H atoli »k cerkven lisi.
\>
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po poŠti za eelo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , /.a <"et»rt leta 1	10 kzligj
V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za ("etert leta l gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica <«an poj rei
^Tečaj XXX	V Ljubljani 23. listopada 1877.	List 47.
Čast ursulinskega reda,
ali:
Častitljiva Marija Jezusovega včlovečenja.
V lepi Toreuski (Tauraine) okraiini na Francoskem je 18. vinotoka 1599 luč tega svera zagledala častitljiva Marija, imenovana „Jezusovega rojstva' . Njen oče, svi-lar Flore n ti n Gnyard, kakor tudi njena mati, 3ta bila sorodnika stare plemenite rodovine.
Že v svojem sedmem letu, kakor tudi še pozneje, je imela prikazen o Kanadi v Ameriki, kjer je pozneje delala v misijonu za razširjenje sv. vere. Marija je imela nepremagljivo gnan je za kloštersko življenje; vender bilo ji je po Božji naklon;bi odmenjeno, da naj posnema ,,močno ženo v sv. pismu", in^ zavoljo svojih staršev je v 17. letu stopila v zakon. Se pred poroko je Bogu obljubila, ako ji podari sina, da ga bo darovala njegovi službi, in kadar sama prostost doseže, da se bo tudi darovala Bogu v službo.
Njene prerokovanske besede so se spolnile, njen sin je bil benediktinar, sama pa je 25. pros. 1631 sto pila v novištvo pri gospčh uršulinaricah Tourskih.
Vender ni ji bilo umreti v tem samostanu, odločena je bila od B'»ga za misijon v Kanadi. 22. sveč. 1639 je šla na pot iz Tatirs-a, v Dieppe-u je stopila v barko s gospo pl. Peltries, vstanovnico, in z dvema drugima redovnicama, MM. Jozefo in Cecilijo; njim so se pridružile še tri bolniške Sestre, da vstanove tudi v Kanadi hišo za bolnike.
Srečno so dospeli 31. mal. eerp. 1639 v Quebek. Tam je Marija živela in med silnim natezanjem in terp-Ijenjem, pa v uboštvu neizrečeno veliko delala v prid divjakov, ki so jo častili kakor svojo mater. Ondi je tudi dokončala svoje junaško življenje 30. mal. travna 1672, stara 72 let in 6 mescev.
Osterroeli so vsi, ki so bili pričujoči pri njeni smerti. Njeno obličje se je kar neutegoma zasvetilo v žareči lepoti. Znati je bilo, kakor da je njena duša med svojim vzletom k Bogu vtisnila odBvit svoje častit lj i vos ti na to obličje. Tako posebna je bila ta prikazen, da so gospč uršulinarice v Quebeku njen spomin odmenile obhajati vse čase, v spomin na to čudovito dogodbo se torej vsako leto v dan njene smerti „Te Deum" poje.
Glas njene smerti se je razširil naglo kakor blisk. Vse je hitelo skupaj. Ni popisati, kako neutolažljivo žalostni so bili divjaki, ko so zsslišali, da umerla jim je mati; jokali in plakali so: „Naša mati )e umerla!"
Veliko pobožnih duhovitih m6i je vgodno sodbo izreklo zastran njč. Med drugimi jo častitljivi gospod
superior semeniša av. Sulp<cija v Parizu č»mi kakor svetnico in imenuje jo ,,Terezijo nove Francije4*. Veliko čudežev se je zgodiio na njen-- priproAnio. Nieno živ-I jen je junaških čeduont, innogo milosti, ki so )ih dosegali na njene priprošnie, to je storilo, da so ze pred veliko leti prosili sv. Očeta, naj bi Marijo Jezusovega včlovečenja za zveličano razglasili.
To prošnjo so ponavljali sv. Očetu Piju IX mnogi amerikanski in zlasti francoski škofje, mnoge visoke imenitne osebe, gospč uršulinarice trancoske in druzih dežel. Papež so prošnje dobrotno sprejeli in 15. kim. 1877, to je, letos pred dvema mescema, so podpisali določilo za preiskovanje, in 24. vinotoka 1*77, tedaj mesec dni je tega, so Mariji Jezusovega včlovečenja priložili naslov: „ V e n e r a b i 1 i s", to je: ,,Caatit-1 j i v a".
Z naj večim kopernenjem pričakujejo že tisučere in tisučere uršulinske redovnice veselega dnč, ko bodo eno svojih pervih mater ko „zveličano Mar.jo Jezuso vega včlovečenja" smele na altarji počastiti.
M*redoblasteni aH privilegirani oltar.
(Dalje.)
Privilegirani oitar je podeljen več bratovšinam. Take so:
1.	Marijanska kongregacija preblažene Device ima ,,privilegium altaris" za svoj bratovski oltar tako, da vse mase, ki se na njem od kterega koli mašnika opravljajo, so sklenjene s popolnoma oapuat*cnro. Zraven tega mašniki, ki se štejejo k kongregaciji, imajo o»cbru privilegij, ako mašujejo za umerlega družnika te bratovšine. — Po naših krajih, kolikor vemo, imajo nekteri uršulinski samostani za svoje šole, zlasti notranje, to prelepo in silo koristno bratovšino, ki bi bilo želef, da bi se sa mladino tudi po deželi v duhovnija h vstanovila. Jezuitom zlasti ta po m oče k veliko pripomore, da njih odgoja pri mladini tako dobro tekne, in mladenči, ki tudi po odhodu v bratovšini ostanejo, sc ohranijo stanovitni v dobrem.
2.	Kožnovenska (roženkranska) bratovšina ima privilegij za bratovski oltar. Mašnik, ki je družnik bratovšine, na bratovskem oltarji mašuje r popolnim odpustkom, ne le sa umerle bratovske ude, temuč po novejšem izreku Piju IX, 14. mal. travna 1856, tudi lahko za vse katolisko-keršanske vernike. — Obsirniši privilegije imajo dominikani za svoje cerkve in mašnike.
3.	Marijanska zveza ljubezni, ali „bratovšina presv. Marije Device kakor Pomočnice kristjanov in Matere
previdnosti božje", ima osebno privilegiju za vse svoje maanike po enkrat v tednu; oltarno krajno pravico pa ima za vse oltarje tiste cerkve, v kteri je bratovsina vstanovljcna, ako se na njih mašuje za kacega družnika iz bratovšine, ali pa za družnike iz bratovšine spiob.
4. Pri škapulirski ali karmelitarski bratovšini je zbor za odpustke (S. C. lndulg. n. rožn. 1865) izrekel, da vse in vsake maše, ki se mašujejo za umerle brate in aeatre tč velike bratovšine, imajo pravico privilegiranega oltarja (tedaj od kakoršuega koli duhovna, v vsaki cerkvi, na vsakem oltarji). — Tudi družba za razširjanje sv. vere ima svoje posebne privilegije.
Taki privilegiji ne ugasnejo, dokler bratovšina ostane in se ne razderc.
Kar pa tiče marsiktere krajue privilegije, je vediti, da so bili dani veči del le na sedem Ičt, iu jih je bilo treba obnoviti. Ako niso bili obnovljani, je zastonj tudi napis ali tablica z besedicama: ,.a!tare privilegiaturo", kakor sc še nahaja v marsikterih cerkvah, zlasti samostanskih. Naj veči del ucib privilegijev je ugasnil, ali zato, ker je minul ča<* predoblastenja, ali ker se po goje niso več spolnovaie: nasprotno, da namreč privi legij še veija, moralo bi se iz pisem dokazati. Kar tiče stolne cerkve same, meni Gassner, se smč terditi, da privilegij še obstoji, ako je kdaj kak škol po željah papeža Benedikta XIII zaznamnjal en oltar za privilegij, če tudi bi se dolgo ča«a ne bil ozir imel na ta privilegij.
(Dalje sledi.)
Jtarjja naše pribesnliše.
(Kri premisli k iz „Smarnic", ki imajo v natis priti za leto 1878.)
