URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEŽIGRAD # CENTER • MOSTE-POLJE » SlSKA # VIC-RUDNIK # ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA
i
LJUBLJANA, 1. OKTOBRA 19(18	LETO XV., ŠT. 23
OBČINSKE SKUPŠČINE
OBČINA
GROSUPLJE
171
Na podlagi 13. in 20. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ, št. 12/67), 2. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe neposredne družbene kontrole cen za meso (Ur. list SRS, št 24/68) ter 92. člena statuta občine Grosuplje, je Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in ebora delovnih skupnosti dne 11. septembra 1968 sprejela
ODREDBO
O oblikovanju cen za sveže meso v prodaji na drobno
1.
Cene svežega mesa v prodaji na drobno se oblikujejo na kalkulativen način. Pri oblikovanju cen se upoštevajo poprečne odkupne cene klavne živine, odvisni stroški, stroški klanja in stroški prodaje svežega ttiesa.
2.
Oblikovanje maloprodajnih cen za sveže meso nadzoruje ter izdaja soglasje k cenikom oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve skupščine občine Grosuplje.
3.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku.
Številka: 38-8/68-1/1 Grosuplje, dne 11/9-1968
Predsednik
skupščine občine Grosuplje Ivan Ahlin, 1. r.
178
Na podlagi 10. člena uredbe o °blikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Ur. list SFRJ. št. jW65) in 92. člena statuta občine Grosuplje, je Skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 11. acptembra 1968 sprejela
ODREDBO
® spremembah In dopolnitvah odredbe-« maloprodajnih cenah in inar-*ah 7,a prehrambene proizvode in kurivo
in
Odredba o maloprodajnih cenah maržah za prehrambene proizvo-
de in kurivo (Glasnik št. 51/65) se spremeni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
ODREDBA
o maloprodajnih cenah in maržah za prehrambene proizvode
S to odredbo se določa:
I.	raven cen, do katere smejo trgovske in druge delovne organizacije, ki trgujejo z blagom na drobno na območju občine Grosuplje, oblikovati cene določenim proizvodom,
II.	višina marže v prodaji na drobno za nekatere prehrambene proizvode.
i
CENE V PRODAJI NA DROBNO
1.	Cene v prodaji na drobno za prehrambene proizvode se lahko oblikujejo do naslednjih zneskov:
a)	za moko	din/kg
—	pšenična	moka -B<-	1000	1,40
—	pšenična	moka »B«	600	1,88
—	pšenična	moka -B-	400	2,40
—	pšenična	moka »C<*	1000	1,30
—	pšenična	moka »C«	600	1,65
—	pšenična	moka »G«	600	1,65
—	pšenična	moka »C«	400	2,16
—	ržena moka 1250	1,64
—	ržena moka 950	1,88
b)	za sladkor
—	sladkor v kristalu	2,65
—	sladkor v kockah	3,00
c)	za jedilno olje
—	olje rinfuza 1 kg	5,00
—	olje v steklenicah 1/11	5,30
Cene za olje v 0,51 steklenicah in v plastični embalaži oblikujejo trgovske gospodarske organizacije prosto, d) za mleko
—	mleko nepasterizirano 1	1,10
—	pasterizirano v steki.	1,45
II.
MARŽE
Trgovske in druge delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prodajo živil na drobno, lahko zaračunavajo maržo na nabavno ceno do naslednjih najvišjih stopenj:
—	sol	12 •/„
—	riž	17 %
—	jedilne maščobe	10%
III.
Kršitve te odredbe se kaznujejo po določbah 40. člena zakoni o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ, št. 12/67).
IV.
Z dnem uveljavitve te odredbe nehajo veljati določila odredbe o maloprodajnih cenah in maržah za
prehrambene proizvode in kurivo (Glasnik št. 51/65).
V.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 38-10/68-1/1	-
Grosuplje, dne 11/9-1968
Predsednik
skupščine občine Grosuplje
Ivan Ahlin, 1. r.
