Poštnina plačana v gotovinL Leto XIV., štev. 255 ouravuistvo: tjuOljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Uiseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. 3. - Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica SL 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Teleton št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, VVien St 105.241. Ljubljana, torek 31. oktobra 193S Cena Z.— Din Spravljiva Madžarska | SESTANEK KRALJA BORISA .CRALJA KAROLA NA DUNAVU Po sestankih Nj. Vel. kralja Aleksandra s kraljem Borisom in Mn-staSo Kemalom, sta se včeraj sestala se kralj Boris in kralj Karol Gomboševo pot v Sofijo in Ankaro so madžarski krogi spremljali z velikimi in optimističnimi pričakovanji in ce oi smeli verjeti madžarskemu vladnemu tisku, bi morali misliti na važne uspehe v obeh jugovzhodnih državah, ki bi jih smeli tem manj prezreti, ker bi se težko našla kongruenca med njimi m med prizadevanji ter rezultati politike Male antante, ki je sledila Sinaji. Gombos sam se je ob svojem povratku kazal zelo zadovoljnega in je izjavil novinarjem, da je madžarska politika doslej pač poznala svojo pot na zapad, da se ji je pa zdaj odprla tudi na vzhod m •mg ozka steza, ki se bo dala razširiti v široko cesto, kakor jo bodo zahtevali interesi madžarske politike, za katero je baje našel v Sofiji in Ankari obilo razumevanja. Če pa objektivno motrimo vesti, ki jih orinaša bolgarski in turški, pa tudi zapadni tisk o potovanju madžarskih politikov, srečavamo le malo konkretnega, kar bi govorilo za uspehe, ki bi jih naj bila dosegla Gombos in Kanja. Vsekakor pa se mora priznati, da si Gombos mnogo prizadeva najti primerno orientacijo napram premaknitvi po litične situacije, ki so jo povzročili pak ti vzhodnoevropskih držav in ki jo_ še bolj obeta pripravljajoča se solidariza-cija narodov na balkanskem polotoku in ob Črnem morju. Madžarski naslonitvi na jugovzhod naj služi pred vsem obnova madžarsko-turškega prijateljstva, v Sofiji pa naj rodi sadove interesna skupnost v vprašanju teritorialne revizije mirovnih pogodb. Baš slednje vprašanje pa je slej ko prej os, okoli katere se vrti vsa madžarska politika. Za aktivno sodelovanje v Srednji in Vzhodni Evropi ne zadošča rožljanje s sabljo in mrzlično oboroževanje, ki ne pripušča druge razlage, kakor pripravljanje na nasilno spremenitev teritori-■ a lnega stanju, je za politiko sporazumov in alianc tudi na jugovzhodu prei ovira kakor pa sredstvo uspeha. Treba je vsaj na zunaj pokazati volio miroljubno likvidacijo spornih vprašanj z neposrednimi sosedi, ki se .jim danes niti v Podunavju niti na Balkanu ne more odrekati pomembne, če že ne vodilne vlo§e- Tako je menda razlagati najnovejši preokret vladi prijaznega madžarskega tiska, ki ostentativno kaže pripravljenost Madžarov za sporazumno rešitev vprašanja mej. Da bi se Madžarska odrekla vsem svojim mejnim aspiracijam, o tem seveda ni govora: bila bi pa pripravljena sprejeti gotove žrtve, ki bi jih morale doprinesti države Male antante za ceno prijateljskega madžar skega sodelovanja v Srednji Evropi. Na dan prihajajo že konkretni predlogi. »Magyarsag« navaja kot madžarske minimalne zahtevke napram Jugoslaviji zemljepisni trikot Subotica—feen-ta—Segedin. kjer prebiva baje 200.000 Madžarov, napram Rumuniji pa teritorialni pas do črte Oradeamare do mesta Sutamare. List je mnenja, da bi obe državi brez težave pristali na tak kompromis. ker bi sa tako zagotovi1', zavezništvo Madžarske in njeno sol.darnost pri urejevanju Podunavja. Tež^e je po mnenju lista s Češkoslovaško. Kajti neobhodno je potrebno nred vsem. da se Madžarski vrne vsa Karpatska Rusija, pa tudi velik del Slovaške; zlasti bi morala dunavska pristanišča priti v madžarske roke, izvzemši Bratislavo, ^katero bi s his+orično Nitro vred Madžari prepustili Češkoslovaški, ki bi obdržala tudi ozemlje okoli Turčanskega Sv. Martina. Gre za tc — pravi madžarski list —, da se ustvari madžarska država z 12 milijoni prebivalcev in s historičnimi mejami od Visokih Tater do Mar-maroša. Da bi morala tudi Avstrija vrniti Gradiščansko, se omenja le mimogrede kot nekaj samo ob sebi umevnega. Madžarska bi s svoje strani dala gospodarske in prometno politične koncesije in bi uravnala svojo politiko tako, da bi se dosegel sklad z evropskim vzhodom, obenem pa tudi prijateljski odnošaji s Francijo. Tako pojmovanje spravljivosti, kakor ga razodeva ta načrt, ne vpliva posebno prepričevalno. Nismo navedli predloga, ki ga lansi-ra madžarski tisk, zato, ker bi ga smatrali resnim, marveč ker predstavlja značilen poskus, varati evropsko javnost in vzbuditi vtis, da je le nesprav-ljivost sosedov kriva, da ne pride do konsolidacije Srednje Evrope knr odbija spravljivo madžarsko roko in odklanja razpravljanje o tako »malenkostnih« žrtvah. Kako malo pa madžarski politiki sami mislijo na omejitev svojih imperialističnih teženj in na iskreno iskanje sprave in sporazuma, dokazujejo budimpeštanske demonstracije, ki so jih vorizorili šovinistični voditelji v času Gombaševe odsotnosti zaradi Bratislave. Košic in Užhoroda. V vseh treh mestih je namreč Dadel po zadnjem ljudskem štetju odstotek madžarskih manjšin pod 20 % mejo, ki jo češkoslovaški jezikovni zakon določa za priznanje rabe manišinskega jezika v uradih. Ulica in parlament sta tekmovala v Sofiia, 30. oktobra, p. Danes sta se sestala na rumunski kraljevski jahti na Dunavu rumunski kralj Karol in bolgarski kndj. Boris. Toje ^J^S^ prvi sestanek romunskega in bolgarskega vladarja m ne samo v političnih krogih obeh držav, marveč tudi v vsej m^narodm ^vnosh veliko politično važnost. Sestanek se je vršil z največjo f^cn^tjo ,n boWar smatrati prav tako kakor nedavni sestanek jugoslovenskega kralja m bolgarskega kralja Borisa kot znak tesnejšega zbližanja med balkanskim{ narod, m državami. Ni dvoma, da bo tudi ta sestanek razčistil mnoga vprašanja, ki so dosedaj ovirala tesnejše sodelovanje, in da pomeni važen mejnik v razvoju od-nošajev med balkanskimi državami. Da je bil velike politične vaznosta, se vidi že iz dejstva, da sta mu prisostvovala tudi oba zunanja ministra, za Rumunijo g. Tituiescu, za na ministrski predsednik in zunanji minister g. Du- šanov. Ruščuk, 30. oktobra, p. V navzočnosti ogromne množice na obeh obalah Dunava se je vršil danes že pred tedni napovedani sestanek rumunskega kralja Karola in bolgarskega kralja Borisa. Kralj Boris je že s noči ob 21.35 odpotoval iz Sofije v Gjurgjevo. kamor je prispel davi ob 930. Tu ga je pričakoval ministrski predsednik in zunanji minister Mušanov, ki je odpotoval iz Sofije že v soboto. Na kolodvoru v Ivanovu so kralja Borisa sprejeli predstavniki oblasti. . , Ob 9.15 se je pripeljal z dvornim vlakom v Ramadan na rumunski strani Dunava rumunski krali Karol. Ramadan je oddaljen pol ure od Gjurgjeva. ki leži baš nasproti bolgarskega Rušču-ka na drugi obali Dunava. Na postaji so pozdravili kralja ministrski predsednik Vaida Voevod. zunanji minister Tituiescu in več drugih rumunskih politikov, ki so že snoči prispeli v Gjurgjevo. Na postaii ie bila post rojena častna četa. Ko je kralj Karol odhajal s kolodvora proti pristanišču, je rumunsko topništvo oddalo častno salvo. Istočasno so se oglasile z nasprotne obale Dunava bolgarske baterije, ki so pozdravljale bolgarskega kralja Borisa, ki je baš takrat prisoel v Ruščuk. Prisrčen pozdrav med obema kraljema Kralj Boris se je takoj po svojem prihodu vkrcal na kraljevsko jahto »Cer- no More« ter se odpeljal proti rumunski obali, kjer je med tem že prispela v pristanišče Ramadan pri Gjurgjevu rumun-ska kraljevska jahta »Steian Cer mare«. Točno ob 10. je bolgarski krali Boris stopil na rumunska t;la. Spremljali so ga ministrski predsednik Mušanov, bo -garski poslanik v Parizu Patalov, bolgarski poslanik v Bukarešti Rodev ter adjutanta polkovnika Panov m Lukas. Ko je krali Boris stopil na rumunska tla, so ga pozdravile topniške baterije. V pristanišču ie bila postrojena častna četa. Kralia Borisa je prvi pozdravil kralj Karol in oba kralja sta se večkrat objela Nato je kralj Boris obšel častno četo. nakar je župan Gjurgjeva z daljšim govorom pozdravil bolgarskega kralja ter mu po tradicionalnem običaju ponudil na srebrnem pladnju kruha in soli Množica je priredila obema vladarjema dolgotrajne in navdušene ovacije. Kralj Kar©l fsa bolgarskih tleli Kralj Karol in kralj Boris sta se nato v spremstvu predsednika bolgarske v.a-de Mušanova. predsednika rumunske vlade Vaide Voevoda. rumunskega zu-naniega ministra Titulesca, bolgarskega poslanika v Bukarešti Rodeva, rumunskega poslanika v Sofiji Stojka ter z ostalim dvornim spremstvom vkrcala na rumunsko kraljevsko jahto »Štefan Cer mare« ter se odpeljala v Ruščuk. Ves čas prevoza sta bila kralj Karol in kralj Boris na zgornji palubi v intimnem razgovoru. Ko se je rumunska kraljevska jahta Mižala bolgarskemu pristanišču. je bolgarsko topništvo oddalo 21 pozdravnih strelov. Ob 10. 25 je prvi izstopil kralj Karol. V pristanišču je bila postrojena častna četa, vso okolico pa je zasedla skoro nepregledna množica občinstva, ki ie rumunskega kralia viharno pozdravljala. Ko je rumunski kralj obšel častno četo, ga je pozdravil predsednik občine v Ruščuku inž. Pavlov ter mu ponudil kruha in soli, nato pa so pozdravili rumunskega vladarja tudi metropolit Mihajlov ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Vsi govorniki so izrazili svoje zadoščenje, da mo-reio pozdraviti na bolgarskih tleh rumunskega kralja, ker vidijo v tem, znak, da se pričenja nova doba tesnejših in prijateljskih odnošajev. Blizu pristanišča je bila postavljena častna tribuna. Ko sta odšla oba vladarja s svojim spremstvom na tribuno, kjer so se vršili oficielni pozdravi, je občinstvo z vseh strani pritisnilo proti tribuni, tako da voiaški kordon ni mogel več zadrzati navala. Krali Boris .ie tedaj dal vojakom znak, naj se umaknejo. Vojaštvo v prvem hipu ni razumelo kraljeve zelje in je začelo potiskati maso nazaj. Tedaj je kralj Boris stopil s tribune in jI al povelje, naj se vojaštvo umakne. Občinstvo ie v naslednjem hipu od vseh strani obkolilo tribuno in prirejalo obema vladarjema dolgotrajne in navdušene ovacije, ki so se še stopnjevale, ko sta krenila s tribune proti pristanišču. Jedva so jima utirali pot skozi gosto množico. Oba vladarja sta Ma vidno zadovoljna ter sta smeje odzdravljala mno žici. Sestanek na jahti Ob 11. sta se kralj Boris in kralj Karol s svojim spremstvom ukrcala na rumunsko k-raljevsko jahto in odplula po Dunavu Rumunsko kraljevsko jahto so po Naročnina snaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Mar i bo i Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Dunavu spremljali dva rumunska m dva bolgarska minonosca. Na jahti sta kralia obedovala. Ob 2. popoldne sta se umaknila v svoje prostore. Po eno_-urnem počitku so se razgovori ob lo. nadalievaM. Razen obeh kraljev so imeli daljšo konferenco tudi ministrski predsednik Valj da Voevod, zunanji minister Tituiescu, bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Mušanov ter ostali diplomati. Tik pred 5. so razgovore zaključili. Kmalu nato je jahta pristala v pristanišču Ruščuku. Bolgarski kralj se je poslovil od rumunskega suverena zelo prisrčno. S svojim spremstvom se je nato izkrcal, rumunski kralj pa se je z ladjo pripelial v ramadansko pristanišče, kjer je zapustil jahto. Kmalu nato je z dvornim vlakom odpotoval proti Bukarešti. Na postaji de bila zbrana velika množica iitidstva. ki je kralja navdušeno pozdravljala. Tudi kralj Boris je zvečer odpotoval v Sofijo. 0 čem so razpravljali Bukarešta, 30. oktobra, g. Na sestanku rumunskega in bolgarskega kralja, Iti sta se ga udeležila tudi ministrska predsednika m zunanja ministra obeh držav, so zlasti razpravljali o manjšinskem vprašanju. Kralj Boris je bil povabljen k oficielnemu posetu v Bukarešto. Za ureditev med obema državama nerešenih problemov bodo imenovane mešane komisije, ki bodo zasedale v Bukarešti in Sofiji. Njihova glavna naloga bo, da v bodoče preprečijo obmejne incidente. Bolgarija je prevzela obveznost, da bo proti komitašem nastopala najstrožje. Razpravljali so tudi c gospodarskih vprašanjih. Bolgarija je predlagala uvedbo klirinškega sistema za izmenjavo blaga med obema državama. Politično se je pokazak) bistveno približanje Bolgarije politiki ostalih (balkanskih držav. Govorili so tudi o pripravah za sestanek kraljev Rumuntje, Jugoslavije in Bolgarije. Komunike O sestanku obeh kraljev je bil izdan uradni komunike, M pravi med drugim, da so se razgovori obeh vladarjev nanašali na miroljubno ureditev spornih vprašanj, tako da bi se odnošaji med obema državama čim bolj okrepili in da bi se ustvarilo trajno prijateljstvo, ki bi trdno jamčilo za ohranitev miru na Balkanu. Preokret v ameriški finančni politiki Zedinjene države bodo kupovale odslej zlato tudi v inozemstvu — Nov padec dolarja VVashington, 30. oktobra s. Včeraj dopoldne se je vršila v Beli hiši tri ure trajajoča konferenca predsednika Roosevelta z vodilnimi uradniki zakladnega ministrstva in Federalne rezervne banke. Konferenci so prisostvovali tudi gospodarski svetovalci Roosevelta in so proučevali vprašanje nakupa zlata v inozemstvu, ki naj b.i, kakor poročajo uradno, omogočil reguliranje zunanje vrednosti dolarja. Predsednik Roosevelt je nato izdal naredijo, s katero se dovoljuje nakupovanje zlata v inozemstvu, kar je snoči vodstvo urada za finančno obnovo Zedinjenih držav razglasilo. Ta sklep je bil danes predmet vsestranskih razprav in razgovorov v finančnih krogih. Splošno prevladuje nazira-nje, da bodo ti nakupi potisnili delar navzdol nasproti valutam, ki slone na zlatu. Gospodarski odbor ameriške vlade, v katerem so najuglednejši ameriški gospodarski strokovnjaki, je na svoji zadnji seji sprejel resolucijo, v kateri naglaša, da je valutna politika predsednika Roosevelta zelo koristna za gospodarsko obnovo države in potrebna za popravo cen. Finančna uorava je določila za doma pro-ducirano zlato ceno 31.96 dolarjev za unčo, 14 centov več kakor v soboto in 47 centov ■nad ustrezajočo svetovno ceno. London, 30. oktobra s. Vest, da bodo Ze- dinjene države v Evropi kupovale zlato za papirnate dolarje, je zbudada v tukajšnjih Krogih največjo senzacijo. Listi poudarjajo, da je Rooseveltova valutna politika gospodarsko in finančno krizo v Ameriki še povečala. Kaj zasleduje Roose-veJit z nameravanim nakupovanjem zlata, še ni čisto jasno. »Daily Express« smatra, da se bo sedaj pričela doba prave inflacije, ki pa bo aktivna za trgovinsko bilanco Zedinjenih držav. Veliko povpraševanje po dolarju, ki se so daj še povečuje, bo morda preprečilo znaten padec ameriške valute. »News Chronicle« pa tolmači sklep ameriške vlade kot prlčetek konca doslej še obstoječih evropskih zlatih valut. Ce bi ameriška cena zlata prekosila evropsko, bi pričelo zlato nenadoma bežati lz Londona in Pariza v Ameriko. Anglija in Frav-cija bi bili v tem primeru primorani takoj izdati stroge politične protiodredbe, če bi hoteli dejansko zavarovati svoji vaJuti. V londonskem Cityju mislijo, da utegne nova faza ameriške valutne politike napraviti zmedo na denarnih borzah, vendar pa sodijo, da bodo ameriške operacije veljale samo južnoafriškemu zlatu, ki pride na svobodni trg, in bodo sicer pritisnile na diolar, ne bodo pa odražale trdnosti zlatih valut. strastnem obtoževanju češkoslovaške republike, češ, da dela silo manjšinam. Madžarski propagandi se je posrečilo pridobiti celo dva člana angleškega parlamenta, da sta prisostvovala parlamentarni demonstraciji in zdaj v Ro-thermeerovem tisku pomagata napadati Češkoslovaško in klicati mednarodni svet na pomoč proti krivicam in nasilju, katero baje prizadeva madžarski manjšim. Seveda ne gre za vodilne politične osebnosti, marveč le za maihen krog onih znanih madžarofilov, ki že od prvih povojnih let vpijejo po »Justice for Hungary«, ne da bi se menili za tehtne proti argumente napadenih madžarskih sosedov. Mednarodni svet. ne izvzemši mero-dajne britske kroge, je pa napram madžarskim geslom in metodam vadno boli skeptičen in že isz časov Bjornsonovih in Seton Watsonovih predvojnih publikacij ve. koliko resnosti je prisojati madžarskim oligarhom, kadar govorijo o zatiranju narodnih manjšin. Zato tudi najnovejša akcija ne bo dosegla na metoda jnih mestih zaželjenega efekta. Kaže pa obenem jasno, koliko je vredna zatrjevana madžarska pripravljenost za sporazum s sosedi in za pozitivno sodelovanje v Podunavju. Za prvo tedaj o zatrjevani spravljivosti ni opaziti realnih znakov in bo morala šele bodočnost pokazati resno voljo. Pred svojim odhodom v Turčijo je Gombos samozavestno zatrjeval, da se bliža dan, ko se začne končna borba za madžarsko »osvobojenje«. Malo verjetno je, da bi ga bilo njegovo politično romanje v tem mnenju potrdilo. Nemara se je uveril, da evropski jugovzhod ne goji želje po novih konflasrracijah, marveč da je vsa njegova politika osredotočena na stabilizaciji in konsolidacijo mirovnega 9tanja, ki nai prinese ozdravljenje in nov podvig Tudi Madžarski ne bo preostala nobena druga pot, ako bo hotela postati pozitiven faktor v politični skupnosti Srednje in jugovzhodne Evrope. Nov težak udarec razorožitveni konSerencI Ameriška vlada izjavlja, da zaradi japonske agresivnosti ne more omejiti svojega oboroževanja VVashington, 30. oktobra, s. Ameriška vlada je sporočila vsem na razorozitveni konferenci zastopanim državam, da ne more omejiti svojega oboroževanja, bkli-cuje se pri tem na že izvršeno tn nameravano oboroževanje Japonske ter zastopa mnenje, da se Evropi zaradi tega m treba razburjati, ker se Amerika nikdar več ne bo vmešavala v evropske zadeve. V angleških krogih je to stališče Amerike izzvalo veliko vznemirjenje. Predvsem opozarjajo, da je pomorsko- oboroževanje Amerike in Japonske v nerazdruzni zvezi z oborožitvijo Anglije, ki ne more ostati mirna ob strani, če se oborožujeta Amerika m Japonska. Mnenje ameriške vlade, da se to Evrope prav nič ne tiče, je po sodbi angleških krogov pogrešno, ker bi se vsak spor na Daljnem vzhodu zanesel preko Rusije tudi na Evropo. Glede na stališče, ki ga je zavzela Amerika, gledi-jo v angleških krogih skrajno skept^no na nadaljnji razvoj razorožitvene konte-rence in se ne vdajajo nobenim upanjem v uspeh. London, 30. oktobra, č. Obvestilo Amerike, da Zedinjene države ne bodo opustile svojih načrtov za povečanje ameriških sil na morju, je izzvalo v tukajšnji javnosti izredno veliko zaniman,e. »Liailv Telegraph« sklepa, da pomeni ameriško sporočilo poleg nemške odpovedi najhujši udarec za razorožitveno konferenco v Ženevi. »Daiiy Heraldu nav&ja v zvezi s tem podatke o sijajni konjunkturi, ki je zavladala v angleški industriji orožja m streli-va Vse anglešLe orožarne so pričele z mrzlično naglico izdelovati orožje, strelivo in kemične izdelke. Naročil iz inozemstva pa tudi angleških ministrstev za vojsko, mornarico in letalstvo je toliko, da bo za leto dni in več dela čez glavo. Veliko podjetje »Imperial Chemical Industrie.