St. 126 MMm m&M i gotiflil (tU aBt M li -—————————v ptaiš. iivzrmii potjdeljek. vstk dan zjutraj. Uređn'itvot f < Asiškega Jt 20, Dopisi naj sr - ^kuan* pl>ma k ne sprfleinajo, topisi — nr ^ - .cđnlk Anton OerbJ^ - l^^kr Naročnin« jre^i za mesec - <> —— In celo leto L 80.— Za Inozemstvo nikg^^Jf tj. vet. * -w.ua uredništva in uprave St 11-57 V Trstu, v torek 27. mala 192«. Posamezna Številka 20 cent Letnik XLIX EDINOST itevilke r Trstu In okolici po 20 ccot — Oglasi se računajo v iirofcostt cm kokMM (72 sur.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 40 ocat osmrtnic«, zahvale, poslanic« ia vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 3. — MaH oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trst«, ulica sv. FrančiSka AsiSkega Sfeev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In upravo 1141. RAZNARODOVANJE Menda ga ni slučaja v zgodovini, da bi hoteli raznaroditi kako ljudstvo s tako silo in brezobzirnostjo in brezsrčnostjo, kakor hočejo to storili iz našim narodom v Italiji, ki ga vendar sestavlja civilizirano in razvito ljudstva. Tekom zadnjih desetletij smo si ustanovili z izključno lastnimi salami ljudsko šolo, s kakršno se je za-mogel ponašati le malokateri izmed najbolj kulturnih narodov. Analfabetizem je bis skoraj popolnoma zginil, imeli smo le še k&kih 4—5% analfabetov in še dandanes smo s poadiškimi Nemci v tem po-g edu prvi v Italiji. In ta krasna, z našimi las nimi sredstvi zgrajena stavba, se nam je podrla mahoma: slovenščina se je skoraj docela izgnala iz šol in predvideno je, da še bo še izgnalo še tisto malo, kolikor je je še ostalo. Naše učiteljstvo se pregan,a na vse mogoče načine. Zabranjuje se mu skoraj vsako sodelovanje v kulturnem pogledu med našim narodom, učitelj ne sme bili član nikake čitalnice, nikakega izobraževalnega društva, zabranjuje se mu ct lo pouk petja. O kakem poltiičnem udej-st ovanju sploh ne govorimo; (razen seveda, ako dotičnik deluje po fašistovskih smernicah) — če tudi bi se njegovo delovanje omejilo izključno le na zahteve naših naravnih pravic in ne bi bilo ne proti-državno in tudi ne protifašistovsko. Slovenski učitelj je pod strogim nadzorstvom, pazi se na vsak njegov korak, kratko-malo, zagrenjuje se mu služba in življenje na vse načine. Sploh je očividen namen fašistovskega programa, kolikor se tiče naše kože, odstraniti vsakega našega inteligenta. Slovenskega uradništva skoraj ni več. Izgnali ali pa odpustili so jih vse iz uradov: pri političnih, pri finančnih uradih, pri železnici, pri pošti; odslovili so profesorje, sodnike itd. In na kak način se je vse to zgodilo? Skoraj izključno brez preiskave, brez Zaslišanja datičnika, kateremu se sploh oi ničesar očitalo. Pol milijonu slovanskega prebivalstva je vstop v javne službe zabranjen. Ljudstvu se vsiljujejo celo zdravniki nevešči ljudske govorice. Občine se silijo, da najemajo take zdravnike in jih drago plačujejo. Žalostno je, da se zamore bolnik le potom -tolmača sporazumeti z zdravnikom. V mnogih slučajih je zdravnik nepotreben, posebno tam, kjer je že nastanjen kak domač zdravnik. Tako n. /rr- v Tolminu in v Vipavi. V Vipavi sta ^va zdravnika: Slovenec, ki izhaja samo s privatno prakso, in Italijan, plačan od občin. Umevno je, da se ljudstvo obrača le do prvega, saj se vendar ž njim lahko naravnost, brez posredovanja tretje osebe, pogovori in mu potoži svoje težave. Drugi živi večinoma le od plače in jasno in umevno je, da je ta popolnoma odveč, da trosijo občine popolnoma po nepotrebnem nekaj lepih tisočakov na leto. Toda vzdrževati ga mc.ajo, ker je hkratu tudi steber fa_histovske stranke. L-* pri malokaterem uradu dobiš še