Usoda dvehivelikih trdnjav. Przemysl otet. — Antwerpen padel. — Ob reki Visli se bije velika bitka. — Avstrijske čete v Galiciji prodirajo. — Rusi se umikajo. — Avstrijska armada v Srbiji koraka proti Valjevu. — Na Francoskem še ni padla odločitev.g— Rumunski kralj umrl. Važni dogodki. Tri važne dogodke je zapisalazgodovina zadnje dni v svoje knjige: smrt rumunskega kralja Karola, naše zmage pri trdnjavi Przemv.sl in padec belgijsi^e trdnjave Antwerpen. Smrt rumunskega kralja Karola je važon dogodek, ki se ne tiče samo Rmnunije.. Pokojni kralj je veljal kot odkrit prijatelj Avstrije in Nemčije ter je bil z nami tudi v zvezu Toda narodnostna struja, ki hoče od nas ogrske Rumune za kraljevino Rumunijjo, je zadnja leta močno narastla, tako, da ima sedaj v poslanski zbornici večino. Vsled tega sicer kralj Karol ob zafietku sedanje vojske ni mogel priskoeiti nam na pomoč, auspešno se je ustavljalpritiskunarodnostne strnje, ki je hotela v zvezi z Rusijo nastopiti proti nam, da nam poskuša vzeti rumunsko zemljo na Ogrskem. Sicer je narodnostna struja na Runranskom v veliki zraoti, ako misli, da bi ji Rusija kratkomalo dovolila, povečati se za 4 milijone prebivalstva. Rusija ne potrebuje poleg sebe velike Rumunije, ampak malo in slabotno, Toda ne glede na vse to, sedaj bi Rumunija prišla Rusiji prav, da bi ji pomagala s svojim vojaštvom, pozneje bi ss je že otresla, kakor se je je že enkrat na grd način po zmagi pri Plevni. Kralj Karol je vse to dobro sprevidel in se ni dal ujeti v vabljive ruske zanjke, ampak je ostal zvest svojim starim prijateljem, Avstriji inNemčiji, Novi kralj Fer' dinand je nesamostojnega mišljenja in se je dosedaj veliko gibal v narodnostnih in Rusam prijaznih krogih. To je lahko storil, ker ni nosil nobene odgovornosti, toda odsedaj počiva sreča in nesreča Rumunije v njegovih rokah. Avstrijski narodi upajo, da bo sledil vzgledu svojega modrega prednika. Ne samo razveseljivo, ampak za presojanje celega evropskega položaja važno je napadalno prodiranje avstrijskih 6et v Galiciji, Rusi so se morali umakniti čez reko San in Vislo, naša trdnjava Przemysl je oteta. Dosedaj smo se mi umikali. Nobeno cado, kajti premoč je bila 1 proti 3, ponekod celo 1 pro- ti 5, Toda nadaljno umikanje bi bilo za nas in Nemči.o skrajno nevarno, ne sicer, ker bi se bali za uničeije svoje armade, ampak, ker bi se bojno torišfie prc.eslo v kraje, ki zalagajo nas in Nemčijo s premo^om. Nesreča, da nam zasedejo Rusi najizdataojše premogokope, bi bila nepregtedna. Sedaj je pa nevarnost temeljito odstranjena. Obenem pa se je ruski iiojui načrt popolnoma ponesrečil. Upali in nam«ravali so Rusi, da se naša armada v Galiciji porazi in iiniči,. Ko se to zgodi, prekoračijo mofine ruske 6ete Ivarpate, odrežejo od nas Sedmograško ter zadobijo :;vezo s Srbijo. Glavna ruska armada pa bi korakala skozi premogokopsko ozemlje, skozi Slezijo v Berolin. 