Češka dežela, ko je bila v srednjem veku šc samo-svojna deržava, je imela tri begnje aii pribežaiiša, v kter h je bil vsak varen, kterega je prav;ca preganjala zavoljo kakega hudega djanja, ako je pribežal v take priticžališa. Kno teh pribežališ je bilo tudi to, če jc m*>gci prestopnik blizo češke kraljice priti.
Oh, kje pa je za dušo pribežališe, ako jc s hudim grehom Zveličarja umorila? Kje je pribežališč kristjanu, kadar g»» huda ve*t preganja? Kje s> srečne zavetja? Pri Mariji, o kristjanje! pri nji, ktero sv. Cerkev imenuje pribežališe grešnikov in tolažnico žalostnih. Go apoci je govoril svoje (lni Mozesu na planjavi Moabski ob Jordanu zraven Jerihe, rekoč: ,,Zapovej Izraelovim otioko.u, da naj odmenijo 6 mest nalaš za pribežališe, ter Laj tje pribeži, kdor je kri prelival. Ce je bilo pa t-> v otari zavezi, je Bog naš Zveličar v novi zavezi cerk~*e, kapele, podobe Marije Device odločil za pribe-žaiina tistim, ki so Njenega Sina umorili. Torej nam kliče Albert Veliki: Marija je mesto pribežališe; kdor tedaj hoče smdrti uiti, naj pribeži k Mariji!" — In sv. Ktrem pravi: Kdor k nji pribeži, je varen, ker iz ua-ročja te Matere g* nihče ne izterga.
Bog je Marijo odmenil za pribežališe, ker ona je mati, ker serce materno ima zmeraj nekaj, kar na-se vleče, nekaj, kar strah zmanjšuje m grozo odjemlje; nekaj, kar serčnost dela iu budi zaupnost; nekaj, kar izmika kesanje v sercu in solze v očeh in naj bolj gino k odkritosrčnemu speznanju. Od tod izhaja, da otroci, kadar so kaj napčnega storili aii kadar njih serce kaka reč stiska, tolikanj radi k materi pribežč, z veliko manjšim strahom, kakor pa k očetu. Gospod, kteri je človeško serce vstvaril, ga tudi naj bolj pozna; io zato je odločil Marijo za našo Mater, in k nji nam je odkazal pot s avojo presveto besedo, kakor tudi skoz usta sv. Cerkve in svetnikov. — Ubogi bčgovci, pribežite kakor otroci v naročje materno! nas opominja toraj sv. Anton Pa-dovanski.
Povejte pa, ali ni to za nas nezmčrno veselo in tolažljivo? O kolikrat ubogi Evini otroci vender potrebujejo pribežaiiša in tolažila v telesnih in dušnih potrebah! Kako aladek je zdihljej k Mariji v britkoati; kako tolaživen pogled na žaloatno Mater Božjo v nesreči! Kje najde mati vtčho po zgubi predrazega, morebiti edinega otroka, kakor pri Mariji sedem žalost? Io koliko obupanih grešnikov se je že spreobernilo, ko so se spomnili, da v svoji naj veči zaverženosti imajo še Mater, ktera jih rada se sprejema, jim se želi pomagati; ker ona je ^pribežališe grešnikov"!
Začetnik bratovšine Marijnega presv. Serca pripoveduje med mnogimi drugimi ta le dogodek. Stirnajst-do petnajstletno hčer iz ene naj imenitnisih rodovin spodnje Normandije uam je bila njena mati in pobožna učenica v molitev priporočila. Že več let so se ji na eni nogi kite kerčile. Bolečine so bile strašne; skrajševanje noge jo je zaderževalo po konci stati; oboje to jo je primoralo, da je bila že več mescev v postelji. Prosili so nas, da naj za njo opravlj&mo devetdnevno počeševanje k Mariji Devici. Nismo smeli prošnje odbiti, ker milost, ktero je bil eden naših farmanov dosegel, nam je bila še preživo v spominu. (17. sušca 1840 je bd namreč ranjki gosp. Diifriš Deženet [Du-Irichc Desgenettesj v molitev vernikom priporočil der-žinskega očeta, ki so mu jc bila pamet tako huio zmešala, da so ga mogli v bolnišnico odpraviti, in deržina — žena z dvema otročičema — je bila v nezmerni žalosti in nesreči; in lejte! precej 18. »ušca zjutraj se je zbudil popolnoma miren in ozdravljen.) V dnevih opravil in češenja, pravi pisavec daije, so bolečine (une deklice) hujši prihajale; toda bolna se je tega veselila, ker to je razlagala za varno ZLamnje bližnjega ozdravljenja. V jutro devetega dneva je bila kar precej in popoiuoma zdrava. — Kavno tako, pravi začetnik bratovšine Marijnega S<rca dalje, je bil še le undan neko nedeljo zveččr v molitev priporočen fantič, ki ni bilo za njegovo zdravje nič več upanja. Le iz prijaznosti do staršev je prišel zdravnik k njemu šc v ponedeljek dopoldne; najdel pa ga je tako zdravega, da je ukazal ga iz postelje vzeti. Otrok je zdaj do čistega zdrav.
To 60 dog-.db^ novejših časov, ki so se godile in so popisane v obličji vsega velikega mesta Pariza, in ki poterjujejo, kako je res Marija naše pribežališe v telesnih potiebab. Silo veliko več pa je popisanih, kako je Marija naše pribežališe v duhovnih in dušnih nadlogah in boleznih, zlasti sladko pribežališč grešnikov. Ne bom t«-ga dulje razkazoval, ker se zanašam, da ste tudi sami iz veliko lastnih skušenj prepričani, da je Marija naše sladko pribežališe; kličem vam pa s sv. Justinom: „Pridiie v to pribcžališno meeto vsi, ki ste od kogar koli preganjani; tukaj ste v varnosti!" Grešniki pa naj si k s- rcu ženejo besede sv. Jederti: ,,Komur je resnica a poboljšanjem svojega življenja, naj si je tudi naj bolj zaverž°n grešnik, sprejet bo iu ne odver-žen, ako k Mariji pribeži in jo pomoči prosi."
Trojno vprašanje.
1.	Ali imaš sladko zaupanje v Marijo, naše pribežališe V
2.	Ali podpiraš to zaupanje z lepim življenjem?
3.	Ali ne grešiš pa morebiti prederzno na pomoč Marije Matere, ki jc naše pribežališč?
Sklep.
Bod' si milo al nemilo,
Naj aem v sreči al nesreči: Le Marija tolažilo
Mi za Bogom bo naj veči.
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Iz Ljubljane. (Ljubljančan pri sv. Očetu.) Nedavno obiskal je sv. Očeta tudi neki Ljubljančan, kteri avdi-jenco tako-le popisuje:
Dotičoi dan zbralo se je kakih 40 oseb različnih narodov (Španjcev, Angležev, Francozev) v Vatikanu. Vsi smo o nj h prihodu pokleknili. Odpro se vrata bližnje dvorane in 4 možje prinesč sv. Očeta na prestolu, ob danega od kardinalov in telesne straže. Sedaj vstanejo Pij IX, gredč k vsakemu posebej in prav prijazno z njim govore v francoskem jeziku. Sosebno razveselilo jih je, ko so prišli do mene, in so slišali, da sem Kranjec, kakoršni so jih že dostikrat obiskovali, kakor so sami rekli.
Po dokončanih dvogovorih vscdii so se na sto!, ter jako ginl-ivo zbranim vernikom govorili. Navduševali so jih za katoliško vero in sklenili svoj g. vor z blagoslovom nazočib, n;ih otrok, dežele itd.
Iz Dolenjskega. DJgo nam je nemila smert prizanašala. To leto pa je dva izmed naših součencev pobrala. Hudo bolezen je imel č. g. župnik Ant. Lavtar; dolgo se ji je ustavljal, ker je bil zares močne natore; ali kdo se zamore Božji previdnosti ustavljati? Zadnje dneve ga je obiskalo več njegovih součencev in druzih bližnjih gospodov, ki so bili priča, koliko je terpel, pa tudi priča, kako ve3 vdan v voljo Božjo, je s prečudno poterpežljivostjo zadnje ure preživel. Naj mu bo Bog milostijiv! K. I. P.	Sošolec.
Iz Gradca, 10. listopada. Svečanost, ktero Graško vseučilišče napravi vsako leto sv. Leopolda dan (15. nov.), se je kakor navadno tudi leto3 obhajala. Pri tej svečanosti poroča „prorektor", t. j. „rektor raagnifikus" minulega šolskega leta o stanji vseučilišča in o imenit-nejih dogodkih v minulem letu. Iz poročila posnamemo, da je konec šolskega leta 1877 Graško vseučilišče štelo 785 učencev. Izmed teh jih jo bilo na teologični fakulti (bogoslovskcm oddelku) 41 , na juridični 398, na medicinski 151, in na filozofični 195, med poslednjimi 43 farmacevtov. — Po končanem poročilu prorektorjevem nastopi novi rektor z znanstvenim govorom navadno o kakem predmetu iz svoje stroke. „Rektor magnifikus" za letošnje šolsko leto dr. Fr. Klinger, profesor duh. pastirstva na teologični fakulti, izbral si je za predmet svojega govora življenje in delovanje imenitnega pasto-raiista Seiler-ja, profesorja duh. pastirstva in nrave na vseučilišči v Tiibingi, na zadnje škofa v Regensburgu. Dobro je naslikal tadanji čas — proti koncu minulega in v začetku tega stoletja, ko so si Voltaire in njegovi materialistični in racijonalist-čni tovariši (grudo-umo-moljci) in njih nasledniki toliko prizadevali, da bi spodkopali in overgli vse pozitivne kerščanstvo. V tem času je deloval Seiler, ter je v obran jenje sv. vere neizrečeno veliko storil s svojimi premnogimi spisi, kakor tudi z ustmenim podukom. Kot profesor na vseučilišči je razun navadnih teologičnih predavanj (naukov) ob večernih urah imel očitna predavanja o keršanskem nauku. Ta predavanja so poslušali ne le dijaki, ampak tudi drugi izobraženi: vradniki. oficirji i. dr.
Po končanem rektorjevem govoru so pevci akade-mičnega pevskega društva zapeli, in s tem je bila skle njena svečanost. Dekani raznih oddelkov so bili pri svečanosti navzočni z znamenji svoje časti, zlatimi verižicami. Dekan na teologični fakulti je letos dr. Fr. Sta-nonik, na filozofični pa dr. G. Krek, oba naša rojaka, Slovenca.
Katoliško tiskovno društvo (der katholische Press-verein) v Gradcu razpošilja te dni svojim udom knjige
sa leto 1877. To društvo je po namenu podobno naii družbi sv. Mohora, ktere pa vendar hrt nikakor ne doseže. Društvo šteje do zdaj okrcg 7 tisoč udov. Vtak ud plača na leto ie 52 kr., in dobi za to eno knjigo, ki jo društvo vsako leto izd* in razpošlje meseca novembra. Letošnja knjiga obsega: 1. „Der Glaub* alt gottliche Tugend, oder die Pdicht zu glasben in ihrer Begriindung, Ertullung und Uebertretung", spisal dr. J. Zwerger, knez škof Sekavski. — To novo delo znanega izver^nega pisatelja, prevzvišenega knezoškota obsega 286 strani v veliki osmerki, in se tudi lahko posebej kupi (pri Ulr. Moser-ju, Graz, Bischofplatz, in pri drugih knjigarjih); veljd i gl. — Dalje se nahaja v društveni knjigi II. pudučna povst: „Marie, das Pathenkind", in III. Imenik društvenih udov. — Glede na izverstni namen, razširjevati dobre, v katoliškem duhu pisane knjige, glede tud: na silno majhen letni donesek in na lepo knjigo, ki se za ta znesek dobi, zdi se nam diuštvo priporočila vredno. Kdor bi mu hotel pristopiti, mu ni treba storiti druzega, kakor da pošlje (po poštni nakaznici) 52 kr. „Aa das Secretariat des katholischen Pressvereins in Graz, Albrechtgasse 5", pa bo prihodnje leto dobil društveno knjigo. Tudi znano in že večkrat pohvaljeno knjigo: „Die schdnste Tugend und das hiiss-lichste Laster" od knezr škofa dr. Zwerger-ja izdalo je katoliško tiskovno društvo. Pri knjigarjih velja tudi ta knjiga 1 gl. *)
Zdrava Marija.
Ko z zadnjimi žarki nas solnce pozdra i, Hladivna pa sapa pihlja po naravi, Se sliši zvonilo čez goro, čez plan. Prenežno, prebilo ti glasi donijo, In stvari vse Božje razumne učijo, Naj serca hvaležnega zvemjo dan!
Veselo, veselo je eerce človeka, Ak činov njegovih mu ne oporeka, Ker bili so, kakor jih Stvarnik veli. Kak' radostno kliče: O zdrava Marija; Odpre se nebeški mi naj domačija, Ko slednjič t-e sklenejo trudne oči!
Donenje zvončv se več davno ne Čujc, In zvezdica zvezdici se pridružuje; Človeka pa vedno poživlja spomin, Da v radosti serce se njemu razlija; In zopet ponavlja: O zdrava Marija, Se sprosi mir večni mi z rajskih višin!
O. P ur gaj.
Misijonske sporočila r. P. Valjavca.
XL1X.
Misijon na Kerki od 27. septembra do 6. oktobra 1872.
Ravno je letos jela zelena pomlad zveseljevati hrib in dol, ko smo na svoji potvi iz Ambruza v Repnje obiskali tudi sv. Kozma in Damijana na Kerki. Lilo je takrat kakor iz lijaka na nas, ko smo šli s preč. gosp. kanonikom počastit presv. Rešnje Telo v cerkev in pozdravljat sveta mučenca, varha kerške duhovnije, sveta
*) Posebno vstregli. Continuetur, ijuaeso. Tvann za naš
list jc brez števila.	Vr.
*
Kozma iu Damijana. Is cerkve grejo ljudje. Ko nas ugledajo misijonarje, da gremo v cerkev in nas ogledujejo pri cerkvenih velikih vratih, pravi k meni smeje g. korar: ,,Je že obdelano; mogel b< m poklicati misijonarje kmalo!" Jaz se nasmciam na to in besedice ne rečem. Pregledamo cerkev, veliki darilnik, kapelico na pokopališči, iu se podamo v sobe nazaj po verhno obleko, ter odpi tuj"mo s Kerke po novi cesti z mislro: tukaj bo tudi enkrat velika žetev Gospodova. Kadaj V si pač uihče ni upal odgovoriti takrat.
Ni bilo doigo temu, kar pride list iz Kerke, s kterim sc pr<>si za sv. milijon v osmini svetih K'<zma in Damijaua. ,,Deo gratias et sanct.s martyribus !" zakličemo na vertu pri tej veseli novici in pravimo, g. P. je veri mož, Bog daj več tacih duhovnih g. pomočnikov! Mine pomlad, steče vroči poletenski čas, deževna jesen je prišla, in bil«. •• treba odpotvati na Kerko v misijon. P. Doljak je ves truden iz iuga pnroir.al nazaj, mogel aem tedaj jaz, P. Stare in P. Kos na Kerko.
septembra odpotujemo iz naših mirnih Kepenj, kjer smo od junija počivali, proti sfolcemu mestu in Kerki naprej. Dež jc nekoliko ponehal, ko smo zapustili belo Ljubljano, merzel veter nam je pihal nasproti. Prav dobra uam je bila kočija g. kanonika, prostorna, st*re stavbe, kakor barka Noetova, zoper občutni veter. Smarijo emn kmalu imeli za seboj, okoli poldneva smo bili že na Grosupljem pri starem očetu Košaku. Mož nam je a^sistoval pri obedu in po kerčmarsko od starih, lepih časov in nov.h slabih pripovedoval neprenehoma. P. Star«-, naj bolj podstavljen med nami, mu je bil g. fajmošter. P. Kos in jaz pa njegova kaplana. Tako nam je modroval stari Košak, da nam je naenkrat obed minul. Zopet sedemo v s\ojo prost.r^o barko, ki nas jc imela pripeljati na Kerko. Srečno pot, kliče za nami zgovorni Košiik, na Kerki fe Vas že vesele!
Odderdramo naprej in m dimo večernice, dremljemo, krem!jamo bratinsko. veselo, ter proti mraku dosežemo K-rk o, kj^r so nai preč. g. kanonik 3 svojim g. duh. pomočnikom pred cerkvijo prijazno sprejeli in nas v sobe odpeljali. Tu smo jo d'bro zadeli, vsak je imel svojo izbo, kar se pač redko zgoditi zamore po Kranjskem zavolio tolikih gospedov, ki i avadno v misijou omagat pridejo. Odložimo svoje pisane in platnene za-lade ter gremo sv. Režnje Telo pozdravljat, počastit in varha kerške duhovnije, sveta Kozma in Damijana prosit molitve v nebesih in pomoči nebeščanov, sosebno Marij** brezmadežne in nje zvestega zaročnika, sv. Jožeta. Čudni občutki prevevajo dušo, ko pr^-d Gospodom vojskinih trum klceimo poslanci Gosoodovi, blagoslova Božjega prose. Kolikim bo misijon v rešenjc, kolikim v še vi čo p- gubo V sr tužno praša serce. Gospod ozdravi, kar ie bolnega; potcidi, kar je omahljivega, obudi kar je mertvega, — to je naš vedni klic pred presv. Sere? m Jezusovim. Ne pogubi nikogar, reši vse vse; staro in mlado za ljubezen Božjo vnemi, je naša zadnja prošnja pred Jezusom. Tako smo tudi na Kcrki prosili pred skritim svojim vsegaroogočn;m Bogom. Koliko smo bili uslišani, sc bo kmalo pokazalo.
*J7. septembra, v praznik svetih Kozma in Damijana, smo zjutraj ob šestih se vzdignili iz župne hiše ter peli ,,Benedictus" do velicega oltarja, po stari svoji misijonski navadi. G. korar so nas nagovorili, ljudstvu predstavili, zapeli „Veni sanete Spiritus" in o. Kos stopi na lečo ter ima perič vvodni govor, kar misijonuje. Ljudstva jc bilo dokaj zjutraj, ob desetih, popoldne, toda večidel le domača duhovnija je bila zastopana. Kar me je na Kerki posebno veselilo, je bilo mčž in roladenčev vse černo pri govorih. Vidilo se je, da so res možje poklicali na Kerko misijon, ne tolikanj pobožni ženski spol.
Sobota je. Ljudstvo vre z vsih cest£ in potov na Kerko. To 30 romarji iz bližnjih in daljnih duhovnij; celo nemke čuješ in vidiš pod obokom, Kočevarice menim, v bili svoji obleki, ki primerjajo k spovednicano. Pač bi bilo zastonj njih prizadevanje, nobena ne bi bila še blizo priti mogla, ko bi se jih usmilil ne bil in prosil za-nje. Tu sem se spominjal § 19. deržavnib novih postav, kjer se enaka pravica vsim narodom daje, in nihče, * saj na p., se ne izločuje. Ker so bili pervi dnovi misijonovi za same ptujce odločeni, sem prosil okoli stoječe, da tudi kteri nemke blizo puste. Koj je bil šum pri spoveauici in še bolj se gnjetejo, da bi vsaj nihče do linice ne mogel. Na to rečem neki osebi malo glasneje, da so okoli stoječi čuti zamogli: prosim, pustite tu naj bliže stoječe nemke notri, da nas ne bojo potem po časnikih in po zobeh okoli nosili ljudje, da v cerkvi, pri sp -vednici, na Kranjskem nemce odmetu-jemo. Te besede so vsaj toliko zdale, da ste dve nemki se spovedati zamogle, več pa tudi ne; obveljal je stari slovenski prav domači pregovor: kdor pred pride, pa pred melje- Ko so to vidile Kočevarice, so se umaknile, in menim, da nobena več ni potem se ves čas misijona spovedati mogla.
Lepo je bilo na Kerki tudi to, da so spovednice od obojega spola bile zatlačene: na desni strani vedno moški, z leve ženske, do zadnjega. Misijon v Ambruzu je tak vtis storil, da so na Kerki storili vsi mladenči svojo dolgo spoved, kteri je še niso o ambruskem sv. poslanji storiti mogli, s tega, ker so o veliki noči bili še na Hervaškem Matere so prišle prosit za svoje sinove, sestre, za brate. Neko dekle ambruske duhovnije se je prav odlikovalo zavoljo ostalih od misijona. Ca-kalo je pred velikimi c rkvenimi vrati, iu ko meje vidilo domu iti, vselej berž skoči pred mene in mi okoli sebe stoječe kaže: tega le, leunega, prosim, da bi spovedali p -tlej; ga ni bilo o našem misijonu doma, in mi jih vselej eeč pokaže, ki so odkriti s'ali in z njo prosili spovedi. Tako se je zgodilo, da smo jih vsi trije prav veliko na Kerki spovedali — Ambruscev še. Spoznal sc je pa tudi iz druzih besedi ambruskt misijon. Neki zapeljivec pride s Hervaskega domu in hoče po stari svoji navadi mladino napadati. A zastonj. ,,Ta misijon, ta misijon, kaj je naredil po duhovniji naši", je zdiho-val, ker se ni dalo več po starem živeti. Morda ga je na Kerki milost Božja premagala, in iz Savlja Pavlja storila.
Kak vtis je pa storil misijon na KerčaneV Nepo-zabljiv. 27. oktobra mi piše g. kaplan kerški: z misi-jonom eino vai zadovoljni, posebno pa ljudje. Pozneje obsirniše o njem j»išem. Da nič ne govorim od žensk, ki so koj pripravljene za vse dobro, pa tudi ravno tako naglo pozabljajo, kar obetajo, bom ra|i kai od mož spregovoril več. Čakal ie in raji čakal marsikteri v negotovosti, jeli se bu mogel se spovedati na zadnje komu, ali nc, kakor da bi od misijonarjeve spovednice se umaknil. Ni opravil pervi, ne drugi dan. še je prišel v tretje, in kedaj ob enajstih ponoči je prikorakal do velikih cerkvenih vrat, kjer je v mrazu čakal cerkovnika, da je prišel cerkev odpirat, dostikrat že ob eni čez polnoč. In tako je čakal in čakal, dokler ni opravil po svoji želji in volji pred misijonarjem. Ravno tako ao storili tudi nekteri mladenči, ki so se hotli vendar že pošteno spovedati, in z dobro spovedjo staremu grešnemu življenju za vselej slovo dati. Oboji, mladenči in možje, so bili vsi poterti na Kerškem misijonu; bili ao 8e na persi od žalosti nezmerne s pestmi kakor nekdaj iz strahu pred sodbo sv. Hieronim. ..
Koliko sovraštev je pokončal ta misijon, koliko krivice popravil! (Več stotin je bilo povernjenega, kakor se je govorilo.) Ko so denar sprejemali, so veselo po-
gledovali. Prašan eden: nu, kaj ne, misijon je dobra reč; človek pride »pet do svojega? O kaj to; to to, na serce pokazaje, to to je veselo, ko ae Človek zopet z Bogom spravi in se mir verne v persi razviharjene nazaj. To velja več ko vsi denarji.
Dnevi so bili lepi solnčni, polno dela je se stalo zunaj. Kako so hiteli ljudje na polji. Delali so, kar se je dalo, da bi pred poželi in dalj časa v cerkvi ostati mogli. Verstili so se pri službi Božji ob nedeljah in praznikih teh, kar smo bili mi med njimi, tako da je zamogla vsaka hiša sleherni dan zastopana biti: eni so bili zjutraj, drugi ob desetih, tretji popoldne. Vse je šlo v naj lepšem redu naprej: tudi tukaj, kakor drugod, ie nikdar nikjer ni bilo treba žandarjev. Litijski skerbni okrajni poglavar nam je bil poslal žandarjev na Kerko, ki so tri dni hodili po Kerki okoli, in v cerkev prišli naše govore pokušat, vjela se ni ne riba, ne ribica.
Ce nas je pa sploh tolikanj veselil ta kerški misijon, je pa nekaj bilo, kar nam je posebno radost delalo od tiste ure, ko se nam je vesela novica iz Ljubljane naznanila, da sami viši Pastir pridejo k sklepu misijona, ako bo lepo vreme. In kdo nam je to veselo novico objavil? Sami prevzvišeni knez. Pisali so mi 2. oktobra iz Ljubljane sledeče ljubeznjive verstičice: ,,Hochwiirdiger Pater! Mit Bezug auf Ihr angenehmes Scbreiben vom 29. v. M. nehme ich mir das Vergnugen zur Kenntniss zu bringen, dass ich am 5. d. M., d. i. Samstag Nacbmittag den Weg nach Obergurk antrete, wenn der Laibacher Himmel ein freundli-ches Gesicht zeigt. Ich diirfte in der Diimmerung in loco eintreten... . Maxime laetor de multa populi de-votione et ideo lubenter conclusioni Missionis piae adesse vellem. Deus Vobis benedicat! Vester fidelissimus Bar tholomaeus m. p."
Zeljno smo vsi pričakovali odgovora na povabilo, ki sem ga pisal v imenu g. kanonika knezu. Prišel je. Koj ko dobim listič iz roke škofove, jim povem, ki so še pri obedu sedeli, knez pridejo v soboto popoldne, če se bo ljubljanski nebez 5. oktobra na smeh deržal. Veselje gospodov je bilo splošno, serčno, napili so pri tej priči zdravico višemu svojemu pastirju. Posebno pa se je veselil časitljivi starček, župnik kanonik kerški, in mi vsi ž njim. Zdaj smo začeli skerbno se ozirati proti Ljubljani in lice soditi nebeza ljubljanskega. Čudno, takrat ko sem pismo sprejel, je bilo vreme krasno. Solnce je tako čisto sijalo na Kerko kakor poleti kak dan, zjutraj so s9 lesketale zvezdice na višnjevem oboku nebeškem slednji dan čisto, ko ribici oko v studenčini solnčni. A petek popoldne so že prišli oblaki teranosiv-kaati od Ljubljane doli, in so začeli up nam podirati zavoljo prihoda knezovega.
Ob dveh gremo v spovednico. Spovedencev vse černo. Tako so bili nagnieteni, da se je mož in mladeneč kopal več minut od spovednice preč. Terdo jim je šlo, vidil sem ne samo ženske jokati, ki so se bale, da bi morda Še apovedati ee ne mogle; celo možje so aolze točili in uročili priserčno svete spovedi.
G. kanonik in gg. župnika žužemberški in višeujski, zaprežejo konje in grejo škofu naproti. Liudi je vse černo čakajočih škofa pred cerkviio, kjer so mlaje postavljali. Trije slavoloki so pozdravljali višepastirja, pervi v pervi vasi, drugi ne daleč od cerkve, tretji pa nad cerkvenimi včlikimi vrati z napisom: ,,Veseli se kerška fara, tvoj viši Pastir je pri Tebi!" Peta ura je minula, grem gledat, ieli vse v redu za sprejem. Otroci praznično oblečeni so hodili okoli pred šolo z lepimi zelenimi vejicami v rokah, ljudstvo po cerkvi in pred cerkvijo, ozirajoče se na obe strani, od koder bi mogla priti kočija. Mrak je, noč je, zdaj pa že kneza ne bo, si mislim. In res ni jih bilo; gospodje so se brez više-
pastirja pripeljali nazaj; prterkavanje in razsvetljenje je njim moralo veljati, ko so se pripeljali na Kerko — kneza ni bilo.
Roženkranska nedelja je. Vreme na Kerki lepo, solnce veselo aveti. Ljudstva toliko, da morda še na pervem smledniškem misijonu ne tolikan\ Vsa cerkev, vse okoli cerkve, vse pokopališče mergoli ob desetih, ko smo križ šli blagoslovit. Nereda ne naj manjega, vse lepo, tiho, pobožno. Pri sklepnem govoru bi bili pač imeli višepastir posebno veselje. Maraiktero nolzico na moževih licih bi bili vidili utrinjati se, solz** veselja bi bile tekle, ko bi jim bili kaj spregovorili, možem in mladenčem — tolikanj se jim je v misijonu omečilo serce. G. kanonik je rekel: dobro je bilo, da je le pol ure govor poslednji bil, meni ni bilo več v serci prestati. O poli dvanajstih je bilo vse dokončano, ljudstvo gre ginjeno v naj lepšem redu domu, nobene, naj manjše nesreče ni bilo vsih 10 dni, kar smo bili na Kerki. Ti dnevi ostanejo globoko zapisani ljudstvu v serci in gospodom samim , ki so pri milijonu bili. Veselje je veliko, popolno bi bilo, ko bi bili še škof prišli. Misijonski križ pa veličastno stoje na pokopališči naj zbuja klice Božje v serci Kerčanov , opominja naj jih, kar so pri sklepu obljubili: brez smertnega greha živeti v veri katoliški do zadnjega diha, in besede višepastirja: Deus Vobis beneoicat! bodo naj lepši sad obrodile za nebesa.
RazgEed po »vetu.
V	Vatikan dan na dan prihaja veliko število vernikov k sv. Očetu, domačih iz Laškega iu tujcev iz raznih — tudi naj daljniših krajev. IG. t. m. so jih sprejeli veliko v Rafaelovih dvoranah. Imeli so do njih govor, poln blagih svetov in lepih naukov, poslednjič pa so jim podelili apostoljski blagoslov. — Ravno ta dan je imel pri njih osebno zaslišanje gosp. Josc R. Miranda, ki je sv. Očetu izročil poverjeniško pismo kakor poslanec Paraguay-ske republike v Ameriki. Poslan je od ondotnega predsednika v posebnem, nenavadnem opravilu. Ko je opravil pri sv. Očetu, se je podal k deržavnemu tajniku kardinalu Semeonu.
Tudi milgsp. Vital iz Oliveire, škof Braziii janski v Olindi, ie bil te dni zopet pri sv. Očetu. Prišel je v novič v Evropo zarad hudih zadreg, ki jih ondotno fra-masonstvo dela katoliški veri, da dobi od sv. Očeta do-tične povelja. Framasonstvo tam dela s takim farizej-stvom, da mnogi nevedni katoličani so v katoliških bra-tovšinah in ob enem udje kake frama*ot;»ke h.že, od ktere kake milošme dobivajo, in tako dela;o veliKo pohujšanje med verniki.
V	Buenos-Ajres-ll, v Ameriki, v argentinski republiki, so imeli nedavno tubor za sprav« raznih strank. Srenjski odbor glavnega me?ta je zahteval, naj se poje „Te Deum" v metropolitanski cerkvi, pričo vsih vradnij, .,oziroma na to, da eno skazo^anj vsaceg.» olikanega naroda je molitev k Bogu, da naj pooeii in razširja na zemlji svoje blagodare". (Slišite, preziravce moiitve, in zgledujte se!) Vradni svet je bil pri ev. opravilu, iu potem je bilo vojaško ogledovanje.
Za dom in moIo.
Blagoslov staršev pride na otroke.
Sin nepretresljivo poštenega gozdnarja je bil prišel v sum, da je ubil mladega bogatega človeka iz Pariza. Bil je to Parižan pri kupčij skem tovaršu svojega očeta,
da bi se izučil gozdnarstva v kraju pri Villier-Collers-u. Našli ao bili truplo umorjenega in vse je kazalo, da je hudodelec omenjeni ain. Torej so ga vjeli in zaperli.
Ko so ga pripeljali, so bili pričujoči tudi starši nesrečnega, da bi ga še enkrat vidili. Berž ko mati zagleda sina, zakliče: Moj sin, moj sini in hoče ga objeti. Oče pa jo odverne in reče: Mati, zdaj ne; poprej morava vediti, če ga smeva še svojega sina imenavati, ali pa imava morivca pred seboj. Potem se oče oberne k županu in k pervemu sodnijskemu vradniku, in ko so žandarji sina vklenjenega obdajali, začne oče govoriti in reče:
„Nič druzega ne prosim, kakor da mu pogledam v obraz in par besed z njim spregovorim; potlej bom sain povedal, če je kriv ali ne." Tega očetu niso mngli po pameti odreči. Oče stopi bližej k sinu, pričujoči so stali v polkrogu okoli teb, in vsim je serce tako tolklo, da bi se bilo skorej slišalo.
Zdaj stari gozdnar roko stegne in govori: „Vsi, ki ste tukaj, b-dite priče, kaj ga bom prašal in kaj bo odgovoril... Pred staro ženo tukaj, ki je tvoja mati, — pred jokajočo deklico, ki je tvoja sestra, — pred vrednim duhovnom, ki so te v veri podučevali, te vprašam jaz, tvoj oče, ki sem ti od otročjih let vcepal ljubezen do resnice in sovraštvo zoper greh — pred vsim zoper laž, — te tedaj tukaj vprašam, Bernard, kakor te bo Bog tam gori enkrat vprašal: Ali si kriv ali nekriv? Zraven pa je pogledal sina z očesom, ki je kazalo, kakor bi bralo v naj globokejši globočini njegovega serca.
„Oče!"— začne obdolženi, — oče pa mu eeže v besedo in pravi: „L)aj si čas, — ne prenagli se, da se tvoje aerce ne pogrezne v naj apodnje brezno spače-nosti... poglej me, — ok6 v oko — in vi vsi tukaj, terdno glejte vanj in dobro poslušajte, kaj poreče.... Zdaj pa odgovori!" — — „Oče, nedolžen sem *, — je odgovoril sin mirno in stanovitno... Nato starček roko stegne, jo dene «iru na ramo in reče: „Poklekni!" — Sin pokorno poklekne, in oče v glasu na| terdnejšega nepretr^sljivega prepričanja reče: ,,Blagoslovim te' — Bog te blagoslovi! — Ti si nedolžen! Dokazan je tvoje nedolžn sti bode prišlo, ako je Bogu ljubo. To je reč med njim in med ljudmi. Zdaj pa utegne pričeti piavda svoj tek. Mati", reče še jokajoči ženi, „zdaj pridi in objemi svojega sina!"
Ta prizor je vse pričujoče naj globejš*' v serce ginil in do solz pretresel. Sin je bil nato v zapor odpeljan in pravda se je pričela, — toda kmali potem so našli pravega morivca, in sin — brez vsake zadolženosti se je v očetovo hišo nazaj vernil. Koliko veselje je vsled tega nastalo po vsi srednji, kdo bo to popisal?
Kdo pa bo tudi nam povedal, kolikrat je pošteni oče poprej v življenji blag >slov Ijal svojega sina, ki ga je tako lepo, častitljivo odredil? Kdo popise tudi, koliko priserčno zveste molitve se je storilo v gozdnarjevi hiši, a ktero so »prosili tako neomahljivo značajnost, toliko stanovitnost svojim otrokom?
Vref in nnti zrente nt ^t i tre
Zahvale.
St. 1. Kdorkoli je v kaki stiski, dušni ali telesni, naj kliče: Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas Boga! Kdor le hoče. se bo lahko prepričal, da še nikdar se ni slišalo, da bi Marija koga zapustila, kdor se le z detinskim zaupanjem, pa vdan v voljo Božjo, zateče k ključarici vseh nebeških darov. Velikrat — le Bogu je znano, kolikokrat — je Marija že mene uslišala in mi
s svojo mogočno priprošnjo večkrat prečudno pomagala. Tudi te dni me je zopet slišala, ko sem jo v hudem napadu velikih telesnih bolečin prosil, naj mi toliko po-lahčenja sprosi, da bom v nedeljo zamogel službo Božjo obhajati; in kar sem želel, sem dosegel. Zato še ponovim : Kdorkoli je v kaki stiski, dušni ali telesni, naj kliče: Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas!
Duhoven.
St. 2. Češena in hvaljena bodi Naša ljuba Gospa presv. Serca za sproseno zdravje bolne noge.
V. S., duhoven.
Št. 3. Priaerčna zahvala Naši ljubi Goapej presv. Serca za pomoč, ktero sem dosegla po njeni priprošnji.
M. P.
St. 4. Prav priaerčna zahvala za zvesto priprošnjo Naše ljube Gospč presvetega Serca v neki potrebi!
J. U.
Št. 5. Danes zjutraj sem se bil prav nevarno ranil. Curkoma je kri lila iz rane in bal sem se, da mi bo utekla, ker je nisem mogel z nobeno stvarjo ustaviti. V tej sili se spomnim mogočne pomoči Naše ljube Gospe. Z vsem zaupanjem jo prosim, naj mi pomaga, da se kri ustavi do večera, ter ji obljubim njeno pomoč s hvaležn m sercem po ,,Danici" razglasiti. In glej! Ni še preteklo časa poldrugo uro, že se mi je kri popolnoma ustavila in rana je že na pol zdrava. Čast in hvala Naši ljubi Gospej za to pomoč!	Z, duhovnik.
Prošnje.
Priporočeni so v bratovsko molitev: Se mlad, pa vsim strastim vdan mladeneč, da bi se ne pogubil. — Oseba v prav posebno hudih dušnih in telesnih britkostih se priporočuje za prav posebno pomoč. — Za eno posebno dušno milost prosi duhoven le za en zdihl^j: Naša ljuba Gospa presv. Serca, prosi za nas! — Z Gorenjskega mati priporoča svojo bolno hčer za zdravje, ko noben zdravnik ne more kaj; in svojega sina za stanovitnost v dobrem: uslišanje se po „Danici" razglasi, — Neki oče ženo in otroke priporočuje za zvesto spol-novanje dolžnoat svojega stanu. — Na duhu hudo bo-lana deklica se iskreno priporoča udom bratovskim in vsim drugim častilcem Naše ljube Gospe v molitev!
Bratovske zadeve.
Nameni in p r iporocevanja pri sv. masi in sploh v molitvi za mesec listopad.
I.	Glavni namen: Zrnaga sv. Cerkve.
II.	Posebni nameni (daije): 26. listopada. Sv. Konrad. Priporoč.: Ohranjenje sv. vere v deželi. Zanemarjeni otroci. Zanikarni starši.
27.	Sv. Valerijan. Priporoč.: Ceduo obnašanje otrok in sploh mladine pri sv. maši. Pripravniška mladina za učiteljski stan. Hudo dušno in telesno terpljenje več priporočenih.
28.	Sv. Štefan mlajši, pušavnik. Pnporoč.: Znamnja ob potih in ss. podobe ter spoštovanje do njih. Priporočeni v bratovsko molitev, ki še niso uslišani. Zoper hude prepire in pretepe, poboje, zlasti na Slovenskem.
29.	Dva ss. Saturnina mučenca. Priporoč.: Preganjani in psovani zarad vere in čednosti. Spovedniki in pridigarji. Odpadniki in terdovratni grešniki.
30.	Sv. Andrej apost. Začetek 9dnevnice k ne-omadežanemu Spočetju. Priporoč.: Poklic in pomoč. Ka-toličanski vojaki na vojaki in njih dušna pomoč. Popotniki in umirajoči.
1. Grudna. Sv. Eligij. Priporoč.: Rokodelski pod-mojatri, njih govorjenje in obnašanje v pričo rokodelskih
učencev. Vdanost v voljo Božjo v nasprotljejih. Terpeči in stradajoči.
2.	Sv. Bibijana. Priporoč.: Stanovitnost nedolžnih deviških. Dobro obračanje adventnega časa. Zapušeni otroci.
3.	Sv. Frančišk Ksav. Priporoč.: Misijonarji in mladenči, ki se za misijon odmenjajo. Neverniki. Zoper ostudne pregrehe in pohujšanja.
4.	Sv. Barbara. Priporoč.: Zoper grehe v mislih, željah pomoč. Zoper dvome v sv. veri. Ženski samostani.
(Dalje nasl.)
Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili.
VIII. Sv. Cirijak, dijakon in spričevavec.
(Konec.)
Ko je bil cesar Dioklecijan odšel iz Rima v Dalmacijo, je njegov sovladar cesar Maksiminijan dal povelje svetega Cirijaka in njegova tovarša v ječo zapreti, deželnemu poglavarju Karpaziju pa je zapovedal jih soditi. Karpaz.j jih berž pokliče pred svoj sodnji stol, ter jih s priliznjenimi besedami in obljubami pregovarja, naj bi darovali malikom. Ko pa s svojimi zapeljivimi zvijačami nič ne opravi, jim začne z mnozimi strahovitimi mukami pretiti. Pa tudi te zažugane muke svetih Kristusovih spričevavcev celo nič ne pretresejo. Karpazij ukaže več vjetih kristjanov v sodnjo hišo pripeljati, in vpričo njih zareži v Cirijaka, rekoč: Le malo počakaj, ti stara, si^a glava, te bom pomladil in te prignal, da ti-ie mladenči vidijo tvojo slabost in odstopijo od svoje vere." Nato ukaže častitljivo sivo glavo svetega dijakona z raztopljeno smolo polivati. Sveti starček pa se^v strahoviti muki ne premakne, in glasno zavpije: „Cast bodi tebi, o Jezus! ki nas spoznaš vredne, vzeti nas v svoje nebeško kraljestvo."
Ravno tako so tudi drugi pričujoči kristjani hvalili Gospoda in od njega nebeško krono pričakovali. Karpazij ukaže izmed njih Krescencija na tezo razpeti, ga s šibami in železnimi kavel ni razmesarjati in na straneh z bakiami žgati. V teh neznanskih bolečinah Kres cencij izdihne svojo dušo Bogu v roke. Mašnik Janez ga po noči zunaj mestnega zida ob Salarijevi cesti pokoplje.
Štiri dni potem pridejo drugi Kristusovi junaki na versto. Pervi je bil sv. dijakon Cirijak na tezo djan in z voiovskimi žilami bičan, pa ni bil premagan; molil je: „Gospod Jezus Kristus, usmili se me, in bodi mi milosiljiv in usmiljen!" Deželni poglavar sporoči ce sarju: „Kristjani so nepremagljivi; pri vsi svoji moči in mogočnosti jih ne moremo premagati, da bi naše bogove častili; slavna zmaga je tedaj na njih strani, mi pa suio pr<*d vsem svetom osramoteni. Kaj mi je početi? Proairo daljnega povelja."
Cesar dul.': od jeze in uk&Ž3 vse ob glavo djati. Bili so na moriše peljani ss. dijakon Cirijak, Larg in Smaragd z drugimi dvajseterimi kristjani, kier so bili vsi z mečem pokončani 8. vel. serp. leta 303. Mašnik Janez jih je pokopal na pokopališu ob Salarijevi cesti. Pet mescev pozneje jih je papež Marcel dal prenesti na pristavo rimske gospč svete Lucine, ktera je bila svojo hišo z vsem posestvom vred podarila cerkvi. V teh hiši je papež Marcel službo Božjo opravljal in na grobu sv. Cirijaka maševal.
Čudeži, ki so se godili po smerti sv. Cirijaka. Prav pobožen duhoven, po imenu Henrik, je bil s Saksonskega prišel v Rim na groba svetih aposteljnov Petra in Pavla molit, in je tudi šel pred altar svetega
Cirijaka, ter je ves v solzah tega svetnika ponižno in goreče prosil, naj bi se mu njegova glava pokazala, ker je terdno upal, da bode iz nje tekla kri, kakor nekdaj, ko je bila odsekana. Prav nadležno je nune prosil, naj mu jo pokažejo. Nune so se dolgo časa branile, ker so se bale, da bi njegova pobožnost do tega svetnika ne omerznila, ko bi se ne zgodilo, kar tako željno pričakuje. Poslednjič se mu je bila vender le spolnila serČna žela. Odperli so vpričo znamenitih in učenih oseb sre-berno posodo, v kteri je bila sv^tnikova glava. Ko jo je bil imenovani Henrik pogledal, je zdajci jeia kri iz nje teči; in ta posoda, ki je bila okrog glave suha in prazna, je bila kmalo polna čiste kervi.
Na to čudo je bila velika množica ljudi in duhov-šine privrela v cerkev, in je spremljala v procesiji duhovna, ki je nesel^ elavo. O tej priliki se je bilo muogo čudežev zgodilo. Čudovito pa je bilo to, da e imenovani Henrik naglo zginil, ko je jeU kri iz glave teči. Kdo je bil ta Henrik, se ne ve. Nekteri mislijo, da je bil sv. Cirijak sam ; drugi pa menijo, da je bil angelj.
Poduk. Kersanaka ljubezen je postrežijiva. Taka postrežljiva ljubezen je s plamenom gorela v sercu sv. Cirijaka in njegovih tovaršev, ko so pri zidanji veli-kanskega poslopja — Dioklecijanovih topl.c — pomagali keršanakim tlačanom veiike teže vzdigovati in slabotnim memo svojih bremen tudi njih bremena nositi. Bog jim je bil dal toliko moč zavoljo njih postrežljive ljubezni, da so to premogli. - Ljubi kristjan' tudi ti mnogokrat vidiš svojega bližnjega pri težkem delu: po zgledu teh svetnikov skoči mu na pomoč in pomagaj mu po svoji moči, ter ne čakaj, da bi te milo prosil in dobro plačal; sej bo Bog tvoj plačnik, če ne že na tem, gotovo pa na unem svetu, če iz ljubezni do njega bližnjemu pomagaš in postrežeš. Spominjaj se. k«r Jezus KristUB govori: „Resnično, vam povem, kar ste storili kteremu teh mojih naj maniš h bratov, «te meni storili." (Mat. 25, 40) „Kdor koli vam da piti kozarec vode v mojem imenu, ker ste Kristnsovi. resnično, vam povem, ne bo zgubil svojega plačila.'4 (Mark. 4".) < e tedaj ne zgubi svojega plaeiU ti iti, ki pod:i kozarec vode svojemu bbžnjfmu v Kristu-ovem im#»nu: koliko inani ga bo zgub'1 on, ki pri težavnem d^lu svojemu bližnjemu pomaga iz ljubezni do Boga. , Gospod je vrače-vavec, in ti bo tedmerno povernil'*, go ori sv. Duh po mo modrem Sirahu. (35, 13.)
Molitev. Vsegamogočni, večni Bog! ki »i sve temu Cirijaku in njegovem tovaršem dod*|:i usmiljeno serce; daj nam, te ponižno pros mo, po za.služen|i in priprošnji teh junaških spričevavcev del.vuo ljubezen do bližnjega, da mu bomo z veseljem prmbgali njegov križ nositi. Po Gospodu našem itd. Amen.
Listek za raznoterosti.
Miklavžev dan želi tudi Novo mesto napraviti šolskim otrokom s pomočjo dobrotnih darov. Nekaj ima dati čitalnična tombola, glavno reč pa blezo pobiranje gg. katehetov po mestu. Mnoge gospe pa so že obljubile, da bodo obleko izdelovale brez plače.
Srečke za kapelo v Gorici, kteri eg. jih niso oddali, so prošeni nazaj poslati; zakai kdor jih pred 9. grudnom ne pošlje, mu ostanejo na njegov poštev.
„Die Nachahmuog des hI. Herzen Jesa in 4 B., von P. P. Arnovdt S. J. nach Dosenbach ubers." Po teh bukvah namčrja eden naših pisateljev zložiti „Šmar-
niče" in čez kaj časa jih tudi na svitlo dati. Torej želi, na) se to naznani, da se kje dva enega dela ne lotita.
Iz Tersta, 21. listop. Zopet žalostno novico. Danes nam je smert ueela prav izverstnega, pobožnega, delavnega duhovnika Ferdinanda Quajati-ja, duh. pom. pri M. B. pomočnici v Terstu, se v naj boljših letih. R. I. P. — Bog se usmili naše škofije, ako ne, v malo letih bo treba ,,misijonariti<4. — V semenišče smo vendar še dva dobili.
Rim je brez župana, in tolikanj ,,domoljubni mlado italijani" imajo zdaj na zbero: dobiti si tujca ali pa juda za župana! Sedan;i župan Venturi se je namreč odpovedal, ker ga odborniki čislajo za limono, ki se izžuli io odbacne. Zdaj imajo dva kandidata: Finali-a, ne-Kiml]ana, kar se ne nahaja nikjer na Laškem in bi bilo razžaijenje za Rimljane — škandal; — pa San-soui-a, juua, kar bi bilo še hujše: „Primus civis Ro manus" — jud! Kaj bi rekli Genuvezi. Milanci, Napo-litanci..ko bi jim minister dal juda za žup*na?
Kako se med seboj bičajo! v Vratislavi ruaečkarski časuik „\Vabrheit" kliče pruskim liberalcem: „Vi ste ljudstvu uzeli nebesa, logika zahteva, da mu saj pustite zemljo.. . Vi z visoke čete meščanske, kaj imate dati tem milijonom oseb... Zanikarni farizeji ki ate poro-paii ljudstvu tolažbo stare vere, kje je vaša logika? Logika zgodovine bo resnejši kot je vaša; vi ste ljudstvu ugrabili nebesa. Bodi si! (Ali tako?!) Mi pa bomo od vas tirjali zemljo." — Strahotno žuganje. Bogatini, lahkoživci, vsakteri brezverci so ljudi zapeljevali v brez-verstvo in na to brezvero so zidali svojo srečo na zemlji, — krivično bogateli, poželenju stregli: zdaj jim pa še hujši brezverci — rudečkarji — žugajo s plenom, z grabljenjem tega, kar so s pregreho nagrabili.
Iz Jeruzalema, 1. listopada, naznanuje oseben list: Sedaj tukaj vojaki^ noč in dan love tudi stare možč za černo vojsko. — Štiri dni je, kar dežuje. Včlika vročina je terpela do 2S. kimovca.
Poslednje novice. Cernogorci, ki zdaj proti Albaniji na Turško tiše, so z naskokom uzeli mesto Bar (Anti-vari). Bar je obmorsko in^sto ob jadranskem morji, na jugu od Kotora, z zavetnikom, in ima kacih 5000 ka toliških prebivalcev z vikšim škofom. Avstrijski Loyd ima ondi postajo. Terguje mesto zlasti z oljem, soljo, olivami in drugim sadjem. Uzeli so Cernogorci Turkom tudi se drugi zavetnik, ki je nekoliko više od Bar-a, namreč Spico, in zdaj grejo boje že dalje proti Olgunu (Dulcigno), ki je globokeje na jugu od Bar a. Terdnjava sama ob Baru s Turki se še brani, terdnjavica pri Spici pa se je podala. — V Aziji je naj znamenitiši dogodba uzetje terdnjave Kars-a po Rusih 1^. t. m. Kako silovit je mogel biti napad, se vidi iz tega, da so Turki s 300 kanoni, pa s koliko tisoči pušk in druzega orožja branili terdnjavo, ki so jo vender Rusi premagali, dobili vsih 300 kanon v oblast in 10.000 voiakov vjeli, kacih MM) Turkov pa je ranjenih in pobitih. Tudi Ruaov je padlo do poltretji tisuč. 15.000 ruskih vojakov izmed tistih, ki so Kars poprej oblegali, gre že proti hrzerumu, glavnemu mestu Armenije, ki ga Rusi enako hočejo predobiti.
Iskrice Mgnacifanske
za tretji mesec.
16. Kolikor bolj brezupne se reči zdijo, toliko bolj se more v Boga upati; kjer človeške pomoči manjka, tu je Božja pomoč uaj bližej. (S. Ignat. vitae 1. IV. n. 2.)
Kjer je akrinja in omara natlačena z zakladi, kjer so shrambe za pridelke premajhne: tamkaj ni upanja. Kjer je vsega v obilnosti, več kakor želje sežejo, tamkaj se ne zaupa na Boga, temuč na stvar.
Gorje mu, kdor se opira na meseno roko! Kdo se bo zanašal na šibki terst, ker zamore staviti svoje upanje na nepremakljiv, steber? Ime in moč zgubi upanje, ako se zanašamo na reči, ki jih vidimo.
Bog se veseli, kadar smo vznemirjani od nevarnost, in on terpi, da smo zapušeni od človeške pomoči; zakaj naše upanje ga razveseljuje in dopadljivo mu je, ako vemo, da vsa naša reč stoji v njegovi pomoči.
Ako si zgubil premoženje, ako si prišel ob prijatle in dobrotnike; potem imej imenitno zaupanje. En varh in dobrotnik ti je zadosti, brez kterega vsi drugi nič ne premorejo.
MMuhovske spremembe*
• V Lavantinski Škofiji: Č. g. Jože Sorglechner je postal provizor pri Materi Božji v Puščavi. Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Lovrenc Obran v Artiče in Fr. Pignar k Sv. Emi. C. g. Fr. Žajdela gre v začasni pokoj. C. g. Jože Vraz je resigniral na faro Matere Božje v Puščavi. C. g. Andrej Kraner je postal provizor na Ptuji. — Umeri je č. br. Martin Oblak 9. t. m. v kapucinskem samostanu v Celju, in vis. čast. g. dr. Janez Vošnjak, prošt, mestni nadžupnik in dekan na Ptuji — po kratki bolezni — za pljučnico, 58 let star 17. t. m. R. I. P. — Ptujska mestna fara je do 1. jan. 1878 razpisana.
Dobrotni darovi.
Za Kompoljske pogorelce v Dobrepoljski fari: O. Dolenec po g. K. Klunu 5 gl.
Za sv. Očeta: Iz Mošenj po č. gosp. Novaku 8 gl. 60 kr. Darovavci prosijo sv. blagoslova. — G. Fr. J. 2 gld. — Ž—ska ljudska šola daruje po vpeljani navadi tudi letos o pričetku novega šolskega leta stiska-nemu sv. Očetu mali dar 2 gl. v namen, da bi na zdih-ljej Njih Svetosti mladina in njena učenika zadobili darove sv. Duha in Božjo pomoč za dušo in telo. — V namen, da bi vsa rajna L. rodbina vživala večni mir in pokoj, 1 gld. — V spomin rajne Marije Rant in za njen dušni mir, 2 gl.
Za afrikanski misijon: Iz Križev pri Teržiču po gosp. fajm. 2 gl. 50 kr. — Zlatopolje 7 gl. 40 kr. — Češ-njica 1 gl. 20 kr.
Za amerikanske misijone: Po g. Rozmanu 1 gl.
Za misijon v Bosni: G. Fr. J. 1 gl.
Za Božji grob v Jeruzalemu: G. Fr. J. 1 gl.
Za sv. Detinstvo: G. Fr. J. 1 gl. — Po g. J. Dolencu 1 gl. 50 kr. — M. T. 1 gl.
Za dragovoljen dober namen: Neimenovan 2 gl.
Pogovori z gg• dopisovalci.
G. Fr. R. v G.: Hvaležno prejeli, in bo dobro teknilo.
— J. D.....c: Treba bi bilo ustmenega dogovora, da se
kaj tacega naznani; brez vednosti osebe in imena ne gre. — G. V. S. v D.: Izročili smo onemu, da gre dosedanjo pot; je bolj prav. Zadevno kmalo pošljemo. —
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiakarji in založniki: Jožef Blazuikovi dediči v Ljubljani.