uradnika, ki bi razumel slovensko, oziroma krvatsko. Stranka si mora najeti ali kakega zastopnika ali pa tolmača, kar je seveda zvezano, seštevši vse te posamezne slučaje, z ogromnimi stroški. Kako pridejo naši ljudje do tega, da morajo vse to plačevati poleg vseh visokih davkov. Naj-žalostnejše je v tem pogledu vse poslovanje, ki že deloma obstoja in ki se še pripravlja na sodnijah. Tako slabo upravljanih sodnij nismo še nikdar imeli. Slovenski, po večini v vsakem oziru zmožni, zanesljivi, pridni sodniki in uradniki se odslavljajo; na njih mesto ne pride po navadi nihče ali pa kak mlad, neizkušen ljudskega jezika nezmožen sodnik ali uradnik. Že do sedaj je primanjkovalo najmanj * » sodnikov in več nego polovica pisarniškega osobja. Kako bo od sedaj napi 3j, si skoraj ne moremo predstavljati. V *Cana!, Tcknin, Bovec pridejo sodniki, ki ne razumejo niti besedice slovenski. Ne poznajo ne dežele, ne razmer, ne ljudi. Kakšno bo to poslovanje! Izključeno je, da bi ti funkcijonarji in naj bodo sicer še tako zmožni, opravili le polovico onega dela, ki so ga opravljali odstavljeni o-n-rorria premeščeni sodniki in uradniki. Ker jih bo država plačevala kakor pre)šnje in ker jim bo nemogoče opraviti le polovico prejšnjega dela, je umevno, da stanejo državo taki funkcijonarji najmanj še enkrat toliko, kakor so jo stali odslovljenci. Trn v peti so oblastvom naši župani in občinski zastopi. Odslavljajo jih — kakor uradnike — z neverjetno lahkoto. Človek dobi vtis, da nosi dotični podprefekt raz pusti t ve ne dekrete kar v žepu; da pride k njemu oseba, ki pravi, da je zaslužen faši t, da je brez posla, in da je ta aH oni župan ali občinski zastop nevaren za državo, da potegne podprefekt dotični formular iz žepa. ga izpolni in vroči — in Župan je odstavljen, občinski zastop raz-puščen in občina plačuj dragega komisarja, ki morda ni bil nikdar v kraju, ki ne pozna ne ljudi, ne razmer, ne jezika. Ne mc-remrv seveda trditi, da se godi vse ravno lako. Toda, kakor rečeno, človek dobi tak vtis in gotovo pa je, da se tako važni odloki, kakor sc ra^ustitveni odloki, izdajajo z največjo lahkoto, dosledno brez vsake preiskave in brez zaslišanja prizadetih oseb; in gotovo je tudi, kolikor poznamo naše liudi. da m nobeden izmed odstavljenih županov zakrivil kako dejanje, ki bi opravičilo oblast, da ga je odstavila. S poslujočimi Župani se postopa na tak način, da jim je njih služba skrajno zagrenjena, Zahtevajo se od njih nemogoče stvari, boriti se morajo za vsako malenkost, dokazovati samoobsebi umevne zadeve, kličejo jih za vsak nič na sedež političnega oblastva itd. Tako je že mnogo županov ponudilo svoj odstop, nekateri komaj čakajo, da jih odrešijo četudi s kakim komisarjem, nekateri se žrtvujejo in vztrajajo na svojih mestih. Skratka: način raznarodovanja si predstavljajo naši oblastniki tako: odstraniti iz dežele vsakega našega inteligenta; naš človek ne sme postati uradnik, vstop v državno službo naj mu bo zabranjen; Slovan ne sme biti ne sodnik, ne profesor, ne zdravnik, ne inženir, ne železničar, ne poštar; ne sme izvrševati nikake javne funkcije. S poitalijančenjem ljudske sode bo večina našega učiteljstva odpravljena. Naših hirajočih srednjih šol — ako jih smemo tako imenovati — bo kmalu konec. Intelektualnega naraščaja imamo vedno manj. In če dokonča kdo kako srednjo ali visoko šok>, si mora iskati kruha v inozemstvu, ker v domovini ni zanj prostora, ker ona ga odklanja kakor nedržavljana, kakor tujca. Potom poitalijančenih šol, nikake koristi, temveč le škodo? težko in obupno bi bilo njim, ako bi se nahajali v takem položaju, kakor se nahajamo mi: da bi se raznarodile njih