0 uničenju avstrijske armade sploh ni nobenega provora. Toda umikamo se Rusom tudi ne ve5. Ampok sulica je obrnjena, Rusi se morajo umikati, a rai jih ,^onimo pred seboj. Tudi njih izprehodi 5ez Karpate so se končali s pogrebom fif.»oč- in tisoč ruskih mrlieev. Tretji važni dogodek zadnjih dni je padec Antwerpna. Ž njUn je prostih 200.000 nemških bojevnikov in za razvoj vojske je to število velikega pomena. ^Nemška vojna podvzetja bodo sedaj mnogo hitreje in nspešneje napredovala. In ker smo z Nemčijo zvezani, zato so njih zmage seclaj tudi naše zmage. Antvrerpenske 6ete sedaj lahko pošljejo Nemci ali prcrti Francozom ali proft Rusom, povsod so tudi nam v korist. Cira prej Nemfiija premaga Francoze, tem prej lahko nastopita Avstrija in Nemčija z vso mofijo proti Rusu ter mu pokažeta pot v Sibirijo. Avstrijsko=msko bojišče. Maribor, dne 13. oktobra. Proti Rusom nastopajo tri armade: 1. na seve- ru v smeri iz izhodne Prusije nemška armada pod poveljstvom generala Morgena. Prej je tej armadi po- ^elieval general Hindenburg. Toda ker je prevzel general Hindenburg poveljstvo 6ez nemško armado ob Visli, ki nastopa skupno z našo avstrijsko armado, poveljuje tej armadi general Morgen; 2. nemška armada pod generaTam Hindenburgom, ki prodira iz Krakova ob Visli; 3. avstrijska armada pod povelistvom nadvojvode Fridierlka. Avstrijskim četam se je posrečilo, da so zadržale po dveh krvavih bitkah pred Lvovom in za Lvovom napadalno rusko prodiranje. Po drugi bitki B0 nam je posrečilo, zbrati svoje 6ete na jako ugodnih prostorih, izgube nadomestiti s svežimi rezervami ter se zadostno preskrbeti z živili in strelivom. Vse to se nam je posrečilo, predno so bili Rusi pripravljeni za nadaljno napadalno prodiranje. MoSno jih je ovirala, da bi prodirali, naša trdnjava Przemvsl, ki je bila zasajena v njihove 5ete kakor trn v meso. Trudili so se, da bi jo vzeli, a naše trdnjavske čete so jo sijajno branile. Rusi so padali kakor žito na polju pod srpom žanjic. Ruske izgube pred Przemvslom so velikanske. Med tem smo bili mi popolnoma zbrani in urejeai ter smo začeli prodirati. Rusi so se nam ustavili pri Dynow,u in Lancutu, a so bili tepeni. In serlaj so se morali umikati na celi črti in s tem tudi opustiti obleganje Przemysla. Przemysl je bil otet, naša kavalerija je že lahko naravnost skozi Przemysl jahala, da zasleduje izhodno od Przemysla se umika~ joče ruske čete. Srednja Galicija je do reke San zopet o5iščena Rusov. Ker so se opazile izhodno od Lvova utrdbe ob potokili in močvirnatih krajih, se bodo Rusi bržkone zopet našim tamkaj postavill v bran. Toda glavna ruska moč se zbira ob izlivu Sana v Vislo in srednjom toku Visle, Tam se pričakuje večja bitka. Przemysl otet. Dunaj, 11. oktobra Uradno se joroča z dne 11. oktobra opoldne: Naše naglo prodiranje proti reb San je osvobodilo trdnjavo Przemysl od ruskega obleganja. Naše Čete so ukorakale v trdnjavo. Povsod, kjer so se še Rusi postavili v bran, so jih naše čete porazile. Na begn v smeri proti mostovom čez reko Sieniawu in mesto Lezajsk je prišlo maogo Rusov \ naše ujetništvo. PriPrzemyslu padlo do 50.000 Rusov. Krakov, dne 12. oktobra. Rusi so kratek 6as, kar so imeli priliko, da s<> smeli od daleč gledati avstrijsko trdnjavo Prezmysl, drago plačali, Krogle _ avstrijskih trdnjavskih topov so kosile kar ceie stotnije Rusov. Mnogo ruskih oddelkov pa je zletelo v zrak. Samo v noči od 8. na 9. oktobra so na severo-zahodni strani naši po podzemskih minah spustili v zrak bLzu 20.000 Rusov. 8'ku j>no se cenijo izgube Rusov pred P r z o m y. s 1 o m na 50. 000 mož. Kisle obraze so delali Rusi, ko so morali, hudo tepeni, bežati izpred uašega Przemysla. Ruski in drugi nam sovražni listi so že pisali, da bo ruska armada po padcu Przemysla korakala proti Budimpešti in Dunaju. Avstrijski junak pa so pobožne ruske želje prečrtali. Povelinik trdnjave Przemysl. Dunaj, dne 12.. oktobra. Posadki, ki je tako hrabro odbijala ruske napade na trdnjavo Przemvsl, je poveljnik Jeldmaršall-ijtnant Kusmanek, kateri je bil za časa vojnega lirinistra Schonaicha vodja predsedniške pisarne v vojnem ministrstvu, Pozneje je bil divizijski poveljnik v LjubIjani. Njegova soproga je Ljubljančanka. Pred par leti se je izredno odlikoval pri manevrih, Vodil je južno armado, ki je imela pri Poii stopiti na avstrijska tla ter prodirati proti severu. Severna armada se mu je ustavila, toda Kusmanek jo je razpršil v drobce. Iz Ljubljane je bil imenovan za trdnjavskega poveljnika v Przemysl, kjer si je sedaj spletel nevenljiv lavorikov veneo. Z oklopnim vlakom v Przemjsl Z bbjišča, dne 10. oktobra. Nadporočnik Emerih Csernyak od težke havbične divizije v Košicah, se je izkazal s posebnim junaškim in uspešnim činom. Posrečilo se mu je, spraviti iz nekega krajn. kamor je sovražnik silil z veliko močjo, vojnih pn trebšfiin, vrednih vee milijor.ov. Ne da bi čakal u;; povelje, je nadporočnik Csernyak peljal oklopni vlak iz svojega postajališča, kamor so padale goste sovražnikove krogle iz topov in pušk. Vozil je z oklopnim vlakom v kraj, 10 km oddaljen od prostora, ki s;) ga obstreljevali Rusi, in sioer tako spretno, da je rošil strojne pu&ke in druge važne potrebščine, ki so bile naložene na vlaku. Ko je došel na določeni kraj, je začela posadk;; na oklopnem vlaku, 70 mož, častniki kakor moštvo, sipati z vlaka morilni ogenj na sovražnika. Sovražne prednje čete so bile prisiljene, da ss postavi.jo v bran, in to je bila za naše čete velika pridobitev na času,. Med tem časom se je našim posrečilo, da so spravili na varno važne vojaške potrebšfiine. Ruske vojaške patrulje so poskušale, prit. naši postojanki za lirbet In v stran, da poizvedo, kako stojiruo in da bi uničile železniški tir. A na?e strojne puške so sovražne patrulje takoj pregnalo. Sedaj so hotele sovražne glavne čete priti ogroženim prednjim četam na pomoč. A ogenj iz našega oklopnega vlaka je preprečil sovražno nakano in je zndržal prodiranje. Ruska artilerija je pošiljala s tre!> strani, od spredaj in z obeh strani, granate na nas vlak. A ta je stal Se vedno na svojem mestu. Se-le, k se je spravilo na varno ran.jence in vse vojno gradi vo, je zavzel vlak novo stališče. Tukaj snio bili po nekem hribu kriti pred sovražnikom. Obvladali smo vhod v okolico, kamor je s lila glavna sovražna moč, Posre&lo se nam je, d;> smo napadli sovražnika in ga vrgli nazaj. Končno je obstal vlak tik za postajo in tukaj se je pripetil zanimiv dogodek. Nek zrakoplovec se je radi pomanjkanja bencina moral za silo spusfti na tla. Gotovo bi bil izgubIjen, ako ne bi bili naši z vlaka s strojnimi puškami zavrnili napad kozakov, Zrakoplovcu se je posrečilo, da je med tem časom dobil bencin in se je vzdign 1 zopet v zrak. Stirje možje od posadke oklopnega vlaka so so posebno junaško izkazali; bili so to 4 častniki. Nadporočnik Franc Schonthan pl. Permvvald od 11. dragonskega polka, se je že radi posebno jnnaškega čina priporočal cesarju v odlikovanje. Zasledii je v neki hiši 4 kozake. Ko je dal zapreti vhode v hišo in jih zastražiti, je sam, s saanokresom v roki, ujel kozake. Ko je eden od teh hotel s sabljo udariti častnika, ga je ta razorožil. Trije delavoi iz avtomobilske delavmce so bili odlikovani z zlatimi zaslužnimi križoi na rudeče-beIem traku. Bili so to ljudje, ki so izvršili posebno drzne čine. V trdnjavi Przemysl so naši že skoro vso zalogo bencina porabili, kar bi bilo za daljše obleganj'3 trdnjave zelo mučno. Benoin je za metalce Iu6i in z i sto drugih reči neobhodno potreben. Skušalo se je, da bi se spravilo z vlakom dovolj bencina v trdnjavo. A proga je bila z begunci in raznim blagoin tako preobložena, da je bil vlak z bencinom popolnoma zadržan. Predno je došel. vlak z bencinom v trdnjavo, so uradniki že zapustili svoje postaje. Poveljnik vlaka, nadporo6nikCsernyak, se je odločil, da izvede povelj« in pripelje vlak tudi skozi sovražni ogenj ter se s tem izpostavi nevarnosti, da zleti vlak v zrak. Med vožnjo so morali vlak večkrat ustaviti hi uravnavati izogibalnice ter dajati signale. K sreči je eastnik, ki je imel nalogo, da mora spustiti most cez reko San tik pred Przemyslom ^ zrak, čakal na vlalc z bencinom, To je storil na lasino odgovornost in je tako pripomogel, da se je vlaku, ki je vozil z brzino brzovlaka, posrečilo uiti ognju ruskih topov in srefino dosefii svoj cilj. Mesti Jaroslav in Lezajsk zopet v naši lasti. Djnaj, dne 12. oktobra opoldnc. Od generalnega štaba je došlo siedeče uradno poročilo: Naše prodirajoče čete so po mnogih 7.magovitih bojih došle do reke San. Trdnjava Przenijsl je popolnoma oteta. Na severni in ^užni trdnjavski strani so naše čete napadle ostanke ruske oblegoval e armade. Mesti Jaroslav In Lezajsk sta zopet v naši posesti. Močni sovražni oddelki se umikajo od rekj Sieniawa^ Na izliodni strani mesta Chyron iiaše prcn diranje tudi uspešriO napreduje. Na Rusko-Poljskem je naša armada odbila vse poizkuse1 ruske armade, katera je hotela prekoračiti reko Vislo ter prodirati južno od trdnjave Ivangoro l proti našim postoiankam, Rusi se umikajo, avstrijske čete proste. Iz Berolina poroča ,,Neue Politische Korrespoadenz": Ruska armada se ni hotela spustiti v odločilno bitko z arraado generala Hindenburga in se je raje umaknila za reko Vislo. To umikanje Rusov je v vojnem oziru zaradi tega tako velikanske važnosli, ker se odslej ni treba batiavatr.ijslciia č e t a m , da bi jih mogle ruske c©te kjerko1 i o b k o 1 i t i. S tem je napadalna moC avstrijskili in nemških eet zelo veliko pridobila. Tudi angleška poročila potrjujejo, da se Rusi umikajo baje vsled tega, da zabrar.ijo prodiranje Kerncev in Avstrijoev proti Varšavi. General Aulfenberg. Z Dunaja se poroča, da je dosedanji poveljnik IV. avstrijske armade v Galiciji, general Auffenberg, tako močno zbolel, da mu ni mogofie več voditi svo]e armade prot- Rusom. Radi tega ga je oesar odpoklicai in uvrstil v vrsto generalov, ki so na začasnem dopustu. Cesar je poslal geueralu Aufienbergu lasti oroeno pisano pismo, v katerem se mu zahvaljuje zi izborno vodstvo arniade v bojih pri Zamoscu, Komarowem in Rava-Ruski. — Ceški list ,,Narodni Listy" poroča, da trpi general Auffenberg na srčni Libi. Auflenberg si je nakopal svojo bolezen radi razbUrljivih dogodkov na bojišču, posebno, ko se je moral s svojo armado umikati z Rusko-Poljskega. Nemško-francosko boj&b Maribor, dne 13. oktobra. Na Iranoosko-nemškem bojišSu se §e bitka vedno ni odlocila. Nemške 6ete so dosegle velikanski uspeh z zavzetjem trdnjave Antwerpen, kar bo za nadaljni potek bltke na irancoskih tleh za Nemce velikanskega pomena. Borba na Francoskem je zelo krvava. Obe armadi se borlta izredno hrabro in vstrajno. Posebno hudi boji se vršijo na nemškcm desnem (zaliodnem) krilu, Francozi pošiljajo proti temu krilu vedno nove čete; združena francosko-angleška armada je večkrat poskusila obkoliti nemško desno krilo, a Nemci so ta poskus vselej do dobra preprečili. Padec Antwerpna. Padla je po komaj 12dnevnera obleganju v petek, dne 9. oktobra popoldne druga najveSja trdnjava celega sveta — belgijska trdnjava Antwerpen. Nemške in ž njimi združene avstrijske 6ete so začele oblegati Antwerpen dne 27. septembra in dne 9. oktobra popoldne so že ukorakale v mesto. Antwerpen leži ob izlivu reke Selde v morsko ožino, ki loCi Belgijo od Angliije in je eno največjih in najvažnejšib evropskih poraorskih trgovinskihmest. Mesto obdajata dva velikaiska pasa utrdb in splošno se je sodilo, da je trdnjava Antwerpen nepremagljiva. S padcem Antwerpna je izgubila Belgija zadnje opirališče, kajti Belgija nima seda] nobene večje trdnjave, ki bi se mogla delj časa braniti, Padec Antvverpna ni le usodepoln za Belgijo, ampak je v vojaškem oziru izredno bridek udarec tudi za Francijo, kajtt Nemčija bo sedaj mogla vse bojne sile, katere je dosedaj rabila v Belgiji, osobito pred Antwerpnom, odposlatl v boj proti Francozom,. Padec Ar:twerpna je napravil na Francoze in naAngleže najmufinejši nts. Kako slika očividec obstrtdjevanje Antwerpna. Kodanj, dne 10. oktobra. Anftverpenski dopisnik nekega, v Kodanju izhajajočega lista, opisuje obstrelievanjo Antwerpaa sledeče: ,,Obstreljevanje se je pričelo točno ob polnofti,. od četrtka na petek, 8. in 9. oktobra, z veliko silovitostjo. Bombe so padale kakor dež vedno gosteje v mesto. Ob 2, uri zjutraj je bilo obstreljevanje naihujše. Zrak nad Antwerpnom je bil poln bomb. Vsled groznega gromenja topov in padajočih krogel se je zrak kar tresel. Obstrel]evanie je bilo nepopisaogrozno in ljuto. Na vožnji iz Antwerpna na Nizozemsko sem videl Antwerpen v plamenih. Nebo nad Antwerpnom je bilo krvavo-rudeče, vmes se je pa dvigal gosti dim gorečih poslopij, nad katerimi so pokali šrap* neli in padali kakor na tisoče zvezd na zadnje branitelje trdnjave. Pogled na goreči Antwerpen je bil ono grozno no5 bajno krasen, zajedno pa tako grozno pretresljiv, da mi ne pride nikdar iz spomina." Avstrijski topovi zavzeli Antwerpen. Da se je Antwerpen moral udati, razlog za to so avstrijski topovi, takozvane molorne baterije možnarjev, ki so ga obstreljevale. Napram našim topovom. je vsaka bramba zaman. Daljava, iz katere streljajo, je tako velika, da sovražni topovi ne morejo doseči naših baterij, ober.em pa tudi ne spoznati, k]e so postavljene. Učinek vsakega strela je bajen. Razdejanje je tako veliko, da bi človek tega ne verjel. Pri motornih baterijah je veliko slovenskih vojakov, tudi Orlov, in tako lahko rečemo, da Slovenci pridobivamo Nemfiiji sijajne zmage. Slovenski vojaki predL Antwerpnom, Slovenski topničar Franu Kuster, kl je prideljen nemškemu c. kr. artilerijskemu bataljonu št. 8, II. stotnija, avstrijska motorna baterija možnarjev, nam je poslal izpred Antw.erpna dopisnico s sledečo zanimivo vsebino: ,,Srčen pozdrav na vse slovenske fante. Mi smo že 6 tednov v ognju in nam prav dobro gre. Vse za vero, dom in za cesarja! Korajža nobenemu ne man.ika. Težave vse sproti pozabimo fer prav veselo in srečno živimo, Sovražnik kar gleda in strmi pred našimi bombami. Zato slovenski fantje kot junaki le naprej, da se bo reklo: Avstrija je bila od nekdaj in mora in hoče ostati od vekomaj. Srfien pozdrav tudi od nemškik junakov. Z Bogom! Na svidenje! Prihodnjič več!" Nemškl vojakl gasijo požar v Antwerpnu. London, dne 12. oktobra. Iz Antwerpna se poroča: Ko so ukorakale neruške čete v Antwerpen, je gorelo mesto na vseh koncih in krajih. Nemški vojaki so takoj zahtevali brizgalnioe in drugo gasilno orodje in so začeli gasiti ogenj. Požari so bili kmalu udušeni, Prebivalstvo Antwerpna je pa pridno prinašalo nemškim vojakom razna okrepžila. Nemški cesar hvall Boga za zmago. Cesar Viljem v teh resaih časili, ko ljudje tako radi pozabijo na Boga, večkrat jasno pove, da je prepričan, da vodi Bog usodo armad in jim nakloni sre6o ali nesrečo.Tako je zopet sedaj o1^ padcu Antvverpna priznal, da gre za ta uspeh hvala in slava Vsemogo5nemu. V petek, dne 9. oktobra zvečer, je brzojavil nemški cesar Viljem svoji sestri, veliki vojvodinji Luizi Badenski: ,,Antwerpen so danes popoldne nemške 6ete brez boja zasedle. V globoki ponižnosti se Bogu zahvaljujmo za ta veličastni uspeh, Vsemogočnemu naj bo hvala in slava!" Poraz Pcancozov prl Lllle. Berolin, dne 11. oktobra. Uradno se poro&a iz nemškega glavnega vojnega stana z dne 11. oktobra zvefter: Zahodno od Lille je nemška kavalerija popolnoma porazila eno irancosko kavalerijsko divizijo, drugo pa je pri rbizbrauku vrgla nazaj. Izgube Franoozov so velike, Na zahodni bojni črti še dosedaj ni prišlo do nobene odlofiitve Veliko frr.ncosko mesto Lille leži ob severnofrancosko-belgijski meji, oddaljeno od belgijske meje 45 km. Hazbrauk je majhno francosko mesto, 40 kni severo-vzliodno od Lille4 ob železnioi Lille—Calais