« ki ie po svoji organizaciji slično nemškemu koncernu 1. G. Farben-Industrie, je moralo zgraditi poleg svojih dosedanjih tovarn na Škotskem nove objekte za proizvodnjo razstrelil. London, 30. oktobra. A A. Včeraj je lord A''.en Hurtwood izjavil, da je najboljše sredstvo za zavarovanje miru v m-ternacionalizacMi letalstva. Pri tem se je skliceval na Baldw,nove besede da m učinkovite obrambe pred letalskimi napad' m aa je zato treba napraviti iz letalstva orodje, ki bo imelo svetovno avtoriteto zaščito varnosti sleherne države. Govornik se ie nadalie zavzemal to. da naj bi tudi letaUk' tran^norti nrišli pod mednarodno kontrolo, in ie zaključil svoja izvajanja: Če bi Nemčija ali pa katera dru- ga država prekršila novi letalski dogovor. Bi moglo mednarodno letalstvo brez odloga policijsko intervenirati. Potovanje Litvinova v Ameriko Pariz, 30. oktobra. AA. Ob 10.25 dopoldne je prispel v Pariz sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Spremlja ga šef tiskovnega urada zunanjega komisari-jata Umanski. Iz moskovskih brzojavk, ki komentirajo potovanje Litvinova v Ameriko, se jasno vidi, da je ruska vlada trdno odločena opustiti sedanjo pasivno zunanjo politiko in v bodoče energično braniti, kar imenujejo v Rusiji življenjske interese na Daljnem vzhodu. Na drugi strani se po pisanju ameriških listov zdi, da so Zedinjene države iz istih razlogov sklenile obnoviti svoje odnošaje z Rusijo. Ameriška admi-raliteta ve, da je ameriška mornarica, ki mora braniti ameriške interese na dveh oceanih, danes slabša kakor japonska m da bi jo, če bi prišlo do vojne, zaradi velike oddaljenosti od njenih baz mogla doleteti enaka usoda, ki je doletela rusko brodovje pri Čušimi. Zato je ameriška vlada najprej sklenila zgraditi nove vojne ladje s skupno tonažo 340.000 ton, nato pa urediti svoje odnošaje z Rusijo. Zedinjene države so se za vse to odločile zaradi bojazni pred nevarnostmi, ki groze od Japoncev Filipinom in ameriškemu prestižu na Pacifiku. Grške demonstracije proti Italiji Atene, 30. okt. AA. S Krfa poročajo, da so krfski meščani priredili včeraj pred italijansko šolo demonstracijo zoper Italijo, ker je italijanska kolonija na Krfu priredila proslavo fašistične revolucije.^ Morala je intervenirati policija, ki je množico raz-gnala. Popoldne je veliko število meščanov. oboroženih s palicami in kamenjem, napadlo šolo, razbilo okna in napravilo veliko stvarno škodo V snopadu s policijo je bilo ranjenih okoli 15 meščanov in 1C stražnikov. Štiri osebe so aretirali. Tudi v Atenah ie prišlo med predavanjem italijanskega duhovnika v navzočnosti Italijan skega atenskega poslanika do burnih protestov prisotnih zoper Italijo Demonstn rali so proti italijanski propagandi v Grčiji. Predavatelj ie moral prekiniti predavanje in zapustiti dvorano. Svečanosti v Ankari V nedeljo so v Ankari nad vse slovesno proslavili desetletnico obstoja turške republike Ankara, 30. oktobra, A Po vsej Turčiji slavijo z velikimi manifestacijami ter kulturnimi in 9portnimi prireditvami deseto obletnico turške republike. Proslave so dosegle včeraj svoj višek. Vsa mesta in vasi in celo najmanjša naselja so v zastavah. V večjih mestih so glavne ulice okrašene z manifesti, ki proslavljajo ustanovitelja republike Gazija Mustafo Kemala pašo. Po radiju so razglašali poročila o uspehih, ki jih je Turčija dosegla pod vodstvom Gazija v zadnjih desetih letih. Na vseh mestnih križiščih in trgih so bili postavljeni veliki zvočniki, pred katerimi so se zbirale množice, ki so vedno znova manifestirale za republiko m režim Kemala p« še. Na velikem polju blizu Ankare je bila sijajna vojaška revija. Ze zjutraj na vse zgodaj se je zbralo okrog vežbališča na desettisoče ljudi. Ob pol 10. dopoldne je predsednik republike sprejel diplomatski zbor in njegove čestitke, takoj nato pa se je v spremstvu glavnega generalnega štaba in turških državnikov odpeljal k paradi. Na vežbališču je najprej pregledal vojaške formacije ter nato stopil na predsedniško tribuno. V tem trenutku so vojaške godbe zaigrale himno neodvisnosti, ki jo je pelo vse ljudstvo. Zatem j« predsednik imel pred množico, ki jo cenijo na sto-tisoč ljudi, važen govor, ki ga je prenašal radio po vsej državi. Sleherni stavek je množica prekinjala z nepopisno navdušenimi ovacijami. Ko je Mustafa Kemal paša zaključil svoj govor, »o godbe zaigrale novo republikansko himno, ki jo je pelo vse vojaštvo, ljudstvo in šolska mladina. Veliki manifestaciji so prisostvovali akreditirani poslaniki, med njimj zastopniki Bolgarije, Grčije, Madžarske, Nemčije, Jugoslavije in drugih držav, sovjetski letalski komisar Vorošilov z ostalimi člani ruske delegacije, turški ministri, poslanci in ostali politiki. Sledila je revija čet. ki je dajala štiri ure. Med revijo so krožile nad mestom in nad vojnim vežbališčem eska-dre turških vojnih letal, ki so spuščale na ulice in trge stotisoče letakov z manifesti v proslavo mlade republike. Snoči se je vršila v Ankari impozantna bakla da, ki je korakala z oddelki skavtov na čelu po glavnih ulicah mesta. Točno ob 20.30. po desetih letih, odkar je turški parlament sprejel zakon o proglasitvi republike, so pričele streljati artiljemjske baterije in oddale 101 topovski streL Sarraut sestavlja svojo deklaracijo Nova francoska vlada se bo v petek predstavila obema zbornicama — V glavnem bo pridržala Da- ladierjev program Pariz, 30. oktobra, s. Popoldne se je prvič sestala nova trancoska vlada. Na dnevnem redu je bila določitev vladne izjave, ki bo prihodnji petek prečitana v zbornici in senatu. Ministrski predsednik Sarraut je osebno izdelal načrt vladne izjave, čije končnoveijavno besedilo bo najbrže določeno v četrtek ali v petek na posebni seji ministrskega sveta. Doslej o vsebini vladne izjave še ni nobenih uradnih poročil, vendar pa se bo Sarraut najbrže držal smernic, ki jih je objavil, ko je sestavljal vlado, in ki so: Socialne reforme, mirovna in varnostna politika po zgledu prejšnjih vlad, obramba laične države; na polju financ in proračuna borba proti inflaciji, ohranitev zlatega standarda. prilagoditev davčnega sistema sedanji krizi in upravna reforma, na polju gospodarstva pa izvedba nacionalnega obnovitvenega programa, ki bo zahtevala mnogo milijard frankov. V zadnjih dneh je Sarraut sprejel več vodilnih gospodarstvenikov ter se z njimi posvetoval o davčnih olajšavah za pospe- »Sorodstvo« med Madžari in Bolgari Sofija, 29. oktobra Državnikom, ki potujejo po svojih poslih, da sklepfijo prijateljske pogodbe in sporazume, je srotofo prva skrb, da ob prihodu v tujo državo najdejo primeren uvod za svoje razgovore. Ta uvod je navadno nanien:en najširši javnosti dotične države, zato vsebuje vse mogoče poudarke o dosedanjih dobrih odnošajih, o skupnih črtah v zgodovini, politiki, omaki in gospodarstvu. Zelo priljubljeno je seveda naglaša-nje plemenskega sorodstva kadar je količkaj povoda za to. Slovanski, romanski in germanski diplomati imajo zato često lahko nalogo, da se dotaknejo plemenskega sorodstva, kajti narodi evropskih držav pripadajo po pretežni večini le-tem glavnim arijskim plemenom. Težje je že državnikom onih narodov, ki ne spadajo v eno izmed imenovanih treh velikih plemenskih zajednic, in zato ne najdejo zlepa prilike, da bi lahko začeli svoja pogajanja z ugotovitvijo sorodstvenih zvez. Madžari so narod, ki so odtrgani iz svoje turanske domovine in postavljeni v sredo Evrope, da bijejo obupen boj za obstanek. Njihovim politikom je težko najti v svojem bližnjem sosedstvu kako ljud stvo, s katerim bi jih vezalo krvno in jezikovno sorodstvo. Vendar pa se jim oči-vidno toži po takem sorodstvu, saj je našemu starejšemu pokolenju znano, da so ob času obleganja Plevne manifestirali svoje mongolsko sorodstvo s Turki na ta način, da so poklonili Osmanu paši zlato sabljo, ki ga pa le ni mogla obvarovati pred popolno predajo Rusom. Podobno sentimentalnost je zagrešil ma. džarski ministrski predsednik Gombos, ko je na svojem nedavnem potovanju v Turčijo že na bolgarskih tleh nekoliko prenaglo dal duška svojemu zelo zelo problematičnemu mongolstvu. Takoj za Caribro-dom je presenetil bolgarske odposlance in novinarje, ki so ga prišli pozdravit, z naslednjim šarmantnim izrekom: »Srečen sem, da prihajam k sorodnemu narodu. Med nami Madžari in vami Bolgari ni ni-kake razlike...« Bolgari so se vgriznlli v ustnice ta iz vljudnosti prav prijazno vzeli na znanje izliv daljnega sorodnika. Tudi njim je znan izraz >čorbine čorbe čorba« za tako vrsto sorodstva, pa so si ga samo mislili in želeli Gombosu srečno pot v Ankaro. Med njegovo cdsotnostjo pa so nekoliko razglabljali o dejstvu, ki je napotilo tujega državnika, da je tako slavnostno ponavljal davno ovržene izmišljotine o mongolskem poreklu Bolgarov. Temu velikemu začudenju je dal polnega izraza predsednik udruženja bolgarskih profesorjev Nikola Stanev, ki je r poluradnem listu »Miru« dal Gombosu naslednjo lepo in temeljito lekcijo: »Besede g. G8mb6sa bo prinesli vsi listi, nekateri celo kot zelo važne. Spoštovanega g. Gombosa so označili novinarji kot mladega, 451etnega človeka s tipičnim slo, vanskim obrazom. Izgovorjene besede »o napravile v bolgarski javnosti precejšen dojem in marsikdo se sprašuje, zakaj je ministrski predsednik smatral za potrebno, da takoj pri vstopu v Bolgarijo označi sorodstvo med obema narodoma kot dokazano in prijetno. Gotovo je želel potrditi "svoje Izredno spoštovanje do bolgarskega naroda. Ce je tako, se omenjene besede lahko tolmačijo kot izraz prisrčnosti in prijateljstva, če pa ima pri tem g. Gombos kak drug namen in hoče Bolgare opo- šitev gospodarstva ter o izvedbi velikih zgradb. Po dosedanjih informacijah namerava Sarraut odpraviti primanjkljaj v proračunu kakor njegov predhodnik s posebnim finančnim zakonom. Čeprav zagrinja vladni načrt o finančni obnovi države še vedno popolna tajnost, se vendar doznava iz krogov iz bližine predsednika vlade Sarrauta, da bo nova vlada predložila parlamentu predloge Da-ladierjevega načrta o razredni loteriji in o taksah na pokojnine. Točke Daladierje-vega načrta, ki govore o znižanju uradniških plač in obdavčenju stalnih dohodkov, na katerih je Daladierjeva vlad« padla, bodo zamenjane z enotnim načrtom o masivnem varčevanju. Načrt o industrijski in kmetijski obnovi države s pomočjo državnih posojil bo vlada v najkrajšem času predložila parlamentu. New York, 30. oktobra, s. Po vesteh lz ameriških krogov v Parizu Sarrautova vlada ne namerava plačati Ameriki obroka francoskega dolga, ki zapade meseca decembra. zoriti na njihovo narodno poreklo — Je napravil pogreško ln moramo te besede odločno odbiti. Mi popolnoma razumemo, ako se naglašajo in podčrtavajo povodi za zbližanje dveh narodov, smatramo pa vendar, da mora to tmetl neke meje. Smisel teh besedi se da tolmačiti tudi še na drugi način. Pred tremi leti je bila neka skupina iz naših intelektualnih krogov povabljena v goste v Budimpešto. Med drugim so ti Bolgari posetili tudi bogati madžarski narodni muzej. Ravnatelj muzeja je vedel posetnike v salon in jim celo uro čital narodoznansko predavanje, da imata bolgarski in madžarski narod isto poreklo, da sta si blizu sorodna kot istokrvna brata, priseljena v Evropo iz Turana. Zato da je tudi bodočnost obeh narodov v njunem političnem edinstvu in v politični vzajemni navezanosti. Ker isti nauk naglaša tudi spoštovani g. Gombos, kakor da bi hotel popravljati našo narodno zavest in naše pojmovanje o slovanskem izvoru bolgarskega naroda, ni za nas tako podtikanje kar nič prijetno. Bolgarov ne bo nihče zavedel v zmoto. Oni poznajo svoj rod; imajo dolgo ln jasno zgodovino, vodili so krute borbe za svoj jezik in za svojo narodno zavest. Bolgari imajo velike učitelje in prosvetitelje, toi so ostavili svete in neizbrisne knjižne spomenike o poreklu in omiki svojega naroda Mi jasno vidimo pot našega razvoja, našega rodu in porekla. Mala prabolgarska družina Asparuhova, ki je ustanovila in razširila državo in ime Bolgari, ki so ga sprejela slovanska plemena vzhodnega Balkana, ne moreta v ničemer izpremeniti slovanskega izvora naroda. Ta izvor je ustavljen v jeziku, nravi, običajih, duši in v dolgovečni slovanski omiki. Bolgari in Madžari imajo mnogo gospodarskih, trgovinskih in drugih razlogov za zbližanje In sodelovanje, toda zaradi tega ni treba xa lase vlačiti raznih teorij, ki jih je znanost že davno ovrgla in zavrgla.« Kakor vidimo iz te resne Izjave profesorja Staneva se Bolgari odločno branijo sorodstva z Madžari, ki jim ga hočejo le-ti vsiliti za vsako ceno. GSmboseve besede niso našle zaželjenega odziva, pač pa edino nasprotno ugotovitev in dognanje, da ima sam madžarski premier slovanski obraz, kar bo morda zanj dobra šola, da v bodoče ne bo pohiševal s turanskim sorodstvom vsaj tam, kjer se ga otepljejo. Izolacija Nemčije Frankfurt, 30. oktobra. AA. Hitler je imel včeraj tu volilni govor, v katerem je naglašal, da Nemčija ne bo sklenila nobenih pogodb več, če se ji ne zagotovi popolna enakopravnost. Nato je govoril o izolaciji, ki utegne biti posledica takega zadržanja za Nemčijo, in je vzkliknil: »Raj ši slavno izolacijo kakor pa da bi nas drugi po strani gledali, potem ko smo izgubili čast«. Na koncu je Hitler zatrjeval, da »nima topov, da ima samo svoje tovariše, s katerimi se hoče boriti za nemške pravice«. Po končanem govoru se je Hitler vrnil v Berlin. Ruska vojna mornarica v Neaplju Neapelj, 30. oktobra AA. Danes je priplula v tukajšnje pristanišče ruska pomorska divizija, sestavljena iz križarke »Krasnij Kavkaz) im torpedovk »Petrov-skij« ln »Sumian«. Divizija Je vrnila obisk italijanske mornarice v Črnem morju. V NeapJju bo ostala do 2. novembra. (9cl Mhoaul j£ ugodju. Brez ozira kakšnega Izvora je bolečina. Vam Aspirin tablete hipoma vrnejo ugodje. Vzemite jih brez skrbi! Pri nakupu pazite na Bayerjev krii. Ima ga vsak omot in vsaka tableta. ASPIRIN V i. (ufrfe k. 4 O^tv« 32. Oju» * f»* s k. o< i- m- Nase zastoDstvo na balkanski konferenci V jugoslovenski delegaciji so zastopniki vseh panog Volilcem nacionalne delavske in nameščenske liste Volitve v Delavsko zbornico »o za nami. 16.306 nacionalnih delavcev in nameščencev »e je izreklo za nacionalne liste in s tem za nacionalno idejo. Od 11 mandatov, kolikor smo jih meli do sedaj v Delavski zbornici, smo porasli na 21 mandatov in postali tako druga najmočnejša skupina, ki ima samo 4 mandate manj kakor marksisti. Za svoj res veliki u%peh se hnamo zahvaliti vsem našim vrlim in zvestim volilcem, ki se niso ustrašili terorja in groženj ter so oddali svoj glas za nacionalne liste. Naj bodo uverjeni, da bodo nacionalne strokovne organizacije odgovorile na izkazano zaupanje s pozitivnim delom v novi Delavski zbornici. Hvala pa tudi V9em akcijskim odborom in posameznikom, ki so se postavili v službo naših list in s tem mnogo pripomogli k velikemu uspehu pri volitvah. Nasprotniki so na vsej črti nazadovali. Izgubili so na tisoče glasov in tudi na mandatih. Uspešno so izšle iz volitev le nacionalne liste, ki so porasle i na glasovih i na mandatih. Ko izrekamo zahvalo vsem, ki »o pripomogli k novi zmagi nacionalne misli, jih prosimo. da po volitvah ne držijo rok križem, ampak gredo takoj na novo delo za ojačenje in ustanavljanje novih postojank nacionalnih strokovnih organizacij. V Ljubljani, dne 30. oktobra 1933. Narodna strokovna zveza, Zveza društev privatnih nameščencev, Savez bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica Ljubljana. Sprememba pravilnika o devizah in valutah Beograd, 30. oktobra, p. Z odlokom finančnega ministra je izpremenjen pravilnik o trgovini z devizami in valutami v členu 4. prvi odstavek in sicer v toliko, da smejo pooblaščeni denarni zavodi prodajati na osnovi vidiranih potnih listov našim državljanom in inozemcem, ki so stalno naseljeni v naši državi, tuja plačilna sredstva do največ 3000 Din, ako je potni list vidiran za potovanje v Albanijo, Avstrijo, Bolgarijo, Grčijo, Italijo, Madžarsko in Rumunijo, odnosno do 5.000 Din, ako je potni list vidiran za ostale države ne glede na to, ali potuje interesent v eno ali več teh držav. Nasproti dosedanjim določbam je pravilnik spremenjen le v toliko, da se odslej za potovanje v Cehoslovaško lahko dobi do 5000 Din tujih plačilnih sredstev (prej 8000 Din). Namestitev absolventov pedagrl' 8 šole Beograd, 30. oktobra, p. Z odlokom prosvetnega ministra so doueljeni naslednji osnovnošolski učitelji, absolventi višje pedagoške šole, na službovanje na meščanskih šolah brez pravice do dnevnic in sicer: Josip Kos iz Sent Vida na meščanska šolo v Velikem Bečkereku. Stanislav Poljanec iz Maribora v Veliki Bečkerek, Avguština Suligoj iz Smartna v Stari grad. Peter Su-hadolec iz Vidma v Pileče, Ana Kotnik iz Sv. Jakoba v Komiš. Josip Rupnik od Svete Eme v Drniš, Vlada Bertoncelj od Sv. Petra pri Mariboru v Maribor, Filip Kunst iz Ormoža v Kavadar, Marija Ozvald iz Tržiča v Županjo, Anbica Kolbesen iz Talčjega vrha v Krško, Julijana Sušteršič iz So?tanja v Ljutomer, Josipina Novak iz osnovne šole v Ormožu na meščansko šolo v Ormožu. Albin 2eriav od Sv. Bolfen-ka v Trbovlje, Marija Koren iz Brežic v Gornjo Šiško, Danica Merčun iz Stične v Tržič. Fran Haberman iz osnovne na meščansko šolo v Mariboru, Vera Cernigoj iz Apač v Slovensko Bistrico, Marija Strauss iz Rajhenburga v Belo Luko, Adam Potoka r od Sv. Lovrenca v Skofjo Loko in Ana Toldi iz Ljubljane v Slunl Obsojeni vlomilci Zagreb, 30. oktobra, č. Pred dnevi pričeti proces proti vlomilcem v Diskontno banko, ki so ukradli pol milijona dinarjev in jih je policija izsledila šele po dolnem zasledovanju, je bil danes končan. Tomaso-vič je bil obsojen na 9 let, Keršek na 7. Marcijan, ki je bil sluga v banki in je vlomilcem preskrbel ključe do blagajniških prostorov, na 4 leta, mehanik Knebel. ki je napravil »svinjsko nogo« za odpiranje blagajne, pa na dve leti ječe. javnega Beograd, 30. oktobra. AA. Po prvih treh balkanskih konferencah, kri Jim je namen doseči čim večje zbližanje med balkanskimi narodi na gospodarskem, kulturnem intelektualnem, prometnem, socialnem, prav-iem in političnem polju, in so se vršile leta '930 v A*.etiah, leta 1931 v Carigradu in 1. 