šole, da bi se odstranili njih uradniki, profesorji, zdravniki in drugi, da po uradih ne bi mogli italijansko govoriti itd., itd., Ali se zavedajo, da je imel ravno italijanski narod in to posebno ob časd, ko se je nahajal sam pod tujim jarmom, celo vrsto odličnih pravnikov in drugih mož, ki so natančno ločili pravico od krivice, ki so z vso vnemo obsojali vsako narodnostna zatiranje in da ima italijanski nared še dandanes mnogo takih mož? Ali se zavedajo. v kako kričeče, navzkrižje ao prišli s temi najplemenitejšimi nauki, s katerimi se še dandanes ponašajo*? AH se zavedajo, kako mnenje bo zadobil ves svet o tem njih delovanju? Ali se zavedajo, da nimajo od takega delovanja ne oni ne država Seia narodne skupšilne Določitev dnevnega reda — Opozicija bo izzvala glasovanje o zanpnici vladi BEOGRAD, 26. (Izv.). Današnji seji narodne skupščine, za katero je vladalo izredno zanimanje, so prisostvovali vsi poslanci vladnih strank, Nemci, 5 poslancev džemijeta, zemljoradnik! in vsi ministri ter opozicija. Zemljoradnik Moskovljević je pred prehodom na dnevni red vprašal predsednika, zakaj skupščina 2 meseca ni delovala; predsednik skupščine Jovanović je odgovoril, da radi tega, ker je bila vlada v ostavki. Nato je bil prečitan kraljev ukaz o imenovanju nove vlade. Poslanci opozicijo-nalnega bloka niso prisostvovali čitanju kraljevega ukaza; pred pričetkom čitanja so odšli iz zbornice tudi zemljotradniki. Po prečitan ju se je vrnila celokupna opozicija v zbornico. Nadalje so bile prečitane razne prošnje in pritožbe, ki so bile izročene potedinim odborom, ter nekateri zakonski predlogi notranjega ministra. Zemljoradnik Lazić je predložil zakonski načrt o podpori oškodovancem po poe vodnjL Zahteval je za predlog nujnost, ki je bila soglasno sprejeta. Glede interpelacije zemljoradnika Moskov ljevica radi ostavke predsednika skupščine Jovano-viča, je le-ta pojasnil, da je res odstopil in da je bil ves čas krize na dvoru le kot zasebnik in ne kot predsednik skupščine. Svojo ostavko je kasneje preklical. Poslanec Lazić je vložil tudi interpelacijo o potovanju ministrskega predsednika Pa-šiča v Bjelino v Bosni itn o njegovem go- potom odprave vseh naith inteligentov in 1 pitali. Ne gre za to, da bi se stavilo meje potom oseb, ki stopijo na njih mesto, bo I novi gospodarski politiki in da bi se od-raznarodovanje gladko — tako si mislijo pravilo zasebno trgovima Edino sredstvo naši oblastniki: zadušili bomo glasove za- j za^ pobijanje privatnega kapitala je utrdi-tiranih, nikogar ne bo, ki bi se pritoževal, tev zadrug. Uspeh denarne reforme je Toda, ali se jim bo posrečilo vse to? Ali znak gospodarske ozdravitve. Zinovjev je se zavedajo, kako grdo rabeljsko nalogo končno zatrdil, da je opozicija, ki je širila so si naložili? Ali se zavedajo tega, kako neresnične vesti o gospodarskem in političnem položaju Rusije, prenehala. Glavni tajnik komunistične stranke Stalin je podal nato zborovalcem sledeče podatke: Leta 1923. se je vpisalo v stranko .485 tisoč novih članov, leta 1924. pa 400 tisoč. 55% teh novih čalnov je delavcev, 20% kmetov, 22% uradnikov. V zvezo komunistične omladine je vstopilo 570 tisoč itovih članov, medtem ko je leta 1923. izdala le 317 tisoč članskih izkaznic. Zadruge štejejo sedaj 7 milijonov članov, medtem ko je lanskega leta njih število doseglo komaj 4 milijone. Srebrn denar v Rusiji MOSKVA, 26. Državna kovnica je skovala do 10. maja t. 1. za 21,763.550 rublje v srebrnega denarja. V promet je prišlo do sedaj le za 13,249.788 rubljev tega denarja, ostalo se- nahaja še na poti v oddaljena mesta na Kavkazu, Turkestanu in na daljnjem vzhodu. - _ Heiriot za