OBČINA
HRASTNIK
179
Na podlagi 11. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Hrastnik na
8.	seji, dne 28. avgusta 1968 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi zazidalnega načrta za naselje Dol pri Hrastniku in za del naselja Studence.
1.
Osnutek zazidalnega načrta naselja Dol pri Hrastniku se razgrne v prostorih Krajevne skupnosti Dol (Klub Svobode). Osnutek zazidalnega načrta za naselje Studence se razgrne v prostorih Stanovanjskega podjetja Hrastnik.
2.
Razgrnitev bo trajala od 30. 8-1968 do 29. 9. 1968 (30 dni).
3.
V času razgrnitve si urbanistično dokumentacijo lahko ogleda vsak občan, državni organ, zavod ali organizacija ter lahko da svoje pripombe in predloge.
Rok za dajanje pripomb je 29.
9.	1968.
4.
Ta sklep velja takoj.
Številka: 350-6/62-3 Hrastnik, dne 28. 8. 1968 Predsednik
sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve
Jože Zorčič, 1. r.
189
Na podlagi 7. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 11/66) in 200. člena statuta občine Hrastnik je skupščina občine Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. septembra 1968 sprejela
ODLOK o hišnem redu.
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se v stanovanjskih hišah urejajo pravice in dolžnosti stanovalcev, organov družbenega upravljanja (zbori stanovalcev in hišni sveti), najemnikov poslovnih prostorov In hišnikov ter lastnikov hiš, ki jih imajo glede uporabe in čuvanja stanovanj, poslovnih prostorov, skupnih prostorov ter naprav in opreme v hišah, kot tudi glede reda in snage v hišah in okrog njih.
2.	člen
Odlok o hišnem redu mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki stanovanjski hiši.
Za izvrševanje hišnega reda skrbijo v hišah družbene lastnine zbori stanovalcev oziroma hišni svet in hišnik, v hišah v državljanski lastnini pa lastniki teh hiš in stanovalci, ki v njih stanujejo.
3.	člen
Za stanovalce v smislu tega odloka se štejejo: imetniki stanovanjske pravice in člani njihovega gospodinjstva, podstanovalci in člani njihovega gospodinjstva, najemniki poslovnih prostorov in osebe, ki so v teh prostorih zaposlene.
Za stanovanjske prostore oziroma stanovanja po tem odloku se štejejo tudi poslovni prostori v stanovanjski hiši.
4.	člen
V vsaki stanovanjski hiši mora hišni svet na vidnem mestu izobesiti seznam imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov poslovnih prostorov.
Seznam mora vsebovati priimek in ime imetnikov stanovanjske pravice z označbo številke stanovanja, naslove najemnikov poslovnih prostorov, priimek in ime predsednika hišnega sveta ter priimek in ime lastnika stanovanjske hiše, če je ta v državljanski lasti.
5.	člen
Stanovanja morajo biti oštevilčena. Za oštevilčenje stanovanj skrbi hišni sveti
100
GLASNIK
Hišniško stanovanje mora biti označeno kot tako. Ce hišnik ne stanuje v hiši, mora biti na vidnem mestu hiše označeno, kje stanuje.
II. SKLENITEV STANOVANJSKE POGODBE, VSELITEV IN IZSELITEV
6.	člen
Imetnik stanovanjske pravice se sme vselita v stanovanje šele po sklenitvi stanovanjske pogodbe.
7.	člen
Stanovanjsko pogodbo je mogoče skleniti samo na podlagi akta stanodajalca, s katerim ta odda stanovanje.
„	8. člen
Stanovanjsko pogodbo sklene I imetnik stanovanjske pravice z or-ganizacijo za gospodarjenje s stano-- vanjskiroi hišami v družbeni lastnini oziroma z lastnikom družinske stanovanjske hiše ali lastnikom stanovanja kot posameznega dela stanovanjske hiše.
Stanovanjska pogodba mora biti i sklenjdna v pismeni obliki. Stano-j vanjska pogodba, ki ni sklenjena v j pismeni obliki, nima pravnega učinka.
Določbi drugega in tretjega od-i stavka tega člena veljata tudi za ! spremembo sklenjene pogodbe.
9. člen
Po sklenitvi stanovanjske pogod-\ be mora predstavnik organizacije za j gospodarjenje s stanovanjskimi hi-j Sami v družbeni lastnini oziroma lastnik družinske . stanovanjske hiše j ali lastnik stanovanja kot dela stav-I be izročiti stanovanje imetniku stanovanjske pravice v uporabo.
j..	10. čler,
Ob izročitvi stanovanja imetniku I stanovanjske pravice se Sestavi po-i seben zapisnik; vanj se vpišejo po-I dat ki, v kakšnem stanja so bili sta-novanje in naprave v stanovanju ob izročitvi ter pomanjkljivosti, ki so ] bile ugotovljene.
Ta zapisnik podpišejo predstav-I nik organizacije za gospodarjenje v | družbeni lastnini, imetnik stanovanj-1 jske hiše in član hišnega sveta.
Ce stanje stanovanjskih prostorov in pomanjkljivosti v njih ne ugotovijo z zapisnikom ob izročitvi, se domneva, da je bilo stanovanje izročeno v redu.
!	11. člen
Imetnik stanovanjske pravice mo-] ra v treh dneh po vselitvi sporočiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe poimensko osebe, ki so se z njim vselile in razmerje teh do imetnika stanovanjske pra-i vjce. V istem roku mora sporočiti ! tudi; imena morebitnih podstanoval-; cev. Imetnik stanovanjske pravice mora spremembe števila oLseb, ki nastajajo po vselitvi, prav tako v 'treh dneh, potem ko je sprememba na-| stala, priglasiti predsedniku hišnega i sveta oziroma lastniku družinske sta-I novanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe.
12.	č.en
Po prenehanju stanovanjske pogodbe mora imetnik stanovanjske pravice izročiti stanovanje stanodajalcu oziroma organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel; pri tem se upoštevajo spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne rabe stanovanja.
Ob izročitvi stanovanja po prvem odstavku tega člena se pismeno ugotovi, v kakšnem stanju je stanovanje.
. Zapisnik mora vsebovati tudi obveznosti imetnika stanovanjske pravice, ki predaja stanovanje, da trpi stroške za odpravo vseh poškodb v stanovanju, če se nesporno ugotovi, da so te nastale po njegovi krivdi ali po krivdi oseb, za katere odgovarja.
Ce se pogodbeni stranki iz prvega odstavka tega člena ne moreta sporazumeti glede stanja, v kakršnem je stanovanje, lahko vsaka pogodbena stranka zahteva, naj se to stanje ugotovi v postopku za zavarovanje dokazov pri pristojnem sodišču.
Ob izselitvi mora lastnik stanovanjske pravice oddati vse ključe stanovanja kakor tudi vse ostale ključe, ki jih je uporabljal v zvezi s stanovanjem organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kbt dela stavbe.
III.	UPORABA STANOVANJSKIH PROSTOROV
13.	člen
Stanovalci morajo> s skrbnostjo dobrega gospodarja uporabljati stanovanje, ga varovati pred okvarami in ga redno vzdrževati.
Stanovalci so dolžni uporabljati svoje slanovanje tako, da ne ovirajo drugih stanovalcev v mirni uporabi njihovih stanovanj.