1932. v Bukarešti, bo letos od 5. novembra dalje v Solunu četrta balkanska konferenca. Predsedoval ji bo bivši predsednik grške vlade Papanastasiu, udeležili pa se je bodo delegati Albanije, Bolgarije, Grčije Rumunije, Turčije in Jugoslavije, ki vzajemno sodelujejo za razumevanje in zbližanje med balkanskimi narodi za ohranitev miru na Balkanu. Našo delegacijo vodi predsednik jugoslovenske nacionalne skupine dr. Vasilije Jo. vanovič, bivši minister. Glavni tajnik naše delegacije je dr. Gjura Popovič, docent pravne faku'tete in bivši član glavnega tajništva Društva narodov, poslevodeči tajnik je pa Dušan Plavšič, referent Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Našo nacionalno skupino bodo na konferenci zastopali: 1. v pravni komisiji In komisiji za organizacijo dr. Anton Novakovič, ravnatelj Privilegirane agrarne banke, in dr. Gjura Popovič; 2. v komisiji za politično zbliža-nje dr. Vasilije Jovanovič, dr. čeda Gjur. gjevič, sanitetni general r pokoju, dr. Kse-nofon Sahovič, univ. prof. t Beogradu, Mihajlo Zivančevič poslanec, zdravnik dr. Sika Markovič in dr. Gjura Popovič; 3. v komisiji za Intelektualno zbližanje dr. Ferdo Sišič, univ. prof. v ZagTebu, dr. Vladeta življenja popovič, univ. prof. v Beogradu, gdč. Milica Bogdanovičeva, prof. v Zagrebu, Bogdan Radica, dopisnik agencije Avale v Atenah, prof. Jovan Veljič, Gligorije HadžI Taško. vič ravnatelj učiteljišča v p.; 4. v gospodarski sekciji dr. Juraj Tomičič, šef Zavo da za pospeševanje zunanje trgovine, dr FVangeš, senator in bivši minister, Ivan Mohorič, poslanec in bivši minister, dr. Anton Novakovič, inž. Toja GjorgjevV*. upravnik Zveze srbskih poljedelskih zadrug dr. Milan Vrbanič, predsednik trgovinske zbornice v Zagrebu, dr. Albert Čuvaj, glavni tajnik trgovinske zbornice v Zagrebu, dr. Vuk Krajač, šef odseka za pomorstvo v ministrstvu za trgovino in industrijo in dr Dragoslav Mihajlovič, delegat v centralnem uradu za opij v Carigradu; 5. V komisiji za promet inž. Milojko Treblnjac, inž. Stanislav Josifovič, načelnik ministra za gradnje, inž. Zdravko Vaškovič, načelnik prometnega ministrstva, Slavko Slriščevič, generalni ravnatelj Putnika, ln Andra Mi-trovič, glavni tajnik »Aeropua (172 strani) , ki jo je založnica opremila s portreti prej imenovanih znamenitih mož in ji sploh dala lično, prikupno vnanjost. V našem slovstvu imamo samo eno knjigo podobnega značaja: Izidorja Cankarja »Obiske«, ki pa obravnava samo slovenske pisatelje, slikarje, skladatelje ta igralce. Tudi A. Ocvirka »Razgovori« opisujejo avtorjeve obiske na domu obravnavanih mož z vsem značilnim domačim vzdušjem, ki jih obdaja in s karakteristiko njihovega telesnega ta duševnega obraza. Tudi pisec »Razgovorov« stavi vprašanja in dobiva odgovore; on takisto podaja vso snov v esejistično zaokroženi obliki. Vendar se njegova knjiga razločuje od svoje predhodnica ne le v tem, da ne obravnava domačih osebnosti, marveč predvsem v tem, da ima enoten značaj. Mladi avtor si je izvolil za knjigo svojih pariških tatervie-wov parne pisatelje, ki imajo kaj povedati k problematiki današnjega časa, s čemer je njegovo delo dobilo tudi aktualnost, čeprav ne v bežnem časnikarskem smislu. Posebno vrednost ps dajejo »Razgovorom« eseji o posameznih pisateljih. Le-ti tvorijo prvi, praiv za prav povsem samostojni in zaključeni de! pravih razgovorov in uvajajo čitatelja v pisateljevo celotno delo, v njegov svetovni ta življenjski nazor; izročila že zaradi učencev kar najslovesne-je. Opoldne so se zbrali zastopniki občine z g. dekanom Hiittnerjem, učiteljskim zborom in učenci v 4. razredu, kjer poučuje gdč. Vidmarjeva. Po iskrenem nagovoru je župana, ki je opisal 351etno vzorno, neumorno, odlično delo slavljenke izročil skromni znak hvaležnosti z željo, da ostane še nadalje med Vuzeničani. Spregovorila sta še šolski upravitelj g. Karel Vollmaier ter g. Simon Viher, šolski upravitelj v pokoju, s katerim je gdč .Vidmarjeva skupno orala ledino narodne prosvete. Prvi je poudarjal, da se bo danes, ko bodo učenci pripovedovali doma potek slavnosti, vsa obširna občina radovala obilno zasluženega priznanja, kajti gdč. Vidmar spoštuje vse, niti enega sovražnika nima njena mirna in prijazna osebnost. G. Viher pa je omenjal njene izvrstne zmožnosti ter veliko ljubezen do otrok in ravno to gojenje ljubezni je rodilo v občanih hvaležen sad, da so jo imenovali za častno občanko. Nato je še deklamirala učenka 5. razreda primerno pesem in ji izročila šopek cvetic. Globoko ginjena se je slavljenka zahvalila g. županu in vsem navzočim za poča-ščenje. Vsem, prav vsem so bile rosne oči ob tej skromni a lepi slovesnosti, kajti pač redki so primeri, da učitelj ostane vse svoje življenje na mestu, kjer je pričel poučevati, a še redkeje se dogodi, da imenuje občina žensko za častno občanko. tako pripravljajo pet neposrednemu stiku, tiitatelj, ki je pozorno prebral uvodni esej, bo brez težave sledil samemu razgovoru, saj je do dobrega spoznal duhovni profil moža, s katerim govori avtor »Razgovorov«. ' Pri vsakem je pisec skušal, kakor pravi v uvodu, »doumeti njegov najoseb-neiši odnos do sveta in življenja, do lastnih in tujih stvaritev, do vrednosti prete- Anton Ocvirk Pri revmatizmu v glavi, lediih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexen-schuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec ta čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah ta špecerijskih trgovinah. Slavnost naših rojakov v Ameriki Slovenska svobodomiselna podporna zveza je 15. oktobra v Clevelandu praznovala 25letnico svojega obstoja Cleveland, oktobra 1933. Slovenci v Ameriki radi obhajajo raznovrstne jubileje posameznikov in društev Obhajajo jih zaradi tega, ker jih ti jubileji združujejo in tudi posebno živo spominjajo na staro domovino. Celo mlajši rod slovenskih naseljencev ni več mlad; lahko rečemo, da je že v tako zvanih zrelih letih. Slovenska svobodomiselna podporna zveza je med najmlajšimi izseljenskimi organizacijami. a je tudi ona že v nedeljo 15. t. m. obhajala v clevelandskem Narodnem domu 251etnico svojega obstoja. V tej zvez.i so včlanjena mnoga društva. Med njimi pa je najstarejše in tudi najmočnejše društvo Lunder - Adamič v Clevelandu. Močno postojanko SSPZ predstavljajo tudi »Združeni bratje« v Collinwoodu. V zvezi so nadalje tudi manjša prosvetna, podporna in športna društva, od katerih so nekatera že angleška in je tako zveza predstavnik slo-vensko-ameriških generacij do današnjih dni, ko veže otroke priseljencev samo še pripovedovanje staršev s staro domovino. Organizacije naših rojakov v Ameriki so izvršile pod najtežjimi razmerami mnogo narodno-kulturnega in vzgojnega dela. Amerika nima niti pojma, koliko hvale je dolžna za socialno stabilizacijo svojih tujerodnih skupin baš takim podpornim organizacijam. Na tisoče družin bi se zatekalo k javni podpori v breme javnih in zasebnih dobrodelnih ustanov, če jim ne bi priskočile v stiski na pomoč bratske organizacije. Organizacije naših rojakov so v največji meri na ta način zaslužne tudi za skupnost SSPZ preživlja kot vse druge organizacije naših rojakov v sedanji krizi težke čase. Društveno premoženje izgublja na vrednosti, članstvo pa zaradi pomanjkanja zaslužka le težko zmaguje prispevke. Jubileji naših društev se ne vrše v znamenju veseljačenja, marveč v znamenju jeklene odločnosti, da organizacije za vsako ceno vztrajajo na svojih postojankah ter da vse, kar je bilo zgrajeno skozi dolga leta, ostane tudi za potomce klosti in sedanjosti, njihovo tolmačenje najrazličnejših idejnih, socialnih, literarnih ta filozofskih problemov, ki razgibava jo naš čas«. , _. Danes ko je čas vprav vrtoglaivo razgiban in kc stoje pred mislečim človekom usodno težke negotovosti, pa naj gre za probleme socialnega ta materialnega življenja ali za verska, filozofska ta umetnostna vprašanja, je knjiga te vrste prav posebno zanimiva. Ali se ne vzlbuja dojemljivemu človeku občutek najplemenitejše slasti, če vzame v roke knjigo, iz katere mu spregovori sedem reprezentativnih mož današnjega česa o vprašanjih, ki mučijo tudi njega ta ki jim, prav tako kot oni, trudoma išče —. ne rešitve, marveč vsaj pojasnitve?! Oglejmo si za trenutek samo najvažnejše probleme, ki ee jih dr. Ocvirk dotika v razgovoru s posameznimi francoskimi in ruskimi pisatelji: Z Bideom govorita o vplivu francoska kulture, o potovaniih, o njegovih li terarnih prijateljstvih, o njegovem pisateljskem razvoju, o Nietzscbeju, o problema in-dividualizma, o ateizmu, o sovjetski Rusiji. S Š e s t o v i m teče razgovor o njegovih posameznih filozofskih knjigah, o prcblemu resnice, o Kierkegaardu, o Husserlu. o Nie-tsche jj. o Bergeonu in Soloviovu. o pojmovanj j sodobnosti, o sodobni filozofiji, o dana-Inii Rus'ii. — Z Duhamelom govorita o potovanjih, o Rusiii. o Severni Ameriki, o komunizmu in boljševizmu. o moderni civilizaciji. o psihologiji v pripovedništvu, o osebi iz Duhamelovih romanov Saltvinu in dr. Z Številni sadjarski tečaji v Beli Krajini Črnomelj, 30. oktobra. Na pobudo ljubljanskega društva »Bela Krajina«, ki ob vsaki priložnosti stremi za povzdigo našega koščka zemlje, se je v drugi polovici obtobra vršilo v Beli Krajini mnogo sadjarskih tečajev. Vodil jih je znani sadjarski strokovnjak, g. nadzornik Štrekelj Josip, ki je z največjo ljubeznijo kljub že visoki starosti hodil od kraja do kraja in poučeval ljudi, kako je treba negovati sadovnjake in ravnati § sadjem, da želj eni uspeh ne izostane. Tečaji so se vršili v Lokvioi, Radovici, Drašičih, Božakovem, Metliki, Podzemlju, Adlešičih, Gradacu, Semiču, Črnomlju, Dragatušu, Vinici in Starem trgu, kjer so bili zaključeni. Predavatelj je vedno najprej imel teoretično predavanje, nakar je izvajanje drugi dan podprl tudi s praktičnimi dokazi in vajami, ki so jim naši sadjarji in drugi '-.metovalci sledili z največjim zanimanjem. Udeležba je bila povsod zelo zadovoljiva in bodo mnogi naši gospodarji gotovo pričeli gojiti sadje, kar bi spričo odličnega podnebja Bele Krajine že davno bilo potrebno. Akcija društva »Bela Krajina«, ki jo je podprla tudi kr. banska uprava, je našla med našim ljudstvom najlepši odziv in si vsi žele še pogosto takih predavateljev, kakor tudi organizatorjev. Na posebno plodna tla so letos padle besede predavatelja tudi iz razloga, ker je ravno letos prvič v veliki količini nakupila Kmetijska družba v naših krajih sadje in ga odpeljala mnogo vagonov in tovornih avtomobilov v Ljubljano in še druge kraje. Zgolj predavanja ne morejo nikdar toliko koristiti, kolikor koristi zaradi zgleda tudi poznejši nakup od sadjarjev po ugodnih cenah. Uspešno in posrečeno začete akcije ne smejo sedaj merodajni prepustiti usodi, nego kovati železo, dokler je vroče. Belo-krajinski kmet ne bi prav nič grešil, če bi nekatere že ostarele vinograde nadomestil sedaj z vzornimi sadovnjaki, ker mu bodo vedno mnogo več donašali, kakor trta, ki poleg tega zahteva tudi mnogo več truda in časa. Poznavajoč delavnost belokrajm-skih sreskih oblasti in sreskih kmetijskih referentov smemo verjeti, da bo v dogled-nem času sadjarstvo postalo za Belo Krajino tako plodonosna panoga, kakor ji je nujna in potrebna. Ako se bo to ustvarilo, bo ta uspeh tudi najlepše zadoščenje društvu »Bela Krajina« in vnetemu propaga-torju sadjarstva, nadzorniku Štreklju. Kakšna je bila smrt Janeza Stareta? Pni glavni razpravi proti Andreju Maliju v Novem mestu je bila prečitana tudi izpovedtoa Frančiške Staretove, žene pokojnega Janeza Stareta. Na temelju te iz-povedbe se zdaj seveda splošno govori m sodi, da je Andrej Mali ustrelil pokojnega Stareta Janeza. A Malijevi na domu trde, da je resnica naslednja: Pokojna Janez Stare sb je ustrelil pri Maiijevih v kuhinji vpričo pokojnega Ma-lijevega očeta Petra ter še živečih Malije-ve matere Marije Mali, posestnice na Golniku, Mare Likarjeve, šivilje v Križah št. 43, EUe Pibernikove, poštne uradnice v Lu-kovici pri Domžalah, ta Franceta Kalana, posestnika na Golniku št. 11. Andreja ta Antona MaMja takrat sploh doma ni bilo. Pokojni Jane« Stare je bil zelo razDurjen, prišel je k Malijevim iz Dolžanove gostilne. m čim je prišel k Malijevim, se je pričel poslavljati od vseh, pripovedoval je, kako je nesrečen ta da mu ni nič do življenja. Slednjič je rekel: »Moje življenje jo kakor kaplja na veji.« Pri tem je potegnil iz žepa samokres z besedami: »Tu Imam samokres, v njem pa je krogla, ki bo še nocoj predrla moje srce.« V tem hipu se je tudi že ustrelil v srce in bil takoj mrtev. Tega ni nihče niti oddaleč pričakoval. Takoj potem ga je pregledal zdravnik dr. Prodan Jože, ki je slučajno bil v gostilni pri Dolžanu. Tudi so Malijevi takoj poklicali orožnika. Pokojni Stare Janez je bil vtajen, ker je popil pred samomorom, kakor je izjavil gostilničar Dolžan, kakih 20 stekleaiic piva. Denarja pri pokojnem Staretu niso našli nobenega. Nikolajem Berdjajevim se je sukal razgovor predvsem okrog njegovih spisov in se dotikal vprašani idealističnega svetovnega nazora, o metafiziki, sodobnosti, civilizacije, religiozne krize, sodobne literature, mistike, Nietscbeja, ruske filozofije, sodobne filozofije, Rusije. Z Andrejem Mauroi9jem ©ta se razgovarjala o problemih sodobne biografije, zlasti o nje objektivnosti in odnosu do znanstvenega raziskavanja, o njegovih simpatijah do ruske literature, o ruskem vplivu na sodobno francosko literaturo, o njegovih romanih, o vprašanju individualizma in svobode, o problemu malega naroda. Razgovor * Remizovim je prav obsežen in se dotika posameznih njegovih spisov in njih idejne vsebine ali literarnih značilnosti, njegovega odnosa do revolucije in do Rusije, njegovih verskih nazorov, pa Dostojevskega, Gogolja in ruske literatire sploh, Knuta Hameuna in drugih. Paul H a z a r d pa pripoveduje e problemih primerjalne literarne zgodovine, o jjomenu in vrednosti književnih del, o idejni cirkulaciji, o velikih in malih narodih itd. Ze to zadošča, da se inteligentnemu žita; teliu vzbudi slast po tej resnično zanimiv1 knjižni noviteti. Kajpak, kniige take vrste ne moreš čitati kakor čitaš romane ali potopise; »Razgovori« so knjiga, ki ti najprej stavi ovire, vanjo moraš prodirati, kar pomeni, da ne prodreš takoj; pomni, da niso kaj prida knjige in ženske, ki se osvajajo tako rekoč z enim dihom. Čitanje »Razgovorov« zahteva nekoliko filozofsko zainteresiranega in literarno razgledanega čitatelja; temu pa bo ta knjiga nedvomno poslastica in obenem tovanšisa. BI ! t- L ___ u lomač« vesli Današnji številki »Jutra« so priložene položnice za vse one cenjene naročnike, ki jim je naročnina potekla. Uprava lista jih prosi, da blagovolijo poravnati naročnino za november po možnosti takoj prve dni meseca, da bo ohranjen red v dostavljanju lista. Hkrati naj blagovolijo poravnati tudi morebitne zaostanke. Pravočasno plačilo naročnine je v interesu naročnikov samih, ker velja, kakor znano, »Jutrovo« zavarovanje za primer smrtne nesreče zaradi nezgode samo za one naročnike, ki imajo naročnino poravnano vsaj za ves čas do 14 dni pred nezgodo. — Uprava »Jutra« ZA PCLLOVERJB PRISTNA angleška volna TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trj^l ♦ Vojaške vesti. Izpit za čin pehotnega majorja so položili naslednji pehotni kape-tani I razreda: Oblak -Ivan, Corn Božidar, Pilar Ivo, Huber Matija, Nardeli Anton, Finžgar Franc, Eder Ljudevit, šproc Anton; za čin artilerijskega majorja, art. ka-petani I. razreda: Wolf Pavel in Tambor-nino Hubert; za čin vazduhoplovnega majorja, vazduhoplovni kapetani I. razreda: Pire Franjo, Hauer Hinko, Rus Fran, za čin inž. kapetana II. razreda inženjersni poručnik Normali Ivan Merlini Rudolf ln Koprivec Milan; za čin vazd. kapetana II. razreda, vaz. poročniki Kranjc Josip, Žida-nik Kazimir in Svetlin -Ivan; za čin sanitetnega kapetana I. razreda, poručnik dr. Mataušek Karol. — Za komandirja dravske avtomobilske čete je imenovan pehotni kapetan I. razreda Hren Vilko, na službovanje v inženjerskotehnični oddelek ministrstva je odrejen inž. kapetan I. razreda Rupert Ljudevit; za pogodbenega uradnika na aerodromu »Ljubljana« je postavljen g. Kuhar Jože, v položajno skupino je pomaknjen strojnik dravske vojne bolnice Kastellc Anton. ♦ Promocija. Danes opoldne bo na univerzi v Zagrebu promoviran g. Metod S p i n d 1 e r, sin narodnega poslanca g. Ve-koslava Spindlerja, za doktorja vsega zdravilstva. čestitamo! PRIZNANO ELEGANTNI damski plašči ▼ največji izbiri in najsolidnejši ceni pri A. PAULIN, LJUBLJANA Kongresni trg 10374 ♦ Profesor MalSsek odhaja z Grma. S prvim novembrom zapusti banovinsko kmetij-sKo šolo na Grmu profesor Fran Malžsek, ki je imenovan za sreskega kmetijskega referenta pri sreskem načelstvu v Novem mestu. Profesor Malasek je češkoslovaški rojak, vendar živi med nami že dolgo let izpred prevrata. Na Grmu je deloval več ko dve desetletji ln vzgojil več generacij umnih kmetovalcev in gobrih gospodarjev, ki sedaj na svojih posestvih s pridom uporabljajo sadove šolanja na Grmu. Profesor Malasek se je vsa leta svojega službovanja posebno izkazal kot živinorejski in čebe-larsKi rtrokovnajk in bo šola težko pogre. šala njegovega strokovnjaškega delovanja v teh kmetijskih panogah. Nedvomno pa bo prof. Malasek tudi na svojem novem, odgovornem mestu z vso sposobnostjo neumorno deloval za procvit kmetijstva v novomeškem srezu. ♦ Zborovanja odvetnikov. V nedeljo sta se vršila občna zbora beograjske in zagrebške odvetniške zbornice. Na zborovanju v Beogradu se je že opisani spor v odvetniški zbornici še poostril. Odstop odbora je zahtevalo 143 zborničnih članov, dočim je % članov soglašalo z dosedanjo upravo. Volitve novega odbora bodo 14. novembra. — Zagrebški odvetniki pa so na svojem zborovanju zahtevali tarifo za odmero honorarjev, od članov zbornice pa obvezo, da ne bodo v svojih pisarnah bivših sodnikov uvajali v prakso. Kriza, si je zajela tudi odvetniški stan, se kaže tudi pri premoženju pokojninskega sklada. V njem bi moralo biti 5.310.104 Din, a so ostali člani za dva in tričetrt milijona dinarjev na dolgu. ♦ Akademsko društvo »Jugoslavija« v Brnu je na svoji redni skupščini v Besednem domu izvolilo svoj novi odbor s predsednikom inž. arh. Franom Svetino. Ker letos teče 25 leto društvenega obstoja in 8 tem svetel jubilej akademske mladine v tujini, bo društvu v največje zadovoljstvo, če ga bo tudi široka javnost v domovini vedno in povsod podpirala v njegovih težnjah I MARIJA JERITZA S59 I ♦ Smrt slepega francoskega znanstveni-ka, velikega prijatelja Jugoslovenov. V Gannesu je kot žrtev železniške nesreče končal svoje težko življenje slepi profesor književnosti na vseučilišču v Cannesu, Pierre Villey. Slep od 4. leta svoje starosti se je pokojniK z nenavadno nadarjenostjo in močno voljo povzpel do uglednega mesta med znanstveniki ter uvrstil tudi med velike dobrotnike svojih sotrpinov. O slepcih je napisal več po vsem svetu razširjenih knjig, od katerih so nekatere prevedene tudi v naši državi. Profesor Villey se je močno zanimal za našo državo in narod. Do svoje tragične smrti je bil v zvezah z upravo doma slepih v Zemunu. ♦ Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Josip C e r a r, zvaničnik drž. železnice. Pogreb bo v četrtek ob 10. — V Postojnski ulici 4. v Ljoibljani pa je umrla gospa Franja Celnarjeva. Ugledno gospo bodo danes ob pol 15. spremili k večnemu počitku. _ Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Bolnica za reveže v Beogradu. V nedeljo so v Beogradu na Bu.lbulderu blagoslovili temelje bolnišnice, ki bo zgrajena s sredstvi fonda pokojnega beograjskega trgovca Nikole Spasiča. Ta dobrotnik je v svoji oporoki sam navedel siromašni mestni okraj ter določil, naj se v bolnišnico » sprejemajo samo reveži. Izvršitev je prevzela mestna občina, bolnišnica za reveže pa bo urejena v glavnem za zdravljenje notranjih bolezni. Blagoslovitvi je prisostvovala tudi dobrotnikova vdova. Sivi lasje dobe takoj svojo prvotno barvo z uporabo preparata »VVLE VORHKR«. Uporaba posebno enostavna, a učinek preseneča. — 1 steklenica Din 20 — S pošto pošilja Nobilior parfume-riia, Zagreb, Ilica 34. 10016 ♦ Za vseučiliško knjižnico. V članek s tem naslovom v nedeljsKem »Jutru« se je vrinila nerodna tiskovna napaka: v predzadnjem odstavku čitaj pravilno: Knjižnice ne potrebujejo samo vseučiliški profesorji in njih slušatelji, marveč tudi srednješolski profesorji itd. ♦ K volitvam v Delavsko zbornico. V nedeljski objavi izida volitev v Delavsko zbornico na rednih voliščih je pomotoma izostal skupni rezultat na rednih voliščih v Ljubljani, v katerega so že všteti prvotno sporni glasovi. V Ljubljani so dobili v delavski skupini modri 1847, rdeči 1848, beli 1722 glasov, v nameščenski skupini pa modri 1010, rdeči 299. beli 147, zeleni 383, dočim je bilo v obeh skupinah 60 neveljavnih glasov. Vseh neveljavnih glasov v dravski banovini je bilo pri volitvah v Delavsko zbornico 737. ♦ V sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavljence dravske banovine so darovali: državna osnovna šola Kamnica pr" Mariboru 425 Din, dr. M.išič Fran, profesor, Mozirje 28 Din, občina Šmarje pri Jelšah 300 Din in Splošna gospodarska zadruga Sevnica 300 Dim. — Iskrena hvala. ♦ Rudnik Semnlk pri Zagorju, ki daje, kakor smo že poročali, nad 40 rudarjem v teh težkih časih skromen, a trajen zaslužek, je šele nekaj mesecev pod upravo novih domačih lastnikov. Kakor smo se informirali na merodajnih mestih, so neosno-vani pomisleki in pritožbe, da lastniki ne skrbe dovolj za varnostne naprave. Novi Lastniki so prevzeli rudnik v najslabšem stanju in so v najkrajšem času storili vse, da ga uredijo po vseh pravilih in zahtevah strokovnjaškega obratovanja. To je nedavno priznala trudi komisija. Pred meseci, ko so ga prevzeli novi lastniki, je bil rudnik tak, da bi se bil lahko vsak čas sesedel. Po priznanju komisije je obnova obrata popolnoma uspela in bo rudnik tudi napredoval. Poleg 40 rudarjev imajo pri njem zaslužek tudi mnogi vozniki in zunanji delavci. Vse te delovne moči so izbrane iz množice največjih žrtev brezposelnosti. Sčasoma se bo zvišala produkcija do 10 vagonov na dan in sprejelo se bo v službo še 40 do 50 rudarjev. V teku enega meseca bo urejena tudi pralna separacija. Iz vsega tega je razvidno, da so podjetniki v najtežjih razmerah storili vse, kar je bilo mogoče, in da si z največjo vnemo prizadevajo, ohraniti delavcem trajni zaslužek. V rudniku se dela normalno po šest dni na teden in bo pri normalnem delu tudi ostalo. Ko je trajen zaslužek dan danes že nekaj redkega, so neosnovane govorice o nedo-statkih v veliko škodo delavstva m jih je že zaradi tega treba odločno zavrniti. Domneva se, da so bile vesti o pomanjkljivih varnostnih napravah razširjene iz konkurenčne zavisti. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar vah In plisira tovarna JOS. REICH. ZVOČNI KINO IDEAL DANES HIMNA MATERAM velefilm M ATI Pesem materinske ljubezni. Ljubezen sina do staršev. To je film najsvetejših čustev. To je film življenja. Kdor ljubi svojo mater si bo ogledal to delo Sodelujejo: Men Marsh, James Dunn Režija: Henry King Predstave vsak dan ob 4., 7. in 9% Iz Liubljane u_ Žalna spominska svečanost na Taboru bo jutri ob pol 14. v veliki dvorani Sokolskega doma. Spominski govor za umrlimi brati in sestrami ter umrlimi svojci društvenih pripadnikov, žalne fanfare, žalo-stinke. Poleg članstva Sokola I. so vabljeni tudi svojci umrlih bratov in sester. u_ V spomin dr. Ivana Oražna bo na njegovem novem grobu pri Sv. Križu jutri ob 10. spominska svečanost, na katero so vabljeni vsi oni akademiki, ki uživajo ugodnosti dr. Oražnove ustanove. u— Ljubljanskim moškim zborom In pevcem! Na praznik vseh svetih dopoldne ob 10. skupna vaja za popoldansko petje na pokopališču pri Sv. Križu v pevski sobi »Ljubljanskega Zvona« v Mestnem domu. Pridite vsi! Arhivarji naj prineso seboj naslednje note: l) J. S. Vjlhar: Nagrobnica junakom; 2) Z. Prelovec: Zadnje slovo. Za petje na grobu padlih vojakov: l) O. Dev: Vigred se povrne; 2) Z. Prelovec: Oj, Doberdob. Uprava Hubadove župe JPS je trdno prepričana, da se bodo vsi ljubljanski včlanjeni moški zbori polnoštevilno udeležili vaje in skupnega petja popoldne ob 3. na pokopališču. ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30_ Danes prvič Georg 04Brien KRALJ PRERIJ V filmu „po sledovih" Pot v »Dolino smrti«. Boji z Indijanci in roparji. Hudi boji z naravo. O' Brien premaga vse nasprotnike. Ta film je nadaljevanje RUMENI JEZDECI Napeti boji med cowboyi Predstave ob 4., 7. in 9.% zvečer flj u_ Violinist Karlo Rupel ima na svojem koncertu, ki bo v petek 3. novembra, poleg domačih skladateljev Slavenskega, Mihovi-la Logarja in Lhotke, tudi dva znamenita Francoza ln sicer C. Francka in Laloa. Od C. Francka igra slavno sonato v aduru, od drugega komponista pa njegovo špansKO simfonijo za violino in klavir. Obe deli prištevamo k biserom violinske literature. Izvedba bo odlična, zato obisk Ruplovega koncerta najtopleje priporočamo. Vstopnice so v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. Slaščičarna — kavama PETRIČEK Aleksandrova cesta 6 daje do 11. ure predpoldne kavo z mlečnim pecivom po Din 4.— 304 u_ Akademski pevski zbor v LJubljani bo pod vodstvom svojega pevovodje g. Fr. Marolta zapel na vernih duš dan ob 15. pri Sv. Krištofu tri pesmi v spomin umrlim. Zato opozarja odbor vse člane, da bo direvi ob 20. skupna pevska vaja za tenorje in base. Udeležba je za vse člane obvezna! CERNETOV POSLOVNI KOLEDAR in POSLOVNI ADRESAJR JUGOSLAVIJE 1934 izide 2. novembra. Cena Din 30.—. Stalnim naročnikom bo dostavljen oziroma po pošti poslan. Dobiva se v vseh ki-.i-garnah. 11245 u_ Vokalni koncert Učiteljskega pev. skega zbora nam bo prinesel vrsto del, ki jih še nismo slišali na koncertnem odre r Ljubljani. Razen par skladb so sama nova dela, ki jih Učiteljski zbor sploh prvič javno izvaja. Pevovodja g. Srečko Kumar je znan kot izboren interpret jugoslovenskih del modernejše sodobne smeri. Poleg znanih imen srečamo na tem koncertu tudi skladatelja Pavla šivica, od katerega se izvaja mešani zbor s četveroročnim klavirskim spremljevanjem »Pajek z muho pleše. Ta zbor je nekak slovenski foks. Dalje opozarjamo tudi na Osterčev zbor »Mag-nificat«, ki bo izšel pri dunajski Universal-Edition. O ostalem programu prihodnjič. Vstopnice in programu so v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— Prometna komisija na ljubljanski Ajdovščini. Danes je prometna komisija, se-stoječa iz zastopnikov policije ln mestne občine, pregledala ponovno novo ureditev enosmernega prometa na tem važnem križišču in ugotovila, da se promet po novih določbah izredno dobro razvija in da lahko ostane dosedanja ureditev v veljavi tudi v naprej. Osvojena ureditev na AjdovSčini ima za posledico tudi izdatno olajšanje prometa na križišču Dalmatinove ulice z Miklošičevo cesto, ker se bodo sedaj bolj uporabljala Tavčarjeva ulica, ki je na križišču z Miklošičevo cesto dosti preglednejša od Dalmatinove. Na Ajdovščini, kjer so te dni urejevali promet štirje prometni stražniki, je danes to delo opravljal lahko zopet en sam stražnik. Pa tudi ta bo sčasoma najbrže odpadel, čim se ustje Dalmatinove ulice nekoliko preuredi z razširjenjem trotoarja ob Verovšku. u_ »Mati«. Ta film je najveličastnejše delo materinske ljubezni do otrok. Film sinove ljubezni do staršev. Moderna filmska produkcija ni mogla izbrati boljše ln lepše vsebine, da poveliča materinstvo. To delo si mora ogledati vsak sin, vsaka hči; videti ga morajo matere in .očetje. FIlm se bo predvajal samo nekaj dni v zvočnem kinu Ideal ob 16., 19. in 21.15. u_ ZKD predvaja danes ob pol 15. r v elitnem kinu Matici znamenito Lubi-tschevo delo »Ubil sem človeka,. u_ »Klic narave«, filmski prvenec foto- amaterja Cveta šviglja. Mladi nadarjeni fotoamater Cveto Švigelj, ki si je s svojimi zrelimi deli priboril mnogo priznanj in čigar ime danes tudi v tujini nekaj pomeni, je izdelal v nekaj tednih svoj prvi film »Klic narave«:. Nov uspeh Cveta šviglja je njegovo sodelovanje v najnovejši knjigi dr. Kugyja, kjer sodelujejo fotoamaterji štirih držav. In švigljeve slike je dr. Kugy označil kot najlepše. _ Film je nekako simfoničnega stila, menjajočega se ritma, zdaj v hitrem tempu, spet ubran in monoton v solncu razžarjene narave. Film bežnih prizorov in spet dolgih ubranih akordov. Malo vlogo študenta, ki ga od končanega vsakdanjega dela v sobi izvabi narava, igra prav odlično g. Jana Bleivreis, ki je znan smučar. Film je izrazito jesenski in pogledi na zasnežene planine, pod katerimi so še na zadnji jesenski paši kravice, so divni. In reke, potoki, jezera v nizki solnčni hiči na tisoče klicev! Za zimo pa je Cveto švigelj obljubil izdelati smučarski film »Lov na lisico« za pomlad in poletje pa film « kajak-čolni »Po naših vodah«. »Klic narave« se bo predvajal v Ljubljani dvakrat in sicer v ponedeljek 6. in v petek 10. novembra v Delavski zbornici ob 20. uri. Vstopnine ne bo. u_ Tečaj poljskega Jezika. Društvo prijateljev Poljske vabi vse dame in gospode, ki se nameravajo učiti poljskega jezika, da se zglase k razgovoru drevi ob pol 19. na mestni ženski realni gimnaziji (liceju). u_ Upokojeno učiteljstvo bo imelo svoj mesečni sestanek zaradi praznika Vernih duš šele v četrtek 9. novembra pri Novem svetu ob običajni popoldanski uri. u_ Društvo »Tabor«. Pevke in pevci drevi ob 20. vsi na realko (Vegova ulica). Važen in nujen razgovor. u_ Društvo »Skrb za mladino« v LJubljani priredi kakor vsako leto tudi letos štetje obiskovalcev grobov. Vse obiskovalce prosimo, da v svrho kontrole vržejo v nabiralnik vsaj en novec, saj bodo s tem storili mnogo v pomoč najsiromašnejšim, društvu pa v bodrilo k vztrajnem« delu. u_ Poziv vsem članom »Edinosti«, da se udeleže važnega 6estanka drevi ob 18. v restavraciji pri »Levu«, Gospoevetska cesta. u_ Soko| H. prične s strelskimi večeri v svojih prostorih na Prulah 4. novembra ob 20. Vabimo vse članstvo. Prijave se sprejemajo na prvem strelskem večeru. u_ Plesna vaja J NAD Jadrana je zaradi prazDikov preložena na petek 3. novembra. u— Na Bleiweisovi cesti so pe Izvršile in uredile razne napeljave, kar je bilo potrebno zaradi projektiranega asfaltiranja te ceste med Aleksandrovo cesto in Gregorčičevo ulico. Asfaltiranje samo se bo vršilo spomladi, ker sedanje nestanovitno vreme onemogoča večja dela tako kočljive narave. - ki je ne bo tako kmalu uvrstil na knjižno polico, marveč se bo večkrat zatekel k nji. Z »Rp.zgovork A. Ocvirka smo torej dobili vsebinsko tehtno knjigo, ki odpira široke tn obenem poglobljene poglede v sodobnost tja do njenih najbolj žgočih miselnih, socialnih in kulturnih problemov. Knjiga je osebna kot izraz avtorjevega doživetja v nji obravnavanih duhovnih reprezentantov in osebna tudi po njihovih izpovedih, vzlic temu pa ima znatno objektivno vrednost kot prispe ve^ k problematiki našega vzvihranega časa. Čeprav obravnava zelo raznovrstno snov in pisatelje, ki eo si sorodni eamo po dobi, ki v nji delujejo, je spisana z enotnega vidika in Dodaja Miliučene podobe sedmorice velikih mož. Stilistično pa je delo dr. Ocvirka eden najboljših primerov slovenskega eseja, ki si počasL a trdno pridobiva tudi v naši literaturi mesto, kakor ga je ta literarna zvrst že zdavnaj zavzela v slovstvih zapad. narodov. Ljudem, kisi uspevajo lene možgane s površnim štivom površno spisanih knjig, se ta težka, a zdrava kniiga ne bo prikupila; v tem pa je njena prednost in dokaz, da bo še dolgo živela pri vseh. ki resno iščejo resnobnih dokumentov naše dobe. — Tenorist Franci v „Tosci" Ljubljana. 30 oktobra. Ljubljansko operno gledališče le. kakor malokatero drugo, vsikdar rado odpiralo mladim. nadebudnim pevskim talenh-m vrata na svol oder ter jim omogočalo, da so se svojimi začetnimi nastopi preizkusili svoje znanje, sprejeli odrski krst iz najprijaznejših prijateljskih rok, premagali prvo pekočo nastopno mrzlico ter okusili vso slast, a včasih tudi vso bridkost operno - pevskega poklica. V naši operi je bil vsakokratni deviški nastop pevcev - začetnikov domač praznik. Familija, prijatelji, ambicioznosti pogumnih mladih talentov naklonjena publika jih je sprejemala z odprtimi rokami, jih darežljivo nagradila s cvetjem, darili in Živahnimi aplavzi, izpregledala razumljive za-četniške nerodnosti, še raiši pa ee veselila res veliko obetajočih prvih uspehov. Dostikrat je tak prvi nastop začetniku usoden. Bodrilni .prijateljski prvi sprejem publike smatra za čisto zlato iz zvezd, kamor so ga takoj po tem prvem« poizkusu dvignili, pade pri nadaliniem delu pogostokrat na kruta, hladno realna tla. Razočaranje mu zagreni in omrači one odrske deske, ki so ee mu ob t>rvem nastopu pokazale tako svetle in mnogo obetaioče. Nedeljski nastop tenorista Franci a, našega roiaka iz ponosnega Viča, pa bo, tako trdno upam in o tem sem tudi prav tako trdno uverjen. odprl mlademu pevcu vese-lejšo bodočnost 2e sama. kar filmska pot. po kateri je dospel Franci do svojega prvega nastopa v naši operi, bi morala biti porok za njegovo bodočo pevsko kariero. Težki življenjski položaj njegove rodbine — mati vdova mora skrbeti z žuljavimi rokami menda kar za 11 vedno lačnih želodcev _ je našega pevca zgodaj prisilil, da je iskal kruha v mehaniški obrti. Ker pa je bil navdušen pevec, takrat baje še barito- ni6t, se je ponujal naši operi v zbor. Žal, tu ga iz budžetnib razlogov niso mogli takoj uvrstiti v zbor. pač pa so ga sprejeli med tehniško osobje, kjer je spoznal oder — od zadnje plati. Smemo tedaj reči, da mu operni oder ni bil popolnoma nov. No, poklic kjlisnega premikača mu ni dišal. Po raznih vojaških in drugih zapletljajih, ki niso baš pospeševali njegovega pevskega talenta, je odšel v Zagreb za svojim obrtniškim zaslužkom. Tam pa so Francla »odkrili*. Prijatelji so mu gladili pot k profesorici petja na glasbeni akademiji, ge. Kostrenčičevi, ki ne skrbi zanj eamo kot njegova vestna, izvrstna učiteljica, marveč tudi kot dobra mati, ekrbeg za njegov telesni blagor. Ta sicer ni baš velik, a pevec se vendarle more kakorkoli posvečati skrbnemu pevskemu študiju, ki seveda še ni končan, a mu je pravkar prinesel pri nas najlepše uspehe pri petkovemu koncerti in v nedeljo zvečer v operi. Ako je zgodba dosedanjega Franclo-ve<*a življenja resnična, ne vem. Meni so jo tako orisali. Baje so tudi njegovi bratje dobri pevci, in ker je tak dar kaj često v fa-miliji deden, ee utegne zgoditi, da naša ožja domovina ne bo slavna samo zaradi »Janezov«, ampak morda tudi zaradi »Franci inov«. A ta Franci je v nedeljo res zaslužil »kranck. Srečnega se sme šteti, da sta mu ob njegovem pevskem gledališkem krstu botrovala dva tako odlična rutineria kot sta bila ga. Kunčeva (Tosca) m g. Primožič (Srar-nia). V sili in potrebi sta ga lahko držala, vodila, ga razvnemala in mu dajala prili- Radio kotiček Ljubljana, 31. oktobra. Današnj! radioprogram se prične že ob 11., ko nam bo g. Viljem Kus v šolski uri pripovedoval, kaj vse je doživel desetdi-narski kovanec. Ob 18. pa prinese radio prijetno presenečenje našim malčkom, ko jim bo pripovedovala gdč. Vencajzova mnogo lepega in zanimivega. Ob 19.30 se prične predavanje g. Rudolfa Dostala o položaju Slovencev ob vstopu v leto 1848. Sledil bo ob 20. zanimiv dvoboj na harmoniki dveh naših odličnih harmonikarjev gg. Stanka in Kovača. Ob 20.45 bomo poslušali ko, učiti se. Nemalo svojega uspeha mora iz hvaležnosti pripisati iskreni prijateljski pripomoči imenovanih dveh 'umetnikov in pomoči dirigenta g. Neffata. Kajti brezobziren, nezainteresiran dirigent bi z lahkoto uničil pevca - začetnika, dobrohoten in obziren pa ga lahko reši iz najzamotanejših položajev. Tako se je zgodilo, da je imel g. Franci okrog 6ebe samo ljudi, ki so mu želeli najboljši uspeh in so mu k temu tudi vsak po svoie pripomogli. Gledališče je bilo nabito polno. V loži nasproti odra vsa številna familija debitanta. Priprosta mamica z ruto na glavi, bratje m sestre so ploskali z rokami in nogami. Mrgoleči dijaški parter, zadovoljni Vičani, vei smo aplavdirali. Se bolj. kakor pri petkovem koncertu, Je g Franci kot Cavaradossi pokazal vso so-lidnost in skrbnost pevske šole svoje izvrstne učiteljice. Belkantna izdelanost melodične linije, mehkoba dinamičnih prelivov jasna izgovarjava, prijetna zvočna barvitost pevčevega glasu, zlasti v sredinski legi, — v višinah glas še ni prosti in široko vzne-šen, saj pevec ni prav za prav izrazit tenorist visokih leg. a svojega študija tadi ni še dovršil —, topla občutenoet v interpretaciji, glasbena inteligenca, harmonični sklad med petjem in dokaj svobodno igro, vse to in še kaj nam obuja upravičene nade, da bomo z g. Franclom obogatili za odličnega koncertnega in opernega tenorista, če le pevec ne bo pozabil, da ni nihče na svetu popoln, da ie za pevca še bolj, kakor za vsakega drugega, vse življenje trn jeva pot našo odlično pevko gospo Pavlo Lovšetovo na ploščah, pa tudi sama nam zapoje več lepih slovenskih narodnih pesmi. Potem nam zaigra radioorkester Verdijevo Aido in Suppea potpuri »Lahka konjenica«. Z angleškimi ploščami bo program zaključen. Jutri ob 9. bo versko predavanje g. ravnatelja Jagodica, ob 9.30 orgelski koncert, ob 10. prenos cerkvene glasbe iz stolnice, ob 1.1. pa nastopi radioorkester, in sicer nam zaigra 1. stavek iz II. Rubinsteinove simfonije, Berliotzovo »Prokletstvo Fau-sta«, Chopinovo »Noeturne«, Paderewske-ga »Nocturne« in Korzakova »Himno solncu«. Ob 20. nastopi pevski oktet »Ljubljanskega Zvona« in zapoje nam »Usliši nas gospod« (Jelen), »Vigred se povrne« (Dev), »Na grobeh« (Jenko), »Oj Doberdob« (Prelovec), »Spomladi vse se veseli« (Pavčič), »Človek glej« (Hribar), »Nad zvezdami« (Grundman) in »Junakom v slovo« (Vilhar). Vmes duet, klavir in harmonij (gg. Gnjezda in Kaškarov). Ob 21. bo pTenos z Dunaja, in sicer Verdijev »Requiem«. RIBJE OLJE vedno sveže, priporoča drogerija KANC, Ljubljana, nebotičnik in židovska ulica. 11258 u_ Plesni večeri SK Ilirije. Drugi plesni večer SK Ilirije bo šele v petek 3. nov. ker je v sredo praznik Tseh svetnikov. Tudi vse nadaljnje plesne vaje se bodo na željo članstva vršile vsak petek in ne vsako sredo, kakor je bilo prvotno določeno in objavljeno. Vodstvo plesnih vaj prosi vse obiskovalce začetnike, da pridejo k petkovi vaji že ob 19.30. ker se bo s tem dnem pričel prvi in pravi pouk poedinih plesov. Vaje se vršijo v zeleni dvorani hotela Uniona pod vodstvom plesnega mojstra g. Košička ln ob sodelo/anju izvrstnega »The falstone Jazza.