vzpostavite? ođnofo'ev z Nemčijo in za priznanje Rusije PARIZ, 25. Herriot je izjavil nekemu novinarju, da ne stremi nihče bolj od njega po vzpostavitvi rednih odnošajev z Nemčijo. Ako se bi pa Nemčija hotela povrniti k imperijalizmu ter se branila plačati vojno odškodnino, bi se razbil vsak poizkus za pomirjenje. Herriot je nato tudi rekel, da bi bila vzpostavitev odnošajev s sovjeti, povsem umestna, da pa noče slediti mednarodnim ukazom Moskve, ki da so le v oviro na poti za dosego'pravega cilja. Poincarćjeva In MacDonaldova1 pisma se bodo objavila PARIZ, 26. MacDonald je pisal Potinca-reju pismo, kjer izraža željo, da bi se objavila pisma, ki sta si jih nedavno pisala oba ministrska predsednika. Poincare se je pridružil temu vabilu. Pisma bodo čimprej objavljena, in sicer istočasno v Parizu in v Londonu. _ Podpora za brezposelne v Čehoslovaški PRAGA, 26. Ministrstvo za socijalno politiko v čehoslovaški republiki je porabilo vse kredite za pomoč nezaposlenim v višini 70 milijonov Kč. Sedaj je to ministrstvo zaprosilo nove kredite v znesku 140 milijonov Kč. Finančno ministrstvo sicer dela težkoče in se je izreklo proti dovolitvi tega kredita, a s tem vprašanjem se bo bavil prihodnji ministrski svet. Obsojen po 13 letih PRAGA, 26. Pred tukajšnjo poroto se je zaključil proces, ki je izzval v javnosti, v oru na tamkajšnjem radikal skem shodu. Pri tem je nastal silen hrup med davido-vičevci in Pribičevičem. Dnevni red za jutrišnjo sejo zbornice je bil soglasno sprejet Na dnevnem redu sta verifikacija mandatov radičevcev ter izvolitev odbora za proučitev Lazičevega zakonskega načrta o pnadpori oškodovancem po povodnji. Zdi- se, da ne bo jutrišnja seja zbornice potekla tako gladko kakor današnja. V parlamentarnih krogih pričakujejo, da pride do spopada med vlado in opozicijo. Na današnjih sejah parlamentarnih klubov ni bilo sklenjeno nič pozitivnega, ker je položaj negotov. Opozicija namerava po dokončani razpravi o 2. točki dnevnega reda podati izjavo, ki obsoja Pašićev režim, in zahtevati, da se zbornica pridruži obsodbi. Opozicija računa, da bo mogla preglasovati vladot, ako se takoj zaprise-že 17 overovljenih Radičevih poslancev. Opozicija bo tudi glasovala proti odgo-ditvi narodne skupščine, ako bi bila predlagana. Stališče Nemcev še ni zna rac*. Džemije-tovce niti opozicija sama ne prišteva v svoje vrste. Dai^es so v političnih krogih krožile razne kombinacije; tako n- pr., da pride na jutrišnji seji parlamenta do razprave o odgodityi skupščine do jeseni. Prihodnja se>a skupščine bi se sklicala pismenim potom. ItuHjnnsKa krcijejska dvojica na Angleikem Sprejem y Doverju — Odhod v London DOVER, 26. Italijanska kraljevska dvojica je prispela tu-sem na pa miku ob 12.45. Angleški prestolonaslednik princ Waleski, ki je pričakoval odlične goste, je stopil na krov ladje ter objel kralja Viktorja Ema-nuela in italijanskega prestolonaslednika, kraljici je poljubil roko, princezinjo Ma-faldo pa je lepo pozdravil. Na krovu se je razvil živahen razgovor, ki je trajal četrt ure. Na obali je velikanska množica pozdravljala kraljevsko dvojico. Mestni župan je sprejel italijanske goste z daljšim govorom, v katerem je poveličeval prijateljstvo med Italijo in Anglijo. Kralj se je zahvalil za lep sprejem v angleškem jeziku. Ob 13.15 je dvorni vlak odpeljal proti Londonu. LONDON', 26. Ob 15. uri je prispela v London italijanska kraljevska dvojica. Na postaji sta jo sprejela angleški kralj in kraljica. Angleški kralj je priredil na čast italijanskih gostov v palači Buckingham obed, po katerem sta bili izmenjani napitnici italijanskega in angleškega kralja. Angleški tisk o prihodu italijanskega