Leto 1ХУ ***« p""*»» ^ gotovini_V LJubljani, v frtrtt, dne 25. februarja 1937_Stev. 46 a Cena 1.50 Din USCOVENECm Kopitarjevi uL6/DI Ш ^^^^ ^ИИШИИв ^ ^ ^^HBS*^ Uprava: Kopitar- jeva ulica štev. o. Telefoni aredništra i. .prave. 29-«, 29-93. 29-94, 29-95, 29-9« — izhaja vsak dan «Jutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Razmerje Francija-Nemčija Splošen sporazum . . • „kadar miroljubnih izjav ne bo prevpil žvenkei orožja" Eksperiment francoske ljudske Ironie Zadnji čas se je mnogo govorilo, da je treba pričakovati temeljitih izprememb v francoski notranji politiki. To je utemeljeno v gospodarskem položaju Francije, ki je po udej-etvovanju socialno - političnih zakonov vlade ljudske fronte neugoden in ne kaže še tako hitro na kakšno izboljšanje. Zvišanje delavskih mezd in plač je povzročilo tekmo med cenami poljedelskih in industrijskih proizvodov, ki se seveda ne more ozdraviti s tem, da bi se mezde oviševale_ dalje, ker bi potem prodajne cene, i so odvisne od producijskih stroškov, Ie še bolj rastle in bi nastal circulus vitiosus, iz katerega bi sedanja vlada na noben način ne mogla. Ker kapital politiki ljudske fronte ne zaupa in slika položaj tako, da je francoski vlagajelj oziroma varčevalec prepričan, da mora priti do devalvacije, in ker kapital stori vse, da bi socialistično gospodarsko politiko z izdatnimi sredstvi, ki so mu na razpolago, zadrževal, je tudi položaj državnih financ, ki itak zaradi ogromnih izdatkov izkazujejo izredno velik primanjkljaj, zelo neugoden in vladi pač ne preostane ničesar drugega, kakor da čaka na tisto obnovo blagostanja, v katero ne upa samo g. Blum, ampak vsi državniki Evrope. Opozicija, ki je zelo bojevita na polju publicistike, samo po eeibi pa strankarsko slabo organizirana in crç>rta samo na posamezne osebe, kakor so Flandin, Coillaux ali Pietri, ki pripadajo takozvani sredini, polaga svoje upanje na katastrofalni razvoj sedainje gospodarske krize pa na senat, v katerem je razpoloženje napram ljudski fronti od samega začetka bilo skeptično. Ugodno za opozicijo je, da je Blum sam nastopil umik in napovedal takozvani oddih v svoji politiki socialnih reform, ker je sam uvidel, da mu spričo sedanjega položaja, v katerem naglega dviganja cen ni mogoče ustaviti po normalnem potu, ne preostaja ničesar drugega, kakor da čaka na samoposebno izboljšanje gospodarskega položaja. Če bi mu a gospodarstvo samo po svojih notranjih za-omh razvoja ne prišlo na pomoč, bi se pač moral lotiti prisilnih sredstev, da nastopi tista točka,_ od katere bi mogel zopet začeti oziroma nadaljevati svojo politiko radikalnih socialnih reform, ki jih je Francija čisto gotovo potrebna, čeprav jc več kot dvomljivo, ali jih je mogoče mirno Ln vsestransko koristno uresničiti s pomočjo ljudske fronte, v kateri igra glavno vlogo najradikalnejše krilo, ki tvori prehod k pravemu in polnemu boljševizmu. Opozicija »e bila prepričana — in iz tega so tudi nastale govorice o čedalje bolj perešči krizi vlade — da se pred vlado g. Bluma odpirajo samo tri poti: ali odstop, ki bi mogel biti ugoden predpogoj za nastop, če ne kakšne desničarske, pa vsaj sredinske vlade ali kakšne takozvane nacionalne koalicije, iz katere bi levica ali pa vsaj njeno radikalno krilo bilo izključeno; ali preosnova vlade, v katero naj bi Blum sam ritegnil k ljudski fronti, ki je itak že danes oalicija med socialistično večino in meščansko radikalno stranko g. Heriota, tnkozvano republikansko večino zbornice; ali pa bi — tretja možnost— Blum moral začeti izvajati totalitarni program socializma, kar bi seveda izzvalo najhujši odpor vseh, ki kaj imajo, kamor spada tudi velika večina francoskega ljudstva, ле izvzemši tistih, ki so glasovali za ljudsko fronto. Preteklo nedeljo je Blum sam zavzel k temu vsemu stališče na banketu v Saint Nazairu in v govoru v Nantesu. ki je banketu sledil. Min. predsednik je prišel v spremstvu voditelja socialističnih strokovnih organizacij Jon-hauxa. s čemer je hotel naglasiti, da so strokovne organizacije in ljudska fronta solidarno in da ni upati, da bi se on od svojih prijateljev ločil. Blum torej na noben način ne misli na kapitulacijo pred opozicijo in bo z ljudsko fronto »stal ali padel«. V tem smislu je bil sestavljen tudi njegov govor, vendar pa je bil toliko previden, da se ni čisto istovetil s pre:l-idočimi izvajanji g. Jouhauxa, ki je napovedal »socialistični pohod, ako bi kapital še dalje prizadevanja vlade za temeljitimi socialnimi reformami sabotiral«. Kaj takega se mora Blum pač ogibati, da bi katastrofa ne nastopila še prej nego itak bo, kakor pričakujejo nasprotniki politike ljudske fronte. Blum je polagal največjo važnost na to, da svoj tako zvani oddili v prizadevanju za še temeliitejšimi socialnimi reformami opraviči s tem, da ga je predstavil kot časovni presledek v katerem bo po njegovem prepričanju prišlo samo po sebi do ravnotežja, ki ga moti tekma mea višino mezd in višino cen. Če bi se izkazalo, da bi se nastop tega ravnotežja preprečeval po zli volji in odporu kapitala, pa je Blum napovedal prisilna sredstva, to so bodisi kazenske sankcije zoper trçovstvo ali pa carinska politika, ki bo lahko prisilila industrijsko produkcijo do premisleka. Pred nadaljnim zvišanjem delavskih cen [>a je Blum svaril, ker bi to le povečalo krizo in ustvarilo tisti circulus vitiosus, ki ga »moji nasprotniki« — tako je dejal Blum — »žele, da bi vlado ljudske fronte spravili v brezizhoden položaj«. V svojih domnevali, da se bo temu mogoče izogniti bodisi po spontanskem dvigu gospodarskega položaja, bodisi po kazenskih sredstvih ali carinski politiki, je bil predsednik vlade zelo optimističen in konkretno ni mogel navesti nobenega momenta in nobene pozitivne poti, po Kateri naj bi sedanji krizi sledilo izboljšanje, ki bi moralo biti skoro pravi čudež, zlasti če pomislimo, da bo nova angleška politika ogromnih oboroževanj tudi I' ranciji naložila še večje žrtve za vojno pripravljenost, nego jih mora državni proračun itak že nositi. Posebno francoskega varčevalca Blum nikakor ni pomiril z upanjem, da se bo mogoče ogniti razvrenotenju franka, zoper katero se ščitijo Francozi z nakupom zlata, deviz ter inozemskih vrednot in z odpiranjem inozemskih kontov, ampak se je zadovoljil z izjavo, da pred kapitalom ne bo kapituliral in da je trdno prepričan v povratek prosperitete. Ostane torej pri upanju, da se bo konsumna možnost po sedanji krizi vendarle dvignila, da se bo tekma med mezdami in cenami eama ustavila in da se bo tndi produkcija dvignila, pri čemer vidi pred- Zunanji minister Delboe. Paris, 23. februarja. AA. (Havas) Zunanji minister Yvon Delbos je v odgovoru na predložene interpelacije izjavil v senatu med drugim tudi tole: Pridružujem se obžalovanju senatorja Arn-brusterja glede francoskega poslaništva v Rimu. Italijanska vlada je dala svoj pristanek na imenovanje Saint Quentina že meseca septembra, zahtevala je le, da imajo biti akredicijska pisma naslovljena na »kralja Italije in cesarja Abesinije«. Ker Italija ameriškim Združenim državam ni postavila iste zahteve, Francija ni mogla dovoliti takšnega razlikovanja. Francoska vlada je mislila, da je takšen način izsiljevanja priznanja aneksije Abesinije nenavaden in zato ni mogla pristati na to zahtevo, neglede na to, da bi se Francija tako pregrešila zoper svoje dolžnosti proti Zvezi narodov. Vlada želi, da se vendar že konča ta nenormalni položaj. Glede »gosposkega« dogovora med Italijo in Anglijo pa Francija vsekakor želi preprečiti vsako nadvlado v Sredozemskem morju in si zato prizadeva, da se doseže splošen dogovor. To pa ni bilo možno baš zaradi državljanske vojne na Španskem, ker je bilo treba najprej preprečiti, da se ta vojna ne razširi čez španske meje. Pogajanja o Sredozemskem morju bi zahtevala dolge razgovore z vlado v Valenciji. V takšnem ozračju sploh ni bilo možno reševati tako pomembnih problemov, kakor je problem splošnega spurazuma o Sredozemlju. V tem primeru bi bilo kaj lahko prišlo do splošne vojne. Prav zaradi tega je francoska vlada zelo ugodno sprejela željo Londona in Rima, da se uredo vsaj nekatere težkoče; in to so je tudi doseglo. Absurdno bi bilo misliti, da se je z angleško-italijanskiin dogovorom uredilo vprašanje Sredozemlja, saj se to vprašanje nikakor ne more urediti brez Francije, ki ima na Sredozemskem morju tako neposredno in tako velike interese. S strani naših prijateljev in z njihovo podporo lahko gledamo s polnim zaupanjem v bodočnost. Nikdar poprej nismo i Anglijo tako tesno sodelovali. To ie najboljša pomoč miru v Evropi. Skupnost idealov, ki nas vežejo i Ameriko, in osebnost predsednika USA so bitno jamstvo za mir. Pogodba med Francijo in Sovjetsko Rusijo je ohranila svojo pomembnost, prav tako pa tudi naši sporazumi i Malo zvezo. Naša zveza s Poljsko je prav tako močna kot poprej. Ob koncu pa smo zbrali v Ženevi okoli sebe vse narode. ki imajo iste lipe in ideale. Zdi se tudi, da se bo lahko izvedel splošni sporazum z Nemčijo, posebno zaradi koristnega dela bivših bojevnikov, in to delo bo posebno lahko tedaj, ko razne miroljubne izjavo ne bo prevpilo žvenketanje orožja. Lahko ie računamo na čas, ko tako besede ne bodo več rabile pogojev, ki so r zvezi t orožjem. Nato sta senatorja Henry Berenger in Bienvenu Martin predlagala zaujmico vladi, ki je bila sprejeta z 213 proti enemu glasu. Pariz, 24. febr. e. Danes popoldne se je sestal zunanjepolitični odl>or francoskega parlamenta. Predsednik odbora Mistler je podal obširno poročilo o položaju v Avstriji. V debato je poseglo zelo mnogo članov odbora, ki so obravnavali vsa vprašanja podonavskega problema. Poslanci so obširno razpravljali o metodah francoske politike v Podo-navju. Ob koncu je bil sprejet sklep, da se ho na prihodnji seji govorilo o Češkoslovaški. Predsednik odbora Mistler mora pripraviti ves materijal za to sejo. V V Španiji Odbili napadi rdečih Salamanca, 24. febr. Havas: Uradno poročilo o poročilu na bojiščih pravi: Na fronti pete divizije je sovražnik skušal prodreti, pa je bil odbit. Na asturski fronti se nadaljujejo hude borbe. Napadi sovražnika na Ovideo so zelo krvavi. Cenijo, da je sovražnik imel nad 4000 mrtvih. Stavilo žrlev prej našimi položaji pred Madridom znaša danes zjutraj 2250. Pri tem ne računamo števila mrtvih na jugovzhodu Madrida. Na raznih odsekih znaša število mrtvih nasprotnikov: pri Escampleri 800 mrtvih, pri Gueri 300, pri Rivelliesu 400, pri Oligi 300, pri Jarangi 130, pri San Rochu 200, pri Tre-sparam 150. Na odseku pri Escamplari sta dve nasprotni brigadi prodirali z desetimi tanki. Napad je bil odbit in vsi tanki so ostali v naših rokah. Dva bataljona sta prekoračila reko severno od Trubije, toda naše čete so jih pognale nazaj čez reko in je pri tem mnogo nasprotnikov utonilo. Ostanek, ki ni mogel čez reko, je obležal pod našim topniškim ognjem in pod streli iz strojnic. Samo na enem kotu tega odseka so nacionalisti pokopali 375 trupel nasprotnikov. Na madridski fronti je poskušal sovražnik napasti pri vseučiliskera predmestju in pri Casa del Campo. Bil je odbit in na bojišču je pustil 80 mrtvih. Tudi na odseku pri Jarami je sovražnik pustil mnogo mrtvih in je bil odbit. Avilla, 24. febr. c. Nacionalistični štab poroča, da so marksisti pred Ovideom dosedaj izgubili 5000 mož. Samo danes so v nekem odmoru nacionalisti pokopali 2500 rudarjev, ki so padli pred njihovimi vrstami. Na madridski fronti so nacionalisti zasedli položaje ob cesti Madrid—Peralez. Vsi ti položaji so ogromne strateške važnosti. Tako imajo sedaj poleg odseka na cesti Madrid—Valencija nacionalisti še eno drugo cesto, ki veže Madrid z ozadjem v svojih rokah. Na aragonski fronti so nacionalisti zbrali sedaj armado 10.0C0 mož in prodirajo brez ovir. Danes so zavzeli dve vasi, ki so jih bili rdeči hudo utrdili. Novi boji v Abesiniji Rim, 24. februarja, b. Naknadno se poroča, da so italijanski častniki in vojaki ob priliki atentata Grazianija otvorili ogenj v množico, ki je sodelovala v svečanosti. Na trgu je obležalo 100 mrtvih Abesincev, 300 pa se jih je v hudih bolečinah zvijalo po tleh. Očividci trdijo, da so atentatorji vrgli 10 ročnih bomb. V Addis Abebo je odpotoval z letalom dr. Arugoni, eden izmed najznamenitejših specialistov za živčne bolezni. Trdi se namreč, da so maršalu Grazinniju po izvršenem atentatu živci popolnoma odpovedali. Danes je prispelo uradno poročilo iz Addis Abebe, da se na jugu in jugozapadu Abesinije vodijo veliko vojne operucije z abesinskimi uporniki. Džibuti, 24. februarja, b. Kljub ostri cenzuri poročajo, da je stanje v okolici Addis Abobc naravnost nevzdržno. Zadnja streljanja v mash so povzročila pri abesinskem ljudstvu takšno ogorčenje, da ne sme noben Italijan sam na ulico, ker bi ga sicer ljudstvo takoj napadlo. Čuje se, da so od 20C0 aretirancev doslej izpustile italijanske oblasti samo 200 osob. Knez Windsor se nastani na Koroškem Dunaj, 24. febr c. Vojvoda Windsorski je kupil grad grofa Miinstra pri Beljaku na Koroškem v Kanalski dolini blizu Podkloštra. Zagrebška vremenska napoved: poslabšanje vremena. Dunajska vremenska napoved: menjajoča oblačnost, ponoči uiraz, v j>iaiiiiiah velika nevarnost plazov. Schuschniggov: Ne! Kmetje so z bikovkami namlalili hitlerjevce Neuraih se vrača praznih rok Dunaj, 24. febr. Navzlic optimističnim uradnim razlagam o pogajanjih med Avstrijo in Nemčijo in kljub optimističnim izjavam, ki sta jih dala zunanji minister von Neurath in dr. Schmidt predstavnikom nemškega dopisnega urada, je uspeh razgovorov med obema nemškima državama povsem negativen. Ustanovil se je samo nekak kulturni odbor, katerega praktična vrednost ne pomeni ničesar. Avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg ni dal nobene izjave. Le nemški poslanik von Papen je skušal potom neke prikrite dunajske hitlerjevske poročevalne agencije spraviti v dunajski tisk neko svojo izjavo, kar pa se mu ni posrečilo, ker jo ni hotel sprejeti noben list. Pri odhodu von Ncuratha sta policija in milica izvedli obširne varnostne ukrepe v popolni bojni opremi, poleg tega pa so organizacije domovinske fronte zasedle vso pot do postaje, ter preprečile nove narodno-socijalistične demonstracije. Kjerkoli so se nacionalisti pojavili in pričeli kričati, so jih pristaši domovinsko Ironte, zlasti pa kmetje, ki so prispeli iz raznih krajev Avstrijo na Dunaj, pošteno namlatili z bikovkami Do takšnega spopada je prišlo pri in po odhodu von Neuratha, posebno v okolici Westbahnhofa. Odmevi: V Parizu: Proti Habsburianom Pariz, 24. febr. c. Pariški listi pišejo obširno o uspehih bivanja von Neuratha na Dunaju. Najbolj zanimiva je sprememba stališča, ki ee je izvršila pri katoliških dnevnikih v Franciji, to je pri raznih izdajah dnevnika »La Croix«, ki je vodilno glaeilo francoskih katoličanov. Ta list je danes prvič napisal, da jo nemogoče, da bo Avstrija mogla privesti nazaj na prestol II a b s b u r ž a n e. Temu se no bi uprla samo Nemčija, ampak posebno še malo srednjeevropske države, ki so vse soglasno proti vrnitvi bivše dinastijo. Ta članek je vzbudil povsod veliko zanimanje. Jasno je, da bi tako stališče v Franciji samo še pospešilo ne samo dobre odnošaje med Francijo in njenimi zavezniki v Srednji Evropi, ker so ti ndno-šaji itak že dobri, ampak bi se lahko zholjšali nd-nošaji posebno med Nemčijo in Francijo. Ali se za tem mogoče skriva uganka, da bi bila Francija v tem oziru bolj naklonjena nemški tezi kot pa Italija, ki najbrž podpira stališče tistih, ki pravijo, da bo končno rešila Avstrijo pred Nemčijo samo obnova Habsburžanov. »L'Oeuvre« trdi, da je von Neurath predlagal dr. Scbuschniggu sledeč: 1. Avstrija naj pristopi k japonsko-nemski pogodbi proti Kominterni. 2. Narodno-socialističnemn gibanju v Avstriji se. mora dati popolnoma svobodno roke. 3. Dr. Schuschnigg naj se popolnoma odreče monarhiji in povratku Habsburžanov v Avstrijo. 