« Iz €elp e_ Osebna vest. Odpravnik poslov jugoslovenskega poslaništva v Kairu, naš ožji rojak g. dr. Anton Novačan je prispel s svojo soprogo v Celje na dopust. e_ Predavanje o južni Srbiji priredi Savinjska podružnica SPD v petek v mali dvorani Celjskega doma. Predsed-nik SPD g. dr. Pretnar iz Ljubljane bo opisal svoje zanimivo potovanje po jrugu naše domovine. e_ Uradni dan Zbornice za TOI bo sa Celje in okolico 7. novembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev v Razlagovi ulici. e_ Prevoz z brom čez Savinjo včeraj še ni bil vzpostavljen. Prebivalstvu je začasno dovoljen prehod po prvem železniškem mostu. Gradnja brvi čez Savinjo pri parku se zopet nadaljuje. e_ Splavarju, ki ga je nosila narasla Savinja v nedeljo dopoldne mimo Celja, je po hudi borbi uspelo pri Polulah spraviti splav proti bregu in se rešiti na suho. I v LJUBLJANO in da je pošten umetnik le ponižni sluga svoji umetnosti, ne pa njen oholi gospod. Naj ga dobra usoda obvaruje zmot in mu dodeli srečno pevsko bodočnost! Za izvrstno 'uspelo predstavo pa nimata nič manj zaslug ga. K u n č e v a in g. Primožič. Tudi njima, ki sta blagohotno odstopala prvenstvo 6vojemu mlademu tovarišu. je veljal cel grom aplavzov. Naši operi želim še mnogo tako lepih večerov. —f. f,Mlinar in njegova hči" (Ljudska igra v drami.) Ljubljana. 29. oktobra. Z rahlo, zadržano sramežljivostjo je uprava Narodnega gledališča dala na repertoar staro, vsesvetno žaloigro »Mlinar in njegova hči«, da bi v tehle žalostno nabožnih dneh okrog 1. novembra pritegnila v hišo tudi nekaj tistega občinstva, ki za vsak delavnik ne more v teater, ki pa si ob svojih praznikih nadene pražnjo obleko in oride, če ga kdo posebej povabi, v hišo umetnosti z domala večjo, intimnejšo pobožno?tjo, kakor ljudje, ki imaio svoje premiere vsak petek in svetek. »Mlinar in njegova hči« — kdo ne pozna t? pretresljive igre o skopem, bogatem mlinarja in o čisti, neskaljeni ljubezni njegove lepe hčere do bednega hlapca. te lepe igre. ki v nji nastopajo tako io-koč sami dobri, vse razumevajoči ljudje, pa morajo vendar vse preboleti in pretrpeti do konca, dokler ne umro? Slavna je ta igra predvsem zaradi tiste znamenite slike na polnočnem pokopališču, kjer gredo mrtveci e_ Avtomobilski promet in Petje o Vseh svetih. Mestni avtobusi bodo vozili na pokopališče danes popoldne, jutri ves dan in v četrtek dopoldne. Združeni pevski zbori €PD, »Oljke« in »Celjskega Zvona« bodo peli na Vse svete popoldne nagrobnice naj r>rej na okoliškem, potem na mestnem in nato na vojaškem pokopališču. Rdeči križ bo na praznik V«fch svetnikov pobiral na obeh celjskih pokopališčih »števni uovčič«. za reveže. s_ Dve nesreči. Med viharjem, ki Je divjal v Celju v nedeljo med 14., in 15., je padla a uetoe hiše v Gosposki ulici opeka, ki je priletela 17 letnemu pletarskemu po močniku Stanku Veceju na glavo in ga občutno poškodovala. V nedeljo je vihar v Radečah odlomil neko vejo, ki je padla na 34 letnega splavarja Ignaca Juvana z Ljub-nega ip n:u raztrgala kite na levi nogi. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. e_ Tatvina čebel. V noči na nedeljo je nekdo i:kradel čebelarju g. J. Gabršku na Lavi št. 25 pri Celju panj čebel amerikan-skega sistema. Očividno si je hotel naložiti še drugi panj, pa se mu je panj, ki je zložljiv, razletel. e_ Kino Union. Danes ob 16.30 ln 20.30 zvočni velefilm »Mati« in zvočna predigra. Iz Maribora a— Redna seja mariborskega občinskega sveta, ki bi se naj vršila v petek zvečer, ,;e preložena na nedoločen čas. a— Volilni imeniki za volitve v Pokojninski zavod so razgrnjeni v konskripcij-skem uradu mestne občine na Slomškovem trgu Št 11, pritličje, levo, od 30. t. m. dc 12. novembra med običajnimi uradnimi urami. Na to razgrnitev imenikov se opozarjajo vsi zavarovanci Pokojninskega zavoda v Mariboru, ki naj se prepričajo, če sc pravilno vpisani. a— Nadaljevanje šahovskega turnirja. V nedeljo se je odigralo v tukajšnji kavarni -»Jadran« drugo kolo prve skupine mariborskega Šahovskega turnirja, ki se je pričel prejšnjo nedeljo 22. t m. V drugem kolu j« premagal Konič Šavlija. Lukeš prof. Silo, Ostanek Lobkova, Bien Rome-ša, dočim je Kukovec remi žira 1 proti Jordanu. Partija Kramer: Lešnik je bila prekinjena o'b izenačeni poziciji, partija Favai : Strniša pa e bila preložena. Stanje po drugem kolu e naslednje: Konič, Ostanek, Bien po 2, Kukovec, Lobkov, Savli in Lukeš po 1 in lardan pol točke. V drugi skupini je zmagal Guiznik proti Voluku, Kotnik proti Hvalcu, Lorber pa proti Gobcu ml. Ostale partije S > b.le deloma prekinjene, deloma preložene. V drugi skupini je bilo stanje po drugem kolu naslednje: Lorbe-r 2. Fišer 1 in pol. Guiznllk, Kotnik in Gobec ml. po 1 točko. Prihodnje kolo se bo igralo na praznik Vseh svetnikov dopoldne. a— Avtobusni promet na dan vseh svetih. Jutri na praznik bo mestno avtobusno pod-ietje stavilo za prevoz obiskovalcev grobov na Pcbrežju večje število rezervnih avtobusov v promet Da pospeši čimprejšnje prevoz obiskovalcev, bo uvedena pred-p-odaja voznih listkov od 12. do 16. na Glavne-m trgu pri avtobusni postaji in od 15. dalje pri magdalenskem pokopališču. Listki so veljavni ves dan. V omenjenem času šoferji ne bodo izdaiaM voznih listkov, temveč samo v fs/edprodaji. Na ta dan odpade tudi redni vozni promet v Ruše ob 15.10, v Perobno poročali. Iz zagrebških zaporov so pripeljali vse obtožence razen Kende, ki je zbolel. Zagovornik je predlagal, naj se razprava preloži, kar je vpoštevalo tudi sodišče. Razprava se bo vršila takoj, ko Kenda okreva. Senat je za vse obtožence odredil preiskovalni zapor, ki pride do veljave v primeru, da bi bili obtoženci od zagrebškega sod;šča izpuščeni na svobodo. G0$D0dir§iT0 Zaposlenost v dravski banovini Kakor smo že pred tedni poročali, Je povprečno število zavarovanih članov pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani znašalo v septembru 78.985 in je oftalo skoraj na isti višini kakor v avgustu, medtem ko je lani v tem mesecu začelo že sezonsko padati. V primeru z lanskim septembrom jn skupno število zavarovanih članov letos v septembru zaostajalo le še za 212. Stacionarnost zaposlitve v septembru pa velja seveda le za skupno število, dočim se v posameznih panogah opažajo znajtnejše izpremembe. Najobčutnejšd je padec v skupini gostilničarskega in kavarniškega osobja, kjer se je število članov zmanjšalo v septembru za 390 (— 12.5 %) ter v gradbenih strokah (industrija kamenja in zemlje ter gradnje nad zemljo), kjer je padlo za 342. Ponovni prirastek pa beleži tekstilna industrija, kjer je bilo v septembru zaposlenih že 10.948 delavcev in delavk, to je 286 več nego v avgustu. Napredek beleži tudi gozdna ln Žagarska industrija, kjer je število zaposlenih delavcev naraslo za 193. Večjo zaposlitev opažamo končno pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb, in sicer za 193, kar je očividno v zv«3zi z javnimi deli za olajšanje brezposelnosti. Padec pa je zabeležiti med drugimi tudi pri kovinski industrija za 105 delavcev. Spremembe nasproti lanskemu septembru. Prav znatne razlike opažamo, če letošnje stanje zaposlenosti v septembru Primerjamo s stanjem istega meseca preteklega leta. Tu dobimo naslednjo siiko: Razlika Število naspr. sept. 1932 članov absol. v odst občinski obrati 1.371 -I- 307 + 22.4 tekst, industrija 10.948 + 1979 + 13.1 gr. cest., vodn. zgr. 2.995 + 472 + 15.7 tobačna industrija 963 -f 118 +12.3 papirna industrija 1.837 + 213 + 11.3 usnjarska indistriia 1.621 +112 + 6.9 gozd. Žagar, ind.iet. 6.400 + 437 + 6.8 kemična industrija 1.552 + 72 + 4.(5 higijena 1.732 + 61 + 3.5 hišna služinčad 8.034 + 117 + 1.5 prehranbena ind. 3.589 + 35 + 1.0 gostilne, kavarni 3.121 — 42—1.4 kovinska industrija 6.183 — 90 — 1.5 grafična industrija 1.115 — 20 — 1.8 ind. kamenia. zemlje 4.018 — 252 — 6-3 čevljarska industrija 3.007 — 288 — 9.6 prometna podjetja 832 — 88 —10-6 oblačilna indust. 3.871 — 470 —12.1 ind. predel, lesa 3.501 — 651 —18.fi trgovina 3.420 — 771 —22.5 gradnje nad zemlio 5.097 —1446 —28.4 Najznačilnejši je v primeri z lanskim septembrom napredek v tekstilni industriji kjer je letos za skoro 2000 delavcev In delavk več zaposlenih. Zboljšala se je v zvezi z živahnejšim izvozom tudi zaposlenost v gozdni in žagarski Industriji (za 437), medtem ko je bil v industriji za predelavo lesa še primanjkljaj za 651 delavcev. Napredek je nadalje zabeležiti v tobačni, papirni, usnjarski in kemični industriji, če izvzamemo gradnje cest in vodnih zgradb, kjer je zaradi javnih del v svrho omiljenja breposelnosti več zaposlenih delavcev, nam kažejo ostale gradbene stroke vse posledice zastoja gradbene delavnosti. Pri gradnjah nad zemljo je bilo v septembru za 1446 delavcev (28%) manj zaposlenih nego lani v istem mesecu, v industriji kamenja in zemlje pa za 252. Slabša je bila tudi za. poslenost v oblačilni Industriji (za 12%) in v čevljarski industriji (za 10%). Stanje naše trgovine pa nam najbolj ilustrira padec zaposlenosti v trgovini za 771 na 3420 ali za 22.5%, kar je menda le deloma v zvezi s prehodom zavarvanoev od Okrožne ga urada na Trgovsko bolniško in podporno do-u št vo. Naše zadružništvo Za občni zbor, kG se bo vršil 5. in 6. novembra v Novem Sadu je Glavni zadružni savez izdal svoj »Izveštaj o poslovanju« za 1. 1932., ki vsebuje podrobne statistične 'podatke, tako glede poslovanja revizijskih zvez, ki so članice Glavne zadružne zveze {22 po številu), kakor tudi glede onih revizijskih zvez, ki niso članice Glavne zadružne zveze (4), tako da nam te števjilke nudijo precej popolno sliko našega zadružništva. Od revizijskih zvez v dravskj banovini so tčlanjene v Glavni zadružni zvezi: Zveza ■slovenskih zadrug (s 340 zadrugami), Zadružna zveza (663 zadr.), Zveza gospodarskih zadrug (78 zadr.), dočim Revizijska zveza v Ljubljani (36 zadr.) ni članica. Pri revizijskih zadrugah, ki so članice Glavne zadružne zveze, je bilo ob koncu preteklega leta včlanjenih 6284 zadrug (od tega 1081 v dravski banovini) nasproti S670 (v drav. ban. 1042) ob koncu leta 1931. Za ostale zveze navaja statustika za 1. 1932. vsega 92 včlanjenih zadrug, za 1. 1931. pa 334. Ti dve številki pa se ne dasta dobro primerjati, ker pri podatkih za i. 1932. n upoštevano število zadrug, včlanjenih pri Savezu agrarnih zajednic v Skoplju (k: je imel 1. 1931. še 197 včlanjenih zadrug). Od skupnega števila zadrug, ki pripadajo zvezam, članicam Glavne zadružne zveze (62S4 v 1. 1932. odn. 5670 v 1. 1931) odpade na posamezne g!avne vrste zadrug naslednje število: 1932 1931 Kreditne zadruge 3049 2921 nabavljalne, konzunme 1356 1202 agrarne zajednice 393 318 živinorejske 312 261 mlekarske 157 141 obrtne in delavske 122 93 žltarske "7 108 vinarske 87 SI stavbne 86 S6 zdravstvene 84 S3 strojne 62 56 ribarske 51 42 elektrarnišJce 49 48 vodovodne 25 24 tjskarniške in založniške 25 20 sadjarske 22 15 itd. Najbolj je lani naraslo število nabavijal-nlh in konsumnih zadrug, in sicer kar za 154 al: za 13%. Kreditne zadruge so se pomnožile za 4.5%, živinorejske pa za skoro 20 odstotkov. Od skupnega števila kreditnih zadrug odpade na kreditne zadruge v Sloveniji 485 ali 16%. Seveda pa število samo pri kreditnih zadrugah ne pomeni mnogo. Od skupnega števila mlekarskih zadrug (157) jih je 63 ali 40% v dravski 'banovini, od živinorejskih zadrug (govedarskih), ki Kh je v vsej državj 153, pa jih odpade na Slovenijo 73 ali 48%. Od vseh strojnih zadrug (62) jih je v drav. banovini 53 ali 85%, od elektrarni šk'h (49) skoro vse, namreč 46: od stavbnih zadrug (86) odpade na Slovenijo 64 aii 74%, od tiskarniških in založniških (25) 22 ali 88%, od vodovodnih (25) pa tudi vse, razen ene. Alkgra Mo4. Slaafe-4 združuj« v enem apamatu epwi';«!.nii kamen in usnje za brušenje, oftd avtomatsko ve« britvi«« Ponik-Main Dio 200.— Cnn Din 1115.— NOVO! A 11 e { r o t Speci ja-lini mod« — format m potovanj« — ia ivriitiv ice oa dogib kazni po čl. 137, odn. 138. zakona o neposrednih davkih naj- prihodnjega leta v tihi procesiji mimo živih prič. Ta prizor je nepozaben za preprostega, versko enostavnega gledalca, toda ob umetniško skrbnim podajanju se niti cinik in brezverec ne bo mogel nasmehniti reviji starodavne vraže: elementarna, večno živa tragika, ki je v delu. mora v umetniški izpovedi pretresti tudi modernega, v drugih šolah šolanega človeka. S k r b i n š e k, ki je igro režiral, j? pokazal, kako je na odru vse — ljubezen do stvari. Vzel je ta stari, od toka časa že malo zaprašeni Ra.ipachov komad z vso Tesnobo v roke in mu dal na sceni tako zgoščeno in poglobljeno podobo, tia ji živo življenje zaolalo še tam, kjer bi bila pol rokami manj duhovno usmerjenega režise-ja ostala jalova sentimentalnost. Nič ne bi bilo lažjega, kakor z majhnim lapsusom, majhno lahkomiselnostjo oskruniti verjetnost stare romantični igre. Pri Skrbinšku 'je vs«(:, vse konflikte in viške. Lipah, stari linar, je v svoji ubrano dograjeni podobi ■ ipua samosvojega očeta ir. gospodarja vlčrtaJ bolj nohiep kmečkega bogataša, tkor !ragtko kmečkega človeka, ki se nu /.mik« tod. Konrdda je igral Gre^ftrin: kmečki fant. ki skriva svojo rahlo dušo v pesem na piščali, ki pa ga življenje vsako uro peha, da gleda vsem stvarem do dna. Znamenit grobokop je Plut, ki lahko to figuro gotovo šteje med svoji najlepše stvaritve. S kratkim nastopom zavrnjenega ženina Matije je Potoka r dal eno najlepših scen na večeru. Prav tako so v veliki meri prispevali celotnemu uspehu Rakarjeva (Korenka), Medvedova (županja) in B r a t i n a (krčmar). Uprizoritev je vredna vee-ga spoštovanja in čim večjega obiska. Zlasti igralci dile-tantskih odrov, ki imajo »Mlinarja in njegovo hčere tako radi na repertoarju, naj se od blizu in daleč prihajajo eem učit. Skr-binšek ie pokazal tu najboljši primer, s kakšno resnobo in s kakšno vnemo se streže liudski igri. Ert. Srečko Kosovel v slovaškem prevodu. V najnovejši (2.) številki v Pragi izhajajočega slovaškega literarnega mesečnika >El&n« je izšel prevod pesmi Srečka Kosovela »Ekstaza sni rt k. Pesem ie lepo preložil J. Iiaranta. Češkoslovaške ilriavne nagrade. Kakor vsako leto, ie češkoslovaški prosvetni minister tjdi letos podelil ored praznikom osvo-bojenja državne nagrade pisateljem, skladateljem in igralcem. Za leposlovno umetnost so bili nagrajeni: Ivan Olbracht za roman »Nikolai Auhaj. razbojnik«. Jaroslav K va ni I za kniigo spominov čem venu in Tido J G a š p a r za knjigo »Nam irnick. Jiri S t i i m a r (član Narodnega gledališča v Fragi) je bil nagrajen za uspehe na odru, Emil A x ni a n in Hans Krasa pa sta dobila državno nagrado kot skladatelja. 0 nagrajeni knjigi Ivana Olbrachta je priobčilo >JutroU S v zlatu 128 S pao. Efekti. LJubljana. Vojna škoda 245 0< 255 — 260; banatska 270 — 275. + Novosadska blapovna borza (30. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 62 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Snd. 102 _ lfi4; okolica Sombor 101 — 103; srednjebaška fn slavonska 103 — 105; gor-njebanatska *10*1 do 103; frednjebanat-ska 100 _ 102; južnobanatska 94 _ 96; baška potiska in baška ladja Dunav. Begej 1C5 — 106; baška, ladja Tisa 106 do 108. — Oves: baški, sremski in slavonski 51 _ 53. Jefmen: baški. sremski. 64/65 kg 62 — 64 Kornza: baška. sremska 72 — 74: slavonska 74 _ 76: banatska 69 — 71: baška ladja B-»«e) 71 50—73.50: ladja Dunav Tisa 72 — 74; bnška. sremska. nova. suše na. za oktober, pariteta Indiija 62 — 64. b/IŠljn. firemskfl. za december • ianuar 54 do 56 Moka: haška. bnnMekn »08« 02.50 — 67.50: sremska. s'avnnska »Og" In 185 _ 200: »2« 165 — 185: »5* 145 — -fit 10" 50 - 11750: .7' 77.50 -tn S7.50 -v*. «2.50 _ 67.50 Otr«hi: ba ški. sremski 48 — 50- banatski 45 — 48 Fižol; baški sremski beli 130-135 C U M I-PODMTI&1KI Dobiš Jih pri vsakem čevljarju. Jagosl. Izdelek. Prebivalstvu mesta Ljubljane K prazniku varčevanja Današnji dan, 31. oktober, praznuje svet kot dan varčevanja, čeprav živimo v težkih razmerah in v borbi za golo življenje, vendar moramo tudi v tem času skrbeti, da širimo ln poglobimo, — sebi v korist, mladini v vzor — smisel za pravilno varčevanje. Ne zapravljajmo denarja, ker ga potrebujemo za ustvarjenje novih produktivnih investicij, javnih del, dalje za dvig naše obrti, trgovine in industrije. Z varčevanjem in z zbiranjem majhnih zneskov, ki jih nalagamo v denarne zavode, ee oploja narodno gospodarstvo, ki bo dalo zopet kruha tisočerim brezposelnim. Slovenci smo bili vedno ponosni na svoje denarne organizacije. V zadnjih letih smo z nezaupanjem vanje pripomogli k poostritvi denarne krize, s čimer smo sami sebi škodovali. Tuje pomoči ne smemo pričakovati. Opreti se moramo samo nase ln to z-vero in zaupanjem v naše denarne organizacije in pametnim varčevanjem. Današnje gospodarske razmere in z njimi povezano gospodarstvo si moramo zopet sami vzpostaviti. Na to sem hotel opozoriti drage someščane na jutrišnji praznik varčevanja. V našem varčevanju je moč in napredek vseh stanov. Zato varčujmo ln nala-gajmo svoje prihranke plodonosno — za skupno boljšo bodočnost! Dr. Dinko Puc, mestni načelnik in župan ljubljanski. Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20 Torek, 31. oktobra: Pravica do greha. B. Sreda, 1. novembra: Mlinar in njegova hči. Izven. Znižane cene. Četrtek, 2.: Hamlet. Izven. Znižane cene. Petik, 3. ob 15.: Sonata strahov. Dijaška predstava. Znatno znižane cene. OPERA. Torek, 31. oktobra: Zaprto. Sreda, 1. novembra ob 19-: Parsifal. Izven. * »Hamlet« na Verne duše. 2. novembra uprizori drama Shakespearejevo tragedijo Hamlet. Delo je imelo lani v novem prevodu Otona Župančiča, v novi zasedbi in novi režiji izredno velik uspeh in predstava je bila vedno deležna številnega obiska. Pretresljiva tragedija mladega kralje viča je doslej še v^dno z enako sib do dna prevzela in osvojila srca poslušalcev. Dramatičnost dejanja, napetost vsebine, mojstrska tehnična zgradba, čudovito orisani značaji, ostrina misli in neskončni zakladi duhovnega bogastva, ki so nakopičeni v tem veledelu. postavljajo Hamleta še daneg po 300 letih za najboljše in najpriljubljenejše gledališko delo svetovne literatjre. Danss je vprav Hamlet najprimernejša in neobhodna duševna hrana sodobnega človeka. V glavnih ulogah sodelujejo ge. Marija Vera in Šaričeva ter gg. Skrbinšek. Lipah. Jan, Kralj, Jerman in Gregorin. Naslovno ulogo igra gosp. Ciril Debevec. Prepričani smo. da bo občinstvo s svojim obiskom pokazalo, da zna ceniti umetniško stremljenje našega gledališča. Opozarjamo, da je predstava ljudska. cene znižane. Kdor je gledal »Tri vaške svetnike«, ne bo zamudil prilike in bo prišel tudi k predstav? »Turških kumar«, ki imajo svojo pre-miero v nedeljo, 5. novembra v drami. »Parsifal«. Najpomembnejše in najznamenitejše Wagnerjevo operno delo ponovi ljubljanska opera na praznik Vseh svetnikov ob 19. uri. Zasedba je ista kakor pri predstavah na veliko noč. V glavnih vlogah nastopijo ga. Thierrv- - Kavčniko-va, g. Marčec, g. Betetto, g. Primožič, z. Marjan Rus in g. Petrovčič. Opero dirigira in režira ravnatelj Polič. Veljajo običajne operne cene, na kar prav posebno opozarjamo, saj se je izvajal lansko leto Parsifal po znižanih cenah. Mariborsko gledafilee Začetek ob 20 Torek. 31.: R. U. R. B. Sreda, 1. novembra: Rože v snegu. * »Pop Čira in pop Spira«, je naslov prihodnji premieri, ki bo v kratkem. Ta komedija je dramatizacija tidi pri nas znanega romana popularnega srbskega romantika Steva-na Sremca. Dramatiziral ie roman Božidar Košar. Komedijo uprizarjajo zla9ti v Zagrebu in Beogradu vedn) znova z velikim usne hom. Mariborsko uprizoritev pripravlja rež; ser Hinko T- mrtSič. Pop Čira je Harastorir pop Spira (iorinšek, njuni prepirljivi žer igrata Zalcrajškova in Dragutinovičeva. v ostalih ulogah nastopijo: Kraljeva. Savimvr Starčeva. Udovičeva. Gorinškova. Barbičevr Založnikova. Tovornikov,!. Blaž. Rasberge; Tovornik in M^dven. Vsi «veti v gledališču. Na r>ra7nik Vsel-w»tn;kov ponive kot večerno nreilotavo ori vlačno onereto »Rože v anagu«. To delo ie zaradi krasnega pevskeaa parta in divne muzike mariborski publiki zelo prikupilo. Iz življenja Zakaj se ne rodimo kot sedmorčki ? »se ie pri' Po nekem poročilu iz Georgetovma je neka ženska rodila sedmorčke, same dečke. Vse je že bilo na svetu, pravi Ben Aki:ba, tudi sedmorčki, dasi samo enkrat, kakor nam izpričuje star nagrobni kamen v mestu Hamelenu. Drugih poročil o rojstvu sedmorčkov nimamo, kakor nimamo nobenih poročil o tem, da bi kakšna človeška mati rodila osmerčke. Tudi šestorčki so silno rediki, doslej ii itmn samo dr* verodostojni poročili o njih. Petorčkov pa je že več, zgodovina človeškega rodu nam ve povedati o 27 takšnih primerih. Cetvorčki so napram temu že tako »pogosti«, da je znanost utegnila izračunati odstotek njihovega pojava. Na sto rojstev pride namreč 0.0015 primera četvorčkov. Nekako desetino odstotka vseh rojstev zavzemajo rojstva trojčkov, dvojčki pa spadajo že kar naravnost med pravila, znašajo namreč več nego 1 odstotek v statistiki rojstev. Kako da dvojčki in rojstvo po več otrok istočasno od iste matere sploh nastajajo? Možnosti sita dve. Oplojeno jajčece se razdeli v dve polovici in iz vsake vzraste polnovreden otrok. Oba otroka iz istega jajčeca tn iste semenske srtanice sta si potem 'juL- Lindbergh v Parim J »red svojim povratkom v Ameriko se Je ustavil polkovnik Charles Lindbergh te dni v Parizu, da si nekoliko osveži spomine na svoj zmagoviti polet čez Ocean. V spremstvu junaškega letalca je tudi njegova žena, zraven pa stoji ameriški poslanik pri francoski vladi DOBRO JE ČE VEŠ... da sta najizrazitejša kandidata za letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prof. Avgust Piccard in ameriški prof. Parcy Wil-liam Bridgman; da si je v Parizu prostovoljno končal življenje ruski učenjak prof. Aleksander Gorovcev, bivši član učiteljskega zbora na peterburški univerzi, zaradi gmotnih skrbi; da bodo češkoslovaške državne železnice 8 1. januarjem 1934 znižale vozne cene za povprečno 9 odst; da se je v Katovicah po nekem prepiru skušala zastrupiti 21 letna kraljica ciganov Sojka Kwiskova; da je angleško vojno ministrstvo v načelu sprejelo nočna bombna letala z mali- mi oklopnimd stolpi; da so diktatorji mode v Londonu določili nove smernice za moško nošo: cilinder k fraku, mehak črn klobuk k smokingu, k žakeju pa isto tako cilinder ob velikih svečanostih; da je zahtevala ponesrečena revolucija v Siamu 7000 človeških življenj; da je oblekel rumunski kralj Karol na praznik sv. Dimitrija prvič obleko pravoslavnega duhovnika ter je s tem prvič dejansko tudi na zunaj dokazal svojo oblast poglavarja rumunske cerkve; da je izšla v Turčiji ob desetletnici Ke-malovega predsedništva velika amnestija; da so prijatelji danskega min. predsednika Stauninga ob njegovi 60 letnici rojstva počastili z denarnim darilom 60.000 danskih kron, ki bodo jubilantu zasigurale dosmrtno stanovanje; da slavi te dni belgijski Kongo 25 letnico svojega pripadništva k belgijski državi in da so ta dogodek proslavili v Belgija z velikimi svečanostmi; da je bil violinski koncert Vaše Pfihode v Budimpešti te dni zararii bojkota inozemskih umetnikov odpovedan: da sorejema madžarska bolnišnica v Szentesu plačila namestu v denarju tudi v zrnju in živilih; da je posta! Jack Dempsey, bivši svetovni boksarski moister, producent petroleja; da je Jndec Shose postavil nov svetovni rekord v plavanju s tem, da je vzdržal v vodi 79 ur in 24 minut: da so bile 30. t. m. v Rimu množestvene svatbene slavnosti. pri katerih so zvezali 2000 parov, katere ie obdaroval ministrski predsednik s priložnostnimi darovi. samo dvakrat razumljivo na las enaka in enakega spola. Veliko češče pa se zgodi, da dozorita izjemoma istočasno po dve ali še več jajčec in jih vsako posebe oplodi posebna semenska stanica. Otroci, ki se rode na ta način, so si med seboj podobni seveda le, v kolikor so si podobni med seboj bratje to sestre, ki so se rodili zaporedoma in njih spol je različen. Kako pa more dozoreti istočasno po več jajč«.-. ? Znanost je našla odgovor na to zapleteno vprašanje: ko si ga je zastavila narobe: Zakaj ne dozori istočasno po več jajčec? Zakaj niso vsi ljudje dvojčki, trojčki itd.? To vprašanje je upravičeno, kajti vedela je, da je v ženskih spolnih žlezah vedno na tisoče nastavkov novih jajčec, ki hočejo vsa dozoreti in biti oplojena. Pravilo bi torej moralo biti to, da se rodimo kot dvojčki, trojčki ... sedmorčki, tisorčki. Da se to ne zgodi oziroma le izjemoma in v silno omejenem številu, pa je vzrok ta, da izloči vsako jačece, ki naj-prvo dozori, neko snov, ki vsa druga zoreča jajčeca umori! Le v redkih primerih da izločitev te sinovi iz tega ali onega razloga izostane, se oplodi pač istočasno po več jajčec. Sončne pege in smrt Znani pariški zdravnik dr. Faure, šef-zdravnik velike bolnišnice, ki že dolgo trdi, da je naraščanje sončnih peg v zvezi z večjo umrljivostjo med bolniki, je objavil ponovno zanimivo statistiko. Ta statistika primerja naraščanje in padanje štefvila sončnih peg v posameznih tednih z umiranjem na poedinih pariških klinikah, oba dogodka hodita v resnici vzporedno. Ta zakonitost, pravi dir. Faure, ne velja za posameznega bolnika, pač pa za večjo množico kakor druge statistične zakonitosti. Vzrok za naraščanje in padanj« števila smrti vidi raziskovalec v elektromagnetne! nasičenosti ozračja, ki je posledica sončnih peg. Usodno srečanje s srnjakom V Mauerbachu pri Dunaju je imel te dni neki motociklist neobičajno srečanje s srnjakom. 20 letni skladiščnik Osterdinger, ki je vozil na svojem motociklu neko 19-letno znanko, je med dirko po cesti zadel v srnjaka, ka je bežal čez pot. Kammbol je bil tako silen, da sta Osterdinger in dekle zletela z motocikla daleč v stran. Nesreča pa je hotela, da je vozil za mo-tociiklom avtomobil in da se je motorno kolo zaletelo v vozilo. Tudi ta sunek je bil tako močan, da sta zleteli iz avtomobila dve osebi. Vse štiri ranjence so morali odpeljati v bolnišnico. Ptič povzročil zasilni pristanek letala Holandski pilot Lynch Blosse je te dni vodil letalo, v katerem sta sedela angleška parlamentarca Grawford Creene in lord Ansley. Angleža sta hotela leteti v Avstralijo, toda pilot se je moral zasilno spustiti v Semarangu, na ozemlju Holandske Indije, na zemljo, ker se je bil neki veliki ptič zaplel med motorje, ki so se zaradi tega ustavili. Pilot je imel toliko prisotnosti duha, da je mirno pristal, odstranil ptičje truplo ter se nato zopet dvignil v zrak in nadaljeval polet. Novi francoski aparati za meglo Med Lilleom in Tourcoingom »o v četrtek preizkuševali novi postopek za umetno meglo v navzočnosti zastopnikov vojnega ministrstva iz Pariza. Aparati vsebujejo neko tekočino, ki se pri dotiku z zrakom spremeni v meglo. V desetih minutah je mogoče z razmeroma majhnim aparatom precej veliko pokrajino zaviti v meglo. Če pa se iz aparata iztisne rezerva, se megla takoj razkadi. Francoski generalni štab je s poskusi zadovoljen. čitajte tedensko revijo ^ŽIVLJENJE IN SVET" sveta Kulturne vesti iz Nemčije Cenzurirani Stari testament Med predstavitelji evangelijske cerkve in pristojnimi ministrstvi v Nemčiji se vrše tačas pogajanja o novi ureditvi pouka krščanskega nauka. Vsebina svetega pisma stare zaveze se bo bistveno predrugačila in se bodo iz nje predavali le posamezni odstavki, ki se ne dotikajo dobrih strani Izraelcev. Nova ustava za univerzo v P r u s j j i Pruski minister za presveto je izdal odlok o novi ustavi nemških visokih šol. Rektorja ne bodo več volili člani senata, ampak ga bo na predlog senatorjev imenoval prosvetni minister Dekane bo imenoval rektor, ki bo odgovoren za ves obrat na univerzi. K senatu bodo pritegnili kot posvetovalne organe zastopnike fakultet, docentov in dijaštva. Izključeni so... Društvo berlinskega tiska je izključilo iz svojih vrst naslednje dosedanje člane: Hansa Goslarja, bivšega tiskovnega šefa v državnem ministrstvu, Paula Lobeja, bivšega predsednika Reichstaga in ViK-torja Schiffa, bivšega glavnega urednika socialističnega »Vorvvartsa«. - ————— Povzročitelj konjskega kalija odkrit 2e desetletja so se trudili, da bi našli povzročitelja bolezni, ki jo v konjušnicah označujejo za »konjski kašelj«. V zadnjih dnevih se je združenemu naporu nekega nemškega raziskovalnega zavoda in nekega živinozdravnika končno posrečilo, da so tega povzročitelja odkrili, in sicer ne gre za navadno kužno glivico, temveč za kilico, ki je ni mogoče opaziti niti z najboljšimi mikroskopi in ki spada v vrsto tako zvanih virusov. S cepivom iz bolnih konjev je bilo mogoče okužiti povsem zdrave živali, a iz teh umetno inficiranih konjev se je posrečilo prenesti bolezen v več generacijah na nove konje. Upajo, da bodo našli tudi primeren zdravilni serum za to bolezen. Novi francoski ministrski predsednik Peklenski morilec g. Albert Sarraut Ciničen zagovor zlega duha vile »Eremitaže' Izza afere množestvenega morilca Lan-druja ni bilo v Franciji procesa, ki bi tako razburljivo vplival na javnost kakor obravnava proti skrivnostnemu zločincu Sar-retu, možu, ki ga odlikuje nenavadna bistroumnost, inteligenca m zvijačnost ter, lahko bi rekli, tudi naravnost ogromen znanstveni material, ki se ga je bil posluževal, da je spravil v gladki tok zločine, ki so ga slednjič posadili na zatožno klop. Sarretu očita obtožnica, da je umoril bivšega duhovnika Chambeaaja ln njegovo ljubico Ballandereaujevo potem, ko je bil oba zavaroval za vieoke vsote. Poleg tega je obtožen še cele vrste goljufij, ki pa so v primeri z omenjenima dvema umoroma podrejenega pomena, dasi gredo prigoljufane vsote v milijone. Sarret je trupla svojih dveh žrtev po umoru vrgel v kopalno kad, kier ie bil že prej pripravil kemično mešanico, ki bo raztvorila trupla. Pustil je trupla, v raztopini tri tedne, da je meso popolnoma odpadlo od kosti, nato je spravil tekočino v steklenice, katere je izročil v shrambo sestrama Schmidt, ki sta z njim soobtoženi, a mečeta vso krivdo na Sarre-ta, o katerem pravita, da je bil osrednji zli duh zločinskih podvigov Čeprav se je prvotno zdelo, da bo sodišče postavilo na sramotni oder v prvi vrsti sestri Schmidt, se je v teku preiskave nokazalo. da spada pred sodnike najprej Sarret, ki je duševni oče vseh zločinov. Sestri Schmidt ga močno obremenvujetfl. Izjavljata namreč, da je Sarret umor Cham-beauja in Ballandereaujeve trezno premislil. kupil pred dnevom umora 100 kg žvep-lene kisline in ukrenil vse potrebno, da se sled za zločinom zabriše do najmaniše podrobnosti. A Sarret je tudi imel drznost, da je Chambeauja potem ko je bil že mrtev, oropal. Se več. Imel je pogum, nastopiti proti dolžnikom umorjene žrtve in poslati nad nje biriče, da so jih eksekvirali. Po zaslišanju prič, ki so Sarreta na moč obremenile, je podelil predsednik sodisca besedo samemu obtožencu. »Bili ste advokat«, ga je nagovoril, »torej pojasnite nam vse, kar morete navesti v lastno razbremenitev!« Na te besede je takoj repliciral sloviti odvetnik Moro Giafferi, ki je iz levil, da dvakratni morilec, ki stoji pred sodniki, ni bil nikoli advokat, ampak da se je samo izdajal za odvetnika. Potem je vstal obtoženec in je začel svoj g°Ker sta sestri Schmidt nemškega P^k-la je najprej udaril na to struno. »Žalostno je da posveča francosko sodišče izjavam dveh Nemk takšno pozornost,« je de- pred sodniki Georges Sarret odgovarja na vprašanja predsednika obravnave jal. V resnici ni on umoril ne Chambeauja, niti Ballandereaujeve. »Bilo je 13. avgusta, ko je pritekla Filo-mena Schmidt k meni v stanovaje,« pripoveduje dalje. »Prinesla je vest, da se je v vili »Eremitaže« zgodilo nekaj strašnega. Chambeau je ustrelil svojo ljubico Ballandereaujevo. Naglo sem se oblekel in hite! z obtoženko v vilo. Našel sem v »Eremitaži« Chambeauje, ki je držal revolver v rok^h. Začel sem ga karati zaradi tega, kar se je pravkar zgodilo, grozil sem mu celo s policijo. In nato je dvignil mož revolver proti meni. Tedajci sem ga zgrabil za roko. Prerivala sva se nekaj časa sem in tja in jaz sem ves čas skušal, da bi ga spravil v stran, predvsem zaradi tega, da bi odvrnil cev samokresa od sebe. Pri tem prerivanju pa se je sprožil revolver m krogla je prebila Chambeauju srce, da se je pri priči zgrudil mrtev na tla. Jn ker sem se bal. da bi ljudje mene smat-ali za morilca, če bi se stvar razvedela, sem vrgel truplo v žvepleno raztopino, da bi zabrisal sled za dogodkom.« Razume se, da je takšno pripovedovanje zbudilo pri sodnikih in v javnosti neverjeten odpor in pokazalo porotnikom vso gnilobo rafiniranega zločinca. Toda razbremenilo ga ni. Nasprotno, slika njegove zločinske narave je pridobila na popolnosti in v nadaljevanju razprave bo ime! Sarret še dovolj prilike, da nagrmadi podobnih senzacionalnih laži, kakor je ta, na kupe. Novosti iz medicinskega sveta Rontgenovi žarki in revmatizem - Bronhitis in eter izboljšalo bolezensko stanje pri tvorih na obrazu in bistveno skrajšalo zdravilni postopek, nadalje primere, da je izboljšalo primere gangrene in prihranilo pacientom »Mtlnchener Medizinische Wochenschrift« prlobčuje članek o važnejših zadnjih uspehih zdravljenja z Rontgenoviim žarki po vsem svetu. Med temi je omeniti posebno uspehe pri vnetju srčne mišice m notranje srčne kože na revmatični podlagi. Med 32 teh primerov je obsevanje popolnoma izlečilo 17 primerov, 7 jih je zelo izdatno izboljšalo, 2 bolnikoma ni prineslo nobenega izboljšanja, 7 jih je pa umrlo za komplikacijami srčne bolezni. Tudi pri nekih oblikah vnetja v sklepih je obsevanje brez drugih postopkov povzročilo ozdravljenje ali vsaj izdatno izboljšanje, pri čemer je bilo spočetka opaziti neko poslabšanje bolezni. Omeniti je tudi razne primere, da je obsevanje hitro —— Tenis ni za moške Irsko društvo Athletic-Association je izdalo proglas, v katerem pravi, da teniški šport mehkuži moško mladino m jo po-ženskuje. Po ugotovitvah imenovanega društva vpliva ta šport demoralizujoce na irsko mladino moškega spola. Tenis, pravi društvo, nima s športom nič skupnega m Irci, ki igrajo tenis, morajo brezpogojno podleoi ženskemu vplivu. ZA KRATEK ČAS Neko poroko in neki pogreb so pomotoma določili ob isti uri, zaradi česar bi morali eno izmed obeh ceremonij preložiti. Župnik je menil: »Najprvo pride poroka _ mrtvec si ne more več premisliti!« Nova vlada republike Francije Po zaprisegi Sarrantovega kabineta v Elizeju, od leve proti desni. V prvi vrsti: Georges Bonnet, Mistler, De Monzie, Albert Sarraut, Dalimier V drugi vrsti: Frot, Laurent Eynac, Lueuille, Paul Boncour, Pierre Cot. V tretji vrsti: Andreč Marie, Abel Gardey, LIs-bonne, Stern, Daladier, Auguste Brunet, de Tessan. V zadnji vrsti: Marcombes, Paganon, Guy la Chambre, Bibič, Le Gorgeu težke ampvtacije. Isti časopis poroči o novih uspehih pri zatiranju bronhitisa z etrom. Po narkozah z etrom se čestokrat javi takšen bronhitis z mrzlico to kašljem. Sloviti kirurg August Rier je začel to neljubo obolenje zdraviti po homeopatski metodi z injekcijami majhnih količin etra. Uspeh je bil dober, a ker imajo mnogi bolniki strah pred injekcijsko iglo, si je madžarski zdravnik Franz Rčvčsz izmislil novo metodo, po kateri daje pacientu vdihavati malenkostne količine etra na zamaških iz bate, ki mu jih namesti v nosnice. Tampon obnovi, čim se je posušil; pri tem diha pacient skozi noa in izdihava skozi usta. Izboljšanje je večinoma takojšnje, a metoda je uporabna, kakor so pokazali številni poskusi, tudi proti drugim oblikam bronhitisa, nadalje proti nahodu itd. Ker so neke osebe preobčutljive za eter, je najbolje, da izvrši prve procedure zdravnik. Nosnice je treba nalahko namazati z mastjo, da se prepreči kakšno vnetje v njih. ANEKDOTA Gospa Bahačeva kupuje hišno opravo. Razkošno opravo. »Ah,« pravi po dolgem pregledovanju, »salon v slogu Louisa Petnajstega bi mi ugajal, le stoli so mi nekam previsoki.« »Nič ne de, miiostiva,« odvrne postrež-ljiva prodajalka, »vzemimo za eno številko manjše, morda Louisa Štirinajstega.« VSAK DAN ENA V sanatoriju »Nu, kako gre praksa?« »Hvala za vprašanje. Sprejemam bolnike in jim zaračunavam polno ceno, potem pa jim predpišem strogo dieto.« S P O Concordia : Ilirija 4:1 (3:1) R T Revanžna tekma med Concordijo in Ilirijo, ki je imela deiinitivno določiti letošnjega državnega prvaka, je privabila na igrišče Ilirije lero število občinstva. Pričakovana zmaga Gonoordije ni izostala, bila pa je tes-?ia. Ako bi imela Ilirija odločnejši napad, bi hi se rezultat glasil lahko tudi obratno. Ilirija je podala v prvem polčasu šibkejšo igro, kakor preteklo nedeljo v Zagrebu. Ob-čajno dobra in zanesljiva obramba se razen vratarice Ivioe, ki je bila tudi danes izredno dobra, v prvem polčasu nikakor nL znašla. Pokrivanje je bjlo netočno, start slab, način colctne obrambe preveč defenziven. 15ele v drugem polčasu je obramba prišla v svojo običajno formo. V tem delu igre je nudila Concordijn odločen odpor, tako da je Concordii-a v vsem polčasu dosegla samo en gol. kar je za Ilirijo vsekakor laskav uspeh. Napad tudi včeraj ni zadovoljil. Predolgo zadrževanje žog, netočno oddajanje, doda-vanje na zemljo, neprestano streljanje na gol s pomočjo vijakov, zlasti v čistih situacijah so glavne napake, ki so včeraj oropale Iliriijo sigurnega uspeha. Napad Ilirije je za tež^e tekme, zlasti pa za prvenstvene, mnogo premehak in fizično prešibek. Goncordija, ki je nastopila brez Kunšte-"kove, je od svojega zadnjega gostovanja v Ljubljani precei popustila, da danes ni več za naše klube nepremagljiv nasprotnik. Glavno oporo ima njena družina še vedno v napadu in v vratarici CimpermanovL, ki pa tudi ni več takšna kot v letih 1925 do 1931. Njena krilska vrsta je šibka in zaostaja znatno za ilirijansko. V današnjo igri je imela srečo, ker je imela v ilirskem napadu takti ono zelo šibkega nasprotnika. Napadalni trio je tudi brez Kunštekove solno nevaren. Užitek je gledati njegovo precizno kombinatorno igro, s katero z lahkoto pre-i^rava tudi najtrše in taktično najboljše obrambe. Pred golom je imel danes težek -osel, ker mu zlasti v drugem polčasu iz--5tna iilirijanska obramba nikakor ni pustila streljati. Igra je mnogo trpela zaradn težkega terena in močnega vetra. Gibala se je v rahli premoči Concordije, k; pa svoje premoči v r>olju proti jaki obrambi Ilirije, ki je imela svoj steber v vratarioi, štev-ilčno ni mogla boljše izraziti. Prvi uspeh, ki pa je ostal tudi edini, je dosegla takoj v prvih minutah Ilirija. Goncordija se je kmalu rfrvanžirala in izenačila. Do kraja prvega polčasa je Bobinska povišala rezultat na 3:1. V dru-' srem polčasu ;e postala igra živahnejša. Ta del igre pripada obrambi Ilirije, ki je dovolila Conoordiji samo enkrat potrest; ilirijansko mrežo. Goncordija menda m še doživela, da bi v 25 minutah dosegla samo en " Občinstvo, ki poseča zadnje čase ženski;" športne prireditve v vedno večjem številu, je z zadovoljstvom in navdušeno sledilo lepi igri. fgra ie bita v sipiošnem mirna in fair, takp da sodnik g. Kušar, ki je sodil malo preiežerno, sicer pa objektivno, imel težkega stališča. Rudi, Pupo, Terček, Logar. — Smučarska sekcija. Smučarska gimnastika vsak četrtek od 19. do 21. v telovadnici ženskega učiteljišča na Resljevi cesti. Prvič v četrtek 2. novembra. Vsak naj prinese s seboj telovadne čevlje tn hlačke. Istotam vpisovanje novih članov. ŽSK Hermes. (Nogometna sekcija.) Danes seja sekcijskega odbora ob 19. pri Beliču. Današnji trening odpade ta bo jutri dopoldne ob 8.30 B-moštvo : Reka, ob 10. A-moštvo : Primorje liga. Pozivajo se vsi igrači, da bodo točni. Igramo na našem Igrišču. — Drevi točno ob 20. seja emitračnega odbora pri Beliču. G. Bergant se vabi, da se seje sigurno udeleži. SK Grafika. Igralci Pipan, Sterle, Be-žan, Trpin, Stupica. Lev, MIlan naj sigurno prtaeso do drevi po eno sliko, Pipan dve, tajniku v društvene prostore. SK Reka. Jutri ob 9.30 naj bodo na igrišču Hermesa Ptkič, Nany, Bojan, Drage, Korte, Dane, Pino, Ane. Broni, Heri-bert, Ztake, Korli. Le v primeru najslabšega vremena se ne Igra. Slavija : Mladika 4:3. V revanžu za prejšnje nedeljo je dosegla Slavija tesno zmago kot srečnejše moštvo. Rezervi ata igram 2:0. Pomanjkljivo urejeno igriSče Mladike je včasih zelo motilo razvoj igre. Iz delovanja kamniškega kolesarskega društva. Po uspelih klubskih prvenstvenih dirkah je kolesarsko društvo »Kamnik« nedavno organiziralo tekme z zaprekami na Glavnem trgu. Odbor je zbrai 7 lepih nagrad, za katere se je potegovalo 15 tekmovalcev. Veliko število gledalcev je bdlo dokaz, da so take tekme v Kamniku postale zelo priljubljene. Kolesarji so morali voziti preko, pod ln med najrazličnejšimi ovirami, kakršne sd more izmisliti le iznajdljivi in požrtvovalni predsednik društva g. Drago Drašček, ki Je tudi to pot fungiral kot vrhovni sodnik. Naši kolesarji so se že tako izrvežbali v teh umetnijah ta v polževih dirkah, da Je klasifikacija pokazala le majhno razliko med zmagovalci. Prva nagrada je bila prisojena lanskemu klubovemu prvaku Berglezu, za njdm pa so so plasirali Maks Pregl, Tone Vivoda. Racman, Medmeš itd. Razdelitev nagrad se Je izvršila seveda na prav slovesen način. Kolesarsko društvo Je z uspelo prireditvijo prav uostojno zaključilo letošnjo sezono. , . . Gorenjski zlmskosportnl podsavez bo imel v nedeljo 5 novembra ob 15. v restavraciji hotela Paar na Jesenicah svojo n redno glavno skupščino z običajnim dnevnim redom. Vse edinice naj sigurno pošljejo svoje delegate, ker se bodo obravnavale tudi druge zelo važne zadeve. Pol veka redov in odlikovanj Nekaj zanimivosti iz pisarne kraljevskih redov Sacev, ki jih presegajo 1« Gorjanci s Trdinovim vrhom. Vsa ta lepota pa se steka na mični za-plaški plošči, pod starodavno lipo, kamor se stekajo kakor solnčni prameni široki beli in rožni pasovi cvetočih ajdovih njiv, ki jih je Dolenjska prepolna, kakor trgovina bogatega trgovca preprog. Jože Zupančič. Sokol Sokolsko društvo Dolenji Logatec spominu br. Franca Bogataja. Pretekli četrtek 26. t. m. je ugrabila smrt iz vrste naših telovadcev br. Franca Bogalaja. Bil je star komaj devetnajst let. Podlegel je hudi zavratni bolezni, ki ji je iskal leka po zagrebških bolnicah vendar brez uspeha. Ko je spoznal, da ne bo več ozdravel in da se mu bliža zadnja ura, se je vrnil z zadnjim naporom sam domov, da bi še enkrat videl svojo mater. Njegova srčna želja se mu je izpolnila. Razen matere, vdove vojnega invalida, ki jo je tako ljubil, da bi ne mogel umreti brez nje, mu je bilo v največje veselje, kakor se je izrazil še malo pred smrtjo, da je mogel zahajati ob večerih v Sokolski dom k telovadbi. Izdihnil je tri dni po povratku domov, v času, ko cveto bele križan teme, s katerimi so mu bogato okrasili mrtvaški oder in pre- _ rani grob. Pogreba v soboto popoldne se je g. poslanca in se enodušno pridružili nje udeležilo članstvo našega društva s prapo- 1 govim izvajanjem. Odr>os1ani sta bili vda rom, zastopstvo Smučarskega kluba, depu- nostna brzojavka NTj. vr. kralju in nozdrav-tacija udruženja obrtnikov, ki so mu po- | na g. banu. Po oricielnem zaključku seje klonili lep nagrobni venec in mnogo ost« v teh vlogah pač lahko nastopil na tm-kem odru. Pa tudi vsi ostali igralci so storili svojo dolžnost ▼ največji meri. Posebno ljubka je bila kot Marica sestra Feštajnova Ramovševa, Rakova. Kodrič. Rihar in Paternost pa so odigrali svoje vloge kar najbolje. Kot izborna nova pridobitev se je izkazala s Jagodiče^a ki jo mora sokolski oder kot dobro ir uporabno moč na vsak način privezati nase Režija je bila v rokah br. Paternosta. ki je skrbel, da se je burka odigrala v primernem tempu. Scenerija je bila zelo okusna. Občinstvo se je izborno zabavalo in »plodna želja je, da bi igro ponovili. Obisk je bil prav dober. t— Povečanje števila delovnih dni. v novembru se bo delalo pri rudniku nekoliko več, v celoti 17 dni, in to 3., 4., 7., 8., 9., 10 14., 15., 16., 17., 21., 22., 23., 24., 28., 29. in 30. novembra. * TACEN POD ŠMARNO GORO V sredo 25. t. m. se je vršila prva seja novega občinskega odbora. G. župan Ivan Medved je s primernim nagovorom otvoril sejo, na kar je narodni poslanec g. Koman Albin zaprisegel vie odbornike. Nato je g. poslanec v patriotičnem govoru apeliral na občinske odbornike, da posvetijo vse svo je moči blagru občine in njenemu prebivalstvu. ker se bodo s tem najbolj oddolžili kraljevemu manifestu. Vsi odborniki so prav dobro in samozavestno pojmili ape' H! Nov športni klub v Škofji Loki gkofja Loka, 29. oktobra. Dobili smo nov klub. Športniki škofjeloškega območja so si ga ustanovili. Ustanovni občni zoor je bil v soboto v Gasilnem domu v Skofji Loki, kamor je prispe-lo nad 60 mladih ljudi, ki so se izjavili pripravljene krepiti svoje telesne sile v športnem klubu. Občni zbor je otvoril predsednik pripravljalnega. odbora g. Jože Jesenovec, ki se je uvodoma zahvalil oblastem za prijazno razumevanje, nato pa obrazložil temeljne smernice, ki so vodile pripravljalni odbor, da je šel na ustanovitev samostojnega športnega kluba. Poudaril je hvaležno nalogo kluba pri vzgoji krepkih, zdravih ta dobrih ljudi, potem pa je prečital prof. Franc Jesenovec pravila, ki obsegajo 22 paragrafov. Namen kluba je vzgajati članstvo v državnem in športnem duhu, širiti in pospeševati načela narodovega zdravja in nuditi članstvu možnost gojenja raznih športnih panog. V ta namen s»s bo sistematično vežbalo članstvo ta naraščaj, prirejala se bodo strokovna predavanja" in tečaji, razni športni nastopi ta tekme, vzdrževale in gradile se bodo športne naprave, ustanavljali pa se bodo tudi razni športni odseki. Od članstva so izključene osebe, ki gojijo šport kot poklic. Športni klub bo obsegal teritorij občin škofja Loka, Stara Loka in Zminec, njegov znak pa bo njegovo ime na belo-modrem polju. Pravila govorijo podrobneje o sredstvih, članih in njihovih dolžnostih, o prijavah, o prestanku članstva, vpisnini, članarini, o občnem zboru, o glavnem odboru, o športnih odsekih, kaznih, zastopstvu kluba na zunaj, o razsodišču ter o spremembi pravil. Po prečita-nju pravil, ki so se sprejela brez izpremembe. so si frvolfili navzoči za predsednika kluba zdravnika g. dr. Viktorja Kocjan-čiča, ki je prevzel takoj vodstvo kluba in podčrtal v svojem nagovoru važnost znanega izreka: Zdrav duh v zdravem telesu. Nato je bil izvoljen ostali odbor s predsedniki posameznih sekcij, dveh revizorjev ln razsodišča. Članarina Je 2 Din na mesec, vpiisnina 5 Din. ustanovnina 100 Din. Podporni člani plačajo na mesec 4 dinarje, naraščajniki pa pri vstopu 5 Din. Temelji '-luba so ted°j položeni, i^a odboru pa ie. da bo klubovo delovanje usmeril v duhu čistih snortnih nagibov, brez primesi onega, kar bi mu že v kali zadalo smrtni udarec. Beograd, 26. oktobra. Letos poteče pol stoletja, odkar so bili v nekdanji Srbiji izdani prvi ukazi o odlikovanjih. Tedaj je bil izdelan tudi pravilnik o noši, pomenu in izročitvi posameznih redov. To je uradno poreklo naših redov in odlikovanj iz 1. 1883., nekateri redovi pa so še starejši in se je 1. 1883. samo s posebnim zakonom določilo, komu se poklanjajo in kakšno stopnjo zavzemajo. Najstarejši red je red belega orla, takoj za njim pa pride red sv. Save in kolajne za vojaške zasluge. Prvo odlikovanje pa je bila kolajna Rdečega križa, ki se nanaša na srbsko turško vojno 1. 1876. Najvišji red je kneza Lazarja, ki ga nosita vladar in polnoletni prestolonaslednik. Ta red je bil uveden ob 500 letnici kosovske tragedije 1889. Avgusta 1. 1903. je blago-pokojni kralj Peter izročil narodnim poslancem In aktivnim častnikom svojo kolajno v spomin na zasedbo prestola. Prihodnje leto pa je bila ustanovljena Kara-djordjevičeva zvezda, ki Ima štiri stopnje. Najvišja stopnja se dobi samo za zasluge v vojni. Požrtvovanja pri obrambi domovine 1. 1914. so dala povod za rove vidne znake domovinskih zaslug. Najprej sta bili uvedeni zlata vojaška Karadjordjeva zvezda z meči in srebrna vojaška Karadjor djeva zvezda z meči. ki spadata v vrsto najvišjih odlikovanj. Zlata zvezda je združena tudi z rento od mesečnih 100 Din. To je eden od najredkejšib redov. Z njim je odlikovanih okrog 2000 zaslužnih vojakov. Med vojno se je izgubilo mnogo zapiskov o odlikovanjih in je naknadno sestavljanje evidence zelo težavno. Najmlajše odlikovanje je jugoslovenska krcoa, ki je bila uvedena z zakonom meseca aprila 1. 1930. Važno odlikovanje lz vojne dobe je tudi albanska spomenica, ki je bila izdana 5 aprila 1920. leta. torej ravno deset let pred jugoslovenske krono. Odlikovanja so trojna: redovi, kolajne ln spomenice. Vseh skupaj jih je 29 in sicer redov 9, kolajn 17 ln 3 spomenice. Po vrsti in stopnji so naslednji redovi: red kneza Lazarja, Karadjordjeva zvezda z meči, Ka- radjordjeva zvezda brez mečev, Beli orel z meči in brez njih, jugoslovenska krona, red sv. Save, zlata vojaška Karadjordjeva zvezda z meči in srebrna vojaška Karadjordjeva zvezda z meči, Karadjordjeva zivezda z meči in brez njih Ima štiri stopnje, Beli orel ln jugoslovenska krona pa po pet. Med kolajnami je najvišja zlata za hrabnost, potem pa je še več kolajn za vojaške in civilne zasluge ter kolajne Rdečega križa. Spomenice se nanašajo na srb-sko-turško vojno 1. 1912-. na srbsko-bol-garsko vojno 1. 1913. ter na boje za osvo-bojenje in uedinjenje od 1. 1914. do 1918. Redovi in odlikovanja so izdelani v Švici in shranjeni v posebnem skladišču pisarne kraljevskih redov. Več let se bavijc že z načrti, da bi se doma ustanovila umetniška delavnica za izdelovanje odlikovanj kar bi bilo veliko cenejše. V skladišču pisanje redov je odlikovanj v vrednosti preko 2 milijonov dinarjev. Na shrambo odlikovanj se nanašajo tudi razne zgodovinske anekdote. Tako na primer naslednja: Pri umiku 1. 1915. je imela pisarna redov svoj arhiv in več zabojev odlikovanj v Nišu in ker se je zelo mudilo z evakuacijo, je auhiv ostal, kjer je bil, da so ga pozneje sežgali Bolgari, zaboje z odlikovanji pa so vojaki precej časa nosili s seboj. Nekje okrog Lipljana pa se je nekaj teh zabojev izgubilo in razbilo in so pozneje prav čudno izgledali vojaki, ki so se sami odlikovali z vsakovrstnimi najdenimi re-dovi. Ker je, kakor že rečeno, med vojno propadlo mnogo spisov, bi bilo dandanes zelo težko iz arhivov pisarne redov dognati, koliko redov te ali one vrste je bilo izdanih tekom pol stoletja. Po površini in povprečni cenitvi pa je bilo v tej dobi odlikovanih okrog milijon državljanov in lega občinstva. Naj mu bo. ki je bil miren in tih fant ter zvest član Sokola, lahka žemljica rodna. Užaloščeni materi, sestri in bratu pa naše srčno sožalje! V. J. Načelništvo sokolske župe Ljubljana sklicuje v nedeljo 5. novembra ob 9. zjutraj v pisarni sokolske župe Ljubljana (Tabor) prvo sejo zbora okrožnih načelnikov in načelnic z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročila o delavnosti okrožnih načelnikov posamezmh okrožij. 2. Določitev delokroga v vodenju okrožja in smernice dela za bodoče. 3. Program dela za leto 1934. 4. Predlogi in nasveti za sejo zbora društvenih načelnikov, ki bo 12. novembra. 5. Slučajnosti. K prvi točki dnevnega reda naj bratje načelniki sestavijo kratko in nregledno poročilo o delovaniu svojega okrožja. Z ozirom na velike naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letu, pozivamo vse br. načelnike in ses. načelnice, da se te prve seje zanesljivo udeleže. V primeru, da bi bil br. načelnik ali ses. načelnica zadržan. nai se seje udeleži njegov namestnik f-niral. Žup. načelništvo Iz življenja na £ Iz Tržiča č— lz šolske službe. Na meščansko šolo je imenovana absolventka višje pedagoške šole v Zagrebu gdč. Danica Mercinova, dosedaj učiteljica v Stični na Dolenjskem. Premeščena je v Stogovce v okraju Ljutomer ga. Cirila Oman-Erjavčeva. č— Silen vihar je presenetil naše mesto v nedeljo zjutraj v smeri od jugozahoda proti severovzhodu. Pobil je izredno veliko okenskih šip. polomil nešteto rož, raz- metal kašče in odkril strehe, da je bila r------- ... ...... največja nevarnost pokazati se na cesti. I ske oble. Japonci, Kitajci, Rusi, Italijani in Okoli poldneva je začel padati dež, potem I nešteti drugi narodi so bili ob raznih pn-se je vihar nekoliko polegel. Izmed hiš je likah, ko so jih zadele hude naravne kata -------- ----------. . najbolj prizadeta vogalna hiša Malijeva, strofe, deležni utehe iz roke ameriškega okrog 20.000 tujcev. Vojnih odlikovanj je k §e oJcep. banovinska cesta na Bled, Rdečega križa. ----»lasti čp se vsteieio vse i vse ^ ^ kj stQje y zgoraj opisni »meri, | _ Ne trdimo, da bi prošnja na glavnem so bile izpostavljene največji sili vetra, ka- šo se podali na malo zakusko. Med streljanjem topičev ali »težke artilieriie«. kakor so jo nazvali v veselem razpoloženju navzoči, in petiem pevskega društva »Zarje« so se vrstili navdušeni domoljubni govori. Po razhod'1 smo bili vsi ene misli r da hočemo služiti le enotni državi pod junaškim kraljem Aleksandrom I. Apel ameriških Slovencev zaradi naših povodnji Listi naših rojakov v Ameriki so obširno poročali o poplavnih katastrofah v stari domovini. Dnevnik »Enakopravnost«, ki izhaja v Clevelandu, je nedavno objavil uvodni članek »V imenu človečanstva«, v katerem opisuje, kako take prirodne kata strofe navdajajo s strahom za bodočnost celo večje in bogatejše narode, kakor smo Jugosloveni. Ta katastrofa je posebno huda žaradi tega, ker je nastopila ▼ dobi splošne gospodarske krize. Opisu hude nesreče sledi naslednji apel: — Od nekdaj je navada, da se stara domovina obrača tudi na svoje izseljence v Ameriki za pomoč. Tudi sedaj bodo prišli pozivi in samo ob sebi se razume, da bomo skušali pomagati, bodisi kot posamezniki, bodisi kot skupine, da se olajša gorje nesrečnikov. Toda Slovenci v Ameriki smo danes sami v stiski. Na tisoče siromakov imamo v svojih vrstah, in le malo jih je. ki bi z lahkoto darovali kaj več, pa bila svrha še tako plemenita. — Mislimo pa, da nam je kot državlja nom Amerike odprta druga pot, da poma gamo svojim bratov v domovini. Tukaj v Ameriki imamo Rdeči križ, ki je v enakih in podobnih katastrofah že neštetokrat priskočil na pomoč narodom sirom zemelj- seveda veliko več, zlasti če se vštejejo vse vojne spomenice. Po osvobojenju se seveda vodi v pisarni redov najtočnejša evidenca, ki bo trajnejša od spominov vseh onih, ki so bili odlikovani. Okrog Čateža in Zaplaza Dar LPP za poplavljence. Nedeljska glavna skupina LPP je na -predlog predsednika. razmotrivafoč veliko bedo, povzročeno po letošnjih elementarnih katastrofah ta z»veda1oč se svcHe dolžnosti, da je treba v nesreči pomagati, kar na1 bo prva dolžnoit vsakega pravep-a jame skega človeka za rožne vrtove. Vsem ca- | ^čLfevim s,nom Francem Ku- kovcem. Nenadno, iz doslej neznanega vzroka pa se je čuvajeva puška sprožila in stanu Rdečega križa v \Vashingtonu gotovo prinesla uspeh, uverjeni smo pa, da imamo vso moralno pravico, da preko svojih organizacij skušamo zainteresirati odgovorne kroge za reševalno akcijo v Sloveniji. Pra vico imamo prositi kot državljani te zemlje in naposled — v imenu človečanstva! ponekod malce osivele lase! Ko je pristopil drugi domačin, zdaj ljubljanski meščan Lavrič, je potrdil, da je možak, ki je pred nami ves korajžen, resnično v devetem kri žu. In potem sta oba naštela še kopico okoličanov, ki jih devetdeset ne bodo nikoli več dočakali, pa so še čvrste korenine, zdravi in čili. »Kako to?« smo pobarali starega moža, po domače »Spanca,« kako, da ste dočakali čestita leta tako čvrsti?« Je odvrnil starec lakonično: »Vse življenje sem bil — reven!« Maloštevilne hiše okrog farne cerkve, ki se je drže kakor piške okrog koklje, imajo vrtove, kakor bi jih prenesli s paradiža. Pozna se jim celodnevna solnčna lega. Tudi razvajeni mestjan, ki se zateče tod sem. težkim pa prednjači šolski. Vredno si ga je ogledati. In pa tisti maiceni lončki sredi vseh šolških oken! Pozna se, da so na čatežki šoli vneti »kaktogojci«. Toliko vrst kaktej, vseh figur in najrazličnejših imen ne vidiš zlepa v dolini, kakor jih imajo pod čatežkim solncem. ki nadomešča čudno spakedranim in zveriženim, rastlinicam tople oaze. Sploh na je čatežka šola kaj imenitna zadeva. Omenja jo v začetku tega pisanja navedeni spis, postavil pa jo je tedanji čatežki fajmošter Jurij Kobe. po rodu iz Poljan ob Kolpi. Da so dobili čatežki otroci svoj dom učenosti, ie imel morda kai zasluge tudi France Levstik. Sa* je domo-val v tistih letih le dobre pol "re od Čateža, pri grofu Pačetu v gradu Turnu in ie bil prijatelj čatežkega Kobeta. Župnik Kobe ie večkrat kai nanisal za »Novice« in je pridno zbiral in razglašal narodne reči. Kot iskren prijatelj omike in znanosti ie oskrbeb Cetežflnom 5«'n m se 'e ob rtriHki — bo tega že okrog 75 let — sam pohvalil: »To je tudi prav, da smo napravili šolo. Vsaj čatežki otroci ne bodo nam Tastli brez uka. ravno ko jurček med grmovjem!« Četrt ure hoda dolga, navkreber spelia-na pot nas pripel ie do tir«ve«n romareke-s»a cilia. h cerkv"v! na Zanlaz. Slovita bož- je strel zadel Kukovca v desno nogo pod kolenom Fanta so takoj prepeljali v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili, da je rana zelo nevarne, in obstoja nevarnost, da bo fant ob nogo. Iz Kočevja kč— Otvoritev Ljudske univerze v Kočevju. V nedeljo je bila v hotelu Trst otvoritev Ljudskega vseučilišča Prvo predavanje je imel g. prof. Voštar, znani koroški rojak. Govoril je o Korošcih in nesrečnem plebiscitu. Predavanja se je udeležilo mnogo odličnih tukajšnjih Slovencev, srednješolske mladine, učiteljstva in uradništva. Tako je bila prostorna dvora na skoro nabito polna, ko je pov/el uvodno besedo predsednik Ljudske univerze g Janežič, upravnik zavoda za slepe. Poudarjal je nujno važnost te kulturne institucije za Kočevje, z željo, da bi se program. ki v ga je začr—ta Ljudska «-viver-za, izvedel v po!.ien» obsegu ter pripomo-oel k čim širši ljudski vzgoji. Zupan Lovšin ie obljubil novi ustanovi čim večjo moralno pomoč, po možnosti tudi gmotno. Prihodnje predavan ie bo imel v nedeljo gospod dr. Julii Fellacher iz. Ljubljane o položaju slovenske manjšine v Avstriji. Predavanje bo spremliano s skioptičnnm sli- ja pot je to. za Trško eoro na Doleniskem a Dredvajal se bo pa tudi kulturni film. naivečia Slovi že nekai narf 100 M. v 7*4- p*™?^ J njih desetletjih pa so zgradili zaolaški Ma- . Tt»l»OVell teri božji nov dom z dvema zvonikoma: »* irw»wj stavba še ni povsem dovršena. Na lepem t__ »Dfeviški Jakob«. V nedeljo je otvo prostorčku je Zaplaz. Vse okrog se ti pase ri| sokolski oder letošnio sezono z veleza- r • * _ I ■ • r\___• t 1 • T _ L - L _ lvl i«k/\«i. razgleda Željno oko: na severu očanec Kiim 7. osta'o tovariši io. na juLjubljanskega Zvona«, vmes duet: klavir in harmonij. — 21: Prenos Mozartovega >ReQui3ma< z Dunaja. _ 22.30: Cas, poro-cila BEOGRAD 16: Koncert orke9tra. — 20: Prenos iz Ljjbljane. — 21: Prenos z Dunaja. — 22.15: Plošče. — ZAGREB 12: Operna glasba na ploščah. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 21: Prenos z Dunaja. — 22.15: Plošče. — PRAGA 20: Vsesvetski praznik iz Moravske Oetrave. — 21: Prenos iz Brna. — BRNO 20: Prenos iz Prage. — 21: Orkestra len koncert - VARŠAVA 18.40: Zbor «ik-etirake kapele na ploščah. — 19.35: Orkester — 21.15: Celo in klavir. — 22.25: Plošče. -DUNAJ 11: Brahmsove pesmi. — 12: Orke sfer _ 15.35: Komorna glasba. — 17: lz »Parsifalac. - 19: Orkester. - 21: Mozartov »ReQuiem<. - BERLIN 20.0o: Narodne Desmi — 21.10: Simfoničen koncert. — Lahka in plesna glasba - KONIGSBERG 20.10: Prenos opere iz Gdanskeea. — Orkestralen koncert. - M0HLACKER 20.10: Igra. -oi.20: Mešan glasbeni nrogram. —23: »Eury-dika«. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPE STA 1/.30: KomorM elasba. —18.«.): Plošče _ RIM 17.15: Orkester. — 20.45: Violinski koncert. — 21.45: Igra in plesna glasba. Apartne in vendar cenene KLOBUKE kupujejo dame ▼ modnem salonu pri Ani Stanber MARIBOR Ulica 10. oktobra »tev. 4. 11140 Ali si že obnovil članarine Vodnikove družbe za letos/ P. H.: 14 Življenje-film Roman Uro po tem je v kazinu in strmi mrtvemu gospodarju v obraz. Miren je videti — Mihajlov ga še ne pomni takega. Obrne se h komisarju in vdano de: »Čuden strel! Prav v srce! Bivši častnik se ustreli v glavo, kadar s: ne ve več pomoči. Mar ne?« Komisar skomigne z rameni: »Nikoli še nisem gledal bivših častnikov pri tem poslu —« »Zato jih je pa nemara kneginja Olga Nikolajevna, gospod.« Škoditi ne more, če se delaš neumnega in trmastega, misli sam pri sebi. Morebiti izvabi upravi vendarle še kaj več, ne samo voz-nine. In misel na Melikovo gloje v njem kakor strup. Komisar ga strogo pogleda. »Bedak ste, Mihaelov.« Policija se je podvizala. Dognala je, da ie bila Olga Nikolajevna snoči s polkovnikom - dognala je pa tudi, da je bita nekako ob tistem času, ko je počil strel, v plesnem baru in nekoliko kasneje v igralnici, in da je bil samokres polkovnikova last. Mihajlov ponižno pobesi glavo. »Neroda sem in neumnež, gospod —« V večerniku je samo kratka novica, da je polkovnik Petrov, ki ie igral nekdai v Petrogradu in Moskvi veliko vlogo, v popolni obubožanosti izvršil samomor. Zadnji poizkus, da bi si z vratolomno igro pridobil novih sredstev za obstanek, mu je naibrze izp&dletel. S tem je bila stvar opravljena. V Nizzi se bralci ne menijo dosti za take malenkosti. V Nizzi kraljuje opojno, vroče življenje, ki ne misli na smrt, življenje, ki je podobno plesu med pisanim cvetjem, okoli krasnih žensk in rumenega, mamljivega zlata. V Nizzi je svet bolj blagoslovljen kakor kjerkoli drugje. Večno sinje je nebo večno sinje se ziblje morje ob obali, ra o temnih skrivnostih in nevarnostih, ki spijo pod pisanim, dehtečm bogastvom te dežele, noče nihče ničesar vedeti. Vse zatiska odi, vse pleše m ljubi in koprni po vročih poljubih. — ★ »Tako je biio, teta.« . ,x , . Olga Nikolajevna lahno pokima, kakor da bi hotela podčrtati resničnost svojih besed. Maria Fedorovna, gosoa s srebrnobetiml, brezhibno pocesMimi lasmi žena ponosnega držania, vzlic svojim šestdesetim letom se vedno lepa in negovana, sedi vzravnana v naslanjaču z visokim hrbIvSriamem ti, Olga. Dobro je. Dobro - da je minilo. Usoda je pravična. Mnogo let sem čakala tega. Prav je. Človek mora znati čakati. Poslej ti ne bo več treba plesati.« »Ner tetka. ne bo mi več treba. Lova je konec. Hvala ti, da si me poklicala pred petimi tedni.« »Bilo mi je, kakor da slišim ukaz, naj te pokličem, Olga.« Pogled stare gospe uhaja skozi okno elegantne dnevne sobe. Preko terase sega, preko vzorno urejenih vrtov vse tja do morja. Na desni vod; krasna cesta mimo visokih vrat iz kovanega železa. »Danes so ga pokopali. Naj v miru počiva.« Ustnice Marje Fedorovne so tiho zamrmrale te besede. Nato se ji zareže krepka, odločna črta v kotičke ust. »Zdaj pa niti besede več o tem, dete. Pozabi teh nekaj tednov. Pozabi vsa zadnja leta.« »Da, tetka! Minilo je!« _ . ... , Olga Nikolajevna globoko zasope. Trije dnevi so minili od tistega doživljaia v Monte Carlu. Nečesa pa teti ni povedala: tega, da je srečala tam še nekega drugega moža — in tega, kaj ima do njega. Ko se ie vrnila iz parka v kazino, je bula kakor v hipnotični omami. In kakor iz hipnoze se je zbudila, ko je za ruletno mizo spoznala doktorja Milkoviča. . Kako je prišel v Monte Carlo? Ali se je zmotila v njem? A vendar — vse tri dni že čuti v srcu čudno, tesnobno radost nad tem nenavadnim svidenjem. Večerni mrak se zunaj širi po nebu in v vijoličastih barvah lega na morje. »Zapoj mi kaj, Olga,« poprosi Marija r^edorovna. »Da, tetka.« Olga vstane s svojega stola pri oknu. A tisti mah ji trzne roka kvišku in zagrabi za srce. Prebledela je, pogled ji strmi venkaj, proti vhodu na vrt. Ob vratih razločno vidi moško postavo, ki gleda kvišku, v hišo. Niti sluti ne, da dr. Milkovič danes ne stoji prvič tam — da je stal že včeraj in predvčerajšjim in pred tremi dnevi. »Kaj ti je? vpraša Marja Fedorovna. Tedaj se zave. »Oh — nič. Od tega zlatega lesketanja na morju je človek ves zmeden.« Nato stopi v sosednjo sobo, kjer stoji klavir, in odpre okno »Kaj bi rada slišala, tetka?« »Kar najrajši poješ, dete. Morda ,Rdeči sarafan'.« »Rada, tetka Cene malim oglasom 2 en it ve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pri-sto bZ za iifro ali za dajanje naslova Din 5.-. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dml.-. Po Din L- za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam* »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokah« »Sta-B ^da« »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, JŠM« in »iTs« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslu-lek« če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se tiče potnika. Kdoi- si pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe, plača « vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH za da jati je naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslove pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znala Din 3.—•• NajmanJSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din M.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oz* roma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Potniki K (k* išče mesto pot nika, plača za vsako besedo 50 par; za dajanj« naslova »ii z* iifro 3 Din- — Kdor »prejema potnike, plača besedo po 1 Din; it dajanj« naslova ali ia Šifro pa 5 Din. C5) Mlada natakarica čv.-sta, vešče tudi nekoliko nemščine. z n pikaj kavcije. dobi mesto v meščanski gostilni na deželi. — Ponudb na oglas. oddelek »Jutra« pod zna&ko »Pri-kupljiva. 80«. 4054S-1 Zastopstva za Južno Srbijo i*če d ob po uveden potnik. S!ovemec, » stolnim bivališčem v Skoplju. Cenjene ponudbe na A.orna 0«mpa ny, Ljubljana, pod mačko »V Mi tem in agiilen«. 40160-5 Zaslužek* Klor f i 4 « tunika. pitAa ta t»Im bes«do 50 par; u našlo™ aH litre 3 DLn. — Kdor sadi ta.*in*efc. pa za mak« besedo 1 Din, u. dajani« naslova ali ta iifr« p« I Di«. fS) Maserka popolnoma izučena. iž£e zaipoalitv« d>ma — gre p« tudi iaveD duma.. — Stana P oklu kar, Kočevje, Cankarjeva cesta štev. 3AS. 4<<5&4-°- Službo dobi Vsaka beanda 90 pa*, sa daianje nafliova sli u litre pa 3 Din. f1) Prodajalka dobra računani ca. ki ima veselj« in j« že službov« la na gostilni a-W v hiši, kjer j« gostilna in trgovina, dobi službo takoj v boljši restavraciji n* d«-ieli. Ponudbe i navedbo s.uib na oglasni od delek »Jutra« pod »Restavracija«. • 40290-1 Brivski pomočnik mlad, spreten ike im d ustni je. ki je elektromonter io »trojni k'jučavnitar. d. ob'. mesto. P>nndbe na oe^s. oddelek »Jatra« pod »Delovodja«. 40043-1 Izurjene pletilje •prejme »Lana«. tekstiina tovarna n« Rimski cesti 2 40579-1 Restavracijsko kuharico min; Jo, gamostojno, prvovrstno, sprejmem takoj. — Vatlov v ogIas,aem oddelku »Jutra«. 40586-1 Sadna drevesa v veliki izbiri in po najugodnejših cenah se dobijo pri Banovinski trsnici in drevesnici v Kaipeli. poŠta S! a tiina-Ra .den ci. Za h t e va j -te ponudbo! 40576-6 Postrežnico iščem k 2 osebama za popoldan. Poizve se_v Šiški. Ceruetova ulice štev. "28. 40563-1 Jelonošo ali servirarico z dobrimi spričevali eprej-me hotel Štrukel. 40(506-1 Vajenca za damsko krojaštvo — W Ljubljane ali najbližje »ko lice spreime A. Panilin v Ljubljani, Kongresni trg 5 40*56 44 Učila bi se rada v trgovini — v Ljubljani. Imam meščansko matuv-O. Javiti takoj na naslov, k" »a [>ove og^sni oddelek ^ J uitra«. 40585-44 Vsaka beeeda 50 par: f za da jen j« naftlova aii za šifro pa 3 Din. f?) Samostojna kuharica >d'bi.niK Ponudbe na ogil. oddelek Jinra jtod »Kukrice«. 40*560-2 Avtomehanik-šoier mlad, za.nes.ljiv, trezen im 9kr»«ne>n. želi službo v aiv todei^vni« a-li kot šofer. Poniml-be na podiruž Jutra v Celju pod šifro »Šofer aviomeha-nlk«. 40594-2 UgiJu« trg. značaja po 1 [>in beseda; u da janj« naslova ali za šifro 8 Din. — Oglasi 1 socialnega tuaAaja vsa- j ka beseda 50 par; t* ' dajanje naslona ali za . šifno Pa 3 Din. (6) Klobuke vsake vrste, tekom dneva preoblikuje po zelo nizki ceni salon Stnohlv-Maške. Šelenburgova utica št. 6 — nasproti Jutra. 40608-6 Oglasi trg. zaa4aja po 1 Din b«»eda; za dajanj« naslova aii za šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega inačaja T»a-ka beseda 50 pa-rj ta daianje naslova al« za šifro pa 8 Din. (7) Vsaka beseda 1 Di.n; za lajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (15) Jelovo žaganje 4Uiho, saimo vagonske ko-'.IkSitie »talno dobavljam. — Ugodno za industrij« mesto premo-ga aii drv. Do pise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Žaganje«. 38897-16 Stanovanja Priporočam st o jo veliko izbiro dam sitih klobuk ov po konku renčnih oenah. — Stuehly Mačk-e, Selenbnirgov« ul. 6 (nasiproti Jutra). 40607-7 Dvosob. stanovanje s kuhinjo, v bližini Tabora ali sv. Jožefa iščem. Naelov na ogla?, oddelek »Jutra« pod »Stev. 95«. 40552-31/a Vsaka beeeda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 9 Din. (161 inosob. stanovanje T sredini mesta — najraje v bližini sodišča — iščeta dve odrasli osebi s 1. decembrom. Cenjene ponudbe no <»g!asni oddelek ».Jutra« ;.od »Center«. «r27D 21/* Redka prilika! Sprejmem družiaibnika t vlogo 200.000 ali več, trn ii nekaj v knji^icaih. s sodelovanjem ali bre». oiiiroima udeležbo tmdi J manjšim kapitalom za do bi&kaaoemo trgovino me šanega blaga pnoti več krat®emu jamstvu. Ponnd be pod »Redko« na oglas oiMelek »Jutra«. 40281-16 Stanovanje dvoso-bno, ali manjše trisobno, ižč»e solidna strank« Naskvv v oglasnem oddelku ■Jutra«. 40561-2l/a Knjižico Vrhniške občin, hranilnice kupim. Ponudbe na mg-]as. oddelek »Jirtna« pod šifro »Vrhnike«. 40566-16 Vrednote Dve svetli sobi za pisarno, vš&emn v sredini mesta. Ponudbe z navedbo cen na oglasni oddelek »Jutra« pod ziifl6kfi »Takoj soba«. 40550-23/a -hk> Naseda 1 Din; im dajanj« naslova ali ea Silno pa 5 Din. CS5", Filet zastore dobite v novembru za 230 Din, ročno delo. — Naročila do torka pr) Korošici, Poljanska 5 40500-6 Lepa palma »Feniks« stara 18 let, n« prodaj na Galjevici št. 5. 40581-6 Zlato moško uro z verižico in obeskom — Opravo zlato) poceni prodam. Xasiov pove oglasni oddelek»Jutra«. 40601-6 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab CERNE - juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 Mirna stranka (3 odrasle osebe) išče moderno trisobno stanovanj« v severoizaipadmem delu me^ sta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tri odrasli«. 40505-:i3/3 G. Th. Rotman: Bili, Bobijev sin Vsaka beseda 1 Din. . n dajanj« naslova ali j za »Hro p» 5 Din. fl9) Pisarn, prostore 2 veliki sobi. ali pos«.me ka in nrzkodebeins. dobit* pr! Kmetijski driij>' t Ijnhtja.m Nov wg ši S S9997 34 Vsaka beseda 50 par: I sa dajanj« naslova ali ; za »Uro 3 Din. (21-a) TUt Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifno 3 Din. (23-a) j Preprosto sobico s posebnim vhodom — v okolišu Me&tmege trga do sv. Jakoba, išče natakarica. Gre tudii kot sostanovalka k stari gospe. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutro« pod" »iNatakariea«. 40oft9-2i3/a Akademik sobico ali hrano, proti instnikoiji. — Ponudbe na podiruižnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Vesten«. 40591-33/3 Prazno sobo e poseb vbodom in elektriko oddani v Rožni ulioi št. 20/11 404.20-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, išče gospod. Ponudbe pod šifro »Samec« na oglas, oddelek Jutra«. 40562-23/a Vsaka beseda 1 Dto; za da.janj« oadoiva ah za šifro pa 6 Din. (91) Štirisob. stanovanje elegantno, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 30913-21 Enosob. stanovanje veliko, oddam s L decembrom v podpritličju vile pri Tivoli. — Vprašati v Skrabče-vi ulici štev. 6/1. 40555-24 Dvosob. stanovanje oddam v Sodar&ki ul. 6. Vprašati v Križevniški ul. štev. M/I. levo. Cena 450 Di«. 40554-21 Lepo sobo g posebnim vhodom im souporabo fcoipainice, v centru mesta oddaim gospodični':. — Nasl.oiv v oglasnem oddelku »Jutra«. 40580-23 2 gospoda ali dijaka sprejmem na hrano in «fta-niovainje na Rimski cesta St. 2VL 40557-2 Lepo sobo v cen+ru mesta takoj oddam. Klavir in koipailnica na raapolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40653-23 Sobo s kuhinjo oddam v Orlov i uflioi št. 7 40404-33 Podstrešno stanovanje sobe in kabineta takoj oddam stvranki treh odraslih oseb v Koseskega uil. 20, Trnovo-Kol eziija. 40570-31 Trisob. stanovanje s kope!n;co, v I. nadstropju oddam z novembrom v Le.podivoreki ulici štev. 3. 40568-21 Enosob. stanovanje suho. z elektriko, oddam z novembrom v Rožni dolini — cesta Vil Stev. 4. 40605-žl Sobo odda Vsaka beseda 50 par: maiča hrana 500 Din mesečno. Tomšič. Hrenova uilica štev. 24. 40573-23 Sobo s posebnim vbodom oddam v Ročni ulici štev. 3. 40574-23 Opremljeno sobo v centru mesta oddam po zmerni ceni 2 osebama z vso oskrbo. — Gajev« 3/V (nad Putoikom). Lift. v 40567-33 Ptazno sobo z raporabo kuhinje oddam na Mestnem trgu štev. 5/11 40582-20 Lepo sobo Tračno in mirno, v centru mesta oddam takoj — na jro j« uradniku. Naslov v oglatsnean oddelku Jutra 40578-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko v letpo sobo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40695-33 Psico ilirski ovčar, J5egrebni zavoO Obfina L'ub'jana Vsemogočni je poklical k večnemu počitku našo iskreno ljubljeno zlato mamico, staro mamico, taSčo, gospo fatiJ© Vsaka beaoda 2 Din; ta dajanj« naslova aii šifre pa 5 Din. Tango ljubezni! Dvignite pismo- 40403-24 Vsaka beseda 2 Din; ta dajanj« naslova aH šifre pa 5 Din. (25) Posestnik in gostilničar blizu Ljubljane samski, 30 let, poroči takoj pošteno dekle, ki ima veselje do gostilne to ti-govine. Za prospekte pošljite 10 Din »Fortu-na. Ljubljana. P^tni predal 221- 404ll-2i) Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v torek, dne 31. t. m. ob i/23. uri pop. iz hiše žalosti Postojnska ulica 4 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Celovec-Zagreb, dne 30. oktobra 1933. Franjo, prokurist, Anka, učiteljica, Jana por. Zupan, ' otroci: Bogdan Zupan, rač. kontrolor, zet; Nadka Zupan, vnukinja in ostalo sorodstvo. 1 1 Zuo Vaaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (40) Pravi ogrski l1069 GOLAŽ EKSTRAKT zopet prodajajo v špecerijah in delikatesan. Komad za 6 do 8 oseb 4 Din. EKSTRAKT dr. z o. z., Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 8, I. nad. Kompletna montažna oprava za zgradbo velikega mostu kakor žerjavi, ovni, železni transportni čolni, Dieselovi motorji .lokomotive, vozovi, materijal za tračnice, motorji, stroji za delavnice in orodje, vrtalni stroji in malo orodje, barake, les ,nosilci, cevi in različen materija! — posamezno ali tudi enbloc — naprodaj v Beogradu, Karaburna pri mostu Pančevo, poštni pretinac 309, telefon št. 25-082. 11223 Ženitbeni oklic Št. 755/1933 Daje se javnosti v vednost, da p-i nameravata trgovec Josip Augustin, stanujoč v Ljubljani (Jugoslavija) VII., Jernejeva c. 8 in pisarniška asistentka Eliza Friderika Ernestina Zimmermann, stanujoča v Dres-denu, Glas.ewaldtstrasse 18, poročiti. Ugovore proti tej nameri je treba v teku 14 dni od objave v tem listu vložiti pri spodaj navedenemu uradu. Standesamt Dresden, 26. oktobra 1933. Standesbeamte, v zastopstvu: Dittmann. 11261 PLOŠČICE za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri MATERIJAL, trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Tyrševa 36. Konkurs Komandi Vazduhoplovstva Vojske potrebno je šest diplomiranih inžinjera: mašinskih, kemičara in tehnologa, koji bi se postavili kao činovnički pripravnici VIII grupe. Potrebne informacije o uslovima koje trebaju kandidati ispunjavati mogu se dobiti u Štabu Komande Vazd. Vojske, a konkurs sa svima detajlima objavljen je u te-kučem broju službenog vojnog lista. A. 11267 Voaka beseda 1 Dm, ta dajanj« naslova alf za šifro pa 5 Din. (29, Skobelni stroj (Diehtenhobel) 500 mm -prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Jjfro »Za vsako ceno«. 405<5-29 f Vuka beseda I Din: ia dajanj« naslova aH u Iifro pa B Din. (27) Bel lovski pes seter. brez ovratnika, se je izgubil. Najditelj dobi nagrado Javiti Križa ju na Rimski centi 5. «•'" oa r>ri konjaču v Trnovem 40577-27 Ob&na Ljubljana Mestni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod JOSIP CERAR zvaničnik drž. železnice danes, dne 30. t. m. ob 2. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 2. novembra 1933 ob 10. uri dopoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Moste, dne 30. oktobra 1933. 11272 Globoko žalujoča soproga CERAR FRANČIŠKA in hčerke KRISTINA in FANIKA ter vse ostalo sorodstvo. i,teiu.lt- Uavi ffinJVI ->H ^^^m^^mm --------- -------;--—; r " ' " . , U(1. IKk.r..arla Flanc Jezeršek. Z>a inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani. Ravljen. Izdaja ia fcouzurcij »Jutra« Adoll LUbnikai. Za r*aiuunu uakarno d. d. kol u&Karuarja uianc ^