kralja LONDON, 26. Vestem o prihodu italijanskega kralja dostavljajo vsi listi razne pripombe o odnošajih med Anglijo in Italijo in tudi o notranjem položaju v Italiji. Nekateri listi ugotavljajo, da skuša Mus-solini povzdigniti svojo domovino ne z vojno, ampak z miroljubno politiko. «Times* piše: Italijanska kraljevska dvojica nam bo dvakrat dobrodošla in sicer zasebno in kot zastopnica Italije. Treba je, da se povečajo simpatije med obema zgodovinskima gibanja, ki ju predstavljata Anglija in Italija. «Daily Chronicle» < poudarja, da je država, ki jo predstavlja italijanska kraljevska dvojica, ena izmed najkrepkejših sil, s katerimi mora Anglija računati, ko gre za ustalitev in pomirjenje v Evropi. «Daily Express» je bol* -oetičen: Burno ploskanje londonskega prebivalstva se bo združilo s fašistovškim klicem «A1ai£!>, ko prispejo v London italijanski kralj, kraljica, prestolonaslednik in prin-cezinja Mafalda. Masaryk odpotoval iz Italije GENOVA, 26. Danes dopoldne se je pripeljal iz Sirakuze na pamiku «Esperia» predsednik Čehoslovaške Masaryk; ob 10.40 se je odpeljal proti Pragi. Izjave Zioovjna i iplofteo položaje Rusije MOSKVA, 25. Na drugi seji zborovanja komunistov je Zinovjev izjavil, da sme stranka z optimizmom promatrati notranji in mednarodni položaj Zveze sovjetskih republik. Od ultimatuma lorda Curzona do vrste priznanj «de jur£» Zveze sovjetskih republik je Rusija preživela dobo, tekom katere se je njen zunanjepolitični položaj utrdil in ki jo je na drugi strani postavila pred težavno vpraSanje predvojnih dolgov in drugih problemov. Vprašanja glede dolgov in posojil ter glede dovoljenj za izvoz zanimajo predvsem široke mase, v prav posebni meri pa kmete. Zinovjev upa, da bodo ta vprašanja rešena na način, ki bo zadovoljil vse. Z ozirom na an-gleško-ruska pogajanja, ki se vršijo v Londonu, je Zinovjev rekel, da je težko govoriti o izidu teh pogajanj, kateri da je povsem odvisen od MacDcnalda. Zveza sovjetskih republik žela vzpostaviti najtesnejše odnošsje napram Angliji ter zavrača vsa očitanja o istovetnosti sovjetske vlade s komunistično internacijonalo. Zinovjev je poudaril, da je zunanja politika raznih evropskih vlasti tesno združena s politiko druge internacijonale. Pri tem pa nimajo razlike v načetih med drugo in tretjo internacijonato nič skupnega z omenjenimi pogajanji med Zvezo sovjetskih republik in AngKjo. K rusko-nemškemu sporu je Zinovjev pripomni}, da predstavlja napad na rusko trgovsko zastopništvo v Berlinu poizkus socijalne demokracije, da bi se prikupila Franciji z zavrnitvijo prijateljstva Rusje. * Ta spor pa bo vendarle kmalu poravnan, ker bo rfemčija pač v kratkem spoznala, da se sovjetska vlada ne bo vdala in da bi ji vsako upiranje v tem slučaju le škodilo. Z ozirom na notranjepolitični položaj je Zinovjev izjavil, da je bilo vprašanje narodnosti rešeno m aa je armensko vprašanje likvidirano. Važne odredbe na gospodarskem polju sao utrdile bratstvo med deilavci in kmeti. V komunistično stranko je vstopilo 200.000 delavcev. V poljedelstvu se je doseglo 18% predvojne proizvodnje, v industriji 48%, sedanja trgovina z inozemstvom predstavlja 20%, mezde se gibljejo okoli 62%. Kriza prodaje na drobna je premagana in vlada bo skrbela za to, da se ne bo več povrnila. V prvi vrsti bo pa vifda rešila vprašanje velike industrije. 