14.	člen
Stanovalci so zlasti dolžni:
1.	Uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe;
2.	Vzdrževati stanovanje v uporabnem stanju,
3.	Paziti na red in snago v stanovanju in v skupnih prostorih,
4.	Skrbeti, da ne motijo miru in počitka drugih stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro,
5.	Skrbeti, da se ne pokvarijo vpdovodne. plinske, telefonske, električne napeljave in ogrevalne naprave,
6.	Takoj naznaniti hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare v stanovanjskih prostorih ter skupnih prostorih in na skupnih napravah, če niso dolžni po obstoječih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sarmi odstraniti,
7.	Plačati stanarino do vsakega 5. v mesecu naprej,
8.	Pri. dovozu kuriva aii česa drugega takoj očistiti pločnik in druge prostore.
15.	člen
Stanovalcem je zlasti prepovedano:
1.	Sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni,
2.	Igrati na dvorišču igre, ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročati škodo na stanovanjskih hišah ali na nasadih ob stanovanjskih hišah,
3.	Igrati se po hodniku, razgrajati v stanovanju, na hodniku ali stopniščih,
4.	Pljuvati po hodnikih in stopniščih ali drugače ponesnažiti stanovanjsko hišo,
5.	Odlagati smeti na mestih, ki niso za to določena ali na mestih, ki so v nasprotju z odlokom o komunalni higieni,
6.	Iztepavati preproge in druge predmete na oknih, balkonih in ravnih strehah,
7.	Pratu in sušiti večje perilo v stanovanjih, obešati perilo in posteljnino na oknih, razen pranja s pralnimi stroji,
8.	Metati odpadke in druge predmete v stranišče, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale ali skozi okna, ne glede na položaj hiše,
9.	Pisati, pritrjevati objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena,
10.	Zamazati ali kakorkoli poškodovati ali ponesnažiti stanovanjsko hišo in njene prostore,-
11.	Postavljati na stanovanjski hiši' televizijske in radijske antene brek dovoljenja organizacije za gospodarjenje s stanovanjsko hišo v družbeni lastnini oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše,
, 12. Zastavljati veže in hodnike, stopnišča in dvorišča s kakršnimi koli predmeti ali postavljati kolesa in otroške vozičke izven določenih mest,
13.	Čezmerno močiti tla in čistiti parket z vodo,
14.	Po nepotrebnem trošiti vodo, prižigata luč v skupnih prostorih oziroma pustiti luč prižgano,
15.	Postavljati na okna in balkone nezavarovane predmete in cvetlice zalivati tako, da voda odteka po zidu,
16.	Rediti domače živali v stanovanjih, kleteh ali podstrešjih z izjemo psa, mačke ali manjšega števila ptičev,
17.	Pred pročeljem stanovanjske hiše zlagati drva ali naslanjati na zid kakršnekoli predmete,
18.	Hraniti na podstrešju lahko gorljive ali druge predmete,
19.	Uporabljati vodovodne, električne, plinske ali druge instalacije na način, ki povzroča okvare,
20.	Puščati vključene električne naprave brez nadzorstva,
21.	Sušiti drva ob kurilnih napravah aii na njih ter zlagati kurivo in vnetljive predmete ob dimniških telesih.
16.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je ob sodelovanju s hišnim svetom dolžna:
1.	določiti sporazumno s stanovalci v stanovanjskih hišah, ki nimajo hišnika, osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov,
2.	skrbi, da hišni sveti ob državnih praznikih in drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave,
3.	določiti prostor in čas za iz-tepavanje preprog in drugih predmetov.
Organizacija za gospodarjenje s -stanovanjskimi hišami v družbeni i lastnini je upravičena ob nnvz.očno- S sti drugega stanovalca pregledati stanovanjske prostore, če obstajajo utemeljeni razlogi, da se stanovanjski prostori ne uporabijo v skladu z njihovim namenom aii da se na- ' memo kvarijo.
17.	člen
Skupni prostori v hiši (stopnišča, j terase, pralnice, prostori za sušenje in likanje perila, hodniki, kleti, podstrešja in podobno) služijo za po- j trebe vseh stanovalcev in se smejo uporabljati le skladno z njihovim namenom.
§kupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanje, pa tudi oddajati jih ni mogoče za kakšne druge namene.
Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih druge predmete razen tistih, ki :.o potrebni za namensko uporabo teh prostorov.
18.	člen
Zbor stanovalcev pziroma hišni svet določita ra‘zpočed in uporabo 1 skupnih prostorov In naprav v hiši.
Ta razpored je za stanovalce obvezen. Za njegovo izvajanje skrbi hišnik, kjer tega ni, pa po hišnem s ve- 1 tu pooblaščena oseba.
19.	člen
Na stopniščih, skupnih hodnikih, ob vhodnih vratih in na dvorišču mora vladati primerna snaga. Prehod po teh prostorih mora biti prost
V stanovanjskih hišah, ki nimajo naprave za avtomatično ugašanje luči, morajo biti vhodna vrata in stopnišča razsvetljena do zaklepanja vhodnih vrat.
20.	člen
Ko dežuje ali sneži ter ob drugih vremenskih neprilikah morajo biti okna na stopnišču, podstrešjih in drugih prostorih zaprta.
21.	člen
Organizacija za gospodarjenje S stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše mora skrbeti za redne preglede Uporabnosti dvigal, požarno varnostnih in drugih alarmnih naprav v hiši.
Navodilo za uporabo dvigala mora biti vidno izobešeno.
Prepovedano je uporabljati osebna. dvigala za prevoz tovora.
glasnih
101
Otroci do 10 let starosti smejo uporabljati osebna dvigala le v spremstvu odraslih.
V primeru okvare se mora dvigalo izklopiti. Hišnik mora na vseh Vratih dvigal pritrditi sporočilo, da je dvigalo pokvarjeno.
V hišah, ki imajo svojega hišnika, opravlja navedena dela hišnik.
Pravice in dolžnosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo sklene z njim organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
22.	člen
Zbor stanovalcev oziroma hišni svet sta dolžna skrbeti za vzdrževanje funkcionalnega zemljišča in zelenic okrog hiše. Pri tem je treba upoštevati odlok o vzdrževanju stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje.
23.	člen
Naprave za centralno kurjavo sme oskrbovati le oseba, ki ima za to primerno strokovno izobrazbo.
24.	člen
Prepovedano je v skupnih prostorih in stanovanjih demontirati ali predrugačiti kakršnekoli naprave ali jih popravljati brez pismenega soglasja organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ali brez soglasja lastnika posebnega dela zgradbe, če gre za naprave v takem posebnem delu hiše.
V hišah, ki so last državljanov, daje tako soglasje lastnik hiše.
Hišnik odgovarja za svoje delo in sprejema naloge od hišnega sveta in neposredno tudi od organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, oziroma samo njej takrat, če v stanovanjski hiši ni hišnega sveta.
27.	člen
Določbe tega odloka veljajo za vse stanovalce v hiši ter tudi za tiste osebe, ki se po kakršnihkoli drugih opravkih zadržujejo v hiši.
28.	člen
Z denarno kaznijo do 200 din sc kaznujejo kršilci določb 14., 15., 16. in 21. člena tega odloka.
29.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objiivi v »Glasniku«.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o hišnem redu z dne 23. 2. 1961, ki je bil objavljen v »Glasnikd«, štev. 23/61.
Številka 36-6/68 Datum: 20. 9. 1968
S$Š. člen
Osebe, ki izvajajo, popravila ali Opravljajo druga dela v hiši, se morajo predhodno javiti pri predsedniku ali drugem članu hišnega sveta oziroma pri hišniku. Po končanem delu morajo delovni prostor urediti in očistiti.
IV.	DRUGE DOLOČBE 26. člen
Način opravljanja hišniških del v hišah, kjer ni hišnika, določi zbor stanovalcev. Ta dela obsegajo zlasti:
1.	dnevno pometanje stopnišč in hodnikov ter jih vsak mesec tudi po-ribati,
2.	čiščenje dvorišča in enkrat hlesečno pomivanje oken na stopniščih in skupnih prostorih,
Predsednik	t
skupščine občine Hrastnik
Milan Babič
OBČINA LJUBLJANA -BEŽIGRAD
181
Na podlagi III. točke odloka o premijah za kravje mleko v letu 1968 (Uradni list SRS, št. 10/68) in. 114. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. 6. 1968 sprejela
3.	odklepanje in zaklepanje vseh vhodnih vrat ter prižiganje in ugašanje luči ob določenih urah,
4.	obveščanje organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini o vseh okvarah *n pomanjkljivostih na stanovanjski hiši ter skupnih prostorih in napravah,
5.	pravočasno zavarovanje vseh *rVitalacij v skupnih prostorih pred °kvnrami, zlasti pred mrazom in vl»go ter jih vsaj enkrat mesečno Ogledati,
6- skrb za red in snago v skupnih Prostorih ter sodelovanje z organi Vilne zaščite in požarne varnosti.
ODLOK
o premijah za kravje mleko za leto 1968
1.	člen
Predelovalnim delovnim organizacijam, ki prodajajo sveže kravje mleko, se bo izplačevala premija v višini 0,10 din za vsak liter na območju občine Ljubljana-Bežigrad prodanega svežega kravjega mleka.
2.	člen
Premija iz prvega člena tega odloka sc bo Izplačevala v breme proračunskih sredstev občine.
3.	člen
Premija po tem odloku se bo obračunavala in izplačevala samo za kravje mleko, ki ustreza pogojem IV. točke republiškega odloka o premijah za kravje mleko v letu 1968 (Uradni list SRS, št. 10/68).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uporablja pa sc od 1. januarja 1968.
Številka: 320-31/67-5 Datum: 27. 6. 1968
Predsednik
skupščine občine Ljubljana-Bežigrad
Karel Kušar I. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
CENTER
182
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 15/67), je svet za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine Ljubljana-Center na 82. seji dne 24. 6. 1968 sprejel naslednji
SKLEP:
Osnutek zazidalnega načrta — zazidalnega otoka CO-1/11 (območje med Miklošičevo cesto — Trgom Osvobodilne fronte — Cigaletovo utico in podaljškom Trdinove ulice) se> javno razgrne za 30 dni.
Rok za pripombe poteče z dnem prenehanja razgrnitve osnutka zazidalnega načrta.
Osnutek zazidalnega načrta bo razgrnjen do 3. septembra 1968 v prostorih Turističnega transportnega biroja — Titova cesta št. 32.
Od 4. septembra 1968 dalje bo razgrnjen v II. nadstropju stavbe skupščine občine Ljubljana Center, Adamnč-Lundrovo nabrežje št. 2, soba 37.
Številka: 351-364/68 Datum: 16. 8. 1968
Predsednik sveta
za urbanizem in gradbene zadeve skupščine občine Ljubljana-Center
Peter Novak, dipl. ing., 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
MOSTE-POLJE
183
Na podlagi 167. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine Ljubljana Moste-Polja
na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. septembra 1668 sprejela
ODLOK
o razširitvi veljavnosti odloka o spremembah odloka o občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljane na izvenmestno območje
občine Ljubljana Mostc-Poljc
1.	člen
Razširja sc veljavnost odloka o spremembah odloka o občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljana, ki ga je Mestni svet Ljubljana sprejel na seji 2. julija 1968 (Glasnik št. 20/68) na izvenmestno območje občine Ljubljana Moste-Polje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«.
Številka: 421-3/68"l Datum: 19/9-1968
Predsednik
občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje
Polde Maček 1. r.
OBČINA
LJUBLJANA-
ŠIŠKA
184
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS št. 16/67) 260. in 324. člena statuta občine Ljubljana-Šiška z dne
12.	aprila 1964 ter 8. člena odloka o svetih občinske skupščine (Glasnik št. 23/67) je svet za urbanizem na svoji 9. redni seji dne 5. 9. 1968 spr^ jel naslednji
SKLEP
Osnutek zazidalnega načrta območja Verje—Zg. Pirniče — zazidalni otoki: MeS 17, MeS 18, MeS 20 in MeS 22 — se javno razgrne za 30 dni.
Rok za predloge in pripombe poteče z dnem prenehanja razgrnitve osnutka zazidalnega načrta.
Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v avli skupščine občine Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1 in v prostorih krajevne skupnosti Pirniče.
Številka: 4/2-351-723/67 Datum: 24/9-1968
Predsednik sveta za urbanizem skupščine občine Ljubljana-Šiška
Roman Dermaša Le.
102
glasnik
obCina
LJUBLJANA-VIC- RUDNIK
185
Na podlagi 107. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 5. člena temeljnega zakona r. prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65, 29/65, 33,65, 57/65, 52/66, 31/67, 54/67, 26/68 in 30/68) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih slcup-nosti dne 19. septembra 1968 sprejela
ODLOK
O spremembi odloka o občinskem prometnem davku
1.	člen
V odloku o občinskem prometnem davku (Glasnik št. 12/67) se 1. člen spremeni in se glasi:
»Veljavnost odloka o občinskem prometnem davku na območju mesta Ljubljane, ki ga je sprejel Mestni svet Ljubljana na seji dne 25. januarja 1967 in sprememba odloka na seji dne 2. julija 1968, ki sta objavljena v Glasniku št. 1/67 ter 20 68, se razširi na območje občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki leži izven mestnega območja.«
2.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«.
Številka: 421-39/68 Datum: 19. 9. 1968
Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
ing. Slavko Korbar l. r.
OBČINA ZAGORJE OB SAVI
.	- .... J
186
Na podlagi odloka o najvišjih cenah za jedilno olje (Ur. 1. SFRJ, št. 34/68) in 120. Mena statuta občine Zagorje ob Savi je skupščina občine Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. septembra 1968 sprejela
ODREDBO
o spremembi odredbe o najvišjih maloprodajnih cenah za moko, kruh, sladkor, olje in mleko na območju občine Zagorje ob Savi.
1.	člen
V prvi točki odredbe o najvišjih maloprodajnih cenah za moko, kruh, sladkor, olje in mleko na območju občine Zagorje ob Savi (Glasnik Št. 36/65) se maloprodajna cena rafiniranega jedilnega olja spremeni ih sicer:
olje odprto	din/kg 5,00
olje vstekleničeno din/l 5,30
2.	člen
Ta odredba začne veljati z dne vom objave v Glasniku.
Številka 38-6/65 V Zagorju ob Savi, 11. 9. 1968
Predsednik skupščine občine Zagorje ob Savi .
Dušan Kolenc 1. r.
: ;	.	fif/jf
MESTNI SVET
83
Na podlagi 10. člena uredbe o oblikovanju cen in obračunavanju razlike v cenah (Ur. 1. SFRJ, št. 33/65, 36/65, 40/65, 50/65 in 11/66), tretjega odstavka 13. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Ur. I. SFRJ, št. 12/67 in 23/67), točke d 3. člena zakona o mestih, ki so raizdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/65) in 47. ter 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64), je mestni svet na 16. redni seji dne 18. septembra 1968 sprejel
ODREDBO
o določitvi najvišje maloprodajne cene jedilnega olja
1.	člen
S to odredbo se določa najvišja maloprodajna cena za:
—	stekleničeno jedilno olje 5,30 din/l
—	jedilno olje rinfuza 5,00 din/kg
2.	člen
Maloprodajne črne za jedilno olje v ostalih vrstah embalaže se prosto oblikujejo.
3.	člen
Delovne organizacije, ki skrbijo za preskrbo, so dolžne zagotoviti zadostne količine olja iz 1. člena te odredbe.
4.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se od 1. 9. 1968.
St.: 010-082'68 Datum: 18. 9. 1968
Predsednik
mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak, dipl ing., 1. r.
84
Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64 in 36/65), 10. in 11. člena odloka o ureditvi mestnega potniškega prometa v Ljubljani (Glasnik, št. 28/65) ter 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38-'64) je mestni svet na 16. redni seji dne 18. septembra 1968 sprejel
ODLOK
o dopolnitvi odloka o določitvi prog
mestnega potniškega prometa v Ljubljani
1. člen
V	odloku o določitvi prog mestnega potniškega prometa v Ljubljani (Glasnik, št. 10/66 in 26/66) se 2. člen dopolni tako, da se za progo št. 13 doda naslednje besedilo:
Proga št. 14: Glavni kolodvor— Vrhovci—Glavni kolodvor; dolžina proge v eno smer znaša 6,6 km.
Proga poteka od Glavnega kolodvora po Trgu OF, Titovi cesti, Gradišču, Erjavčevi cesti, Cesti 27. aprila, Škrabčevi ulici, Cesti VI, Cesti XV in Cesti II (Rožna dolina), Cesti na Brdo, Preval ju preko Brda (nova cesta) do obračališča pri osnovni šoli Vrhovci.
V	obratni smeri poteka proga po Isti trasi do Prešernove ceste, nato po Šubičevi ulici So Titove ceste in po Titovi cesti do Glavnega kolodvora na Trgu OF.
2. člen
Ta odlok začne veljati asm! dan po objavi v Glasniku.
Št.: 010-083/68 Datum: 18. 9. 1968
Predsednik
mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing., 1. r.
85
Na podlagi 47. in 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) ter 1. člena odloka mestnega sveta Ljubljana o sodelovanju predstavnikov družbene skupnosti pri upravljanju komunalnega podjetja Žale (Glasnik, št. 11/68), je mestni svet na 16. redni seji dne 18. septembra 1968 sprejel
SKLEP
V delavskem svetu komunalnega podjetja »Žale« se kot predstavnik družbene skupnosti razreši
N
JANKO HERCOG, dipl. ekonomist
samostojni svetovalec za ekonomske 1 zadeve v republiškem sekretariatu za urbanizem.
2.
V delavski svet komunalnega podjetja »Zale« se kot predstavnik družbene skupnosti imenuje
RADOŠ HRIBERNIK, dipl. ing. gradbeništva
vodilni projektant v podjetju Pro jekt — nizke gradnje.
Štev.: 010-084/68 Datum: 18. 9. 1968
o razrešitvi in imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v delavski svet komunalnega podjetja »Zale«
Predsednik
mestnega sveta Ljubljana
Miha Košak, dipl. ing., !•r'
VSEBINA
177	Odredba o oblikovanju cen za sveže meso v prodaji na drobno občino Grosuplje
178	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o maloprodajnih cenah in maržah za prehrambene proizvode in kurivo občine Grosuplje
179	Sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta za naselje Dol pri Hrastniku in za del naselja Studence občine Hrastnik
180	Odlok o hišnem redu občine Hrastnik
181	Odlok o premijah za kravje mleko za leto 1968 občine Ljubljana-Bežlgrad
182	Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega oloka CO-1/11 (območje med Miklošičevo c. — Trgom Osvobodilne fronte — Cigaletovo ulico In podaljškom Trdinove ulice) občine LJublJa-na-Center
183	Odlok o razširitvi veljavnosti odloka o spremembah odloka o občinskem
prometnem davku na območju mests Ljubljana na izvonmestno območje občine Ljubljana Mosle-Poljo
184	Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta območja Verje—Zg. Pirniče ob- ; čine Ljubtjana-SiSka
185	Odlok o spremembi odloka o občin* ^ skem prometnem davku občine Ljubljana VIč-Rudnlk
188 Odredba o spremembi odredbe o naj* višjih maloprodajnih cenah za mok?' kruh, sladkor, olje ln mleko na območju občine Zagorje ob Savi.
63 Odredba o določitvi najvlšje malo* prodajne cene Jedilnega olja
84	Odlok o dopolnitvi odloka o dolotitv
prog mestnega potniškega prometa -Ljubljani	..j
85	Sklep o razrešitvi ln imenovanju prc° slavnikov družbene skupnosti v d' lavskl svet komunalnega pudjeti3 4 * * * 8 »Zale«