Iz pod Stola. Pri nas je bil pretečeni teden tako hud mraz, da otroci niso mogli več dni redno v solo priti. Pa kaj, ko bi človek le imel kaj derv za solo, da bi se /.inerznjeni revčiki v šoli kaj pogreli! Pri nas je o šolski kurjavi ta riavada, da učenci (se ve da bolj premožni) plačujejo nekaj nnldnv /,y derva, in kupiin jih, kedar naberem kaj denarja. Dobre derva pa no pri nas drage, akoravno fiino blizo gora. Da bi se vendar že vstanovila nova šolska postava, in da bi rodila boljše čase za šolo in za učitelje! Iz Dolenskega G. J. Debelak, učitelj v glavni soli v Teržiču, nain je za božične praztiike poslal lepo božično pesem z napevom, ki ga je satn zložil. Peli so to pesem po vec farah našega kraja. Ne rečem , da sc nam ravno ne manjka lepih bo/.ičnih pesem , toda tako prijetuih in za petje lahkih nimamo še mnogo. Ravno (a skladatelj nam je poslal tudi latinsko inašo, ki jo je zložil, in je prav primerna za deželo. G. Dcbelak bi gotovo ueiteljein vstregel , ako bi včasi ktere svojib izdelkov ,,Tovaršua poelal; posebno hvalcžni bi rau bili za šolske pesmi. X . . . . Iz Ljllbljane. Odbor dramatičnega društva je sklenil, da se razpiše darilo 25. gold. za naj bolji izvirni tekst (libretto) komičnc operete. Rokopisi pošiljajo naj se do 10. aprila t. 1. odboru. Honorirali se bodo primerno tudi diugi dobri rokopisi, kterim se omenjeno darilo ne bodc moglo prisoditi. — 0 Učiteljski plači pise ,,Alte Presse" : V Peštu ima pervi učitelj 1215 gold., učitolj 700 gold., podučitelj 500 gold. letnega plačila. (Vsi imajo vsakih 5 let 50 gold. poboljška.) V Pragi so učitelj.ske plače zclo enake z učiteijsko plačo na Dnnaju. V Smihovem (Smichov) so učiteljske plače: 1000 gold. 820, 660, 600, 500 iu 450 gold. — V Bernu ima (v novi glavni šoli) vodja 1000 gold. in stanovanje ; drugi štiije učitelji iniajo po 550 gold. in 60 gold. za stanovanje (\n vsi vsakih šest let po 50 gold. poboljška.) V Gradcu, kjer je 46 učiteljev, dobivajo od meseca januarja t. I.: 38 nčiteljev po 600 gold, in 18 ueileljev po 400 gold. in stiiikrat vsakih pet let 50 gold. poboljska. Tudi v drugih manjših mcstih so učiteljske plače boljše, kakor nu Dunaju. V Dunajskcm novcm mesfu (^Wiener-Neustadt) imajo učitelji po 600 gold. na leto in na Češkem v Pilsenu (Pilscn) po 630—360 gnld. Še celo v inalem mcstecu Waidhofen-u itna pcrvi učitelj 600 gold,, eden 400 in trije po 300 gold. letnega plačila, zraven pa še kurjavo. Na Dunaju so v naj novejšem času te le učileljske plače : 31 učileljcv po 1000 gold, 43 pa po 800 gold. 64 učiteljev po 600 gold., 77 po 500 gold., 103 po 400 gold., etlen pa ima samo 300 gold. Pomočni učilelji imajo: 14 po 250 gold.; drugi pa vsaki po 200 gold. lelne plaee. (Gotovo za veliko mesto, kakor je Dunaj, vse prcmalo.) — Pervi list ,,Uesednika" je v.e prišel na ogled, in ima nmogo kratkočasiicga in podučnega blaga, in ubeta, da bode v skerbnem izboru donašal raznoverstne pripovedke — tudi smesnice in druge kratkočasnice, vsakoverstne podučne spise o narodopisnih , zgodoviiiskih, gospodarskih in naravopisnih tvarinah v prav umevnej in čistej besedi. wBog daj erečn! — Čitalnica v Kranji je napravila dobrodelno besedo, in je oblekla 40 ubogih šolskih otrok. Lep zgled vseni društvom! — Tudi v Kamniku so napravili (onibolo, ktere dobiček je dal 81. gold. za 50 ubogih deklic v dekliški soli. Slava! —¦ Teržaški niestni magistrat je novim učiteljem prepovedal vpisati se v čitalnice. — Tretji veliki zbor vseh avstrijskih Ijudskih učiteljev bode to Ieto v Gradcn. Učiteljsko društvo v Gradcu obeta, da bode vse storilo, kar koli nm bode mogoče, da bi bil ta zbor prav sjajen. No va p t i č j a po a ta v a z a Š t aj a r s ko. Razglasila se je od cesarja poterjena postava, ktera prepoveduje na Štajarskem ptiče loviti, Tiilaile in ptičja jajca pobirati in pa gnjezda razdirati; kdor bi prepoved prelomil, kaznuje se z globo od 1—35 gld. ali pa z zaporom od 13 ur do 5 dni. Šolarji se kaznujejo po šolski poafavi. §. 6 se glasi: ,,Učite!ju in kafehetu ljudske šole mora neposredno jemu predpostavljena šolska oblastnija , mojstrom pa srenjski predstojnik posebej naznanifi, naj podučujejo mladino, kako splošno, škodljivo in surovo je pobirati ptičcm mlade ali pa razdirati gnjezda, in naj jim ra/.lag-ajo pričujočo prepoved in pa kazni, ktere zadenejo oncg^a , ki bi prepoved pielomil."— §. 7. ;,Okrajni odbori iinajo dolžnost paziti in se prepričevati, da srenje na (anko spolnujejo določila te postave. Posebno pa imajo za to skerboli, da bodo srcnjski predstojniki vsako spoinlad in vsako jesen to postavo v svoji srenji zopet oklicali". Posfavi je piidati obrazek razsodbe proti oniin, ki bi grešili proti prepovedi. — V 1'ragi je mestnu svetovalstvo v seji 33. dec. preteč. 1. sklenilo, da bode napravilo š (i r i m e š č a n a k e š o 1 e, in sicer dve češki in dve nemški. Gotovo lep zgled vscm drngim glavnim mestom v Avstrijil — Sliši se, da uasveti nekterih deželnih zborov o solskem nadzoniiištvu ne bodo sprejeti, ker so zelo različni od vladinih predlogov, in da bode o teni naj bcr/.e veljala začasna postava. — I 7. d u n a j s k e g a pedagogiutna se že slišijo čudna načela. Ondašnji vodja, dr. Dittes, je 14. t. m. v učiteljskem shodu rekel: ,,Tako dolgo, dokler bode v ljudnki soli iniela duhovščina kerščanski nauk v rokah, se ne mora upati, da bi bila Avstrija srečna". Ubogi pedagog! — V novi šolski postavi je za en razred odločenih naj več 80 učenccv. Dnnaj.ski učitelji pa pravijo , da (ako velja že sedaj, kakor veleva §. 345 žolskih uredeb, in da naj ne ostane pri starern, temuč naj tam, kjcr je le en sam učitelj, podučuje le GO učencev v encm razredu. — Občni zbor učiteljskega društva na Z g ornjetn Avstrijskem je nasvetoval, da naj se slavnemu c. k. ministerstvu pošlje zahvala za novo šolsko postavo, in da naj se prosi, da naj bi učitelje postayljal le satno deželni šolski svčt. — Šiba v šoli menda ostane; (ako saj govove vsi skušctii išolski rnožjč, iu še celo danajski naj bolj liberalni šolski ino/.je, in še celu naj bolj prosti šoLski listi pripoznavajo , da se brez šibe v šoli ne bode moglo popolnoma »hajati. Nekdo pravi (v wAllgem. iJsterr. Schlztg-/'): ,,Vzemite ljudski soli še zadnji ntrah, in prihodnji zarod nam bode pričal, da to ni bilo prav in koliko se je škodovalo dobri reči". — Stroski za šolstvo so za Ietošoje leto (ako le prevdarjeni: vsega vkup hc za šolstvo izdaja 3,668.298 gold. (677.461 gold., več miino lanskega leta), in sicer : za šolske svetovalce 73.283 gold. (_lani 67.173gold.), za deržavne piiklade k šolskeinu zavodu 2,655.521 gl. (lani 2,180.467 gold.), za akademije 55.140 gold. (lani 55.280 gold.) /,a ohranitev stavbinih spomenikov 8000 gold. (lani 6000 gold.), za ohranitev starih in novih očitnih spomeuikov 6738 gold. (lani 738 gl.), za avstrijski muzej 295.000 gold. (lani 145.000 gold.), za umetnijsko obertnijsko šolo 12.800 gold. (lani 12.770 gold.), za zavode in priklade k c. k. naučnim namenom 184.285 gold. (lani 188.317 gold.), za odškodnino pri naučnih namenih 7.997 gold. (lani ravno toliko), za patronatne stroške 7.861 gold. Qani 14.394 gold.). Če se od teh izdajkov odštejejo stroški, ki niso s šolstvom skoro v nikakorsni zve/.i, kakor p. za slavbine naineue, za zidanje muzeja i. t. d., se vidi, da za pravi poduk Ijudstva daje deržava kotnaj pol milijona.