200 tnttijonov rubljev je bilo že določenih za kovimkifetvo. Glede trgovine je Zinovjev rekel, da se ta vzdržuje sedaj bolj z zasebnimi kakor z zadružnimi ka- posebno pa v pravniških krogih veliko za« nimanje. Pred 13 leti je ubil neki rudas Lhotsky, takrat 40 let star, nekega polet« nega večera 19-letno dekle. Pred činom sta videla ubijalca na železniškem nasipu, kjer se je izvršil zločin, dva mladeniča, ki se pa nista več kot toliko brigala za neznanega človeka. Po odkritju trupla umorjene deklice je padel sum na njenega za« vrnjenega ljubimca, nekega Novaka, ki je bil takoj zaprt, ker so vsi znaki govorili za to, da je on krivec. Pred smrtno kaznijo je Novaka rešil le slučaj, ker je bilo med prsti umorjene deklice najdenih nekoliko las, ki niso sličile njegovim lasem Omenjena mladeniča, ki sta znala za pravega morilca, sta molčala, ker sta sa bala osvete. Med vojno je bil medtem eden izmed njiju smrtno ranjen na fronti. Pred smrtjo je povedal svojo skrivnost tovarišem v bolnišnici in vest se je potem seveda razširila. Lhotski je brez obotavljanja priznal svoj zločin in bil obsojen samo na 3 leta ječe z ozirom na to, da je od izvršitve zločina preteklo 13 let in da je Lhotski živel ves ta čas zelo pošteno. Zločin posilstva, ki ga je zločinec izvršil na svoji žrtvi pred umorom, se sploh ni sodil, ker je zastarel. Občinstvo, ki je prisostvovalo obravnavi, pa se ni strinjalo s tem naziranjem porote in je burno protestiralo proti premili ob-sodfbi. Porast čehoslovaškega izvoza PRAGA, 26, Po poročilu čehoslovaškega državnega statističnega urada je narastel v aprilu izvoz tz Čehoslovaške v naravnost nepričakovani meri. Tako je bilo v februarju izvoženega blaga za 1254 milijonov Kč, v marcu za 1341 milijonov, a v aprilu za 1508 milijonov Kč, tedaj v aprilu za 167 milijonov več nego v marcu. Celokupni izvoz v vseh štirih mesecih tekočega leta iznaša 4904 milijonov Kč. Od tega odpade na sladkor 283, na bombaž 258, na oglje in drva 205, na stekleno blago 108, na volneno blago 143 milijonov Kč. Za nekoliko je padel izvoz živil, medtem ko je izvoz sladkorja, bombaža, volne, kož, stekla in strojev znatno poskočil. Od odjemalcev so najbodjši kupci Avstrija, Nemčija, Anglija, Romunija, Ogrska, Jugoslavija in Poljska. Promet na čehoslovaških železnicah PRAGA, 26. V mesecu januarju t. 1. je bilo v Čehoslovaški izdanih 14,503.371 železniških potniških listkov, prevoženo je bilo za 6373 kvintalov prtljage in brzo-voznega blaga ter za 4,011.366 kvintalov tovornega blaga. Za vse to je bilo plačanih 311,045.359 Kč. V februarju je potovalo 13,501,502 oseb, prevoženega je bilo za 5617 kvintalov brzovoznega blaga in prtljage ter za 4,628.058 tovornega blaga. V tem mesecu so iznašali dohodki železnic 287,675.369 Kč. Razen tega je bilo v obeh mesecih brezplačno prevoženega blaga za 729.039 kvintalov. VNE UEST! Posledice vročine...! «11 Popolo di Trieste* reagira pod tem naslovom na našo akcijo glede trgovskega dopisovanja iz Jugoslavije trgovcem v našem mestu. Piše namreč: «Edinosti» je prišla genijalna ideja: svoje uredništvo hoče pretvoriti v urad za prevajanje v ita^ lijanščino vseh pisem, ki prihajajo iz Jugoslavije. Ubožica toži, kolika Slovencev, ki so brez službe, da bi moglo dobiti na-meščenje v tem novem uradu. Menda je iznenadna vročina udarila v glavo gospodom pri «Edinosti». Pomislite le, v se- vičen namen: ta namreč, da bodo tukajšnje tvrd k e nameščale ljudi, sposobne za poslovanje s trgovci v Jugoslaviji! To je resma vsebina tega važnega vpra^ sanja, ki se da z lahkoto spoznati tudi ob tropični vročim! Ker n Dg Hi v slovenskem mM V soboto smo poročali, kako je bil naš trgovski nameščenec odpuščen od neke tukajšnje laske tvrdke in kako rešuje naročila, ki prihajajo dotični tvrdki jz Ljubljane iz Zagreba v nemščini, neki Nemec z Dunaja. Da- Neki naš človek se je na podlagi oglasa neko tukajšnje tvrdke ponudil za dopisnika. Šel se je danjih' časih, ko se brzojav in telefon tako £es smo zvedeli še o nekem drugem slučaju, ' „ 1 £1. . 