4. Med Avstrijo in Nemčijo naj se sklene daljnosežen kulturni sporazum. Dr. Schuschnigg je vse po vrsti odklonil, pristal je le na to, da se osnuje kulturni odbor, ki bo proučeval kulturna vprašanja med Avstrijo in Nemčijo. Seveda pa je do uresničitve tega sporazuma z oziroin na vse okolnosti še zelo dolga pot. Pertinax poroča v »Echo de Pariš«, da sta se dr. Schuschnigg in von Neurath pogovarjala o obnovi H a b s b u rž a n o v in da je dr. Schuschnigg trdovratno ostal pri svojem dosedanjem stališču, da to vprašanje ne briga nikogar, ker spada v notranje-politično življenje. V Londonu: Brez uspehov London, 24. februarja. Londonski tisk živahno komentira dunajske razgovore ter poudarja, da ie nemški zun. minister predlagal sklenitev obrambnega pakta med Nemčijo. Avstrijo. Italijo in Madžarsko. Niti en list pa v to resno ne verjame, ker bi bila sklenitev takšnega pakta za vse sodelujoče, morda z izjemo Nemčije, usodepolna. Konservativna »Morningpost« poudarja, da je vendar želja Avstrije, da vzdrži ravnovesje sil med Italijo in Nemčijo. Glasilo zunanjega ministrstva »Daily Telegraph« trdi, da je vest sicer alarmantna in neverjetna in bi ta pobuda lahko kvečjemu prišla iz Rima. Vsi angleški listi so mnenja, da ob sedanjih razmerah Dunaj ne more iti na roko Nemčiji, niti njenim pristašem v državi. »Times« pišejo, da bo pogajanja zelo slabo vplivala na odnose med Nemčijo in Avstrijo. V Berlinu: Kraihobesedni Berlin, 24. februarja. Nemški listi v glavnem razlagajo obisk zunanjega ministra von Neuratha na Dunaju ugodno. Poudarjajo, da sta von Neurath in Schuschngg v razgovorih, ki so skupaj trajali skoraj 10 ur. imela priliko proučiti vse probleme, ki zanimajo Nemčijo in Avstrijo. Za razvoj bodočih odnosov med obema državama so bili ti razgovori velikega pomena. sednik vlade v svojem sedanjem slovečem oddihu nekako čudežno sredstvo, ki bo vplivalo na zopetni dvig gospodarstva. Da gosp. Blum ne bo našel kaj prida ljudi, ki bi v to verjeli, o tem smo spričo realizma francoskega človeka lahko prepričani. V glavnem je bil njegov govor satno taktičnega značaja in je obstojal v triku, kako prepričati navdušene pristaše ljudske fronte, da je mogoče žrtvovati del socialno-reformnega programa v veri, do ga bo mogoče čez čas nadaljevati, do tako zvane popolne zmage socializma. Kar je skeptičnih ljudi, in ti se nahajajo, kakor vemo, v Blumovi vladi sami, katero še vedno podpirajo, dasi z veliko manjšo vnemo nego prve dni, bodo seveda po Blumovem govoru ostali istega mnenja in istegu prepričanja, da predsednik vlade ni pokazal nobenega pota iz sedanje krize. Blum s svojim popolnim molčanjem o važnem vprašanju ali misli po preteku oddiha svojo gospodarsko politiko nadaljevati v tisti smeri, ki jo ie Jounaux napovedal kot »socialistični pohod«, ki vodi, kakor vemo, v komunizem seveda tudi ni pomiril neimovitih slojev, ne srednjega stanu, ki sicer socialne reforme odločno želi in odobruva, o eksperimentu v komunističnem pravcu. ki je tudi gospodu Jouhauxu končni ideal, pa noče ničesar vedeti. Opozicija sama [>o sebi Blumove vlade ne bo vrgla, Blum sam pa se tudi ne bo rešil s samimi govori. Notranjepolitična nevarnost za to vlado bo nastopila šele, ko bo njen začasni program doživel popolen polom in ko bodo socialistični elementi začeli pritiskali na še radikalnejši kolektivistični kurz Po tem bo dosežena etapa, pri kateri meščanski radikali ne bodo več mogli maširati z Blumom in bo vsa Francija postavljena pred usodno vprašanje, ali je gospodarska rešitev mogoča po noti radi-knlizma ljudske fronte, ali pa bo treba izbrati drug kurz Socialist gosp Blum je sicer tudi topot apeliral na francoski patriotizem, rekoč, da je prepričan, da bo sodeloval z ljudsko fronto, da se francosko gospodarstvo okrepi in dvidne. toda vprašanje ostane, kako dolgo bo veliki francoski patriotizem mogel prenašati težki eksperiment, ki ga hoče marksizem na vsak način poizkusiti na njegovih ramenih." Skrbi rimskega imperija Nazadovanje rojstev - Odkod denar za oboroževanje Rim, 24. febr. Listi napovedujejo zasedanje velikega fašističnega sveta, ki se bo začelo 1. marca v palači Venezia. Na dnevnem redu je kot prva točka debata o luuanji politiki oziroma o mednarodnem položaju, o katerem l>o poročal zunanji minister Ciano. Poročal bo tudi o odno-šajih z državami Male zveze. 0 smeri pa, v kateri se bo gibal ta referat, se ne more izvedeti ničesar. Pač pa se poroča o vprašanju ljudskega prirastka, ki se bo na tem zasedanju obširno ln temeljito obravnaval. Potem, ko se je tudi v Italiji ugotovilo padanje rojstev, je treba sedaj pristopiti k zdravljenju tega pojava. Razun naprav, ki imajo za namen zaščito mater in otrok, je treba misliti tudi na druge zakonske odredbe. Leta 1928. so se uzakonile občutne davčne olajšave za družine, ki imajo veliko otrok, in sicer so tega deležne družine državnih in vojaških uradnikov, vpokojencev in avtonomnih uslužbencev, ki imajo najmanj 7 otrok, ter ostalih državljanov, ki imajo najmanj 10 otrok, ali ki so imeli najmanj 12 umrlih ln še živih otrok, od katerih je najmanj 6 na njihovi reji. Leta 1928. je tudi izšel zakon, ki daje prefektom velika polnomočja, da preprečijo čezmerni odtok prebivalstva iz dežele v mesta. Novoporočenci dobivajo za poročno potovanje najnižji železniški tarif. Nagrade so se določile tudi za novorojenčke. Posebne blagajne dajo delavcem pod|)ore za novorojenčke. Uvedel se je davek na samce, ki se vedno bolj zvišuje, tako da znaša danes 50% več nego leta 1926. ko je bil uveden. Na zasedanju se bo razmotrivalo, ali to imete te odredbo zaieljeni uspoh in kaj bo treba storiti, da ee doseie tak prirastek prebivalstva, kakršnega potrebuje sodobna Italija kot imperialna sila. Iz tega se lahko sklepa, da vse te odredbe niso dale zaieljenega rezultata oziroma da rezultat ni v sorazmerju i velikimi prizadevanji vlade v tem oziru. Kakšne nove mere pa misli podvzeti veliki svet, še ni znano. Se bolj važno z ozirom na sedanji mednarodni položaj pa bo posvetovanje o vojaški sili Vremenska poročila Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana — Tujsko-prometne zveze v Mariboru — Jugu slov. zimsko-šporine zveze - Slov. planin, druitva in Meteorološkega instituta ljubljanske univerze — po stanju z dne U. februarja 1937 — ob 7 zjutraj Rateče: —10», jasno, mirao, 60 cm snega, «rei. Planica: —8», jasno, mirno, 80 cm snega, srei, • is (II metrska skakalnica in drsalifcie uporabno. Kranjska i/ora: jasno, mirno, 40 cm snega, »rei, sankališče uporabno. Kršii?. Krnica: ISO em snega, prSlè. Pokljuka: — l(K>. jasno, 1118 cm snega, prSiS, mala in srednja skakalnica uporabljivi Dom na Komni: —7», jasno, 220 cm snega, pršiS. Pesek: —4», !)4 cm snega, prSiS. Senjorjev dum: —I», lilo cin snega, priii. Peca: —7°, јакпо, mirno. 130 cm snega, prS16. Rimski vrelec: —7 cm snega Polževo: —'-'o, barometer se dviga, jasno, mirno, B cm snega, pršiA. Italije v zvezi a poročilom finančnega ministra o gos|K>darskem oziroma finančnem stanju države, fjaliko je predvideti izredno veliko pomnožitov italijanske vojaške sile, predvsem na morju ln r zraku. Mussolini je imel v tem oziru že važne posvete z generali in admirali, ki so sestavili načrt za zvišanje kopne armade in pomorskih sil kakor tudi letalskega brodovja; obenem pa se bodo nadaljevala in izpolnjevala utrdbena dela tako na kopnih mejah, kakor na raznih postojankah v Sredozemskem morju tako da »Gentlemen'« agreemente z Anglijo ni prinesel kot rezultat kakšnega zaželjenega zmanjšanja oboroževanja in utrjevanja, kar je gotovo posledica nezaupanja, ki je nastale v italijanskih krogih zaradi najnovejše angleške politike, ki Italiji ni več tako prijazna kakor še pred kratkem. Sicer pa bi bila Italija primorana povečati svoje oboroževanje, četudi bi njeno razmerje do Anglije ostalo tako prijazno kakor je bilo ali pa se celo šo izboljšalo, to pa zaradi toga, ker ogromne vsote, ki jih je Anglija sedaj izglasovala za povečanje svoje mornarice, kopne armade, pomorskih ntrdb. zlasti na Malti, ter zračnega brodovja in letalskih opirališl, avtomatično silijo tudi Italijo do še večjih stroškov za svojo vojno silo. Kronanje Jurija VI. London, 24. febr. b. Na veliki pomorski paTadi, ki se bo izvršila ob priliki kronanja angleškega očara s spojim elastičnim kova kom in sigurnim nastopom. 2,oesti pomočniki pri tem soma P 4 PALMA GUMI-PODPETNIKI JUGOSL. IZDELEK. Dobe и pri viakem cevljankom mejsliul kralja Jurija VI., bo sodelovalo M pomorskih držav z vojnimi ladjami večje tonaže. Vsega skupaj bo sodelovalo v paradi okrog 300 vojnih ladij in sicer 34 inozemskih, vse ostale pa bodo angleške. Tukajšnje abesineko poslaništvo je sprejelo poziv kralja Jurija VI., da pošlje svojega predstavnika na kronsko svečanost. Poslaništvo je odgovorilo britanski vladi, da sam neguâ ne bo sodeloval na svečanosti, imenoval pa bo svojega zastopnika. Iz krogov, ki so blizu Ilaile Selasija, ee čuje, da bo abesinakaga cesarja zastopal ras Desta. Seja narodne skupščine Prekoršek razlaga „politično katoliško federacijo v Podonavju" Belgrad, 24. februarja, m. Na današnji dopoldanski seji narodne skupščine je bilo pred prihodom na dnevni red prečitano pismo notranjega ministra predsedniku narodne skupščine Ciriču v zvezi z vprašanjem, ki ga je postavil ing. Kabalin v pogledu legitimiranja obiskovalcev dr. Baričevi-ča. Notranji minister dr. Korošec odločno zavrača trditve Kabalina in pravi, da je pripravljen odre- diti organe uprave mesta Belgrada za takojšnjo ugotovitev identitete osebe, radi katere ee je poslanec pritožil. Prešli so nato na dnevni red. Govorili so Ivan Prekoršek, Nikola Zuber (" .. Mu- stafa Mulalič (JNS), minister Djordievič, Vojislav Gačinovič (neodvisni klub), Marko Ružičič (JRZ), Radivoj Jovičič (neodvisni klub), Albin Koman (JNS). Poslanec Prekoršek je smatral za potrebno, da je uvodoma napadel katoliški tisk v Sloveniji, češ, da 6meši sedanje poslance. Pri tem j« vlačil na dan že obrabljeno in malo uspešno strašilo o »rimskem klerikalizmu«, o neki »politični katoliški federaciji v Podonavju«, čemur ee mora smejati že navaden politični abecedar. Seveda je Položaj nemškega proiestantizma Hitler je odredil nove sinodalne volitve v nemški protestantovski cerkvi. Ta odredba predstavlja nepričakovan privilegij in ima gotovo namen pomiriti razburjenje, ki vlada med vernimi protestanti zaradi sedanjega stanja. Kljub tej verjetno dobri misli, ki je narekovala odlok, pa ga je večina protestantovskih cerkvenih krogov sprejela z velikim nezaupanjem. Rekli smo, da so nove volitve v najvišji upravni organ protestantske cerkve nepričakovan privilegij. Ne samo verski položaj katoličanov, tudi cerkvene razmere med protestanti so se v zadnjih letih z oziroin na odnos do države zelo zaostrile. Kakor znano, se je od julija 1933 pa do oktobra 1935 Hitlerjeva vlada zelo prizadevala, da bi s silo včlenila protestansko cerkev totalitarni državi. »Nemški kristjani«, ki krščanstvu razlagajo v »germanskem« smislu in vidijo v Kristusu le nekakega idealiziranega predhodnika Adolfa Hitlerja, so v tedanjih razmerah oprti na pomoč države silno veliko pridobili in pri volitvah l. 1933 izvolili kot vrhovnega šefa protestan-ske cerkve Ludvika Miillerja. Ta vrhovni »škof« nemškega protestantizma je smatral, da je njegova naloga, da zlepa ali zgrda ustvari enotnost med protestanti v tistem smislu, kakor je želela narodna socialistična stranka. Toda pastorji in njihovi verniki so organizirali po državi proti novemu cerkvenemu šefu hud odpor. Nemška protestantska cerkev, ogrožena v svojih materijelnih dohodkih, ki prihajajo iz državnih rok in ogrožena celo v svojem nauku, je v tej borbi pokazala začuda veliko energije. — Hitler je sčasoma uvidel, da se utegne zadeva končati čisto drugače, kakor pa z zaželjenim verskim edinstvom. Zato je v oktobru 1935 priporočil politiko spravljivosti. Pomirjenje naj bi izvedla država s svojo avtoriteto in je bil za to nalogo izbran prosvetni minister dr. Kerrl. Vloga »škofa« Miillerja je s tem bila na precej žalosten način končana, dasi mu je Hitler kot svojemu osebnemu prijatelju še naprej ohranil simpatije. Minister Kerrl je sestavil »komisijo državne cerkve«, ki naj bi svoje delo dokončala do septembra 1937. leta Komisija je imela nalog, da pripravi prostovoljno združenje vseh protestantovskih cerkva v Nemčiji. Za njenega predsednika je bil postavljen starejši protestantski teolog Zôll-ner. Ta komisija pa že spočetka ni mogla dobiti priznanja oficijelne protestantovske cerkve, radi česar jo je Kerrl 7. decembra 1935 proglasil kot »ilegalno cerkev«. Toda ne oblasti, ne protestantski verniki niso dekreta prosvetnega ministra vzeli po črki in tako se je g. Zdllner še naprej trudil za zedinjenje. Nekaj malega uspehov je njegovo prizadevanje rodilo na Saškem, ostalo pa je brez vsakega uspeha v Turingiji, na Meklen-burškem in zlasti v Ltibecku, kjer je vlada pričela pastorje konflnirati radi njihove opozicije do »nemških kristjanov«. Končno je Zôllner deinisi-joniral, pa tudi minister Kerrl se je vsled neupogljivosti vernih protestantov čutil živo prizadetega. Sedaj je izbruhnil spor med >komisijo državne cerkve« in narodno socialistično stranko. Kajti hočeš nočeš je končno morala komisija nastopiti proti nekrščanskeinu zadržanju stranke in je v tem smislu izdala celo okrožnico, v kateri pravi: »Enotnost nemške cerkve mora hiti zgrajena na ■vetem pismu in na luteranski veroizpovedi. Za nemški narod mora ona postati cerkev Kristusa križanega in od smrti vstalega in nič drugega«. Manifest celo poziva protestantske vernike, da naj ostanejo trdni v svojem verovanju, pa čeprav bi morali doprinašati osebne žrtve. Komisija je vsled tega zavzela ostrejše stališče, ker ie med- tem stranka ukrenila gotove stvari, ki so bile naperjene očitno proti tradicionelnemu protestan-tizmu. Verni protestanti so stranki zlasti zamerili, da z vsemi sredstvi pospešuje objavljanje novo paganskih listov, revij in knjig in pa šolski zakon z dne 30. januarja, ki zelo omejuje vpliv vere pri vzgoji mladine. Vse je pričakovalo, da bo stranka ostrejše nastopila proti protestantizmu, kajti poskusi doseči spravo so se očividno ponesrečili. Toda Hitler je poklical k sebi v posvet ministra Kerrla in kot sad teh razgovorov je nepričakovano izšel odlok, ki razpisuje nove volitve. Odlok pravi, da naj člani evangeljske cerkve »v popolni svobodi« izvolijo zastopnike, ki bodo vodili upravo njihove cerkve. Toda, ali bo nova akcija, ki se zdi jako pomirljiva, zmožna urediti nepovoljuo stanje v protestantizmu? Do sedaj Hitler še z nobenim korakom ni posegel vmes, da bi zaščitil svobodo ene ali druge cerkve, ki jo ogroža paganski fanatizem mnogih strankinih voditeljev. Radi tega tudi nemški protestanti le z nezaupanjem motre novi odlok. Kajti moglo bi se zgoditi, da se po-nove volitve, kakor so bile v juliju 1933. V tem primeru bi seveda stranka z vsemi močmi podpirala »nemške kristjane«, ki so, kakor znano, v popolnem nasprotju z oficijelno protestantovsko cerkvijo. Pred 4 leti so v Prusiji »nemški kristjani« v resnici zbrali dve tretjini protestantovskih glasov, toda ko so na sinodi prišli skupaj s protestanti ostale Nemčije, so videli, da imajo proti sebi nad 2000 pastorjev. Sedanji odlok pravi, da naj bodo volitve v polni svobodi, torej ne tako kot je bilo 1. 1933. Da bi bila taka svoboda res mogoča, bi se v volitve ne smela vmešavati ne država in tudi ne stranka. Da je pa v sedanji Nemčiji to docela izključeno, se vidi že iz tega, ker so zelo vidni člani stranke, kakor Alfred Rosenberg, že pričeli z volilno agitacijo, seveda v prid »nemških kristjanov«. Stranka bo povsod podpirala nemške kristjane, prav tako tudi oblasti. Ze iz tega sledi, da nasprotna struja, to je protestantovski cerkveni krogi, ne bodo svobodni v svoji propagandi. Ker imajo volilno pravico vsi, ki so vpisani kot protestanti, je dalje samo po sebi umljivo, da bodo novo upravo volili in izvolili vse drugi kakor pa verni protestanti. Brezbriž-neži in celo brezbožci bodo pravzaprav odločili o tem, kdo naj vodi protestantsko cerkev. Vprašanje je, kaj bo v teh razmerah storila protestantska cerkev. Kakor se razvidi, ji grozi mnogo nevarnosti. Predvsem se lahko zgodi, da bodo versko indiferentni volilci ostali v precejšnji veČini, zlasti, ker bodo le-ti sledili navodilom narod no-socialistične stranke. Ako pa se stranka vzdrži volitev, potem bo glasov zelo malo in bo cerkev v očeh javnosti predstavljala malo pomembno silo. Ako pa oficijelno vodstvo za svoje vernike določi volilno abstinenco, bi to zopet pomenilo prelom z totalitarno državo. Toda kljub temu ni izključeno, da bodo protestanti segli po tem sredstvu, ker bodo volitve očividno izpadle proti vernim skupinam. Ako je namreč stranka v resnici hotela sporazum z oficijelno protestnntsko cerkvijo, zakaj ni izbrala direktnih pogajanj z njenimi predstavniki, mesto da se je obrnila na volilce? Sicer pa tudi spor s katoliško Cerkvijo kaže, kako težko je totalitarni fašistični državi, ki vse pravice in svoboščiue le sebi prilastuje, obravnavati versko-kulturna vprašanja, ki že po svoji naravi zahtevajo duhovno neodvisnost in upravno samoupravo. Zato imajo nemški protestanti mnogo razlogov, da i nezaupanjem tn skepticizinom gledajo na razvoj odnošajev med njihovo cerkveno upravo in državo. po mnenju poslanca PrekorSka »nacionalno« v Sloveniji samo liberalno časopisje. Vsa izvajanja so UM- ..„i:t,. ^JU.-----ix_:su ^ у]а_ )ro samo , , govoril o raznih vprašanjih in še o mnogih drugih. Prekoršek je spregovoril rudi o »predčasni upokojitvi državnih uradnikov«, ter je obsodil tako postopanje. V zvezi g tem je izjavil dobesedno: »Zato ima naš slovenski narod prav tenko razvit pravni čut in ni je stvari, ki bi pri nas rodila enodušnejši odpor kot protipravno in protizakonito postopanje javne uprave.« Da, da, vse to je res, zato je pa «lonrenski narod tudi ostrmel, ko je JNS režim v času, ko se je blagopokjni kralj v važnih državnih zadevah mudil v inozemstvu, upokojil vse sodnike upravnega sodišča v Celju, ki so na podlagi obstoječih zakonov razsodili, da je internacija g. dr. Korošca in njegovih sodelavcev dr Natlačena, dr. Kulovca m dr. Ogrizka protizakonita. G. Prekoršek o tem seveda ne govoril (Opomba uredništva.) Prekoršek je nato še razmotrival o »preganjanjih« v Sloveniji. Po njegovem mnenju so v Sloveniji »ploh sama preganjanja. Spregovoril j« tudi in dal nekaj nasvetov o rešitvi hrvatskega vprašanja. Nadalje je govoril Nikola Znber (JRZ) o vprašanju nafte tn bencina. Pravi, da je 30 poslancev JRZ vložilo amandma za znižanje trošarine na bencin. V naši državi, pravi, da se je uvozilo 35.000 ton bencina nafte pa 90.000 ton. Govoril je obširno proti obstoječim kartelom. Mulalič (JNS) je govoril obširno o politiki JNS ter o jugoslovanskem muslimanstvu. Izrekel se je za jugoslovanski keraalizem. Odgovoril mu je takoj minister Djordjevič. Za njim je govoril Voja Gačinovič (neodvisen klub). Govoril je o razmerah v Črni gori, Bosni in Hercegovini, prosil za šole v teh krajih in pravil o pomanjkanju vode. Marko Ružičič (JRZ) ie odgovoril na kritiko posameznih govornikov. Obsojal je postopanje Bogoljuba Jevtiča in Popoviča. Poslednjega napada radi silnega terorja za časa petomajskih volitev. Za njim sta še govorila Rado Jovič (neodvisni klub) in Albin Koman (JRZ), nakar je bila dopoldanska seja prekinjena ter se je nadaljevala popoldne ob štirih. Popoldne je govoril prvi Vladimir Košma. Za njim pa še pet govornikov, med njimi Milan Petko-vič (Delovni klub) in Mravlje (JNS). Za Mravlje-tom, ki je govoril m napadal na njemu lastni način po vrsti vse, kar ne odgovarja njegovi filozofiji, je govoril poslanec Miloja Visokovič (JNS), za njim pa Luka Soški (Delovni klub). Po nejgovera govoru je bila seja zaključen« ter se bo nadaljevala jutri dopoldne. Belgrad, 24. febr. m. Nocoj je bila v kabinetu predsednika vlade v narodni skupščini konferenca predsedništva kluba JRZ, ki so ji prisostvovali socialni ministere Cvetkovič, predsednik vlade dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec, minister Letica, predsednik skupščine čirič in Vekoslav Miletič. Nemci na Poljskem modri in državotvorni... Poznanj, 24. febr. e. Tukaj Je govoril voditelj nemške manjšine na Poljskem senator Wiesner. V svojem govoru je rekel, da so Nemci na Poljskem za zmeraj priznali, da so Poljaki državen narod, ki si naj svojo državo sami urede. Tudi nemška manjšina hoče pri tem pošteno sodelovati. Nemci v Poljski hočejo ostati zvesti poljski državi, a zvesti tudt nemški kulturni skupnosti. Ob koncu je izjavil, da hoče poljska nemška manjšina ostati popolnoma neodvisna od inozemstva. Poravnan incident Bukarešta, 24. febr. AA. (Havas.) Diplomatski incident, nastal zaradi udeležbe nemškega in italijanskega poslanika pri pogrebu dveh legijonarjev, padlih v vrstah generala Franca, »e zdi, da se je uredil s kompromisom. Komunike o tej stvari po po vsej priliki izšel ob istem času v Bukarešti, Berlinu in Rimu. Komunike bo ugotovil, da sta diplomat nameravala prisostvovati samo cerkvenemu obredu in nista mislila, da bi to utegnilo Imeti p» litični značaj. * Budimpešta, 24. febr. AA. (Havas). Uprava pečujskib rudnikov je sklenila do nadaljnega ustaviti delo. Tako je več ko 40C0 rudarjev ostalo brez dela. Znižane voznine za smučarje Belgrad, 24. febr. AA. Z odlokom prometnega ministra so dovoljene za smučarske tekme na Planici od 7. do 14. marca t. 1. te-le ugodnosti: polovična voznina tjagrede in nazajgrede obiskovalcem teh tekem in tričetrtinski popust vsem tekmovalcem, vendar samo v tretjem razredu potniških in brzih vlakih. Ugodnost velja za odhod od 4. do 14. in za vrnitev od 7. do 15. marca L 1. Belgrajske vestI Belgrad, 24. febr. m. Dane« od 3 do 7 je ime) sejo skupščinski odbor za proučevanje zakonskega osnutka o gospodarskih zadrugah ter je sprejel z manjšimi spremembami m dopolnitvami §§ od 51 do 89 To so poglavja, ki se nanašajo na pravne odnose zadrug, računovodstvo, fonde, prenehanje zadrug, likvidacijo, združitve in konkurze. Odbor bo jutri popoldne ob 4 nadaljeval svoje delo. Belgrad, 24. febr. m. Kneginja Olga bo jutri dopoldne otvorila letalsko razstavo «pominov na zaslužne umetnike. Novi Sad, 24. febr. m. Pevski zbor trboveljskih slavčkov bo priredil 4. marca tukaj velik koncert, za katerega vlada v vseh krogih že sedaj veliko zanimanje. Belgrad, 24. febr. m. Na današnji seji ravnateljstva tukajšnjega Okrožnega urada je bil postavljen za upravnika Okrožnega urada za Belgrad Isak Isakovič, belgrajski odvetnik. Belgrad, 24. febr. m. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je danes dopoldne sprejel v svojem kabinetu angleškega poslanika na našem dvoru Ronalda Campbella. Belgrad, 24. febr, AA. V nedeljo, 13. marca bo v Novem Bečeju shod rezervnih podčastnikov. Udeležili se ga bodo podčastniki iz vse države. Belgrad, 24. febr. AA. Finančni minister je dal odlok, da se pri plačevanju skupnega davka na poslovni promet za blago, ki se uvaža ii Nemčije in je fakturirana v Nemčiji marka, preračuna nemška marka v dinarje do nadaljnega po tečaju 13 Din za nemško marko. Belgrad, 24. febr. AA. Minister za gozdove In rudnike je s sodelovanjem osrednje zveze lovskih društev začel velike priprave za mednarodno lovsko razstavo, ki ee bo vršila meseca oktobra v Berlinu. Konferenca naših induslrijcev K uredbi o obvezni Belgrad, 24. febr. m. V prostorih Industrijske zbornice se je pričela konferenca predstavnikov industrijskih ustanov vse države. Otvoritvi konference sta prisostvovala trgovinski minister dr. Milan Vrbanič ter minister za gozdove in rudnike Juraj Jankovič. Po otvoritvenem govoru predsednika Arka so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, knezu namestniku vlade Pavlu, in predsedniku vlade, nakar je govoril dr. Milan Vrbanič, ki je dejal da je želja kraljevske vlade, da je o vseh vprašanjih točno obveščena. Industrijalci sami dobro vedo, da ima kraljevska vlada dobro voljo za rešitev vseh perečih vprašanj. Za njim je spregovoril nekaj besed tudi minister za gozdove in rudnike Juraj Jankovič in predvsem o industrijski politiki. V svojih izvajanjih je med drugim dejal, da pride mnogokrat do kolizije državnih interesov, ki jih zastopa njemu poverjeno ministrstvo s privatnimi interesi industrijalcev. Minister Juraj Jankovič izjavlja, da se je vedno trudil, da hi uglasil interese obeh strank, kar je tudi največje jamstvo za vsak uspeh. Tudi v bodoče se bo trudil v tej smeri. Končno je minister Jankovič spregovoril nekaj besed še o skrbi vlade za delavstvo. Delo vlade, ki hoče varovati delavske interese, je pa tudi v interesu industrije same, ki bo imela večje uspehe, če bo v njej delavstvo gledalo svojega prijatelja. Za ministrom Jankovlčem je prvi govoril ravnatelj Batinih tovarn Toma Maksimovič. ki je obširno poročni o industrializaciji države ter o vseh naporih, da bi se povečala kupna moč kmeta. Naslednia govornika sta bila Adolf Mllnch, lastnik rudnikov ter industrijalec v Belgradu, in Bilinski, ravnatelj tvornice papirja v Zagrebu. Popoldne je konferenca ob 4 nadaljevala svoje delo. telesni vzgoji Izjava ministra dr. Rogiča Belgrad, 24. februarja. AA. O priliki sprejetja uredbe o spremembi zakona o obvezni telesni vzgt>-ji, je dal minister dr. Josip Rogič tole izjavo: Organizaciji obvezne telesne vzgoje se povsod pripisuje čedalje večji pomen. Ko spremljamo napredek časa in izkuetva drugih, želimo, da splošni človeški ideal zdravja in moči združimo z realnimi potrebami ljudstva. V tem pogledu stari zakon o obvezni telesni vzgoji nič več n« ustreza. Vse dosedanje izvajanje je bilo prav za prav samo etadij proučevanja in pridobivanja skušenj, glede na razmere v katerih se je ta zakon imel izvajati. Organizacija obvezne telesne vzgoje mladine izvaja ministrstvo za telesno vzgojo, in sicer preko banovin, odnosno srezov in občinskih uprav, ki —Praznične tečaje za šolo odraslo mladino, kakor tudi druga ministrstva, ki imajo v svojih resorih šole Tako se organizacija izvaja v osnovnih, nadaljevalnih, srednjh in strokovnih šolah. Raztegnjena je tedaj na vse šole, razen na univerze. S takšnim sistemom organizacije je zagotovljen pravilen vnliv in široka pomoč vseh splošnih upravnih oblasti pri zvajanju zakona in do?ezanju uspehov pri velikanski večini naše mladine, ki ima biti najkrepkejš' vir moči naše narodne obrambe. S to uredbo se izvršuje izvajanje zakona o obveznem telesnem pouku v seh občinah in vseh šolali v dr žavi. Prejšnja uredba se je omejevala samo na mesta, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah in na sokolske enote. Sv. oče blagoslavlja „Regnum Chrisli" Izšla je Z številka mednarodnega katoliškega glasila »Regnum Chrisli«. Na prvi strani je natisnjeno odobrenje in blagoslov sv. očeta, ki ga je prejel izdajatelj in urednik g. J. Kalan. Knjiga »Svet za Kristusa!« in list »Bulletin du Regnum Christi«, poslana sv. očetu, sta mu dala ugodno priliko, da je natanko spoznal vnemo in prizadevanje, s katerim se neumorno trudiš, da bi se sveta prava Odrešenikova priznavala, ščitila in da bi cvetela. Iz srca se zahvaljujoč za dovršeno delo, ev. oče želi. da si kot krepak vojščak, boreč se za vero in Cerkev, pridobiš obilnih zaslug. S to željo Ti podeljuje apostolski blagoslov. Jaz pa sem Ti a spodobnim spoštovanjem najvdanejši E. kardinal Pacelli, L r. Prva številka je bila razposlana v 5000 izvodih na vse strani katoliškega sveta do Patagonije in Alaske, Јаропбке i:i Avstralije Druga številka je tiskana v 7000 izvodih. List prinaša 40 dopisov iz raznih krajev sveta, ki navdušeno pozdravljajo ustanovitev svetovnega katoliškega glasila in obljubljajo sodelovanje; mnogo spisov pa je bilo treba še odložiti. V Ljubljani se list lahko dobi v Jugoslovanski knjigarni. Redne naročnine ni, dokler list redno ne izhaja. Sprejemajo pa se radovoljni darovi; tudi knjigarna jih sprejema. Novo otroško zavetišče V Ljubljani Zobna prevlaka Jc ravnotako Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega namerava še letos * П®*а,ГП_?! zgraditi otroško zavetišče v Zeleni jami Na nekem predavanju je bilo lansko leto tako lepo rečeno, da ima Ljubljana »zlato srce«. Ljubljančani so prav gotovo dobrega srca. Koliko gre dan za dnem v roke potrebnim. In ne mislijo samo na ljudi, celo na gladne prezebajoče ptičke ne pozabijo, ko jim preskrbijo v Tivoliju dnevno v ptičjih krmilnicah bogato pogrnjeno mizo. Oinljiva je ta ljubezen do bednih in lačnih ljudi in živalic in kaže visoko stopnjo srčne kulture. Zato pa se je čuditi, da imamo v Ljubljani pri vsej tej skrbi, vrsto bitij, ki trpe lakoto in prezebujejo po ulicah, prav kakor ptičke po tivolskem parku, to so siromašni, zapuščeni otroci, »ptički brez gnezda«, kakor jh je imenoval rajnki Milčinski. Za njih bedo ve le dobri Bog in usmiljeni samarijan, ki je v službi organizirane krščanske dobrodelnosti prišel v tako hišo ali družino. Oče brez dela in zaslužka; mati doji komaj par mesečnega otroka, kaj naj da jesti in kako naj obleče ostalih 3, 4, 5 otrok? Oče umre; ostane vdova s 6 otroci, najstarejši komaj star kakih 12 let. — Tem otrokom je edina rešitev, da ne poginejo lakote — beračenje po hišah, po ulicah! Če prinese kaj domov, je dobro; če pa malo ali nič, pa stradajo. Ubogi otroci! Ali ni sveta dolžnost vsakega Ljubljančana, da pripomore, da se spravijo taki siromački v zavetišče? V tem oziru tudi najhujši nasprotnik ne more odrekati sedanjemu mestnemu županu g. dr. Adlešiču nadvse hvalevredno dobro voljo in željo, da mestna občina postavi nekaj takih zavetišč za siromašno deco. Iz čisto privatne inicijutive pa, ki jo je započel takoj ob ustanovitvi Vincencijeve konference Srca Jezusovega 1. 1931 njen predsednik g. Lovro Sedej, vizitator Mis. družbe, namerava omenjena Vincencijeva konferenca sezidati skrajno potrebno otroško zavetišče v Zeleni jami. Tn namera Vincencijeve konference je našlu med prebivalci Zelene jame veliko umevanja in se je že ustanovilo v tem okraju »Društvo za zgraditev otroškega dnevnega zavetišča z javno kapelo v Zeleni jami, ki ima namen zbrati denarna sredstva, da s pomočjo imenovane konference sezida letos otroško zavetišče. Velika udeležba na ustanovnem občnem zboru v nedeljo, 21. t. m. je pokazala, kako prebivalci Zelene jame umevajo potrebo takega zavetišča. Zbrolo se je na občnem zbor unad 70 članov. Izvoljen je bil odt>or, ki naj to namero izpelje. Predsednik novemu društvu je g. misijonar Matija Čontala. Za odbornike so bili izvoljeni gg. M. Mišvelj, obč. svetnik; prof. E. Hro-vat, gospa Melita dr. 1'ivec-Stele, gg. Zaviršek, Som, Habič in ga. Puc. Nadzorni odbor pa tvorijo g. ravn. Mirko Mesojedec, g. Weithauser in g. Slakoper. Bog daj, da bi Vicencijeva konferenca Srca Jezusovega s pomočjo tega društva že letošnjo jesen otvorila to prepotrebno otroško zavetišče. Javna dela v mariborski okolici: Cesta Št. IIj - Maribor 200 delavcev bo nad leto dni stalno zaposlenih — Del ceste Maribor-Košaki se mora na vsak način tlakovati Maribor, 24. februarja. V nedeljskem »Slovencu« smo poročali, da se bo začela državna cesta Maribor—Št. Ilj v kratkem graditi. Kakor znano, bo gradila cesto mariborska gradbena tvrdka Naseimbeni, ki se zadnje čase pri prevzemu večjih javnih del sploh uveljavlja. Tako je zgradila polovico (20 km) železniške proge Varaždin—Koprivnica ter vrši regulacijo Savinje. Obrnili smo se na tvrdko zaradi nekaterih podrobnosti glede gradnje ceste Maribor—St Ilj, ki nam jih je inž. Naesimbeni rade volje dal na razpolago. Dela na cesti se bodo verjetno že pričela s prihodnjim tednom. Začela se bodo pri St. llju ob meji ter nadaljevala proti Mariboru. Če bi se namreč vršila v nasprotni smeri, bi graditelj sam z ogromnim prometom za dovoz materijala vedno znova razdiral izvršeno delo. Zal je bil kredit za cesto zelo nizek, določemih je bilo samo 5 milijonov dinarjev, od katerih je izdražitelj dela popustil še 300.000. S to vsoto ee bo dala cesta pač urediti tako, da bi odgovarjala samo avtomobilskemu prometu, dočim je pa za vozni promet, ki cestišče mnogo bolj razdira, preslabo utrjena. Tudi ne bo mogoče izravnati ovinkov, ki jih je zlasti od Pesnice do St. Ilja vse polno. Le najhujše krivine se bodo presekale in napravile preglednejše. Za izravnavo krivin je določenih v proračunu samo 80.000 Din. Največje tozadevno delo bo razširjenje vijadukta nad železnico v Št. llju, da ne bo cesta preko njega delala tako ostrega zavoja. Pri cestnih delih bo dnevno laposlenih okrog 200 delavcev. V delu bo vedno okrog kilometer ceste. Tvrdka upa, da bodo dela v primeru ugodnih vremenskih razmer končana tekom enega leta, dasi ima rok za izvršitev do 1. septembra 1938. Kakor že rečeno, se prične delo tik ob meji v Št. llju. Najprej se bo s poeebnim strojem razdiračem zrahljala površina sedanje ceste, nato se bo cestišče razširilo enakomerno na širino 6 metrov. Ob strani se bo uredila 1.50 m široka pot za pešce. Materijal razdrtega cestišča ee bo prerešetal, kar je uporabnega, se bo porabilo, nato pa se bo površina cestišča nasula na 15 cm visoko s tolčenim eklogitom, katerega bo tvrdka dobavljala v državuem kamnolomu v Reki pri Hočah. Eklogit je slično kot granit najtrši kamen ter so ceste, ki so z njim naeute, silno trpežne. Plast eklogita se bo utrdila s 14 ton-ekimi valjarji. Ker takih valjarjev pri nas nimamo (oba mariborska tehtata samo po 7 ton), si jih bo tvrdka izposodila v Avstriji. Rabila bo štiri valjarje. Potem se bo zvaljana cesta izročila mesec dni v promet, da se površina dobro vsede, nakar ee bo površje prepojilo dvakrat s kuhanim asfaltom. Na vsak kvadratni meter pridejo 3 kg asfalta. To je najcenejši način modeme ureditve cest. Avstrijci so pri svojih cestah uporabljali mnogo več asfalta. Pri njihovem načinu bi rabili za cesto Maribor—Št. Ilj 10 milijonov Din. Vendar bo tudi ta utrditev cestišča zadoščala za promet, ki se razvija med Št. lijem in Pesnico, nikakor pa ne za mnogo večji promet, ki gre od odcepa ceste proti St. Lenartu v Košakih do Maribora. V tem sektorju bi morala biti cesta na vsak način tlakovana, že v nokaj letih razdejana in država bo imela s tem eamo neprestane stroške za krpanje, dočim hi bilo s tlakovanjem z granitnimi kockami najmanj za 40 let mir. Potrebno bi bilo povečati kredit za ureditev ceste samo za 2 milijona Din, pa bi se omenjeni del lahko tlakoval z drobnim granitnim tlakom, ki je od vseh najtrpežnejši. Tvrdka Nassim-beni je prevzela z delom tudi dveletno garancijo za cesto. Vzdrževanje ceste bo zahtevalo tudi modernizacijo cestarske službe, ker zahteva asfalt veliko pažnje ter ga je treba vedno čistiti. Tudi bo treba precej kredita za popravila, ki se morajo neprestano vršiti, da ostane cesta v brezhibnem 6tanju. Da se pa taka cesta zlahka krpati z mrzlim asfaltom. — Gradnja ceste bo prinesla mariborski okolici lep zaslužek. Tvrdka ima namen zaposliti pri vseh delih samo domačine. Tudi domači vozniki bodo prišli na svoj račun, saj bo rabila tvrdka pri gradnji ogromne količine tolčenega eklogita — na dan okoli 100 kub. metrov, vsega skupaj pa 18.000 kub. metrov. Kolikega pomena pa bo moderniziranje te ceste za dvig tujskega, zlaeti avto- in sicer z granitnimi kockami, da bi vzdržala pro- j mobilskega prometa med Avstrijo in Mariborom, metoo obtežbo. Navadna asfaltirana površina bo pa ni treba posebej poudarjati. Kolektivna pogodba podpisana Včeraj je hi la pri Zvezi industrijcev podpisana kolektivna pogodba med delavstvom in KID na Jesenicah — Pogajanja so trajala od 12. januarja Ljubljana, 24. februarja. Po včerajšnjem sporazumu so se danes ponovno zbrali zastopniki delavstva in podjetja KiD, da končno redigirajo in podpišejo novo kolektivno pogodbo. Ves tekst je bil ponovno prMitan, kateremu je bil pridan zaključni zapisnik. Razpravi je kot ves čas predsedoval inšpektor g. ing. Baraga za bansko upravo. Delavsko zbornico je zastopal g. Stanko Jurij. Za delavske delegacije so podpisali: Za Narodno strokovno zvezo na Jesenicah gg. Zupan Tine in Žen Ivan. Za Narodno strokovno zvezo na Javorniku gg. Kralj Franc in Pavlié Ivan. Za Jugoslovansko strokovno zvezo na Jesenicah gg. Pukšič Alojzij ir. Noč Albin. Za Jugoslovansko strokovno zvezo na Javorniku gg. Smolej Valentin in Bizjak Janez. Za Zvezo združenih delavcev gg. Anderle Karel in Gasser Albin. Za KID sta pogodbo podpisala generalni ravnatelj g. Carl Noot in prokurist g. Egon Twcrdy. Podpisu pa so od strani podjetja prisostvovali še g. ing. Petrov-čiž Srečko, ki je pogajanja vodil, g. Bernhard Anton ter gosp. Humer Lovro. — Kot nevtralni svetovalec in posrednik, ki je bil prisoten tudi pri Î'e bil ob končni redakciji pogodbe zastopan po g. .elesniku Jožetu — informativno. Tako je po več kot enomesečnih pogajanjih zopet urejeno delovno razmerje jeseniških kovinarjev. Želeti je, da bi bil dosežen sporazum tudi i s četrto organizacijo, ki trenutno še razpravlja z ; delavstvom, tako da bo v naši industriji zavladalo , zopet sožitje mirnega dela. S poteka razprave je ; bilo razvidno, da so bile vse debate na višini, ki I dela čast jeseniškemu delavstvu in njihovim stro-I kovnim organizacijam. Pribiti je treba, da so vse delavske organizacije delale na tem, da pride čim prej do sporazuma in da so bili izključeni vsaki drugi nameni, zato bo gotovo najden Se zadnji sporazum s tem, ko bo pogodbo podpisal tudi SMRJ. 80 letnica zaslužnega vzgojitelja V Dobil pri Domžalah je včeraj praznoval svoj 81. god, nekaj dni prej pa 80 letnico svojega življenja, g. Matija Hiti, nadučitelj v pokoju. Rodil se je v Sodražici 16. februarja 1857. Prvo vseh prejšnjih razpravah, je bil navzoč še Član I učiteljsko službo je nastopil leta 1876 na Ubelj-■ —■ f—*—»— »—i n-i— i.—x— i._» ekem. Služboval je nato v Orehku (2 leti), v Se- banskega sveta g. Arnež Peter, in končno kot čisto nevtralni udeleženec A. Kuhar za »Tovarniški vestnik«. SMRJ, ki si je za podpis ki si je za podpis kolektivne pogodbe izgovoril dva dni odloga, Iz mariborske kaznilnice: Težko življenje paznikov Maribor, 23. februarja. V nedeljo zvečer so zborovali pazniki mariborske moške kaznilnice v prostorih Nabavljalne zadruge. Na poročevalca, ki je občnemu zboru prisostvoval, so napravila poročila društvenih funkcionarjev ter izjave članov, ki so jih podali v debati, nenavaden vtis. Iz vsega je bilo razvidno, da žive kaznilniški pazniki v svojevrstnih, kar nevzdržnih razmerah, kakor jih ne pozna nobena druga panoga državnih uslužbencev. Videlo pa se je tudi, da bi se dale te razmere z nekoliko dobre volje na merodajnih mestih brez vsega odpraviti ter bi s tem takoj izginilo nezadovoljstvo, ki danes upravičeno narašča v pazniškem kadru. Prav je, da tudi širša javnost izve, s kakimi težavami se morajo kazuilniški pazniki v Mariboru borili. Najbolj so prizadeti gotovo pazuiki, ki so ka-sarnirani. Niti v svojem tako skromnem prostem času ne smejo zapustiti kasarne ter morajo ostajati v zatohlih sobah, v katere nikdar ne posije solnce. Šele pred letom dni je izšla ta naredba, dočim so poprej imeli pazniki v vseh 44 letih od obstoja kaznilnice več prostosti v času odmora. Vse pritožbe pri v poštev prihajajočih činiteljih eo bile doslej zaman in paznikom ne bo preostalo drugega, kakor da se osebno s posebno deputa-cijo obrnejo na ministra pravosodja. Pazniki tudi ne prejemajo predpisane uniforme. Letnih oblek že niso dobili od leta 1931, dasi je bil zato kredit v aprilu 1936 odobren. Prav tako je glede zimskih plaščov in danes mornjo hoditi pazniki zakrpani okrog. Kričeč je tudi primer s časom zn hrano. Pazniki, ki imajo pol ure do doma, imajo za obed samo 1 uro časa. Dopustov, ki jim pripadajo, sploh ne dobijo; nekaterim, ki so prišli prosit za dopust, se je reklo, naj pridejo prihodnje loto., ■ Zgodi se, da paznik po več mesecev ni prost niti" ob nedeljah ter ne more celo svojih Merskih dolžnosti izpolnjevati. Pri tem pa je paz- niškega osebja dovolj in le neuvidevnost vodstva je kriva takih razmer. Saj je bilo leta 1929 kar 20 paznikov manj, pa so imeli bolje urejeno službo in več odmora kakor danes. Poleg vsega pa so podvrženi za vsako malenkost silno strogim disciplinskim kaznim, ki so naravnost drakonske, saj prinese vsaka kazen obenem izgubo pravice za napredovanje za dobo enega leta. To pomeni na leto 960 Din škode, za kalere so pazniki pri svojih majhnih prejemkih prikrajšani. Društvo bo zaprosilo ministrstvo pravosodja za amnestijo teh disciplinskih kazni. Edina opora kaznilniških paznikov je še njihova organizacija, v kateri so čvrsto povezani. Organizacija je razširjena po vsej državi ter jo vodi neutrudni organizator Ivan Meško. V Mariboru vodi pododsek te organizacije Edvard Strlič. Organizacija se zlasti trudi, da dobi tudi kaznil-niško osebje sodobne službene predpise, kakor jih imajo druge stroke državnih uslužbencev. Le potem bo mogoče preprečiti, da bi imeli pazniki v poletnem času po 15 ur dnevne službe, če pa prištejemo k tej še nočno, pa 31 ur, ves ostali čas pa morajo preživeti kasarnirani v zaprti kasarni. Ob zaključku zborovanja so si pazniki izvolili nov odbor. Predsednik je Alojz Gulič, delegat za glnv-nl občni zbor, ki bo dne 25. aprila v Nišu, pa je Edvard Strlič. — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Rolt. po min. eoo. pol. ln nar. z-dvomil, da bi Sominov »Atentat« ubijal z enoličnostjo dveh oseb. Protiigra je sicer pomaknjena za kulise, vpliva pa s pritegnitvijo modernih občevalnih sredstev tako močno, da človek z vso silo čuti okrutno borbo dveh žrtev sredi moralno propale družbe. Teža dejanja vsekakor sloni na Lizi. M. Danilova jo je suvereno obvladala. Ivan Levar nam ni bil še nikoli tako prepričevalen kakor včeraj v svoji vlogi funkcijonarja politične stranke. Kdo bi mislil, da spada ta drama tako lejx) v okvir celjskega jovnega življenja! Še verujem v poslanstvo gledališke umetnosti, le žal da ga publika ne uuieva, sicer bi njen hram ob taki uprizoritvi bolje napolnila. Isli dan popoldne je bil v našem gledališču tudi lep dan za male. Menim, da so imeli ob >Re-pošlevu« svoje veselje, pa prav tako dobro šolo za poštenost, ljubezen do bližnjega, posebno še za ubogljivost. Ljubljanski drami in njenemu režiserju moramo hiti zelo hvaležni za velike žrtve, ki so bile združene s to uprizoritvijo; težko razumemo obiskovalce, ki bi radi otroke vedli napol zastonj v gledališče. Psihološko zanimiva je ugotovitev, da je med malimi daleko prevladoval dekliški svet. Veselje do pravljice! Sicer pa obisk ni bil tako dober ko pri Goljevi »Ubogi Ančki«. Baletne točke so bile dobro izvedene. »Velikih« pri predstavi ni bilo mnogo, »malih« pa šibkost v nekaterih moških vlogah ni motila. Gašperček je bil v svoji deški neugnanosti naravnost sijajen. Slišimo, da bodo abonenti v kratkem videli zaključno opero. Izvajala se bo menda »Traviata«. Na programu sta tudi dve dijaški predstavi: Shakespearejev »Krolj Lear« ter Schillerjeva »Marija Stuart«. Naj se zgodi! P. K. — Pri taprtjo. motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani-Josef grenrice«. Savinjo bodo regulirali naprej Celje, 24. februarja. Na mestnem poglavarstvu v Celju se je vršila danes dopoldne konferenca za regulncijo Savinje. Konferenco je vodil načelnik tehničnega oddelka banske uprave g. ing. Skaberne. Navzoča sta bila tudi dva zastopnika banske uprave in sicer nad-svetnik ing. Sturm in finančni svetnik g. Pire. Mestno občino celjsko sta zastopala župan g. Mi-helčič, mestni svetnik g. dr. Skoberne in stavbni svetnik g. ing. Pristovšek. Za železniško upravo eta bila ing. Šapla in še dva druga zastopnika. Okrajni cestni odbor v Laškem sta zastopala župan g. Trop in zdravnik dr. Lovšin. Nadzornik g. ing. Mursa je najprej poročal o stanju regulacijskih del na Savinji v drugi etapi, ki so se lani norinolno nadaljevala. Zajxjslenih je bilo od 80 do 200 delavcev, povečini iz celjskega okrožja. Za ta dela je bilo do danes izplačanih 1,340.033.79 din. V drugi etapi je izvršenih 60 do. 70?ž del. Podjetniku je bilo odobreno podaljšanje roka za izvršitev del do 31. maja t. 1. Vsi stroški za drugo eta|)0 bodo znašali 2,384.675.56 din. K tej vsoti bodo prispevali: banska uprnva 1,564.675.56 din, mestna občina celjska 450.000 din, okrajni cestni odbor v Celju 300.000 din, okrajni cestni odbor v Laškem 70.000 din. Stroški za regulacijska dela v tretji etapi so preračunani za 1. 1937/38 mi 2,480.579.52 din. Načrti za to etupo so bili predloženi po banski upravi ministrstvu za gradnjo v odobritev. Dolžina te proge bo znašala 819 m. K stroškom bo prispevala banska uprava 1,000.000 din, mestna občina celjska 450.000 din, okrajni cestni odbor v Celju 300 tisoč din. Primanjkljaj v znesku 730.597.52 din naj bi krila država s svojim prispevkom. Stroški za regulacijska dela v četrti etapi so preračunani na 2,464.000 din, v peti etapi — do drugega železn. mostu — pa na 2,300.000 din, v šesti etapi — regulacija ovinka pod Starim gradom — 6,400.000 din, v sedmi etapi — do prome-nadne brvi v parku — 2.400.000 din. Stroški za regulacijo Savinje od tretje do sedme etape bi znašoli 17,043.01)0 din. Regulacijo Savinje v šesti etapi bo treba izvršiti naenkrat. Da se izvršitev celotne regulacijo čim bolj |xv speši, bi naj banska uprava najela znesek 16 milij. din. Železniška uprava bo prispevala za prestavitev žel. proge pod Starim gradom iu za gradnjo novega žel. mostu primeren znesek. Podrobni načrti za regulacijo Savinje od pro-menadne brvi pri parku do mestnegu zavetišča v Medlogu se bodo predložili banski upravi v odobritev in bodo v skladu z načrti za novo kopališče na levem bregu Savinje. Podrobni načrti za regulacijo Savinje na ovinku pri Leškem bodo prav tako predloženi banski upravi v odobritev. Stroški za ta dela so preračunani no 3,000.000 din. Ker se bo pri pospešeni regulaciji Savinjo število osebja pri gradbenem vodstvu povečalo, l)odo zgradili nn dvorišču okrajnega nnčelstva nadzidek v I. nadstropju, ki bo stal 40.000 din. Polovico tego zneska bodo krili iz sredstev za regulacijo Savinje. Drobne Koledar Četrtek, 25. februarja: Valburga, devica; Feliks 111., papež. — Ščip ob 8.43. — Herschel napoveduje dež ali sneg. Osebne vesli =r Poroka. V Bjelovarju sta ee poročila odvetnik dr. Franc Matič in gdč. Ivka Ivančič, priv. uradnica. Priči sta bila kapetan v p. Fingerhut R. in mestni veterinar dr. Ivo Blaževac. Iskreno čestitamo! — Pregled svetovne literature — poznate to edinstveno knjigo? — Športno-gimnaslično akademijo priredi SK Planina v nedeljo, dne 7. marca t. 1. ob 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Union. Na sporedu so razne moderne gimnastične točke, rajanja, skoki, težka atletika ter moderne orodne vaje, katere bodo izvajali člani in članice kluba. Sodeluje godba Sloga, nekatere točke pa spremlja kvartet, klavir in harmonika. Cene vstopnicam, ki se dobe od ponedeljka 1. marca dalje pri blagajni kina Union, so od 3 do 20 din Vso oni, ki so prejeli okrožnice, naj dvignejo sigurno v nedeljo 28. februarja od 9 do 12 dopoldne v Vzajemni zavarovalnici vstopnice, ker jih sicer ne bomo mogli rezervirati. — — Vremenska napoved. Evropa: Ciklon nad severno Rusijo ima za posledico sneg v srednji, vzhodni in severni Evropi. Ciklon nad Jadranom se je pomaknil nad Črno morje in izziva burno vreme z dežjem in snegom na vzhodni polovici Balkanskega polotoka. Novi ciklon z Atlantskega oceana je ujel zahodno Evropo, kjer ima za posledico deževno vreme. — Jugoslavija: Vedro na Primorju, deloma oblačno v zahodnih in severnih krajih. V ostalih delih oblačno s snegom, posebno v vardarski banovini. Temperatura se je znižala. Najnižja temperatura: Banja Luka —11, najvišja: Kraljevo +17. — Napoved za danes: Deloma oblačno vreme, pooblačitev na zahodnih krajih, kjer bo tudi nekoliko dežja in snega. V teku noči bo mraz huiši. — Občni zlior Osrednjega društva SPD bo v četrtek, dne 11. marca t. I. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo gospodarja — obračun za leto 1936. poročilo računskih preglednikov, proračun za leto 1937, volitev predsednika, 14 odbornikov, namestnikov in računskih preglednikov, prenos nepremičnin, volitev delegatov za skupščino. samostojni predlogi, slučajnosti. Samostojni predlogi morajo biti predloženi odboru najkasneje do 3. marca 1937. — Nizozemska voina ladja v Dubrovnikn. Du-brovnfška mestna občina je prejela poročilo, da bo prvič v zgodovini priplula v Dubrovnik nizozemska vojna ladja, in sicer »Herlog Hendrik«. Na krovu je posadka 20 častnikov in 300 mornarjev. Ladja je 4305 tonska. V Dubrovniku bo ladja ostala od 3. do 9. marca. V zvezi s tem bo prišel v Dubrovnik tudi nizozemski generalni konzul iz Belgrada in bo na nizozemski vojni ladji več slovesnosti in sprejemov. Nizozemska vojna ladja bo obiskala še tudi nekatera druga naša pristanišča. ^jSjdSa Vsako disharmom/o živl/en ^ffîfflr "kih tunkcit tako/ o začetku ^^ normaliziraite г našo najbohšo in na/bol/ zdravo pnrodno mineralno vodo ono z rdečimi srci, RADENSKO! — Kongres natakarjev v Splita. V Splitu se te dni vrši kongres natakarjev iz vse Jugoslavije. Po delegatih je zastopanih 32 organizacij. Kongresu predseduje Ivan Szabo. — Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo. Priredil Martin Humek, 2. predelana in pomnožena izdaja s 102 slikami med besedilom in 2 barvnima podobama, 234 strani. Cena nevezani knjigi je Din 42.—, v platno vezani Din 54.—, zalozila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1930. — Danes, ko ima £e skoraj vsaka hiša mal vrtiček za najpotrebnejšo zelenjad ln cvetlice, je prav, da opozorimo na knjigo vse posestnike domačih vrtov. V knjigi najde vsak vsa potrebna navodila, kako svoj vrt uredi, obdeluje, krasi, kakšna naj bo zemlja, gnoj, orodje, katera dela se opravljajo spomladi, poleti in jeseni. Dalje opisuje vse vrste zelenjadi, ki jih morda goji, kakor kapusnice, listnato zelenjad, korenasto zelenjad, stročnice, čebulnice, dišečo zelenjad, paradižnike itd. itd. Posebno poglavje pa tvorijo vrtne in sobne cvetlice. Priporočamo. — Na <>21 m visokem hribu na Kalobju je postavil g. Mihael Salobir krasno stavbo s prenočiščem, katera bi naj služila izletnikom in drugim ljubiteljem narave. Okrajno načelstvo v Celju jc uvidelo, da je velika potreba gostilne ter je podelilo zgornj imenovanemu koncesijo za izvrševanje gostilniške obrti. S tem je mnogo pridobila na novo vpostavljenn občina Kalobje. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine oc 24 t. m. je objavljen »Pravilnik o višji pedagoški šoli«, dalje »Izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje zakona o zatiranju draginje življenjskih potrebščin in pa brezvestne špekulacije«. »Odločba, da je prvenstveno breme na posestvu ovira za posojilo uradnikom ir. uradniškim zadrugam«, »Odločba o zavarovanju valute ob izvozu volne« in »Objava banske uprave novice o pobiranju občinskih davščin za občino Dramlje v celjskem okraju v proračunskem letu 1937-38 in za občino Slovenja vas v ptujskem okraju v proračunskem letu 1936-37«. — Cenj. ëitatcljo opozarjamo na oglas Praškega veleeejma. — Slab učenec! Ne recite tega, starši! Poglejte, cele ure je tu sedel in ponovno poskušal, ampak bil je utrujen, tako utrujen, da mu ni šlo v glavo.. Starši! Ta učenec je samo slaboten, pa ne len! Moči potrebuje, ne oštevanja; dajte mu že vendar Biomalz. Poizkusne doze Din 12.50 v lekarnah. — Ako ste pri kraju s svojim znanjem, ako Vam vsa sredstva odpovedo, potem poskusite z gleichenberškim Ema-vrelcem in boste videli, kako hitro bo prešel Vaš katar in kašelj. Zaloga: J. èarabon, Ljubljana. — Po tovarniških cenah prodaja manufakturne ostanke za moške in ženske obleke, kostume, kam-garne, svile itd. »Textilos«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 17 (palača Vzajemne zavarovalnice). — Da hosie stalno «clravi je potrebno. da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam obrani zdravje in mladostno svežost — PRI RAZPOKANI KOŽI. ozeblinah, lišajih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KAMI UČNO MAZILO«. Ljubljana V četrtek, 25. februarja. Gledališče Drama: Četrtek, 26. febr.: >Korajža velja«. Red Četrtek. — Petek, 26. febr.: Zaprto (generalka). — Sobota, 27. febr.: .»Dr.« Premiera. Premier-ski abonma. — Nedelja, 28. febr. ob 15: »Dež in vihar«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: »Simfonija 1937«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Opera: Četrtek, 25. febr.: »Baletni večere. Red A. — Petek, 26. febr.: Zaprto. — Sobota, 27. febr.: »Pikova dama«. Red B. — Nedelja^ 28. febr. ob 15: »Pri treh mladenkah«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: »Lucia di Lammer-moor«. Gostovanje Josipu Rijavca. Izven. Predavanja Vzgoja matere. Deveto predavanje bo v četr tek, dne 25. t. m. točno ob 8 zvečer v meščanski šoli pri Sv. Jakobu. Predaval bo g. dr. Oogala: Nove metode vzgoje. Krščansko žensko društvo priredi danes ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma predavanje. Govorila bo ga. dr. Jožica Zitkova o temi: »Zena in zdravje«. Mineraloška predavalnica na univerzi: V petek, dne 26. t. m. ob 18 bo predaval g. doc. dr. Iv. Ra-kovec o nastanku Julijskih in Savinjskih alp. Predavanje je dostopno vsakomur. Dvorana Prosvetnega društva Sv. Krištof. — Drevi ob 20 bo VII. prosvetni večer, na katerem predava ravnatelj Prosvetne zveze Vinko Zor o sedanji Španiji v besedi in sliki. Predavanje bodo ponazorjevale najnovejše skioptične slike. Sestanki Fantovski odsek šentpeterske prosvete ima drevi ob 20 sestanek s predavanjem g. Josipa Tratnika o političnih strujah. Občni zbor Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek, dne 15. marca ob 20 v Hubadovi pevski dvorani z naslednjim dnevnim redom: Otvoritev po predsedniku, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilu računskih pregledovalcev, določitev vpisnine, ustanovnine in članarine, slučajnosti. Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov vabi vse diplomirane filozofe na svoj II. redni občni zbor, ki se vrši danes, 25. t. m., ob 3 popoldne na lil. drž. realni gimnaziji. Prireditve in zabave Rhene-Baton. slavni francoski dirigent, ki je s probojnim uspehom dirigiral prvi koncert Ljubljanske filharmonije, bo dne 8. marca ponovno nastopil z našo filharmonijo na njenem koncertu v unionski dvoranL Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Gartus, Moste. Kino Kino Kodeljevo: Jan Kiepura v filmu »Ljubljenec vseh žena« in »Marija« (Gary Cooper). — Cene znižane. 1 Sv. maša zadušnica za blagopokojnega inž. M. Šukljeta bo v petek, dne 26. L m. ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi. 1 Za zdravnike prosijo. Večina šefov ljubljanske bolnišnice je naprosilo g. upravnika bolnišnice za dodelitev vsaj dveh do treh zdravnikov, ki bi bili na oddelkih v pomoč dosedaj nastavljenim zdravnikom. Iz tega je razvidno, da zdravnikov v bolnišnici res primanjkuje. Novo gibanje zdravni-kov-volonterjev je slovenska javnost pozdravila z odobravanjem in umevanjem, kar dokazujejo tudi številne izjave simpatij. Upati je, da bo pokazal razumevanje tudi Belgrad in dovolil naslavitev večjega števila mladih zdravnikov v bolnišnici. I Ob Fôrsterjevi stoletnici je naslov predava-vanju, ki bo v petek dne 26. februarja ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Predaval bo mesto obolelega kanonika g. dr. Kimovca, g. prof. dr. A. Dolinar. Poleg predavanja je na programu tudi nekaj Fôrsterjevih skladb. Vljudno vabimo, da se cenj. občinstvo ob tej priliki oddolži znamenitemu skladatelju, ki je tako obogatel našo glasbeno litera'uro. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi: sedeži 3 din, stojišča 2 din, za dijake 1 din. 1 Banana cvete. Zanimivo redkos-t ima te dni ljubljanska mestna vrtnarija. V pokriti gredi je namreč pognala s cvetjem stara banana. Го je za naše kraje redkost, ker je težko vzgojiti tako staro banano, da bi cvetela. , I Mesto venca na grob ge. Avguste Vodopivec, sta darovala Olga in van Gregorič 100 din za Jo-žefinišče. I O triu gdč. Brandlove, ki bo nastopil v petek zvečer v frančiškanski dvorani, pišejo avstrijski listi: Sal/burger VolksblaM: jasnost in plastičnost, kakor si io moremo le želeti — ne vsakdanii uspeh — želeli bi jih zopet videti — Orazer lagespost: »Umetnice so se s plemenito vdanostjo izročile igri in tako prevzele poslušalce, da «o na koncu šele po nekaj sekundah mogli dati duška svojemu navdušenju* Neues Wiener Tagblatt: — zopet smo bili presenečeni nad mojstrsko igro, s katero so te izrrdno glasbeno nadarjene mlade umetnice poda-iale Beethovna io Dvofâka. 1 Ecce qnomodo moritur iuetue — gleite, kako umira pravični, to ie svetovno znana Gallusova kompozicija. Pretresljiva žalostinka je že neštetokrat spremila na zadnji poti majhne in velike ljudi; njeni akordi so se pod vročim južnim in mrz lim, jeklenosivim severnim nebom lovili med cipresam. trepetali nad glavami pogrebcev in kakor nevidne grude padali na trdi pokrov krste, ki je pokrival truplo pokojnika. Ničesar ni na tej nesmrtni žalostinki maniranega, ničesar razvlečenega, ničesar, kar bi strmelo za zunaniim, čim bolj čustvenim efektom. Na križu visi On, ki je bil v evoji dobroti vzel hudobijo vsega sveta na svoja ramena: prst in glas, ki kažeta na ta veliki, pretresljivi dogodek, kakor da nista vezana na čas in prostor. Glejte, tu je pred vami, pa nihče se zanj ne zmeni! V početnih taktih trepetajo skrite solze, ki jih ne srce, ne oči niso mogle do konca izjokati: udana tožba iz bridkosti, ki bo za vselej ostala tudi potem, ko je bil vihar bolečin dobil duška v joku in vzdihih. Plemenitost, ki z raskavo preprostostjo odseva iz tega Gallusovega dela ne najde primere. H koncu tolažba: et erit in pace memoria eius. In v miru bo njegov spomin. To delo pa ni samo sp>o-min na zadnjo Kristusovo uro, to delo skriva še neko drugo simboliko, histi, pravični so vsi tisti ljudje, ki so z nemirnim, čistim žarom srca korakali po pravi poti, vsi tisti, ki jih ie na koncu svet jiodiral, ker so elužili pravici, vsi tisti, ki so bedno končavali svoje bivanje na zemlji, ker jim je hudobija spodbila tla. vsi tisti, ki jim v zadnii uri nihče ni držal sveče, ker so se jih ljudje ogibali kakor garjeve pse. Nesmrten spomenik dobrim ljudem, ki so s svojimi bednimi dlanmi poskušali varovati revni plamenček pravice in resnice. Tudi to delo bo dne 1. marca ob 8 zvečer izvajal Akademski pevski zbor v Unionu. 1 Namočena polenovka Fr. Kham, Miklošičeva cesta 8. 1 Tečaj za matere, bodoče matere in odraslo ženstvo o negi in prehrani ter higijeni dojenca se prične v petek, dne 26 t. m ob 8 zvečer v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece (dečji dom kraljice Marije) za večerno skupino ter za popoldansko skupino vsak torek in petek od 4—6 pop., za večerno skupino vsak torek in petek od 8 do pol 10. — Tečaj je brezplačen. 1 Občni zbor »Društva trg. in priv. nameščencev Jugoslavije Merkur — Zagreb« podružnice v Ljubljani se je vršil ob izredno številni udeležbi članstva. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik centralne uprave g. Mirolsav Ježič, ki je v svojem pozdravnem govoru pojasnil poleg raznih društvenih zadev tudi borbe, katere je imelo društvo s SUZORjem. Z zadovoljstvom je ugotovil porast članstva v teku zadnjega leta, ki izvira iz zavednosti intelektualcev. Posebno je naglašal, da ima društvo v Zagrebu moderno opremljen sana-torij, kjer vrše zdravniško službo priznani špeci-jallsti. Med drugim se je na občnem zboru razvila živahna debata o vprašanju sanatorijskega zdravljenja za nujne slučaje v Ljubljani in so tozadevna pogajanja že v teku. Člani imajo že to dobro, da imajo proti povrnitvi potnih stroškov brezplačno zdravljenje v društvenem sanatoriju v Zagrebu. Občni zbor je dal prejšnji upravi društva razrešnico s priznanjem za njeno uspešno delovanje v preteklem letu, v kateri dobi je članstvo lefio naraslo. Izrekel je tudi priznanje šef-zdravniku g. dr. Trtniku za njegovo uspešno in razumno delovanje. Občni zbor si je nadel nalogo objasniti intelektualcem dobrine, katere nudi zagrebški Merkur poleg po zakonu predvidenih dajatev. Z ozirom na nalogo, ki je bila poverjena novo izvoljeni društveni upravi na občnem zboru, bo nova društvena uprava zastavila ves svoj vpliv, da bo mogla na prihodnjem občnem zboru pokazati uspehe, ki si jih članstvo želi. Novoizvoljeni upravni odbor: Predsednik: Kos Ivan; podpredsednika: Çiglar Jakob in Beber Josip; odborniki: Gorjanc Ferdo, Pajalič Vladimir, Kregar Anton, Otrin Mira. Nadzorni odbor: Predsednik: Hitzl Erwin; odbornika: Falatov Tonio in Lukež Vilj. Celte c Celjska razstava. Razstava, ki so jo priredili celjski obrtniki 1. 1935 je splošno ugajala in imela tudi vidne uspehe za celjsko gospodarstvo. Zato so osnovali »Celjsko obrtno razstavo r. z. z o. z.«, ki je bila pred kratkim registrirana pri trgovskem sodišču v Celju. Ta je prevzela posle za letošnjo razstavo, ki bo od 1.—15. avgusta. Razstavila bo obrt, trgovina in industrija, predvsem celjska, pa tudi tista, ki gravitira v Celje. Kakor smo zvedeli, ima odbor še mnogo drugih načrtov, ki se tičejo tudi drugih panog gospodarstva. Ker poznamo dobro kvalitetno delo celjske obrti in industrije in solidnost celjske trgovine, smo prepričani, da bo tudi letošnja razstava imela popoln uspeh. c Mestno poglavarstvo v Celju poziva vse gozdne posestnike, z ozirom na izredno bogato semensko leto 1936 posebno igličastega drevja, ki imajo v svojih gozdovih prazna nepogozdena ali nezadostno pogozdena mesta, ki se morajo brez izjeme v smislu določil zakona o gozdih pogozditi, da površine, ki so močno zarastene z gozdnim plevelom — ostrogo, mahovino, borovničevjem, re-sjem, praprotjo in podobnim — prekopljejo tako, da se omogoči nalet semena, Ici ga bodo raznašali prvi topli popoldanski vetrovi daleč naokrog, na zdravo in koristno zemljo, kjer ima seme vse potrebne pogoje za dobro kalitev in rast. Gozdni posestniki si na ta način prihranijo mnogo stroškov umetnega pogozdovanja. e Seja celjskega mestnega sveta bo v petek 26. t. m. v mestni posvetovalnici na mestnem poglavarstvu. Najvažnejša točka dnevnega reda bo proračun za leto 1937-38. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko kolico bo v torek 2. marca od 8—12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev ta mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. c V nedeljo ne bo elektrike. Radi nujnega popravila na omrežju bodo v nedeljo 28. februarja Kranjske deželne elektrarne prekinile dobavo toka od 8—14.30. c Državna krafevna zaščita dece ln mladine v Celfu bo imela svoj redni občni zbor v četrtek 4. marca t. I. ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Na ta zbor so vabljeni vsi prijatelji uboge mladine. c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »Vse za Veroniko« (Wien — ausferkauftl) Dolnja Lendava V mesecu, ko se po večini vršijo občni zbori raznih društev, je imel svojo redno skupščino tukajšnji okrajni odbor društva Rdečega križa. V preteklem letu je bilo precej prometa; poleg redne vsakoletne podpore tukajšnjim režežera v obliki živil je razdelil okrajni odbor tudi več tisoč dinarjev poplavljencem ob priliki lanske katastrofalne povodnji. Za predsednika je bil letos izvoljen g. ve-roučitelj Janko Verbanjšak, v odboru pa so poleg požrtvovalnih zasebnikov še gg. narodni poslanec dr. Fr. Klar, okrajni načelnik M. Gabrijan, kapetan Veljkovič Stavra, kapetan Legat Ciril, predsednik občine Bačič Arpad, dr Lipnjak, dr. Korbar in Mikuž Matej. Tudi na kulturnem polju se gibljemo. Maribor m Zadušnica za pokojnega goriškega mučeni-ka Alojzija Bratuža bo v nedeljo ob pol 12 v frančiškanski baziliki. m Radi velikega zanimanja za dramatično Solo Ljudskega odra opozarjamo interesente, da se sprejmajo prijave še do nedelje 28. t. m., in sicer v tajništvu Prosvetne zveze na Aleksandrovi 6. m Smučarski troboj na Senjorjevem domu med reprezentancami Zagreba, Celja in Maribora v alpski kombinaciji bo v nedeljo 28. februarja. Ob tej priliki bo vozil kurjeni avtokar Putnika ob 5 zjutraj izpred hotela Orel ter se vračal ob 18 iz Ribnice na Pohorju. Cena vožnji le 40 din za osebo. Avtokar vozi v nedeljo, ker so prenočišča na Senjorjevem domu rezervirana v soboto za tekmovalce in funkcionarje, katere zapelje poseben avtokar že v soboto v Ribnico. Prijave za nedeljsko vožnjo sprejema Putnik najkasneje do sobote 27. t. m. ob 10 dopoldne. m Urednik F. Terseglav predava. V petek 26. t. m. predava v mariborski Ljudski univerzi urednik »Slovenca« Fr. Terseglav iz Ljubljane. Predaval bo o zanimivi temi »Osebnosti vzhodnega krščanstva« (pravoslavja). m »Mariborski dvor« renoviran. V Mariboru se je mudila eksekutiva Pokojninskega zavoda iz Ljubljane ter si skupaj s tukajšnjimi funkcionarji PZ ogledala preureditve v njenem hotelu »Mariborski dvor«, ki je sedaj docela renoviran, ima centralno kurjavo, vsaka soba toplo in mrzlo vodo, restavracijski prostori pa so vsi prezidani. Hotel se bo otvoril 1. marca. m Pogrebno društvo na Pobrežju ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob pol 9 dopoldne v dvorani gostilne Hren na Aleksandrovi cesti 24. m Blag dar. Ob smrti g. Hallerja je darovala Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Mariboru v dobrodelne namene znesek 500 din. m Radi vžigalnika — odpust iz službe. Mestna občina in nekatera zasebna podjetja v Mariboru so že objavila svojim nameščencem novo uredbo fin. ministrstva, da bo vsak odpuščen iz službe, ki uporablja nežigosan bencinski vžigalnik. m Žetev smrti. V Smetanovi ulici 33 je umrla v starosti 56 let gospa Ivana Živic, soproga znanega mariborskega stavbenika. Pokojnica je bila srčno blaga in dobra žena. Svojcem izrekamo naše globoko sožaljel — V Gosposki ulici 9 je umrl v starosti 68 let znani mariborski trgovec s papirjem tn hišni posestnik g. Feliks Nowak. — Na Meljski 41 je umrla posestnica Kristina Vodušek stara 30 let. — V bolnišnici je ugrabila smrt 71 letnega posestnika Remerja Franca, v Slovenski ulici 40 pa 73 letno zasebnico Stôger Marijo. — Svetila pokojnim večna luč! m Rim, Benetke, Dunaj, Jadran. Putnik v Mariboru prireja več skupinskih potovanj. Na spomladanski velesejem na Dunaj vozi njegov avtokar 7. marca, vrne se 9. marca. Vožnja 240 din. Za velikonočne praznike vozijo Putnikovi avtokari v Rim (10 dni) od 25. marca do 3. aprila — skupni stroški 2400 din, in v Benetke (3 dni) od 27. do 30. marca za 900 din. Na Jadran priredi Putnik za velikonočne praznike potovanja s posebnim vlakom m sicer v Kaštel stari pri Splitu od 17. do 31. marca za 1450 din, na otok Korčulo pa od 17. do 31. marca za 1650 dm. V ceni je vsebovana vožnja z vlakom in parnikom ter prvovrstna oskrba. Vse prijave sprejema »Putnik« na Aleksandrovi 35. Mariborski} gcdaliiîe Četrtek, 25. februarja ob 20: «Sveti Anton, vseh zaljubljenih patrom Red A. — Gostovanje Pavle Udovičeve Petek, 26. februarja: Zaprto. Sobota, 27. februarja ob 20: «Čevljar Anton Hitt. Premiera. Metlika Volilcem občine Metlika-okolica. Bliža se nedelja 28. februarja, ko bomo vodili novega predsednika občine Metlika-okolica. Vsak zaveden Be-lokranjec bo ta dan jasno m odkrito povedal, da je Slovenec in bo oddal svoj glas za moža izkrista-liziranega značaja, splošno priljubljenega, spoštovanega posetnika in mlinarja g. Nemaniča Jožeta iz Želebeja. On je človek za nas, ker je poosebljena uslužnost, korekten do skrajnosti in zmožen, da naredi vsakomur samo dobro. On je tisti, ki bo vsak čas pripravljen, da pritiska na kljuke in tolmači naše želje in prošnje na pristojnih mestih. Naš Jože je edini, ki je pripravljen, da ves svoj prosti čas žrtvuje za blagor občanov. Še predobro nam je v spominu, kako se je volilo za časa je-en-esarjev pri Treh farah. Kako je v senci bajonetov »zmagalo« je-en-esarstvo. Da dokažemo, da smo danes še jačji kot takrat in da bo zmaga, ki je že danes zagotovljena, čim sijajnejša, bomo šli vsi, ki poznamo našega mlinarja in posestnika g. Nemaniča Jožeta, na volišče in oddali glas za njega, ki bo tudi najboljši in najnesebičnejši roditelj občine. Orožniki so našli okrvavljeno srajco. Pri umora osumljenem Brodariču Stanku so na domu v Ro-salnicah orožniki našli okrvavljeno srajco. Brodarič seveda trdi, da je kri od lisice, le da lisice in kože ni nikjer. Radio Programi Radio Liublfanat Četrtek, 25. februarja: 12 00 Godba na pihata (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas epored, obvestila — 13.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Lahka glasba (radijski orkester) — 16.40 Slovenščina za Slovence (k. dr. Rudolf Kolartč) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna ara: Sokolsko predavanje — 19 50 Zabavni kotiček — 20.00 Nove slovenske instrumentalne skladbe, izvaja radijski orkester; sodelujejo gdč. Poldka Zupanova, Mellta Gnjczda in g. Karlo Rupel — 21.IS Podoknice ln uspavanke (plošče) — 22 00 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Po domade (igra kmečki trio). Dragi programi t Četrtek, 25. februarja — Belgrad Zagreb: 20.00 Godba kraljevo garde — Dunaj: 19.35 Stagorji — 20.15 Igra - Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert - 20.40 Igra • llola dnma — ttim-Uari: 21.00 Opera «Arlef.anka« — Praga: 13.25 Lahka glasba — 20.20 Salonski orkester — 211)0 Orkestralni koncert — l'arèaea: 19.45 Opereta «Ena noč v Apeninlh« — 21.00 Poljski skladatelji — Vratislava-Ktiln: 20.10 Mozartova komična opera .Coei fan Tutto« - Berlin-Hamburg: 211.10 Plosna glasba — Kônigsberg: ai.10 Paradne koračnice — Frankfurt: 20.10 Weismnnnove in Zollnerjove skladbe — Mona-kovo: 19.35 Pucclnljeva opera .Madame Buterfly. — Strassbourg: 21.00 Uachov simfonični koncert — Bukarešta; 20.15 Filharmouični orkester. Pred kratkim smo si ustanovili prosvetno društvo, ki mu predseduje g. župnik Bakan Stefan. Da pa nismo kat tako vsakdanji, se vidi tudi iz tega, da j« dobila tukajšnja priznana pianistkinja gospa Ducy Temmel povabilo od koncertne direkcije na Dunaju na velik umetniški koncert, ki bo v marcu v Brahmovih dvoranah. Kolikor nam je znano, so najavili za ta koncert svoj obisk najvišje osebnosti. Sjiotl Likvidacija kmetskih dolgov Predlogi za izpremembo uredbe Iz Belgrada poročajo, da je kmetijski minister predložil k finančnemu zakonu celo vrsto amand-manov, s katerimi se bistveno izpreminjajo številna določila uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 26. septembra 1936. Glavne izpremembe, katere navajamo po agenciji Jugoslovanski kurir so naslednje: 1. Dolžniki po čl. 5 (posestniki z nad 50 ha in 500.000 din dolgov) morajo v roku dveh mesecev od dne uveljavljenja tega zakona obvestiti upnika, da se bodo okoristili z olajšavami čl. 5 in bodo po tem zahtevali odrejanje vrednosti zemljišča v smislu tozadevnega pravilnika. V nasprotnem primeru izgube olajšave. 2. V kolikor ▼ smislu čl. 3 in 4 uredbe prekaša dolg 500.000 din, se ne smatra presežek nad to vsoto za dolg kmeta in ima upnik pravico izterjati svoj dolg, v kolikor prekaša vrednost 500 tisoč din. 3. Za kmeta se smatra tudi oseba-delavec, katerega obdavčeni dohodek ne prehaja 10.000 din letno in če obdavčeni dohodki ne izvirajo pretežno iz kmetijstva. 4. Rok iz 2. odst. čl. 20 uredbe (glede obremenitev nepremičnin v teku enega leta po uveljav-Ijenju uredbe) se podaljša do 26. septembra 1938, torej za leto dni. 5. Rok za izročiterv dokumentov iz odst. 2 in 3 čL 7 uredbe v zvezi s 1. odst. X 21 uredbe se Za uvedbo turističnega dinarja Danes dopoldne je sklicala banska uprava sestanek delegatov naših tujskoprometnih organizacij iz vse Slovenije, da sliši mnenje interesentov glede potreb za bližajočo se tujskoprometno sezono. Izgledi so različni, ker je treba vpoštevati, da so devalvacijske države začele smotreno akcijo za pridobivanje tujskega prometa, pri čemer jim zlasti pomaga njihova politika nizkih cen in se je tako povečala njihova konkurenčna sposobnost. Anketo je vodil načelnik g. dr. Rudolf Marn, referat o prizadevanjih drugih držav za pretignitev tujskega prometa pa je podal gospod Sotler. V naslednjo debato so posegli gg. dr. Ster, Skala, Ciril Majcen, dr. 2iiek, Anton Vovk, ravn. Bezgovšek A. Kiesič iz Maribora. Zanimivo je, da so se vsi govorniki posebno toplo zavzeli za uvedbo turističnega dinarja, navedli pa so tudi vse nedostatke, katere j« treba ▼ interesu tujskega prometa odpraviti. Ugodnosti borskemu rudniku bakra Kot smo ie lani poročali, se je uprava bor-skega rudnika bakra obvezala, da bo zgradila posebne naprave za električno proizvodnjo čistega bakra. Sedaj je objavljena uredba o ugodnostih tej družbi za zgraditev tvornice za elektrolitičo rafi-niranj« bakra, ki daje družbi pravico do ugodnosti 15 let Koincesijonar mora mesec dni po uveljavljanju uredbe predložiti končni načrt, nato 10 mesecev od dne odobritve končnega načrta začne graditi naprava, naprave pa morajo imeti kapaciteto 12.000 ton letno, tri leta kasneje pa 20.000 ton. Nato uredba našteva vse davčne in druge oprostitve družbe. Glede žapoelenja delavstva je določeno, da mora biti zaposleno enako število jugoslovanskih kot tujih mženjerjev, poleg tega pa sme koncesi-jonar zaposliti tuje državljane do 2.4 odstotka skupnega delavstva. Naš zračni promet V letošnji eezoni bodo odprte za javni promet potnikov in prtljage sledeče mednarodne (in lokalne) zračno-prometne proge, ki prihajajo v poštev za našo državo: 1. London — Pariz — Praga — Dunaj — Zemun — Bukarešta (Air france); 2. Berlin — Dunaj — Budimpešta — Zemun — Sofija — Solun — Atene (nemška Lufthansa); 3. Praga — Brno — Bratislava — Zagreb — Sušak — Split — Dubrovnik (čehoslovaška ČSA); 4. Dunaj — Celovec — Ljubljana — Sušak — (avstrijska Oelag); 5. Zagreb — Gradec — Dunaj (jugosl. Aeroput); 6. Zemun — Borovo — Zagreb — Sušak (jugoslovanski Aeroput); 7. Zemun — Sarajevo — Dubrovnik (jugoslov. Aeroput); 8. Zagreb — Sarajevo — Dubrovnik (jugoslov. Aeroput); 9. Sušak — Benetke (nova proga). Poleg gornjih prog bo uvedel Aeroput še nekaj krajših prog med večjimi srbskimi mesti, katera bo povezal z Zemunom. Kot se vidi, bo letos izostala neposredna zveza Slovenije z Zagrebom, kakor tndi Zagreba s Sušakom. podaljša do 1. julija 1937 (to je važno za one, ki niso v zakonitem roku izročili ivojih kmetskih dolžnikov Privlegirani agrarni banki). 6. Rok iz 1. odst. čl 26 uredbe (po tem členu so morali prositi dolžniki z nad 25.000 din za znižanje dolga do 31. decembra 1936) se podaljša do 1. julija 1937. 7. Nov je člen, ki pride za sedaniim 26. členom: Če dolžnik zahteva zmanjšanje dolga po čl. 24—26 uredbe bo sodišče, če se Privilegirana agrarna banka ne odzove povabilu na narok, po službeni dolžnosti, proverilo navedbe dolžnika ter sklepalo o tem. 8. Agrarnim subjektom in drugim kmetom, ki po 1. odst. čl. 38 pravilnika izjavijo, da se ne bodo okoristili z olajšavami iz 8. poglavja uredbe, ampak z ostalimi predpisi uredbe, se bo vračunal ostanek dolga po ceni proizvodov na dan sklenitve pogodbe, pa se bo na podlagi tega tudi računala višina dolga po točki 6 odst. 1 čL 36 uredbe. 9. Agrarnim zajednicam, ki so ie odpisale 50 odstotkov ali več dolga, se ta odpit prizna ter se nadaljnja odpisovanja ne bodo vršila. 10. Rok prve anuitete je določen do 15. septembra 1937. Tudi to je izredno važno, ker sedaj onih kmetov-dolžnikov, ki se niso odzvali pozivu Priv. agrarne banke, ne morejo zadeti nobene posledice. Ljubljanski trgovci pri inpann dr. Adlegičn. V sredo opoldne je obiskala župana dr. Adlešiča deputacija ljubljanskega Združenja trgovcev ter mu je z ozirom na novi proračun predočila svoje želje. Gospod župan je deputacijo pozorno poslušal in je z njo razpravljal meritorno o vseh željah. Gospod župan je zlasti odgovoril trgovcem, da je tudi mestna občina interesirana na zatiranju ilegalne trgovine ter je z ozirom na vedno večji obseg te trgovine, kakor tudi z ozirom na to, da se v njej pojavljajo tudi številni inozemski potniki, delegaciji naznanil, da bo podvzel vee ukrepe proti ilegalni trgovini ter poostril kontrolo, kar bo ugodno za legalno trgovino in za mestno občino ljubljansko. Društva, združenja in vse druge ustanove vabi uprava Ljubljanskega velesejma, da postavijo svoje letošnje zbore, skupščine in glavne prireditve v čas od 5. do 14. junija, ko bomo v Ljubljani imeli XVII. spomladanski velesejem. Obiskovalcem ve-lesejma je dovoljen 50% popust na železnicah od 31. maja do vključno 14. junija za potovanje v Ljubljano in od 5. do vključno 19. junija za povra-tek. Svoje sklepe naj društva itd. sporoče upravi velesejma v Ljubljani. Dobava gramoza okrajnemu načelstvu Kranj. Okrajno načelstvo v Kranju, tehnični razdelek, razpisuje dobavo gramoza, kar bo oddano na licitaciji dne 22., 23. in 24 marca 1937. Privilegirana agrarna banka ▼ Belgradu ima občni zbor 21. marca 1937. Na dnevnem redu so poleg računskega zaključka tudi volitve upravnega in nadzornega odbora. Dolžnik nima zadostne imovine... Zavrnjeni so predlogi upnikov, da se uvedejo konkurzi nad imovino tehle tvrdk: Gospodarska zadruga krojaških mojstrov v Mariboru, r. z. z o. z.; Lieleg Barbara, posestnica v St. Ilju v Slov. gor.; Štajerska sadjarska zadruga, r. z. z o. z. v Mariboru, ker imenovani dolžniki nimajo zadostne imovine. Nove tvrdke. V trgovinski register so bile vpisane naslednje tvrdke: Park hotel, dr. z o. z., Bled, glavnica 240.000 din, poslovodje: Remec Bogumil, dr. Basaj Joža, dr. Dermastia Josip in Balanč Franc; Hotel Triglav, dr, zo. z., Bled-Rečica, 200 tisoč din, poslovodji; Rus Ivan in Trnka Stefan; Exportles, dr. z o. z. v Lzubljani, glavnica 200.000 din, poslovodja Skrbeč Franc; Papiroteka, dr. z o z., Ljubljana, glavnica 200.000 din, poslovodja Pestotnik Ivan; Nadlišek Marcelo, trg. z vinom na debelo in drobno, Ljubljana; Stanislav Seršen, trgovska agentura in trgovina z lesom, Ljubljana. Potrjena poravnava: Jernej Pire, posestnik v Ljubljani, Vodmatski trg 4. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Čmaka Ivana, posestnika in stavbnega podjetnika v Stravšneku, Sv. Matevž št. 1, obč. Braslovče, p. Gomilsko, narok za sklepanje poravnave 2, aprila, oglasiti se je do 25. marca. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici pri Mariji Snežni na Velki, r. z. z n. z. za 6 let od 8. februarja 1937 dalje za vloge do 30. novembra 1936, obr. mera 2 odstotka brutto; nadalje Hranilnici in posojilnici v Šmarju pri Jelšah, r. z. z n. z. za 6 let od 8. februarja 1937 dalje za vloge do 29. junija 1936, obrestna mera 2 odstotka brutto. Žitni trg Novi Sad. Koruza : bač., erem. nova SI—82, ban. nova 80—81, srem. nova, suš. Indjijn 90—91. — Fižol: bč., srem. beli, brez vreč 257.50 do 262.50. — Vse ostalo neizprem. Tendenca neizpr. Promet srednji. s p r I m o m : . 2302 67—2407.20 . 1755.52—1769.40 . 736.70— 741.76 . 996. 45—1003 52 . 229.24— 232 32 . 4337 26—4373.57 . 203.29— 204.73 . 152.33— 153.44 . 213.4«— 215.52 Borza Dne 24. februarja 1987. Denar J zasebnem kliringu je ostal angleški funt na памћ borzah neizpremenjen ter je beležil v Ljub-Jj!"I" j238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20 do —oo.oO. ... Ars'riieki šni4R je V Ljubljani popustil na 7.94 8.04, v Zacrebu na 7.87—7.97, v Belgradu na 7.9222—8.0222. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.025 do 31.725, v Belgradu 31.25—31.95. Španske pezete so beležile v Zagrebu 2.75 denar, italij. lire pa so nudili v Belgradu po 2.35. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.20 do 12.40, v Zagrebu na 12.14-12.34. nadalje so beležili za konec februarja 1211—12.31, za sredo marca 12.1250—12.3250, za konee marca in sredo aprila 12.09—12.29, za konec aprila 12.10—12.30. V Belgradu so beležili 12.1238—12.3238. Skupni devizni promet je znašal v Zagrebu 3,017.608 Din, v Belgradu 1,820.000 Din. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji pri slabi tendenci, v Belgradu pa je zaiašal 1,217.000 Din pri čvrsti tendenci. Ljubljana, tečaji Amsterdam 100 hol. gold . . Berlin 100 mark..... Bruselj 100 belg..... Curih 100 frankov .... London 1 funt...... Newyork 100 dolarjev . , . Pariz 100 frankov .... Praga 100 kron ...... Trat 100 lir....... Corih. Belgrad 10. Pariz 20.4025, London 21.45, Newyork 438 375, Bruselj 73.95. Milan 23 08 Amsterdam 240, Berlin 176.10, Dunaj 78.35 (81.80) Stockholm 110.60, Oslo 107.80, Kopenhagen 95 75 Praga 15.29, Varšava 83, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 345, Rukarešta 3.25, Helsin-fors 9.465, Buenos Aires 131.5. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 87.75—88.75, agrarji 92—53, vojna škoda promptna 400—402, begi. obv. 72—73, 8% Bler. pos. 91.25—92.26, 7% Bler. pos. 81—82, 7% pos. DtlB »4—95, Trboveljska 240-250. Zagreb. Drž. papirji: Agrarji 52—52.50 (52.5). vojna škoda promptna 395—400 (398), 2. 398—400, 4% sev. agrarji 51—52, 8% Blor. pos. 91.50 den., 7% Bler. pos. 81.50-82 (81.50). _ Delnice: Nar. šum. 15 bi., Gutmann 40—50, Isis 16 den., Osj. liv. 175 den., Osj. sladk. tov. 175 den., Dubrovačka 300 den., Jadr. plov. 400—450, Oceania 250 den. Belgrad. Drž. papirji: Agrarji 52 den., vojna Skoda promptna 399.50—400 (400), 3. (398.50), 4 898—309.50, begi. obv. 73—73.50, dalm. agrarji 71.25—71.50, 4% sev. agrarji 50.50 den., 8% Bler. pos. 91.50—92, 7% Bler. pos. 81.50—82 ($2), 7% pos. DlIB 96 den. — Delnice: Narodna bnnka 7310 —7375, Priv. agr. banka 207.50—210 (207.50). Živina Mariborski živinski sejem. Maribor, dne 23. februarja. Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 11 konjev, 16 bikov, 104 voli, 433 krav, 13 telet, skupaj 657 komadov. Cene so bile naslednje: i debeli voli kg žive teže 3.90—4.25, poldebeli 3.40 I do 4.10, plemenski voli 3.30—3.70, biki za klanje I 3.20—3.50, klavne krave debele 3—4, plemenske krave 2.90—3.65, krave klobasarice 2—2.60, molzne krave 3.10—3.30, breje krave 2.80—3.50, mlada ži-i vina 3.70—4.60, teleta 4.50—6. Prodanih je bilo i 324 komadov. Mesne cene so v Mariboru naslednje: ; volovsko meso I. vrste 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav in telic 5—8, telečje meso I. vrste 5—8, II. vrste 6—10, svinjsko meso sveže 10—14. Sejem ▼ Kranja dne 20. februarja: Cene živine so bile sledeče: voli I. vrste 5.50 II. vrste 5, III. vrste 4.50; telice I. vrste 5.50, II. vrste 5, III. vrste 4.50; krave I. vrste 5.50, II. vrste 4.50, III. vrste 3.50; teleta I. vrste 7.50, II. vrste 6.50; prašiči špeharji 8, prašiči pršutarji 7.50 din za 1 kg žive teže. Od zadnejga sejma so se cene živine nekoliko dvignile. Cena telic I. vrste se je dvignila za 25, II. in III.vrste za 50 par pri kg. Cena krav I. vrste za 50 par, prav tako tudi cene telet I. vrste za 50 par pri kg. Cene prašičev pršutarjev so narasle za 50 par pri kilogramu. Goveje meso I. vrste 10—12, П. vrste 8—12, III. vrste 7—9; svinjina 16, svinjska mast 19, slanina 16, čisti med 24, neprana volna 24, oprana volna 32 din za kilogram. Kmetijski pridelki: pšenica 200, ječmen 170, rž 180, oves 160, koruza 125, fižol 250, krompir 75, lucerna 2000, seno 75, slama 50, jabolka I. vrste 800, H. vrste 700, III. vrste 600, suhe češplje I. vrste 1000, II. vrste 900. III. vrste 800, pšenična moka 300, koruzna moka 240 dinarjev za 1 etot. Mleko 2, finejše kvalitetno vino 16, navadno vino 10 dinarjev za liter. Kulturni obzornik Čas - štev. 5-6 Izšla je dvojna številka te revije Leonove družbe v Ljubljani, ki jo urejujejo vseuč. prof. dr. J. Fabijan, glavni urednik »Slovenca« dr. Ahčin in prof. S. G o g a 1 a. Reviji teče 31. letnik in ima odličen krog svojih sodelavcev iz raznih področij, ki proučujejo javna družabna, kulturna in znanstvena vprašanja. »Cas« prinaša najprej predavanje dr. Gosar-ja, ki ga je imel lani aprila meseca v Filozofskem društvu. Govori o socialnem vprašanju in svetovnem nazoru ter prikazuje vpliv svetovnega nazora na našo zamisel o družbi in njeni ureditvi ter vpliv svetovnega nazora v praktičnem družabnem življenju in delovanju. V poštev jemlje predvsem le rnzliko med krščanskim svetovnim nazorom in brezverskimi oziroma brezbožnimi naziranji ter rnzliko med idealistično in materialistčno življenjsko filozofijo in s tem združeno praktično življenjsko usmerjenostjo. Posebno zanimivo pa je zlasti za nas vprašanje, ki ga je v sedanji številki načel dr. Al. O d a r ter bo svojo razpravo o njem še nadulje-val. To je položaj katoliške cerkve v sodobnih državah. Razmerje med katoliško cerkvijo in državo je že od nekdaj zadeva prvo vrste predvsem v načelnem pogledu, dandanes pa se je temu pridružilo še posebno poglavje o velikih razlikah med formalnim in dejanskim stanjem po posameznih državah. Dr. Odar označuje na začetku svojega članka načelna gledanja na te odnošaje ter omenja glavno cerkveno politične sisteme, potem pa daje pregled javnopravnega položaja katoliške cerkve v svetu na podlagi državnih ustav, konkordatov in drugih pogodb. Predvsem je zbral dober vpogled v upravo, v redne in misijonske pokrajine zapadne cerkve In to po teritoriju, ki se nanaša na vse celine in otočja ter ga je primerno opremil s statistiko. Zatem prikazuje pravni položaj katoliške cerkve v vseh evropskih državah, kjer imamo v različnih varijantah sistem paritetne države ali sistem ločitve cerkve od države. Takšnega pregleda smo brez dvoma že potrebovali, saj.o teh zadevah nimamo mnogo prilik za dobro in pravilno informiranost. Kakor smo že omenili, se bo razprava še nadaljevala. Tretja razprava v tem zvezku pa se nanaša na književnost. Napisal jo je prof. Vilko Novak ter jo posvetil vprašanju [»krajine in človeka v delih Miška Kranjca. Novak omenja položaj tega pisatelja Slovenske krajine v naši leposlovni prozi z ozirom posebnost, ki jih je Kranjc vnesel, predvsem po snovni strani. Svoj spis razvija ob hrono-loškem redu, po katerem so izhajala posamezna Kranjčeva dela od »Težakov« (1932) pa do zadnjega romana »Zalesje se prebuja« (1936). Tako razčlenja avtor posamezne strani tega pripovedništva po vsebini in tudi z ozirom na stil, zasleduje pisateljev razvoj in svoja dognanja opira na številne citate. Zaključuje s sodbo, da Kranjc ne prikazuje prekmurskega življenja v vsej globini in da se tej pristranosti pridružuje • še pisateljev nnzor v škodo umetniški vrednosti. Prav ta zadnja ugotovitev za Kranjca brez dvoma drži ter nam celotni pregled, kakor ga je napisal Novak, v glavnih potezah dobro naznačuje tega pisatelja, vendar gre s preveliko naglico mimo novel, kjer nam je Miško Kranjc ustvaril tudi Izredne, oblikovno dognane in življenju neposredno zajete stvari. Dr. Josip Puntar objavlja pisma dr. Alojzija Smrckarja, »privatnega a poštnin-? spravne politike (1817—1870), ki jih je pisal Pražaku. Nadaljevanje bo sledilo. V Obzorniku kritikuje dr. Aleš U š e n i č n i k novo Gosarjevo delo »Za nov družabni red«. — Dr. M. Pivec-Stelè poroča o bibliografiji in razstavi ženske knjige v Jugoslaviji in končuje: »Mogoče bosta bibliografija in razstava dali podlago za stvarno sliko (ki jo do zdaj še nimamo) o deležu žen pri kulturnem življenju naših dežel, sliko, ki bo zgrajena na dejstvih, ne na raznih he-terogenih teorijah.« Spomladi se namreč obeta obnovitev razstave slovenske ženske knjige. — Sledijo ocene. ★ »Slovenski učitelj«, pedagoška revija in glasilo Slomškove družbe v Ljubljani, je stopil z dvojno številko v 38. leto. Obsega mnogo razprav iz pedagogike, dušeslovja in modroslovja, o Slomškovih spisih, številko pa zaključujejo listek, književne in društvene vesti. FraDjo Ciček ie objavil razpravo o vzgojitelju in samovzgoji, ki se bo nadaljevala, Vinko Brumen zapisuje svoje misli po pedagoškem tečaju, Ivan Kramar pa nadaljuje izdelane kateheze za prvo šolsko leto. E m a Deieinger razmišlja o problemu tipizacije šolstva, Fran Zandl piše o lenobi, Jože Tav-želj o tem. kako naučimo podeželske pevske zbore petja po notah Nekaj statistike o protialkohol-nem gibanju drugod m pri nas je zbral A 11 o n z Kopriva, dočim V o j t e h C u š zahteva več narodne in domovinske vzgoje — Etbin Boje objavlja razpravo: Strukturna psihologija in peaa gogika — O Slomškovih spisih in v zvezi z njimi pišejo Vinko Brumen, proi. A Klementina in Ema Deisinger. »O savremenoj televiziji« je naslov razprave, ki jo je napisal dr Josip Lončar, prof. na tehniški tak. v Zagrebu. Govore o oenovnih pro blemih televizije, o sedanjem stanju in o smernicah razvoja. Med oesedilom je 15 slik. Nogomet v socialne namene V nedeljo, dne 28. februarja, se bodo Igrale na igrišču »Primorja« nogometne tekme, katerih čisti dohodek je namenjen socialnemu uradu mestnega poglavarstva, ki ga bo porabil v podporo revnim ljubljanskim meščanom. V predtekmi ob 13.45 nastopijo talentirani mlajši igralci vodilnega slovenskega sluha SK Ljubljane proti prvemu moštvu Slovana. Glavno tekmo ob 15.30 pa odigra ligino moštvo Ljubljane in reprezentanca ostalih ljubljanskih klubov. Pokroviteljstvo nad to dobrodelno športno prireditvijo je prevzel ljubljanski župan gospod dr. Juro Adlešič. Ker je vstopnina minimalna 1. s. 6din stojišča, za mladino in vojake 4 din, tribuna 10 din, apeliramo na vse ljubljansko š|>ortno občinstvo, da se šjiortne prireditve polnoštevilno udeleži. Pohvaliti je treba idealno željo nogometašev, da po svojih močeh prispevajo za najbednejše ljubljanske meščane. Tudi s športne strani bo nudila prireditev občinstvu užitek, ki ga bo povečala še zavest, da je podprlo one, ki so pomoči najl>olj potrebni. Objava jugoslovanske zimsko-športne zveze v zadevi smuških tekem na Jahorini Zvezni upr avni odbor ie na svoji seji dne 23. februarja 1937 potrdil rezultate v smuku na Jahorini Določilo se je, da velja ta tekma kot samostojna tekma za zvezno prvenstvo v smuku in kot prvi del alpske kombinacije. Kraj in čas samostojne tekme v slalomu za zvezno prvenstvo in za drugi del alpske kombinacije se bosta določila kasneje. Nadalje je bilo soglasno ugotovljeno, da tek-movak-i niso nastopili v tekmi v slalomu, ker vodstvo tekem ni sprejelo ultimativnih zahtev, ki so jih stavili tekmovalci. Po izčrpanem poročilu zveznih lunkcionarjev. ki so bili pri tekmah na Jahorini, je upravni odbor določil tričlansko komisijo z nalogo, da uvede preiskavo in nato stavi upravi predloge glede krivde posameznikov. Do končne odločitve v tej zadevi izreka upravni odbor zveze prepoved starta za vse tekme onim tekmovalcem, ki so se glasom startne listi prijavili za tekmo v slalomu. Ravno tako se do končne odločitve prepoveduje izvrševanje funkcije zveznega sodnika Zupanu Bogdanu in vsem zgoraj prizadetim tekmovalcem. ki imajo funkcijo zveznega sodnika ali zveznega smuškega učitelja. Klubi in društva se opozarjajo, da prejmejo posebno okrožnico z imenskimi navedbami vseh prizadetih tekmovalcev in se morajo nato po tej okrožnici ravnati. Mednarodne skakalne tekme v Planici Združenje smučarjev Planica razpisuje za dne 7. marca mednarodno skakalno tekmo na svoji 65 m skakalnici v Planici. Pričetek tekmovanja ob pol 12. Tekmuje se po pravilniku JZSZ, odnosno 1. V. O. V konkurenci ee izvedeta dva skoka. Pravico udeležbe imajo vsi v savezih včlanjeni tekmovalci. § 2 I. V. 0. Prijave sprejema izvrSni odbor Združenja smučarjev Planica v Ljubljani do 5. marca t. L Nagrade: Tekmovalci, ki se bodo plasirali na prvih pet mest, prejmejo častna darila. Mednarodna šola za smuške skoke in polete v Planici razpisuje za 7. marca ob 10. dopoldne na 25 m skakalnici tekmo osnovnošolske mladine v skokih. Tekmuje se po pravilniku JZSZ: a) za prvenstvo osnovnih šol, b) za prvenstvo poeemeznikov. Pravico udeležbe imajo vei učenci oenovnih šol v Dolini pod vodstvom svojih učiteljev. Tekmovanje se prične ob 10. dopoldne ter izvede vsak udeleženec po dva skoka. Rezultati se ocenijo: a) po šolah, b) po posameznikih. Najboljši prejmejo nagrade. Prijave sprejema mednarodna šola za smuške skoke in polete v Planici v roke g. I. Bitenca, šol. upravitelja, Kaleče. Mariborski iport V nedeljo, dne 28. februarja se prične v Mariboru tekmovanje za pomladansko prvenstvo LNP. Zaradi znanih ukrepov ljubljanske nogometne podzveze sedaj v Mariboru sploh ne obstoja instanca, ki bi vodila nogometno športno življenje. Za nedeljo so v Mariboru določeni kar dve tekmi: SK Železničar proti SK Itapidu in Cakovečki športni klub proti ISSK Mariboru. Ne ve se še, ali se bodo obe prireditvi združili ali pa bo katera odpadla, ker sta dve prvenstveni tekmi prvega razreda na en dan za Maribor preveč. Tudi Se ni znano delegiranje sodnikov. Kako bo LNP uspelo voditi mariborski nogomet nef>osredno iz Ljubljane, je veliko vprašanje. V obnloječi situaciji namreč noben mariborski športnik ne prevzame več nobene funkcije. Sluibene objave Iv rte tlnvemklk lahknatleltkih klubu v (1 nej« JU. februarja 1SÏ7). — Viole no ne na znanje pismene Izjuve — Svobode, Ljubljana; Sloge, Ljubljana In SK Kranj — o »oglašanju z memorandumom naslovljenim oa MTV.N v pogludu visoke sole r.h telesno vzgojo — Odobrijo no termini prireditev SK llrathtva. SK Litije in SK Mure. kakor tudi razpisa cros.s counlry prvenstva Ljubljane dne T. marea • (((prireditelj SK Ilirija) in cross country meeting» SK Mare dne T. marca. — Vzamejo ee na znanje ne znumi nastopajočih atletov v letu 1936, kakor tndi Boznnmi atletov, ki Jih telijo Imeti verificirane tudi v bodoče SK Mura In 8K Korotan, Ljubljana. — Odjavo atletov ASK Primorja: Rertoncelj Stankota, Jng Vinka. Нанн| Viktorja. Jei Franca, .lurka« Lovra, Kovačič Ivota, ftonlcn Jožeta, Šinkovec Stankota, Zem-Ijuk Pavla In Zemljii I vime не vznme n« znanje. — Citnjo «e 7ii ASK Primorje s pravico takojšnjega nn stopa: KramarSlč Marko, Sndnr Drago ln Oradiftnik Fedor. — V* dopi« SK Ptuja «e odgovori pinmeno, načrt korigira In vrne. — Vabilo SK Mure za poillja nje delegata Zveie na nlen občni »bor dne 27. t. m. ne vznme nn innnje in delegira tajnika I. Savo San-clne. Obvešča «e 8K Mura, da ne verifikaolje pošiljajo preko Z voze na JLAZ; tiskovine «e naročit io tudi pri Zvezi. — SK Planina jo za odhnrnikit JT.AZ Prijavila g. Kermavnerja. Dopis ne oošljo JLAZ. — Ismeno ne naprosi r komandanta dravske divizljiike oblasti, da delcglm v upravni in tehnični odhor pn enega znslnpnikn vojske. — KonMItniranje odborov na temeljil sklepu občnega zbora Zveze: 1. frAmVni- pred-nednlk Jugovec Franjo: tajnik Zornada Albert- tehn. referent Ini. Cernr Vlado; odborniki Пппко Slavko, Vldlc Ciril, navliček MoJe, Vrh ve«, Perorl« Jofe Jordan Pragomlr (Litija), Snmnd« Otmar (Ptuj) TrmM Ciril (Murskn Sobotal In HtnraSInn Gnst. v (Maribor). 2. Kntrntki odhor; predsednik Fine MIlan; tajnik Logar Stanko; odborniki: dr. Dekteva Vladimir. Premrl Ivan In Polajnar Karel. - J. propagandno finantnl odbor ho konstitnlrnn na prihodnji «ejl. — Potrjnje «e po SK Bratstvo In ЧК Lltlll poslana člnnarina 7n leto 19117. - Seje upravnega odbor» »e bodo dn nndalj-njega vrnile v.ak potek ob 1» v klubski «obl kavnrne T'nlon. - Predsednik: geom. Perne l r.; tajnik. Savo Saneln 1. T. Zvrta rtovenuHh lahkontirltkth klubov (SlnUKI Prvn seja tehničnega odbora bo v petek, dne 2«. t. m. ob 1* v klnh«H .otri кгтагас Cslsa. vhod iz Frančiškanske nllce. Vabijo no rut sejo odborniki: Jugovec. Zernadn, »n*. Cerar, Banke. Vldle, Havllček, Pero*« Joie, Jordan, Vrhovno. — Tajnik I. Delo in smrt španskega vzgojitelja Ustanovitelj vzornega vzgojnega zavoda don Pedro Poveda — ustreljen Ena izmed oseb, ki v vsej svoji veličini vstaja h etrabotne španske revolucije rdečih tolp in ki nima para v teh najnovejših dneh. je ustanovitelj zavoda »Teresianumc, don Peter Poveda Castro-verde, kanonik katedrale v Burgosu na Španskem. L. 1919, ko je bila ustanovljena njegova višja učiteljska šola, je opozoril prosvetnega ministra na nevarnost svobodomiselnega šolstva, če>š, 6e ne bodo zavrli širjenje brezverskih šol, se bo narod navzel razkolniàkega duha, kar bo slej ali prej uničilo krščanskega duha in državo. V svoji vnemi za katoliško misel se ni zadovoljil le s tem, kar je napisal v katoliške liste, marveč je izdal tudi delo o vzgojeslovju, ki naj bi ee po njom usmerilo vse šolstvo, državno in zasebno, po španskih deželah. Načrt o vzgojeslovju in pouku, ki ga je don Poveda predložil cerkvenim krogom, je bil soglasno sprejet. Toleški nadškof in kardinal, pobožni Aguirre, je ob tej priliki dejal, če bi se uresničili načrti dona Povede, bi se prerodil krščanski duh in da zato ne kaže prepustiti šolstva svobodomiselnim rokam, kar bi bilo isto, kakor da bi sami sebe obsodili na smrt, ne le glede na vero, marveč prav lako v domovinskem smislu. Don Poveda ni bil mož, ki bi se ustrašil truda in težav na započetem delu, ni le pridigal in izdajal spisov, marveč se je tudi resnično z vso vnemo lotil prosvetnega delovanja. Seveda ni mogel vseh svojih načrtov izvesti, kakor si jih je bil zamislil, saj ni imel dosti potrebnih sodelavcev, zato se je iz dna svoje apostolske duše posvetil svoji ustanovi Teresianum v Burgoeu, kjer so se šolale dijakinje za učiteljice in profesorice. Ta zavod ni bil dandanašnji priznan le v Španiji, marveč tudi v Ameriki, kjer so nastale celo njegove podružnice. Temu se ni čuditi, saj se v teh zavodih usposabljajo dijakinje za vse panoge modernega šolstva, zlasti za vzgojo вгса in duše po naukih katoliške vere. Gojenke Teresianuma dona Povede naj bi bile predvsem usposobljene za javno državno službovanje. Le zaradi izrednih vrlin kot goreč duhovnik je don Poveda znal premostiti z božjo pomočjo vse številne teikoče, ki so mu ovirale njegovo prosvetno delo. Ko je izšlo iz njegovega zavoda dovoljno število usposobljenih učiteljic, so se posvetile ljudski šolski vzgoji in so bile že 1. 1917 med narodom tako priljubljene in spoštovane učiteljice, da so jih hvalili celo svobodomiselni nasprotniki. Srdito 60 sovražili ustanovitelja teh odličnih učiteljskih šol, saj so videli, da jim vprav zaradi katolišiie vzgoje ne gredo njih strupeni nauki v klasje. Dejali so: »Kadar pridemo mi do oblasti, bo prvi padel don Povedal« To se je tudi zgodilo. Naetali so srditi boji med dobrim in zlim. Na vse kriplje so svobodomiselni krogi skušali uničiti ali vsaj omajati temelj katoliškega prosvetnega zavoda dona Povede. Ščuvali so nanj uradne kroge in ljudstvo, toda don Poveda je razumel temne naklepe zagrizenega sovražnika in ni omagal. Sovražniki so zgrabili za istovrstno orožje za boj zoper dona Poveda in njegovo ustanovo. Zato so v Madridu odprli podoben šolski zavod, kjer so se vzgajale dijakinje v svobodomiselnem duhu. Neki odlični svobodomiselni madridski profesor je dejal, da je že zato pohvaliti ustanovo dona Povede, ker jih je z njo pripravil do tega, da so tudi oni ustanovili tak zavod za ženstvo svojega duha. Leta 1913 so se v Španiji začeli verski hoji, ki so bili leta 1931 še bolj kruti, saj je sledil dopis dopisu prosvetnega ministrstva za uničenje katoliških šol, predvsem pa ustanove dona Povede. Eden takih dopisov je določal, da naj že v osnovnih šolah poučujejo le moške učne moči, kar je bilo naperjeno zoper ženske učne moči katoliškega duha. Vse to je že tedaj kazalo, da je bil ustanovitelj katoliškega ženskega učiteljstva v Španiji, don Poveda, že več let prej obsojen na smrt. Sedaj, v strašnih dneh bratomornih bojev in strahotnega nastopa rdečih tolp, je don Poveda pravkar odmaševal, ko so prihrumeli rdeči razbojniki, da ga zgrabijo. Res so velikega dona Poveda mučili in po grozotnih mukah tudi ustrelili. Niso ga poznali; menili so, da je škof, saj jim je bilo naročeno, naj umorijo škofa. Njegovo truplo so našle njegove učenke. Na prsih je imel svetinjico Device Marije iz Covandonga, kjer se mu je nekoč pred sliko presvete Device porodila zamisel za njegovo življenjsko delo »Teresianum«. Dasi je don Poveda mrtev, je človeku, ko da ga sliši, kako prosi božjo Mater, naj v teh strašnih dneh varuje in reši njegovo ubogo Španijo. Vprav letos bi bil don Poveda obhajal 25-Iet-nico evojega velikega dela, a namesto tega je dal svojo srčno kri za katoliško misel. Kako so božji računi čudovito zavozlani in razrešeni! Duh dona Povede živi še vedno v njegovem delu in ustvarja novo dobo za odrešilno vstajenje Španije iz teh mračnih, krvavih dni. (L'Oseervatore Romano.) Deževje na Španskem bojišču. Napredujoče bele čete se srečavajo z avtomobilsko kolono. Najbogatejši angleški lord, vojvoda Norfolški, se v rojstno mestece Arrundel, kjer so prebivalci so izpregli konje in Kak poklic Skoro bi tudi pri živalih človek lahko govoril o poklicu, ki ga živali opravljajo. Kar naštejmo jih po vrsti, pa bomo videli, kakšni mojstri so posamezne živalske vrste v posameznih predmetih. Čebele bi lahko imenovali imenitne matematike. Svoje celice v satovju znajo lako sestaviti, da z najmanjšo množino gradiva ustvarijo največji mogoč prostor. Za stene in vmesne prostore izgube zelo malo prostora. Krt je vremenoslovec, kakor tudi mnogo drugih živali, ki nam s svojim obnašanjem naznanjajo, da ee bo vreme spremenilo. Cela vrsta ptičev epada med izvrstne godbenike in pevce. Bober je obenem arhitekt, tesar in Žagar. Svizec je prav spreten inženir, kateri ne zna le svoje etanovanje dobro zgraditi, ampak gradi tudi vodovode in odvodne kanale, da je njegova hiša vedno na suhem. Ose in sršeni spadajo med papirničarje, ker znajo delati prvovrsten papir. Kakor znano, iznajdba papirja prihaja odtod, ker je nekdo natančno opazoval in poeneinal te živalice ter je lako začel delati papir. Med predilničarje spada mnogo živalic. Kar zna sviloprejka, to je neprekosljivo. Toda tudi umetno svilo so se ljudje naučili delati pri živalicah. Zastor mu je rešil vee* • življenje V Londonu se je v okraju Kentish To\vn zgodilo tole: Mati je svojega 4 leta starega sinka Davida Jayja pustila samega v sobi, kjer se je igral, sama pa je stopila v kuhinjo. Medtem, ko je mati bila v kuhinji, se je mali v sobi naveličal svojih igrač. Splezal je na okno, odkoder je bil tako lep razgled po ulici. Pri tem ee je fantek preveč nagnil ven, omahnil je in padel iz četrtega nadstropja. V istem hipu, ko je deček omahnil in začel padati, pa se je sprožil težki železni zastor pri oknu, ki je še isti hip padel in prijel dečka za noge, katere so še visele na oknu. Drugo telo je bilo že zunaj okna. Tako je deček visel nekaj časa z glavo navzdol. K sreči je nekaj minut pozneje prišel po cesti službujoči stražnik, ki je opazil visečega dečka. Naglo je skočil v četrto nadstropje hiše, kjer je s pomočjo matere srečno rešil dečka. Fantku se ni prav nič hudega zgodilo, pač pa je njegova mati od strahu omedlela, ko se je zavedla, v kakšni nevarnosti je bil njen otrok. Nova past za žuželke V južnoafriških sadovnjakih sedaj preskušajo nov aparat, ki je tako narejen, da more v najkrajšem času poloviti ogromno množino škodljivih žuželk. Ta aparat je tri ln pol metra visok in votel steber, ki ni težak ter ga lahko naglo prenašajo, kamorkoli bi bilo potreba. Na vrhu stebriča je pritrjen žaromet, ki širi okoli sebe močno zeleno-rumenkasto luč. Ta luč ima ponoči tako laetnost, da že na velike daljave mami in vabi k sebi velike množine žuželk. Toda ti škodljivci, kateri se približajo tej luči, so kar izgubljeni, kakor hitro eo ji dovolj blizu. V etebridu je namreč montiran še drugačen aparat, kateri eesa vase zrak z veliko silo, tako nekako kakor aparat za pobiranje prahu. Kakor hitro torej žuželka prileti dovolj blizu, jo zagrabi zračni vrtinec ter jo potegne v aparat. Na dnu stolpiča je prostor, kjer se zbira ta nesnaga, katero potem pobero in jo zažgo. Ta aparat bo uničil milijone škodljivih žuželk, katere pokončavajo južnoafriško sadjarstvo. Samo na ozemlju južnoafriških zveznih držav žuželke na sadju vsako leto narede škode za 250.000 funtov šterlingov, torej za kakih 50 milijonov dinarjev. Torej bi se tak aparat kmalu splačal. Akrobatova družina na smučarskem Izletu. Za bolnike s srčno boleznijo. Sesekljana teletina. Z mesoreznico zmelješ 125 g teletine. Z ene rezine starega belega kruha odstranih skorjo in sredico razmehčaš v vodi, jo izžmeš in jo prav tako zmleješ s strojčkom. Sredico in meso pomešaš z jajcem, malo osoliš, podolgovato izoblikuješ in spečeš. Lešnikov puding. Nalahno opražiš v pečici G0 g lešnikov, odstraniš. luščinice in stolčeš olupljene in opražene lešnike v možnarju. Medtem mešaš 60 g vanilije-vega sladkorja s 4 rumenjaki, dodaš stolčene lešnike in vse dobro premešaš. Slednjič previdno primešaš sneg 4 beljakov in 50 g bele moke in kuhaš goščo v sopari 25 minut. (Tudi za slab želodec in ledvične bolnike). Izposojeni otroci Na živahno cestno križišče v Parizu je že nekaj let hodil etar znan berač, ki je vedno imel pri sebi kakega otroka, kateri je navadno hudo jokal. Ta otroški jok je seveda močno ganil mimo hodeče ljudi, ki so zaradi tega beraču vedno radi kaj dali. Vsakdo pa je eeveda mislil, da je jokajoči otrok beračev in da je berač vsaj njegov ded. Berač je bil res že precej star in nadležen. Le slučajno pa so ugotovili, da je berač navaden slepar ter da otroci, ki tako jokajo niso njegovi, ampak izposojeni. Možak si je namreč od revnih ljudi izposojal otroke za domenjeno ceno. Plačeval je za otroka na dan 6 do 10 frankov, kolikor je pač otrok po evoji uporabnosti zanj bil vreden. Čim bolj je otrok znal jokati in čim bolj se je znal prikupiti ljudem, tem več je bil vreden za berača, kateri je po tem presojal, koliko naj otrokovim staršem plača odškodnine na dan. Berač se je pisal Connard. Nekega dne so ljudje opazili, da Connardov otrok noče jokati in da hoče beraču pobegniti. Da bi se ne izdal, je moral seveda berač za otrokom, nakar je izginil. To se je nekaterim čudno zdelo. Opozorili so na to policijo, katera je začela berača nadzorovati. Policija je kmalu ugotovila, da Ima Connard vsak dan kakega drugega otroka s eeboj, s katerim berači. Ko je bilo to ugotovljeno, so ga naglo prijeli. Mož pa ni niti veliko tajil, ampak je vse gladko priznal. Kar povedal je, da si je otroke izposojal od revnih staršev. Ubogi otročiči eo morali potem po cele dneve stati ob beraču, pa naj je bil še tako hud mraz. Če otrok nI hotel več ubogati, je berač zgrda dosegel, da je otrok igral komedijo, kakor je hotel berač Connard. Včasih je otroke celo sirovo pretepal. Poz.nejša preiskava je celo dognala, da je nekaj otrok, katere je Connard pretepel, zaradi udarcev umrlo. Sedaj je vsega tega konec in berač bo dobil zasluženo plačilo. Stara igralka sedi pred zrcalom In se šminka in njen obraz je zopet mladosten. >Doma eem poleg tega Se dobra kuharica.* »To vidim — ti znaš še iz ostankov nekaj narediti,« ji odvrne znanka. je s svojo mlado ženo vrnil s poročnega potovanja mlado dvojico nad vso navdušeno sprejeli. Gasilci sami vlekli kočijo. imajo živali Mravlje so sloveči gradbeniki in obenem vojaški ženiji. Socialno ureditev mravelj eo občudovali že marsikateri učenjaki ter jo ljudem stavili za vzgled. Pa kaj, ko je človek vendar le človek in ne mravlja. V Sidneyju v Avstraliji so gasilci priredili veliko slavnost, na kateri so hoteli ljudem pokazati, kako napredujejo. Pokazali so vse najnovejše pridobitve za gašenje požarov in tudi vse, kar je bilo novega za reševanje ljudi. Na eliki vidimo gasilca, ki kaže, kako globoko mora včasih gasilec 6kočiti v spodaj nastavljeno mrežo, če se hoče sam rešiti. pmû TO 1®П: V soboto, 24. februarja 1877. Iz Carigrada se javlja, da se bode zarad obravnav e Črnogoro premirje najbrže za 14 dni podaljšalo. Gotovo (?) je tudi, da se bosta Srbija in Turčija pogodile. Rusija še vedno od vanjih vlad pričakuje odgovora na okrožnico Gorčakova in z veliko marljivostjo nadaljuje priprave za vojsko, daei »Golos« prijatelje turške šaljivo tolaži z miroljubnimi članki. Španjska vlada dovoljuje veerm Karlietom, ki so pobegnili v vnanje dežele, da ee smejo vrniti domi izvzemši tiste, ki eo zatoženi zarad kakih hododelstev. Domače novice. Konfiscirane eo bile zadnje »Novice« zarad članka »sloveneki jezik v slovenskih deželah«, v katerem se prerešetava odgovor, ki ga je Strema-jer dal na interpelacijo Vitežičevo o slovanskem jeziku v Isterekih šolah. Prostovoljev Mejač, kterega eo bili Turki že I. 1875 vjeli, se je vrnil zdaj nazaj prestavši po turških ječah etrašne muke. Znanstvena slovenska predavanja v Ijubljan-skej čitalnici bodo tudi letos na postne nedelje od II. do 12. ure v glavnej dvorani. Program je sledeči: 25. lebr. predava dr. Ed. Šavnik: »0 nervoz-nosti«. 4. marca: Janko Kersnik: »Pesništvo in kultura«. 11. marca: prol. Franjo Šuklje: »Albrecht Wallenstein«. 18. marca: Ivan Franke: »Umetnost v domačem življenji«. Vstopnice za ves ciklus (na korist narodne šole) po gld. za oeobo, po 2 gld. za rodbino treh osob, potem vstopnice za dijake po 60 kr. ee dobivajo v »narodnej Čitalnici«. Karte za posamezno predavanje pri kasi po 50 kr. Mož, ki krste zbira V Adelaidi v Avstraliji živi bogat lastnik predilnice Rihard Petrs, ki zbira krste za svoj muzej. Ta njegov muzej je gotovo edini svoje vrste na vsem svetu. Mož je od sile ponosen, da takih krst nima noben muzej na svetu. Njegov jih ima nad 700, in sicer iz vseh časov in iz vseh mogočih tvarin. Med krstami je najbolj dragocena krsta iz čistega zlata, v kateri je nekoč počivalo truplo egiptovskega laraona. Druga, tudi nenavadno dragocena krsta, je iz kristala. Mož pa še ni zadovoljen s tem, kar ima in išče dragocenih krst še naprej ter žrtvuje za to evojo željo velike denarje. Kolo in motorno kolo obenem je razstavljeno sedaj na berlinski mednarodni avtomobilski razstavi. ma V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; zenitovenjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo iakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov ireba priložiti znamko. PerillsHe preproge zolamteno pristne. Stare in nove, vseli velikosti, v krasni izberi, naprodai po reklamnih cenah Resni interesenti vljudno vablieni. Oglasite se ali piiite na naslov: D. Ostrožnik, Ljubljana Speciialna trgovina, Pasaža-Nebotičnika Automofor Gospodična trgovsko ln pisarniško naobražena, liče v Ljubljani nameščenje. Sprejme vsako primemo delo. Cenj. ponudbe upr. »81.« pod Sltro »Skromna«. itanoianja Trisobno stanovanje oddam ка marec, eno-sobno sa april. - Vrhov-teva ulica 11. <«> Šivalne stroje perzijske preproge ln starinske predmete kupi ali vzame v komisijsko prodajo pri »Makedoncu« v Ljubljani - Kolodvorska ollca 30. (k) Vsakovrstna zlato kupuje po oaiviijib cenah CERNE, ravslit, Liubliana Wolfova aliea It 3. Prve orehove hlode Ia od 40 cm naprej In 2 m dolžine naprej, čete vagone, 'kupuje Hojnlk Josip. Celje. (k) I I Peugeot 201 v brezhibnem stanju, uporaba bencina 10 1, poceni naprodaj. Frančiškanska ul. 4 (skladišče). (t) 4-sedežen, 4 - eillnderskl, znamke »W 111 y s«, radi odpotovanja lako ceno prodam. — Naslov v upr. »Slovenca« pod «t. 2869. ШШ Lokal uporabljiv za pisarno, trgovino aH delavnico se takoj odda. Polzve se pri hišnici, Vošnjakova ul. 4. Mesarija in prekajevalnica na prometnem prostoru, z vsem Inventarjem, se s 1. marcem odda v najem. - Aleksandrova 46, Studenci, Maribor. (n) Dobro pekarno v LJubljani, takoj oddam. Ponudbe upravi »S1.« pod »15.000 Din« èt. 2843. (n) Bančno komerc. zavod Maribor, Aleksandrova 40, Vara vnovčl vloge pri denarnih zavodih. Gotovina takoj. Za odgovor S Din v znamkah. I! 31 ZAHVALA. Vsem, ki ste nam ob prerani smrti našega nepozabnega soproga in preskrbnega očeta, sina, brata, svaka, zeta in strica, gospoda VBLfEHA VOUKA gela davčne oprave v Brežicah — izkazali svoje sočutje in ga tako v lepem številu počastili s spremstvom na njegovi zadnji poti, najtoplejša zahvala. Predvsem iskrena hvala g. viš. fin. svetniku g. M. Pirkmajerju in pok. tovarišem za častno spremstvo, g. dr. J. Pečku za požrtvovalno zdravljenje v njegovi bolezni, prec. gosp. p. Henriku za duhovno tolažbo, Sokolskemu društvu v Brežicah za ganljive žalostinke in spremstvo, vsem tistim prijateljem, ki ste inu s tolikšno ljubeznijo in požrtvovalnostjo stregli v zadnjih dneh življenja, vsem, ki ste rajnemu poklonili prekrasne vence in šopke — vsem, vsem prisrčna hvala! Brežice, dne 23. februarja 1937. Žalujoči ostali. Gumbe, plise, entel, ažur pred tisk ln monograme hitro IzvrSI Matek & Mike«, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) W sUb Rabljeni m novi po nalnltltl cenab. Tudi na ugodne obro ke. eredno si nabavite tlv Btrol sigurno oblfîcife nas Nova trgovina Lltibljana, TyrAeva e. 86 Volna, svila, lombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri fvrdkl Kari Prelog, LJubljana 2ldovska ul. tn Stari trg Šivalni stroj pogrezljlv - skoraj nov, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« it. 2881. 1 Rezi jan okvir velik, starinski, zaradi odpotovanja nujno poceni naprodaj. Na ogled »Pri Makedoncu« — Ljubljana, Kolodvorska ulica 30. (I) Perilo za gospode in dame I lastnega Izdelka, krasna Izbira, najceneje v novi specljalnl trgovini Gorl-I čar. Sv. Petra cesta 30. Pošteno dekle sp vzame takoj v služ bo, nemško govorečo, \ starosti od 16 do 19 let k mirni tričlanski družini na deželi, za hišna dela. Plača po dogovoru In z vso ostalo oskrbo v hlSl. Ponudbe na P. Ko sec, Preserje St. 61, poŠta Radomlje pri Kamniku, b Objava Okrožni urad bo dne februarja 1937 ob 15. url na sodni dražbi v svojem skladišču na Celovški ce stl 14 b prodal trgovske stelaže ln pulte Iz trdega lesa ter razno modno blago. — Ljubljana, dne l». februarja 1937. (o) častna izjava Gajšek Rozall ja, pos. Vrb-no St. 14, p. Sv. Jurij ob Juž. žel., obžalujem, da sem gdč. Medved Pepeo natakarico, Vrbno St. 5. zmerjala m nespodobnimi izrazi ln prekllcujem vse, kar sem glede nje govo rila. Obvezujem se. da Jo v bodoče ne bora več ža lila ter se JI sahvaljujem d» Je odstopila zoper mene od sodnega pregona. -GajSek Rozallja. (o) SOBE Sobico eventuelno z vso oskrbo, pri krSČ. družini. Iščem z marcem. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Uradnica« St. 3865. .. y t •A- t. "v" • 1; 4 ШШШ o-v'' : ï ri,v,-.:Ш / M ?V •»■".V/ '.v» p/ V-A Zahvala Prav vsem, ki ste nam izkazali toliko iskrenega sočutja, bodisi osebno ali pismeno, ki ste nam pomagali dejansko, in kakorkoli ob bridki izgubi našega ljubega tata in soproga Jovana L. Aćimovčć bodi tem potom izražena naša najtoplejša zahvala. Vsem, prav vsem, ki ste ga v tolikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali cvetja, petja in molitve: vsem Bog plačaj! Rakek, dne 23. februarja 1937. DRAGICA vd. AĆIM0VIĆ s hčerkama RU2IC0, MILENO In sorodniki i"'V ,'i.A "S'4* Ш- f %■■ Џ m Ш Barclay: 53 v • i venec Roman. »Brez dvoma,« je rekel zdravnik. »Če se vaša izvoljenka ne mara sama razodeti, naj ostane tudi zame za vedno prikrito, kdo je. In tako, mislim, ni nobene ovire več za vašo izpoved.« In potem je doktor Brand čul povest, ki mu jo je bila s svojega stališča pripovedovala že Jana, le z razliko, da se je Garth v svojem pripovedovanju skrbno izogibal besed, iz katerih bi utegnil doktor Deryck uganiti o kom govori. Pri opisu, kako ji je razkril svojo ljubezen, je dejal Garth preprosto: »Povedal sem ji vse,« kar je Branda živo spomnilo na Janine besede za isti prizor: »Tedaj se je zgodilo.« Potem je Garth nadaljeval: »Mislil sem. da me popolnoma razume, in sein moral vendar spoznati, da me ni razumela popolnoma nič, pokazala mi je samo svoje sočutje in dobroto.« Zdravnik se je nemirno premaknil na svojem stolu. »Ali ste popolnoma prepričani, da presojate njeno ravnanje pravično?« »Popolnoma sem prepričan. Čujte dalje. Imenoval sem jo takrat svojo ženo, za kar sem jo iz vsega srca želel imeti, in jo bom smatral za to, kolikor zadeva mene osebno, do konca svojih dni. Moja odkrita beseda ji je odprla oči, sedaj razumem njeno ravnanje, v tistem hipu ga pa nisem. Odrinila me je od sebe in si izprosila nekaj ur za premislek. Sešla sva se sledeči dan v vaški cerkvi. Smatrajte me za bedaka, Brand. toda bil sem tako trdno uverjen o svoji zmagi, da sem jo, ko sva ostala sama v cerkvi, poklical pred oltarne stopnice, kakor bi bil v resnici že njen mož in bi imel pravico velevati, naj pride k meni. Prišla je, in ko sem jo poprosil za njen odgovor, do dna duše uverjen, da sva istih misli, mi je rekla: »Ne morem se poročiti z negodnim mladičem.« Pri zadnjih besedah je bilo, kakor da se je Garthu beseda zataknila v grlu. Obraz si je skril v dlani. Saj se je zanj takrat končalo vse, kar je bilo poprej. V sobi je bilo čudno tiho. Garthov mladostni glas je razlil po njej povodenj ljubezni, upanja in hrepenenja, razkril je do zadnjih kotičkov človeško srce, v katerem je bila prava ljubezen za lepoto ustvarila večno mladost, razkril srce, ki si je ohranilo vzvišene vzore in se ni nikoli igračkalo z lažnivim ljubimkanjem, pa je bruhnilo s prirodno silo na dan, ko je doživelo pristno ljubezen. Zdravnik se je spričo te prirodne sile zgrozil, kakor da bi mu šlo skozi mozeg in kosti. Vedel je, koliko vse hujše je bilo, kakor mu je bil priznal Garth, ki je v svoji plamte<4 ljubezni najskrbneje pazil, da bi ne padla niti senca na ime njegove izvoljenke. Saj mu je Jana razodela vse in brez slehernega olepšavanja. Doktor Brand je imel svoje napake, te pa gotovo ne, da bi na dolgo in široko govoril, ako ni vedel nič povedati. Zato se je samo sklonil naprej, ljubečo položil roko Garthu Dalmainu na ramo in rekel: »Ubogi dečko, ubogi, stari dečko!« Zdravnikova diagnoza »Torej mu niste povedali svoje sodbe? nič pojasnili? mu pustili njegovo mnenje? O Derrick, in bi mu vendar mogli toliko povedati!« V tihoti škotskega nedeljskega dopoldneva sta se bila Jana in doktor Brand skupaj povzpela po stezi, vodeči izpred hišne ploščadi, na grič do jase v smrekovem gozdiču. Doktor je bil odvedel tu Jano na najbolj sončen prostor, in sedla sta na štora, stočeja tam ne daleč vsaksebi. Potem ji je domala besedo za besedo ponovil razgovor, ki se je bil sinoči razpletel med njim in Garthom. »Ne, nisem mu povedal svoje sodbe. Nič nisem pojasnjeval, temveč ga pustil v njegovi veri, da ga pač niste razumeli, in da vas ni vreden. Ob drugačnem ravnanju bi bilo izgubljeno vse. Kakor ste prav omenili. bi mu bil mogel mnogokaj odvrniti in ga zavrniti, a kdo ve, če se ne bi pozneje tega še bridko kesal!« »O Deryck,« je vzkliknila Jana in ga ulovila za roko, »kar v glavo mi noče, kakšni sle danes. Ljubeznivi gotovo ne. Najprej ste mi razbičali srce, ko ste mi besedo za besedo ponovili, kaj vam je sinoči povedal Garth, celo tako — čast vašemu spominu! — da ste posneli ob pripovedovanju tudi odtenke njegovega glasu. In zdaj, namesto da bi me potolažili, me niste oprali krivde, in ste me pustili v zagati, kjer sem.« »Kar se tiče krivde z vaše strani,« je odvrnil Deryck, >ne ugovarjam, v zagati vas pa nisel pustil. Nisem rekel, da nočem danes nič storiti — pravim samo, da sinoči nisem mogel nič opraviti. Težko ranjenega bitja ne moremo jemati v roke in ga v njih obračati, da bi mu raziskovali obisti in jetra. Ko sva si voščila lahko noč, sem mu dejal, da hočem stvar premislili in mu danes povedati, kaj sodim. Ce hočete, vam še povem, kaj sem pri njem doživel. Pogledal sem v najbolj skrito kamrico izredno lepega značaja in se uveril, kakšno gorje more povzročiti v življenju moškega ženska, ki jo ljubi. Zagotavljam vas, sinočnji večer ni bil zame nobena otroška igra. Zbudil sem se danes zjulraj z občutkom, kakor da sem do onemoglega stepen.« I I I • • e 0 o o qQQ o O .0 .o M » » S и и S ; » a a a нз ® « a a a « ce « N N N ai w 4) > > > < г ce < © g y •U « < g (Л Z < > 0 hJ (A 0 0 s f -M -OO f:o 5 1 -M > S « fi -8Л fi >u o h (C c (0 c «ri Ф ê m v 0 o-a ç •a S 0 a o -r >тз a o "м o o o -ï -м o. * h « E jo JN,M Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič