 %, vel. < 4078/izravnava pod obzidjem. Mere: dl. 32,00 m, š. 4,00 m. 30 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 23 cm), peščenjaki SE 4077 (SE 4092 = SE 4077 = SE 4162) (15 %, vel. < 27 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B146. Opis: drobljiv rjav glinen nepravilna. Interpretacija: kamnita utrditev zahodnega boka melj z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (20 %, peči. Mere: dl. 1,80 m, š. 0,73 m, gl. 0,28 m. vel. < 10 cm), opeko (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter- SE 4151 pretacija: glineno nasutje za nasip na notranji strani obzidja. Lokacija: sek. 1, kv. C–D140–143. Opis: drobljiv svetlo olivno Mere: dl. 1,87 m, š. 2,47 m, gl. 0,54 m. rjav glinen melj z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi SE 4078 prodniki (5 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 3 cm), ke- Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. C140–C148. Opis: jama oglate ramičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: ne- oblike s presekom nepravilne oblike. Oblika tlorisa: oglata. pravilna. Interpretacija: glineno nasutje ob obzidju. Mere: dl. 5,18 m, š. 3,10 m, gl. 0,08 m. 634 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 4162 (SE 4092 = SE 4077 = SE 4162) SE 5247 Lokacija: sek. 1, kv. A144. Opis: rumenkasto rjava glina. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jama oglate oblike s tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. nivo gradnje peči. Mere: dl. 1,80 m, š. 1,70 m. Interpretacija: negativ postamenta na grobu 5028. Mere: dl. SE 5051 1,20 m, š. 0,60 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116, D116. Opis: zbit svetlo olivno SE 5256 rjav glinen pesek z apnenci (2 %, vel. 6 × 8 × 4 cm), apnenče- Lokacija: sek. Križišče, kv. E118. Opis: rjava glina s apnenčevimi vimi prodniki (2 %, vel. < 10 × 6 × 4,5 cm), peščenjaki (65 %, prodniki (10 %), skrilavci (2 %, vel. 20 × 20 × 5 cm), malto (1 %, vel. < 21 × 13 × 8,5 cm), peščenjakovimi lomljenci (10 %, vel. vel. < 2 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim < 20 × 16 × 11 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretaci- materialom (3 %, vel. < 12 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika ja: ostanek temelja izropanega obzidja. Mere: dl. 15,50 m, š. preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 5258. Mere: dl. 2,15 m, gl. 0,12 m. 0,78 m, š. 0,45 m, gl. 0,11 m. SE 5092 SE 5258 Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: temno rumenkasto rjav Lokacija: sek. Križišče, kv. E118. Opis: jama nepravilne oblike. glinen melj z apnenčevimi prodniki (4 %, vel. < 4 cm), ogljem Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. 0,78 m, (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. š. 0,45 m, gl. 0,11 m. Interpretacija: polnilo vkopa za grob 5000. Mere: dl. 0,89 m, SE 5260 š. 0,27 m, gl. 0,18 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. B116. Opis: drobljiv temna sivkasto SE 5093 rjav meljast pesek z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), malto (30 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. Opis: skelet. Glava je obrnjena proti vel. < 10 × 11 × 4 cm), omet (2 %, vel. < 8 × 6 × 1,5 cm), tufiti J. Skelet leži na hrbtu, desno roko ima položeno na prsni koš. (10 %, vel. < 12 × 8 × 6,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. In- Slabo ohranjen skelet. Interpretacija: skelet groba 5000. terpretacija: ruševinsko nasutje. Mere: dl. 3,20 m, š. 2,20 m, SE 5094 gl. 0,14 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: jama nepravilne oblike s SE 5266 (SE 5266 = SE 5285) presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese- Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. ka: U. Interpretacija: vkop za grob 5000. Mere: dl. 0,89 m, š. SE 5285 (SE 5266 = SE 5285) 0,27 m, gl. 0,18 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: temno sivkasto SE 5112 (SE 5112–SE 7516 = SE 7528 = SE 7544) rjava meljasta glina z apnenci (5 %, vel. < 5 × 6 × 2,5 cm), Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/115–119. Opis: rahel rumenkasto Lep (2 %, vel. < 6 × 4 × 1,5 cm), malto (2 %, vel. < 8 × 4 × rjav pesek z apnenci (5 %, vel. 5 × 8 × 3 cm), apnenčevimi 1,5 cm), prodniki (2 %, vel. < 6 × 4 × 3 cm), tegulami (2 %, prodniki (40 %, vel. 1–21 × 12 × 8 cm). Oblika tlorisa: nepra- vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. vilna. Interpretacija: utrditev za gradnjo obzidja. Mere: dl. Mere: dl. 4,05 m, š. 2,10 m, gl. 0,12 m. 16,80 m, š. 2,10 m, gl. 0,23 m. SE 5313 SE 5113 (SE 5113 = SE 7520 = SE 7525 = SE 7543) Lokacija: sek. Križišče, kv. E–F/119–120. Opis: drobljiv temno Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/115–119. Opis: jama nepravilne sivkasto rjav peščen melj z apnenci (1 %, vel. < 2 cm), apnen- oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vkop za gra- čevimi prodniki (5 %, vel. < 4 × 2,5 × 2 cm), peščenjaki (5 %, dnjo obzidja. Mere: dl. 16,80 m, š. 2,10 m, gl. 0,26 m. vel. < 3 cm), malto (1 %, vel. < 0,5 cm), ogljem (1 %, vel. < SE 5129 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 6,73 m, š. 3,68 m, gl. 0,14 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D116, D115. Opis: rumenkasto rjava glina z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: SE 5314 (SE 5314 = SE 5324) nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa za obzidje. Mere: dl. Lokacija: sek. Križišče, kv. B–C/116–117. Opis: drobljiv rjav gli- 1,15 m, š. 0,87 m, gl. 0,11 m. nen melj z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 2 cm), tegulami SE 5246 (1 %, vel. < 16 × 9 × 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter- pretacija: del nasutja za obzidje. Mere: dl. 7,20 m, š. 2,00 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: olivno rjava peščena gli - gl. 0,46 m. na z apnenčevimi prodniki (41 %, vel. < 12 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < SE 5324 (SE 5314 = SE 5324) 15 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: Lokacija: sek., kv. B–C/118–119. Opis: drobljiv rjav glinen melj z polnilo vkopa nad grobom 5028. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,60 m, apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 2 cm), tegulami (1 %, vel. < gl. 0,15 m. 16 × 9 × 3 cm). Interpretacija: del nasutja za obzidje. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 635 SE 5326 SE 6298 Lokacija: sek. Križišče, kv. E119. Opis: rjava peščena glina z Lokacija: sek. 2, kv. D–E/125–128. Opis: jarek linearne oblike s apnenci (5 %, vel. < 6 × 8 × 4,5 cm), apnenčevimi prodniki presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: (2 %, vel. < 3 cm), tufiti (20 %, vel. < 18 × 12 × 10 cm). Oblika U. Interpretacija: vkop za gradnjo obzidja. Mere: dl. 14,70 m, tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje ali posutje (?). Mere: š. 1,20 m, gl. 0,15 m. dl. 2,55 m, š. 1,60 m, gl. 0,09 m. SE 6352 SE 5345 Lokacija: sek. 2, kv. D–E/126–129. Opis: rumenkasto rjav pesek Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: mazav temno siv- (25 %) pomešan z glino (10 %) z apnenci (5 %, vel. < 10 cm), kasto rjav peščen melj z apnenci (2 %, vel. < 2 cm), apnenče- apnenčevimi prodniki (60 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: ne- vimi prodniki (5 %, vel. 1–8 × 5 × 3 cm), malto (1 %, vel. < 5 × pravilna. Interpretacija: polnilo dna vkopa SE 6298. Podlaga 6 × 1,5 cm), ogljem (1 %, vel. 0,5 cm), tegulami (2 %, vel. < 6 za temelj obzidja. Mere: dl. 12,30 m, š. 0,80 m, gl. 0,05 m. × 6 × 1,2 cm), imbreksi (2 %, vel. < 10 × 6 × 1,2 cm), tufiti (1 %, SE 7018 vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: sedi-Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. G109. Opis: sipek svetlo rumen-ment na hodni površini. Mere: dl. 3,90 m, š. 3,55 m, gl. 0,13 m. kasto rjav pesek z apnenčevimi prodniki (40 %, vel. < 3 cm, SE 5358 40 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. C116–C118. Opis: vertikalen odtis vodni sediment. Mere: š. 3,32 m, gl. 0,33 m. lesene strukture. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: odtis SE 7046 vertikalne strukture. Med glinastimi plastmi SE 5314, SE 5133, Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F109–114. Opis: jarek linearne SE 5026 = SE 5036. oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika SE 5452 preseka: U. Interpretacija: kolesnice kolovoza. Mere: dl. V: Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E116. Opis: jama ovalne oblike s 15,68, Z: 5,57 m, š. 0,17 m, gl. 0,05 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. SE 7504 Interpretacija: vkop za grob 5034. Mere: dl. 0,40 m, š. 0,28 m, Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094. Opis: rumenkasto rjav gli-gl. 0,12 m. nen melj s peščenjaki (5 %, vel. < 15 cm), kostmi (1 %, vel. < SE 5453 5 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 10 cm). Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E116. Opis: skelet je pripadal Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. novorojenčku, katerega kosti so bile brez reda razmetane po 1,13 m, š. 1,62 m, gl. 0,40 m. grobni jami, zaradi česar je bilo njegovo izvorno lego, v kateri SE 7516 (SE 5112–SE 7516 = SE 7528 = SE 7544) je bil pokopan, nemogoče določiti. Razbrati se je dalo le, da Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094, E094. Opis: rahel svetlo je bil z glavo orientiran proti S. Kosti skeleta so bile zaradi olivno rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki (60 %, vel. < spremenjene lege le težko prepoznavne in so bile zato ne-7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. določljive. Interpretacija: skelet groba 5034. Mere: dl. 0,35 m. Interpretacija: polnilo vkopa za obzidje. Mere: dl. 1,50 m, š. SE 5454 1,30 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E116. Opis: rjava peščena glina SE 7520 (SE 5113 = SE 7520 = SE 7525 = SE 7543) z apnenčevimi prodniki (12 %, vel. < 3 cm), malto (1 %, vel. < Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094, E094. Opis: jama nepravilne 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 2 cm), oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika Kremen (1 %, vel. < 1,5 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika pre-preseka: U. Interpretacija: vkop za obzidje. Mere: dl. 0,99 m, seka: U. Interpretacija: polnilo groba 5034. Mere: dl. 0,40 m, š. 1,75 m, gl. 0,33 m. š. 0,28 m, gl. 0,12 m. SE 7525 (SE 5113 = SE 7520 = SE 7525 = SE 7543) SE 6013 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098. Opis: jarek linearne Lokacija: sek. 2, kv. D125. Opis: rjavkasto rumena glina z oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika apnenci (2 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < preseka: U. Interpretacija: vkop za obzidje. Mere: dl. 1,55 m, š. 5 cm), ogljem (>1 %), opeko (1 %, vel. < 3 cm). Interpretacija: 3,50 m, gl. 0,37 m. nasutje. Mere: š. 1,00 m. SE 7528 (SE 5112–SE 7516 = SE 7528 = SE 7544) SE 6297 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098. Opis: sipek rumenka-Lokacija: sek. 2, kv. D–E/125–129. Opis: svetlo olivno rjava gli-sto rjav pesek z apnenčevimi prodniki (40 %, vel. < 4, 20 %, na z apnenčevimi prodniki (9 %, vel. < 2, 3 %, vel. 2–5 cm), vel. 5–9 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: izrav-peščenjaki (2 %, vel. < 5 cm), keramičnim gradbenim materi-nava v vkopu za antično obzidje. Mere: dl. 1,70 m, š. 1,67 m, alom (3 %, vel. < 8 cm), tufiti (3 %, vel. < 8 cm). Oblika tlorisa: gl. 0,11 m. linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa za gradnjo obzidja. Mere: dl. 14,70 m, š. 1,20 m, gl. 0,15 m. 636 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 7543 (SE 5113 = SE 7520 = SE 7525 = SE 7543) SE 4081 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: linearen vkop, usmer- Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B146. Opis: drobljiv temno rde- jen S-J. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpreta- čerjav glinen melj z apnenci (10 %, vel. < 10 cm, 10 %, vel. < cija: vkop za obzidje. Mere: dl. 1,52 m, š. 0,86 m, gl. 0,25 m. 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 3 cm), ogljem (10 %), tegulami SE 7544 (35 %). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: nepravilna. In- (SE 5112–SE 7516 = SE 7528 = SE 7544) terpretacija: polnilo vkopa SE 4080. Mere: dl. 1,25 m, š. 0,80 m, Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: rumenkasto rjav meljast gl. 0,25 m. pesek z apnenčevimi prodniki (25 %, vel. 3–5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. SE 4082 Interpretacija: polnilo vkopa za obzidje. Mere: dl. 1,52 m, š. Lokacija: sek. 1, kv. B146. Opis: drobljiv temno olivno rjav gli- 0,86 m, gl. 0,25 m. nen melj z apnenci (15 %, vel. < 20 cm), apnenčevimi pro- dniki (5 %), ogljem (10 %), keramičnim gradbenim materialom Faza 3a, 3. korak (15 %). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: 2. polnilo vkopa SE 4080. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,70 m, gl. 0,30 m. SE 4033 Lokacija: sek. 1, kv. D147, D148. Opis: gre za suhogradnjo zidu SE 4083 iz obdelanih (klesanih) peščenjakov, med špranjami se naha- Lokacija: sek. 1, kv. B146. Opis: drobljiv zelo temno siv gli- SE 4046 < 5 cm), ogljem (5 %), keramičnim gradbenim materialom Lokacija: sek. 1, kv. D147, D148, C147, C148. Opis: olivno rjava (2 %). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: 3. polnilo vkopa za meljasta glina z apnenci (3 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (3 %, temelj (SE 4065). Mere: dl. 1,40 m, š. 0,72 m, gl. 0,26 m. vel. < 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika SE 4110 tlorisa: nepravilna. Interpretacija: glineno nasutje ob obzidju. (SE 4071 = SE 4110) Lokacija: sek. 1, kv. D148, D149. Opis: drobljiv meljast pesek z Mere: dl. 6,71 m, š. 2,50 m, gl. 0,34 m. apnenci (15 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki (45 %, vel. SE 4062 < 10 cm), peščenjaki (15 %, vel. < 5 cm). Interpretacija: polnilo Lokacija: sek. 1, kv. D147, C147. Opis: sipek rumenorjav me - vkopa (SE 4065) za temelj stolpa. Mere: dl. 0,55 m, š. 0,27 m, ljast pesek z apnenci (10 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodni - gl. 0,15 m. ki (45 %), peščenjaki (3 %, vel. < 4 cm), malto (5 %), prodniki SE 4119 (15 %, vel. < 4 cm), peščenjaki (5 %, vel. 1–5 cm). Oblika tlorisa: Lokacija: sek. 1, kv. A144, B144. Opis: peščenjakovi klesanci linearna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 4065; temelj zidu (95 %), tegule (5 %). Interpretacija: obok za peč s kurilnim ka SE 4033. Mere: dl. 5,30 m, š. 2,90 m, gl. 0,10 m. - nalom. Mere: dl. 0,32 m, š. 0,60 m, gl. 0,06 m. SE 4065 SE 4120 Lokacija: sek. 1, kv. D147, C147. Opis: jama oglate oblike s Lokacija: sek. 1, kv. A–B144–145. Opis: trdna temno rdečkasto ljast pesek z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. 0,5–3 cm), pe- manipulativnega prostora peči. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,70 m, gl. - 0,04 m. ščenjaki (60 %, vel. < 1 cm, 10 %, vel. 6 × 8 cm), malto (5 %). SE 4104 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje za izravnavo Lokacija: sek. 1, kv. C148. Opis: drobljiva temno rumenorjav v notranjosti stolpa. Mere: dl. 0,90 m, š. 0,25 m, gl. 0,25 m. pesek z apnenčevimi prodniki (35 %, vel. < 30 cm, 20 %, vel. SE 4039 vel. < 30 cm), Marmor (20 %, vel. < 25 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: zasutje Lokacija: sek. 1, kv. D148, C148. Opis: drobljiv rumenorjav me jajo manjše oblice. Interpretacija: zid stolpa. nen melj z apnenci (20 %, vel. < 25 cm), peščenjaki (45 %, presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za temelje stolpa. Mere: dl. 4,60 m, š. rjava do temno rdečkasto siva glina z apnenčevimi prodniki SE 4071 nepravilna. Interpretacija: prežgana obloga peči. Mere: dl. (SE 4071 = SE 4110) 3,30 m, š. 0,90 m, gl. 0,08 m. Lokacija: sek. 1, kv. D147, C147. Opis: rahel temno rumenor 2,80 m, gl. 0,06 m. (15 %, vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: - jav meljast pesek z apnenci (30 %, vel. < 25 cm), apnenče- SE 4121 vimi prodniki (35 %, vel. < 20 cm, 10 %, vel. < 5 cm). Oblika Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. A144, B144. Opis: interfacija. tlorisa: linearna. Interpretacija: temelj stolpa/2. polnilo vkopa Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter - SE 4065. Mere: dl. 2,67 m, š. 1,40 m, gl. 0,07 m. pretacija: interfacija uničenja ali izdelave peči/manipulativne- ga prostora. Mere: š. 2,30 m, gl. 0,02 m. SE 4080 Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. B146. Opis: jama ovalne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: in- terfacij uničenja peči. Mere: dl. 1,25 m, š. 0,80 m, gl. 0,22 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 637 SE 4140 Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: sediment/morda brežina Lokacija: sek. 1, kv. A144. Opis: peščenjaki. Oblika tlorisa: ogla- struge. Mere: dl. 10,00 m, š. 3,00 m, gl. 0,03 m. ta. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: vzhodni krak kuril- SE 6233 nega kanala. Mere: dl. 1,70 m, š. 0,45 m, gl. 0,40–0,60 m. Lokacija: sek. 2, kv. D–E/134–135. Opis: temno olivno rjava SE 4141 meljasta glina s peščenjaki (2 %, vel. < 34 × 53 cm), opeko Lokacija: sek. 1, kv. A144. Opis: peščenjaki. Oblika tlorisa: ogla- (1 %, vel. < 20 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: polni- ta. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: zahodni krak kuril- lo vkopa SE 6234. Mere: dl. 2,20 m, š. 0,80 m, gl. 1,00 m. nega kanala. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,40 m, gl. 0,25–0,79 m. SE 6250 (SE 6250 = SE 6221) SE 4142 Lokacija: sek. 2, kv. F127–130, E129–130. Opis: zbita rjava Lokacija: sek. 1, kv. A144, A145. Opis: jama ovalne oblike s pre- meljasta glina z apnenci (13 %, vel. 5–20 cm), apnenčevimi sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: presek prodniki (40 %, vel. 3–15 cm), peščenjaki (8 %, vel. 3–20 cm), ovalne oblike. Interpretacija: vkop za peč. Mere: dl. 1,25 m, š. peščenjakovimi prodniki (3 %, vel. 3–8 cm), malto (2 %, vel. < 0,98 m, gl. 0,42 m. 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %, vel. 5–15 cm). SE 4153 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje cestišča. Mere: dl. 17,10 m, š. 2,40 m, gl. 0,04 m. Lokacija: sek. 1, kv. D146. Opis: dva jarka linearne oblike s pre - sekom U-oblike. Dve kolesnici. Orientirani S–J, med seboj od- SE 6295 daljeni 0,76–1,26 m. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. 2, kv. E–F/126–F130. Opis: olivno rjav glinen melj Interpretacija: interfaciji na površini ceste – kolesnice; Sledovi z apnenci (5 %, vel. < 7 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm), uporabe površine SE 4095 kot cestišča.. Mere: dl. 6,30 m, š. keramičnim gradbenim materialom (10 %). Oblika tlorisa: 0,20 m, gl. 0,067 m. nepravilna. Interpretacija: nasutje pod cestiščem. Mere: dl. SE 4157 17,00 m, š. 2,60 m, gl. 0,06 m. Lokacija: sek. 1, razširitev, kv. A144, A145. Opis: peščenjakovi SE 6296 klesanci (vel. < 13). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: Lokacija: sek. 2, kv. F126–130. Opis: zelo temno sivorjava nepravilna. Interpretacija: peščenjakove krogle/izstrelki za ba- meljasta glina z apnenci (5 %), apnenčevimi prodniki (5 %), listo. Mere: dl. 0,58 m, š. 0,30 m, gl. 0,22 m. ogljem (10 %), keramičnim gradbenim materialom (20 %). SE 4163 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje za popravilo cestišča. Mere: dl. 15,70 m, š. 2,10 m, gl. 0,06 m. Lokacija: sek. 1, kv. A144, A145. Opis: jama nepravilne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vkop za manipulati- SE 6307 ven prostor peči. Mere: dl. 2,10 m, š. 1,90 m, gl. 0,55 m. Lokacija: sek. 2, kv. D–E134–135. Opis: drobljiv rjav pesek z SE 4164 apnenci (15 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi prodniki (25 %, vel. < 19 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 12 cm), peščenjakovimi pro - Lokacija: sek. 1, kv. A144. Opis: apnenčevi prodniki (75 %, vel. dniki (2 %, vel. < 3 cm), opeko (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlo - < 20 cm), peščenjakovi klesanci (25 %, vel. 12). Oblika tlorisa: risa: oglata. Interpretacija: izravnava temelja stolpa. Mere: dl. nepravilna. Interpretacija: del peči. Mere: dl. 0,47 m, š. 0,27 m. 6,13 m, š. 4,10 m, gl. 0,70 m. SE 4185 SE 6308 Lokacija: sek. 1, kv. Opis: tanka plast, sestavljena pretežno iz Lokacija: sek. 2, kv. E135. Opis: klesanec peščenjaka. Interpre - manjših peščenjakovih kamnov. Interpretacija: nasutje. Mere: tacija: peščenjakov klesanec – ostanek zidu poznoantičnega gl. 0,04 m. stolpa in situ. SE 4187 SE 6310 Lokacija: sek., kv. Opis: površina uničenja strukture 4033. In - Lokacija: sek. 2, kv. E135, E134, D134, D135. Opis: jarek oglate terpretacija: površina uničenja strukture 4033. oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Interpreta - SE 6203 cija: vkop za temelje stolpa SE 6307. Mere: dl. notr: 3,13; zun: Lokacija: sek. 2, kv. F126. Opis: zbita rjava meljasta glina 6,13 m, š. notr: 2,67; zun: 4,10 m, gl. 0,65 m. z apnenci (4 %, vel. 4–8 cm), apnenčevimi prodniki (6 %, SE 6316 vel. 3–10 cm), peščenjaki (1 %, vel. 2–6 cm), malto (2 %, vel. Lokacija: sek. 2, kv. F131. Opis: drobljiv olivno rjav glinen melj < 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (70 %, vel. z apnenci (10 %, vel. < 3 cm), malto (15 %, vel. < 2 cm), ogljem 5–20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravil - (5 %, vel. < 1 cm), opeko (15 %, vel. < 11 cm). Oblika tlorisa: na. Interpretacija: nasutje za popravilo cestišča. nepravilna. Interpretacija: ostanek nasutja/hodne površine SE 6221 (SE 6250 = SE 6221) uničene z vodnim delovanjem. Mere: dl. 1,60 m, š. 0,67 m, gl. Lokacija: sek. 2, kv. F131, E131. Opis: temno rumenkasto rjav 0,04 m. melj s prodniki (20 %, vel. < 10 cm), opeko (2 %, vel. < 8 cm). 638 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 6317 SE 6516 Lokacija: sek. 2, kv. F131. Opis: drobljiv svetlo olivno rjav pe- Lokacija: sek. 2. Opis: plast olivno rjave meljaste gline z ščen melj z apnenci (5 %, vel. < 7 cm), apnenčevimi prodniki apnenčevimi in peščenjakovimi kamni ter odlomki opek in (10 %, vel. < 5 cm), ogljem (2 %, vel. < 2 cm), opeko (3 %, vel. kosti. Interpretacija: nasutje. Mere: gl. 0,1 m. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ostanek na- SE 6519 sutja – hodne površine, uničene z vodnim delovanjem. Mere: Lokacija: sek. 2.Opis: plitva podolgovata jama. Oblika tlorisa: dl. 3,00 m, š. 1,20 m, gl. 0,10 m. nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: naravna kota-SE 6332 nja?. Mere: dl. 6,18 m, š. 2,6 m, gl. 0,33 m. Lokacija: sek. 2, kv. F129, F130, F127, F128. Opis: jarek linearne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika 14.10 Faza 3b preseka: U. Interpretacija: kolesnice. Mere: dl. 15,10 m, š. 0,15– 0,40 m, gl. 0,02–0,12 m. SE 2096 SE 6383 (SE 6383 = SE 6388) Lokacija: sek. kanal 2, kv. D150–D156, E147–151. Opis: sipek Lokacija: sek. 2, kv. D131–D133. Opis: svetlo olivno rjava melja- svetlo rumenkasto rjav meljast pesek z apnenci (2 %, vel. < 10 sta glina z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 5 cm), peščenja- × 6 cm), apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 4 × 4 cm; 20 %, ki (5 %, vel. < 2 cm), tufiti (10 %, vel. < 10 cm), opeko (5 %, vel. vel. < 6 × 12 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 5 × 4 cm), peščenja- < 12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: utrditvena kovimi prodniki (10 %, vel. < 8 × 6 cm; 10 %, vel. < 4 × 4 cm), plast ob zidu. Mere: dl. 8,50 m, š. 1,75 m, gl. 0,25 m. malto (1 %), kremenčevimi prodniki (5 %), konglomerati (1 %, Lokacija: sek. 2, kv. D/E1311–133. Opis: svetlo olivno rjava me plavljen sediment Voglajne. Mere: dl. 33,00 m, š. 2,11 m, gl. - 0,40 m. ljasta glina z apnenci (7 %, vel. < 8 cm), apnenčevimi prodniki SE 6388 vel. < 4 × 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: na- (SE 6383 = SE 6388) (15 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 15 cm), tufiti (5 %, SE 2119 vel. < 18 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nane- Lokacija: sek. kanal 2, kv. G121–G128, F124–F128. Opis: sipek sena plast, najverjetneje pri gradnji zidu. Mere: dl. 3,50 m, š. temno sivkasto rjav pesek z apnenčevimi prodniki (25 %, vel. 1,60 m, gl. 0,20 m. < 12 × 6 cm), apnenčevimi prodniki (40 %, vel. < 6 × 4 cm), SE 6487 opeko (15 %). Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 32,95 m, š. Lokacija: sek. 2, kv. E134. Opis: drobljiv svetlo olivno rjav me 1,88 m. - ljast pesek s peščenjaki (10 %, vel. < 5 cm), prodniki (10 %, vel. SE 2149 (SE 2149 = SE 2227 = SE 6293) < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ostanki pe- Lokacija: sek. kanal 2, kv. G131, G132. Opis: sipek olivno rjav ščenjaka od antičnega zidu. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,40 m. pesek z apnenčevimi prodniki (25 %, vel. < 12 cm), apnenče- SE 6508 vimi prodniki (40 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. In- Lokacija: sek. 2. Kv F130-F127. Opis: linearen jarek s presekom terpretacija: naplavina. Mere: dl. 16,36 m, š. 1,75 m, gl. 0,14 m. U-oblike. Interpretacija: kolesnica na SE 6334. SE 2183 (SE 2183 = SE 2267 = SE 2244) Lokacija: sek.. 2. Opis: zaplata rahlega zelo temno sivega menkasto rjav pesek z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 4 cm), roženci (1 %, vel. < 0,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. peščenega melja z apnenčevimi in peščenjakovimi kamni, SE 6509 Lokacija: sek. kanal 2, kv. D152, D153. Opis: sipek svetlo ru- apnenčevimi prodniki, kosi malte in odlomki gradbenega Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 4,98 m, š. 1,76 m, gl. 0,18 m. materiala. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. m, š. m, gl. 0,1 m. SE 2191 (SE 2230 = SE 2229 = SE 2191 = SE 4085 = SE 4106) Lokacija: sek..2. Opis: 2 × linearen jarek s presekom U-oblike. peščen melj z apnenci (2 %, vel. < 10 × 6 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 4 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 4 × 3 cm), Dve vzporedni kolesnici (mejna površina SE 6512; d. zahodne SE 6512 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E145, E146. Opis: temno sivkasto rjav linije 6,4 m, d. vzhodne linije 4,8 m, š. do 0,1 m, gl. do 0,05 m), peščenjakovimi prodniki (2 %, vel. < 4 cm), opeko (2 %, vel. < 6 × 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. potekajoči v smeri S–J, 0,7 m narazen. Oblika tlorisa: linearna. Mere: dl. 37,75 m, š. 2,23 m, gl. 0,80–0,28 m. Oblika preseka: U. Interpretacija: dve kolesnici. SE 6514 SE 2212 (SE 2212 = SE 4150 = SE 4109) Lokacija: sek. kanal 2, kv. E145–E147. Opis: drobljiv svetlo oliv-Lokacija: sek. 2, kv. F132Opis: 2 × linearen jarek s presekom no rjav do sivkasto rjav meljast pesek z apnenci (15 %, vel. < U-oblike. Zahodna kolesnica (d. 2,49 m, š. 0,27 m, gl. 0,03 m) 10 × 8 cm), apnenčevi prodniki (10 %, vel. < 4 × 8 cm), apnen-je bila od vzhodne, nekoliko proti jugu zamaknjene kolesnice čevimi prodniki (20 %, vel. < 4 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 10 (d. 1,68 m, š. 0,2 m, gl. 0,03 m) oddaljena 0,23 m. Oblika tlo-× 8 cm), peščenjakovimi prodniki (5 %, vel. < 4 cm), skrilavci risa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: dve kolesnici. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 639 (2 %, vel. < 4 × 2 cm), tufiti (5 %, vel. < 12 × 8 cm), opeko (5 %, materialom (1 %, vel. < 5 cm), tegulami (2 %, vel. < 5 cm). vel. < 10 × 6 cm), kremenčevimi prodniki (2 %, vel. < 4 cm; Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. 1 %, vel. < 6 × 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: SE 2239 (SE 6294 = SE 6515 = SE 2239 = SE 2277 = SE 2245 nasutje. Mere: dl. 23,30 m, š. 2,20 m, gl. 0,20 m. = SE 4184) SE 2224 (SE 2224 = SE 6291 = SE 6511) Lokacija: sek. kanal 2, kv. F135–F142. Opis: jarek linearne obli- Lokacija: sek. kanal 2, kv. G121, G122. Opis: olivno rjav glinen ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika pre- melj z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 22 cm, 6 %, vel. < seka: U. Interpretacija: erozija Savinje/struga. 4 cm), peščenjaki (4 %, vel. < 10 cm), keramičnim gradbenim SE 2244 (SE 2183 = SE 2267 = SE 2244) materialom (5 %, vel. < 7 cm), tufiti (5 %, vel. < 10 cm). Oblika Lokacija: sek. kanal 2, kv. D158. Opis: drobljiv svetlo olivno rjav tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 15,00 m, pesek z apnenci (2 %, vel. < 2 × 3 cm), apnenčevimi prodniki š. 2,00 m, gl. 0,38 m. (15 %, vel. < 4 cm), opeko (1 %, vel. < 1 cm), kremenčevimi SE 2225 (SE 6216 = SE 6050 = SE 6222 = SE 6232 = SE 6394 prodniki (2 %, vel. < 2 cm). Oblika preseka: nepravilna. Inter - = SE 2225) pretacija: naplavina. Lokacija: sek. kanal 2, kv. G121, G120. Opis: rjav glinen pesek SE 2245 (SE 6294 = SE 6515 = SE 2239 = SE 2277 = SE 2245 z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 2 cm, 10 %, vel. < 7 cm), = SE 4184) keramičnim gradbenim materialom (7 %, vel. < 4 cm). Oblika Lokacija: sek. kanal 2, kv. D158. Opis: jarek nepravilne oblike. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 15,90 m, Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: rečna erozija. š. 2,00 m, gl. 0,50 m. SE 2253 SE 2227 (SE 2149 = SE 2227 = SE 6293) Lokacija: sek. kanal 2, kv. C162, C163. Opis: jarek nepravilne Lokacija: sek. kanal 2, kv. G120–125. Opis: rahel rumenkasto oblike, ki poteka v smeri SV–JZ. Oblika tlorisa: nepravilna. In-rjav pesek z apnenčevimi prodniki (50 %, vel. < 4 cm, 10 %, terpretacija: erozijski jarek (ki ga je oblikovala tekoča voda). vel. < 8 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim Mere: dl. 4,70 m, š. 1,30 m. materialom (3 %, vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. In-SE 2267 (SE 2183 = SE 2267 = SE 2244) terpretacija: naplavina. Mere: dl. 13,90 m, š. 1,84 m, gl. 0,13 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D156–D158. Opis: pesek z apnen-SE 2229 (SE 2230 = SE 2229 = SE 2191 = SE 4085 = SE 4106) ci (2 %, vel. < 2 × 3 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, vel. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E–F/138–141. Opis: drobljiv olivno < 4 cm), peščenjakovimi prodniki (2 %, vel. < 2 cm), opeko rjav meljast pesek z apnenci (1 %, vel. < 20 cm), apnenčevimi (1 %, vel. < 1 cm). Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 8,00 m, prodniki (6 %, vel. < 2 cm), peščenjaki (4 %, vel. < 1 cm), malto š. 1,65 m. (2 %, vel. < 1 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), železovimi oksidi SE 2277 (3 %), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 1 cm). (SE 6294 = SE 6515 = SE 2239 = SE 2277 = SE 2245 = SE 4184) Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. Lokacija: sek., kv. Opis: jarek nepravilne oblike. Interpretacija: 25,16 m, š. 1,76 m. rečna erozija. SE 2230 (SE 2230 = SE 2229 = SE 2191 = SE 4085 = SE 4106) SE 3226 (SE 5147 = SE 5175 = SE 5222 = SE 3226) Lokacija: sek. kanal 2, kv. F133, F134. Opis: drobljiv olivno rjav Lokacija: sek. Križišče, kv. F118. Opis: drobljiv zelo temno sivor meljast pesek z apnenci (1 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi pro--jav peščen melj z apnenci (5 %, vel. 0,2–4 cm), apnenčevimi dniki (2 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 4 cm), ogljem prodniki (10 %, vel. 0,2–8 cm), peščenjaki (5 %, vel. 0,2–4 cm), (1 %, vel. < 1 cm), železovimi oksidi (8 %), keramičnim gradbe-malto (5 %, vel. 0,2–5 cm), ogljem (5 %, vel. 0,2–2 cm), opeko nim materialom (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. (10 %, vel. 1,8 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 4,20 m, š. 4,66 m, gl. 0,71 m. -ka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 5,20 m, š. SE 2233 2,10 m, gl. 0,26 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F138, F139, F140. Opis: apnenci SE 3243 (40 %, vel. < 35 cm), peščenjaki (60 %, vel. < 35 cm). Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. G–I/117–120. Opis: temno siva pe-tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 4,99 m, ščena glina. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepra š. 0,95 m. -vilna. Interpretacija: sediment. Mere: dl. 13,60 m, š. 5,30 m, gl. SE 2237 0,23 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F135–F139. Opis: sipek svetlo olivno SE 3244 rjav glinen melj pomešan s peskom (30 %) z apnenci (2 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. F–I /117–121. Opis: rahel rjav pesek vel. < 3 cm), apnenčevi prodniki (10 %, vel. < 10 cm), apnen-z apnenčevimi prodniki (60 %, vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: ne čevimi prodniki (30 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim -pravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 14,30 m, š. 12,00 m, gl. 0,37 m. 640 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 3246 SE 3390 Lokacija: sek. Križišče, kv. J–K/118–120. Opis: drobljiv glinen Lokacija: sek. Križišče, kv. G118–G120. Opis: drobljiv temno melj s 5 % prodnikov (do 12 cm), 2 % apnencev (do 5 cm), sivkasto rjav glinen pesek z apnenci (10 %, vel. < 10 cm), pro- tegule (1 %, do 12 cm), laterkuli (1 %; do 10 cm). Oblika tlorisa: dniki (15 %, vel. < 15 cm), tegulami (15 %, vel. < 12 cm). Oblika nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: Mere: dl. 9,70 m, š. 7,90 m, gl. 0,07 m. naplavina. Mere: dl. 10,00 m, š. 4,50 m, gl. 0,14 m. SE 3254 SE 3391 Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: jama krožne oblike s pre- Lokacija: sek. Križišče, kv. F–G/115–116. Opis: olivno rjava pe- sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: jama ščena glina z apnenci (3 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi pro- neznane namembnosti. Mere: pr. 0,45 m, gl. 0,11 m. dniki (23 %, vel. < 8 cm), tufiti (2 %, vel. 10 cm), opeko (5 %). SE 3263 Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- pretacija: naplavina. Mere: dl. 6,80 m, š. 6,00 m, gl. 0,38 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. G116. Opis: zelo temno sivkasto rja - va peščena glina z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 3 cm), SE 4085 (SE 2230 = SE 2229 = SE 2191 = SE 4085 = SE 4106) ogljem (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: ne- Lokacija: sek. 1, kv. D140–147. Opis: drobljiva temno rume- pravilna. Interpretacija: naplavina. norjava peščena glina z apnenci (5 %, vel. < 2 cm), apnenče- SE 3315 vimi prodniki (5 %, vel. < 2 cm), peščenjaki (2 %), keramičnim gradbenim materialom (10 %). Oblika tlorisa: nepravilna. In - Lokacija: sek. Križišče, kv. K119, K120. Opis: plastičen temno terpretacija: naplavina. Mere: dl. 27,14 m, š. 4,60 m, gl. 0,50 m. sivkasto rjav glinen melj z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 3 cm), tufiti (1 %, vel. < 4 × 2 cm), opeko (1 %, vel. < 3 × SE 4106 (SE 2230 = SE 2229 = SE 2191 = SE 4085 = SE 4106) 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa Lokacija: sek. 1, kv. D148, D149. Opis: olivno rjava meljasta gli- SE 3346. Mere: dl. 1,80 m, š. 0,85 m, gl. 0,16 m. na z apnenci (5 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, SE 3322 vel. < 10 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 10 cm), keramičnim grad- benim materialom (15 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre - Lokacija: sek. Križišče, kv. G116, G115. Opis: zbita peščena glina tacija: naplavina. Mere: dl. 0,57 m, š. 1,80 m, gl. 0,10 m. (20 %) pomešana s peskom (10 %) z apnenci (10 %), apnen - čevi prodniki (20 %), apnenčevimi prodniki (30 %), tufiti (5 %), SE 4109 (SE 2212 = SE 4150 = SE 4109) opeko (5 %, vel. < 12 × 8 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Obli- Lokacija: sek. 1, kv. D148, D149. Opis: drobljiv meljast pesek ka preseka: nepravilna. Interpretacija: sediment. z apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, SE 3323 vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 0,62 m, š. 1,76 m, gl. 0,065 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K119, K120. Opis: temno sivkasto rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. < 9 cm), apnenčevimi pro- SE 4150 (SE 2212 = SE 4150 = SE 4109) dniki (15 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 7 cm), pešče- Lokacija: sek. 1, kv. D140–146. Opis: olivno rjava peščena gli- njakovimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm), opeko (5 %, vel. < 3 cm). na (17 %) z meljasto glino (10 %), apnenčevimi prodniki (65 %, Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo jarka SE 3346. vel. < 10 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), tufiti (5 %, vel. < 2 cm), Mere: dl. 2,11 m, š. 0,60 m, gl. 0,09 m. opeko (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika SE 3346 preseka: nepravilna. Interpretacija: izravnava (?). Mere: dl. 16,10 m, š. 2,28 m, gl. 0,27 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K119, K120. Opis: jarek nepravilne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jarek neznane SE 4184 (SE 6294 = SE 6515 = SE 2239 = SE 2277 = SE 2245 namembnosti. Mere: dl. 1,80 m, š. 0,85 m, gl. 0,16 m. = SE 4184) SE 3359 Lokacija: sek. 1, kv. Interpretacija: rečna erozija. Lokacija: sek. Križišče, kv. G118. Opis: temno sivkasto rjava pe- SE 5034 (SE 5034 = SE 5124 = SE 5215 = SE 7013) ščena glina z apnenci (5 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi pro- Lokacija: sek. Križišče, kv. E–F/116–117. Opis: rjava glina z dniki (5 %, vel. < 5 cm), malto (10 %, vel. < 7 cm), ogljem (1 %, apnenci (2 %, vel. 8–20 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. vel. drobci), opeko (5 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravil- < 8 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 2 cm), peščenjakovimi lomljen- na. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. ci (1 %, vel. 30 × 25 cm), kostmi (2 %), ogljem (1 %, vel. < 3 cm), SE 3360 keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 10,50 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. G119, G118. Opis: drobljiv temno siv - 3,80 m, gl. 0,25 m. kasto rjav glinen pesek z apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 4 cm), opeko (5 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 5124 (SE 5034 = SE 5124 = SE 5215 = SE 7013) Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Lokacija: sek. Križišče, kv. F117, F118, E117, E118. Opis: rjava me- ljasta glina z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 641 (10 %, vel. < 8 × 5 × 3,5 cm), skrilavci (1 %, vel. < 3 cm). Oblika nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje, ki se je naslanjalo na 5009. Mere: dl. 1,25 m, š. 0,50 m, gl. 0,27 m. obzidje. Mere: dl. 3,80 m, š. 3,50 m, gl. 0,40 m. SE 5156 SE 5127 (SE 5127 = SE 5154) Lokacija: sek. Križišče, kv. F115. Opis: jama nepravilne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. E115–E117. Opis: rjava peščena gli- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese- na s peščenjaki (8 %, vel. < 10 cm), malto (20 %, vel. < 8 cm), ka: U. Interpretacija: vkop za grob 5009. Mere: dl. 1,25 m, š. ogljem (5 %, vel. < 5 cm), prodniki (5 %, vel. < 3 cm), kera- 0,57 m, gl. 0,28 m. mičnim gradbenim materialom (15 %, vel. < 15 cm), tufiti (2 %, SE 5157 vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Lokacija: sek. Križišče, kv. F115, F114. Opis: kosti enega ali več Mere: dl. 11,30 m, š. 4,50 m, gl. 0,08 m. skeletov, katerih grobovi so bili uničeni. Kosti so ležale raz-SE 5135 tresene znotraj nasutja SE 5034. Interpretacija: kosti grobov Lokacija: sek. Križišče, kv. E116, E115. Opis: olivno rjav glinen (?) 5008. melj z apnenci (5 %, vel. < 3 × 4 × 1,5 cm), peščenjaki (5 %, SE 5158 vel. < 5 × 4 × 2 cm), skrilavci (1 %, vel. < 4 × 3 × 1,5 cm), Lokacija: sek. Križišče, kv. F115. Opis: skelet je bil poškodovan kostmi (1 %, vel. < 15 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), prodniki s postavitvijo zagatnic. Glava je usmerjena proti V, zaradi uni-(10 %), keramičnim gradbenim materialom (5 %, vel. < 2 cm). čenja je skelet ohranjen samo do medenice, vključno z njo. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: zvončasta. Interpretaci-Interpretacija: skelet groba 5009. Mere: dl. 1,09 m, š. 0,29 m. ja: polnilo groba 5007. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,80 m, gl. 0,58 m. SE 5159 SE 5136 Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: olivno rjava peščena gli-Lokacija: sek. Križišče, kv. E116, E115. Opis: jama nepravilne na z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (6 %, oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vkop za grob vel. < 3 cm), malto (5 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), 5007. Mere: dl. 2,12 m, š. 0,90 m, gl. 0,58 m. keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < 3 cm). Oblika SE 5147 (SE 5147 = SE 5175 = SE 5222 = SE 3226) tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba Lokacija: sek. Križišče, kv. F116, F117, F115, F114, E116, E115, E114. 5010. Mere: dl. 1,90 m, š. 0,45 m, gl. 0,07 m. Opis: rahel olivno rjav glinen melj z apnenci (1 %, vel. < 4; 2 %, SE 5160 vel. < 8 cm), apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 5 cm), malto Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: skelet je bil močno po-(3 %, vel. < 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), keramičnim grad-škodovan z recentnima vkopoma za kanalizacijo SE 5150 in benim materialom (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravil-5153. Ohranjen je imel le zgornji del telesa, pa še tu so bile na. Interpretacija: sediment na hodni površini SE 5123. Mere: kosti izmaličene in težko prepoznavne. Ležal je na hrbtu z dl. 10,50 m, š. 3,00 m, gl. 0,10 m. glavo orientirano proti J. Obrazni del lobanje je bil popol-SE 5148 noma uničen, medtem ko je bila sicer v celoti ohranjena Lokacija: sek. Križišče, kv. E116, E115. Opis: skelet. Glava je obr- mandibula, ločena od lobanje in je ležala v predelu prsnega njena proti JZ (os skeleta – azimut 200). Skelet je položen na koša. kasneje smo S od vkopa SE 5153 odkrili še fragmentira- hrbet, glava je obrnjena na desno lice. Leva roka je pokrčena ne ostanke spodnjega dela desne noge in prstov leve noge. v komolcu in položena na prsa, desna roka je iztegnjena ob Interpretacija: skelet groba 5010. telesu. Interpretacija: skelet groba 5007. Mere: dl. 1,72 m, š. SE 5161 0,43 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: jama ovalne oblike s SE 5154 (SE 5127 = SE 5154) presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: drobljiva rjava pe- Interpretacija: vkop za grob 5010. Mere: dl. 1,90 m, š. 0,45 m, ščena glina z apnenci (5 %, vel. < 4 cm), apnenčevimi prodniki gl. 0,07 m. (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (15 %, vel. < 16 × 13 × 5 cm), SE 5163 malto (15 %, vel. < 10 × 8 × 3 cm), Omet (1 %, vel. < 10 × 8 × Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: skelet novorojenčka, ki je 4 cm), 5154 ogljem (5 %, vel. < 5 cm), tegulami (20 %). Oblika ležal na hrbtu z glavo orientirano proti S. Nogi je imel rahlo tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševinsko nasutje. Mere: dl. pokrčeni, s koleni obrnjenimi v desno stran. Leva roka je bila 3,82 m, š. 1,92 m, gl. 0,19 m. položena ob telo, medtem ko je bila desna roka usmerjena SE 5155 lateralno. Kosti skeleta so bile zelo slabo ohranjene, tako da Lokacija: sek. Križišče, kv. F115. Opis: rjava peščena glina z so bile mnoge od njih težko prepoznavne. Lobanja je bila apnenci (5 %, vel. < 4 × 2 × 2 cm), apnenčevimi prodniki popolnoma izmaličena in je bila po vsej verjetnosti še nespo- (20 %, vel. < 16 × 8 × 3,5 cm), tegulami (2 %, vel. < 8 × 4 jena. Interpretacija: skelet groba 5011. Mere: dl. 0,55 m, š. 0,12 × 5 cm), Kremen prodniki (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: (prsni koš) m. 642 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 5164 SE 5177 Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: svetlo olivno rjava glina Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: mazav zelo temno sivka- z apnenčevimi prodniki (4 %, vel. < 3 cm), ogljem (1 %, vel. < sto rjav peščen melj z apnenci (2 %, vel. < 4 cm), apnenčevi- 3 cm). Interpretacija: polnilo groba 5011. Mere: dl. 0,65 m, š. mi prodniki (10 %, vel. < 2 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 3 cm), 0,35 m, gl. 0,20 m. ogljem (1 %, vel. < 2 cm), tegulami (2 %, vel. < 8 cm). Oblika SE 5165 tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 5178. Mere: dl. 1,10 m, š. 0,40 m, gl. 0,18 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F114. Opis: jama nepravilne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- SE 5178 pretacija: vkop za grob 5011. Mere: dl. 0,65 m, š. 0,35 m, gl. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: jama nepravilne oblike s 0,20 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: SE 5168 U. Interpretacija: jama z živalskimi kostmi. Mere: dl. 1,10 m, š. 0,40 m, gl. 0,17 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E118. Opis: uničen grob, ostanki ske - leta ležijo znotraj plasti SE 5124. Interpretacija: skelet groba SE 5181 5012. Lokacija: sek. Križišče, kv. F115. Opis: apnenci (35 %, vel. 15 × SE 5169 10 cm; 40 %, vel. 15 × 20 cm), tegule (25 %, vel. 15 × 10 cm),. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter - Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: olivno rjava glina z pretacija: kamnit okvir okoli skeleta groba 5014 (?). Mere: pr. apnenčevimi prodniki (13 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (1 %, vel. 0,60 m, gl. 0,10 m. < 1 cm), malto (4 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 2 cm). Oblika SE 5182 tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba Lokacija: sek. Križišče, kv. F115. Opis: verjetno otroška loba- 5013. Mere: dl. 1,30 m, š. 0,45 m, gl. 0,32 m. nja – edino kar je ostalo od groba. Obrnjena je proti V. Okoli SE 5170 SE 5181 – okvir iz kamnov (? – uničen, ostala sta le 2 kamna in en kos opeke). Interpretacija: skelet groba 5014. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: skelet je bil poškodovan z vkopom za kanalizacijo SE 5173, ki ga je presekal v zgor- SE 5188 njem delu trupa, tako da je bil ohranjen le njegov spodnji del. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: olivno rjava glina s Ležal je na hrbtu z glavo orientirano proti J in obema rokama apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (1 %, vel. očitno položenima preko medenice, čeprav so od leve roke < 2 cm), malto (1 %, vel. < 2 cm), ogljem (1 %, vel. < 3 cm), ohranjeni le prsti. Interpretacija: skelet groba 5013. Mere: dl. keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 5 cm). Oblika 1,27 m, š. 0,37 m. tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba SE 5171 5016. Mere: dl. 1,40 m, š. 0,40 m, gl. 0,20 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: jama ovalne oblike s SE 5189 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: skelet je ležal na hrbtu z Interpretacija: vkop za grob 5013. Mere: dl. 1,30 m, š. 0,45 m, glavo orientirano proti J in obrnjeno v desno stran. Grobna gl. 0,32 m. jama, v katero je bil položen, je bila izredno ozka, tako da sta SE 5175 bili roki stisnjeni tesno ob telesu in sta se stikali v medenič- (SE 5147 = SE 5175 = SE 5222 = SE 3226) nem predelu. Spodnji del skeleta je bil poškodovan z vkopom Lokacija: sek. Križišče, kv. F117, F118, E117, E118. Opis: mazav SE 5136 za grob 5007, ki ga je presekal v predelu goleni. Zob zelo temno siv melj z apnenci (2 %, vel. < 4 cm), apnenčevimi skorajda ni imel ohranjenih, medtem ko so bile kosti močne prodniki (2 %, vel. < 10 × 8 × 4,5 cm), peščenjaki (2 %, vel. in dobro ohranjene. Interpretacija: skelet groba 5016. Mere: < 6 × 4 × 3 cm), malto (5 %, vel. < 7 cm), ogljem (2 %, vel. dl. 1,30 m, š. 0,38 m. < 2 cm), tegulami (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravil - na. Interpretacija: sediment nad hodno površino. Mere: dl. SE 5190 3,85 m, š. 3,60 m, gl. 0,13 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: jama ovalne oblike s SE 5176 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za grob 5016. Mere: dl. 1,40 m, š. 0,40 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: zbita temno rjava melja - gl. 0,20 m. sta glina z apnenci (50 %, vel. < 28 × 17 × 9 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 21 × 12 × 4 cm), peščenjaki (30 %, vel. SE 5191 < 18 × 9 × 5,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: olivno rjava glina s struktura nad vkopom SE 5178. Mere: dl. 0,62 m, š. 0,35 m, gl. apnenčevimi prodniki (12 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 0,23 m. 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 3 cm). Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 643 Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo SE 5214 groba 5017. Mere: dl. 1,55 m, š. 0,70 m, gl. 0,40 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: slabo ohranjen skelet je SE 5193 pripadal juvenilu. Ležal je na hrbtu v iztegnjeni legi z glavo orientirano proti S, obrnjeno na levo stran. Roki je imel skle - Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: jama oglate oblike s pre - njeni na medenici. Interpretacija: skelet groba 5019. Mere: dl. sekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. In - 1,21 m, š. 0,275 m. terpretacija: roparski vkop v grob. Mere: dl. 1,55 m, š. 0,70 m, gl. 0,40 m. SE 5215 (SE 5034 = SE 5124 = SE 5215 = SE 7013) SE 5200 Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: trdna rjava peščena glina z apnenci (10 %, vel. < 10 × 8 × 4,5), apnenčevimi pro - Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: peščenjakovi lomljenci dniki (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 15 × 9 × 7 cm), (90 %, vel. 15–35), lomljenci tufita (10 %, vel. 15 × 14 × 5 cm). keramičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: ne - Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: konstrukcija groba 5018. pravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 7,50 m, š. 2,80 m, Mere: dl. 0,70 m, š. 0,34 m, gl. 0,22 m. gl. 0,23 m. SE 5203 SE 5219 Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: olivno rjava glina s Lokacija: sek. Križišče, kv. F116. Opis: temno sivkasto rjava pe - apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm), malto (10 %, vel. < ščena glina z apnenci (1 %, vel. 20 × 20 × 15 cm), apnenčevimi 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 2 cm). prodniki (42 %, vel. < 8 cm), malto (3 %, vel. < 3 cm), ogljem Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo groba 5018. (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %, Mere: dl. 0,85 m, š. 0,45 m, gl. 0,30 m. vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Inter - SE 5204 pretacija: polnilo groba 5020. Mere: dl. 2,20 m, š. 0,60 m, gl. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jama ovalne oblike s 0,25 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. SE 5220 Interpretacija: vkop za grob 5018. Mere: dl. 0,90 m, š. 0,45 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. F116. Opis: jama ovalne oblike s gl. 0,25 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. SE 5205 Interpretacija: vkop za grob 5020. Mere: dl. 2,20 m, š. 0,60 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: skelet novorojenčka. Po - gl. 0,25 m. ložen je bil na hrbet z glavo orientirano proti J in obrnjeno na SE 5221 levo stran, Kosti so bile zelo slabo ohranjene in so delno celo Lokacija: sek. Križišče, kv. F116. Opis: skelet je bil pokopan v manjkale. Interpretacija: skelet groba 5018. Mere: dl. 0,53 m, iztegnjeni legi z glavo orientirano proti J. Ležal je na hrbtu, š. 0,13 m. lobanjo pa je imel obrnjeno na desno stran. Zaradi izredno SE 5207 ozke grobne jame je imel roki tesno ob telesu, pri čemur mu Lokacija: sek. Križišče, kv. E119, E118. Opis: temno sivkasto rja - je leva dlan počivala na medenici. Kosti skeleta so bile slabo va peščena glina z apnenci (15 %, vel. < 5 × 3 × 2,8 cm), ohranjene in drobljive. Poleg tega je bil skelet delno poško - apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 12 × 4 × 3,5), malto (5 %, dovan z zagatnico, ki je sekala V rob grobne jame zaradi vel. < 2 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim česar sta bila lobanja in proksimalni del desne roke močno materialom (1 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter - izmaličena. Interpretacija: skelet groba 5020. Mere: dl. 1,64 m, pretacija: nasutje. Mere: dl. 3,75 m, š. 2,10 m, gl. 0,18 m. š. 0,43 m. SE 5212 SE 5222 (SE 5147 = SE 5175 = SE 5222 = SE 3226) Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: temno sivkasto rjava pe- Lokacija: sek. Križišče, kv. F119, F120, E120, E119. Opis: mazav ščena glina z apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 12 cm), pe- zelo temno sivkasto rjav peščen melj z apnenci (5 %, vel. < ščenjaki (5 %, vel. < 10 cm), malto (10 %, vel. < 5 cm), ogljem 3 × 7 × 4 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 4 cm), pe- (3 %, vel. < 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (10 %, ščenjaki (2 %, vel. < 3 cm), malto (1 %, vel. < 2 cm), ogljem vel. < 12 cm), kos granita (10 %, vel. 12 × 10 × 5 cm). Oblika (1 %, vel. < 1 cm), tegulami (5 %, vel. < 6 cm). Oblika tlorisa: tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: zasutje groba nepravilna. Interpretacija: sediment na hodni površini. Mere: 5019. Mere: dl. 1,65 m, š. 0,80 m, gl. 0,60 m. dl. 13,58 m, š. 2,80 m, gl. 0,20 m. SE 5213 SE 5224 Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jama oglate oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: drobljiv temno sivkasto presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. rjav peščen melj z apnenci (1 %, vel. < 4 cm), apnenčevimi Interpretacija: vkop za grob 5019. Mere: dl. 1,65 m, š. 0,80 m, prodniki (2 %, vel. < 3 cm), malto (1 %, vel. < 0,5 cm), keramič- gl. 0,60 m. nim gradbenim materialom (1 %, vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: 644 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 1,60 m, š. 1,10 m, SE 5262 gl. 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F118, E118. Opis: rjava meljasta gli- SE 5228 na z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 2 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 8 cm), malto (3 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim Lokacija: sek. Križišče, kv. E119. Opis: trdna rjava peščena glina materialom (1 %, vel. < 10 cm), tufiti (3 %, vel. < 6 cm). Oblika z apnenci (10 %, vel. < 10 × 8 × 4,5), apnenčevimi prodniki tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo groba 5026. Mere: dl. (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 15 × 9 × 7 cm). Vse - 0,95 m, š. 0,85 m, gl. 0,20 m. buje skelet SE 5229. Interpretacija: polnilo groba 5021. SE 5229 SE 5263 Lokacija: sek. Križišče, kv. E119, E118. Opis: skelet. Glava proti S. Lokacija: sek. Križišče, kv. E119. Opis: močno uničen skelet. Interpretacija: vzhodni skelet v grobu 5026. Ohranjen je samo spodnji del nog. Vidni so le odtisi prstov, in niso ohranjeni, vse skupaj pa deluje in situ. zanimivo je, da SE 5264 je 10 cm proti Z ležala lobanja, ki pa daje vtis, da ni od istega Lokacija: sek. Križišče, kv. E119, E118. Opis: glava je obrnjena skeleta, ker leži na plasti, ki je starejša. Interpretacija: skelet proti J; usmerjen z glavo proti J, njegova desna noga (go- groba 5021. lenica in mečnica) sta ležali na desnem komolci sosednjega SE 5230 skeleta SE 5263. Skeleta nismo izkopali v celoti, saj je bila J polovica pod recentno cevjo SE 5004, 5009). Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. E119. Opis: neprepoznaven vkop za zahodni skelet v grobu 5026. grob. Interpretacija: vkop za grob 5021. SE 5231 SE 5265 Lokacija: sek. Križišče, kv. F118, E118. Opis: jama ovalne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. F120, E120. Opis: temno sivkasto rja-presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. va peščena glina z apnenci (5 %, vel. < 20 cm), apnenčevimi Interpretacija: vkop za grob 5026. Mere: dl. 0,95 m, š. 0,85 m, prodniki (15 %, vel. < 20 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 10 cm), gl. 0,20 m. malto (7 %, vel. < 8 cm), keramičnim gradbenim materialom (15 %, vel. < 12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: SE 5277 posutje oziroma nasutje gradbenega materiala (frg. tegul, Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: svetlo olivno rjava imbreksov, tubulov), ki je nad polnilom groba 5027. Mere: dl. do zelo temno sivkasto rjava glina z apnenčevimi prodniki 4,10 m, š. 2,20 m, gl. 0,30 m. (10 %, vel. < 8 cm), malto (1 %, vel. < 3 cm), ogljem (1 %, vel. < SE 5240 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polni - Lokacija: sek. Križišče, kv. F119, E119. Opis: rahla rjava peščena lo groba 5027. Mere: dl. 2,12 m, š. 0,74 m, gl. 0,33 m. glina z apnenci (10 %, vel. < 18 × 16 × 11 cm), apnenčevimi prodniki (10 %), peščenjaki (20 %, vel. < 16 × 8 × 9 cm), pešče- SE 5278 njakovimi lomljenci (40 %, vel. < 28 × 23 × 17 cm), tegulami Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: skelet. Glava je obrnjena (10 %, vel. < 16 × 11 × 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter- proti J, leži na hrbtu, leva roka je iztegnjena ob telesu, desna pretacija: struktura neznane namembnosti. Mere: dl. 1,72 m, pa je pod medenico. Interpretacija: skelet groba 5027. Mere: š. 0,64 m, gl. 0,20 m. dl. 1,70 m, š. 0,44 m. SE 5249 SE 5279 Lokacija: sek. Križišče, kv. F119, F118, E119, E118. Opis: svetlo Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: jama ovalne oblike s rumenkasto rjava glina z apnenci (5 %, vel. < 18 × 9 × 11 cm), presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (10 %, vel. Interpretacija: vkop za grob 5027. Mere: dl. 2,12 m, š. 0,74 m, < 19 × 13 × 10 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, gl. 0,33 m. vel. < 6 × 3 × 2,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretaci- SE 5408 ja: nasutje. Mere: dl. 2,85 m, š. 2,35 m, gl. 0,21 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: mazava rjava pe-SE 5261 ščena glina z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodni- Lokacija: sek. Križišče, kv. F119, E119. Opis: rjava peščena glina ki (15 %, vel. < 1–4 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 2 cm), ogljem z apnenci (3 %, vel. < 12 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: pol- < 3 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 8 cm), malto (3 %, vel. < 5 cm), nilo groba 5032. Mere: dl. 1,88 m, š. 0,70 m, gl. 0,70 m. ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom SE 5409 (3 %, vel. < 10 cm), tufiti (2 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: ne-Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: skelet je bil v ce-pravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 2,50 m, š. 2,30 m, loti ohranjen. Ležal je na hrbtu z glavo orientirano proti J in gl. 0,21 m. rokama sklenjenima na medenici. Grobna jama, v katero je bil skelet položen, je bila relativno majhna, tako da je bila Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 645 lobanja v pokončni legi naslonjena na steno jame s pogle- SE 6232 (SE 6216 = SE 6050 = SE 6222 = SE 6232 = SE 6394 dom, usmerjenim proti severu. Kosti skeleta so bile slabše = SE 2225) ohranjene, kar je verjetno posledica tega, da je neposredno Lokacija: sek. 2, kv. F131, F132, F133. Opis: temno rumenkasto nad grobom potekala cev za kanalizacijo SE 5021. Interpreta- rjava meljasta glina z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 3 cm), cija: skelet groba 5032. Mere: dl. 1,52 m. opeko (1 %). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. In- SE 5410 terpretacija: rečni sedimenti. Mere: dl. 10,00 m, š. 0,70 m, gl. < 0,32 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: jama nepravilne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Obli- SE 6284 ka preseka: U. Interpretacija: vkop za grob 5032. Mere: dl. Lokacija: sek. 2, kv. E125, E126. Opis: močno poškodovana 1,88 m, š. 0,70 m, gl. 0,70 m. lobanja ni bila del groba, ampak je ležala v nasutju SE 6333. SE 5435 Bila je močno sploščena, vendar ohranjena v celoti, pri čemer so bile posamezne kosti težko razpoznavne. Položena je bila Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E116. Opis: rjava glina s apnen - v pokončno lego, tako da je s spodnjim delom na površini čevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm), malto (4 %, vel. < 5 cm), spodaj ležeče plasti. Interpretacija: skelet groba 6053. ogljem (1 %, vel. < 2 cm), tufiti (3 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 5034. SE 6291 (SE 2224 = SE 6291 = SE 6511) Mere: dl. 1,40 m, š. 0,30 m, gl. 0,05 m. Lokacija: sek. 2, kv. F129, F130, F126, F127, F128. Opis: olivno SE 5436 rjava meljasta glina z apnenci (2 %, vel. 5–15 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 3 cm, 5 %, vel. 3–10 cm), peščenjaki (2 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E116. Opis: skelet je ležal nepo - vel. 5–10 cm), kostmi (1 %, vel. < 10 cm), keramičnim gradbe - sredno pod betonsko cevjo za kanalizacijo SE 5008, ki je bila nim materialom (3 %, vel. < 5 cm), tufiti (2 %, vel. 5–10 cm). ulita preko njega. Pri odstranjevanju cevi je bil skelet močno Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: vo - poškodovan, saj je del kosti ostal prilepljen na spodnjo stran dni sediment. Mere: pr. 0,25 m, gl. 0,35 m. cevi. Iz njihove lege je bilo mogoče sklepati, da je bil umrli pokopan na hrbtu z glavo usmerjeno proti J, pri čemer je imel SE 6293 (SE 2149 = SE 2227 = SE 6293) levo roko položeno ob telesu, medtem ko je desna počivala Lokacija: sek. 2, kv. F126, F127. Opis: svetlo olivno rjav glinen na trebuhu. Kosti so bile kljub dani situaciji v kateri je bil naj- pesek z apnenci (5 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki den relativno dobro ohranjene. Interpretacija: skelet groba (40 %, vel. < 3, 5 %, vel. 3–8 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm), 5033. Mere: dl. 1,50 m. tufiti (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: SE 5437 prodnat rečni nanos. Mere: dl. 7,60 m, š. 0,90 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E116. Opis: jama ovalne oblike s SE 6294 (SE 6294 = SE 6515 = SE 2239 = SE 2277 = SE 2245 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. = SE 4184) Interpretacija: vkop za grob 5033. Mere: dl. 1,40 m, š. 0,30 m, Lokacija: sek. 2, kv. F126–F130. Opis: interfacija. Oblika tlori- gl. 0,05 m. sa: linearna. Interpretacija: rečna erozija. Mere: dl. 17,30 m, š. SE 6050 1,70 m, gl. 0,90 m. (SE 6216 = SE 6050 = SE 6222 = SE 6232 = SE 6394 = SE 2225) SE 6335 Lokacija: sek. 2, kv. F130. Interpretacija: nasutje. Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: skelet groba 6015; skelet je bil SE 6216 uničen in razmetan, vidni so ostanki lobanje in nekaj dolgih (SE 6216 = SE 6050 = SE 6222 = SE 6232 = SE 6394 kosti. Usmeritve so zaradi stanja ne da ugotoviti. Interpretaci - = SE 2225) ja: skelet groba 6015. Lokacija: sek. 2, kv. D126–130, E125–130, F125–130. Opis: dro - bljiv olivno rjav peščen melj z apnenci (7 %, vel. < 15 cm), SE 6341 apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (3 %, vel. Lokacija: sek. 2, kv. E127, E128. Opis: jama ovalne oblike s < 10 cm), kosi marmorja (1 %, vel. < 10 cm), keramičnim grad- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. benim materialom (2 %, vel. < 10 cm), tufiti (2 %, vel. < 8 cm). Interpretacija: jama za grob 6018. Mere: dl. 1,85 m, š. 0,65 m, Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: sediment. Mere: dl. gl. 0,25 m. 22,00 m, š. 7,50 m. SE 6342 SE 6222 (SE 6216 = SE 6050 = SE 6222 = SE 6232 = SE 6394 Lokacija: sek. 2, kv. E127, E128. Opis: svetlo olivno rjava pešče- = SE 2225) na glina z apnenci (3 %, vel. 1–3 cm), apnenčevimi prodniki Lokacija: sek. 2, kv. F131, F132. Opis: rjav glinen melj s kamni (5 %, vel. 1–3 cm), malto (2 %, vel. 1–3 cm), keramičnim grad- (2 %, vel. < 5 cm), kostmi (0,5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. benim materialom (3 %, vel. 4–8 cm). Interpretacija: polnilo Interpretacija: sedimentni (poplavni) nanos. Mere: dl. 7,00 m, groba 6018. š. 2,50 m, gl. 0,03 m. 646 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 6343 SE 6511 (SE 2224 = SE 6291 = SE 6511). Lokacija: sek. 2, kv. E127, E128. Opis: skelet groba 6018 (Ja- SE 6513 nuarius); glava je proti J, leži na hrbtu, glava leži na levi strani Lokacija: sek., kv. Opis: linija večjih apnenčevih kamnov in obraza, leva roka je položena ob telesu, desna na medenici. prodnikov. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: posutje. Interpretacija: skelet groba 6018. Mere: dl. 1,59 m, š. 0,38 m. Mere: dl. 2,86 m. SE 6357 SE 6515 (SE 6294 = SE 6515 = SE 2239 = SE 2277 = SE 2245 Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: skelet. Obraz je obrnjen proti = SE 4184). Interpretacija: rečna erozija. S, samo lobanja je bila položena v plast SE 6216. Pokopana je SE 7013 (SE 5034 = SE 5124 = SE 5215 = SE 7013) bila samo lobanja, a glede na karakter plasti SE 6216 (napla- Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F109–F114. Opis: svetlo olivno rja- vinska plast) bi lahko bil ostanek skeleta odnesen. Interpreta- va glina z apnenci (5 %, vel. 4–10 cm), apnenčevimi prodniki cija: skelet groba 6022. (2 %, vel. 3–7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: SE 6358 glineno nasutje ob obzidju. Mere: dl. 21,76 m, š. 3,89 m, gl. 0,47 m. Lokacija: sek. 2, kv. E128, E129. Opis: jama ovalne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. SE 7015 Interpretacija: jama za grob 6023. Mere: dl. 2,10 m, š. 1,05 m, Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F109. Opis: jama ovalne oblike gl. 0,43 m. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: SE 6359 nepravilna. Interpretacija: grobna jama za grob 7000. Mere: dl. 1,91 m, š. 0,61 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. 2, kv. E128, E129. Opis: svetlo olivno rjava glina z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 3 cm), SE 7016 ogljem (2 %, vel. < 2 cm), prodniki (5 %, vel. < 3 cm), keramič- Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F109. Opis: skelet leži na levem nim gradbenim materialom (3 %, vel. < 5 cm), tufiti (2 %, vel. licu. Leva noga je pokrčena in leži pod desno nogo. Leva < 3 cm). Interpretacija: polnilo groba 6023. roka je pokrčena – dlan je na medenici. Desna roka je ob te- SE 6360 lesu. Desna noga je usmerjena rahlo na SZ. Pokop je v smeri S–J (glava proti J). Interpretacija: skelet groba 7000. Mere: dl. Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: skelet. skelet leži na hrbtu, gla - 1,60 m, š. 0,51 m. va je rahlo obrnjena na zahod (lahko da je kasneje prema - knjena, desna roka je rahlo pokrčena, leva je pokrčena in z SE 7017 dlanjo položena na prsni koš. Nogi sta iztegnjeni. Pod glavo Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F109. Opis: temno rumenkasto ima prodnike. Glava je obrnjena proti J. Interpretacija: skelet rjava meljasta glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 1–2, groba 6023. Mere: dl. 1,64 m, š. 0,51 m. 10 %, vel. 4–7 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: ne- SE 6363 pravilna. Interpretacija: polnilo groba 7000. Mere: dl. 1,91 m, š. 0,61 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: skelet; vkop in polnilo nista vidna, leži v plasti SE 6216. Leži na levem boku, glava je obr- SE 7022 njena proti S, obraz proti V. Skelet je močno poškodovan, Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F109. Opis: olivno rjav peščen vidnih je nekaj kosti reber. Lobanja je zelo fragmentirana. Vi- melj z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), malto (25 %), dnih je še nekaj ostankov dolgih kosti. Interpretacija: skelet ogljem (10 %), tegulami (15 %, vel. < 5 cm), imbreksi (10 %, vel. groba 6024. < 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. SE 6394 Interpretacija: ruševinska plast. Mere: dl. 6,65 m, š. 1,87 m, gl. (SE 6216 = SE 6050 = SE 6222 = SE 6232 = SE 6394 0,14 m. = SE 2225) Lokacija: sek. 2, kv. E–F/134–135. Opis: drobljiv olivno rjav gli- SE 7023 nen melj z apnenci (10 %, vel. < 18 cm), apnenčevimi pro- Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. Opis: olivno rjava meljasta glina z dniki (5 %, vel. < 13 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 15 cm), malto apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 1–4 cm), kostmi (1 %), ogljem (5 %, vel. < 2 cm), tufiti (10 %, vel. < 15 cm), opeko (5 %, vel. (3 %), železovimi oksidi (5 %), keramičnim gradbenim mate- < 7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje ob rialom (5 %, vel. < 0,5 cm). Interpretacija: nasutje. Mere: dl. gradnji stolpa (?). 22,30 m, š. 4,26 m, gl. 0,11 m. SE 6406 SE 7024 Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: apnenčevimi prodniki (vel. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F109. Opis: olivno rjava melja- 3–7 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: nepravilna. sta glina z apnenčevimi prodniki (40 %, vel. 1–4 cm). Oblika Interpretacija: prodniki pod glavo skeleta groba 6023. Mere: tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: dl. 0,22 m, š. 0,10 m, gl. 0,03 m. utrditev cestišča – poti. Mere: dl. 21,78 m, š. 0,87 m, gl. 0,08 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 647 SE 7030 < 6 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Inter - Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: jama ovalne oblike s pretacija: polnilo groba 7004. Mere: dl. 1,56 m, š. 0,70 m, gl. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. 0,35 m. Interpretacija: grobna jama za grob 7001. Mere: dl. 0,52 m, š. SE 7041 0,28 m, gl. 0,16 m. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. E113. Opis: skelet leži na hrbtu, od SE 7031 pasu navzgor je pod kineto. Smer pokopa je S–J (glava proti Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: skelet je zelo slabo S). Leva roka leži na medenici (pokrčena v komolcu), desna ohranjen, vidijo se le rebra in nekaj dolgih kosti. Lobanja je roka je v komolcu pokrčena, dlan je na grodnici. Glava je na- zelo slabo ohranjena. Lega pokopa je S–J (glava proti J). In- gnjena rahlo na levo stran. Interpretacija: skelet groba 7004. terpretacija: skelet groba 7001. Mere: dl. 0,56 m, š. 0,27 m. Mere: dl. 1,55 m, š. 0,32 m. SE 7032 SE 7042 Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: olivno rjava meljasta Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F109. Opis: skelet je zelo slabo glina z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 2, 2 %, vel. 3–5 cm). ohranjen. Presekan je z zagatnico). Smer pokopa je S–J (gla- Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo groba 7001. va proti J). Verjetno gre za otroški skelet. Vkop za grobno Mere: dl. 0,52 m, š. 0,28 m, gl. 0,16 m. jamo in polnilo se zaradi zagatnic ne da določiti. Interpretaci- SE 7033 ja: skelet groba 7005. Mere: dl. 0,34 m, š. 0,18 m. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: jama ovalne oblike s SE 7043 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F114. Opis: jama nepravilne oblike Interpretacija: vkop za grob 7002. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,85 m, s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre- gl. 0,28 m. seka: U. Interpretacija: vkop za grob 7006. Mere: dl. 1,01 m, š. SE 7034 0,54 m, gl. 0,21 m. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: olivno rjava meljasta SE 7044 glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm, 3 %, vel. < Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F114. Opis: olivno rjava meljasta 7 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %). Oblika tlo- glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm, 2 %, vel. < risa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo groba 7002. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,85 m, gl. 0,28 m. 7006. Mere: dl. 1,01 m, š. 0,54 m, gl. 0,21 m. SE 7035 SE 7045 Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: skelet leži na hrbtu z Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F114. Opis: skelet leži na hrbtu rokami ob telesu. Glava je v anatomski legi – na levo stran. v smeri S–J (glava proti S). Vidna je le polovica stegnenice, Smer pokopa je J–S (glava proti J). je nekoliko slabše ohra- golenica in mečnica ter stopala. ostali del skeleta leži pod ki- njen – predvsem prsni koš. Interpretacija: skelet groba 7002. neto. Obe roki sta ob telesu, glava je nagnjena rahlo v desno. Mere: dl. 1,43 m, š. 0,42 m. Desna roka (dlan) leži na kamnu. Interpretacija: skelet groba SE 7036 7006. Mere: dl. 1,64 m, š. 0,33 m. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F112. Opis: jama nepravilne oblike SE 7521 s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese- Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098. Opis: jama ovalne ka: U. Interpretacija: grobna jama za grob 7003 (?). Mere: dl. oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Obli- 1,81 m, š. 0,53 m, gl. 0,35 m. ka preseka: U. Interpretacija: vkop za grob 7500. Mere: dl. SE 7037 1,36 m, š. 0,51 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F112, E112. Opis: temno siv me- SE 7522 ljasta glina z apnenčevimi prodniki (6 %, vel. < 3 cm, 2 %, vel. Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098. Opis: temno rumen- < 7 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo groba kasto rjav glinen melj z malto (40 %) in kosi ometa (3 %). Obli- 7003. Mere: dl. 1,81 m, š. 0,53 m, gl. 0,35 m. ka tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo SE 7039 groba 7500. Mere: dl. 1,36 m, š. 0,51 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. E113. Opis: jama oglate oblike s SE 7523 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098. Opis: skelet je moč- Interpretacija: vkop za grob 7004. Mere: dl. 1,56 m, š. 0,70 m, no poškodovan, zaradi lege ob zagatnici in maltnega polnila. gl. 0,35 m. Leži na hrbtu z iztegnjenimi nogami, desna roka ni ohranje- SE 7040 na, leva je zelo poškodovana. Lobanja je zdrobljena. Desna roka je prekrižana na medenici. Interpretacija: skelet groba Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. E113. Opis: olivno rjava melja - 7500. Mere: dl. 1,40 m, š. 0,28 m. sta glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm, 3 %, vel. 648 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 7526 vel. < 4 × 3 cm), Oblica (10 %, vel. < 4 × 6 cm), prodniki Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098. Opis: rumenorjava (44 %, vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: meljasta glina z apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 5 cm). Obli- nasutje. Mere: dl. 11,16 m, š. 1,44 m, gl. 0,08 m. ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa za obzidje. SE 2202 Mere: dl. 2,57 m, š. 1,65 m, gl. 0,16 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E147. Opis: jarek nepravilne oblike. SE 7542 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jarek neznane na- Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: rumenkasto rjava me- membnosti. Mere: dl. 2,50 m, š. 0,89 m, gl. 0,18 m. ljasta glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 3–5 cm), pešče- SE 2203 (SE 4105 = SE 2203) njaki (2 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %), keramičnim gradbenim Lokacija: sek. kanal 2, kv. E147. Opis: temno sivkasto rjav pe-materialom (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: na-ščen melj z apnenci (2 %, vel. 0,5–3 cm), apnenčevimi pro-sutje. Mere: dl. 2,50 m, š. 1,52 m, gl. 0,41 m. dniki (5 %, vel. 0,5–3 cm), peščenjaki (1 %, vel. 1–2 cm), malto SE 7548 (1 %, vel. 1–2 cm), ogljem (1 %, vel. 0,2–1 cm), opeko (1 %, vel. Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: jama ovalne oblike s 0,5–4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Mere: dl. 4,96 m, š. 2,50 m, gl. 0,20 m. Interpretacija: vkop za grob 7502. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,44 m, SE 2204 gl. 0,29 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E135. Opis: olivno rjav glinen melj SE 7549 z apnenci (5 %, vel. < 10 × 16 cm), apnenčevimi prodniki Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: zbita rumenorja- (8 %, vel. 1–4 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 1 × 3 cm), tufiti (2 %, va meljasta glina z apnenci (7 %, vel. 5–8 cm), apnenčevimi vel. < 10 × 18 cm), opeko (1 %, vel. < 4 × 5 cm). Oblika tlo- prodniki (15 %, vel. 3–7 cm), malto (15 %), ogljem (1 %), kera- risa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 5,57 m, š. mičnim gradbenim materialom (1 %). Oblika tlorisa: ovalna. 1,94 m, gl. 0,08 m. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 7502. Mere: SE 2205 (SE 4108 = SE 2205) dl. 0,70 m, š. 0,44 m, gl. 0,29 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E148. Opis: rumenkasto rjav peščen SE 7550 melj s peščenjakovimi prodniki (1 %, vel. < 0,5 cm; 1 %, vel. Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: skelet je zelo poškodo- 4–5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. van, od njega sta ohranjeni le polovici nog in nekaj stopalnih Mere: dl. 6,48 m, š. 2,09 m, gl. 0,08 m. kosti. Glede na lego teh kosti je smer pokopa J–S. Lahko da SE 2211 (SE 4103 = SE 2200 = SE 2211) gre za dele istega skeleta kot v grobu 7501, ki je bil prekopan Lokacija: sek. kanal 2, kv. E149. Opis: zbita rjava peščena oziroma uničen z roparskim jarkom SE 7538. Interpretacija: glina s kamni (6 %), prodniki (49 %, vel. < 4 cm; 10 %, vel. < skelet groba 7502. Mere: dl. 0,265 m, š. 0,14 m. 4 × 6 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 2,08 m, š. 0,27 m, gl. 0,02 m. 14.11 Faza 3c SE 2214 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E147, E148. Opis: olivno rjav glinen SE 2186 (SE 4048 = SE 2186) pesek z apnenci (10 %, vel. < 12 × 8 cm), apnenčevimi pro-Lokacija: sek. kanal 2, kv. E146, E147, E148. Opis: temno siv-dniki (15 %, vel. < 4 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 5 × 3 cm), kasto rjava peščena glina z apnenci (2 %, vel. < 3 × 4 cm), peščenjakovimi prodniki (5 %, vel. < 4 cm), Oblica (20 %, vel. apnenčevi prodniki (5 %, vel. < 4 cm), apnenčevi prodniki < 12 × 8 cm), tufiti (5 %, vel. < 8 × 6 cm). Oblika tlorisa: ne-(2 %, vel. < 4 × 6 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 3 × 4 cm), pravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 2,68 m, š. 1,30 m, ogljem (1 %, vel. < 1 cm). Interpretacija: sediment na hodni gl. 0,12 m. površini. Mere: dl. 4,90 m, š. 2,26 m, gl. 0,07 m. SE 2215 SE 2187 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E149. Opis: drobljiv olivno rjav pe-Lokacija: sek. kanal 2, kv. E146, E147, E148, E149. Opis: zbi-sek (30 %) pomešan z glinenim peskom (10 %) z apnenci ta rjava peščena glina z apnenci (1 %, vel. < 10 × 12 cm), (10 %, vel. < 6 × 4 cm), apnenčevi prodniki (10 %), apnenče-apnenčevi prodniki (40 %, vel. < 10 × 18 cm), apnenčevimi vimi prodniki (30 %), peščenjaki (1 %, vel. < 3 × 2 cm), pešče-prodniki (30 %, vel. 0,5–4 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 18 × njakovimi prodniki (5 %, vel. < 4 cm), tufiti (3 %), kremenče-20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo jar-vimi prodniki (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ka 2202. Mere: dl. 3,40 m, š. 0,90 m, gl. 0,15 m. polnilo jame 2217. Mere: dl. 3,75 m, š. 0,65 m, gl. 0,62 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D147, D146. Opis: zbita rjava pe- Lokacija: sek. kanal 2, kv. E150, E149. Opis: glinen pesek z ščena glina z apnenci (5 %, vel. < 5 × 8 cm), peščenjaki (1 %, apnenčevi prodniki (2 %, vel. < 20 × 16 cm), apnenčevimi SE 2200 (SE 4103 = SE 2200 = SE 2211) SE 2216 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 649 lomljenci (50 %, vel. < 28 × 18 cm), tufitov lomljenec (18 %, apnenčevimi prodniki (40 %, vel. 0,2–20 cm). Oblika tlorisa: vel. < 22 × 18 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nepravilna. Interpretacija: nanos Savinje. Mere: dl. 5,30 m, nasutje. Mere: dl. 2,09 m, š. 0,81 m, gl. 0,68 m. š. 3,10 m. SE 2217 SE 3230 (SE 3225 = SE 3230) Lokacija: sek. kanal 2, kv. E150, E149. Opis: jama nepravilne Lokacija: sek. Križišče, kv. I–J/117–119. Opis: zbit temno oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama/jarek/ sivkasto rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. 0,2–21 cm), naravna kotanja. Mere: dl. 4,95 m, š. 0,73 m, gl. 0,62 m. apnenčevimi prodniki (40 %, vel. 0,2–15 cm), Tuf (5 %, vel. SE 3052 0,2–10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nanos Savinje. Mere: dl. 11,70 m, š. 5,20 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L–N/117–119. Opis: zbita rjava me - ljasta glina z apnenčevimi prodniki (70 %, vel. < 8 cm). Obli- SE 3231 ka tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpreta- Lokacija: sek. Križišče, kv. J118, K118. Opis: zbit zelo temno cija: nasutje. Mere: dl. 10,30 m, š. 8,60 m, gl. 0,25 m. sivkasto rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. SE 3102 < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm), kostmi (10 %), ogljem (2 %, vel. < 2 cm), imbreksi (%, vel. < 10 cm), laterkuli (2 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. J119, K119. Opis: drobljiv temno si - vel. < 15 cm), tufiti (10 %, vel. < 5 cm), opeko (3 %, vel. < vorjav peščen melj z apnenci (3 %, vel. 0,2–2 cm), apnenče - 5 cm), Kremen (4 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Obli - vimi prodniki (5 %, vel. 0,2–3 cm), tufiti (3 %, vel. 0,2–2 cm), ka preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 3004. Mere: dl. opeko (2 %, vel. 0,2–5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika 1,20 m, š. 0,70 m, gl. 0,07 m. preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 9,40 m, š. 7,70 m, gl. 0,11 m. SE 3232 SE 3133 Lokacija: sek. Križišče, kv. J118, K118. Opis: jama ovalne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika prese - Lokacija: sek. Križišče, kv. F119. Opis: temno rumenkasto rjav ka: U. Interpretacija: vkop za grob 3004. Mere: dl. 1,20 m, š. peščen melj z apnenci (5 %, vel. 0,2–2 cm), tufiti (5 %, vel. 0,70 m, gl. 0,07 m. 0,2–2 cm), opeko (1 %, vel. 0,2–3 cm). Oblika tlorisa: nepra - vilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: ruševina. SE 3233 Mere: dl. 12,70 m, š. 7,50 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K116. Opis: drobljiv zelo temno SE 3200 sivkasto rjav peščen melj s kostmi (10 %, vel. < 1,50 cm), pro- dniki (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika prese - Lokacija: sek. Križišče, kv. K115, I–J/114–115. Opis: drobljiv te - ka: U. Interpretacija: polnilo groba 3003. Mere: dl. 1,50 m, š. mno sivorjav peščen melj s prodniki (20 %, vel. < 10 cm), 0,50 m, gl. 0,25 m. tegulami (3 %, vel. < 15 cm), imbreksi (2 %, vel. < 15 cm). Interpretacija: sediment. Mere: dl. 6,00 m, š. 5,00 m, gl. < SE 3234 0,20 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K116. Opis: jama ovalne oblike s SE 3220 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za grob 3003. Mere: dl. 1,50 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. L–M/118–119. Opis: zbit temno ru - 0,50 m, gl. 0,25 m. menkasto rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (40 %, vel. 0,2–17 cm), peščenjakovimi prodniki (20 %, vel. 0,2– SE 3235 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vko- Lokacija: sek. Križišče, kv. J–K/118–119. Opis: drobljiv zelo te- pa 3282. Mere: dl. 8,30 m, š. 7,10 m. mno sivkasto rjav peščen melj z apnenci (7 %, vel. < 12 cm), SE 3221 apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 10 cm), kostmi (2 %, vel. < 10 cm), ogljem (1 %, vel. < Lokacija: sek. Križišče, kv. J115. Opis: oliven meljast pesek 1 cm), opeko (15 %, vel. < 12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. s kostmi (10 %), prodniki (20 %, vel. < 5 cm). Oblika tlori - Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. sa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 3,90 m, š. 3,70 m. 3000. Mere: dl. 1,70 m, š. 0,66 m, gl. < 0,20 m. SE 3222 SE 3236 Lokacija: sek. Križišče, kv. J119, K119. Opis: drobljiv zelo te-Lokacija: sek. Križišče, kv. J115. Opis: jama ovalne oblike s mno sivkasto rjav peščen melj z apnenci (3 %, vel. < 2 cm), presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 2 cm), peščenjaki (1 %, vel. U. Interpretacija: jama za grob 3000. Mere: dl. 1,70 m, š. < 2 cm), kostmi (10 %, vel. < 10 cm), opeko (4 %, vel. < 5 cm). 0,66 m, gl. < 0,20 m. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo vkopa 3237. SE 3225 (SE 3225 = SE 3230) Mere: dl. 0,60 m, š. 0,55 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. I–K/119–120. Opis: zbit temno sivkasto rjav peščen melj z apnenci (15 %, vel. 0,2–25 cm), 650 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 3237 SE 4107 Lokacija: sek. Križišče, kv. J119, K119. Opis: jama ovalne oblike Lokacija: sek. 1, kv. D148, D149. Opis: drobljiv svetlo olivno s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: rjav glinen melj s peščenjaki (15 %, vel. < 2 cm). Oblika tlo- jama za kol. Mere: dl. 0,60 m, š. 0,55 m, gl. 0,15 m. risa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 1,40 m, š. SE 3238 0,70 m, gl. 0,16 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. M119, L119. Opis: drobljiv te- SE 4108 (SE 4108 = SE 2205) mno sivkasto rjav glinen melj z apnenci (2 %, vel. < 5 cm), Lokacija: sek. 1, kv. D148, D149. Opis: rumenkasto rjava apnenčevimi prodniki (7 %, vel. < 6 cm), tegulami (1 %, vel. meljasta glina. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 0,68 m, š. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepra- 0,73 m, gl. 0,06 m. vilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 4,20 m, š. 1,00 m, gl. SE 4112 0,16 m. Lokacija: sek. 1, kv. D145. Opis: lobanja. Interpretacija: loba-SE 3253 nja v nasutju SE 4097. Lokacija: sek. Križišče, kv. H–I/108–115. Opis: drobljiv oliven SE 4116 peščen melj s kostmi (3 %), prodniki (50 %, vel. < 12 cm), Lokacija: sek. 1, kv. C147. Opis: drobljiv rumenkasto rjav gli-opeko (4 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: linearna. Interpreta-nen pesek z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodni-cija: nasutje za cesto ali rečno obrežje nastalo ob spremem-ki (15 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 3 cm), keramič-bi toka reke. Mere: dl. 26,00 m, š. 2,00–3,50 m, gl. 0,15 m. nim gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: ovalna. In-SE 3262 (SE 3262–SE 7021) terpretacija: polnilo groba 4000. Mere: dl. 2,23 m, š. 0,76 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. H–J/108–115. Opis: drobljiv oliven gl. 0,16 m. peščen melj s prodniki (2 %, vel. 2 × 2 cm), opeko (2 %). SE 4117 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vodna usedlina. Lokacija: sek. 1, kv. C147. Opis: drobljiv svetlo olivno rjav gli-Mere: dl. 26,00 m, š. 9,00 m, gl. 0,20 m. nen pesek z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi pro-SE 4048 (SE 4048 = SE 2186) dniki (10 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 3 cm), malto Lokacija: sek. 1, kv. D148. Opis: olivno rjava peščena glina z (15 %). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo groba malto (20 %). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: sediment 4001. Mere: dl. 0,88 m, š. 0,52 m, gl. 0,05 m. na hodni površini. Mere: dl. 7,30 m, š. 1,50 m, gl. 0,48 m. SE 4118 SE 4063 Lokacija: sek. 1, kv. C–D140–144. Opis: svetlo olivno rjava pe- Lokacija: sek. 1, kv. C–D144–148. Opis: svetlo olivno rjav gli- ščena glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm), malto nen pesek. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: nepravilna. (15 %), kostmi (1 %), tufiti (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: ne- Interpretacija: polnilo vkopa 4152 in 4146. Mere: dl. 32,40 m, pravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: glineno š. 1,34 m, gl. 0,20 m. nasutje ob obzidju. Mere: dl. 16,63 m, š. 2,50 m, gl. 0,27 m. SE 4097 SE 4126 Lokacija: sek. 1, kv. C–D/146–147. Opis: svetlo olivno rjava Lokacija: sek. 1, kv. C147. Opis: skelet je zelo slabo ohranjen. glina z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 15 cm), peščenjaki Orientiran je S–J, pri čemer je glava na J strani. Lobanja je (5 %, vel. < 10 cm), malto (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. zdrobljena, zgornje in spodnje okončine so le deloma ohra- Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: glineno nasutje. njene. Prsni koš in hrbtenica so v zelo slabem stanju. Pri Mere: dl. 27,30 m, š. 3,30 m, gl. 0,20 m. odstranjevanju so naleteli na dva sprednja zoba. Skelet ima SE 4103 pri glavi in nogah venec kamnov. Interpretacija: skelet groba (SE 4103 = SE 2200 = SE 2211) 4000. Mere: dl. 1,56 m, š. 0,41 m. Lokacija: sek. 1, kv. D148, D149. Opis: drobljiv olivno rjav meljast pesek z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi SE 4127 prodniki (40 %), peščenjaki (5 %, vel. < 3 cm), keramičnim Lokacija: sek. 1, kv. C147. Opis: jama ovalne oblike s prese- gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. In- kom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: vkop za terpretacija: nasutje. Mere: dl. 3,56 m, š. 1,58 m, gl. 0,21 m. grob 4000. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,60 m, gl. 0,13 m. SE 4105 (SE 4105 = SE 2203) SE 4128 Lokacija: sek. 1, kv. D149. Opis: olivno rjava meljasta glina Lokacija: sek. 1, kv. C147. Opis: otroški skelet je zelo slabo z apnenci (2 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 3 cm), ohranjen. Lobanji manjka zgornji del. Skelet je orientiran keramičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: ne- S–J, pri čemer je glava na J. Skelet je v skrčeni legi (leži na pravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 0,60 m, š. 1,20 m, desnem boku), roki pa sta položeni ob telo. Epifize in diafize gl. 0,09 m. še niso zraščene. Okrog skeleta so bili položeni kamni, prav Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 651 tako pa je imel lobanjo podloženo s kamni. Interpretacija: in diafize še niso zraščene. Interpretacija: skelet groba 4004. skelet groba 4001. Mere: dl. 0,77 m, š. 0,36 m. Mere: dl. 1,08 m, š. 0,38 m. SE 4129 SE 4139 Lokacija: sek. 1, kv. C147. Opis: jama ovalne oblike s prese- Lokacija: sek. 1, kv. C146. Opis: jama ovalne oblike s prese- kom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: vkop za kom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: vkop za grob 4001. Mere: dl. 0,87 m, š. 0,53 m, gl. 0,08 m. grob 4004. Mere: dl. 1,19 m, š. 0,60 m, gl. 0,13 m. SE 4131 SE 4146 Lokacija: sek. 1, kv. C146. Opis: drobljiv rumenkasto rjav gli- Lokacija: sek. 1, kv. D144, C144. Opis: jama krožne oblike nen pesek z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: (5 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 3 cm), malto (15 %). jama za kol. Mere: dl. 0,18 m, š. 0,16 m, gl. 0,09 m. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 4133 SE 4147 (za grob 4002). Mere: dl. 0,92 m, š. 0,30 m, gl. 0,06 m. Lokacija: sek. 1, kv. C142, D142. Opis: temno rumenkasto rja-SE 4132 va meljasta glina z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki Lokacija: sek. 1, kv. C146. Opis: skelet je močno poškodovan. (5 %, vel. < 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %). Poškodoval ga je vkop SE 4045. Od celega skeleta je ostala Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo groba 4005. samo desna stran medenične kosti in desna noga (stegneni- Mere: dl. 1,75 m, š. 0,51 m, gl. 0,16 m. ca, golenica in mečnica). Skelet je orientiran S.–J, pri čemer SE 4148 je medenica na J strani. Noga je podložena s kamenjem. Lokacija: sek. 1, kv. C142, D142. Opis: skelet je orientiran S–J, Poškodovana je tudi grobna jama. Interpretacija: skelet gro-pri čemer je glava na S. Skelet je slabše ohranjen, zaradi ba 4002. maltnega in peščenega polnila. Lobanja je razpadla, spo-SE 4133 dnja čeljustnica leži na prsnem košu. Apifize in diafize so Lokacija: sek. 1, kv. C146. Opis: jama ovalne oblike s prese- zraščene, zobje niso ohranjeni. Kosti prsnega koša so nedo- kom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: vkop za ločljive zaradi zelo slabe ohranjenosti. Interpretacija: skelet grob 4002. Mere: dl. 0,92 m, š. 0,30 m, gl. 0,06 m. groba 4005. SE 4134 SE 4149 Lokacija: sek. 1, kv. D146. Opis: rumenkasto rjava meljasta Lokacija: sek. 1, kv. C142, D142. Opis: jama ovalne oblike s glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), peščenja- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: ki (5 %, vel. < 3 cm), malto (5 %). Oblika tlorisa: ovalna. In- vkop za grob 4005. Mere: dl. 1,75 m, š. 0,51 m, gl. 0,16 m. terpretacija: polnilo vkopa SE 4136 za grob 4003. Mere: dl. SE 4152 1,95 m, š. 0,77 m, gl. 0,12 m. Lokacija: sek. 1, kv. D143, C143. Opis: jama s presekom U-SE 4135 -oblike. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop ob obzidju. Lokacija: sek. 1, kv. D146. Opis: skelet je poškodovan. Poško- Mere: dl. 5,04 m, š. 0,18 m. doval ga je vkop SE 4045 (recentne kleti). Skelet je orienti- SE 4154 ran S–J, pri čemer je lobanja (glava) na J strani. Skelet leži Lokacija: sek. 1, kv. C–D147–148. Opis: drobljiv olivno rjav gli-na hrbtu, nogi sta rahlo usmerjeni v desno (rahlo pokrčeni). nen melj z apnenci (5 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi prodniki Interpretacija: skelet groba 4003. Mere: dl. 1,62 m, š. 0,39 m. (5 %, vel. < 5 cm), malto (5 %). Oblika tlorisa: ovalna. Inter-SE 4136 pretacija: polnilo groba 4006. Mere: dl. 1,40 m, š. 0,70 m, gl. Lokacija: sek. 1, kv. D146. Opis: jama ovalne oblike s prese- 0,13 m. kom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: vkop za SE 4155 grob 4003. Mere: dl. 1,96 m, š. 0,76 m, gl. 0,29 m. Lokacija: sek. 1, kv. D147, C147. Opis: skelet je močno poško-SE 4137 dovan. Ohranjena je le leva roka in levi del prsnega koša. Lokacija: sek. 1, kv. C146. Opis: drobljiva rjava peščena glina Skelet je orientiran S–J, pri čemer ima glavo (zgornji del) na z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 3 cm), J strani. Lobanja ni ohranjena in zobovje tudi ne. V grobu so malto (15 %). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo tudi kosti živali (vretenca). Interpretacija: skelet groba 4006. vkopa za grob 4004. Mere: dl. 1,19 m, š. 0,60 m, gl. 0,13 m. SE 4156 SE 4138 Lokacija: sek. 1, kv. D147, D148, C147, C148. Opis: ovalna Lokacija: sek. 1, kv. C146. Opis: skelet je slabo ohranjen zara- jama s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpre- di polnila grobne jame (malta). Lobanja je zdrobljena, prsni tacija: vkop za grob 4006. Mere: dl. 1,40 m, š. 0,70 m, gl. koš je zelo slabo ohranjen, manjkajo stopala in del golenice 0,13 m. ter mečnice. Orientacija groba: S (glava) – J (nogi). Epifize 652 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 4159 SE 5084 Lokacija: sek. 1, kv. D147, C147. Opis: drobljiv svetlo olivno Lokacija: sek. Križišče, kv. E–F/114–115. Opis: drobljiv olivno rjav glinen melj z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (5 %, rumen glinen pesek z apnenci (5 %, vel. < 20 × 20 cm), pe- vel. < 3 cm), malto (15 %). Oblika tlorisa: ovalna. Interpreta- ščenjaki (55 %, vel. < 15 cm), peščenjakovimi lomljenci (30 %, cija: polnilo vkopa SE 4161 za grob 4007. Mere: dl. 0,29 m, š. vel. < 30 × 20 × 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter- 0,40 m, gl. 0,05 m. pretacija: ostanki gradbenega materiala. Mere: dl. 2,10 m, š. SE 4160 1,50 m, gl. 0,19 m. Lokacija: sek. 1, kv. D147, C147. Opis: od skeleta je ostala SE 5085 samo lobanja. Skelet je bil orientiran S–J, pri čemer je glava Lokacija: sek. Križišče, kv. F114. Opis: plastičen svetlo oliv- na S. Spodnja in zgornja čeljustnica nista ohranjeni. Inter- no rjava meljasta glina z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < pretacija: skelet groba 4007. 2 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravil- SE 4161 na. Interpretacija: eno od zasutij obzidnega jarka. Mere: dl. 3,00 m, š. 1,00 m, gl. 0,23 m. Lokacija: sek. 1, kv. D147, C147. Opis: jama ovalne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: SE 5086 vkop za grob 4007. Mere: dl. 0,29 m, š. 0,40 m, gl. 0,05 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F114, E114. Opis: zbit rjav peščen SE 4181 melj z apnenci (2 %, vel. < 8 × 4 × 4,5 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 6 × 4 × 2,5 cm), peščenjaki (10 %, vel. Lokacija: sek. 1, kv. D147, D148, D146, C147, C148, C145, < 6 × 4,5 × 3 cm), malto (20 %, vel. < 3 × 2,5 × 1 cm), ope - C146, D145. Opis: svetlo olivno rjav glinen pesek z apnen - ko keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 4 × 2 čevimi prodniki (15 %, vel. < 4 cm), peščenjaki (3 %, vel. < × 2,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje 4 cm), malto (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: – ostanek popravila obzidja. Mere: dl. 1,80 m, š. 1,30 m, gl. nasutje v povezavi z gradnjo obzidja ali popravilom obzidja. 0,03 m. SE 4186 SE 5087 (SE 5087 = SE 5066) Lokacija: sek. 1. Opis: plast olivno rjave meljaste gline. Inter - Lokacija: sek. Križišče, kv. E115, E114. Opis: zbit rjav peščen pretacija: izravnava. melj z apnenci (10 %, vel. < 16 × 10 × 5 cm), apnenčevimi SE 5063 prodniki (30 %, vel. < 20 × 9 × 6 cm), peščenjaki (5 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: drobljiv svetlo rjavka - < 16 × 8 × 5 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %, sto siv meljast pesek z apnenci (5 %, vel. < 5 cm), apnenče - vel. < 4 × 8 × 12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpreta - vimi lomljenci (10 %, vel. 15 × 15–25 × 20 cm), peščenjaki cija: zasutje obzidnega jarka. Mere: dl. 15,00 m, š. 3,00 m, (5 %, vel. < 10 cm), skrilavci (1 %, vel. < 3 cm), malto (30 %, gl. 0,21 m. vel. < 10 cm), prodniki (5 %, vel. 2–6 cm), keramičnim grad - SE 5088 (SE 5088 = SE 7541) benim materialom (2 %, vel. < 12 cm), tegulami (2 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115, E114. Opis: rjav glinen pesek z 10–20 cm), tufiti (2 %, vel. < 16 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. apnenci (15 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. Interpretacija: plast, nastala pri popravilu obzidja. Mere: dl. < 5 cm), peščenjakovimi lomljenci (3 %, vel. < 20 × 15 cm), 4,60 m, š. 0,94 m, gl. 0,13 m. malto (20 %, vel. < 10 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramič - SE 5066 (SE 5066 = SE 5087) nim gradbenim materialom (1 %, vel. < 2 cm), tufiti (15 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. E–F/115–116. Opis: zbit rjav peščen < 12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. melj z apnenci (15 %, vel. < 17 × 12 × 7 cm), apnenčevimi Plast je nastala ob popravilu obzidja. Mere: dl. 4,40 m, š. prodniki (20 %, vel. < 12 × 8 × 5,5 cm), peščenjaki (15 %, 1,00 m, gl. 0,16 m. vel. < 25 × 21 × 17 cm), keramičnim gradbenim materialom SE 5091 (10 %, vel. < 4 × 8 × 11,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. In - Lokacija: sek. Križišče, kv. E–F/117–118. Opis: zbit zelo te - terpretacija: zasutje obzidnega jarka. Mere: dl. 15,00 m, š. mno sivkasto rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. 3–8 cm), 3,00 m, gl. 0,21 m. apnenčevimi prodniki (30 %, vel. 5–15 cm), peščenjaki (15 %, SE 5069 vel. 5–12 cm), malto (3 %, vel. 1–3 cm), keramičnim gradbe - Lokacija: sek. Križišče, kv. E116, D116, E115, D115. Opis: vkop nim materialom (5 %, vel. 3–8 cm), tufiti (1 %, vel. 7–10 cm). nepravilne oblike. Istočasno in iste funkije kot SE 5062 = Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter - SE 5065, le da gre SE 5065 v smeri V–Z in ne J–S. Zapolnjen pretacija: hodna površina ob gradnji obzidja (?). Mere: dl. z SE 5068. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: roparski 3,90 m, š. 3,35 m, gl. 0,20 m. jarek. Mere: dl. 3,00 m, š. 1,45 m, gl. 0,25 m. SE 5095 Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: zbit rjav glinen pesek s peščenjaki (2 %, vel. < 3 × 2,5 × 1 cm), malto (5 %, vel. < Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 653 2,5 cm), ogljem (3 %, vel. < 1 cm), prodniki (10 %, vel. < 18 × apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 10 × 6 × 3,5 cm), pešče- 10 × 5 cm), tegulami (30 %, vel. < 23 × 20 × 2,8 cm). Obli- njaki (2 %, vel. < 2 × 3 × 1,5 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), te- ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 5097. gulami (10 %, vel. < 8 × 4 × 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Mere: dl. 0,65 m, š. 0,31 m, gl. 0,23 m. Interpretacija: zasutje poglobitve – morda vkopa za obzidje. SE 5096 Mere: dl. 4,10 m, š. 1,48 m, gl. 0,28 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: mazava črna plast oglja SE 5104 z apnenci (2 %, vel. < 2 cm), malto (3 %, vel. < 2 cm), pro- Lokacija: sek. Križišče, kv. E–F/117–118. Opis: drobljiv rjav pe- dniki (5 %, vel. < 10 × 5 × 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. ščen melj z apnenci (2 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki Interpretacija: polnilo vkopa SE 5097. Mere: dl. 0,62 m, š. (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (15 %, vel. < 10 × 6 × 4 cm), 0,30 m, gl. 0,06 m. malto (10 %, vel. < 8 × 5 × 2 cm), ogljem (5 %, vel. < 3 cm), SE 5097 tegulami (10 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: morebitno zasutje poglobitve SE 5104. Mere: dl. 3,00 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117. Opis: jama nepravilne oblike. 1,75 m, gl. 0,23 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama neznane na - membnosti. Mere: dl. 0,96 m, š. 0,32 m, gl. 0,13 m. SE 5105 SE 5098 Lokacija: sek. Križišče, kv. E–F/115–116. Opis: trdna rjava me- ljasta glina z apnenci (10 %, vel. < 10 × 7 × 5 cm), peščenjaki Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: zbit zelo temno (5 %, vel. 2 × 3 × 1,5–12 × 7 × 5 cm), malto (5 %, vel. < sivkasto rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. 3–7 cm), 2 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), prodniki (29 %, vel. 2–17 × apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 2–4 cm), apnenčevimi pro - 8 × 4,5 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %, vel. < dniki (2 %, vel. 5–10 cm), peščenjaki (2 %, vel. 4–7 cm), mal - 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: zasutje obzi - to (30 %, vel. 2–5 cm), keramičnim gradbenim materialom dnega jarka. Mere: dl. 8,00 m, š. 2,30 m, gl. 0,50 m. (15 %, vel. 4–14 cm). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: nasutje. Morda ostanek uničenega polnila groba. Mere: dl. SE 5106 2,55 m, š. 0,93 m, gl. 0,17 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jarek linearne oblike s SE 5099 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: kolesnica. Mere: dl. 2,85 m, š. 0,20 m, gl. Lokacija: sek. Križišče, kv. E119. Opis: temno rumenkasto 0,09 m. rjava glina s peščenjaki (15 %, vel. 2–4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 1,58 m, š. 1,05 m, SE 5107 gl. 0,05 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jarek linearne oblike s SE 5100 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: kolesnica. Mere: dl. 2,95 m, š. 0,24 m, gl. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: tegula. Oblika tlo - 0,07 m. risa: nepravilna. Interpretacija: grob 5003. Grobna struktura – streha. Struktura (zgornji del – streha) iz tegul za grob SE 5108 5003, uničen pri gradnji recentne ceste. Nobena tegula ni v Lokacija: sek. Križišče, kv. E116, E115. Opis: jama nepravil- celoti ohranjena. Velikost tegul je ok. 48 × 30 × 2,7–7 cm. ne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vkop za Mere: dl. 0,98 m, š. 0,33 m, gl. 0,14 m. grob 5002. Mere: dl. 1,00 m, š. 0,50 m, gl. 0,13 m. SE 5101 SE 5109 Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: jama nepravilne Lokacija: sek. Križišče, kv. E116, E115. Opis: temno rumen- oblike s presekom U-oblike. V predelu lobanje je privzdi- kasto rjava peščena glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. gnjen oziroma plitveje vkopan. Oblika tlorisa: nepravilna. 2–4 cm), malto (30 %, vel. 1–3 cm). Oblika tlorisa: ovalna. In- Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za grob 5003, in terpretacija: polnilo groba 5002. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,50 m, za strukturi SE 5100 in 5125. Mere: dl. 1,22 m, š. 0,42 m, gl. gl. 0,07 m. 0,33 m. SE 5110 SE 5102 Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: skelet je močno poško- Lokacija: sek. Križišče, kv. E118. Opis: ohranjena je le diafiza dovan. Smeri pokopa ni bilo mogoče določiti, Videti je, kot femurja. Zraven skeleta je najdena lopatica odraslega pra- da je bil grob prekopan. Gre za odraslo osebo. Interpretaci- šiča (sodi v SE 5098 v polnilo groba). Interpretacija: skelet ja: skelet groba 5002. Mere: dl. 0,65 m, š. 0,35 m. groba 5001. SE 5111 SE 5103 Lokacija: sek. Križišče, kv. E116, E115. Opis: rahla temno ru- Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: svetlo olivno menkasto rjava peščena glina z apnenčevimi lomljenci rjav glinen pesek z apnenci (2 %, vel. < 22 × 19 × 4 cm), (10 %), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. 1 × 2–10 × 7 × 4 cm), 654 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 peščenjaki (10 %, vel. 20 × 11 × 10 cm), peščenjakovimi lo- SE 5125 mljenci (50 %), malto (10 %, vel. 0,5–2 cm). Oblika tlorisa: ne- Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: struktura iz tegul pravilna. Interpretacija: podlaga za skelet groba 5002. Mere: (99 %, vel. 49 × 27 × 2–7 cm) in imbreksov (1 %, vel. 24 × dl. 0,47 m, š. 0,37 m, gl. 0,08 m. 13 × 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: grob- SE 5114 na konstrukcija groba 5003. Mere: dl. 1,15 m, š. 0,40 m, gl. 0,32 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E118. Opis: zbit rjav glinen pesek z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (5 %, SE 5126 vel. < 2 cm), malto (10 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: nepra- Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: drobljiv svetlo olivno vilna. Interpretacija: polnilo groba 5003. Mere: dl. 1,20 m, š. rjav glinen pesek z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 4 × 0,42 m, gl. 0,34 m. 3 cm), peščenjaki (15 %, vel. < 4 × 3 × 3 cm), malto (20 %, SE 5115 vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: posu- tje. Mere: dl. 8,55 m, š. 0,80 m, gl. 0,23 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: otroški skelet leži proti J (glava), položen je bil na hrbet. leva roka je na me- SE 5138 denici. Skelet je poškodovan tudi zaradi podrtja strukture Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: drobljiv rjav pe- (zgornji del se je sesul nanj). Lobanja le ležala na levem licu. ščen melj (50 %) in glinen melj (30 %) z apnenci (3 %, vel. < Interpretacija: skelet groba 5003. Mere: dl. 0,89 m, š. 0,18 m. 20 × 20 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 10 cm), pe- SE 5116 ščenjaki (2 %, vel. < 5 cm), malto (2 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: drobljiv olivno rjav vel. < 12 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. glinen pesek z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 4 cm), < 3 cm), tufiti (3 %, vel. < 20 × 20 cm). Oblika tlorisa: ogla - peščenjaki (5 %, vel. < 2 cm), Lep (5 %, vel. < 2 cm), malto ta. Interpretacija: polnilo groba 5006. Mere: dl. 1,80 m, š. (30 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %, 0,79 m, gl. 0,51 m. vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Inter - pretacija: polnilo vkopa SE 5117. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,24 m, SE 5139 gl. 0,29 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: jama nepravilne SE 5117 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Obli- ka preseka: U. Interpretacija: vkop za grob 5006. Mere: dl. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: jama ovalne oblike s 1,78 m, š. 0,77 m, gl. 0,55 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,24 m, gl. 0,29 m. SE 5144 SE 5118 Lokacija: sek. Križišče, kv. F117, F118. Opis: skelet. Glava je obrnjena proti S in je v anatomski legi. Skelet leži na hrbtu Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: drobljiva olivno rjava in ima roki prekrižani na medenici (leva roka je pod desno). peščena glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 2 cm), pe - Med koleni so bile najdene karpalne in metakarpalne ko - ščenjaki (5 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim materi - sti (verjetno desne roke). Interpretacija: skelet groba 5006. alom (1 %, vel. < 0,5 cm), tufiti (2 %, vel. < 6 × 4 × 2,5 cm). Mere: dl. 1,61 m, š. 0,43 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 5119. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,25 m, gl. 0,10 m. SE 5166 SE 5119 Lokacija: sek. Križišče, kv. E120, E119. Opis: drobljiv rjav gli- nen pesek z apnenci (2 %, vel. < 10 × 8 × 4,5 cm), apnenče - Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: jama ovalne oblike s vimi prodniki (10 %, vel. < 10 × 5 × 4,5 cm), peščenjaki (10 %, presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vel. < 16 × 11 × 7,5 cm), peščenjakovimi lomljenci (15 %, vel. jama za kol. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,25 m, gl. 0,10 m. < 30 × 16 × 13 cm), malto (15 %). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 5120 Interpretacija: posutje, nastalo ob gradnji ali popravilu ob - Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: drobljiv sivkasto rjav zidja. Mere: dl. 5,60 m, š. 1,30 m, gl. 0,19 m. glinen pesek z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm), pe - SE 5179 ščenjaki (10 %, vel. < 2 × 4 × 3 cm), malto (30 %), tufiti (1 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. E–F/116–117. Opis: zbita rjava pe - vel. < 3 × 1 × 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ščena glina z apnenci (5 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi pro - polnilo vkopa SE 5121. Mere: dl. 0,35 m, š. 0,30 m, gl. 0,26 m. dniki (70 %, vel. < 12 × 5 × 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 5121 Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 5,30 m, š. 3,50 m, gl. 0,08 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: jama ovalne oblike s SE 5183 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. E119. Opis: zbita rjava peščena jama za kol. Mere: dl. 0,35 m, š. 0,30 m, gl. 0,26 m. glina z apnenci (5 %, vel. < 17 × 13 × 6 cm), apnenčevimi Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 655 prodniki (10 %, vel. < 19 × 14 × 8 cm), peščenjaki (20 %, vel. ogljem (2 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materi- < 17 × 16 × 7,5 cm), lomljenec (45 %, vel. < 26 × 21 × 17 cm). alom (2 %, vel. < 1 cm), tufiti (3 %, vel. < 2 cm). Oblika tlo- Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. In- risa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 1,00 m, š. terpretacija: nasutje lomljencev. Morda gradbeni material. 0,70 m, gl. 0,10 m. Mere: dl. 1,53 m, š. 1,40 m, gl. 0,29 m. SE 5267 SE 5185 Lokacija: sek. Križišče, kv. B118. Opis: zelo temno siv peščen Lokacija: sek. Križišče, kv. E118. Opis: temno sivkasto rjav melj z apnenci (2 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki glinen melj z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm), mal- (10 %, vel. < 3 cm), skrilavci (5 %, vel. < 6 × 4 × 2,5 cm), to (3 %, vel. < 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim malto (10 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruše- gradbenim materialom (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: vinsko nasutje. Mere: dl. 2,21 m, š. 1,70 m, gl. 0,21 m. nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba SE 5455 5015. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,42 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. B116. Opis: rjav peščen melj z SE 5186 apnenci (5 %, vel. < 12 × 9 × 6,7 cm), apnenčevimi prodni- Lokacija: sek. Križišče, kv. E118. Opis: skelet je bil močno po- ki (3 %, vel. < 19 × 6,3 × 5 cm), tufiti (15 %, vel. < 21 × 18 škodovan z recentnima vkopoma SE 5103 in 5105. Lobanja × 13 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. je usmerjena proti S, medenica in rebra pa proti J. Interpre- Mere: dl. 2,50 m, š. 2,10 m, gl. 0,23 m. tacija: skelet groba 5015. SE 5459 SE 5187 Lokacija: sek. Križišče, kv. B116. Opis: vkop nepravilne obli- Lokacija: sek. Križišče, kv. E118. Opis: jama nepravilne oblike. ke. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vkop v nasutju Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vkop za grob 5015. SE 5314. Mere: dl. 1,00 m, š. 1,00 m, gl. 0,35 m. Mere: dl. 0,45 m, š. 0,20 m, gl. 0,16 m. SE 6025 (SE 6025 = SE 6159) SE 5218 Lokacija: sek. 2, kv. F129. Opis: drobljiv olivno rjav glinen melj Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: temno sivkasto rjava z apnenci (5 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi prodniki (8 %, vel. peščena glina z apnenci (5 %, vel. < 12 cm), apnenčevi lo- < 5 cm, 15 %, vel. 5–15 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 10 cm), mljenci (3 %, vel. 20–30 × 15 × 15 cm), apnenčevimi prodniki kosi marmorja (1 %, vel. < 10 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), (5 %, vel. 10–15 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 10 cm), pešče- keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < 10 cm), te- njakovimi lomljenci (25 %, vel. 20–35 × 35 × 10 cm), kosi gulami (1 %, vel. 10–15 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika pre- marmorja Klesanec (1 %, vel. 22 × 20 × 8 cm), malto (3 %, seka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 17,40 m, vel. < 5 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < š. 3,70 m, gl. 0,08 m. 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševinsko SE 6159 (SE 6025 = SE 6159) nasutje. Mere: dl. 3,10 m, š. 2,70 m, gl. 0,20 m. Lokacija: sek. 2, kv. E–F/131–134. Opis: rjava glina z apnenče-SE 5225 vimi prodniki (30 %, vel. < 20 cm). Oblika tlorisa: oglata. In- Lokacija: sek. Križišče, kv. C116, B116. Opis: zbit zelo temno terpretacija: nasutje. Mere: dl. 9,00 m, š. 4,00 m, gl. < 0,30 m. rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. < 19 × 17 × 8,5 cm), SE 6195 (SE 6202 = SE 6195) apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 16 × 9 × 5,5 cm), pešče-Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: drobljiv rjav glinen melj z njaki (5 %, vel. < 18 × 14 × 9 cm), skrilavci (5 %, vel. < 20 × apnenci (3 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 8 cm), 17 × 4 cm), malto (2 %, vel. < 2 cm), tegulami (5 %, vel. < 17 malto (20 %, vel. < 5 cm), tufiti (8 %, vel. < 12 cm), opeko × 11 × 2,5 cm), tufiti (15 %, vel. < 28 × 19 × 18 cm). Oblika (2 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševinsko nasutje. Mere: nasutje. Mere: dl. 6,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,28 m. dl. 11,40 m, š. 2,05 m, gl. 1,00 m. SE 6200 SE 5232 Lokacija: sek. 2, kv. E126, D126. Opis: struktura iz peščenja-Lokacija: sek. Križišče, kv. C118. Opis: zbit temno sivkasto kov (20 %, vel. < 15 cm) in peščenjakovih klesancev (80 %, rjav glinen pesek z apnenci (5 %, vel. < 6 × 7,5 × 3 cm), vel. < 35 × 20 × 20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre-apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 10 × 5 × 4,5 cm). Oblika tacija: struktura. Mere: dl. 2,30 m, š. 0,30 m, gl. 0,25 m. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje za hodno površino SE 6201 (?). Mere: dl. 4,72 m, š. 2,85 m, gl. 0,16 m. Lokacija: sek. 2, kv. D–E/126–127. Opis: apnenci (35 %, vel. SE 5252 5–15 cm), peščenjaki (45 %, vel. 2–15 cm), malto (10 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. C118. Opis: zelo temno sivkasto < 8 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %, vel. < rjava peščena glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 10 cm), tufiti (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. 3 cm), peščenjaki (4 %, vel. < 2 cm), malto (4 %, vel. < 1 cm), Interpretacija: nasutje. 656 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 6202 (SE 6202 = SE 6195) roka je položena na desno roko, leva roka manjka (ima del Lokacija: sek. 2, kv. D125, E125. Opis: drobljiv rumenkasto humerusa, radiusa in ulne), na levi strani manjkajo rebra od rjav glinen pesek z apnenci (5 %, vel. 5–20 cm), apnen- 9 do 12. Interpretacija: skelet groba 6003. Mere: dl. 1,17 m. čevimi prodniki (10 %, vel. 1–10 cm), peščenjaki (15 %, vel. SE 6219 5–15 cm), malto (35 %, vel. 1–7 cm), keramičnim gradbenim Lokacija: sek. 2, kv. E126, D126. Opis: svetlo olivno rjava materialom (3 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. peščena glina z apnenci (2 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. prodniki (10 %, vel. < 6 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 10 cm), 19,00 m, š. 2,40 m, gl. 0,30 m. kosi marmorja (1 %, vel. < 10 cm), malto (15 %, vel. < 8 cm). SE 6210 Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: Lokacija: sek. 2, kv. E126, D126. Opis: jama ovalne oblike polnilo groba 6003. Mere: dl. 1,35 m, š. 0,45 m. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika prese- SE 6243 ka: U. Interpretacija: vkop za grob 6001. Mere: dl. 1,41 m, š. Lokacija: sek. 2, kv. D127, D128. Opis: jama nepravilne oblike 0,56 m, gl. 0,10 m. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre-SE 6211 seka: U. Interpretacija: vkop za grob 6004. Mere: dl. 1,65 m, Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: skelet. Leži na hrbtu, desna š. 0,60 m, gl. 0,45 m. roka manjka, leva je upognjena v komolcu in dvignjena do SE 6244 brade. Glava manjka. Smer pokopa: S–J (noge proti J). Inter-Lokacija: sek. 2, kv. D127, D128. Opis: skelet groba 6004. pretacija: skelet groba 6001. Roki sta prekrižani na medenici, desna proti levi. Glava je SE 6212 v anatomski legi obrnjena na levo stran. Glava leži proti J. Lokacija: sek. 2, kv. E126, D126. Opis: svetlo olivno rjava pe- Interpretacija: skelet groba 6004. Mere: dl. 1,50 m.. ščena glina z apnenčevimi prodniki (7 %, vel. < 3 cm), pe- SE 6245 ščenjaki (10 %, vel. < 2 cm), malto (15 %, vel. < 2 cm), ke-Lokacija: sek. 2, kv. D127, D128. Opis: svetlo olivno rjava pe-ramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < 5 cm). Oblika ščena glina z apnenci (3 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi pro-tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo groba 6001. Mere: dniki (5 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm), malto dl. 1,40 m, š. 0,50 m, gl. 0,10 m. (20 %, vel. < 10 cm), keramičnim gradbenim materialom SE 6213 (2 %, vel. < 3 cm), tufiti (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: Lokacija: sek. 2, kv. E126, D126. Opis: jama ovalne oblike s nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: 6004. Mere: dl. 1,65 m, š. 0,60 m, gl. 0,45 m. U. Interpretacija: vkop za grob 6002. Mere: dl. 0,89 m, š. SE 6246 0,62 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. 2, kv. D–E/126–127. Opis: jama ovalne oblike SE 6214 s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: Lokacija: sek. 2, kv. E126, D126. Opis: skelet groba 6002. U. Interpretacija: jama za grob 6005. Mere: dl. 2,20 m, š. Skelet je položen na desni bok, v skrčenem položaju. Glava 0,85 m, gl. 0,30 m. je proti J; položaj pokopa J–S. Interpretacija: skelet groba SE 6247 6002. Lokacija: sek. 2, kv. D–E/126–127. Opis: skelet je ležal v iz-SE 6215 tegnjeni legi na hrbtu, z glavo v nenaravnem pokončnem Lokacija: sek. 2, kv. E126, D126. Opis: svetlo olivno rjava pe- položaju. Obe roki sta ležali ob telesu. Leva noga je bila ščena glina z apnenci (5 %, vel. < 1 cm), peščenjaki (3 %, vel. premaknjena, tako da v kolenskim sklepu ni bila zvezana, pri < 1 cm), malto (20 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim čemer je pogačica padla med nogi. Skelet je bil dobro ohra- materialom (2 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Obli- njen. Prisotne so bile vse kosti. Interpretacija: skelet groba ka preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 6002. Mere: dl. 6005. Mere: dl. 1,72 m, š. 0,50 m. 0,90 m, š. 0,40 m, gl. 0,15 m. SE 6248 SE 6217 Lokacija: sek. 2, kv. D–E/126–127. Opis: drobljiva svetlo oliv- Lokacija: sek. 2, kv. E126, D126. Opis: jama nepravilne oblike no rjava peščena glina z apnenci (5 %, vel. < 15 cm), apnen- s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre- čevimi prodniki (5 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (5 %, vel. < seka: U. Interpretacija: vkop za grob 6003. Mere: dl. 1,35 m, 5 cm), malto (20 %, vel. < 8 cm), keramičnim gradbenim š. 0,45 m. materialom (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Obli- SE 6218 ka preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 6005. Mere: dl. 2,20 m, š. 0,85 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. 2, kv. E126, D126. Opis: skelet. Glava proti J in leži na levem licu, roki sta prekrižani na medenici, leva Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 657 SE 6251 Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 6007. Mere: Lokacija: sek. 2, kv. D129. Opis: jama nepravilne oblike. Obli- dl. 1,65 m, š. 0,62 m, gl. 0,17 m. ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama za grob 6006. SE 6262 Mere: dl. 1,10 m, š. 0,45 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. 2, kv. D132. Opis: skelet. Glava na J, roke ob SE 6252 telesu. Interpretacija: skelet groba 6007. Mere: dl. 1,58 m, š. Lokacija: sek. 2, kv. D129. Opis: skelet psa je ležal na desnem 0,45 m. boku z glavo obrnjeno proti JV. Bil je nepoškodovan in je SE 6263 imel ohranjene vse kosti. Interpretacija: pasji skelet v grobu Lokacija: sek. 2, kv. D131. Opis: jama nepravilne oblike. In-6006. terpretacija: jama za grob 6008. Mere: dl. 1,52 m, š. 0,60 m, SE 6253 gl. 0,15 m. Lokacija: sek. 2, kv. D129. Opis: svetlo olivno rjava peščena SE 6264 glina z apnenci (5 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < Lokacija: sek. 2, kv. D131. Opis: temno rumenkasto rjav pe-3 cm), kosi marmorja (5 %, vel. < 5 cm), malto (16 %, vel. < ščen melj z apnenci (2 %, vel. < 8 cm), kostmi (10 %), ope-5 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 3 cm), ko (1 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: tufiti (10 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre-oglata. Interpretacija: polnilo groba 6008. Mere: dl. 1,52 m, tacija: polnilo groba 6006. š. 0,60 m, gl. 0,15 m. SE 6256 SE 6265 Lokacija: sek. 2, kv. D130. Opis: jama krožne oblike s pre-Lokacija: sek. 2, kv. D131. Opis: skelet. Glava proti J. Skelet sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. je zelo slabo ohranjen, ni ohranjenih kosti na dlani in sto-Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,35 m, gl. 0,35 m. pal. Desna roka je položena čez prsni koš, leva je pokrčena SE 6257 v komolcu. Skelet je v iztegnjeni legi. Leva stran medenice Lokacija: sek. 2, kv. D130. Opis: temno sivkasto rjava peščena je zelo poškodovana zaradi lege na kamnu. Pri levi roki je glina z apnenci (6 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki najden še členek dlančnik. Pri desni roki sta najdena še dva (13 %, vel. < 20 cm), malto (30 %, vel. < 10 cm), keramičnim členka prstov. Interpretacija: skelet groba 6008. Mere: dl. gradbenim materialom (1 %, vel. < 3 cm), tufiti (8 %, vel. < 0,88 m, š. 0,30 m. 12 cm), tufitov klesanec (2 %, vel. 15 × 10 × 10 cm). Obli- SE 6266 ka tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo Lokacija: sek. 2, kv. D132. Opis: jama krožne oblike s prese-vkopa SE 6256. Mere: pr. 0,35 m, gl. 0,35 m. kom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. In-SE 6258 terpretacija: jama za grob 6009. Mere: pr. 0,64 m, gl. 0,12 m. Lokacija: sek. 2, kv. E128, D128. Opis: jama krožne oblike s SE 6267 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: Lokacija: sek. 2, kv. D132. Opis: svetlo olivno rjava pešče-U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,32 m, gl. 0,31 m. na glina z apnenci (5 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi prodniki SE 6259 (5 %, vel. < 3 cm), malto (15 %, vel. < 6 cm), opeko (5 %, vel. Lokacija: sek. 2, kv. E128, D128. Opis: svetlo olivno rjava pe- < 12 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpre- ščena glina z apnenci (10 %, vel. < 12 cm), apnenčevimi pro- tacija: polnilo groba 6009. Mere: pr. 0,64 m, gl. 0,12 m. dniki (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 5 cm), malto SE 6268 (20 %, vel. < 10 cm), tufiti (20 %, vel. 3–12 cm). Oblika tlori-Lokacija: sek. 2, kv. D132. Opis: skelet je bil uničen, lobanja je sa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa v celoti ohranjena, preostale kosti pa so nametane v jami. V SE 6258. Mere: pr. 0,32 m, gl. 0,31 m. grobni jami najdena še ena lobanja SE 6489. Kosti teh ske-SE 6260 letov so pomešane in nekatere zelo uničene. Interpretacija: Lokacija: sek. 2, kv. D131, D132. Opis: jama ovalne oblike s skelet groba 6009. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: SE 6279 (SE 6518 = SE 6279) U. Interpretacija: jama za grob 6007. Mere: dl. 1,65 m, š. Lokacija: sek. 2, kv. E133, D133. Opis: svetlo olivno rjava me-0,62 m, gl. 0,17 m. ljasta glina z apnenci (15 %, vel. < 6 cm), apnenčevimi pro-SE 6261 dniki (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 7 cm), tufiti Lokacija: sek. 2, kv. D131, D132. Opis: svetlo olivno rjava pe- (10 %, vel. < 15 cm), opeko (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlo- ščena glina z apnenci (10 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi pro- risa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 4,80 m, š. dniki (5 %, vel. < 5 cm), malto (15 %, vel. < 5 cm), opeko (1 %, 2,10 m, gl. 0,15 m. vel. < 1 cm), Kremen (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: ovalna. 658 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 6280 SE 6289 Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: jama ovalne oblike s prese- Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: jama krožne oblike s pre- kom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: jama za sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. kol. Mere: dl. 0,32 m, š. 0,25 m. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,35 m, gl. 0,25 m. SE 6281 SE 6290 Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: olivno rjava peščena glina z Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: svetlo olivno rjava peščena apnenci (3 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki (1 %, vel. glina z apnenci (5 %, vel. < 5 cm), malto (20 %, vel. < 8 cm), < 5 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 5 cm), malto (14 %, vel. < prodniki (10 %, vel. < 6 cm), tufiti (5 %, vel. < 5 cm), tufiti 10 cm), keramičnim gradbenim materialom (15 %, vel. < (10 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: 10 cm), tegulami (5 %, vel. 5–12 cm), tufiti (10 %, vel. < 5 cm). polnilo vkopa SE 6289. Mere: pr. 0,25 m, gl. 0,35 m. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo jame SE 6280. SE 6313 Mere: dl. 0,32 m, š. 0,25 m. Lokacija: sek. 2, kv. D134, D133. Opis: jama ovalne oblike SE 6282 s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika prese- Lokacija: sek. 2, kv. E127, D127. Opis: jama krožne oblike ka: U. Interpretacija: jama za grob 6021. Mere: dl. 2,16 m, š. s presekom v obliki črke V. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika 0,82 m, gl. 0,19 m. preseka: V. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,22 m, gl. SE 6314 0,30 m. Lokacija: sek. 2, kv. D134, D133. Opis: svetlo olivno rjava me-SE 6283 ljasta glina z apnenci (10 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (10 %, Lokacija: sek. 2, kv. E127, D127. Opis: svetlo olivno rjava pe- vel. < 8 cm), malto (20 %, vel. < 2 cm), opeko (2 %, vel. < ščena glina z apnenci (3 %, vel. < 12 cm), apnenčevimi pro- 3 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretaci- dniki (5 %, vel. < 6 cm), malto (18 %, vel. < 6 cm), keramičnim ja: polnilo groba 6021. Mere: dl. 2,16 m, š. 0,82 m, gl. 0,19 m. gradbenim materialom (2 %, vel. < 3 cm), tegulami (2 %, vel. SE 6315 8 cm), tufiti (10 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Obli-Lokacija: sek. 2, kv. D134, D135. Opis: skelet je nepoškodo-ka preseka: V. Interpretacija: polnilo jame SE 6282. Mere: pr. van, obrnjen z glavo proti J. Poleg skeleta sta še dve manj-0,22 m, gl. 0,30 m. ši kosti, ki ne pripadajo skeletu. Interpretacija: skelet groba SE 6285 6021. Mere: dl. 1,77 m, š. 0,32 m. Lokacija: sek. 2, kv. D129. Opis: jama ovalne oblike s pre- SE 6353 sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: jama krožne oblike s pre-Interpretacija: jama za grob 6010. Mere: dl. 1,50 m, š. 0,48 m, sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. gl. 0,12 m. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,135 m, gl. 0,07 m. SE 6286 SE 6354 Lokacija: sek. 2, kv. D129. Opis: skelet groba 6010; Skelet je Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: drobljiva olivno rjava meljasta bil poškodovan z vkopom SE 6288, ki ga je presekal nad 12. glina z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. 1–3 cm), malto (70 %, prsnim vretencem, tako da je bil ohranjen le njegov spodnji vel. 1–2 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. del. Ležal je na hrbtu z glavo proti S. Desna noga je bila 1–2 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpre-položena ob telesu, medtem ko je leva ležala pod medeni-tacija: polnilo vkopa SE 6353. Mere: pr. 0,135 m, gl. 0,07 m. co. Kosti so bile relativno dobro ohranjene, vendar so bile SE 6380 zaradi delno zmrznjene zemlje močno poškodovane. Inter-Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: jama nepravilne oblike. In pretacija: skelet groba 6010. -terpretacija: jama za grob 6027. Mere: dl. 1,80 m, š. 0,70 m, SE 6287 gl. 0,30 m. Lokacija: sek. 2, kv. D129. Opis: svetlo olivno rjava peščena SE 6381 glina z apnenci (5 %, vel. < 12 cm), apnenčevimi prodniki Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: svetlo olivno rjava meljasta (10 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (4 %, vel. < 8 cm), malto (15 %, glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki vel. < 5 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < (5 %, vel. < 2 cm), malto (15 %, vel. < 2 cm), kostmi (2 %, 3 cm), tufiti (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Obli-vel. < 3 cm), tufiti (10 %, vel. < 3 cm), opeko (5 %, vel. < ka preseka: U. Interpretacija: polnilo groba 6010. Mere: dl. 12 cm). Interpretacija: polnilo groba 6027. Mere: dl. 1,80 m, 1,50 m, š. 0,48 m, gl. 0,12 m. š. 0,70 m, gl. 0,30 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 659 SE 6382 SE 6518 (SE 6518 = SE 6279). Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: dobro ohranjen skelet, v skr- SE 7006 čeni legi, z glavo na J. brez pridatkov. Interpretacija: skelet Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. E114, E113. Opis: rahel zelo groba 6027. temno sivkasto rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki SE 6389 (15 %, vel. < 5 cm, 5 %, vel. < 7 cm), malto (7 %, vel. < 5 cm), tegulami (3 %, vel. < 7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter - Lokacija: sek. 2, kv. D133. Interpretacija: skelet groba 6027 pretacija: nasutje. (uničen). SE 6393 SE 7021 (SE 7021 – SE 3262) Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. G109. Opis: sipek rumenkasto Lokacija: sek. 2, kv. E135, F135, F134, E134. Opis: temno si-rjav peščen melj. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vorjav glinen melj s peščenjaki (15 %, vel. < 53 cm), malto naplavina. Mere: š. 3,35 m, gl. 0,45 m. (30 %, vel. < 10 cm), tufiti (15 %, vel. < 35 cm), opeko (5 %, vel. < 20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasu- SE 7025 tje ob gradnji stolpa. Mere: dl. 5,60 m, š. 5,30 m. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F112–F114. Opis: linearen jarek z SE 6430 oglatim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: kolesnice v SE 7013. Lokacija: sek. 2, kv. D132, D133. Opis: jarek nepravilne oblike. Interpretacija: jarek, izkopan ob popravilu obzidja. Mere: dl. SE 7026 2,47 m, š. 0,51 m, gl. 0,16 m. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: jama oglate oblike SE 6431 z oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: jama ovalne oblike s pre - dl. 1,19 m, š. 0,58 m, gl. 0,28 m. sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,34 m, š. 0,30 m, gl. SE 7027 0,13 m. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: temno siva do svetlo SE 6432 olivno rjava glina z apnenci (15 %, vel. 6–20 cm), apnenče- vimi prodniki (5 %, vel. 2–4 cm, 25 %, vel. 5–14 cm), pešče - Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: svetlo olivno rjava melja - njaki (10 %, vel. 8–15 cm), keramičnim gradbenim materia - sta glina z apnenci (5 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi prodniki lom (3 %, vel. 2–4 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika prese - (5 %, vel. < 2 cm), malto (55 %, vel. < 5 cm), Omet (10 %, vel. ka: oglata. Interpretacija: polnilo vkopa SE 7026. Mere: dl. < 6 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpre - 1,19 m, š. 0,58 m, gl. 0,28 m. tacija: polnilo jame SE 6431. Mere: dl. 0,34 m, š. 0,30 m, gl. 0,13 m. SE 7028 SE 6433 Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: jama krožne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: jama krožne oblike s pre - U. Interpretacija: odtis kola na Z robu vkopa SE 7026. Mere: sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. pr. 0,14 m, gl. 0,26 m. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,28 m, š. m, gl. 0,22 m. SE 6434 SE 7029 Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F109, F110. Opis: linearen jarek Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: svetlo olivno rjava meljasta z oglatim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika prese-glina z malto (45 %, vel. < 5 cm), tufiti (25 %, vel. < 19 cm). ka: oglata. Interpretacija: odtis kolesnice. Mere: dl. 4,91 m, š. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: pol-10,38 m, gl. 0,08 m. nilo jame SE 6433. Mere: pr. 0,28 m, š. m, gl. 0,22 m. SE 6435 SE 7535 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: jama ovalne oblike Lokacija: sek. 2, kv. D133. Interpretacija: jama za grob 6048. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika prese-Mere: dl. 0,55 m. ka: U. Interpretacija: vkop za grob 7051. Mere: dl. 0,34 m, š. SE 6436 0,32 m, gl. 0,22 m. Lokacija: sek. 2, kv. D133. Interpretacija: polnilo groba 6048. SE 7536 SE 6437 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: zbita sivkasto rjava Lokacija: sek. 2, kv. D133. Interpretacija: skelet groba 6048. meljasta glina z apnenčevimi prodniki (25 %, vel. 3–8 cm). SE 6489 Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: pol- nilo groba 7501. Mere: dl. 0,34 m, š. 0,32 m, gl. 0,22 m. Lokacija: sek. 2. Interpretacija: skelet groba 6009. 660 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 7537 SE 2110 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: od skeleta je ohranje- Lokacija: sek. kanal 2, kv. D–E/147–149. Opis: zbit temno rjav na le lobanja, glede na njeno orientiranost pa je skelet ležal peščen melj z apnenci (10 %, vel. < 12 × 10 cm), apnenčevi v smeri S–J. Lahko da lobanja ni več v prvotni legi. Interpre- prodniki (20 %, vel. < 5 × 12–20 × 18 cm), apnenčevimi lo- tacija: skelet groba 7501. mljenci (40 %, vel. < 30 × 10 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 20 SE 7540 × 12 cm), skrilavci (1 %, vel. < 10 × 8 cm), malto (2 %), ogljem (1 %, vel. 0,5–1 cm), imbreksi (1 %), laterkuli (2 %). Oblika tlo - Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: drobljiv zelo temno risa: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 8,69 m, š. sivkasto rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (30 %, 1,90 m, gl. 0,25–0,58 m. vel. 3–12 cm), malto (2 %), keramičnim gradbenim materia - lom (2 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. SE 2118 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 Mere: dl. 2,40 m, š. 1,52 m, gl. 0,30 m. = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 SE 7541 = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = (SE 5088 = SE 7541) SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: zbit rumenorjav gli-SE 6205 = SE 6043) nen melj z apnenci (7 %, vel. 5–8 cm), apnenčevimi prodniki Lokacija: sek. kanal 2, kv. F135–F138. Opis: plast kamnov. In-(15 %, vel. 3–7 cm), malto (20 %), ogljem (1 %), keramičnim terpretacija: naplavina. Mere: dl. 3,03 m, š. 1,87 m, gl. 0,16 m. gradbenim materialom (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlori-sa: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 2,45 m, š. SE 2150 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 1,52 m, gl. 0,17 m. = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 SE 7546 = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: jama nepravilne obli-SE 6205 = SE 6043) ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika Lokacija: sek. kanal 2, kv. F140, F141. Opis: drobljiv temno preseka: U. Interpretacija: jama za kol (?). rumenkasto rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. < 1 cm), SE 7547 apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 4 cm), peščenjakovimi lo-Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: drobljiv temno si-mljenci (2 %, vel. < 7 cm), malto (1 %), ogljem (1 %, vel. < vorjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 1 cm), železovimi oksidi (10 %), keramičnim gradbenim ma-5 cm), malto (1 %), ogljem (1 %), keramičnim gradbenim terialom (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter-materialom (3 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: pretacija: naplavina. Mere: dl. 12,15 m, š. 2,37 m, gl. 0,12 m. U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 7546. Mere: dl. 0,14 m, š. SE 2152 0,36 m, gl. 0,20 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F135. Opis: drobljiv temno ru- menkasto rjav glinen melj z apnenčevi prodniki (2 %, vel. < 14.12  11 cm), peščenjakovimi lomljenci (8 %, vel. < 10 cm), malto Faza 3d (60 %, vel. < 6 cm), laterkuli (4 %, vel. < 12 cm), tufitov lo- SE 2001 mljenec (4 %, vel. < 12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. In- Lokacija: sek. kanal 2, kv. E155. Opis: drobljiv temno rumen- terpretacija: ruševina. Mere: dl. 2,10 m, š. 1,25 m, gl. 0,05 m. kasto rjav meljast pesek (27 %) pomešan z glinenim peskom SE 2153 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 (10 %), peščeno glino (60 %), apnenčevimi prodniki (2 %, = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 vel. < 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), dolomiti (1 %, vel. < = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = 3 cm). Interpretacija: ornica. Mere: dl. 8,00 m, š. 4,40 m, gl. SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = < 0,48 m. SE 6205 = SE 6043) SE 2060 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 Lokacija: sek. kanal 2, kv. F135 – F138. Opis: temno rumenka- = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 sto rjav glinen melj z apnenčevi prodniki (2 %, vel. < 10 cm), = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = peščenjaki (2 %, vel. < 10 cm), malto (3 %, vel. < 1 cm), ogljem SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = (2 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, SE 6205 = SE 6043) vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: napla- Lokacija: sek. kanal 2, kv. G120–G135, H121–H131, F129–F135, vina. Mere: dl. 11,59 m, š. 2,09 m, gl. 0,85 m. F124–F128. Opis: drobljiv svetlo olivno rjav peščen melj z SE 2154 (SE 2220 = SE 2154) apnenci (2 %, vel. < 10 cm), peščenjakovimi lomljenci (2 %), Lokacija: sek. kanal 2, kv. F134. Opis: plast apnenčevih pro-marmorjem (0,5 %, vel. < 5 cm), malto (1 %, vel. < 2 cm), dnikov (20 %, vel. < 21 cm; 10 %, vel. < 4 cm), apnenčevih železovimi oksidi (2 %), opeko (3 %, vel. < 2 cm). Oblika tlo-lomljencev (20 %, vel. < 15 cm), peščenjakovih lomljencev risa: nepravilna. Interpretacija: naplavina Voglajne. Mere: dl. (38 %, vel. < 15 cm), malte(5 %, vel. < 5 cm), tegul (5 %, vel. 49,32 m, š. 3,76 m, gl. 1,63 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 661 < 10 cm), tufitov (2 %, vel. < 7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 2220 (SE 2220 = SE 2154) Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 1,16 m, š. 1,30 m, gl. 0,05 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F133. Opis: apnenčevi lomljenci SE 2155 (30 %, vel. < 10 × 15 cm), apnenčevi prodniki (5 %, vel. < (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 3 cm), peščenjakovi lomljenci (5 %, vel. < 10 × 15 cm), mal - = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 ta (7 %, vel. < 4 cm), keramični gradbeni material (3 %, vel. = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = < 1,5 cm), tufov lomljenec (5 %, vel. < 6 cm). Oblika tlorisa: SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = oglata. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 0,82 m, š. 0,80 m, SE 6205 = SE 6043) gl. 0,08 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F133, F134. Opis: drobljiv olivno rjav meljast pesek z apnenčevi prodniki (3 %, vel. < 10 cm), SE 2221 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 3 cm), peščenjakovimi lo- = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 mljenci (8 %, vel. < 10 cm), malto (1 %, vel. < 1 cm), ogljem = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = vel. < 1 cm). Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 1,90/1,90 m, SE 6205 = SE 6043) š. 1,10/0,50 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F133, F134. Opis: temno rumenka- SE 2161 sto rjav glinen melj z apnenčevi prodniki (2 %, vel. < 10 cm), (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 peščenjaki (2 %, vel. < 10 cm), malto (3 %, vel. < 1 cm), ogljem = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 (2 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: napla - SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = vina. Mere: dl. 4,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,92 m. SE 6205 = SE 6043) Lokacija: sek. kanal 2, kv. C–D/161–162. Opis: svetlo olivno SE 2222 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 rjav peščen melj z apnenci (1 %, vel. 0,5–10 cm), apnenčevi- = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 mi prodniki (2 %, vel. 1–3 cm), peščenjaki (3 %, vel. 1–10 cm), = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = ogljem (1 %, vel. 0,3–1 cm), opeko (1 %, vel. 0,1–0,5 cm). SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. SE 6205 = SE 6043) 1,81 m, š. 1,02 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E–F/138–141. Opis: temno rumen- SE 2167 kasto rjav glinen melj z malto (2 %, vel. < 2 cm), ogljem (3 %, (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 vel. < 1 cm), železovimi oksidi (5 %), keramičnim gradbe - = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 nim materialom (5 %, vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: nepravil - = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = na. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 12,26 m, š. 1,94 m, gl. SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = 0,60 m. SE 6205 = SE 6043) Lokacija: sek. kanal 2, kv. C161–C163. Opis: olivno rjav pe- SE 2223 ščen melj z apnenci (1 %, vel. 2–6 cm), peščenjaki (5 %, vel. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F138, F139. Opis: apnenci (33 %, 1–10 cm), ogljem (1 %, vel. 0,1–0,5 cm), keramičnim gradbe- vel. < 10 cm), apnenčevi prodniki (20 %, vel. < 12 cm), pe- nim materialom (1 %, vel. 0,5–10 cm). Oblika tlorisa: nepra- ščenjaki (20 %, vel. < 17 × 13 cm), Marmor (10 %, vel. < 13 × vilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 9,50 m, š. 2,07 m, 12 cm), malta (5 %, vel. < 12 cm), keramični gradbeni mate- gl. 0,27. m rial (2 %, vel. < 10 cm), tufiti (20 %, vel. < 12 × 10 cm). Oblika SE 2192 tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 1,90 m, š. 1,05 m, gl. 0,07 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E146. Opis: apnenci (50 %, vel. < 20 × 18 cm), apnenčevi prodniki (1 %, vel. < 10 × 12 cm), pe- SE 2228 ščenjaki (49 %, vel. < 25 × 20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F135, F134. Opis: peščenjakovi in Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 0,20–0,65 m, š. 0,30 m, gl. apnenčevi lomljenci, apnenčevi prodniki, peščenjakovi kle- 0,11 m. sanci, večji kosi malte, odlomki opek in kosti. Oblika tlori- SE 2196 sa: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 3,71 m, š. (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 1,79 m, gl. 0,23 m. = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = SE 2231 SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = Lokacija: sek. kanal 2, kv. F135. Opis: peščenjakov klesa- SE 6205 = SE 6043) nec. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,35 m, gl. Lokacija: sek. kanal 2, kv. C160. Opis: svetlo olivno rjav pe- 0,39 m. ščen melj z apnenci (2 %, vel. < 10 × 12 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. 1–3 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 1 × 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,60 m. 662 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 2232 SE 3139 (SE 3101 = SE 3272 = SE 3261 = SE 3139 = SE 7012) Lokacija: sek. kanal 2, kv. G141. Opis: dva peščenjakova kle- Lokacija: sek. Križišče, kv. H111, H112. Opis: drobljiv svetlo sanca (vel. 27 × 21 × 13/36 × 21 × 13 cm). Oblika tlorisa: olivno rjav peščen melj s prodniki (30 %, vel. 1–3 cm). Inter- nepravilna. Interpretacija: ruševina. pretacija: naplavina. Mere: dl. 1,50 m, š. 0,50 m, gl. < 0,25 m. SE 3100 (SE 3100 = SE 3125 = SE 3240 = SE 3259 = SE 7004 SE 3188 = SE 3138) Lokacija: sek. Križišče, kv. F–G/119–120. Opis: peščenjaki. Lokacija: sek. Križišče, kv. F–K119. Opis: drobljiv svetlo olivno Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: bloki peščenjaka v rjav melj z apnenci (3 %, vel. < 3 cm, 2 %, vel. 5–20 cm), SE 3100. Mere: dl. 0,59 m, š. 0,38 m, gl. 0,20 m. apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (3 %, SE 3189 vel. < 50 cm), Marmor (2 %, vel. < 20, 1 %, vel. 77 × 53 × Lokacija: sek. Križišče, kv. G120. Opis: peščenjaki (vel. 7 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), tufiti (2 %, vel. < 5 cm), ope-1–23 cm), kosi marmorja (10 %, vel. 8–19 cm). Oblika tlori-ko (1 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre-sa: nepravilna. Interpretacija: ruševina v SE 3100. Mere: dl. seka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 24,60 m, 1,70 m, š. 1,06 m, gl. 0,08 m. š. 16,00 m, gl. 0,60 m. SE 3199 SE 3101 (SE 3101 = SE 3272 = SE 3261 = SE 3139 = SE 7012) Lokacija: sek. Križišče, kv. F119. Opis: peščenjaki (vel. 10– Lokacija: sek. Križišče, kv. H119, I119, J119, K119. Opis: rjav pe-59 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: struktura iz ščen melj z apnenci (10 %, vel. 0,2–9 cm), apnenčevimi pro-peščenjakovih kamnov v plasti SE 3100. Mere: dl. 2,06 m, š. dniki (20 %, vel. 0,2–4 cm), tufiti (10 %, vel. 0,2–9 cm), opeko 1,17 m, gl. 0,10 m. (2 %, vel. 0,2–7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese-SE 3229 ka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 20,10 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. G–I/112–115. Opis: olivno rjava pe-15,60 m, gl. 0,11 m. ščena glina z apnenčevimi prodniki (79 %, vel. < 15 cm), te-SE 3125 (SE 3100 = SE 3125 = SE 3240 = SE 3259 = SE 7004 gulami (0,5 %, vel. < 20 cm), imbreksi (0,5 %, vel. < 20 cm). = SE 3138) Interpretacija: dno močvirja (?). Mere: pr. 12,00 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F119–F121, G119–G120, H119–H121, SE 3240 I119 –I121. Opis: drobljiv temno sivkasto rjav peščen melj z (SE 3100 = SE 3125 = SE 3240 = SE 3259 = SE 7004 = SE 3138) apnenci (5 %, vel. 0,2–2 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. F–I/115–116. Opis: drobljiv rjav pe vel. 0,2–5 cm), tufiti (10 %, vel. 0,2–20 cm), opeko (3 %, vel. -ščen melj z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki 0,2–5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepra-(5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 2 cm), malto (2 %, vilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 12,00 m, š. 5,00 m, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), opeko (2 %, vel. < gl. 0,19 m. 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. SE 3131 Mere: dl. 14,60 m, š. 6,50 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F119. Opis: rjava peščena glina z SE 3255 apnenci (10 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. G116. Opis: peščenjaki. Oblika tlo < 5 cm), peščenjaki (15 %, vel. < 12 cm), kostmi (2 %, vel. < -risa: oglata. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: peščenjak 10 cm), tufiti (3 %, vel. < 5 cm), opeko (5 %, vel. 0,2–7 cm). v plasti SE 3240, na njih sloni ruševina SE 3241. Mere: dl. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter-0,75 m, š. 0,70 m, gl. 0,30 m. pretacija: nasutje/sediment. Mere: dl. 5,60 m, š. 1,20 m, gl. 0,44 m. SE 3256 SE 3132 Lokacija: sek. Križišče, kv. G–H/117–119. Opis: plast z apnenci Lokacija: sek. Križišče, kv. G119, F119. Opis: rjav peščen melj (70 %, vel. < 35 cm), peščenjaki (4 %, vel. < 20 cm), Marmor z apnenci (15 %, vel. 0,2–10 cm), malto (5 %), ogljem (2 %), (2 %, vel. < 26 cm), skrilavci (1 %, vel. 27 cm), prodniki (20 %, tufiti (30 %, vel. 0,2–18 cm), opeko (3 %). Oblika tlorisa: ne vel. < 30 cm), tegulami (1 %, vel. < 20 cm), laterkuli (2 %, vel. - pravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: ruševina. < 20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepra- Mere: dl. 8,00 m, š. 4,30 m. vilna. Interpretacija: razsuto kamenje. Na brežini nižje od ruševine SE 3132. Mere: dl. 9,50 m, š. 9,20 m, gl. 0,11 m. SE 3138 (SE 3100 = SE 3125 = SE 3240 = SE 3259 = SE 7004 = SE 3138) SE 3259 (SE 3100 = SE 3125 = SE 3240 = SE 3259 = Lokacija: sek. Križišče, kv. G–J/111–115. Opis: temno zelenka SE 7004 = SE 3138)-sto siva peščena glina z apnenci (1 %, vel. < 2 cm), apnen- Lokacija: sek. Križišče, kv. G116. Opis: drobljiv olivno rjav me- čevimi prodniki (2 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. ljast pesek z apnenci (10 %, vel. < 4 cm), apnenčevimi pro- Interpretacija: naplavina. Mere: gl. < 0,65 m. dniki (5 %, vel. < 10 cm, 10 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 5 cm), železovimi oksidi (5 %), keramičnim gradbenim Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 663 materialom (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika SE 3320 preseka: oglata. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 0,75 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. G116, G115. Opis: olivno rjava me- š. 0,60 m, gl. 0,13 m. ljasta glina z apnenci (1 %, vel. < 12 × 8 cm), apnenčevi pro- SE 3261 dniki (20 %, vel. < 22 × 14 cm), apnenčevimi lomljenci (1 %, (SE 3101 = SE 3272 = SE 3261 = SE 3139 = SE 7012) vel. < 22 × 12 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 4 cm), Lokacija: sek. Križišče, kv. H–I/109–115. Opis: drobljiv oliven skrilavci (1 %, vel. < 10 × 6 cm), malto (1 %, vel. < 10 × 4 cm), peščen melj s kostmi (1 %), prodniki (30 %, vel. 1–3 cm), ope - tegulami (5 %), imbreksi (1 %), tufiti (1 %, vel. < 10 × 4 cm). ko (1 %, vel. 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter - naplavina. Mere: dl. 26,00 m, š. < 9,00 m, gl. < 0,20 m. pretacija: ruševina. Mere: dl. 4,25 m, š. 4,03 m, gl. 0,28 m. SE 3272 (SE 3101 = SE 3272) SE 3321 Lokacija: sek. Križišče, kv. G116, H116, G115, H115. Opis: rjav Lokacija: sek. Križišče, kv. F–G/115–116. Opis: peščenjakovi peščen melj z apnenci (10 %, vel. < 9 cm), apnenčevimi lomljenci (vel. < 28 × 18 × 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. prodniki (18 %, vel. < 4 cm), Tuf (10 %, vel. < 3 cm), opeko Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. (2 %, vel. < 7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese - 3,40 m, š. 3,40 m. ka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 8,30 m, š. 3,90 m. SE 3387 SE 3313 Lokacija: sek. Križišče, kv. G–H115–116. Opis: zbita olivno rja- va peščena glina z apnenci (10 %, vel. < 10 × 6 cm), malto Lokacija: sek. Križišče, kv. G113, G114. Opis: apnenci (20 %, (2 %, vel. < 8 × 5 cm), prodniki (20 %, vel. < 15 × 6, 20 %, vel. vel. 15 × 15 cm), peščenjaki (70 %, vel. 20 × 15 cm), prodniki < 4 cm), tufiti (2 %, vel. < 15 × 6 cm), opeko (10 %, vel. < 15 (9 %, vel. 10 × 15 cm), opeka (1 %, vel. 7 cm). Oblika tlori - × 6 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševina. sa: linearna. Interpretacija: ruševina (?). Mere: dl. 13,50 m, š. Mere: dl. 6,20 m, š. 1,60 m. 0,70 m, gl. 0,15–0,30 m. SE 3316 SE 4007 (SE 4007 = SE 4084) Lokacija: sek. 1, kv. D148, D149. Opis: drobljiv rjav melj z Lokacija: sek. Križišče, kv. G114. Opis: apnenci (10 %, vel. 10 apnenci (25 %, vel. 15 × 25 cm, 18 %, vel. 30 × 40 cm), pe-× 15 cm), peščenjaki (75 %, vel. 22 × 20 cm), prodniki (13 %, ščenjaki (18 %, vel. 20 × 30 cm), peščenjakovi klesanci (5 %, vel. 10 × 10 cm), opeka (2 %). Oblika tlorisa: nepravilna. In-vel. < 40 × 20 cm), malto (10 %), ogljem (2 %, vel. < 1 cm), terpretacija: ruševina (?) Koncentracija obdelanih peščenja-tegulami (7 %, vel. 10 × 20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. In-kov znotraj SE 3262. Peščenjakovi bloki so ožgani. Mere: dl. terpretacija: ruševina. Mere: dl. 4,75 m, š. 1,60 m, gl. 0,40 m. 2,60 m, š. < 1,30 m, gl. 0,25 m. SE 3317 SE 4009 Lokacija: sek. 1, kv. C147, C148. Opis: zelo temno sivkasto Lokacija: sek. Križišče, kv. G116, G115. Opis: peščenjako-rjav meljast pesek z apnenci (2 %, vel. < 2 cm), peščenjaki vi lomljenci (100 %, vel. < 35 × 21 × 18 cm). Oblika tlorisa: (5 %, vel. < 4 cm), malto (10 %, vel. < 2 cm), ogljem (1 %, nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: linija vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < peščenjakov. Mere: dl. 1,90 m, š. 0,40 m, gl. 0,25 m. 2 cm). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: ruševina. Mere: SE 3318 dl. 6,10 m, š. 2,60 m, gl. 0,21 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. G115. Opis: olivno rjava meljasta SE 4015 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 glina z apnenci (5 %, vel. < 15 × 8 cm), apnenčevi prodniki = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 (20 %, vel. < 18 × 8 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = 4 cm), Marmor (1 %, vel. < 12 × 8 cm), tufiti (2 %, vel. < 10 SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = × 6 cm), opeko (10 %, vel. < 10 × 8 cm). Oblika tlorisa: ne-SE 6205 = SE 6043) pravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Lokacija: sek. 1, kv. D–E/143–146. Interpretacija: naplavina. Koncentracija večjih prodnikov na plasti SE 3322. Mere: dl. Mere: dl. 12,04 m, š. 2,85 m. 1,20 m, š. 0,70 m, gl. 0,30 m. SE 3319 SE 4032 Lokacija: sek. 1, kv. D148. Opis: rumenorjav meljast pesek Lokacija: sek. Križišče, kv. G115. Opis: olivno rjava meljasta z apnenci (10 %, vel. 0,05–0,5 cm), peščenjaki (60 %, vel. < glina z apnenci (10 %, vel. < 15 × 10 cm), apnenčevi prodniki 4 cm), malto (10 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: (20 %, vel. < 18 × 6 cm), prodniki (10 %, vel. < 4 cm), tufiti ruševinska plast. Mere: dl. 1,50 m, š. 1,60 m, gl. 0,20 m. (1 %, vel. < 8 × 6 cm), opeko (5 %, vel. < 10 × 6 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševina m. 664 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 4042 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 5–12 cm), ogljem (1 %, vel. < 0,5 cm), keramičnim gradbe- = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 nim materialom (1 %, vel. < 5 cm). Interpretacija: rečni sedi- = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = ment. Mere: dl. 12,50 m, š. 3,00 m, gl. 0,60 m. SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = SE 6028 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 SE 6205 = SE 6043) = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 Lokacija: sek. 1, kv. E142. Opis: svetlo olivno rjava peščena = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = glina. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. Inter-SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = pretacija: naplavina. Mere: dl. 12,50 m, š. 2,50 m, gl. 0,12 m. SE 6205 = SE 6043) SE 4060 Lokacija: sek. 2, kv. F129. Opis: svetlo olivno rjava meljasta Lokacija: sek. 1, kv. E140. Opis: jama nepravilne oblike s pre- glina z malto (2 %, vel. < 1 × 1,5 cm), ogljem (1 %, vel. < 0,5 sekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: × 1 cm), tufiti (1 %, vel. < 5 × 4 cm). Oblika tlorisa: linearna. U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: sediment. Mere: 0,72 m, š. 0,50 m, gl. 0,40 m. dl. 3,48 m, š. 1,90 m, gl. < 0,70 m. SE 4072 SE 6029 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 Lokacija: sek. 1, kv. E140. Opis: blok marmorja. Interpretacija: = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 ruševina. = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = SE 4073 SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 SE 6205 = SE 6043) = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 Lokacija: sek. 2, kv. F130, F131. Opis: rjava glina z apnenci = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = (1 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 5 cm), SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = peščenjaki (2 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), ke-SE 6205 = SE 6043) ramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 5 cm). Oblika Lokacija: sek. 1, kv. D147, D146. Opis: drobljiv rjav glinen melj tlorisa: oglata. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: z apnenci (10 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (35 %, vel. < 60 cm), poplavni sediment. Mere: dl. 4,90 m, š. 3,50 m, gl. < 0,70 m. malto (5 %, vel. < 1 cm), opeko (5 %). Oblika tlorisa: nepra-vilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 9,30 m, š. 2,98 m, SE 6041 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 gl. 0,85 m. = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 SE 4076 = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 SE 6205 = SE 6043) = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = Lokacija: sek. 2, kv. E–F/132–133. Opis: svetlo olivno rjava SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = meljasta glina z apnenci (1 %, vel. < 4 × 3 × 3 cm), apnen-SE 6205 = SE 6043) čevimi prodniki (2 %, vel. < 4 × 3 × 2 cm), peščenjaki (5 %, Lokacija: sek. 1, kv. D144, C144. Opis: drobljiv olivno rjav gli-vel. < 15 × 8 × 6 cm), opeko (1 %, vel. < 4 × 3 × 2 cm). Obli-nen melj z apnenci (5 %, vel. < 0,5 cm), peščenjaki (10 %, ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: sedimentna naplavina. vel. < 5 cm), opeko (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter-Mere: dl. 3,45 m, š. 3,20 m, gl. < 0,70 m. pretacija: naplavina. Preorano. Mere: dl. 14,86 m, š. 3,08 m, gl. 0,35 m. SE 6043 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 SE 4084 = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 (SE 4084 = SE 4007) = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = Lokacija: sek. 1, kv. D143, D144, C143, C144, C142, D142. SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = Opis: drobljiv rjav glinen melj z apnenci (25 %, vel. < 30 cm), SE 6205 = SE 6043) apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (20 %, Lokacija: sek. 2, kv. E–F133–134. Opis: svetlo olivno rjava me-vel. < 25 cm), peščenjakovi klesanci (25 %, vel. < 100 cm), ljasta glina z apnenci (1 %, vel. < 1 × 2 × 1 cm), peščenjaki malto (5 %), tegulami (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Obli-(1 %, vel. < 3 × 1,5 × 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter-ka preseka: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. pretacija: sedimentna plast nastala s poplavnimi sedimenti in 25,00 m, š. 4,70 m, gl. 0,32 m. humifikacijo. Mere: dl. 20,50 m, š. 9,00 m, gl. < 0,25 m. SE 6024 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 SE 6109 = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 Lokacija: sek. 2, kv. E131. Opis: svetlo olivno rjava meljasta = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = glina z apnenci (10 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = (10 %, vel. < 14 cm), kostmi (7 %, vel. < 55 cm), keramičnim SE 6205 = SE 6043) gradbenim materialom (3 %, vel. < 19 cm), tegulami (1 %, vel. Opis: rjava meljasta glina z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < < 17 cm), tufiti (5 %, vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. 2 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 5 cm), kosi marmorja (1 %, vel. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 665 Interpretacija: zasutje groba 6000 – polnilo vkopa SE 6110. SE 7005 Mere: dl. 2,20 m, š. 0,33 m, gl. 0,42 m. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. E–F/113–120. Opis: apnenci SE 6110 (55 %, vel. 20 × 10 cm), apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (15 %, vel. 15 × 10 cm), peščenjakovi kle - Lokacija: sek. 2, kv. E131. Opis: jama nepravilne oblike s pre - sanci (10 %, vel. 46 × 29 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. In - sekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: terpretacija: ruševina. Mere: dl. 15,88 m, š. 2,85 m, gl. 0,18 m. U. Interpretacija: vkop za grob 6000. Mere: dl. 2,20 m, š. 0,33 m, gl. 0,42 m. SE 7012 (SE 3101 = SE 3272 = SE 3261 = SE 3139 = SE 7012) SE 6111 Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F–G109–113. Opis: svetlo oliv- no rjava meljasta glina z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < Lokacija: sek. 2, kv. E131. Opis: skelet Z glavo je obrnjen proti 3 cm), peščenjaki (6 %, vel. < 5 cm), malto (1 %), železovimi J. Zaradi vkopa SE 6032 (temelj hotela Pošta) je bil ostranjen, oksidi (7 %, vel. 7 cm), keramičnim gradbenim materialom ostal je le desni del noge s stopalom ter delno desna roka. (4 %, vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Roke so v naročju, sam skelet pa je v iztegnjeni legi. Inter - naplavina. Mere: dl. 16,53 m, š. 5,12 m, gl. 1,16 m. pretacija: skelet groba SE 6000. SE 6194 SE 7014 Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F110, G110. Opis: peščenjakovi Lokacija: sek. 2, kv. E135, F135. Opis: trdna rumenkasto rja-klesanci (vel. 66 × 69 cm, 108 × 35 cm). Oblika tlorisa: ne-va peščena glina z apnenci (10 %, vel. < 20 cm), peščenjaki pravilna. Interpretacija: peščenjakovi bloki (verjetno iz ob-(25 %, vel. < 29 cm), malto (15 %, vel. < 5 cm), tufiti (10 %, vel. zidja). Mere: dl. 2,76 m, š. 1,89 m, gl. 0,40 m. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje ob stolpu. Mere: dl. 4,00 m, š. 0,94 m, gl. 0,55 m. SE 6205 (SE 2060 = SE 2221 = SE 2155 = SE 2153 = SE 2118 14.13 Faza 4a SE 4042 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = SE 6041 = Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050, E051, E052. Opis: rahel te- mno rumenorjava; svetlo rjav meljast pesek s kamni (15 %, SE 6205 = SE 6043) vel. 1–3 cm), malto (5 %), prodniki (5 %, vel. 1–4 cm). Oblika Lokacija: sek. 2, kv. E125–E127. Opis: olivno rjava meljasta tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 4,90 m, = SE 2161 = SE 2167 = SE 4073 = SE 4076 = SE 4015 = SE 1102 (SE 1150 = SE 1102) = SE 2222 = SE 2150 = SE 2040 = SE 2001 = SE 2196 glina z apnenci (10 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 10 cm), malto (5 %, š. 2,00 m, gl. 0,14 m. vel. < 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %, vel. SE 1136 < 10 cm), tufiti (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051. Opis: temno rjava do zelo Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 6,85 m, š. 1,86 m. bledo rjava peščena glina s kamni (10 %, vel. 3–7 cm), mal- Lokacija: sek. 2, kv. E133. Opis: temno sivorjava glina z gradbenim materialom (2 %, vel. 2 cm). Oblika tlorisa: ne- pravilna. Interpretacija: nasutje – prvo nasutje preko SE 1132. apnenci (10 %, vel. < 32 cm), peščenjaki (25 %, vel. < 47 cm), SE 6227 to (7 %, vel. 7 cm), prodniki (10 %, vel. 3–7 cm), keramičnim malto (15 %, vel. < 5 cm), tufiti (15 %, vel. < 44 cm), opeko Mere: dl. 3,40 m, š. 0,70 m, gl. 0,90 m. (5 %, vel. < 26 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: SE 1145 ruševina. Mere: dl. 8,00 m, š. 5,00 m, gl. < 0,25 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057, E058. Opis: rjava meljasta SE 6517 glina s kamni (3 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: zasutje roparskega jarka SE 1185. Mere: dl. 8,20 m, š. 2,00 m, Lokacija: sek., kv. Opis: koncentracij apnenčevih in pešče - gl. 0,30 m. njakovih lomljencev ter peščenjakovih klesancev. Oblika tlo - risa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: SE 1150 (SE 1150 = SE 1102) ruševina. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050, E049. Opis: rahel temno ru- SE 7004 menkasto rjav do svetlo siv meljast pesek s kamni (15 %, vel. (SE 3100 = SE 3125 = SE 3240 = SE 3259 = 1–3 cm), malto (5 %), prodniki (5 %, vel. 1–4 cm). Oblika tlo - SE 7004 = SE 3138) risa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 4,90 m, š. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F–G109–114. Opis: drobljiv oliv - 2,00 m, gl. 0,14 m. no rjav meljast pesek z apnenci (10 %, vel. < 4 cm), apnen - čevimi prodniki (5 %, vel. < 10 cm, 10 %, vel. < 3 cm), pešče- SE 1152 njaki (3 %, vel. < 5 cm), železovimi oksidi (5 %), keramičnim Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: drobljiv rjav peščen gradbenim materialom (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: melj s kamni (20 %, vel. 10 –30 cm), prodniki (30 %, vel. nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 16,71 m, š. 2–5 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %). Oblika 6,73 m, gl. 0,20 m. 666 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševinsko zasutje/odpa- SE 1189 dno zasutje. Mere: dl. 2,50 m, š. 2,00 m, gl. 0,86 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: rahel rumen melj. Obli- SE 1155 ka tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: zasutje. Mere: dl. 3,70 m, š. 2,00 m, gl. 0,05 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051, E052. Opis: drobljiv temno rjav peščen melj z apnenci (5 %, vel. 1–5 cm), apnenčevi- SE 1190 mi prodniki (5 %, vel. 1–5 cm), peščenjaki (5 %, vel. 1–5 cm), Lokacija: sek. kanal 3, kv. E060. Opis: pesek. Oblika tlorisa: ometom (5 %, vel. 1–10 cm), tegulami (1 %, vel. 1–10 cm), im- linearna. Interpretacija: vkop. Mere: dl. 1,82 m, š. 1,40 m. breksi (1 %, vel. 1–10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre- SE 1197 tacija: nasutje. Mere: dl. 4,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,05 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E056. Opis: jarek nepravilne oblike. SE 1156 Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050, E049. Opis: drobljiv rjav pretacija: roparski jarek obzidja. Mere: dl. 4,16 m, š. 2,00 m, peščen melj z apnenci (5 %, vel. 1–5 cm), apnenčevimi pro- gl. 0,27 m. dniki (5 %), peščenjaki (5 %, vel. 1–5 cm), tegulami (3 %, vel. SE 1198 (SE 1198 = SE 1211) 1–10 cm), imbreksi (2 %, vel. 1–10 cm), tufiti (2 %, vel. 1–5 cm). Lokacija: sek. kanal 3, kv. E056, E057. Opis: drobljiva sivor-Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. java do zelo bledo rjava peščena glina s skrilavci (15 %, vel. 5,20 m, š. 2,00 m, gl. 0,40 m. 1–6 cm), malto (20 %), keramičnim gradbenim materialom SE 1158 (3 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051. Opis: apnenci (vel. 60 × 40 SE 1197. Mere: dl. 4,20 m, š. 2,00 m, gl. 0,35 m. × 30 cm). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: kamen, ki leži SE 1209 na plasti SE 1136, del ruševine SE 1159. Mere: dl. 0,60 m, š. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054, E055. Opis: drobljiva rume-0,40 m, gl. 0,30 m. norjava meljasta glina s kostmi (3 %), opeko (7 %). Oblika SE 1159 tlorisa: nepravilna. Interpretacija: zasutje roparskega jarka Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051, E052. Opis: apnenci (49 %, SE 1185. Mere: dl. 0,83 m, š. 1,00 m, gl. 0,30 m. vel. 10–40), peščenjaki (49 %, vel. 10–40), malta (1 %), tegule SE 1210 (SE 1210 = SE 1212) (1 %, vel. 1–10 cm). Interpretacija: ostanek kamnite ruševine. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E058, E059. Opis: drobljiv temno Del SE 1136. Mere: dl. 3,30 m, š. 0,50 m, gl. 0,80 m. rjav do zelo bledo rjav glinen melj s kamni (10 %, vel. 0,5– SE 1160 2 cm), malto (5 %), prodniki (10 %, vel. 1–3 cm). Oblika tlorisa: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051, E052. Opis: drobljiv rjav pe- nepravilna. Interpretacija: zasutje roparskega jarka SE 1185. ščen melj s kamni (10 %, vel. 1–5 cm). Oblika tlorisa: nepra- Mere: dl. 5,50 m, š. 0,50 m, gl. 0,03 m. vilna. Interpretacija: nasutje oziroma dvig terena. Mere: dl. SE 1211 (SE 1198 = SE 1211) 7,10 m, š. 2,00 m, gl. 0,05 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055, E056. Opis: drobljiva te-SE 1164 mno rumenorjava do zelo bledo rjava meljasta glina s ka- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051, E052. Opis: drobljiv temno mni (25 %, vel. 20–55 cm), malto (10 %), prodniki (10 %, vel. rumenkasto rjav glinen melj z apnenci (2 %, vel. 1–2 cm). 5–15 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %). Oblika Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševinsko zasutje. Mere: 2,00 m, š. 0,60 m, gl. 0,03 m. dl. 4,20 m, š. 2,00 m, gl. 0,39 m. SE 1181 SE 1212 (SE 1210 = SE 1212) Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: drobljiv rumenkasto Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054, E055. Opis: temno rjava do rjav meljast pesek z apnenci (5 %, vel. 10–30 cm), peščenjaki zelo bledo rjav glinen melj s kamni (10 %, vel. 1–5 cm), malto (5 %, vel. 10–30 cm), marmor (3 %, vel. 50), tegulami (3 %, (10 %), prodniki (10 %, vel. 2–6 cm), keramičnim gradbenim vel. 1–10 cm), imbreksi (2 %, vel. 1–10 cm). Interpretacija: za- materialom (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretaci- sutje odpadne jame SE 1185. Mere: dl. 3,60 m, š. 2,00 m, gl. ja: zasutje roparskega jarka SE 1185. Mere: dl. 17,20 m, š. 0,40 m. 2,00 m, gl. 0,05 m. SE 1185 SE 1214 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: jama nepravilne obli- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E062, E063, E064, E065, E066, ke s presekom U-oblike. Oblika preseka: U. Interpretacija: E067, F062, F063, F064, F065, F066, F067. Opis: drobljiv roparski jarek poznorimskega obzidja. Mere: dl. 2,50 m, š. zelo temno sivorjava do zelo bledo rjav peščen melj s kamni 2,00 m, gl. 1,20 m. (10 %), malto (10 %), prodniki (20 %), keramičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa 1213. Mere: dl. 20,00 m, š. 0,80 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 667 SE 1226 SE 1249 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E056, E057. Opis: zbit rumenorjav Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061, E062. Opis: zbit temno siv- do zelo bledo rjav glinen pesek s kamni (8 %, vel. 1–4 cm), kasto rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki (90 %, vel. malto (10 %), prodniki (10 %, vel. 3–7 cm), keramičnim grad- < 28 × 16 cm), apnenčevi lomljenci (2 %, vel. < 25 × 12 cm). benim materialom (5 %, vel. < 10 × 15 cm). Oblika tlorisa: Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: tlak objekta 5. Mere: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 1,30 m, š. 2,00 m, dl. 3,30 m, š. 1,49 m. gl. 0,15 m. SE 1250 SE 1228 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061, E062. Opis: zbita sivo belo Lokacija: sek. kanal 3, kv. E053, E054, F053, F054. Opis: plast rjava malta. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: omet peščenjakov (33,3 %, vel. 50 × 40 × 15 cm; 33,3 %, vel. 50 na zidu SE 1247. Mere: gl. 0,01 m. × 50 × 20 cm; 33,3 %, vel. 55 × 34 × 16 cm). Oblika tlorisa: SE 1251 oglata. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: kamni pešče-Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061, E062. Opis: rahel rumenkasto njakov v sekundarni legi, nekoč del SE 1229. Mere: dl. 1,50 m, rjav do zelo temno sivkasto rjav peščen melj z ogljem (5 %, š. 0,50 m, gl. 0,20 m. vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: ožgana SE 1230 plast/kurišče. Mere: dl. 2,10 m, š. 0,68 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E053, F053. Opis: plast peščenjakov SE 1256 (vel. 70 × 47 × 27). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: kva-Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061. Opis: zbita sivo belo rjava dri peščenjaka v sekundarni legi – nekoč del SE 1229. Mere: malta s prodniki (2 %, vel. < 0,5 cm). Oblika tlorisa: nepravil-dl. 0,77 m, š. 0,47 m, gl. 0,27 m. na. Interpretacija: omet na severni strani zidu SE 1242. Mere: SE 1242 gl. 0,015 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061. Opis: zid ima lepo vidno in SE 1259 izoblikovano lice iz večjih kamnov. Vezan je z malto, na S Lokacija: sek. kanal 3, kv. E062. Opis: trdna svetlo sivorjava strani (L stran) zidu je viden tudi poškodovan omet. Na vrhu plast z apnenčevi lomljenci (45 %, vel. 15–20 cm), apnenče-zidu je viden odtis trama. Zid ES 1242 in 1246 sta nosilna vimi prodniki (20 %, vel. 10–15 cm), peščenjakovi lomljenci zidova, zid SE 1247 pa je pregradna stena. Interpretacija: (15 %, vel. 10–15 cm), malto (20 %). Interpretacija: stopnica, ki nosilni zid. vodi v objekt 5. Mere: dl. 0,85 m, v. 0,43 m. SE 1244 SE 1261 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054, E055, E056. Opis: drobljiv ru-Lokacija: sek. kanal 3, kv. E062. Opis: odtis strukture nepra-menorjav do zelo bledo rjav melj s kamni (10 %, vel. 1–7 cm), vilne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: odtis malto (5 %), prodniki (10 %, vel. 2–15 cm), keramičnim grad-tramu ali druge strukture v zidu SE 1246. Mere: dl. 0,63 m, š. benim materialom (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre-0,48 m, gl. 0,20 m. tacija: nasutje. Mere: dl. 16,20 m, š. 2,00 m, gl. 0,10 m. SE 1264 SE 1246 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061. Opis: oblice, vezane z malto. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E062. Opis: zid zgrajen iz lo-SE 1265 mljencev apnenca (45 %: 15–30 cm), lomljencev peščenjaka Lokacija: sek. kanal 3, kv. E062. Opis: oblice, vezane z malto. (20 %: 12–20 cm), opek (5 %: 4 cm), apnenčevih prodnikov Interpretacija: nosilni zid s temeljem SE 1265, del objekta 6. roparski jarek obzidja. Mere: dl. 12,00 m, š. 2,00 m. Mere: dl. 1,82 m, š. 0,74 m, gl. 0,6 m. SE 1268 (SE 1268 = SE 1320) SE 1247 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E062. Opis: drobljiv peščen melj z Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061, E062. Opis: zid zgrajen iz apnenci (5 %, vel. < 10 × 12 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, lomljencev apnence (45 %: 17–25 cm), lomljencev peščenja-vel. 3–4 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 6 × 8 cm), malto (3 %), ka (10 %: 15–20 cm), opek (5 %: 7–10 cm), apnenčevih pro in je zametano z malto. Na zgornjem delu je v zidu viden Lokacija: sek. kanal 3, kv. E062, E063, E064, E065. Opis: jama odtis tramu (SE 1261 in 1262). Zid je nosilni. Usmerjen V–Z. nepravilne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: (10 %: 10–25 cm), vezan z malto. Ima lepo izoblikovano lice SE 1267 dnikov (20 %: 7–14 cm), vezan z malto. Ima lepo vidno lice - apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5–20 cm), lomljenci (20 %, vel. < 20 × 28 cm), keramičnim gradbenim materialom zidu, ki je zametano z ometom na desni strani zidu. Vezan (5 %), tufiti (2 %, vel. < 6 × 8 cm), tufitovimi lomljenci (15 %, je z malto. Usmerjen S–J. V licu sta vidni dve interfaciji – od - vel. < 25 × 20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: tisa tramu SE 1328 in 1329. Interpretacija: predelni zid. Del polnilo vkopa SE 1267. Mere: dl. 12,00 m, š. 2,00 m. objekta 6. Mere: dl. 4,1 m, š. ? m, gl. 0,7 m. 668 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 1274 < 5 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 5–12 cm), opeko Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061. Opis: linearen odtis. Oblika (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: vodni tlorisa: linearna. Interpretacija: odtis tramu ali druge struktu- sediment (naplavina Voglajne ?). Mere: dl. 12,19 m, š. 2,20 m, re. Mere: dl. 0,35 m, š. 0,18 m. gl. 0,28 m. SE 1276 SE 2113 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061. Opis: struktura iz svetlo rja- Lokacija: sek. kanal 2, kv. F135–F138. Opis: drobljiv olivno vosive malte in apnenčevih lomljencev (80 %). Interpretaci- rjav meljast pesek z apnenci (5 %, vel. < 33 cm), apnenčevi ja: struktura leži na J delu zidu SE 1247 (zapira odtis tramu prodniki (4 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi prodniki (8 %, vel. SE 1328. Mere: dl. 0,30 m, gl. 0,30 m. < 4 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 17 cm), malto (4 %, vel. < SE 1277 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), laterkuli (5 %, vel. < 14 × 13 cm), tufiti (45 %, vel. < 22 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E062. Opis: struktura iz svetlo rja - Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 2,81 m, š. 1,94 m, gl. 0,11 m. vosive malte in apnenčevih lomljencev (80 %). Interpretaci - ja: struktura leži na S delu zidu SE 1247 (zapira odtis tramu SE 2114 (SE 6309 = SE 2114) SE 1329). Mere: dl. 0,30 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F–G/134–135. Opis: jarek linearne SE 1320 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Obli- (SE 1268 = SE 1320) ka preseka: U. Interpretacija: jarek neznane namembnosti. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E062. Opis: peščenjakov klesanec Mere: dl. 2,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,45 m. (vel. 65 × 49 × 31 cm). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: klesanec v polnilu SE 1268. Mere: dl. 0,65 m, š. 0,49 m, gl. SE 2116 0,31 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E–F/139–140. Opis: drobljiv olivno SE 1328 rjav meljast pesek z apnenčevi prodniki (1 %, vel. < 20 cm), apnenčevimi lomljenci (4 %, vel. < 20 cm), apnenčevimi pro - Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061. Opis: pravokoten odtis. In - dniki (15 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 15 cm), malto terpretacija: odtis tramu v zidu SE 1247. Mere: dl. 0,29 m, gl. (5 %, vel. < 2 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), laterkuli (2 %, vel. 0,27 m. < 11 cm), tufiti (2 %, vel. < 12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 1329 (SE 1329 = SE 1335 = SE 1390) Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 4,58 m, š. 1,42 m, gl. 0,05 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E062. Opis: pravokoten odtis. In - SE 2117 terpretacija: odtis tramu v zidu SE 1247. Mere: dl. 0,30 m, gl. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E–F/138–141. Opis: drobljiv rjav do 0,17 m. svetlo olivno rjav glinen melj (55 %) pomešan s peščeno gli - SE 1437 no (15 %), apnenci (2 %, vel. < 12 cm), apnenčevimi prodniki Lokacija: sek. kanal 3, kv. E062. Opis: jama nepravilne obli - (7 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 4 cm), malto (2 %, ke. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vkop za temelj vel. < 2 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbe - SE 1265. nim materialom (3 %, vel. < 3 cm), železovimi oksidi (10 %, SE 2023 vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. (SE 2024 = SE 2023) Mere: š. 2,00 m, gl. 0,12 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E155, E156. Opis: drobljiva svetlo siva malta. Interpretacija: tlak. Mere: dl. 2,38 m, gl. 0,02 m. SE 2147 (SE 6225 = SE 2147) SE 2024 Lokacija: sek. kanal 2, kv. F–G/133–134. Opis: drobljiv oliven (SE 2024 = SE 2023) peščen melj z apnenci (20 %, vel. < 20 cm), apnenčevi pro - Lokacija: sek. kanal 2, kv. E155. Opis: trdna svetlo siva malta dniki (25 %, vel. < 20 cm), malto (3 %, vel. < 5 cm), tegulami s peščenjaki (5 %, vel. < 3 cm). Interpretacija: tlak. Mere: dl. (5 %, vel. < 14 cm), laterkuli (2 %, vel. < 10 cm), tufiti (25 %, 1,63 m, gl. 0,03 m. vel. < 20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasu - SE 2025 tje. Mere: gl. 0,45 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. C160, C159. Opis: večji lomljenci SE 2156 apnenca (24 %: 13 × 25 cm) in peščenjaka (10 %: 32 × 17 cm) Lokacija: sek. kanal 2, kv. F130. Opis: jama ovalne oblike s opek (1 %: 6 × 9 cm), lomljenci tufita (5 %:6 × 4 cm) in pro - presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: dniki (50 %: 8 × 20 cm), ki tvorijo lice. Vmes so manjši kamni, U. Interpretacija: vkop za kol. Mere: dl. 0,64 m, š. 0,54 m, gl. vse je zalito z malto. Usmerjeno SV–JZ. Interpretacija: zid 0,50 m. obrambnega jarka. Mere: dl. 8,9 m, š. 0,6 m (š. temelja do 1,2 m), v. 0,95 m. SE 2157 SE 2057 Lokacija: sek. kanal 2, kv. F139. Opis: apnenci (50 %, vel. < (SE 2057 = SE 4061) 10 cm), apnenčevi prodniki (10 %, vel. 20 × 14 cm), pešče - Lokacija: sek. kanal 2, kv. E–F/138–141. Opis: sipek svetlo njaki (35 %, vel. 22 × 10 cm), Tuf (5 %, vel. < 4 cm). Oblika olivno rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki (13 %, vel. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 669 tlorisa: polkrožnega tlorisa. Interpretacija: polnilo vkopa (2 %, vel. 0,2–1 cm), tufiti (1 %, vel. < 2 × 3 cm), opeko (2 %, 2156. Mere: dl. 0,44 m, š. 0,37 m, gl. 0,26 m. vel. < 10 × 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: SE 2158 zasutje obrambnega jarka. Mere: dl. 2,80 m, š. 0,75 m, gl. 0,16 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F139. Opis: jama krožne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: SE 2198 U. Interpretacija: odtis lesenega kola. Mere: pr. 0,34 m, gl. Lokacija: sek. kanal 2, kv. C160. Opis: olivno rjav glinen melj 0,48 m. z apnenci (2 %, vel. < 10 × 12 cm), peščenjaki (1 %, vel. < SE 2159 1 × 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: zasutje obrambnega jarka. Mere: dl. 1,09 m, š. 0,52 m, gl. 0,06 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F139. Opis: olivno rjav glinen melj z apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 1 cm), apnenčevimi pro- SE 2199 (SE 2199 = SE 2189) dniki (1 %, vel. < 5 cm), malto (1 %, vel. < 1 cm), ogljem (1 %, Lokacija: sek. kanal 2, kv. C160. Opis: temno sivkasto rjav vel. < 1 cm), železovimi oksidi (5 %), keramičnim gradbenim glinen pesek z apnenci (2 %, vel. < 1 × 3 cm), apnenčevi- materialom (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: polkrožnega mi prodniki (10 %, vel. < 1–3 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 2 tlorisa. Interpretacija: polnilo odtisa 2158. Mere: dl. 0,57 m, × 3 cm), peščenjakovimi prodniki (5 %, vel. < 2 cm), malto š. 0,46 m, gl. 0,25 m. (1 %, vel. < 1 cm), tufiti (1 %, vel. < 2 × 4 cm). Oblika tlorisa: SE 2169 nepravilna. Interpretacija: zasutje obrambnega jarka. Mere: (SE 2275 = SE 2185 = SE 2169 = SE 2188) dl. 3,10 m, š. 0,54 m, gl. 0,54 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. C162, D162. Opis: linearen jarek s presekom U-oblike. Interpretacija: obrambni jarek. Mere: dl. SE 2207 3,77 m, š. 0,77 m, gl. 0,49 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. C162, C163. Opis: sivkasto rjava SE 2184 glina z apnenci (5 %, vel. 0,5–4 × 5 cm), apnenčevimi pro- dniki (1 %, vel. 0,5–2 cm, 1 %, vel. 2–4 × 6 cm), ogljem (2 %, Lokacija: sek. kanal 2, kv. D155. Opis: drobljiv rjav peščen vel. 0,2–1 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. melj z apnenčevimi prodniki (12 %, vel. < 4 cm), peščenjaki 1–3 cm) in tufiti (1 %, vel. 1–3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. (10 %, vel. < 6 × 5 cm), peščenjakovimi prodniki (7 %, vel. < Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 4,90 m, š. 1,80 m. 4 cm), skrilavci (2 %, vel. < 10 × 4 cm), kremenčev prodnik (3 %, vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: SE 2226 (SE 6239 = SE 6311 = SE 2226) zasutje. Mere: dl. 1,69 m, š. 0,78 m, gl. 1,06 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F134. Opis: apnenci (60 %, vel. < SE 2185 24 × 13 cm), apnenčevi prodniki (7 %, vel. < 20 × 17 cm), pe- (SE 2275 = SE 2185 = SE 2169 = SE 2188) ščenjaki (30 %, vel. < 21 × 15 cm), tegule (3 %, vel. < 10 cm). Lokacija: sek. kanal 2, kv. D156. Interpretacija: roparski jarek. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. Mere: dl. 1,70 m, š. 0,11 m, gl. 1,06 m. 1,90 m, š. 0,65 m. SE 2188 (SE 2275 = SE 2185 = SE 2169 = SE 2188) SE 2243 Lokacija: sek. kanal 2, kv. C161. Interpretacija: roparski jarek. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D158. Opis: mazava zelo temno SE 2189 (SE 2199 = SE 2189) sivkasto rjava peščena glina z apnenci (5 %, vel. < 6 × 4 cm), Lokacija: sek. kanal 2, kv. C161. Opis: temno sivkasto rjav gli - apnenčevi prodniki (1 %, vel. < 8 × 4 cm), apnenčevimi pro - nen pesek z apnenci (2 %, vel. < 1 × 3 cm), apnenčevimi dniki (2 %), peščenjaki (2 %, vel. < 2 × 3 cm), opeko (1 %). prodniki (15 %, vel. 1–3 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 2 × 6 cm), Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: peščenjakovimi prodniki (5 %, vel. < 2 cm), malto (1 %, vel. < gl. 0,07 m. 1 cm), tufiti (1 %, vel. < 2 × 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 2263 Interpretacija: 2. polnilo vkopa SE 2188. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D159. Opis: les. Oblika tlorisa: li - SE 2190 nearna. Interpretacija: lesena struktura/del kašte vodnjaka?. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D156. Opis: zid je grajen iz ne - Mere: dl. 3,08 m, š. 0,16 m, gl. 0,02–0,07 m. enakomerno zloženih lomljencev (apnenec, skrilavec, tufit, SE 2264 peščenjak) in večjih oblic (apnenec), vezanih s trdo belo Lokacija: sek. kanal 2, kv. D159. Opis: les. Oblika tlorisa: li - malto, ki vsebuje ok. 2 % drobnih prodnikov (apnenec, vel. nearna. Interpretacija: lesena struktura/del kašte vodnjaka?. 0,2–0,5 cm). Interpretacija: zid obrambnega jarka. Mere: dl. Mere: dl. 2,30 m, š. 0,05–0,15 m, gl. 0,07 m. 2,74 m, š. 0,56 m (š. temelja 0,81 m), v. 0,51 m. SE 2197 SE 2268 Lokacija: sek. kanal 2, kv. D159. Opis: les. Interpretacija: lese-Lokacija: sek. kanal 2, kv. C160. Opis: olivno rjava peščena na struktura/del kašte vodnjaka?. Mere: dl. 3,12 m, š. 0,17 m, glina z apnenci (2 %, vel. < 2 × 4 cm), apnenčevimi prodniki gl. 0,10 m. (5 %, vel. 1–3 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 3 × 6 cm), malto (1 %, vel. < 2 × 3 cm), Oblica (2 %, vel. < 4 × 6 cm), ogljem 670 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 2269 nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasu- Lokacija: sek. kanal 2, kv. D159. Opis: les. Oblika tlorisa: li- tje. Mere: dl. 11,40 m, š. 6,20 m, gl. 0,45 m. nearna. Interpretacija: lesena struktura/del kašte vodnjaka?. SE 3051 (SE 3039 = SE 3040 = SE 3051 = SE 3016) Mere: dl. 1,92 m, š. 0,06–0,13 m, gl. 0,08 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. M–R/117–119. Opis: zbit olivno SE 2270 rjav melj z apnenci (4 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki Lokacija: sek. kanal 2, kv. D159. Opis: les. Oblika tlorisa: li- (3 %, vel. < 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), opeko (2 %, vel. nearna. Interpretacija: lesena struktura/del kašte vodnjaka?. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 1,72 m, š. 0,72 m, gl. 0,12. Mere: dl. 17,95 m, š. 5,00 m, gl. 0,30 m. SE 2271 SE 3114 Lokacija: sek. kanal 2, kv. D159. Opis: les. Oblika tlorisa: li- Lokacija: sek. Križišče, kv. F–G/117–118. Opis: drobljiv rjav pe- nearna. Interpretacija: lesena struktura/del kašte vodnjaka?. ščen melj z apnenci (5 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi prodni- Mere: dl. 1,54 m, š. 0,12–0,18 m, gl. 0,10 m. ki (5 %, vel. < 15 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 20 cm), Marmor SE 2272 (2 %, vel. < 15 cm), tegulami (1 %, vel. < 12 cm), tufiti (5 %, vel. < 10 cm), opeko (2 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: ne - Lokacija: sek. kanal 2, kv. D159. Opis: oblikovan kos lesa, ki pravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje bi lahko služil za zapiranje odprtine. Oblika tlorisa: linearna. ob cevi SE 3030. Mere: dl. 8,70 m, š. 8,00 m, gl. 0,23 m. Interpretacija: lesena struktura/del kašte vodnjaka?. Mere: dl. 0,25 m, š. 0,14 m, gl. 0,04 m. SE 3140 SE 2273 Lokacija: sek. Križišče, kv. I120. Opis: temno rumenkasto rjav glinen pesek z apnenci (5 %, vel. 0,2–1 cm), ogljem (1 %, Lokacija: sek. kanal 2, kv. D159. Opis: zelo temno siv do sve - vel. 0,2–0,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: tlo olivno rjav peščen melj (57 %) s peščeno glino (20 %) z sediment. apnenci (2 %, vel. < 10 × 6 cm), apnenčevimi prodniki (10 %), peščenjaki (1 %, vel. < 10 × 3 cm), lesom (5 %, vel. < 8 × SE 3156 2 cm), prodniki (5 %, vel. < 8 × 6 cm). Oblika tlorisa: nepra- Lokacija: sek. Križišče, kv. G113. Opis: zbita olivna peščena vilna. Interpretacija: sediment. Mere: dl. 1,53 m, š. 1,50 m, gl. glina s kamni (5 %, vel. < 1 cm), prodniki (5 %, vel. < 2 cm). 0,15 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje (?). Mere: dl. SE 2275 4,00 m, š. 4,50 m, gl. 0,30 m. (SE 2275 = SE 2185 = SE 2169 = SE 2188) Lokacija: sek. kanal 2, kv. D159, D160. Opis: linearen jarek. SE 3157 Interpretacija: obrambni jarek. Mere: dl. 25,36 m, š. 8,39 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. G113. Opis: temno zelenkasto siva gl. 1,64 m. peščena glina s kamni (5 %, vel. < 3 cm), prodniki (5 %, vel. SE 2276 < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje (?). Mere: pr. 1,00 m, gl. < 0,25 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. Opis: vkop za kašto. Interpretacija: jama za leseno konstrukcijo. SE 3170 SE 3016 Lokacija: sek. Križišče, kv. G–H/113–114. Opis: struktura iz (SE 3039 = SE 3040 = SE 3051 = SE 3016). apnencev (25 %, vel. < 20 cm), apnenčevih prodnikov (20 %, SE 3039 (SE 3039 = SE 3040 = SE 3051 = SE 3016) vel. < 15 cm), peščenjakov (30 %, vel. < 20 cm), peščenja - Lokacija: sek. Križišče, kv. N117, S117, P117, R117, M117, O117. kovih prodnikov (20 %, vel. < 15 cm), malte (4,8 %, vel. < Opis: svetlo olivno rjav do zelo temno sivkasto rjav melj po - 10 cm), opeke (0,2 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: linearna. mešan z meljasto glino (7 %) z apnenčevimi prodniki (2 %, Oblika preseka: Nejasna. Interpretacija: kamnita groblja vel. < 1 cm), opeko (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: nepra - iz lomljencev in oblic ter nekaj malte. Mere: dl. 4,00 m, š. vilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 15,75 m, š. 3,70 m, 0,70 m, gl. 0,10 m. gl. 0,18 m. SE 3040 SE 3241 (SE 3039 = SE 3040 = SE 3051 = SE 3016) Lokacija: sek. Križišče, kv. F116, G116, G115, F115. Opis: zbita Lokacija: sek. Križišče, kv. S118, R118. Opis: drobljiv rjav glinen plast z apnenci (22 %, vel. < 20 cm), peščenjaki (70 %, vel. < melj s prodniki (5 %, vel. < 3 cm), opeko (1 %, vel. < 5 cm), 70), marmor (1 %, vel. < 15 cm), tegulami (5 %, vel. < 25 cm), dolomiti (4 %, vel. < 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Obli-laterkuli (2 %, vel. < 20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Obli-ka preseka: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. ka preseka: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 12,00 m, š. 2,25 m, gl. 0,05 m. 6,10 m, š. 3,10 m, gl. 0,33 m. SE 3050 SE 4024 (SE 4031 = SE 4024 = SE 4059) Lokacija: sek. Križišče, kv. N–R/117–118. Opis: drobljiv ru-Lokacija: sek. 1, kv. C147. Opis: drobljiv zelo temno sivka-menkasto rjav melj z ogljem (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: sto rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki (12 %, vel. < Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 671 6 cm), peščenjaki (7 %, vel. < 10 cm), malto (5 %, vel. < 1 cm), apnenčevimi prodniki (40 %, vel. < 20 cm), opeko (5 %). opeko (5 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: linearna. Interpreta- Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: zasutje roparskega cija: zasutje roparskega jarka (SE 4045) – ruševinska plast. jarka 4045/izravnava terena. Mere: dl. 26,23 m, š. 1,09 m. Mere: dl. 5,00 m, š. 1,10 m, gl. 0,61 m. SE 4061 (SE 2057 = SE 4061) SE 4031 (SE 4031 = SE 4024 = SE 4059) Lokacija: sek. 1, kv. D147, D146, D145. Opis: drobljiv rjav gli- Lokacija: sek. 1, kv. C–D/140–147. Opis: drobljiv rjav glinen nen melj z apnenci (10 %, vel. < 0,5 cm), Apnenec (5 %, vel. melj z apnenci (15 %), apnenčevimi prodniki (5 %), pešče- < 10 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 10 cm), malto (10 %), kera- njaki (15 %), malto (10 %), opeko (5 %). Oblika tlorisa: ne- mičnim gradbenim materialom (5 %, vel. 7 cm). Oblika tlori- pravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: plast, ki sa: nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 7,84 m, š. zapolnjuje roparski jarek SE 4045; ruševinska plast. Mere: dl. 3,85 m, gl. 0,15 m. 30,60 m, š. 5,80 m, gl. 0,50 m. SE 4067 SE 4040 Lokacija: sek. 1, kv. C144. Opis: blok peščenjaka (bledo ru- Lokacija: sek. 1, kv. D142. Opis: jama ovalne oblike s prese- mene barve: 5 Y 7/4). Interpretacija: blok peščenjaka, osta- kom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: jama za nek ropanja obzidja. kol. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,55 m, gl. 0,11 m. SE 4068 SE 4041 Lokacija: sek. 1, kv. C144. Opis: blok peščenjaka (bledo ru- Lokacija: sek. 1, kv. D142. Opis: zelo temno sivkasto rjava mene barve: 5 Y 7/4). Interpretacija: blok peščenjaka, osta- peščena glina z apnenci (10 %), peščenjaki (20 %). Oblika nek ropanja obzidja. tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo jame 4040. Mere: dl. SE 4069 0,70 m, š. 0,55 m, gl. 0,11 m. Lokacija: sek. 1, kv. C143. Opis: blok peščenjaka (bledo ru-SE 4045 mene barve: 5 Y 7/4). Interpretacija: blok peščenjaka, osta- Lokacija: sek. 1, kv. C–D140–148. Opis: linearen jarek z ogla- nek ropanja obzidja. tim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: ogla- SE 4070 ta. Interpretacija: roparski jarek (ropanje obzidja). Mere: dl. Lokacija: sek. 1, kv. B146. Opis: drobljiv zelo temno sivor-32,20 m, š. 1,60 m, gl. 1,30 m. jav melj z apnenci (7 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki SE 4051 (10 %, vel. < 7 cm), opeko (7 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Lokacija: sek. 1, kv. D141. Opis: jama ovalne oblike s pre- Interpretacija: stara (srednjeveška) ornica. Mere: dl. 4,52 m, sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. š. 2,56 m, gl. 0,17 m. Interpretacija: odtis kola v jami SE 4053. Mere: dl. 0,20 m, š. SE 4075 0,18 m, gl. 0,08 m. Lokacija: sek. 1, kv. D145, D144. Opis: drobljiv temno rume-SE 4052 norjav glinen melj z apnenci (5 %, vel. < 0,5 cm), peščenjaki Lokacija: sek. 1, kv. D141. Opis: drobljiv temno rjav glinen (10 %, vel. < 3 cm), opeko (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. melj. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: Interpretacija: polnilo roparskega jarka. Zapolnjuje prostor polnilo odtisa kola SE 4051. Mere: dl. 0,20 m, š. 0,18 m, gl. kontraforja obzidja. Mere: dl. 5,51 m, š. 2,47 m, gl. 0,16 m. 0,08 m. SE 4180 SE 4053 Lokacija: sek. 1, kv. D146, D145. Opis: drobljiv rjav glinen melj Lokacija: sek. 1, kv. D141. Opis: jama ovalne oblike s pre- z apnenci (10 %, vel. < 0,5 cm, 5 %, vel. < 10 cm), peščenjaki sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. (5 %, vel. < 10 cm), malto (10 %), opeko (5 %). Oblika tlorisa: Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,58 m, š. 0,53 m, gl. nepravilna. Interpretacija: polnilo roparskega jarka SE 4045. 0,14 m. Mere: dl. 5,36 m, š. 1,35 m, gl. 0,15 m. SE 4054 SE 5026 (SE 5026= SE 5036) Lokacija: sek. 1, kv. D141. Opis: olivno rjava peščena glina z Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, D119. Opis: svetlo olivno rja- apnenci (15 %, vel. < 12 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 10 cm), va do temno rumenkasto rjava peščena glina. Oblika tlo- malto (3 %), opeko (1 %). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika pre- risa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 7,90 m, š. seka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 4053 z odtisom kola. 2,10 m, gl. 0,51 m. Mere: dl. 0,658 m, š. 0,58 m, gl. 0,14 m. SE 5035 (SE 5035 = SE 5064 = SE 5068, SE 7539) SE 4059 (SE 4031 = SE 4024 = SE 4059) Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/114–116. Opis: drobljiv temno Lokacija: sek. 1, kv. C147, C148, C146. Opis: drobljiv rjav gli- sivkasto rjav peščen melj (20 %) in rumenkasto rjava pešče- nen melj z apnenci (15 %, vel. < 15 cm, 25 %, vel. < 30 cm), na glina (20 %) z apnenci (10 %, vel. < 25 × 28 × 16 cm), 672 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 apnenčevimi prodniki (8 %, vel. < 2,5 × 4 × 1,5 cm), apnen- (65 %, vel. 54 × 32 × 25 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter- čevimi prodniki (20 %, vel. < 21 × 13 × 8,5 cm), peščenjaki pretacija: ostanek poznoantičnega obzidja. Mere: dl. 1,20 m, (10 %, vel. < 18 × 15 × 8 cm), malto (8 %, vel. < 4 × 3 × š. 0,65 m, gl. 0,30 m. 2,5 cm), tufiti (2 %, vel. < 5 × 8 × 2,5 cm), opeko keramič- SE 5143 (SE 5026 = SE 5036 = SE 5226 = SE 5143) nim gradbenim materialom (2 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: drobljiv svetlo olivno Interpretacija: polnilo roparskega jarka. Mere: dl. 10,05 m, š. rjav glinen melj (70 %) in glina (30 %). Oblika tlorisa: ne-2,25 m, gl. 0,49 m. pravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. SE 5036 (SE 5036 = SE 5026) Mere: dl. 2,90 m, š. 1,30 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D116, D115. Opis: sivkasto rjava do SE 5226 (SE 5226 = SE 5036) rumenkasto rjava glina z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < Lokacija: sek. Križišče, kv. C–E/115–117. 2 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: linearna. SE 5227 Interpretacija: glineno nasutje. Mere: dl. 7,30 m, š. 1,70 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. C116, C117. Opis: zbit temno siv pe gl. 1,40 m. -ščen melj z apnenci (5 %, vel. < 4 cm), apnenčevimi prodniki SE 5044 (10 %, vel. < 3 cm), opeko keramičnim gradbenim materia-Lokacija: sek. Križišče, kv. D114, D115. Opis: rumenkasto rjav lom (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. glinen melj z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 1,5 cm), pe-Mere: dl. 4,70 m, š. 1,25 m, gl. 0,13 m. ščenjaki (5 %, vel. < 2 × 1 × 1,5 cm), keramičnim gradbenim SE 6011 materialom (5 %, vel. < 0,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. (SE 6016 = SE 6011) Lokacija: sek. 2, kv. D–E/125–126. Opis: zelo temno sivkasto Interpretacija: polnilo roparskega jarka. Mere: dl. 3,20 m, š. rjav glinen melj z apnenci (2 %, vel. < 7 cm), apnenčevimi 1,28 m, gl. 0,025 m. prodniki (10 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 3 cm), SE 5062 (SE 5062 = SE 5065 = SE 7538) opeko (3 %, vel. < 4 cm). Interpretacija: zemljena plast, ki Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/115–116. Opis: jarek nepravilne predstavlja naravno brežino pred prvim gradbenim pose-oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Obli-gom na prostoru, v katerem je prišlo do izravnave. Verjetno ka preseka: U. Interpretacija: roparski jarek obzidja. Mere: dl. gre za njivsko površino. Mere: dl. 9,40 m, š. 0,80–3,10 m, gl. 18,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,60 m. 0,25 m. SE 5064 (SE 5035 = SE 5064 = SE 5068, SE 7539) SE 6016 (SE 6016 = SE 6011) Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/117–118. Opis: drobljiv zelo Lokacija: sek. 2, kv. D125. Opis: rahel zelo temno sivkasto temno sivkasto rjav meljast pesek z apnenci (10 %, vel. < 5 rjav glinen melj z apnenci (2 %, vel. < 4 cm), apnenčevimi × 4 × 3,5 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 14 × 6,5 prodniki (2 %, vel. < 3 cm), opeko (1 %, vel. < 3 cm). Oblika × 4 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 3 × 2 × 1,5 cm), keramič-tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nim gradbenim materialom (5 %, vel. < 5 × 4 × 1,5 cm), polnilo vkopa. Mere: š. 0,80 m. tufiti (2 %, vel. < 4 × 6 × 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 6017 (SE 6300 = SE 6113 = SE 6206 = SE 6017) Interpretacija: polnilo roparskega jarka. Mere: dl. 1,80 m, š. Lokacija: sek. 2, kv. D125. Opis: linearen jarek z oglatim pre 1,30 m, gl. 0,76 m. -sekom. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: oglata. SE 5065 (SE 5062 = SE 5065 = SE 7538) Interpretacija: roparski jarek. Mere: š. 2,80 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/117–118. Opis: jarek nepravil-SE 6113 ne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: roparski (SE 6113 = SE 6206 = SE 6300 = SE 6288) Lokacija: sek. 2, kv. D–E/125–130. Opis: linearen jarek z ogla-jarek. Mere: dl. 6,05 m, š. 1,65 m, gl. 0,75 m. tim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: ogla-SE 5068 (SE 5035 = SE 5064 = SE 5068, SE 7539) ta. Interpretacija: vkop za roparski jarek. Mere: dl. 21,46 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/115–116. Opis: zbit temno siv-š. 0,38 m, gl. 0,54 m. kasto rjav meljast pesek z apnenci (15 %, vel. < 21 × 13 × SE 6192 6 cm), peščenjaki (25 %, vel. < 18 × 14 × 8,5 cm), Marmor Lokacija: sek. 2, kv. D–E/134–135. Opis: jarek oglate oblike keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 8 × 6 × s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: 2,5 cm), malto (5 %, vel. < 8 × 6 × 5 cm), prodniki (5 %, vel. vkop roparskega jarka antičnega stolpa. Mere: dl. 6,60 m, š. < 6 × 4 × 2,5 cm), tufiti (2 %, vel. < 8 × 5 × 2 cm). Oblika 4,50 m, gl. 0,70 m. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo roparskega jarka. Mere: dl. 3,00 m, š. 1,40 m, gl. 0,25 m. SE 6193 (SE 6269 = SE 6301 = SE 6193) SE 5083 Lokacija: sek. 2, kv. D–E/133–134. Interpretacija: nasutje. Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/118–119. Opis: peščenjakovi bloki (35 %, vel. 25 × 20 × 15 cm), peščenjakov lomljenci Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 673 SE 6196 SE 6234 Lokacija: sek. 2, kv. D134. Opis: krožna jama z oglatim pre- Lokacija: sek. 2, kv. D–E/134–135. Opis: jama ovalne oblike sekom. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: oglata. Inter- s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: pretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,25 m, gl. 0,13 m. roparski vkop v ostanke ruševine antičnega stolpa. Mere: dl. SE 6197 2,20 m, š. 0,80 m, gl. 1,00 m. Lokacija: sek. 2, kv. D134. Opis: interfacija. Oblika tlorisa: SE 6235 okrogla. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: odtis lesene Lokacija: sek. 2, kv. E135, D135. Opis: drobljiv zelo temno strukture znotraj jame 6196. rjav peščen melj z apnenci (4 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi SE 6198 prodniki (15 %, vel. < 20 cm), peščenjaki (15 %, vel. < 50 cm), kosi marmorja (1 %, vel. < 70 cm). Oblika tlorisa: oglata. In - Lokacija: sek. 2, kv. D134. Opis: temno sivorjava peščena terpretacija: polnilo roparskega jarka. Mere: dl. < 5 cm,00 m, glina z apnenci (10 %, vel. < ~5 cm), peščenjaki (5 %, vel. š. < 4,00 m, gl. < 1,00 m. < 10 cm), malto (10 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: polnilo jame 6196. SE 6236 Mere: pr. 0,25 m, gl. 0,13 m. Lokacija: sek. 2, kv. E133. Opis: jama ovalne oblike s pre- SE 6199 sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,86 m, š. 0,55 m, gl. Lokacija: sek. 2, kv. D134. Opis: krožna jama z oglatim pre - 0,18 m. sekom. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: oglata. Inter - pretacija: odtis lesenega količka v jami 6196. SE 6237 SE 6206 Lokacija: sek. 2, kv. E133. Opis: temno sivorjav glinen melj (SE 6113 = SE 6206 = SE 6300 = SE 6288) z apnenci (10 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, SE 6225 (SE 6225 = SE 2147) vel. < 4 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 9 cm), malto (5 %, vel. < Lokacija: sek. 2, kv. D–E/130–135. Opis: olivno rjava do bela 2 cm), kostmi (1 %, vel. < 6 cm), tufiti (5 %, vel. < 6 cm). Obli - meljasta glina z apnenci (10 %, vel. < 15 cm), peščenjaki ka tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo (10 %, vel. < 28 cm), malto (20 %, vel. < 5 cm), kostmi (2 %, jame SE 6236. Mere: dl. 0,86 m, š. 0,55 m, gl. 0,18 m. vel. < 25 cm), tufiti (10 %, vel. < 22 cm), opeko (5 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: nasutje ob an- SE 6239 (SE 6239 = SE 6311 = SE 2226) tičnem zidu. Mere: dl. 21,50 m, š. 8,00 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. 2, kv. F135, F134. Opis: mazava svetlo olivno SE 6226 rjava peščena glina z apnenci (15 %, vel. 10–15 cm), pešče- njaki (%, vel. 5 cm), prodniki (10 %, vel. 15 cm), opeko (1 %, Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: svetlo olivno rjava glina z vel. < 7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasu - večjimi obdelanimi peščenjakovimi bloki in tufitnimi apnen - tje. Mere: dl. 2,50 m, š. 1,20 m, gl. 0,20 m. čevimi kamni. Interpretacija: ruševina. SE 6228 SE 6269 (SE 6269 = SE 6301 = SE 6193) Lokacija: sek. 2, kv. D–E/131–134. Opis: olivno rjava glina z Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: jama krožne oblike s pre-apnenci (10 %, vel. < 15 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 10 cm), sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. malto (10 %, vel. < 3 cm), opeko (3 %, vel. < 5 cm). Oblika Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,70 m. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: zasutje ostankov roparske-SE 6229 ga jarka obzidja in stolpa. Mere: dl. 8,00 m, š. 5,40 m, gl. Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: zelo temno sivorjava melja-0,60 m. sta glina z apnenci (5 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (15 %, vel. < SE 6270 16 cm), malto (5 %, vel. < 2 cm), tufiti (3 %, vel. < 3 cm), ope-Lokacija: sek. 2, kv. D134. Opis: jama krožne oblike s pre-ko (2 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. oglata. Interpretacija: polnilo jame 6228. Mere: pr. 0,70 m, Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,26 m, gl. 0,10 m. gl. 0,40 m. SE 6230 SE 6271 Lokacija: sek. 2, kv. D134. Opis: jama krožne oblike s pre-Lokacija: sek. 2, kv. D133. Interpretacija: jama za kol. Mere: sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. pr. 0,35 m, gl. 0,22 m. Interpretacija: ostanki lesenega stebra v jami SE 6270. SE 6231 SE 6272 Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: temno sivorjava glina z Lokacija: sek. 2, kv. D134. Opis: temno sivorjava peščena gli-apnenci (15 %, vel. < 10 cm), malto (5 %, vel. < 1 cm), tufiti na z apnenci (10 %, vel. < 10 cm), malto (15 %, vel. < 2 cm). (10 %, vel. < 7 cm), opeko (2 %, vel. < 1 cm). Interpretacija: Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: pol-polnilo jame SE 6230. Mere: pr. 0,35 m, gl. 0,22 m. nilo jame za kol 6273. Mere: pr. 0,26 m, gl. 0,10 m. 674 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 6273 Interpretacija: polnilo jarka za obzidje. Mere: dl. 1,30 m, š. Lokacija: sek. 2, kv. D134. Opis: jama krožne oblike s pre- 0,28 m, gl. 0,20 m. sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. SE 7538 (SE 5062 = SE 5065 = SE 7538) Interpretacija: odtis lesenega količka. Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: jarek linearne oblike s SE 6274 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: Lokacija: sek. 2, kv. D134. Opis: jama krožne oblike s pre- U. Interpretacija: roparski jarek. Mere: dl. 1,52 m, š. 0,65 m, sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. gl. 0,88 m. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,13 m, gl. 0,13 m. SE 7539 (SE 5035 = SE 5064 = SE 5068) SE 6275 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E103. Opis: drobljiv zelo temno Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: rjava peščena glina z apnen- siv peščen melj z apnenci (5 %, vel. 3–8 cm), apnenčevimi ci (5 %, vel. < 2 cm), malto (10 %, vel. < 1 cm). Oblika tlori- prodniki (20 %, vel. 3–7 cm), malto (15 %), keramičnim grad- sa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa benim materialom (10 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: line- SE 6274. Mere: pr. 0,13 m, gl. 0,13 m. arna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo roparskega SE 6278 jarka. Mere: dl. 1,52 m, š. 0,65 m, gl. 0,88 m. Lokacija: sek. 2, kv. D–E/134–135. Opis: peščenjaki (60 %) in kosi marmorja (40 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpreta- 14.14 Faza 4a/4b cija: odloženi peščenjakovi in marmorni bloki. Del zasutja vkopa SE 6192. Mere: dl. 1,10 m, š. 0,52 m, gl. 0,37 m. SE 3205 SE 6288 Lokacija: sek. Križišče, kv. I113. Opis: zelo temno zeleno siva (SE 6113 = SE 6206 = SE 6300 = SE 6288) glina z ogljem (10 %, vel. < 6 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Lokacija: sek. 2, kv. D–E/129–130. Opis: jama oglate oblike Oblika preseka: V. Interpretacija: ostanek količka. Mere: dl. z oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika prese - 0,25 m, š. 0,20 m, gl. 0,25 m. ka: oglata. Interpretacija: roparski jarek. Mere: dl. 3,70 m, š. 2,13 m, gl. 0,20 m. SE 3206 SE 6300 Lokacija: sek. Križišče, kv. I113. Opis: jama ovalne oblike s (SE 6113 = SE 6206 = SE 6300 = SE 6288) presekom v obliki črke V. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika pre - Lokacija: sek. 2, kv. D131–D135. Opis: linearen vkop z nepra - seka: V. Interpretacija: odtis količka 3205. Mere: dl. 0,25 m, š. vilnim presekom; večinoma U-oblike. Oblika tlorisa: linear - 0,20 m, gl. 0,25 m. na. Interpretacija: roparski jarek antičnega obzidja. Mere: dl. 14,60 m, š. 0,34 m, gl. 0,49 m. SE 6301 (SE 6269 = SE 6301 = SE 6193) 14.15 Faza 4b Lokacija: sek. 2, kv. D131–D135. Opis: meljasta glina z apnen- čevimi prodniki (10 %, vel. < 6 cm), peščenjaki (15 %, vel. < SE 1083 18 cm), malto (25 %, vel. < 3 cm), tufiti (15 %, vel. < 22 cm), Lokacija: sek. kanal 3, kv. E058–E060. Opis: zid ima izdelani opeko (5 %, vel. < 17 cm). Oblika tlorisa: linearna. Interpre lici iz velikih kamnov, vmes so manjši kamni. Vezan je z mal- - tacija: polnilo roparskega jarka obzidja (SE 6300). Mere: dl. to. Zid ima na levi strani ohranjen omet. Na S delu zidu je 14,60 m, š. 0,34 m, gl. 0,49 m. bil vhod v objekt (vidne stopnice in obok). Interpretacija: zid objekta 5. Mere: dl. 12 m; v. 0,7 m. SE 6309 (SE 6309 = SE 2114) Lokacija: sek. 2, kv. D–E/134–135. Opis: jama nepravilne obli SE 1085- ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054, E055. Opis: drobljiv ru- preseka: U. Interpretacija: jarek skozi plast SE 6043; roparski menorjav meljast pesek s kamni (5 %, vel. 2–6 cm), malto poseg (?). Mere: dl. 2,49 m, š. 1,15 m, gl. 0,23 m. (20 %), ogljem (1 %), prodniki (7 %, vel. 1–3 cm), keramičnim SE 6311 (SE 6239 = SE 6311 = SE 2226) dl. 5,00 m, š. 1,00 m, gl. 0,85 m. gradbenim materialom (3 %). Interpretacija: nasutje. Mere: Lokacija: sek. 2, kv. F134, E134. Opis: drobljiv temno rumen- kasto rjav glinen melj s peščenjaki (15 %, vel. < 13 cm), malto SE 1121 (30 %, vel. < 5 cm), tufiti (15 %, vel. < 15 cm), opeko (10 %, Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: zid ima izdelano lice iz vel. < 21 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. velikih kamnov, vmes so manjši kamni. Vezan je z malto. Zid Interpretacija: polnilo vkopa SE 6309. Mere: dl. 3,30 m, š. je srednje/novoveška nadgradnja antičnega zidu SE 1257. 1,05 m, gl. 0,30 m. Interpretacija: del objekta 4. SE 7514 SE 1127 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094. Opis: peščenjaki (vel. 24 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052, E053, E054. Opis: rahel sve- × 11 × 9 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: oglata. tlo sivorjav do zelo bledo rjav meljast pesek s kamni (20 %), Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 675 malto (5 %), ometom (20 %), prodniki (3 %), keramičnim SE 1186 gradbenim materialom (8 %). Interpretacija: zasutje hodne Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: marmor. Oblika tlori- površine SE 1153 med zidovoma SE 1121 in 1128 hiše 10 po sa: oglata. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: del stopnic koncu uporabe. Mere: dl. 6,30 m, š. 2,00 m, gl. 0,60 m. objekta 4. Mere: dl. 0,73 m, š. 0,44 m, gl. 0,49 m. SE 1128 SE 1191 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052, E053. Opis: zid ima izdelano Lokacija: sek. kanal 3, kv. E059, E060. Opis: drobljiv olivno lice iz velikih kamnov, vmes so manjši kamni. Vezan je z mal- rjav meljast pesek z marmorjem (1 %), malto (5 %), ome- to. Interpretacija: del objekta 4. tom (30 %), keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. SE 1133 5–10 cm), tufiti (5 %, vel. 2–15 cm). Oblika tlorisa: nepravil- na. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1190. Mere: dl. 3,10 m, š. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E060. Opis: zid se nadaljuje izven 2,00 m, gl. 0,70 m. izkopnega polja. Zid ima izdelano lice iz velikih kamnov, vmes so mali kamni. zid je vezan z malto. Zid se na V konča SE 1192 (SE 1192 = SE 1193) z velikim apnenčastim klesancem, na katerega se navezujejo Lokacija: sek. kanal 3, kv. E060. Opis: drobljiv zelo temno stopnice in mogoče obok za vrata. Interpretacija: del objek- sivorjav do zelo bledo rjav peščen melj z apnenčevimi pro- ta 5. Mere: dl. 2,31 m, š. 0,68 m, v. 0,66 m. dniki (8 %, vel. 3–9 cm), peščenjaki (20 %, vel. 5–20 cm), SE 1141 malto (12 %), keramičnim gradbenim materialom (7 %), tufiti (3 %, vel. 2–4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E060. Opis: drobljiv temno sivka - nepravilna. Interpretacija: polnilo. Mere: dl. 8,10 m, š. 2,00 m. sto rjav do zelo bledo rjav peščen melj z apnenci (20 %, vel. 3–8 cm), (5 %, vel. 5–15 cm), malto (7 %), prodniki (20 %, SE 1193 (SE 1193 = SE 1192) vel. 1–5 cm), keramičnim gradbenim materialom (7 %). Obli- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E062–E065. Opis: temno sivorjav ka tlorisa: v tlorisu L oblike. Interpretacija: polnilo vkopa do zelo bledo rjav peščen melj s kamni (15 %, vel. 1–6 cm), SE 1190. Mere: dl. 1,82 m, š. 1,40 m, gl. 0,27 m. malto (5 %), prodniki (25 %, vel. 2–10 cm), keramičnim grad- SE 1149 benim materialom (5 %). Oblika tlorisa: linearna. Interpreta- cija: zasutje. Mere: dl. 15,00 m, š. 2,00 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E060. Opis: zbita rjava meljasta glina s kamni (5 %, vel. 1–4 cm), prodniki (10 %, vel. 3–5 cm), SE 1194 keramičnim gradbenim materialom (2 %). Oblika tlorisa: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E059, E060. Opis: zbita olivno rjava nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1190. Mere: dl. peščena glina z ogljem (2 %), keramičnim gradbenim ma- 0,57 m, š. 1,73 m, gl. 0,11 m. terialom (2 %, vel. 0,20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. In- SE 1153 terpretacija: polnilo vkopa. Mere: dl. 1,85 m, š. 0,44 m, gl. 0,20 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E052, E053, E054. Opis: drobljiv svetlo olivno rjav glinen melj s kamni (1 %, vel. 0,2–2 cm). SE 1195 Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: zgornja površina ilov- Lokacija: sek. kanal 3, kv. F065–F067. Opis: drobljiva rjava natega nasutja predstavlja hodno površina sr. vek. Mere: dl. do zelo bledo rjava glina s kamni (10 %, vel. 1–4 cm), malto 6,35 m, š. 2,00 m, gl. 0,45 m. (10 %), prodniki (15 %, vel. 2–15 cm), keramičnim gradbenim SE 1171 materialom (3 %). Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: za- sutje. Mere: dl. 8,00 m, š. 2,00 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061. Opis: drobljiva temno rume - norjava meljasta glina s kamni (5 %, vel. 1–4 cm), prodniki SE 1196 (5 %, vel. 3–7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054, E055. Opis: zelo temno sivor- polnilo vkopa SE 1215. Mere: dl. 1,65 m, š. 2,00 m. jav do zelo bledo rjav glinen melj s kamni (10 %, vel. 1–3 cm), SE 1172 malto (7 %), prodniki (10 %, vel. 2–4 cm), keramičnim grad- benim materialom (20 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter - Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061. Opis: drobljiv temno sivorjav pretacija: nasutje. Mere: dl. 7,60 m, š. 1,00 m, gl. 0,18 m. do zelo bledo rjav glinen melj s kamni (5 %, vel. 1–4 cm), malto (20 %), prodniki (5 %, vel. 3–5 cm). Oblika tlorisa: ne- SE 1199 pravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 5,00 m, š. 2,00 m, Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061. Opis: drobljiv temno sivorjav gl. 1,00 m. do zelo bledo rjav peščen melj s kamni (15 %, vel. 1–3 cm), SE 1184 malto (5 %), prodniki (15 %, vel. 2–6 cm), keramičnim grad- benim materialom (7 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre - Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: peščenjaki. Oblika tlo - tacija: polnilo vkopa SE 1215. Mere: dl. 0,60 m, š. 2,00 m, gl. risa: oglata. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: stopnice v 0,42 m. objektu 4. Mere: dl. 0,66 m, š. 0,50 m, gl. 0,30 m. 676 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 1206 SE 2000 (SE 6044 = SE 2134 = SE 2104 = SE 2109 = SE 2000 Lokacija: sek. kanal 3, kv. F052–F054. Opis: rahel svetlo siv = SE 2021 = SE 2026 = SE 6097 = SE 6096) peščen melj s kamni (20 %, vel. 1–3 cm). Oblika tlorisa: li- Lokacija: sek. kanal 2, kv. E155, E156. Opis: zbit zelo temno nearna. Interpretacija: izravnava terena. Mere: dl. 8,40 m, š. sivkasto rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (3 %, vel. 2,30 m, gl. 0,10 m. < 2 cm), malto (2 %), ogljem (1 %), lončenino (1 %), keramič- SE 1207 nim gradbenim materialom (1 %, vel. < 2 cm). Interpretacija: ornica. Mere: dl. 2,50 m, gl. 0,19 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E–F/052–054. Opis: zid sestavljen iz peščenjakovih in apnenčevih lomljencev ter prodnikov, SE 2021 (SE 6044 = SE 2134 = SE 2104 = SE 2109 = SE 2000 vezanih z malto. Lica narejena iz velikih kamnov, vmes so = SE 2021 = SE 2026 = SE 6097 = SE 6096) manjši kamni. Vezan je z malto. Usmerjen S–J. Interpretacija: Lokacija: sek. kanal 2, kv. E155. Opis: zbit zelo temno sivkasto zid objekta 4. Mere: dl. 8,5 m, š. 1,1 m, gl. 0,9 m. rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 2 cm), SE 1208 malto (2 %), ogljem (1 %), lončenino (1 %). Interpretacija: na- sutje. Mere: dl. 1,63 m, gl. 0,22 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. F054. Opis: zid sestavljen iz pešče - njakovih in apnenčevih lomljencev ter prodnikov, vezanih SE 2026 (SE 6044 = SE 2134 = SE 2104 = SE 2109 = SE 2000 z malto. Lica narejena iz velikih kamnov, vmes so manjši = SE 2021 = SE 2026 = SE 6097 = SE 6096). kamni. Vezan je z malto. Usmerjen V–Z. Interpretacija: zid SE 2104 (SE 6044 = SE 2134 = SE 2104 = SE 2109 = SE 2000 objekta 4. Mere: dl. m, š. 1 m. = SE 2021 = SE 2026 = SE 6097 = SE 6096) SE 1215 Lokacija: sek. kanal 2, kv. F–G/135–138. Opis: drobljiv temno sivkasto rjav meljast pesek z apnenci (10 %, vel. < 1 cm), Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061. Opis: linearen jarek s prese - apnenčevi prodniki (5 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi lo - kom nepravilne oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika pre - mljenci (5 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, vel. seka: nepravilno. Interpretacija: jarek neznane namembno - < 5 cm), opeko (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: oglata. sti. Mere: dl. 0,60 m, š. 2,00 m, gl. 0,42 m. Interpretacija: ornica. Mere: dl. 11,32 m, š. 1,87 m, gl. 0,45 m. SE 1248 SE 2109 (SE 6044 = SE 2134 = SE 2104 = SE 2109 = SE 2000 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061, E062. Opis: drobljiv sivkasto = SE 2021 = SE 2026 = SE 6097 = SE 6096) rjav do svetlo siv meljast pesek z apnenčevimi prodniki (1 %, Lokacija: sek. kanal 2, kv. F144, F143. Opis: drobljiv zelo vel. < 3 cm), peščenjakovi lomljenci (10 %, vel. < 18 × 15 cm), temno sivkasto rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki skrilavci (5 %, vel. < 10 × 6 cm), malto (14 %, vel. < 10 × (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 5 cm), malto (4 %, 6 cm), tufiti (40 %, vel. < 26 × 18 cm). Oblika preseka: nepra - vel. < 1 cm), opeko (5 %, vel. < 1 cm). Interpretacija: ornica. vilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 3,30 m, gl. 0,39 m. Mere: dl. 2,10 m, gl. 0,15 m. SE 1253 SE 2134 (SE 6044 = SE 2134 = SE 2104 = SE 2109 = SE 2000 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E065. Opis: jarek linearne obli - = SE 2021 = SE 2026 = SE 6097 = SE 6096) ke. Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: roparski jarek zidu Lokacija: sek. kanal 2, kv. G–H/121–124. Opis: zbit zelo te - SE 1242. Mere: š. 0,90 m, gl. 0,97 m. mno sivkasto rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (3 %, SE 1254 vel. < 2 cm), malto (2 %), ogljem (1 %), lončenino (1 %), kera - Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061, E062. Opis: zbit temno siv - mičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 2 cm). Interpre - kasto rjav meljast pesek (20 %) pomešan s peskom (10 %) z tacija: ornica – humus v objektu 2. apnenci (15 %, vel. < 8 × 5 cm), apnenčevimi prodniki (3 %, SE 2193 (SE 2193 = SE 2194) vel. < 7 × 4 cm), apnenčevi lomljenci (5 %, vel. < 6 × 4 cm), Lokacija: sek. kanal 2, kv. D–E/156–158. Opis: temno sivkasto apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 4 cm), skrilavci (15 %, vel. rjava meljasta glina z apnenci (5 %, vel. 1–10 cm), apnenčevi - < 10 × 8 cm), kamni (5 %, vel. < 4 × 6 cm), malto (15 %, vel. mi prodniki (5 %, vel. < 4 cm), peščenjaki (2 %, vel. 1–5 cm), < 10 × 6 cm), opeko (2 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Obli - peščenjakovimi lomljenci (1 %, vel. < 18 × 20 cm), malto ka preseka: U. Interpretacija: polnilo roparskega jarka 1253. (8 %, vel. 1–2 cm), kostmi (1 %), ogljem (1 %, vel. < 0,5 cm), Mere: š. 0,96 m, gl. 0,95 m. tufitov lomljenec (2 %, vel. < 20 × 16 cm), opeko (5 %, vel. < SE 1370 8 × 12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E053. Opis: drobljiva sivo bela mal - Mere: dl. 6,90 m, š. 2,10 m, gl. 0,40 m. ta. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: SE 2194 (SE 2193 = SE 2194) dl. 0,81 m, gl. 0,11 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. C–D/158–159. Opis: temno sivkasto rjava meljasta glina z apnenci (5 %, vel. 2–10 cm), apnenče- vimi prodniki (5 %, vel. 1–3 cm), peščenjaki (2 %, vel. 1–4 cm), malto (10 %, vel. 1–2 cm), kostmi (1 %), ogljem (1 %, vel. < Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 677 0,5 cm), opeko (2 %, vel. 1–10 cm). Oblika tlorisa: nepravil- Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. na. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 5,80 m, š. 2,30 m, gl. 16,05 m, š. 5,50 m, gl. 0,62 m. 0,40–0,60 m. SE 3155 (SE 3060 = SE 3155) SE 2195 Lokacija: sek. Križišče, kv. G–H/112–114. Interpretacija: Lokacija: sek. kanal 2, kv. C–D/159–160. Opis: olivno rjava nasutje. peščena glina z apnenci (20 %, vel. < 10 × 12 cm), apnenčevi SE 3158 prodniki (30 %, vel. < 4 × 6–20 × 12 cm), apnenčevimi lo-Lokacija: sek. Križišče, kv. G113, H113. Opis: zelenkasto črna mljenci (5 %, vel. 10 × 16–25 × 18 cm), apnenčevimi prodniki glina s kamni (5 %, vel. < 1,50 cm), lesom (15 %, vel. 10 × 10 (2 %, vel. < 4 cm), malto (15 %), tegulami (10 %, vel. 4 × 6–20 × 40 cm), prodniki (10 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: ogla-× 8 cm), tufiti (5 %, vel. < 8 × 6 cm). Oblika tlorisa: nepra-ta. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa vilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 9,53 m, š. 3,41 m, gl. SE 3159. Mere: dl. 0,63 m, š. 0,53 m, gl. 0,35–0,45 m. 0,20–0,78 m. SE 3159 SE 2201 Lokacija: sek. Križišče, kv. G113, H113. Opis: jama oglate obli-Lokacija: sek. kanal 2, kv. D156, D157. Opis: zbita temno siv-ke s presekom nepravilne oblike. Oblika tlorisa: oglata. Obli-kasto rjava peščena glina z apnenčevimi lomljenci (53 %, vel. ka preseka: nepravilna. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. < 35 × 28 cm), skrilavčev lomljenec (10 %, vel. < 20 × 18 cm), 0,63 m, š. 0,53 m, gl. 0,35–0,45 m. malto (10 %), tufitov lomljenec (5 %, vel. < 20 × 16 cm), ope-SE 3201 ko (2 %, vel. < 10 × 12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter-Lokacija: sek. Križišče, kv. H113. Opis: jama krožne oblike s pretacija: ruševinska plast, nastala ob uničenju zidu SE 2190. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: Mere: dl. 3,00 m, š. 1,65 m, gl. < 0,80 m. U. Interpretacija: odtis kola. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,18 m. SE 2209 SE 3202 Lokacija: sek. kanal 2, kv. D156–158. Opis: olivno rjava me-Lokacija: sek. Križišče, kv. I113. Opis: jama ovalne oblike s ljasta glina z apnenci (2 %, vel. < 10 × 8 cm), apnenčevi presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: prodniki (2 %, vel. < 4 × 6 cm), apnenčevimi prodniki (1 %, odtis kola. Mere: dl. 0,62 m, š. 0,38 m, gl. 0,18 m. vel. < 4 cm), skrilavci (1 %), malto (1 %, vel. < 4 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), tufiti (1 %, vel. < 10 × 6 cm), opeko (1 %), SE 3203 kremenčevimi prodniki (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. In-Lokacija: sek. Križišče, kv. I113. Opis: jama ovalne oblike s terpretacija: zasutje. Mere: dl. 6,20 m, š. 1,80 m, gl. 0,35 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: SE 2242 U. Interpretacija: odtis kola. Mere: dl. 0,40 m, š. 0,30 m, gl. (SE 2242 = SE 2261) Lokacija: sek. kanal 2, kv. D158. Opis: sivkasto rjava do te- 0,27 m. mno rumenkasto rjava glina z ogljem (2 %). Oblika tlorisa: SE 3204 nepravilna. Interpretacija: zasutje jarka SE 2275 = SE 2185 = Lokacija: sek. Križišče, kv. J113. Opis: jama krožne oblike s SE 2169 = SE 2188. Mere: dl. 19,49 m, š. 1,89 m, gl. 0,65 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: SE 2261 U. Interpretacija: odtis kola. Mere: pr. < 0,45 m, gl. < 0,40 m. (SE 2242 = SE 2261) apnenčevi prodniki (1 %, vel. < 12 × 6 cm), peščenjaki (5 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. I113. Opis: jama nepravilne obli-vel. < 5 × 3 cm), malto (10 %), ogljem (1 %). Oblika tlorisa: ke. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D156. Opis: sivkasto rjava glina z SE 3207 nepravilna. Interpretacija: zasutje jarka SE 2275 = SE 2185 = Interpretacija: odtis kola v jami SE 3203. Mere: dl. 0,41 m, š. SE 2169 = SE 2188. Mere: š. ok. 2,00 m. 0,35 m, gl. 0,24 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D160. Opis: drobljiva zelo bledo Lokacija: sek. 1, kv. C147, C148. Opis: drobljiv temno sivorjav rjava malta z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 1 cm). Oblika glinen melj z apnenci (10 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi pro SE 2274 SE 4036 tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vodni sediment. Mere: dl. dniki (10 %, vel. < 1 cm), opeko (3 %). Oblika tlorisa: nepravil-1,80 m, š. 0,27 m, gl. 0,04 m. - na. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: delna izravna- SE 3060 (SE 3060 = SE 3155) va cestišča. Mere: dl. 3,50 m, š. 1,40 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F–I/111–116. Opis: drobljiv temno SE 4043 rjav peščen melj z apnenci (3 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi Lokacija: sek. 1, kv. C–D/145–147. Opis: apnenci (40 %, vel. < prodniki (3 %, vel. < 10 cm), kostmi (1 %), ogljem (1 %, vel. < 22 cm), apnenčevimi prodniki (55 %, vel. < 20 cm), peščenja-1 cm), opeko (2 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. ki (3 %, vel. < 23 cm), opeka (2 %). Oblika tlorisa: nepravilna. 678 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: izravnava za cesto gradbenim materialom (5 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: (?). Mere: dl. 18,30 m, š. 3,30 m, gl. 0,15 m. nepravilna. Interpretacija: plast – izravnava oziroma zasutje SE 4044 depresije. Mere: dl. 9,00 m, š. 6,00 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. 1, kv. D144, C144. Opis: drobljiv rjav meljast SE 5039 pesek z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki Lokacija: sek. Križišče, kv. D115. Opis: drobljiv rjav glinen pe- (35 %, vel. < 3 cm, 10 %, vel. 10–13 cm, 25 %, vel. 4–7 cm). sek z apnenci (10 %, vel. < 20 × 12 × 8 cm), apnenčevimi Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- prodniki (10 %, vel. < 8 × 4 × 4,5 cm), peščenjaki (15 %, vel. < pretacija: izravnava za cesto v prostoru kontraforja obzidja. 13 × 7 × 6,5 cm), keramičnim gradbenim materialom (10 %). Mere: dl. 2,25 m, š. 3,10 m, gl. 0,20 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ornica. Mere: dl. SE 4047 1,92 m, š. 1,64 m, gl. 0,12 m. Lokacija: sek. 1, kv. C–D/141–148. Opis: olivno rjava glina z SE 5042 apnenčevimi prodniki (5 %), peščenjaki (5 %), malto (5 %), Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: temno sivkast rjava opeko (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika peščena glina z apnenci (2 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje za cestišče. Mere: prodniki (10 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 2 cm), dl. 29,80 m, š. 2,10 m, gl. 0,10 m. keramičnim gradbenim materialom (30 %, vel. < 1,5 cm), tu- SE 4050 fiti (1 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 5043. Mere: dl. 0,45 m, š. Lokacija: sek. 1, kv. C143–C145. Opis: drobljiva temno rume - 0,20 m, gl. 0,60 m. norjava meljasta glina z apnenci (5 %), apnenčevimi prodni - ki (15 %, vel. < 4 cm, 10 %, vel. 4–15 cm), peščenjaki (5 %), SE 5043 malto (5 %), opeko (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jama krožne oblike s preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje za cestišče. Mere: presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika prese- dl. 12,00 m, š. 2,60 m, gl. 0,05 m. ka: U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. SE 4055 0,45 m, š. 0,20 m, gl. 0,60 m. Lokacija: sek. 1, kv. C–D/140–142. Opis: temno sivkasto rjava SE 5045 peščena glina z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 12 cm). Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: mazav temno sivkasto Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- rjav peščen melj z apnenci (3 %, vel. < 2 cm), malto (1 %, pretacija: nasutje za cestišče (izravnava). Mere: dl. 8,80 m, š. vel. < 3 cm), lesom (2 %, vel. < 5 cm), prodniki (5 %, vel. < 1,92 m, gl. 0,23 m. 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 5 cm), SE 4056 tufiti (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika pre- seka: U. Interpretacija: polnilo jame 5046. Mere: pr. 0,45 m, Lokacija: sek. 1, kv. C–D/140–141. Opis: apnenci (72 %, vel. < gl. 0,09 m. 24), apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 4 cm), opeka (3 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: ne- SE 5046 pravilna. Interpretacija: izravnava cestišča. Mere: dl. 2,60 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. E114. Opis: jama oglate oblike s š. 1,47 m, gl. 0,10 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: SE 4057 U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,09 m, gl. 0,45 m. Lokacija: sek. 1, kv. C140, C141. Opis: rjava meljasta glina z SE 5047 apnenci (10 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Obli- Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: mazav temno sivkasto ka preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje za cestišče. rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), Mere: dl. 8,71 m, š. 1,40 m, gl. 0,15 m. peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm), keramičnim gradbenim mate- SE 4058 rialom (5 %, vel. < 8 cm), tufiti (5 %, vel. < 8 cm). Oblika tlo- risa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame Lokacija: sek. 1, kv. C–D/143–145. Opis: drobljiv temno si - 5048. Mere: pr. 0,35 m, gl. 0,12 m. vorjav glinen melj z apnenci (10 %, vel. 15 × 30 cm), apnen - čevimi prodniki (50 %, vel. < 15 cm), peščenjaki (5 %, vel. 10 SE 5048 × 25 cm), malto (5 %), tegulami (10 %). Oblika tlorisa: ne- Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: jama krožne oblike s pravilna. Interpretacija: utrditev cestišča. Mere: dl. 10,63 m, presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: š. 3,67 m, gl. 0,27 m. U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,35 m, gl. 0,12 m. SE 5029 SE 5052 Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/115–116. Opis: drobljiv te- Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: drobljiv rjav do rumen- mno sivkasto rjav peščen melj z apnenci (2 %, vel. < 3 × kasto rdeč meljast pesek z apnenci (5 %, vel. < 2 × 0,5 × 2 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 2 cm), keramičnim 1 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 1 × 1,5 × 0,8 cm), Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 679 peščenjaki (10 %, vel. < 1 × 2 × 1,5 cm), malto (10 %, vel. < 1,5 < 2 × 2,5 × 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: × 1 × 0,5 cm), keramičnim gradbenim materialom (20 %, vel. polnilo vkopa SE 5071. Mere: dl. 0,57 m, š. 0,46 m, gl. 0,14 m. < 1 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: zasutje vkopa SE 5071 SE 5053. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,06 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: jama nepravilne oblike. SE 5053 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama za kol. Mere: Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jama krožne oblike s dl. 0,57 m, š. 0,46 m, gl. 0,14 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: SE 5074 jama za kol. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,06 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: temno rjava meljasta SE 5054 glina z apnenci (%, vel. 3 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: drobljiv zelo temno vel. < 2 cm), opeko keramičnim gradbenim materialom sivkasto rjav glinen pesek z apnenci (5 %, vel. < 3 × 4,5 × (2 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: 2 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 13 × 13 × 3 cm), U. Interpretacija: polnilo jame SE 5075. Mere: dl. 0,20 m, š. peščenjaki (2 %, vel. < 3 × 2,5 × 2 cm), tufiti (2 %, vel. < 13 0,10 m, gl. 0,08 m. × 6 × 4 cm), Kremen (1 %, vel. < 2,5 × 1,5 × 1 cm). Oblika SE 6044 (SE 6044 = SE 2134 = SE 2104 = SE 2109 = tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa 5055. Mere: SE 2000 = SE 2021 = SE 2026 = SE 6097 = SE 6096) dl. 0,43 m, š. 0,34 m, gl. 0,08 m. Lokacija: sek. 2, kv. E–F/134–135. Opis: drobljiv temno sivka-SE 5055 sto rjav melj (90 %) pomešan s peskom (1 %) z apnenci (2 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jama nepravilne oblike. vel. < 3 × 2 × 1 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 3 × 2 × 1,5 cm), Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama za kol. Mere: kostmi (1 %, vel. < 2 × 1 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 × 1 cm), dl. 0,43 m, š. 0,34 m, gl. 0,08 m. opeko (2 %, vel. < 2 × 1 × 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 5056 Interpretacija: ornica. Mere: dl. 4,17 m, š. 3,20 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: zbit rjav glinen pesek z SE 6059 (SE 6059 = SE 6173) apnenci (5 %, vel. < 3 × 1,5 × 2 cm), apnenčevimi prodniki Lokacija: sek. 2, kv. E135. Opis: drobljiv temno sivkasto rjav (15 %, vel. < 18 × 15 × 10 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 2 × 2,5 peščen melj z apnenci (15 %, vel. < 8 × 6 × 3,5 cm), apnen- × 1 cm), malto (2 %, vel. < 2 × 1,5 × 2 cm), opeko keramič- čevimi prodniki (5 %, vel. < 16 × 11 × 5 cm, 10 %, vel. < 4 × nim gradbenim materialom (2 %, vel. 8 × 5 × 1,5 cm). Oblika 3 × 2 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 6 × 3,8 × 2 cm), skrilavci tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa 5057. Mere: (2 %, vel. < 6 × 5 × 2,5 cm), malto (5 %, vel. < 4 × 3 × dl. 0,38 m, š. 0,30 m, gl. 0,25 m. 2,5 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 × 0,5 cm), tufiti (3 %, vel. < 6 SE 5057 × 4 × 2 cm), opeko (5 %, vel. < 6 × 3,5 × 2 cm). Oblika tlo- risa: nepravilna. Interpretacija: izravnalno nasutje. Mere: dl. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: jama nepravilne oblike. 19,60 m, š. 8,00 m, gl. 0,20 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,40 m, š. 0,30 m, gl. 0,25 m. SE 6063 SE 5058 Lokacija: sek. 2, kv. F133. Opis: temno sivkasto rjav peščen melj z apnenci (30 %, vel. < 8 × 6 × 6 cm), apnenčevimi pro - Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: temno sivkasto rjav gli - dniki (15 %, vel. < 16 × 6 × 4 cm, 10 %, vel. < 4 × 3 × 1,5 cm), nen pesek z apnenci (5 %, vel. < 6 × 4 × 2,5 cm), apnenče - peščenjaki (5 %, vel. < 10 × 7 × 5,5 cm), tufiti (10 %, vel. < vimi prodniki (10 %, vel. < 4 × 2,5 × 1 cm), malto (5 %, vel. < 10 × 6 × 3 cm). Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 2,35 m, š. 1 cm), opeko keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. 1,05 m, gl. 0,30 m. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Inter - pretacija: polnilo vkopa 5059. Mere: dl. 0,40 m, š. 0,40 m, SE 6064 gl. 0,18 m. Lokacija: sek. 2, kv. F134, E134. Opis: mazav temno rdečka- SE 5059 sto rjav peščen melj z apnenci (2 %, vel. < 5 × 3,5 × 2 cm), apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 2 × 1 × 1 cm), peščenjaki Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jama nepravilne obli - (1 %, vel. < 2 × 1 × 0,5 cm), malto (1 %, vel. < 1 × 0,5 cm), ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika ogljem (20 %, vel. < 3 × 2 × 1 cm), keramičnim gradbenim preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,40 m, š. materialom (2 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: 0,40 m, gl. 0,18 m. sediment odlaganja pepela. Mere: dl. 1,53 m, š. 1,32 m, gl. SE 5070 0,015 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E115. Opis: mazav temno sivka - SE 6065 sto rjav glinen pesek z apnenci (2 %, vel. < 3 × 2 × 2 cm), Lokacija: sek. 2, kv. F134, E134. Opis: zbit rumenkasto rdeč apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (2 %, vel. melj (18 %) z glino (30 %) z apnenci (20 %, vel. < 12 × 10 × 680 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 4 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 4 × 3 × 1,5 cm), (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: opeko (30 %, vel. < 12 × 8 × 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. nasutje. Interpretacija: ruševina peči. Mere: dl. 2,62 m, š. 1,76 m, gl. SE 6088 0,20 m. Lokacija: sek. 2, kv. F135. Opis: zbit peščen melj z apnenci SE 6066 (5 %, vel. < 1 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 1 cm), Lokacija: sek. 2, kv. E–F 134–135. Opis: jama nepravilne obli- malto (30 %, vel. < 1 cm), ogljem (2 %, vel. < 1 cm), opeko ke. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vkop peči. Mere: (3 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: dl. 3,24 m, š. 1,66 m, gl. 0,45 m. delovni prostor peči. Mere: dl. 0,63 m, š. 0,53 m, gl. 0,20 m. SE 6076 SE 6089 Lokacija: sek. 2, kv. F134, E134. Opis: drobljiv zelo temno Lokacija: sek. 2, kv. F135. Opis: jama nepravilne oblike. Obli- sivkasto rjav glinen pesek (38 %) pomešan z svetlo olivno ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: predprostor peči. Mere: rjavim meljem (10 %) z apnenci (15 %, vel. < 12 × 7 × 3,5 cm), dl. 0,63 m, š. 0,53 m, gl. 0,20 m. apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 10 × 5 × 4 cm), pešče- SE 6090 njaki (5 %, vel. < 10 × 6 × 4 cm), Beton (2 %, vel. < 19 × 14 Lokacija: sek. 2, kv. F135. Opis: apnenci (vel. < 0,44 × 0,34 × 7 cm), tufiti (15 %, vel. < 18 × 11 × 7 cm), opeko (5 %, vel. × 0,05 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vhod v < 14 × 12 × 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: kurišče peči. Mere: dl. 0,44 m, š. 0,34 m, gl. 0,09 m. nasutje. Mere: dl. 1,60 m, š. 1,20 m, gl. 0,15 m. SE 6096 (SE 6044 = SE 2134 = SE 2104 = SE 2109 = SE 2000 SE 6077 = SE 2021 = SE 2026 = SE 6097 = SE 6096) Lokacija: sek. 2, kv. E135, F135. Opis: jama nepravilne oblike. Lokacija: sek. 2, kv. E126, E127. Opis: zelo temno sivkasto rja-Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: plitev vkop za odla-va peščena glina z apnenci (5 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi ganje pepela. Mere: dl. 2,50 m, š. 1,17 m, gl. 0,15 m. prodniki (5 %, vel. < 10 cm, 1 %, vel. 10–15 cm), peščenjaki SE 6084 (5 %, vel. < 10 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), tufiti (1 %, vel. < Lokacija: sek. 2, kv. F135. Opis: zbita rdeča meljasta glina 10 cm), opeko (2 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. z apnenci (62 %, vel. < 19 cm), apnenčevi prodniki (20 %), Interpretacija: nasutje – ornica pod cestiščem. peščenjaki (2 %, vel. < 12 × 7 × 6 cm), skrilavci (1 %, vel. < 10 SE 6097 (SE 6044 = SE 2134 = SE 2104 = SE 2109 = SE 2000 × 6 × 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: stena = SE 2021 = SE 2026 = SE 6097 = SE 6096) v peči, na kateri je bila postavljena rešetka. Mere: dl. 3,00 m, Lokacija: sek. 2, kv. D–E/125–130. Opis: zbita temno sivkasto š. 0,26 m, gl. 0,27 m. rjava peščena glina z apnenci (5 %, vel. < 15 cm), apnen-SE 6085 čevimi prodniki (9 %, vel. < 12 cm), peščenjaki (15 %, vel. < Lokacija: sek. 2, kv. F135. Opis: zbita rdeča meljasta glina z 10 cm), malto (10 %, vel. < 5 cm), keramičnim gradbenim apnenci (68 %, vel. < 26 × 19 × 14 cm), apnenčevi prodniki materialom (2 %, vel. < 10 cm), tufiti (3 %, vel. < 8 cm), kre- (10 %, vel. < 18 × 9 × 5 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 8 × 6 × menčevimi prodniki (1 %, vel. < 8 cm). Oblika tlorisa: nepra- 3,5 cm), skrilavci (1 %, vel. < 12 × 8 × 6 cm). Oblika tlorisa: vilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: ornica. nepravilna. Interpretacija: pregradna stena v peči na kateri SE 6122 je bila postavljena rešetka. Mere: dl. 2,14 m, š. 0,32 m, gl. Lokacija: sek. 2, kv. D126, D127. Opis: olivno rjava peščena 0,36 m. glina (35 %) s svetlo olivno rjavim glinenim meljem (25 %) SE 6086 z apnenci (5 %, vel. < 20 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, Lokacija: sek. 2, kv. F135. Opis: zbita rdeča meljasta glina vel. < 10 cm), peščenjaki (15 %, vel. < 20 cm), malto (2 %, vel. z apnenci (73 %, vel. < 28 × 17 × 8 cm), peščenjaki (2 %, < 2 cm), tufiti (3 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. vel. < 23 × 14 × 9 cm), Oblica (10 %, vel. < 18 × 11 × 7 cm). Interpretacija: polnilo vkopa 6123. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: stena v peči, na ka- SE 6173 (SE 6059 = SE 6173) tero je bilo postavljeno rešeto. Mere: dl. 1,95 m, š. 0,30 m, Lokacija: sek. 2, kv. D–E/125–130. Opis: zbit temno sivkasto gl. 0,40 m. rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi SE 6087 lomljenci (3 %, vel. < 15, 10 %, vel. < 15 cm), peščenjaki (10 %, Lokacija: sek. 2, kv. D125, E125, E126, D126. Opis: zbit te- vel. < 15 cm), peščenjakovi klesanci (3 %, vel. < 20 cm), mal- mno sivkasto rjav peščen melj z apnenci (8 %, vel. < 10 cm), to (10 %, vel. < 10 cm), keramičnim gradbenim materialom apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 5 cm, 5 %, vel. 5–12 cm), (5 %, vel. < 15 cm), tufiti (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: ne- peščenjaki (10 %, vel. < 10 cm), malto (10 %, vel. < 10 cm), pravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: ruševina. keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 3 cm), tufiti Mere: dl. 22,20 m, š. 4,20 m, gl. 0,35 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 681 SE 6520 SE 7519 Lokacija: sek., kv. Interpretacija: uničenje peči 6066, Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098. Opis: drobljiv temno 6084–6086. rumenkasto rjav glinen melj z apnenčevimi prodniki (10 %, SE 7002 vel. < 7 cm), peščenjaki (10 %, vel. 5–13 cm), malto (10 %), opeko (3 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: linearna. Mere: dl. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: jama krožne oblike s 1,65 m, š. 1,05 m, gl. 0,30 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za stojko. Mere: pr. 0,41 m, gl. 0,09 m. SE 7527 SE 7007 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098. Opis: rahla rume- na peščena glina z apnenci (7 %), peščenjaki (10 %), malto Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F114. Opis: jama krožne oblike s (30 %), ogljem (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: ruševina. Mere: dl. 1,69 m, š. 1,73 m, gl. 0,25 m. U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,28 m, gl. 0,05 m. SE 7008 14.16 Faza 4c Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. G113. Opis: jama krožne oblike s U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,33 m, gl. 0,13 m. SE 1088 (SE 1094 = SE 1088) presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055–E065. Opis: drobljiv temno SE 7009 rumenorjav do svetlo siv peščen melj s kamni (5 %, vel. Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: jama krožne oblike s 2–10 cm), malto (15 %), prodniki (5 %, vel. 3–6 cm), keramič- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: nim gradbenim materialom (3 %, vel. 2–7 cm). Interpretaci- U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,45 m, gl. 0,10 m. ja: nasutje. Mere: dl. 4,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,36 m. SE 7010 SE 1094 (SE 1094 = SE 1088) Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: jama krožne oblike s Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055–E065. Opis: zelo temno si- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: vorjav glinen melj s kamni (5 %, vel. 2–4 cm), ogljem (15 %), U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,27 m. prodniki (10 %, vel. 3–8 cm), keramičnim gradbenim materi- SE 7011 alom (3 %, vel. 2–4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre- Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. F113. Opis: jama krožne oblike s tacija: nasutje. Mere: dl. 4,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,28 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: SE 1095 U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,32 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E–F/060–065. Opis: zbit rumenor- SE 7505 jav glinen melj. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094, E094. Opis: rahel rumen nepravilna. Interpretacija: naplavina. Mere: dl. 20,00 m, š. - kasto rjav peščen melj s peščenjaki (5 %, vel. < 12 cm), malto 2,00 m, gl. 0,98 m. (10 %), tegulami (10 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepra- SE 1096 vilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 1,86 m, š. 1,92 m, gl. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E067, E068. Opis: drobljiv zelo te- 0,49 m. mno sivkasto rjav do zelo bledo rjav peščen melj s kamni SE 7515 (3 %, vel. 1–3 cm), malto (5 %), prodniki (5 %, vel. 1–4 cm), Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094, E094. Opis: rahel svetlo keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. 1 cm). Oblika rumenkasto rjav pesek s peščenjaki (5 %, vel. 4–10 cm), mal tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 8,00 m, - to (50 %), Omet (1 %, vel. < 4 cm), keramičnim gradbenim š. 2,00 m, gl. 0,32 m. materialom (5 %, vel. < 6 cm), tegulami (5 %, vel. < 12 cm). SE 1097 Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: nepravilna. Interpreta- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E058, E059, E060. Opis: rahel rjav cija: ruševina. Mere: dl. 1,11 m, š. 1,17 m, gl. 0,27 m. do zelo bledo rjav peščen melj s kamni (25 %, vel. 10–20 cm), SE 7517 malto (15 %), prodniki (25 %, vel. 10–20 cm), keramičnim Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E097, E098. Opis: drobljiv olivno gradbenim materialom (5 %, vel. 5–20 cm). Oblika tlorisa: rumen glinen melj z apnenci (5 %, vel. 8–15 cm), apnenče linearna. Interpretacija: ruševinska plast V od zidu SE 1083 – - vimi prodniki (5 %, vel. 5–10 cm), peščenjaki (20 %, vel. < nasutje. Mere: dl. 5,00 m, š. 2,45 m, gl. 1,00 m. 15 cm), malto (25 %), opeko (5 %, vel. 5–12 cm). Oblika tlo- SE 1106 risa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E053, E054. Opis: drobljiv rjav pe- ruševina (?). Mere: dl. 2,40 m, š. 1,87 m, gl. 0,25 m. ščen melj s kamni (20 %, vel. 5–15 cm), keramičnim grad- benim materialom (65 %, vel. 5–15 cm). Oblika tlorisa: 682 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 nepravilna. Interpretacija: hodna površina. Mere: dl. 0,90 m, tlorisa: nepravilna. Interpretacija: zasutje. Mere: dl. 6,40 m, š. š. 0,80 m, gl. 0,07 m. 2,00 m, gl. 0,72 m. SE 1110 SE 1137 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055. Opis: ožgana lisa. Oblika Lokacija: sek. kanal 3, kv. E–F/060–065. Opis: zbita temno tlorisa: polkrožnega tlorisa. Interpretacija: delovna površina rumenkasto rjava meljasta glina z apnenci (10 %, vel. 1–3, kurišča SE 1111. Mere: dl. 0,42 m, š. 0,13 m. 15 %, vel. 3–10 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. 1–4 cm). SE 1111 Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- pretacija: hodna površina (?). Mere: dl. 2,20 m, š. 0,72 m, gl. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055. Opis: zbita rdeča glina. Obli - 0,12 m. ka tlorisa: polkrožnega tlorisa. Interpretacija: kurišče. Mere: dl. 0,42 m, š. 0,13 m, gl. 0,03 m. SE 1143 SE 1117 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054, E055. Opis: zbita rdeča glina. Interpretacija: kurišče, katerega hodna površina je SE 1084. Lokacija: sek. kanal 3, kv. F065–F069. Opis: rahel zelo temno Kurišče je iz ožgane gline. Verjetno gre za močno prežga - siv peščen melj s kamni (5 %, vel. 3–10 cm), prodniki (12 %, no plast (strukturo) SE 1106. Mere: dl. 1,00 m, š. 0,50 m, gl. vel. 1–6 cm), železovimi oksidi (20 %), keramičnim gradbe - 0,02 m. nim materialom (3 %, vel. 5–7 cm). Interpretacija: nasutje. Mere: gl. 0,32 m. SE 1144 SE 1118 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054, E055. Opis: ožgana lisa ne- pravilne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: in - Lokacija: sek. kanal 3, kv. F065–F069. Opis: temno sivkasto terfacija – delovna površina kurišča SE 1143. Mere: dl. 1,00 m, rjav glinen melj s kamni (25 %, vel. 0,02–0,6 cm), prodniki š. 0,50 m, gl. 0,02 m. (15 %, vel. 0,5–7 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: na- SE 1146 (SE 1174 = SE 1146 = SE 1135) plavina. Mere: gl. 0,76 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057, E058. Opis: drobljiv temno SE 1119 siv do zelo bledo rjav peščen melj s kamni (12 %, vel. 1–5 cm, 20 %, vel. 5–15 cm), malto (15 %), ometom (3 %), pro - Lokacija: sek. kanal 3, kv. E065, E066, E067, E068. Opis: dro - dniki (5 %), keramičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika bljiv olivno rjav glinen melj s prodniki (12 %, vel. 0,5–3 cm), tlorisa: nepravilna. Interpretacija: zasutje. Mere: dl. 6,40 m, š. keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. 1 cm). Interpre - 2,00 m, gl. 0,72 m. tacija: naplavina. Mere: gl. 0,62 m. SE 1120 SE 1147 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057. Opis: jama nepravilne oblike Lokacija: sek. kanal 3, kv. F065, F066, F067, F068, F069. Opis: s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre-drobljiv temno rumenkasto rjav melj z železovimi oksidi seka: U. Interpretacija: vkop neznane namembnosti. Mere: (5 %). Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. dl. 2,94 m, š. 2,00 m, gl. 1,03 m. Mere: gl. 0,66 m. SE 1129 SE 1148 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057. Opis: drobljiv zelo temno siv-Lokacija: sek. kanal 3, kv. E054. Opis: zbita temno rumenor-kasto rjav do zelo bledo rjav peščen melj s kamni (25 %, vel. java meljasta glina s kamni (5 %, vel. < 0,02 cm). Oblika tlori-2–30 cm), malto (10 %), prodniki (15 %, vel. 3–10 cm), kera-sa: nepravilna. Interpretacija: podlaga za tlak SE 1106. Mere: mičnim gradbenim materialom (8 %). Oblika tlorisa: nepra-dl. 1,50 m, š. 1,05 m, gl. 0,03 m. vilna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1147. Mere: dl. 2,94 m, SE 1134 š. 2,00 m, gl. 1,03 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051, E052. Opis: drobljiva zelo te-SE 1174 (SE 1174 = SE 1146 = SE 1135) mno sivorjav do zelo bledo rjav peščen melj s kamni (25 %, Lokacija: sek. kanal 3, kv. E057. Opis: drobljiv temno siv do vel. 10–20 cm), malto (10 %), prodniki (25 %, vel. 5–7 cm), zelo bledo rjav peščen melj s kamni (32 %), malto (15 %), keramičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: ne-ometom (3 %), prodniki (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. In-pravilna. Interpretacija: ruševina, premešana med plastema terpretacija: zasutje. Mere: dl. 6,40 m, š. 2,00 m, gl. 0,72 m. SE 1100 in 1101. Naslanja se na zid 1128. Mere: dl. 1,20 m, š. 2,00 m, gl. 0,20 m. SE 1176 SE 1135 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055. Opis: zbita rumenkasto rjava (SE 1174 = SE 1146 = SE 1135) malta. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ostanek gra - Lokacija: sek. kanal 3, kv. E056, E057. Opis: drobljiv temno dnje. Mere: dl. 0,90 m, š. 0,35 m, gl. 0,07 m. siv do zelo bledo rjav peščen melj s kamni (12 %, vel. 1–5 cm, 20 %, vel. 5–15 cm), malto (15 %), ometom (3 %), pro- dniki (5 %), keramičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 683 SE 1177 SE 3008 (SE 3000 = SE 3002 = SE 3003 = SE 3004 = Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055. Opis: zbita zelo bledo rjava SE 3008 = SE 5025 = SE 5067) malta. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: ostanek gra- Lokacija: sek. Križišče, kv. I118–K118. Opis: drobljiv rjav pe- dnje. Mere: dl. 0,90 m, š. 0,20 m, gl. 0,05 m. ščen melj z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 3 cm), ogljem SE 1178 (1 %, vel. < 5 cm), opeko (3 %, vel. < 5 cm), dolomiti (6 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: ne - Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055. Opis: drobljiv zelo temno pravilna. Interpretacija: ornica. Mere: dl. 23,30 m, š. 1,67 m, sivorjav do zelo bledo siv peščen melj s kamni (30 %, vel. 10– gl. 0,29 m. 30 cm), malto (5 %), prodniki (30 %, vel. 10–20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ruševina. Mere: dl. 2,00 m, SE 3041 š. 0,70 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. I–L/119120. Opis: temno sivorjav SE 1179 glinen melj z apnenci (8 %, vel. < 5 cm), lesom (1 %, vel. < 10 cm), kostmi (2 %, vel. 1–10 cm), ogljem (1 %, vel. < 3 cm), Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055, E056. Opis: drobljiv temno opeko (3 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika rjav do zelo bledo rjav glinen melj s kamni (5 %, vel. 2–3 cm), preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 8,17 m, malto (3 %, vel. 7 cm), prodniki (5 %, vel. 3–4 cm), keramič - š. 3,50 m, gl. 0,40 m. nim gradbenim materialom (3 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 0,30 m, š. 2,00 m, gl. 0,30 m. SE 3048 (SE 3048 = SE 5028 = SE 7000) SE 3000 Lokacija: sek. Križišče, kv. F–J/112–116. Opis: drobljiv zelo te- (SE 3000 = SE 3002 = SE 3003 = SE 3004 = mno sivorjav peščen melj z apnenci (5 %, vel. 0,2–15 cm), SE 3008 = SE 5025 = SE 5067) skrilavci (15 %, vel. 0,2–6 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. In - Lokacija: sek. Križišče, kv. N–M/117–118. Opis: drobljiv zelo terpretacija: sediment na opuščeni njivski površini. Mere: dl. temno sivkasto rjav meljast pesek z apnenci (9 %, vel. < 20,00 m, š. 20,00 m, gl. 0,05–0,40 m. 3 cm), kamni (5 %, vel. < 3 cm), opeko (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- SE 3049 (SE 3053 = SE 3055 = SE 3049) pretacija: ornica. Mere: dl. 8,20 m, š. 1,86 m, gl. < 0,40 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F117, G117. Opis: zbit bledo rjav SE 3002 do zelo temno sivkasto rjav peščen melj (15 %) pomešan s (SE 3000 = SE 3002 = SE 3003 = SE 3004 = peskom (5 %) z apnenci (16 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi SE 3008 = SE 5025 = SE 5067) prodniki (20 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki (40 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. F–R/117–119. Opis: drobljiv zelo vel. 5–15 cm), opeko (2 %, vel. < 5 cm), Kremen (2 %, vel. < temno sivkasto rjav glinen melj. Oblika tlorisa: nepravilna. 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: ornica. Mere: dl. Interpretacija: cestišče. Mere: dl. 4,30 m, š. 1,50 m, gl. 0,09 m. 31,64 m, š. 2,24 m, gl. 0,14 m. SE 3003 SE 3053 (SE 3053 = SE 3055 = SE 3049) (SE 3000 = SE 3002 = SE 3003 = SE 3004 = Lokacija: sek. Križišče, kv. H–L/117–118. Opis: zbita svetlo siv SE 3008 = SE 5025 = SE 5067) pesek (5 %) in sivkasto rjav peščen melj (4 %) z apnenci (5 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. P118, P119. Opis: temno sivkasto vel. < 5 cm, 5 %, vel. 5–20 cm), apnenčevimi prodniki (7 %, rjav glinen melj z apnenčevimi prodniki (7 %, vel. < 5 cm), vel. < 5 cm, 50 %, vel. 5–20 cm), tufiti (3 %, vel. < 5 cm), tu-kostmi (2 %, vel. < 2 cm), ogljem (2 %, vel. < 2 cm), opeko fitov prodnik (20 %, vel. 5–20 cm), opeko (1 %, vel. < 10 cm). (1 %, vel. < 5 cm), dolomiti (8 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter-nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: orni-pretacija: cestišče. Mere: dl. 27,25 m, š. 4,00 m, gl. 0,30 m. ca. Mere: dl. 10,20 m, š. 2,50 m. SE 3004 SE 3054 (SE 5031 = SE 3054 = SE 3094) (SE 3000 = SE 3002 = SE 3003 = SE 3004 = Lokacija: sek. Križišče, kv. F–H/118. Opis: zelo temno siv-SE 3008 = SE 5025 = SE 5067) kasto rjav peščen melj z apnenci (5 %, vel. < 2 cm, 4 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. M117. Opis: svetlo olivno rjava do vel. 5–10 cm), kosi marmorja Marmor (12 %, vel. < 15 cm), temno sivkasto rjava glina (20 %) pomešana s peščeno glino ogljem (1 %, vel. < 1 cm), opeko (1 %, vel. < 1 cm), kremenom (10 %), apnenci (5 %, vel. 10–15 cm), apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: (5 %, vel. < 5 cm, 55 %, vel. 10–25 cm), peščenjaki (5 %, vel. nepravilna. Interpretacija: nasutje za cesto. Mere: dl. 7,90 m, < 5 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpre-š. 1,80 m, gl. 0,17 m. tacija: ornica. Mere: pr. 0,70 m, gl. 0,50 m. SE 3005 SE 3055 (SE 3053 = SE 3055 = SE 3049) Lokacija: sek. Križišče, kv. G–H/117–118. Opis: zbita sve-Lokacija: sek. Križišče, kv. H117. Opis: jama krožne oblike s tlo siv do olivno rjav pesek z apnenci (10 %, vel. < 10 cm), presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: apnenčevimi prodniki (17 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi pro-U. Interpretacija: jama za kol s polnilom SE 3004 in odtisom dniki (30 %, vel. 5–15 cm), tufiti (20 %, vel. < 10 cm), opeko kola SE 3069. Mere: pr. 0,70 m, gl. 0,50 m. (3 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: 684 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 nepravilna. Interpretacija: tlakovana cesta. Mere: dl. 2,00 m, SE 3070 š. 1,30 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. M117. Opis: rahel rjav glinen melj SE 3056 (80 %) s svetlo olivno rjavo glino (10 %) s peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm), prodniki (5 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: oglata. Lokacija: sek. Križišče, kv. G118. Opis: temno sivkasto rjav Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo odtisa kola SE 3069. peščen melj z apnenci (2 %, vel. < 2 cm), Apnenec (10 %, Mere: dl. 0,25 m, š. 0,22 m, gl. 0,30 m. vel. 5–15 cm), apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 3 cm, 35 %, vel. 10–25 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. SE 3071 Interpretacija: zagozde v jami SE 3122. Mere: dl. 0,65 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. N117. Opis: jama oglate oblike z 0,50 m, gl. 0,40 m. oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: SE 3057 oglata. Interpretacija: odtis kola 3066 v jami 3068. Mere: dl. 0,25 m, š. 0,22 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. G118. Opis: temno sivkasto rjav pe - ščen melj z apnenci (5 %, vel. < 2 cm, 8 %, vel. 10–20 cm), SE 3080 apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm, 10 %, vel. 10–25 cm), Lokacija: sek. Križišče, kv. H118, I118. Opis: temno sivkasto rjav opeko (2 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika glinen melj z apnenci (%, vel. < 24 cm, 30 %, vel. 10–25 cm), preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 3122. Mere: dl. apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 0,70 m, š. 0,60 m, gl. 0,70 m. 1 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretaci- SE 3058 ja: polnilo vkopa 3081. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,60 m, gl. 0,37 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F118. Opis: temno sivkasto rjav pe- SE 3081 ščen melj z apnenci (4 %, vel. < 2 cm, 10 %, vel. 10–15 cm), Lokacija: sek. Križišče, kv. H118, I118. Opis: jama ovalne oblike apnenčevimi prodniki (40 %, vel. < 25 cm, 5 %, vel. < 3 cm), s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: opeko (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,60 m, gl. preseka: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 3169. 0,37 m. Mere: dl. 0,40 m, š. 0,40 m, gl. 0,35 m. SE 3082 SE 3059 Lokacija: sek. Križišče, kv. H118, I118. Opis: temno sivkasto Lokacija: sek. Križišče, kv. F118. Opis: drobljiv temno sivka- rjava peščena glina. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika prese- sto rjav peščen melj z apnenci (2 %, vel. < 2 cm, 5 %, vel. ka: U. Interpretacija: polnilo odtisa kola SE 3083. Mere: pr. 5–15 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm, 20 %, vel. 0,22 m, gl. 0,42 m. 10–20 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < SE 3083 2 cm), tufiti (3 %, vel. < 12 cm), opeko (1 %, vel. < 5 cm). Obli-Lokacija: sek. Križišče, kv. H118, I118. Opis: jama ovalne oblike ka tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: vkopa SE 3116. Mere: dl. 1,10 m, š. 0,90 m, gl. 0,55 m. U. Interpretacija: odtis kola j jami 3081. Mere: pr. 0,22 m, gl. SE 3066 0,42 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. N117. Opis: les (vel. 20 × 20 × SE 3084 45 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. In-Lokacija: sek. Križišče, kv. I118. Opis: rahel rumenkasto rjav terpretacija: lesen kol iz jame z vkopom SE 3068. Mere: dl. meljast pesek. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. 0,20 m, š. 0,20 m, gl. 0,45 m. Interpretacija: polnilo jame SE 3085. Mere: dl. 0,43 m, š. SE 3067 0,40 m, gl. 0,21 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. N117. Opis: drobljiv rjav glinen pe- SE 3085 sek z apnenčevimi prodniki (80 %, vel. < 12 cm). Interpreta-Lokacija: sek. Križišče, kv. I118. Opis: jama ovalne oblike s cija: polnilo jame SE 3068, obdaja lesen kol SE 3066. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: SE 3068 U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,43 m, š. 0,40 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. N117. Opis: jama krožne oblike s gl. 0,21 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: SE 3086 U. Interpretacija: jama za kol 3066. Lokacija: sek. Križišče, kv. J118, I118. Opis: temno sivkasto SE 3069 rjava peščena glina z apnenci (7 %, vel. < 5 cm, 5 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. H117. Opis: jama oglate oblike 10–15 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 5 cm, 15 %, z oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika prese- vel. 10–20 cm), kostmi (1 %), opeko (2 %, vel. < 10 cm). Obli- ka: oglata. Interpretacija: odtis kola v jami 3005. Mere: dl. ka tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo 0,22 m, š. 0,22 m, gl. 0,33 m. jame SE 3087, vsebuje odtis in polnilo kola SE 3089 in 3088. Mere: pr. 0,70 m, gl. 0,43 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 685 SE 3087 Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. J118, I118. Opis: jama ovalne oblike polnilo vkopa 3109 z odtisom kola SE 3127. Mere: dl. 0,70 m, s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: š. 0,60 m, gl. 0,30 m. U. Interpretacija: jama za kol s polnilom SE 3086. Mere: pr. SE 3098 0,70 m, gl. 0,43 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. H118. Opis: temno sivkasto rjava SE 3088 glina (9 %) in svetlo olivno rjav glinen pesek (50 %) z apnen- Lokacija: sek. Križišče, kv. J118. Opis: drobljiva rumenkasto čevimi prodniki (15 %, vel. < 12 cm, 10 %, vel. < 2 cm), opeko rjava peščena glina (60 %) z glino (40 %). Oblika tlorisa: (1 %, vel. < 3 cm), dolomiti (15 %, vel. < 20 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo odtisa kola ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame 3099. 3089. Mere: dl. 0,38 m, š. 0,24 m, gl. 0,36 m. Mere: dl. 1,50 m, š. 1,20 m, gl. 0,40 m. SE 3089 SE 3099 Lokacija: sek. Križišče, kv. J118. Opis: jama oglate oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. H118. Opis: jama ovalne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: odtis kola v jami 3087. Mere: dl. 0,38 m, š. U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. 0,24 m, gl. 0,36 m. 1,50 m, š. 1,20 m, gl. 0,40 m. SE 3090 SE 3104 Lokacija: sek. Križišče, kv. J118. Opis: temno sivkasto rjava pe- Lokacija: sek. Križišče, kv. J119. Opis: temno sivkasto rjav pe- ščena glina z apnenci (4 %, vel. < 3 cm, 20 %, vel. 10–20 cm), ščen melj z apnenci (4 %, vel. < 3 cm, 30 %, vel. 10–30 cm), apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 3 cm, 30 %, vel. 10–30 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 3 cm, 10 %, vel. 5–20 cm), opeko (3 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika pre- tufiti (3 %, vel. < 10 cm), Konglomerat (3 %, vel. 30 cm). Obli- seka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 3091, vsebuje odtis in ka tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpre- polnilo kola SE 3093 in 3092. Stena vkopa je bila obložena tacija: polnilo vkopa 3105. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,50 m, gl. s prodniki, velikimi do 20 cm. Mere: dl. 0,85 m, š. 0,70 m, gl. 0,40 m. 0,50 m. SE 3105 SE 3091 Lokacija: sek. Križišče, kv. J119. Opis: jama nepravilne oblike. Lokacija: sek. Križišče, kv. J118. Opis: jama ovalne oblike s Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: pretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,50 m, gl. 0,40 m. U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,85 m, š. 0,70 m, gl. SE 3106 0,50 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L117. Opis: drobljiv temno sivkasto SE 3092 rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi Lokacija: sek. Križišče, kv. J118. Opis: rahel rumenkasto rjav prodniki (50 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Inter- meljast pesek. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. In- pretacija: polnilo vkopa 3107. Mere: pr. 0,45 m, gl. 0,20 m. terpretacija: polnilo odtisa kola SE 3093 v jami SE 3091. SE 3107 Mere: dl. 0,23 m, š. 0,20 m, gl. 0,40 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L117. Opis: jama krožne oblike s SE 3093 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. J118. Opis: jama nepravilne oblike s jama za kol. Mere: pr. 0,45 m, gl. 0,20 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese- SE 3108 ka: U. Interpretacija: odtis kola s polnilom SE 3092 v polnilu Lokacija: sek. Križišče, kv. G118, F118. Opis: les (vel. 280 × jame SE 3091. Mere: dl. 0,23 m, š. 0,20 m, gl. 0,40 m. 1 cm). Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: ostanki lesene SE 3094 (SE 5031 = SE 3054 = SE 3094) late v dveh delih, presekane z vkopoma SE 3117 in 3119. Lata Lokacija: sek. Križišče, kv. H–K118. Opis: rjava meljasta glina se je ohranila med njima v dolžini 1,80 m in vzhodno od z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), opeko (3 %, vel. < vkopa 3117 v dolžini 0,5 m. Mere: dl. 2,80 m, š. 0,01 m, gl. 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. 0,01 m. Interpretacija: nasutje za cesto. Mere: dl. 11,02 m, š. 2,26 m, SE 3109 gl. 0,13 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. I118. Opis: vkop nepravilne oblike. SE 3097 Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama za kol. Mere: Lokacija: sek. Križišče, kv. I118. Opis: temno sivkasto rjava pe- dl. 0,70 m, š. 0,60 m, gl. 0,30 m. ščena glina z apnenci (5 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi pro- SE 3110 dniki (5 %, vel. < 5 cm, 5 %, vel. 10–20 cm), ogljem (2 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. G–J/115–116 Opis: jarek linearne < 3 cm), tufiti (10 %, vel. 5–20 cm), opeko (3 %, vel. < 10 cm). oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika 686 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 preseka: U. Interpretacija: jarek; mogoče del parcelacije (?). SE 3129 Mere: dl. 12,00 m, š. 1,00 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. J119. Opis: jama ovalne oblike s SE 3115 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za polnilo SE 3128. Mere: dl. 0,45 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. G118. Opis: drobljiv temno sivka - š. 0,30 m, gl. 0,20 m. sto rjav peščen melj z apnenci (5 %, vel. < 5 cm, 10 %, vel. 5–15 cm), apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 5 cm, 20 %, vel. SE 3135 10–20 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 5 cm), opeko (5 %, vel. < Lokacija: sek. Križišče, kv. I119, I120. Opis: drobljiv zelo temno 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo jame sivorjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. 0,2–1 cm), ogljem SE 3119. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,50 m, gl. 0,55 m. (1 %, vel. 0,2–1 cm), opeko (1 %, vel. 0,2–0,5 cm). Oblika tlori- SE 3116 sa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vko- pa SE 3136. Mere: dl. 0,60 m, š. 0,19 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F118. Opis: jama ovalne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: SE 3136 U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 1,10 m, š. 0,90 m, gl. Lokacija: sek. Križišče, kv. I119, I120. Opis: jama nepravilne 0,55 m. oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Obli- SE 3117 ka preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,60 m, š. 0,19 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. G118. Opis: jama nepravilne obli - ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika SE 3137 (SE 3137–3054) preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,70 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. F117, G117. Opis: zelo temno si- 0,60 m, gl. 0,20 m. vorjav peščen melj z apnenci (9 %, vel. 2–10 cm), apnenče- SE 3118 vimi prodniki (10 %, vel. < 10 cm), kosi marmorja (2 %, vel. < 12 cm), lesom (< 1 %), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), opeko (2 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. G–J/112–113. Opis: jarek linearne vel. < 5 cm), kremenom (1 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: ne - oblike s presekom v obliki črke V. Oblika tlorisa: linearna. pravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Oblika preseka: V. Interpretacija: ostanek ograje med dvema Mere: dl. 4,60 m, š. 1,60 m, gl. 0,24 m. parcelama. Mere: dl. 13,00 m, š. 0,35 m, gl. 0,10–0,25 m. SE 3119 SE 3141 Lokacija: sek. Križišče, kv. I119. Opis: temno sivkasto rjava pe-Lokacija: sek. Križišče, kv. G118. Opis: jama nepravilne oblike. ščena glina z apnenci (3 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi pro-Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama za kol. Mere: dniki (2 %, vel. < 10 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), opeko (1 %, dl. 0,50 m, š. 0,50 m, gl. 0,55 m. vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: polnilo SE 3122 vkopa SE 3142. Mere: pr. 0,45 m, gl. 0,08 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. G118. Opis: jama krožne oblike s SE 3142 presekom v obliki črke V. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretaci-Lokacija: sek. Križišče, kv. I119. Opis: jama krožne oblike s ja: jama za kol. Mere: dl. 0,65 m, š. 0,50 m, gl. 0,40 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: SE 3126 jama za kol. Mere: pr. 0,45 m, gl. 0,08 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. I118. Opis: temno olivno rjav pe-SE 3143 ščen melj z apnenci (5 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki Lokacija: sek. Križišče, kv. J119. Opis: zelo temno sivkasto rja-(5 %, vel. < 3 cm), ogljem (2 %, vel. < 1 cm), opeko (3 %, vel. va peščena glina z apnenci (3 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi < 3 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: polnilo od-prodniki (3 %, vel. < 10 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), opeko tisa kola SE 3127 v jami SE 3097/3109. Mere: pr. 0,20 m, gl. (2 %, vel. < 5 cm), Konglomerat (3 %, vel. 20). Oblika tlori-0,15 m. sa: okrogla. Interpretacija: polnilo vkopa SE 3144. Mere: pr. SE 3127 0,85 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. I118. Opis: jama krožne oblike s SE 3144 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: Lokacija: sek. Križišče, kv. J119. Opis: jama krožne oblike s U. Interpretacija: odtis kola. Mere: pr. 0,20 m, gl. 0,15 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: SE 3128 jama za kol. Mere: pr. 0,85 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. J119. Opis: olivno rjav peščen melj SE 3145 z apnenčevimi prodniki (23 %, vel. < 10 cm), kostmi (2 %), Lokacija: sek. Križišče, kv. J120. Opis: zelo temno rjav melj ogljem (10 %, vel. < 5 cm), opeko (5 %, vel. < 10 cm). Oblika (55 %) in olivno rjav peščen melj (40 %) z apnenčevimi pro-tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vko-dniki (2 %, vel. < 2 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 1 cm), ogljem pa SE 3129. Mere: dl. 0,45 m, š. 0,30 m, gl. 0,20 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 687 (1 %, vel. 1 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo < 5 cm, 10 %, vel. 5–12 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), tufiti vkopa SE 3146. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,45 m, gl. 0,20 m. (5 %, vel. < 5 cm), opeko (2 %, vel. < 5 cm), Kremen (2 %, vel. SE 3146 < 3 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo vkopa 3164. Mere: dl. 0,40 m, š. 0,30 m, gl. 0,20 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. J120. Opis: jama ovalne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: SE 3164 jama za kol. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,45 m, gl. 0,20 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. I118. Opis: jama ovalne oblike s SE 3147 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,40 m, š. 0,30 m, gl. 0,20 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. J120. Opis: zelo temno rjav glinen melj (55 %) in olivno rjav melj (40 %) z apnenci (3 %, vel. SE 3166 < 1 cm), lesom (1 %), ogljem (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlori- Lokacija: sek. Križišče, kv. G113. Opis: jama krožne oblike s sa: okrogla. Interpretacija: polnilo vkopa SE 3148. Mere: pr. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: 0,40 m, gl. 0,10 m. U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,35 m, gl. 0,12 m. SE 3148 SE 3167 Lokacija: sek. Križišče, kv. J120. Opis: jama krožne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. G118. Opis: temno sivkasto rjava presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: peščena glina z apnenci (12 %, vel. < 3 cm), opeko (3 %, vel. jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,10 m. < 4 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpre- SE 3149 tacija: polnilo jama SE 3168. Mere: pr. 0,46 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. J120, K120. Opis: zelo temno rjav SE 3168 peščen melj (55 %) in zelo temno sivkasto rjav melj (30 %) z Lokacija: sek. Križišče, kv. G118. Opis: jama krožne oblike s apnenci (7 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: 5 cm), ogljem (3 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Inter- U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,46 m, gl. 0,10 m. pretacija: polnilo vkopa SE 3150. Mere: pr. 0,35 m, gl. 0,10 m. SE 3169 SE 3150 Lokacija: sek. Križišče, kv. F118. Opis: jama krožne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. J120, K120. Opis: jama krožne obli- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpreta- jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,35 m. cija: jama za kol. Mere: pr. 0,35 m, gl. 0,10 m. SE 3171 SE 3153 Lokacija: sek. Križišče, kv. H118. Opis: temno sivkasto rjava Lokacija: sek. Križišče, kv. J119. Opis: temno sivkasto rjava peščena glina. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. peščena glina z apnenci (10 %, vel. < 3 cm), ogljem (2 %, vel. Interpretacija: polnilo jame SE 3172. Mere: pr. 0,47 m, gl. < 1 cm), opeko (5 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: oglata. In- 0,20 m. terpretacija: polnilo vkopa 3154. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,25 m, SE 3172 gl. 0,08 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. H118. Opis: jama ovalne oblike s SE 3154 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: Lokacija: sek. Križišče, kv. J119. Opis: jama oglate oblike s U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,47 m, gl. 0,20 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: SE 3173 jama za kol. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,25 m, gl. 0,08 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. H118. Opis: rjava peščena glina. SE 3161 Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: pol- Lokacija: sek. Križišče, kv. I118. Opis: olivno rjav peščen melj z nilo jame SE 3174. Mere: pr. 0,37 m, gl. 0,12 m. apnenci (5 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. SE 3174 < 10 cm), lesom (20 %, vel. 20), tufiti (5 %, vel. < 5 cm). Obli-Lokacija: sek. Križišče, kv. H118. Opis: jama ovalne oblike s ka tlorisa: okrogla. Interpretacija: polnilo vkopa 3162. Mere: presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: pr. 0,40 m, gl. 0,15 m. U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,38 m, gl. 0,12 m. SE 3162 SE 3175 Lokacija: sek. Križišče, kv. I118. Opis: jama krožne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. G118. Opis: temno sivkasto rjav presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: peščen melj z apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 15 cm), jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,15 m. peščenjaki (20 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: oglata. Obli-SE 3163 ka preseka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 3176. Mere: dl. Lokacija: sek. Križišče, kv. I118. Opis: olivno rjav peščen melj z 0,40 m, š. 0,38 m, gl. 0,17 m. apnenci (5 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. 688 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 3176 SE 3197 Lokacija: sek. Križišče, kv. G118. Opis: jama nepravilne obli- Lokacija: sek. Križišče, kv. I115. Opis: rahel zelo temno sivka- ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika sto rjav glinen melj. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,40 m, š. V. Interpretacija: polnilo odtisa SE 3198. Mere: pr. 0,13 m, gl. 0,38 m, gl. 0,17 m. 0,21 m. SE 3177 SE 3198 Lokacija: sek. Križišče, kv. J118. Opis: temno sivkasto rjav melj Lokacija: sek. Križišče, kv. I115. Opis: jama krožne oblike s z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 5 cm), ogljem (3 %, vel. presekom v obliki črke V. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika pre- < 0,5 cm), opeko (2 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: okrogla. seka: V. Interpretacija: odtis kola v SE 3194. Mere: pr. 0,13 m, Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 3178. Mere: gl. 0,21 m. pr. 0,35 m, gl. 0,15 m. SE 3208 SE 3178 Lokacija: sek. Križišče, kv. J113. Opis: olivno rjav peščen melj Lokacija: sek. Križišče, kv. J118. Opis: jama krožne oblike s s kamni (10 %, vel. 10 × 15 cm), prodniki (8 %, vel. 5 × 5 cm), presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: opeko (2 %, vel. 4 × 5 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika pre- U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,35 m, gl. 0,15 m. seka: U. Interpretacija: jama za 2 kola – ostanek lesenega SE 3185 nosilca za ograjo. Mere: pr. 0,45–0,70 m, gl. 0,20–0,35 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. J118, K118. Opis: peščenjaki (vel. 33 SE 3209 × 20 × 20 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. Lokacija: sek. Križišče, kv. J113. Opis: jama ovalne oblike s Interpretacija: kamen v vkopu SE 3187. Mere: dl. 0,33 m, š. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika prese- 0,20 m, gl. 0,20 m. ka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,45–0,70 m, gl. SE 3186 0,20–0,35 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. J118, K118. Opis: drobljiv temno SE 3210 rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 10 cm, Lokacija: sek. Križišče, kv. I113. Opis: olivno rjav peščen melj s 20 %, vel. 10–25 cm), peščenjaki (25 %, vel. < 15 cm), opeko kamni (10 %, vel. 10–15 cm), opeko (1 %, vel. 5–10 cm). Oblika (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: pol- tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za nilo vkopa 3187. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,40 m, gl. 0,20 m. kol. Mere: pr. 0,45 m, gl. 0,20 m. SE 3187 SE 3211 Lokacija: sek. Križišče, kv. J118, K118. Opis: jama ovalne oblike Lokacija: sek. Križišče, kv. I113. Opis: jama nepravilne oblike s s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese- jama za kamen 3185. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,40 m, gl. 0,20 m. ka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,45 m, gl. 0,20 m. SE 3194 SE 3212 Lokacija: sek. Križišče, kv. I116. Opis: trdna rjava peščena Lokacija: sek. Križišče, kv. I113. Opis: drobljiv olivno rjav pe- glina z apnenci (30 %, vel. 30 cm), peščenjaki (50 %, vel. ščen melj s kamni (25 %, vel. 5–15 cm), opeko (10 %, vel. 40 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: nepravilna. 5–10 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpre- Interpretacija: polnilo jame SE 3196. Mere: dl. 0,50 m, š. tacija: jama za kol. Mere: pr. 0,28–0,38 m, gl. 0,20 m. 0,40 m, gl. 0,24 m. SE 3213 SE 3195 Lokacija: sek. Križišče, kv. I113. Opis: jama ovalne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. I116. Opis: rahla zelo temno siv- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika prese- kasto rjava do zelo temno rjava peščena glina (60 %) z me- ka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,28–0,38 m, gl. ljem (10 %) z apnenci (8 %, vel. 25 cm), apnenčevimi prodniki 0,20 m. (3 %, vel. < 5 cm, 8 %, vel. 25 cm), peščenjaki (10 %, vel. 30), SE 3214 ogljem (1 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Interpretaci-Lokacija: sek. Križišče, kv. H113. Opis: olivno rjav peščen melj ja: polnilo vkopa SE 3239. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,21 m. s kamni (30 %, vel. 15 × 15 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Obli-SE 3196 ka preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,35– Lokacija: sek. Križišče, kv. I115. Opis: jama ovalne oblike s 0,60 m, gl. 0,25 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: SE 3215 nepravilna. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,50 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. H113. Opis: jama ovalne oblike s 0,40 m, gl. 0,24 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika prese- ka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,35–0,60 m, gl. 0,25 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 689 SE 3216 preseka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 3287. Mere: pr. Lokacija: sek. Križišče, kv. J117. Opis: drobljiv rjav peščen melj 0,40 m, gl. 0,20 m. z apnenci (15 %, vel. 0,2–5 cm), ogljem (5 %, vel. 0,2–1 cm), SE 3287 opeko (10 %, vel. 1–5 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: jama krožne oblike s preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 3217. Mere: dl. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: 0,61 m, š. 0,38 m, gl. 0,04 m. U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,20 m. SE 3217 SE 3288 Lokacija: sek. Križišče, kv. J117. Opis: jama ovalne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: temno sivkasto rjava presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: peščena glina z apnenčevimi prodniki (40 %, vel. < 15 cm). U. Interpretacija: vkop polnila SE 3216. Mere: dl. 0,61 m, š. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: pol-0,38 m, gl. 0,64 m. nilo jame SE 3289. Mere: pr. 0,52 m, gl. 0,32 m. SE 3218 SE 3289 Lokacija: sek. Križišče, kv. J114, H114, I114. Opis: jarek linearne Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: jama krožne oblike s oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: preseka: U. Interpretacija: poljska meja. Mere: dl. 8,00 m, š. U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,52 m, gl. 0,32 m. < 1,30 m, gl. < 0,10 m. SE 3290 SE 3219 Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: temno sivkasto rjava Lokacija: sek. Križišče, kv. H112, J112, I112. Opis: jarek line-plast. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretaci-arne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. ja: polnilo jame SE 3291. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,04 m. Oblika preseka: U. Interpretacija: poljska meja. Mere: dl. < 5 SE 3291 cm,20 m, š. < 1,00 m, gl. < 0,06 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: jama krožne oblike s SE 3223 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: Lokacija: sek. Križišče, kv. J117. Opis: drobljiv rjav meljast pe-U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,04 m. sek z apnenci (5 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, SE 3292 vel. < 5 cm), kostmi (10 %), opeko (5 %, vel. < 5 cm). Obli-Lokacija: sek. Križišče, kv. L117, L118. Opis: temno siva pe ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 3224. -ščena glina z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 15 cm), Tuf Mere: dl. 0,40 m, š. 0,30 m, gl. 0,08 m. (2 %, vel. < 20 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: SE 3224 U. Interpretacija: polnilo jame SE 3293. Mere: pr. 0,52 m, gl. Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: jama nepravilne oblike. 0,40 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama za kol. Mere: SE 3293 dl. 0,40 m, š. 0,30 m, gl. 0,08 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L117, L118. Opis: krožna jama z SE 3227 oglatim presekom. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika prese-Lokacija: sek. Križišče, kv. H111, H112, J111, J112, I111, I112. Opis: ka: oglata. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,52 m, gl. jarek linearne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: 0,40 m. linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: poljska meja. SE 3294 Mere: dl. 6,90 m, š. 1,70 m, gl. < 0,13 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: rjava peščena glina z SE 3284 apnenci (5 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < Lokacija: sek. Križišče, kv. K117, K118. Opis: olivno rjava pe-2 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpreta-ščena glina z apnenci (5 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: okro-cija: polnilo jame SE 3295. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,10 m. gla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 3285. SE 3295 Mere: pr. 0,55 m, gl. 0,38 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: jama krožne oblike s SE 3285 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: Lokacija: sek. Križišče, kv. K117, K118. Opis: jama krožne oblike U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,10 m. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: SE 3296 U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,55 m, gl. 0,38 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: sivkasto rjava peščena SE 3286 glina s prodniki (15 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: temno sivkasto rjava Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo odtisa kola v jami peščena glina z apnenci (3 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi SE 3287. Mere: pr. 0,25 m, gl. 0,12 m. prodniki (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika 690 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 3297 preseka: V. Interpretacija: odtis kola s polnilom SE 3306. Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: jama krožne oblike s Mere: pr. 0,10 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: SE 3308 U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,25 m, gl. 0,07 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: temno rjava peščena SE 3298 glina. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpre- Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: temno sivkasto rjava tacija: polnilo odtisa kola SE 3309. Mere: pr. 0,12 m, gl. 0,12. peščena glina z apnenci (10 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi SE 3309 prodniki (10 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: jama krožne oblike s preseka: U. Interpretacija: polnilo odtisa kola v jami SE 3289. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: Mere: dl. 0,25 m, š. 0,22 m, gl. 0,28 m. U. Interpretacija: odtis kola s polnilom SE 3308. Mere: pr. SE 3299 0,12 m, gl. 0,12. Lokacija: sek. Križišče, kv. K118. Opis: jama oglate oblike s SE 3330 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: Lokacija: sek. Križišče, kv. L119. Opis: temno sivorjav glinen U. Interpretacija: odtis kola v jami SE 3289. Mere: dl. 0,25 m, melj z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki š. 0,22 m, gl. 0,29 m. (20 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: SE 3300 polnilo vkopa SE 3331. Mere: dl. 0,51 m, š. 0,41 m, gl. 0,22. Lokacija: sek. Križišče, kv. N117. Opis: jama krožne oblike s SE 3331 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. L119. Opis: jama nepravilne obli-jama za kol. Mere: pr. 0,17 m. ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika SE 3301 preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,51 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. N117. Opis: jama ovalne oblike s 0,41 m, gl. 0,22. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: SE 3343 jama za kol. Mere: dl. 0,27 m, š. 0,23 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: drobljiva temno sivka-SE 3302 sto rjava peščena glina z apnenčevimi prodniki (25 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. M118. Opis: rahel siv glinen pe- < 4 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpre- sek z apnenčevimi prodniki (40 %, vel. < 5 cm). Oblika tlo- tacija: polnilo jame SE 3344. Mere: dl. 0,44 m, š. 0,37 m, gl. risa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame 0,24 m. SE 3303. Mere: pr. 0,17 m, gl. 0,12 m. SE 3344 SE 3303 Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: jama ovalne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. M118. Opis: jama krožne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,44 m, š. 0,37 m, gl. U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,17 m, gl. 0,12 m. 0,24 m. SE 3304 SE 3347 Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: zelo temno sivkasto rja- Lokacija: sek. Križišče, kv. J117. Opis: temno sivkasto rjava va peščena glina. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. peščena glina z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 1 cm). Interpretacija: polnilo odtisa kola SE 3305. Mere: pr. 0,19 m, Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: V. Interpretacija: pol- gl. 0,08 m. nilo odtisa kola SE 3348. Mere: pr. 0,13 m, gl. 0,10 m. SE 3305 SE 3348 Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: jama krožne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. J117. Opis: jama krožne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: presekom v obliki črke V. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika pre- U. Interpretacija: odtis kola s polnilom SE 3304. Mere: pr. seka: V. Interpretacija: odtis kola s polnilom SE 3347. Mere: 0,19 m, gl. 0,08 m. pr. 0,13 m, gl. 0,10 m. SE 3306 SE 3363 Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: zelo temno sivkasto rja- Lokacija: sek. Križišče, kv. L119. Opis: temno sivkasto rjava va peščena glina. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: V. peščena glina z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 2 cm), Interpretacija: polnilo odtisa kola SE 3307. Mere: pr. 0,10 m. ogljem (1 %). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. In- SE 3307 terpretacija: polnilo recentne jame SE 3364. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K117. Opis: jama krožne oblike s presekom v obliki črke V. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 691 SE 3364 SE 4027 Lokacija: sek. Križišče, kv. L119. Opis: jama krožne oblike s Lokacija: sek. 1, kv. D147, D146. Opis: jama ovalne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,30 m. U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,30 m, gl. SE 3365 0,27 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L119. Opis: mazava rjava pešče- SE 4028 na glina s prodniki (10 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: oval- Lokacija: sek. 1, kv. D147, D146. Opis: rjav glinen melj z na. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 3366. apnenci (20 %, vel. 5 × 10 cm, 10 %, vel. 5 × 5 cm), kostmi Mere: dl. 0,61 m, š. 0,50 m, gl. 0,21 m. (5 %), lončenino (5 %). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: SE 3366 U. Interpretacija: polnilo jame SE 4027. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,30 m, gl. 0,27 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L119. Opis: jama ovalne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: SE 4029 U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,61 m, š. 0,50 m, gl. Lokacija: sek. 1, kv. D146. Opis: jama ovalne oblike s pre- 0,21 m. sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. SE 3367 Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,25 m, š. 0,13 m, gl. 0,03 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L119. Opis: mazava rjava peščena glina z apnenčevimi prodniki (8 %, vel. < 3 cm). Oblika tlo- SE 4030 risa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame Lokacija: sek. 1, kv. D146. Opis: rjav glinen melj. Oblika tlo- SE 3368. Mere: pr. 0,45 m, gl. 0,25 m. risa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 3368 SE 4029. Mere: dl. 0,25 m, š. 0,13 m, gl. 0,06 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L119. Opis: jama krožne oblike s SE 5023 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: zelo temno sivkasto U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,45 m, gl. 0,25 m. rjav glinen pesek z apnenci (10 %, vel. < 20 × 12 × 10 cm), SE 4010 peščenjaki (15 %, vel. < 20 × 12 × 12 cm), keramičnim grad- benim materialom (7 %, vel. 5–15 cm). Oblika tlorisa: ne - Lokacija: sek. 1, kv. C140–148, D139–148. Opis: zelo temno pravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa sivkasto rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki (25 %, SE 5024. Mere: dl. 2,10 m, š. 0,70 m, gl. 0,50 m. vel. 1–3 cm, 15 %, vel. 3–9 cm), peščenjaki (5 %, vel. 1–4 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), opeko (3 %, vel. 5 × 4 cm). Oblika SE 5024 tlorisa: linearna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: jama nepravilne oblike kolovoziroma Mere: dl. 4,30 m, š. 3,60 m, gl. 0,25 m. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre- SE 4022 seka: U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. 2,10 m, š. 0,70 m, gl. 0,50 m. Lokacija: sek. 1, kv. C–D/140–148. Opis: drobljiv temno sivor - jav glinen melj z apnenci (5 %, vel. 0,5 × 0,3 cm, 5 %, vel. 1 × SE 5025 (SE 3000 = SE 3002 = SE 3003 = SE 3004 = 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: kolovoziroma SE 3008 = SE 5025 = SE 5067) Mere: dl. 29,70 m, š. 2,90 m, gl. 0,11 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, D119. Opis: mazav zelo te- SE 4023 mno rjav peščen melj z apnenci (2 %, vel. < 6 × 5 × 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 2 cm). Obli - Lokacija: sek. 1, kv. C147. Opis: plastičen zelo temno siv gli - ka preseka: nepravilna. Interpretacija: ornica (?). Mere: dl. nen melj z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 4 cm), pešče - 2,00 m, gl. 0,48 m. njaki (3 %, vel. < 6 cm), opeko (3 %, vel. < 1 cm). Oblika tlori - sa: nepravilna. Interpretacija: sediment, nabran v kolesnicah SE 5027 cestišča. Mere: dl. 20,1 m, š. 2,00 m, gl. 0,09 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E119, E118. Opis: zbit zelo temno SE 4026 sivkasto rjav glinen pesek s peščenjaki (2 %, vel. < 2 × 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 12 × 6 × Lokacija: sek. 1, kv. C147. Opis: sledovi uporabe površine 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: cesta (stran - SE 4022 kot cestišča. Ohranjene so tri vzporedne kolesni - ski krak) iz leta 1800. Mere: dl. 2,15 m, š. 2,03 m, gl. 0,15 m. ce (četrta manjka). Približna razdalja med kolesnicama je 1,20 m. Z kolesnica je veliko globlja, mogoče je bil teren SE 5028 (SE 3048 = SE 5028 = SE 7000) nekoliko nagnjen in je bila večina teže na tej strani. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. E–F/115–116. Opis: drobljiv temno tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: kolesnice v rjav peščen melj z apnenci (25 %, vel. < 20 × 10 × 6 cm), plasti SE 4022. Mere: dl. 20,10 m, š. 0,21 m, gl. 0,14 m. apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 14 × 8 × 7 cm), kera- mičnim gradbenim materialom (10 %, vel. < 5 × 8 × 4 cm), 692 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 tufiti (5 %, vel. < 8 × 5 × 4 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 5067 (SE 3000 = SE 3002 = SE 3003 = SE 3004 = Interpretacija: orna površina. Mere: dl. 4,40 m, š. 2,50 m, gl. SE 3008 = SE 5025 = SE 5067) 0,35 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E119, E118. Opis: temno sivkasto SE 5030 rjav glinen melj z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 6 × 4,5 × 3 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 10 × 6 × 4 cm), opeko ke - Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E117–118. Opis: zbit olivno rjav ramičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: ne - pesek (23 %) s temno sivim meljastim peskom(18 %) in gline - pravilna. Interpretacija: njivska površina. Mere: dl. 2,20 m, š. nim peskom (2 %) z apnenci (5 %, vel. < 8 cm), apnenčevimi 2,30 m, gl. 0,12 m. prodniki (10 %, vel. < 4 × 3 × 2,5 cm), peščenjaki (15 %, vel. < 10 × 8 × 7 cm), malto (15 %, vel. < 4 × 5 × 2 cm), keramič- SE 5072 nim gradbenim materialom (5 %), tufiti (5 %, vel. < 12 × 7 × Lokacija: sek. Križišče, kv. E117, E118. Opis: zbit temno ru- 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: cesta – zgor- menkasto rjav pesek z apnenci (2 %, vel. < 20 cm), apnen- nja. Mere: dl. 8,30 m, š. 4,00 m, gl. 0,28 m. čevimi prodniki (1 %, vel. 10–20 cm), apnenčevimi prodniki SE 5031 (65 %, vel. 2–10 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 15 cm), tufiti (1 %, (SE 5031 = SE 3054 = SE 3094) vel. 3–14 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasu - Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/117–118. Opis: zbit olivno rjav tje za cesto. Mere: dl. 4,30 m, š. 3,80 m, gl. 0,15 m. pesek (25 %) z glinenim peskom (5 %) z apnenci (5 %, vel. < 10 × 6 cm), apnenčevimi prodniki (50 %, vel. < 5 × 4 × 3 cm), SE 5073 keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 5 cm). Obli- Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, D117. Opis: jama nepravilne ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: cesta – srednja. Mere: oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. dl. 8,35 m, š. 4,65 m, gl. 0,23 m. Interpretacija: vkop za popravilo cestišča. Mere: dl. 2,60 m, SE 5038 š. 0,80 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, D117. Opis: rjav meljast pesek SE 5076 z apnenci (10 %, vel. < 3 × 2,5 × 2 cm), apnenčevimi pro- Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: zelo temno sivkasto dniki (35 %, vel. < 2,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter- rjava meljasta glina z apnenci (2 %, vel. < 3 cm), ogljem pretacija: nasutje ceste. Mere: dl. 2,10 m, š. 0,50 m, gl. 0,10 m. (1 %, vel. < 1 cm), prodniki (2 %, vel. < 3 cm), tufiti (1 %, vel. < SE 5040 2 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpreta- cija: polnilo jame SE 5077. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,12 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: rjav glinen melj z apnenci (55 %, vel. 10–25 × 25 cm), apnenčevimi prodniki SE 5077 (15 %, vel. 10–12 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpreta- Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: jama krožne oblike s cija: polnilo jame SE 5041. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,45 m, gl. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: 0,27 m. U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,12 m. SE 5041 SE 5078 Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: jama nepravilne obli- Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: sipek rjav pesek z ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika apnenci (3 %, vel. < 2 cm), apnenčevimi prodniki (20 %, vel. preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,50 m, š. < 8 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 3 cm), tufiti (5 %, vel. < 3 cm). 0,45 m, gl. 0,25 m. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: pol- SE 5049 nilo jame SE 5079. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,13 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: zelo temno sivkasto SE 5079 rjava meljasta glina z apnenci (2 %, vel. < 4 × 5 × 3,5 cm), Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: jama krožne oblike s apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 2 cm), keramičnim grad- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: benim materialom (5 %, vel. < 3 × 2,5 × 1 cm). Oblika tlo- U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,13 m. risa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame SE 5080 5050. Mere: dl. 0,58 m, š. 0,50 m, gl. 0,25 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: drobljiv temno sivkasto SE 5050 rjav glinen melj z apnenci (10 %, vel. < 8 cm), apnenčevimi Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: jama krožne oblike s prodniki (5 %, vel. < 8 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 10 cm), presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: ogljem (2 %, vel. < 2 cm), tufiti (3 %, vel. < 5 cm). Oblika U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo 0,58 m, š. 0,50 m, gl. 0,25 m. jame SE 5081. Mere: dl. 0,60 m, š. 0,30 m, gl. 0,15 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 693 SE 5081 SE 5202 Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: jama krožne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. E118. Opis: zelo temno sivkasto rja- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: va meljasta glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 5–20 cm), U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,20 m, gl. 0,08 m. peščenjaki (7 %, vel. 2–6 cm), kostmi (1 %, vel. 5 cm), ogljem SE 5082 (2 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (8 %, vel. 2–6 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: 2. polnilo Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: jama krožne oblike s vkopa SE 5195. Mere: dl. 0,90 m, š. 0,46 m, gl. 0,25 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,15 m. SE 5208 SE 5137 Lokacija: sek. Križišče, kv. C116, C117. Opis: zbita zelo temno rjava peščena glina z apnenci (30 %, vel. < 10 cm), apnen - Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: drobljiv temno sivkasto čevimi prodniki (5 %, vel. < 4 cm), opeko keramičnim grad - rjav glinen pesek z apnenci (8 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi benim materialom (2 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre - prodniki (25 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 5 cm), tacija: polnilo vkopa SE 5209. Mere: dl. 2,80 m, š. 1,70 m, gl. keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 1 cm), tufiti 0,29 m. (3 %, vel. 8 × 5 × 1 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre - tacija: nasutje. Mere: dl. 1,50 m, š. 0,90 m, gl. 0,18 m. SE 5209 SE 5140 Lokacija: sek. Križišče, kv. C116, C117. Opis: jama nepravilne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama nezna - Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: svetlo olivno rjava glina ne namembnosti. Mere: dl. 2,80 m, š. 1,70 m, gl. 0,30 m. z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 2 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje SE 6034 nedefinirane funkcije. Mere: dl. 2,00 m, š. 1,25 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. 2, kv. D–E/125–129. Opis: svetlo olivno rjava SE 5141 glina (25 %) s svetlo rumenkasto rjavim meljastim peskom (15 %) in rjavo peščeno glino (48 %) z apnenci (5 %, vel. < Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: temno sivkasto rjava 20 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), skrilavci meljasta glina z apnenci (1 %, vel. < 1 cm), apnenčevimi pro - (5 %, vel. < 10 cm), tufiti (2 %, vel. < 10 cm), opeko (5 %, vel. dniki (2 %, vel. < 2 cm), peščenjaki (1 %, vel. < 1 cm). Oblika < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo jame SE 5142. Mere: dl. pod cestiščem. Mere: dl. 16,50 m, š. 2,10 m, gl. 0,17 m. 0,25 m, š. 0,20 m, gl. 0,26 m. SE 5142 SE 6035 Lokacija: sek. 2, kv. D–E/125–129. Opis: apnenci (40 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. D119. Opis: jama ovalne oblike s 3–15 cm), apnenčevi prodniki (55 %, vel. 5–20 cm), tufiti (2 %, presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: vel. 10), opeko (3 %, vel. 5–10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. jama za kol. Mere: dl. 0,25 m, š. 0,20 m, gl. 0,26 m. Interpretacija: 1. nasutje cestišča. Mere: dl. 12,40 m, š. 3,25 m, SE 5194 gl. 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E118. Opis: temno sivkasto rjava SE 6038 peščena glina z apnenci (10 %, vel. < 20 cm), apnenčevi-Lokacija: sek. 2, kv. E125–E127. Opis: zbita zelo temno siv-mi prodniki (40 %, vel. < 25 × 14 × 8 cm), peščenjaki (3 %, kasto rjava glina (2 %) in glinen melj (30 %) z apnenčevimi vel. < 8 cm), malto (4 %, vel. < 20 × 10 cm), ogljem (1 %, prodniki (10 %, vel. 5–12 cm), peščenjakovimi prodniki (25 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < vel. 2–5 cm), malto (15 %), keramičnim gradbenim materia-5 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: 1. polnilo vkopa lom (8 %), opeko (10 %, vel. 2–5 cm). Oblika tlorisa: linearna. SE 5195. Mere: dl. 1,16 m, š. 1,10 m, gl. 0,25 m. Interpretacija: 2. nasutje cestišča. Mere: dl. 6,65 m, š. 1,80 m, SE 5195 gl. 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E118. Opis: jama ovalne oblike s SE 6039 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: Lokacija: sek. 2, kv. E125–E128. Opis: zbit rjav peščen melj z U. Interpretacija: vkop nedefinirane funkcije. Mere: dl. 1,16 m, apnenci (3 %, vel. < 4 cm, 12 %, vel. 4–15 cm), apnenčevimi š. 1,10 m, gl. 0,25 m. prodniki (5 %, vel. < 4 cm, 55 %, vel. 4–15 cm), keramičnim SE 5201 gradbenim materialom (3 %, vel. 3–12 cm), tufiti (2 %, vel. < Lokacija: sek. Križišče, kv. D116, C116. Opis: zbit rjav glinen 10 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: nepravilna. pesek z apnenci (5 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi prodniki Interpretacija: 3. nasutje cestišča. Mere: dl. 9,60 m, š. 1,50– (60 %, vel. < 12 cm), opeko keramičnim gradbenim mate-1,90 m, gl. 0,15 m. rialom (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter-pretacija: ruševinsko nasutje. Mere: dl. 5,60 m, š. 2,40 m, gl. 0,50 m. 694 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 6068 SE 6082 Lokacija: sek. 2, kv. E125 – E128. Opis: zbit temno rjav peščen Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: zbita rumenkasto rjava pe- melj z apnenci (2 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (3 %, ščena glina (50 %) pomešana s temno sivkasto rjavim gli- vel. < 3 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 3 cm), kostmi (1 %, vel. nenim meljem (10 %) z apnenci (10 %, vel. < 5 cm), apnen- < 10 cm), opeko (2 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravil- čevimi prodniki (25 %, vel. 10–25 cm), peščenjaki (2 %, vel. na. Interpretacija: sediment na cestišču. Mere: dl. 9,70 m, š. < 7 cm), kosi marmorja (2 %, vel. 10–15 cm), malto (1 %, vel. 1,30 m, gl. 0,02 m. < 3 cm), opeko (5 %, vel. 5–15 cm). Oblika tlorisa: okrogla. SE 6069 Interpretacija: 2. polnilo vkopa SE 6083. Mere: pr. 0,35 m, gl. 0,74 m. Lokacija: sek. 2, kv. D–E/125–127. Opis: drobljiv zelo temno sivkasto rjav peščen melj z apnenci (3 %, vel. < 4 cm, 1 %, vel. SE 6083 4–10 cm), apnenčevimi prodniki (3 %, vel. < 4 cm, 15 %, vel. Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: jama krožne oblike s pre- 4–10 cm), tufiti (3 %, vel. 2–5 cm), opeko (5 %, vel. < 5 cm). sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,65 m, gl. 0,74 m. 9,40 m, š. 1,40 m, gl. 0,17 m. SE 6091 SE 6070 Lokacija: sek. 2, kv. E125, E126. Opis: rahla temno rjava pe- Lokacija: sek. 2, kv. E125. Opis: temno sivkasto rjava peščena ščena glina (45 %) pomešana z glinenim meljem (20 %) z glina z apnenci (5 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki apnenci (5 %, vel. < 5 cm, 15 %, vel. 5–15 cm), apnenčevimi (3 %, vel. < 5 cm, 20 %, vel. 5–20 cm), peščenjaki (5 %, vel. prodniki (30 %, vel. 5–15 cm), peščenjaki (3 %, vel. 3–10 cm), < 15 cm), kostmi (1 %, vel. < 10 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), prodniki (15 %, vel. < 15 cm), ke- tufiti (5 %, vel. 5–15 cm), opeko (5 %, vel. < 5 cm). Oblika ramičnim gradbenim materialom (4 %, vel. < 10 cm), tufiti tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. (2 %, vel. 3–10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: SE 6071 nasutje. Mere: dl. 5,60 m, š. 2,70 m, gl. 0,06 m. Lokacija: sek. 2, kv. D–E125–128. Opis: drobljiv temno rjav SE 6092 peščen melj z apnenci (11 %, vel. 5–15 cm), apnenčevimi Lokacija: sek. 2, kv. E125, E126. Opis: zbit temno rjav pe- prodniki (10 %, vel. < 5 cm, 15 %, vel. 5–15 cm), peščenja- ščen melj z apnenci (5 %, vel. < 5 cm, 15 %, vel. 5–15 cm), ki (3 %, vel. < 10 cm), keramičnim gradbenim materialom apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 5 cm, 30 %, vel. 5–15 cm), (1 %, vel. < 5 cm), tegulami (2 %, vel. 5–12 cm), tufiti (2 %, vel. peščenjaki (2 %, vel. 5–20 cm), keramičnim gradbenim ma- 5–15 cm), tufiti (4 %, vel. 5–15 cm). Oblika tlorisa: linearna. terialom (3 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: linearna. Interpre- Interpretacija: nasutje. tacija: nasutje cestišča. Mere: dl. 5,60 m, š. 1,60 m. SE 6072 SE 6095 Lokacija: sek. 2, kv. E125– E128. Opis: temno rjava meljasta Lokacija: sek. 2, kv. E125, E126. Opis: zbit temno sivkasto glina z apnenci (3 %, vel. < 3 cm, 25 %, vel. 3–12 cm), apnen- rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. < 12 cm), apnenčevimi čevimi prodniki (20 %, vel. 3–15 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), prodniki (45 %, vel. < 10 cm, 10 %, vel. 10–16 cm), peščenjaki keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < 10 cm), tufiti (3 %, vel. < 12 cm), kostmi (1 %, vel. < 10 cm), Lomljenec (2 %, (3 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: vel. 15–20 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. nepravilna. Interpretacija: nasutje ob V robu cestišča. Mere: < 10 cm), kremenčevimi prodniki (1 %, vel. 5–8 cm). Oblika dl. 9,60 m, š. 0,40–1,00 m, gl. 0,10 m. tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje cestišča. Mere: dl. SE 6080 6,25 m, š. 1,80 m. Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: zbita temno sivkasto rjava SE 6106 peščena glina z apnenčevimi prodniki (50 %, vel. < 12 cm), Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: drobljiv temno rjav peščen ogljem (2 %, vel. 1–2 cm), keramičnim gradbenim materia- melj z apnenci (7 %, vel. 5–10 cm), apnenčevimi prodniki lom (2 %, vel. < 5 cm), tufiti (5 %, vel. < 8 cm). Oblika tlorisa: (20 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 10 cm), tufiti (3 %, okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: prvo polnilo vko- vel. < 6 cm), opeko (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: okrogla. pa SE 6083. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,74 m. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa 6107. Mere: SE 6081 pr. 0,50 m, gl. 0,25 m. Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: jama krožne oblike s pre- SE 6107 sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: odtis Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: jama krožne oblike s pre- kola. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,74 m. sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,50 m, gl. 0,25 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 695 SE 6108 14.18 Faza 5 Lokacija: sek. 2, kv. E125. Opis: jama krožne oblike s pre- sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. SE 1012 Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. P–R/116–117. Opis: zidan iz velikih lomljencev apnenca, vezan z malto. SE 7000 (SE 3048 = SE 5028 = SE 7000) Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. E–G/108–114. Opis: rahel zelo SE 1013 temno siv glinen melj z apnenci (5 %, vel. < 1 cm), malto Lokacija: sek. kanal 3, kv. C–D/025–026, D025, D026. Opis: (5 %), ogljem (1 %), prodniki (2 %, vel. < 1 cm), opeko (8 %, jarek linearne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: li- vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ornica. nearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za gradnjo Mere: dl. 23,30 m, š. 8,00 m. kanalizacije SE 1015–1017. Jarek 1. Mere: dl. 1,70 m, š. 1,70 m, gl. 2,00 m. SE 7003 Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. G113, F113. Opis: jarek linearne SE 1014 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Obli Lokacija: sek. kanal 3, kv. C–D/025–026. Opis: sipek zelo te- - ka preseka: U. Interpretacija: meja med njivskimi parcelami. mno rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. Mere: dl. 5,75 m, š. 0,45 m, gl. 0,18 m. 0,5–7 cm), peščenjakov prodnik (5 %, vel. 0,5–7 cm), tufov SE 7500 arna. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: zasutje kanaliza prodnik (glej opombo %, vel. 0,5–7 cm). Oblika tlorisa: line- Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D–E/097–098. Opis: zbit siv pe- cije jarka 1. Mere: š. 1,64 m, gl. 1,17 m. -sek (40 %) pomešan z rdečo glino (23 %) z apnenci (5 %, vel. 8–15 cm), malto (10 %), lesom (2 %, vel. < 10 cm), ogljem SE 1015 (10 %), opeko (10 %, vel. < 20 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Lokacija: sek. kanal 3, kv. C026, D026. Opis: severna stranica Interpretacija: recentna ruševina. Mere: dl. 3,87 m, š. 2,54 m, kanala (Jarka 1), nad katerim je zidan obok. Iz večjih ne- gl. 0,10 m. vezanih kamnov. Vmes so sekundarno uporabljeni (klesani) kamniti bloki. Interpretacija: severna stranica jarka 1. SE 7502 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. E099–E103. Opis: rahel rdečkasto SE 1016 rumena pesek (35 %) pomešan s sivo glino (20 %) z apnenci Lokacija: sek. kanal 3, kv. C025, D025. Opis: južna stranica (5 %, vel. < 15 cm), malto (10 %), ogljem (25 %, vel. < 3 cm), kanala ( jarek 1), nad katerim je obok iz opek. Sestavljena je opeko (5 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika iz večjih nevezanih kamnov. Vmes so sekundarno upora- preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje, ki je nastalo ob bljeni (klesani) kamniti bloki (profilirani, z vdolbinami..). In- uporabi železnice. Mere: dl. 15,78 m, š. 2,78 m, gl. 1,20 m. terpretacija: južna stranica jarka 1. SE 7506 SE 1017 Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094, E094. Opis: temno olivno Lokacija: sek. kanal 3, kv. C–D/025–026. Opis: mazav črn rjav glinen melj z apnenci (2 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi do temno rumenorjav glinen pesek in peščena glina. Oblika prodniki (5 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 20 cm), tlorisa: oglata. Interpretacija: polnilo jarka 1. Mere: dl. 2,70 m, malto (5 %, vel. < 5 cm), kostmi (1 %, vel. < 5 cm), kera š. 0,57 m, gl. < 0,35 m. - mičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 10 cm). Oblika SE 1018 tlorisa: nepravilna. Interpretacija: srednjeveška (novoveška) Lokacija: sek. kanal 3, kv. B044. Opis: rumenorjava peščena ornica. Mere: dl. 2,92 m, š. 1,72 m, gl. 0,22 m. glina z apnenčevimi prodniki (2 %, vel. 2–5 cm). Interpretaci- ja: naravna ilovnata plast – posledica vodnega delovanja (?). 14.17 Faza 4c–6 SE 1019 Lokacija: sek. kanal 3, kv. D–E/041–044. Opis: jarek linearne SE 3314 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. I109. Opis: jarek polkrožne oblike, preseka: U. Interpretacija: jarek, nastal ob gradnji hiše 10, viden šele v S in J profilu strojne sond. Oblika tlorisa: linear-poglobitev jarka SE 1048. Mere: dl. 17,00 m, š. < 1,50 m, gl. na. Oblika preseka: U. Interpretacija: obcestni jarek (?). Mere: < 0,40 m. dl. ? m, š. 1,30 m, gl. 0,45 m. SE 1020 Lokacija: sek. kanal 3, kv. D–E/041–044. Opis: zelo temno siva peščena glina z Opekami (10 %, vel. < 15 cm), Prodniki (5 %, vel. 2–3 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jarka SE 1019. Mere: dl. 17,00 m, š. < 1,50 m, gl. 0,40 m. 696 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 1029 SE 1037 Lokacija: sek. kanal 3, kv. D044. Opis: severni zid hiše 9. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D–E/040–041. Opis: tufiti (vel. 60 × Omet premazan naknadno (ob gradnji SE 1059) s katranom, 45 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravil- lepo grajen, vezan z malto. Ima vkop za temelj (SE 1057), na. Interpretacija: kamnita groblja, povezana z gradnjo jarka ki pa ni odkopan. Nadaljuje se zahodno izven izkopnega 2. Mere: dl. 5,00 m, š. 1,00 m, gl. < 0,70 m. polja v isti obliki in sestavi. Med prvo mejo zidu in naknadno SE 1038 (SE 1038 = SE 1093) odkritim delom v dolžini 1,10 m uničenja (vkop za recentno Lokacija: sek. kanal 3, kv. E039–E046. Opis: drobljiva rjava kanalizacijo). Interpretacija: hiša 9. peščena glina z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. 1–3 cm), SE 1030 prodniki (10 %, vel. 1–5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Obli- Lokacija: sek. kanal 3, kv. D041–D044. Opis: vzhodni zid hiše ka preseka: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa 1048. 9. Grajen iz večjih lomljencev in klesancev (brez opek). Isto- Mere: dl. 28,00 m, š. 1,00 m, gl. 0,30 m. časen in vezan na SE 1029 in 1031 (S in J stranici istega objek- SE 1039 ta; meje med njimi se ne da določiti). Na vrhu poraziran ob Lokacija: sek. kanal 3, kv. D–E/039–044. Opis: sipek rjav me-gradnji (še delujoče) ceste. Interpretacija: hiša 9. ljast pesek z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. 0–2 cm, 15 %, SE 1031 vel. 2–6 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. In- Lokacija: sek. kanal 3, kv. D041. Opis: južni zid hiše 9, ki je v terpretacija: spodnje polnilo vkopa SE 1048. Mere: dl. 19,00 zgornjem delu že uničen z bagrom (ob kopanju kanala 3). (vidno) m, š. 0,74 m, gl. 0,23 m. Veže se na zid SE 1030 oziroma je istočasen. Interpretacija: SE 1048 hiša 9. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D042–D044. Opis: jarek linearne SE 1032 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika Lokacija: sek. kanal 3, kv. D042–D044. Opis: sipek sivorjav preseka: U. Usmerjen S–J. Interpretacija: jarek ta odvodnja- meljast pesek z apnenci (10 %, vel. < 30 cm), betonom (7 %, vo. Mere: dl. 19,00 (vidno) m, š. 1,20 m, gl. 0,50 m. vel. < 40 cm), malto (3 %, vel. drobci), opeko (10 %, vel. 30 SE 1049 × 50 × 0,6 cm), strešniki (3 %, vel. < 20 cm). Oblika tlorisa: Lokacija: sek. kanal 3, kv. D043, E043. Opis: rahel temno nepravilna. Interpretacija: ruševina med zidovi (SE 1029– rumenkasto rjav pesek. Interpretacija: podlaga za estrih (?). 1031) hiše 9 oziroma zasutje nad hodno površino. Mere: dl. Mere: dl. 2,20 m, š. 0,70 m, gl. < 0,35 m. 10,80 m, š. 3,20 m, gl. < 0,20 m. SE 1050 SE 1033 Lokacija: sek. kanal 3, kv. D042–D044. – Oblika tlorisa: line-Lokacija: sek. kanal 3, kv. D025. Opis: obok nad kanalizacij-arna. Interpretacija: izravnava za zid 1030; hiša 9. Mere: dl. skim jarkom – iz opek. Interpretacija: jarek 1. 5,80 m, š. 0,70 m. SE 1034 SE 1051 Lokacija: sek. kanal 3, kv. D025–D026, D029–D030. D032– Lokacija: sek. kanal 3, kv. D040–D044. Opis: drobljiva temno D034, D039–D040, D042–D050, E040–E051 Opis: rjava pe-sivkasto rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. ščena glina. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: ilovna-0–2 cm) in opeko (2 %, vel. 0–2 cm). Oblika tlorisa: linear-ta plast – umetno nasutje za železnico (?). Mere: dl. vzdolž na. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: polnilo jarka kanala 3 m, š. vzdolž kanala 3 m, gl. < 1,50 m. SE 1019. Del SE 1020. Mere: dl. 7,40 m, gl. 1,20 m. SE 1035 (SE 1035 = SE 1101) SE 1052 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046 – E050. Opis: zelo temno Lokacija: sek. kanal 3, kv. D025, D026. Opis: podlaga (odpa-siv meljast pesek s kamni (10 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: dnega) kanala iz lomljencev. Interpretacija: jarek 1. nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: hodna SE 1053 površina. Funkcionira skupaj s plastmi SE 1100–1102 ter naj-Lokacija: sek. kanal 3, kv. D041. Opis: drobljiv rdečerjav verjetneje objektom 4. Mere: dl. 45,00 m, š. 2,00 m, gl. < pesek z apnenci (5 %, vel. < 20 cm). Oblika tlorisa: oglata. 0,45 m. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: zasutje med zidovi SE 1036 SE 1054, 1055, 1056 in 1107 (objekt 2). Mere: dl. 2,62 m, š. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D–E/042–043. Opis: drobljiv (uma-1,64 m, gl. 1,85 m. zano) bel pesek z malto (50 %). Oblika tlorisa: nepravilna. SE 1054 Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: maltni estrih. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D041. Opis: zid se pravokotno na-Mere: pr. 1,40 × 0,80+0,15 × 0,30 m, gl. 0,08 m. daljuje od zidu SE 1055, ki poteka od notranjega kota zidov SE 1030 in SE 1031. Del objekta 2 oziroma stranica objekta 2. Nedefinirana funkcija. Interpretacija: objekt 2. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 697 SE 1055 Interpretacija: dno odpadnega kanala – jarek 2. Mere: dl. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D041. Opis: zid poteka pravokotno 3,50 m, š. 1,20 m, gl. 0,20 m. na zidova SE 1054 in 1056. V notranjem kotu med SE 1030 in SE 1067 1031 se usmeri stran od zidu SE 1030. Del objekta 2. Nedefi-Lokacija: sek. kanal 3, kv. D–E/045–050, D051, F–G/050–051. nirana funkcija. Interpretacija: objekt 2. Opis: jarek linearne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlo-SE 1056 risa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: ena od inter- Lokacija: sek., kv. D041. Opis: zid poteka pravokotno na zid facies uničenja. Gre za umetno ali naravno (vodno) poglo- SE 1055 in vzporedno z zidom SE 1030 in izgine v profil. Del bitev v SE 1034, vidno tudi v prečnem profilu na kanalu 3. Z objekta 2. Interpretacija: objekt 2. oblikovanja nasipa (ob gradnji železnice). Mere: dl. 23,00 m, SE 1057 š. 12,00 m, gl. 0,50 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D044. Opis: jarek linearne oblike SE 1068 s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: Lokacija: sek. kanal 3, kv. D039, E039. Opis: plast tufov (40 %, vkop za temelj zidu SE 1029. Mere: dl. 6,60 m, š. 0,60 m. vel. 10 × 20 cm, 58 %, vel. 20 × 30 cm) in malte. Kamni brez SE 1058 vezave, poravnani v ravno linijo. Oblika tlorisa: linearna. In- terpretacija: jarek 2. S stranica odpadnega kanala. Mere: dl. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D041. Opis: jarek linearne oblike s 2,00 m, š. 0,40 m, gl. 0,20–0,30 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika prese - ka: U. Interpretacija: vkop za temelj zidu SE 1031. Mere: dl. SE 1069 5,80 m, š. 0,60 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D039, E039. Opis: plast tufov (38 %, SE 1059 vel. 20 × 15 cm, 60 %, vel. 20 × 30 cm) in malte. Kamni brez vezave. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: jarek 2. J Lokacija: sek. kanal 3, kv. D044–D046. Opis: struktura v obli - stranica odpadnega kanala. Mere: dl. 2,00 m, š. 0,40 m, gl. ki opek, položenih v ravnih linijah. Gre za temelj nekega 0,20–0,40 m. objekta, prizidanega ali naslonjenega na objekt 1 (oziroma zid SE 1029). Ob izkopu oziroma čiščenju zidu v tlorisu in SE 1070 odstranitvi sosednje plasti (SE 1060) je bilo ugotovljeno, da Lokacija: sek. kanal 3, kv. D039, E039. Opis: tufiti (vel. 20 × ima temelj vkop, ki ga ob robovih zapolnjuje peščeno pol- 30 cm). Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: jarek 2. Ka- nilo (SE 1092). To se od SE 1060 loči po tem, da je nekoliko men, viden v profilu, ki povezuje SE 1068 in SE 1069 – gre za bolj zbito. V Z profilu izkopnega polja. Interpretacija: hiša 10. vrh oziroma zgornji del odpadnega zidanega jarka, ki je na SE 1060 zadnjem delu verjetno strojno odstranjen. Mere: š. 0,30 m, gl. 0,20 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D–E046–052. Opis: sipek rjav pesek z apnenčevimi prodniki (70 %, vel. < 15 cm). Interpretacija: SE 1071 nasutje nad SE 1066. Mere: dl. 28,00 m, š. 16,00 m, gl. 1,10 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D039, E039. Opis: olivno rjav glinen SE 1061 melj. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: oglata. Inter- pretacija: jarek 2. Polnilo odpadnega zidanega jarka, obda - Lokacija: sek. kanal 3, kv. D032–D034. Opis: apnenčevi lo - nega z SE 1068, 1069 in 1070. Mere: š. 0,30 m, gl. 0,35 m. mljenci (35 %, vel. 15 × 20 cm, 50 %, vel. 20 × 30 cm, 15 %, vel. 30 × 30 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: SE 1072 nepravilna. Interpretacija: kamnita groblja. Morda v zve- Lokacija: sek. kanal 3, kv. D039, E039. Opis: interfacija. Obli- zi z gradnjo drenažnih jarkov, vidnih v V profilu. Mere: dl. ka tlorisa: linearna. Interpretacija: delovna površina za jarek 6,00 m, š. 1,20 m, gl. 0,10–0,30 m. 2. Mere: dl. 2,50 m, š. 1,00 m. SE 1062 SE 1073 Lokacija: sek. kanal 3, kv. D029. Opis: struktura iz nevezanih Lokacija: sek. kanal 3, kv. E058–E060. Opis: jarek nepravilne lomljencev. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: kon- oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: bombni kra- centracija nevezanih lomljencev nedefinirane funkcije. Mere: ter. Mere: dl. 5,10 m, š. 2,00 m, gl. 1,40 m. dl. 1,70 m, š. 0,40 m, gl. 0,20 m. SE 1074 SE 1063 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E058–E060. Opis: rahel temno Lokacija: sek. kanal 3. Opis: temnejša zemljena plast z drobci rumenorjav peščen melj s kamni (8 %, vel. 2–8 cm), kost- malte. Interpretacija: ruševinska plast. mi (2 %), lončenino (20 %, vel. 2–6 cm), prodniki (15 %, vel. SE 1064 0,6–5 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %, vel. 3–9 cm). Interpretacija: polnilo vkopa 1073. Mere: dl. 5,10 m, Lokacija: sek. kanal 3, kv. D039, E039. Opis: nevezani lo - š. 2,00 m, gl. 1,40 m. mljenci tufita (vel. 20 × 30 cm). Oblika tlorisa: linearna. 698 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 1075 SE 1090 Lokacija: sek. kanal 3, kv. D044 – D046. Opis: jarek linearne Lokacija: sek. kanal 3, kv. E–F/064–066. Opis: zbit siv peščen oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika melj. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: recentno na- preseka: U. Interpretacija: vkop za temelj hiše 10. Mere: dl. sutje. Mere: dl. 19,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,26 m. 8,40+1,60+1,70 m, š. 0,50 m, gl. 0,55 m. SE 1091 (SE 1086 = SE 1091) SE 1077 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E060–E065. Opis: rahel temno Lokacija: sek. kanal 3, kv. D039, E039. Opis: lesena pod- sivorjav do zelo bledo rjav peščen melj s kamni (5 %, vel. laga (plohi), na katero je bila položena kamnita struktura 1–3 cm), malto (3 %), prodniki (3 %, vel. 2–5 cm), opeko (SE 1064). Položeni so v dveh slojih, in sicer zgornji v smeri (15 %, vel. 2–15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: S–J, spodnji v smeri V–Z. Zgornji sloj meri v širino 1 m. Obli- recentno nasutje. Mere: dl. 19,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,44 m. ka tlorisa: oglata. Interpretacija: podlaga kamnitega kanala SE 1092 (SE 1064) – jarek 2. Mere: dl. 2,50 m, š. 1,00 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D044–D046. Opis: drobljiv zelo te-SE 1078 mno sivkasto rjav peščen melj z apnenci (10 %, vel. 2–5 cm), Lokacija: sek. kanal 3, kv. E044. Opis: oblice, položene na skrilavci (10 %, vel. 2–5 cm), dolomiti (10 %, vel. 2–5 cm). hodno površino. Brez vezave. Oblika tlorisa: oglata. Inter- Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: za- pretacija: podporna struktura. Mere: dl. 0,57 m, š. 0,44 m, sutje jarka 1075 za temelj 1059. Mere: dl. 8,40+1,60+1,70 m, gl. 0,15 m. š. 0,1 × 2 m, gl. 0,55 m. SE 1079 SE 1093 (SE 1038 = SE 1093) Lokacija: sek. kanal 3, kv. D040, E040. Opis: dva otočka pro- SE 1098 dnikov, en nepravilne oblike, drug je podolgovate oblike v Lokacija: sek. kanal 3, kv. E–F/060–068. Opis: rahel temno tlorisu. Prodniki (vel. 10 × 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. rumenorjav peščen melj s kamni (8 %, vel. 2–8 cm), kost- Interpretacija: podlaga strukture. Mere: dl. 0,60 m, š. 0,30– mi (2 %), lončenino (20 %, vel. 2–6 cm), prodniki (15 %, vel. 0,40 m, gl. < 0,15 m. 0,6–5 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %, vel. SE 1080 3–9 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepra- vilna. Interpretacija: recentno nasutje. Mere: dl. 27,10 m, š. Lokacija: sek. kanal 3, kv. C–D/025–D026, D029–D030, 2,00 m, gl. 0,35 m. D032–D034, D039. Opis: jarek linearne oblike s presekom U-oblike. Poteka v smeri S–J. Oblika tlorisa: linearna. Oblika SE 1099 (SE 1099 = SE 1103 = SE 1105) preseka: U. Interpretacija: površina odpadnega jarka, pra- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051. Opis: sipek rjavo rumen me- vokotnega na jarek 1. Mere: dl. m, š. < 1,70 m, gl. < 0,70 m. ljast pesek s kamni (5 %, vel. 1–4 cm), prodniki (10 %, vel. SE 1081 2–6 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: recentno nasutje. Mere: dl. 6,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,14 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. C–D/025–026, D039, D029–D030, D032–D034. Opis: zelo temno siva peščena glina s prodniki SE 1100 (5 %, vel. 2–3 cm). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050, E051. Opis: drobljiv zelo te- U. Interpretacija: polnilo jarka 1080 – sediment na površini. mno sivorjav do zelo bledo rjav peščen melj s kamni (5 %, Mere: dl. < 57,00 m, š. < 1,70 m, gl. < 0,70 m. vel. 1–4 cm), malto (5 %), prodniki (7 %, vel. 2–7 cm), kera- SE 1084 mičnim gradbenim materialom (5 %). Oblika tlorisa: nepra- vilna. Interpretacija: nasutje, v nekem trenutku funkcioniralo Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055–E057. Opis: drobljiv temno kot hodna površina. Mere: dl. 6,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,38 m. sivorjav peščen melj s kamni (15 %, vel. 2–8 cm), keramičnim gradbenim materialom (8 %, vel. 3–6 cm). Oblika preseka: SE 1101 (SE 1035 = SE 1101) nepravilna. Interpretacija: premešana plast, nasutje – naj- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E050 – E052. Opis: drobljiv zelo verjetneje v sekundarni legi. Mere: dl. 1,20 m, š. 2,00 m, gl. temno rjava do zelo bledo rjav peščen melj s kamni (58 %, 0,58 m. vel. 5–10 cm), malto (2 %), prodniki (15 %, vel. 5–10 cm), ke- SE 1086 ramičnim gradbenim materialom (5 %, vel. 3–6 cm). Oblika (SE 1086 = SE 1091) tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 5,00 m, Lokacija: sek. kanal 3, kv. E060 – E065. Opis: drobljiv temno š. 2,00 m, gl. 0,60 m. sivorjav do zelo bledo sivorjav peščen melj s kamni (10 %, vel. 2–7 cm), malto (3 %), prodniki (8 %, vel. 2–5 cm), kera- SE 1103 (SE 1099 = SE 1103 = SE 1105) mičnim gradbenim materialom (3 %, vel. 2–5 cm). Oblika Lokacija: sek. kanal 3, kv. E059, E060. Opis: drobljiv zelo te- tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje. Mere: dl. 19,00 m, mno sivorjav do svetlo siv peščen melj s kamni (10 %, vel. š. 2,00 m, gl. 0,62 m. 5–15 cm), malto (25 %), prodniki (10 %), keramičnim gradbe- nim materialom (3 %, vel. 3–6 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 699 Interpretacija: zasutje jame 1073 ob gradnji železnice. Mere: SE 1123 dl. 6,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E047. Opis: jama ovalne oblike s SE 1104 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za steber. Mere: pr. 0,37 m, gl. 0,23 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D041. Opis: svetlo sivorjava glina z opeko (5 %, vel. < 5 cm). Interpretacija: plast pod objektom SE 1124 2. Mere: dl. 2,62 m, š. 1,64 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046. Opis: jama ovalne oblike s SE 1105 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: (SE 1099 = SE 1103 = SE 1105) U. Interpretacija: jama za steber. Mere: pr. 0,47 m, gl. 0,24 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E051–E057. Opis: rahel zelo temno sivorjav do zelo bledo rjav peščen melj s kamni (20 %, vel. SE 1125 1–5 cm), malto (10 %), prodniki (8 %, vel. 3–5 cm), keramič- Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046, E047. Opis: jama ovalne nim gradbenim materialom (2 %). Interpretacija: izravnano oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika nasutje. Mere: dl. 20,20 m, š. 2,00 m, gl. 0,23 m. preseka: U. Interpretacija: jama za steber. Mere: dl. 0,58 m, SE 1107 š. 0,43 m, gl. 0,48 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D041, C041. Opis: zid poteka pra- SE 1126 vokotno na SE 1054 in 1056 ter vzporedno z SE 1055. Skupaj Lokacija: sek. kanal 3, kv. E047. Opis: jama ovalne oblike s z SE 1054 ter SE 1056 oblikuje zgornjo površno objekta 2. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: Interpretacija: objekt 2. U. Interpretacija: jama za steber. Mere: dl. 0,72 m, š. 0,48 m, SE 1108 gl. 0,19 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. D041, C041. Opis: oglat vkop z SE 1130 oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046. Opis: plast opek (69 %, vel. vkop za gradnjo objekta 2. Mere: dl. 3,03 m, š. 1,93 m. 10–20 cm, 30 %, vel. 5–10 cm) z ostanki lesa (1 %, vel. 5 cm). SE 1109 Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: obloga stebra v vkopu SE 1125. Mere: dl. 0,58 m, š. 0,43 m, gl. 0,48 m. Lokacija: sek., kv. C–D/041–044. Opis: rahel temno rumen - kasto rjav meljast pesek s kamni (4 %), opeko (1 %). Interpre- SE 1131 tacija: hodna površina hiše 9. Mere: dl. 15,00 m, š. 5,50 m, Lokacija: sek. kanal 3, kv. E060. Opis: drobljiv temno sivorjav gl. 0,80 m. do zelo bledo rjav peščen melj s kamni (10 %, vel. 2–7 cm), SE 1113 malto (3 %), prodniki (8 %, vel. 2–5 cm), keramičnim grad- benim materialom (3 %, vel. 2–5 cm). Oblika tlorisa: nepra - Lokacija: sek. kanal 3, kv. F–G/050–051. Opis: sipek rjav pe - vilna. Interpretacija: polnilo jame SE 1073. Mere: dl. 1,50 m, š. sek z apnenčevimi prodniki (70 %, vel. < 15 cm). Interpre - 2,00 m, gl. 0,25 m. tacija: prvo zasutje jarka. Mere: dl. 5,00 (vidno) m, š. 8,00 (vidno) m, gl. 1,70 m (vidno). SE 1140 SE 1114 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046. Opis: jama ovalne oblike z nepravilnim presekom. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika pre - Lokacija: sek. kanal 3, kv. E048. Opis: jama krožne oblike s seka: nepravilna. Interpretacija: jama za steber. Mere: dl. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: 0,27 m, š. 0,80 m, gl. 0,45 m. U. Interpretacija: jama za steber. Mere: dl. 0,48 m, š. 0,40 m, gl. 0,32 m. SE 1142 SE 1115 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E061. Opis: olivno rjav glinen melj s kamni (7 %, vel. 0,2–2 cm, 5 %, vel. 5–8 cm), prodniki (40 %, Lokacija: sek. kanal 3, kv. F–G/050–051. Opis: zelo temno vel. 2–8 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: izrav - rjava peščena glina. Interpretacija: drugo zasutje jarka. nava (?). Mere: dl. 2,25 m, š. 0,82 m, gl. 0,20 m. Mere: dl. 5,00 m, š. 4,00 m, gl. 0,70 m. SE 1116 SE 2002 Lokacija: sek. kanal 2, kv. D158, D159, D160. Opis: fronti zidu Lokacija: sek. kanal 3, kv. E046 – E048. Opis: sipek temno sta grajeni iz večjih, verjetno klesanih kamnov, vmes manjši rjav pesek s prodniki (80 %). Interpretacija: nasutje na hodni kamni, vse skupaj zalito z malto. Omet je na obeh straneh površini. Mere: dl. 10,00 m, š. 2,00 m, gl. < 0,30 m. (db. ometa 1,8 cm. Interpretacija: hiša 8. SE 1122 SE 2003 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E047. Opis: jama ovalne oblike s Lokacija: sek. kanal 2, kv. E158. Opis: fronti zidu sta grajeni iz presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: večjih lomljencev, mogoče klesanci, vmes so manjši kamni U. Interpretacija: jama za steber. Mere: dl. 0,57 m, š. 0,43 m, (do 20 × 15 cm), vse skupaj je zalito z malto. Interpretacija: gl. 0,32 m. j zid hiše 8. 700 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 2004 SE 2016 Lokacija: sek. kanal 2, kv. D158. Opis: fronti zidu sta grajeni Lokacija: sek. kanal 2, kv. D159. Opis: zid je grajen iz klesan- iz večjih lomljencev, mogoče klesanci, vmes so manjši kamni cev, iz vseh treh strani ometan z 1,8 cm debelim ometom. (do 20 × 15 cm), vse skupaj je zalito z malto. Interpretacija: Interpretacija: hiša 8: temelj kontraforja. hiša 8. SE 2017 SE 2005 Lokacija: sek. kanal 2, kv. D159, D160. Opis: zid je na severni Lokacija: sek. kanal 2, kv. D159. Opis: grajen iz velikih tufitnih strani grajen iz opek, južna fronta pa je izdelana iz klesanca blokov, obdelanih na straneh. Interpretacija: hiša 8. in opek. Zid je vezan z malto. Omet je ohranjen na desni in SE 2006 na sprednji strani. Interpretacija: hiša 8: temelj kontraforja. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D158. Opis: vzhodni vkop SE 2019 SE 2018 so položeni kamni, zaliti z malto. Interpretacija: temelj hiše Lokacija: sek. kanal 2, kv. D–E/158–160. Interpretacija: vkop. 7. Mere: gl. 0,34 m. SE 2007 SE 2019 (SE 2019 = SE 2090) Lokacija: sek. kanal 2, kv. Opis: vzhodni vkop SE 2019 so zlo- Lokacija: sek. kanal 2, kv. D–E/155–158. Interpretacija: grad- ženi kamni, preliti z malto. Interpretacija: temelj hiše 7. bena jama hiše 7. Mere: dl. 11,30 m, š. 1,12 m, gl. 1,06 m. SE 2008 SE 2020 Lokacija: sek. kanal 2, kv. D157, E157. Opis: vzhodni vkop Lokacija: sek. kanal 2, kv. E155. Opis: zid je grajen iz lomljen- SE 2019 so položeni kamni, preliti z malto. Interpretacija: te- cev, zalitih z malto. Pri prehodu zidu v temelj je na levi strani melj hiše 7. 19 cm širok zob, na desni strani pa 6 cm. Zid je dokumenti- SE 2009 ran v profilu. Interpretacija: temelj hiše 7. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D157. Opis: vzhodni vkop SE 2019 SE 2027 (SE 2027 = SE 4003) so položeni kamni, zaliti z malto. Interpretacija: temelj hiše Lokacija: sek. kanal 2, kv. E149. Opis: zid sestavljeni iz apnen- 7. čevih lomljencev (5 %: 30 × 45 cm), peščenjakovih lomljen- SE 2010 cev (10 %: 20–40 cm) in tufitov (85 %: 35–50 cm). Interpreta- cija: zid hiše 4. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D157, E157. Opis: vzhodni vkop SE 2019 so položeni kamni, preliti z malto. Interpretacija: te- SE 2028 (SE 2050 = SE 2028 = SE 2086 = SE 4006) melj hiše 7. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E149. Opis: jama oglate oblike z SE 2011 oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: vkop za temelje in gradbena jama Lokacija: sek. kanal 2, kv. D156, D157, E156, E157. Opis: vzho - hiše 5. Mere: dl. 4,29 m, š. 0,82 m, gl. 0,15 m. dni vkop SE 2019 so položeni kamni, preliti z malto. Inter - pretacija: temelj hiše 7. SE 2029 SE 2012 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E150, E151. Opis: rahel črn me- ljast pesek z apnenci (5 %, vel. 2–4 cm), ogljem (35 %, vel. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D157. Opis: vzhodni vkop SE 2019 0,5–4 cm), opeko (10 %, vel. 2–6 cm). Oblika tlorisa: oglata. so položeni kamni, preliti z malto. Interpretacija: hiša 7: te - Interpretacija: polnilo vkopa SE 2029. Mere: dl. 0,50 m, š. melj kontraforja. 0,50 m, gl. 0,05–0,12 m. SE 2013 SE 2030 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E156. Opis: vzhodni vkop SE 2019 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E150, E151. Opis: jama oglate oblike so položeni kamni, preliti z malto. Interpretacija: temelj hiše z oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: 7. oglata. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: SE 2014 dl. 0,50 m, š. 0,50 m, gl. 0,12 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D156. Opis: vzhodni vkop SE 2019 SE 2031 sta položena dva večja kamna na robovih; vmes so manjši Lokacija: sek. kanal 2, kv. D–E 154–155. Opis: vzhodni vkop kamni, vse skupaj je zalito z malto. Interpretacija: hiša 7: te - SE 2085 so zloženi kamni in so preliti z malto. Interpretacija: melj kontraforja. temelj hiše 6. SE 2015 SE 2032 Lokacija: sek. kanal 2, kv. D155, E155. Opis: vzhodni vkop Lokacija: sek. kanal 2, kv. D–E/151–154. Opis: vzhodni vkop SE 2019 so zloženi kamni, preliti z malto. Interpretacija: hiša SE 2085 so zloženi kamni in preliti z malto. Interpretacija: 7: temelj kontraforja. temelj hiše 6. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 701 SE 2033 SE 2045 (SE 4011 = SE 2047 = SE 2045) Lokacija: sek. kanal 2, kv. E153. Opis: vzhodni vkop SE 2085 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E146, F146. Opis: vzhodni vkop so položeni kamni in preliti z malto. Predstavlja enega od SE 2051 so položeni kamni (večji ob robu), preliti z malto. robov vhodov (na južni strani je SE 2036, na severni pa Interpretacija: temelj hiše 4. SE 2091). Interpretacija: temelj hiše 6. SE 2046 SE 2034 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144 – E146. Opis: vzhodni vkop Lokacija: sek. kanal 2, kv. E154. Opis: kvadratna struktura, SE 2051 so zloženi kamni, preliti z malto. Interpretacija: te- grajena iz opek. Interpretacija: del dimnika v hiši 6. melj hiše 4. SE 2035 SE 2047 (SE 4011 = SE 2047 = SE 2045) Lokacija: sek. kanal 2, kv. E154. Opis: rahel črn meljast pesek Lokacija: sek. kanal 2, kv. E146. Opis: vzhodni vkop SE 2051 z apnenci (2 %, vel. 3–6 cm), peščenjaki (2 %, vel. 3–6 cm), so položeni kamni (večji ob robu), preliti z malto. Interpre- malto (2 %, vel. 1–3 cm), ogljem (30 %, vel. 1–4 cm), steklom tacija: temelj hiše 4. (20 %, vel. 2–10 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: SE 2048 oglata. Interpretacija: usedline v dimniku. Mere: dl. 0,72 m, Lokacija: sek. kanal 2, kv. E145, F145. Opis: kamni so položeni š. 0,72 m. v vkop SE 2051, preliti z malto. Interpretacija: temelj hiše 4. SE 2036 SE 2049 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E153. Opis: vzhodni vkop SE 2085 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E145. Opis: drobljiv temno rjav me-so položeni kamni in preliti z malto. Interpretacija: temelj ljast pesek z apnenci (1 %, vel. < 4 cm), apnenčevimi prodniki hiše 6. (7 %, vel. < 1 cm; 3 %, vel. < 6 cm), tufiti (5 %, vel. < 55 cm), SE 2037 opeko (2 %, vel. < 3,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter- Lokacija: sek. kanal 2, kv. D153. Opis: vzhodni vkop SE 2085 pretacija: nasutje. Mere: dl. 2,40 m, š. 2,10 m, gl. 0,05 m. so položeni kamni in preliti z malto. Interpretacija: temelj SE 2050 (SE 2050 = SE 2028 = SE 2086 = SE 4006) hiše 6. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E–F/148–149, E150, E151. Opis: jarek SE 2038 linearne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E152. Opis: vzhodni vkop SE 2085 Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za temelje in gradbe- so položeni kamni in so zaliti z malto. Interpretacija: temelj na jama hiše 5. Mere: dl. 2,39 m, š. 0,88 m, gl. 0,55 m. hiše 6. SE 2051 SE 2039 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E143 – E146. Opis: jarek linearne Lokacija: sek. kanal 2, kv. D152. Opis: vzhodni vkop SE 2085 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika so položeni kamni in preliti z malto. Interpretacija: temelj preseka: U. Interpretacija: vkop za zidove hiše 5. Mere: dl. hiše 6. 2,10 m, š. 0,62 m, gl. 0,38 m. SE 2041 SE 2052 (SE 2052 = SE 4019) Lokacija: sek. kanal 2, kv. E148, E149. Opis: kamni so polo- Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144, F144. Opis: vzhodni vkop so ženi v vkop SE 2050 in preliti z malto. Interpretacija: temelj položeni kamni, zaliti z malto. 1 m od vzhodnega profila hiše 5. je ok. 1,30 m dolga razširitev, široka 0,80 m. Interpretacija: SE 2042 temelj hiše 4. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E148. Opis: grajena je iz kamnov, SE 2053 (SE 2053 = SE 4018) prelitih z malto. Na temelju strukture je ohranjen 4 cm visok Lokacija: sek. kanal 2, kv. E143, F143. Opis: kamni so zloženi izd (dolžina: 60 cm; širina: 46 cm). Interpretacija: temelj hiše v vkop SE 2051 (večji ob straneh) ter preliti z malto. 1,75 m 5. od vzhodnega profila je temelj razširjen na 0,83 m (dolžina SE 2043 razširitve – 0,75 m). Interpretacija: temelj hiše 4. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E148, F148. Opis: vzhodni vkop SE 2054 SE 2050 so položeni kamni in opeka, preliti so z malto. In- Lokacija: sek. kanal 2, kv. F145, F144. Opis: vzhodni vkop terpretacija: temelj hiše 5. SE 2051 so zloženi kamni (večji na robu, vmes nametani), SE 2044 preliti z malto. Zid tega temelja je 10 cm ožji (z desne strani (SE 2044 = SE 4005) – zunanje strani).Zid je dokumentiran le v profilu. Interpre - Lokacija: sek. kanal 2, kv. E147, F147. Opis: vzhodni vkop tacija: temelj hiše 4. SE 2050 so položeni kamni (večji ob robovih) in preliti z mal - to. Interpretacija: temelj hiše 5. 702 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 2055 SE 2064 (SE 6000 = SE 2064) Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144. Opis: drobljiv oliven glinen Lokacija: sek. kanal 2, kv. G125, H125. Opis: temelj je gra- melj s prodniki (10 %, vel. < 4 cm), tufiti (15 %, vel. < 5 cm), jen iz srednje velikih lomljencev. Večji so postavljeni ob rob, opeko (15 %, vel. < 16 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Inter- da tvorijo ravno fronto (nekateri so verjetno obdelani). Za- pretacija: nasutje. Mere: dl. 0,64 m, š. 0,54 m, gl. 0,08 m. hodni del je močno poškodovan. Nekateri večji lomljenci SE 2056 so postavljeni prečno na smer temelja, najverjetneje za povečanje stabilnosti. Na vzhodnem delu je temelj močno Lokacija: sek. kanal 2, kv. E144. Opis: jama nepravilne oblike poškodovan. Na V in Z sega izven izkopnega polja. Temelj s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre - je bil strojno odstranjen skupaj s plastjo SE 2060 in ni bila seka: U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dokumentirana njegova višina, ni pa segal pod dno plasti dl. 1,03 m, š. 0,60 m, gl. 0,08 m. SE 2060. Znižan je bil v začetku izkopavanj v okviru nadzora SE 2058 ZVKDS. Interpretacija: temelj hiše 1. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F–G/135–141. Interpretacija: vkop SE 2065 roparskega jarka (izkopan temelj hiše 3). Mere: dl. 23,40 m, Lokacija: sek. kanal 2, kv. G126, G127. Opis: temelj je v celoti š. 0,88 m. zgrajen iz različnih opek, med katerimi je tanka plast mal - SE 2059 te. Opeke so položene v horizontalne linije. Fronti sta lepo Lokacija: sek. kanal 2, kv. F–G/135–141. Opis: drobljiv te - izdelani, vmes pa so opeke položene nepravilno. Interpre - mno sivkasto rjav do svetlo olivno rjav meljast pesek (5 %) tacija: temelj hiše 2. z glinenim peskom (30 %), apnenčevimi lomljenci (15 %), SE 2066 apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 2 cm), malto (5 %), tufitov Lokacija: sek. kanal 2, kv. H123, H122. Opis: temelj je močno lomljenec (25 %), opeko (2 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: poškodovan, kamni so ohranjeni večinoma v severni fronti linearna. Interpretacija: zasutje roparskega jarka SE 2058. in na sredini temelja. Temelj sega na vzhodu izven izkopne - Mere: dl. 23,40 m, š. 0,88 m. ga polja. Ker ni bil odstranjen, ni dokumentirana njegova SE 2061 višina. Znižan je bil v začetku izkopavanj v okviru nadzora Lokacija: sek. kanal 2, kv. G–H/123–124. Opis: temelj je gra - ZVKDS. Interpretacija: temelj hiše 1. jen iz manjših, precej neurejenih lomljencev, slabo vezanih SE 2067 z malto. Ob robovih so nekoliko večji lomljenci, ki tvorijo Lokacija: sek. kanal 2, kv. H121, H122. Opis: temelj je grajen slabo izdelani fronti temelja. Med lomljenci je precej zemlje. iz srednje velikih do velikih lomljencev, ki so vezani z malto. Na V temelj sega izven izkopnega polja. Znižan je bil v za - Večji lomljenci so skoncentrirani na robovih temelja, v sredi - četku izkopavanj v okviru nadzora ZVKDS. ni so nametani manjši lomljenci. Znižan je bil v začetku izko - SE 2062 pavanj v okviru nadzora ZVKDS. Interpretacija: temelj hiše 1. Lokacija: sek. kanal 2, kv. G124, H124. Opis: temelj je gra - SE 2068 (SE 2068 = SE 2070) jen iz manjših, precej neurejenih lomljencev, slabo vezanih Lokacija: sek. kanal 2, kv. G–H/123–125. Opis: jarek linearne z malto. Ob robovih so nekoliko večji lomljenci, ki tvorijo oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika slabo izdelani fronti temelja. Med lomljenci je precej zemlje. preseka: U. Interpretacija: vkop za temelje oziroma gradbe - Na V temelj sega izven izkopnega polja. Znižan je bil v za - na jama za izgradnjo hotela Pošta (hiša 1). četku izkopavanj v okviru nadzora ZVKDS. SE 2063 SE 2069 Lokacija: sek. kanal 2, kv. G126, G127. Opis: jarek linearne Lokacija: sek. kanal 2, kv. G121–G126. Opis: temelj je grajen oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika iz večjih blokov, ki so praviloma položeni na rob tako, da preseka: U. Interpretacija: vkop za temelj hiše 3. Mere: dl. tvorijo ravno fronto. Zdi se, kot bi bili kamni na eni strani 5,50 m, š. 1,25 m. dodatno obdelani – da res tvorijo ravno linijo. Zaradi zelo različnih velikosti kamnov ni vidnih horizontalnih linij. Tudi SE 2070 (SE 2068 = SE 2070) malta je videti, kot bi bila zalita enakomerno povsod in ne v Lokacija: sek. kanal 2, kv. G–H/120–123. Opis: jarek linearne vrstah ali plasteh. Gledano od J proti S se temelj večkrat pro- oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika ti V zalomi. Na severnem delu temelja je viden največji od- preseka: U. Interpretacija: gradbena jama za izgradnjo ho- mik. Zahodna stranica temelja sega delno izven izkopnega tela Pošta (hiša 1). Mere: dl. 17,54 m, š. 3,59 m, gl. 1,28 m. pola. Temelj je bil strojno odstranjen skupaj s plastjo SE 2060 SE 2071 in ni bila dokumentirana njegova višina, ni pa segal pod dno Lokacija: sek. kanal 2, kv. G127. Opis: ožji temelj je grajen iz plasti SE 2060. Znižan je bil v začetku izkopavanj v okviru srednje velikih lomljencev. Severna fronta je lepše izdela-nadzora ZVKDS. Interpretacija: temelj hiše 1. na–kamni niso dodatno obdelani. Verjetno je to bil temelj Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 703 opečnate kleti vidne v vzhodnem profilu izkopnega polja. SE 2079 Interpretacija: temelj hiše 2. Lokacija: sek. kanal 2, kv. G128. Opis: podporni zid je grajen SE 2072 iz srednje velikih in majhnih lomljencev, vezanih z malto. Bil je pravokoten, z daljšo stranico obrnjen proti temelju Lokacija: sek. kanal 2, kv. G127 – G129. Opis: temelj je dolg SE 2077. Delno je bil poškodovan pri gradbenem posegu za in masiven, robovi so utrjeni z večjimi lomljenci (tudi na meji temelj SE 2072. Interpretacija: temelj hiše 2. med SE 2065 n 2071 je postavljen velik lomljenec vel. 90 × 47 cm). Razen kamnov, ki površno tvorijo fronte, so ostali SE 2080 nametani in zaliti z malto; ni videti horizontalnih linij. Vkop Lokacija: sek. kanal 2, kv. D152. Opis: vzhodni vkop SE 2085 za ta temelj je močno poškodoval temelj SE 2077, tako da so so položeni kamni in preliti z malto. Nad njim je zid (v profi- njegovi ostanki vidni le na posameznih mestih npr. SE 2121, lu), ki pomeni rob vrat (drugi rob je SE 2038). Interpretacija: 2076. Najverjetneje je bil zidan v fazi kot zid SE 2063 in 2071, temelj hiše 6. kasneje pa še SE 2065. Interpretacija: temelj hiše 2. SE 2081 SE 2073 (SE 2073 = SE 2120) Lokacija: sek. kanal 2, kv. E151, D151. Opis: vzhodni vkop Lokacija: sek. kanal 2, kv. G127 – G130. Opis: jarek linearne SE 2085 so položeni kamni in preliti z malto. Interpretacija: oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika temelj hiše 6. preseka: U. Interpretacija: vkop za temelj. SE 2082 SE 2074 (SE 6001 = SE 2074) Lokacija: sek. kanal 2, kv. E151, D151. Opis: vzhodni vkop Lokacija: sek. kanal 2, kv. G125. Opis: temelj je grajen iz sre- SE 2086 so položeni kamni in zaliti z malto. Interpretacija: dnje velikih do majhnih lomljencev, postavljenih precej ne- temelj hiše 5. urejeno, vzhodni del zidu je močno poškodovan. Tudi na SE 2083 zahodnem delu so poškodbe, na tej strani je zid tudi neko-Lokacija: sek. kanal 2, kv. E151. Opis: rahel meljast pesek z liko drugačen; kamni so manjši, neurejeni, kot vezivo pa je apnenci (2 %, vel. 1–3 cm), peščenjaki (2 %, vel. 1–3 cm), mal-delno uporabljena tudi zemlja. Interpretacija: temelj hiše 2. to (2 %, vel. 2), ogljem (30 %, vel. 1–4 cm), steklom (15 %, SE 2075 (SE 6027 = SE 2075) vel. 2–10 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. Lokacija: sek. kanal 2, kv. G129. Opis: temelj, grajen iz ve- Interpretacija: polnilo dimnika; Hiša 3. Mere: dl. 0,68 m, š. čjih apnenčevih lomljencev, ki ležijo večinoma po dolgem 0,25 m. in tvorijo dokaj lepo izdelano fronto; v sredino so nametani SE 2084 manjši lomljenci. Vse skupaj je enakomerno zalito z malto. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E151. Opis: kvadratna struktura iz Vogal med temeljema SE 2075 in 2077 je dodatno podprt s opek. Interpretacija: dimnik v hiši 6. kontraforjem SE 2122, ki je postavljen na J stran. Interpreta-SE 2085 cija: temelj hiše 2. Lokacija: sek. kanal 2, kv. D–E/151–155. Opis: linearen jarek SE 2076 (SE 2076 = SE 2121 = SE 2077) z oglatim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika prese-Lokacija: sek. kanal 2, kv. G126, G127. Opis: temelj je grajen ka: oglata. Interpretacija: vkop za temelje hiše 3. Mere: dl. slabo iz nepravilno postavljenih lomljencev. Interpretacija: 15,33 m, š. 3,94 m, gl. 0,30. temelj hiše 2. Najverjetneje gre za ostanek temelja SE 2077, SE 2086 (SE 2050 = SE 2028 = SE 2086 = SE 4006) ki pa je bil močno poškodovan z vkopom SE 2069 pri gra-Lokacija: sek. kanal 2, kv. E151, D151. Opis: linearen vkop z dnji zidu SE 2065. oglatim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: SE 2077 (SE 2076 = SE 2121 = SE 2077) vkop za temelje in gradbena jama hiše 5. Mere: dl. 1,57 m, Lokacija: sek. kanal 2, kv. G128, G129. Opis: temelj je gra-š. 0,75 m, gl. 0,43. jen iz velikih apnenčastih lomljencev, ki so postavljeni po SE 2087 dolgem in tvorijo izraziti fronti temelja. Vmes so nametani Lokacija: sek. kanal 2, kv. D155, E155. Opis: vzhodni vkop manjši lomljenci. Vse je enakomerno zalito z malto. Temelj SE 2090 so položeni kamni in preliti z malto. Interpretacija: SE 2077 je bil nato delno izropan (vkop SE 2124), kasneje pa temelj hiše 7. je bil vključen v temelj SE 2072. Interpretacija: temelj hiše 2. SE 2078 SE 2088 Lokacija: sek. kanal 2, kv. G129. Opis: precej neurejeno gra Lokacija: sek. kanal 2, kv. E154. Opis: jama oglate oblike s - jen temelj. Nekoliko večji kamni so na robovih temelja, vmes presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: so manjši. Vse je enakomerno zalito z malto. Zid je nastal vkop za dimnik SE 2034. Mere: dl. 1,03 m, š. 1,03 m. kot ojačanje zidu SE 2075. Interpretacija: temelj hiše 2. 704 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 2089 < 4 cm), malto (3 %, vel. < 3 cm), Lomljenec (4 %, vel. < Lokacija: sek. kanal 2, kv. E151. Opis: jama oglate oblike z 20 cm), tufiti (6 %, vel. < 10 cm), opeko (7 %, vel. < 3 cm). oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: polnilo jame 2101. Mere: oglata. Interpretacija: vkop za dimnik SE 2084. Mere: dl. dl. 1,67 m, š. 0,23 m, gl. 0,25 m. 0,56 m, š. 0,98 m. SE 2102 SE 2090 (SE 2019 = SE 2090) Lokacija: sek. kanal 2, kv. F138. Opis: jarek linearne oblike s Lokacija: sek. kanal 2, kv. D155, E155. Opis: linearen vkop presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika prese- z oglatim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: ka: U. Interpretacija: vkop za temelj 2103 hiše 3. Mere: dl. vkop za temelj SE 2087 hiše 2. Mere: dl. 4,62 m, š. 0,70 m, 1,60 m, š. 1,14 m, gl. 0,75 m. gl. 0,53 m. SE 2103 SE 2091 Lokacija: sek. kanal 2, kv. F138. Opis: vzhodni vkop SE 2102 Lokacija: sek. kanal 2, kv. E153. Opis: vzhodni vkop SE 2085 so zloženi kamni, preliti z malto. Interpretacija: temelj hiše 3. so položeni kamni in preliti z malto. Nad njim je zid, ki pred- SE 2105 stavlja enega od vhodov (pri vratih). Interpretacija: temelj Lokacija: sek. kanal 2, kv. F137. Opis: jama nepravilne oblike. hiše 6. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Inter-SE 2092 pretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. 2,14 m, š. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E150. Opis: vzhodni vkop SE 2086 1,17 m, gl. 0,55 m. so položeni kamni in preliti z malto. Interpretacija: temelj SE 2106 hiše 5. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F137. Opis: drobljiv temno sivkasto SE 2093 rjav meljast pesek z apnenčevi prodniki (3 %, vel. < 7 cm), Lokacija: sek. kanal 2, kv. E149, D149. Opis: vzhodni vkop apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < 3 cm), malto (2 %, vel. < SE 2086 so položeni kamni in preliti z malto. Interpretacija: 1 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), opeko (7 %, vel. < 5 cm). temelj hiše 5. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa 2105. SE 2094 Mere: dl. 1,63 m, š. 0,55 m, gl. 0,55 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E149. Opis: vzhodni vkop SE 2086 SE 2107 so položeni kamni in preliti z malto. Interpretacija: temelj Lokacija: sek. kanal 2, kv. F136. Opis: jama nepravilne oblike hiše 5. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre- SE 2095 seka: U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. 0,65 m, š. 0,37 m, gl. 0,38 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E150, E149. Opis: vzhodni vkop SE 2086 so položeni kamni in preliti z malto. Interpretacija: SE 2108 temelj hiše 5. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F136. Opis: drobljiv zelo temno SE 2098 sivkasto rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), Lomljenec (2 %, vel. 10), ogljem (15 %, vel. < 2 cm), Lokacija: sek. kanal 2, kv. D160, C160. Interpretacija: dimnik opeko (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Interpretaci - v hiši 8. ja: polnilo vkopa 2107. Mere: dl. 0,52 m, š. 0,15 m, gl. 0,30 m. SE 2099 SE 2111 Lokacija: sek. kanal 2, kv. D160, C160. Opis: rahel črn me - Lokacija: sek. kanal 2, kv. F136, F137. Opis: jama oglate oblike ljast pesek z apnenci (2 %, vel. 1–4 cm), peščenjaki (2 %, vel. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika prese - 1–2 cm), malto (2 %, vel. 1–4 cm), ogljem (30 %), opeko (5 %, ka: U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. vel. 1–12; 10 × 30 cm). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: 2,28 m, š. 2,00 m, gl. 0,70 m. smeti na dnu dimnika hiše 8. Mere: dl. 0,95 m, š. 0,73 m, gl. 0,30 m. SE 2112 SE 2100 Lokacija: sek. kanal 2, kv. F136, F137. Opis: drobljiv zelo temno sivkasto rjav do svetlo olivno rjav meljast pesek z Lokacija: sek. kanal 2, kv. F138. Opis: jama oglate oblike s apnenci (15 %, vel. < 1 cm), apnenčevimi lomljenci (1 %, vel. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: < 10 cm), apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), ogljem U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. (3 %, vel. < 1 cm), opeko (3 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: 1,40 m, š. 0,85 m, gl. 0,26 m. oglata. Interpretacija: polnilo jame 2112. Mere: dl. 2,28 m, š. SE 2101 2,00 m, gl. 0,70 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. F138. Opis: drobljiv rjav do zelo temno rjav meljast pesek z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 705 SE 2120 (SE 2120 = SE 2073) SE 2129 Lokacija: sek. kanal 2, kv. G127 – G130. Opis: jarek linearne Lokacija: sek. kanal 2, kv. F130, G130. Opis: ožji temelj je gra- oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika jen iz masivnih blokov apnenca, verjetno kot ojačanje zidu preseka: U. Interpretacija: vkop za temelj 2072. SE 2128. Interpretacija: temelj hiše 2. SE 2121 (SE 2076 = SE 2121 = SE 2077) SE 2130 Lokacija: sek. kanal 2, kv. G127. Opis: je ostanek temelja Lokacija: sek. kanal 2, kv. F131, G131. Opis: močno poško- SE 2077, močno poškodovan z vkopom SE 2120 pri gradnji dovan kontrafor (podporna konstrukcija) temelja SE 2127. temelja SE 2072. Interpretacija: del temelja 2077. Je pravokotne oblike in z daljšo stranico naslonjen na zid. SE 2122 Interpretacija: temelj hiše 2. (SE 2122 = SE 6026) Lokacija: sek. kanal 2, kv. G129. Opis: najverjetneje podpor- SE 2131 na struktura na vogalu temeljev SE 2075 in 2077, grajen iz Lokacija: sek. kanal 2, kv. G131. Opis: ožji temelj je grajen iz velikih blokov, pod njimi so vidni manjši lomljenci, ki morda manjših do srednje velikih lomljencev, ki niso posebej ureje- predstavljajo temelj kontraforja, ali pa starejši zid, vzporeden ni in ne tvorijo vidnejših front. Vsi kamni so približno enako- z SE 2075. Interpretacija: temelj hiše 2. merno zaliti z malto. Interpretacija: temelj hiše 2. SE 2123 SE 2132 Lokacija: sek. kanal 2, kv. G129. Opis: samostojen podolgo- Lokacija: sek. kanal 2, kv. G131, G132. Opis: glej opis SE 2131. vat kamen je naslonjen na temelj SE 2077. Usmeritev in širi- Interpretacija: temelj hiše 2. Mere: dl. 0,82 m, š. 0,80 m. na sta močno podobni predelni steni SE 2125. Obe strukturi SE 2133 ležita na plasti SE 2060. Interpretacija: temelj hiše 2. Lokacija: sek. kanal 2, kv. G121, H121. Opis: temelj je grajen iz SE 2124 srednje velikih do velikih lomljencev. Veliki lomljenci so skon- Lokacija: sek. kanal 2, kv. G127 – G129. Opis: jarek linearne centrirani na robovih zidu, manjši so nametani na sredino. oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika Med sabo so vezani z malto. Temelj sega na V in Z izven preseka: U. Interpretacija: roparski jarek za temelj SE 2077. izkopnega polja. Delno je bil znižan v začetku izkopavanj v Mere: dl. 10,00 m, š. 0,45 m, gl. 0,45 m. okviru nadzora ZVKDS. Interpretacija: temelj hiše 1. SE 2125 (SE 6020 = SE 2125) SE 2135 Lokacija: sek. kanal 2, kv. G127. Opis: ozek zid je grajen iz Lokacija: sek. kanal 2, kv. F131. Opis: struktura, ki verjetno prečno postavljenih lomljencev, praviloma pravokotne obli- ni bila vkopana, ampak zidana na plast SE 2060. Verjetno ke, v dveh horizontalnih linijah, vezanih z malto. Morda gre se je nekoč naslanjala na temelj SE 2127. Videti je podobno za predelno steno, nekoč naslonjeno na temelj SE 2077. In- kot predelna stena SE 2125 in 2123 (?). Interpretacija: temelj terpretacija: temelj hiše 2. hiše 2. SE 2126 (SE 2128 = SE 2126 = SE 6031) SE 2136 (SE 6037 = SE 2136) Lokacija: sek. kanal 2, kv. G130. Opis: temelj je grajen iz Lokacija: sek. kanal 2, kv. F132, G132. Opis: širši temelj je gra- manjših do srednje velikih lomljencev. Večji so skoncentri- jen iz manjših lomljencev in oblic. Čez kamne je zalita plast rani ob robu temelja in tvorijo slabo izraženo fronto. Skupaj malte, ki tvori dokaj ravno, trdo površino. V malti je zelo z zidom SE 2127 in 2128 tvorijo južno stranico objekta 5. veliko manjših do srednje velikih prodnikov. Interpretacija: Interpretacija: temelj hiše 2. temelj hiše 2. SE 2127 SE 2137 Lokacija: sek. kanal 2, kv. G130 – G133. Opis: masiven temelj, Lokacija: sek. kanal 2, kv. G132. Opis: kvadratna struktura na katerega se naslanja večina ostalih temeljev objekta 5. je grajena iz 4 podolgovatih opek in ene kvadratne (14 × kamni so razporejeni zelo nepravilno. Fronte so slabo izra- 14 cm) na sredini. Med sabo so vezane s plastmi malte. žene. Interpretacija: temelj hiše 2. morda nekakšen podstavek za steber ali zgolj podpora zidu SE 2128 SE 2127. Interpretacija: temelj hiše 2. (SE 2128 = SE 2126 = SE 6031) Lokacija: sek. kanal 2, kv. F130, G130. Opis: močno poškodo- SE 2138 (SE 2138 = SE 6032) van temelj je grajen iz srednje velikih lomljencev, večinoma Lokacija: sek. kanal 2, kv. F–G/130–133. Opis: jarek linearne premaknjenih iz prvotne lege. na stičišču z zidom SE 2127 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika je bil postavljen velik apnenčast blok. Interpretacija: temelj preseka: U. Interpretacija: gradbena jama hiše 2 (severna). hiše 2. Mere: gl. 0,54 m. SE 2139 Lokacija: sek. kanal 2, kv. G126 – G129. Opis: drobljiv temno rjav meljast pesek z apnenci (1 %, vel. < 4 cm), apnenčevimi 706 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 prodniki (7 %, vel. < 1 cm), Oblica (3 %, vel. < 6 cm), tufiti U. Interpretacija: vkop za temelj 2129. Mere: dl. 1,80 m, š. (5 %, vel. < 5,5 cm), opeko (2 %, vel. < 3,5 cm). Interpretaci- 0,52 m. ja: nasutje v hiši 2. SE 2160 SE 2140 (SE 2140 = SE 6004) Lokacija: sek. kanal 2, kv. C161, D161. Opis: zid je grajen iz Lokacija: sek. kanal 2, kv. G127, G128, G129. Opis: jarek li- večjih tufitnih blokov (obdelani ob straneh), med katerimi so nearne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. manjši tufovi in apnenčasti lomljenci. Vse skupaj je zalito z Oblika preseka: U. Interpretacija: gradbena jama objekta 2 malto. Interpretacija: temelj hiše 8. ( južna). Mere: dl. 12,20 m, š. 0,65 m. SE 2162 SE 2141 Lokacija: sek. kanal 2, kv. C162, D162. Opis: vzhodni vkop Lokacija: sek. kanal 2, kv. G127, G128, G129. Opis: sipek pe- SE 2166 so zloženi kamni (največji so tufitovi, ob straneh, ščen melj z apnenci (10 %, vel. < 15 cm), apnenčevi prodniki vmesni prostori so zapolnjeni z manjšimi apnenčevimi in (3 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 2 cm), peščenjakovimi lomljenci, preliti z malto. Interpretacija: te- peščenjaki (8 %, vel. < 15 cm), opeko (2 %, vel. < 8 cm). Obli- melj hiše 8. ka tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polni- SE 2163 lo roparskega jarka SE 2124 za temelj SE 2077. Mere: dl. Lokacija: sek. kanal 2, kv. C162, C163. Opis: temelj je gra-10,00 m, š. 0,45 m, gl. 0,45 m. jen iz večjih tufitnih lomljencev in manjših peščenjakovih in SE 2142 apnenčevih lomljencev, zloženih v vkop SE 2166 in zalitih z Lokacija: sek. kanal 2, kv. F130. Opis: sipek peščen melj z malto. Interpretacija: temelj hiše 8. apnenci (15 %, vel. < 10 cm), apnenčevi prodniki (3 %, vel. < SE 2164 10 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 2 cm), peščenjaki Lokacija: sek. kanal 2, kv. C162. Opis: struktura je grajena iz (10 %, vel. < 10 cm), opeko (3 %, vel. < 8 cm). Oblika tlorisa: večjih tufitnih lomljencev in manjših peščenjakovih, ki zapol-oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa 6030 njujejo vkop SE 2166. Pojavljajo se manjši fragmenti opek, = SE 2143. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,75 m, gl. 0,79 m. vse skupaj pa je zalito z malto. Interpretacija: temelj hiše 8. SE 2143 (SE 6030 = SE 2143) SE 2165 Lokacija: sek. kanal 2, kv. F130. Opis: jama oglate oblike s Lokacija: sek. kanal 2, kv. C163. Opis: struktura je grajena presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: iz večjih tufitnih lomljencev, med katerimi je manjši procent U. Interpretacija: apnena jama. Mere: dl. 1,20 m, š. 0,75 m, (2 %) peščenjakovih lomljencev in manjši fragmenti opek; gl. 0,79 m. vse skupaj je zalito z malto. Interpretacija: temelj hiše 8. SE 2144 SE 2166 Lokacija: sek. kanal 2, kv. F131. Opis: sipek peščen melj (67) Lokacija: sek. kanal 2, kv. C161–C163. Opis: jarek linearne pomešan s peskom (5 %), apnenci (10 %, vel. < 10 cm), oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika apnenčevi prodniki (2 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki preseka: U. Interpretacija: gradbena jama za izgradnjo hiše (5 %, vel. < 3 cm), peščenjaki (8 %, vel. < 10 cm), opeko (3 %, 8. Mere: dl. 9,84 m, š. 3,03 m, gl. 0,51 m. vel. 15 × 7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. SE 2168 Interpretacija: polnilo vkopa 2145. Mere: dl. 1,80 m, š. 1,20 m, (SE 2168 = SE 2189) Lokacija: sek. kanal 2, kv. C162, D162. Opis: temno sivkasto gl. 0,20 m. rjav peščen melj z apnenci (1 %, vel. 1–8 cm), apnenčevimi SE 2145 prodniki (2 %, vel. 1–4 cm), peščenjaki (2 %, vel. 0,5–6 cm), Lokacija: sek. kanal 2, kv. F131. Opis: jarek nepravilne oblike s malto (1 %, vel. 0,2–1 cm), ogljem (1 %, vel. 0,1–0,3 cm), ope-presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese-ko (1 %, vel. 0,5–2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpreta-ka: U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Mere: dl. cija: zasutje. Mere: dl. 2,90 m, š. 0,80 m, gl. 0,49 m. 1,80 m, š. 1,20 m, gl. 0,20 m. SE 2170 SE 2146 (SE 2146 = SE 6042) Lokacija: sek. kanal 2, kv. C161, D161. Opis: temelj zgrajen Lokacija: sek. kanal 2, kv. F133, G133. Opis: temelj je grajen iz iz velikih tufitnih blokov in manjših apnenčastih lomljencev, majhnih do srednje velikih lomljencev. Kamni so nepravilno zalitih z malto. Interpretacija: temelj hiše 8. nametani in dokaj enakomerno zaliti z malto. Temelj pred-SE 2171 stavlja severno steno objekta 5. Interpretacija: temelj hiše 2. Lokacija: sek., kv. Interpretacija: meja strojnega posega pred SE 2151 izkopom. Lokacija: sek. kanal 2, kv. G130. Opis: jarek linearne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 707 SE 2172 SE 3014 Lokacija: sek. kanal 2, kv. F144. Opis: zid je grajen iz velikih Lokacija: sek. Križišče, kv. M119, L119. Opis: temelj je sesta- tufitnih blokov, v vmesnih prostorih so manjši lomljenci in vljen iz lomljencev, velikih do 50 cm, vezanih s kompaktno opeke, vse skupaj je vezano z drobljivo malto. Interpretacija: malto. Na V delu se je ohranila ena linija do 90 cm velikih temelj hiše 4. kamnitih blokov iz peščenjaka (zelo bledo rjave barve). Ver- SE 2173 jetno gre za prizidek k hotelskem zidu SE 3009. Prebija plast SE 3051. Interpretacija: podaljšek zidu SE 3009, hiša 1. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E143. Opis: jama nepravilne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: jama neznane na- SE 3015 membnosti. Mere: dl. 0,45 m, š. 0,40 m, gl. 0,15 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. I119–I121. Opis: zid je grajen iz ve- SE 2174 likih lomljenih blokov apnenca in tufita (zelenkasto sive bar- ve), vezan z drobljivo malto, premešano z drobci oglja in Lokacija: sek. kanal 2, kv. E143. Opis: drobljiv olivno rjav opeke. Na levi strani zidu je večplasten omet. Interpretacija: peščen melj s tufiti (20 %, vel. 1–3 cm), opeko (30 %, vel. temelj hiše 1. 2–7 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo jame 2173. Mere: dl. 0,45 m, š. 0,40 m, gl. 0,15 m. SE 3026 SE 2175 Lokacija: sek. Križišče, kv. F–K/114–116. Opis: sipek rjav me- (SE 4049 = SE 2175) ljast pesek z apnenci (5 %, vel. 0,2–10 cm), apnenčevimi Lokacija: sek. kanal 2, kv. E–F/142–143. Interpretacija: jama prodniki (20 %, vel. 1–20 cm), skrilavci (10 %, vel. 0,2–10 cm), temelja hiše 4. skrilavci (30 %, vel. 1–20 cm), tufiti (4 %, vel. 0,2–10 cm), ope - SE 2176 ko (1 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: nasutje za Lokacija: sek. kanal 2, kv. E–F/142–143. Opis: temelj je grajen cesto. Mere: dl. 25,52 m, š. 14,00 m, gl. 0,08 m. iz večjih blokov tufita, med katerimi se pojavljajo manjši pe - SE 3034 ščenjaki in apnenčasti lomljenci in manjši procent fragmen - Lokacija: sek. Križišče, kv. P116, R116. Opis: beton. Oblika tlo - tov opek. Vse skupaj je zalito z malto. Interpretacija: temelj risa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: betonska cev hiše 4. (za vodo ali plin). V polnilu SE 3035 vkopa jarka SE 3036, ob SE 2177 (SE 2177 = SE 4038) železniškem podhodu. Mere: dl. 7,70 m, š. 0,50 m. Lokacija: sek. kanal 2, kv. E142, F142. Opis: vgrajeno je tudi SE 3037 apno. Interpretacija: temelj hiše 4. Lokacija: sek. Križišče, kv. H117–L117. Opis: rahel sivorjav me - SE 2178 (SE 2178 = SE 4035) ljast pesek s skrilavci (20 %, vel. 0,2–13 cm), skrilavci (30 %, Lokacija: sek. kanal 2, kv. E143. Opis: struktura je grajena iz vel. 0,2–10 cm). Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: nasu - večjih tufitnih lomljencev in manjših peščenjakovih in apnen - tje za cesto. Mere: dl. 25,45 m, š. 2,84 m. častih lomljencev, s katerimi so zapolnili vkop (SE 2175) in SE 3038 vse skupaj zalito z malto. Interpretacija: temelj hiše 4. Lokacija: sek. Križišče, kv. P117, R117. Opis: trden temno siv - SE 2179 kasto rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (7 %, vel. < Lokacija: sek. Križišče. Interpretacija: uničenje hiše 1. 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), opeko (2 %, vel. < 5 cm), Lokacija: sek. Križišče. Interpretacija: zasutje kleti v hiši 1. preseka: nepravilna. Interpretacija: nasutje za cesto. Mere: dl. 6,50 m, š. 1,14 m, gl. 0,12 m. SE 3009 SE 2180 dolomiti (10 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika se je v Z vogalu z zidom SE 3015 ohranil večji kos večpla vzidani manjši lomljenci (do 20 cm). Vezani so bili z enako - malto, kot je bila uporabljena v zidu SE 3009. Med zidom in stnega ometa v dolžini 2,20 m. Interpretacija: zid hiše 1 na temeljem ni bilo zoba, izrazita pa je bila razlika v velikosti temelju 2061. uporabljenega materiala. Temelj ni imel izdelanih lic, ampak SE 3010 se je naslanjal na stene vkopa SE 3062. Interpretacija: temelj Lokacija: sek. Križišče, kv. P116, R116. Opis: zbita rjava pešče - hiše 1. na glina z betonom (10 %, vel. plošča) in dolomiti (60 %, vel. velikih lomljenih blokov apnenca in tufita, vezan z drobljivo Lokacija: sek. Križišče, kv. F119–L119. Opis: temelj je grajen iz velikih kamnitih blokov nepravilne oblike, med katere so bili malto, premešano z drobci oglja. Na S licu v kvadranti I 119 Lokacija: sek. Križišče, kv. G–L/119–121. Opis: zid je grajen iz SE 3061 20–35). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: ruševina zidu SE 3062 SE 1012. Mere: dl. 6,70 m, š. 0,60 m, gl. 0,40 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F119–L119. Opis: jama oglate oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: 708 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 U. Interpretacija: vkop za temelj SE 3061, ki je nadgrajen z SE 4002 zidom SE 3009. Mere: dl. 24,60 m, š. 0,96 m, gl. 0,51 m. Lokacija: sek. 1, kv. D147, C147. Opis: stranici kanala sta izde- SE 3065 lani iz kamnov in malte (ter posameznimi opekami). Dno in obok kanala je grajen iz opek. Interpretacija: kanal. Lokacija: sek. Križišče, kv. F–H/119–121. Opis: drobljiv temno sivorjava do rdeč peščen melj z apnenci (5 %, vel. 0,2–40 cm), SE 4003 (SE 2027 = SE 4003) malto (2 %, vel. 0,2–3 cm), ogljem (1 %, vel. 0,2–3 cm), tufiti Lokacija: sek. 1, kv. D148. Opis: zid je grajen iz velikih lo- (15 %, vel. 0,2–40 cm), opeko (10 %, vel. 0,2–20 cm). Obli- mljencev, vezanih z malto. Interpretacija: temelj, hiša 5. ka tlorisa: oglata. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: SE 4004 recentna plast pod podom kleti hiše 1. Mere: dl. 11,55 m, š. Lokacija: sek. 1, kv. D147, D148. Opis: zid je grajen iz lomljen-4,80 m, gl. 0,15 m. cev, prelitih z malto. Interpretacija: temelj, hiša 5. SE 3123 SE 4005 (SE 2044 = SE 4005) Lokacija: sek. Križišče, kv. I119, I120, I121. Opis: grajen je iz ve-Lokacija: sek. 1, kv. D147. Opis: zid je grajen iz lomljencev, likih lomljencev v zgornjem delu in iz drobnejših v spodnjem vezanih z malto. Interpretacija: temelj, hiša 5. delu. Vezan je z malto. Interpretacija: temelj hiše 1. SE 4006 (SE 2050 = SE 2028 = SE 2086 = SE 4006) SE 3124 Lokacija: sek. 1, kv. C–D/147–148. Opis: jama nepravilne obli-Lokacija: sek. Križišče, kv. I119 – I121. Opis: jama oglate oblike ke. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: vkop za teme-s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: lje in gradbena jama hiše 5. Mere: dl. 5,50 m, š. 3,00 m, gl. U. Interpretacija: vkop za temelj SE 3024 zidu SE 3015; hiša 1. 1,40 m. Mere: dl. 5,54 m, š. 0,96 m, gl. 0,80 m. SE 4008 SE 3151 Lokacija: sek. 1, kv. D148. Opis: kontrafor je grajen iz lomljen-Lokacija: sek. Križišče, kv. J120. Opis: struktura je bila graje-cev, vezanih z malto. Interpretacija: temelj hiša 5. na iz velikih blokov tufita, vezanih z drobljivo grobozrnato SE 4011 (SE 4011 = SE 2047 = SE 2045) malto, premešano z drobci oglja. Sestava strukture in malte Lokacija: sek. 1, kv. E146, D146. Opis: zid je grajen iz lomljen je bila enaka kot v zidovih hotela SE 3009 in 3015. Interpre--cev, zalitih z malto. Interpretacija: temelj hiše 4. tacija: točkovni temelj. SE 3152 SE 4012 Lokacija: sek. Križišče, kv. J120. Opis: jama oglate oblike s Lokacija: sek. 1, kv. D144–D146. Opis: zid je grajen iz lomljen- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: cev, prelitih z malto. Interpretacija: temelj hiše 4. vkop za temelj SE 3151. Mere: dl. 1,30 m, š. 1,10 m, gl. 0,35 m. SE 4013 SE 3249 Lokacija: sek. 1, kv. D145. Opis: podporna struktura je grajena Lokacija: sek. Križišče, kv. K116. Opis: jama krožne oblike s iz lomljencev, prelitih z malto. Interpretacija: temelj hiše 4. ka: U. Interpretacija: vkop za kandelaber ali steber kozolca. Lokacija: sek. 1, kv. E145. Opis: baza za steber je grajena iz Mere: pr. 0,50 m, gl. 0,40 m. lomljencev, prelitih z malto. Interpretacija: temelj hiše 4. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika prese- SE 4014 Lokacija: sek. Križišče, kv. K116. Opis: drobljiv temno olivno Lokacija: sek. 1, kv. D145. Opis: jama ovalne oblike s prese-rjav peščen melj z lesom (50 %, vel. 22 × 62 cm), prodniki kom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: jama ne SE 3250 SE 4016 (15 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika prese- znane namembnosti. Mere: dl. 1,50 m, š. 1,05 m, gl. 0,35 m. ka: U. Interpretacija: kandelaber ali steber kozolca. Mere: pr. - 0,50 m, gl. 0,40 m. SE 4017 SE 4000 na iz lomljencev, vezanih z malto. Interpretacija: temelj hiše Lokacija: sek. 1, kv. Interpretacija: izravnava. Mere: dl. Lokacija: sek. 1, kv. D144. Opis: podporna struktura je graje- 4. 36,75 m, š. 7,45 m. SE 4001 Lokacija: sek. 1, kv. E144, D144. Opis: zid je grajen iz lomljen-Lokacija: sek. 1, kv. C–D/147–148. Opis: jarek linearne oblike s SE 4018 (SE 2053 = SE 4018) cev, vezanih z malto. Interpretacija: temelj hiše 4. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za kanal 4002. Mere: dl. 7,80 m, š. SE 4019 (SE 2052 = SE 4019) 1,60 m, gl. 0,50 m. Lokacija: sek. 1, kv. E143, D143. Opis: temelj je grajen iz lo- mljencev, vezanih z malto. Interpretacija: temelj hiše 4. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 709 SE 4025 SE 5244 Lokacija: sek. 1, kv. D–E/144–146. Opis: jama oglate oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. C118. Opis: mazav temno sivkasto presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: rjav melj z ogljem (5 %). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpre- U. Interpretacija: vkop za zidove hiše 4. Mere: dl. 7,50 m, š. tacija: ostanek strohnelega kola z odtisom SE 5245. Mere: dl. 2,40 m, gl. 1,10 m. 0,28 m, š. 0,235 m, gl. 0,10 m. SE 4034 SE 5245 Lokacija: sek. 1, kv. D143, D142. Opis: grajen je iz večjih klesa- Lokacija: sek. Križišče, kv. C118. Opis: jama nepravilne oblike. nih kosov tufita, vezivo je drobljivo. Nanj se naslanjajo zidovi Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: oglata. Interpre- SE 4035 in 4037, 4038, 4019. Interpretacija: temelj hiše 4. tacija: odtis kola oziroma mejna površina, nastala kot po- SE 4035 sledica pritiska teže kola v spodnjo plast. Mere: dl. 0,28 m, (SE 2178 = SE 4035) š. 0,235 m. Lokacija: sek. 1, kv. E143, D143. Opis: zid je grajen iz večjih lomljenih kosov tufita. Naslanja se na zid SE 4034, morda SE 6000 (SE 6000 = SE 2064) gre za predelno steno. Zid je presekala zagatna stena. Inter- Lokacija: sek. 2, kv. F125, E125. pretacija: temelj hiše 4. SE 6001 (SE 6001 = SE 2074) SE 4037 Lokacija: sek. 2, kv. F129, F126, F125, E125, E126, E127, E128, Lokacija: sek. 1, kv. E142. Opis: zid je grajen iz večjih klesanih E129, F127, F128. Opis: zid, ki tvori obodni zid južnega kle- kosov tufita. Naslonjen je na zid SE 4034, poškodovan je z tnega prostora hotelskega prizidka. Proti severu je v zgor- zagatno steno. Interpretacija: temelj hiše 4. njem delu grajen iz opečnatih zidakov, medtem ko je veči- SE 4038 noma grajen iz apnenčastih lomljencev. V delu, ki poteka (SE 2177 = SE 4038) v smeri V–Z je bil na notranji strani obdan z apnenčastim Lokacija: sek. 1, kv. E141. Opis: grajen je iz večjih kosov kle - slojem SE 6002. sanega tufita, presekan z zagatno steno. Naslonjen je na zid SE 4034. Interpretacija: temelj hiše 4. SE 6002 SE 4049 Lokacija: sek. 2, kv. F125. Opis: v tlorisu v obliki klina – kot bi (SE 4049 = SE 2175) hoteli izravnati steno zidu SE 6001. Nekatere opeke so bile Lokacija: sek. 1, kv. D–E141–143. Opis: jama oglate oblike z položene pokončno, nekatere vodoravno. oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: vkop za temelje zidov hiše 4. Mere: dl. SE 6003 8,00 m, š. 2,00 m, gl. 1,05 m. Lokacija: sek. 2, kv. F125. Opis: linearen vkop z oglatim pre- SE 5196 sekom. Oblika tlorisa: linearna. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, C118. Opis: zbit svetlo olivno Vkop za temelj dodelave SE 6005 notranje strani zidu rjav pesek (20 %) in siv peščen melj (20 %) z apnenci (10 %, SE 6001. Mere: dl. 3,70 m, š. 0,30–0,70 m, gl. 0,05–0,20 m. vel. < 6 × 4 × 3,5 cm), apnenčevimi prodniki (50 %, vel. < SE 6004 (SE 2140 = SE 6004 = SE 6021) 16 × 10 × 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: Lokacija: sek. 2, kv. F125 – F131. Opis: jama oglate oblike U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 5197. Mere: dl. 4,80 m, š. z oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: 0,98 m, gl. 0,78 m. oglata. Interpretacija: gradbena jama za izgradnjo prizid- SE 5197 ka hotelskega kompleksa. Mere: dl. 16,00 m, š. 5,40 m, gl. 1,68 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D118, C118. Opis: jama nepravilne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Obli- SE 6005 ka preseka: U. Interpretacija: jama neznane namembnosti. Lokacija: sek. 2, kv. F125. Opis: vzhodni vkop SE 6003 so bile Mere: dl. 4,80 m, š. 0,98 m, gl. 0,78 m. prečno vzidane opeke. V spodnjem delu strukture so pe- SE 5238 ščenjakovi lomljenci. Mogoče podpora za zid SE 6002. In- terpretacija: podpora za zid SE 6002. Lokacija: sek. Križišče, kv. C118. Opis: drobljiva rjava peščena glina z apnenčevimi prodniki (90 %, vel. < 29 × 17 × 10 cm). SE 6020 Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: Lokacija: sek. 2, kv. G127, F127. Opis: prečni zid znotraj kle- zasutje jame za kol 5239. Mere: dl. 0,68 m, š. 0,64 m, gl. tnega objekta, ki ga tvori zid SE 6001. 0,46 m. SE 6021 (SE 6021 = SE 6004) SE 5239 Lokacija: sek. 2, kv. G127, F127. Opis: linearen jarek z ogla- Lokacija: sek. Križišče, kv. C118. Opis: jama oglate oblike z tim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: ogla- oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika prese- ta. Interpretacija: vkop za zid SE 6020. Mere: dl. 1,40 m, š. ka: oglata. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,68 m, š. 0,70 m, gl. 0,20 m. 0,64 m, gl. 0,46 m. 710 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 6023 v gradbeni jami za gradnjo hotelskega prizidka. Mere: dl. Lokacija: sek. 2, kv. E–F/130–133. Opis: temelj obdaja severni 20,00 m, š. 0,60 m, gl. 0,15 m. kletni prostor hotelskega prizidka na zahodni strani. SE 6042 (SE 2146 = SE 6042) SE 6026 (SE 2122 = SE 6026) Lokacija: sek. 2, kv. F133, E133. Opis: temelj je grajen iz veli- Lokacija: sek. 2, kv. F129. Opis: temelj zidu, vkopan v apneno kih peščenjakovih in tufitnih lomljencev in manjših apnenča- jamo SE 6033, večji apnenčasti lomljenci in manjši pešče- stih lomljencev, ki so nasuti v vkop in zaliti z malto. njakovi in tufitovi lomljenci brez posebnega reda zloženi v SE 6054 vkop SE 6032, vezani s trdno malto z manjšim odstotkom Lokacija: sek. 2, kv. F130. Interpretacija: nasutje. apna. SE 6055 SE 6027 (SE 6027 = SE 2075) Lokacija: sek. 2, kv. E125. Opis: jama krožne oblike s pre-Lokacija: sek. 2, kv. F129. Opis: temelj zidu, vkopan v apneno sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. jamo SE 6033. Severna stran tega zidu se dejansko nasloni Interpretacija: jama za gradnjo objekta leta 1892. Mere: pr. na severno stranico apnene jame. Temelj je zgrajen iz večjih 0,40 m, gl. 0,25 m. apnenčastih lomljencev in manjših peščenjakovih in tufitnih SE 6056 lomljencev zloženih brez vrste in vezanih z malto in manj-Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: jama ovalne oblike s pre šim odstotkom apna. -sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. SE 6030 (SE 6030 = SE 2143) Interpretacija: jama za gradnjo objekta leta 1892. Mere: dl. Lokacija: sek. 2, kv. F131. Opis: jama oglate oblike z ogla-0,53 m, š. 0,35 m, gl. 0,23 m. tim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: ogla-SE 6073 ta. Interpretacija: vkop za apneno jamo. Mere: dl. 2,60 m, š. Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: jama krožne oblike s pre 3,10 m, gl. 1,00 m. -sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: vkop SE 6031 (SE 2128 = SE 2126 = SE 6031) za gradnjo hotelskega objekta. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. 2, kv. F131. Opis: temelj zidu, ki je predstavljal SE 6074 južni obodni zid severnega kletnega objekta hotelskega Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: jama krožne oblike s pre-prizidka. Postavljen je bil v notranjosti velike apnene jame sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: vkop SE 6030, na katere steni se je ohranila debela plast žganega za izgradnjo hotelskega prizidka. Mere: pr. 0,25 m, gl. 0,36. apna in ki je bila zapolnjena z žganino. Vkop za temelj je zgrajen iz velikih lomljencev in opeke, ki so bili brez reda Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: jama krožne oblike s prese-nasuti v jamo in zaliti z malto. kom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: vkop za bil vkopan v polnilo jame naknadno, pri čemer je bil temelj SE 6075 SE 6032 (SE 2138 = SE 6032) izgradnjo hotelskega prizidka. Mere: pr. 0,66 m, gl. 0,60 m. Lokacija: sek. 2, kv. E–F/125–133. Interpretacija: vkop za te- SE 6078 melje objekta. Lokacija: sek. 2, kv. E125, E126. Opis: jama oglate oblike s SE 6033 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. 2, kv. F129. Opis: jama oglate oblike z ogla Interpretacija: jama za dva kola. Mere: dl. 1,32 m, š. 0,45 m, - tim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: ogla- gl. 0,48 m. ta. Interpretacija: vkop za apneno jamo. Mere: dl. 3,00 m, š. SE 6093 3,60 m, gl. 0,20 m. Lokacija: sek. 2, kv. E128, D128. Opis: opeka (90 %, vel. < SE 6036 20 cm) in apno. Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: zasutje Lokacija: sek. 2, kv. F131. Opis: kontrafor. apnene jame. SE 6037 SE 6094 (SE 6037 = SE 2136) Lokacija: sek. 2, kv. Opis: zid. Lokacija: sek. 2, kv. E128, D128. Opis: jama oglate oblike s SE 6040 apnena jama. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: Lokacija: sek. 2, kv. E125– E129. Opis: temno sivkasto rjav meljast pesek (40 %) in zelo temno sivkasto rjava peščena SE 6098 glina (30 %) z apnenci (9 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi pro Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: drobljiv temno rjav peščen - dniki (3 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (2 %, vel. 2–5 cm), malto melj z apnenci (8 %, vel. 5–10 cm), apnenčevimi prodni- (5 %, vel. < 5 cm), lončenino (1 %, vel. < 20 cm), opeko (10 %, ki (20 %, vel. 5–13 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 10 cm), tu- vel. 3–10 cm). Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: nasutje fiti (20 %, 3 %, vel. < 8 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 711 preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 6099. Mere: pr. presek ovalne oblike. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,15 m. 0,40 m, gl. 0,17 m. SE 6099 SE 6116 Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: jama krožne oblike s pre- Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: drobljiva temno rjava pešče- sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. na glina z apnenci (5 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,15 m. (5 %, vel. < 8 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 6 cm), malto (2 %, SE 6100 vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < 2 cm), tufiti (2 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Obli - Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: drobljiv temno rjav peščen ka preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa 6117. Mere: pr. melj z apnenci (8 %, vel. 5–10 cm), apnenčevimi prodniki 0,30 m, gl. 0,35 m. (20 %, vel. < 15 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 10 cm), malto (2 %, vel. < 3 cm), tufiti (2 %, vel. < 9 cm), opeko (5 %, vel. < SE 6117 8 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpreta- Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: jama krožne oblike s pre- cija: polnilo vkopa 6100. Mere: pr. 0,46 m, gl. 0,50 m. sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. SE 6101 Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,35 m. Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: jama krožne oblike s pre- SE 6118 sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: zelo temno sivkasto rjava pe- Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,46 m, gl. 0,50 m. ščena glina z apnenci (5 %, vel. < 2 cm, 10 %, vel. 8–15 cm), SE 6102 apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpre - Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: drobljiv temno rjav peščen tacija: polnilo vkopa 6119. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,40 m. melj z apnenci (7 %, vel. 5–10 cm), apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 12 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 10 cm), malto SE 6119 (2 %, vel. < 2 cm), tufiti (3 %, vel. < 9 cm), opeko (5 %, vel. < Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: jama krožne oblike s pre- 5 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpreta- sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. cija: polnilo vkopa 6103. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,50 m. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,40 m. SE 6103 SE 6120 Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: jama krožne oblike s pre- Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: temno sivkasto rjava pešče- sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. na glina z apnenci (10 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi pro- Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,50 m. dniki (5 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 10, 2 %, vel. SE 6104 10–25 cm), tufiti (5 %, vel. 5–15 cm), opeko (3 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: pol - Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: drobljiv temno rjav peščen nilo vkopa 6121. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,70 m, gl. 0,45 m. melj z apnenci (7 %, vel. 5–10 cm), apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 10 cm), tufiti (3 %, SE 6121 vel. < 6 cm), opeko (5 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: jama ovalne oblike s pre- Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa 6105. Mere: sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. dl. 0,45 m, š. 0,35 m, gl. 0,25 m. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,70 m, gl. SE 6105 0,45 m. Lokacija: sek. 2, kv. D126. Opis: ovalen vkop s presekom v SE 6123 obliki črke U. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Inter- Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: jama krožne oblike s pre- pretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,45 m, š. 0,35 m, gl. 0,25 m. sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. SE 6114 Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: drobljiva temno rjava pešče- SE 6124 na glina z apnenci (5 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: olivno rjava peščena glina z (5 %, vel. < 8 cm), peščenjaki (3 %, vel. < 8 cm), malto (2 %, apnenci (5 %, vel. < 5 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (1 %, vel. < < 12 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim 2 cm), tufiti (2 %, vel. < 8 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika materialom (4 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Obli- preseka: presek ovalne oblike. Interpretacija: utrditev kola v ka preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa 6125. Mere: pr. vkopu 6115. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,17 m. 0,40 m, gl. 0,10 m. SE 6115 Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: jama krožne oblike s pre- sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: 712 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 6125 (1 %, vel. < 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 2 cm), keramičnim Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: jama krožne oblike s pre- gradbenim materialom (2 %, vel. < 5 cm), tufiti (3 %, vel. < sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. 10 cm). Interpretacija: polnilo vkopa 6137. Mere: pr. 0,92 m, Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,20 m, gl. 0,05 m. gl. 0,27 m. SE 6126 SE 6137 Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: olivno rjava peščena glina z Lokacija: sek. 2, kv. E128, E129. Opis: jama krožne oblike s apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: < 8 cm), lesom (1 %, vel. < 3 cm), opeko (4 %, vel. < 5 cm). U. Interpretacija: jama za kol. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: pol- SE 6138 nilo vkopa 6127. Mere: pr. 0,20 m, gl. 0,05 m. Lokacija: sek. 2, kv. E128, E129. Opis: zelo temno sivkasto rja-SE 6127 va peščena glina z apnenci (10 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi Lokacija: sek. 2, kv. E125. Opis: jama krožne oblike s pre- prodniki (5 %, vel. < 5 cm, 10 %, vel. 5–15 cm), peščenjaki sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. (8 %, vel. 10–30 cm), malto (1 %, vel. < 2 cm), ogljem (1 %, Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,26 m, gl. 0,10 m. vel. < 3 cm), tufiti (7 %, vel. 5–15 cm). Oblika tlorisa: ovalna. SE 6128 Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa 6139. Mere: dl. 1,15 m, š. 0,93 m, gl. 0,41 m. Lokacija: sek. 2, kv. E125. Opis: zelo temno siva peščena gli - na z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 10 cm). Oblika tlori- SE 6139 sa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: jama ovalne oblike s pre- 6131. Mere: pr. 0,26 m, gl. 0,10 m. sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. SE 6131 Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 1,05 m, š. 0,90 m, gl. 0,28 m. Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: jama krožne oblike s pre - sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. SE 6140 Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 1,17 m, š. 0,90 m, gl. Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: temno sivkasto rjava peščena 0,27 m. glina z apnenčevimi prodniki (15 %, vel. < 10 cm), peščenja- SE 6132 ki (3 %, vel. < 10 cm), malto (2 %, vel. < 3 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 5 cm), tufiti (2 %, vel. < Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: drobljiv zelo temno sivkasto 8 cm), kremenčevimi prodniki (1 %, vel. < 10 cm). Oblika tlo - rjav peščen melj z apnenci (3 %, vel. < 8 cm), apnenčevimi risa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa prodniki (15 %, vel. < 15 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm), 6141. Mere: dl. 1,05 m, š. 0,90 m, gl. 0,28 m. opeko (2 %, vel. < 5 cm). Interpretacija: polnilo vkopa 6133. Mere: dl. 1,17 m, š. 0,90 m, gl. 0,27 m. SE 6141 SE 6133 Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: jama krožne oblike s pre- sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: jama krožne oblike s pre - Interpretacija: jama za kol. sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,20 m. SE 6142 SE 6134 Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: zelo temno sivkasto rjava peščena glina z apnenci (3 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: temno sivkasto rjava peščena prodniki (10 %, vel. 10–15 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 2 cm), glina z apnenci (10 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodniki malto (1 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim materialom (15 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 7 cm), keramič - (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. nim gradbenim materialom (1 %, vel. < 3 cm). Oblika tlori - Interpretacija: polnilo vkopa 6143. Mere: gl. 0,30 m. sa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 6135. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,20 m. SE 6143 SE 6135 Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: jama krožne oblike s pre- sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: jama krožne oblike s pre - Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,30 m, gl. 0,05 m. sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,92 m, gl. 0,27 m. SE 6144 SE 6136 Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: zelo temno sivkasto rjava peščena glina z apnenci (3 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: temno sivkasto rjava peščena prodniki (10 %, vel. 10–12 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 2 cm), glina z apnenci (15 %, vel. 15–25 cm), apnenčevimi prodni - malto (1 %, vel. < 2 cm), keramičnim gradbenim materialom ki (10 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 10 cm), kosi (1 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: marmorja (1 %, vel. < 8 cm), malto (1 %, vel. < 2 cm), lesom Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 713 U. Interpretacija: polnilo vkopa 6145. Mere: pr. 0,30 m, gl. SE 6153 0,05 m. Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: jama nepravilne oblike s pre- SE 6145 sekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,86 m, š. 0,43 m, gl. Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: jama ovalne oblike s prese - 0,18 m. kom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,80 m, š. 0,80 m. SE 6154 SE 6146 Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: temno rjav melj z apnenci (20 %, vel. < 16 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 6 cm), malto (5 %, Lokacija: sek. 2, kv. E127. Opis: olivno rjava do svetlo olivno vel. < 3 cm), tufiti (3 %, vel. < 5 cm), opeko (3 %, vel. < 3 cm). rjava peščena glina z apnenci (10 %, vel. < 10 cm, 10 %, vel. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: 10–20 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 15 cm), pešče - polnilo vkopa SE 6153. Mere: dl. 0,86 m, š. 0,43 m, gl. 0,18 m. njaki (6 %, vel. < 10 cm), kosi marmorja (1 %, vel. < 10 cm), malto (2 %), keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. SE 6155 < 10 cm), tufiti (3 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: ovalna. In- Lokacija: sek. 2, kv. E130, D130. Opis: jama nepravilne obli- terpretacija: polnilo vkopa 6147. Mere: dl. 0,80 m, š. 0,80 m. ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika SE 6147 preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,39 m, gl. 0,07 m. Lokacija: sek. 2, kv. D132, D133. Opis: jama nepravilne obli - ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika SE 6156 preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,86 m, š. Lokacija: sek. 2, kv. E130, D130. Opis: zelo temno sivorjav 0,71 m, gl. 0,23 m. melj z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 17 cm), kamni SE 6148 (20 %, vel. < 8 cm), malto (10 %, vel. < 5 cm), kostmi (1 %, vel. < 7 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), tufiti (3 %), opeko (3 %, vel. Lokacija: sek. 2, kv. D132, D133. Opis: temno rjav melj z < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Inter - apnenci (20 %, vel. < 13 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 3 cm), pretacija: polnilo vkopa SE 6155. Mere: dl. 0,50 m, š. 0,39 m, malto (3 %, vel. < 2 cm), opeko (10 %, vel. < 7 cm). Oblika gl. 0,07 m. tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 6147. Mere: dl. 0,86 m, š. 0,71 m, gl. 0,23 m. SE 6157 SE 6149 Lokacija: sek. 2, kv. E131, D131. Opis: jama nepravilne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika prese - Lokacija: sek. 2, kv. E132, D132. Opis: jama nepravilne obli - ka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 1,06 m, š. 0,91 m, ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika gl. 0,40 m. preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 2,20 m, š. 1,45 m, gl. 0,29 m. SE 6158 SE 6150 Lokacija: sek. 2, kv. E131, D131. Opis: drobljiv zelo temno si- vorjav melj z apnenci (25 %, vel. < 25 cm), peščenjaki (5 %, Lokacija: sek. 2, kv. E132, D132. Opis: drobljiv temno rjav melj vel. < 10 cm), malto (10 %, vel. < 3 cm), kostmi (2 %, vel. < z apnenci (15 %, vel. < 4 cm), lesom (2 %, vel. < 1 cm), tufiti 15 cm), ogljem (1 %, vel. < 0,05 cm), prodniki (5 %, vel. < (5 %, vel. < 1 cm), opeko (10 %, vel. < 8 cm). Oblika tlorisa: 15 cm), opeko (5 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravil - nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa na. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 6157. SE 6149. Mere: dl. 2,20 m, š. 1,45 m, gl. 0,29 m. Mere: dl. 1,06 m, š. 0,91 m, gl. 0,40 m. SE 6151 SE 6160 Lokacija: sek. 2, kv. E132, D132. Opis: jama nepravilne obli - Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: jama krožne oblike s pre - ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 1,10 m, š. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,33 m, gl. 0,12 m. 0,71 m, gl. 0,29 m. SE 6152 SE 6161 Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: jama nepravilne oblike. Obli-Lokacija: sek. 2, kv. E132, D132. Opis: temno rjav melj z ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: večji vkop med zidovo-apnenci (25 %, vel. < 20 cm), malto (10 %, vel. < 5 cm), kost-ma kletnega prostora hotelskega prizidka. Mere: dl. 2,16 m, mi (1 %, vel. < 3 cm), tufiti (5 %, vel. < 5 cm), opeko (5 %, vel. š. 1,97 m. < 11 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. Inter-pretacija: polnilo vkopa SE 6151. Mere: dl. 1,10 m, š. 0,71 m, SE 6162 gl. 0,29 m. Lokacija: sek. 2, kv. E130. Opis: zelo temno sivkasto rjava do olivno rjava peščena glina z apnenci (8 %, vel. < 20 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 15 cm), peščenjaki (15 %, 714 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 vel. 5–25 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. SE 6172 < 10 cm), tufiti (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravil- Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: temno rjava peščena glina na. Interpretacija: polnilo vkopa SE 6161. Mere: dl. 2,16 m, š. z apnenci (10 %, vel. < 15 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, 1,97 m. vel. 5–15 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 10 cm), tufiti (2 %, vel. SE 6163 < 8 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpre- tacija: polnilo jame SE 6170. Mere: pr. 0,65 m, gl. 0,25 m. Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: jama krožne oblike s pre - sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. SE 6174 Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,40 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. 2, kv. E132. Opis: jama ovalne oblike s pre- SE 6164 sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,85 m, š. 0,76 m, gl. Lokacija: sek. 2, kv. E128. Opis: olivno rjava glina. Oblika tlo - 0,48 m. risa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: veliki kamni in prodniki (< 20 cm) ploščate oblike so služili kot zagozde SE 6175 ob steni vkopa stojke SE 6163. Lokacija: sek. 2, kv. E132. Opis: zelo sivorjav melj z apnenci SE 6165 (5 %, vel. < 8 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 8 cm), malto (10 %, vel. < 7 cm), tufiti (20 %, vel. < 21), opeko (5 %, vel. < 5 cm). Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: jama ovalne oblike s prese - Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polni - kom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: jama za lo vkopa SE 6174. Mere: dl. 0,85 m, š. 0,76 m, gl. 0,48 m. kol. Mere: dl. 0,40 m, š. 0,20 m, gl. 0,35 m. SE 6166 SE 6176 Lokacija: sek. 2, kv. E132. Opis: jama krožne oblike s presekom Lokacija: sek. 2, kv. E129. Opis: olivno rjava peščena glina z U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpre-apnenci (2 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, vel. < tacija: jama za kol. Mere: pr. 0,13 m, gl. 0,41 m. 3 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 5 cm). Obli- SE 6177 ka tlorisa: ovalna. Interpretacija: polnilo vkopa 6165. Mere: Lokacija: sek. 2, kv. E132. Opis: temno rumenkasto rjav gli- dl. 0,40 m, š. 0,20 m, gl. 0,35 m. nen melj z apnenci (20 %, vel. < 6 cm), peščenjaki (10 %, vel. SE 6167 < 5 cm), malto (10 %, vel. < 3 cm), opeko (2 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: pol - Lokacija: sek. 2, kv. E132, E131. Opis: jama ovalne oblike s nilo vkopa SE 6176. Mere: pr. 0,12 m, gl. 0,40 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,70 m, š. 0,54 m, gl. SE 6178 0,39 m. Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: jama ovalne oblike s presekom SE 6168 U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta- cija: jama za kol. Mere: dl. 0,74 m, š. 0,54 m, gl. 0,24 m. Lokacija: sek. 2, kv. E132, E131. Opis: temno rjava peščena glina z apnenci (6 %, vel. < 8 cm), peščenjaki (10 %, vel. < SE 6179 10 cm), ogljem (1 %, vel. < 1,5), opeko (3 %, vel. < 5 cm). Lokacija: sek. 2, kv. D133. Opis: rjav glinen melj z apnenci (15 %, Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: pol- vel. < 25 cm), peščenjaki (15 %, vel. < 7 cm), malto (10 %, vel. nilo vkopa SE 6167. < 5 cm), opeko (5 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: ovalna. Obli- SE 6169 ka preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 6178. Mere: dl. 0,74 m, š. 0,54 m, gl. 0,24 m. Lokacija: sek. 2, kv. E130, E131. Opis: jama ovalne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: SE 6180 U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,73 m, š. 0,45 m, gl. Lokacija: sek. 2, kv. E134. Opis: jama ovalne oblike s presekom 0,23 m. U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpreta- SE 6170 cija: jama za kol. Mere: dl. 0,58 m, š. 0,48 m, gl. 0,22 m. Lokacija: sek. 2, kv. E130, E131. Opis: temno sivorjav melj z SE 6181 apnenci (20 %, vel. < 10 cm), malto (5 %, vel. < 3 cm), ogljem Lokacija: sek., kv. E134. Opis: zelo temno rjav melj z apnenci (2 %, vel. < 1 cm), opeko (5 %, vel. < 2 cm). Oblika tlori- (20 %, vel. < 5 cm), malto (15 %, vel. < 2 cm), ogljem (2 %, sa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jame vel. < 1 cm), tufiti (10 %, vel. < 4 cm), opeko (3 %, vel. < 3 cm). SE 6169. Mere: dl. 0,73 m, š. 0,45 m, gl. 0,23 m. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polni- SE 6171 lo vkopa SE 6180. Mere: dl. 0,58 m, š. 0,48 m, gl. 0,22 m. Lokacija: sek. 2, kv. E126. Opis: jama krožne oblike s pre- sekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: pr. 0,65 m, gl. 0,25 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 715 SE 6182 Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,37 m, š. 0,32 m, gl. Lokacija: sek. 2, kv. E134. Opis: jama krožne oblike s presekom 0,11 m. U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpre- SE 6191 tacija: jama za kol. Mere: pr. 0,27 m, gl. 0,41 m. Lokacija: sek. 2, kv. D135. Opis: olivno rjava meljasta glina SE 6183 z apnenci (15 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 3 cm), Lokacija: sek. 2, kv. E134. Opis: drobljiv zelo temno rjav melj malto (15 %, vel. < 2 cm), opeko (5 %, vel. < 1 cm). Oblika tlo- z apnenci (15 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (15 %, vel. < 7 cm), risa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa malto (10 %, vel. < 3 cm), opeko (5 %, vel. < 2 cm). Oblika tlo- SE 6190. Mere: dl. 0,37 m, š. 0,32 m, gl. 0,11 m. risa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 6208 SE 6182. Mere: pr. 0,27 m, gl. 0,41 m. Lokacija: sek. 2, kv. E134. Opis: jama krožne oblike s presekom SE 6184 U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpre- Lokacija: sek. 2, kv. D134, D133. Opis: jama nepravilne oblike s tacija: jama za kol. Mere: dl. 1,40 m, š. 0,80 m, gl. 0,06 m. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: SE 6209 U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 1,45 m, š. 1,48 m, gl. Lokacija: sek. 2, kv. E134. Opis: mazav zelo temno rjav peščen 0,54 m. melj z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 13 cm), kostmi (2 %), SE 6185 ogljem (2 %), opeko (3 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: okro- Lokacija: sek. 2, kv. D134, D133. Opis: zelo temno sivorjav melj gla. Interpretacija: polnilo vkopa SE 6208. Mere: dl. 1,40 m, š. z apnenci (20 %, vel. < 15 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 5 cm), 0,80 m, gl. 0,06 m. kosi marmorja (2 %, vel. < 10 cm), malto (10 %, vel. < 5 cm), SE 6223 lesom (3 %, vel. < 1 cm), tufiti (10 %, vel. < 7 cm), opeko (5 %, Lokacija: sek. 2, kv. E131. Opis: mazav temno rjav glinen melj vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. In-z apnenčevimi prodniki (1 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: terpretacija: polnilo vkopa SE 6184. Mere: dl. 1,45 m, š. 1,48 m, okrogla. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: polnilo vkopa gl. 0,54 m. SE 6224. Mere: pr. 0,60 m, gl. 0,10 m. SE 6186 SE 6224 Lokacija: sek. 2, kv. E133, E134. Opis: jama nepravilne oblike s Lokacija: sek. 2, kv. E131. Opis: jama krožne oblike s presekom presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. Interpre-U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 1,46 m, š. 1,03 m, gl. tacija: jama za kol. Mere: pr. 0,60 m, gl. 0,10 m. 0,49 m. SE 6292 SE 6187 Lokacija: sek. 2, kv. E128, E129. Opis: jama krožne oblike s pre-Lokacija: sek. 2, kv. E133, E134. Opis: zelo temno sivorjav melj sekom v obliki črke V. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: z apnenci (15 %, vel. < 10 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 6 cm), V. Interpretacija: odtis kola v jami SE 6137. Mere: pr. 0,30 m, malto (15 %, vel. < 3 cm), tufiti (10 %, vel. < 7 cm), opeko (5 %, gl. 0,175 m. vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: U. In-terpretacija: polnilo vkopa SE 6186. Mere: dl. 1,46 m, š. 1,03 m, gl. 0,49 m. 14.19 Faza 6 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: polkrožnega tlorisa. Obli Lokacija: sek. Križišče, kv. J117–S117, J118–L118. Opis: drobljiv - temno rjav pesek z apnenčevimi prodniki (70 %, vel. < 20 cm). ka preseka: U. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 2,40 m, š. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1001, 1,01 m, gl. 0,68 m. Lokacija: sek. 2, kv. D134, D135. Opis: jama polkrožne oblike s SE 1000 SE 6188 drenaže podvoza. Mere: dl. 26,00 m, š. 0,50 m, gl. 0,44 m. Lokacija: sek. 2, kv. D134, D135. Opis: temno sivkasto rjav gli SE 1001 SE 6189 < 15 cm), malto (10 %, vel. < 5 cm), kostmi (3 %, vel. < 6 cm), Opis: jarek linearne oblike. Oblika tlorisa: linearna. Interpreta- cija: vkop za drenažo, s polnilom SE 1000. Mere: dl. 26,00 m, tufiti (5 %, vel. < 5 cm), opeko (7 %, vel. < 9 cm). Oblika tlori - š. 0,50 m, gl. 0,44 m. sa: nepravilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa nen melj z apnenci (15 %, vel. < 18 cm), peščenjaki (15 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. J–K117, M–S117, N118, J118–K118. - SE 6188. Mere: dl. 2,40 m, š. 1,01 m, gl. 0,68 m. SE 1002 SE 6190 Lokacija: sek. Križišče, kv. J–P118. Opis: zbit zelo temno siva do zelo temno sivkasto rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki Lokacija: sek. 2, kv. D135. Opis: jama ovalne oblike s pre - (35 %, vel. < 7 cm). Na dnu in ob stenah so ostanki cevi in sekom U-oblike. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. 716 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 betonskega zalitja. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. SE 1021 Interpretacija: polnilo vkopa SE 1003, za staro drenažo. Mere: Lokacija: sek. Križišče, kv. J116. Opis: beton. Oblika tlorisa: dl. 41, 00 m, š. 0,70 m, gl. 0,52 m. oglata. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: betonski jašek. SE 1003 Mere: dl. 1,90 m, š. 1,60 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. J–P118. Opis: jarek linearne oblike s SE 1022 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: Lokacija: sek. Križišče, kv. J116. Opis: jama oglate oblike s pre- U. Interpretacija: vkop za polnilo SE 1002, drenaža. Mere: dl. sekom nepravilne. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: ne- 41,00 m, š. 0,70 m, gl. 0,52 m. pravilna. Interpretacija: vkop za jašek SE 1021. Mere: dl. 1,90 m, SE 1004 š. 1,60 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. N118, O118, N119. Opis: zbit rjav pe- SE 1023 ščen melj z apnenci (10 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: linear- Lokacija: sek. Križišče, kv. G117, H116, H117. Opis: beton. Oblika na. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1005 za tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: betonski kanalizacijsko cev. Mere: dl. 2,80 m, š. 0,50 m, gl. 0,34 m. jašek. Mere: dl. 1,25 m, š. 1,25 m. SE 1005 SE 1024 Lokacija: sek. Križišče, kv. N118, O118, N119. Opis: jarek linear- Lokacija: sek. Križišče, kv. G117, H116, H117. Opis: jama oglate ne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika oblike s presekom nepravilne. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za polnilo SE 1004 za kanali- preseka: nepravilna. Interpretacija: vkop za betonski jašek zacijsko cev, ki je bila priključena na jašek SE 1006. Mere: dl. SE 1023. Mere: dl. 1,25 m, š. 1,25 m. 2,80 m, š. 0,50 m, gl. 0,34 m. SE 1025 SE 1006 Lokacija: sek. Križišče, kv. F116, G116. Opis: beton. Oblika tlo- Lokacija: sek. Križišče, kv. N118, O118. Opis: beton. Oblika tlori- risa: oglata. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: betonski sa: oglata. Interpretacija: betonski jašek za kanalizacijo. Mere: jašek za kanalizacijo. Mere: dl. 1,50 m, š. 1,70 m, gl. 0,89 m. dl. 1,02 m, š. 1,05 m. SE 1026 SE 1007 Lokacija: sek. Križišče, kv. F116, G116. Opis: jama oglate oblike Lokacija: sek. Križišče, kv. N118, O118. Opis: jarek linearne obli- s presekom nepravilne. Oblika tlorisa: oglata. Oblika prese- ke s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: ka: nepravilna. Interpretacija: vkop za jašek SE 1025. Mere: dl. vkop za betonsko strukturo SE 3017, cev, zalita z betonom ga 1,90 m, š. 1,70 m, gl. 0,89 m. zapolnjuje. Mere: dl. 11,30 m, š. 0,70 m. SE 1027 SE 1008 Lokacija: sek. Križišče, kv. H119–M119. Opis: drobljiv rjav pesek Lokacija: sek. Križišče, kv. L117, J116, J117. Opis: drobljiv temno z betonom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Inter - rjav pesek z apnenčevimi prodniki (70 %, vel. < 20 cm). Obli- pretacija: polnilo jarka SE 1028. Mere: dl. 19,70 m, š. 0,45 m, ka tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo gl. 0,20 m. vkopa SE 1009 – južnega priključka drenaže. Mere: dl. 7,10 m, SE 1028 š. 0,50 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. H119–M119. Opis: jarek linearne SE 1009 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. L117, J116, J117. Opis: jarek linearne preseka: U. Interpretacija: vkop za polnilo SE 1029. Mere: dl. oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika 19,70 m, š. 0,45 m, gl. 0,20 m. preseka: U. Interpretacija: vkop za južni priključek nove dre- SE 1040 naže SE 1001, s polnilom SE 1008. Mere: dl. 7,10 m, š. 0,50 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. F114–G114, G115–J115, J116. Opis: be-gl. 0,31 m. ton. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: telefonska kineta. SE 1010 Mere: dl. 16,80 m, š. 0,36 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L–N117, K–L116. Opis: drobljiv rjav SE 1041 pesek z Apnenci (25 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: linearna. Lokacija: sek. Križišče, kv. F114, G115–I115, J116. Opis: jarek li-Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1011. Mere: nearne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. dl. 15,50 m, š. 0,70 m, gl. 0,49 m. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop za telefonsko kineto SE 1011 1040. Mere: dl. 16,80 m, š. 0,50 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L–N117, K–L116. Opis: jarek linearne SE 1042 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. L119, L118. Opis: zbit rumenkasto rjav preseka: U. Interpretacija: vkop jarka, ki seka jarek SE 1001, s glinen melj z Betonom (60 %). Oblika tlorisa: linearna. Oblika polnilom SE 1010. Mere: dl. 15,50 m, š. 0,70 m, gl. 0,49 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 717 preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1043, kanal. Mere: vel. 3–5 cm). Oblika preseka: A–presek. Interpretacija: recen- dl. 1,10 m, š. 0,60 m, gl. 0,40 m. tno nasutje. Mere: dl. 6,00 m, š. 2,00 m, gl. 0,60 m. SE 1043 SE 1112 Lokacija: sek. Križišče, kv. L119, L118. Opis: jarek linearne oblike Lokacija: sek. kanal 3, kv. F065–F069. Opis: prodniki (vel. 0,5– s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: 8 cm). Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: recentno na- U. Interpretacija: vkop jarka s polnilom SE 1042 – kanal. Mere: sutje. Mere: gl. 0,22 m. dl. 1,10 m, š. 0,60 m, gl. 0,40 m. SE 2115 SE 1044 Lokacija: sek. kanal 2, kv. F–G/133–134. Opis: jama nepravilne Lokacija: sek. Križišče, kv. L119, L118. Opis: zbit temno rjav gli- oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika nen melj z Opeko (80 %). Oblika tlorisa: linearna. Oblika pre- preseka: U. Interpretacija: vkop za PTT jašek. Mere: dl. 2,00 m, seka: U. Interpretacija: polnilo kanala. Stara drenaža. Mere: dl. š. 3,50 m, gl. 1,70 m. 1,60 m, š. 0,50 m, gl. 0,34 m. SE 2148 SE 1045 Lokacija: sek. kanal 2, kv. F–G134–135. Opis: drobljiv olivno Lokacija: sek. Križišče, kv. L119, L118. Opis: jarek linearne oblike rjav meljast pesek z apnenčevi prodniki (3 %, vel. < 15 cm), s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: apnenčevimi lomljenci (1 %, vel. < 8 cm), peščenjaki (5 %, vel. U. Interpretacija: vkop za kanal s polnilom SE 1044. Mere: dl. < 3 cm), malto (1 %, vel. < 2 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), 1,60 m, š. 0,50 m, gl. 0,34 m. opeko (2 %, vel. < 3 cm). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: SE 1046 polnilo jame SE 6046 = SE 2115. Mere: dl. 3,09 m, š. 3,54 m, gl. 1,70 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. H–L/117–119. Opis: rumenkasto rja - va do temno sivkasto rjava glina s kamni (2 %, vel. < 0,20, SE 3006 cm 1 %, vel. < 15 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika pre- Lokacija: sek. Križišče, kv. L118–O118. Opis: zbit rjav glinen seka: nepravilna. Interpretacija: tampon. Mere: dl. 24,80 m, š. melj z apnenci (20 %, vel. < 22), beton (40 %). Oblika tlori- 16,80 m, gl. < 0,50 m. sa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1047 SE 3007 – kanalizacijskega priključka na jašek SE 1006. Mere: dl. 8,80 m, š. 0,60 m, gl. 0,42 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. N–O/117–118. Opis: rjava do zelo temno siv meljast pesek (60 %) in glinen pesek (25 %) z SE 3007 apnenčevimi prodniki (8 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (5 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. L118– O118. Opis: jarek linearne < 5 cm), malto (1 %, vel. < 15 cm), opeka (1 %, vel. < 10 cm). oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: polnilo vkopa 1007. preseka: U. Interpretacija: vkop kanalizacijskega priključka s Mere: dl. 11,50 m, š. 0,70 m, gl. 0,15 m. polnilom SE 3006. Mere: dl. 8,80 m, š. 0,60 m, gl. 0,42 m. SE 1065 SE 3011 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055–E058. Opis: jarek nepravilne Lokacija: sek. Križišče, kv. N118, O118. Opis: jama oglate oblike oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: preseka: U. Interpretacija: recentni vkop. Mere: dl. 14,85 m, š. nepravilna. Interpretacija: vkop za jašek SE 1006. Mere: dl. 0,37 m, gl. 0,50 m. 1,02 m, š. 1,05 m. SE 1066 SE 3012 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055–E058. Opis: rahel rumenorjav Lokacija: sek. Križišče, kv. L118, K118. Opis: trden rjav glinen peščen melj s kamni (15 %, vel. 1–5 cm), keramiko (2 %), pro- melj z apnenci (4 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki (15 %, dniki (8 %, vel. 2–5 cm), keramičnim gradbenim materialom vel. < 5 cm), opeko (1 %, vel. < 5 cm). Oblika tlorisa: linearna. (5 %, vel. 3–8 cm). Interpretacija: polnilo jarka 1065. Mere: dl. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo jarka SE 3013 s kovin- 14,85 m, š. 0,37 m, gl. 0,50 m. sko cevjo. Mere: dl. 21,30 m, š. 0,40 m, gl. 0,30 m. SE 1076 SE 3013 Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055, E056. Opis: zbit sivorjav pe- Lokacija: sek. Križišče, kv. L118, K118. Opis: jarek linearne oblike ščen melj. Oblika tlorisa: ovalna. Oblika preseka: U. Interpre- s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: tacija: recentno nasutje. Mere: dl. 0,80 m, š. 0,15 m, gl. 0,10 m. U. Interpretacija: vkop jarka s polnilom SE 3012 in cevjo. Mere: SE 1082 dl. 21,30 m, š. 0,40 m, gl. 0,30 m. Lokacija: sek. kanal 3, kv. E055, E056. Opis: rjav do svetlo siv SE 3017 peščen melj s kamni (10 %, vel. 2–5 cm), malto (15 %), prodniki Lokacija: sek. Križišče, kv. R117, O118, P118, R118. Opis: beton. (20 %, vel. 2–6 cm), keramičnim gradbenim materialom (5 %, Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: 718 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 kanalizacijska cev v jarku z vkopom SE 1007. Mere: dl. 11,30 m, SE 3029 š. 0,70 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F117–G117, F118. Opis: linearen vkop . SE 3018 Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: vkop kanalizacijskega jaška. Mere: dl. 8,20 m, š. 1,20 m, gl. 1,00 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F116, G116. Opis: sipek sivkasto rjav pesek z apnenčevimi prodniki (60 %, vel. < 15 cm). Oblika tlo- SE 3030 risa: oglata. Interpretacija: jašek. Mere: dl. 2,80 m, š. 2,30 m, Lokacija: sek. Križišče, kv. F117–G117, F118. Opis: beton. Oblika gl. 0,90 m. tlorisa: linearna. Interpretacija: betonska cev za kanalizacijo v SE 3019 vkopu SE 3029. Mere: dl. 8,20 m, š. 0,80 m, gl. 1,00 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L117, M117. Opis: zbita svetlo olivno SE 3031 rjava meljasta glina z apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 5 Lokacija: sek. Križišče, kv. F–J/112–J116. Opis: plastičen glinen cm, 10 %, vel. 5–15 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 15 cm). Oblika melj (60 %) pomešan s peščeno glino (25 %) z apnenčevi- tlorisa: nepravilna. Oblika preseka: nepravilna. Interpretacija: mi prodniki (2 %, vel. < 3 cm), kostmi (2 %), tufiti (4 %, vel. < recentno nasutje. Mere: dl. 7,50 m, š. 3,00 m, gl. 0,63 m. 12 cm), opeko (1 %, vel. < 3 cm), dolomiti (6 %, vel. < 12 cm). SE 3020 Interpretacija: recentno nasutje. Mere: dl. 20,00 m, š. 20,00 m, gl. 2,20 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. H117, H118. Opis: sipek rjav meljast pesek s skrilavci (20 %, vel. < 10 cm), dolomitov prodnik (40 %, SE 3032 vel. < 20 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. Lokacija: sek. Križišče, kv. F119. Opis: drobljiv rjav glinen pe- Interpretacija: polnilo vkopa za kanalizacijo SE 3021. Mere: dl. sek. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: 6,20 m, š. 2,80 m, gl. 0,64 m. polnilo kanalizacijskega jarka z vkopom SE 3033. Mere: dl. SE 3021 3,00 m, š. 0,70 m, gl. 0,40 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. H117, H118. Opis: jama oglate oblike SE 3033 z oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: Lokacija: sek. Križišče, kv. F119. Opis: jarek linearne oblike s oglata. Interpretacija: vkop za kanalizacijo s polnilom SE 3020. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika prese- Mere: dl. 6,20 m, š. 2,80 m, gl. 0,64 m. ka: U. Interpretacija: kanalizacijski jarek. Mere: dl. 3,00 m, š. SE 3022 0,70 m, gl. 0,40 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. G119. Opis: svetlo olivno rjav glinen SE 3035 melj. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretaci- Lokacija: sek. Križišče, kv. F116, F117–L117, G118–L118. Opis: zbit ja: polnilo vkopa za zidani kanal SE 3024. Mere: dl. 1,70 m, š. rjav do svetlo olivno rjav meljast pesek (25 %) s peskom (5 %) 0,80 m, gl. 0,50 m. in glino (10 %), apnenci (2 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi pro- SE 3023 dniki (50 %, vel. < 20 cm), malto (3 %, vel. < 30 cm), tufiti (3 %, vel. < 5 cm), opeko (2 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepra - Lokacija: sek. Križišče, kv. G119. Opis: jarek linearne oblike s vilna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa SE 3036. presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika prese - Mere: dl. 21,80 m, š. 2,80 m. ka: U. Interpretacija: vkop za zidan kanal SE 3024. Mere: dl. 1,70 m, š. 0,80 m, gl. 0,50 m. SE 3036 SE 3024 Lokacija: sek. Križišče, kv. F–L/116–L117. Opis: jama nepravilne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. G119. Opis: kanal iz malte (5 %) in preseka: U. Interpretacija: vkop za kanal. Mere: dl. 21,80 m, š. opek (95 %). Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Inter - 2,80 m. pretacija: kanal v vkopu SE 3023. Mere: dl. 1,70 m, š. 0,30 m, gl. 0,30 m. SE 3042 SE 3028 Lokacija: sek. Križišče, kv. S118, R118. Opis: beton. Oblika tlo- risa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: jašek. Mere: dl. Lokacija: sek. Križišče, kv. F117–G117, F118. Opis: sipek rjav me - 1,70 m, š. 0,75 m. ljast pesek z apnenci (5 %, vel. < 10 cm), apnenčevimi prodni - ki (20 %, vel. < 20 cm), skrilavci (10 %, vel. < 10 cm), skrilavci SE 3043 (30 %, vel. < 20 cm), tufi (5 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: Lokacija: sek. Križišče, kv. S118, R118. Opis: jama oglate oblike linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa za z oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: kanalizacijski jarek, ki se diagonalno priključi na jašek SE 1023. oglata. Interpretacija: vkop za betonski jašek SE 3042. Mere: Mere: dl. 8,20 m, š. 1,20 m, gl. 1,00 m. dl. 1,70 m, š. 0,95 m. SE 3044 Lokacija: sek. Križišče, kv. L118. Opis: beton. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: U. Interpretacija: okrogel betonski Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 719 jašek na katerega je bil priključen kanal z vkopom SE 1007 in SE 3111 ga je poškodoval že vkop za staro drenažo SE 1003. Mere: dl. Lokacija: sek. Križišče, kv. J116. Opis: sipek svetlo siv pesek 0,80 m, š. 0,80 m, gl. 0,38 m. z apnenčevimi prodniki (77 %, vel. < 12 cm), tufiti (3 %, vel. SE 3045 < 5 cm). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: polnilo vkopa SE 1022 jaška SE 1021. Lokacija: sek. Križišče, kv. L118. Opis: sipek sivkasto rjav pesek z apnenčevimi prodniki (80 %, vel. < 12 cm). Oblika tlorisa: SE 5000 okrogla. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa za Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/115–119. Opis: železna cev. betonski jašek SE 3044. Mere: pr. 1,50 m, gl. 0,38 m. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: presek okrogle obli- SE 3046 ke. Interpretacija: plinska cev. Mere: dl. 20,10 m, š. 0,20 m, gl. 0,60 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L118. Opis: jama krožne oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Oblika preseka: U. SE 5001 Interpretacija: vkop za betonski jašek. Mere: pr. 1,50 m, š. m, Lokacija: sek. Križišče, kv. D–E/115–119. Opis: linearen jarek z gl. 0,38 m. oglatim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: SE 3073 presek okrogle oblike. Interpretacija: vkop za plinovod. Mere: dl. 20,10 m, š. 0,20 m, gl. 0,60 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. O118. Opis: struktura iz opek (vel. 30 × 14 cm) in sivkaste, precej trdne malte, premešane z drob- SE 5002 nimi kamni (< 0,5 cm). Oblika tlorisa: oglata. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. F118, E118. Opis: betonska cev. Obli- opečnata struktura. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,30 m, gl. 0,16 m. ka tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: kanaliza- SE 3074 cijska cev. Mere: dl. 3,80 m, š. 1,10 m, gl. 1,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L117, L118. Opis: svetlo olivno rjava SE 5003 glina s kamni (9 %, vel. < 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm). Obli- Lokacija: sek. Križišče, kv. F118, E118. Opis: jarek linearne oblike ka tlorisa: ovalna. Interpretacija: zasujte vkopa 3075. Mere: dl. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika prese- 0,80 m, š. 0,60 m, gl. 0,10 m. ka: U. Interpretacija: vkop za kanalizacijo. Mere: dl. 3,80 m, š. SE 3075 1,10 m, gl. 1,30 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. L117, L118. Opis: jama krožne oblike s SE 5004 presekom v obliki črke V. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretacija: Lokacija: sek. Križišče, kv. F118, E118. Opis: betonska cev. Obli- jama za kol. Mere: dl. 0,80 m, š. 0,60 m, gl. 0,10 m. ka tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: kanaliza- SE 3076 cijska cev. Mere: dl. 2,80 m, š. 1,00 m, gl. 0,85 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. K117, K118. Opis: svetlo olivno rjava SE 5005 do zelenkasto siva glina z apnenčevimi prodniki (10 %, vel. Lokacija: sek. Križišče, kv. F118, E118. Opis: jarek linearne oblike < 10 cm), kamni (2 %, vel. < 3 cm), ogljem (1 %, vel. < 1 cm), s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: keramičnim gradbenim materialom (2 %, vel. < 3 cm). Oblika U. Interpretacija: vkop za kanalizacijsko cev. Mere: dl. 2,80 m, tlorisa: ovalna. Interpretacija: zasujte vkopa 3077. Mere: dl. š. 1,00 m, gl. 0,85 m. 0,80 m, š. 0,65 m, gl. 0,10 m. SE 5006 SE 3077 Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: betonska cev. Oblika tlo- Lokacija: sek. Križišče, kv. K117, K118. Opis: jama krožne oblike risa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: kanalizacijska s presekom v obliki črke V. Oblika tlorisa: ovalna. Interpretaci- cev. Mere: dl. 9,00 m, š. 0,85 m, gl. 0,60 m. ja: jama za kol. Mere: dl. 0,80 m, š. 0,65 m, gl. 0,10 m. SE 5007 SE 3078 Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: jarek linearne oblike s Lokacija: sek. Križišče, kv. M118, M117. Opis: svetlo olivno rja- presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: va do rjava glina (60 %) pomešan s peščeno glino (25 %) z U. Interpretacija: vkop za kanalizacijsko cev. Mere: dl. 3,40 m, apnenčevimi prodniki (5 %, vel. < 5 cm), kamni (5 %, vel. < š. 0,85 m, gl. 0,60 m. 5 cm), opeko (5 %, vel. < 30 cm). Oblika tlorisa: oglata. Oblika SE 5008 preseka: nepravilna. Interpretacija: zasujte vkopa 3079. Mere: Lokacija: sek. Križišče, kv. E115–E118. Opis: betonska cev. Obli-dl. 0,85 m, š. 0,80 m, gl. 0,20 m. ka tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: kanali-SE 3079 zacijska cev (za odvod meteorskih vod). Mere: dl. 17,40 m, š. Lokacija: sek. Križišče, kv. M118, M117. Opis: jama oglate obli- 0,70 m, gl. 0,80 m. ke s presekom nepravilne oblike. Oblika tlorisa: oglata. Obli- ka preseka: nepravilna. Interpretacija: jama za kol. Mere: dl. 0,75 m, š. 0,67 m, gl. 0,1 m. 720 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 5009 SE 5019 Lokacija: sek. Križišče, kv. E115–E118. Opis: jarek linearne oblike Lokacija: sek. Križišče, kv. D117, D116. Opis: betonski jašek di- s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: menzij 2,90 × 2,90, ki je bil zasut s peščeno glino, premeša- U. Interpretacija: vkop za kanalizacijsko cev SE 5008. Mere: dl. no z gruščem. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. 17,40 m, š. 0,70 m, gl. 1,40 m. Interpretacija: betonski jašek. Mere: dl. 3,50 m, š. 3,35 m, gl. SE 5010 2,00 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E–F/116–117. Opis: železna cev. Obli- SE 5020 ka tlorisa: linearna. Oblika preseka: presek okrogle oblike. In- Lokacija: sek. Križišče, kv. D117, D116. Opis: jama oglate oblike terpretacija: vodovodna cev. Mere: dl. 5,30 m, š. 2,80 m, gl. z oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: 1,00 m. oglata. Interpretacija: vkop za betonski jašek SE 5019. Mere: SE 5011 dl. 3,50 m, š. 3,35 m, gl. 2,00 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E–F/116–117. Opis: jarek linearne SE 5021 oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika Lokacija: sek. Križišče, kv. E119, E118. Opis: betonska cev. Obli- preseka: U. Interpretacija: vkop za vodovodno cev. Mere: dl. ka tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: kanali- 5,30 m, š. 2,80 m, gl. 1,00 m. zacijska cev – polnilo. Mere: dl. 2,10 m, š. 0,90 m, gl. 0,45 m. SE 5012 SE 5022 Lokacija: sek. Križišče, kv. D115–D119. Opis: linearen jarek z Lokacija: sek. Križišče, kv. E119, E118. Opis: jarek linearne oblike oglatim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: presek okrogle oblike. Interpretacija: vodovodna cev. Mere: U. Interpretacija: vkop za kanalizacijsko cev SE 5021. Mere: dl. dl. 13,30 m, š. 1,30–2,50 m, gl. 0,70 m. 1,95 m, š. 0,90 m, gl. 0,45 m. SE 5013 SE 5032 Lokacija: sek. Križišče, kv. D115–D119. Opis: jarek linearne Lokacija: sek. Križišče, kv. D116. Opis: zbit olivno rjav glinen oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika pesek z apnenci (10 %, vel. < 5 × 3 × 3,5 cm), apnenčevimi preseka: U. Interpretacija: vkop za vodovodno cev. Mere: dl. prodniki (60 %, vel. < 15 × 6 × 7 cm). Oblika tlorisa: nepra- 13,30 m, š. 1,30–2,50 m, gl. 0,70 m. vilna. Interpretacija: polnilo vkopa 5033. Mere: dl. 1,95 m, š. SE 5014 1,10 m, gl. 0,70 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. D115–D119. Opis: železna cev. Oblika SE 5033 tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: nedelujoča Lokacija: sek. Križišče, kv. D116. Opis: apnenci (10 %, vel. < 10 × cev za vodo s polnilom. Mere: dl. 2,90 m, š. 0,20 m, gl. 1,00 m. 8 × 4 cm), apnenčevimi prodniki (45 %, vel. < 20 × 8 × 6 cm), SE 5015 peščenjaki (5 %, vel. < 10 cm), les (1 %, vel. < 20 cm), keramič- ni gradbeni material (3 %, vel. < 10 cm). Interpretacija: vkop, Lokacija: sek. Križišče, kv. D118. Opis: jarek linearne oblike s nastal pri popravilu vodovodne cevi SE 5015. Mere: dl. 1,90 m, presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: š. 1,05 m, gl. 0,70 m. U. Interpretacija: vkop za nedelujoče cevi za vodovod. Mere: dl. 2,90 m, š. 0,20 m, gl. 1,00 m. SE 5037 SE 5016 Lokacija: sek. Križišče, kv. E116, D116. Opis: temno sivkasto rjav glinen pesek z apnenci (10 %, vel. < 15 × 15 cm), Apnenčev Lokacija: sek. Križišče, kv. E118, D118. Opis: betonski jašek di - prodnik(3 %, vel. < 20 × 4 cm), apnenčevimi prodniki (8 %, menzij 1,75 × 1,40 × 1,90, ki je bil zasut z ilovico, premešano z vel. 3–12 cm), peščenjaki (15 %, vel. 5–20 × 20 cm), malto gruščem. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: oglata. Inter - (10 %, vel. < 15 × 10 cm), keramičnim gradbenim materialom pretacija: betonski jašek. Mere: dl. 1,75 m, š. 2,20 m, gl. 2,00 m. (2 %, vel. < 10 cm), tegulami (2 %, vel. 10–15 cm), tufiti (2 %, SE 5017 vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo Lokacija: sek. Križišče, kv. E118, D118. Opis: jama oglate oblike vkopa 5033; del polnila SE 5032. Mere: dl. 3,70 m, š. 1,60 m, z oglatim presekom. Oblika tlorisa: oglata. Oblika preseka: gl. 0,14 m. oglata. Interpretacija: vkop za betonski jašek SE 5016. Mere: SE 5060 dl. 1,75 m, š. 2,20 m, gl. 2,00 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: drobljiv temno sivkasto SE 5018 rjav glinen pesek s peščenjaki (10 %, vel. < 10 × 6 × 3 cm), Lokacija: sek. Križišče, kv. D–F115–119. Opis: pesek in grušč. malto (5 %, vel. < 3 cm), prodniki (15 %, vel. < 12 × 8 × 4,5 cm), Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: recentna nasutja, tufiti (10 %, vel. < 5 × 3 × 2,5 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. odstranjena s strojnim izkopom. Mere: dl. m, š. m, gl. 1,80 m. Interpretacija: polnilo vkopa 5061. Mere: dl. 0,90 m, š. 0,95 m, gl. 0,20 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 721 SE 5061 SE 5216 Lokacija: sek. Križišče, kv. E116. Opis: jama nepravilne oblike. Lokacija: sek. Križišče, kv. C–D/115–119. Opis: beton. Oblika Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: recenten vkop ne- tlorisa: linearna. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: tele- znane namembnosti. Mere: dl. 0,90 m, š. 0,95 m, gl. 0,20 m. komunikacijska kineta. Mere: dl. 15,50 m, š. 1,50 m, gl. 0,80 m. SE 5149 SE 5217 Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: betonska cev. Oblika tlo- Lokacija: sek. Križišče, kv. Kv. C–D/115–119. Opis: linearen jarek risa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: kanalizacijska z oglatim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika prese- cev. Mere: dl. 7,50 m, š. 0,50 m, gl. 0,50 m. ka: oglata. Interpretacija: vkop za telekomunikacijsko kineto. SE 5150 Mere: dl. 15,50 m, š. 1,50 m, gl. 0,80 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: jarek linearne oblike s SE 5233 presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika prese- Lokacija: sek. Križišče, kv. C118. Opis: zelo temno sivkasto rjav ka: U. Interpretacija: kanalizacijski jarek. Mere: dl. 7,50 m, š. glinen melj z apnenci (5 %, vel. < 3 cm), apnenčevimi prodniki 0,50 m, gl. 0,50 m. (2 %, vel. < 2 cm), peščenjaki (2 %, vel. < 2 cm). Oblika tlorisa: SE 5151 okrogla. Interpretacija: polnilo vkopa 5234. Mere: pr. 0,37 m, gl. 0,17 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: mazav temno sivkasto rjav glinen pesek z apnenci (5 %, vel. 5–20 cm), apnenčevi- SE 5234 mi prodniki (15 %, vel. < 8 cm), apnenčevimi prodniki (2 %, Lokacija: sek. Križišče, kv. C119. Opis: jama krožne oblike s vel. 8–25 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 8 cm), malto (5 %, vel. < presekom U-oblike. Oblika tlorisa: okrogla. Interpretacija: 5 cm), keramičnim gradbenim materialom (3 %, vel. < 10 cm). jama neznane namembnosti. Mere: pr. 0,37 m, gl. 0,17 m. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: recentno nasutje. SE 5328 Mere: dl. 2,40 m, š. 1,50 m, gl. 0,10 m. Lokacija: sek. Križišče, kv. F114, E114. Opis: beton. Oblika tlo-SE 5152 risa: linearna. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: kineta za Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: betonska cev. Oblika tlo- telekomunikacijsko napeljavo. Mere: dl. 5,50 m, š. 0,60 m, gl. risa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: kanalizacijska 0,45 m. cev. Mere: dl. 7,50 m, š. 0,50 m, gl. 0,50 m. SE 5329 SE 5153 Lokacija: sek. Križišče, kv. F114, E114. Opis: linearen jarek z Lokacija: sek. Križišče, kv. E120. Opis: jarek linearne oblike s oglatim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika prese- oglata. Interpretacija: jarek za telekomunikacijsko napeljavo. ka: U. Interpretacija: kanalizacijski jarek. Mere: dl. 7,50 m, š. Mere: dl. 5,50 m, š. 0,60 m, gl. 0,45 m. 0,50 m, gl. 0,50 m. SE 6006 SE 5172 Lokacija: sek. 2, kv. Interpretacija: recentne plasti, ki so bile Lokacija: sek. Križišče, kv. F117, E117. Opis: betonska cev. Obli- odstranjene s strojnim izkopom. V profilu 6000 je plast 6006 ka tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: betonska zajemala SE 6008, 6009, 6010, 6012. cev – polnilo recentne kanalizacije. Mere: dl. 4,50 m, š. 0,70 m, SE 6008 gl. 0,70 m. Lokacija: sek. 2, kv. D124, D125, E124, E125. Interpretacija: SE 5173 recentno nasutje za cestišče iz asfalta. Mere: š. 6,60 m, gl. Lokacija: sek. Križišče, kv. F117, E117. Opis: jarek linearne oblike 0,26 m. s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: SE 6009 U. Interpretacija: vkop za cev SE 5172 (recentno kanalizacijo). Lokacija: sek. 2, kv. D–E/124–125. Opis: zelo temno siv meljast Mere: dl. 4,50 m, š. 0,70 m, gl. 0,70 m. pesek z apnenčevimi prodniki (8 %, vel. < 5 cm), peščenjaki SE 5198 (2 %, vel. < 3 cm). Interpretacija: nasutje. Mere: š. 4,50 m, gl. Lokacija: sek. Križišče, kv. B–D/117–118. Opis: železna cev. 0,19 m. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: vo- SE 6010 dovodna cev. Mere: dl. 7,00 m, š. 1,20 m, gl. 0,50 m. Lokacija: sek. 2, kv. D–E/124–125. Opis: rahel svetlo rjavkasto SE 5199 siv meljast pesek z apnenčevimi prodniki (40 %, vel. 2–7 cm), Lokacija: sek. Križišče, kv. B–D/117–118. Opis: jarek linearne ogljem (2 %, vel. < 2 cm), opeko (2 %, vel. < 4 cm). Interpreta- oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika cija: nasutje. Mere: š. 6,80 m, gl. 0,60 m. preseka: U. Interpretacija: vkop za vodovodno cev. Mere: dl. 7,00 m, š. 1,20 m, gl. 0,50 m. 722 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 SE 6012 SE 6061 Lokacija: sek. 2, kv. D124. Opis: mazav črn peščen melj z Lokacija: sek. 2, kv. E133. Opis: mazav zelo temno sivkasto rjav ogljem (40 %). Interpretacija: nasutje. Mere: š. 0,35 m, gl. melj. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo recen- 0,05 m. tnega vkopa SE 6062. Mere: dl. 0,30 m, š. 0,28 m, gl. 0,15 m. SE 6014 SE 6062 Lokacija: sek. 2, kv. D–E/125–131. Opis: zelo temno rjav gli- Lokacija: sek. 2, kv. E133. Opis: jama nepravilne oblike. Obli- nen melj z apnenci (4 %, vel. < 10 × 6 × 3 cm), apnenčevimi ka tlorisa: nepravilna. Interpretacija: recentni vkop. Mere: dl. prodniki (20 %, vel. < 5 cm), peščenjaki (10 %, vel. < 20 cm), 0,46 m, š. 0,32 m, gl. 0,15 m. ogljem (1 %, vel. < 1 cm), opeko (5 %, vel. < 10 cm). Oblika SE 7001 tlorisa: linearna. Oblika preseka: oglata. Interpretacija: polnilo Lokacija: sek. Križišče JZ, kv. E–F/112–114. Opis: jarek linearne vkopa za kanalizacijsko cev. Mere: dl. 40,40 m, š. 0,65–0,75 m. oblike s presekom U-oblike. Oblika tlorisa: linearna. Oblika SE 6015 preseka: U. Interpretacija: recenten vkop za cev. Mere: dl. Lokacija: sek. 2, kv. D–E/125–130. Opis: linearen jarek z ogla- 6,40 m, š. 0,60 m, gl. 0,20 m. tim presekom. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: ogla- SE 7501 ta. Interpretacija: vkop za kanalizacijo. Mere: dl. 40,40 m, š. Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D–E/097–098. Opis: zbita rjavka-0,65–0,75 m. sto rumena meljasta glina (59 %) pomešana s sivim peskom SE 6018 (30 %) s kostmi (1 %, vel. < 5 cm), opeko (10 %, vel. < 10 cm). Lokacija: sek. 2, kv. D125–D134. Opis: drobljiv temno sivkasto Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: recentno nasutje (od rjav peščen melj z apnenčevimi prodniki (20 %, vel. < 5 cm), železnice). Mere: dl. 15,28 m, š. 2,89 m, gl. 0,82 m. peščenjakovimi prodniki (2 %, vel. < 4 cm), kosi marmorja SE 7503 (1 %, vel. < 10 cm), opeko (2 %, vel. < 1 cm). Oblika tlorisa: Lokacija: sek. PRK–KRZ, kv. D094, E094. Opis: rahel črn me-linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: polnilo vkopa za ljast pesek z apnenčevimi prodniki (30 %, vel. < 12 cm), ope-vodovodno cev. Mere: š. 0,48 m, gl. 0,90 m. ko (10 %, vel. < 10 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpreta-SE 6019 cija: izravnava. Mere: dl. 2,33 m, š. 1,73 m, gl. 0,34 m. Lokacija: sek. 2, kv. D125 – D134. Opis: linearen vkop. Oblika tlorisa: linearna. Oblika preseka: U. Interpretacija: jarek za vo- dovodno napeljavo. Mere: š. 0,48 m, gl. 0,90 m. SE 6045 Lokacija: sek. 2, kv. F134, E134. Opis: zbita olivno rjava do te- mno sivkasto rjav glinen pesek z apnenci (5 %, vel. < 4 × 3 × 2 cm), apnenčevimi prodniki (10 %, vel. < 18 × 7 × 6 cm, 15 %, vel. < 4 × 3 cm), peščenjaki (5 %, vel. < 10 × 6 × 3 cm), peščenjakovi klesanci (2 %, vel. 48 × 23 × 19 cm), malto (2 %, vel. < 5 × 3 × 3 cm), kosi betona (1 %, vel. < 30 × 22 × 18 cm), asfalta (1 %, vel. < 20 × 16 × 7 cm), opeke (5 %, vel. < 4 × 5 × 2 cm). Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: polnilo vkopa za telefonski kabel. Mere: dl. 3,60 m, š. 2,20 m. SE 6046 Lokacija: sek. 2, kv. F134, E134. Opis: jarek nepravilne oblike. Oblika tlorisa: nepravilna. Interpretacija: recenten vkop za te- lefonski kabel. Mere: dl. 3,66 m, š. 2,21 m, gl. 2,45 m. SE 6047 Lokacija: sek. 2, kv. E134. Opis: rahel svetlo olivno rjav peščen melj. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: polnilo recentne- ga vkopa za telefonski kabel. Mere: dl. 1,80 m, š. 0,29 m, gl. 0,15 m. SE 6048 Lokacija: sek. 2, kv. E134. Opis: linearen vkop z oglatim prese- kom. Oblika tlorisa: linearna. Interpretacija: vkop za telefonski kabel. Mere: dl. 1,80 m, š. 0,39 m, gl. 0,15 m. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 723 15Katalog gradiva Tina Žerjal, Iris Bekljanov Zidanšek, Jure Krajšek, Andreja Krašna, Lina Furlan, Karla Varga V katalogu so navedene določljive najdbe iz arheoloških 2015, 162–163, fakture N, NK, GK) in tipe posodja (Krajšek plasti izven grobov, ki nosijo zaporedne kataloške števil- 2015, 164–210, tipi Ce I.-VIII). Tipologijo smo dopolnili z no- ke. Predstavljene so tiste, ki so bile že na terenu uvrščene vimi variantami, tipi in fakturami, ki so bile pripravljene že k posebnim najdbam kot drugi diagnostični kosi. Med za objavo gradiva izkopavanj III. etape na Mariborski cesti v steklenim in keramičnim gradivom je bila izločena veči- Celju v letih 2003 in 2004 (Žerjal, Krajšek, Bekljanov Zidan- na odlomkov ustij, ročajev, držajev, dna, ornamentiranih šek 2023; Žerjal et al. 2023: glej uvod v katalog). ostenj in uvoženega gradiva, med kovinskim gradivom Tehnološke skupine ali fakture keramike so določene po odlomki, ki so bili tipološko določljivi, in med opečnatim makroskopskih lastnostih keramike (zrnatost, prečiščenost, gradivom vsi odlomki z žigi in opeke posebnih oblik. primesi (vrsta primesi, velikost delcev in njihova gostota), Najdbe v katalogu so predstavljene po stratigrafskih enotah trdota, tehnika žganja, poroznost, značilnosti površine in (SE), kot si sledijo v poglavju o stratigrafiji: kronološko po njene morebitne dodelave, vrsta nanosa ali premaza, način fazah, sektorjih in SE. V besedilu je stratigrafija predstavljena oblikovanja posodja), ki smo jih opazovali s prostim oče- od najnižjih plasti in najstarejših faz najdišča proti najvišjim som. Opisana so tudi stanja ohranjenosti in deformacije plastem, ki predstavljajo najmlajšo fazo. Na koncu so pred- (prežgano, sledi uporabe). Barva svežega preloma kerami- stavljene pomenljive najdbe, za katere ni jasnih najdiščnih ke je navedena opisno; barva premaza, zunanje ali notranje podatkov, so pa pomembne za skupno sliko najdišča ali površine in robov je navedena posebej le, če se razlikuje od analizo gradiva. barve svežega preloma ali njegovega jedra. Opis najdbe (tudi v katalogu grobov) je sestavljen iz najdišč- Tehnika izdelave steklene posode (izdelano v kalupu, pihano nih podatkov (SE, kvadrant, posebna najdba (PN), številka v kalup, prosto pihano) sledi opisu predmeta. Sledita barva obdelave (obd.), številka vzorca (VZ), inventarna številka), in prosojnost stekla. opisa predmeta, materiala ali zvrsti, tipa, oblike (ohranje- Pri kamnitih predmetih je poleg ostalih podatkov dodana nost, oblika, žig, okras), načina izdelave ali tehnoloških la - tudi petrografska analiza dr. Tomaža Verbiča in Andreje stnosti (faktura, barva), merskih podatkov (dolžina, širina, Krašne. Stekleno gradivo, kovinske in koščene najdbe je višina, debelina, premer, premer ustja, premer dna, procen - opisala Tina Žerjal, kovinske najdbe tudi Tilen Podobnikar, tualna ohranjenost oboda ustja ali dna, število odlomkov) kamnite najdbe Andreja Krašna, rimske keramične najdbe in datacije z analogijo (pri delu gradiva). Opisi se nekoliko Tina Žerjal, Iris Bekljanov Zidanšek in manjši del Jure Krajšek, razlikujejo po materialih. srednjeveške in novoveške keramične najdbe Iris Bekljanov Za določitev tipov in oblike predmetov so bile uporabljene Zidanšek. Numizmatično analizo sta izvedla Andrej Šemrov mednarodno uveljavljene tipologije ali klasifikacije. Datacije in Alenka Miškec. Pri urejanju opisov in mer najdb so sode- pri posameznih oblikah v katalogu so podane na osnovi ti- lovale še Andreja Krašna, Katja Plohl in Lina Furlan. poloških primerjav in ne na osnovi stratigrafije najdišča. V katalogu so izrisane tipološko izpovedne najdbe. Kovinski, Opisi novcev so omejeni na najdiščne podatke, nominal, koščeni in stekleni predmeti so izrisani v merilu 1 : 2, kresilo vladarja in letnice kovanja, povzeto po katalogu novcev v in jagode v merilu 1 : 1. Keramični predmeti so predstavljeni pogl. 6.1 Numizmatična analiza. v različnih merilih glede na velikost: oljenke in nekatero fino Opis lončenih predmetov je sestavljen iz vrste keramike, ki je posodje (italska sigilatna proizvodnja, keramika tankih sten) so izrisani v merilu 1 : 2, pri čemer so žigi na sigilati dodani pri večini določena že do proizvodnje natančno, tipa, opi - še v merilu 1 : 1; večina posodja in opek je prikazana v merilu sa, fakture (F) ali tehnološke skupine. Keramične tehnološke 1 : 3. Kamniti predmeti so izrisani v merilu 1 : 10 ali 1 : 5. Mno - skupine in fakture so razložene v začetku kataloga. Diser - gih železnih predmetov ni bilo mogoče primerno grafično tacija J. Krajška (Krajšek 2015) je bila osnova za določitve dokumentirati zaradi slabe ohranjenosti. celejske keramike: za tehnološke skupine ali fakture (Krajšek Najdbe hrani Pokrajinski muzej Celje. 724 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 Kratice in okrajšave OHU ohranjenost ustja (v %) A amfora PMC OHD ohranjenost dna (v %) Almgren Almgren 1923 PN Pokrajinski muzej Celje AR Augusta Raurica; Rütti 1991 pr. posebna najdba AS afriška sigilata PTS premer b. barva (preloma) RČ posnetek tere sigilate (po Istenič 1999) bnp. barva notranje površine Ricci recijska čaša bp. barva površine Riha Ricci 1985 bzp. barva zunanje površine Riha fibule ČG Curle 1911 rek. rekonstruiran/-a čaša gubanka SE stratigrafska enota d. dno š. širina db. debelina št. odl. število odlomkov dl. dolžina sek. Consp. Conspectus; Ettlinger 1990 Ritt. et al. 1991 Ritterlling 1913 Curle Ce Celje Riha 1986, 1994; nakit Dr. Dressel 1899 teg sektor Drag. Dragendorff 1895 u. tegula Dramont Hartley 1973 v. ustje EKK Egejska kuhinjska keramika vel. višina velikost F faktura ali tehnološka skupina Garbsch Garbsch 1965 gl. globina GK groba kuhinjska keramika GLK groba latenska keramika Goudineau Goudineau 1970 GTS galska sigilata Hayes Hayes 1972 IKK italska kuhinjska keramika inv. št. inventarna številka Isings Isings 1959 ITS italska sigilata KN katalog novcev KTS keramika tankih sten kv. kvadrant Loeschcke Loeschcke 1919 Lazar Lazar 2003 M melnica Marabini Marabini 1973 Mayet Mayet 1975 Mgdb Magdalensberg/Štalenski vrh (Schindler Kaudelka 1975) N navadna keramika NK namizno-kuhinjska keramika odl. odlomek/-ka/-ki/-kov obd. številka obdelave O oljenka OCK Oxe, Comfort, Kenrick 2000 ohr. ohranjen/-a Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 725 Tehnološke skupine/fakture 0,1 mm) pa je na površini posode. Posode so trdo do zelo Lokalna keramika tankih sten žnih in svetlorjavih odtenkih. Prelom je enakomeren ali pa trde žgane. Barva površine je enakomerna v rumenih, oran- N 3.1: KTS oksidacijska, zelo trda keramika; V razmeroma le ob robovih svetleje obarvan in kaže na žganje lončenine ravnem prelomu so vidni redki zaobljeni vključki in ostrorobi v stalni oksidacijski atmosferi. Posode so izdelane na hitrem dodatki. Zaobljeni vključki, ki so naravni del gline, so veliki vretenu. največ 0,3 mm. Večinoma gre za delce kremena in železove N 1.1a: enak opis kot zgoraj N 1.1, oksidacijsko žgana, raz-okside. Pridani ostrorobi vključki so redki, iz karbonatnih in like v barvi preloma in površine: svetlo siv prelom, barva nekarbonatnih kamnin v velikosti 0,1–0,2 mm. Bolj opazne, površine rdeča, na površini vidni zelo gosti fini delci sljude. pogostejše in večje kot vključki so pore, ki so v nekaterih N 1.2: Namizna keramika – redukcijska; Fakturni tip N 1.2 vzorcih redke, v drugih pa srednje pogoste; velike so lahko je po svoji recepturi, sestavinah in pregledu enak fakturne-do 0,5 mm. mu tipu N 1.1, vendar zaradi redukcijske atmosfere žganja N 3.2: KTS redukcijska, zelo trda keramika; Redukcijsko žga-drugačnega videza. V razmeroma ravnem prelomu so vi-na keramika iz na videz bolj prečiščenega in finega faktur-dni redki do srednje pogosti zaobljeni vključki in ostrorobi nega tipa. V razmeroma ravnem prelomu so vidni redki za-dodatki. Zaobljeni vključki, ki so naravno del gline, so veliki obljeni vključki in ostrorobi dodatki. Zaobljeni vključki, ki so največ 0,4 mm. Večinoma gre za delce kremena in železove naravni del gline, so veliki največ 0,3 mm. Večinoma gre za okside. Pridani ostrorobi vključki so bolj izenačenih dimenzij, delce kremena in železove okside. Pridani ostrorobi vključki veliki le 0,1–0,3 mm. Večinoma so iz nekarbonatnih kamnin, so izenačenih dimenzij, veliki le 0,1–0,2 mm in so tako iz čeprav so v nekaterih vzorčenih primerkih karbonatni do-nekarbonatnih kot tudi karbonatnih kamnin. Bolj opazne, datki prisotni v več kot 30 % deležu. Bolj opazne in večje pogostejše in večje kot vključki so pore, ki so v nekaterih kot vključki so pore, ki so v nekaterih vzorcih redke, v drugih vzorcih redke, v drugih pa srednje pogoste. Velikost por lah-pa srednje pogoste. Velikost por je lahko tudi 0,5 mm in več. ko dosega tudi 0,5 mm. Prelom je enakomeren, običajno (Muskovitna) sljuda je v prelomu redko vidna (fina, velikost temno rjav ali siv; površina je svetlo do temno sive barve. delcev < 0,1 mm), redka do srednje pogosta (fina, velikost N 3.2a: KTS redukcijska, enak opis kot zgoraj N 3.2, dimlje- delcev < 0,1 mm) pa je na površini posode. Posode so trdo nje v končni fazi žganja; keramika ima sivo do sivkasto rjavo do zelo trde žgane. Prelom je enakomeren v rumenih, sve- površino in roza prelom. tlo rjavih ali oranžnih tonih in le ob robovih temno sivo do N 3.2b: črno obarvan. V zadnji fazi žganja je bila namerno vzpo- KTS redukcijska, enak opis kot zgoraj N 3.2, dimlje - nje v končni fazi žganja; keramika ima sivo, sivkasto rjavo ali stavljena redukcijska atmosfera ter tako spremenjen zunanji temno sivo površino ter siv prelom. videz keramike. Barva površine je enakomerna svetla do temno siva. javim premazom. N 1.2a: enak opis kot zgoraj N 1.2, razlike v barvi: jedro roza N 3.3: KTS oksidacijska, enak opis kot zgoraj N 3.1, z rdečer- barve, rob preloma in zunanji površini sivi/dimljena zunanja N 3.4: KTS redukcijska, enak opis kot zgoraj N 3.2, redko s površina. črnim, pogosteje s temno sivim premazom. N 1.2b: enak opis kot zgoraj N 1.2, razlike v barvi: siv pre- Lokalna celejska namizna keramika lom/jedro, zelo temna do črna dimljena zunanja površina N 1.1: V razmeroma ravnem prelomu so vidni redki do sre- Lokalna celejska namizna keramika s premazom dnje pogosti zaobljeni vključki in ostrorobi dodatki. Zaoblje- ni vključki, ki so naravno del gline, so veliki največ 0,4 mm. N 2.1: Namizna keramika z rdečim premazom – oksidacij- Večinoma gre za delce kremena in železove okside. Pridani ska; Fakturni tip namizne keramike s premazom, ki je žgana v ostrorobi vključki so bolj izenačenih dimenzij, veliki le 0,1– oksidacijski atmosferi. Premazi so različnih barv – od rumen- 0,3 mm. Večinoma so iz nekarbonatnih kamnin, čeprav so kastih do zamolklo temno rdeče ali rjave barve. Na zunanji v nekaterih vzorčenih primerkih karbonatni dodatki prisotni (nepremazani) površini ga karakterizirajo predvsem rjave do v več kot 30 % deležu. Bolj opazne in večje kot vključki so rdeče »pege«. V razmeroma ravnem prelomu so vidni sre- pore, ki so v nekaterih vzorcih redke, v drugih pa srednje dnje pogosti zaobljeni vključki in ostrorobi dodatki. Zaobljeni, pogoste. Velikost por lahko obsega 0,5 mm in več. (Musko naravno prisotni vključki v glini so bele, umazano bele ali sve- - vitna) sljuda je v prelomu redko vidna (fina, velikost delcev tlo sive barve in običajno ne presegajo velikosti 0,2–0,3 mm. < 0,1 mm), redka do srednje pogosta (fina, velikost delcev < Večinoma gre za delce kremena in železove okside. Pridani 726 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 ostrorobi vključki so redki, bolj izenačenih dimenzij, veliki le Lokalna celejska kuhinjska keramika 0,1–0,3 mm. Opazne so redke pore, velike do 0,4 mm. Pri GK 1.1: nekaterih vzorcih so bolj opazne srednje pogoste okrogle in ovalne lise črne, temno sive, temno rdeče in rjavkasto rdeče Groba kuhinjska keramika – oksidacijsko žganje. V nerav- barve, ki so običajno velike med 0,4 in 1,5 mm. (Muskovitna) nem prelomu so v neprečiščeni glineni osnovi vidni zaob- sljuda je vidna v prelomu in na površini; je redka do srednje ljeni delci kremena in prašnati železovi oksidi. Velikost teh pogosta in fina (velikost delcev < 0,1–0,2 mm). delcev ne presega ene desetinke milimetra. Bolj so opazni ostrorobi (najverjetneje namerno mleti) delci kalcita, ki so bili N 2.2: Namizna keramika s črnim ali temno sivim prema- pridani kot talilo. Delež se običajno giblje med 15 in 30 %, zom, žgana v redukcijski atmosferi. V razmeroma ravnem velikost delcev pa je večinoma med 0,3 in 0,8 mm, vendar prelomu so vidni redki zaobljeni beli ali prosojni vključki in ravno tako niso redke velikosti 1 mm. Delci kalcita so nee- redki ostrorobi dodatki. Vidni vključki so. Vidni vključki so nakomerno mleti in tudi precej neenakomerno porazdeljeni izenačenih velikosti 0,2–0,3 mm. Večinoma so to delci kre- po glineni masi. Prelom je svetel, oranžne ali rjavkasto oran- mena in železovi oksidi. Opazne so redke pore, velike od žne barve; barva površine je enakomerna in običajno enaka 0,2 do 0,3 mm. (Muskovitna) sljuda je vidna le na površini, kot je barva preloma. Glede na barvo preloma in površine je srednje pogosta ter srednje velika do drobna (velikost del- je videti, kot bi bilo to posodje žgano v oksidacijski atmosfe- cev < 0,2 mm). Vključki so tako redkejši in bolj izenačenih ri. Vsi obravnavani odlomki so srednje trdi in drobljivi. velikosti kot pri N 2.1. Zaradi redukcijske atmosfere v za- ključnem delu procesa žganja so prelomi le rahlo temnejši, Odlomki posodja, izdelani iz fakturnega tipa GK 1.1, priha- nepremazana površina pa je svetlo do temno sive barve. jajo le iz lončarske deponije opuščene peči na Bregu (De- lavnica 5). Vsi primerki so zelo krhki in drobljivi, zato gre N 2.2a: Enak opis kot zgoraj N 2.2, razlike v barvi: roza je- najverjetneje le za sekundarno močno prežgane odlomke dro, površina temno sive barve. fakturnega tipa GK 1.2. N 2.2b: Enak opis kot zgoraj N 2.2, razlike v barvi: sivo je- GK 1.2: dro, površina temno sive barve. Groba kuhinjska keramika – redukcijska. V neravnem pre- Lokalna celejska glazirana keramika lomu so v neprečiščeni glineni osnovi vidni zaobljeni delci N 4.1: kremena in prašnati železovi oksidi. Velikost teh delcev ne Namizna keramika z glazuro – poznorimska faktur - ni tip namizne keramike žgane v oksidacijski atmosferi z presega ene desetinke milimetra. Bolj so opazni ostrorobi glazuro. Prelom posod, uvrščenih v ta fakturni tip, je enak (najverjetneje namerno mleti) delci kalcita, ki so bili pridani prelomu lončenine fakturnega tipa N 2.1. V razmeroma rav kot talilo. Delež se običajno giblje med 15 in 30 %, velikost - nem prelomu so vidni srednje pogosti zaobljeni vključki in delcev pa je večinoma med 0,3 in 0,8 mm, neredko tudi ostrorobi dodatki. Zaobljeni, naravno prisotni vključki v glini 1 mm. Delci kalcita so neenakomerno mleti in tudi precej so bele, umazano bele ali svetlo sive barve in običajno ne neenakomerno porazdeljeni po glineni masi. presegajo velikosti 0,2–0,3 mm. Večinoma gre za delce kre- Glede na analizirano lončenino je bilo vso posodje izdelano mena in železove okside. Pridani ostrorobi vključki so redki, iz GK 1.2 fakturnega tipa žgano v redukcijski atmosferi, kar bolj izenačenih dimenzij, veliki le 0,1–0,3 mm. Opazne so dokazuje barva preloma. Površina in barva posod sta nee- redke pore, velike do 0,4 mm. Pri nekaterih vzorcih so bolj nakomerni in lisasti; pri večini je zaradi uporabe (kuhanje, opazne srednje pogoste okrogle in ovalne lise črne, temno pogrevanje, pečenje) celotna zunanja ali le del zunanje po- sive, temno rdeče in rjavkasto rdeče barve, ki so običajno vršine (zaradi naknadne izpostavljenosti visokim temperatu- velike med 0,4 in 1,5 mm. (Muskovitna) sljuda je vidna v pre- ram ob prisotnosti kisika) svetel ter v rjavih, krem, oranžnih lomu in na površini; je redka do srednje pogosta in fina (veli- in temno rjavih odtenkih. ali rumenih odtenkih. V primeru čaš je pod glazuro oranžen Keramika je bila žgana pri nizkih temperaturah. Drobci mu- kost delcev < 0,1–0,2 mm). Glazura je prosojna v zelenkastih premaz, enak premazom z namiznega N 2.1 fakturnega skovitne sljude so opazni le na površini. tipa. Značilnost glazure je tudi razpokanost. Celotna površi- GK 1.4: enak opis kot zgoraj GK 1.2; razlike v barvi – robovi na glazure je razpokana in tvori mrežo polj, ki so običajno preloma rdečkasto rjavi ali rjavi, v jedru črne barve, barva manjša kot 1 mm², redko pa 1−2 mm². zunanje površine rjava, barva notranje površine temno rja- va; v tej fakturi se pojavljajo poznorimski lonci. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 727 GK 1.6: enak opis kot zgoraj GK 1.2; razlike v barvi – temno GK 3.3 siva v jedru, svetlo rjavi robovi, barva površine temno rjava, Groba oziroma zelo groba kuhinjska keramika – redukcijska; na zunanji površini smolnat premaz. od zgornje fakture GK 3.2 se razlikuje po vsebnosti zelo gostih GK 2.2: in zelo grobih obilnih delcih mletega kalcita velikosti od 1,0 do 3,0 mm. Barva površine je lisasta, rjava do temno rjava. Groba kuhinjska keramika – redukcijska; pogosto porozna, Fina kuhinjska keramika poznorimska; V neravnem prelomu so v glineni osnovi vi - dni posamezni redki zaobljeni delci. Kot talilo je pridan mlet NK 1.2: Namizno–kuhinjska keramika; izključno izdelava na ostrorob kalcit velikosti 0,2–1,0 mm. V primerjavi s fakturnim hitrem vretenu, tanke stene, raskav otip in redukcijsko žga- tipom GK 1.2 so delci bolj drobni in bolj enakomerno mleti, nje. Neprečiščena masa z dobro vidnimi zaobljenimi pro- enakomerno porazdeljeni po keramični masi. V neravnem zornimi (kremen) in črnimi delci. Delci so redki do srednje prelomu so v glineni osnovi vidni posamezni redki zaobljeni pogosti in ne presegajo velikosti 0,4 mm. Poleg zaobljenih delci. Kot talilo je pridan mlet ostrorob kalcit velikosti 0,2– delcev, ki so del same glinene mase, je pridan tudi bel ostro- 1,0 mm. V primerjavi s fakturnim tipom GK 1.2 so delci na rob karbonatni pesek (delci vel. 0,2–0,4 mm). Vsebnost pri- videz bolj drobni in bolj enakomerno mleti z velikostjo med danih neplastičnih sestavin je majhna in ne presega 10–15 0,4 in 0,7 mm. Delež dodanega kalcita se pri analiziranih % deleža. Redko so vidni tudi delci železovih oksidov, ki so primerkih giblje med 15 in 20 %. Delci talila so enakomerno mehki in močno porozni; njihova velikost je običajno med porazdeljeni po keramični masi. Vsi obravnavani primerki 0,8 in 1,5 mm. V prelomu je včasih vidna tudi »plastovitost« posod izdelani iz GK 2.2 so bili žgani v redukcijski atmosferi. keramične mase, ki ima običajno za posledico izredno nera- Glavna opazna razlika med fakturnima tipoma GK 1.2 in GK ven prelom. Pogoste so drobne pore, velikosti 0,05–0,1 mm. 2.2 je predvsem v obdelavi in ohranjenosti zunanje površine Na površini (notranji in zunanji) je vidna redka do srednje posode. Le–ta je pri GK 2.2 na videz porozna z luknjicami gosta muskovitna sljuda (< 0,1 mm). Posode so trdo do zelo velikosti pustila (0,2–1.0 mm). Količina izluženih delcev pu- trdo žgane v redukcijski atmosferi in vedno izdelane na hi- stila/talila na zunanji površini je okoli 80 %. Fakturni tip je trem kolesu. Zaradi uniformnosti posod domnevamo tudi značilen predvsem za poznorimsko obdobje. uporabo šablon. Barva preloma je običajno enakomerna GK 3.1: svetlo siva ali redko v sredini rjava ob robovih svetlo siva; barva površine je siva do črna. Groba kuhinjska keramika – oksidacijska različica GK 3.2, glej opis spodaj. NK 2.2: Srednje prečiščena masa z dobro vidnimi zaoblje- nimi delci. Keramična masa je bolj prečiščena, čeprav so GK 3.2: zaobljeni delci že naravno prisotni v glineni osnovi. Ostro- Groba kuhinjska keramika – redukcijska; V neravnem pre- robih (mletih) dodatkov (pustil in talil) je malo in so običaj- lomu so v osnovi vidni drobni zaobljeni delci, najverjetneje no manjši kot pri tipu NK 1.2. Karbonatni ostrorobi delci so kremen. Velikost ne presega 0,2 mm. Redko so vidni tudi redki (ok. 2 delca/mm²). Tudi zaobljenih prosojnih delcev prašnati rdeči železovi oksidi iste velikosti. Bolj opazen je kremena in črnih zaobljenih delcev je manj kot v NK 1.2. pridan pesek, ki predstavlja 10–15 % delež. Drobci so ostro- Površina je na otip manj groba, vendar še vedno raskava robi in večinoma veliki 0,2–0,5 mm. Velikost med 0,5 in in bolj prašna (oz. se rahlo praši in otira) kot pri fakturnem 1.0 mm je redka. Glede na videz gre za mlet kalcit. tipu NK 1.2. V masi je vidnih manj por. Muskovitna sljuda je Keramika je srednje trda do trda in žgana izključno v reduk drobna (< 0,1 mm) in večinoma srednje pogosta na površi- - ni, v prelomu pa ni vidna. Pri približno polovici pregledanih cijski atmosferi. Barva preloma je črne ali črnorjave barve. vzorcev tega fakturnega tipa je sljuda srednje pogosta na Razlika med fakturnima tipoma GK 1.2 in GK 3.2 je v velikosti notranji površini, na zunanji pa redka, kar bi lahko razložili in sortiranosti delcev pustila. Le–ti so pri fakturi GK 3.2 bolj z izpostavljanjem posod visoki temperaturi – najverjetneje enakomerno porazdeljeni in podobnih dimenzij. Ker se ta med žganjem. Posode so trdo do zelo trdo žgane v reduk - fakturni tip pojavlja na zgodnejših primerkih kuhinjskega cijski atmosferi in izdelane vedno na hitrem kolesu. Zaradi grobega posodja, in na primerkih grobih loncev s stožča - uniformnosti domnevamo uporabo šablon vsaj pri izdelavi stim narebrenim vratom (oblika I.2), ki najverjetneje izvirajo posameznih delov posod. Barva preloma je enakomerna iz latenske staroselske lončarske tradicije, je bil fakturni tip svetlo siva; barva površine je siva do črna. posebej izpostavljen. Kljub vsemu pa obstaja možnost, da omenjeni fakturni tip GK 3.2 predstavlja le različico bolje pri- NK 3.2: Srednje prečiščena masa z redkimi zaobljenimi delci pravljene lončarske mase GK 1.2. kremena; ti so sive, bele barve ali prosojni, velikost je manjša 728 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 od 0,4 mm. Količina dodatkov je manjša od 10 %. Pridani Srednjeveška in novoveška keramika delci so bele, umazano bele in rumenkaste barve, ostroro- MAJOL: majolika: finozrnata lončarska masa svetlo rdeče bi in razmeroma fini, saj ne presegajo velikosti 0,2–0,3 mm. barve brez vključkov; zelo trda; žganje: oksidacijsko; bela Prelom je enakomeren, pore so redke in različnih dimenzij engoba pod barvno poslikavo, nad tem prozoren lošč. – od 0,1 do 0,7 mm. Vsebuje tudi redke porozne, mehke in GPEČ : loščena pečnica: drobnozrnata lončarska masa z delno preperele delce železovih oksidov. V prelomu so vidni vključki: obilno srednje velikih zrnc železovih oksidov, zmer-zelo redki, na površini pa redki do srednje pogosti in zelo no srednje velikih zrnc groga, zmerno drobnih zrnc kreme-fini (< 0,1 mm) delci (muskovitne) sljude. Zaradi enakomer-na, redko srednje velikih zrnc kalcita; trda; žganje: oksida-nih in razmeroma finih delcev je površina fakturnega tipa cijsko; bela engoba pod prozornim loščem ali neprozoren NK 3.2 na pogled bolj podobna površini namizne keramike, lošč v mlajših primerkih. vendar je na otip rahlo raskava in se močneje otira. Zaradi raskavega otipa in enakih oblik ter oblik lončenine kot pri PEČ: pečnica brez premaza; drobnozrnata lončarska masa NK 1.2 in 2.2 je ta fakturni tip uvrščen v namiznokuhinjsko z vključki: obilno srednje velikih zrnc železovih oksidov, skupino. Posode so trdo do zelo trdo žgane v redukcijski zmerno srednje velikih zrnc groga, zmerno drobnih zrnc atmosferi in izdelane vedno na hitrem kolesu. Zaradi uni- kremena, redko srednje velikih zrnc kalcita; trda; žganje: formnosti posod domnevamo tudi uporabo šablon. Barva oksidacijsko. površine je siva. KPEČ KALUP: kalup za pečnice: drobno do grobozrnata preloma je običajno enakomerna zelo svetlo siva; barva roza do svetlo rjava lončarska masa z vključki: obilno sre- Oljenke dnje velikih zrnc železovih oksidov, zmerno srednje velikih O1 zrnc groga, zmerno drobnih zrnc kremena, redko srednje : Reliefne italske oljenke. Oksidacijsko žgana, mehka do trda keramika z gladko površino. Prečiščena glina z redki velikih zrnc kalcita; trda; žganje: oksidacijsko. - mi vključki: v prelomu se vidijo redka zrnca apnenca (fina, SVK NAM: trda oksidacijsko žgana namizna keramika, zelo drobna in redka), sljude (fine in redke luske), zdrobljene drobno zrnata lončarska masa z redkimi vključki zelo finih keramike (fina in drobna zrnca, redka). Premaz na zunanji zrnc železovih oksidov; zelo trda; žganje: oksidacijsko. površini je svetleč, temno rjave do rdeče in rjave barve ter se luskasto kruši. Barva preloma je bež, oker, roza do ru- menkasto rdeča. Izdelano v kalupu. O1n: Reliefne oljenke, nedoločen izvor. Oksidacijsko žgana in mehka keramika, ki je bolj ali manj prečiščena, v prelomih vidni vključki zdrobljene keramike (drobna zrnca, redko do zmerno gosta), zelo drobni beli delci, sljuda (fine in redke luske). Roza do rumenkasto rdeče barve, rdeč do temno rjav premaz. Izdelano v kalupu. O2: Pečatne oljenke, proizvodnja v Modeni (po Istenič 1999, F10 in F11). Oksidacijsko žgana in trda keramika z gladko površino. Prečiščena glina z redkimi vključki. Brez premaza. Barva preloma je temno rdeča. Izdelano v kalupu. O3: Pečatne oljenke, lokalna izdelava. Zelo različne lastnosti posamičnih izdelkov. Oksidacijsko žgana in mehka do trda keramika z gladko do grobo površino. Keramika svetlo roza do svetlo rumenkasto rdeče barve je bolj ali manj prečiščena z manjšimi zmernimi ali pogostimi vključki v prelomih vidni vključki zdrobljene keramike (drob- na zrnca, redko do zmerno gosta), sljude (fine in redke lu- ske). Rjavkasto rdeč slabo ohranjen premaz. Prelom je svetle barve: svetlo rdečkasto rumena, roza ali rumenkasto rdeča. Izdelano v kalupu, od fine do zelo grobe izdelave. Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 729 15.1 Faza 1 236 SE 1415; kv. E49; PN 6588 Opeka; odlomek laterkula; F Teg; dl. 11,6 cm; db. 0,5 cm; št. Podfaza 1a odl. 1. SE 1324 SE 4094 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1; odlomek ustja, oste- 1. nja in dna krožnika; F N 2.1; b. rumenkasto rdeča; rdeč premaz 238 na NP; v. 4 cm; pr. u. 20 cm; pr. d. 14,6 cm; št. odl. 1.SE 1324; kv. E54; obd. 503 Italska keramika tankih sten; Mgdb 115; odlomek dna in 226 SE 4094; kv. B146; obd. 509 Žebljiček; bron; dl. 1 cm; š. 0,8 cm; v. 0,6 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 237 SE 1324; kv. E53; PN 1137 SE 5379 ostenja skodelice; peskanje na zunanji površini; F KTS F; b. 227 rdečkasto rumena; rjavordeč premaz; pr. d. 3,4 cm; št. odl. 1. SE 5379; kv. E120; obd. 506 Italska sigilata; Consp. 39/43; odlomek zapognjenega ustja z Podfaza 1b notranjo kaneluro skodelice ali krožnika; F Tardopadana; dl. 4 cm; š. 1,7 cm; št. odl. 1; 3 g. SE 3403 228 SE 5379; kv. F119; obd. 504 Svetla keramika s premazom; Ce I.9; odlomek vodoravnega 239 SE 3403; kv. F118; obd. 512 ustja in trupa cilindričnega lonca; F N 2.1; b. roza; rdeč premaz Svetla keramika s premazom; vrč, lonec ali skleda; odlomek odebeljenega ustja in cilindričnega vratu; F N 2.1; b. bež; oran-na ZP; v. 5 cm; pr. u. 19 cm; št. odl. 1. žnordeč premaz; pr. u. 14,4 cm; št. odl. 1. 229 SE 5379; kv. E120; obd. 507 240 SE 3403; kv. F118; obd. 511 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2; odlomek ravnega dna Italska kuhinjska keramika; pekač; odlomek ravnega dna; F IKK krožnika; F N 2.1; b. roza; rdeč premaz na NP; dl. 5,5 cm; š. 1b; b. rdečeoranžna; pr. u. 9 cm; št. odl. 1. 5,3 cm; št. odl. 1; 23 g. 230 SE 3268 SE 5379; kv. E120; obd. 508 241 Svetla namizna keramika; Ce IV.1.2; odlomek lijakastega ustja 241 SE 3268; kv. G113; PN 3192 lonca z dvema ročajema; F N 1.1; b. oker; v. 4,3 cm; pr. u. Odlomek tanke ploščice s predrtino; bron; dl. 2,2 cm; 10 cm; št. odl. 1; 32 g. š. 1,3 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1. 231 SE 5379; kv. F119; obd. 505 SE 3228 Amfora Dressel 6B; odlomek ročaja; F A istrska; b. rdečkasto 242 rumena; š. ročaja 3,2 cm; št. odl. 1. SE 3228, 3253; kv. I–J 114–115; obd. 513 Galska sigilata; krožnik ali skleda, Drag. 37; odlomek odebelje 232-SE 1415 nega ustja in ostenja; F GTS; š. 4,3 cm; v. 1,9 cm; št. odl. 1. 232 SE 1415; kv. E49; PN 1160 243 SE 3228; kv. K 115; obd. 514 Šivanka z dolgim špičastim vrhom; bron; dl. 8,3 cm; pr. Temna namizna keramika; Ce I.7; odlomka odebeljenega ustja 0,3 cm; št. odl. 1. in ostenja; F N 1.2; b. siva; pr. d. 11 cm; št. odl. 1. SE 1399 244 SE 1399; kv. E48, 49; PN 1152; obd. 120 Italska sigilata; skodelica Consp. 31–38, 43–45, dno Consp. B 3.14, odlomek prstanastega dna z žigom in planta pedis de×tra L.M.V – OCK 1085.12 (kartuša dl. 0,9 cm, š. 0,2 cm); 233 F Tardopadana E; b. svetlo rdeča; spran rdeč mat premaz; SE 1415; kv. E49; obd. 593 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX/Xa; odlomek ostenja; F 40–120+. v. 1,2 cm; pr. d. 3,6 cm; št. odl. 1; 1 g; datacija: O2; b. rdeča; dl. 5 cm; š. 1,7 cm; št. odl. 1; 1 g. 234 SE 1415; kv. E49; PN 1156 Svetila; reliefna oljenka; odlomki ramena, diska in dna; F O1; b. roza; rjavkasto rdeč mat premaz; š. 4,2 cm; v. 1,8 cm; št. odl. 6. 235 SE 1415; kv. E49; obd. 510 Groba kuhinjska keramika; Ce II.4.1.1; trinožnik; odlomka ustja s kaneluro, narebrenega ostenja in dna z delom noge; pas navpičnega glavničenja na ZP; F GK 1.2; b. črna; pr. u. 16,6 cm; št. odl. 1. 730 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 226 228 235 238 239 240 242 244 226 SE 4094, 228 SE 5379, 232, 235 SE 1415, 238 SE 1324, 239, 240 SE 3403, 241 SE 3268, 242 SE 3228/3253, 244 SE 1399; 226, 228, 235, 239, 240 merilo 1:3, 232, 238 241, 242, 244 merilo 1:2. 226 SE 4094, 228 SE 5379, 235 SE 1415, 238 SE 1324, 239, 240 SE 3403, 242 SE 3228/3253, 244 SE 1399; 226, 228, 235, 239, 240 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 731 15.2 Faza 2 SE 5362 253 SE 5362; kv. B116; obd. 428 Podfaza 2a Italska keramika tankih sten; Mgdb 102; odlomek bikonične skodelice z enostavno oblikovanim ustjem rahlo izvihanim SE 5420 navzven, na prelomu ostenja koleščkanje; F KTS E; b. svetlo 245 siva; zelo temno siv mat premaz; š. 4,5 cm; v. 3,7 cm; št. odl. 1. SE 5420; kv. F117; PN 5126 Šivanka z dolgim pravokotnim ušesom in SE 5458 podolgovato poglobitvijo ob njem; bron; dl. 6 cm; š. 0,3 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1. 254 SE 5458; kv. D117; obd. 668 246 SE 5420; kv. F117; obd. 425 b. oranžna; š. 10,6 cm; v. 8,7 cm; št. odl. 1; 173 g. Amfora Dr. 6B cesarska; odlomek lijakastega ustja; F A istrska; Galska sigilata; Drag. 33; odlomek ustja in ostenja konične sklede; F GTS; b. rdeča; svetleč rdeč premaz; dl. 4,9 cm; š. SE 5414 6 cm; št. odl. 1. 255 SE 5414; kv. B117; obd. 519 SE 6334 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.6 ali 7; odlomek dolgega 247 SE 6334; kv. F126; obd. 515 glavničenje pod vratom; F GK 1.2; b. temno rjava do črna; rdeč ustja, vratu in ostenja lonca; rob ustja odrezan; vodoravno Keramika s premazom; Ce V.2.1, lokalna recijska čaša; odlomka premaz; v. 5,8 cm; pr. u. 21 cm; št. odl. 1; 84 g. ostenja s koleščkanim okrasom (verjetno Drexel III); F N 2.1; b. SE 5415 roza; oranžnordeč premaz; dl. 3,5 cm; š. 3 cm; št. odl. 1; 5 g. 248 SE 6334; kv. F126; obd. 517 256 SE 5415; kv. C119; PN 5134 Temna namizna keramika; Ce III.2.2.5 varianta; odlomek ma- Odlomki plošče ali orodja; železo; dl. 6,9 cm; š. 5,1 cm; št. odl. 3. F N 2.2; b. siva; bp. zelo temno siva; morda premaz; š. 5,1 cm; sivnega ustja in stožčastega ostenja sklede, krožnika ali pekača; SE 5276 v. 4,8 cm; št. odl. 1; 46 g. 257 SE 5276; kv. D118; PN 5097 249 Drobni odlomki uvite pločevine s profiliranim robom; odlomek SE 6334; kv. F126; obd. 516 prepletene žice; bron; dl. največji odlomek 1,2 cm; š. 1,1 cm; št. Temna keramika s premazom; Ce II.2.2.2 (PTS Drag. 35/36 odl. 8. sim.); odlomki zapognjenega ustja in ostenja polkrožnih skled; koncentrični peresni okras na NP dna; F N 2.2; b. rozasiva; bp. SE 5298 zelo temnosiva; črn premaz na NP; š. 11,2 cm; v. 5,4 cm; št. odl. 7; 428 g. 258 SE 5298; kv. E116; PN 5140 Kovan žebelj; železo; dl. 4,3 cm; š. 1,1 cm; št. odl. 1. 250 SE 6334; kv. F126; obd. 518 Temna keramika s premazom; Ce II.2.2.2 (PTS Drag. 35/36 259 SE 5298; kv. E116; PN 5139 sim.); odlomek zapognjenega ustja in ostenja polkrožne Trn žeblja; železo; dl. 4,9 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 1. sklede; F N 2.2; b. rozasiva; bp. zelo temnosiva; črn premaz na 260 SE 5298; kv. E116; PN 9053 NP; š. 9,3 cm; v. 7,3 cm; št. odl. 1. Odlomek nataljene ali izvlečene visoke prstanaste noge in dna 251 kozarca ali vrča; modrikasto naravno pihano steklo; v. 1,2 cm; SE 6334; kv. F126; obd. 620 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.2 (PTS Drag. 35/36 pr. d. 4 cm; št. odl. 1. krožnika; ustje je rahlo zapognjeno navznoter; F N 2.1; b. roza; Odlomka izvlečene prstanaste noge, skodele ali krožnik; rahlo rdeč premaz; š. 7,1 cm; v. 4,7 cm; št. odl. 3; 56 g. sim.); odlomka zaobljenega ustja in debelejšega ostenja 261 SE 5298; kv. E116; PN 9054 staljeno; modrikasto naravno pihano steklo; pr. d. 5 cm; OHD SE 2251 4%; št. odl. 2 252 262 SE 5298; kv. D116; PN 5099; obd. 434 SE 2251; kv. E153; PN 2107; obd. 162 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1; odlomek krožnika z Italska sigilata; Consp. 43–45; odlomek ostenja in prstanastega rahlo konkavnim ostenjem, nagnjenim navzven, in enostavnim dna skodelice; F Tardopadana; b. rdeča; rdeč mat premaz; v. zaobljenim robom ustja; ustje je rahlo nagnjeno navznoter; 1,9 cm; pr. d. 5,1 cm; št. odl. 3. F N 2.1; b. roza; slabo ohranjen svetlo rdeč mat premaz; v. 263 SE 5298; kv. E116; obd. 675 5,7 cm; pr. u. 28 cm; pr. d. 21 cm; št. odl. 1. Italska sigilata; Consp. 43/39; odlomek zapognjenega ustja krožnika ali skodelice s sledmi barbotina; F Tardopadana; b. rdeča; rdeč mat premaz; dl. 4,5 cm; št. odl. 1; 7 g. 732 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 246 252 253 255 260 262 246 SE 5420, 252 SE 2251 SE 5362, 255 SE 5414; 260, 262 SE 5298; 252, 255 merilo 1:3, ostalo merilo 1:2 246 SE 5420, 252 SE 2251, 253 SE 5362, 255 SE 5414, 260, 262 SE 5298; 252, 255 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 733 264 SE 5298; kv. D116; obd. 674a 272 SE 5298; kv. E116; Svetla keramika s premazom; Ce V.2.1, lokalni obd. 683 posnetek recijske čaše; odlomek ostenja s poševno Temna namizna keramika ali vrezano linijo in z navpično linijo okroglih odtisov fina kuhinjska keramika; Ce (Drexel I); F N 2.1; b. svetlo rdeča; svetlo rdeč pre- II.4.2.3 ali Ce II.2.9.2; odlomek maz; dl. 2,6 cm; št. odl. 1. sklede ali trinožnika z S-ustjem 265 in 4 rebri ter žlebovi na rame-SE 5298; kv. E116; obd. 684 nu; F NK 3.2 ali N 1.2; b. svetlo Svetla keramika s premazom; Ce II.2.1 ali siva; bnp. temno siva; š. 8,7 cm; v. 6,3 cm; št. odl. 1; 7 g. 3 (PTS Drag. 37 ali 40); odlomek ostenja globoke sklede; pas koleščkanja na ZP; 273 SE 5298; kv. E116; obd. 676 F N 2.1; prežgano; b. bež; oranžnordeč Italska kuhinjska keramika; pekač; odlomek enostavnega ustja premaz; š. 5 cm; v. 4 cm; št. odl. 1; 16 g. in ostenja pekača; F IKK1pr; b. rdečerjavo; rdeč premaz na NP; 266 š. 4,5 cm; št. odl. 1; 17 g. SE 5298; kv. E117; obd. 665 Svetla keramika s premazom; Ce II.2.9.2; odlomek S–ustja 274 SE 5298; kv. E116; obd. 686 in polkrožnega trupa sklede; F N 2.1; prežgano; b. bež; rdeč Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek trikotnega ustja in premaz; š. 4 cm; v. 4,1 cm; št. odl. 1; 14 g. ostenja lonca; F NK 1.2; b. siva; bp. črna; v. 2,7 cm; pr. u. 16 cm; 267 št. odl. 1; 27 g. SE 5298; kv. E117; obd. 666 275 SE 5298; kv. E116; obd. 679 Temna keramika s premazom; Ce II.2.1 (PTS Drag. 37); odlo-Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlo-mek odebeljenega ustja in ostenja; pod ustjem pas koleščka-mek trikotnega ustja in ostenja lonca; nja, rebro s koleščkanjem; F N F NK 1.2; b. črna; pr. u. 15 cm; št. odl. 1; 2.2b; b. siva; bp. temno siva; 76 g. črn premaz; š. 7,9 cm; št. odl. 1. 276 SE 5298; kv. E116; obd. 424a 268 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.1.1; lonec s srednje izvihanim SE 5298; kv. E116; obd. enostavnim robom ustja s kaneluro na ustju; poudarjena rama 680 na prehodu vratu v trup Lonec je okrašen s kombinacijo nav - Temna keramika s premazom; Ce II.2.3 (PTS Drag. 40); odlo - pičnega in poševnega glavničenja; F GK 4.4; žganje redukcij - mek enostavnega ustja in ostenja polkrožne sklede; žleb na sko in ohlajanje v oksidacijski atmosferi; b. črna, p. lisasti svetlo ZP pod ustjem in pas koleščkanja; F N 2.2a; b. rjavi do črni; pr. d. 8 cm; št. odl. 27. svetlo rdeča; bp. temno siva; črn premaz; š. 277 4,3 cm; št. odl. 1. SE 5298; kv. E116; obd. 424b 269 Groba kuhinjska keramika; Ce I.2 ali Ce I.4; dno in ostenje SE 5298; kv. D116; obd. 674b Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1; dukcijsko in ohlajanje v oksidacijski atmosferi; b. črna, p. svetlo lonca, okrašen z navpičnim glavničenjem; F GK 4.4; žganje re- odlomek krožnika s polkrožnim tankim rjavi; v. 5,7 cm; pr. d. 8 cm; št. odl. 2. ostenjem, enostavnim ustjem in ravnim 278 dnom; F N 2.1; b. roza; svetlo rdeč mat SE 5298; kv. E116; obd. 687 premaz na NP in na ZP na gornjih dveh Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.2.2 varianta; odlomki po- tretjinah je ožgano; š. 5,5 cm; v. 4 cm; končnega ustja in vratom ter ramenom; vodoravno metličenje; št. odl. 1. vrh ustja ravno odrezan; F GK 1.2; b. črna; v. 6 cm; pr. u. 25 cm; št. odl. 3; 171 g. 279 SE 5298; kv. E116; obd. 673 270 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.2.2; odlomka rahlo izvihane- SE 5298; kv. E116; obd. 677 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1; odlomek krožnika ga ustja in ostenja; valovito metličenje na ramenu; F GK 1.2; b. z rahlo konkavnim tankim ostenjem, nagnjenim navzven in črna; pr. u. 16 cm; št. odl. 2; 215 g enostavnim zaobljenim robom ustja; ustje je rahlo nagnjeno navznoter; F N 2.1; b. roza; bleščeč svetlo rdeč mat premaz na NP in na gornjih dveh tretjinah ZP razredčen; š. 5,5 cm; št. odl. 1; 15 g. 271 SE 5298; kv. E116; obd. 681 Svetla namizna keramika; Ce I.8; odlomek trikotnega ustja in jajčastega trupa pokalne posode; F N 1.1; b. rdečkasto rumena; š. 3,9 cm; št. odl. 1; 1 g. 734 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 276 277 278 279 SE 5298, merilo 1 : 3. SE 5298, merilo 1 : 3. 735 280 SE 5298; kv. E116; obd. 671 ostenja kozarca z mrežastim okrasom; F N 3.2; b. siva temno Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.1.1; odlomki rahlo izviha- siv premaz; š. 2,2 cm; v. 1,6 cm; št. odl. 1; 1 g. nega ustja in kroglastega ramena večjega lonca; vodoravno 290 SE 5444; kv. D119; obd. 521 metličenje na ramenu; na polovici vratu notranja stopnica za Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1; odlomki ustja in tan-pokrov; F GK 1.1; b. črna; š. 21,4 cm; v. 14,9 cm; pr. u. 24,2 cm; kega ostenja krožnika; ustje je rahlo zapognjeno navznoter; F št. odl. 5; 412 g. N 2.1; b. roza; rdeč premaz; š. 6,1 cm; v. 4,4 cm; št. odl. 3; 47 g. 281 SE 5298; kv. E116; obd. 685 291 SE 5444; kv. D119; obd. 522 Groba kuhinjska keramika; Ce II.4.1.1; odlomek enostavnega Svetla namizna keramika; Ce V.2.4; odlomka zapognjenega ustja in narebrenega ostenja lečastega trinožnika; F GK 1.2; b. ustja in ostenja lončka s poudarjenim ramenom; F N 1.1; b. temno siva; š. 3,6 cm; št. odl. 1; 19 g. bež; bzp do temno rjava; bnp. oranžna; š. 4,8 cm; v. 2,5 cm; št. 282 SE 5298; kv. E116; obd. 682 odl. 2; 6 g. Groba kuhinjska keramika; Ce II.4.1.3; odlomek enostavnega 292 SE 5444; kv. D119; PN 5137 ustja in zaglajenega ostenja lečastega trinožnika; F GK 1.2; b. Groba kuhinjska keramika; lonec; odlomki ostenja kuhinjskega temno siva do črna; š. 5,4 cm; št. odl. 1; 17 g. lonca, ZP okrašena s horizontalnim glavničenjem, na NP vidni 283 SE 5298; kv. E116; obd. 678 potegi prstov lončarja; F GK; b. črna v jedru, svetlo rjava proti Vzhodna amfora; robovoma; dl. 9 cm; š. 5,5 cm; št. odl. 4. ramena s stopnico; odlomek ostenja ali SE 5343 prisotnost zlate sljude; b. bež; dl. 10 cm; št. 293 SE 5343; kv. E114; PN 5122 odl. 1. Žebljiček za obuvalo; železo; dl. 1,5 cm; š. 1,2 cm; št. odl. 1. SE 5346 294 SE 5346; kv. E115; PN 5112 SE 5406 Močno profilirana fibula Almgren 70/73f ali Jobst 4E; ohranje- na v celoti; rombično oblikovana trombasta glava, z močnim 284 SE 5406; kv. C117; obd. 664 notranjim poudarkom, fasetiran lok trapezastega preseka, od Svetla namizna keramika; Ce II.1.1; odlomek ustja z žlebom, bi- gumba in po nogi okrašen z linijami vrezov ali trikotnikov; koničnega trupa in ročaja dvoročajne sklede; F N 1.1; ožgano; gumb močno poudarjen le na zgornji strani, na spodnji le b. roza; š. 14,3 cm; v. 4,2 cm; št. odl. 1; 86 g. nakazan; gumb na nogi rahlo uvit SE 5451 navzgor; polna podolgovata noga; z zatolčenim ležiščem; dvodelna s 285 SE 5451; kv. C117; PN 5132 preluknjano ploščico; peresovina z Kovan žebelj; železo; dl. 8,4 cm; š. 2,3 cm; št. odl. 1. 8 navoji in iglo; bron; dl. 6,8 cm; š. 286 295 SE 5346; kv. E115; PN 5113 SE 5440; kv. C116; obd. 672 Obroček železo; v. 0,8 cm; pr. notranji: 1,3; zunanji: 2,9 cm; št. Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.2.2; odlomka ustja in ostenja odl. 2. dveh loncev; F GK 1.2; b. črna do rjava; š. 8,2 cm; v. 7 cm; št. SE 5440 2,3 cm; v. 2,3 cm; št. odl. 1. odl. 2; 118 g. 296 SE 5346; kv. E115; PN 9055 SE 5349 hlo raztaljeno; zelenkasto–modrikasto naravno pihano steklo; Odlomek nataljene visoke prstanaste noge in dna kozarca, ra- 287 pr. d. 4,5 cm; št. odl. 1. SE 5349; kv. C116; obd. 662 Drag. 30); odlomek ustja in ostenja konič- Italska keramika tankih sten; Mgdb 95; odlomek ustja in oste Svetla keramika s premazom; Ce II.2.6 (PTS 297 SE 5346; kv. E115–116; obd. 623 ne skodele; F N 2.1; b. roza; rdeč premaz; š. nja kozarca z mrežastim okrasom; F KTS E; b. siva; črn premaz; - 3,9 cm; v. 5,6 cm; št. odl. 1; 21 g. š. 3,7 cm; v. 3,2 cm; št. odl. 1; 4 g. 288 SE 5349; kv. C116; obd. 661 298 SE 5346; kv. E115–116; obd. 624 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.1.3; odlomka ustja in ostenja Fina kuhinjska keramika; Ce V.4.4/3 ali lonček variante Ce I.5, dveh loncev; F GK 1.2; b. črna do rjava; š. 9,9 cm; v. 6,6 cm; št. Ce V; odlomek kratkega zapognjenega ustja in ostenja jajča-odl. 2; 121 g. stega trupa lončka; rob ustja ravno odrezan; F NK 3.2; b. siva; SE 5444 š. 4,5 cm; v. 4,3 cm; št. odl. 1; 24 g. 289 SE 5444; kv. D119; obd. 520 Lokalna keramika tankih sten; Ce VI.2.3; odlomek ustja in 736 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 280 286 288a 288b 294 280 SE 5298, 286 SE 5440, 288a, 288b SE 5349, 294 SE 5346; 294 merilo 1 : 2, ostalo 1 : 3. 280 SE 5298, 286 SE 5440, 288a, 288b SE 5349, 294 SE 5346; 294 merilo 1 : 2, ostalo 1 : 3. 737 299 SE 5346; kv. E115–116; obd. 625 312 SE 5333; kv. E115; obd. 613 Fina kuhinjska keramika; Ce V.4.4/3 ali lonček variante Ce I.5, Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek ročno zapognjenega Ce V; odlomek kratkega zapognjenega ustja in ostenja jajča- trikotnega ustja in ostenja lonca; F NK 3.2; b. siva keramika; š. stega trupa lončka; rob ustja ravno odrezan; F NK 1.2; b. črna; 6,3 cm; v. 1,6 cm; št. odl. 1; 15 g dl. 2,4 cm; š. 2,2 cm; št. odl. 1; 2 g. 313 SE 5333; kv. D115; PN 5103 300 SE 5346; kv. E115–116; obd. 626 Svetila; volutna oljenka; odlomek noska oljenke z delom Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek zapognjenega triko- volute in ramena; F O1n; b. svetlo rdeča; rdeč mat premaz; dl. tnega ustja in ostenja lonca; F NK 3.2; b. svetlo siva; š. 3,7 cm; 3,5 cm; š. 2,1 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. v. 1,8 cm; št. odl. 1; 3 g. 314 SE 5333; kv. E115; PN 5104 301 SE 5346; kv. E115–116; obd. 627 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke × (mogoče ×b); odlomek Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek zapognjenega noska; F O3; b. rdeča; dl. 3,4 cm; š. 2,1 cm; št. odl. 1; datacija: trikotnega ustja in ostenja lonca; notranja kanelura za pokrov; rimski čas. odl. 1; 22 g. F NK 1.2; b. svetlo siva; bp. siva keramika; š. 6 cm; v. 3,2 cm; št. SE 5320 SE 5351 315 SE 5320; kv. E115; PN 5098 Tehnična keramika; Ce VIII.9.2; preluknjana čre-302 SE 5351; kv. E115; PN 5117 pinjska ploščica/utež; b. siva v jedru, rdečkasto Odlomka trakastega okova, predrtina na rjava proti robovoma; db. 0,7 cm; pr. 3,5 cm; št. vsakem koncu; bron; dl. 4,6 cm; š. 1,2 cm; št. odl. 2. odl. 1. SE 5251 SE 5325 303 SE 5251; kv. E116; PN 5124 316 SE 5325; kv. E112; obd. 606 Žebljiček z votlo polkrožno glavico in kratkim trnom; bron; v. Temna keramika s premazom; Ce II.2.2.1 (PTS Drag. 35/36); 0,9 cm; pr. glavice: 1,2; stebla: 0,2 cm; št. odl. 1. odlomek zapognjenega ustja in ostenja polkrožne sklede; F SE 5333 N 2.2a; b. rozasiva; bp. zelo temnosiva; črn premaz na NP; š. 8,6 cm; v. 8,1 cm; št. odl. 2; 55 g. 304 SE 5333; kv. D115; PN 5106 317 SE 5325; kv. E116; obd. 607 Žebljiček s ploščato glavico; bron; dl. 1 cm; š. 0,9 cm; v. 0,6 cm; Temna keramika s premazom; Ce II.2.1 (PTS Drag. 37); odlo-pr. steblo: 0,15 cm; št. odl. 1. mek odebeljenega ustja in ostenja polkrožne sklede; vidna 305 kanelura na ZP; F N 2.2; b. svetlo siva; bp. zelo temno siva; črn SE 5333; kv. D115; PN 5107 Odlomki rezila; železo; dl. 4,7 cm; š. 2,2 cm; št. odl. 7. premaz na NP, zelo temno siv na ZP; š. 4 cm; v. 4 cm; št. odl. 1; 2 g. 306 SE 5333; kv. E115; PN 5108 Kovan žebelj; železo; dl. 8,5 cm; š. 2,1 cm; št. odl. 1. 318 SE 5325; kv. E116; obd. 608 307 SE 5333; kv. E115 (v seznamu PN: D 115); PN 5105 odebeljenega ustja in ostenja polkrožne sklede; vidno rebro Svetla keramika s premazom; Ce II.2.1 (PTS Drag. 37); odlomek Balzamarij De Tommaso 32, 42, 43, 46 ali 50; na ZP; F N 2.3; b. roza; svetlo rdeč mat premaz; š. 4,6 cm; v. odlomek trikotnega vbočenega dna; modri- 4,2 cm; št. odl. 1; 22 g. kasto prosojno naravno pihano steklo; pr. d. 4 cm; št. odl. 1; datacija: konec 1.–3. stoletje. SE 3270 308 SE 5333; kv. D115; PN 5101 319 SE 3270; kv. J 120; PN 3197 Igralna kocka; kost; dl. 1,2 cm; š. 1,2 cm; v. Novec; antoninianus, Aurelianus (Divus Claudius II.), kovan 1 cm; št. odl. 1; 4 g. 270; KN 58. SE 3191 309 SE 5333; kv. E115; obd. 621 320 SE 3191; kv. K 117; PN 3119 Italska sigilata; Consp. 43; odlomek zapognjenega ustja sko-Manjši odlomek posode, intenzivno modrega neprosojnega delice; F Tardopadana; dl. 3,3 cm; š. 1,8 cm; št. odl. 1; 3 g. stekla; dl. 1 cm; š. 0,8 cm; št. odl. 2. 310 SE 5333; kv. E115; obd. 612 SE 3326 Italska ali galska sigilata; Consp. 45 ali Drag. 36; odlomek vo-doravnega ustja z robom in barbotinom; F Tardoitalica ali GTS; 321 SE 3326; kv. G–H 118–119; obd. 601 dl. 4,1 cm; š. 2,8 cm; št. odl. 1; 9 g. Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1/2; odlomek za- 311 obljenega ustja in debelega ostenja krožnika; ustje je rahlo SE 5333; kv. E115; obd. 622 zapognjeno navznoter; F N 2.1; b. svetlo rdeča; rdeč premaz Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek zapognjenega triko - na NP; š. 7,9 cm; v. 7,3 cm; št. odl. 1; 83 g. tnega ustja in ostenja lonca; F NK 1.2; b. siva; ožgano ustje; š. 7,6 cm; v. 3,2 cm; št. odl. 1; 24 g. 738 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 307 308 315 320 323 324 307, 308 SE 5333, 315 SE 5320, 320 SE 3191, 323, 324 SE 3384; 262, 315 merilo 1 : 3, 307, 308, 323, 324 merilo 1 : 2, 320 merilo 1 : 1. 307–308 SE 5333, 315 SE 5320, 320 SE 3191; 315 merilo 1 : 3, 320 merilo 1 : 1, ostalo 1 : 2. 739 322 SE 3326; kv. G–H 118–119; obd. 602 Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek zapognjenega triko- tnega ustja in ostenja lonca; F NK 3.2; b. svetlo siva; bp. siva keramika; š. 6,1 cm; v. 2,4 cm; št. odl. 1; 18 g. SE 3384 323 SE 3384; kv. J 120; PN 3255 Pravokotna objemka za pas; iz traku; bron; dl. 2,7 cm; š. 0,3 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 324 SE 3384; kv. J 120; PN 3251 Riha 12.27; Kijasta igla s stožčastim zaključkom; bron; dl. 10,5 cm; pr. 0,4 cm; št. odl. 1. 325 SE 3384; kv. J–K 120; obd. 604 Fina kuhinjska keramika; Ce I.6; odlomek zapognjenega ustja in ostenja lonca; ustje ravno odrezano, na ramenu žlebovi in rebra; F NK 3.2; b. svetlo siva; bp. temno siva do črna; š. 7,7 cm; v. 3,8 cm; št. odl. 1. 326 SE 3384; kv. J–K 120; obd. 605 Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek zapognjenega triko- tnega ustja in ostenja lonca; F NK 1.2; b. svetlo siva; bp. črna keramika; š. 7,1 cm; v. 3,6 cm; št. odl. 1; 33 g. SE 3324 327 SE 3324; kv. J 120; PN 3228 Rahlo uvit odlomek ulitega predmeta, morda posode ali ingota; zaglajeni obe površini; bron; dl. 1,8 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm; št. odl. 1. 328 SE 3324; kv. J 120; PN 3229; obd. 272 Svetla namizna keramika; lonček; lonček z rahlo izvihanim enostavnim ustjem in dvojno valovnico na rami; F N 1.1; b. sve- tlo sivo jedro, proti robovom svetlo rdeče; š. 5,5 cm; št. odl. 1. SE 3382 329 SE 3382; kv. K 119; PN 3254 Trn orodja ali žeblja; železo; dl. 7 cm; db. 0,3 cm; št. odl. 1. 740 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 323 324 307, 308 SE 5333, 315 SE 5320, 320 SE 3191, 323, 324 SE 3384; 262, 315 merilo 1 : 3, 307, 308, 323, 324 merilo 1 : 2, 320 merilo 1 : 1. 323–324 SE 3384; merilo 1 : 2. 741 SE 3345 (večinoma so odlomljeni); železo; 330 dl. 7,3 cm, d. brade 2,8 cm; š. SE 3345; kv. K 118; PN 3195 Igla ali šivanka z odlomljenim vrhom; bron; dl. 11,1 cm; pr. ročaja 0,3 cm; pr. zanke 2,1 cm; št. ročaja 1,7 cm, brade 1,2 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. odl. 1. 331 SE 3345; kv. K 118; PN 3194 Žebljiček, zakovica s ploščato okroglo glavico in kratkim trnom; bron; v. 0,5 cm; db. 0,2 cm; pr. 1,1 cm; št. odl. 1; 0,5 g. 332 SE 3345; kv. K 118; PN 3247 342 SE 3355; obd. 596 Odlomek rezila tesarskega orodja, kolarski (ob)rezilnik ali Svetila; pečatna oljenka Loeschcke Xa ali Xa/b; odlomek diska, lupilnik; z rahlo zaokroženim rezilom in trnom za ročaj zapo- ramena in noska; ožgano; F O3; b. rjavordeča; dl. 6,8 cm; š. gnjenim pod kotom morda manjša skoba; železo; dl. 4,3 cm; 4,1 cm; št. odl. 1; 13 g. š. 0,5 cm; v. 1,3 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. 343 SE 3355; obd. 597 333 SE 3345; kv. K 119; PN 3235 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX ali Xa, Xb; odlomek diska Kovan žebelj; železo; dl. 8 cm; š. 3,2 cm; št. odl. 1. in ramena in odlomek ostenja in dna; F O3; b. oranžnordeča; 334 dl. 7,2 cm; š. 3,8 cm; št. odl. 1; 24 g. SE 3345; kv. K 118; PN 3238 Kovan žebelj, odlomljen del trna; železo; dl. 6,8 cm; 344 SE 3355; obd. 598 š. 1,8 cm; št. odl. 1 Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek zapognjenega trikotnega ustja in ostenja lonca; F NK 3.2; b. črna; š. 3,3 cm; v. 4,5 cm; št. odl. 1; 2 g. SE 3334 345 SE 3334; kv. J 118; PN 3186 Riha 12.27 (št. 2640, 2657); tanka igla, lasnica z zaobljenim SE 3345; kv. K 119; PN 3191 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke Xa; odlomek noska, ožga-no; F O2; b. rdeča; dl. 3,7 cm; š. 2,3 cm; št. odl. 1; 4 g. vrhom, okrogel presek; kost; dl. 9,3 cm; pr. 0,3 cm; št. odl. 1. 347 SE 3334; kv. J 118; obd. 595 337 SE 3345; kv. K 118; obd. 303 Svetla keramika s premazom; Ce II.2.6 (PTS Drag. 30); manjši Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX/Xa/b; odlo-odlomek ustja konične skodelice; F N 2.1; b. svetlo rdeča; rdeč mek ostenja in dna z žigom CER...; F O2; b. svetlo premaz; š. 2,2 cm; v. 2,4 cm; št. odl. 1; 4 g. rdeča; dl. 4,4 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 1. 348 Odlomljen trakast okov s trnom na eni strani; železo; dl. 0,9 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 1. 8,8 cm; š. 1,6 cm; v. 1,6 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 1. 346 SE 3334; kv. J 118; obd. 594 336 335 SE 3345; kv. J 118; PN 3193 izdelan iz stožčasto zavite pločevine; bron; dl. 3,4 cm; š. Sploščen kaveljček za preslico s tulastim nastavkom za ročaj; SE 3334; kv. J 118; obd. 603 Temna keramika s premazom; Ce II.2.10; odlomek zaobljenega 338 SE 3345; kv. K 118; obd. 609 ustja in ostenja polkrožne sklede; F N 2.2; b. svetlo siva; bp. Svetla keramika s premazom; Ce V.2.1, lokalna recijska čaša; zelo temnosiva; črn premaz na NP; š. 5,8 cm; v. 4 cm; št. odl. odlomek ustja in ramena; F N 2.1; b. roza; svetlo rdeč premaz; 1; 22 g. dl. 4,7 cm; š. 3,2 cm; št. odl. 1; 8 g. 349 SE 3334; kv. J 118; obd. 600 339 SE 3345; kv. K 118; obd. 611 Groba kuhinjska keramika; Ce II.5.1.2; odlomek trakastega Svetla keramika s premazom; Ce V.2.2, čaša gubanka; odlo- ustja in ostenja sklede, iz ustja izvlečen izliv ali ročaj; F GK 3.2; mek ostenja z gubo; F N 2.1; b. oranžna; svetlo rdeč premaz; groba; b. zelo temno siva; v. 3,6 cm; pr. u. 15,2 cm. š. 5,3 cm; v. 3,2 cm; št. odl. 1; 1 g. 340 SE 3345; kv. K 118; obd. 610 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1; odlomka dveh kro- žnikov z zaobljenim in rahlo navznoter nagnjenim ustjem in 5,9 cm; v. 5 cm; št. odl. 2; 67 g. polkrožnim ostenjem; F N 2.1; b. roza; rdeč premaz na NP; š. 350 SE 3334; kv. J 118; obd. 599 Groba kuhinjska keramika; Ce II.4.1.2/II.5.1.2; odlomek S–ustja SE 3355 in ostenja lečastega trinožnika ali sklede; dve široki kaneluri na 341 ramenu; F GK 1.2; b. črna; v. 4,8 cm; pr. u. 31 cm. SE 3355; kv. J 118; PN 3200 Ključ z delno odlomljeno zanko, ploščatim ročajem in brado (V–preseka) z dvema vrstama krakov s po štirimi izrastki 742 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 330 332 335 345 336 349 350 330–336 SE 3345, 345, 349, 350 SE 3334; 330–336, 345 merilo 1 : 2, 349 350 merilo 1:3. 330–336 SE 3345, 345, 349, 350 SE 3334; 349–350 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 743 351 SE 3334; kv. J 118 360 SE 1412; kv. E55; PN 1157 Groba kuhinjska keramika; Ce II.4.1.2; odlomek ustja in ostenja Riha 11.8/11, Aquileia XI.1; temno zelena kroglasta ali obročasta trinožnika z S profilom; F GK 1.2; b. črna; keramika. jagoda; rahlo prosojno steklo; dl. 0,4 cm; pr. 0,5 cm; št. odl. 1. 352 SE 3334; kv. J 118 361 SE 1411; kv. E55; PN 1154 Groba kuhinjska keramika; Ce IV.2.; odlomek trakastega ustja Riha 11.1, Aquileia IV; polovica melonaste jagode, iz fajanse ali sklede ali vrča z nastavkom za ročaj, ki poteka neposredno iz svetlo modrega neprosojnega stekla; dl. 1,4 cm; š. 1,3 cm; št. ustja; F GK/NK 1.2; b. temno siva; keramika. odl. 1. SE 1411 = SE 1412 SE 1202 353 SE 1411; kv. E54; PN 1153 362 SE 1202; kv. E53; PN 1097 Fibula Langton–Down, varianta Nertomarus, Peresovina fibule; bron; dl. 3 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1; datacija: Riha 4.4; odlomljena igla in nosilec za iglo; rimski čas. peresovino z 8 navoji; na prednji strani je Italska sigilata; krožnik Consp. 3; odlomka ustja in ostenja; F Tardopadana; b. svetlo rdeča; mat rdeč premaz; š. 5,7 cm; v. glava okrašena s prečnim dvojnim žlebom in s prečnimi kratkimi linijami, tulasta glava ščiti ploščat lok z vzdolžnimi rebri, ki so okrašeni 363 SE 1202; kv. E53; obd. 142 poševnimi vrezi nad njim na obeh straneh sti 3,4 cm; št. odl. 2; datacija: sredina 1., 2. (in 3.) stoletje.- ka z lokom; bron; dl. 4 cm; š. 2,1 cm; v. 1,2 cm; SE 1351 št. odl. 1; datacija: rimski čas. 364 SE 1351; kv. E48; obd. 660 354 SE 1412; kv. E56; PN 1158 Svetla namizna keramika; Ce I.6; odlo- Močno profilirana fibula Almgren 68; rombično mek ustja in ostenja s kaneluro finega oblikovan lok oz. glava, brez notranjega poudar- lonca; F N 1.1; b. svetlo rdeča; š. 7,3 cm; ka; gumb profiliran na obeh straneh; enodelna; v. 4,5 cm; št. odl. 1; 17 g. ohranjena poškodovana peresovina z delom igle in NI osi! (8 navojev); manjka zadnji del noge, čeprav se vidi, SE 1346 datacija: rimski čas. Novec; as, Claudius I., kovan 41–54; KN 6. da je predrta; bron; dl. 2,4 cm; š. 1,5 cm; v. 1,8 cm; št. odl. 1; 365 SE 1346; kv. E50; PN 1126; inv. št. PMC N 7629 355 SE 1412; kv. E57; PN 1159 SE 1355 Zapah manjše ključavnice s sedmimi vdolbinami; bron; dl. 4,4 cm; š. 1 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. 366 SE 1355; kv. E52; obd. 229 356 Italska sigilata; krožnik Consp. 3; odlomek ustja in ostenja SE 1412; kv. E56; obd. 670 globokega krožnika; F Tardopadana; b. roza; svetlo rdeč mat Svetla keramika s premazom; Ce II.2.2.5 (PTS Curle 11); premaz; v. 2,8 cm; pr. u. 8,9 cm; št. odl. 5; datacija: sredina 1., 2. odlomek sklede z ovratnikom in notranjim (in 3.) stoletje. robom; stožčast trup – vodoravno ustje; F N 2.1b; b. siv prelom, bp. svetlo rdeča; rdeč 367 SE 1355; kv. E52; premaz na NP in ustju; ohranjen v linijah; pr. obd. 279 u. 24 cm; v. 4,6 cm; št. odl. 1. Opeka; laterkul; odlomek 357 z večvrstičnim napisom SE 1412; kv. E56; obd. 669 ante cocturam; F Teg; Svetla keramika s premazom; Ce I.14; odlomek profiliranega b. rdeča; dl. 9,5 cm; š. ustja in ostenja jajčastega lonca; F N 2.1; b. 9,3 cm; št. odl. 1. svetlo rdeča; rdeč premaz na ZP; š. 3,5 cm. 358 SE 1412; kv. E56; PN 1155; obd. 112 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IXC; z žigom SATVRNINI, odlomljen del noska; F O2; b. rdeča; dl. 8 cm; š. 7,3 cm; v. 3,3 cm; št. odl. 2. 359 SE 1412; kv. E57; obd. 667 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX/ Xa; odlomka ramena; F O2; b. rdeča; dl. 4,8 cm; št. odl. 2; 25 g. 744 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 353 354 355 358 356 360 361 362 364 366 353, 361 SE 1411, 354-360 SE 1412, 362 SE 1202, 364 SE 1351, 366 SE 1355, 368 SE 1300; 356, 364 merilo 1 : 3, 360-361 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 353 SE 1411, 354, 356 SE 1412, 358 SE 1411, 364 SE 1202, 366 SE 1355; 361–361 merilo 1 : 1, 356, 364 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 745 SE 1330 377 SE 1332; kv. E51; obd. 160 368 Svetla namizna keramika; Ce I.7; odlomki ustja in ostenja SE 1330; kv. E51; PN 1112 Balzamarij De Tommaso 71/72 ali 56; odlomek rumenkasto rdeča; dl. 5,2 cm; š. 5,8 cm; št. odl. 6. finega lonca z delom narebrenega vratu; F N 1.1; b. svetlo cevastega balzamarija z zajedo, ovalni trup rahlo vbočenega dna in ostenja; pihano mo- SE 1333 datacija: konec 1.–3. stoletje. drikasto naravno steklo; pr. d. 2,6 cm; št. odl. 1; 378 SE 1333; kv. E50, 51; obd. 262 Italska sigilata; krožnik Consp. 20,4; odlomek ustja in ostenja z 369 SE 1330; kv. E50; obd. 362 apliko živali: bika ali leva, morda psa; F Tardopadana; b. roza; Italska sigilata; Consp. B 1.12; odlomek prstanaste noge krožni- rahlo bleščeč rdeč premaz; š. 2,7 cm; v. 2,5 cm; št. odl. 1. d. 12 cm; št. odl. 1. ka; F Padana B; b. svetlo rdeča; rdeč mat premaz; v. 1,6 cm; pr. 379 SE 1333; kv. E51; PN 1122; obd. 166 Italska sigilata; Consp. 20,4.4; odlomki ustja, ostenja in dna ter 370 SE 1330; kv. E50; obd. 350 visoke prstanaste noge; na ostenju se izmenjujejo aplike ma- Italska sigilata; krožnik Consp. 20,4; odlomki ustja, ostenja in ske z dolgimi lasmi in girlande; F Tardopadana; b. roza; dobro del ravnega dna; odpadla aplika z ostenja; F Tardopadana; b. ohranjen rahlo bleščeč rdeč premaz; v. 2,4 cm; pr. u. 15,8 cm; svetlo roza; rdeč mat premaz; š. 5 cm; v. 2,3 cm; št. odl. 2. št. odl. 14; datacija: neronsko–flav. 371 SE 1330; kv. E51; PN 1124; obd. 265 380 SE 1333; kv. E51; PN 1122; obd. 166 Italska sigilata; krožnik Consp. 20,4; odlomek ustja in ostenja Italska sigilata; Consp. B 2.7; odlomek visoke prstanaste noge krožnika, aplika girlande s palmetami; F Tardopadana; b. rde- krožnika Consp 20,4.4; F Tardopadana; b. roza; dobro ohra- ča; rahlo bleščeč rdeč premaz; v. 2,2 cm; pr. u. 20 cm; št. odl. 1. njen rahlo bleščeč rdeč premaz; š. 3,3 cm; v. 2 cm; št. odl. 14. SE 1304 381 SE 1333; kv. E50, 51; obd. 263 372 Svetla namizna keramika; vrč; odlomek ostenja z SE 1304; kv. E51; PN 9039; obd. 118 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX/Xa; odlomka nosu in 3,7 cm; št. odl. 1. grafitom ××; F N 1.1; b. svetlo rdeča; š. 3,9 cm; v. 373 382 SE 1333; kv. E50, 51; obd. 263 SE 1304; kv. E51; obd. 222 Amfora Dr. 6B mala ali Aquincum 78; odlomek ročaja ovalnega diska; F O2; b. rdeča; dl. 5 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 4. Svetla namizna keramika; Ce I.7; odlomki ustja in ostenja lon- preseka; F A jadranska; b. rozabež; š. ročaja 3,2 cm; št. odl. 1. ca; F N 1.1; ostanki rdeče barve v notranjosti; b. roza; š. 9,8 cm; v. 7 cm; št. odl. 12. SE 1238 374 SE 1304; kv. E52; obd. 655 383 SE 1238; kv. E52; PN 1101 Amfora Dr. 6B; odlomek ročaja ovalnega preseka; F A istrska; Žebelj; železo; dl. 3,8 cm; š. 1,1 cm; št. odl. 1; datacija: morda b. svetlo rdeča; dl. 10 cm; š. ročaja 4,3 cm; št. odl. 1; 216 g. novi vek. SE 1332 384 SE 1238; kv. E51; PN 1102; obd. 167 375 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke Xa; odlomki diska, ramena, SE 1332; kv. E51; obd. 159 Italska sigilata; Consp. 20,4.4; odlomki ustja, ostenja in dna št. odl. 4. nosu in ostenja; F O2; b. rdeča; dl. 7,8 cm; š. 7,7 cm; v. 2,8 cm; ter visoke prstanaste noge; na ostenju se izmenjujejo aplike maske z dolgimi lasmi, rozete in girlande; F Tardopadana; b. 385 SE 1238; kv. E51; obd. 654 roza; dobro ohranjen rahlo bleščeč rdeč premaz; v. 2,4 cm; pr. Amfora Dr. 6B (velika); odlomki ročaja ovalnega preseka, vratu, u. 17,7 cm; št. odl. 9. trupa in zatiča; F A istrska; b. oranžna; pr. d. 8,6 cm; š. ročaja 376 4 cm; št. odl. 9; 167 g. SE 1332; kv. E51; obd. 158 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX/Xa; 386 SE 1238; kv. E51; obd. 653 odlomek dna z žigom EVC…; F O2; b. rdeča; dl. Amfora Dr. 6B mala; odlomek ročaja ovalnega preseka; F A 3,8 cm; š. 3 cm; št. odl. 1. jadranska; b. roza do bež; dl. 10 cm; š. ročaja 2,6 cm; št. odl. 1; 117 g. SE 1239 387 SE 1239; kv. E46; obd. 105 Svetla namizna keramika; Ce I.7; odlomek ustja in ostenja; F N 1.1; b. bledo rumena; dl. 3,6 cm; š. 7,5 cm; št. odl. 1. 746 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 368 370 375 376 384 379 380 381 368, 370 SE 1330, 375–376 SE 1332, 379, 380–381 SE 1333; 381 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 368, 370 SE 1330, 375–376 SE 1332, 379, 380–382 SE 1333, 384 SE 1238; 381–382 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 747 SE 1221 388 SE 1221; kv. E48, 49; PN 1150; obd. 116 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IXA; odlomka ramena, diska in noska; F O2; b. rdeča; dl. 7,7 cm; š. 4,8 cm; št. odl. 2. SE 1222 SE 1216 389 SE 1222; kv. E49; PN 9013 Barvan stenski omet s fresko; verjetno pripada notranjemu 393 SE 1216; kv. E47; PN 1077 okrasu enega (ali dveh) prostorov; enotna struktura: ohra Šivanka; s špičastim vrhom in ušesom podolgovate pravoko- - njene dve do tri plasti ometa: beli intonaco (plast slikovnega tne oblike; bron; dl. 8,6 cm; š. 0,4 cm; pr. 0,3 cm; št. odl. 1. ometa) iz apna in svetlikajočih se silikatnih zrn (db. 2–4 mm), SE 1282 sivo bel srednje grobi omet (arriccio) iz apna, mivke, zmernih ali redkih prodničkov temno sive barve, zrnc bele živega apna 394 SE 1282; kv. E51; PN 9038; VZ FL 1003 je ohranjen v enem sloju (do 8 mm) in drugem zunanjem Ploščat žeton ovalne oblike s kratkimi radialnimi zarezami na sloju (ok. db. do 1 mm) le na nekaj primerkih). Sloj zglajenega robu; zaglajeni površini; kost; dl. 1,7 cm; š. 1,3 cm; db. 0,3 cm; zgornjega nanosa je debel 1 mm. Belo apneno podlago so št. odl. 1. prebarvali s temno vijoličasto barvo (7 odlomkov, zelo sprana barva) ali rdečo SE 1395 barvo (9 odlom- kov). V a secco 395 SE 1395; kv. E54; obd. 187 tehniki dodana Italska sigilata; polkrožna skodelica Consp. linija bele barve 32–37; odlomek dna in ostenja z žigom in (š. 0,7 cm) in planta pedis dextra FES·CT (OCK 2023.1) širša linija zelene (okvir dl. 1,7 cm, š. 0,4 cm), okvir tip 602; F barve (vsaj 2 cm) Padana/Tardopadana; b. roza; rdeč, delno ter drugi okrasni bleščeč premaz; v. 1,3 cm; pr. d. 3,9 cm; št. odl. motivi (ogledalo, 1; datacija: 30–80. rožica) s svetlo sivo in rumeno 396 SE 1395; kv. E54; obd. 240 barvo; gradbe Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IXB; odlomek ramena in - ni material; dl. noska; F O2; b. rdeča; dl. 3,4 cm; š. 2,9 cm; št. odl. 1. 5,7 cm; š. 4,6 cm; št. odl. 16. 397 SE 1395; kv. E54; obd. 239 390 Italska kuhinjska keramika; pekač; odlomek enostavnega ustja SE 1222; kv. E49; PN 9012 Barvan stenski omet s fresko; struktura enaka in ostenja; F IKK 1pr; b. rjavkasto rdeča; temno rdeč mat pre- PN 9013, odlomek rdeče obarvanega ometa z maz na np; dl. 2,3 cm; š. 3,3 cm; št. odl. 1. gradbeni material; dl. 2,8 cm; š. 2,4 cm; db. Italska kuhinjska keramika s premazom; pekač; manjši od rastlinskim motivom rumene barve (a secco); 398 SE 1395; kv. E54; obd. 194 0,7 cm; št. odl. 1. lomek ostenja in enostavno zaključenega ustja; F IKK 1pr; b. - SE 1168 rjavkasto rdeča; temno rdeč mat premaz na np in zp ustja; š. 2,8 cm; v. 2,6 cm; št. odl. 1. 391 SE 1168; kv. E52; obd. 446 Jadranska amfora; manjši odlomek ostenja; F A jadranska; b. SE 1361 svetlo roza; dl. 5,5 cm; š. 6 cm; št. odl. 1; 47 g. 399 SE 1361; kv. E55; PN 1140; inv. št. PMC N 7618 392 Novec; as, Vespasianus, kovan 74; KN 10. SE 1168; kv. E53; PN 1116 sana s kladivom in/ali koničastim dletom; kamen; dl. 22 cm; v. Odlomek izvlečene prstanaste noge in močno vbočenega dna Marmor; okrogla plošča, ki je na zgornji površini grobo kle- 400 SE 1361; kv. E55; PN 9056 16,5 cm; db. 15 cm; št. odl. 1. kozarca ali vrča; naravno pihano steklo; v. 1 cm; pr. d. 4 cm; št. odl. 1. 748 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 393 388 396 395 394 402 401 388 SE 1221, 393 SE 1216, 394 SE 1282, 395, 396 SE 1395, 401, 402 SE 1361; merilo 1 : 2. 388 SE 1221, 395, 396 SE 1395, 401 SE 1221, 393 SE 1216, 394 SE 1282, 395–396 SE 1395; merilo 1 : 2. 749 401 SE 1361; kv. E55; obd. 180 413 SE 5356; kv. B117; PN 5119 Italska sigilata; kelih; odlomek dna in ostenja; F Severnoitalska Kovan žebelj; železo; dl. 7,5 cm; š. 2,7 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 1. pr. d. 3,8 cm; št. odl. 1. reliefna sigilata; b. rdeča; rahlo bleščeč rdeč premaz; v. 1,2 cm; 414 SE 5356; kv. C117; PN 5121 402 SE 1361; kv. E51; obd. 295 415 SE 5356; kv. C117; PN 5130 Italska sigilata; krožnika Consp. 20,4; odlomek ustja in ostenja Kovan žebelj; železo; dl. 8,3 cm; š. 1,7 cm; št. odl. 1. krožnika; aplika girlande in palmete; F Tardopadana; dl. Kovan žebelj; železo; dl. 5,5 cm; š. 1,7 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1. 2,5 cm; š. 2,2 cm; št. odl. 1. 416 SE 5356; kv. B117; PN 5115 404 Kovan žebelj; železo; dl. 12,5 cm; š. 2,8 cm; št. odl. 1. SE 1361; kv. E51; obd. 281 Galska sigilata; Drag. 29b; odlomek ostenja sklede z reliefnim 417 SE 5356; kv. C117; PN 5131 okrasom razdeljenim na manjša polja, na odlomku upodobi- Kozarec ali čaša; odlomek dna in ostenja z tev srne, na spodnji strani zp žig C.I.SA (C.I.SABINVS); F GTS izvlečeno prstanasto nogo; zelenkasto modri-Graufesenque fabrikat 2; b. rdeča; rdeč bleščeč premaz na kasto naravno pihano steklo; pr. d. 5,4 cm; št. obeh površinah; š. 5,3 cm; v. 2,3 cm; št. odl. 1; analogija: Brulet odl. 1. et al. 2010, 77, 80–82; Hofmann 1971, 18; žig: CISA; datacija: 40−80 (delavnica), 55−95 (lončar). 418 SE 5356; kv. C117; PN 9057 Kozarec ali čaša; odlomka izvihanega zataljenega ustja in SE 1367 ostenja z vodoravnim rebrom ali nataljeno nitjo pod ustjem; 405 razbarvano, rahlo motno in pihano steklo; v. 1,4 cm; pr. u. SE 1367; kv. jug; PN 1144 7,8 cm; št. odl. 1. Trn žeblja; železo; dl. 2,2 cm; š. 1,2 cm; št. odl. 1. SE 1396 406 SE 1396; kv. E57; obd. 659 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.2.2; odlomek ustja in ostenja lonca; vodoravno glavničenje na ramenu; F GK 1.2; b. črna do 419 SE 5259; kv. F117; PN 5088 rjava; š. 6,8 cm; v. 5,9 cm; št. odl. 1; 41 g. Kvadratna steklenica; odlomek ravnega dna 407 z napisom …NTE… v reliefu; pihano steklo v SE 1396; kv. E57; obd. 657 kalupu; dl. 4,7 cm; š. 3,9 cm; št. odl. 1. Groba kuhinjska keramika; Ce II.4.1.1; odlomek enostavnega ustja in narebrenega lečastega trupa trinožnika; F GK 1.2; b. 420 SE 5259; kv. D118; obd. 413 črna do rjava; dl. 7,1 cm; š. 7,5 cm; št. odl. 1; 8 g. Italska sigilata; skodelica z izvihanim ustjem Consp. 43; odlo- 408 mek zapognjenega ustja z rastlinskim okrasom v barbotinskem SE 1396; kv. E57; obd. 658 okrasu na ustju; F Tardopadana; b. svetlo rdeča; temno rdeč Groba kuhinjska keramika; Ce II.4.1.1; odlomek enostavnega mat premaz; š. 4,5 cm; v. 1,1 cm; št. odl. 1. ustja in narebrenega lečastega trupa trinožnika; F GK 1.2; b. črna do rjava; š. 5,2 cm; v. 4,7 cm; št. odl. 1; 34 g. 421 SE 5356; kv. C117; obd. 623a 409 Italska sigilata; skodelica ali krožnik Consp. 41/45; odlomek vo- SE 1396; kv. E57; obd. 656 doravnega ustja z robom in bunčice v grozdu v barbotinskem Amfora Dr. 6B; odlomek ustja; F A istrska; b. svetlo rdeča; š. okrasu na ustju; F Tardopadana; b. svetlo rdeča; temno rdeč 7,8 cm; v. 4,8 cm; št. odl. 1; 63 g. mat premaz; dl. 3 cm; št. odl. 1. Podfaza 2b 422 SE 5356; kv. B117; obd. 633 SE 5330 PTS Ce III.2.10,1; večji odlomek zapognjenega ustja in ostenja Italska sigilata ali svetla keramika s premazom; Consp. 39/ 410 krožnika; notranja kanelura; lilija v barbotinskem okrasu na SE 5330; kv. D116; PN 5102 Riha 11.22 (št. 1312), Aquileia XI.4; cevasta jagoda kvadra ustju; F Tardopadana ali N 2.1; b. svetlo rdeča; močno spran - tnega preseka, svetlo modro steklo; dl. 1.15 cm; pr. 0,4 cm; rdeč premaz; š. 13 cm; pr. u. 28 cm; št. odl. 1. št. odl. 1. SE 5259 = SE 5356 411 SE 5259; kv. C118; PN 5127 Kaveljček za preslico s tulastim nastavkom za ročaj; bron; dl. 3,8 cm; db. 0,5 mm; pr. 0,7 cm; št. odl. 1. 412 SE 5356; kv. B117; PN 5116 Kovan žebelj; železo; dl. 8,8 cm; š. 2,5 cm; db. 1 cm; št. odl. 1. 750 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 402 401 404 403 417 418 420 403, 404 SE 1361, 410 SE 5330, 411, 420 SE 5259, 417, 418 SE 5356; 410 merilo 1:1, ostalo merilo 1 : 2. 401–404 SE 1361, 417 SE 5356, 418 SE 5356, 420 SE 5259; merilo 1 : 2. 751 423 SE 5259; kv. E118; obd. 414 432 SE 5356; kv. B117; obd. 634 Glajena keramika; kozarec; odlomek Temna keramika s premazom; Ce II.2.3.1 (PTS Drag. 40); ostenja z vglajenimi poševnimi črtami; F odlomek enostavnega ustja in ostenja polkrožne sklede, pas N 2.2a; dimljeni zp; b. zelo svetlo roza, koleščkanja na ZP; F N 2.2; b. svetlo siva; bp. zelo temno siva; p. zelo temno sivi; š. 5,2 cm; v. 3,8 cm; št. temno siv premaz; š. 5 cm; v. 4,2 cm; št. odl. 1. odl. 1. 433 SE 5356; kv. B117; obd. 688 424 SE 5356; kv. B117; obd. 628 Temna keramika s premazom; Ce II.2.3.2 (PTS Drag. 40); odlo- Keramika s premazom; Ce V.2.2, čaša gubanka; odlomek ustja mek enostavnega ustja in ostenja polkrožne sklede, na ZP žleb in ramena z žlebom s posipom na ZP; F N 2.1; b. roza; oran- pod ustjem, nato pas koleščkanja, žigosanje (palmete ali lističi) žnordeč premaz; š. 4,5 cm; v. 2,2 cm; št. odl. 2; 6 g. v osrednjem frizu in pod njim pas koleščkanja; F N 2.2a; b. 425 rozasiva; bp. zelo temno siva; črn premaz; š. 2,4 cm; v. 3,4 cm; SE 5356; kv. B117; obd. 839 št. odl. 1; 8 g. Keramika s premazom; Ce V.2.2, čaša gubanka; odlomek ustja in ramena z žlebom; posip na ZP; F N 2.1; b. roza; oranžno- 434 SE 5259; kv. D118; obd. 642 rdeč premaz; št. odl. 1. Svetla keramika s premazom; Ce II.6.1 ali Ce II.2.2.5 (PTS Curle 426 11); odlomki zapognjenega ustja in odlomki polkrožnega trupa SE 5356; kv. B117; obd. 840 Keramika s premazom; Ce V.2.2, čaša gubanka; odlomek oste- ovratnikom; F N 2.1; b. rdeča; oranžnordeč bleščeč premaz; pr. s prstanasto nogo lokalne recijske melnice ali globoke sklede z nja s posipom na ZP; F RČ, ČG; b. svetlo rdeča; rdeč premaz u. 35 cm; št. odl. 7. s črnimi lisami in posipom na ZP, oranžnordeč mat na NP; št. 435 odl. 2. SE 5356; kv. B110; obd. 689 427 Svetla keramika s premazom; globoka skleda ali lonec; odlomek SE 5259; kv. D118; obd. 639 Svetla keramika s premazom; Ce II.2.6 (PTS oranžnordeč premaz; dl. 4,4 cm; š. 3,2 cm; št. odl. 1; 12 g. ostenja z žigosanjem (lunule v navpičnih nizih); F N 2.1; b. roza; Drag. 30); odlomek ustja in ostenja konične skodelice; na ZP dva pasova koleščkanja; F N 436 SE 5356; kv. B110; obd. 630 2.1; b. rdečkasto rumena; oranžnordeč bleščeč Svetla keramika s premazom; Ce I.9; odlomki skoraj celega premaz; pr. u. 16 cm; št. odl. 1. lonca s trikotno odebeljenim ustjem, cilindričnim trupom in 428 ozkim dnom; F N 2.1; b. svetlo rdeča; sijoč svetlo rdeč premaz SE 5259; kv. D118; obd. 410 Temna keramika s premazom; Ce II.2.2.1 (PTS Drag. 36); odlo- 8; 132 g. na ZP, razen zadnjega dela ob nogi; š. 7,8 cm; v. 4,2 cm; št. odl. mek ustja in ostenja široko odprte sklede z močno izvihanim ustjem; F N 2.2; b. svetlo siva; zelo temno rjavkasto siv premaz 437 SE 5259; kv. D118; obd. 640 na np in zgornjem robu ustja; š. 10,8 cm; v. 5,7 cm; št. odl. 1. Svetla namizna keramika; Ce I.6; odlomek zapognjenega ustja 429 in jajčastega trupa finega lonca; F N 1.1; b. rdečkasto rumena; SE 5356; kv. C117; PN 5118 pr. u. 15 cm; št. odl. 1. Temna keramika s premazom; Ce II.2.1.1 (PTS Drag. 37); odlomek ustja in ostenja sklede odprte oblike z zaobljenim 438 SE 5356; kv. B117; obd. 841 in odebeljenim robom ustja, okrašena s peresnim okrasom v Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1/2 odlomka zaoblje- horizontalnih pasovih; F N 2.2; b. zelo svetlo rjava v jedru, siva nega ustja, polkrožnega debelejšega trupa in ravnega dna proti robovoma; temno siv sijoč premaz na NP in zgornjih 2/3 krožnika; F N 2.1; ožgano; b. roza; sijoč oranžnordeč premaz ZP; š. 7,6 cm; v. 5,1 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. na NP in ZP, razen spodnje površine dna; št. odl. 1. 430 SE 5356; kv. B117; obd. 837 439 SE 5356; kv. B117; obd. 632 Temna keramika s premazom; Ce II.2.1.1 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1; odlomek enostavne- (PTS Drag. 37); odlomek ustja in ostenja ga ustja, rahlo nagnjenega navznoter, polkrožnega tanjšega sklede odprte oblike z zaobljenim in ode- trupa in ravnega dna krožnika; grafit MA na ZP; F N 2.1; beljenim robom ustja, okrašena s peresnim ožgano; b. roza; sijoč rdeč premaz na NP in ZP, skoraj do dna; okrasom v horizontalnih pasovih; F N 2.2; š. 10 cm; v. 4,2 cm; št. odl. 1; 94 g. premaz; št. odl. 1. b. svetlo siva; bp. zelo temno siva; črn 440 SE 5356; kv. B117; obd. 636 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1/2; odlomka zaob- 431 SE 5356; kv. B117; obd. 838 ljenega ustja, polkrožnega debelejšega trupa in ravnega dna Temna keramika s premazom; Ce II.2.3.1 krožnika; F N 2.1; ožgano; b. roza; sijoč oranžnordeč premaz (PTS Drag. 40); odlomek enostavnega na NP in črn ZP; š. 4,4 cm; v. 4 cm; št. odl. 2. ustja in ostenja polkrožne sklede, pas ko- leščkanja na ZP; F N 2.2; b. svetlo siva; bp. zelo temno siva; črn premaz; št. odl. 1. 752 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 423 428 SE 5259; merilo 1:3. SE 5259, merilo 1 : 3. 753 441 SE 5259; kv. D118; obd. 412 453 SE 5259; kv. D118; obd. 409 Svetla namizna keramika; Ce VII.1.1; pokrov s koničnim, rahlo Groba kuhinjska keramika; trinožnik Ce II.4.1.2; večji odlomek vbočenim ostenjem; rob pokrova je enostaven in zaobljeno S–ustja z lečastim trupom, delom dna in noge; vodoravno zaključen; F N 1.1; b. svetlo roza; v. 5,6 cm; št. odl. 4. glavničenje na ZP trupa; rob ustja na vrhu sploščen; F GK 1.2; 442 gladka in neporozna površina; zunanja površina ožgana z SE 5356; kv. B117; obd. 638 Svetla namizna keramika; Ce VII.1.1; odlomek pokrova s konič- sata); v. 8,2 cm; pr. u. 23,6 cm; št. odl. 5; objava: Krajšek 2015, uporabo; b. črna; bzp. črna do bledo rjava do oranžna (lisa- nim, rahlo vbočenim ostenjem; rob pokrova je enostaven in 204, T. 20: 111. zaobljeno zaključen; F N 1.1; ožgan rob; b. rdečkasto rumena; š. 9,5 cm; št. odl. 1. 443 SE 5356; kv. B117; obd. 635 Svetla namizna keramika; Ce I.5; odlomek izvihanega ustja in ostenja finega lonca; F N 1.1; b. roza; š. 4,2 cm; št. odl. 1. 444 SE 5259; kv. E117; obd. 415 Svetla namizna keramika; Ce VIII.2; manjši odlomek ostenja cedila; F N 1.1; b. svetlo rdeča; dl. 3,6 cm; š. 3,1 cm; št. odl. 1. 445 SE 5356; kv. B117; obd. 637 Fina kuhinjska keramika; Ce I.1.2; odlomki navpičnega ustja in ostenja lonca; pas vodoravnega glavničenja na ramenu in 454 SE 5259; kv. D118; obd. 411 pasovi koleščkanja na trupu; F NK 3.2; b. siva; š. 5,3 cm; pr. u. Amfora Aquincum 78; odlomek čašastega ustja s horizontalno 10 cm. kaneluro na zp; F A jadranska; b. roza; dl. 3,5 cm; š. 5,2 cm; št. 446 odl. 1. SE 5259; kv. D118; obd. 639 Fina kuhinjska keramika; Ce II.4.2.1; odlomka vodoravnega ustja in bikoničnega trupa, ter ostanje z nogo trinožnika; F NK 1.2; b. siva do črna; pr. u. 22 cm; št. odl. 2. 447 SE 5259; kv. D118; obd. 408 Fina kuhinjska keramika; Ce II.4.2.1; odlomki trinožnika cilin- drične in bikonične oblike, z močnim zalomom na ostenju; ustje je močno izvihano pod pravim kotom in na koncu ravno zaključeno; F NK 1.2; b. črna, p. lisasti rjavočrni; š. 8,5 cm; v. 6,5 cm; št. odl. 2. 448 SE 5356; kv. B116; obd. 631a Fina kuhinjska keramika; Ce II.4.2.1; odlomki trinožnika cilin- drične in bikonične oblike, z močnim zalomom na ostenju; ustje je močno izvihano pod pravim kotom in na koncu ravno zaključeno; F NK 1.2; b. svetlo siva; bp. siva do temno siva; š. 6,3 cm; v. 4 cm; št. odl. 1; 22 g. 449 SE 5356; kv. B116; obd. 631b Fina kuhinjska keramika; Ce I.4.3/4 ali I.3; odlomek zapognje- nega kratkega ustja in ostenja lonca; F NK 1.2; b. svetlo siva; bp. siva do temno siva; š. 5,7 cm; v. 3,5 cm; št. odl. 1; 23 g. 450 SE 5356; kv. B116; obd. 631c Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek zapognjenega krat- kega ustja in ostenja lonca; F NK 1.2; b. svetlo siva; bp. siva do temno siva; š. 5,3 cm; v. 3,8 cm; št. odl. 1; 19 g. 451 SE 5356; kv. B117; obd. 629 Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek zapognjenega triko- tnega ustja in ostenja lonca; F NK 3.2; b. svetlo siva; bp. siva do temno siva; š. 10,9 cm; v. 4,2 cm; št. odl. 2; 78 g. 452 SE 5356; kv. B117; obd. 842 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX/ Xa; odlomek dna oljenke z žigom –– RIO; F O2; prežgano; b. temno rdeča; dl. 4,1 cm; v. 2 cm; št. odl. 1; 8 g. 754 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 441 447 453 454 SE 5259, merilo 1 : 3. 755 SE 5268 SE 1234 455 SE 5268; kv. B116; PN 5080 466 SE 1234; kv. E52; PN 1094 Riha 11.1, Aquileia IV; melonasta jagoda, iz fajanse ali modrega Fibula Aucissa; odlomek loka in glave s s stranskimi izrastki; neprosojnega stekla; dl. 1 cm; pr. 1,2 cm; št. odl. 1. profilacija na loku z vzdolžnimi rebri, ki so okrašen s kratkimi 456 prečnimi vrezi/linijami; bron; dl. 2,8 cm; š. 1,2 cm; št. odl. 1; SE 5268; kv. C117; PN 5125 datacija: rimski čas. Odlomek posode ali mozaične kocke; intenzivno svetlo modro neprosojno steklo; dl. 1,4 cm; š. 1 cm; št. odl. 1. 467 SE 1234; kv. E51, 52; obd. 135 SE 5273 Italska sigilata; Consp. 34; odlomek ustja in ostenja skodelice z rebrom in apliko groteskne gledališke maske s kratkimi lasmi; 457 F Tardopadana; b. roza; rahlo sijoč rdeč premaz; š. 3,8 cm; št. SE 5273; kv. B116; PN 5109 Trije odlomki cevaste pločevine, morda ustja posode; bron; dl. odl. 1. 4,5 cm; š. 0,5 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 3. 468 SE 1234; kv. E51; PN 1086; obd. 119 458 Italska sigilata; Consp. 43; odlomek zapognjenega ustja z lilijo SE 5273; kv. B116; PN 5110 Trak ali rezilo; železo; dl. 3,6 cm; š. 1,4 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 4. v barbotinskem okrasu; F Tardopadana D; b. roza; rdeč mat premaz; dl. 5 cm; št. odl. 1. 459 SE 5273; kv. B116; obd. 426 Svetla namizna keramika; Ce VIII.2; odlomki ostenja cedila; F N 469 SE 1234; kv. E51; PN 1090; obd. 122 1.1; b. svetlo rdeča; št. odl. 5. Italska sigilata; skodelica; odlomek ostenja, dna in nizke prsta- naste noge; F Tardopadana; b. roza; rdeč mat premaz; š. 4 cm; SE 5334 v. 1 cm; št. odl. 1. 460 SE 5334; kv. B116; PN 5120 470 SE 1234; kv. E51; PN 1111; obd. 127 Odlomki plošče, del rezila ali orodja; železo; dl. 6,7 cm; š. Italska sigilata; dno Consp. B 3.19; odlomek dna in ostenja 2,7 cm; št. odl. 28. polkrožne skodelice; F Tardopadana; v. 1,5 cm; pr. d. 3,7 cm; št. 461 odl. 1. SE 5334; kv. B116; obd. 423 Svetla namizna keramika; Ce VIII.2; odlomki ostenja cedila; F N 471 SE 1234; kv. E51, 52; obd. 87a 1.1; b. roza; dl. 7,3 cm; š. 5,4 cm; št. odl. 1. Italska sigilata; odlomka ostenja skodelice; F Tardopadana; b. 462 svetlo rdeča; mat rdeč premaz; š. 3,6 cm; v. 2,2 cm; št. odl. 4. SE 5334; kv. B116; obd. 645 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX/Xa; odlomek ramena; F 472 SE 1234; kv. E51, 52; obd. 136 O2; b. rdeča; dl. 4,1 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 1; 7 g. Svetila; reliefna oljenka; odlomek ramena in diska z reliefnim 463a okrasom; F O1; b. roza; rjavkasto rdeč premaz; dl. 4,1 cm; š. SE 5334; kv. B116; obd. 644 3,1 cm; št. odl. 1. Fina kuhinjska keramika; Ce I.1.2; odlomka navpičnega ustja in ostenja lonca; vodoravno glavničenje na ramenu in pasovi ko- 473 SE 1234; kv. E51, 52; obd. 87b leščkanja na trupu; F NK 3.2; b. svetlo siva; bp. črna; š. 4,6 cm; Svetila; reliefna oljenka; odlomka dna in ostenja; F O1n; b. v. 4 cm; št. odl. 1; 12 g. roza; rjavkasto rdeč mat premaz; dl. 3 cm; š. 3,2 cm; št. odl. 4. SE 5248 474 SE 1234; kv. E51; PN 1084 463b Svetila; reliefna oljenka; odlomek dna in ostenja; F O1; b. svetlo SE 5248; kv. E117; PN 5067 sivkasto rjava; rdečkasto rjav mat premaz; dl. 4,4 cm; š. 2,9 cm; Okrogla ploščica; ravna ploskev na eni in zelo nepravilna s št. odl. 1; datacija: rimski čas. koncentrično zavito stekleno maso na drugi; intenzivno svetlo modrikasto naravno pihano steklo; izmaličeno zaradi vročine; 475 SE 1234; kv. E51; PN 1085 morda le ostanek steklarske dejavnosti; db. 0,8 cm; pr. 2,3 cm; Svetla keramika s premazom; vrč; manjši odlomek ostenja št. odl. 1. namizne posode; F N 1.1; b. svetlo rdeča; zelo slabo ohranjen 465 mat rdeč premaz; dl. 2 cm; š. 1,9 cm; št. odl. 1; datacija: rimski SE 5248; kv. E117; PN 5070 čas. Brus; odlomek brusnega kamna, trape - zastega preseka, fino zglajene površine; kremenov peščenjak; dl. 6 cm; š. 3 cm; db. 1,7 cm; št. odl. 1; 65 g. 756 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 455 456 461 466 469 470 455, 456 SE 5268, 469, 470 SE 1234; 455–456 merilo 1 : 1, 461 merilo 1:3, ostalo merilo 1:1 . 455, 456 SE 5268, 466–470 SE 1234; 455–456 merilo 1 : 1, 461 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 757 476 SE 1234; kv. E51, 52; obd. 88 487 SE 1337; kv. E58, 59; obd. 356 Svetla namizna keramika; vrč; odlomek ostenja Afriška sigilata; Hayes 50A; odlomek ustja in ostenja krožnika; posode z napisom vrezanim post cocturam, grafit F AS C 3/4; b. rdeča; opečnato rdeč mat premaz; š. 2,9 cm; v. v kurzivi; F N 1.1; b. roza; dl. 3,8 cm; š. 3 cm; št. 2,1 cm; št. odl. 1. odl. 1. 488 SE 1337; kv. E57; obd. 500 477 SE 1234; kv. E51, 52; obd. 647 Afriška sigilata; krožnik Hayes 50; odlomek Svetla namizna keramika; Ce I.6/V.1.1; odlomek ustja in ostenja globokega krožnika; F AS ustja in ostenja s kaneluro finega lončka; F N C 3/4 ali D1; b. rdeča; opečnato rdeč mat 1.1; b. svetlo rdeča; š. 4 cm; v. 1,6 cm; št. odl. premaz; š. 4,6 cm; v. 4,7 cm; št. odl. 1. 2; 8 g. 478 SE 1234; kv. E51, 52; obd. 86 489 SE 1337; kv. E55; obd. 651 Groba/fina kuhinjska keramika; Ce II.4.1.1; odlomek lečasto Svetla namizna keramika; Ce II.2.2.2 varianta brez premaza oblikovanega trinožnika z narebrenim ostenjem in uvihanim (PTS Drag. 36); odlomek sklede za ustjem; F GK 1.2; b. črna, p. lisasti rjavočrni; dl. 1,9 cm; š. 3,1 cm; zapognjenim ustjem in polkro-št. odl. 1. žnim trupom; F N 1.1b; b. siv 479 490 SE 1337; kv. E58–59; obd. 650 SE 1337; kv. E57; PN 1146 Svetila; volutna oljenka Loeschcke IB, IB/C, Šivanka z odlomljenim ušesom in vrhom; bron; dl. 11,6 cm; š. IC; odlomek trikotnega noska; F O1; b. roza; SE 1337 prelom; bp. rjavordeča; št. odl. 1. 0,3 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 2. lisast rdeč do rjav premaz; dl. 4 cm; št. odl. 1. 480 SE 1337; kv. E54; PN 1147 491 SE 1337; kv. E57; obd. 649 Jermenski zaključek Garbsch tip R2; Jeziček ali pasni zaključek Amfora Aquincum 78 ali mala amfora Dr. 6B; odlomek ročaja podolgovate oblike noriško–panonske pasne garniture, na ovalnega preseka; F A jadranska; b. bež; dl. 10,5 cm; š. ročaja enem koncu je razcepljen, na drugem profiliran vrh; bron; dl. 2,4 cm; št. odl. 1; 67 g. 6,4 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1. SE 1357 492 SE 1357; kv. E, H 58; obd. 179 Italska sigilata; Consp. 43; odlomek zapognjenega ustja z 481 rastlinskim okrasom in bunčicami v barbotinskem okrasu; F SE 1337; kv. jug; PN 1145 Trn žeblja; železo; dl. 4,9 cm; š. 1,2 cm; št. odl. 1. Tardopadana E; b. roza; spran mat rdeč premaz; š. 4,6 cm; v. 1 cm; št. odl. 1. 482 SE 1337; kv. E58, 59; obd. 357 Italska sigilata; Consp. 18; odlomek ustja in ostenja krožnika; F Podfaza 2c Padana B; š. 2,4 cm; v. 1,6 cm; št. odl. 1. 483 SE 4095 SE 1337; kv. E56, 57; obd. 242 Italska sigilata; skodelica z izvihanim ustjem Consp. 43; odlo- 493 SE 4095; kv. C–D 142–143; obd. 563 mek zapognjenega ustja z rastlinskim ornamentom v barbo- Svetla keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalna recijska čaša; tinskem okrasu; F Tardopadana E; b. svetlo rdeča; rdeč mat odlomek ostenja s koleščkanim okrasom – osrednji širši pas in spran premaz; š. 4,7 cm; v. 1,4 cm; št. odl. 1. spodnji pas gostega koleščkanja (verjetno Drexel III, morda II); 484 F N 2.1; b. bež; mat rjavordeč premaz na NP in oranžnordeč SE 1337; kv. E56, 57; obd. 243 na NP; dl. 4,2 cm; š. 3 cm; št. odl. 1. Italska sigilata; krožnik Consp. 20,4; odlomek ustja in ostenja krožnika z delno ohranjeno apliko girlande; F Tardopadana E; 494 SE 4095; kv. C–D 142–143; obd. 564 b. roza; delno spran rdeč mat premaz; š. 3,9 cm; v. 2,3 cm; št. Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomki trikotno odl. 2. odebeljenega ustja, ostenja in ravnega dna krožnika; F N 2.1; 485 prežgano; b. rdeče; sledi na NP; v. 4 cm; pr. u. 24 cm; pr. d. SE 1337; kv. E–H 58; obd. 328 20 cm; št. odl. 4. Italska sigilata; krožnik Consp. 20,4; odlomek ustja krožnika; F Tardopadana E; b. svetlo rdeča; rdeč mat premaz; v. 2,1 cm; pr. u. 19 cm; št. odl. 1. 486 SE 1337; kv. L 56, 57; obd. 349 Italska sigilata; krožnik Consp. 20,4; odlomek ustje, ostenja in del ravnega dna; delno ohranjeni apliki girlande in delfinčka; F Tardopadana E; b. bledo roza; rdeč mat premaz; v. 2,4 cm; pr. u. 18 cm; št. odl. 1. 758 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 476 479 480 482 485 486 487 489 476 SE 1234, 479–487 SE 1337; 476, 489 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 476 SE 1234, 479–487 SE 1337; 476, 489 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 759 SE 6395 površina, b. svetlo siva; bp. bledo sivorjava do 495 SE 6395; kv. D130; PN 6285 črna (lisasta); v. 5 cm; Šivanka s podolgovatim ovalnim ušesom in kratkim zaoblje- pr. u. 14,2 cm; št. odl. nim vrhom; bron; dl. 6,6 cm; š. 0,3 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1. 2; objava: Krajšek 2015, 205, T. 23: 123. SE 6462 496 507 SE 5274; kv. B, C 116; obd. 430 SE 6462; kv. D128; PN 6269b Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.2.2; odlomka ustja in ostenja Fina kuhinjska keramika; Ce II.4.2.3; trinožnik z močno bikonič- lonca s srednje izvihanim enostavno zaključenim robom ustja; nim trupom, rahlo izvihanim ustjem pod katerim je narebreno F GK 1.2; b. črna, površini lisasti črnorjavi; v. 4,5 cm; pr. u. ostenje do bikoničnega zaloma; F NK 1.2; b. črna, p. lisasti 19,4 cm; št. odl. 2; datacija: rimski čas. svetlo rjavi, temno rjavi in črni; š. 5,9 cm; v. 2,3 cm; št. odl. 2. 497 SE 6462; kv. D128; PN 6269a SE 5282 Groba kuhinjska keramika; Ce VII.3.3; konično oblikovan 508 SE 5282; kv. E119; obd. 416 pokrov debelih sten z enostavno zaključenim robom ustja in Groba kuhinjska keramika; Ce I.4; lonec z izvihanim enostavno enostavnim držajem; odlomek drzaja z delom ostenja; F GK oblikovanim ustjem, narebrenim vratom in večtračno horizon-1.2; b. črna, površini lisasti črnorjavi; pr. u. 24 cm; št. odl. 1; talno valovnico; F GK; b. zelo temno siva; š. 7,7 cm; v. 5,5 cm; datacija: rimski čas. št. odl. 1. 498 SE 6462; kv. D128; PN 6268 509 SE 5282; kv. D119; PN 5087 Tehnična keramika; Ce VIII.4; talilni lonček; Tehnična keramika; piramidalna utež; F GM; b. temno rdeča, jedro zelo temno sivo; dl. b. rdeča; v. 12,4 cm; št. odl. 1; datacija: rimski 6,2 cm; š. 5,6 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. čas. SE 6412 499 SE 6412; kv. D126; PN 6247 Trn žebljička; bron; dl. 0,1 cm; š. 0,1 cm; št. odl. 1. 500 SE 6412; kv. E126; PN 6240 SE 7531 Kovan žebelj; železo; dl. 9,5 cm; š. 2,5 cm; db. 1 cm; št. odl. 3. 510 SE 7531; kv. jug; PN 7508 SE 5123 = SE 5250 Igla bron; dl. 4,1 cm; pr. 0,15 cm; št. odl. 1. 501 SE 5123; kv. E116; PN 5136 SE 3394 Kovan žebelj; železo; dl. 4 cm; š. 3,2 cm; db. 1 cm; št. odl. 4. 511 SE 3394; kv. F119; PN 3296; obd. 277 502 SE 5250; kv. D117; PN 5086 Galska sigilata; Drag. 33; dno posode na Kovan žebelj; železo; dl. 9,4 cm; š. 2,7 cm; št. visoki prstanasti nogi z lončarskim žigom odl. 1. MA…; F GTS; b. rdeča; rdeč sijoč premaz 503 zelo dobro ohranjen; v. 2 cm; pr. d. 5 cm; št. SE 5250; kv. E117; PN 5069 Od vročine izmaličen odlomek posode; steklo; odl. 1. dl. 3,7 cm; š. 1,4 cm; št. odl. 1. 504 SE 5250; kv. E117; PN 9052 Trikoten obesek z eno luknjico; trikoten presek; kamen; dl. 3,1 cm; š. 2,8 cm; db. 1,1 cm; št. odl. 1. SE 5274 505 SE 5274; kv. B116; PN 5141 Šivanka s stožčastim vrhom, okrogel presek, odlomljen trn; uho izdelano iz dveh okroglih predrtin (v obliki osmice); kost; dl. 8 cm; pr. 0,5 cm; št. odl. 1. 506 SE 5274; kv. B, C 116; obd. 429 Fina kuhinjska keramika; Ce II.4.2.1; trinožnik; odlomki vodo- ravnega ustja, cilindričnega bikoničnega trupa, dna in delov nog; posoda izdelana kot skodela s prstanastim dnom, na katero so bile nalepljene noge; F NK 1.2; gladka in neporozna 760 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 495 496 504 497 505 506 507 508 509 510 511 495 SE 6395, 496–497 SE 6462, 504 SE 5250, 505–507 SE 5274, 508, 509 SE 5282, 510 SE 7531, 511 SE 3394; 494, 504, 505, 510, 511 495 SE 6395, 496–497 merilo 1 : 2 SE 6462, , ostalo 504 merilo 1 : 3 SE 5250, . 505–507 SE 5274, 508, 509 SE 5282, 510 SE 7531, 511 SE 3394; 494, 504, 505, 510, 511 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 761 SE 3340 520 SE 6384; kv. D132; PN 6099 512 Steklenica odlomek narebrenega ročaja; SE 3340; kv. G119; PN 3245 Trn pasne spone ali igla manjše fibule s tečajem; bron; dl. š. 3,9 cm; št. odl. 1. pihano, zelenkasto naravno steklo; dl. 4,2 cm; 2,2 cm; š. 0,4 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. SE 6252 Svetla keramika s premazom.; Ce III.2.2.1; krožnik rahlo 521 SE 6368; kv. E128; PN 6236 513 konkavnega ostenja z enostavnim zaobljenim ustjem; F N 2.1; SE 6252; kv. J 116; obd. 643 Temna keramika s premazom ali temna namizna keramika; Ce b. roza; svetlo rdeč sijoč premaz na NP in ZP; š. 10,3 cm; v. II.; odlomek profiliranega ustja polkrožne ali bikonične sklede z 5,2 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. rahlo S-ustjem; pod ustjem 3 žlebovi; F N 2.2 ali N1.2; b. svetlo SE 6390 siva; bp. zelo temno siva do črna; sledi črnega premaza; š. 5,1 cm; v. 3,5 cm; št. odl. 1; 17 g. 522 SE 6390; kv. E133; obd. 341 Podfaza 2d oblikovanega ostenja, ki je na 2/3 višine rahlo odebeljeno; ustje je rahlo nagnjeno navznoter; F N 1.1; b. svetlo rdeča; Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; krožnik polkroglasto SE 4089 svetlo rdeč mat premaz na NP in 2/3 zgornje ZP; št. odl. 44. 514 SE 4089; kv. B144; PN 4015 523 SE 6390; kv. E133; obd. 757 Falera; ovalna pločevina; bron; dl. 2,5 cm; š. 1,8 cm; v. 1,7 cm; Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.2; odlomki stanjšanega št. odl. 2. ustja, polkrožnega ostenja in ravnega dna krožnika s kolešč- 515 kanjem na NP dna; F N 2.1; rahlo prežgano; b. roza; rdeč SE 4089; kv. B144; obd. 384 premaz na NP in zgornjem delu ZP; š. 3,6 cm; v. 2,8 cm; št. Temna keramika s premazom; Ce II.2.3.1 (PTS Drag. 40); odl. 5; 75 g. odlomki ustja in ostenja polkrožne sklede z enostavnim rahlo navznoter uvihanim ustjem, ostenje na zunanji strani okrašeno 524 SE 6390; kv. E133; obd. 764 z dvema horizontalnima pasovoma koleščkanja, v notranjosti Svetla namizna keramika; Ce V.2.4; odlomki ustja, ostenja in koleščkan krog na dnu; F N 2.2; b. svetlo rdeča, proti robovom dna ovalne čaše; F N 2.1; b. roza; razredčen rdeč premaz na svetlo siva; črn mat premaz; v. 11 cm; pr. u. 25 cm; št. odl. 25; ZP; š. 6,6 cm; v. 6,4 cm; pr. u. 10 cm; št. odl. 27; 16 g. datacija: prva polovica 2. in še v 3. stoletju. 525 SE 6390; kv. E133; obd. 763 Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek kratkega vodorav- nega ustja in ostenja lonca; F NK 3.2; b. siva; bzp. zelo temno siva; š. 4,9 cm; v. 2 cm; št. odl. 1; 11 g. SE 6333 526 SE 6333; kv. E126; PN 6222 Odlomek okrogle plošče z linijo predrtin ob robu; bron; dl. 3 cm; š. 3,3 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 2. 527 SE 6333; kv. E127; PN 6225 Izlivek ali stopljen drobec; bron; dl. 0,8 cm; š. 0,3 cm; db. 516 SE 4089; kv. A, B 144, 145; obd. 386 0,4 cm; št. odl. 1. sklede; koncentrični peresni okras v notranjosti dna; F N 2.2; b. Kovan žebelj z ostanki lesa; železo; dl. 10,7 cm; š. 2,6 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 2. siva; temno siv premaz na NP; v. 3,2 cm; pr. d. 8 cm; št. odl. 4. odlomek prstanastega dna in ostenja globoke polkrožne Temna keramika s premazom; Ce II.2.2.1 (PTS Drag. 35/36); 528 SE 6333; kv. E127; PN 6228 SE 6368 = SE 6411 = SE 6361 = SE 6384 = SE 6302 = 529 SE 6333; kv. E125; PN 6185 Zapognjen odlomek, morda okenskega SE 6306 = SE 6392 stekla, rahlo raztopljen, zelenkasto modri- 517 kasto steklo; dl. 5 cm; š. 3,2 cm; v. 2 cm; db. SE 6368; kv. E126; PN 6235 Kaveljček; bron; dl. 3 cm; pr. 0,1 cm; št. odl. 1. 0,2 cm; št. odl. 1. 518 SE 6368; kv. E128; PN 6251 Riha tip 12.26, var. 1; Igla ali lasnica s profiliranim zaključkom, 530 SE 6333; kv. E126; obd. 442 okroglega preseka; bron; dl. 11,8 cm; pr. 0,4 cm; št. odl. 1; ana Galska sigilata; najverjetneje Drag. 37; odlomek ostenja; F - logija: Riha 1990, št. 2558, 2560. GTS; močno prežgana; b. siva do rozasiva; črn mat premaz; š. 3,6 cm; v. 2,6 cm. 519 SE 6368; kv. E127; PN 6252 Trn žeblja z ohranjenim lesom; železo; dl. 8 cm; št. odl. 1. 762 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 512 513 514 515 518 516 517 526 525 512 SE 3340, 513 SE 6252, 514–516 SE 4089, 517, 518 SE 6368, 525 SE 6390, 526 SE 6333; 513, 515, 516, 525 merilo 1:3, ostalo merilo 1 : 2. 512 SE 3340, 513 SE 6252, 514–516 SE 4089, 517–518 SE 6368, 525 SE 6390, 526 SE 6333; 513, 515, 516, 525 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 763 531 SE 6333; kv. E126; PN 6186; obd. 379 SE 5167 svetlo rdeč mat premaz; š. 5,5 cm; v. 5 cm; št. odl. 1. Ostroge; železo; dl. 7,9 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 532 z vrezi in bunkicami (okras Drexel I); F RČ 1; b. svetlo rumena; Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek ostenja okrašen 540 SE 5167; kv. D116; PN 5031 SE 6333; kv. D125; PN 6220; obd. 365 Svetla keramika s premazom; Ce I.9; fini lonec cilindrične SE 3103 = SE 3247 oblike z ostrim zalomom v spodnjem delu posode; napis na 541 SE 3103; kv. J 119; PN 3177; inv. št. PMC N 7651 zp BONIIMV; F N 2.1; b. svetlo rdeča; mat premaz rdečkaste Novec; sestercij, Hadrianus, kovan 134–138; KN 13. barve na zp in le na zgornjem delu np; v. 7,3 cm; pr. u. 16 cm; št. odl. 1. 542 SE 3103; kv. J 118; PN 3178 Kaveljček za preslico s tulastim nastavkom za ročaj; odlomljen 533 SE 6333; kv. E129; PN 6232; obd. 382 vrh kaveljčka; izdelan iz zavite pločevine; ohranjena predrtina Svetla namizna prečiščena keramika; lokalni za zakovico; bron; dl. 3,9 cm; db. 0,03 cm; pr. 0,6 cm; št. odl. 1. posnetek egejskega lončka; ustje in ostenje čaše z navzven izvihanim ravno zaključenim 543 SE 3103; kv. J 118; PN 3180 ustjem in narebreno zp; F N 1.1; sekundarno Odlomek zavite pločevine ali tulca; bron; dl. 1,5 cm; š. 0,6 cm; prežgana; b. svetlo sivkasto rjava; š. 3,9 cm; v. db. 0,1 cm; št. odl. 1. 2,9 cm; št. odl. 1. 544 SE 3103; kv. K 118; PN 3184 534 Okrasni žebljiček s profilirano ovalno glavico; bron; dl. 2,1 cm; SE 6333; kv. E129; PN 6200; obd. 380 Svetla namizna keramika; lonček; ostenje lončka db. stebla: 0,2 cm; pr. glavice: 0,7 cm; št. odl. 1. z apliciranim horizontalnim rebrom okrašenim z 545 SE 3103; kv. J 119; PN 3176 vtisi; F N 1.1; sekundarno prežgano; b. od sredine Odlomek ulitega ročaja za skrinjico s profiliranim zaključkom; proti np oranžna, proti zp pa svetlo siva; dl. bron; dl. 2,8 cm; pr. 0,5 cm; št. odl. 1. 4,2 cm; š. 3,3 cm; št. odl. 1. 535 SE 6333; kv. E125; PN 6218; obd. 388 Svetla namizna keramika; Ce I.7.1; bikoničen fini lonec s kroglastim trupom in stožčastim vratom, razčlenjenim s pasovi plitvih reber in kanelur; F N 1.1; b. svetlo rdeča; v. 7 cm; pr. u. 12 cm; št. odl. 1. 536 SE 6333; kv. E129; PN 6194 Groba kuhinjska keramika; lonec; ostenje lonca, ornamentira- no s horizontalnim in poševnim glavničenjem; F GK; sekun- darno prežgano; b. svetlo rjava; dl. 12 cm; š. 9 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. 537 SE 6333; kv. E129; PN 6195 Groba kuhinjska keramika; Ce VII.3.1; odlomek koničnega ostenja pokrova, ornamentirano s horizontalnim glavničenjem; F GK 1.2; sekundarno prežgano; b. svetlo rjava; dl. 7,5 cm; š. 6 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. 538 SE 6333; kv. E125; PN 6221; obd. 378 Fina kuhinjska keramika; Ce VII.1.3; pokrov zvončaste oblike s plitvimi kanelurami na spodnjem delu ZP, držaj je nizek in poln, rob ustja je kroglasto odebeljen; F NK 1.2; sekundarno prežgan; pr. u. 20 cm; št. odl. 1. 539 SE 6333; kv. E127; PN 6226 Brus; podolgovate oblike z ravnimi robovi in kvadratnega preseka. Na enem koncu se zoži. Površina je fino zglajena. Sekundarno prežgan. Kamen; dl. 12 cm; db. 1,5–2 cm; št. odl. 1; 136 g. 764 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 531 532 533 534 535 536 538 539 SE 6333, merilo 1 : 3. 546 SE 3103, ostalo SE 6333; vse merilo 1 : 3. 765 546 SE 3103; kv. J 118; PN 3170 561 SE 1169; kv. E50; obd. 146 Medicinski ali kozmetični pribor, spatula ali sonda, z ovalno Groba kuhinjska keramika; Ce II.4.1.1.; ustje in ostenje trinožni- odebeljenim ali kapljičastim zaključkom in polkrožnim prese- ka z lečastim recipientom z narebreno zunanjo površino; F GK kom igle/ročaja nad profilacijo ali rebrom in štirikotnim prese- 1.2; b. črna; v. 4,5 cm; pr. u. 16,2 cm; št. odl. 1. bron; dl. 11,6 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 1. kom drugega dela z drobnim ovalnim sploščenim zaključkom; SE 1157 547 562 SE 1157; kv. E52, 53, 54; obd. 581 SE 3103; kv. J 119; PN 3171 Temna keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek stanjšane-Kovan žebelj; železo; dl. 3,8 cm; š. 1 cm; št. odl. 1. ga ustja in močno trikotno odebeljenega ostenja na polovici 548 SE 3103; kv. J 119; PN 3172 višine krožnika; F N 2.2; b. svetlo siva; bp. siva; na NP olivno Kovan žebelj; železo; dl. 8,6 cm; š. 2,8 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1. siv bleščeč premaz; v. 4,8 cm; pr. u. 14 cm; št. odl. 1; 53 g. 549 SE 3103; kv. J 119; PN 3175 SE 1266 Trn kovanega žeblja ali del klina, zapognjen por pravim ko- tom; železo; dl. 8 cm; š. 4 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 1. 563 SE 1266; kv. E56; PN 1107 Odlomka igle; bron; dl. 6,6 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 2. 550 SE 3103; kv. J 119; PN 3179 Kovan žebelj; železo; dl. 10,6 cm; š. 1,5 cm; št. odl. 1. 564 SE 1266; kv. E57; obd. 360b Italska sigilata; Consp. 43; odlomek ustja in ostenje sklede s 551 SE 3247; kv. K 119; obd. 175 prepognjenim ustjem; F Tardopadana b. rdeča; temno rdeč Galska sigilata; Drag. 18/31 ali Drag. 31; ustje in ostenje sklede mat premaz; dl. 3 cm; š. 4 cm; št. odl. 2. z enostavnim krožno zaključenim robom ustja; F GTS; š. 6 cm; v. 2,6 cm; št. odl. 1. 565 SE 1266; kv. E54; PN 1104; obd. 123 Italska sigilata; polkrožna skodelica z dnom 552 SE 3103; kv. J 119; obd. 344 Consp. B 3.19; odlomek dna in ostenja z žigom Egejska kuhinjska keramika; lonec ali kozica; odlomek nare- in planta pedis L. M. V (OCK 1085.13), (dl. okvir-brenega ostenja; F EKK; b. opečnato rdeča do rjava; dl. 5,1 cm; ja 1,3 cm, š. 0,4 cm), okvir tip 602; F Tardopada-š. 2,8 cm; št. odl. 1. na; b. roza; rdeč rahlo sijoč premaz; pr. 554 d. 3,6 cm; št. odl. 1; žig: OCK 1085/13 L. SE 3103; kv. K 119; PN 3185; obd. 114 M. V.; datacija: 40–120+. Svetila; pečatna oljenka Loeschcke Xa; odlomek diska, ramena in nosu; F O2; b. rdeča; dl. 6,3 cm; š. 4,5 cm; št. odl. 1. 555 566 SE 1266; kv. E57; obd. 361 SE 3103; kv. K 119; obd. 190 Galska sigilata; verjetno Drag. 37; ostenje z rastlinskim orna-Svetila; reliefna oljenka Loeschcke VIII; pokončen preluknjan mentom; F GTS vzhodna; b. rdeča; slabo ohranjen rdeč rahlo ročaj, rama in ostenje; F O1n; b. svetlo rjava; svetlo rjavkasto sijoč premaz; dl. 3,6 cm; š. 3,5 cm; št. odl. 1. rdeč mat premaz; dl. 3,7 cm; š. 5,2 cm; št. odl. 3. 556 567 SE 1266; kv. F55; obd. 195 SE 3103; kv. J 119; obd. 343 Italska keramika tankih sten; skodelica; dno in ostenje skodeli-Keramika s premazom; Ce V.2.2 čaša gubanka; odlomek ustja ce; F KTS E; b. siva; črn mat premaz; v. 1,3 cm; pr. d. 2,9 cm; št. in ostenja z gubo; F N2.2; b. siva; črn premaz; š. 5,9 cm; v. odl. 1. 4,1 cm; št. odl. 1. SE 1169 568 SE 1266; kv. E57; obd. 360a Svetla keramika s premazom; Ce II.2; odlomek ostenja in nizke 557 SE 1169; kv. E51; PN 1078 prstanaste noge sklede, na dnu koleščkan ornament; F N 2.1; Guiraud 8c ali Riha 2.26; Obroček ali prstan, D–preseka; bron; b. svetlo rdeča; slabo ohranjen temno rdeč mat premaz; š. db. 0,2–0,3 cm; pr. notranji premer: 1,7; zunanji premer:2,1; cm; 3,1 cm; v. 1,6 cm; št. odl. 1. št. odl. 1. 558 SE 1169; kv. E51; PN 1056 Trnek; bron; dl. 3,4 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1. 559 SE 1169; kv. E52; obd. 282 Galska sigilata; Drag. 29; manjši odlomek ostenja sklede z bi- sernim nizom pod ustjem in rastlinskim reliefnim ornamentom na ostenju; F GTS južna; b. rdeča; rdeč; dl. 3,2 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 1. 560 SE 1169; kv. E52; obd. 582 Amfora z ravnim dnom ali dvoročajni vrč; odlomek prstana- stega dna in ostenja; F N 1.1; b. roza; v. 3,7 cm; pr. d. 11 cm; št. odl. 1; 83 g. 766 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 546 551 552 557 555 556 559 561 560 562 567 546 SE 3103, 551 SE 3247; 552 SE 3103, ostalo SE 6333; 546, 551 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 546, 552–556 SE 3103, 551 SE 3247, 557−561 SE 1169, 567 SE 1266; 546, 551 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 767 569 SE 1266; kv. E57; obd. 590 Temna keramika s premazom; Ce II.2.3.1 (PTS Drag. 40); odlomek enostavnega ustja in ostenja pol- krožne skodele; na ZP ustja 3 žlebovi; F N 2.2; b. rozasiva; bp siva; temno siv sijoč premaz; v. 2,8 cm; pr. u. 19 cm; št. odl. 1; 9 g. 570 SE 1266; kv. E57; obd. 586 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1; odlomek zaoblje- nega ustja, ostenja in ravnega dna krožnika; F N 2.1; b. bledo rjava; bp. svetlo rdeča; v. 4 cm; pr. u. 23 cm; pr. d. 17,8 cm; št. odl. 1; 56 g. 571 SE 1266; kv. E57; obd. 186 Italska melnica; Dramont D2; odlomek dna z ostenjem, s pe- ščenim posipom na np; F M srednjeitalska; b. roza; š. 11,2 cm; v. 5,2 cm; št. odl. 1. 572 SE 1266; kv. E55; obd. 585 Fina kuhinjska keramika; Ce IV.2.1; odlomek vodoravnega ustja, cilindričnega in bikoničnega trupa; F NK 1.2; na NP ostanki hrane; b. siva; bp. zelo temno siva; v. 4 cm; pr. u. 12,8 cm; št. odl. 1; 37 g. 573 SE 1266; kv. E55; obd. 583 Fina kuhinjska keramika; Ce VII.2.1; odlomek držaja in stož- častega trupa pokrova; F NK 3.1; prežgano; b. oker; š. držaja 3 cm; št. odl. 1; 48 g. 574 SE 1266; kv. E55; obd. 584 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.1.3; lonec; odlomek zaviha- nega ustja in trupa jajčastega ustja; ustje je posneto na notranji strani; F GK 1.2 ali 2.2; zaglajena ZP, NP pa zelo groba; b. črna; bp. zelo temno rjava; v. 6 cm; pr. u. 11,2 cm; št. odl. 1; 52 g. 575 SE 1266; kv. E57; obd. 587 Fina/groba kuhinjska keramika; Ce II.5.1.1 ali 3; odlomek enostavnega navznoter nagnjenega ustja in upognjenega le- častega trupa sklede, pekača ali trinožnika; na ZP pod ustjem 6 žlebov ali vodoraven pas globokega glavničenja; F NK3.2 ali GK 4.4; menjavanje atmosfere; redukcijsko žganje, oksidacij- ska atmosfera in na koncu redukcijska; b. prelom temno siv; robovi svetlo rjavi, bp. zelo temno sive do črne; morda sledi črnega premaza na NP in ZP ustja; v. 3,4 cm; pr. u. 11,2 cm; št. odl. 1; 9 g. 576 SE 1266; kv. E55; obd. 588 Amfora Dr. 6B; odlomek ročaja ovalnega preseka; F A istrska; prežgano; b. roza; v. 4,2 cm; pr. u. 10,8 cm; št. odl. 1; 119 g. 577 SE 1266; kv. E55; obd. 589 Mala amfora Dr. 6B ali Aquincum 78; odlomka lijakastega ustja z enotračno valovnico in vratu; F A jadranska; prečiščeno; b. roza; pr. u. 9,8 cm; št. odl. 2; 33 g. SE 1344 578 SE 1344; kv. jug; PN 1141; inv. št. PMC N 7630 Novec; kvadrans, Claudius I., kovan 42; KN 7. 579 SE 1344; kv. E56; PN 1149 Okrasni žebljiček z votlo polkrožno glavico; bron; v. 1,5 cm; db. glavice: 0,1; stebla: 2,2 cm; pr. 1,1 cm; št. odl. 1. 768 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 569 570 572 574 575 576 569, 570, 572, 574-576 SE 1266; merilo 1:3 SE 1266, merilo 1 : 3. 769 580 SE 1344; kv. E54; PN 1132 Pinceta, s poudarjenim prehodom iz gornjega v osrednji del; bron; dl. 8,4 cm; š. 0,5 cm; št. odl. 1. 581 SE 1344; kv. E56; PN 1151 Trakast obroček D–preseka s stanjšanim delom; bron; š. 0,3 cm; db. 0,1 cm; pr. 1,8 cm; št. odl. 1. 582 SE 1344; kv. E55; PN 1134 Del verige, 10 elementov; bron; dl. 11,5 cm; š. 1 cm; db. debeli- na žice 0,2 cm; št. odl. 3. 583 SE 1344; kv. E54; PN 1135 Okrogla ploščata aplika s sredinsko zakovico; vtolčen koncen- trični žleb; bron; v. 1 cm; db. 0,5 mm; pr. 3,6 cm; št. odl. 1. 584 SE 1344; kv. E54; PN 1133 Kovan žebelj; železo; dl. 8,4 cm; š. 2,9 cm; št. odl. 1. 585 SE 1344; kv. E54, 55; obd. 232 Italska sigilata; skodelica z rebrom Consp. 34; odlomek ustja in ostenja z delno ohranjeno apliko gledališke maske z dolgimi lasmi; F Tardopadana; b. roza; rahlo bleščeč rdeč premaz; š. 3,3 cm; št. odl. 1. 586 SE 1344; kv. E54, 55; obd. 198a Italska sigilata; Consp. 34; odlomek ustja in ostenja skodelice z rebrom; F Padana B; b. roza; rdeč mat premaz; v. 2,8 cm; pr. u. 10,8 cm; št. odl. 3. 587 SE 1344; kv. E54, 55; obd. 198b Italska sigilata; Consp. 34; odlomek ustja in ostenja skodelice z rebrom; F Padana B; b. roza; rdeč mat premaz; š. 2,6 cm; v. 2,5 cm; št. odl. 3. 588 SE 1344; kv. E54; PN 1131; obd. 266 Italska sigilata; skodelica z izvihanim ustjem Consp. 43; skode- lica z izvihanim ustjem, na ustju lilija v barbotinskem okrasu; F Tardopadana; b. rdeča; rdeč bleščeč premaz; v. 3,3 cm; pr. u. 8,4 cm; št. odl. 2. 589 SE 1344; kv. E55; obd. 450 Italska sigilata; Consp. 43; skodelica z navzven izvihanim in navzdol zapognjenim ustjem, na ustju vodna lilija v barbo- tinskem okrasu; F Tardopadana; b. svetlo rdeča; rdeč svetleč premaz; dl. 4 cm; š. 3,1 cm; št. odl. 3. 590 SE 1344; kv. E55; obd. 449 Italska sigilata; Consp. 40; krožnik z vodoravnim ustjem, na ustju vodna lilija v barbotinskem okrasu; F Tardopadana; b. svetlo rdeča; rdeč mat premaz; š. 7,3 cm; v. 3,8 cm; pr. u. 18 cm; št. odl. 1; 19 g. 770 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 580 581 583 582 585 587 586 588 589 546, 552, 553, 555, 556 SE 3103, 551 SE 3247, 557−559, 561 SE 1169, 567 SE 1266, 580−583, 585−589 SE 1344; 546, 557−559, 580−583 merilo 1 : 2, 551−553, 555, 556, 561, 567, 585−589 merilo 1 : 3. SE 1344, merilo 1 : 2. 771 591 SE 1344; kv. E54, 55; obd. 241 601 SE 1344; kv. E54; PN 1128; obd. 275 Galska sigilata; Drag. 29; odlomek ostenja Svetla namizna keramika; Ce IV.4.1.1.2; enoročajni vrč z rahlo sklede z reliefnim okrasom v medaljonu navznoter nagnjenim ovratnikastim ustjem in trakastim roča- (Amor), rastlinske vitice okrog medaljo- jem; F N 1.1; b. zelo bledo rjava; pr. u. 5,7 cm; š. ročaja 3,3 cm; nov; F GTS južnogalska; b. svetlo rdeča; št. odl. 10. št. odl. 1. bleščeč rdeč premaz; š. 4,4 cm; v. 2,4 cm; 602 SE 1344; kv. E55; PN 1125 Svetla namizna keramika; Ce IV.; odlomki prstanastega dna 592 SE 1344; kv. E54, 55; obd. 197 in ostenja vrča; F N 1.1; b. svetlo siva v jedru, proti robovoma Galska sigilata; Drag. 29; odlomek ustja in ostenja sklede s svetlo rdečkasto rumena, zp in np rdečkasto rumeni; pr. d. peresastim okrasom pod ustjem in reliefnim rastlinskim orna- 9,4 cm; št. odl. 31; datacija: rimski čas. mentom na ostenju; F GTS južnogalska; b. rdeča; bleščeč zelo dobro ohranjen rdeč premaz; š. 5,1 cm; v. 6 cm; št. odl. 1. 593 SE 1344; kv. E56; obd. 185 Italska keramika tankih sten; Mgdb 103; odlomki ustja, ostenja in dna skodelice s peresastim ornamentom in apliciranimi glavnički; F KTS E; b. siva; črn mat premaz; v. 5,8 cm; pr. u. 9,5 cm; pr. d. 3 cm; št. odl. 9. 594 SE 1344; kv. E55; obd. 448 Italska keramika tankih sten; Ricci 2/242, Marabini LXIV; odlomki ustja in ostenja skodelice, prehod ramena v trup po- udarjen s plitvim žlebom, pod katerim se prične koleščkanje; F 603 SE 1344; kv. E56; obd. 174 KTS E; b. siva; slabo ohranjen zelo temno siv do črn rahlo sijoč Svetla namizna keramika; kadilnica Ce VIII.1; odlomek ustja in premaz; v. 4,3 cm; pr. u. 8 cm; št. odl. 5; 12 g. ostenja z dvema horizontalnima valovitima rebroma; F N 1.1; 595 b. svetlo rdeča; š. 8,5 cm; db. 4,7 cm; št. odl. 1. SE 1344; kv. E55; obd. 304a Italska keramika tankih sten; Mgdb 102l; odlomek ustja in 604 SE 1344; kv. E56; obd. 176 ostenja skodelice, žleb pod ustjem, vodne lilije v barbotinskem Svetla namizna keramika; kadilnica Ce VIII.1; odlomek ustja z okrasu na zgornjem delu in koleščkanje na spodnjem delu valovitim rebrom in ostenja; F N 1.1; b. svetlo rdeča; š. 7 cm; v. ostenja; F KTS E; b. siva; črn premaz; dl. 3,3 cm; š. 3,7 cm; št. 3,8 cm; št. odl. 1. odl. 1. 605 SE 1344; kv. E54, 55; obd. 233 596 SE 1344; kv. E55; obd. 304b Italska kuhinjska keramika; pekač z enostavnim ustjem; odlomek Italska keramika tankih sten; Mgdb 102; odlomek ustja in oste- ustja in ostenja; F IKK 1pr; b. rjavkasto rdeča; svetlikajoč temno nja skodelice, žleb pod ustjem, vodne lilije in pokončne palčke rdeč premaz na np in zgornji tretjini zp; š. 4 cm; št. odl. 1. v barbotinskem okrasu na zgornjem delu; F KTS E; b. siva; črn premaz; dl. 2,8 cm; š. 4 cm; št. odl. 1. 606 SE 1344; kv. E56; obd. 173 597 SE 1344; kv. E55; obd. 304c temno rdečkasto rjava; bleščeč rdeč premaz le na np; dl. 5 cm; Italska kuhinjska keramika; pekač; odlomka dna; F IKK 1pr; b. Italska keramika tankih sten; odlomek spodnjega dela ostenja š. 5 cm; št. odl. 1. skodelice s koleščkanjem; F KTS E; b. siva; črn premaz; š. 2,8 cm; v. 3 cm; št. odl. 1. 607 SE 1344; kv. E56; obd. 172 598 SE 1344; kv. E55; obd. 453 zgornja tretjina stožčasto oblikovana in narebrena, okrašena Fina kuhinjska keramika; Ce V.4.2; bikonična čaša ali lonček, Lokalna keramika tankih sten; skodelica; ostenje polkrožne s poševnimi vrezi; F NK 3.2 ali 2.2; b. črn prelom, svetlo rjava skodelice s peresastim okrasom; F N 1.1; b. roza; dl. 3,8 cm; š. np., sivorjava zp.; š. 3,6 cm; v. 4,8 cm; št. odl. 1. 3,4 cm; št. odl. 2; 3 g. 608 SE 1344; kv. E55; obd. 452 599 SE 1344; kv. E54, 55; obd. 234 Italska kuhinjska keramika; pekač; odlomek dna; F IKK 1pr; Lokalna keramika tankih sten; skodelica; odlomek ostenja s b. rjavkasto rdeča; temno rdeč premaz na np; dl. 4,9 cm; š. koleščkanim okrasom; F N 1.2; b. siva; š. 4,7 cm; v. 3,9 cm; št. 4,3 cm; št. odl. 1; 8 g. odl. 2. 609 SE 1344; kv. E55; obd. 363 600 SE 1344; kv. E55; obd. 351 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.1.2; lonec s srednje izvihanim Svetla namizna keramika; Ce IV.1.3; enoročajni vrč z detelji- in enostavnim robom ustja; tik pod vratom je trikotno plitvo častim izlivkom in stožčastim vratom; delno ohranjen ročaj rebro, ki poudarja prehod v vrat; ornament v obliki horizontal- s vzdolžnim žlebom; F N 1.1.; b. v jedru siva, proti robovom nega in vertikalnega glavničenja; F GK; b. črna; v. 10,7 cm; pr. svetlo oranžna; v. 6,4 cm; pr. u. 5,1–5,6 cm; št. odl. 1. u. 15 cm; št. odl. 3. 772 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 592 591 593 594 595 596 597 598 599 600 601 609 607 591−601, 607, 609−611 SE 1344; 591, 592 merilo 1 : 2, 600–609 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. SE 1344; 600–609 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 773 610 SE 1344; kv. E55; obd. 346 619 SE 5133; kv. D117; PN 5066 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.2.2; odlomek Klin, nož ali dleto s trakastim ročajem in raz-vratu in ramena kuhinjskega lonca s srednje širjeno kapico; železo; dl. 12 cm, š. 1,2 cm; št. izvihanim ustjem z lončarskim znakom V tik odl. 1. rjava, np svetlo siva, zp lisasta rjavočrna; š. Svetla keramika s premazom; Ce II.2.1 ali 3 (PTS Drag. 37 ali 40(PTS Drag. 37)); odlomek ostenja 5,9 cm; v. 5,8 cm; št. odl. 1. prehod ramena v vrat; F GK 1.2; b. zelo svetlo pod horizontalnim plitvim rebrom, ki poudarja 620 SE 5133; kv. E117; obd. 567 polkrožne sklede, pas koleščkanje na ZP in na 611 SE 1344; kv. E56; obd. 235 NP dna; F N 2.2; b. svetlo siva; bp. temno siva; Svetila; reliefna ali volutna oljenka; odlomki dna in ostenja; F bleščeč siv premaz na NP; dl. 6,2 cm; š. 4,8 cm; O1; b. roza; rjavkasto rdeč mat premaz; dl. 4 cm; š. 2,5 cm; v. št. odl. 1; 3 g. 1,3 cm; št. odl. 3. 621 SE 5133; kv. D117; obd. 565 612 SE 1344; kv. E55; obd. 451 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1–2; Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX/Xa; odlomek zaobljenega ustja in zaobljenega odlomek dna z žigom FORT(IS) s palmeto stožčastega ostenja krožnika; F N 2.1; b. roza; rdeč premaz na ali smrekovo vejico pod napisom; F O2; b. obeh površinah; db. 5 cm; pr. u. 28 cm; št. odl. 1; 26 g. rdeča; dl. 3,4 cm; š. 3 cm; št. odl. 1; 3 g. 622 SE 5133; kv. E117; obd. 568 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1–2; odlomka zaoblje- 15.3  nega ustja in ostenja krožnika; F N 2.2a; b. svetlo rdeča; bp. Faza 3 zelo temno siva; črn premaz; v. 2 cm; pr. u. 21,2 cm; št. odl. 2; Podfaza 3a 12 g. 623 SE 5133; kv. D117; obd. 567 SE 1255 = SE 5133 Svetla namizna keramika; Ce I.6; odlomek zapognjenega in 613 SE 1255; kv. E56; PN 1098 N 1.1; b. zelo bledo rjava; pr. u. 11 cm; št. odl. 1. odrezanega kratkega ustja in vratu z ostenjem finega lonca; F Novec; as, Augustus, kovan 16–6 pr. n. št.; KN 4. 624 SE 5133; kv. E117; obd. 569 614 SE 5133; kv. D115; PN 5027 Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek trikotnega zapo- Ročaj vrčka, okroglega preseka; bron; dl. 4,7 cm; š. gnjenega ustja in ostenja lonca; F NK 2.2; b. siva; bp. črna; v. 0,9 cm; v. 1,5 cm; št. odl. 1. 3,9 cm; pr. u. 21,2 cm; št. odl. 1; 19 g. SE 4064 615 625 SE 4064; kv. C141; PN 4017 SE 1255; kv. E57; PN 1100 Odlomek debelejše ulite plošče, del Neopredeljiv predmet bron; dl. 2,5 cm; š. 1,1 cm; št. odl. 1. posode ali kipa; bron; dl. 5,7 cm; š. SE 6352 5,7 cm; db. 0,3 cm; št. odl. 1. 626 SE 6352; kv. D129; obd. 592 Groba kuhinjska keramika; skleda; odlomek odebeljenega ustja in polkrožnega trupa; široka kanelura na ZP pod ustjem; na notranji strani stopnička za pokrov; F GK 1.2; b. črna; v. 616 SE 1255; kv. E55; PN 1096 3 cm; pr. u. 19 cm; št. odl. 1; 15 g. Okrasni žebelj s čebuličasto glavico in kvadratnim presekom SE 6297 trna; bron; dl. 2,7 cm; db. stebla: 0,2 cm; pr. glavice: 0,8 cm; št. odl. 1. 627 SE 6297; kv. D–E 125; obd. 562 617 SE 1237; kv. F60; PN 1079 Mala amfora Dr. 6B; odlomek ročaja ovalnega preseka; Odlomek ustja posode z iztolčenim F A istrska; b. robom; pločevina; bron; dl. 5,2 cm; š. oranžna; dl. 2,3 cm; db. 5–0,2 cm; št. odl. 1. 12 cm; š. ročaja 618 3 cm; št. odl. 1. SE 5133; kv. C119; PN 5063 Trikoten odlomek plošče; železo; dl. 4,5 cm; š. 3,2 cm; št. odl. 5. SE 4092 628 SE 4092; kv. L 144; obd. 383 Italska sigilata; Consp. 20 ali 21; odlomek ustja in ostenja kro- žnika; aplika maske z dolgimi lasmi na ostenju; F Tardopadana; b. roza; rdeč mat premaz; v. 2 cm; pr. u. 16 cm; št. odl. 2. 774 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 610 611 614 616 612 622 624 626 628 610-612 SE 1344, 614, 622, 624 SE 5133, 616 SE 1255, 626 SE 6352, 628 SE 4092; 610, 622, 624, 626 merilo 1:3, ostalo merilo 1 : 2. 610–612 SE 1344, 614, 622, 624 SE 5133, 616 SE 1255, 626 SE 6352, 628 SE 4092; 610, 622, 624, 626 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 775 SE 5051 južnogalska; b. oranžnordeča; rahlo oluščen mat rdeč premaz; 629 v. 3,4 cm; pr. u. 18 cm; št. odl. 1; 13 g. SE 5051; kv. E115; PN 5015 Svetla keramika s premazom; Ce I.9; odlomka ostenja z dvema SE 4046 svetlo rdeč mat premaz; š. 6,8 cm; v. 7,1 cm; št. odl. 2; datacija: Riha tip 12.26, var. 1; Igla z gosto profiliranim vratom in zanko šestkotne oblike na vrhu, spodnji del okroglega preseka, členi rimski čas. zalomom v spodnjem delu posode; F N 2.1; b. svetlo rdeča; plitvima kanelurama finega lonca cilindrične oblike z ostrim 639 SE 4046; kv. C148; PN 4009 na vratu so različnih izmenjujočih dolžin; bron; dl. 9,8 cm; db. SE 5345 0,3 cm; št. odl. 1. 630 SE 5345; kv. E120; PN 5114 SE 6233 bron; dl. 3 cm; š. 1,6 cm; št. odl. 3. Trije odlomki pločevine z ostanki posrebrene folije na površini; 640 SE 6233; kv. D134; obd. 559 Mala amfora Dr. 6B; manjši odlomek lijakastega ustja; F A SE 7504 istrska; b. oranžna; v. 2,2 cm; pr. u. 10 cm; št. odl. 1; 9 g. 631 SE 7504; kv. jug; PN 7500; inv. št. PMC N 9475 SE 6296 Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 260–268; KN 36. 641 SE 6296; kv. F128; PN 6157 632 SE 7504; kv. jug; PN 7501 Igla z okroglim presekom in sploščenim zaključkom v Kovan žebelj; železo; dl. 7,9 cm; š. 1,1 cm; db. 0,4 cm; št. odl. 1; obliki grba, hišice ali insignije; bron, morda posrebre-datacija: mogoče novi vek. na; dl. 11,2 cm; š. 0,8 cm; št. odl. 1. SE 7018 642 SE 6296; kv. F128; PN 6162 633 Paličast odlomek različnih presekov, morda del toale-SE 7018; kv. G113; PN 7048 Dva kosa talilnih lončkov z žlindro; žlindra; št. odl. 1. tnega pribora; bron; dl. 3,1 cm; š. 0,3 cm; db. 0,15 cm; dl. 4,8 cm; š. 3,7 cm; št. odl. 2. 643 SE 6296; kv. F129; PN 6154 Odlomek ozkega traku, morda trakaste zapestnice; bron; dl. 2,8 cm; š. 0,2 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 644 SE 6296; kv. F128; PN 6149 Odlomek pločevine z robom ali ustjem posode; bron; dl. 3,1 cm; š. 1,2 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. SE 1132 645a SE 6296; kv. F129; PN 6142 634 SE 1132; kv. E51, 52; obd. 74 7,5 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 2. Dva dolga odlomka žice ali dveh igel; bron; dl. a) 9,7; b) Galska sigilata; skleda; odlomek ostenja; F GTS; b. rdeča; ble- ščeč rdeč premaz; dl. 2,5 cm; š. 1,8 cm; št. odl. 1. 645b SE 6296; kv. F130; PN 6151 Odlomek sploščene žice; bron; dl. 3,5 cm; š. 0,5 mm; št. odl. 1. 635 SE 1132; kv. E51, 52; obd. 103 Afriška sigilata; krožnik; odlomek ostenja; F AS C; b. rdeča; 645c SE 6296; kv. F129; PN 6155 rdeč mat premaz na np; dl. 4,2 cm; š. 2,3 cm; št. odl. 1. Odlomek žice; bron; dl. 1,6 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1. SE 1100 646 SE 6296; kv. F127; PN 6164 636 SE 1100; kv. E51; PN 1042; inv. št. PMC N 7647 odl. 1. Kovan žebelj, odlomljen del trna; železo; dl. 4 cm; š. 4 cm; št. Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 267–268; KN 27. 647 SE 6296; kv. F128; PN 6159 SE 4104 Trn žeblja; železo; dl. 2,1 cm; db. 1,2 cm; št. odl. 1. 637 SE 4104; kv. C148; obd. 561 648 SE 6296; kv. F129; PN 6158 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek trikotno Dolg trn, kovan, del orodja; železo; dl. 19 cm; š. 1,3 cm; št. odl. 4. odebeljenega ustja, ostenja in ravnega dna krožnika; F N 2.1; b. bledo rjava; na NP oranžnordeč premaz; v. 3,3 cm; pr. u. 649 SE 6296; kv. F128; PN 6160 18 cm; pr. d. 15,6 cm; št. odl. 1; 36 g. Odlomek ravnega dna in ostenja; pihano, zelenkasto steklo; pr. d. 5,6 cm; OHD 5 %; št. odl. 1; datacija: rimski čas ali novi vek. SE 4071 638 SE 4071; kv. C148; obd. 560 Galska sigilata; Drag. 33; odlomek ustja in ostenja zvončaste sklede; F GTS 776 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 637 638 639 641 648 645 637 SE 4104, 638 SE 4071, 639 SE 4046, 641, 645, 648 SE 6296; 637 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 637 SE 4104, 638 SE 4071, 639 SE 4046, 641, 645, 648 SE 6296; 637 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 777 650 SE 6296; kv. F129; PN 6153; obd. 368 660 SE 6295; kv. F129; PN 6141 Svetla namizna keramika; knidska reliefna keramika/ Trak z zapognjenim koncem (aplika za pas); bron; dl. 5 cm; š. vrč; odlomek tordiranega ročaja vrča; F KRK; b. v 0,4 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. dl. 8,5 cm; š. 2,6–3 cm; št. odl. 1; analogija: Z. Brusić jedru svetlo sivkasto rjava, proti robovom oranžna; 661 SE 6295; kv. E129; PN 6134 1999, 85, T. 1 in 2; datacija: konec 1.–začetek 3. Odlomek trakca; bron; dl. 1,6 cm; š. 0,4 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. stoletja. 662 SE 6295; kv. F128; PN 6125 651 Prepognjen pločevinast trak; bron; dl. 1,8 cm; š. 0,8 cm; db. SE 6296; kv. F129; PN 6144; obd. 372 0,2 cm; št. odl. 1 Temna keramika s premazom; Ce II.2.3.1 (PTS Drag. 40); polkroglasto oblikovana skleda z enostavno zaključenim 663 SE 6295; kv. E129; PN 6135 in uvihanim ustjem z nizko prstanasto nogo; na dnu na np Kovan žebelj; železo; št. odl. 7. koncentrično koleščkanje; F N 2.2; b. svetlo siva; zelo temno siv do črn mat premaz, ohranjen le v sledovih v koleščkanju; š. 664 SE 6295; kv. F128; PN 6148 4,6 cm; v. 0,8 cm; št. odl. 1. Trn žeblja; železo; dl. 6,1 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 4. 652 665 SE 6295; kv. F129; PN 6140 SE 6296; kv. F129; PN 6143; obd. 374 Ovalna kroglica lapis lazuri, kos barvila; barvilo; dl. 1,1 cm; š. Temna keramika s premazom; Ce III.2.2.2–3; odlomek zaob-0,9 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1. ljenega ustja, debelega polkrožnega ostenja in ravnega dna krožnika; F N 2.2; b. svetlo siva; bp. zelo temno siva; zelo 666 SE 6295; kv. F128; PN 6138 temno siv do črn mat premaz v sledovih; š. 10,7 cm; v. 4 cm; pr. Skodelica; odlomek dna z izvlečeno u. 24,6 cm; pr. d. 22 cm; št. odl. 1. prstanasto nogo in ostenja; dekolo- 653 rirano, prosojno steklo; dl. 3,1 cm; š. SE 6296; kv. E130; PN 6152 1,1 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.1.3; lonec z odebeljenim robom močno izvihanega ustja, ornamentiran s horizontalnim 667 SE 6295; kv. E129; PN 6133 glavničenjem; F GK, sekundarno prežgana; b. rjava do siva; v. Odlomek prosojnega stekla, naravne modrikasto zelenkaste 4,3 cm; pr. u. 21 cm; št. odl. 1. barve; morda del surovega stekla ali recikliranega rahlo preto- 654 pljenega kosa glede SE 6296; kv. F130 na ostanke nečistoč Kvadratna bela mozaična kocka, se-na eni površini; dl. kundarno prežgana; kamen; dl. 1,5 cm; 2,5 cm; š. 2,4 cm; št. š. 0,9 cm; db. 0,4 cm; št. odl. 1; 1 g. odl. 1. SE 6295 655 SE 6295; kv. F129; PN 6126 668 SE 6295; kv. F127; PN 9037; VZ FL 6016 Okrasna aplika, ulita z vtisnjenim okrasom; rastlinska motivika; Del profilacije igle ali lasnice; ožgana kost; dl. 0,9 cm; pr. bron; dl. 2,9 cm; š. 1,1 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 0,8 cm; št. odl. 1. 656 SE 6295; kv. E129; PN 6130 669 SE 6295; kv. F128; PN 6147 Okrasni žebelj s skoraj polkroglasto glavico in trnom kva- Svetla namizna keramika; odlomek močno kaneliranega ročaja dratnega preseka; bron; dl. 3,3 cm; pr. glavice 0,9 cm, stebla vrča; F N 1.1; b. svetlo rdeča; v. 2,2 cm; š. ročaja 2,3 cm; št. odl. 1. 0,3 cm; št. odl. 1. 657 SE 6295; kv. F129; PN 6131 Zakovica; bron; dl. 0,5 cm; š. 0,4 cm; v. 1,1 cm; št. odl. 1. 658 SE 6295; kv. F128; PN 6137 Kaveljček iz drobne tordirane žice; bron; št. odl. 1. 659 SE 6295; kv. F128; PN 6139 Trn žebljička; bron; dl. 1,6 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 778 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 650 651 652 653 655 656 665 668 merilo 1 : 3 650–653 SE 6296, 655, 656, 668 SE 6295; 656 merilo 1 : 2, 665, 668 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 779 670 SE 6295; kv. F128; obd. 572 680 SE 6250; kv. F128; obd. 575 Fina kuhinjska keramika; Ce I.5 varianta; odlomek zapognjene- Fina kuhinjska keramika; Ce II.4.2.1; odlomek vodoravnega ga ustja pod topim kotom in ostenja; rob ustja je ravno odre- ustja in cilindričnega bikoničnega trupa trinožnika; F NK 2.2; b. zan; F NK 2.2; b. siva; v. 4,9 cm; pr. u. 18 cm; št. odl. 1; 26 g. siva; bp. temno siva; š. 6 cm; v. 6 cm; št. odl. 1; 55 g. SE 6250 SE 4082 671 SE 6250; kv. F127; PN 6121 681 SE 4082; kv. B145, 146; obd. 396 Izlivek, dva kosa; bron; dl. 2,4 cm; š. 1,8 cm; db. 0,4 cm; št. odl. 3. Groba kuhinjska keramika; lonec; lonec z zakrnelim ustjem, 672 površina ornamentirana s horizontalnim glavničenjem, ohra- SE 6250; kv. F127; obd. 573 Keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalna recijska 6 cm; št. odl. 16. njen skorj v celoti; F GK; b. črn; v. 12,5 cm; pr. u. 8,6 cm; pr. d. čaša; odlomek ostenja z vrezanimi linijami in pasom koleščkanja (Drexel I); F N 2.1 ali RČ 1; b. rdečkasto rumena; na NP rdeč premaz, na ZP spran rjav premaz; dl. 3,6 cm; š. 2,2 cm; št. odl. 1. 673 SE 6250; kv. F126; obd. 577 Temna keramika s premazom; Ce II.2.2.1 (PTS Drag. 35/36 sim.); odlomek zapognjenega ustja in polkroglastega ostenja globoke sklede; F N 2.2; b. roza; bp. zelo temno siva; črn premaz na NP; v. 2,3 cm; pr. u. 28 cm; št. odl. 1. 674 SE 6250; kv. F126; PN 6122; obd. 369 Temna keramika s premazom; Ce III.2.2.2; krožnik polkroglasto oblikovanega ostenja, ki je na 2/3 višine rahlo odebeljeno; ustje je uvihano navznoter; F N 2.2; b. v jedru svetlo siva, proti robovom temno siva; temno siv do črn rahlo sijoč premaz; v. 3,6 cm; pr. u. 19 cm; št. odl. 1. 675 SE 6250; kv. F127; obd. 574 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1–2; odlomek zaobljenega ustja in zaobljenega stož- častega ostenja in dela dna krožnika; F N 2.1; ožgana ZP; b. svetlo rdeča; sledi na NP in ustju na ZP; š. 3,3 cm; v. 4 cm; št. odl. 1. 676 SE 6250; kv. F128; obd. 576 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomka trikotno odebeljenega ustja, ostenja in ravnega dna krožnika; F N 2.1; prežgano b. bledo rjava; na NP oranžnordeč premaz; v. 3,2 cm; pr. u. 20 cm; št. odl. 2; 56 g. 677 SE 6250; kv. F126; obd. 578 Temna namizna keramika z dimljenjem; Ce III.2.2.5; odlomek masivnega pekača, sklede ali krožnika z enostavnim ustjem, ki je stanjšano na notranji strani, in stožčastim trupom; F N 1.2b ali N 2.2b; redukcijsko žganje z dimljenjem med ohlajanjem; b. siva; bp. zelo temno siva do črna; š. 7,4 cm; pr. u. 24 cm; v. 4,5 cm; št. odl. 1. 678 SE 6250; kv. F126; obd. 579 Svetla namizna keramika; Ce VII.1.1; odlomek ustja pokrova in ostenja pokrova; ustje na spodnji strani stanjšano; F N 1.1; prežgano; v. 2 cm; pr. u. 22 cm; št. odl. 1. 679 SE 6250; kv. F126; obd. 580 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.1.1. poznorimska varianta; odlomek pokončnega in ravno odrezanega ustja ter ostenja jajčastega lonca; F GK 4.4; žganje redukcijsko in ohlajanje v oksidacijski atmosferi; b. črna; bzp. rjava; v. 5 cm; pr. u. 17,4 cm; št. odl. 1. 780 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 670 673 674 677 678 681 679 673, 674, 677, 678, 679 SE 6250, 681 SE 4082; 656, 665 merilo 1 : 2, 665, 668 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 3. 670 SE 6295, 673–679 SE 6250, 681 SE 4082; merilo 1 : 3. 781 682 SE 4082; kv. B144, 145; obd. 591 kamen; dl. 12 cm; š. 10,5 cm; db. Groba kuhinjska keramika; Ce I.3 groba varianta; odlomek 8 cm; teža 1132 g. zapognjenega trikotnega ustja pod ostrim kotom in vratu 692 SE 4157; kv. B144; PN 4039; kroglastega lonca; na Np plitva kanelura za pokrov; F NK 1.2 inv. št. PMC R 24138 ali 1.3/GK 4.4; žganje oksidacijsko in na koncu redukcijsko Peščenjak; krogla, izstrelek; kamen; ohlajanje z dimljenjem; b. rdečkasto rjava; bp. temno siva; v. dl. 12 cm; š. 10,5 cm; db. 8 cm. 4,3 cm; pr. u. 16,4 cm; št. odl. 1; 28 g. SE 4083 693 SE 4157; kv. B144; PN 4040; inv. št. PMC R 24139 683 SE 4083; kv. A144; PN 4032 Peščenjak; krogla, izstrelek sploščene Kovan žebelj z drobno ploščato glavico in polkrožno–ovalno oblike za metalno napravo, zgornja in zavitim trnom; železo; dl. 8 cm; š. 0,8 cm; št. odl. 1. spodnja stranica sta rahlo izravi; kamen; 684 š. 8,5 cm; pr. 11,5 cm; št. odl. 1; 1523 g; SE 4083; kv. A144; obd. 570 datacija: rimski čas. Lokalna keramika tankih sten; Ce VI.2.3; odlomek spodnjega dela kozarca z ozkim ravnim dnom; F N 3.2; b. siva; bzp. 694 SE 4157; kv. B144; PN 4041; temno siva; bnp. zelo temno siva do črna; na NP; v. 1,6 cm; pr. inv. št. PMC R 24140 d. 2,4 cm; št. odl. 1; 9 g. Peščenjak; krogla, izstrelek sploščene 685 oblike za metalno napravo; na zunanji SE 4083; kv. A144; obd. 571 površini so ohranjene sledi koničastega Fina/groba kuhinjska keramika; Ce I.3 groba varianta; odlomek dleta kamen; š. 8,5 cm; pr. 14 cm; 2607 g. zapognjenega trikotnega ustja pod ostrim kotom in vratu lonca; na NP plitva kanelura za pokrov; F NK 1.2 ali 1.3/GK 4.3; 695 SE 4157; kv. B144; PN žganje redukcijsko, nato oksidacijsko in na koncu spet reduk- 4042; inv. št. PMC R 24141 cijsko; b. preloma črna, robov svetlo rjava; bp. črna; v. 1,5 cm; Peščenjak; krogla, izstrelek; pr. u. 14 cm; št. odl. 1; 12 g. kamen; š. 8 cm; pr. 14 cm. SE 6510 686 SE 6510; kv. A144; PN 4031 Del roga; kost; št. odl. 1. SE 4157 696 SE 4157; kv. B144; PN 4043; 687 inv. št. PMC R 24142 SE 4157; kv. B144; PN 4034; inv. št. PMC R 24133 Peščenjak; krogla, izstrelek; kamen; š. Peščenjak; krogla, izstrelek sploščene 8,5 cm; pr. 9,2 cm. oblike za metalno napravo; površina je namensko oblikovana s koničastim dletom.; kamen; š. 10,2 cm; pr. 8,4 cm. 697 SE 4157; kv. B144; PN 4044; 688 SE 4157; kv. B144; PN 4035; inv. št. PMC R 24143 inv. št. PMC R 24134 Peščenjak; krogla, izstrelek; kamen; Peščenjak; krogla, izstrelek; kamen; pr. 8,4 cm. pr. 8 cm. 689 SE 4157; kv. B144; PN 4036; 698 SE 4157; kv. B144; PN 4045; inv. št. PMC R 24135 inv. št. PMC R 24144 Peščenjak; krogla, izstrelek; kamen; Peščenjak; krogla, izstrelek; kamen; pr. 7,9 cm. pr. 9,3 cm. 690 SE 4157; kv. B144; PN 4037; inv. št. PMC R 24136 699 SE 4157; kv. B143; PN 4048; Peščenjak; krogla, izstrelek; kamen; pr. inv. št. PMC R 24145 8,3 cm. Peščenjak; krogla, izstrelek; ka- 691 men; š. 8,5 cm; pr. 11,5 cm. SE 4157; kv. B144; PN 4038; inv. št. PMC R 24137 Peščenjak; krogla, izstrelek sploščene oblike za metalno na- pravo; površina je namensko oblikovana s koničastim dletom.; 782 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 683 682 684 685 686 682 SE 4082, 683, 684, 685 SE 4083, 686 SE 4157, 702 SE 3262, 704, 708 SE 3399; 682, 684, 685 merilo 1:3, ostalo merilo 1:2. 682 SE 4082, 683, 684, 685 SE 4083, 686 SE 4157; 682, 684, 685 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 783 700 SE 4157; kv. B143; PN 4049; 713 SE 3399; kv. F120; PN 3292; obd. 274 inv. št. PMC R 24146 Galska sigilata; skleda; odlomki ostenja polkrožne sklede; or- Peščenjak; krogla, izstrelek; kamen; š. nament jajčnega niza, polja z reliefnim okrasom, vmes biserni 8,5 cm; pr. 7,8 cm. niz; F GTS vzhodna; b. rdeča; rdeč rahlo sijoč premaz; dl. 5,1 cm; š. 4,4 cm; št. odl. 9. SE 3362 714 SE 3399; kv. F120, 121; obd. 299 701 SE 3362; kv. F118; PN 3298; inv. št. PMC N 7690 Keramika s premazom; Ce V.2.2 čaša gubanka; odlomek Novec; as, Claudius I., kovan 41–50; KN 5. ostenja; F ČG 3; b. oranžno jedro, proti robovoma siva barva; 702 na np recijski črn premaz, na zp temno rdečkasto rjav mat SE 3262; kv. H 115; PN 3158 Kroglasta čebulica s kratkim trnom; del okrasnega žeblja; bron premaz s peščenim posipom; dl. 3,8 cm; š. 3,6 cm; št. odl. 1. z visoko vsebnostjo svinca; dl. 1,5 cm; db. 0,3 cm; pr. glavica: 715 SE 3399; kv. F119, 120; obd. 340 1,2 cm; št. odl. 1 Keramika s premazom; Ce V.2.2 čaša gubanka; odlomki ustja SE 3399 in ostenja; F ČG 3; peščen posip na zp; b. svetlo rumenkasto rdeča; svetlo rdeč mat premaz; dl. 3,1 cm; š. 3 cm; št. odl. 3. 703 SE 3399; kv. F120; PN 3287; inv. št. PMC N 9479 716 SE 3399; kv. F120; obd. 305 Novec; as, Vespasianus ali Titus, kovan 69–81; KN 11. Fina kuhinjska keramika; Ce I.4.1.1; odlomek izvihanega ustja in 704 SE 3399; kv. F120; PN 3285 ostenja manjšega lončka, ornamentiran z navpičnim glavniče - Sploščena trakasta objemka s prekrivajočimi konci; bron; dl. njem; F NK 1.2; št. odl. 1. 2,1 cm; š. 1,1 cm; v. 0,2 cm; št. odl. 1. 717 SE 3399; kv. F119, 120; obd. 320 705 SE 3399; kv. F120; PN 3299 Egejska kuhinjska keramika; lonec ali kozica; odlomek nare - Odlomek igle ali palčke pravokotnega preseka; bron; dl. brenega ostenja; F EKK; b. rdeča; š. 4,2 cm; v. 4,9 cm; št. odl. 1. 2,4 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1. 718 SE 3399; kv. F120; obd. 315 706 SE 3399; kv. F120; PN 3295 Svetla namizna keramika; kadinica Ce VII.1; ustje in ostenje ka - Odlomka ulitega predmeta z zanko; bron; dl. a) 1.3; b) 3,1 cm; dilnice z dvema rebroma; F N 1.1; b. roza; š. 7,5 cm; v. 4,8 cm; pr. 0,3 cm; št. odl. 2. št. odl. 1. 707 SE 3399; kv. F120; PN 3294 719 SE 3399; kv. F120, 121; obd. 311 Odlomek igle, okroglega preseka, morda stylusa; železo; dl. Svetla namizna keramika; kadinica Ce VII.1; odlomek ustja z 3,2 cm; š. 0,2 cm; št. odl. 1. valovitim rebrom in ostenja z večkratno valovnico in pasom 708 poševnih vrezov pod valovnicami; F N 1.1; b. rdeča; š. 5,4 cm; SE 3399; kv. F121; PN 3300 v. 5 cm; št. odl. 1. Skodelica ali čaša, verjetno cilindrična čaša AR 98/Isings 85a; odlomek dna s prstanasto nogico 720 SE 3399; kv. F119, 120; obd. 288 v obliki nalepljene steklene niti; prosojno steklo, Groba kuhinjska keramika; Ce VII.3.2; pokrov z enostavnim modrikasto zelenkaste nianse; pihano; na dnu ustjem, stožčastim trupom in prstanastim držajem; F GK 1.2; b. sled prijemalke; pr. d. 3,4 cm; št. odl. 1. zelo temno siva do temno rjava; v. 5,9 cm; pr. 16 cm; št. odl. 1. 709 SE 3399; kv. F120; PN 3286 721 SE 3399; kv. F121; PN 3302; obd. 271 Steklenica ali vrč; odlomek ostenja (vratu okro- Svetila; pečatna oljenka Loeschcke Xa; odlomek nosu s sledmi glega preseka) in narebrenega ročaja; zelenka- uporabe; F O2; b. rdeča; dl. 3,9 cm; š. 3 cm; št. odl. 1. sto modro naravno pihano steklo; dl. 3,6 cm; š. 2 cm; št. odl. 1. 722 SE 3399; kv. F119, 120; obd. 225 Egejska ali afriška kuhinjska keramika; del lonca ali kozice; od- 710 SE 3399; kv. F120; PN 9058 lomek ostenja s kanelurami; F EKK ali AKK, podobno AS A2; b. Balzamarij ali bučka; odlomek izvihanega in zataljenega ustja; rjavkasto rdeča; š. 3 cm; v. 3,6 cm; št. odl. 1. naravno pihano steklo; pr. u. 2,6 cm; št. odl. 1. SE 3398 711 SE 3399; kv. F119, 120; obd. 318a Galska sigilata; Drag. 18/31; ustje, 723 SE 3398; kv. F120; PN 3284 ostenje in del dna krožnika/sklede; F Aplika za pas/Pasni okov z dvema profiliranima zaključkoma GTS; b. rdeča; rdeč sijoč premaz; v. in ovalnim osrednjim delom; ravna spodnja površina; bron; dl. 3,2 cm; pr. u. 17 cm; št. odl. 1. 4,4 cm; š. 0,7 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. 712 SE 3399; kv. F120, 121; obd. 323 Galska sigilata; Drag. 33; ostenje globoke sklede konične oblike; F GTS; b. rdeča; rdeč rahlo sijoč premaz; š. 3,8 cm; v. 3 cm; št. odl. 1. 784 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 702 704 708 711 712 716 718 717 720 722 723 702 SE 3262, 704, 708 SE 3399; merilo 1:2. 702 SE 3262, 704–722 SE 3399, 723, 724 SE 3398; 702–712, 723 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 785 724 SE 3398; kv. F119, 120; obd. 337 737 SE 1340; kv. E45; obd. 257 Temna keramika s premazom; Ce II.2.2.1 (PTS Drag. 35/36 Italska sigilata; Consp. R2; odlomek ostenja keliha z apliko sim.); široko odprta skleda z močno izvihanim ustjem; F N 2.2; palmete; F Severnoitalska reliefna sigilata; š. 3,3 cm; v. 3,9 cm; b. siva; temno siv sijoč premaz na notranji površini in ustju; š. št. odl. 1; datacija: srednje do pozno avgustejsko. 8,1 cm; v. 8,2 cm; št. odl. 1. 738 SE 1340; kv. E45; obd. 258 SE 3402 Italska sigilata; skodelica z rebrom Consp. 34; odlomek ostenja 725 s horizontalnim rebrom; F Aretina A; b. temno roza; zelo SE 3402; kv. G119; PN 3301 kakovostin rdeč bleščeč premaz; š. 2,5 cm; v. 2,2 cm; št. odl. 1. Odlomek traku, morda del zapestnice; bron; dl. 2,3 cm; š. 0,5 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1. 739 SE 1340; kv. E45; obd. 178 726 Galska sigilata; krožnik ali skleda; odlomek visoke prstanaste SE 3402; kv. G118; PN 3304 Kocka, svetlo moder kamenček iz intenzivno nebe- 4,8 cm; v. 2 cm; št. odl. 1. noge; F GTS južna; b. temno roza; rdeč bleščeč premaz; š. sno modrega neprosojnega stekla; enak PN 3144; dl. 0,6 cm; š. 0,5 cm; v. 0,5 cm; št. odl. 1. 740 SE 1340; kv. E45; obd. 353 SE 3361 opečnato rdeč rahlo sijoč premaz; dl. 3,6 cm; š. 2,1 cm; št. odl. 1. Afriška sigilata; krožnik; odlomek ostenja; F AS D; b. rdeča; 727 SE 3361; kv. F116; PN 3281; inv. št. PMC N 7671 741 SE 1340; kv. E45; obd. 335 Novec; antoninianus, Probus, kovan 281; KN 60. Glazirana keramika; dvoročajna skodelica odlomek kanelira- 728 nega ročaja; F N 4.1; b. bledo roza; zelenkasto rjava glazura, SE 3361; kv. F118; PN 3291 Odlomek kozmetične žlice z ovalno odebeljenim zaključkom; slabo ohranjena; v. 3,5 cm; š. ročaja 1,1 cm; št. odl. 1. bron; dl. 3,9 cm; š. 0,3 cm; pr. 0,15 cm; št. odl. 1. 742 SE 1340; kv. E45; obd. 283 729 Italska keramika tankih sten; Mgdb 126; odlomek ostenja obra- SE 3361; kv. F118; PN 3293 Del razvitega tankega traku, objemke za pas; bron; št. odl. 1. zne čaše z apliciranim nosom v visokem reliefu; F KTS A; b. zelo bledo rjava; zelo slabo ohranjen rjavkasto rdeč premaz; š. 730 SE 3361; kv. F118; PN 3290 4,3 cm; v. 4,4 cm; št. odl. 1. Odlomek predmeta iz dveh pločevinastih delov, pritrjenih z dvema zakovicama; del okova; bron; dl. 2,6 cm; š. 1,3 cm; db. 743 SE 1340; kv. E44; obd. 69 0,4 cm; št. odl. 1. Italska keramika tankih sten; skodelica; odlomka dna in ostenja skodelice; F KTS D; b. svetlo siva; v. 1,1 cm; pr. d. 3,8 cm; št. odl. 731 SE 3361; kv. F118; PN 3297; obd. 268 2; datacija: rimski čas. Galska sigilata; Drag. 18R; ustje, ostenje in dno globokega krožnika, dno se proti centru noter rahlo dviguje, na zunanji 744 SE 1340; kv. E45; obd. 253 steni oster prehod iz ostenja v dno; F GTS južnogalska; b. Italska keramika tankih sten; skodelica; odlomek dna in rdeča; rdeč bleščeč premaz; v. 4,4 cm; pr. u. 19,2 cm; št. odl. 1; ostenja; F KTS; b. rjavkasto rdeča, p. sivkasto rjavi; š. 4,4 cm; v. datacija: 60–110. 2,1 cm; št. odl. 1. SE 3312 745 SE 1340; kv. E45; obd. 330 Svetla namizna keramika; vrč; odlomek ustja vrča in del ročaja; 732 SE 3312; kv. I 108, 109; obd. 345 F N 1.1; b. rdeča; v. 4,6 cm; pr. u. 18 cm; št. odl. 1. Galska sigilata; Drag. 33; ustje in ostenje sklede konične oblike; 746 SE 1340; kv. E45; obd. 334 F GTS; b. rdeča; rdeč sijoč premaz; dl. 3,9 cm; š. 2,5 cm; št. odl. Italska kuhinjska keramika s premazom; pekač orlo bifido; 1. odlomek ustja in ostenja pekača z žlebom na robu ustja; F IKK SE 1340 1p; b. rjavkasto rdeča; mat oranžen premaz na NP; š. 3,2 cm; v. 733 3,6 cm; št. odl. 2; analogija: Olcese 2003, 86, T.×V: 1. SE 1340; kv. E46; PN 1136 Locen dvodelne pasne spone, obroček; bron 747 SE 1340; kv. E43; obd. 331 (srebro); dl. 2,8 cm; š. 0,5 cm; db. 0,2 cm. Italska kuhinjska keramika; pokrov Goudineau 16; kuhinjski 734 pokrov z rahlo navzgor uvihanim robom ustja; F IKK 1b; b. SE 1340; kv. E46; PN 1123 rdečkasto rjava; pr. u. 34 cm; št. odl. 3; datacija: rimski čas. Nesklenjen obroček, okroglega preseka; bron; db. 0,3 cm; pr. notranji: 2,3; zunanji: 2,9 cm; št. odl. 1. 748 SE 1340; kv. E45; obd. 259 735 Italska kuhinjska keramika; pokrov; odlomek ustja in ostenja; F SE 1340; kv. E45; PN 9021a IKK 1b; b. rjavkasto rdeča; dl. 2,8 cm; š. 3,5 cm; št. odl. 1. 736 749 SE 1340; kv. E45; obd. 250 SE 1340; kv. E45; PN 9021b Italska kuhinjska keramika; pokrov; ustje, ostenje in vrh po Razcepka; bron; š. 2,6 cm; v. 2,2 cm; db. 0,3 cm; št. odl. 1. Žebljiček s polkrožno votlo glavico in kratkim trnom; bron; dl. krova brez premaza; F IKK 1b; b. rjavkasto rdeča; š. 5,4 cm; v. - 1,3 cm; db. 0,3 cm; pr. 1 cm; št. odl. 1. 2,3 cm; št. odl. 1. 786 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 724 728 729 725 731 732 733 734 735 736 741 742 737 743 745 746 747 749 711, 712, 716–718, 720 SE 3399, 723, 724 SE 3398, 725 SE 3402, 728, 729 SE 3361; 711, 712, 723, 725, 728, 729 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 724 SE 3398, 725 SE 3402, 728, 729 SE 3361, 731 SE 3361, 732 SE 3312, 733–749 SE 1340; 741, 745–749 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 787 750 SE 1340; kv. E45; obd. 183 757 SE 1340; kv. E45; PN 1127; obd. 115 Italska kuhinjska keramika; pokrov; odlomka ustja in ostenja; F Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX/Xa; IKK 1; b. rjavkasto rdeča; š. 9,9 cm; v. 3,8 cm; št. odl. 2. odlomek dna in ostenje z žigom (AT)IMETI; F 751 O2; b. rdeča; dl. 4,2 cm; š. 3,8 cm; št. odl. 1. SE 1340; kv. E45; obd. 67 Groba kuhinjska keramika; Ce I.2.1; odlo- 758 SE 1340; kv. E43; obd. 332 mek ostenja lonca okrašen s kombinacijo Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX ali Xa; odlomka ramena vrezov, ščipanja in metličenja; F GK 3.2; b. in dna oljenke; F O3; b. rdeča; š. 3,3 cm; v. 1,4 cm; št. odl. 2. rjavo; dl. 8 cm; š. 7,8 cm; št. odl. 1. temno sivo jedro, proti robovomasvetlo 759 SE 1340; kv. E45; obd. 251 Korenčkasta amfora Camulodunum 189; visoka votla noga; F A2; b. rjavkasto rdeča; v. 12,8 cm; št. odl. 1. 752 SE 1340; kv. E45; obd. 252 760 SE 1340; kv. E43; obd. 327 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.2.2; lonec s srednje izvihanim Amfora Dressel 2–4; odlomek dvojnopaličastega ročaja; F A enostavno zaključenim stanjšanim robom ustja, prehod vratu italska; zelo bledo roza sloj na ZP; b. roza; š. 4,5 cm; v. 12,8 cm; v ramo poudarjen s trikotnim plitvim rebrom; zp obdelana z š. ročaja 4,5 cm; št. odl. 1. izmenjujočimi se pasovi horizontalnega in poševnega glav-ničenja; F GK; b. črna v jedru, proti robovom svetlo rjava do 761 SE 1340; kv. E45; obd. 329 rjava, p. lisasti rjavočrni; š. 7,4 cm; v. 6 cm; št. odl. 1. Kretska amfora; odlomek ročaja; F A vzhodna; b. rdeča; v. 753 6,2 cm; š. ročaja 2,3 cm; št. odl. 1. SE 1340; kv. E44; obd. 70 Groba kuhinjska keramika; Ce II.4.1.1; lečast trinožnik s tipično 762 SE 1340; kv. E45; obd. 177 narebrenim ostenjem in uvihanim ustjem; F GK 1.2; dl. 7,4 cm; Pokrov za amfore; PA6; amforisk z ozkim trupom in majhnim š. 9,2 cm; št. odl. 2. držajem; F A vzhodna; b. svetlo rdeča, rozi p.; v. 8,9 cm; pr. 754 4,7 cm; št. odl. 1. SE 1340; kv. E43; obd. 333 Svetila; reliefna oljenka; odlomka diska z reliefno upodobitvijo SE 1382 in ramena oljenke; F O1n; b. bledo rjava; zelo slabo ohranjen rdečkasto rjav mat premaz; dl. 2,5 cm; š. 1,6 cm; št. odl. 2. 763 SE 1382; kv. E43; obd. 72 Svetla namizna keramika; podobno Ce I.7; fini lonec/vrč z 755 SE 1340; kv. E45; obd. 66 enostavnim vertikalnim le rahlo odebeljenim ustjem; F N 2.1; Svetila; volutna oljenka Loeschcke I, kako- b. svetlo rdečkasto rumena; zelo slabo ohranjen mat rdeč vost izdelave a; odlomek trikotnega nosu premaz na zp; š. 6,9 cm; v. 5,2 cm; št. odl. 1. z volutami in ostenja; F O1; b. zelo svetlo roza; slabo ohranjen mat rjavkasto rdeč premaz; dl. 5,4 cm; š. 5,1 cm; št. odl. 1. 756 SE 1340; kv. E46; PN 1119; obd. 285 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IXA; z žigom (COM)MV- NIS, ohranjena polovica; F O2; b. rdeča; dl. 10,8 cm; š. 6,8 cm; v. 3,4 cm; št. odl. 2; datacija: zadnja tretjina 1. stoletja. 788 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 751 752 750 753 756 759 757 760 761 762 763 749-751 SE 1340; 749-751 merilo 1:3. 752, 753, 756, 757, 759–762 SE 1340, 763 SE 1382; 756, 757 merilo 1:2, ostalo merilo 1 : 3. , 750–762 SE 1340, 763 SE 1382; 756–757 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 789 764 SE 1382; kv. E43; obd. 68 774 SE 1233; kv. E46; PN 1117 Fina kuhinjska keramika ali namizna keramika; SKOL NK 24; Steklenica Isings 50 ali 51; odlo-lonec ovalnega trupa s poudarjenim prehodom vratu v ramo, mek izvihanega zapognjenega rama okrašena s horizontalnim metličenjem; ustje rahlo in sploščenenega ustja in vratu, izvihano navzven s kaneluro na zunanjem robu; F NK; delno pihano naravno modrikasto steklo; sekundarno prežgano; b. rdečkasto rjava in svetlo rjava, zp in pr. u. 7,1 cm; št. odl. 1; datacija: np lisasti rjavočrni; v. 14,1 cm; pr. u. 18,3 cm; št. odl. 29. 1.–4. stoletje. 765 SE 1382; kv. E43; obd. 71 775 SE 1233; kv. E44–45; obd. 501 Amfora Dressel 6B; odlomek gumbastega zatiča in ostenja; F Italska sigilata; Consp. 20,4; odlomek ustja in ostenja krožnika A jadranska; b. svetlo rdeča; bledo roza sloj na zp; š. 14,2 cm; z apliko akantovega lista na ostenju; F Tardopadana; b. roza; v. 10 cm; št. odl. 1. rdeč mat premaz; š. 3,6 cm; v. 2,8 cm; db. 2,5 cm; št. odl. 1. 766 SE 1382; kv. E43; obd. 65 776 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 264 Amfora Dressel 6B; z lijakastim ustjem in ročajema ovalne- Italska keramika tankih sten; Ricci 2/242, Marabini LXIV; odlo- ga preseka; F A istrska; b. rdeča; v. 20 cm; pr. premer ročaja mek ostenja, okrašenega z vodnimi listi v barbotinskem okrasu 3,5 cm; pr. u. 11 cm; št. odl. 13. in dela ročajčka; F KTS E; b. siva; mat črn premaz; dl. 2,7 cm; š. SE 1233 3,1 cm; št. odl. 1; datacija: druga polovica 1.–2. stoletje. 767 SE 1233; kv. E46; PN 1113 Temna namizna keramika; lonček; ustje in ostenje kozarca z 777 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 193 Novec; dupondij, Claudius I. (Antonia), kovan 50–54; KN 8. narebreno zunanjo površino; F N 2.2a; dimljeno; b. svetlo 768 rdeče jedro, p. svetlo sivkasto rjavi (dimljena); v. 2,6 cm; pr. u. SE 1233; kv. E45; PN 1118 Zapah ključavnice s šestimi okroglimi 5,9 cm; št. odl. 1. db. 0,6 cm; št. odl. 1. Lokalna keramika tankih sten; Ce V.2.4; ovalno oblikovana čaša odprtinami; bron; dl. 5,9 cm; š. 1,4 cm; 778 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 254 769 z rahlo izvihanim ustjem; F N 1.1; b. roza; š. 5,5 cm; v. 2,4 cm; SE 1233; kv. E47; PN 1114 Ulita okrasna plošča z okrašenim št. odl. 1. 1 mm) v razmiku 3 mm in 1 cm širo- Svetla keramika s premazom; recijska melnica Ce II.6.1; odlo robom z dvema kanelurama (š. 779 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 256 okrasom v rastlinski/floralni motiviki; N 2.1; b. rdeča; temno rdeč rahlo bleščeč premaz na ustju in Plošča se tanjša od roba proti sredi - na np; š. 6,1 cm; v. 1,3 cm; št. odl. 1. ni, 3 dodatni odlomki so tanjši; bron; dl. 6,2 cm; š. 3,9 cm; db. 780 kim robom, ki je okrašen z vrezanim mek zapognjenega ustja s tremi horizontalnimi kanelurami; F - 0,3 cm; št. odl. 3. SE 1233; kv. E45, 46; obd. 188 770 Italska kuhinjska keramika; melnica Dramont D2; viseče ustje in SE 1233; kv. D046; PN 9015 Večji zatič s potolčeno stožčasto glavico in š. 11,8 cm; v. 5,5 cm; št. odl. 1; datacija: sredina 1. stoletja–sredi ostenje s peščenim posipom v notranjosti; F M italska; b. roza; masivnim kovanim trnom, odlomljen večinoma; na 2. stoletja. - bron s visoko vsebnostjo svinca; dl. 4 cm; db. 1,4 cm; pr. 3 cm; št. odl. 1. 771 SE 1233; kv. E47; PN 1103 Kovan žebelj; železo; dl. 5,6 cm; š. 2 cm; št. odl. 1. 772 SE 1233; kv. E46; PN 1106 Kovan žebelj, na koncu trn zapognjen; železo; dl. 8,1 cm; š. 1,6 cm; št. odl. 1. 773 SE 1233; kv. E47; PN 1115 Steklenica Isings 50 ali 51; odlomek izvihanega zapognjenega in splošče- nenega vodoravnega ustja in vratu, pihano naravno modrikasto steklo; pr. u. 6 cm; št. odl. 1; datacija: 1.–4. stoletje. 790 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 764 765 766 769 773 774 780 777 764–766 SE 1382, 768–770, 773, 774, 777, 780 SE 1233; 769–774 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 764–766 SE 1382, 768–780 SE 1233; 769–777 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 791 781 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 231 SE 1227 vratom močno ornamentirano v kombinaciji vrezov, vtisov, Keramika s premazom; Ce V.2.1 recijska čaša; odlomka ostenja, narebren vrat, spodnji del trupa ornamentiran s peresastim metličenja in koleščkanja; na np sledi prstov lončarja; F GK; b. s podaljšanim narebrenim stožčastim vratom, ostenje pod Groba kuhinjska keramika; Ce I.2.1; lonec ovalnega trupa 793 SE 1227; kv. E45, 46; obd. 224 zelo temno sivo do črno jedro, proti zp rjavo, proti np roza; okrasom; F RČ 3; b. siva v jedru, oranžna proti robovoma; črn mat premaz; š. 4,1 cm; v. 3 cm; št. odl. 2. zp lisasta svetlo rjava, temno rjava in črna, np roza; š. 7 cm; v. 7 cm; št. odl. 1. 794 SE 1227; kv. E45, 46; obd. 648 782 Galska sigilata; Drag. 35/36; odlomek prstanastega dna skode- SE 1233; kv. E45, 46; obd. 230 lice; F GTS; š. 2,7 cm; v. 1,9 cm; št. odl. 1. Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.2.2; odlomek ostenja lonca s poudarjenim prehodom rame v trup, pod tem prehodom SE 1205 lončarski znak IIII s črto na vrhu; F GK; b. črno jedro, p. lisasti rjavi, temno rjavi in črni; št. odl. 1. 795 SE 1205; kv. E47; obd. 93b Amfora Dressel 6B; odlomek ročaja ovalnega preseka; F A 783 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 245 istrska; b. oranžna; dl. 7,3 cm; š. 6,5 cm; št. odl. 1. Italska kuhinjska keramika; pokrov; odlomek ustja in ostenja pokrova; F IKK 1b; b. zelo temno sivkasto rjava; š. 4,5 cm; v. 796 SE 1205; kv. E47; obd. 93a 2,3 cm; št. odl. 1. Pokrov za amfore; PA5; izčrepinjski disk iz ostenja amfore; F A istrska; b. oranžna; dl. 9,9 cm; š. 3,2 cm; št. odl. 1. 784 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 646 Svetila; reliefna oljenka; odlomek ramena in ostenja; F O1n; š. 797 SE 1205; kv. E47; obd. 82 4,3 cm; v. 1,5 cm; št. odl. 1; 5 g. Melnica; melnica; dno in ostenje melnice s slabo ohranjenim apnenčastim posipom na np; F N 2.1/N 1.1; b. svetlo rdeča, v 785 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 354 jedru svetlo siva; v. 3,1 cm; pr. d. 12 cm; št. odl. 1. Amfora Dressel 6B; odlomek ustja; F A istrska; b. svetlo rdeča; dl. 6,6 cm; š. 6,5 cm; št. odl. 1. 786 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 326 Amfora Dressel 6B; odlomek ustja in del vratu amfore; F A istrska; b. oranžna; v. 5,7 cm; pr. u. 14 cm; št. odl. 1. 787 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 308 Amfora Dressel 6B; odlomek čašastega ustja z delom žiga; F A istrska; b. rjavkasto rdeča; š. 8 cm; v. 5,8 cm; pr. u. 13 cm; št. odl. 1. 788 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 247 Amfora Dressel 6B; odlomek ročaja okroglastega preseka; F A istrska; b. rdeča; v. 9,4 cm; š. ročaja 3,6 cm; št. odl. 1. 789 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 249 Amfora Dressel 6B; kroglasto odebeljeno ustje amfore; F A istrska; b. rdeča; š. 5,5 cm; v. 4,8 cm; št. odl. 1. 790 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 246 Rodoška cesarska amfora Camulodunum 184; odlomek ročaja z rožičem; F A vzhodna; b. rdeča; v. 8,7 cm; š. ročaja 3,5 cm; št. odl. 1 791 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 189 Italska amfora; odlomek ostenja; F A italska; b. rdeča; dl. 4,5 cm; š. 5,8 cm; št. odl. 1. 791 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 248 Italska amfora; odlomek ostenja trupa; F A italska; b. rdeča; dl. 8,7 cm; š. 9,5 cm; št. odl. 1. 792 SE 1233; kv. E45, 46; obd. 255 Italska amfora; odlomka ostenja trupa; F A italska; b. rdeča; š. 8,2 cm; v. 9 cm; št. odl. 2. 792 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 781 783 785 786 788 787 790 789 781, 783, 785, 786, 787, 787, 790 SE 1233, 798 SE 2119; 781, 783, 785, 786, 787, 788, 790, 803, 818 merilo 1 : 3, 798, 815, 823 merilo 1 : 2. SE 1233, merilo 1 : 3. 793 Podfaza 3b 805 SE 2119; kv. G125; obd. 109 Pokrov za amfore; PA5; izčrepinjski disk; F GK b. temno siv SE 2119 prelom, svetlo rjavi p.; dl. 9 cm; š. 8,5 cm; št. odl. 1. 798 SE 2119; kv. G127; PN 2084 SE 2237 Podolgovata pločevinasta aplika/okov, trak z dvema zakovica- ma; bron; dl. 6 cm; š. 1,1 cm; v. 0,3 cm; db. 0,02 cm; št. odl. 1. 806 SE 2237; kv. FG 123; obd. 145 Italska kuhinjska keramika; pekač; odlomek ostenja; F IKK 1pr; b. 799 SE 2119; kv. G124; PN 2086; inv. št. PMC L 383 rdeča; rdeč mat premaz le na np; dl. 2,7 cm; š. 5 cm; št. odl. 1. Marmor; kip; nad pasom do vratu ohranjen del gole moške figure, verjetno božanstva; preko leve rame mu visi ogrinjalo; SE 2096 ok. 50 cm; št. odl. 1. Galska sigilata; Drag. 18/31; manjši odlomek ostenja; F GTS; b. kamen; š. 33,5 cm; v. 21 cm; db. 15 cm, rekonstruirana višina 807 SE 2096; kv. D154; obd. 57 rdeča; rdeča; dl. 2,5 cm; š. 2 cm; št. odl. 2. 808 SE 2096; kv. D154; PN 2053; obd. 84 Svetla namizna keramika; vrč; odlomka dna in ostenja vrča; F N 1.1; b. roza; v. 3,6 cm; pr. d. 6 cm; št. odl. 2. 809 SE 2096; kv. D155; PN 2026 Svetla namizna keramika; vrč; odlomek ročaja dvoročajnega vrča; F N 1.1; b. roza; dl. 3,3 cm; š. 2,1 cm; š. ročaja 2,2 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. 810 SE 2096; kv. D154; obd. 154 800 Melnica; Ce II.6; dno in ostenje melnice; F N 1.1; b. svetlo rde- SE 2119; kv. G124; PN 2087; inv. št. PMC L 390 ča; š. 9,2 cm; v. 3,3 cm; št. odl. 1. Marmor; arhitekturni element; zelo enostavna baza kamen; dl. 11,5 cm; š. 12 cm; db. 9 cm; št. odl. 1; 1664 g. 811 SE 2096; kv. D155; PN 2030 801 Fina kuhinjska keramika; lonec; odlomek dna; F NK 2.2; b. v SE 2119; kv. G124; PN 2088 jedru svetlo siva, proti robovoma temno siva; v. 1,9 cm; pr. d. Marmor; arhitekturni element; ena ploskev in en rob izrava; 6,5 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. kamen; dl. 19,5 cm; š. 17,5 cm; db. do 6,5 cm; št. odl. 1. 802 812 SE 2096; kv. D155; PN 2032 SE 2119; kv. G123; PN 2089 Groba kuhinjska keramika; Ce I.; odlomek ostenja lonca, orna-Marmor; arhitekturni element; del; mentiran s horizontalnim glavničenjem; F GK; b. temno siva; š. na preseku delno ohranjen pravo-6,3 cm; v. 3,5 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. koten utor (d. 2,5 cm; š. 2,5–4 cm; gl. 9,5 cm); kamen; dl. 26,5 cm; š. SE 2212 = SE 4150 15,5 cm; db. 10 cm; št. odl. 1. 813 SE 2212; kv. E147; PN 2067 Drobni odlomki pločevine; bron; a) 1,1 × 0,7 cm; b) 0,4 × 0,4 cm; c) 0,7 × 0,6 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 3. 814 SE 4150; kv. D146; PN 4029 Novec; bron. 815 SE 4150; kv. D142; PN 4033 803 SE 2119; kv. G128; PN 2078; obd. 21 Zgornji del svedra ali dleta s prečnim nastavkom za ročaj, Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.1.3; lonec s trikotno pre- spodnji del se rombično razširi; železo; dl. 11,4 cm; š. 4,5 cm; oblikovanim močno izvihanim ustjem, površina okrašena s db. 0,7 cm; št. odl. 4. horizontalnim in poševnim glavničenjem; F GK 1.2; b. temno 816 SE 2212; kv. E147; obd. 140 sivkasto rjav, lisasti črnorjavi površini; š. 4,5 cm; v. 5,2 cm; št. Italska sigilata; Consp. 29; odlomek dna in nizke nogice cilin-odl. 1; datacija: rimski čas. drične skodelice; F Aretina A; b. rožnato rdeča; rdeč rahlo sijoč 804 SE 2119; kv. G128; PN 2083; obd. 81 premaz; v. 0,8 cm; pr. d. 8 cm; št. odl. 1. Groba kuhinjska keramika; Ce VII.3.1; odlomki koničnega oste- nja pokrova, okrašenim z enostavnih globokim horizontalnim glavničenjem, rob pokrova sedlasto oblikovan; F GK 1.2; dl. 7,5 cm; š. 8 cm; št. odl. 3. 794 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 799 803 815 815 SE 4150,merilo 1 : 2 SE 2119; 799 merilo 1 : 5. 799, 803 SE 2119, 815 SE 4150; 799 merilo 1 : 5, 803 merilo 1 : 3, 815 merilo 1 : 2. 795 SE 6291 824 SE 2191; kv. E143; PN 9017 Kozarec na visoki nogi Isings 111; 817 SE 6291; kv. F128; PN 6124 odlomek noge in trupa; pihano, olivno vIzliv steklene žlindre, morda zraven zelenkasto steklo; v. 2,6 cm; pr. d. 3,8 cm; spodnji del talilnega lončka; dl. 6,2 cm; OHD 10%; št. odl. 1; datacija: (sredina) š. 6 cm; db. 2,8 cm; št. odl. 1; datacija: 5.–6. (8.) stoletje. rimski čas. 818 SE 6291; kv. F127; PN 6120 Svetla namizna keramika; Ce I.8.2; odlomek dna pokalne po- sode; F N 1.1; b. roza; v. 2,6 cm; pr. d. 6,6 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. 819 SE 6291; kv. F127; PN 6118; inv. št. PMC L 386 Marmor; arhitekturni element; odlomek kamna z dvema 825 SE 2191; kv. E145; PN 2062 ohranjenima profilacijama; morda zgornji del nad arhitravom Svetla keramika s premazom; skleda; odlomek dna namizne ali pa spodnji del pod bazo stebra kamen; dl. 31 cm; š. 20 cm; posode; F N 2.1; b. bledo roza; slabo ohranjen mat rdeč pre- v. 14 cm; št. odl. 1. maz; dl. 3,9 cm; š. 2,3 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. 826 SE 2191; kv. E145; obd. 75 Svetla namizna keramika; Ce II.6.1; melnica z močno izviha- nim ustjem z zaobljenim robom, ustje ima na notranjem robu navzgor usmerjeno koncentrično rebro, zgornja površina ustja okrašena s koncentrično potekajočim peresastim okrasom; ni videti premaza– morda se ni ohranil; F N 1.1; b. v jedru svetlo sivkasto rjava, proti robovom rdečkasto rumena, tako kot površini; š. 10 cm; v. 4,6 cm; št. odl. 1. SE 4106 827 SE 4106; kv. D148; PN 4025 Barvan stenski omet s fresko; enotna struktura: ohranjene dve do tri plasti ometa: beli intonaco (plast slikovnega ometa) iz apna in svetlikajočih se silikatnih zrn (db. 2–4 mm), sivo bel srednje grobi omet (arriccio) iz apna, mivke, zmernih ali SE 2229 redkih prodničkov temno sive barve, svetlečih črnih zrnc, zrnc 820 SE 2229; kv. F140; PN 2090; inv. št. PMC N 7649 in drugem nekoliko bolj grobem zunanjem sloju (rinzaffo) (z bele živega apna je ohranjen v enem sloju (pribl. do 1 cm) Novec; centenionalis, Constantinus I., kovan 330–335; KN 70. večjo gostoto večjih vključkov; db. do 0,5 cm), ki je ohranjen le SE 4085 na nekaj primerkih. Sloj zglajenega zgornjega nanosa je debel 1 mm. Belo apneno podlago so prebarvali z rdečo barvo in 821 SE 4085; kv. D141; PN 4030; inv. št. PMC N 9478 v a secco tehniki nanjo dodali fresko črne barve (danes sive) Novec; antoninianus, nedoločljiv, kovan druga polovica 3. v motivu palmete ali vejice, girlande; gradbeni material; dl. stoletja; KN 126. 8,6 cm; š. 6,1 cm; št. odl. 9. SE 2191 SE 6216 = SE 6222 = SE 6050 822 SE 2191; kv. E141; PN 2106; inv. št. PMC N 7678 828 SE 6216; kv. E126; PN 6145; inv. št. PMC N 7694 Novec; centenionalis, Constantinus I. (Constantinus II.), kovan Novec; centenionalis, Constantinus I. (Constantinus II.), kovan 330–336; KN 73. 318–320; KN 64. 823 SE 2191; kv. E145; PN 2063 829 SE 6216; kv. E130; PN 6213; inv. št. PMC N 7691 Razdrobljen odlomek pločevine s koncentričnimi rebri; morda Novec; AE 2, Constantius II., kovan 348–351; KN 91. del aplike ali okova; bron; dl. 2 cm; š. 1,6 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 10. 830 SE 6216; kv. E130; PN 6069b; inv. št. PMC N 7688 Novec; AE 3, Constantius II. ali Constantius Gallus, kovan 350–355; KN 95. 831 SE 6216; kv. E130; PN 6069a; inv. št. PMC N 7687 Novec; AE 3, Gratianus, kovan 367–378; KN 108. 832 SE 6216; kv. E130; PN 6105; inv. št. PMC N 7672 Novec; AE 3, Gratianus, kovan 367–375; KN 106. 796 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 818 823 826 818 SE 6291, 826 SE 2191; merilo 1 : 3. 818 SE 6291, 826 SE 2191; merilo 1 : 3. 797 833 SE 6216; kv. E130; PN 6214; inv. št. PMC N 7684 845 SE 6216; kv. E126; PN 6146; obd. 376 Novec; AE 2, Gratianus, Valentinianus II. ali Theodosius I., Keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalno izdelana recijska čaša; kovan 378–387; KN 109. odlomek ostenja okrašen z vrezi in bunkicami (okras Drexel I); 834 F RČ 1; b. svetlo rumenkasto rdeča; rdeč mat spran premaz; dl. SE 6216; kv. F129; PN 6106; inv. št. PMC N 9287 4,5 cm; š. 2,7 cm; št. odl. 17. 835 846 SE 6216; kv. E127; obd. 762 SE 6216; kv. F128; PN 6050 Svetla keramika s premazom; Ce II.2.2.5/6 (PTS Curle 11/Ritt. Novec; AE 3, Honorius, kovan 408–423; KN 116. Igla s čebuličasto glavico s trnom okroglega preseka, rahlo 12/Hayes 99) ali Ce II.6.1 lokalna recijska melnica; odlomek ukrivljena in odlomljena, kjer zapognjena in pritrjena na nada - sklede z ovratnikom; ustje z notranjim rebrom, del ostenja ljevanje – verjetno del ročaja, tehtnice ali drugega predmeta; plitkega trupa, del ovratnika odlomljen; F N 2.1; b. rdečkasto bron; dl. 3,5 cm; pr. glavice: 0,8; stebla: 0,2 cm; št. odl. 1 rumena; sledi rdečena premaza na NP in ustju; dl. 5,5 cm; š. 836 SE 6216; kv. F127; PN 6053 5,5 cm; št. odl. 1; 37 g. Del peresovine fibule; bron; dl. 0,7 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1; 847 SE 6216; kv. F128; PN 6061 datacija: rimski čas. Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1; krožnik z rahlo kon-837 SE 6216; kv. F129; PN 6060 kavnim ostenjem, nagnjenim navzven in enostavnim zaoblje- Del predmeta z zakovico; bron; v. 0,6 cm; db. nim robom ustja; ustje je rahlo nagnjeno navznoter; F N 2.1; b. 0,3 cm; pr. 2 cm; št. odl. 1. jedro sivo, proti robovom svetlo rdeča; srednje ohranjen mat 838 SE 6216; kv. F126; PN 6048 čas. rdeč premaz; v. 4,6 cm; pr. u. 20 cm; št. odl. 1; datacija: rimski Trn žebljička; bron; dl. 0,9 cm; š. 0,1 cm; št. odl. 1. 839 SE 6216; kv. F128; PN 6052 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek ustja in 848 SE 6050; kv. F129; obd. 758 Odlomek slabo ohranjenega rezila noža; železo; dl. 7,5 cm; š. ostenja odebeljenega krožnika; F N 2.1; rahlo prežgano; b. 1,3 cm; db. 0,25 cm; št. odl. 1. roza; rdeč premaz na NP in zgornjem delu ZP; š. 5,1 cm; v. 4 cm; št. odl. 1; 28 g. 849 SE 6050; kv. F129; obd. 759 Temna keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek stanjša- nega ustja in močno trikotno odebeljenega ostenja na dveh 840 SE 6216; kv. E126; PN 6132 tretjinah višine krožnika; F N 2.2a; dimljeno; b. roza; bp. temno Odlomek rezila noža; železo; dl. 4 cm; š. 0,6 cm; db. 0,2 cm; št. siva; sledi premaza slabe; š. 4,3 cm; v. 3,8 cm; št. odl. 1; 24 g. odl. 1. 850 SE 6216; kv. E127; obd. 761 Temna keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek zaobljene- ga ustja, trikotno odebeljenega ostenja na dveh tretjinah višine 841 in ravnega dna krožnika; F N 2.2; b. siva; bp. temno siva; zlo SE 6222; kv. F131; PN 6073 Kovan žebelj; železo; št. odl. 3. temno siv premaz (razen dna na ZP); š. 8,8 cm; v. 4,8 cm; št. odl. 1; 81 g. 842 SE 6216; kv. E130; PN 6107 Vrč; odlomek dna s profilirano masivno 851 SE 6216; kv. E128; PN 6127; obd. 373 prstanasto nogo; pihano; temno zeleno Temna keramika s premazom; Ce II.2; dno posode; F N 2.2; b. prosojno steklo; dl. 6,3 cm; š. 3,4 cm; v. svetlo siva; zelo temno siv do črn mat premaz; dl. 4,5 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 3,4 cm; št. odl. 1. 852 SE 6216; kv. D130; PN 6215 Poznosrednjeveška/novoveška kuhinjska keramika; kroglasto oblikovan lonec z izvihanim rahlo kijasto odebeljenim ustjem, ki je na vrhu ravno posneto; ZP okrašena z vodoravnim glav- 843 ničenjem; F SVK KK; b. sivkasto rjava; v. 8,2 cm; pr. u. 20 cm; št. SE 6216; kv. E127; PN 9034; inv. št. PMC L 382 odl. 2; datacija: pozni srednji ali novi vek. Marmor; nagrobna/napisna plošča; ohranjen del ravnega na - pisnega polja z ohranjenim besedilom: ––] I [––]/P A [––/SAE 853 SE 6216 spodnji nivo; kv. F126; obd. 760 [–– (v. črk 5,5 cm). Na levi strani ohranjen raven rob, zadnja Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.9; odlomek na vrhu odreza- stran poškodovana.; kamen; š. 21,5 cm; v. 26 cm; db. 4,5 cm; št. nega ustja lonca; F GK 2.1; b. rdečerjava; š. 3,7 cm; v. 3 cm; št. odl. 1; 3774 g. odl. 1; 18 g. 844 SE 6216; kv. E127; PN 6179 Galska sigilata; odlomek ostenja posode; F GTS; b. rdeča; rdeč svetleč premaz; dl. 2,3 cm; š. 1,4 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. 798 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 835 843 835, 843 SE 6216, ; 843 merilo 1 : 4, 835 merilo 1 : 2. 835 SE 6291, 843 SE 2191; 835 merilo 1 : 2, 843 merilo 1 : 3. 799 SE 3390 869 SE 3359; kv. G118; PN 3248 Amorfni kos staljenega brona ali bronaste žlindre; bron; dl. 854 SE 3390; kv. G120; PN 3266; inv. št. PMC N 7701 1,8 cm; š. 1,6 cm; db. 0,65 cm; št. odl. 1. Novec; antoninianus, Claudius II., kovan 268–270; KN 45. 869 SE 3359; kv. F118; PN 3236 855 SE 3390; kv. G119; PN 3265; inv. št. PMC N 7685 Amorfni kosi; bron; dl. 0,9 cm; št. odl. 3. Novec; centenionalis, Constantius II., kovan 337–340; KN 82. 869 SE 3359; kv. G118; PN 3253 856 SE 3390; kv. G118; PN 3260 Amorfni kosi staljenega brona in bronaste žlindre; bron; št. Novec; AE 3, Valentinianus I., kovan 367–375; KN 99. odl. 9. 857 SE 3390; kv. F118; PN 3257; inv. št. PMC N 9490 869 SE 3359; kv. G118; PN 3239 Novec; AE 4, Valentinianus III., kovan 425–435; KN 118. Izlivki in amorfni kosi; bron; dl. do 2 cm; št. odl. 20. 858 SE 3390; kv. F118; PN 3258 870 SE 3359; kv. F, G 118; PN 9059 Okrasni žebljiček z rahlo sploščeno kroglasto glavico; bron; dl. Skleda ali kozarec; odlomek ostenja z reli-2,3 cm; š. 0,7 cm; db. 0,3 cm; št. odl. 1. efnim okrasom (girlanda ali vitica), pihano v 859 kalup, prosojno olivno zelenkasto steklo; dl. SE 3390; kv. F118; PN 3259 3 cm; š. 0,5 cm; št. odl. 1. Okrogel gumb ali aplika z vstavljenim srebrnim/svinčenim/ kositrnim okrasom krožnih linij na gornji površini; bron; db. 0,2 cm; pr. 1,6 cm; št. odl. 1. 871 SE 3359; kv. F, G 118; PN 9060 860 Posoda; odlomek izvihanega in nazaj zapo-SE 3390; kv. G118; PN 3262 gnjenega ustja in ostenja; olivno zelenkasto Odlomek pravokotne pločevine ali okova; bron; dl. 2,9 cm; š. pihano steklo; š. 2,3 cm; št. odl. 1. 2,5 cm; db. 0,03 cm; št. odl. 1. 861 872 SE 3359; kv. F, G 118; obd. 321 SE 3390; kv. G119; PN 3263 Galska sigilata; Drag. 18/31; skleda, odlomek prstanastega dna Odlomek pločevinaste aplika ali okova pasu z vtolčenim/ in ostenja, peresast ornament v krogu na NP dna; F GTS; b. vtisnjenim okrasom; bron; dl. 2,1 cm; š. 0,8 cm; db. 0,03 cm; št. rdeča; rdeč sijoč premaz; v. 3,7 cm; pr. d. 12 cm; št. odl. 1. odl. 1. 862 873 SE 3359; kv. F, G 118; obd. 292 SE 3390; kv. F119; PN 3267 Italska amfora; odlomka ostenja; F A italska; bledo rumen sloj Odlomka tankega traku (del objemke za pas); bron; dl. 2.5 in na ZP; b. svetlo rdeča; dl. 4 cm; š. 3,3 cm; št. odl. 2. 2,1 cm; š. 0,5 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1. 863 SE 3360 SE 3390; kv. G118; PN 3261a Odlomka pločevine; bron; dl. 1,7 cm; št. odl. 4. 874 SE 3360; kv. H 118; PN 3289 864 SE 3390; kv. G118; PN 3261b Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 260–268; KN 33. Odlomek zapognjene igle ali trnka; bron; dl. 2,7 cm; db. 2 cm; št. odl. 4. 875 SE 3360; kv. G118; PN 3280 Novec; AE 3, Valens, kovan 364–378; KN 105. 865 SE 3390; kv. G119; PN 3264; obd. 269 Italska sigilata; Consp. 43; odlomek skodelice z zapognje 876 SE 3360; kv. G119; PN 3242-nim ustjem, na ustju v barbotinskem okrasu izdelana lilija; F Odlomek palčke ali igle; bron; dl. 2 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1. Tardopadana; b. roza; mat rdeč premaz; dl. 3,2 cm; š. 2,1 cm; 877 SE 3360; kv. G118; PN 3246 št. odl. 1. Zakovica; bron; dl. 0,8 cm; š. 0,5 cm; v. 1 cm; db. 0,3 cm; št. odl. SE 3359 1. 866 878 SE 3360; kv. G118; PN 3277 SE 3359; kv. F118; PN 3252; inv. št. PMC N 9251 Del verižice, ohranjena dva elementa s oblike, izdelana iz tan-Novec; AE 2, Constans ali Constantius II., kovan 348–361; KN 87. kega traku; bron; dl. 1,7 cm; š. 0,2 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 867 SE 3359; kv. F119; PN 3237 879 SE 3360; kv. G119; PN 3278 Odlomka pločevine; bron; dl. 4,5 cm; š. 0,9 cm; db. 0,5 mm; št. Del zakovice s sploščeno glavico; bron; dl. 0,8 cm; š. 0,6 cm; v. odl. 2. 1,1 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1. 868 SE 3359; kv. G118; PN 3241 880 SE 3360; kv. G119; PN 3279 Zakovica; bron; št. odl. 2. Odlomek pločevine, morda rob posode ali trakastega okova; 869 SE 3359; kv. G118; PN 3240 bron; dl. 4,1 cm; š. 0,9 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1. Amorfen kos staljenega brona; bron; dl. 2,6 cm; š. 1,9 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 2. 800 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 858 859 860 861 868 872 876 878 880 835, 843 SE 6216, 858–861 SE 3390, 868, 876, 878, 880 SE 3360, 872 SE 3359; 843 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 858–861 SE 3390, 868, 876, 878, 880 SE 3360, 872 SE 3359; merilo 1 : 2. 801 881 SE 3360; kv. H 119; PN 3288 Odlomek pločevine; bron; dl. 2 cm; š. 1,8 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 882 SE 3360; kv. G118; PN 3244 Amorfni kosi staljenega brona ali bronaste žlindre; bron; št. odl. 4. 883 SE 3360; kv. G119; PN 3283; inv. št. PMC L 387 Marmor; zaključni element ograje ali podpora rimske kopije kipa ali kapitel stebrička; grobo klesan s koničastim dletom; zgoraj krožni (pr. 7,7 cm), spodaj kvadraten presek (d. 11,5 cm). Kamen; dl. 11,5 cm; v. 11,5 cm; pr. 7,7 cm; št. odl. 1. 884 SE 3360; kv. G119; PN 3243; obd. 270 Galska sigilata; Drag. 37; odlomek ostenja sklede z reliefnim okrasom; F GTS; b. rdeča; bleščeč temno rdeč premaz; dl. 2 cm; š. 2,2 cm; št. odl. 1. 885 SE 3360; kv. G119; obd. 312 Galska sigilata; Drag. 37; odlomek ostenja sklede z jajčnim nizom in figuro pigmejca v reliefnem okrasu na spodnjem delu ostenja; F GTS; b. rdeča; rdeč mat premaz; š. 2,9 cm; v. 4,2 cm; št. odl. 1. SE 3244 886 SE 3244; kv. G118; PN 3227 Bronasta žlindra; bron; dl. 2,8 cm; š. 2,2 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 1. SE 3263 887 SE 3263; kv. F116; PN 3271 Odlomek šivanke, sploščen zgornji del je odlomljen; zapo- gnjena konica; bron; dl. 6 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 888 SE 3263; kv. F116; PN 3303 Odlomek igle ali šivanke, okrogel presek; bron; dl. 4,1 cm; db. 0,15 cm; št. odl. 1. 890 SE 3263; kv. F116; PN 3269 Odlomek igle ali šivanke, ovalen ali pravokoten presek; bron; dl. 2,3 cm; š. 0,2 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 891 SE 3263; kv. F116; PN 3138 Riha 12.27; igla, lasnica, kijaste oblike, okrogel presek; kost; dl. 7,6 cm; pr. 0,7 cm; št. odl. 1. 802 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 883 885 887 888 891 890 883, 885 SE 3360; 883 merilo 1:5, ostalo merilo 1 : 2. 887, 888, 890, 891 SE 3263, merilo 1 : 2. 883, 885 SE 3360, 887–891 SE 3263; 883 merilo 1 : 5, ostalo merilo 1 : 2. 803 892 SE 3263; kv. F, G 116; obd. 322b 903 SE 3246; kv. J 119; PN 3154 Galska sigilata; Drag. 18/31; odlomek sklede z navzven krogla- Kovan žebelj; železo; dl. 9,5 cm; š. 2,1 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1. b. rdeča; rdeč sijoč premaz; š. sto poudarjenim ustjem; F GTS; 904 SE 3246; kv. K 118; PN 3157 4,2 cm; v. 2,8 cm; št. odl. 3 Kovan žebelj; železo; dl. 11,3 cm; š. 2 cm; št. odl. 1. 893 905 SE 3246; kv. K 119; PN 3161 SE 3263; kv. F, G 116; Steklenica Isings 50 ali 51; obd. 322a odlomki zapognjenega vodo-Galska sigilata; Drag. 37; od-ravnega ustja, gosto narebre-lomek sklede s kroglasto zaključenim ustjem in jajčnim nizom nega ročaja in vratu; zelenkasto pod robom ustja; F GTS; b. rdeča; rdeč sijoč premaz; š. 3,8 cm; prosojno naravno pihano steklo; v. 3,9 cm; št. odl. 3. dl. ročaj: 4,4 cm; š. ročaj: 4,5 cm; 894 SE 3263; kv. F, G 116; obd. 289 pr. u. 4,7 cm; št. odl. 4. Svetla namizna keramika; čaša; odlomek ustja in ostenja čaše z izvihanim ustjem; rob ustja okrašen s poševnimi vrezi; F N 1.1; b. roza; š. 2,8 cm; v. 2,1 cm; št. odl. 1. 895 SE 3263; kv. G116; PN 3256; obd. 273 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX/Xa; odlomek diska in 906 SE 3246; kv. K 118; PN 3144 rama; F O2; b. rjavkasto rdeča; dl. 5,1 cm; š. 7,1 cm; v. 2,5 cm; Kocka, svetlo moder kamenček iz intenzivno št. odl. 1. nebesno modrega neprosojnega stekla;enak PN SE 3246 3304; dl. 0,8 cm; š. 0,5 cm; v. 0,5 cm; št. odl. 1. 896 907 SE 3246; kv. J 118; PN 3146; obd. 111 SE 3246; kv. J 118; PN 3162 Italska keramika tankih sten; kozarec; odlomki Zapognjen žebljiček ali zakovica; bron; dl. 1,2 cm; db. 0,1 cm; dna in ostenja; F KTS E; b. temno do svetlo siva; zelo temno pr. glavice: 0,3 cm; št. odl. 1. siv svetlikajoč se premaz na zp, rdečkasto rjav na np; v. 1,7 cm; 897 SE 3246; kv. K 119; PN 3160 pr. d. 2,9 cm; št. odl. 4. Riha tip 12.26, var. 4; Igla z ovalno glavico in profiliranim 908 SE 3246; kv. J 118, 119; obd. 170 vratom (dva okrogla člena), okrogel presek; slabo ohranjeno; Galska sigilata; skleda ali globok krožnik; odlomek ostenja; F bron; dl. 12,2 cm; db. 0,4 cm; št. odl. 1. GTS južna; b. rdeča; zelo dobro ohranjen rahlo bleščeč pre-898 SE 3246; kv. J 119; PN 3152 maz.; dl. 4,2 cm; š. 4,2 cm; št. odl. 1. Kroglasta čebulica s kratkim trnom; okrasni žebelj; bron; dl. 909 SE 3246; kv. J 118; obd. 723 1,3 cm; db. 0,2 cm; pr. glavice 1 cm; št. odl. 1. Galska sigilata; Drag. 33; odlomek ustja in 899 SE 3246; kv. K 118; PN 3150 zvončastega trupa sklede ali krožnika; F GTS; Odlomki prstana, zapestnice, okova, objemke ali obročka iz dl. 4,6 cm; š. 3,9 cm; št. odl. 1; 9 g. tankega traku; bron; dl. skupna 7 cm; š. 0,35 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1. 910 SE 3246; kv. J 119; obd. 731 900 SE 3246; kv. K 118; PN 3142 Galska sigilata; Drag. 37; odlomka odebelje-Razlomljena pločevina, zvita v tulcu, s tavširanim okrasom v nega ustja in ostenja z reliefnim okrasom; F kvadratnem polju; pločevina je deformirana v ognju; bron; dl. GTS srednjegalska ali vzhodna Westerndorf; 4,8 cm; š. 3,5 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 12. b. oranžnordeča; rdeč premaz; š. 4,5 cm; v. 901 3,2 cm; št. odl. 2; 14 g. SE 3246; kv. J 118; PN 3145 Igla vrste stilus tip 1; Dolga igla okroglega preseka, na za- ključku sploščena in zavita; zaviti del odlomljen; bron; 911 SE 3246; kv. J 119; obd. 734 dl. 8,9 cm; pr. 0,3 cm; št. odl. 1. Galska sigilata; Drag. 37; odlomek pr- stanastega dna sklede; F GTS južnogal- ska; oranžnordeč; dl. 6,2 cm; š. 3,6 cm; št. odl. 1; 21 g. 912 SE 3246; kv. J 118, 119; obd. 171 Keramika s premazom; recijska čaša; manjši odlomek ostenja z vrezanimi linijami in bunkicami – okras Drexel I; F RČ 2; b. siva; 902 siv mat premaz; š. 3 cm; v. 2,7 cm; št. odl. 1. SE 3246; kv. J 119; PN 3153 Kovan žebelj; železo; dl. 6,2 cm; š. 1,6 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 1. 804 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 893 892 895 894 901 905 892–895 SE 3263, 901, 905 SE 3246; 894 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 892–895 SE 3263, 901, 905 SE 3246; 894 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 805 913 SE 3246; kv. J 118; obd. 722 922 SE 3246; kv. K 118; obd. 752 Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek rahlo izvihane- Temna keramika s premazom; Ce II.2.1 (PTS Drag. 37); odlo- ga roba pokončnega ustja in ramena čaše; F RČ 1; b. oranžno- mek odebeljenega ustja in polkrožnega ostenja; pod ustjem rdeča; temno rjav do rdeč premaz, mat; dl. 3,1 cm; v. 3,1 cm; št. pas koleščkanja; pod njim vodoraven žleb; F N 2.2b; b. svetlo odl. 1; 7 g. siva; bp. siva; temno siv premaz ohranjen le na NP; š. 4,1 cm; v. 914 3,6 cm; št. odl. 1; 14 g. SE 3246; kv. K 119; obd. 226 Keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalna recijska čaša; ostenje 923 SE 3246; kv. J 118; obd. 753 s horizontalnimi kanelurami na rami in kombinacijo vrezov in Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.2; odlomek stanjšanega bunčic na ostenju (okras Drexel I); F N 2.1; b. roza; svetlo rdeč in navznoter nagnjenega ustja, polkrožnega debelega ostenja mat premaz na zp, svetlo rjavkasto rdeč mat premaz na np; š. in ravnega dna krožnika; F N 2.1; b. svetlo rdeča; rdeč premaz 3,9 cm; v. 3,7 cm; št. odl. 1. na NP, ožgan na ZP (razen dna na ZP); š. 13,9 cm; v. 6,8 cm; št. 915 odl. 1; 115 g. SE 3246; kv. J 119; obd. 364 Keramika s premazom; Ce V.2.2 čaša gubanka; čaša gubanka; 924 SE 3246; kv. K 119; obd. 227 kroglasto poblikovano in rahlo izvihano ustje in del ostenja; Temna keramika s premazom; Ce II.2.3.1 (PTS Drag. 40); na ramenu tanek horizontalni žleb(ovi); F N 2.1/ČG; b. svetlo polkrožna skleda z enostavnim ustjem in dvema žlebovoma rdeča; dobro ohranjen mat rdeč premaz; š. 4,5 cm; v. 4,2 cm; na notranji strani; F N 1.2; b. svetlo sivo jedro, p. temno sivi do št. odl. 1. črni; sledi črnega premaza na notranji strani; v. 5,4 cm; pr. u. 916 8,5 cm; št. odl. 1. SE 3246; kv. J 119; obd. 719 Temna keramika s premazom; Ce II.2.4 ali II.2.1 (PTS Drag. 44 925 SE 3246; kv. J 119; obd. 718 ali 37); odlomek odebeljenega ustja in polkrožnega ostenja Temna keramika s premazom; Ce II.1.3.2 ali II.1.5 ali II.2.3; odlo- sklede; na ZP pod ustjem je peresast okras, pod njim horizon- mek enostavnega ustja in polkrožnega ostenja sklede, na NP talni žlebovi; F N 2.2a/N 2.5; dimljenje; vidni večji beli vključki; pod ustjem dve kaneluri; F N 2.2a/N 2.5; dimljenje; b. rozasiva; veliko sljude; b. rdeča; bp. temno siva; sledi črnega premaza bp. zelo temno siva; sledi črnega premaza na NP; š. 2,8 cm; v. na NP; š. 6,8 cm; v. 4,7 cm; št. odl. 1; 19 g. 3,3 cm; št. odl. 1; 7 g. 917 SE 3246; kv. J 119; obd. 721 926 SE 3246; kv. J 119; obd. 735 Temna keramika s premazom; Ce II.2.1 (PTS Drag. 37); odlo- Svetla namizna keramika; Ce VII.1.1; odlomek ustja in ostenja mek odebeljenega ustja in polkrožnega ostenja; F N 2.2a/N pokrova; F N 1.1; prežgan spodnji del; b. rdečkasto rumena; dl. 2.5; dimljenje; b. rozasiva; bp. zelo temno siva; sledi črnega 12,6 cm; š. 7,5 cm; št. odl. 2; 61 g. premaza na NP; š. 3,9 cm; v. 4,7 cm; št. odl. 1; 19 g. 927 SE 3246; kv. K 119; PN 3249; obd. 276 918 SE 3246; kv. J 119; obd. 730 Melnica; Ce II.6.2; ustje z izlivkom in ostenje melnice, peščen Svetla keramika s premazom; Ce II.2.6 (PTS Drag. 30 ali posip na NP; F N 1.1; b. roza; v. 7 cm; pr. u. ca 40 cm; št. odl. 1. rdeča; sledi oranžnordečega premaza na NP; dl. 8,8 cm; š. Melnica; Ce II.6.2; ustje in ostenje melnice, peščen posip na NP; F N 1.1; b. roza; v. 4,6 cm; pr. u. ca 40 cm; št. odl. 1. 4,8 cm; št. odl. 1; 57 g. zvončaste sklede ali krožnika; F N 2.1; groba izdelava; b. svetlo PTS Drag. 18/31); odlomek vboklega dna s prstanasto nogo 928 SE 3246; kv. J 120; obd. 314 919 929 SE 3246; kv. J 119; obd. 313 SE 3246; kv. J 119; obd. 732 Fina kuhinjska keramika; Ce I.1; odlomek ustja in ostenja lonca; Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1–2; odlomek ravnega F NK 1.2; b. temno siva; š. 6,5 cm; v. 5,2 cm; št. odl. 1. dna in odlomek zaobljenega ustja in polkrožnega debelega ustja krožnika; F N 2.1; b. roza; sledi rdečega premaza na NP 930 SE 3246; kv. J 119; obd. 749 in ZP ustja; dl. 9,5 cm; š. 6,5 cm; št. odl. 1; 46 g. Fina kuhinjska keramika; Ce I.1.2; odlomek navpičnega ustja in 919 ostenja lončka; na ramenu vodoravni žlebovi; F NK 3.2; b. siva; SE 3246; kv. J 119; obd. 732 bp. temno siva; š. 4,1 cm; v. 3,2 cm; pr. u. 4 cm; št. odl. 1; 8 g. Drugi odlomek mere; š. 5,3 cm; v. 4,1 cm; št. odl. 1; 21 g. 920 931 SE 3246; kv. J 119; obd. 748 SE 3246; kv. J 119; obd. 733 Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek ustja in ostenja lonca; F Temna keramika s premazom; Ce II.2.1–3 (PTS Drag. 40, 37 ali NK 2.2; b. siva; bp. temno siva; š. 7,8 cm; v. 3,7 cm; št. odl. 1; 27 g. 44); odlomek tankega polkrožnega ostenja sklede s peresastim okrasom v pasu na ZP; F N 2.2; b. siva; bp. temno siva; zelo 932 SE 3246; kv. J 120; obd. 703 temno siv premaz na ZP in črn na NP; dl. 4,4 cm; š. 3,7 cm; št. Fina kuhinjska keramika; Ce I.1 ali 1.3 ali 1.5; odlomek dna in odl. 1; 13 g. ostenja lonca; F NK 3.2; dimljena ZP; b. svetlo siva; bp. zelo 921 temno siva; š. 4,5 cm; v. 3,5 cm; št. odl. 1; 26 g. SE 3246; kv. K 118; obd. 742 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1–2; odlomek stanjša- 933 SE 3246; kv. J 120; obd. 704 nega ustja in ostenja krožnika; F N 2.1a; nepopolno oksidacij- Fina kuhinjska keramika; Ce II.4.2; odlomek dna in noge trino- sko žganje; b. roza, siva v jedru; rjavordeč premaz; š. 5,8 cm; v. žnika; F NK 3.2; dimljena ZP; b. svetlo siva; bp. črna; š. 6 cm; v. 4,7 cm; št. odl. 1; 25 g. 2,7 cm; št. odl. 1; 34 g. 806 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 917 915 927 928 SE 3246 , merilo 1 : 3. SE 3246, merilo 1 : 3. 807 934 SE 3246; kv. J 119; obd. 720 943 SE 3226; kv. F119; PN 3201 Groba kuhinjska keramika; Ce II.4.1.2 Zvonček ali stožčast nastavek; stožec z dvema ali II.4.2.3; odlomek S–usja in kaneli- koncentričnima žlebovoma; bron; v. 1 cm; pr. ranega ramena ter lečastega trupa; F 1,1 cm; št. odl. 1. odl. 1; 24 g. Odlomek trna pasne spone, pravokotnega preseka; bron; dl. 2,6 cm; š. 0,4 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. 935 b. temno siva; š. 6,4 cm; v. 3,3 cm; št. GK 2.2 ali NK 1.2; sledi ožgane hrane; 944 SE 3226; kv. F119; PN 3204 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.1.3; odlomek ustja in ostenja SE 3246; kv. K 119; obd. 705 945 SE 3226; kv. F119; PN 3202 Odlomek masivne ploščice, ingot; bron; dl. 2,9 cm; š. 1,6 cm; lonca, z visokim vratom z žlebličenjem, na ostenju pa okras db. 0,5 cm; št. odl. 1. glavničenja (vodoravnega z vmesnimi kratkimi pasovi navpič-nega ali rahlo poševnimi potegi); rahlo izvihano enostavno 946 SE 3226; kv. F118; PN 3225 ustje; zelo tanka izdelava; F GK 1.2; b. črna; š. 6,8 cm; v. 6,4 cm; Masiven rahlo uvit odlomek ulitega predmeta, morda kipa ali št. odl. 1; 22 g. ingota; zaglajena le zunanja stran; bron s svincem; dl. 4,7 cm; 936 š. 1,9 cm; db. 0,4 cm; št. odl. 1. SE 3246; kv. K 118; obd. 741 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.2.3; odlomek ustja in ostenja 947 SE 3226; kv. F119; PN 3220 lonca, kaneliran vrat, vodoravno glaničenje na ramenu; dva- Odlomek tankega traku, slabo ohranjeno, mogoče trakasta krat posnet vrh roba ustja; F GK 1.2; b. črna; bp. temno rjava; š. zapestnica; bron; dl. 3,8 cm; š. 0,2 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 11,6 cm; v. 5,7 cm; št. odl. 1; 79 g. 948 SE 3226; kv. F119; PN 3217 937 SE 3246; kv. J 119; obd. 751 Odlomek žice ali tanke igle oz. šivanke okroglega preseka; Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.6; odlomek lijakastega ustja bron; dl. 6,8 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. in ostenja lonca; zaobljen rob ustja, čašasto na notranji strani; na prelomu v rame na ZP rebro, na NP preloma vratu v trup 949 SE 3226; kv. F119; PN 3218 pas vodoravnega glavničenja; F GK 1.2; b. črna; bzp. svetlo Ploščat železen odlomek z bronasto zakovico; bron in železo; dl. 1,7 cm; š. 1,3 cm; db. 0,4 cm; rjava; š. 7,7 cm; v. 6,5 cm; št. odl. 1; 103 g. št. odl. 1. SE 3226 = SE 5147 = SE 5175 = SE 5222 950 SE 3226; kv. F119; PN 3232 938 SE 3226; kv. F118; PN 3188 Trakast odlomek pločevine; bron; dl. 3 cm; š. 0,7 cm; db. Novec; AE 4, Valentinianus II., Theodosius I. ali Arcadius, kovan 0,5 mm; št. odl. 1. 383–388; KN 114. 951 SE 3226; kv. F120; PN 3274 939 SE 5147; kv. E116; PN 5056 Odlomek igle fibule; bron; dl. 2,6 cm; š. 0,25 cm; db. 0,1 cm; št. Odlomek igle fibule; bron; dl. 2,2 cm; pr. 0,15 cm; št. odl. 1. odl. 1. 940 SE 5147; kv. F116; PN 5058 952 SE 3226; kv. F118; PN 3221 Zapognjen manjši trakast okov; ohranjena predrtina; bron; dl. Droben odlomek ploščastega traku; bron; dl. 1,2 cm; š. 0,3 cm; 2,1 cm; š. 0,7 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1. db. 0,5 mm; št. odl. 1. 941 SE 5147; kv. E114; PN 5055 953 SE 3226; kv. F119; PN 3216 Masivni odlomek ulitega predmeta, posode ali ingota; gladka Tanek trak s stanjšanim koncem; železo; dl. 5,9 cm; š. 0,5 cm; le zunanja površina; bron; dl. 1,7 cm; š. 1,6 cm; db. 0,4 cm; št. db. 0,15 cm; št. odl. 1. odl. 1. 954 SE 3226; kv. F118; PN 3213 942 SE 3226; kv. G118; PN 3147 Pravokotna ploščica ali trak; bron ali medenina; dl. 1,8 cm; š. Igla vrste stilus tip 2; Igla tipa stilus, okroglega preseka 0,8 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1; 1,66 g. profiliran/vodoravno narebren, spodnji del pa okrapen z zapognjeno sploščeno glavico, Vrat je odebeljen in 955 SE 3226; kv. F119; PN 3203 z linijo V vrezov pod profilacijo; bron; dl. 9,6 cm; pr. Zakovica; bron; dl. 1,1 cm; db. 0,4 cm; št. odl. 1. 0,4 cm; št. odl. 1; analogija: Kapucinski vrt Koper: Cunja 1996, 58−62, 66−67, 143−144; t: 1: 13, 15, 16, 19; t. 2: 26, 956 SE 3226; kv. F119; PN 3207 27; Knific, Bitenc et al. 2001, 36, št. 98; še Češnjice pri Zakovica; bron; dl. 1,1 cm; š. 0,7 cm; db. 0,35 cm; št. Trebelnem, 40, št. 113. odl. 1. 957 SE 3226; kv. F119; PN 3208 Zakovica; bron; št. odl. 1. 808 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 935 936 939 940 941 942 944 943 948 946 945 950 951 935, 935 SE 3246, ostalo SE 5147; 935, 936 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 935, 936 SE 3246, 939–941 SE 5147, 942–951 SE 3226; 935, 936 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 809 958 SE 3226; kv. F119; PN 3209 971 SE 5147; kv. F115; obd. 417 Zakovica; bron; dl. 1,4 cm; š. 0,7 cm; v. 0,3 cm; št. Afriška sigilata; krožnik Hayes 40–50; odlomek ostenja; F AS C1 odl. 1. ali C2; b. opečnato rdeča; opečnato rdeč mat premaz na np; dl. 3,7 cm; š. 2,2 cm; št. odl. 1; datacija: 4. stoletje. 972 SE 3226; kv. F118; obd. 338 959 Glazirana keramika; Ce II.6.3 ali Ce II.3.1 (PTS AS Hayes 59/64); SE 3226; kv. F119; PN 3211 Zakovica; bron; dl. 0,8 cm; š. 0,4 cm; v. 1,1 cm; db. odlomek vodoravnega ustja melnice ali globoke sklede z ode- 0,35 cm; št. odl. 1. beljenim robom, okrašen z dvema kanelurama in koleščka- 960 SE 3226; kv. F119; PN 3214 rdeča; š. 5,7 cm; v. 3,4 cm; št. odl. 1. njem; F N 4.1; b. sivo jedro, proti np temno siva, proti zp svetlo Zakovica; bron; dl. 0,9 cm; š. 0,5 cm; v. 1,2 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. 973 SE 3226; kv. F121; obd. 290 961 SE 3226; kv. F119; PN 3215 na čaša; odlomek kratkega zapognjenega ustja in ostenja; žleb Lokalna keramika tankih sten; lonček ali čaša gubanka ali oval- Zakovica; bron; dl. 0,6 cm; š. 0,4 cm; v. 1,1 cm; št. odl. 1; na robu ustja; F N 3.2; b. siva; siv premaz; š. 3,4 cm; v. 2,4 cm; 0,19 g. št. odl. 1. 962 SE 3226; kv. F118; PN 3222 974 SE 3226; kv. F118, 119; obd. 319 Žebljiček ali zakovica; bron; dl. 1 cm; š. 0,5 cm; št. odl. 1. Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek ostenja okrašen 963 z vrezi in bunkicami (okras Drexel I); F RČ 1; b. rdeča; rdeč SE 3226; kv. F120; PN 3273 Odlomek žice ali tanjšega trna okroglega preseka; bron; dl. rahlo sijoč na zp, spran rdečkast mat premaz na np; š. 4 cm; v. 3,5 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1. 4,8 cm; št. odl. 1. 964 SE 3226; kv. F118; PN 3226 Odlomki palčke ali igle, na eni strani okroglega, na drugi kva- dratnega preseka; bron; dl. 5,2 cm; š. 0,1 cm; št. odl. 2. 965 SE 3226; kv. F119; PN 3219 Amorfen kos bronaste žlindre ali stopljene mase; bron; dl. 2,7 cm; š. 2,2 cm; v. 2,4 cm; št. odl. 3. 966 SE 3226; kv. F119; PN 3210 Izlivek; bron; dl. 1,8 cm; št. odl. 1. 967 SE 3226; kv. G118; PN 3212 Bronasta žlindra ali del livarskega lončka; dl. 4 cm; š. 4 cm; db. 1,5 cm; št. odl. 1. 968 SE 3226; kv. F120; PN 3275 Skodela, skodelica ali krožnik Isings 118; odlo- mek dna s prstanasto nogo, pihano ali ulilto v kalup; mat zunanja površina; intenzivno zeleno prosojno steklo; pr. d. 5,6 cm; št. odl. 1. 969 SE 3226; kv. G–H, 118–119; PN 9061 Isings 96 ali 106, polkroglasta čaša ali kozarec; odlomek kle- kastega ustja in polkroglastega ostenja; odrezan rob; pihano, prosojno, rahlo motno steklo z zelenkastim tonom; v. 2,4 cm; pr. u. 9,6 cm; št. odl. 1. 970a SE 3226; kv. F118–119; PN 9062a Posoda; odlomek enostavnega zataljenega ustja in ostenja; olivno zelenkasto pihano steklo; dl. 1,6 cm; v. 1,4 cm; št. odl. 1. 970b SE 3226; kv. F118–119; PN 9062b Posoda; odlomek izvihanega in nazaj zapognjene- ga ustja in ostenja; enako G871; intenzivno olivno zelenkasto pihano steklo; dl. 1,6 cm; š. 2,2 cm. 810 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 964 968 969 972 970 973 974 SE 3226; ostalo merilo 1 : 2, 972, 974 merilo 1 : 3. SE 3226; 972, 974 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 811 975 SE 3226; kv. F118, 119; obd. 339 985 SE 3226; kv. F120; PN 3276 Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek ostenja okrašen Svetla keramika s premazom; Ce II.2.1–4; ostenje z vrezi in bunkicami (okras Drexel I); F RČ 3; b. oranžna; na NP globoke sklede ornamentirano s peresastim okra-mat rdeč premaz, na ZP črn s kovinskim sijajem; dl. 4,5 cm; v. som; F N 2.1; b. roza; svetlo rdeč mat premaz, na 2,1 cm; št. odl. 1. ZP delno temno rjav; dl. 2,8 cm; š. 2,3 cm; št. odl. 976 1; datacija: rimski čas. SE 5147; kv. E116; obd. 765 Svetla keramika s premazom; Ce V.2.1, lokalna recijska čaša; 986 SE 3226; kv. J, G, H 118, 119; obd. 800 odlomek ustja in ostenja; na trupu sekajoči poševni linijski Svetla keramika s premazom; Ce II.2.6 (PTS Drag. 30); odlo- vrezi in aplicirane bunčice na koncih (Drexel I); F N 2.1; b. mek ustja in ostenja stožčaste čaše; F N 2.1; b. svetlo rdeča; bp. roza; oranžnordeč premaz, sijoč na ZP, mat na NP; š. 5,5 cm; v. črna; rjavordeč premaz z lisastimi linijami; š. 3,6 cm; v. 3,7 cm; 3,7 cm; št. odl. 1; 7 g. št. odl. 1; 7 g. 977 SE 5222; kv. E119; obd. 782 987 SE 3226; kv. F118; obd. 807 Svetla keramika s premazom; Ce V.2.1/2/4; odlomek ustja z Temna keramika s premazom; Ce II.2.11; odlomek pokončnega žlebom in ostenja čaše; F N 2.1; b. roza; oranžnordeč premaz, ustja z žlebom in bikoničnega ostenja sklede; F N 2.2b; b. siva; sijoč na ZP, mat na NP; š. 5 cm; v. 2,4 cm; pr. u. 7,8 cm; št. odl. bp. zelo temno siva; črn premaz; pr. u. 12,6 cm; š. 5,6 cm; v. 1; 9 g. 4 cm; št. odl. 1; 16 g. 978 SE 3226; kv. F, G 118, 119; obd. 805 988 SE 3226; kv. F120, 121; obd. 797a Temna keramika s premazom; skodelica; odlomek prstanastega Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1; odlomki ustja, ostenja dna; F N 2.2b; b. svetlo siva; bp. temno siva; temno siv premaz in ravnega krožnika z zaobljenim ustjem, polkrožnim tankim na NP; dl. 4,9 cm; š. 3,9 cm; pr. d. 7,4 cm; št. odl. 1; 16 g. ostenjem; F N 2.1; b. rumenkasto rdeča; sledi rdečega prema- 979 za; š. 5,3 cm; v. 2,2 cm; št. odl. 5; 49 g. SE 3226; kv. F119; PN 3199; obd. 287 Temna keramika s premazom; Ce II.2.3 (PTS Drag. 40); polkro- 989 SE 3226; kv. J,; F 118, 119; obd. 809 glasto oblikovana skleda z enostavno zaključenim in uviha- Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.2; odlomek ustja, oste- nim ustjem z nizko prstanasto nogo; na zunanji površini dva nja in ravnega dna krožnika z zaobljenim ustjem, polkrožnim vodoravna pasova koleščkanja, peresast okras na NP dna; F N tanjšim ostenjem in kaneluro na notranji strani na prehodu v 2.2; b. siva; zelo temno siv mat premaz na np in zgornji tretjini dno; F N 2.1; b. rumenkasto rdeča; sledi rdečega premaza; š. zp; v. 9 cm; pr. u. 15,4 cm; pr. d. 7,2 cm; št. odl. 14. 5,8 cm; v. 4,5 cm; št. odl. 1; 28 g. 980 SE 3226; kv. F, G 118, 119; obd. 806 990 SE 5222; kv. E119; obd. 770 Temna keramika s premazom; Ce II.2.3 (PTS Drag. 40); odlo- Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.2–3; odlomka trikotno mek pokončnega ustja in polkrožnega ostenja sklede; na ZP stanjšanega ustja in odebeljenega ostenja krožnika; F N 2.1; b. pod ustjem žleb in pas koleščkanja; F N 2.2b; b. siva; bp. zelo roza; oranžnordeč sijoč premaz (razen dno na ZP); š. 11,7 cm; temno siva; črn premaz; š. 2,8 cm; v. 2,9 cm; št. odl. 2; 14 g. v. 3,2 cm; št. odl. 2; 45 g. 981 SE 3226; kv. J,; F 118, 119; obd. 810 991 SE 3226; kv. F, G 118, 119; obd. 802 Temna keramika s premazom; Ce II.2.3 (PTS Drag. 40); od- Svetla keramika s premazom; Ce I.9; odlomek odebeljenega lomek ustja in ostenja polkrožne sklede; pas daljših potegov ustja in cilindričnega ostenja širokega lonca ali širše sklede; F N koleščkanja ali vrezov pod ustjem in pas koleščkanja pod po- 2.1; b. svetlo rdeča; rdeč premaz na ZP; š. 8,7 cm; v. 4 cm; pr. u. lovico višine posode; F N 2.2b; b. siva; bp. temno siva; temno 22,4 cm; št. odl. 1; 35 g. siv premaz; š. 2,9 cm; v. 6,2 cm; št. odl. 1; 15 g. 992 SE 5175; kv. E118; obd. 767 982 SE 3226; kv. F118, 119; obd. 827 Svetla keramika s premazom; Ce I.9; odlomek ustja in ostenja Temna keramika s premazom; Ce II.2.3 (PTS Drag. 40); odlomek finega cilindričnega lonca; F N 2.1; b. svetlo rdeča; sledi rde- ustja in ostenja polkrožne sklede; F N 2.2b; b. siva; bp. temno čega premaza na ZP; š. 8,7 cm; v. 3,8 cm; pr. u. 15 cm; št. odl. siva; temno siv premaz; š. 5,7 cm; v. 4,3 cm; št. odl. 1; 2 g. 1; 32 g. 983 SE 3226; kv. F118, 119; obd. 824 993 SE 5222; kv. E119; obd. 783 Temna keramika s premazom; Ce II.2.(1–)3 (verjetno PTS Drag. Temna namizna keramika; Ce V/IV; spodnji del vrča ali čaše; 40); odlomek ostenja globoke sklede s pasom koleščkanja; F hruškastega ostenja in ozkega dna; F N 2.2; b. siva; slabo N 2.2a; dimljeno; b. rozasiva; bp. zelo temno siva; sledi črnega ohranjen temno siv premaz; v. 6 cm; pr. d. 4,7 cm; št. odl. 11; premaz; dl. 5,7 cm; š. 4,7 cm; št. odl. 1; 17 g. 124 g. 984 SE 3226; kv. K 118, 119; obd. 828 994 SE 5222; kv. E118; PN 5052 Svetla keramika s premazom; Ce II.2.9.2; odlomek S–ustja Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; krožnik polkroglasto in ostenja sklede; F N 2.1; b. roza; oranžnordeč premaz; š. oblikovanega ostenja, ki je na 2/3 višine rahlo odebeljeno; 4,8 cm; v. 3,7 cm; pr. u. 22 cm; št. odl. 1; 18 g. ustje je rahlo nagnjeno navznoter; F N 2.1; b. svetlo rdeča; svetlo rdeč mat premaz na NP in zgornjih 2/3 ZP; v. 4 cm; pr. u. 26 cm; št. odl. 2. 812 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 975 978 979 984 987 1003, 1009 SE 5222, ostalo SE 3226; merilo 1 : 3. SE 3226, merilo 1 : 3. 813 995 SE 3226; kv. F, G 118, 119; obd. 792 Italska kuhinjska keramika; melnica Dramont D2 padska pro- izvodnja; odlomek ustja, izliva in ostenja; tipien žleb ob izlivu, na NP kamenčki; F M; drobnozr- nata keramika; oksidacijsko žgana; b. rdeč- kasto rumena; dl. 12,4 cm; š. 1004 SE 3226; kv. F120, 121; obd. 798 10,9 cm; št. odl. Amfora Kapitan II ali kozica afriške kuhinjske keramike; odlomek 1; 249 g. narebrenega ostenja; F AKK; peščena faktura z zmernimi vključ- ki; b. temno rjavordeča; dl. 3,3 cm; š. 3,3 cm; št. odl. 1; 8 g. 996 SE 5147; kv. E116; obd. 766 1005 SE 3226; kv. F119; PN 3224 Groba kuhinjska keramika; Ce Amfora; odlomek visoke votle noge/zatiča; F A nedoločljiva; b. VII.3.2; odlomek ustja in ostenja bledo rjava; v. 6,2 cm; pr. 5,4 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. pokrova; lončarski znak /; F GK 7,2 cm; š. 5,3 cm; št. odl. 1; 4 g. Afriška amfora; odlomek ostenja; F AA; b. rdeča; bzp. roza sprana; dl. 6,6 cm; š. 4,3 cm; št. odl. 1; 32 g. 1.2; b. črna; bp. rjava do črna; dl. 1006 SE 3226; kv. J, F 118, 119; obd. 811 997 SE 3226; kv. F, G 118, 119; obd. 801 Fina kuhinjska keramika; Ce I.1; odlomek dna lončka; F NK 1.5; 1007 SE 3226; kv. F, G 118, 119; b. svetlo rdeča; v. 3,1 cm; pr. d. 5,4 cm; št. odl. 1; 61 g. obd. 820 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke 998 SE 3226; kv. F, G 118, 119; obd. 804 Xa ali Xa/b; odlomek diska ramena Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek ustja in ostenja lonca; in noska; F O2; b. oranžnordeča; dl. na vrhu kaneluro za pokrov; F NK 1.6; b. sivo jedro, rjavi robo- 7,2 cm; š. 5,5 cm; št. odl. 1; 24 g. vi; bp. zelo temno siva; š. 4,7 cm; v. 4,1 cm; št. odl. 1; 21 g. 999 SE 3226; kv. J, G, H 118, 119; obd. 799 1008 SE 3226; kv. F120, 121; obd. 797b Fina kuhinjska keramika; Ce I.10; odlomek trikotnega ustja Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX/Xa; droben odlomek in ostenja lonca; F NK 1.2; b. temno siva; bp. črna; š. 6 cm; v. ramena in ostenja; F O2; b. rdeča; dl. 1,8 cm; v. 1,7 cm; št. odl. 3 cm; št. odl. 1; 34 g. 1; 2 g. 1000 SE 3226; kv. J,; F 118, 119; obd. 808 1009 SE 3226; kv. G118; obd. 278 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.2.3; odlomek ustja in vratu Opeka; laterkul; odlomek z žigom …Q M v pravokotnem lonca; ustje dvakrat posneto; na vratu pas glavničenja; F GK okvirju (ohr. dl. 6,4 cm, š. 2,5 cm, gl.do 6 mm; v. črk 1,3 cm); 1.4; b. črna; bp. rjava; š. 8,7 cm; v. 4,7 cm; št. odl. 1; 62 g. žig je odtisnjen poševno na rob laterkula; F Teg; b. rdeča; dl. 1001 10,7 cm; š. 6 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. SE 3226; kv. J, G 118; obd. 819 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.5; odlomek močno zapo- SE 3245 gnjenega dolgega ustja in ostenja lonca; F GK 1.2; b. črna; š. 4,1 cm; v. 3,2 cm; št. odl. 1; 17 g. 1010 SE 3245; kv. H 119; PN 3268 1002 Italska sigilata; Consp. 44 ali 46; manjši odlomek vodoravnega SE 3226; kv. F, G 118, 119; obd. 826 Groba kuhinjska keramika; Ce II.5.2.2; maz; dl. 3,9 cm; š. 3,1 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. ustja sklede; F Tardopadana E; b. roza; svetlo rdeč spran pre-odlomek ustja in ostenja sklede ali trinožnika; vrh ustja ravno odrezan; SE 5231 4,5 cm; št. odl. 1; 41 g. Novec; AE 2, Constantius II. (Constantius Gallus), kovan 351; KN 93. NK 3.2; b. črna do rjava; š. 6,3 cm; v. pod ustjem dve kanelure; F GK 1.2/ 1011 SE 5231; kv. E120; PN 5085; inv. št. PMC N 7669 Groba kuhinjska keramika; Ce VII.3; pokrov s polnim drža 1012 SE 5231; kv. E120; PN 5084-1003 SE 5222; kv. E119; PN 5089; obd. 436 jem, okroglo preoblikovanim robom ustja in rahlo izbočenim Pločevinasta objemka; bron; v. 0,7 cm; pr. 2,1 cm; št. odl. 1. ostenjem; F GK; b. zelo temno sivo jedro. Lisasti sivo črnorjavi; 1013 SE 5231; kv. E120; obd. 769 v. 8,7 cm; pr. u. 19,4 cm; št. odl. 5. Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek stanjšane- ga ustja, trikotno odebeljenega na polovici višine polkrožnega ostenja, ravno dno krožnika; F N 2.1; prežgano; b. roza; oran- žnordeč sijoč premaz; š. 12,3 cm; v. 3,9 cm; št. odl. 4; 105 g. 814 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1003 1009 SE 5222, merilo 1 : 3. 1003 SE 5222, 1009 SE 3226, merilo 1 : 3. 815 SE 5154 = SE 5127 ohranjen v enem sloju (do 3,5 mm). Sloj zglajenega zgornjega 1014 nanosa je debel 1 mm. Belo apneno podlago so prebarvali z SE 5154; kv. E118; PN 5062; inv. št. PMC N 7708 Novec; sestercij, Commodus, kovan 180−184; KN 16. barv. Le en odlomek ima le neprebarvano belo apneno pod rumeno ali rdečo barvo. Na enem odlomku je viden stik obeh - 1015 lago; gradbeni material; dl. 9,2 cm; š. 5,9 cm; št. odl. 33. SE 5154; kv. E117; PN 5043 Odlomek večjega pločevinastega okova, s trikotnim zaključkom SE 7022 na eni strani; bron; dl. 3,7 cm; š. 3,5 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 1016 1024 SE 7022; kv. F109; PN 7042 SE 5154; kv. E117; PN 5042 Novec; as, Augustus, kovan po 16 pr. n. št.; KN 3. Kovan žebelj, odlomljen trn; železo; dl. 2,8 cm; pr. 2,2 cm; št. odl. 1. 1025 SE 7022; kv. F109; PN 7045 1017 Večji kovan žebelj, zapognjen pod pravim kotom na d. 6,3 cm; SE 5127; kv. E114; PN 5060 železo; dl. 7,6 cm; š. 2,6 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1. Kovan žebelj; železo; dl. 9,6 cm; š. 1,7 cm; št. odl. 2. 1018 1026 SE 7022; kv. F110; obd. 756 SE 5154; kv. E117; obd. 780 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.5 ali I.4.8; odlomki zapognje-Svetla keramika s premazom; Ce II.2.9/Ce II.2.3/Ce II.1.3; nega ustja in ostenja lonca; vodoravno glavničenje na trupu odlomek ustja in ostenja polkrožne ali bikonične sklede, pod s pasom navpičnega; rob ustja na vrhu posnet; F GK 2.4; b. ustjem dve kaneluri; F N 2.1; prežgano; b. roza do siva; svetlo črna; bp. oker; š. 13,7 cm; v. 11,6 cm; št. odl. 3; 183 g. rjav premaz; š. 5,1 cm; v. 2,5 cm; št. odl. 1; 11 g. 1019 SE 7023 SE 5154; kv. E118; obd. 768 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek stanjšane- 1027 SE 7023; kv. F113; PN 7037 ga ustja, trikotno odebeljenega na polovici višine polkrožnega Amfora; jadranska; odlomki ročaja okroglega preseka; F A ostenja, ravno dno krožnika; F N 2.1; b. svetlo rdeča; oranžno- jadranska; b. roza; dl. 9 cm; š. ročaja 3,1 cm; št. odl. 3; datacija: rdeč premaz na NP in zgornji polovici ZP; š. 14,9 cm; v. 5,3 cm; rimski čas. pr. u. 28,4 cm; pr. d. 22 cm; št. odl. 1; 138 g. SE 7024 1020 SE 5154; kv. E117; obd. 438 Egejska kuhinjska keramika; lonček; odlomek narebrenega 1028 SE 7024; kv. F113; PN 7041 ostenja; F EKK; b. rdečkasto rjava; dl. 2,6 cm; š. 2,3 cm. Odlomki plošče ali rezila; železo; dl. 3 cm; š. 1,9 cm; št. odl. 6. 1021 1029 SE 7024; kv. F109; PN 7044 SE 5154; kv. E117; obd. 781 Fina kuhinjska keramika; Ce I.6; odlomek zapognjenega ustja Kovan žebelj, odlomljen trn; železo; dl. 2,8 cm; š. 1,6 cm; št. in ostenja z narebrenim vratom finega lonca; F NK 3.2; zelo odl. 1. trda; b. rjavosiva; š. 8 cm; v. 6,6 cm; pr. u. 15 cm; št. odl. 1; 41 g. 1030 SE 7024; kv. E113; PN 7040 1022 Trn kovanega žeblja; železo; dl. 7,4 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 3. SE 5154; kv. E117; PN 5040; obd. 437 zaključenim in izvihanim ustjem, ornamentiran s kombinacijo Steklenica Isings 50 ali 51; odlo-horizontalnega in vertikalnega glavničenja; F GK; sekundarno Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.1.2; lonec z enostavno 1031 SE 7024; kv. F111; PN 7047 prežgan; b. sivkasto rjav, p. svetlo rjavi; pr. u. 23 cm; št. odl. 18. sploščenega ustja in vratu, pihano mek izvihanega zapognjenega in 1023 naravno modrikasto steklo; pr. SE 5154; kv. E117; PN 5041 Barvan stenski ali stropni omet; enotna struktura: ohranjene u. 5 cm; št. odl. 1; datacija: 1.–4. dve do tri plasti ometa: beli intonaco (plast slikovnega ometa) stoletje. iz apna in svetlikajočih se silikatnih zrn (db. 4 mm), sivoroza- 1032 SE 7024; kv. F109; PN 7043; obd. 403 arriccio bel srednje grobi omet ( ) iz apna, mivke, zmernih ali Galska sigilata; skodelica; odlomek dna in visoke obilnih prodničkov temno sive barve, zrnc bele živega apna je noge z žigom BORILL(VS); F GTS; b. rdeča; rdeč bleščeč premaz visoke kakovosti, zelo dobro 816 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1018 1021 1022 1031 1032 1018, 1021, 1022 SE 5154, 1031, 1032 SE 7024; 1018, 1021, 1022 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 1018–1022 SE 5154, 1031–1032 SE 7024; 1031, 1032 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 817 ohranjen; v. 1,1 cm; pr. d. 4 cm; št. odl. 1; analogija: Hofmann 1042 SE 5034; kv. F115; PN 5032 1972, 27b, 28, št. 21, Pl. XIV/27. 10; datacija: Kovan žebelj; železo; dl. 6,6 cm; š. 2,2 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 2. 140–190. 1043 SE 5034; kv. E116; obd. 829 SE 5034 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.2; odlomek ustja in 1033 ostenja krožnika z zaobljenim ustjem, polkrožnim debelim SE 5034; kv. E116; PN 5028 Obroček in ploščat okov iz zapognjenega pravokotnega traku 2,7 cm; št. odl. 1; 22 g. ostenjem; F N 2.1; prežgano; b. roza; rdeč premaz; š. 6,1 cm; v. s predrtino za zakovico; bron, morda pozlačen ali z medeni- nasto prevleko; dl. 2,8 cm; š. 1,7 cm; db. 0,4 cm; št. odl. 2. 1044 SE 5034; kv. E115; obd. 790 1034 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.2; odlomek odebelje- SE 5034; kv. E114; PN 5044 Masivni odlomek ulitega predmeta ali ingota; gladka le zuna- N 2.1; b. rumenkasto rdeča; rdeč premaz na NP in ustju ZP; š. nega ustja in koničnega ostenja krožnika do ravnega dna; F nja površina; bron; dl. 3,1 cm; š. 2,4 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 1. 4 cm; v. 5,7 cm; št. odl. 1; 2 g. 1035 SE 5034; kv. F115; PN 5036, 5034 1045 SE 5034; kv. E115; obd. 825 Okovni žebljički za čevlje; kovani, stožčaste ali polkrožne glavi-Temna keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek trikotno odebeljenega ustja in tanjkega ostenja krožnika; odebelitev na gornji četrtini višine; F N 2.2a; dimljeno; b. svetlo rdeča; bp. črna; črn premaz na NP in zgornjo polovico ZP; š. 3,7 cm; v. 2,7 cm; št. odl. 1; 1 g. SE 5124 1046 SE 5124; kv. E118; obd. 831 Svetla keramika s premazom ali uvožena sigilata; skodelica; odlomek prstanastega dnain ostenja; F N 2.1; trda; rahlo prežgano b. rdečkasto rjava; temno rdečerjav premaz; dl. 4,5 cm; š. 2 cm; št. odl. 1; 5 g. ce; kratek trn pri večni zapognjen na razdalji med 0,7 in 1 cm; 1047 SE 5124; kv. E118; obd. 830 železo; dl. 1,1–1,5 cm; pr. 0,5–1,1 cm; št. odl. 47. Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.9; odlomki pravokotno 1036 odebeljenega ustja, vratu in ostenja lonca; vodoravno metli- SE 5034; kv. E115; PN 5025 čenje; F GK 2.4; b. črna; bp. in robovi svetlo rjava; š. 16,7 cm; v. 10,8 cm; št. odl. 5; 198 g. 1048 SE 5124; kv. E118; obd. 771 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4; odlomek ostenja večjega lonca; na ZP vodoravno glavničenje s pasom navpičnega; F GK 1.4; b. črna; bp. n robovi svetlo rjava; dl. 11,4 cm; š. 10,2 cm; št. odl. 1; 105 g. Podfaza 3c SE 2203 Žebljički za obuvalo, stožčasta glavica in kratek kovan trn; 1049 SE 2203; kv. E148; obd. 724 nekateri so zalomljeni na razdalji 0,8 cm; železo; dl. 1,5 cm; š. Glazirana keramika; Ce III.3.1; odlomek vodoravnega ustja in ostenja sklede ali krožnika; na ustju koleščkanje in dva žleba; F 1,1 cm; št. odl. 22. N 4.1; b. siva; bzp. rumenkasto rdeča; olivno zelena mehurčka - 1037 SE 5034; kv. E115; PN 5039 sta glazura; š. 6 cm; v. 3,5 cm; št. odl. 2; 18 g. Kavelj železo; dl. 3,7 cm; š. 1,5 cm; v. 2,3 cm; št. odl. 1. 1050 SE 2203; kv. D149; obd. 153a 1038 SE 5034; kv. E114; PN 5059 Temna namizna keramika; Ce V.2.4; ustje in ostenje čaše ali Kovan žebelj; železo; dl. 5,8 cm; š. 1,8 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 1. lončka z enostavnim prepognjenim ustjem; F N 1.2; b. svetlo 1039 rdečkasto rjav prelom, sivi obe površini; v. 5,4 cm; pr. u. 9,7 cm; SE 5034; kv. F115; PN 5038 št. odl. 2. Kovan žebelj; železo; dl. 5,2 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 2. 1040 SE 5034; kv. F115; PN 5037 Kovan žebelj; železo; dl. 11,4 cm; š. 2 cm; db. 1 cm; št. odl. 2. 1041 SE 5034; kv. F115; PN 5035 Kovan žebelj; železo; dl. 9,5 cm; š. 1,7 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 4. 818 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1033 1050 1051 1033 SE 5034, 1050, 1051 SE 2203, ; 1033 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 1033 SE 5034, 1050–1051 SE 2203; 1033 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 819 1051 SE 2203; kv. D149; obd. 153b SE 7025 rdečkasto rjav prelom, temno sivi površini; š. 7,1 cm; v. 4,2 cm; Temna namizna keramika; skleda; ostenje posode; F N 1.2; b. 1061 SE 7025; kv. E113; PN 7007 št. odl. 2. Trn kovanega žeblja; železo; dl. 5,6 cm; š. 0,7 cm; št. odl. 1. SE 2204 SE 5104 1052 1062 SE 5104; kv. E118; PN 5016 SE 2204; kv. E150; PN 2064; inv. 4 odlomki pločevine; bron; dl. 3,7 cm; š. 3,5 cm; db. 0,1 cm; št. št. PMC N 7707 odl. 4. Novec; centenionalis/AE 3, nedoločljiv, kovan prva polovica 4. stoletja.; KN 133. SE 5166 1053 SE 2204; kv. D150; PN 2059 1063 SE 5166; kv. E119; PN 5046 Močno profilirana fibula Almgren 69 Marmor; arhitekturni element; ohranjen je kotni del kamnitega ali 70/73a; odlomek loka, rombično bloka; na dveh daljših stranicah je izravnana površina; dno je oblikovana ozka glava, z notranjim poudarkom; gumb pou- grobo klesano (d. 18 cm; š. 13,5 cm); kamen; dl. 23 cm; š. 19 darjen le na zgornji strani; dvodelna; ohranjena poškodovana cm. peresovina, z delom igle in osjo (ohranjeni le 4 navoji); bron; dl. 3 cm; š. 1,1 cm; db. 0,9 cm; št. odl. 4; datacija: rimski čas. 1064 SE 5166; kv. E119; PN 5047 Marmor; arhitekturni element; odlomek okrogle plošče; mor- SE 2205 da del okrogle baze; zunanja in notranja površina sta zglajeni; 1054 db. stene 6 cm; kamen; dl. 21 cm; š. 15 cm; v. 15 cm; št. odl. 1. SE 2205; kv. E148; obd. 691 Temna keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek ustja in SE 5218 ostenja krožnika s trikotno odebelitvijo na dveh tretjinah višine; F N 2.2; b. svetlo siva; bp. siva; temno siv premaz na NP in 1065 SE 5218; kv. E120; PN 5050 zgornji tretjini ZP; š. 9,7 cm; v. 4,3 cm; št. odl. 1; 66 g. Marmor; arhitekturni element; pravokotna plošča; na površini ohranjene sledi malte. Kamen; dl. 22 cm; š. 21 cm; db. 6,5 cm; SE 2187 št. odl. 1. 1055 SE 2187; kv. E147; PN 2054 SE 5063 Žebljiček ali zakovica; bron; dl. 0,7 cm; š. 0,6 cm; v. 0,3 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 1066 SE 5063; kv. E115; PN 5010 Marmor; arhitekturni element; odlomek pravokotne plošče; 1056 SE 2187; kv. E147; obd. 702 del z zaglajeno zgornjo in spodnjo stranico; kamen; dl. 17 cm; Svetla keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalna recijska čaša; š. 14,5 cm; db. 4,5 cm; št. odl. 1; 2649 g. odlomek ustja in ostenja; na ramenih in trebuhu so pasovi koleščkanja (Drexel III); F N 2.1; b. rumenkasto rdeča; lisast mat SE 5066 rdeč premaz na ZP; š. 6,4 cm; v. 3,6 cm; št. odl. 1; 19 g. 1067 SE 5066; kv. E116; PN 5005 SE 6202 Ploščata igla ali šivanka; odlomljen vrh; bron; dl. 4,2 cm; š. 0,3 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1. 1057 SE 6202; kv. E129; PN 6115; inv. št. PMC N 9249 1068 SE 5066; kv. F115; PN 5006 Novec; antoninianus, Gallienus (Salonina), kovan 260–268; KN Zakovica; bron; v. 0,5 cm; db. stebla: 0,3 cm; pr. glavice: 0,6 cm; 39. št. odl. 1. 1058 SE 6202; kv. E126; PN 6042 1069 SE 5066; kv. E115; PN 5004 Kovan žebelj; železo; dl. 4,8 cm; š. 1,4 cm; db. Ploščat prepognjen okov iz dveh povezanih kvadratnih delov; 0,5 cm; št. odl. 1. vsak s predrtino; bron; dl. 2 cm; š. 1,2 cm; št. odl. 2. 1059 SE 6202; kv. E128; PN 6049 1070 SE 5066; kv. E116; obd. 695 Kozarec/čaša na visoki nogi Isings 111; od - Svetla namizna keramika; Ce II.6.1; odlomek ustja z zapognje - lomek visoke noge z odebeljenim robom; nim ovratnikom in notranjim žlebom ter ostenja melnice ali pihano; rumenkasto rjavkasto prosojno steklo; večje sklede; pas poševnih vrezov na ustju; F N 1.1; b. roza; dl. pr. d. 4 cm; št. odl. 1; datacija: (sredina) 5.–6. 9 cm; š. 4,8 cm; št. odl. 1; 48 g. (8.) stoletje. 1071 SE 5066; kv. E116; obd. 694 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.7; odlomek izvihanega ustja SE 6200 in ostenja večjega lonca; rob ustja odrezan; notranja kanelura 1060 za pokrov; F GK 2.4; b. zelo temno siva; bp. in robov svetlo SE 6200; kv. E126; PN 6041; inv. št. PMC N 7681 rjava; š. 9,1 cm; v. 4,4 cm; št. odl. 1; 67 g. Novec; centenionalis, Constantinus I. (Constantius II.), kovan 330–336; KN 76. 820 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1053 1056 1059 1062 1067 1069 1053 SE 2204, 1056 SE 2187, 1059 SE 6202; 1056 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 1062 SE 5104, 1067, 1069 SE 5066, 1075 SE 7006; merilo 1 : 2. 1053 SE 2204, 1056 SE 2187, 1059 SE 6202, 1062 SE 5104 , 1067, 1069 SE 5066; 1056 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 821 1072 SE 5066; kv. E116; obd. 750 1081 SE 5267; kv. B118; PN 5081; inv. št. PMC N 9480 Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek zapognjenega triko- Novec; antoninianus, nedoločljiv, kovan druga polovica 3. tnega ustja in ostenja lonca; F NK 3.2; b. svetlo siva; bp. siva; š. stoletje; KN 127. 6,4 cm; v. 5,4 cm; št. odl. 1; 36 g. 1082 SE 5267; kv. B118; obd. 441 1073 SE 5066; kv. E116; obd. 696 Svetla keramika s prema- Amfora; vzhodna; odlomek ročaja ovalnega preseka; F A zom; fini lonec/lonček; z vzhodna; zmerni fini lističi zlate in srebrne sljude, drobna zrnca močno navzven izvihanim zdr. keramike; b. siva; bp. in robov rumenkasto rdeča do roza; ustjem z navpičnim porav-dl. 12,3 cm; š. 3,3 cm; št. odl. 1; 104 g. nanim robom, v katerega 1074 je ščipan ornament; na SE 5066; kv. E116; PN 5008 Odlomek uvite pločevine; bron; dl. 2,5 cm; š. 1 cm; db. 0,1 cm; sta kanelura in aplicirano prehodu ramena v trup št. odl. 1. rebro s prav tako ščipanim SE 7006 ornamentom; F N 2.1; re- 1075 SE 7006; kv. E113; PN 7005 do črn premaz na zp in zgornjem delu ustja, notranji del ustja dukcijsko prežgan; b. rdečkasto rumena; mat zelo temno rjav Odlomek okova ali posode, dvojna pločevi- je premazan z rdečim premazom z rahlim kovinskim sijajem; š. na, pritrjena z zakovico; bron; dl. 2,4 cm; š. 8,1 cm; v. 9,4 cm. 1,5 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 1083 SE 5267; kv. B118; obd. 775 SE 5091 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek stanjšanega 1076 ustja krožnika in odebeljenega ostenja na dveh tretjinah višine; SE 5091; kv. F117; obd. 431 F N 2.1; prežgano; b. svetlo rdeča; sledi rdečega premaza; š. Galska sigilata; Drag. 37; odlomek sklede polkroglaste oblike 8 cm; v. 4,1 cm; št. odl. 1; 43 g s kroglasto odebeljenim ustjem, pod ustjem gladek pas, pod le–tem horizontalni jajčni niz in reliefen figuralen okras ptice; 1084 SE 5267; kv. B118; obd. 813 F GTS; b. rdeča; rdeč rahlo sijoč premaz; š. 4,7 cm; v. 5,1 cm; Temna keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek stanjša- št. odl. 1. nega ustja in trikotno odebeljenega ostenja na treh četrtinah SE 5096 višine krožnika; F N 2.2a; dimljeno; b. rozasiva; bp. črna; črn premaz na NP in zgornjo polovico ZP; š. 4,5 cm; v. 4,7 cm; št. 1077 SE 5096; kv. E117; obd. odl. 1; 29 g. 402 1085 SE 5267; kv. B118; obd. 796 Groba kuhinjska keramika; Ce Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1–2; odlomka ustja, V.4.1 (Ciglenečki 1); cilindrična ostenja in ravnega krožnika z zaobljenim, navznoter zapo-čaša ali lonček; na ZP vodoravni gnjenim ustjem in stožčastim debelim ostenjem; F N 2.1; b. žlebovi in tri enotračne valovnice; rumenkasto rdeča; rdeč premaz (razen dna na ZP); š. 7 cm; v. razdrobljena, ohranjena v celoti; 2,7 cm; št. odl. 2; 59 g. F GK 2.2; rahlo raskava in porozna površina; b. temno siva; bp. 1086 zelo svetlo siva do temno siva (lisasta); v. 11,1 cm; pr. u. 12 cm; SE 5267; kv. B118; obd. 812 pr. d. 6,9 cm; št. odl. 12; objava: Krajšek 2015, 212, t. 34: 181. Svetla keramika s premazom; Ce I.9 ali širša cilindrična skleda; 1078 odlomek kratkega vodoravnega ustja in cilindričnega ostenja SE 5096; kv. E117; obd. 401 lonček; odlomki ustja in ostenja; na ZP dva pasova enotračne 5,3 cm; pr. u. 21 cm; št. valovnice; vodoraven žleb vmes; F GK 2.2; gladka in porozna odl. 1; 25 g. površina; b. siva; bp. zelo svetlo rjava do rumena; v. 4,8 cm; pr. 1087 Groba kuhinjska keramika; Ce V.4.1 (Ciglenečki 1); cilindrični površinah; š. 6,4 cm; v. lonca; F N 2.1; b. svetlo rdeča; oranžnordeč premaz na obeh u. 11,2 cm; št. odl. 6; objava: Krajšek 2015, 212, t. 33: 178. SE 5267; kv. B118; SE 5098 obd. 793 Svetla keramika s pre- 1079 SE 5098; kv. E118; obd. 791 mazom; Ce II.6.1 recijska Temna keramika s premazom; Ce II.2.3 (PTS Drag. 40); večja melnica; odlomek zavihanega vodoravnega ustja z rebrom odlomka ustja in ostenja polkrožne sklede; F N 2.2b; b. siva; na izlivu; F N 2.1a; nepopolno oksidacijsko; b. svetlo rdeča; v bp. temno siva; temno siv premaz na NP in zgornji tretjini ZP; jedru siva; svetlo rdeč premaz; dl. 9,6 cm; š. 5,3 cm; št. odl. 1; š. 12,6 cm; v. 6,4 cm; št. odl. 2; 87 g. 47 g. SE 5267 1088 SE 5267; kv. B118; obd. 1080 SE 5267; kv. B118; PN 5083; inv. št. PMC N 7702 Svetla keramika s premazom; 794 Novec; antoninianus, Claudius II., kovan 268–270; KN 46. Ce II.6.1 lokalna recijska melnica; odlomek zavihanega vodorav- nega ustja melnice ali široke sklede; F N 2.1; b. svetlo rdeča; 822 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1075 1076 1077 1078 1079 1082 1086 1075 SE 7006, 1076 SE 5091, 1077 SE 5096, 1078 SE 5095, 1079 SE 5098, 1082, 1086 SE 5267, 1075–1076 merilo 1 : 2, 1075 ostalo merilo 1 : 3. SE 7006, 1076 SE 5091, 1077 SE 5096, 1078 SE 5095, 1079 SE 5098, 1082, 1086 SE 5267; 1075–1076 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 823 svetlo rdeč premaz na gornji površini ustja; š. 7,6 cm; v. 3,9 cm; SE 5455 št. odl. 1; 41 g. 1095 SE 5455; kv. B116; obd. 823 1089 SE 5267; kv. B118; obd. Svetla keramika s premazom; Ce II.2.1 neokrašena varianta 814 (PTS Drag. 37); odlomek odebeljenega ustja in ostenja polkro- Slikana namizna keramika; žne sklede; F N 2.1; tanjša; b. roza; razredčen rdeč premaz na odlomek ostenja ramena vrča, ZP; š. 3,7 cm; v. 3,5 cm; št. odl. 1; 9 g. z mat premazom – linijo rdeče 1096 SE 5455; kv. B116; obd. 822 barve proti vratu in črno barvo Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.2; odlomek ustja in na ramenu; oksidacijsko žganje; ostenja krožnika z zaobljenim ustjem, polkrožnim debelim b. rdečkasto rumena; rjavočrn; ostenjem in ravnim dnom; F N 2.1; b. rumenkasto rdeča; rdeč dl. 7,8 cm; š. 6,3 cm; št. odl. 1; 36 g; premaz (razen dna na ZP); š. 11,5 cm; v. 5,3 cm; št. odl. 1; 79 g. datacija: srednji ali novi vek. 1090 1097 SE 5455; kv. B116; obd. 821 SE 5267; kv. B118; Svetla namizna keramika; Ce IV.1.2; odlomek čašastega ustja in obd. 816 ročaja lonca z dvema ročajema; tri rebra na ročaju; F N 1.1; b. Svetila; pečatna oljenka Loeschcke ×c; roza; š. 4 cm; v. 3,3 cm; št. odl. 1; 28 g. odlomek ramena, diska in ostenja; F N 1.1; b. rdečkasto rume-1098 na; dl. 6 cm; š. 4 cm; št. odl. 1; 14 g. SE 5455; kv. B116; obd. 789 1091 Svetla namizna keramika; Ce I.6; odlomek zapognjenega ustja SE 5267; kv. B118; obd. 818 Groba kuhinjska keramika; Ce V.4.1 rdeča; v jedru siva; š. 5,1 cm; v. 4,7 cm; pr. u. 14 cm; št. odl. 1; in ostenja z dvema rebroma finega lonca; F N 1.1a; b. svetlo varianta; odlomek zakrnelega ustja 26 g. lonca ali sklede; na vratu štirje 1099 žlebovi, na trebuhu vodoravno SE 5455; kv. B116; obd. 788 metličenje in večtračna valovnica preko; F GK 1.2/2.2; b. črna; Fina kuhinjska keramika; Ce II.5.2.1/II.4.2.1; odlomek kratkega bp. rjava do črna; š. 7,1 cm; v. 4,3 cm; št. odl. 1; 24 g. vodoravnega ustja in cilindričnega ostenja trinožnika ali sklede; 1092 F NK 3.2; b. rjavosiva; bp. zelo temnosiva do črna; š. 6 cm; pr. SE 5267; kv. B118; obd. 817 u. 16 cm; št. odl. 1; 22 g. Afriška amfora; odlomek ostenja; F AA; rumenkasto bež sloj na ZP; b. rdeča; dl. 6,8 cm; š. 6,6 cm; št. odl. 1; 37 g. 1100 SE 5455; kv. B116; obd. 432 1093 Amfora Dr. 7–11; dno in ostenje amfore; F A španska; b. zelo SE 5267; kv. B118; obd. 815 Afriška amfora; spatheion I ali II; odlomki ustja in ostenja am- št. odl. 2. svetlo rjava, preide v bledo roza proti zp; š. 25,5 cm; v. 17 cm; fore z nastavkom za ročaj; F AA; peskasta; b. zelenkasto bež; š. 7,4 cm; v. 8,8 cm; pr. u. 11,4 cm; št. odl. 3; 126 g. 1101 SE 5455; kv. B116; PN 5133 1094 Opeka; tegula; odlomek tegule z žigom P G [R], pravokotni SE 5267; kv. B118; obd. 795 Afriška amfora Dressel 30/Keay 1A ali spatheion 1; odlomki 11 cm; š. 9 cm; št. odl. 1. okvir (ohr. d. 4,7 cm, š.4 c,; v. črk 2,5 cm); F Teg; b. rdeča; dl. odebeljenega ustja in ostenja; F AA; rumenkasto bež sloj na ZP; b. svetlo rdeča; š. 8,6 cm; v. 4,8 cm; pr. u. 9,4 cm; št. odl. 5; 183 g. 824 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1093 1094 1100 1093, 1094 SE 5267, 1100 SE 5455; merilo 1 : 3. 1093, 1094 SE 5267, 1100 SE 5455; merilo 1 : 3. 825 SE 5225 1109 SE 5225; kv. C116; obd. 697 1102 Temna keramika s premazom; Ce VI.2.4; odlomek profilira- SE 5225; kv. B117; PN 5071; inv. št. PMC N 7686 Novec; as, Domitianus, kovan 85; KN 12. premaz na ZP; š. 3,5 cm; v. 2,3 cm; št. odl. 1; 4 g. nega ustja in ostenja čaše; F N 2.2; b. svetlo siva; bp. siva; črn 1103 SE 5225; kv. B119; PN 5057 1110 SE 5225; kv. B116; obd. 712 Žlička (spatula), medicinsko orodje z Svetla keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalna recijska čaša; odebeljenim ovalnim ali kapljičastim odlomek ostenja z grobim koleščkanjem (Drexel III); F N 2.1; b. zaključkom, trnom/iglo okroglega preseka rumenkasto rdeča; lisast mat razredčen rdeč premaz na ZP; dl. in ovalno žličko z V–presekom; bron; dl. 4,6 cm; š. 5,2 cm; št. odl. 1; 1 g. 14,5 cm; š. 0,9 cm; št. odl. 1. 1111 SE 5225; kv. C118; obd. 419 1104 SE 5225; kv. B117; PN 5065 Svetla keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalno izdelana recijska Raztegnjena trakasta zanka za pas; bron; čaša; odlomek ustja in ostenja; F RČ 3; verjetno sekundarno dl. 5,1 cm; š. 0,4 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. prežgana; b. siva; na np sivkast premaz s kovinskim sijajem, na 1105 SE 5225; kv. B117; PN 5082 zp zelo slabo ohranjeni ostanki rdečkasto rjavkastega prema- 4 odlomki pločevine z zapognjenim za: v. 1,7 cm; pr. u. 9 cm; št. odl. 1. robom; morda del ustja posode; bron; dl. 1112 SE 5225; kv. B117; obd. 706 največji 2,3 cm; š. 2,1 cm; db. 0,1 cm; št. Temna keramika s premazom; Ce II.2.2 (PTS Drag. 35/36 sim.); odl. 2. odlomka izvihanega ustja in polkrožnega ostenja sklede; F N 1106 SE 5225; kv. B116; PN 5068 2.2b; b. siva; bp. temno siva; zelo temno siv premaz na NP in Kapljica, sled steklarske pridelave, zelenka- ustju; š. 13,5 cm; v. 8,7 cm; pr. u. 30 cm; št. odl. 2; 134 g. sto steklo; dl. 1,9 cm; pr. 0,9 cm; št. odl. 1. 1113 SE 5225; kv. B116; obd. 709 1107 SE 5225; Temna keramika s premazom; Ce II.2.3 (PTS Drag. 40); odlom- kv. J/B 116 ki enostavnega ustja in ostenja polkrožne skodele; F N 2.2b; Tuf; arhitekturni element; b. siva; bp. temno siva; zelo temno siv premaz; š. 6,8 cm; v. na zgornji površini s 3,9 cm; št. odl. 2; 24 g. ohranjenih robovih Temna keramika s premazom; Ce II.2.1–4; odlomek prstanaste sivkasto patino in treh 1114 SE 5225; kv. B117; obd. 699 sledi koničastega dleta. ga dna in ostenja globoke polkrožne sklede; v notranjosti po - razvidno, da je kamen bil delcev, bolj grob izdelava; b. svetlo siva; bp. siva; temno siv uporabljen pri izgradnji premaz na NP; dl. 7,2 cm; š. 7 cm; pr. d. 8 cm; št. odl. 1; 57 g. zidu. Kamen; dl. 25,5 cm; 1115 Iz terenske fotografije je sode je koncentrični peresast okras; F N 2.2b; zmerna gostota - š. 22,5 cm; db. 16 cm; št. SE 5225; kv. C116; obd. 755 odl. 1. Svetla keramika s premazom; Ce II.2.1–5; odlomek prstana- stega dna in ostenja globoke sklede; F N 2.1/2; prežgano; di- mljena ZP; b. rozasiva; bzp. zelo temno siva; bnp. rjava; svetlo rjavo oranžen; dl. 9 cm; š. 5,9 cm; št. odl. 1; 95 g. 1116 SE 5225; kv. C116; obd. 698 Svetla keramika s premazom; Ce II.2.10; odlomek vodoravne- ga ustja in ostenja sklede; na ustju vrezan okras (pas poševnih vrezov) in kanelura; F N 2.1; b. svetlo rdeča; temno rdeč pre- maz na NP, oranžnordeč razredčen premaz na ZP/spodnjem delu ustja; dl. 3,7 cm; š. 3,2 cm; št. odl. 1; 14 g. 1117 SE 5225; kv. B116; obd. 711 Temna keramika s pre- mazom; Ce III.2.2.(1–)3; odlomka ravnega dna 1108 krožnika; na NP dna SE 5225; kv. B116; obd. 440 dna, ornament žigosanih rožic na dnu znotraj koncentričnih F N 2.2; b. siva; v jedru kanelur; F AS D1; b. rdeča; rahlo sijoč rdeč premaz le na np; rozasiva; temno siv pre-dl. 4,5 cm; š. 3,4 cm. maz na NP; dl. 10,7 cm; š. Afriška sigilata; krožnik Hayes 50B ali druga oblika; odlomek grobega koleščkanja; koncentrični žleb in pas 12,2 cm; št. odl. 2; 138 g. 826 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1103 1104 1106 1108 1111 SE 5225; 1111 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. SE 5225; 1111 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 827 1118 SE 5225; kv. B116; obd. 715 zgornji del ustja in notranjost (do melne površine) obarvana; Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.1; odlomek enostav- v. 21,2 cm; pr. u. 6,3 cm; št. odl. 1; objava: Krajšek 2015, 203, t. nega ustja, zaobljenega ostenja in ravnega dna krožnika; F N 19: 104. 2.1; tanek; b. rdečkasto rumena; oranžen premaz (razen na ZP 1128 SE 5225; kv. B117; obd. 700 dna); dl. 7,4 cm; v. 4,3 cm; št. odl. 1; 3 g. Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.2.3; pravokoten presek ustja; 1119 SE 5225; kv. B117; obd. 736 odlomek izvihanega ustja in ostenja lonca; ustje odebeljeno, Temna keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek ustja in odrezano ravno na vrhu; F GK 1.2; b. zelo temno siva; bnp. ostenja krožnika s trikotno odebelitvijo na dveh tretjinah višine; temno rjava; š. 6 cm; v. 4,7 cm; št. odl. 1; 38 g. F N 2.2; b. svetlo siva; bp. siva; temno siv premaz na NP in 1129 SE 5225; kv. B117; obd. 701 zgornji polovici ZP; š. 10,2 cm; v. 5,1 cm; št. odl. 1; 73 g. Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.; odlomek pokončnega ustja 1120 SE 5225; kv. B117; obd. 739 in vratu z zelo kratkim izvihanim in navzven odrezanim robom Svetla keramika s premazom; Ce I.5 ali Ce I.9 ali Ce I.11 odlomek ustja ter ostenja lonca; na vratu kanelura; na trupu metličenje; ostenja lonca z grobim koleščkanjem; F N 2.1; b. roza; razred- F GK 1.2; b. črna; bnp. rjava do črna; š. 8,6 cm; v. 6,7 cm; št. čen rdeč premaz na ZP; dl. 8,4 cm; š. 6 cm; št. odl. 1; 5 g. odl. 1; 65 g. 1121 SE 5225; kv. B116; obd. 714 1130 SE 5225; kv. B116; obd. 710 Svetla keramika s premazom; Ce I.9; odlomek cilindričnega Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.; odlomek izvihanega in nav- ostenja s prelomom vrča ali lonca; žleb nad in pod prelomom; zven odrezanega ustja, visokega kaneliranega vratu in ostenja pasovi grobega kleščkanja na zgornjem delu trupa; F N 2.1; b. lonca; na trebuhu je ovodoravno glavničenje; F GK 1.2; b. črna; rumenkasto rdeča; oranžnordeč premaz na ZP; š. 10,4 cm; v. bp. temno rjava; š. 6,6 cm; v. 6,7 cm; št. odl. 1; 6 g. 10,5 cm; št. odl. 1; 96 g. 1131 SE 5225; kv. B117; obd. 737 1122 SE 5225; kv. C116; obd. 754 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.1.3 ali poseben tip ali sre- Temna namizna keramika ali glajena keramika; odlomek tan- dnjeveška kuhinjska keramika; odlomek trakasto odebeljenega kega ostenja vrčka ali čaše; F N 2.2a; dimljenje; b. svetlo rdeča; ustja in ostenja lonca; na ramenu vodoravno glavničenje; bp. črna; dl. 5,3 cm; š. 2,1 cm; št. odl. 1; 4 g. rob ustja na vrhu odrezan; F GK 1.2/2.2; b. črna; š. 6,7 cm; v. 1123 4,2 cm; št. odl. 1; 36 g. SE 5225; kv. C118; PN 5061 Svetla namizna keramika; vrč; močno tordiran presegajoč ro- 1132 SE 5225; kv. B117; obd. 738 čaj najverjetneje dvoročajnega vrčka z enostavno oblikovanim Groba kuhinjska keramika; Ce I.2 (nizek čašastim ustjem; F N 1.1; b. roza, na ZP belkast sloj; v. 5 cm; š. poznorimski) ali Ce II.4.1.2/Ce II.5.1. ročaja 1,4 cm; št. odl. 1. skleda; odlomek zapognjenega kratkega 1124 ustja in narebrenega/kaneliranega biko-SE 5225; kv. B116; obd. 716 1125 SE 5225; kv. B116; obd. 717 pokrov, ostenje rahlo konkavno, zgornja površina obdelana z Svetla namizna keramika; vrč ali mala amfora Dressel 6B; od - glavničenjem, rob ravno posnet; F GK; sekundarno prežgano; lomek ročaja vovalnega preseka; F N 1.1 ali A istrska; b. svetlo b. zelo temno sivo; pr. u. 30,5 cm; pr. d. 7,7 cm; št. odl. 3. rdeča; dl. 9,1 cm; š. 2,7 cm; št. odl. 1; 43 g. 1134 SE 5225; kv. C116; obd. 421 1126 SE 5225; kv. B116; obd. 707 LRA 3 amfora; manjši odlomek narebre - Fina kuhinjska keramika/namizna keramika; Ce III.2.2.3; odlo - nega ostenja; F A LR3; b. rjavkasto rdeča; mek ustja krožnika in močno trikotno odebeljenega ostenja na š. 5 cm; v. 3,1 cm; št. odl. 1; datacija: 4., 5. dveh tretjinah višine; F NK 1.2 ali N 3.2 var; prežgano; b. siva in 6. stoletje. do temno siva; na NP sedi rumenozelene glazure; š. 7,3 cm; v. 1135 čašastega ustja in ostenja lonca; dva žlebova na ZP ustja; F N v. 5,7 cm; pr. u. 24 cm; št. odl. 1; 49 g. 1.1; b. rumenkasto rdeč; v jedru siva; š. 6,7 cm; v. 3,9 cm; št. odl. 1133 1; 19 g. SE 5225; kv. B116; obd. 427 Groba kuhinjska keramika; Ce VII.3.2; grobo izdelan koničen Svetla namizna keramika; Ce I.9 pozna varianta; odlomek ali trinožnika; F GK 1.2; b. črna; bp. temno do rjava; š. 6,5 cm; ničnega ostenja širokega lonca ali sklede 3,8 cm; št. odl. 1; 67 g. SE 5225; kv. B116; 1127 obd. 708 SE 5225; kv. C116; obd. 420 Afriška amfora; odlomek Melnica; Ce II.6.1; odlomek vodoravnega ustja z notranjim narebrenega ostenja; F AA; robom in ostenja stožčastega trupa; koleščkan vtisnjen okras b. notranja površina in po-linije trikotnikov na ustju; kanelure na ZP trupa; le v zgornjem lovica preloma svetlo rdeča, delu melne površine deloma ohra-zunanja površina in polovi-njeni ostrorobi apnenčevi kamenčki ca preloma oker; dl. 9 cm; š. bele barve; F N 4.1; b. v jedru svetlo 7,2 cm; št. odl. 1; 98 g. siva, na robovih oranžna; bp. bledo oranžna; rdeč premaz (2.5YR 5/8); 828 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1123 1126 1132 1130 1131 1133 SE 5225, merilo 1 : 3. SE 5225, merilo 1 : 3. 829 1136 SE 5225; kv. B116; obd. 713 manjši trikotnički in palmetini listi; ohranjen je del vertikalnega Afriška amfora; odlomek ostenja; F AA; bež sloj na ZP; b. ročajčka; F AO; b. rdeča; mat svetlo rdeč premaz, zelo slabo svetlo rdeča, zp. zelo bledo rumena; dl. 8,6 cm; š. 6,6 cm; št. ohranjen; dl. 3,3 cm; š. 5,6 cm; v. 2 cm; št. odl. 1. odl. 1; 46 g. SE 3262 1137 SE 5225; kv. C118; obd. 418 Amfora Dressel 6B; odlomek ročaja ovalnega preseka; F A 1144 SE 3262; kv. G112; PN 3141 istrska; b. rdeča; dl. 10,7 cm; š. ročaja 3,6 cm; št. odl. 1. Novec; denarij, Rim Republika, kovan 32 pr. n. št.; KN 1. SE 5232 1145 SE 3262; kv. H, I 115; obd. 307 Afriška amfora; Africana III (Keay 25 ali 26); odlomek kljukaste- 1138 ga ustja in ostenja; F AA; b. rdeča; š. 11 cm; v. 8,5 cm; št. odl. 2. SE 5232; kv. C118; obd. 785 Temna keramika s premazom; Ce II.2.1/9; odlomek odebelje- SE 3253 nega ustja in ostenja polkrožne sklede; F N 2.2a; prežgano; b. siva; bp. temno siva; sledi črnega premaza; š. 7,2 cm; v. 3,3 cm; 1146 SE 3253; kv. I 111; PN 3135 št. odl. 1; 21 g. Razvita zanka, verjetno obroč pasne spone, ovalnega preseka; bron; dl. 5,1 cm; db. 0,3 cm; št. odl. 1. 1139 SE 5232; kv. C118; obd. 787 Temna keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek stanjšane- SE 3225 črna; črn premaz na NP in zgornjo polovico ZP; š. 3,4 cm; v. Novec; AE 3, Constans, Constantius II., Constantius Gallus ali Iulianus, kovan 348–361; KN 88. 4,7 cm; št. odl. 1; 24 g. in ravnega dna krožnika; F N 2.2a; dimljeno; b. rozasiva; bp. ga ustja, trikotno odebeljenega ostenja na dveh tretjinah višine 1147 SE 3225; kv. I 120; PN 3091 1140 SE 3102 SE 5232; kv. C118; obd. 784 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.9/I.4.1.3; odlomek zapognje- 1148 SE 3102; kv. J 119; PN 3086; inv. št. PMC N 7653 nega ustja in ostenja lonca; na ramenu vodoravno metličenje; Novec; as, Antoninus Pius (Diva Faustina), kovan od 141 (do rob ustja preoblikovan s kaneluro za pokrov na vrhu; F GK 1.2; 161); KN 15. b. črna; bp. temno rjava do črna; š. 10,2 cm; v. 4,5 cm; pr. u. 16,6 cm; št. odl. 1; 64 g. 1149 SE 3102; kv. K 119; PN 3076 Prstan; trakast odlomek; jantar; dl. 2,8 cm; š. 2 cm; SE 3133 št. odl. 1. 1141 SE 3133; kv. F118; PN 3187 1150 SE 3102; kv. K 119; PN 3074 Odlomka tanke igle; bron; dl. 5,8 cm; db. 0,15 cm; št. odl. 2. Slabo ohranjena odlomka tanke igle; bron; dl. 8,3 cm; db. 1142 0,2 cm; št. odl. 2. SE 3133; kv. F118; PN 3198; inv. št. PMC 1151 SE 3102; kv. K 119; PN 3075 L 389 Odlomek traku z jasnim robom; bron; dl. 5,1 cm; š. 0,35 cm; db. Marmor; nagrobna 0,5 mm; št. odl. 1. plošča; ohranjen del 1152 SE 3102; kv. K 119; obd. 192 ravnega napisnega polja Italska sigilata; skodelica Consp. 43; odlomek izvihanega ustja z ohranjenim besedilom: z okrasom v barbotinskem okrasu; F Tardopadana E; b. roza; (D) M/––] ET SABINO spran mat rdeč premaz; š. 4 cm; v. 0,8 cm; št. odl. 1. [–– (v. črk 4–4,5 cm).; ka-men; š. 19 cm; v. 16,5 cm; 1153 SE 3102; kv. K 119; obd. 191 db. 10 cm; št. odl. 1. Galska sigilata; Drag. 18/31; odlomki ustja, ostenja in dna sklede ali krožnika; F GTS južna; b. rdeča; bleščeč temno rdeč premaz; š. 5,1 cm; v. 4,3 cm; št. odl. 5. 1154 SE 3102; kv. J, K 118, 119; obd. 352 Galska sigilata; Drag. 18/31; odlomka ustja in ostenje globokega krožnika; F GTS; b. rdeča; rdeč mat premaz; pr. u. 18 cm; št. odl. 2. 1155 SE 3102; kv. K 119; obd. 156b Galska sigilata; Drag. 18/31; odlomki ustja, ostenja in dna glo- bokega krožnika; F GTS; b. rdeča; zelo dobro ohranjen bleščeč rdeč premaz; š. 7,1 cm; v. 3,3 cm; št. odl. 8. 1143 SE 3133; kv. F120; obd. 306 Galska sigilata; Drag. 37; manjša odlomka ustja in ostenja z 1156 SE 3102; kv. K 119; obd. 156a Svetila; afriška oljenka Atlante ×A1 ali ×A2; odlomek ramena delom jajčnega niza; F GTS; b. rdeča; rdeč rahlo sijoč slabo ornamentiranega s trikotniki, v katerih so izmenično izdelani ohranjen premaz; dl. 3,4 cm; š. 3,3 cm; št. odl. 2. 830 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1137 1141 1143 1145 1146 1150 1151 1149 1154 1137 SE 5225, 1141, 1143 SE 3133, 1145 SE 3262, 1146 SE 3253 1149-1150, 1154 SE 3102; 1137 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1:2. 1137 SE 5225, 1141, 1143 SE 3133, 1145 SE 3262, 1146 SE 3253, 1149–1154 SE 3102; 1137, 1150 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 831 1157 SE 3102; kv. K 119; PN 3123; 1169 SE 3235; kv. K 118; obd. 324a obd. 267 Galska sigilata; Drag 37 ali Drag. 31; odlomek Galska sigilata; Drag. 37; ostenje ustja in ostenja krožnika ali sklede; F GTS; dl. sklede z jajčnim nizom in figuro v 3.2 cm; š. 3.4 cm; št. odl. 1. reliefnem okrasu spodaj na oste- 1170 SE 3235; kv. K 118; obd. 324 nju; F GTS južnogalska; b. rdeča; Galska sigilata; Drag. 37 ali Drag. 31; odlomek ustja in ostenja rdeč bleščeč premaz; š. 7,2 cm; v. krožnika ali sklede; F GTS; š. 3,3 cm; v. 2,6 cm; št. odl. 1. 8,1 cm; št. odl. 1. 1171 SE 3235; kv. J 118; obd. 355 Galska sigilata; Drag. 18/31; odlomek 1158 SE 3102; kv. J, K 118, 119; obd. 228 GTS; š. 5,8 cm; v. 4,5 cm; št. odl. 1. ustja in ostenja krožnika ali sklede; F Keramika s premazom; čaša trierske oblike; odlomek močno narebrenega ostenja vratu; F RČ 3; b. siva; zelo temno rjav mat premaz na zp, siv mat premaz na np; dl. 5 cm; š. 6,2 cm; 1172 SE 3235; kv. K 118; obd. 358 št. odl. 1. Galska sigilata; Drag. 37; odlomek ustja in 1159 ostenja sklede z reliefnim okrasom: jajčni SE 3102; kv. J, K 118, 119; obd. 309 Svetla keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalna recijska čaša; št. odl. 1. niz, obod medaljona; dl. 4,5 cm; š. 4,6 cm; odlomek ustja in ostenja; F N 2.1; b. rdeča; temno rjavkasto rdeč mat premaz na zp, svetlo rdeč mat premaz na np; š. 1174 SE 3235; kv. J 118; obd. 261 5,1 cm; v. 4,7 cm; št. odl. 2. Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek ostenja s paso- SE 3235 (Drexel IIb); F RČ 3; b. siva; rahlo bleščeč rjavosiv premaz na zp, voma peresastega okrasa in podkvijo z bunkicami na zaključkih 1160 temno siv mat premaz na np; š. 5 cm; v. 5,3 cm; št. odl. 1. SE 3235; kv. J 118; PN 3117 Del kvadratne pločevinaste podložke ali okova; bron; dl. 1175 SE 3235; kv. K 118; obd. 325a 1,1 cm; š. 1,1 cm; db. 0,03 cm; št. odl. 1. Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek ustja in ostenja, 1161 okras Drexel I (kombinacija dolgih vrezanih linij in bunčic na SE 3235; kv. K 118; PN 3110 Odlomek igle s ploščato glavico ali lopatke; bron; dl. 4,3 cm; š. stičiščih); F RČ 3; b. siva v jedru, proti robovom svetlo rumen- 1 cm; db. 0,5 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1. kasto rdeča; mat rjavkasto rdeč premaz s črnimi lisami na ZP in mat črn premaz na NP; š. 4,3 cm; v. 2,9 cm; št. odl. 1. 1162 SE 3235; kv. J 119; PN 3111 Odlomek tanke pločevine; bron; dl. 1,8 cm; š. 1,1 cm; db. 0,5 mm. 1176 SE 3235; kv. K 118; obd. 325b Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek ostenja; okras 1163 SE 3235; kv. K 118; PN 3112 Drexel I (kombinacija dolgih vrezanih linij in bunčic na stiči- Glava kovanega žeblja; železo; dl. 3,3 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 1. ščih); F RČ 1; b. oranžna; rdeč rahlo sijoč premaz na ZP, mat 1164 svetlo rdeč oz. nekoliko bolj razredčen premaz na NP; dl. SE 3235; kv. J 118; PN 3124 6,4 cm; š. 5,9 cm; št. odl. 1. Kovan žebelj; železo; dl. 4,9 cm; št. odl. 1. 1165 1177 SE 3235; kv. K 118; obd. 325c SE 3235; kv. J 118; PN 3125 Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek ostenja; okras Kovan žebelj; železo; dl. 5,2 cm; š. 2,3 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 1. Drexel I (kombinacija dolgih vrezanih linij in bunčic na stiči-1166 SE 3235; kv. K 118; obd. 400 ščih); F RČ 1; b. svetlo rdečkasto rumena; temno rdečkasto rjav Galska sigilata; Drag. 33; odlomek ustja in ostenja konične do črn mat premaz na ZP, svetlo rdečkasto rjav bolj razredčen skodele; F GTS; b. rdeča; rdeč rahlo sijoč premaz; dl. 4,1 cm; š. mat premaz na NP; dl. 4,2 cm; š. 4 cm; št. odl. 1. 4,4 cm; št. odl. 1. 1178 SE 3235; kv. K 118; obd. 238 1167 SE 3235; kv. J 118; obd. 359 Svetla keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalno izdelana recijska Galska sigilata; Drag. 37; odlomek sklede čaša; odlomki ostenja; F N 2.1; b. rdečkasto siva; lisast rdeč ali s preščipnjenim ostenjem in enostavnim črn na zp, rdeč ali črn na np; dl. 3,6 cm; š. 3,2 cm; št. odl. 3. kroglasto odebeljenim ustjem, reliefni okras – 1179 SE 3235; kv. J 118; obd. 726 jajčni friz; F GTS; b. rdeča; rdeč sijoč premaz; Keramika s premazom; RČ, recijska čaša; odlomek ostenja s š. 4,2 cm; v. 3,4 cm; št. odl. 1. peresastim okrasom (Drexel III); F RČ 1/2; b. roza; svetleč črn 1168 SE 3235; kv. J 118; obd. 260 premaz, z rahlim kovinskim leskom; š. 2,7 cm; v. 3,9 cm; št. odl. Galska sigilata; krožnik ali skleda; odlomki dna in ostenja z de-1; 5 g. lom jajčnega niza; F GTS; b. rdeča; rdeč delno bleščeč premaz; 1180 SE 3235; kv. J 118; obd. 223 š. 4,1 cm; v. 2,3 cm; št. odl. 5. Keramika s premazom; Ce V.2.2 čaša gubanka; odlomka oste- nja; F ČG 1; b. temno roza jedro na obeh površinah rdeče črn mat premaz; š. 5 cm; v. 4 cm; št. odl. 2. 832 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1157 1159 1166 1161 1162 1160 1167 1170 1171 1172 1157, 1159 SE 3102, 1160-1162, 1166–1172 SE 3235; 1159 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 1157, 1159 SE 3102, 1160–1172 SE 3235; 1159 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 833 1181 SE 3235; kv. K 118; obd. 237 ali ribje kosti; F GK 1.2; b. črna; bnp. temno rjava bzp zelo Svetla namizna keramika; Ce V.2.3; ostenje čaše z navzven na- bledo rjava; š. 5,7 cm; v. 3,6 cm; št. odl. 1; 3 g. gnjenim ostenjem in z okrasom vtisnjenih okroglih vdolbinic; 1193 SE 3235; kv. K 118; obd. 746 F N 1.1; b. svetlo sivo jedro, proti robovom roza/svetlo rdeče, Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.5; odlomek zapognjenega obe p. roza; š. 3,7 cm; v. 2,5 cm; št. odl. 1. ustja pod ostrim kotom in ostenja lonca; na ramenu vodorav-1182 SE 3235; kv. K 118; obd. 692 no glavničenje; F GK 1.2; b. črna; bzp. rjava; š. 11,7 cm; v. 6 cm; Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.2; odlomka ustja in pr. u.20,2 cmšt. odl. 1; 88 g. ostenja krožnika z zaobljenim ustjem, polkrožnim debelim ostenjem; F N 2.1; prežgano; rjavordeč premaz na NP in ustju na ZP; š. 8,4 cm; v. 5,4 cm; št. odl. 2; 86 g. 1183 SE 3235; kv. K 118; obd. 744 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.2; odlomek ustja in ostenja krožnika z zaobljenim ustjem, polkrožnim debelim ostenjem; F N 2.1; b. rumenkasto rdeča; sledi rdečega prema- za; š. 9,8 cm; v. 6,2 cm; št. odl. 1; 74 g. 1184 SE 3235; kv. J 118; obd. 727 1194 SE 3235; kv. J 118; obd. 728 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.2–3; odlomek triko- Groba kuhinjska keramika; Ce V.4.1; odlomek zaloma ustja in tnega ustja in ostenja krožnika; F N 2.1; b. roza; sledi rdečega ostenja lončka; poševno metličenje na trupu; F GK 2.4/2.2; b. premaza; š. 3,5 cm; v. 2 cm; št. odl. 1; 9 g. črna; bzp. rjava; š. 3,1 cm; v. 5,4 cm; št. odl. 1; 1 g. 1185 SE 3235; kv. K 118; obd. 745 SE 3238 Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; odlomek stanjšane- ga ustja in odebeljenega ostenja krožnika; F N 2.1; prežgano; 1195 SE 3238; kv. L 119; PN 3131; obd. 113 rjavo temno siv premaz; š. 6,7 cm; v. 3,6 cm; št. odl. 1; 36 g. Svetila; pečatna oljenka Loeschcke Xa; odlomek diska, ramena in noska; F O2; b. rdeča; dl. 6,8 cm; š. 3,7 cm; št. odl. 1. 1186 SE 3235; kv. K 118; obd. 693 Keramika s premazom; odlomek dna vrča, lonca ali čaše, rahlo SE 3052 ubočeno; F N 2.1; b. roza; črn premaz na ZP; pr. d. 6,7 cm; št. 1196 SE 3052; kv. L 118; PN 3058 odl. 1; 47 g. Nesklenjen obroček ovalnega preseka; bron; dl. 3,1 cm; š. 1187 2,5 cm; db. 0,35 cm; št. odl. 1. SE 3235; kv. J 118; obd. 740 ustja, cilindrinčnega vratu finega lonca ali vdoročajnega vrča; Masivna aplika v obliki križa, vlita, votla na spodnji strani, kjer stopničasto rebro pod ostjem; F N 2.2; b. siva; bzp. temno siva; Temna namizna keramika;; odlomka pravokotno odebeljenega 1197 SE 3052; kv. L 118; PN 3068 š. 9,5 cm; v. 5,7 cm; št. odl. 2; 71 g. 0,4 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 2; datacija: nedoločeno. so ohranjene tudi zakovice; bron; dl. 5,5 cm; š. 5 cm; v. zakovic 1188 SE 3235; kv. J 118; obd. 729 1198 SE 3052; kv. L 119; PN 3062 Svetla namizna keramika; Ce I.8 pokalna posoda ali večji Klin L oblike, z dvema krakoma trikotnega preseka; morda shrambeni lonec Ce I.13; odlomek ostenja z rebri, na rebrih je osrednji del zalivke ali povezovalnega člena za kamnite arhi-pas koleščkanja; F N 1.1a; nepopolno oksidacijsko; b. rumenka-tekturne elemente; železo; dl. 9,2 cm; š. 2,6 cm; v. 1,2 cm; db. sto rdeča, siva v jedru; dl. 4,7 cm; š. 3,9 cm; št. odl. 1; 14 g. 1 cm; št. odl. 1. 1189 SE 3235; kv. J 118; obd. 725 1199 SE 3052; kv. L 119; PN 3056 Svetla namizna keramika; Ce VII.1.5; odlomek enostavnega Skodela, krožnik ali vrč; odlomek izvleče-ustja in debelega zvončastega ostenja pokrova; F N 1.1; prež-ne prstanaste noge; pihano, zelenkasto gano; dl. 5,3 cm; š. 3,3 cm; št. odl. 1; 23 g. steklo; pr. d. 6,8 cm; št. odl. 1. 1190 SE 3235; kv. J 118; PN 3107; obd. 117 1200 SE 3052; kv. M 119; PN 3063; Svetila; pečatna oljenka Loeschcke Xa; odlomek noska; F O3; obd. 163 b. roza; rdeč mat premaz; dl. 3,8 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 1. Galska sigilata; Drag. 37; odlomek oste-1191 SE 3235; kv. K 118; obd. 743 nja sklede z jajčnim nizom; F GTS južna; Fina kuhinjska keramika; Ce I.1. pozna varianta; odlomek po- b. rdeča; rahlo svetleč rdeč premaz; š. končnega ustja, vratu in ostenja lonca. Na ramenu pas pošev- 5,7 cm; v. 6,8 cm; št. odl. 1. nega metličenja; F NK 1.2; posebna drobnozrnata keramika; b. zelo temno siva; š. 6,9 cm; v. 5,1 cm; št. odl. 1; 52 g. 1201 SE 3052; kv. L 199; obd. 147 1192 SE 3235; kv. K 118; obd. 747 Tehnična keramika; Ce VIII.4/TL; talilni lonček; b. siva; v. 3,6 cm; Groba kuhinjska keramika; Ce I.4 poznorimski; odlomek oste- pr. u. 4,7 cm; št. odl. 1. nja lonca, na ramenu pas vtisov s šilo v obliki smrekove vejice 834 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1187 1193 1197 1196 1199 1200 1201 1193 SE 3235, 1196–1201 SE 3052; 1193, 1201 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1:2. 1193 SE 3235, 1196–1201 SE 3052; 1193, 1201 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 835 SE 3200 1211 SE 3200; kv. J 115; obd. 151 1202 Afriška sigilata; krožnik; odlomek ostenja; F AS C 3/4; b. rdeča; SE 3200; kv. I 115; PN 3130; inv. št. PMC N 7605 opečnato rdeč mat premaz; dl. 4 cm; š. 2,4 cm; št. odl. 1. 1203 1212 SE 3200; kv. J 115; obd. 803 SE 3200; kv. J 115; PN 3127 Fina kuhinjska keramika; Ce I.3; odlomek ustja in ostenja lonca; Novec; sestercij, Nero, kovan 65; KN 9. Enodelna žičnata fibula Jobst 9; žičnata fibula, F NK 1.2; b. zelo temno siva; š. 5,3 cm; v. 4,2 cm; št. odl. 1; 2 g. enodelna z dvema navojema peresovine in odlomljeno iglo; kratka noga s zatolčenim Podfaza 3d ležiščem za iglo; Zraven zanka; mogoče od spenca; bron; dl. 3,7 cm; š. 0,5 cm; v. 2,4 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. SE 3184 1204 SE 3200; kv. J 115; PN 3096 1213 SE 3184; kv. J 118; PN 3051 Močno profilirana fibula Almgren 70/73e Dva odlomka skodelice ali čaše z eno ali verjetneje Almgren 84 oz. Jobst 4E; modro nataljeno kapljico; steklo; dl. 2,2 cm; cela; rombično oblikovana široka glava, š. 2,3 cm; št. odl. 2. z notranjim poudarkom in polkrožnega 1214 preseka; profiliran gumb poudarjen le na SE 3184; kv. K 117; PN 3052 Trn kovanega žeblja; železo; dl. 5,3 cm; št. odl. 1. zgornji strani; ploščat lok od gumba proti kotno plošči; okrašena na zunanji strani z nogi; noga z gumbom in polno pravo- SE 4084 vtolčenimi linijami v motivu volčjih zob ali trikotničkov na treh 1215 SE 4084; kv. D140–146; PN 4023; straneh oboda; dvodelna; ploščica z dvema luknjicama za inv. št. PMC L 384 peresovino; peresovina z 8 navoji in iglo; bron; dl. 4,8 cm; š. Marmor; del nagrobne arhitekture; Na 2,6 cm; v. 3,6 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. ohranjeni reliefni strani upodobljen kan- 1205 taros (v. 40 cm) na visoki nogi (v. 7 cm) z SE 3200; kv. J 113; PN 3095 enim ohranjenim ročajem v S obliki, ki se Kavelj za preslico s tulastim nastavkom iz zvite pločevi-spiralno zaključi na obeh straneh (v. 30 ne; bron; dl. 4,6 cm; pr. 0,9 cm; št. odl. 1 cm). Iz njega se vijeta dve ohranjeni trti (danes ohranjen en list (d. 10 cm; š. 7,5 1206 SE 3200; kv. J 115; PN 3097 cm) in en grozd (v. 14,5 cm; š. 9 cm). V Peresovina fibule z dolgo iglo, ohranjeni 4 navoji; bron; dl. bližini je bil najden PN 4018, ki bi morda 6,8 cm; š. 1 cm; v. 1,1 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1; datacija: rimski lahko bil del nagrobne arhitekture; ka-čas. men; š. 26,5 cm; v. 82 cm; db. do 26 cm; 1207 št. odl. 1. SE 3200; kv. K 115; PN 3102 Kovan žebelj; železo; dl. 4,6 cm; š. 1,5 cm; št. odl. 1. 1208 SE 3200; kv. I 113–115; obd. 169 Italska sigilata; Consp. 45; odlomek sklede z ravnim vodorav- nim ustjem z dvignjenim robom, rastlinski barbotinski okras na 1209 1216 SE 4007; kv. D147; PN SE 3200; kv. K 116; obd. 280 4021; inv. št. PMC L 391 Galska sigilata; Drag. 18/31 ali Drag. 40; odlomek ostenja in del Marmor; arhitekturni element; ustju; F Tardopadana E; b. svetlo rdeča; mat rdeč premaz; š. SE 4007 3,9 cm; v. 0,9 cm; št. odl. 1. žne sklede z grafitom odlomek enostavne baze stebra dna globokega krožnika ali polkro- sijoč premaz; š. 11,8 cm; v. 2,1 cm; št. morda gre skupaj s PN 2043 zaradi ujemanja v merah; ka-odl. 1. men; dl. 23,5 cm; š. 20,5 cm; db. 1210 na ZP ostenja; F GTS; b. rdeča; rdeč preprostega toskanskega reda; post cocturam SE 3200; kv. J 114, 115; obd. 342 19,5 cm; št. odl. 1. Galska sigilata; Drag. 18/31; odlomek ustja in ostenja sklede; F GTS Rhein- zabern; š. 6,4 cm; v. 3,6 cm; št. odl. 1. 836 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1204 1203 1205 1206 1209 1215 1203–1206, 1209 SE 3200, 1215 SE 3200; 1215 merilo 1 : 10, ostalo merilo 1 : 2. 1203–1206, 1209 SE 3200, 1215 SE 3200; 1215 merilo 1 : 10, ostalo merilo 1 : 2. 837 SE 4084 1217 SE 4084; kv. D140; PN 4018 Marmor; arhitekturni element; pravokotna plošča z dvema ohranjenima ravnima robovoma (db. 4,5 cm). Zunanja površi- na je zglajena, robovi in spodnja površina so grobi. Glede na terensko fotografijo je videti, da je bila uporabljena za izgra- dnjo zidu. V bližini je bil najden PN 4023. Kamen; dl. 44 cm; š. 32,5 cm; db. 4,5 cm; št. odl. 1. 1222 SE 2110; kv. E149; PN 2042; obd. 23 Glazirana keramika; Ce II.2.10/Ce II.3; odlomek vodoravnega ustja sklede, na zunanjem robu plitva kanelura, po kateri so nanesene drobne kapljice glazure; F N 4.1; b. svetlo rdečkasto rumena; zelo slabo ohranjeni sledovi mat rdečega prema- za, ki delno prekrivajo glazuro zelenkasto rjave barve; dl. 8 cm; š. 2,8 cm; št. odl. 1. SE 3131 SE 4007 1223 SE 3131; kv. F118; PN 3089 Odlomek pravokotnega traku ali pločevinastega okova; bron; 1218 SE 4007; kv. D148; obd. 316 dl. 2,9 cm; š. 2,1 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1. izvihanim odebeljenim in pravokotno preoblikovanim ustjem; Groba kuhinjska keramika; Ce I.3; kuhinjski lonec s pravokotno SE 3256 F GK; b. črna; pr. u. 17,8 cm; št. odl. 1. 1224 SE 3256; kv. F119; PN 3168; inv. št. PMC N 7636 1219 Novec; AE 3, Constantius II. (Iulianus), kovan 355–361; KN 94. SE 4007; kv. D148; obd. 834 Fina/groba kuhinjska keramika; Ce II.4.1.5; odlomek zakrnelega 1225 SE 3256; kv. G118; PN 3163 ustja in ostenja lečaste skodele ali trinožnika, žleb pod ustjem; Novec; AE 4, Honorius, kovan 408–423; KN 117. SE 2110 1226 SE 3256; kv. H 118; PN 3167 F GK 1.2; b. črna; š. 8 cm; v. 4,3 cm; št. odl. 1; 32 g. Razvit tanek trak, morda zapestnica; bron; dl. 6,5 cm; š. 0,5 cm; 1220 SE 2110; kv. D147; PN 2043; inv. št. PMC L 388 db. 0,03 cm; št. odl. 1. skupaj s PN 4021 (zaradi ujemanja v Odlomek pločevine; bron; dl. 1,3 cm; š. 1,2 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. merah); kamen; š. 10 cm; v. 14,5 cm; enostavna baza toskanskega reda; ohranjen le del; morda gre Marmor; arhitekturni element; baza stebra; verjetno zelo 1227 SE 3256; kv. F119; PN 3169 db. 2,3 cm; št. odl. 1; 53 g. 1228 SE 3256; kv. H 117; obd. 833 Groba kuhinjska keramika; shrambeni lonec; odlomki trakasto odebeljenega ustja in ostenja lonca; F GK 2.4; b. črna; bp. in robovi svetlo rjava; š. 9,6 cm; v. 7 cm; pr. u. 26 cm; št. odl. 8; 225 g. SE 3320 1229 SE 3320; kv. G115, 116; obd. 774 Temna keramika s premazom; Ce II.2.2.7 (PTS 1221 SE 2110; kv. E147; PN 2044 Consp. 41/45) skleda, Ce II.2.10 (PTS Afriške Marmor; nagrobna plošča; Ohranjen del ravnega napisnega sklede) ali Ce III.2.7 krožnik; odlomek vodorav-polja z ohranjenim besedilom: ––] A [––/ ––]MET[––/ ––]NTIS nega ustja z robom, dvema kanelurama in koleščkanjem; F N [––. (v. črk 2,7 cm).; kamen; št. odl. 1. 2.2b; b. siva; bp. temno siva; sledi temno sivega premaza; dl. 3,5 cm; š. 2,8 cm; št. odl. 1; 1 g. 838 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1218 1222 1226 1223 1228 1222 SE 2110, 1223 SE 3131; 1226, 1228 SE 3256, 1230 SE 3320, 1235 SE 7005; 1223, 1226 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 1222 SE 2110, 1223 SE 3131; 1226, 1228 SE 3256; 1223, 1226 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 839 1230 SE 3320; kv. G116; obd. 835 1240 SE 6024; kv. F128; PN 6029a; inv. št. PMC N 7670 Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.8; odlomek Novec; AE 2, Constantius II., kovan 350; KN 90. prežgano; b. črno; š. 3,8 cm; v. 4,5 cm; št. odl. zapognjenega ustja in ostenja lonca; F GK 1.2; 1241 SE 6024; kv. E129; PN 6192; inv. št. PMC N 7689 1; 19 g. Novec; AE 1, Iulianus, kovan 361–363; KN 96. 1231 1242 SE 6024; kv. F128; PN 6029b; inv. št. PMC N 7696 SE 3320; kv. G115; PN 3190 Novec; AE 3, Valentinianus I., kovan 364–375; KN 100. Bronasta žlindra ali del livarskega lončka, z zaobljeno zunanjo površino; žlindra; dl. 4,9 cm; š. 4 cm; db. 1,2 cm; št. odl. 1. 1243 SE 6024; kv. E129; PN 6189; inv. št. PMC N 7697 SE 3313 Novec; AE 3, Valentinianus I., kovan 364–375; KN 98. 1232 1244 SE 6024; kv. E129; PN 6191; inv. št. PMC N 7695 SE 3313; kv. G113; Novec; AE 3, Gratianus, kovan 367–375; KN 107. PN 9033; inv. št. PMC 1245 L 385 SE 6024; kv. E130; PN 6201; inv. št. PMC N 7683 Novec; AE 3, Valentinianus I., Valens, Gratianus ali Valentinia Marmor; votivni oltar/ara -nus II., kovan 364–378; KN 101. posvečen Sabaziju; ohra- njeno je profilirano ovršje; 1246 SE 6029; kv. E131; PN 6012; inv. št. PMC N 7710 na ravnem napisnem Novec; AE 2, Gratianus, Valentinianus II. ali Theodosius I., polju je ohranjeno ime kovan 378–383; KN 111. božanstva (zelo slabo vi-1247 dno): z napisom SABASIO SE 6029; kv. F131; PN 6025 /–– (v. črk: 3 cm); spodnja Igla vrste stilus 5d1; igla z vrhom, oblikova- polovica are manjka; nim v žličko/s sploščenim in zapognjenim kamen; dl. 30 cm; š. 24 cm; db. 11,5 cm, teža 1190 g; št. odl. 1. zaključkom, profiliranim vratom in s pravoko- SE 7005 ka; bron; dl. 13,7 cm; š. kocke na igli: 0,5 cm; tno predrto odebelitvijo kvadratnega prese- 1233 pr. igle: 0,3 cm; št. odl. 1; analogija: Knific, SE 7005; kv. F112; obd. 777 Temna keramika s premazom; Ce II.2.3 (PTS Drag. 40); odlo Bitenc et al. 2001, 50, št. 142; 55, št. 155.-mek enostavnega ustja in ostenja polkrožne sklede; F N 2.2b; dimljeno; groba neprečiščena izvedba; b. siva; bp. temno siva; premaz ni ohranjen; š. 4,7 cm; v. 4,5 cm; št. odl. 1; 16 g. 1234 SE 7005; kv. F112; PN 7002 Svetla keramika s premazom; Ce II.2.1–4; ostenje sklede ornamentirano s koleščkanjem; F N 2.1; b. svetlo rdeča; slabo ohranjen rdeč mat premaz; dl. 3,8 cm; š. 3,1 cm; št. odl. 1; 1248 SE 6024; kv. F128; PN 6001 datacija: rimski čas. Bucika z okroglo glavico; bron; dl. 2,6 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1; 1235 datacija: novi vek. SE 7005; kv. F112; obd. 778 Fina kuhinjska keramika; Ce II.4.1.2 ali Ce 1249 SE 6024; kv. F127; PN 6024 II.5.1.2; odlomek S–ustja in lečastega ostenja Okrasni zaključek v obliki grifona; bron; dl. 4,9 cm; š. 2 cm; pr. trinožnika ali sklede; pod ustjem vodoravna 1,2 cm; št. odl. 1. kanelura; F N 3.2; b. črna do rjava; š. 4 cm; v. 4,4 cm; št. odl. 1; 21 g. 1250 SE 6024; kv. F127; PN 6026 Razcepka; bron; dl. 2,8 cm; š. 0,3 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. SE 2001 = SE 2060 = SE 2040 = SE 4076 = SE 6073 1251 SE 2001; kv. E147; PN 2034 Odlomek trna žeblja; bron; dl. 2,5 cm; pr. 0,4 cm; št. odl. 1. SE 6043 = SE 6041 = SE 6024 = SE 6028 = SE 6029 = 1236 SE 6043; kv. E134; PN 6087; inv. št. PMC N 7674 Novec; denarij, Severus Alexander, kovan 223; KN 19. 1252 SE 2060; kv. G126; PN 2080 Odlomek pločevine, verjetno del ustja posode ali okova; bron; 1237 SE 6024; kv. F126; PN 6015; inv. št. PMC N 9288 dl. 4,3 cm; š. 1,5 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. 68. Novec; nummus, Constantinus I. (Helena), kovan 324–329; KN 1253 SE 6024; kv. F126; PN 6027 Okrasni žebelj s polno polkrožno glavico, trn zapognjen na 1238 SE 6024; kv. F127; PN 6009; inv. št. PMC N 7676 razdalji 1,7 cm; železo; dl. 3,2 cm; v. glavice 0,6 cm; pr. 1 cm; št. Novec; centenionalis, Constantinus I., kovan 326–328; KN 65. odl. 1. 1239 SE 6028; kv. F132; PN 6070; inv. št. PMC N 7705 1254 SE 6024; kv. E130; PN 6119 Novec; centenionalis, Constans ali Constantius II., kovan Kovan žebelj; železo; dl. 7 cm; š. 1,6 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 3. 341–348; KN 85. 840 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1230 1235 1247 1248 1249 1250 1252 1253 1230 SE 3320, 1235 SE 7005, 1247 SE 6029, 1248–1253 SE 6024; 1230, 1235 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 1230 SE 3320, 1235 SE 7005, 1247 SE 6029, 1248–1253 SE 6024; 1230, 1235 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 841 1255 SE 6043; kv. E133; PN 6089; inv. št. PMC L 394 1260 SE 6043; kv. E132; PN 6088 Marmor; nagrobna plošča; ohranjen del ravnega napisnega Kozarec/čaša na visoki nogi Isings 111; odlomek visoke noge z polja z ohranjenim besedilom: [––]/ V S/ MESSA [–– (v. črk odebeljenim robom in polnim zgornjim delom ter delom oste- 3,5–4,5 cm).; kamen; š. 17 cm; v. 10 cm; db. 6,5 cm; št. odl. 1. nja/dna; rjavkasto rumenkasto prosojno steklo; pihano; zraven še odlomek zelenega pihanega stekla – morda novi vek del; pr. d. 3,5 cm; št. odl. 2; datacija: (sredina) 5.–6. (8.) stoletje. 1256 SE 6041; kv. F130; PN 9028 Marmor; nagrobna plošča; z oznako A...; ohranjen del rav- nega roba, klesan s koničastim dletom; kamen; dl. 8,5 cm; š. 7 cm; db. 4,5 cm; št. odl. 1; 31 g. 1261 SE 6043; kv. F128; PN 9063 1257 Kozarec/čaša na visoki nogi Isings 111; odlomek spodnjega dela SE 6024; kv. F128; PN 6039 polkrožnega dna in zgornjega dela visoke noge; pihano; rjavka - Marmor; arhitekturni element; del preklade ali baze stebra; sto rumenkasto prosojno steklo; dl. 2,3 cm; š. 2,4 cm; št. odl. 1. ohranjena zaokrožena stopnica (š. 3 cm); kamen; dl. 9 cm; š. 8 cm; db. 3 cm; št. odl. 1; 226 g. 1262 SE 2060; kv. F131; PN 2070 Kaplja, ostanek proizvodnje, prosojno zelen- kasto modrikasto steklo; dl. 2,2 cm; š. 0,7 cm; db. 0,45 cm; št. odl. 1. 1263 SE 2060; kv. F132; obd. 63 Italska sigilata; Consp. 21 odlomek ostenja krožnika; F Aretina A; b. temno roza; bleščeč rdeč premaz; dl. 3,1 cm; š. 1,4 cm; št. odl. 1. 1258 SE 6024; kv. F128; PN 6040 1264 SE 2001; kv. D153; obd. 45 Marmor; arhitekturni element; odlomek kosa, ki ima ohra- Galska sigilata; skodelica; manjši odlomki ostenja; F GTS; b. njeno eno obdelano stranico, klesano s koničastim dletom. rdeča; rdeča; š. 3,5 cm; v. 1 cm; št. odl. 8. Kamen; dl. 15 cm; š. 8,5 cm; pr. 6,2 cm; št. odl. 1; 1217 g. 1265 SE 6024; kv. E130; obd. 391 Galska sigilata; Drag. 18/31; ostenje sklede; F GTS; sekundarno prežgano; b. svetlo sivkasto rjava; lisast temno rdeč in temno rjav mat premaz; dl. 7,8 cm; š. 3,5 cm; št. odl. 1. 1266 SE 2001; kv. D153; obd. 46 Afriška sigilata; Hayes 50B; odlomek ustja in ostenja; F AS C 3/4 ali D 1; b. opečnato rdeča; zelo slabo ohranjen opečnato 1259 SE 4073 rdeč premaz; š. 5,5 cm; v. 2,4 cm; št. odl. 1. mnite plošče, ki ima na Glazirana keramika; skleda Ce II.3.1; skleda z vodoravnim ustjem z dvema plitvima kanelurama; F N 4.1; b. svetlo rdeča; spodnji površini ostanke zelenkasta glazura na np in le zp ustja; š. 3,4 cm; v. 3,7 cm; št. mlate (morda sekundarna element; odlomek ka 1267 SE 2040; kv. D147; obd. 64-Marmor; arhitekturni uporaba). Zgornja površina odl. 1. je klesana s koničastim dle- 1268 SE 2060; kv. G123, 124; obd. 78 tom. Iz terenske fotografije Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek ostenja ramena je razvidno, da je bil kamen s koleščkanim okrasom; F RČ 1; b. svetlo rdeča; na obeh p. uporabljen pri izgradnji mat rdeč premaz; dl. 3,1 cm; š. 5,1 cm; št. odl. 1. zidu; kamen; dl. 52 cm; š. 22 cm; db. 6,5 cm; št. odl. 1. 842 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1260 1261 1266 1267 1248, 1249, 1250, 1253 SE 6024, 1252 SE 2060, 1260, 1261 SE 6043; 1266 SE 2001; 1267 SE 2040; 1291, 1292 SE 3101; 1267 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 1260, 1261 SE 6043, 1266 SE 2001, 1267 SE 2040; 1267 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 843 1269 SE 6024; kv. E130; PN 6193 1283 SE 3101; kv. I 117; PN 3041; inv. št. PMC N 7657 Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek Novec; centenionalis, Constantinus I. (Urbs Roma), kovan ostenja okrašen z vrezi in bunkicami (okras 327–337; KN 83. svetlo rdeč; dl. 4,4 cm; š. 3,6 cm; št. odl. 1; data Drexel I); F RČ 1; b. svetlo rdečkasto rumena; 1284 SE 3101; kv. I 117; PN 3049-cija: rimski čas. Novec; centenionalis, Constantinus I., kovan 330–335; KN 72. 1270 1285 SE 3261; kv. I 115; PN 3143b; inv. št. PMC N 9482 SE 2060; kv. G128; PN 2077 Novec; centenionalis, Constantinus I., kovan 330–333; KN 69. Temna namizna keramika; lonec; ravno dno in ostenje lonca; F NK 2.2; b. v jedru svetlo siva, proti robovoma temno siva; v. 1286 SE 3261; kv. I 115; PN 3143d; inv. št. PMC N 9483 2,6 cm; pr. d. 6,4 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. Novec; centenionalis, Constantinus I. (Urbs Roma), kovan 1271 330–337; KN 77. SE 2001; kv. E155; obd. 4 Fina kuhinjska keramika; Ce I.; odlomka ustja in ostenja lonca; 1287 SE 3261; kv. I 115; PN 3143c; inv. št. PMC N 9484 F NK 3.2; b. črna; dl. 1,9 cm; š. 2,7 cm; št. odl. 2. Novec; centenionalis, Constantinus I., kovan 334–335; KN 71. 1272 SE 2040; kv. D149; PN 2014 1288 SE 3101; kv. K 119; PN 3027; inv. št. PMC N 7632 Groba kuhinjska keramika; Ce I.3; lonec kroglastega trupa s Novec; AE 3, Constans, kovan 348–350; KN 86. pravokotno izvihanim odebeljenim in pravokotno preobliko- vanim ustjem; F NK 1.2; b. črna; v. 4,6 cm; pr. u. 13 cm; št. odl. 1; 1289 SE 3101; kv. J 120; PN 3080; inv. št. PMC N 9290 datacija: rimski čas. Novec; AE 3, Constantius II., kovan 351–361; KN 92. 1273 1290 SE 3101; kv. H 120; PN 3132; inv. št. PMC N 7642 SE 2001; kv. E148; obd. 773 Novec; AE 3, Valentinianus I., Valens, Gratianus ali Valentinia-Groba kuhinjska keramika; Ce I.4.5, var. 2; odlomek dolgega nus II., kovan 364–378; KN 102. pod kotom zapognjenega ustja in ostenja lonca; rob ustja je na koncu navpično odrezan; F GK 1.2; b. črna; bp. rjava do 1291 SE 3101; kv. K 119; PN 3028 črna; š. 6,3 cm; v. 3,1 cm; št. odl. 1; 21 g. Posrebren masiven trn pasne spone; trn je trapezastega prese- 1274 ka, z navzdol zapognjenim vrhom; spodnja površina je ravna; SE 2060; kv. G128; PN 2076 zadnji del trna je okrašen z odebelitvijo ali izrastkom v predrti Groba kuhinjska keramika; Ce I.; odlomki ravnega dna lonca; tehniki (verjetno ulito) s tremi ovali; zadnja ploskev odebelitve F GK; b. zelo temno siva; v. 2,3 cm; pr. d. 9,6 cm; št. odl. 3; je dodatno okrašena s trikotno odebelitvijo in navpičnim nizom datacija: rimski čas. vodoravnih vrezov; ohranjen je le del zakovice 1275 SE 2060; kv. G129; PN 2081; obd. 26 ali zanke za pritrditev na os spone; F riši; bron; Groba kuhinjska keramika; Ce VII.3; držaj in del ostenja pokro - dl. 3,6 cm; š. 1,5 cm; št. odl. 1. va; F GK 1.2; b. črna; š. 5,3 cm; v. 2,4 cm; št. odl. 1. 1292 SE 3101; kv. H 119; PN 3103 1276 SE 4076; kv. C, D 140, 141, 142; obd. 836 Močno profilirana fibula Almgren 70/73c; odlomek loka Kuhinjska keramika; odlomka visečega ustja in ostenja lonca; trapezastega preseka, rombično oblikovana glava, z notranjim F SNV; prežgano; b. bež; š. 5,8 cm; v. 3 cm; št. odl. 1; 18 g; poudarkom; gumb poudarjen le na zgornji strani, na spodnji datacija: zgodnji novi vek. rahlo nakazan; dvodelna; vidne dve luknjici na ploščici za 1277 vdevanje peresovine; delno poškodovana peresovina, brez SE 2060; kv. G126, 127; obd. 94 igle (ohranjeni le 4 navoji); noga s polno nogo in profiliranim Afriška amfora; odlomek značilno narebrenega ostenja; F AA; gumbom, štrlečim naravnost!; ležišče b. rdeča; dl. 7 cm; š. 5,6 cm; št. odl. 1. za iglo in igla manjkata; F riši; bron; SE 4072 dl. 5,2 cm; š. 1,5 cm; v. 1,6 cm; št. odl. 1; 1278 datacija: rimski čas. SE 4072; PN 4022 Marmor; večja obdelana marmorna plošča; kamen. 1293 SE 3101; kv. J 118; PN 3098 SE 3101 = SE 3261 = SE 3272 menje za živali; bron; dl. 10,1 cm; š. 1,5 cm; db. 0,3 cm. Večji okov D–oblike ali del obroča večje pasne spone za jer- 1279 SE 3101; kv. I 120; PN 3126; inv. št. PMC N 7650 1294 SE 3101; kv. J 118; PN 3100 Novec; as, nedoločljiv, kovan 1.–2. stoletje; KN 121. Trn žebljička ali zakovice; bron; dl. 1,3 cm; š. 0,3 cm; db. 1280 0,15 cm; št. odl. 1. SE 3261; kv. I 115; PN 3148; inv. št. PMC N 7640 Novec; nummus, Licinius I., kovan 313–315; KN 61. 1295 SE 3261; kv. I 115; PN 3149 1281 Ploščat okov pasu oz. zanka iz traku z nesklenjenimi stanjša- SE 3261; kv. I 115; PN 3143a; inv. št. PMC N 9481 Novec; centenionalis, Constantinus I., kovan 324–325; KN 66. nimi konci, razvito; bron; dl. 4,4 cm; š. 0,4 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 1282 SE 3272; kv. I 116; PN 3182; inv. št. PMC N 7639 Novec; centenionalis, Constantinus I. (Crispus), kovan 1296 SE 3261; kv. G114; PN 3155 324–329; KN 67. Kaveljček s tulastim nastavkom za ročaj (za preslico); bron; dl. 4,3 cm; š. 1,1 cm; db. 3–0,3 cm; št. odl. 1. 844 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1291 1292 1295 1296 1248, 1249, 1250, 1253 SE 6024, 1252 SE 2060, 1260, 1261 SE 6043; 1266 SE 2001; 1267 SE 2040; 1291, 1292 SE 3101; 1267 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 1291, 1292 SE 3101, 1295, 1296 SE 3261; merilo 1 : 2. 845 1297 SE 3272; kv. H 116; PN 3181 1312 SE 3261; kv. I 114; PN 3137 Odlomek peresovine fibule; bron; dl. 0,6 cm; š. 0,7 cm; db. Okrogla ploščica; železo; št. odl. 1. 0,1 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. 1313 SE 3272; kv. I 116; PN 3183 1298 SE 3272; kv. H 116; PN 3196 Trn žeblja; železo; dl. 5,3 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 1. št. odl. 1. Riha 11.; Bikonično poliedrična jagoda, svetlo modre barve s temnejšimi linijami; poldrag kamen, umetna masa ali modro 1299 bron; dl. 1,7 cm; š. 1,5 cm; v. 0,7 cm; db. 0,2 cm; Odlomek pločevine z zakovico s ploskim tnom; 1314 SE 3101; kv. J 119; PN 3009 SE 3101; kv. J 119; PN 3023 neprosojno steklo; dl. 1,1 cm; db. 0,9 cm; št. odl. 1. odl. 1. Galska sigilata; Drag. 37; odlomek ostenja z reliefnim okrasom; jajčni niz na vrhu friza, v frizu 1300 zakovico v vogalu; bron; dl. 2,7 cm; š. 2,1 cm; db. 0,1 cm; št. Odlomek pravokotnega pločevinastega okova s predrtino za 1315 SE 3101; kv. K 118; obd. 128 SE 3101; kv. J 119; PN 3025 človeška (ženska) figura obrnjena v desno in ptič; Odlomek tanke pločevine; bron; dl. 2,4 cm; š. 1,2 cm; db. F GTS južnogalska; b. roza; rdeč mat premaz; v. 1,5 cm; pr. d. 0,2 mm; št. odl. 1. 3,7 cm; št. odl. 1. 1301 SE 3101; kv. K 119; PN 3026 1316 SE 3101; kv. K 118; PN 3053; obd. 164 Zavit odlomek ulitega predmeta; bron; dl. 1,3 cm; db. 0,4 cm; Galska sigilata; Curle 23; krožnik z izvihanim ravno zaključenim št. odl. 1. ustjem, ostenje se ostro prelomi v zgornji tretjini višine krožni- 1302 ka in poševno teče do visoke prstanaste noge; F GTS vzhodna; SE 3101; kv. L 119; PN 3030 Manjši odlomek pločevine, verjetno okova; bron; dl. 1,6 cm; š. 10,5 cm; št. odl. 4; datacija: druga polovica 2. stoletja. b. rdeča rdeč bleščeč premaz; v. 4,5 cm; pr. u. 24 cm; pr. d. 0,7 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 1303 SE 3101; kv. K 117; PN 3071 Tanka nesklenjena zankica; bron; dl. 0,9 cm; š. 0,6 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 1304 SE 3101; kv. J 120; PN 3079 Odlomek zapognjene sploščene paličice, morda del okova ali del trnka; bron; dl. 2,8 cm; š. 0,2 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 1305 SE 3101; kv. H 120; PN 3133 Stopljen odlomek pločevine; bron; št. odl. 1. 1306 SE 3101; kv. I 119; PN 3090 Kroglici ali kapljici ulivanja; bron; št. odl. 2. 1307 SE 3101; kv. I 120; PN 3084 Odlomek surovca ali ingota; bron; dl. 2,6 cm; š. 2,3 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 5. 1308 SE 3101; kv. K 118; PN 3033 Manjši ulit odlomek; bron; dl. 1,1 cm; š. 0,5 cm; db. 0,3 cm; št. odl. 1. 1309 1317 SE 3101; kv. F118; obd. 144 SE 3101; kv. J 120; PN 3022 Galska sigilata; Drag. 37; odlomek ustja in ostenja sklede; F Amorfen kos, deloma pretopljen; bron; dl. 3,2 cm; š. 1,3 cm; GTS; b. rdeča; rdeč rahlo bleščeč premaz; š. 7,2 cm; v. 3,5 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 1. št. odl. 1. 1310 SE 3101; kv. H 118; PN 3043 Žebljiček, verjetno okovni za čevlje, s polkrožno glavico; žele- zo; dl. 1,2 cm; š. 0,8 cm; št. odl. 1. 1311 SE 3101; kv. J 117; PN 3047 Objemka ali krožna zagozda s štirimi trni; železo; dl. 12,8 cm; š. 4,2 cm; pr. 3,2 cm; št. odl. 1. 846 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1299 1304 1307 1310 1312 1314 1315 1316 1295,1296 SE 3261, 1299, 1304, 1307 SE 3101; 1295 -1314 merilo 1:2, ostalo merilo 1:3 SE 3101, merilo 1 : 2. 847 1318 SE 3101; kv. L 118; PN 3032; obd. 32 rjava; rjavosiv mat premaz na zp, siv premaz na np; š. 5,5 cm; Galska sigilata; Drag. 37; odlomek ostenja v. 3,9 cm; št. odl. 3. sklede z reliefnim okrasom; F GTS; b. svetlo 1329 SE 3101; kv. K 118; obd. 152 rdeča; rahlo bleščeč rdeč premaz; š. 2,9 cm; v. Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek ostenja okrašen 2,4 cm; št. odl. 1. z vrezi in bunkicami (okras Drexel I); F RČ 2/3; sekundarno 1319 SE 3101; kv. L 118; PN 3032; obd. 33 prežgana; b. svetlo sivkasto rjava; črn mat premaz na zp, rdeč- Galska sigilata; Drag. 37; manjši odlomek kasto rjav spran premaz na np; š. 6,1 cm; v. 4,7 cm; št. odl. 1. ostenja z jajčnim nizom; F GTS; b. rdeča; rdeč 1330 SE 3101; kv. H 119; obd. 502 bleščeč premaz; š. 2,9 cm; v. 3,7 cm; št. odl. 1. Tehnična keramika; Ce VIII.9.1 pi-1320 SE 3101; kv. L 118; PN 3032; obd. 34 ramidalna utež; odlomek; F Teg; b. Galska sigilata; najverjetneje Drag. 37; manjši odlomek ostenja oranžna; š. 7 cm; v. 12,8 cm; št. odl. 1. sklede z reliefnim okrasom; F GTS; b. rdeča; rdeča; dl. 2,9 cm; š. 2,3 cm; št. odl. 1. 1321 SE 3101; kv. L 118; PN 3032; obd. 31 Galska sigilata; morda Drag. 37; manjši od- lomek posode z žigom CAST…; najverjetneje polni žig CASTVSFE; F GTS vzhodna (Rheinza- bern); b. rdeča; rdeč bleščeč premaz; dl. 3,1 cm; š. 2 cm; št. odl. 1; datacija: 150–190. 1322 SE 3101; kv. J,K,L 118, 119; obd. 131 1331 SE 3101; kv. H 117; PN 3046 Galska sigilata; skleda; manjši odlomek ostenja sklede z relief- Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX ali X; nim okrasom; F GTS; b. rdeča; mat rdeč premaz; dl. 2,5 cm; š. odlomek ramena; F O3; b. rdeča; dl. 3,6 cm; š. 2,3 cm; št. odl. 1. 1,5 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. 1323 SE 3101; kv. J 118; obd. 132 SE 7012 Galska sigilata; skleda; manjši odlomek ostenja z reliefnim okrasom jajčnega niza; F GTS; b. rdeča; svetleč rdeč premaz; 1332 SE 7012; kv. F110; PN 7000 dl. 2,3 cm; š. 1,7 cm; št. odl. 1. Apnenec; prežgana krogla; kamen; pr. 4,5 cm; št. odl. 1; 141 g. 1324 SE 3101; kv. G117; obd. 244 Temna keramika s premazom; Ce II.2.1.1 (PTS Drag. 37); pol- kroglasta skleda odprte oblike z navzven odebeljenim ustjem, 1333 SE 7012; kv. G108; PN 7003; inv. št. PMC L 393 zp okrašena s koleščkanim okrasom; F N 2.1; sekundarno Marmor; arhitekturni element; baza ali kapitel stebra, profilira- prežgana; b. svetlo rdeča; rjavkasto rdeč do črn mat premaz; no; danes počeno na dva dela; krožni del (d. 31 cm; š. 8,5 cm; v. 4,7 cm; pr. u. 20 cm; št. odl. 1. v. 5,5 cm); kamen; dl. 32 cm; š. 13,5 cm; v. 5 cm; št. odl. 2; 6314 g. 1325 SE 3101; kv. J 119; obd. 776 Temna keramika s premazom; Ce II.2.2 (PTS globoka skleda Drag. 35/36); odlomek zavihanega ustja in ostenja polkrožne sklede; F N 2.2a; dimljeno; b. svetlo rdeča; bp. zelo temno siva; sledi temno sivega premaza; š. 7,3 cm; v. 6,5 cm; št. odl. 2; 66 g. 1326 SE 3101; kv. J 119; obd. 772 Temna keramika s premazom; Ce II.2.3 (PTS Drag. 40); odlomek pokončnega ustja in ostenja polkrožne sklede; pas koleščkanja na polovici ZP; F N 2.2b; b. siva; bp. temno siva; temno siv premaz; š. 6,3 cm; v. 4,5 cm; št. odl. 1; 27 g. SE 3229 1327 SE 3261; kv. H 113; obd. 779 Temna keramika s premazom; Ce II.2.4 (PTS Drag. 44); odlo 1334 SE 3229; kv. H 113; PN 3109; inv. št. PMC N 7634 - mek ostenja globoke sklede z rebrom; na zgornjem delu pas Novec; antoninianus, Claudius II., kovan 268–270; KN 49. siva; črn premaz; š. 6,4 cm; v. 6 cm; št. odl. 1; 37 g. Novec; antoninianus, Aurelianus, kovan 270; KN 51. koleščkanja; F N 2.2b; dimljeno; b. rozasiva; bp. zelo temno 1335 SE 3229; kv. H 115; PN 3106; inv. št. PMC N 9491 1328 SE 3101; kv. J 118; obd. 143 1336 SE 3229; kv. H 114; PN 3101 Keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalno izdelana recijska čaša; Ploščat okov ovalne oblike s kratkim trnom; železo; dl. 5,4 cm; odlomka ostenja čaše z bunkicami in poševnimi vrezi (okras š. 2 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1. Drexel I); F RČ 2/3; sekundarno prežgana; b. svetlo sivkasto 848 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1318 1319 1321 1322 1324 1328 1318, 1319, 1321, 1322, 1324, 1328 SE 3101; 1324, 1328 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. SE 3101; 1324, 1328 merilo 1 : 2. 849 1337 SE 3229; kv. I 115; PN 3099 1352 SE 3100; kv. G118; PN 3082 Sponka za lase; bron; dl. 3,6 cm; š. 1,2 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1; Riha tip 12.26, var. 4; Igla z drobno okroglo glavico in še enim datacija: sodobno. kroglastim členom na vratu; okrogel presek; bron; dl. 7,3 cm; š. SE 3240 0,3 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 2. 1338 SE 3240, kv. G115, PN 3139 Amorfni sprijeti odlomki; bron; dl. 2,8 cm; št. odl. 1. 1353 SE 3100; kv. K 120; PN 3078 Novec; polkrožni ploščici, bron, a) dl. 0,9 cm, š. 0,5 cm, db. 0,5 cm; b) dl. 0,9 cm, š. 0,6 cm, db. 0,5 mm. 1354 SE 3100; kv. F118; PN 3073 SE 3138 0,5 mm; št. odl. 2. Odlomek tanke pločevine; bron; dl. 1,6 cm; š. 0,7 cm; db. 1339 SE 3138; kv. J 113; PN 3136; 1355 SE 3100; kv. G119; PN 3059 inv. št. PMC N 7680 Trn pasne spone; bron; dl. 2,2 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. Novec; as, nedoločljiv, kovan prva polovica 1. stoletja; KN 120. 1356 SE 3100; kv. J 119; PN 3012 Bucika; bron; dl. 2,9 cm; pr. glavice: 0,2; stebla: 0,1 cm; št. odl. 1; SE 3100 = SE 3138 = SE 3189 = SE 3240 datacija: novi vek. 1340 SE 3100; kv. F119; PN 3066 1357 SE 3100; kv. G119; PN 3064 Novec; antoninianus, Claudius II., kovan 268–270; KN 41. Trn žeblja; železo; dl. 3,4 cm; db. 1 cm; št. odl. 1. 1341 SE 3100; kv. G118; PN 9023 1358 SE 3100; kv. G120; PN 3013 Novec; antoninianus, nedoločljiv, kovan druga polovica 3. Marmor; arhitekturni element; stoletja; KN 129. polovica pravokotne plošče. Na 1342 ohranjenem robu je fino klesana SE 3100; kv. G120; PN 3118; inv. št. PMC N 7631 z zobatim dletom (4 zob); kamen; Novec; centenionalis, Constantinus I. (Constantinopolis), kovan št. odl. 1. 330–333; KN 78. 1343 SE 3138; kv. I 115; PN 3085; inv. št. PMC N 7633 Novec; centenionalis, Constantinus I. (Constantinopolis), kovan 330–337; KN 79. 1344 SE 3189; kv. F118; PN 3128; inv. št. PMC N 7641 Novec; centenionalis, Constantinus I. (Constantius II.), kovan 335–336; KN 75. 1359 SE 3240; kv. F115; PN 9029 1345 SE 3138; kv. H 115; PN 3057 Marmor; odlomek; na eni stranici vi- Novec; AE 4, Valentinianus II., Theodosius I., Arcadius ali Ho- den polkrožen rob (d. 3,5 cm); kamen; norius, kovan 388–403; KN 115. dl. 7,5 cm; š. 4 cm; db. 3,5 cm; št. odl. 1346 1; 158 g. SE 3138; kv. I 113; PN 3134 Zapah z osrednjo vdolbino; bron; dl. 7,3 cm; š. 1,5 cm; v. 0,9 cm; db. 0,35 cm; št. odl. 1. 1347 SE 3138; kv. I 115; PN 9016 Odlomek spodnjega dela igle ali šivanke; bron; dl. 4,4 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 1348 SE 3100; kv. F118; PN 3061 Žebelj s sploščeno glavico in zapognjenim trnom; bron; dl. 1,2 cm; š. 1,1 cm; v. 1,4 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. 1349 SE 3100; kv. G118; PN 3060a Drobna igla z okroglo glavico ali del fibule; bron; dl. 1,4 cm; pr. 1360 SE 3240; kv. F115; PN 9030 0,35 cm; št. odl. 2. Kamen, del roba prekrit s staljenim zelenka- 1350 stim steklom, površina delno; kamen; SE 3100; kv. G118; PN 3060b dl. 4,8 cm; š. 4 cm; št. odl. 1. Slabo ohranjen odlomek noge in loka fibule; verjetno stopljen; bron; dl. 2,3 cm; š. 1 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 2. 1351 SE 3100; kv. F118; PN 3083 Odlomek zgornjega dela trna žeblja; bron; dl. 0,7 cm; š. 0,6 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 1. 850 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1346 1347 1348 1352 1356 1337 SE 3229, 1346, 1347 SE 3138, 1348, 1352, 1356 SE 3100; merilo 1 : 2. 1346, 1347 SE 3138, 1348–1356 SE 3100; merilo 1 : 2. 851 1361 SE dno 3100; kv. K 118; PN 3040 SE 6235 vlečeno prstanasto nogo; zelenkasto modrika Kozarec ali čaša; odlomek dna in ostenja z iz- 1371 SE 6235; kv. E134; PN 6079; inv. št. PMC N 7692-sto naravno pihano steklo; dl. 2,3 cm; š. 1,9 cm; Novec; sestercij, Severus Alexander, kovan 231–235; KN 20. pr. d. 3,4 cm; št. odl. 1. 1372 SE 6235; kv. E134; PN 6080; inv. št. PMC N 7682 1362 Novec; AE 3, Valens, kovan 367–375; KN 103. SE 3100; kv. F118; PN 3077 Polkrožna čaša Isings 96; odlomek kleka- 1373 SE 6235; kv. D134; PN 6081; inv. št. PMC N 9250 stega ustja in ostenja čaše; rob odrezan; Novec; AE 2, Gratianus, kovan 378–383; KN 110. pihano, skoraj brezbarvno prosojno steklo z zelenkastim tonom; dl. 4,7 cm; š. 2,8 cm; 1374 SE 6235; kv. E134; PN 6082; obd. 317 št. odl. 1. Melnica; Ce II.6.1; odlomki melnice z vodoravnim ustjem, rob ustja je zapognjen navzdol; na zgorni površini dve kaneluri in 1363 SE 3100; kv. L 118; obd. 294 notranje rebro; zgornja tretjina NP in ustje prevlečeni s pre - Svetla namizna keramika; Ce VIII.2; odlomek ostenja cedila; F mazom, apnenčev posip v notranjosti; F N 2.1; b. svetlo rdeča; N 1.1; dl. 3,3 cm; š. 2,6 cm; št. odl. 1. mat svetlo rdeč premaz; v. 7,4 cm; pr. u. 28 cm; št. odl. 4. 1364 SE 3100; kv. H, I 118; obd. 157 1375 SE 6235; kv. E134; obd. 395 Melnica; Ce II.6; odlomka ostenja in dna; F N 1.1; b. roza; š. Melnica; Ce II.6.1; odlomka melnice z vodoravnim ustjem, zgor - 13,8 cm; v. 5,3 cm; št. odl. 3. nja tretjina NP in ustje prevlečeni s premazom, apnenčev posip v notranjosti; F N 2.1; b. siva v jedru, proti robovom svetlo rdeča; 15.4 Faza 4 svetlo rdeč mat premaz; dl. 5,6 cm; š. 4,7 cm; št. odl. 2. 1376 SE 6235; kv. E135; PN 6084 Podfaza 4a Marmor; odlomek arhitekturnega elementa; iz terenske fo- tografije je razvidno, da so bili skupaj najdeni G1376, G1379, SE 4031 G1378 in G1377; morda gre za elemente grobne konstrukcije, ki je bila na neki točki opuščena in preuporabljena; kamen; dl. 1365 6,1 cm; š. 3,6 cm; št. odl. 1. SE 4031; kv. D146; PN 4010 Kopito sulice ali špičast okov drugega lesenega pred- meta; špičast tulec zavite pločevine s luknjicami za pritrditev zakovic; bron; dl. 5,7 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 1366 SE 4031; kv. C141; obd. 387 Amfora Dressel 30/Keay 1B; ovratnikasto ustje, vrat in del ročaja; F A afriška/mavretanska; b. svetlo rdeča; v. 7,1 cm; pr. u. 1377 SE 6235; kv. E135; PN 6085; inv. št. PMC L 395 8 cm; š. ročaja 3,3 cm; št. odl. 1. Marmor; nagrobna stela; plošča z napisom (E× TESTAME(NTO)/ SE 4059 TROSIAE SEVERAE/MATRIS/FONTEIA ROMANA/FACIVND(UM) CVRAV(IT)); –– Lai –– (tes)tamento /–– Trosiae Severae/ma - 1367 SE 4059; kv. C146; PN 4014 tris/Fonteia(e) Romana/faciund curav(unt) –– (v. črk 3,5 cm); Svetla namizna keramika; odlomek posode; F N 1.1 (nepreči- odlomek spodnjega dela stele z ravnim poljem, ki ga obdaja ščena); b. rdečkasto rumena; št. odl. 1; datacija: rimski čas. profiliran okvir; morda gre za elemente grobne konstrukcije; SE 2117 kamen; dl. 72 cm; v. 53,3 cm; db. 17,5 cm; št. odl. 1. 1368 SE 2117; kv. E139; PN 2079 Fina kuhinjska keramika; Ce I.; odlomki ravnega dna in ostenja lonca; F NK 1.2; b. zelo temno sivkasto rjava, proti robovoma rjava; v. 6,4 cm; pr. d. 12,2 cm; št. odl. 5. 1369 SE 2117; kv. F139; PN 2074; obd. 24 Amfora; odlomek vratu, zp kanelirana; F A vzhodna; b. svetlo rdeča, na zp bledo roza sloj; dl. 9,9 cm; š. 12,2 cm; št. odl. 1. 1370 SE 2117; kv. E, F 139; obd. 168 Namizna lončenina (trda); lonec; odlomek ostenja lonca s horizontalnimi nizi globokih vtisov; b. svetlo rjava, np svetlo rdeča, zp roza; š. 4,8 cm; v. 3,7 cm; št. odl. 1; datacija: 14. in 15. stoletje. 852 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1362 1361 1365 1366 1374 1370 1361, 1361 SE 3100, 1365, 1366 SE 4031, 1374 SE 6235, 1381 SE 6269, 1384 SE 6225, 1361-1365, 1384, 1385 merilo 1 : 2, 1366-1347, 1381 merilo 1 : 5. 1361, 1362 SE 3100, 1365, 1366 SE 4031, 1370 SE 2117, 1374 SE 6235; 1366, 1374 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 853 1378 SE 6235; kv. 1384 SE 6225; kv. D132; PN 6075 E135; PN 6086 Kozarec/čaša na visoki nogi Isings Marmor; del baze 111; odlomek visoke noge z ode- kompozitne are; verje- beljenim robom; pihano; rjavkasto tno del ogredja (ang. prosojno steklo; pr. d. 3,6 cm; št. entablature), na kar odl. 1; datacija: (sredina) 5.–8. nakazuje sama oblika stoletje. in ohranjeni deli: cyma recta, corona (š. 5 cm), ovolo in cyma reversa. Na skrajnem levem delu je predhodno izravnana površina za nadaljnjo obdela- vo. Morda na tem delu ni dokončan okras, ker se je tu vezal SE 5064 G1379 1385 SE 5064; kv. D119; PN 5007 ; morda gre za elemente grobne konstrukcije; kamen; z drugim arhitekturnim elementom. Del iste arhitekture kot dl. 53 cm; š. 25 cm; v. 18,5 cm; št. odl. 1. Obročasta fibula Sellye 1/Jobst 36B; trikotnega preseka, po- ševnima rebroma na vsaki strani SE 6278 stika pravokotnega podaljška z 1379 okroglim locnom; vrh podaljška SE 6278; kv. E135; PN 6083 okrašen z dvema kanelurama; verjetno del ogredja (ang. en- 6,8 cm; š. 5,2 cm; št. odl. 1; dataci-tablature) na kar nakazuje sama ja: rimski čas. oblika in ohranjeni deli: cyma 1386 Marmor; arhitekturni element; prekrita z medenino; bron; dl. površina verjetno pozlačena ali recta, corona (š. 5 cm), ovolo SE 5064; kv. D118; obd. 443 in cyma reversa. Na zgornji Glazirana keramika; Ce II.3.1 (PTS AS Hayes 59); krožnik; površini je ohranjen pravoko- odlomki poševnega profiliranega ustja in ostenja; na gornji po- ten utor (d. 3,5 cm; š. 2 cm; gl. vršini ustja glavničen okas večtračnih valov; zunanji rob ustja 3 cm). Del iste arhitekture kot žlebljen; F N 4.1a; b. v osrednjem delu siva, na robovih oran- G1378; morda gre za elemente grobne konstrukcije; kamen; žna; bzp. bledo oranžna; bnp. svetlo dl. 34,5 cm; š. 22 cm; v. 19 cm; št. odl. 1. siva; na notranji površini svetlo olivno SE 6269 3,9 cm; pr. u. 25,8 cm; objava: Krajšek rjava (2.5Y 5/6) svinčeva glazura; v. 1380 2015, 208, t. 26: 142. SE 6269; kv. E134; PN 6077; inv. št. PMC N 7679 Novec; AE 2, Gratianus ali Theodosius I., kovan 379–383; KN 1387 SE 5064; kv. E118; obd. 404 112. Glazirana keramika; Ce II.6.1; odlomek melnice z vodoravnim 1381 ravnim ustjem in glazirano notranjostjo recipienta; F N 4.1; b. SE 6269; kv. E134; PN 6078; inv. št. PMC L 392 Marmor; arhitekturni element; odlomek kapitela ali dekorativ sivo jedro, proti robovom -nega friza arhitrava; počen na dva dela. Spodnja površina je svetlo rumenkasto rdeča; poškodovana. Na sprednji strani pod astragalom je ohranjen rjavkasto zelena glazura okras dveh rozet znotraj akantovih listov. Po okrasu je zelo na NP, na zgornji površini podoben korintskemu vencu ustja viden medel rdečkast ( premaz kot „engoba“ pod G1401 ). Morda gre za del ka- pitela ali friza; kamen; dl. 40 cm; glazuro; š. 8,5 cm; v. 8,9 cm; v. 14 cm; db. 3,5 cm; št. odl. 2. št. odl. 1. SE 6225 1388 SE 5064; kv. E118; obd. 399 1382 SE 6225; kv. E134; PN 6076; inv. št. PMC N 7673 Melnica; Ce II.6.1; od-Novec; AE 3, Valens, kovan 364–378; KN 104. lomek ustja in ostenja s 1383 premazom; F N 2.1; b. SE 6225; kv. D132; PN 6111 roza; rdeč premaz na NP Kovan žebelj; železo; dl. 5 cm; š. 2,2 cm; št. odl. 1. in ustju; š. 9,6 cm; v. 7 cm; št. odl. 1. 854 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1381 1384 1385 1386 1387 1388 1381 SE 6269, 1384 SE 6225, 1385–1388 SE 5064; 1381 merilo 1 : 5, ostalo merilo 1 : 2, . 1381 SE 6269, 1384 SE 6225, 1385–1388 SE 5064; 1381 merilo 1 : 5, ostalo merilo 1 : 2. 855 SE 5227 1399 SE 3051; kv. N 118; obd. 77 1389 Pečnica; oploščena pečnica; oploščena pečnica z reliefom hra- SE 5227; kv. C117; obd. 397 Tehnična keramika; kalup za pečnico; odlomek kalupa z datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletje. stove vejice; F PEČ; b. bledo rjava; dl. 5 cm; š. 5,5 cm; št. odl. 1; živalskim motivom; F KPEČ; b. roza; dl. 13,8 cm; š. 10,4 cm; db. 2,1 cm; št. odl. 3; datacija: 15. stoletje. SE 1181 1400 SE 1181; kv. E47; PN 1081; obd. 126 Amfora Dressel 6B; odlomek dna amfore v obliki velikega gumba; F A istrska; b. svetlo rdeča; pr. d. 9,2 cm; št. odl. 3. 1401 SE 1181; kv. E48; PN 1059 Marmor; arhitekturni element; del kapitela korintskega stebra ali del korintskega arhitrava. Na sprednji strani pod astragalom je ohranjen okras dveh rozet znotraj akantovih listov; kamen; št. odl. 6. 1390 SE 5227; kv. C117; obd. 398 Tehnična keramika; kalup za pečnico; odlomek kalupa s cvetličnim motivom; F KPEČ; b. roza; dl. 6 cm; š. 5,4 cm; št. odl. 1; datacija: 15. stoletje. SE 3050 1391 SE 3050; kv. R118; PN 3020 Odlomka pravokotnega pločevinastega okova (za pas), z ohranjeno predrtino z zakovico; bron; dl. 4,8 cm; š. 0,5 cm; db. 1402 SE 1181; kv. E48; PN 1076 0,1 cm; št. odl. 2. Peščenjak; ostal na terenu; kamen; pr. 45 cm; št. odl. 1. SE 3114 SE 1152 1392 SE 3114; kv. G118; PN 3021; inv. št. PMC N 7675 Novec; nummus, Constantinus I., kovan 313–315; KN 63. 1403 SE 1152; kv. E47; PN 1200 Vrč ali lonec; odlomek sploščenega in SE 3051 prepognjenega ustja, pihano, prosoj- 1393 SE 3051; kv. M117; PN 3006; inv. št. PMC N 7604 4 cm; št. odl. 1. no, zelenkasto steklo; pr. 6,2 cm; pr. u. Novec; AE 3, Constans, kovan 337–340; KN 81. Novec; pfenning, Sveto rimsko cesarstvo, Avstrijska hiša, Fer- klesan s koničastim dletom; kamen; št. odl. 1. did II. (Vojvodina Štajerska), kovan 1624; KN 137. SE 1156 1395 1394 SE 3051; kv. O118; PN 3014 Marmor; arhitekturni element; pravokoten blok, ki je grobo 1404 SE 1152; kv. E48; PN 1058 SE 3051; kv. N119; PN 3011 Del verižice iz elementov pletene žice, ohranjena dva elementa 1405 SE 1156; kv. E50; obd. 73 (dl. 1,9 cm) s stranskimi zankami; bron; dl. 3,6 cm; š. 0,3 cm; pr. Amfora LRA 3; odlomek narebrenega ostenja; F A LR3; zelo prepletene žičke 0,15 cm; pr. žičke 5 cm; št. odl. 1; datacija: novi gosti fini delci sljude tako v prelomu kot na obeh površinah; b. vek. rjavkasto rdeča; dl. 9,3 cm; š. 5,9 cm; št. odl. 1. 1396 SE 3051; kv. N118; PN 3002 SE 1150 Okrasni žebelj s kroglasto glavico in kvadratnim pre- sekom; bron; dl. 3,4 cm; db. stebla 0,3 cm; pr. glavice 1406 SE 1150; kv. E50; PN 1027; inv. št. PMC N 9285 0,9 cm; št. odl. 1. Novec; antoninianus, Claudius II., kovan 268–270; KN 44. 1397 SE 1102 SE 3051; kv. O118; PN 3016 Masivna aplika z upodobitvijo zajca; ravna spodnja površina; 1407 SE 1102; kv. E51; PN 1035; inv. št. PMC N 7698 bron; dl. 2,8 cm; š. 1,7 cm; db. 0,45 cm; št. odl. 1. Novec; antoninianus, Claudius II., kovan 268–270; KN 48. 1398 SE 3051; kv. O118; PN 3015 1408 SE 1102; kv. E51; PN 1032 Odlomek traku ali pravokotne aplike; bron; dl. 1,1 cm; š. 0,6 cm; Novec; antoninianus, Claudius II., kovan 268–270; KN 47. db. 0,1 cm; št. odl. 1. 856 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1391 1395 1396 1397 1399 1405 1391 SE 3050, 1395-1397, 1399 SE 3051, 1405 SE 1156, 1412 SE 1102; 1386, 1388, 1399, 1405 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 1391 SE 3050, 1395–1397, 1399 SE 3051, 1405 SE 1156; 1399, 1405 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 857 1409 SE 1102; kv. E51; PN 1033; inv. št. PMC N 7661 SE 1136 270; KN 57. Novec; antoninianus, Aurelianus (Divus Claudius II.), kovan 1421 SE 1136; kv. E51; PN 9011; obd. 124 Melnica; Ce II.6; odlomek izvihanega ustja s kaneluro ob 1410 SE 1102; kv. E52; PN 1030; inv. št. PMC N 7665 zunanjem robu ustja in notranjim rebrom; F M lokalna brez Novec; antoninianus, Aurelianus (Divus Claudius II.), kovan premaza/N 1.1; b. svetlo sivo jedro, proti robovom svetlo rde- 270; KN 55. ča; dl. 14,5 cm; v. 3,9 cm; št. odl. 1. 1411 SE 1102; kv. E51; PN 1029; inv. št. PMC N 7662 SE 1160 270; KN 53. Novec; antoninianus, Aurelianus (Divus Claudius II.), kovan 1422 SE 1160; kv. E51; PN 1049 Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 260–268; KN 35. 1412 SE 1102; kv. E51; PN 1028 Igla fibule s tečajem; bron; dl. 5 cm; š. 0,7 cm; db. 0,1 cm; pr. 1423 SE 1160; kv. E50; PN 1047; inv. št. PMC N 7645 0,3 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 264–267; KN 23. 1413 1424 SE 1160; kv. E51; PN 1048 SE 1102; kv. E51, 52; obd. 155 Gumb ali del aplike; preluknjana okrogla plošča z dvema kon-Afriška sigilata; krožnik; odlomek ostenja; F AS C2; b. rdeča; centričnima vtisoma; bron; db. 0,5 mm; pr. 2,7 cm; št. odl. 1. rdeč mat premaz; dl. 3,7 cm; š. 2 cm; št. odl. 1. 1414 SE 1164 SE 1102; kv. E51, 52; obd. 102 Afriška sigilata; krožnik; odlomek ostenja; F AS C 3/4; b. rdeča; 1425 SE 1164; kv. E52; PN 1045 rdeč mat premaz na np; dl. 3,1 cm; š. 1,9 cm; št. odl. 1. Gumb ali zakovica s ploščato okroglo ploščo in železnim tr- 1415 nom z obodom bron; š. 0,8 cm; v. 1,5 cm; db. 0,1 cm; pr. 2,1 cm; SE 1102; kv. E51, 52; obd. 99 Afriška sigilata; krožnik, verjetno Hayes 50; odlomek ostenja; F AS št. odl. 1. C 3/4; b. rdeča; rdeč mat premaz; dl. 3,4 cm; š. 3 cm; št. odl. 1. SE 1155 1416 SE 1102; kv. E51, 52; obd. 98 1426 SE 1155; kv. E51; PN 1036; inv. št. PMC N 9489 Keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalno izdelana recijska čaša; Novec; antoninianus, Claudius II., kovan 268–270; KN 50. odlomka ustja in ostenja z vrezi, apliciranimi bunkicami in kolešč-1427 kanjem na ramenu (okras Drexel I); F RČ 1; b. rumenkasto rdeča; SE 1155; kv. E51; PN 1039; inv. št. PMC N 9487 Novec; antoninianus, nedoločljiv, kovan druga polovica 3. rjavkast premaz na zp, oranžno; š. 6,5 cm; v. 4,6 cm; št. odl. 2. stoletja; KN 125. 1417 SE 1102; kv. E51, 52; obd. 95 1428 Afriška kuhinjska keramika; lonec ali kozica; odlomek narebre-SE 1155; kv. E51, 52; obd. 101 Groba kuhinjska keramika; Ce II.4.2.1; trinožnik s cilindričnim nega ostenja spodnjega zaokroženega dela posode; F AKK; b. trupom z močnim zalomom na ostenju; ustje močno izvihano svetlo rdeča; š. 5,2 cm; v. 3,9 cm; št. odl. 1. in na koncu ravno zaključeno; spodnja polovica bikoničnega 1418 SE 1102; kv. E51, 52; obd. 108 trupa obdelana s horizontalnim glavničenjem; na np dna cilin-Svetla keramika s premazom; lokalna recijska melnica Ce II.6.1; drične plitve kanelure; F NK 1.2; b. zelo temno sivkasto rjava, odlomek ustja in ostenja; F N 2.1; b. svetlo rdeča; svetlo rdeč površini lisasti rjavočrni; š. 8,8 cm; v. 8,1 cm; št. odl. 1. bleščeč premaz na np, črn premaz na zunanjem robu ustja; š. SE 1212 6 cm; v. 3 cm; št. odl. 1. 1419 SE 1102; kv. E51, 52; obd. 100 1429 SE 1212; kv. E54, 55, 56; obd. 133 Korenčkasta amfora Camulodunum 189; odlomka narebrene- Keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalno izdelana recijska čaša; ga ostenja amfore; F A 2; bledo rumenkast sloj na zp; b. rdeča; odlomka ustja in ostenja ornamentiranega z koleščkanjem v. 3,7 × 5,2 cm in 3,8 × 2,6 cm; št. odl. 2. (okras Drexel III); F N 2.1; b. rdeča; rdeč delno bleščeč na zp, 1420 sicer skoraj v celoti mat, na np rdeč mat premaz le na ustju; dl. SE 1102; kv. E51; PN 9026 5,3 cm; š. 7,2 cm; št. odl. 1. Barvan stenski omet; odlomek ometa s ponovnim nanosom ali popravilom. Na naravno apneno beli stenski podlagi je prebar- SE 1145 starejšega ometa sta ohranjeni dve plasti: srednje grobi omet vano črno s sivo–modro linijo in potegi v drugih motivih. Od 1430 SE 1145; kv. E57; PN 1043; inv. št. PMC N 7704 ( Novec; antoninianus, Tacitus, kovan 275–276; KN 59. arriccio ) iz apna, mivke, peska, redkih drobnih prodnikov in zdrobljene keramike (db. do 3 mm) in SE 1240 roza ali sivo obarvan slikovni omet (in- tonaco) iz apna in svetlikajočih zrn (db. 1431 SE 1240; kv. E46; PN 1120 3 mm). Nad njim je še en mlajši bolj Žebljiček ali gumb v obliki rozete, rob okrašen s krogci, kratek drobnozrnat intonaco (db. 0,5 mm) zapognjen trn; bron; v. 0,6 cm; db. 0,2 cm; pr. 1 cm; št. odl. 1; rdeče barve; gradbeni materijal; dl. datacija: novi vek. 3,3 cm; š. 3 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 1. 858 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1412 1416 1418 1424 1425 1428 1431 1416, 1418 SE 1102, 1424 SE 1160, 1425 SE 1164, 1428 SE 1155, 1431, 1432 SE 1240; 1416, 1418, 1428 merilo 1 : 3 ostalo merilo 1 : 2. 1412–1418 SE 1102, 1424 SE 1160, 1425 SE 1164, 1428 SE 1155, 1431 SE 1240, 1412–1420 SE 6097; 1416, 1418, 1428 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 859 1432 SE 1240; kv. E45; PN 9064 1445 SE 2195; kv. C159; PN 2108 Polkroglasta čaša Isings 96; odlomek vboklega dna in pol- Namizno posodje; odlomek navzven izvihanega in prepognje- krožnega trupa; prosojno olivno zelenkasto/rjavkasto pihano nega ustja lonca s poudarjenim robom prehoda v vrat; F SNV; steklo; v. 1 cm; pr. u. 3,6 cm; št. odl. 1. b. roza; š. 5,7 cm; v. 3,4 cm; št. odl. 1; datacija: srednji vek. 1433 SE 1240; kv. E45; obd. 347b 1446 SE 2195; kv. D159; PN 2066 Italska kuhinjska keramika; pokrov; odlomek ustja in ostenja; F Navaden prodnik ali lomljenec, po celotni površini prevlečen z IKK1b; b. rdečkasto rjava; š. 6,6 cm; v. 3,5 cm; št. odl. 1. raztopljenim steklom; kamen; dl. 13 cm; š. 4 cm; št. odl. 1. 1434 SE 1240; kv. E45; obd. 347a SE 2193 Italska kuhinjska keramika; pokrov; odlomek ustja in ostenja; F IKK1b; b. rdečkasto rjava; š. 6,6 cm; v. 4,3 cm; št. odl. 1. 1435 SE 1240; kv. E45; obd. 348 Egejska kuhinjska keramika; lonček; s trikotno oblikovanim rahlo izvihanim ustjem, narebrena ZP; F ECW; b. oranžna; š. 2,8 cm; v. 3,7 cm; št. odl. 1. 1436 SE 1240; kv. E45; obd. 293 Pokrov za amfore; PA3; izdelan v kalupu; okrogel disk, zaob- ljen spodnja površina, vidni odtisi treh prstov; F A jadranska; b. roza; pr. 8,4 cm; št. odl. 1. 1447 SE 2193; kv. D157; PN 2055; inv. št. PMC N 9289 Podfaza 4b Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 264–267; KN 25. SE 2194 SE 2242 1448 SE 2194; kv. D160; PN 2058 1437 SE 2242; kv. D159; PN 2112 Odlomek trna pasne spone, kvadratnega preseka; odlomljena Kovan žebelj; železo; dl. 6,6 cm; š. 1,1 cm; št. odl. 1; datacija: zanka; bron; dl. 2,7 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1. srednji ali novi vek. SE 2193 1438 SE 2242; kv. D159; PN 2113 Trn žeblja; železo; dl. 5,4 cm; db. 0,8 cm; št. odl. 1. 1449 SE 2193; kv. D157; PN 2056 Trn žeblja; železo; dl. 4,1 cm; š. 0,5 cm; št. odl. 1. 1439 SE 2242; kv. D159; PN 2114 Kovan žebelj; železo; dl. 9,2 cm; š. 1,6 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 1; 1450 SE 2193; kv. D157; PN 2057 datacija: srednji ali novi vek. Igralna figurica, na obeh straneh obdelan členek, sploščena in poudarjena robova; okrogel presek; kost; dl. 2,4 cm; pr. 0,7 cm; 1440 SE 2242; kv. D159; PN 2117; obd. 83 št. odl. 1; datacija: pozni srednji ali zgodnji novi vek. Namizno (pivsko) posodje; čaša; odlomki ustja, ostenja in dna 1451 SE 2193; kv. D157; PN 2060; obd. 85 enostavno oblikovane čaše; F SNV NAM; b. zelo bledo roza; v. Namizno posodje (trdo); lonec; odlomek ostenja z apliciranim 6,9 cm; pr. d. 7,3 cm; št. odl. 4; analogija: Guštin 1999, 256–259 horizontalnim rebrom z ovalnimi vtisi; F novoveško namizno (sl. 3:1, 3, 4); datacija: od konca 14.–prva polovica 16. stoletja. posodje; b. roza; št. odl. 1; datacija: 14. in 15. stoletje. 1441 SE 2242; kv. D159; PN 2116; obd. 125 1452 SE 2193; kv. D157; obd. 61 Namizno posodje; krožnik; odlomka ostenja in dna krožnika s Svetla namizna keramika; odlomki lijakasto izvihanega detelji - širokim ovratnikom in klekasto zalomljenim ostenjem; F SNV častega ustja in ostenja vrča; F N 1.1; precej fino prečiščena; b. NAM; b. rdeča; v. 5,2 cm; pr. d. 9,2 cm; št. odl. 2; analogija: roza; dl. 3,6 cm; š. 4,6 cm; št. odl. 5. Brišnik 1999, 69, T. 30: 249–251; Predovnik 2003, 61, T. 66 in 67: 521–548 datacija: 15. stoletje. SE 4055 1442 SE 2242; kv. D159; PN 2111 1453 SE 4055; kv. D140; PN 4012 Keramika; odlomek ravnega dna lonca; F SNV; b. svetlo rjava; Okov, dva odlomka pločevine, kvadraten odlomek s predrtino v. 3,7 cm; pr. d. 7 cm; št. odl. 1; datacija: srednji vek. z za zakovico in prepognjen kvadraten odlomek; bron; dl. 1443 2,2 cm; š. 2,2 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 2. SE 2242; kv. D159; PN 2115 Keramika; odlomek ravnega dna posode; F SNV; b. svetlo sivka- SE 6059 sto rjava; v. 1,9 cm; pr. d. 10 cm; št. odl. 1; datacija: srednji vek. 1444 SE 2242; kv. D157; PN 2110 Marmor; plošča; obdelan blok; kamen; dl. 48 cm; š. 31 cm; db. 1454 SE 6059; kv. D131; PN 6072 Polovica podkve; železo; dl. 22,2 cm; š. 5,5 cm, š. kraka 3,2 cm; 10 cm; št. odl. 1. v. 1,1 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1; datacija: srednji ali novi vek. SE 2195 860 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1432 1433 1435 1436 1441 1448 1450 1433, 1435, 1436 SE 1240, 1441 SE 2242, 1448 SE 2194, 1450 SE 2193,; merilo 1:3. 1432–1436 SE 1240, 1441 SE 2242, 1448 SE 2194, 1450 SE 2193; 1448, 1450 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 861 1455 SE 6059; kv. E131; PN 6071; inv. št. PMC L 381 1463 SE 2000; kv. D157; PN 2002 Pohorski marmor; Nagrobna plošča; Ohranjen del ravnega Odlomek vrhnjega dela šivanke; bron; dl. 2,2 cm; š. 0,3 cm; db. napisnega polja z ohranjenim besedilom: ––] SAL [––/––] ATILIA 0,1 cm; št. odl. 1. črk 2,5–4 cm, ločila 0,3 cm). Kamen; db. 3,5 cm; št. odl. 1. [––/––] RI ET SIBI [––/(E)T SECUNDI [––/––] (C)V E AV III [–– (v. 1464 SE 2000; kv. D157; PN 2011 Odlomki tanke žice; bron; št. odl. 1. 1465 SE 2000; kv. D157; PN 2012 Spenec ali zanka za zapenjanje obleke; bron; dl. 1,1 cm; pr. 0,1 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 1466 SE 2104; kv. F136; PN 2071 Odlomek votle paličice; bron; dl. 2,9 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1. 1467 SE 2104; kv. F136; PN 2072 Pravokotna ploščica; bron; dl. 1,5 cm; š. 1 cm; db. 0,5 mm; 1 odl. 1468 SE 2104; kv. F136; PN 2073 Trn žeblja; železo; dl. 2,9 cm; db. 0,3 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 1469 SE 2000; kv. D157; PN 2004 Balzamarij ali steklenička; odlomki sploščenega ustja in ozkega vratu, pihano, močno iridirano steklo; v. 1,8 cm; pr. u. 1,1 cm; št. odl. 1; datacija: nedoločeno. 1470 SE 2000; kv. D156; PN 2009 Vboklega odlomek dna in ostenja steklenice z okroglo spodnjo SE 6065 površino; pihano; močno iridirano steklo; pr. d. 4 cm; št. odl. 1; datacija: srednji ali novi vek. 1456 SE 6065; kv. F135; obd. 300 1471 SE 2000; kv. D157; PN 2003 Namizno posodje; odlomki srednjeveške keramike; F SNV; št. Gumb; odlomljen; kost; v. 0,35 cm; db. 0,2 cm; pr. 1,6 cm; št. odl. odl. 2; datacija: srednji/novi vek. 1; datacija: srednji ali novi vek. 1457 SE 6065; kv. F135; PN 6022 1472 SE 2000; kv. D156; PN 2008 Pečnica; več odlomkov; keramika. Obdelana votla kost zglajena v osemkotni presek, odlo- mljena, verjetno ročaj; kost; dl. 2,8 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1; datacija: srednji ali novi vek. 1473 SE 2000; kv. D157; obd. 35 SE 6044 Galska sigilata; najverjetneje Drag. 37; manjši odlomek ostenja 1458 sklede s figuralnim reliefnim okrasom; F GTS; b. rdeča; rdeča; SE 6044; kv. E136; PN 6011 dl. 3,1 cm; š. 2,3 cm; št. odl. 1 Bucika z okroglo glavico; bron; dl. 3,3 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 1474 SE 2134; kv. G122, 124; obd. 62 SE 6097 = SE 2104 = SE 2000 = SE 2134 Svetla namizna keramika; odlomek lijakasto izvihanega detelji- častega ustja in ostenja vrča; F N 1.1; precej fino prečiščena; b. 1459 SE 6097; kv. E125; PN 6037 roza; dl. 2,7 cm; š. 3,2 cm; št. odl. 1 Odlomek bucike z okroglo glavico; bron; dl. 1,4 cm; pr. 0,3 cm; 1475 SE 6097; kv. E126; PN 6038; obd. 370 št. odl. 1. Svetla keramika s premazom; vrč ali fini 1460 SE 2000; kv. D156; PN 2010 lonec; odlomek ostenja posode, na ostenju Bucika z okroglo glavico; bron; dl. 4,6 cm; š. 0,25 cm; db. široko rebro okrašeno z vrezi in vtisnjenimi 0,1 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. krogci; F N 2.1; b. roza; rdečkasto rjav mat premaz; š. 5 cm; v. 4,5 cm; št. odl. 1. 1461 SE 2104; kv. F136; PN 2040 Bucika; bron; dl. 3,9 cm; db. 0,5 mm; pr. glavice 0,2 cm; št. odl. 1476 SE 2000; kv. D156; PN 2005; obd. 22 1; datacija: novi vek. Keramika; utež/svinčnica ali keramični obesek; F N 1.1; b. svetlo ru- menkasto rdeča; dl. 5,2 cm; pr. 1,6 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 1462 SE 2104; kv. F136; PN 2041 Bucika; bron; dl. 2,5 cm; db. 0,1 cm; pr. glavice 0,3 cm; št. odl. 1477 SE 2104; kv. F135; obd. 36 2; datacija: novi vek. Pokrov za amforo; PA6 – amforisk; hruškaste oblike; F A jadran- ska; bledo rumen sloj na zp; b. rdeča; dl. 5,9 cm; š. 4 cm; pr. 1,7 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. 862 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1458 1459 1460 1461 1462 1463 1465 1466 1471 1475 1476 1477 1458 SE 6044, 1459 SE 6097, 1460, 1463, 1471 SE 2000, 1461, 1462, 1466 SE 2104; merilo 1 : 2. 1458 SE 3060, 1459, 1475 SE 6097, 1460, 1463, 1471, 1476 SE 2000, 1461, 1462, 1466, 1477 SE 2104; 1475–1477 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 863 SE 6076 1494 SE 2181; kv. D156; PN 2018 1478 Kovan žebelj; železo; dl. 3,6 cm; š. 1,7 cm; št. odl. 1. SE 6076; kv. E134; obd. 301 Groba kuhinjska keramika; lonec; odlomke ustja in vratu; F GK 1495 SE 2181; kv. D156; PN 2019 1.2; š. 4,5 cm; š. ročaja 2,1 cm; št. odl. 1. Kovan žebelj; železo; dl. 4 cm; š. 1,5 cm; št. odl. 1. SE 2181 1496 SE 2181; kv. D156; PN 2020 1479 Kovan žebelj; železo; dl. 2,9 cm; š. 1,1 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 1. SE 2181; kv. D157; PN 2021 Bucika; bron; dl. 2,7 cm; š. 0,2 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1; data- 1497 SE 2181; kv. D157; PN 2025 cija: novi vek. Kovan žebelj; železo; dl. 3,2 cm; š. 1,5 cm; št. odl. 1. 1480 SE 2181; kv. D156; PN 2038 1498 SE 2181; kv. D157; PN 2022 Bucika; bron; dl. 4,3 cm; pr. glavice:0,3: stebla:0,1 cm; št. odl. 1; Odlomek žeblja; železo; dl. 2,7 cm; š. 1,6 cm; št. odl. 1. datacija: novi vek. 1499 SE 2181; kv. D157; PN 2023 1481 SE 2181; kv. D157; PN 2047 Trn žeblja; železo; dl. 2,8 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 1. Večja bucika; bron; dl. 6,2 cm; š. 0,3 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1; 1500 SE 2181; kv. D157; PN 2029 datacija: novi vek. Trn žeblja; železo; dl. 3,4 cm; db. 0,9 cm; št. odl. 1. 1482 SE 2181; kv. D158; PN 2048 1501 SE 2181; kv. D156; PN 2024a Del tanke igle bucike; bron; dl. 1,6 cm; pr. 0,5 mm; št. odl. 1; Kovan žebelj; železo; dl. 4,7 cm; š. 1,3 cm; št. odl. 4. datacija: novi vek. 1483 1502 SE 2181; kv. D155; PN 2046 SE 2181; kv. D156; PN 2049 Krogla, izstrelek/šibra; svinec; v. 0,8 cm; pr. 1 cm; št. odl. 1; dataci-Del tanke igle bucike; bron; dl. 2,2 cm; pr. 0,5 mm; št. ja: novi vek. odl. 1; datacija: novi vek. 1484 1503 SE 2181; kv. D158; PN 2035 SE 2181; kv. D156; PN 2050 Riha 11.11; Aquileia XI.1; Kroglasta jagoda, iz svetlo modrikasto ze-Bucika; bron; dl. 2,7 cm; pr. 0,5 mm; št. odl. 1; datacija: novi vek. lene paste; steklo ali kost; v. 0,4 cm; pr. 0,5 cm; št. odl. 1; datacija: 1485 SE 2181; kv. D156; PN 2051 nedoločeno ali novi vek. št. odl. 1; datacija: novi vek. Bucika; bron; dl. 2,3 cm; š. 2,1 cm; db. 0,1 cm; pr. glavice 0,4 cm; SE 5029 1486 1504 SE 5029; kv. E114; PN 5142b; inv. št. PMC N 9486 SE 2181; kv. D156; PN 2037 Novec; as, nedoločljiv, kovan 2. stoletje; KN 122. Odlomek tanke žice ali igle bucike; bron; dl. 2,1 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 1505 SE 5029; kv. E114; PN 5142a; inv. št. PMC N 9485 1487 Novec; denarij, Septimus Severus, kovan 195–196; KN 18. SE 2181; kv. D157; PN 2045 Odlomek traku z razširitvijo – del pincete; bron; dl. 1,9 cm; š. 1506 SE 5029; kv. E116; PN 5003 0,5 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1; datacija: novi vek. Žebelj; železo; dl. 7,5 cm; š. 3,2 cm; db. 1,1 cm; št. odl. 1. 1488 SE 2181; kv. D157; PN 2052 SE 3060 Sploščen okov iz pločevinastega traku; bron; dl. 5,8 cm; š. 1,6 cm; v. 0,6 cm; db. 0,3 cm; št. odl. 1. 1507 SE 3060; kv. G114; PN 3024; inv. št. PMC N 7700 Novec; centenionalis, Constans ali Constantius II., kovan 341–348; 1489 SE 2181; kv. D157; PN 2039 KN 84. Etiketa rombične oblike in dvema predrtinama; vtisnjen napis 53 in floralni motiv; bron; dl. 2,4 cm; š. 1,8 cm; db. 0,5 mm; št. 1508 SE 3060; kv. J 116; PN 3055 odl. 1; datacija: novi vek. Bucika; bron; dl. 2,4 cm; š. 0,25 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 1490 SE 2181; kv. D157; PN 2033 Aplika ali okov iz zavite puncirane pločevine; bron; dl. 2 cm; š. 1509 SE 3060; kv. G114; PN 3156 0,9 cm; v. 0,35 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. Bucika; bron; dl. 4 cm; š. 0,3 cm; db. 0,9 mm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 1491 SE 2181; kv. D156; PN 2015 Odlomek orodja ali skobe; del traku in pod pravim kotom 1510 SE 3060; kv. I 116; PN 3067 zalomljen drugi krak; železo; dl. 6,7 cm; š. 1,1 cm; db. 0,2 cm; Obroč pasne spone z nesklenjenimi konci, ovalne ali D–oblike, št. odl. 1. ovalnega preseka in sploščen v osrednjem delu, kjer je okrašen z vtolčenim okrasom; bron; dl. 3,7 cm; š. 2,2 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 1. 1492 SE 2181; kv. D156; PN 2016 Kovan žebelj; železo; dl. 7,1 cm; š. 1,9 cm; št. odl. 1. 1511 SE 3060; kv. I 113; PN 3072 Riha 11.8; drobna obročasta jagoda, temno modro neprosojno 1493 SE 2181; kv. D156; PN 2017 steklo ali umetna masa; ob robovih predrtine svetlo modre bar- Trn žeblja; železo; dl. 6,7 cm; db. 0,6 cm; št. odl. 7. ve; dl. 0,3 cm; pr. 0,6 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 864 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1479 1480 1481 1484 1485 1488 1489 1490 1502 1503 1508 1509 1510 1511 1479-1481, 1484, 1485 SE 2181, 1488, 1489, 1490, 1502, 1503 SE 2181, 1508, 1509, 1510, 1511 SE 3060; merilo 1 : 2. 1479–1485 SE 2181, 1488–1503 SE 2181, 1508–1511 SE 3060; merilo 1 : 2. 865 1512 SE 3060; kv. K 116; obd. 447 apna, mivke, zmernih ali redkih prodničkov temno sive barve, Galska sigilata; skleda; ostenje sklede z reliefnim okrasom; F zrnc bele živega apna je ohranjen v enem sloju (do 1 cm). Sloj GTS; b. rdeča; bleščeč rdeč premaz; š. 2 cm; db. 1,9 cm; št. odl. zglajenega zgornjega osa je debel 1 mm. Belo apneno podla- 1; 4 g. go so prebarvali deloma z rdečo barvo, ki je od bele ali svetlo 1513 rumene površine v notranjosti panela ločen z rumeno linijo (š. SE 3060; kv. I 110; obd. 206 Pečnica; oploščena pečnica; relief leva in hrastove vejice; F temno rdeče barve (š. 1,8 cm). Na intenzivno rumeni liniji sta 6 mm), zraven je narisana a secco še debelejša linija z lokom PEČ; b. svetlo rjava do svetlo rdeča; št. odl. 4; datacija: druga vidna dva poševna potega svetlo rumene. Gradbeni material; polovica 15. in prva polovica 16. stoletja. dl. 13,1 cm; š. 10,8 cm; št. odl. 1. 1514 SE 3060; kv. I 110; obd. 205 Pečnica; oploščena pečnica; relief leva in hrastove vejice; F PEČ; b. svetlo rjava do svetlo rdeča; dl. 20,5 cm; š. 20,5 cm; št. odl. 1; datacija: druga polovica 15. in prva polovica 16. stoletja. SE 7507 1518 SE 7507; kv. D094; PN 7502 Peščenjak; arhitekturni element; počen na dva dela: 2.) d. 44 cm; š. 36 cm. Na eni strani ima ohranjen en raven zvišan rob (š. 6 cm), ki je na spodnji strani profiliran (pro- filacija polkrožnega preseka: š. 2,5 cm; profilacija pravoko- tnega preseka: š. 4,5 cm; v. 1515 3 cm; V presek med njima: š. SE 3060; kv. H 115; obd. 76 Pečnica; oploščena pečnica; oploščena pečnica z rastlinskim 2 cm; gl. 1,5 cm). Spodnja v reliefnim okrasom; F PEČ; b. bledo rjava; dl. 4,6 cm; š. 4,1 cm; preseku pravokotna profi-št. odl. 1; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. lacija ima na ravni ploskvi poševni okras, klesan s SE 7515 koničastim dletom. Ravna po- 1516 vršina je zelo grobo klesana SE 7515; kv. sonda 7501, D–E 94–95; PN 7506 s koničastim dletom. Kamen; Barvan stenski omet; enotna struktura: ohranjene dve plasti dl. 53,5 cm; š. 43,5 cm; db. ometa: beli intonaco (plast slikovnega ometa) iz apna in 15 cm; št. odl. 2. svetlikajočih se silikatnih zrn (db. 3 mm), sivo bel srednje grobi omet (arriccio) iz apna, mivke, zmernih ali redkih prodničkov SE 1172 temno sive barve, zrnc bele živega apna je ohranjen v enem sloju (do 6 mm). Sloj zglajenega zgornjega osa je debel 1519 SE 1172; kv. E61; PN 1051 0,5 mm. Belo apneno podlago so prebarvali prvotno z rume Prstan; bron; št. odl. 1.- no barvo (morda vidna zaradi spiranja), kasneje pa s temno SE 1193 a secco vijoličasto rjavo barvo in z zelenimi linijami ; Gradbeni material; dl. 4,6 cm; š. 3,3 cm; št. odl. 3. 1520 SE 1193; kv. F64; PN 1065; inv. št. PMC N 7667 Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 264–267; KN 22. SE 7505 1517 SE 7505; kv. PRK/KRZ; PN 7504 Barvan stenski omet s fresko; ohranjeni dve plasti ometa: beli intonaco (plast slikovnega ometa) iz apna in svetlikajočih se si- likatnih zrn (db. 5 mm), sivo bel srednje grobi omet (arriccio) iz 866 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1513, 1514 1515 SE 3060, merilo 1 : 3. SE 3060, merilo 1 : 3. 867 SE 1195 1530 SE 4022; kv. C144; obd. 336b Namizno posodje; odlomek zapognjenega ustja in ostenja 1521 SE 1195; kv. E51; obd. 110 sklede; F SNV; b. roza; dl. 5,8 cm; š. 3,5 cm; št. odl. 1; datacija: Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek ostenja z okra- srednji/novi vek. lisast rjavkasto rdeč na zp in mat svetlo rdeč na np; š. 4,9 cm; som vrezov, bunčic in koleščkanja – Drexel I; F RČ 1; b. rdeča; 1531 SE 4022; kv. C144; obd. 336a v. 2,8 cm; št. odl. 1. Namizno posodje; odlomek zapognjenega ustja in ostenja sklede; F SNV; b. roza; š. 6,1 cm; v. 3,7 cm; št. odl. 1; datacija: SE 1192 srednji/novi vek. 1522 SE 1192; kv. E60; PN 1060; inv. št. PMC N 7711 SE 4028 Novec; antoninianus, nedoločljiv, kovan druga polovica 3. stoletja; KN 132. 1532 SE 4028; kv. D146; PN 4006 1523 Kroglica; bron; št. odl. 1. SE 1192; kv. E58; PN 1064 Arhitekturni element; steber kvadratnega preseka; kamen; št. SE 4010 odl. 1. SE 1171 1533 SE 4010; kv. C143; PN 4001; inv. št. PMC N 9471 Novec; antoninianus, Gallienus (Salonina), kovan 258–259; KN 1524 SE 1171; kv. E60; PN 1074; inv. št. PMC N 7699 38. Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 260–268; KN 30. 1534 SE 4010; kv. C146; PN 4002 SE 1153 Polizdelek fibule ali del ključa; bron z visoko vsebnostjo svinca; 1525 dl. 3,2 cm; š. 1,1 cm; db. 0,7 cm; št. odl. 1; 4,1 g; datacija: rimski SE 1153; kv. E54; PN 1041a čas. Novec; centenionalis, Constantinus I. ali sinovi, kovan 330–335; bron; dl. 2,4 cm; db. 0,5 mm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1. KN 80. 1536 SE 4010; kv. D140; PN 4011 1527 SE 1153; kv. E,; F 53; PN 1075; obd. 80 Gumb; bron; dl. 1,7 cm; š. 1,2 cm; v. 0,9 cm; db. 0,3 cm; št. odl. 1. Majolika; ročka z izlivom; 1537 1526 1535 SE 4010; kv. C146; PN 4003 SE 1153; kv. E54; PN 1041b Tanka cevčica ali tulec, zvit iz pločevine, okroglega preseka; Novec; as, Augustus, kovan 15 pr. n. št.–10 n. št.; KN 2. odlomki ustja in ostenja vrča SE 4010; kv. C145; obd. 291a z vrezanim okrasom na zp; F Temna keramika s premazom; Ce II.2.2.1 (PTS Drag. 35/36 MAJOL; b. svetlo rdeča; bela sim.); odlomek sklede z značilnim močno izvihanim ustjem; engoba na zp in zgornjem F N 2.2; b. svetlo siva; temno siv svetleč premaz; š. 5,4 cm; v. delu np, poslikava z zelenkasto 2,8 cm; št. odl. 13. odl. 5. Namizno posodje; odlomek zapognjenega ustja in ostenja sklede; F SNV; b. roza; dl. 5,4 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 1; datacija: 1528 lošč na zp; dl. 5 cm; š. 3 cm; št. in zlatorjavo barvo, prosojen 1538 SE 4010; kv. C145; obd. 291b SE 1153; kv. E53, 54; PN 1071; obd. 165 srednji/novi vek. v horizontalnih linijah členjene površiine; F srednjeveško Pivsko posodje; gotska čaša tipa Celje; dno in ostenje z vbodi 1539 SE 4010; kv. C147; PN 4000 namizno posodje; b. jedro temno sivo, proti robovom roza; v. Gumb; bron; dl. 1,7 cm; v. 0,4 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 4,4 cm; pr. d. 6,5 cm; št. odl. 1; analogija: Guštin 1999, 249–260, SE 6095 t. 3: 10, 11; datacija: 14. in 15. stoletje. 1540 SE 6095; kv. E126; PN 6033 SE 1141 Odlomek prepognjena traku ali okova pravokotne oblike, z 1528 vtolčenim okrasom v frizih, ločenih z linijami, z okrasom cikcak SE 1141; kv. E60; obd. 104 oz. v obliki ribje kosti in luknjici za zakovice; bron; dl. 2,5 cm; š. Afriška amfora; narebreno ostenje; F 2,2 cm; št. odl. 1. AA; b. rdeča, zelo bledo rumen sloj na zp; dl. 5,8 cm; š. 5,1 cm; št. odl. 1. 1541 SE 6095; kv. E126; PN 6034 Podfaza 4c Odlomek bucike z okroglo glavico; bron; dl. 2,3 cm; š. 0,4 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. SE 4022 1529 SE 4022; kv. C148; PN 4007 Novec; Pfenning, Spodnja in Gornja Avstrija. Avstrija pod Enn- som. Albrecht III., kovan b. i. (od 1388) (do 1395); KN 135. 868 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1521 1531 1534 1535 1536 1538 1539 1540 1521 SE 1195, 1531 SE 4022, 1534-1536, 1538, 1539 SE 4010, 1540 SE 6095, 1542 SE 6092, 1543 SE 6091, 1546 SE 6068; 1521, 1531, 1538 merilo 1 : 3, ostalo 1 : 2. 1521 SE 1195, 1531 SE 4022, 1534–1539 SE 4010, 1540 SE 6095; 1521, 1531, 1538 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 869 SE 6092 SE 3054 1542 SE 6092; kv. E125; PN 6030 1554 SE 3054; kv. F118; PN 3008 Spenec; kaveljček za spenjanje obleke iz zavite žice; bron; dl. Drobci pločevine; bron; dl. 0,5 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 2. 1,2 cm; š. 0,7 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. 1555 SE 3054; kv. F118; PN 3003 SE 6091 Trn žeblja; železo; dl. 6,3 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 1; datacija: 1543 novi vek. SE 6091; kv. E126; PN 6032 Bucika; bron; dl. 1,9 cm; pr. 0,3 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. SE 5031 1544 SE 6091; kv. E125; PN 6031 1556 SE 5031; kv. C117; PN 5053 Odlomek bucike z okroglo glavico; bron; dl. 1 cm; db. 0,2 cm; Podkev; železo; dl. 11 cm; š. 11,3 cm; v. 1,4 cm; db. 0,4 cm; št. št. odl. 1; datacija: novi vek. odl. 1; datacija: novi vek. SE 6068 SE 3053 1545 SE 6068; kv. E125; PN 6020 1557 SE 3053; kv. K 117; PN 3005 Novec; 6 kreuzer, Sveto rimsko cesarstvo. Avstrijska hiša. Franz Novec; Kreuzer, Sveto rimsko cesarstvo. Avstrijska hiša. Marija II. (Dedne dežele), kovan 1800; KN 143. Terezija (Dedne dežele), kovan 1762; KN 139. 1546 SE 6068; kv. E126; PN 6014 SE 3135 0,4 cm; št. odl. 2. Bucika; bron; dl. 2,6 cm; pr. glavice: 0,15; stebla:5 cm; št. odl. 2; datacija: novi vek. 1547 na obeh straneh; bron; dl. 2,6 cm; š. 1,6 cm; db. 0,3 cm; pr. b) Obesek šestkotne oblike s portreti turških vladarjev/carjev 1558 SE 3135; kv. I 119; PN 3017 SE 6068; kv. E126; PN 6019 Odlomek zapognjenega traku; bron; dl. 3,4 cm; š. 0,4 cm; db. SE 3224 0,1 cm; št. odl. 1. 1559 SE 3224; kv. J 120; PN 3234 SE 6071 Trije odlomki pločevine; bron; dl. do 1,5 cm; št. odl. 2. 1548 SE 3344 SE 6071; kv. D126; PN 6021; obd. 371 Tehnična keramika; Ce VIII.6; šoba za vpihovanje zvončaste 1560 SE 3344; kv. I 120; obd. 184 oblike; b. zelo svetlo roza; dl. 2,1 cm; pr. 1,7 cm; št. odl. 1; data- Svetila; pečatna oljenka Loeschcke Xb, Xb/c ali cija: rimski čas. Xc; odlomek dna z delom neberljivega žiga in SE 6069 ostenje; F O3; b. rdeča; dl. 3,3 cm; š. 3 cm; št. odl. 1. 1549 SE 6069; kv. D127; PN 6018 SE 5028 Novec; Kreuzer, Sveto rimsko cesarstvo. Avstrijska hiša. Franz II. (Dedne dežele), kovan 1800; KN 141. 1561 SE 5028; kv. E114; PN 5000 1550 Novec; Kreuzer, Sveto rimsko cesarstvo. Avstrijska hiša. Franz SE 6069; kv. E126; PN 6013 Fibula s čebuličastimi glavicami Keller 2 ali 3/4; Del kraka in II. (Dedne dežele), kovan 1800; KN 140. čebulice s profiliranim križnim nosilcem; bron; dl. 2,6 cm; š. SE 3048 0,7 cm; pr. 0,8 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. 1551 SE 6069; kv. D127; PN 6016 Novec; Pfenning, Sveto rimsko cesarstvo. Avstrijska hiša. Ferdid 1562 SE 3048; kv. H 111; PN 3007 Odlomek zapognjenega traku; bron; dl. 2,7 cm; š. 1,3 cm; db. II. (Vojvodina Štajerska), kovan 1624; KN 136. 0,5 mm; št. odl. 1. 1552 SE 6069; kv. D127; PN 6017 Odlomek trapezastega traku, morda del pincete; bron; dl. 3,7 cm; š. 0,5 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1. SE 3094 1553 SE 3094; kv. I 118; PN 3018 Okrogla ploščata utež z gumbastim zaključkom na vrhu; dvojna okrogla pločevina s sredinsko predrtino za zanko; t. 9 g.; bron; dl. 3,6 cm; š. 2,8 cm; db. 0,4 cm; št. odl. 1; analogija: Cunja 1996, 67–69, 144, t. 2:32–34; Knific, Bitenc et al. 2001, 36, št. 97. 870 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1546 1542 1543 1548 1550 1556 1553 1560 1558 1548 SE 6071, 1550 SE 6069, 1553 SE 3094, 1556 SE 5031, 1558 SE 3135, 1560 SE 3344; 1548 merilo 1 : 3, ostalo 1 : 2. 1542 SE 6092, 1543 SE 6091 1546 SE 6068, 1548 SE 6071, 1550 SE 6069, 1553 SE 3094, 1556 SE 5031, 1558 SE 3135, 1560 SE 3344; 1548 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 871 SE 5028 SE 3001 1563 SE 5028; kv. F140; PN 5001 1576 SE 3001; kv. R 118; obd. 7 Cevka iz zavite pločevine, ki se tanjša; morda kaveljček za Tehnična keramika; kalup za pečnico; odlomek s floralnim mo- preslico; bron; dl. 5,1 cm; š. 0,5 cm; št. odl. 1. tivom; F PEČ; b. zelo bledo rjava; š. 4,3 cm; v. 5,8 cm; št. odl. 1; 1564 datacija: 15. in 16. stoletje. SE 5028; kv. F115; PN 5002 Ploščata igla, morda stilus z odlomljenim zaključkom; na od- SE 3120 0,1 cm; št. odl. 1. lomljenem koncu vidne zareze bron; dl. 9,2 cm; š. 0,4 cm; db. 1577 SE 3120; kv. H 119; obd. 130 Svetla keramika s premazom; fini lonec; ustje in ostenje lonca; SE 3048 F N 2.1; b. svetlo rdeča z deloma sivim jedrom; mat slabo 1565 ohranjen rdeč premaz na zp; v. 5 cm; pr. u. 13,7 cm; št. odl. 1. SE 3048; kv. G112; PN 3010 Ključ z zanko, odlomljena brada; železo; dl. 10 cm; š. 4 cm; db. SE 3208 0,8 cm; št. odl. 1; datacija: srednji ali novi vek. 1578 SE 3208; kv. J 115; PN 3129; inv. št. PMC N 7713 1566 SE 3048; kv. G113; PN 3035 Novec; dupondij, nedoločljiv, kovan 1.–2. stoletje; KN 119. Trn kovanega žeblja; železo; dl. 4,2 cm; št. odl. 1. SE 3294 1567 SE 3048; kv. G–H 112; PN 9014 Igla, orodje ali žlica s ploščato okroglo glavico in iglo/trnom 1579 SE 3294; kv. K 118; PN 3151a okroglega preseka; železo; dl. 7,2 cm; db. 0,25 cm; pr. 1,5 cm; Odlomek drobnega cevastega ustja skodelice; steklo; dl. št. odl. 1. 1,7 cm; š. 0,3 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 3. 1568 1580 SE 3294; kv. K 118; PN 3151 SE 3048; kv. G–H 112; PN 9007 Gumb s štirimi luknjicami; kost; db. 0,3 cm; pr. 1,1 cm; št. odl. 1; Odlomka zapognjenega tračnega okova, ki je polkrožno datacija: novi vek. zaključen; ohranjeni dve predrtini; bron; dl. 3,4 cm; š. 1,5 cm; db. 0,6 mm; št. odl. 3. 1569 SE 3048; kv. G–H 112; PN 9009 Gumb s štirimi vdolbinami; kost; db. 0,4 cm; pr. 1,8 cm; št. odl. SE 1146 1; datacija: novi vek. 1581 SE 1146; kv. E56; PN 1054; inv. št. PMC N 7706 1570 Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 260–268; KN 21. SE 3048; kv. G–H 112; PN 9010 odl. 1. Pločevinast tulec s spojenimi/zataljenimi robovi, morda del cevi, Hišica morskega polža – bodičasti volek; št. 1582 SE 1146; kv. E53; PN 9020 1571 okova, ročaja; bron; dl. 6,2 cm; š. 2,7 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 4. SE 3048; kv. G–H 112; PN 9006 Kremen; kresilo; kamen; dl. 1,4 cm; š. 1,2 cm; db. SE 1174 0,5 cm; št. odl. 1. SE 7000 Marmor; marmor, ostal na terenu; kamen; št. odl. 1. 1583 SE 1174; kv. E58; PN 1062 1572 SE 7000; kv. E, G 112, 113; obd. 433 SE 1094 Afriška sigilata; krožnik Hayes 46 ali skodelica Hayes 44; odlo-1584 mek navzven zapognjenega ustja; F AS C; št. odl. 1. SE 1094; kv. F65; PN 1044 SE 5028 Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 260–268; KN 32. 1573 SE 5028; kv. E115; PN 9040 Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 260–268; KN 31. 1585 SE 1094; kv. F63; PN 1034 Dvostranski glavnik, dva odlomka; zaglajene površine, delno prežgan; kost; dl. 6,4 cm; š. 4,7 cm; db. 0,2 cm; št. odl. 2; data- 1586 SE 1094; kv. E63; PN 1038; inv. št. PMC N 9470 cija: novi vek. Novec; antoninianus, Aurelianus, kovan 272; KN 52. SE 3000 1587 SE 1094; kv. E63; PN 1040 1574 SE 3000; kv. M118; PN 3000; inv. št. PMC N 7624 stoletja; KN 128. Novec; antoninianus, nedoločljiv, kovan druga polovica 3. Novec; AE 3, Constantius II., kovan 355–360; KN 89. 1588 SE 1094; kv. E–F 61–65; PN 9027 SE 5025 Odlomek traku s predrtino na koncu in rahlo zaobljenim za- 1575 ključkom; bron; dl. 2,7 cm; š. 1,2 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 1. SE 5025; kv. B119; PN 5051 Trn večje pasne spone; okrogel presek; s tolčenjem sploščen 1589 SE 1094; kv. F63; PN 1037 konec z zapognjeno zanko; bron; dl. 3,9 cm; š. 0,5 cm; pr. Riha 3.23.2; odlomek pletene zapestnice iz 4 tordiranih žic; 0,3 cm; št. odl. 1. bron; dl. 3,7 cm; pr. premer žičke: 0,1;premer prepletene žičke: 0,3 cm; št. odl. 1. 872 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1565 1564 1567 1563 1566 1569 1572 1571 1568 1573 1576 1575 1577 1580 1582 1588 1589 1563, 1564, 1573 SE 5028, 1565 - 1569, 1571 SE 3048, 1572 SE 7000, 1576 SE 3001, 1577 SE 3120; 1576, 1577 merilo 1 : 3, ostalo 1 : 2. 1563, 1564, 1573 SE 5028, 1565–1571 SE 3048, 1572 SE 7000, 1576 SE 3001, 1577 SE 3120; 1576, 1577 merilo 1 : 3, ostalo 1 : 2. 873 1590 SE 1094; kv. E60, 61; obd. 139 1603 SE 1084; kv. E51; PN 1013 Galska sigilata; Drag. 37; odlomek ustja in ostenja sklede, del- Riha 12.16; igla, lasnica z okroglo glavico; osrednji del trna no ohranjen jajčni niz; F GTS; b. rdeča; svetleč rdeč premaz; š. odebeljen; okrogel presek; kost; dl. 5,2 cm; pr. glave 0,4 cm; pr. 8,3 cm; v. 5,5 cm; pr. u. 21,3 cm; št. odl. 1. stebla 0,35 cm; št. odl. 1. 1591 SE 1094; kv. kanal 3; obd. 107 SE 1127 rdeč premaz; dl. 3,9 cm; š. 2,6 cm; št. odl. 1. Afriška sigilata; krožnik; odlomek ostenja; F AS C; b. rdeča; mat 1604 SE 1127; kv. E53; PN 1073 Vratni okov; železo; dl. 27,5 cm; š. 3,4 cm; v. 3,2 cm; db. 0,2 cm; 1593 SE 1094; kv. E60, 61; obd. 138b št. odl. 1. premaz; š. 5,4 cm; v. 1,5 cm; št. odl. 1. Podkev; železo; dl. 9,5 cm; š. 11 cm; š. kraka 2,5 cm; db. 1,1 cm; št. odl. 1. SE 1179 nim valovitim robom z vtisi; F N 2.1; b. svetlo rdeča; rdeč mat Svetla keramika s premazom; vrč Ce I.13; izvihano ustje z dvoj- 1605 SE 1127; kv. E53; PN 1072 1606 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 219 1594 SE 1179; kv. E55; PN 1061 Namizno (pivsko) posodje; čaša ali kelih; odlomek dna, visoke Obroček, okrogel presek; kost; db. 0,3 cm; pr. zunanji 1,4 cm; votle noge in ostenja čaše ali keliha; F SNV NAM; b. svetlo št. odl. 1. rdeča; v. 7,9 cm; pr. d. 8,8 cm; št. odl. 1; analogija: Brišnik 1999, 59, t. 10: 44; datacija: 15. stoletje. SE 1096 1595 SE 1096; kv. E66; PN 1008 Guiraud 8; Riha št. 236 blizu, a ni podobno; Prstan, zdrobljen v 3 delih, vlit trak iz ovalnih elementov s predrtinami; vidno, da je eden od zaključkov vdet v odprtino na drugi strani; bron; dl. 4 cm; š. 0,5 cm; db. 0,1 cm; pr. 1,2 cm; št. odl. 1; 1.15 g; datacija: rimski čas. 1596 SE 1096; kv. kanal 3; obd. 30 Melnica; Ce II.6; odlomek ostenja melnice s peščenim posipom na np in premazom na zp; F N 2.1; b. svetlo rumenkasto rde- ča; svetlo oranžen premaz na zp; dl. 6,6 cm; š. 5,1 cm; št. odl. 1. SE 1082 1597 SE 1082; kv. E56; PN 1046; inv. št. PMC N 7666 Novec; antoninianus, Claudius II., kovan 268–270; KN 40. SE 1084 1598 SE 1084; kv. E54; PN 1055; inv. št. PMC N 7663 Novec; antoninianus, Aurelianus (Divus Claudius II.), kovan 270; KN 56. 1599 SE 1084; kv. E55; PN 1053; inv. št. PMC N 7712 Novec; antoninianus, nedoločljiv, kovan druga polovica 3. stoletja; KN 131. 1600 SE 1084; kv. E55; PN 1017; inv. št. PMC N 7609 Novec; AE 3, Valentinianus I., kovan 367–375; KN 97. 1601 SE 1084; kv. E55; PN 1050 Igla ali šivanka; odlomljen vrh; bron; dl. 7,3 cm; pr. 0,15 cm; št. odl. 1. 1602 SE 1084; kv. E55; PN 1015 Odlomka palčke okroglega preseka; bron; dl. 3,7 cm; db. 0,5 cm; št. odl. 2. 874 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1591 1594 1601 1602 1603 1595 1604 1606 1591 SE 1094, 1594 SE 1179, 1595 SE 1096, 1606 SE 1127; 1606 merilo 1 : 3, ostalo 1 : 2. 1591 SE 1094, 1594 SE 1179, 1595 SE 1096, 1606 SE 1127; 1606 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 875 1607 SE 1127; kv. E,; F 53, 54; obd. 209 1617 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 49 Namizno (pivsko) posodje; čaša/lonček; odlomki ustja in Pečnica; lončasta pečnica; odlomek ustja in ostenja; F PEČ; b. ostenja enostavno oblikovane čaše/lončka; F SNV NAM; b. jedro svetlo sivo, proti robovom svetlo roza; š. 8 cm; v. 5,8 cm; svetlo roza; v. 2 cm; pr. u. 7,7 cm; št. odl. 1; analogija: Guštin št. odl. 1; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. stoletja. 1999, 256–259 (sl. 3:9); datacija: od konca 14. do prve pol. 16. 1618 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 51 Pečnica; lončasta pečnica; odlomek ustja in ostenja; F PEČ; 1608 SE 1127; kv. E,; F 53, 54; obd. 211 b. svetlo rjavkasto roza; š. 10 cm; v. 13 cm; št. odl. 1; datacija: Namizno (pivsko) posodje; čaša; odlomki ustja in ostenja pozno 14. in 15. stoletje. (sl. 3:1, 3, 4); datacija: od konca 14.–prva polovica 16. stoletje. Pečnica; lončasta pečnica; odlomka ustja, dna in ostenja; F PEČ; b. jedro sivo, proti robovom svetlo rjavkasto roza; š. 1609 3,8 cm; pr. u. 9 cm; št. odl. 2; analogija: Guštin 1999, 256–259 enostavno oblikovane čaše; F SNV NAM; b. zelo bledo roza; v. 1619 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 52 SE 1127; kv. E,; F 53, 54; obd. 212 19 cm; v. 8 cm; št. odl. 2; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. Namizno (pivsko) posodje; čaša odlomki ustja in ostenja enostavno oblikovane čaše z rahlo poudarjenim ustjem z eno- stavnim rebrom; F SNV NAM; b. zelo bledo rumena; v. 5,5 cm; pr. u. 6,9 cm; št. odl. 1; analogija: Guštin 1999, 256–259 (sl. 3:1, 2, 3, 4); datacija: od konca 14. do prve pol. 16. stoletja. 1610 SE 1127; kv. E,; F 53, 54; obd. 213 Namizno (pivsko) posodje; čaša; odlomki ustja in ostenja eno- stavno oblikovane čaše z rahlo navznoter nagnjenim ustjem in dvema horizontalnima kanelurama na ostenju; F SNV NAM; b. zelo bledo roza; v. 4 cm; pr. u. 7,3 cm; št. odl. 1; analogija: Guštin 1999, 256–259 (sl. 3:1, 3, 4); datacija: od konca 14. do prve pol. 16. stoletja. 1611 SE 1127; kv. E,; F 53, 54; obd. 141 Namizno posodje (trdo); Ce V.2.3; Manjši odlomek navzven nagnjenega ostenja čaše z okrasom vtisnjenih okroglih vdol- binic v plitvih horizontalnih rebrih; F varianta med N 1.1 in NK 3.2; b. sivo jedro, proti robovoma roza/svetlo rjavo, obe p. svetlo rjavi; š. 4,8 cm; v. 2,6 cm; št. odl. 1 1612 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 218 Namizno posodje (trdo); locnati vrč; odlomek izlivka vrča in ostenja; F novoveško namizno posodje; b. roza; š. 7 cm; v. 5,9 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 1613 SE 1127; kv. E52–54; obd. 220 Namizno posodje; lonec; odlomek posode z odebeljenim ustjem b. zelo bledo roza; v. 4,8 cm; pr. u. 17 cm; št. odl. 1; ana- logija: Brišnik 1999, 269, t. 17: 227; datacija: 14. in 15. stoletje. 1614 SE 1127; kv. E,; F 53, 54; obd. 210 Namizno posodje (trdo); pokrov; odlomek ustja in ostenja po- krova konične oblike s poudarjenim obodom; F SNV NAM; b. rjava; v. 2,1 cm; pr. u. 16,5 cm; št. odl. 1; analogija: Brišnik 1999, 266–270, t. 3: 35–37; datacija: 14. in 15. stoletje. 1615 SE 1127; kv. E53, 54; obd. 202 Svetila; lojenka; odlomek ustja, ostenja in dna; ožgana notra- nja površina; F SNV NAM; b. svetlo sivkasto rjava, zp roza, np. Lisasta sivorjava; v. 2,6 cm; pr. u. 9,6 cm; pr. d. 7,9 cm; št. odl. 1; analogija: Predovnik 2003, 62, t. 70: 597–611; datacija: od začetka 13. stoletja dalje. 1616 SE 1127; kv. E54; PN 1069; obd. 79 Tehnična keramika; livarski lonček; trikotne oblike z ravnim dnom; v. 4,7 cm; pr. u. 4,5 cm; pr. d. 2 cm; št. odl. 1; datacija: 16.–17. stoletje. 876 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1609 1608 1607 1610 1611 1612 1613 1616 1615 1614 1618 1617 SE 1127, merilo 1 : 3. SE 1127, merilo 1 : 3. 877 1620 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 53 Pečnica; lončasta pečnica; odlomki dna in ostenja; F PEČ; b. svetlo rjavkasto roza; zelo slabo ohranjeni sledovi mat svetlo rdečega premaza na np; v. 8 cm; pr. d. 14,5 cm; št. odl. 3; data- cija: pozno 14. in 15. stoletje. 1621 SE 1127; kv. E53; obd. 54 Pečnica; lončasta pečnica; odlomki dna in ostenja; F PEČ; b. svetlo rjavkasto roza; zelo slabo ohranjeni sledovi mat svetlo rdečega premaza na np; š. 5 cm; v. 3 cm; št. odl. 9; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1622 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 55 Pečnica; lončasta pečnica; odlomek ostenja; F PEČ; b. svetlo rdečkasto rjava; š. 8,8 cm; v. 6,5 cm; št. odl. 1; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 878 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1619 1620 1621 1622 SE 1127; merilo 1 : 3. SE 1127, merilo 1 : 3. 879 1623 SE 1127; kv. E53; obd. 56 Pečnica; lončasta pečnica; odlomka dna in ostenja; F PEČ; b. bledo rjava; v. 7,9 cm; pr. d. 9,3 cm; št. odl. 2; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1624 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 199 Pečnica; lončasta pečnica; odlomki ustja in ostenja; F PEČ; b. svetlo rjavkasto roza; v. 9 cm; pr. 21 cm; pr. d. 21 cm; št. odl. 4; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1625 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 200 Pečnica; lončasta pečnica; odlomki ustja, ostenja in dna; F PEČ; b. svetlo rdeča, roza, ponekod sivkasto roza; v. 12,9 cm; pr. 20,8 cm; št. odl. 11; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1626 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 201 Pečnica; lončasta pečnica; odlomki ostenja; F PEČ; b. svetlo rdeča; svetlo rdeč mat premaz; v. 5 cm; pr. 29,2 cm; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 880 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1623 1624 1625 1626 SE 1127, merilo 1 : 3. SE 1127, merilo 1 : 3. 881 1627 SE 1127; kv. E53, 54; obd. 204 Pečnica; lončasta pečnica; odlomek ustja in ostenja; F PEČ; b. svetlo rdeča; v. 6,5 cm; pr. 15,3 cm; št. odl. 1; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1628 SE 1127; kv. E53, 54; obd. 207 Pečnica; lončasta pečnica; odlomek ostenja in roba; F PEČ; b. roza; v. 13,7 cm; pr. 7,9 cm; št. odl. 1; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1629 SE 1127; kv. E53; obd. 208 Pečnica; lončasta pečnica; odlomek dna in ostenja; F PEČ; b. svetlo rdeča; š. 6 cm; v. 7,2 cm; št. odl. 1; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1630 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 216 Pečnica; lončasta pečnica; odlomek ustja in ostenja; F PEČ; b. svetlo rjava; š. 8,2 cm; v. 5,2 cm; št. odl. 1; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1631 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 217 Pečnica; lončasta pečnica; odlomek ostenja; F PEČ; b. svetlo rdeča; v. 8 cm; pr. 15,3 cm; št. odl. 1; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1632 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 50 Pečnica; lončasta ali cevasta pečnica; odlomek ustja in ostenja; F PEČ; š. 7,3 cm; v. 5,3 cm; št. odl. 8; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1633 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 50 Pečnica; lončasta ali cevasta pečnica; odlomek ustja in ostenja; F PEČ; š. 8 cm; v. 8,5 cm; št. odl. 8; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1634 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 50 Pečnica; lončasta ali cevasta pečnica; odlomek ustja in ostenja; F PEČ; v. 7,3 cm; pr. 15,5 cm; št. odl. 8; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 882 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1627 1628 1629 1630 1631 1632 1633 1634 SE 1127; merilo 1 : 3. SE 1127, merilo 1 : 3. 883 1635 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 50 Pečnica; lončasta ali cevasta pečnica; odlomek ustja in ostenja; F PEČ; v. 7 cm; pr. 13,4 cm; št. odl. 8; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1636 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 50 Pečnica; lončasta ali cevasta pečnica; odlomek ustja in ostenja; F PEČ; v. 6,5 cm; pr. 15 cm; št. odl. 8; datacija: pozno 14. in 15. stoletje. 1637 SE 1127; kv. E53, 54; obd. 203 Pečnica; oploščena pečnica; odlomek ostenja; F PEČ; b. siva v jedru, proti robovom svetlo rjava; dl. 9,1 cm; š. 11,5 cm; št. odl. 1; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. 1638 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 214 Pečnica; oploščena pečnica; odlomki z reliefom vinske trte in centralno umeščenim večlistnim cvetom; F PEČ; b. sivo jedro, proti robovom svetlo roza ali svetlo rjava; dl. 14 cm; š. 9 cm; št. odl. 3; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. 1639 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 215 Pečnica; oploščena pečnica; odlomek z reliefno okrašeno borduro; F PEČ; b. svetlo rjava; dl. 10,6 cm; š. 10,5 cm; št. odl. 1; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. 1640 SE 1127; kv. E52–54; obd. 221 Pečnica; oploščena pečnica; odlomek z reliefom vinske trte; F PEČ; b. svetlo rjava do svetlo rdeča; dl. 8,8 cm; š. 8,8 cm; št. odl. 1; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. 1641 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 10a Pečnica; oploščena pečnica; odlomki z reliefom vinske trte in centralno umeščenim večlistnim cvetom; F PEČ; b. siva do svetlo rdečkasto rjava; dl. 15,5 cm; š. 16 cm; št. odl. 1; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. 1642 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 10b Pečnica; oploščena pečnica; odlomki z reliefom leva in hrasto- ve vejice; F PEČ; dl. 9,1 cm; š. 9,9 cm; št. odl. 1; datacija: druga polovica 15. in prva polovica 16. stoletja. 884 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1635 1636 1638 1637 1639 1640 1642 1641 SE 1127, merilo 1 : 3. SE 1127, merilo 1 : 3. 885 1643 SE 1127; kv. F54; obd. 44a Pečnica; oploščena pečnnica; odlomek roba z reliefno okra- šeno borduro; F PEČ; b. svetlo roza; slabo ohranjen rdeč mat premaz; dl. 5,9 cm; š. 3,4 cm; št. odl. 1; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. 1644 SE 1127; kv. F54; obd. 44b Pečnica; oploščena pečnnica; odlomek roba z reliefno okrašeno borduro; F PEČ; b. svetlo roza; slabo ohranjen rdeč mat premaz; dl. 8 cm; š. 2,7 cm; št. odl. 1; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. 1645 SE 1127; kv. F54; obd. 42 Pečnica; oploščena pečnnica; oploščena pečnica z reliefom leva in hrastove vejice; F PEČ; b. svetlo siva v jedru, proti robovom varira med svetlo rdečo in svetlo rjavo; dl. 5,7 cm; š. 9,9 cm; št. odl. 1; datacija: druga polovica 15. in prva polovica 16. stoletja. 1646 SE 1127; kv. F54; obd. 43 Pečnica; oploščena peč- nnica; odlomki z reliefom vinske trte in centralno umeščenim večlistnim cve- tom; F PEČ; b. svetlo rjava; dl. 14,2 cm; š. 12,2 cm; št. odl. 1; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. 1647 SE 1127; kv. E53; obd. 48 Pečnica; oploščena pečnica; odlomki ostenja; F PEČ; b. svetlo rjavkasto roza; v. 5,3 cm; pr. 13,3 cm; št. odl. 4; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. 1648 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 8 Pečnica; oploščena pečnica; odlomki z reliefom leva in hrasto- ve vejice; F PEČ; b. svetlo rdeča do svetlo rjava; dl. 21,4 cm; š. 22 cm; št. odl. 9; datacija: druga polovica 15. in prva polovica 16. stoletja. 886 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1645 1643 1644 1646 1647 1648 SE 1127, merilo 1 : 3. SE 1127, merilo 1 : 3. 887 1649 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 9 1652 SE 1127; kv. E54; PN 1019; obd. 13 Pečnica; oploščena pečnica; odlomki nepopolno loščene peč- Pečnica; oploščena pečnnica; odlomki z reliefom vinske trte in nice z reliefnim motivom vinske trte in centralno umeščenim centralno umeščenim večlistnim cvetom; F PEČ; dl. 12,5 cm; š. večlistnim cvetom; F GPEČ; b. siva do svetlo rjava; nepopolno 20 cm; št. odl. 1; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. loščena plošča z reliefnim okrasom; dl. 13,5 cm; š. 19,5 cm; št. odl. 3; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. 1653 SE 1127; kv. E53; obd. 14 Pečnica; oploščena pečnica; odlomki z reliefom vinske trte in centralno umeščenim 1650 večlistnim cvetom; F PEČ; b. SE 1127; kv. E52, 53; obd. 11 Pečnica; oploščena pečnica; oploščena svetlo rjava do bledo roza; dl. pečnica z reliefom leva in hrastove 20,9 cm; š. 11,5 cm; št. odl. 3; vejice; F PEČ; dl. 18,5 cm; š. 20,2 cm; št. datacija: 15. in prva desetletja odl. 1; datacija: druga polovica 15. in 16. stoletja. prva polovica 16. stoletja. 1651 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 12 Pečnica; oploščena pečnica; oploščena peč- nica z reliefom leva in hrastove vejice; F PEČ; dl. 10 cm; š. 5,1 cm; št. odl. 1; datacija: druga polovica 15. in prva polovica 16. stoletja. 888 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1649 1651 1652 1653 SE 1127; merilo 1 : 3. SE 1127, merilo 1 : 3. 889 1654 SE 1127; kv. E53; PN 1018; obd. 15 1664 SE 1134; kv. E50, 51; obd. 150 Pečnica; oploščena pečnica; odlomek z reliefno borduro ob Svetla namizna keramika; kadilnica Ce VIII.1; ostenje kadilnice s robu; F PEČ; b. bledo rjava; slabo ohranjen rdeč mat premaz; horizontalnim pasom ščipanega okrasa; F N 1.1; b. svetlo sivo dl. 9,9 cm; š. 3,8 cm; št. odl. 1; datacija: 15. in prva desetletja 16. jedro, proti robovom svetlo rdeče; š. 6,8 cm; v. 4,3 cm; št. odl. 1 stoletja. 1665 SE 1134; kv. E50, 51; obd. 134 1655 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 16 Svetila; volutna oljenka; odlomek ramena, diska in nosu z re- Pečnica; oploščena pečnica; fragment z reliefom vinske trte in liefnim okrasom; F O1; rahlo prežgano; b. roza; rjavkasto rdeč cveta; podobna obd. 13=10A; F PEČ; b. svetlo rdečkasto rjava; premaz; dl. 5,5 cm; š. 2,4 cm; št. odl. 4 16. stoletja. dl. 8,7 cm; š. 13,9 cm; št. odl. 2; datacija: 15. in prva desetletja SE 1138 1656 1666 SE 1138; kv. E51; obd. 97 SE 1127; kv. E53; obd. 17 Namizno posodje; lonec; odlomek ustja in ostenja namiznega Pečnica; oploščena pečnnica; fragment z reliefnim vegetativ-lonca z vtisnjenim okrasom na robu ustja; F novoveško nami-nim okrasom; F PEČ; b. siv prelom, proti robovom svetlo roza; zno posodje; b. svetlo rjava; št. odl. 1; datacija: Novi vek. dl. 7 cm; š. 10,5 cm; št. odl. 1; datacija: 15. in prva desetletja 16. stoletja. 1667 SE 1138; kv. E51; obd. 96 1657 Afriška amfora; odlomek narebrenega ostenja; F AA; b. rdeča; SE 1127; kv. E53; obd. 18 bledo rumen sloj na zp; š. 4,5 cm; db. 5 cm; št. odl. 1. Pečnica; oploščena pečnica; oploščene pečnice; št. odl. 2 1658 SE 1127; kv. E53; obd. 19 15.5 Faza 5 Pečnica; oploščena pečnnica; odlomek z reliefnim okrasom; F PEČ; b. zelo bledo rjava; dl. 8,4 cm; š. 8,5 cm; št. odl. 1; dataci- ja: 15. in prva desetletja 16. stoletja. SE 3062 1659 SE 1127; kv. E53; obd. 20 1668 SE 3062; kv. J 119; PN 3004; obd. 161 Pečnica; oploščena pečnica; manjši odlomek; F PEČ; b. svetlo Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2.3; krožnik polkroglasto roza; dl. 6,5 cm; š. 8,6 cm; št. odl. 2; datacija: 15. in prva dese- oblikovanega ostenja, ki je na 2/3 višine rahlo odebeljeno; tletja 16. stoletja. ustje je rahlo nagnjeno navznoter; F N 2.1; b. rdeča; svetlo 1660 rdeč mat premaz na np in zgornji tretjini zp; v. 3,1 cm; pr. d. SE 1127; kv. E53; PN 1016; obd. 25 5 cm; št. odl. 1. Pečnica; oploščena pečnica; odlomek roba oploščene pečnice; F PEČ; b. svetlo rdeča; 1669 SE 3062; kv. I – K 119; obd. 59 slabo ohranjen rdeč mat premaz; dl. 10,9 cm; š. Svetla keramika s premazom; Ce III.2.2; odlomek ravnega dna 4,1 cm; št. odl. 1; datacija: 15. in prva desetletja in ostenja krožnika; F N 2.1; b. svetlo rdeča; rahlo sijoč rdeč 16. stoletja. premaz; š. 4 cm; v. 1,2 cm; št. odl. 1. SE 6032 1661 1670 SE 6032; kv. E132; PN 6036 SE 1127; kv. E52, 53; obd. 37, 38, 39, 40, 41 Obesek iz dveh votlih bikoničnih kroglic, izdelani iz spojene Opeka; strešnik; manjši odlomki; F Teg; b. bledo roza do bledo okruvljene pločevine z vdeto žičnato zanko (kar se vidi pri od-rumena; a) dl. 20 cm; š. 7,6 cm; b) dl. 13,3 cm; š. 9 cm; c) dl. lomljenem primerku), ki ima konca v notranjosti zapognjena 11,6 cm; š. 4,6 cm; d) dl. 10,2 cm; š. 7 cm; št. odl. 5; datacija: navzgor; obeska sta speta z žičnato zanko; bron; dl. 3,4 cm; novi vek. pr. 1,7 cm; št. odl. 2. SE 1134 1662 SE 1134; kv. E50, 51; obd. 148 Italska sigilata; Consp. 34; ustje in ostenje skodelice z rebrom, na obodu nad rebrom aplika rožice; F Tardopadana; b. roza; rdeč svetleč zelo dobro ohranjen premaz; š. 2,6 cm; v. 2,3 cm; št. odl. 3; datacija: poznotiber.–flavij. 1663 SE 1134; kv. E50, 51; obd. 149 Italska kuhinjska keramika; pekač; pekač z zaobljenim oste- njem in enostavno zaključenim ustjem; F IKK 1pr; b. rjavkasto rdeča; temno rdeč mat premaz na np in zp ustja; š. 4,8 cm; v. 3,5 cm; št. odl. 2 890 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1655 1654 1658 1656 1659 1660 1662 1670 1654–1660 SE 1127, 1662 SE 1134, 1670 SE 6032; 1662, 1670 merilo 1 : 2, ostalo 1 : 3. 1654–1660 SE 1127, 1662 SE 1134, 1670 SE 6032; 1662, 1670 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 891 1671 SE 6032; kv. F130; obd. 394 1683 SE 1035; kv. E50; PN 1014; inv. št. PMC N 9284 Keramika s premazom; Ce V.2.2 čaša gubanka; profilirano ustje Novec; denarij, nedoločljiv, kovan prva polovica 3. stoletja; KN in del ostenja; F ČG 1; b. roza; svetlo rdeč mat premaz na zp, 123. odl. 1. rdečkasto rjav mat premaz na np; v. 3,3 cm; pr. u. 8,8 cm; št. 1684 SE 1101; kv. E51; PN 1022 Riha 12.17; igla, lasnica s kijasto glavico; osrednji del trna SE 6224 odebeljen; okrogel presek; kost; dl. 5,6 cm; pr. glave 0,6 cm; pr. 1672 stebla 0,4 cm; št. odl. 1. SE 6224; kv. E134; PN 6074; inv. št. PMC N 7709 Novec; AE 2, Theodosius I., kovan 379–383; KN 113. 1685 SE 1101; kv. E51; PN 1011 SE 6093 dnji del trna odebeljen; okrogel presek; kost; dl. 8,9 cm; pr. Riha 12.17 (št. 2661 točno); igla, lasnica s kijasto glavico; osre- 1673 glave 0,6 cm; pr. stebla 0,4 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. SE 6093; kv. E128; PN 6028 Novec; Kreuzer, Avstrijsko cesarstvo. Franc Jožef/Franz Joseph 1686 SE 1101; kv. E51; obd. 302 I. (Avstrijski deželni novci), kovan 1859; KN 146. Keramika s premazom; recijska čaša; odlomek ostenja okrašen SE 6209 z vrezi in bunkicami (okras Drexel I); F RČ 1; b. svetlo rdeča; rdeč mat premaz; š. 5,5 cm; v. 4,2 cm; št. odl. 1. 1674 SE 6209; kv. E134; obd. 310 SE 1103 Keramika; pipa tipa Schemnitz (Banská Štiavnica, Slovaška); delno ohranjen recipient in tulec pipe; tulec ima prstanasto 1687 SE 1103; kv. E59; PN 1009 zaključe obod poudarjen s poševnimi vrezi; pipa ima dvo- Novec; Kreuzer, Sveto rimsko cesarstvo. Avstrijska hiša. Franz vrstični žig mojstra in proizvajalca M Hon (…) Schemnitz, na II. (Dedne dežele), kovan 1816; KN 142. drugi strani je žig z majhnim okroglim portretom b. rdeča; dl. 5,4 cm; v. 3,6 cm; pr. 2,5 cm; št. odl. 1; datacija: 18.–19. stoletje. SE 1091 SE 2029 1688 SE 1091; kv. F64; PN 1024; inv. št. PMC N 9252 Novec; antoninianus, Claudius II., kovan 268–270; KN 43. 1675 SE 2029; kv. E150; PN 2001 35 drobnih steklenih rumenih cevastih jagod (povpr. pr. 2 mm, 1689 SE 1091; kv. F63; PN 1025; inv. št. PMC N 7643 v. 2 mm) in 2 črni ali gagatni cevasti jagodi (pr. 3 mm, v. Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 260–268; KN 34. 3 mm); št. odl. 37; datacija: novi vek. 1690 SE 1091; kv. E64; PN 1023; inv. št. PMC N 7646 SE 2022 Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 267–268; KN 28. 1676 SE 1114 SE 2022; kv. D159; PN 2006 0,1 cm; št. odl. 2; datacija: novi vek. Italska keramika tankih sten; skodelica; odlomki dna in ostenja; Odlomka žičnatega elementa; bron; dl. 1,3 cm; š. 0,1 cm; db. 1691 SE 1114; kv. E45; obd. 181 1677 F KTS nedoločena; b. zelo svetlo rjava; š. 3,5 cm; v. 1,6 cm; št. SE 2022; kv. D159; PN 2007 Odlomek žice; bron; dl. 1 cm; pr. 0,2 cm; št. odl. 1. odl. 4. SE 3038 1692 SE 1114; kv. E45; obd. 182 Svetla namizna keramika; kadilnica Ce VIII.1; odlomek ustja z 1678 SE 3038; kv. R117; PN 3001 valovitim rebrom in ostenja; F N 2.1; b. svetlo rdeča; zelo slabo Profiliran stožec s tulastim nastavkom z luknjico; bron; ohranjeni ostankirdečega premaza; v. 3,9 cm; db. 6,5 cm; št. dl. 4 cm; db. 0,9 cm; št. odl. 1. odl. 1. SE 1101 = SE 1035 1679 SE 1101; kv. E51; PN 1020 Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 260–268; KN 37. 1680 SE 1035; kv. E50; PN 1021; inv. št. PMC N 9474 Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 264–267; KN 24. 1681 SE 1101; kv. E52; PN 1010; inv. št. PMC N 7644 Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 267–268; KN 29. 1682 SE 1101; kv. E52; PN 1012; inv. št. PMC N 7664 Novec; antoninianus, Aurelianus (Divus Claudius II.), kovan 270; KN 54. 892 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1671 1675 1678 1676 1684 1685 1686 1671 SE 6032, 1675 SE 2029, 1676 SE 2022, 1678 SE 3038, 1684-1686 SE 1101; 1671, 1686 merilo 1 : 3, ostalo 1 : 2. 1671 SE 6032, 1675 SE 2029, 1676 SE 2022, 1678 SE 3038, 1684–1686 SE 1101; 1671, 1686 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 893 1693 SE 1114; kv. E54; obd. 297 kamen; dl. 29 cm; Svetila; reliefna oljenka; del ramena, ostenja in diska z reliefno š. 19 cm; db. upodobitvijo grifona ali ptice; F O1; b. roza; rdečkasto rjav do 9,5 cm; št. odl. 1. črn premaz; š. 4,4 cm; v. 1 cm; št. odl. 2. 1694 SE 1114; kv. E54; obd. 296 Korenčkasta amfora Camulodunum 189; ostenje in odlomek ročaja; F A2; b. svetlo rumenkasto rdeča; dl. 7 cm; š. ročaja 2 cm; št. odl. 3. 1695 SE 1114; kv. E54; obd. 298 Korenčkasta amfora Camulodunum SE 1053 ostenja; F A2; b. rdeča; št. odl. 4. 189; odlomki ustja in narebrenega 1705 SE 1053; kv. Jug, kanal 3, objekt 2; PN 9071 SE 1140 Marmor; stenska obloga; počen na dva dela. 1696 Zgornja površina zglajena, spodnja groba, SE 1140; kv. E46; PN 1130 hrapava. Kamen; dl. 10 cm; š. 5 cm; db. 1,5 cm; Nesklejen obroček, okrogel presek; bron; dl. 3,1 cm; š. 2,5 cm; št. odl. 2. db. 0,3 cm; št. odl. 1. SE 1069 1697 SE 1069; kv. E51; PN 1057 1706 SE 1053; kv. Jug, kanal 3, objekt 2; PN 9072 Kovan žebelj; železo; dl. 9,2 cm; š. 2,4 cm; št. odl. 1. Marmor; odlomek stenske plošče; zgornja površina in rob sta SE 1034 zglajena, spodnja površina je groba. Na eni strani je ohranjen 1698 raven rob (š. 3 cm), pod njim SE 1034; kv. E50; obd. 58 Afriška sigilata; Hayes 50; odlomek ustja in ostenja; F AS C pa utor v obliki črke V (š. 1 cm; 3/4; b. rdeča; mat opečnato rdeč premaz na np in le zgornji gl. 0,3 cm); kamen; dl. 19 cm; š. četrtini zp; št. odl. 1. 11 cm; db. 2 cm; št. odl. 1. 1699 1707 SE 1053; kv. Jug, kanal 3, objekt 2 SE 1034; kv. E50; obd. 60 Svetila; pečatna oljenka Loeschcke IX/Xa; odlomek ostenja, Marmor; odlomki talne plošče; danes je počena na 3 dele. ramena in diska; F O2; b. rdeča; dl. 5,6 cm; š. 2,7 cm; št. odl. 1. Zgornja površina in rob sta zglajena, spodnja površina je grobo klesana s koničastim dletom. Na eni strani je ohranjen SE 1038 raven rob; kamen; dl. 36 cm; š. 8,5 cm; db. 3 cm; št. odl. 3. 1700 SE 1038; kv. D41; PN 9003 Gumb, okrogla ploščata glava z napisom:; bron; dl. stebla: 1,3 cm; v. 0,7 cm; db. stebla: 0,2; glavice: 0,1 cm; pr. 2,4 cm; št. odl. 1; 2.5 g; datacija: novi vek. SE 1031 1701 SE 1031; kv. D40; PN 9002 Ploščat okrasni gumb z vtisnjenim okrasom in napisom; bron; v. 0,9 cm; pr. 2,4 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 1702 SE 1031; kv. C40; PN 9005 Trije ploščati okrasni gumbi z vtisnjenim okrasom in napisom; bron; pr. 2,4 cm; št. odl. 3; datacija: novi vek. SE 1048 1703 SE 1048; kv. H 112; PN 9025 Dvojni gumb; z zakovico povezani dve okrogli plo- 1708 SE 1053; kv. Jug, kanal 3, objekt 2 ščici; baker; št. odl. 1. Marmor; ohranjen del stenske pravokotne plošče, ki ima zelo SE 1055 fino zglajeno zgornjo površino in rob. Na spo- 1704 SE 1055; kv. Jug, kanal 3, objekt 2; PN 9070 Ohranjen raven rob (db. 1,6 cm) je na zgornji dnji površini so ohranjene sledi malte ali ometa. Marmor; arhitekturni element; razdelilnik za cevi; obdelan strani prirezan (š. 0,5 cm); kamen; dl. 4,6 cm; š. blok, dve daljši stranici zaključeni z dvema krožnima odprtina-4,5 cm; db. 1,6 cm; št. odl. 1. ma (pr. 12 cm in pr. 11 cm). Sledi obdelave površine s kladivom; 894 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1693 1694 1695 1696 1700 1701 1702 1693-1695 SE 1114, 1696 SE 1140, 1700 SE 1038, 1701, 1702 SE 1031, 1713 SE 1032; 1694, 1695 merilo 1 : 3, ostalo 1 : 2. 1693–1695 SE 1114, 1696 SE 1140, 1700 SE 1038, 1701, 1702 SE 1031; 1694, 1695 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 895 1709 SE 1053; kv. Jug, kanal 3, objekt 2 SE 1032 na in rob sta zglajena; Ploščat okrasni gumb z vtisnjenim okrasom in napisom; bron; v. 0,9 cm; pr. 2,4 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. spodnja površina je plošče; zgornja površi Marmor; odlomka talne 1713 SE 1032; kv. E41; PN 9004- grobo klesana s koniča- 1714 SE 1032; PN 9008 stim dletom; kamen; dl. Groba kuhinjska keramika; Ce I.; odlomek ostenja lonca, 15,5 cm; š. 16,5 cm; db. ornamentiran s horizontalnim glavničenjem; F GK; b. črna; dl. 6,5 cm; manjši kos: dl. 4,6 cm; š. 2,9 cm; št. odl. 1. 9 cm; š. 4,5 cm; db. 1,5 cm št. odl. 2. SE 1074 1715 SE 1074 1710 Marmor; odlomki kvadratne talne plošče; počena na tri dele. SE 1053; Zgornja površina in rob zglajena, spodnja površina zelo grobo kv. Jug, kanal 3, klesana s koničastim dletom. Ohranjena dva ravna robova; objekt 2 kamen; dl. 40 cm; š. 36 cm; db. 7,5 cm; št. odl. 3. Marmor; vogalni del talne kamni- te plošče; (kot ni 90°!; morda gre za sestavljanje vzorca) Zgornja površina in rob zelo fino zglajena, spodnja groba. Ohranjena dva robova (eden je zaobljen, drugi raven). Kamen; dl. 6,5 cm; š. 6,5 cm; db. 2,5–3 cm; št. odl. 1. 1711 SE 1053; kv. Jug, kanal 3, objekt 2 Apnenec; pravokotna plošča; prežgana, ki ima eno izravnano stranico; kamen; dl. 17,5 cm; š. 14 cm; db. 6,5 cm; št. odl. 1. 1716 SE 1074 1712 Marmor; kvadratna SE 1053; kv. Jug, kanal 3, objekt 2 talna plošča, z zelo fino Apnenec; pravokoten kamen, ki ima zglajeno zgornjo povr-zglajeno površino; na šino in rob. Spodnja površina je grobo klesana s koničastim robovih so ohranjeni dletom; kamen; dl. 32 cm; š. 16,5 cm; db. 13,5 cm; št. odl. 1. ostanki malte. Kamen; dl. 21 cm; š. 20,5 cm; db. 5,2 cm; št. odl. 1. 1717 SE 1074 Marmor; arhitekturni element; pravokotna plošča s povezovalnim železnim elementom. Na eni površini je v kotu ohranjen osta- nek železnega zatiča (kvadraten presek; d. 2 cm) in železne krožne oblike (pr. 6 cm; db. 0,3 cm) znotraj pravokotne oblike (d. 10 cm; š. 6 cm). Kamen; dl. 14 cm; š. 9 cm; db. 6,5 cm; št. odl. 1. 896 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1713 SE 1032, merilo 1 : 2. 897 1718 SE 1074; kv. kanal 3; obd. 27 SE 3012 oker lošč na np; š. 5,5 cm; v. 1,9 cm; št. odl. 1; analogija: Guštin Galska sigilata; Drag. 37; odlomek ostenja sklede z reliefnim okrasom; F GTS; b. svetlo rdeča; rahlo 2001, 217; datacija: 15. stoletje. kanelurama in ostenja; F SNV NAMG; b. siva; zelen lošč na zp, Glazirana ali loščena keramika; lonec; odlomek ustja z dvema 1728 SE 3012; kv. J 118; obd. 29 bleščeč rdeč premaz; dl. 3,1 cm; š. 2,6 cm; št. odl. 1. SE 1063 SE 5007 1719 SE 1063; kv. E55; PN 1003; inv. št. PMC N 9476 1729 SE 5007; kv. E20 Novec; antoninianus, Claudius II., kovan 268–270; KN 42. Kamnit kalup; počen na več delov; Ravna, zglajena ploskev na SE 1019 kateri sta hranjeni dve podolgovati na koncu zaobljeni luknji 1720 SE 1019; kv. E52; PN 1026; inv. št. PMC N 9488 Novec; antoninianus, nedoločljiv, kovan druga polovica 3. stoletja; KN 124. 15.6 Faza 6 SE 6006 1721 SE 6006; kv. D126; PN 6003 Novec; Kreuzer, Avstrijsko cesarstvo. Franc Jožef/Franz Joseph I. (Dedne dežele), kovan 1851; KN 145. 1722 SE 6006; kv. E125; PN 6000 Novec; Kreuzer, Avstrijsko cesarstvo. Franc Jožef/Franz Joseph I. (Avstrijski deželni novci), kovan 1861; KN 147. (1.) d. 5,5 cm; š. 0,4 cm; 2.) d. 0,4 cm; š. 0,4 cm); kamen; dl. 1723 15 cm; š. 13 cm; št. odl. 7. SE 6006; kv. E134; PN 6006 Igla z okroglo glavico, vrezana vodoravna linija; bron; dl. SE 5151 6,2 cm; pr. 0,35 cm; št. odl. 1. Spenec; kaveljček za spenjanje obleke iz zavite žice; bron; dl. 0,3 cm; št. odl. 1. 1,3 cm; š. 0,8 cm; db. 0,1 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 1731 SE 5151; kv. E120; PN 5021 1725 1724 SE 6006; kv. E129; PN 6008 Igla zašiljena na obeh straneh; bron ali železo; dl. 10,3 cm; pr. 1730 SE 5151; kv. E120; PN 5020 Beloprstena keramika; vaza, okrasna; ustje in ostenje vaze z SE 6006; kv. E125; PN 6005; obd. 367 Odlomka ozkega traku; morda del zapestnice; bron; dl. 6,9 cm; š. 0,3 cm; db. 0,5 mm; št. odl. 2. reliefnim okrasom podobe glave angela s krili na kapitelu ste - SE 1225 bra; verjetno polizdelek; F beloprstena; b. zelo bledo rumena; mere: dl. 2,8 cm, š. 2,8 cm; št. odl. 1; datacija: 19./20. stoletje. 1732 SE 1225; kv. E46; obd. 89 SE 1002 Italska sigilata; Consp. 43; odlomka skodelice s zapognjenim 1726 SE 1002; kv. O118; PN 1000 maz; dl. 3,1 cm; š. 5,5 cm; št. odl. 2. ustjem; F Tardopadana E; b. roza; spran svetlo rdeč mat pre-Nož na preklop; železno rezilo in trakast del ročaja, pritrjen z medeninastimi zakovicami na roženi ali koščeni oblogi ročaja; železo, kovina, kost; dl. 12, cm; ročaja 9,6 cm; š. rezila 1,4 cm; ročaja 2 cm; db. rezila 0,1 cm, ročaja 1,2 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. SE 1005 1727 SE 1005; kv. kanal 3; obd. 6 Keramika s premazom; Ce V.2.1 lokalno izdelana recijska čaša; odlomek ostenja brez premaza, okras v kombinaciji koleščka- nja, vrezanih linij in bunkic (Drexel I); F N 2.1; sekundarno pre- žgana; b. svetlo sivkasto rjava; dl. 3,5 cm; š. 3,5 cm; št. odl. 1. 898 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1718 1719 1723 1724 1725 1728 1730 1731 1719 SE 1074, 1723-1725 SE 6006, 1728, 1730, 1731 SE 3012; 1719 merilo 1 : 3, ostalo 1 : 2.. 1719 SE 1074, 1723–1725 SE 6006, 1728 SE 3012, 1730, 1731 SE 5151; 1719 merilo 1 : 3. ostalo merilo 1 : 2. 899 1733 SE 1225; kv. E46; obd. 90 Sonda 1008 š. 8,5 cm; v. 6,7 cm; št. odl. 1. Igla s kroglasto glavico in odlomljenim trnom kvadratnega preseka ali del čebuličaste fibule ali okrasni žebelj; bron; dl. 1734 F NK/GK; b. svetlo rjava, np svetlo rjava, zp. Lisasta rjavočrna; Groba kuhinjska keramika; morda Ce II.5.1.2; skleda z S-ustjem; 1741 SE sonda 1008; kv. F65; PN 1006 SE 1225; kv. E46; obd. 92 2,3 cm; pr. 0,7 cm; št. odl. 1; datacija: rimski čas. breno zp, ustje rahlo uvihano in enostavno zaključeno; F NK; Fina kuhinjska keramika; Ce II.5.1.1; polkrožna skleda z nare- Sonda b. črna; š. 7,9 cm; v. 6,4 cm; št. odl. 1. 1742 SE sonda; kv. D158; obd. 196 1735 Italska kuhinjska keramika; pekač; odlomka dna; F IKK; močno SE 1225; kv. E46; obd. 91 sekundarno prežgano; b. siva; črn na np zaradi sekundarne Fina kuhinjska keramika; Ce V.1.1; zaprta bikonična čaša s prežganosti; dl. 8,1 cm; š. 2,6 cm; št. odl. 2. kroglasto oblikovanim spodnjim delom trupa ter stožčastim in narebrenim vratom, ustje pokončno in le rahlo odebeljeno; F Deponija/strojni izkop/čiščenje preseka N 3.2; b. rdečkasto rjava, zp siva, np. Svetlo rjava; š. 6,5 cm; v. 5,3 cm; št. odl. 1. 1743 SE deponija; kv. sever; PN 9035; inv. št. PMC N 7693 Novec; as, Hadrianus, kovan 125–128; KN 14. SE 6241 1744 SE strojni izkop; kv. F54; PN 1067 1736 SE 6241; kv. F128; PN 6055 Novec; denarij, Septimus Severus, kovan 193–211; KN 17. Svetla keramika s premazom; Ce II.2.6 (PTS Drag 30); skodela s konično oblikovanim in navzven nagnjenim ostenjem in eno 1745 SE strojni izkop; kv. F54; PN 1068; inv. št. PMC N 7648 - stavnim, rahlo odebeljenim robom ustja; F N 2.1; b. svetlo rde Novec; antoninianus, Gallienus, kovan 264–267; KN 26. - ča; zelo slabo ohranjen rdeč premaz; v. 3,6 cm; pr. u. 20 cm; št. 1746 SE strojni izkop; kv. E127; PN 6156; inv. št. PMC N odl. 1; datacija: rimski čas. 7677 SE 3231 Novec; nummus, Licinius I., kovan 317–320; KN 62. 1737 1747 SE čiščenje preseka; kv. F62; PN 1063; inv. št. PMC N SE 3231; kv. J 118; PN 3104 Žebljiček za obuvalo s stožčasto glavico; železo; dl. 1,5 cm; š. 7638 0,8 cm; št. odl. 1. Novec; centenionalis, Constantinus I. (Costans), kovan 336–337; KN 74. SE 5169 1748 SE 5169/5124; kv. E117; PN 5111 1738 SE 5169; kv. E120; PN 5030 Novec; Kreuzer, Sveto rimsko cesarstvo. Avstrijska hiša. Leo- Odlomek zapognjene pločevine; bron; pold I. (Vojvodina Šlezija), kovan 1671; KN 138. dl. 3,2 cm; š. 2 cm; št. odl. 1. 1749 SE strojni izkop; kv. J 118; PN 1001 SE cestišče Novec; 3 kreuzer, Avstrijsko cesarstvo. Franz I. (Dedne dežele), 1739 kovan 1812; KN 144. SE cestišče; kv. P 138; obd. 129 Beloprstena keramika; Schützova keramika, morda sladkorni- 1750 SE deponija; kv. jug; PN 9019 ca; stiliziran reliefen cvetlični okras na zp posode, pikčast rob Trakasta obroček ali prstan; zaglajene površine; D–presek; kost; na dnu recipienta; F BLP; b. bela; azurno modra glazura na zp, š. 1 cm; db. 0,1 cm; pr. 3 cm; št. odl. 1. brezbarvna glazura na np; keramika; v. 5,5 cm; pr. d. 6,2 cm; št. odl. 1; analogija: Kos 2005, 15–16; datacija: zadnja tretjina 19. 1751 SE čiščenje preseka; kv. F62; PN 1052 stoletja. Usločen ulit odlomek debelejše plošče, del posode ali kotlička; del kipa; bron; dl. 3,5 cm; š. 2,7 cm; db. 0,3 cm; št. odl. 1. 1752 SE čiščenje preseka; kv. K 119; PN 3034 Ploščat gumb z nizom vtisov ob robu in zanko na spodnji strani; bron; v. 0,6 cm; db. 0,15 cm; pr. 1,6 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 1753 SE čiščenje preseka; kv. E49; obd. 47 Svetila; reliefna oljenka; odlomek diska z Sonda 1005 reliefnim okrasom groteskne gledališke 1740 maske ali bolj verjetno Pana; F O1; b. roza; SE sonda 1005; kv. E50; PN 1004 svetlo rdeč do rjavkasto rdeč mat premaz; dl. Novec; centenionalis, nedoločljiv, kovan 4. stoletje; KN 134. 3,4 cm; š. 3 cm; št. odl. 1. 900 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1733 1734 1735 1736 1738 1741 1750 1751 1752 1733-1735 SE 1225, 1736 SE 6241, 1738 SE 5169, 1741 SE 9997, 1750 SE deponija, 1751, 1752 SE čiščenje profila; 1733-1736 merilo 1 : 3, ostalo 1 : 2. 1733–1735 SE 1225, 1736 SE 6241, 1738 SE 5169, 1741 SE 9997, 1750 SE deponija, 1751, 1752 SE čiščenje preseka; 1733– 1736 merilo 1 : 3. ostalo merilo 1 : 2. 901 1754 SE deponija; kv. E54, 55; obd. 106 Amfora Dressel 6B; odlomek ustja in ostenja z delno ohranje- nim žigom; F A istrska; b. rdeča; š. 6 cm; v. 4,6 cm; št. odl. 1. 1755 SE deponija; obd. 137 Keramika; pipa mediteranskega tipa; delno ohranjen recipient sodčaste oblike b. rdeča; š. 3 cm; v. 3,8 cm; št. odl. 1; datacija: 18.−19. stoletje. 1756 SE čiščenje profila; kv. kanal 3; obd. 5 Tehnična keramika; distančnik; b. svetlo rdečkasto rumena; temno rdeč prosojen lošč na zgornji strani; v. 4 cm; pr. 5,8 cm; št. odl. 1; datacija: novi vek. 1757 SE čiščenje profila; kv. F, G, H, I, J, K 110–115; obd. 445 Pečnica; odlomek pečnice brez glazure z reliefnim rastlinskim okrasom b. zelo svetlo rjava; š. 11,5 cm; v. 9 cm; št. odl. 1; 134 g. 902 Celje, Mariborska cesta, IV. etapa, AAS 117, 2024 1753 1754 1757 1755 1753, 1757 SE čiščenje profila, 1754 SE?; 1753 merilo 1 : 2, ostalo 1 : 3. 1753, 1757 SE čiščenje preseka, 1754 SE ?; 1753 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 903