1 l .1 1 -l ki nam se boli drastično kaze, kakšne posle- razsezno porabljata od strani lcupcijskih dicc rod. ta njrazumljiva razvada naših sople- krogov, da se trgovski stiki razvijajo hitro menjakov onstran meje. in ročno: kako bi neki — po tozadevnih prevodih — služil urad v ulici sv. Fran-______________^_________ čtška! Toda brezkoristno bi bilo, ako bi ; osebno predstavit v ravnateljstvo podjetja. «Edinost» smatrali za resno. Reči ji mo-| Tam so ga obvestili, da rabijo dopisnika za Ju-remo samo: poznamo te «mascherette»! goalavijo, in sicer za uradovanje v nemškem «Edincsti» ne dela skrbi usoda brezpo- jeziku. Prosilec je povsem naravno pripomnil, selnih niti ne narodno dostojanstvo: njeni da zna slovenski, in srbohrvatski, toda ravna-živci trpijo, ker jugoslovenski trgovci, do-jtcl> )c konično iP prezirljivo zavrnil: pisujoč v Trst v italijanskem jeziku, P«-' ~~ Sa' to ni po1^*"10. sai teŽa ne za- poznarvajo dovršeni čin in neporuSni na- ht®va! . , . .. , . , rodni značaj našega mest al! *Edinost» naj Naš človek ,e opozoril teda, ošabnega trgov- . jfi • .' ( .....V ca na to, da se vidi v tem hipu vztrajna akcija, le nadaljuje svojo kampanjo, ce ji je v ki n je namen doseči da bodo jugosIovcnski tr_ zabavo in če ji prinese splosne simpatije govci pisali v jrsi svoja naroči]a sarao v si0_ vseh tistih, ki se z domotožjem spominjajo venskem ali »rbohrvatskem jeziku. Trgovec ga časov, ki se ne povrnejo nikoli več. S tem > je zopet ironično zavrnil, rekoč: ne izdere niti enega žeblja iz luknje*. j — Pah, to se je že večkrat skušalo doseči. Prav ima «11 Popolo di Trieste»: vročina i toda vedno je ostalo po starem.., Tako bo tudi ima svoje učinke! Pa ne na glave gospo-! ^"Jaj Če pa se res spremeni, potem Vas dov pri «Edinostimarveč gospodov prikličemo m boste sprejeti v službo. iT 1 i t- 1 • 1 ~ - x . Ta resnični slučaj (znano nam je ime podjet-- «Popolu»! Ti učinki se kažejo v dejstvu, in prosilca) mora pač vgakog'ar prepričati. da si ne ve pomagati drugače, nego s tem,!kako resni5no j6| da je ^ narodne zavednosti da našo akcijo, ki jo podpiramo s stvar-; naših soplemenjakov onstran meje odvisna ek-nimi razlogi, potiska na polje neslanih šal sistenca neštetih naših ljudi in njihovih dru-in pa političnih dejstev, ki nimajo prav nič žin. Zakaj taki slučaji niso osamljeni, temveč opraviti s tem vprašanjem. Ta poslednji so pravilo skoraj pri vseh tukajšnjih podjetjih, poizkus, da bi jugoslovenske trgovce pri- j Ali se bo res uresničilo prerokovanje tega laškega trgovca, da bodo jugoslovenski trgovci še nadalje pomagali metati na cesto naše prid-. klical kot priče za «narodni značaj* našega mesta, priča res, da je vročina hudo pritisnila na glave gospodov pri «P opolu*. Vročina jih je morala zavesti, da so zagrešili res neverjetno nepremišljenost. O tem jim bomo govorili posebej. Neki znani državnik sedemnajstega stoletja je menil, da je trebai mala pameti za vladanje. Gospodje pri «Popoiu» pa menijo, da v uredništvu lista ni treba resnosti za razpravljanje o resnih stvareh. Sicer ne bi bili napisali neslanosti, da bi hoteli mi svoje uredništvo pretvoriti*v urad za prevajanje slovanskih pisem. Ne, ne! Naša akcija ima vse drugačen in nesporno opra- ne in sposobne ljudi? Ne, to se mora spremeniti. Dokler se to ne zgodi, ne bomo odnehali od svoje akcije. Do sedaj imamo na razpolago! že kakih 200 imen, ki jih bomo brezobzirno objavili, ako se to izkaže za potrebno. Upamo pa, zanašajoč se na narodno zavednost jugo-slovenskih trgovcev, da so ljubljanske, zagrebške in druge tvrdke po Jugoslaviji že uvidele, da so bile do sedaj na krivi poti. In res se nam £e poroča, da so nekatera ljubljanska podjetja, ki so se posluževala do sedaj nemščine, začela v zadnjih dneh dopisovati v slovenskem jeziku. — Narodna dolžnost nalaga vsem trgovcem in podjetjem, da posnemajo vsi bres izjeme te zglede in da — kakor smo rekli —* pie pomagajo metati nafte ljudi tu v Italiji na cestof _ ttussottflljeve simpatije do drugorodcev Preteklo nee možna tudi drugač- { na industijska izraba vodne sile. Vsa pojasnila daje «Občno — konaumno društvo v Idriji. 533 itleriaHiM« družba z om. J. (29) Trrt - Via Artisti 9 - Trst kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar Koresponflent (Ko) za srbo-hrvašČino, nemško, italijansko ali francosko, se išče za lesno industrijsko podjetje s sedežem v Ljubljani. Znanje steno-gfafije daje prednost. Sprejme se le dobro osposobljena moč s trgovsko prakso. — Ponudbe z natančnimi podatki o izobrazbi in dosedanjem službovanju ter zahtevo plače na upravo lista. — Nastop čira preje. Istotam se sprejme izurjena strojepiska za srbo-hrvaščino, nemšjco, francosko ali italijansko. Dobra trgovska izobrazba, večletna praksa, znanje slovenske in nemške stenografije daje prednost Nastop čim preje. Ponudbe z zahtevo plače na upravo lista. m Pogrebno društvo na Vrdeli naznanja žaloetno vest, da je njegov član ozir. tajnik, gospod Ivan Sosič v nedeljo, 25. t m., po dolgi in mučni bolezni, preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes, ob 15. uri, iz hiše žalosti na Vrdefl št. 192. TRST-VRDELA, 27. maja 1924. 377 NRZNRNILO. Podpisana naznanjata slav. občinstvu, da sta odprla dne 12. t. m. v Gorici, via Garibaldi št. 20 (prej v. Teatro) I. nadstropje pravno pisarno v administrativnih, nespornih, izvršilnih zadevah in onih tičočih se vojnih škod in posredovanja dobave posojil. Vinko Čuk, bivši ravnatelj zemlj. knjige v Gorici. Anton Trampuž, 364 bivši sodni oficijal pri okrožni sodniji. ZA (359) Ne pozabite zlatarne Alojzija Povha v Trstu, Plazza Garibaldi št. a Velika izbera. PODLISTKE W. Coilim: BREZ IMENA . «V »lin,« j« odgovoril «Vdt zadeve *e križajo z fospka Magdalena, in mae k morajo nUn umakniti* Te besede je spregovoril t trojem običajnem, veselem tona in odid vihteč palico. •Moje zadere?» fe poao^h Magdalena. «MisKla sem, da je meja zadava ia r redu.» Gospodična Garlh je pdrmk na pismo v Nor inih rokah. "« *Troja zadeva brez dri—,» je rekla. •Gospod Pendril pride jutri in adi ee, da ga gospod Vanstone nujno pettdnje. Postava in njih služabniki prineeo redno rznemirjenje a seboj. Guvernante, k| pogledarajo v utko niso edin* orirs sresti Imbean* lW* i menti so včasih ovire. 2e£m ti, da bi bil pergament ravno tako usležljiv kot jaz. — Pridi, Nort,» Ta drugi napad je ravno tako malo zalegel *°t prvi. Magdalena se >e vrnila domov nekoliko slabe volje; ko je bila na sestanku s Frankom, je poslal gospod Clare po sina, naj pride takoj domov. Magdalena se je čudila, kar oče mu ni imel drugega to, kar mu je ona povedala. « j" ——* povedati nego Frank pa je uganil vzrok, «Oče se mora z menoj prepirati o moji areči,» je rekel. «Tedaj ne hodi,« je pripomnila Magdalena. •Morem,» je rekeL «Vedno bi mi očitat če ne bi SeL PriSka) ee je z menoj, ko me je inženir s seboj vzel, pričkal se je, ko sem vstopil v londonsko trgovino in pr&kal se bo, ker me ti vsamei. Ce bi ne bilo zaradi tebe, bi si želel, da me ni na svetu. Da, troj oče je bil dober z menoj, zalo aem mu hvaležen, to vam. Gotovo de nfcnava pravice kaj več zahtevati — toda afi ni obupno, da morava ie celo leto?* Magdalena mu je zaprla usta na način, kateremu ni Frank oporekal. Ko pa se je vračala doroorv, si je mislila: