190. Številka.
Ljubljana, v četrtek 20. avgusta 1896
XXIX. leto.
»haja vsak dan »v«-6©ir, inmli nedelje ia praaaike, ter velja po poŠti prejeman sa a VRtr o-og er s k a deiSele aa vae leto \^ gld., na pol leta H pld, r» Četrt leta i rM , «a j«>den eaeeoe 1 ajVd. 40 kr. — 9Ei Lj obijano brea potiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ta 6etrt !eta 3 gld. 30 kr., aa jeden me»o>^ 1 gld. 10 ki.  Za poSiljanjo na dom raČana >•<> po 10 kc
na meeec, po 30 kr. /a Četrt let*  — Za tuje deAolo toliko v«fi, kolikor pofituir.a z/.nfta. Za o* aaoila plaftuje te od fltiriatopne petit-vrste p.  K kr., će ne o/jianilo je<jenkrat tmka  po 6 kr., oe ae dvakrat, in po 4 kr., fie so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo ju na Konkretnem trgn fit. 12. D p r a v u i A t v u naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oenantla, t. j. rruo administrativne etvari
—»-
Shod zaupnih mož v Mariboru.
Iz Maribora, 19. avgusta. . V ponedeljek, dne 17. avgusta se je vršil tukaj »hod zanpnih mož, od ktterega shoda pričakujemo, da naredi konec dosedanji zaspanosti glede volilne agitucije. Sbod je bil dobro obiskan, kajti došla je večina dosedanjih poslancev, mnogo posvetne in duhovske inteligencije in tudi nekaj kmetov, vendar •mo pogrešali marsikoga, kateri bi itn I pravico, sedeti mej zanpnimi možmi slovenskega Ijndstva.
Posvetovanja, ki so se vršita pod predsedstvom drž. poslanca dr. Gidgorca, so lila zaupna in torej ne sodi v javnost, kar be je govorilo, to pa a°> sme že povedati, da se ni vse hvalilo in slavilo, kar se je doslej storilo. Tudi vprašanje o zopetnem vstopu slovenskih poslancev v deželni zbor se je cbširno pretresalo. Shod je sklenil, pustiti poslancem prosie roke glede povratka v deželni zbor m jim je naročil, na) ilasti skrbe*, da dobe svojega zastopnika v de žel ne m odboru in v deželnem šolskem svetu, sicer naj koj dež zbor zapnste.
Ker so bivši poslanci gg. Jerman, dr. L i-pold, dr. Kade y in M. Vošnjak odklonili zopetno izvolitev, so se na njih mesta postavili štirje novi kandidati.
Kandidatje za kmetske obč ne postavljeni na shodu zaupnih mož so naslednji:
za celjski volilni okraj dr. Jos. S e r n e c , advokat v Celju in dr. Ivan Dečko, advokat v Celju, (sledoji je doslej zastopal ljutomerski okraj);
Za mariborski okraj: drž. poslanec prof. Fran K o b i Č v Mariboru in Mihael Lendovšek, župnik v Makolah (nov);
za ptujski okraj dr. Fran J u r t e 1 a , advokat v Šmarji pri Jelšah;
za sevuiško-breški okraj prif. dr. A. Medved, učitelj veronauka v Mariborn (nov);
za ljutomerski okraj dr. F R o s i n a , advokat v Ljutomeru;
za šoštanjsko-slovenjegraški okraj Ivan Vodnjak, posestnik v Šoštanja.
Vsem odstopivšim poslancem je shod izrekel zahvalo na njih delovanja.
Zi štiri mestne in trške skopine se niso po savili kandidatje, ker ni dosti upanja na zmago. Reklo ne je sicer, da se razglase pravočasno, a ker se v m< h t i h ni nič delalo, ni pričakovati, da dobo količkaj znatno število glasov, tudi če se res postavijo.
Pričakujemo, da bedo novi poslanci, katerih izvolitev v kmetskih občinah je povsem zagotovljena, zastopali narodne koristi odločno in brezobzirno kakor je to z ozirom na vedno rastoče nemško-na-cijoDafno gibanje, neobhodno potrebno, če hočemo rešiti to, kHr je našega in zavzeti v štaj'rski deželi tisto mesto, katero nam gre.
V ljubi t m« t. 20. avgUBta.
Volilno gibanje na Štajerskem. Dce 10. t. m. je v Ntumarkfu poročal poslanec dr. Leopold L nk o svojem delovanju v deželnem zboru. Izrekel se je, da se pridruži nemški ljudski ali narodni stranki, ako bede zopet izvoljen. On smatra za sveto dolžnost varovanje nemško narodne posesti in zavračati vse Slovencev težnjo, ki so še pcgumnejfti in predrznejši postali, ko so dosegli gimnazijo v Celja. V gospodarskem ozira bode vedno deloval za okrepčanje srednjega, namreč kmetskega in meščanskega stanu, zlasti pri obdačenju. Oital bode vedno v zvezi s svojimi volilci. Sbod je bil z njegovimi prjasnili zadovoljen in postavil ga je zopet za kandidata. — Link in F n-hi r sta imela shod tudi v St Lamprechtu, kjer so bili volilci Ž njima zadovoljni in ju zopet postavijo kot kandidata za državni zbor. Forcher se je izjavil, da za državni zbor ne bode več kandidoval. — V Mitterdoifu je bil pod. Tomo Koberl sklical shod. Izrekel se je sa skraj-šinje šolskega obiska. Na tem shodu sta bila tudi pi hI.t ca Forcher in Poseli. Vsi trije so nn glašali, da stoje na nemškem sfališJu in da so glasovali proti alovenski gimnaziji v C^lju. Volilci so K oberlu iz rekli zaupanje.
Narodni in liberalni Nemci na Gorenjem Avstri skem čutijo, »h obojim pieti nevarnrst (d klerikalizma. Imeli so zatorej odposlanci obeh omenjenih strank posvetovanje, da bi skupno postopali pri deželno- in državnotborskih volitvah. Odposlanci
ho bih vsi skoro za to, a vendar sh niso upali na-ravne at se izreči 7a tak kompromis. P< sebno narodni Nemci so se bali se izreči za zvezo z liberalci. Njih listi so že dolgo nem^ 2 '*-alce si kali za Bame sleparje in odiralce ljuds« j je zatorej jih težko priporočati. Kaj bodo pač volilci rekli, če jim na-krat priporočajo take ljudi ?a kandidate. Sklenili so zatorej, d ■. se sklieti shoda ob+h strank, in Če se oba sboda izrečena za k< mpronus, bodo postavili sknpne kand dat«, droffače pa vsak svoje.
Proti liberalni dolenjeavstrijski strankini shod bode v n-deljo, due 23 t m. na Dunaju. Udeleže se ga pre ti&emitje, naredni Netiui in kr'''at>-ski socijalisti Posvetovali ho bodo o bodočih deželno in držsvnozborskh volitvah. Schonererjevi pristaši se pa tega ehrda najbrž ne udeleže, ker 8C odločno proti skupnemu postopanju s krščanskimi Bocijali-ti.
Gorenjeavstrijska klerikalna stranka je izdala svoj volilni oklic, v katerem se naglasa, da so Ocrenjeavatrijci vsi Nemci, torej se z narodnim vprašanjem nima <i želni zbor nič pe ah Potem se naglasa, da je poslednja desetletje bil čas uspešnega delovanja. Navajajo se že občno znane klerikalne težnje in izreka z i direktno volitev za deželni zbor, ako bode vaaka občina volilni okraj. Kot posebno zaslugo si klerikalci to pripisujejo, da so opeljali volilno pravico za petaktrje, ker je le njim v korist. Zakaj so premenih Ime, in ttopajo pred volilce kot katoliška ljudska ne pa kot konservativna stranka, oklic 'ii-'esa ne pojasni.
Rusija ne veruj*«, da bi kmalu nastal mir v orijentu Sklenila je namreč v Sredozemsko morje poslati več vojnih lad j, katere se on Iti združijo v skupno brodovje, ki.teretnu bode zafo edova) general Andrejev. To brodovje bode krožila po vzhodnem dt lu Sredozemskega morja, torej v obližju turških pokrajin in bede gotrvo rjepa namen braniti ruske koristi v sedanjih zmešnjavah v Turčiji. Kusko brodovje hode najbrž podpiralo tudi franeonko.
Grška vojska Pri sedanjih razmerah v orijentu je pač važno vedeti, kakšna je gr^ka vojska. Po poreč lu nekega veščaka , katero )e ptiobčil „Pefct^r LI. yd", ste grška vojska in mornarica grozno
Prisleparjeni milijoni.
(Dalje.)
Paulin Ta h-bo t ni bil novinec v Železniških rečeh, nego izkušen praktik, prevejan rinancir in veren tovariš Hirschev. Na Danaji je bil predsednik južne železnice, v Pariza upravni odbornik železnice Pariz- Lvon-Marseille, vrh tega stavbeni podjetnik, strokovnjak v železniških rečeh in znan Član tiste denarne internacijonale, katera je vedno pripravljena na skupno delovanje, ako je kje ugrabiti kaj milijonov.
Talabot je dne 5. oktobra 1869. 1. sklenil s turško vlado pogodbo glede izvrševanja obrata na turških železnicah. Hirsohn se je zavezal plačevati ** leto po 8000 frankov za vsak kilometer želez °ice, za-ne pa je od turške vlade izposloval garan-Ojo, da mu bo sa obrat plačevala isti letni prispevek, in sicer v prvib detetih letih brezpogojno, • drugih desetih letih pa le v slučaja, ko bi do-J';,«ki ne presegali troškov za 2000 frankov za vsak fcjlometer. Talabot kot previden človek se seveda zadovoljil samo z garancijo na papirja, nego za-taval istinito in pregovoril je vlado, da ae je za-
vezala, ustanoviti garancijski fond G5 milijonov frankov Vlada je določila, da je od dohodkov štirih vilajetov, novopazarskega, skopijskega, kastaumu-skega in si vaškega, vsako četrtletje odšteti v garancijski foud 31 4 miljonu frankov, zajedno pa je pri „Ceaar8kem društvu za zgradbo železnic v evropski Turčiji*, katerega društva sedež je bil v Parizu in čigar duša je bil Hirsch, deponirala 13 milijonov frankov.
Na Turškem je že stata navada, da se to malokdaj izvrši, kar ee obljubi. Tudi ustanovitev garancijskega fonda je ostala samo na papirji, kar pa Hirschu ni nič škodovalo. Zgoraj karakterizo-vana pogodba se je razveljavila dne 18. maja 1872. I., in mesto nje se je sklenila druga, po kateri se je Turčija oprostila obljube, ustanoviti garancijski fond. Po tej pogodbi bi bil moral Hirsch vrniti turški vladi tistih 13 milijonov frankov, katere je bila že vplačala za garancijski fond in zavezal se je tudi, povrniti ta znesek v šestih tednih. Storil pa ni tega nikdar. Deponiral je teh 13 milijonov pri še sedaj cvetoči „Anglo avstrijski banki" na Daaaju — katero banko je bil Hirsch z neka terimi somišljeniki ustanovil — in ko je turška vlada zahtevala, naj se jej izplačajo, je bančno ravnateljstvo to kar na kratko odklonilo, češ, »Ce-
sarsko društvo za zgradbj železnic v evropski Turčiji", to je H rwch sam, se temu upira, ker ue zaupa vladi, da bi garantirani letni prispevek redno plačevala. Za proteste iu grožnje turške vlade se Hirsch ni dosti zmenil. Ponudil je, da vrne Turčiji 5 milijonov, a šele potem, ko bodo poravnani vsi računi, katere je blo .Cesarsko društvo za zgradbo železnic v evropski Turčiji' predložilo turški vladi, dočim hi je ostalih 8 milijonov kar na kratko prisvojil. Turska vlada s tem ni bila zadovoljna in Hirsch, uvažujć, da je 13 milijonov več nego 8 milijonov, je ves znesek utakoil v žep. In pri tem je tudi ostalo.
Tako razbojniško postopanje bi bilo na j potrpežljive j šega Joba spravilo v jezo, kaj še turško vlado, katera je bila vedno v denarnih stiskah in ni mogla plačati niti vojakov niti uradnikov. Hirsch, ki je potoval po Turčiji, in sicer z belgijskim potnim listom kot belgijski podauik, jo bil v Carigradu aretovan in zaprt. Tarška vlada ga jo hotela tožiti zaradi goljufije, a Hirsch jej je sručno utekel. Bavarski poslanik Pfretschner, polnejši bavarski minister zunanjih del, je zahteval od turške vlade, da mora Hiraoha takoj iz zapora izpiutiti, čiš. da ni belgijski nego bavaraki podanik — Hirsch je bil rojen na Bavarskem, a bavarski državljan takrat
zanemarjeni.   Grški listi se babajo, da ima Grška G5.000 mož vojske, a v resnici je pa nima niti polovico. Sicer pa ta vojska ni najboljši*, le predobro je znano, da so 1886. leta jeden batalijon morali zaradi strahopetstva razpustiti. Na papirji so pred-pisane vsakoletne vaje od 14 dnij do šestih tednov, a v resnici se pa ne vrše,  ker ni denarja. Zaradi pomanjkanja denarja tudi stotnije, škadroni in baterije nikdar nimajo predpisanega števila vojakov. Poleg tega se pa častniki bolj brigajo za politiko, kakor za izvežbanje moštva.   Trideset častnikov je v zbornici poslancev, ki ee seveda za vojaško službo prav nič ne brigajo. Mnogi dtugi pa tudi pred vsem le na to mislijo,  kako bi  megli v pelitiki igrati kako ulogo. S turško se grška vojska ne more meriti.   Zato k" pa v Atenah premišljajo,  bi li začeli vojno ali ne.
Brezplačno posredovanje služeb upelje se v meining- nski vojvodini. O d dne 1. septembra bode bede vM-.k t'den dvakrat uradni list prinašal izkaz izpraznjen h služeb in izkaz delavcev, ki dela iščejo. Te izkaza bodo morali županje v vseh občinah nabiti pred svojimi pisavnami. Uradni list bode ta poročila prinašal popolnoma brezplačno. Vlada misli, da s tem ustrele delavcem in delodajalcem.
iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 20. avgusta.
Obfiintki Štet ljubljanski imel je sinoči izredno sejo, katere se je udebždo 17 mestnih svetovalcev. Otvorivši sojo naznani je župan Hribar, da je povodom rojstnega dne presvetlega cesarja deputacija občinskega sveta potom deželnega predsedstva sporočila na najvišje Laesto nsjudanejŠO čestitko in izraz neomejljive lojalnosti Občinski svet vzel je naznanilo stoje" na znsnj-4.
Nadalje naznanil je gospod ž u Dan, da je nedavno V Ljubljani umrli vrvar > OSpod Fran Kuerler zapustil v korist mestnim ubogim znatni znesek 3851 gld, rasten tega pa looo gld za zgradbo nov a nboine hiše. v Ljubljani. V znak sožalja iu zahval« osti pokojnika v.-'ali so rbčinski Nveto»alci raz sedežev. Roneduo namenil je župan Hribar, da je deželni šolski svet odobril pravda mestne višja dekliške šole ter V zel na znanje naznanilo, da se bode  ta šola otvor U s   1. novembrom letošnjega
leto. S tnuu — rfkel y topen — jo ugodno rešeno jako vašno vprašanje; sagotovljena jo toh zaželjena in toh važna mestna VlSJa d;kliška fiota Glede po-trjeoja gospoda dr. Požar-a ravnateljem mestne v šje dekliške š. le poslal* se jo prol ja uaučnemu mini-bterstvo
Ob.". r,v.t. dr. Požar etnvil je nujni pri dlog glede določitve aravbinske crteža pr icktovauo novo hišo gospe M<r;je Uerny v C vijarskih ulicah. Dj-looitev hi ivbinsks črte za Ćevljtrake nliot os.ala je do sedaj m suspenso, ker se je nameravala bitna regu acija *ek) iti c Ker pa mostna obrnit ne refleksije na odkop poslopij, ležečih m j Begom in Pri širnovitu trgom, trtba j" nakna Ino določiti tuksj stavbmsko črto. Z oiirora na predleiedo prošnjo gospe M.ii i.«- Cernv določil je s-d.ij občinsko svet:
1. K-gulbCjHka črta na Obrežja Ljubljanice s petimi mei 11 (»vo^tega uabr»žj.t od i rt*', ki jn v Podhajskega projektu za regulacijo L.uMjaime določena, in a:car od Preiirnovega trpa do Brega. 2. Načiu zidanja omenjtii'! h še se določi tako, da se ioiaio na nabrežju napraviti arkade s tremi metri svetlobe v štrjavo in s ittrimi metri svetlobe v visočino. 3. Te arkade imajo sin/..ti javnemo prometa, kedar se dj-sežu dohod od katera kol) strani in s« torej ne -mejo niti  zavidati  niti zastaviti  in   da se ta   h rutina
že ni več bd — in turska vlada jo morala tej želji
ugoditi.
Koj potem, ko je bila mej Talabotom in turško vlado sklonjeni I. 1H72. OOVa pogodba, zapustil je Talabot prizorišče iu na njegovo mesto je zopet stopil Hirsob, Ta jo prevzel izvrševanje obrata na državnih železnicah, za kar um je Turčija jamčila letnih dohodkov 81)00 f ankov za vsak kilometer, dočim jo po prvi pogodbi imel že zagotovljenih 11 i)U() frankov dohodkov za veak kilometer. S to drugo pogodbo je vlada razveljavila prej Hirschu dano koncesijo in ustanovila takozvano „Cesarsko družbo za zgradba železne", katera bi dogradila železniško progo. Hirschu je bilo to na veliko korist ; prvi pogodbi ni bil primoran se odpovedati, drugo je dobil, ne da bi jo bil iskal; imel je torej dve pogodbi, s katerima je moba I Turčijo.
Turčija se jo udala pritiska raznih »prijateljev* in privolila, da se garantirani letni dohodek 800»> frankov za vsak kilometer premeni v kapital 72.727 frankov. Pooblastila je , Cesarsko družbo /a zgradbo ž. ieznic v evropski Turčiji" idati 1,230.000 doslej noisdanib odhligacij in odbiti od teh 72 727 frankov po »br.stni meri 11°,0. torej 5057 obligacij za \sak kilometer. II . uualo so je po začasni
vknjiži. 4. V Čevljarskih ulicah se določi črta tako, da gre od kota Naglasove hiše paralelno z nasprotno ležečo stavbinsko črto do Preširnovega trga. Ome-DJena nasprotna črta pa ima sledeči dve stalni točki: vogal hiše Čevljarskih ulic in Židovske steze, pri Turjaškem trgu pa 10 metrov od kota Naglasove hiše — Vsi predlogi b li so brez debate vzprejeti.
Obč. svet. dr. Starš poročal je o prošnji Petra Koslerja dedičev za dsvolitev razdeljenja njih posestva, ležečega mej Celovško cesto in državnim kolodvorom, na staviš m ter predlagal, naj se določi kot zveza C-elovške cfste s cesto na državni kolodvor 14 metrov široka cesta, oddaljena 94 metrov od tira južne železnica; nasprotno pa naj se določi širokost ob kolodvoru državne železnice projekto-vane ceste na 16 metrov; lega te ceste se pa za sedaj, dokler se niso Koslerjevi dediči dogovorili z državno železnico zaradi odstopa v razširja v o državnega kolodvora potrebnega sveta, še ne določi. Ob Marije Terezije cesti, oziroma Celovški državni cesti se dolci stavbiuska črta paralelno z osjo Celovške drž>vne ceste in 4 3 m oddaljeno od roba ceatnegt jarka. Ob Celovški cesti iu ob cesti na državui kolodvor morajo se grad>ti najmanje dvonadstropne hiše v strnjenem atavbinskem sistema, ob cest", ki bode vezala C-lovski) c^sto s cesto na državni ko iedvor, pa najmanje jednonadstropue hiša v odprtem etavbinskem sistemu. Tej novi cesti se kot nivelska črta določa ona prema črta, ki»tera veže regulovano planr.to državneg* kolodvora z najvišjim vrbom Celovške državne ceate. — Vsi predlogi bili so neopre me njeno vzprejeti.
Mestni višji inžener Duffe poročal jo o oddaji zgradbe avgmentac jaketa skladišča. Občinski svet i d i ti je zgradbo najceneiemu poaudiuku G. Toaniesa za 38 231) gld Glasom z vojnim erarjein sklenjene pogodno plače, ala bod i vojna uprava uit-stui oblini za to skladišče skozi 25 let 2148 gl. letne . ■'.}• mnine. Ker pa je Ljubljani mej tem bila uvrščena v d* trt i razred glede vojaške stanarine, r-k'enil je občin tki svet, nai se vojaa uprava naprosi, da vsied tega letno najemnino za avguuntF.eijAo skladišče primerno zv.sa. Zgradba kanala v podaljšanih Kosti svib ollosb in tia Tržaški cesti •■•Id -ta se je tvrdki Bofkovec & Dvcftk, ki ima z delom t.^koj pričeti. — Obč. svet. K i e i a poročal »e o prizivu gospoda Trčka, k*r«r»ruu mestni magistrat bi podobi stavbinskega dovoljenja za zgradbo drugega nadstropja na njegovi hiSi št 55 na s/. Petra uaaipu Občinski svet vzpre'el je poročevalcev predlog, naj ae prizivu glede dvorišča Ogodi, glede srednjega zidu pa naj g. Trček predloži v zmisla ovojugt pri -z-.va t-ataučen uačit. — V komisijo za dopo'oilne volitve trgovske in obrtue zboru ce kraajake bil je izvoljen obč. s < to valeč dr. M a) ar on, ki je iz/olitev vsprejeL
Obč. svet. dr. M a j a r o u poročal je o postav I; e n j i spomenika v spomin p r ' h o d a Njegovega Veličanstva cesarja Franca Josipa Iv Ljubljano dne 7 maja 1895 po potresni katastrofi. Poročevalec pied• lagal je v isoeoo stavbinikego odska: i. Bpomonlk bvalešnosti Njega Veličanstvu preivitlemo ceasnu bodi arhitektom onega znač-a a: pir.tmdt, obelisk sli dragi srbitektooični motiv po molot-sti z bronastim . - t * t j.u Njeg s Veličanstva in primerni v bron \ltiin napisom; 2 postavljati bodi v novem javnem partu pr^d zapadno f.onto in na srednjo os „Na-r dnega doma" kil na kakem drugem primarnem kraju mesta; 3. za zgr;;dbo spomenika dovoljuje se tnssek do 10 000 gold. iz občinskih dohodkov; 4. i • * ■ .i n" 11111 magistratu se nam'-a, naj Btopi v do-govi r s kiparjem g. (Jaoidom in arhitektom gosp. Dbffajem zaradi naprave načrt*, oziroma modela, in da i> m d t.čuo delo predloži občinskemu svetu v odobrenje« — Občmski svet v/.prejel je vr:e predloge i sogiasno.
I vrednosti obligacij, katera je znašala 128 50 fran-kov. Zajedno je turška vlada pooblastila ,0 sirsko družbo", da tudi za zajamčeni dohodek 14 000 fiaukov za vsik kilometer izda ekvivalento število obligacij. UAtevni 11 % obresti ss je rečeni letni dohodok prumenil v kapital 127 272 fraukov ali 089 0 obligacij za vak kilometer. Za obojni dohodek je bila družba torej pooblaščena izdati 565 7 + 989*0 ah 1556*6 za kilometer, torej 1,976 000 obligacij za vseh 1270 5 kilometov dolgo železmčiko progo.
„Cesarska družba* je znala dobro in spretno račuuati, bolje nego turšk-i vlada Ta je bila najprej dovolila, izdati 750 000 obligacij prve izdaje, potem pa 1,230.000 obligacij druge izdaje, skupaj torej 1,980 000 obligacij. Kakor smo videli, je drnžba izračunala, da ima pravico izdati 1,976.000 obligacij in jih je tudi izdala, dasi turska vlada v to ni dovolila. Hirsch je za teh 3481 8 obligacij dobil vsaj začasno vrednost, torej po kurzu 129 56 franko/ 447 630 frankov 49 cent. Veliko to sicer ni, v primeri z že prej dobljenimi milijoni je to malenkost, a Hirsch je tudi vsako malenkost rad vtaknil v svoj žep.
(Dalje prih.)
Konečno vzel je občinski svet resigoacijo mestnrga vodovodnega inženerja g. Jaromira H a -nuša na znanje ter ga takoj rešil službovanja. Služba vodovodnega inženerja se v prihodoje ne bode več razpisala, marveč se bode dotični posel dodelil mestnemu stavbinskemu uradu.
Dnevne vesti-
V Ljubljani, 20. avgusta.
— (Imenovanja ) Občinski svet je v si nočni tajni seji razpisano službo konceptnega pristava podelil g. K/genu Lahn, službo konceptnega praktikanta pa začasno g. Albinu Semenu.
— (Skušnja kolesarjev.) Kakor smo že svoje dni poročali, črtal je občinski svet iz načrta kolesarskega reda skušajo novincev • kolesarjev. Tudi deželni zb>r je pretresaval v svojem zadnjem zasedanju kolesarski vozui red ter je skušnjo novincev kolesarjev smatral za jako potrebno Ker do danes ni stopil niti prvi niti drugi teh vozmh redov v veljavo, zdi se nam nmest.no, da spregovorimo o tej skušnji. Po našeaa mnenju je skušnja novincev-kolesarjev že na deželi, tembolj še v mestih pot.ebna. Tega mnenja je bil tudi deželni zbor. Ako bi vsak kolesar, ki vozi po javnih cestah in ulicah imel skušnjo, bilo bi občinstvo pred kolesarji brez strahu, ker bi vedelo, da kdor se na cesti pokaže na kolesu, zna voziti. Kolesar, ki zna voziti, ne bode nikdar povozil pasanta ali sa zaletaval ob voz)ve in naprave ob cestah, seveda ča ni kakega izvaaredusga slučaja ali nesreče. Brez skušnje novincev kolesarjev bilo bi s kolesarskim voznim redom za varnost in red itak malo rtorjeno, kajti pravico za vožnjo bi dobil lahko vsakdo, če zna voziti ali ne. M ž.ijt do bicikliškega športa in do biciklstov, ki se sedaj pogostoma opaža bi za slučaj upeljane skušnje prenehala, kajti mržnja prihaja le cd tod, da nezmožni vo a a plavijo in če-stokrat poŠkoduje)0 pasaute. Trditev, da OdSigarni vozači ne idejo ua ulico, je n ojravičeua, kaiti naj-več mestnih vozačev, ki niso člani kakega kolesarskega društva privadi se vožnji po ulicah in trgih. Naše mnenje je, da bt se z up ljavo s'.uišnje ne ustreglo le občinstvu m trveč tudi vsem kole «tr-jkon klubom in društvom.
— (Tatvine) Kakcr znano, potoval jo tukajšnji c. kr. profesor gospod Lltjko Perušek v drugem tečaju pretečeneg* šolskegi leta v znan sUeoe namene p> Italiji in Grškem. V njegovi od sotnosti pa je dosedaj nez-ian tat vlomil v njegovo stanovanje na Kariovaki cesti št 15 ter iz pisalne mize ukradel zlato uro z verižico, zlato naprsno iglo in grtrnituro /.lat »li gumbov za srajco v skupni vrednosti 150 gld Sam leti na nekega .nvsega ključavničarskega pomočnika. — Mirgareti Lozar, stanujoči n* Starem trgu štev. 2, je včeraj neznau tat iz zaprtega stanovanja ukradel srebrno žepno uro. Oba tatova se zasledujeta.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stani u mestne občiue I ubij noske od 9. do 15. avgusta kaže, da je bilo novorojencev 16 (=26°/„0), mrtvorojene* 2, umrlih 22 (=35 88 °/o0), mej njimi so umrli za škarlaticj 1, za vratico 1, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 4, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi so bili tujci 3 (=l3 6°/0), Is zavodov 4 (=18 1 •/»). Za infekcijoznum boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 2, /a grižo z bluvanjem 1, za vratico 2 osebi.
— (Potovanje miniaterokega predsednika.)
Iz Gradca ne nam poroča, da je ministerski pred sitim k grof Btdeni v spremstva nimestnika mnr-kija Bacrjuehema obiskal knoza Henrika Liechten-steina. V nemškonacijonalnih krogih se trdi, da je to potovanje v zvezi z deželuozborskimi volitvami v velikem posestvu. V istih krog.h se govori, da je bivšemu ministru grofu Wurmbrandu že zagotovljeno, da postane zopet deželni glavar.
— (Iz socialističnega tabora.) T-.» dni se je v Gradcu vršil četrti deželni sbod štajerske so cijalistične stranke, o katerem se v raznih listih berejo nekam čadne reči. „Reichspost" javlja, da so na shodu napadali slovenske delavce kot aGo-simuingaluinpen", češ, da se hočejo ločiti od šla* jeiskega strankarskega vodstva, ker jih ta no zalaga dosti z denarjem. Vodja štajerskih socijalistov Resel je trdil, da so slovenski sodrugi nemško ecci.alis* tično organizacijo okradli in da zastopajo sramotna separatistične interese. — Odgovornost za to prepuščamo „ Reichs poŠti".
— (Dijaška kuhinja v Celju) razpošilja svoje poročilu za deseto društveno leto. Vsi darovi tekom šolskega leta 1895,96 so znašali 2748 gld. 71 kr., razdelilo se je tekom tega šolskega leta 11.185 kosil deloma po 19 kr. in deloma po 20 kr. in se za to izdalo 2195 gld. 8 kr. Nakupilo se je tudi raznih šolskih knjig za 227 gld. 35 kr., na šolnini v prvem šolskem tečaju se je plačalo za nekatere revue dijake 80 gld. 50 kr. in za razne tiskovine, položne listke poštne hranilnice in na poštnini s- je izdalo 104 gld. 20 kr., skupaj 2607 gld. 13 kr., tako oa je preostajalo gotovine 141 gld. 58 kr, e katero so ss pa pokrili pri*
mankljaji prejšnjih let.   Kakor se že sedaj keže, potrebovalo bi društvo prihodnje eolsko leto okoli i 12.000 kosi). Da bode vsaj deloma mogoče prošnjam ubogih  in   potrebnih dijakom   vat roči,   se društvo j zopet obrača do blagih prjateljev učeče se mladine | z uljudno prošnjo, da je tudi v prihodnjem šolskem | letu blagovolijo ?. doneski  podpirati.   Mdodari  naj i se blagovolijo pošiljati pod naslovom: „D jaška kuhinja v Celji".   Dantelji, katerim ni mogoče dajati darov v gotovini, naj blagovolijo doposlati darove celjskemu kapucinskemu samostanu,  bodisi poljske ali druge za kuhinjo pripravne pridelke, ker do biva mnogo revnih dijakov v kapucinskem samostanu brezplačno toplo hrano.   Letošnji občni zbor se  bode   vršil  v  celjski   Čitalnici   v  sredo dne IG. septembra t. I. ob dveh popoludne s sledečim dnevnim redom:   1. Poročilo predsednika. 2 Poročilo blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Evon-tuelno predrugačenje pravil. 5   Rtzni nasveti.
— (Deželnozborske v. litve na Koroškem) Razni nemški listi poročajo, da upajo s Slovenci združeni nemški konservativci v kmetskih občinah zmagati s 14 slovenskimi in nemškimi kandidati. Ker bi v tem slučaji imeli večino v kutiji kmetskih občin, volili bi v deželni odbor klerikalnega urednika barona Mandorff*. I iti listi javljajo tudi, d? hočejo Slovenci in konservativci v Celovcu postaviti svojega kandidata in da so se lotili tudi veleposestniške kurije.
— (Osebna vest j Okrajni komisar g Anton Rebek je imenovan namestniškim tajnikom na Primorskem.
— (O učiteljišču v Kopru) se piše „Eli nosli'4 : Zdaj, ko so se povrnili učitelji«'niki na svoje domove, dovrčivši šolsko leto, pripovedujejo nam marsikaj tacega, kar spada v širšo javnost kakor novost, oziroma kar treba p .vdarjati kakor hibo, ki se še ni popravila, ču tudi se že leta in leta deluje na I o. N*jpr*j naj omenimo, da je učiteljišče zaključilo šolsko leto pred časom — radi zborovanja „Lgiu v Kopru, kjor bi utegnili nastati spopadi in napadi na »dovensito in hrvatske učite Ijiščnike Menda zato, da ne bode slovanaka mladina onečešcala čisto laškega gnesda Kopra v dne vih slavnoiti „Legeu in pa zato, da ie b: koii Slovan p.st»vl v nevarnost svojega življenja pred razgretimi laškimi patrijuti, zato menda se je slo vauska mladina s profesorji vred poslala domov.
Lanskega in predlanskega leta je bilo, kakor že poprej večkrat, r^snh napadov na slovanske mla deniče ; celo v šolsko sobe padalo je k »oenje moj poukom, pripovedujejo dijaki. Ponavljamo torej zopet vprašanje : Ali ni dobiti druzt-ga primernejšega mests nego jo la^ko gnssdo Koper? Sedaj vidimo, da je bil hud greh, da se je učiteljišče namestilo v Kopru ter da so tam vzdržuje kljunu takim odno-šajein, da-si so bili profesorji in d-jaki že večkrat napadeni in da si se je vse potrebos korake storilo za premestitev?! Alt niso vredne bičanja take iaz-mere in tisti, ki jih trpe In podpirajo? A ne le radi slovan fibskega mišljenja prebivalstva koper-akegn, ampak tudi radi druzih vzrokov bi trebalo premestiti učiteljišče. Naj navedemo vsaj nekaj tacih Vzrokov, Poslopje je za učiteljišča neprimerno in kljubu raznim popravam, je še vedno stara krparija, 8 katere pada ni j poukom strop na dijake ter jih 8 pri.tenorjem vred podi izpod strehi. M isto Koper je gnezdo, v katerem nimajo nobene prijetne urice ne profesorji] no dijaki — ako ne postavamo oslovskega rigauja. Profe-jorji in dijaki potrebujejo po tradapoluem učenju razvedrila, bodisi v naravi, na sprehodih, ali pa v primernih družbah V Kopru ni niti prvega, niti druzega. V tem obziru je Koper na najslabšem glasu. Človek mora čepeti vedno le v sobah, ki komaj zaslužijo to ime. Stanovanja to taka, da ne odgovarjajo niti najpotrebnejšim zahtevam : Kopor nima ne peči in stranišč. Dijaki morajo piv;-«.bat i, da se nalezejo ozebkov za vsa življenju. M do se nam ja si orilo, ko smo čitali v „Lj. Zvonu* n'.enda pred leti, kako se skrbi v Zigrebu za dijaki-, ki imajo vstop v razna društva iu zavode, kjer jim je dovolj prilike, da se izebražajo vsestransko In ne le toliko, kobkor zamor.) poditi Šola sama na Stbi. V Kopru je v tem pogleda zelo slabo. Celo učiteljskih moči ni lahko dobit;, kajti le redek je profesor, ki prosi za službo v Kopru, ako le zamore kje drugod dob.ti jednako; in le redek je, ki si ne želi in pomaga drugam proj ko more in take r »zmore slabo vplivajo na napredek v Soli, kjer ni zadostno dobrih m oči. Dijaki drugod imajo na ranpolago razna društva: pevska, glasbena in dr., imajo priliko zahijati v gledališča in drugam, kjer ee urijo za ust op v življenje. Kaj pa v Kopru ? Na razpolago imajo dijaki:  brezplačno oslovsko ri-
ganje po dnevi in po noči ob vseh urah; tej glasbi se pridružuje, a le po noči in le po leti, brenčanje brezštevilnih komarjev . . . Druge prilike k izobrazbi glasbenega čuta nimajo. Kako upliva na mladino našo tista laška kletev in sploh tisto osoljeno go vorjeuje Koperčanov vseh stanov, ni treba povdar-jati posebej. Rudečica srama mora oblivati poštenega človeka, ko čuje govorjenje srditežev koper-skih : in slovanski dijaki so obsojeni v tako gnezdo. To so razmere, da Bogu se smili.
* (Nansenovo potovanje na severni tečaj.) Včeraj smo poročali,  da je Nanseu  sklenil  z Ion donskim listom „Dai!y Chronela"  pogodbo, da mu, vrnivši se 8 potovanja poSlje 2000 besed dolgo brzojavko  in  obširen dopis, za kar dobi GO 000 gold. Nanseu  je svojo obljubo izpolnil.   V brzojavki je popisano na kratko vso potovanje. Dne 4 avgusta 1803  je Nanaen odpotoval  na ladji „Fcam". Ob severnem  Sibirskem   obrežju, v   Kariškem morju in blizu Kapa Čeljuskin, je našel ve<\ doslej neznanih   otokov.   Konec   septembra   prišel   mej led, kateri je vlekel ladjo proti «everu in severovzhodu Vzlic silnemu pritisku  ledu se ni ladji nič zgodilo. Čim bolj se je  ladja  bližala severu, tobko globlje je postalo morje. 0>m je nast do poletje, ie ledovje ladjo zopet  proti jugu tiralo.   L^ta 180;"), meseca januvarja, je ladja zamrznila iu pritisek ledovja je bil tuko silen, da so Nanseu in nje/rovi tovariši se že pripravljali, da zapuete lad.o. Toda ladj i ,, Frani" je kljubovala vs<mu velikanskemu  pritieku in ko je le iovje odplulo,  je  mogla zoptt nadaljevati pot proti severu.   Nanseu   in  njegov epr«*  Ijevaleo Jo-banseu sta zapustda ladjo in šla sama proti eoveru. Imela sta seboj 28 psov, 3 sani in 2 čolna, brane z i pa* /a 30 dnij in za«e za 100 dni    1'nšla sta do 80 0 50'.   cd tam   pa sta se morala vrniti, ker je hI led tako slab, da ni bilo moči iti naprej, niti na skijih ne. Temperatura je padla n i 40°. Sku ša'a sta priti do Franc- Jož f ove dežele, a  nista je mogla najti  Hrane j'm je jelo nedostajati in morala *ta zaklati   nekaj   psov,  da  s^a krmila drug«* pse. Dne 23. avgusta sta  našla primer n kraj, hj«-r sta preiimda  Nenravila sti hiš:> od kauin o,- in jo po kri'a s kožami.   S'r Ijala sta medvede m mroža m živela ob medvedjem mesu in mroievi slanini. S t ran i nn sta kuhala m rassvetljevala ter grela svoje bivaliSče,   Leiala sta na mod ved j h koiili In s, iz njih  napravila  obleko.    Preb la  sta   ziom srH*-<:o. Dne 19   raija sta zapustila svojb   pod 81° 13' le ž-če bivališča ter pnAla   23   mija do odprtega O« z<».rrrznjenga morja. Sla sta do južneg i koma otoka io od   ondu odveslala proti Spitzkergeuu.   Pri na Již'fivo delalo sti zapustila 7. nvgasta na ladji „Windwar*.
* (Obsodba na smrt | Okrož o sodiš e v Kraljevem Gradei je dne 18. t. m. obsoiilo nasmrt pcssfjtnico Kazelo, njenega ljubimo:* Bedna?* in hlapca Jana Ilioiu-a Kuzela in Bedeti- ta hl.pja najela, da je Knz^l nega moža, ko s o- •■» ei vračal iz gostilne domov, zaviatno umoril. H p -a je izvršil umor za malo p| ačilo, truplo ie vrgel v vodnjak« Sodišče je določilo d* se obeei na prej Bednaf, za njim H.pms  nazadnje p* Kom I i.
ateaBo3sm.vic<©
Opatija 20. avgusta. Osmi glavni *bor Zavete slovenskih učiteljskih društev41 se vrli sijajno. Udeležnike so učitelji voloskega okraja iu cela občina presrčno viprejeli. Koncert se je sijajno obnesel. Udeležba pn občnem zboru je ogromna. Na občni /bor sta prišlo tudi državna poslanca Ko bi ar in Spin čio, dež. poslanec Jenko, okrajni glavar Fabiani, okrajni šolski nadzornik 1'ršifi in odposlanec Zaveze čeških učiteljev, katerega je zbrano uČittljstvo viharno pozdravilo.
Dunaj 20. avgustu. Dolenjeavstrijska delavska zavarovalnica /oper nezg de i/.ka/iije za 1. 1895. deficita s,4 milijona gold.
Atene "20. a\gusta. V političnih krogih se sodi, da se premeni dosed&tlje politično raz merje mej Grško in Avstrijo iu d:i bo Avstrija, z ozirom na približevanje balkanskih držav Rusiji, podpirala v bodoče grške težnje glede Maeedon je.
Carigrad 20« avgusta. Vlada je vojn in ladjam naročila, naj Strogo nadzirajo kretsko obtež)e, ker se boji, da se i/.krca laško krdelo prostovoljce*, kateri so ustašom ponudili svojo pomoč.
Carigrad 80. avgusta. Turška vlada je sporočila poslanikom velesil, da je prišlo na Kreto 28 grških častnikov, kateri so pripeljali s soboj 3 tope, 2000 puSek iu 700.000 patron.
Rim 20. avgusta. K zaroki prestolonaslednika s princezinjo Heleno so čestitali avstrijski, ruski In nemški tu bar, ter angleška kraljica.
Narodno-gospodarsKe stvari.
— Trgovinska in obrtniška zbornioa v Ljubljani (Konec.) XVII. Zbornični svetnik Josip Kušar poroča, da je visoko c. kr. trgovinsko mi-nisterstvo z ukazom z dne G. junija 1896., v namen, da se pravočasno konstituira novo izvoljena zbornica, odredilo, da je v smislu § 8 zakona z dne 29. junija 1868 , drž. zak. št. 85, postaviti volilno komisijo, ki naj volitve vodi in izvede. C. kr. deželna vlada je zbornico obvestila o tem z vab lom, da naj pripravi potrebna predd^-la in naj izmej zborničnih članov pravočasno naredi volilni predlog za volilno komisijo. Po § 6 gori omenjenega zakona in oziroma po § 6. volilnega reda se volijo člani na C let in izstopi po preteku 3 lnt dne 31. decembra polovica članov po redu njih službenih let in ti se nadomestijo z novimi volitvami. Co jih ima več jednako službenih let, razsodi žreb, komu je izstopiti. Z ozirora na ta določila izstopi po službenih letih 11 zborničnih članov in sicer: A Is trgovinskega odseka, I. in 11. volilna kategorija: gospodje Vaso Petričič, Kaiol Pollak in Avg Ska-b'-rne; lil. volilna kategorija: gospoda Fr. Omersa in Valentin Sušnik. B. Iz obrtnega ods«ka, I. volilna kategorija: gosp. I van B inmgartner ; II volilna kategorija: gospodje Ivan I)o:an, Anton K'ein, Fr. Kollmann in Josip Kušar. 111. Volilna kategoriji gosp. Karol. Lukmanu
Ker je član 1. volil o-- kategorije obrtnega od seka g. M-kn Krenner umrl in se na ttjegOVO mesto ni mogol noban pozva'i; bi Be morala v tej volilni kategoriji vršiti na mesto imenovanega n)va vo iitev.   Ker zhornica Šteje 'ji pravih čIhuo»\ bo nadomestiti 12 članov s novimi vol.tvarni. Oi ss volitve prirede >u izvrš«, postavi c. kr. deželna vlada volilno komisijo, ki obstoji iz jednoga člana ob"un sloga sv"t i Ijiibl auVKeiM i • 6 zastopnikov zb>ruice, od katerih 2 im^ta   pripadati trgovinAjnu o.ls^ku iu 4 obrtnemu od-e-ku in i^ sapisnikarj*.   Tej ko misiji predseduje komisar, katerega imiani« trgovinski  rnimst i\   Odsek pr^d'agi nastopie g spodi kot člane vol Ine kominije: a) Iz trgovlnsksga o laeka gospoJa:   Ivana Perla ia  in   Avgusta SkaberOOtS] b) iz obrtnega odseka gospode: 1 ,-aoa Btumgaro* uerja, Aitorw K'eoia,   Kroh Lukmanu i   in Filipa Sopančtoa.  — Predlog se s^rejm-?.
Zbornični sve'nik Janko Kersnik prip)inni, da je v danalnji seji nameraval poročati o d «lo vanj* z idnje sesije kraiijakega dež^ln-ga zb ^r.i Tod* ker je čas že pit-C^j ,,o'ek I, bo ni želj i večih gospodov tovarišev   poročal v jedui   pr hodojih sej.
Tovanši-abiturijentje!
Bliža se čas, ko se poslovite od milega do-maČega praga, od svoie domovine, di nastopite novo dobo življe.-.j.., dubo akadeuišbih študij.
Marsikoga ismej v.ia tete skrbi, k»r no po-zriht-f še ak.demiškega življeuia v tujini. ReS, čika v»h mnogo truda   mnogo n.pora;   preživeli bodstl
marsikatero tužno u.o   Srečevali bodete samo tuje
ibiaze, čttli le (u)o govonoo.
N.ia narod se b- n za vms, lio>i h-, da s* mu ne pogubi k«k sin v daljni tujini, da ne zirme v penečih vitincih vehkomestnega življenja ah ne zgubi ljubezni in navdosenja ss milo nam domovmo, za tuini iiarod slovenski.
Naš« narod se boj: ia vas, ker fito mu up boljše to iočnostt. On p.ič.ikup* od vas, da fi pri-(iobite kut akademiki mnogovrstnega BOSnja in raznih vednosti, k<t-r»' v prihodnosti porab te v pnd domovine, da attdite »voj saaoaj ter se vrnete kot molje, pripravljeni na boj zoper sde, našemu narodu sovražne in pogubne
Nekak jez proti razuim nevarno t m, katere prete akademika, so skademiiko društva.
Tovariši-abitor.jentie! Daš-vno središče slovenskega dij stva oa Duumju jo bilo o"> tečajev in je še „Slovenija".
„Slovenija" ima namen, gojiti v srcih svojih članov ljubezen do domovino in vsestransko izobraževati slovenske akademike ; sredstva v ta namen so ji: društveni shodi, /bbavni večeri, izleti, znanstvena in leposlovna predivanja, gojenje glasbe in pt-tja, društvena čitalnica m knjižuica.
„Vse za svobodo in narodnost!u jo .Sloveniji" geBlo, katerega se vedno trdno drž , pod katerim jo vzgojila in dala slovenskemu narodu že toliko izvrstnih mož, že toliko navdušenih prvo-boritelj*'v.
Brafje! kogar prepričanje se strinja z geslom, katero ima „Slovenija" napisano na svojem praporu, naj vstopi v to drmtvo! Tu najdete odprta srca, srca svojih bratov! Delovati hočemo skupno z vsemi močmi, da se vrnemo po končanih študijah v domovino kot vredni sini čilega slovenskega naroda.
Tovariši abiturijentje! Še jedeukrat vas vabimo, vfltopite, kateri pridete na dunajske velike šole v akademično društvo .Slovenijo"! Zagotavljamo vas, da se vam bo društvo priljubilo ter kolikor mogočo nadomestovalo milo nam domovino in vam kličemo „Na svidenje" t
Vse za svobodo in narodnost! Za odbor :
Fr. Muhič, J- Merhar,
t. Č. predsednik. t, č. tajuik.
■Loterljil«* »rcčke 19. avgusta. V Pragi:        3,     16,     30,     71, 67.
Umrli ko v Ljubljani:
IG. avgnst.i: 1'rnne Majce, črevljarjev sin, 10 mesecev, Kravja dolina It 1, črevesni katar.
17. avgusta: Am Dobrin, krčmarica, f>7 let GradiSčo fct. 7, vodenica. — Ignacij Keifi. delavec, 2.'1 let, Hrenove ulice St. 15. jetika. — Marija (»limip, zasebnica, 45 let, KotijuSne ulire fit. 1, otrpnonje možgan.
18. avgusta : Marijama Brolih, potdrcžnica, 24 let, Pred Škofijo fit. 17, ntrpnenje možgan. — Štefanija Skarje-vec, krojačeva hči, 15 duij, baraka v Zvezdi, oslabljenje.
Meteorologičuo poročilo.
Avgust	Čaa opa-sovanja	Stanje barometra v mm.	leinpe-rotura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 nrah
lt».	9. svečer	735 9	14 9	bI. jng	del. obl.	
20.	7. zjutraj	735 8 :	11-3	hI svzh.	skoro jas.	00
■	2. popol.	735-3 , i	22 -4	al. j«g	del. jasno	
	Srednja vCorajfin		a temporatnra  15 O1,   ih 35' pod			
normalom
H)"CLxa^Jsls:a. borza
dne 20 avgusta 1896
Btiupui dritavni dolg v n lah..... 101 gld. 60 kr.
Bknpni državni dolg v srebru    .... 101 r (>0 ,
Avstrijska zlata renta....... 128 , 70 t
Avstrijska kronska renta 4*/«..... 101 , 20 ,
Ogerska zlata renta 4«/,....... 122 „ 40
Ogerska kronska mu ta 4"/,            ... 99 , 55 ,
Afstro-ogerske bančne delnice        .   .   . 955 „ — ¥
Kreditne delnice......... 361 , 75 t
Loudon vista........... 119 , 65 v
Nc:nski drž. bankovci »a I0O mark    .   . 58 , 60 ,
80 mark............ II 8 71
20 frankov........... 9 „ 50 \
Italijanski bankovci........ 44 B 30 ,
C. kr. cekini........... 5 . 64
I
11 • > < 11 > i n f i Korhur naznanja tužnim srcem prežalostno vest o prerani smrti iskreno ljubljene hčere, oziroma sestre in tete
Ivane Korbar
katera je po dolgi, hudi bolezni, većkrat previđena h svtuotujstvi sv, vere, dne 19. avgusta ob 5'/». ari mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bode dne 21. avgusta ob 5' ,. uri popoludue iz hiSe žalosti na pokopališče pri Božjem grobu.
Blaga rajnka bodi priporočena v pobožno molitev in blag spomin. (2843)
V Spodnji Hrnsici, dne 19. avgusU 1896.
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti mojega očeta gospoda
Janeza Mazele-ja
izrekam vsem prijateljem in znamem presrčno zahvalo, posebno se onim, ki so spremili dražega rajneoga k zadnjemu počitku.
Na Dunaja, dne 19. avgusta 18%.
Žalujoči
[8844) 3?ran Mazele.
C. lr. jlaroo ravnateljstvo avstr. drž. železnic Izvod iz voznega reda
veljavnega očL 3.. j-o-iilja. IS9©.
Nastopno omenjani prihajala!  In orilisjalui čaii  oanateiil  ao \ ■ re<lnJ««vro|»Mkcm cuhii (1705-19)) Odhod Iz I,|al»llaiie (juž. kol.).
Ob 19. uri R min. po noći osobni vlak v Trliiš, l'ontabnl. Beljak, CoIotoo, Fransanafostn, Ljnlmn, C-oi Solrtlinl v Aukkco, IbcIiI. Oniunrlnii, Holnogra.l, Iien<l-OaRteiii, Zeli na jpaorii, InomoHt, Stojr, Lino, Dunaj via Arnstctton. — Ob 6. uri lft rain. sjutraj mešani vlak v Kočevje, Novo mesto
— Ob 7. uri 10 min. OHobni vlak v Trbii, Pontabel, Hc-ljuk, Colovuo, Fran-sonafeate, Ljubno, Dunaj čes s.-OH. o v Snlungrail, Htoyr, I.liio, Iludojeviae, 1'lr.etij, Marijine varo, llnb, Krmi/.ove varo, Kariovo »aro, Prapo, I.ipako če« Ainutetten na DuiiaJ. — Ob 13. uri r. > min |iO]nilu<ln<> mpsnnt vlak v Knaevje, Novo meito. — Ob 11. url m) min. dopoludno osobni vlak v Trbii, Pontabot, lioljuk, Oolovoo, Kraiir.nnHfuste, ljjubuo, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. uri popoludno oiobnl vlak v Trbii, Itoljftk, Oeloveo, Ljubno, čc* Soli. tbal v Kolnofrrsit, l.irnl-(l»Htniii, /.oll na josuru, Inomost, llrogenc, Ourlh, Oeuovo, 1'arfs, Hlojrr, Lino, Omunden, Iaobl, Hudojovice, Plsenj, Marijin« varo, Heb, Krancova varo, Karlove vnro, Prago, Ltptko, Dunaj via Am-stottnn. — Ob 6. uri SO min. aveoer metani viak v Kočevje, Novo mesto.
— Ob 7. url 44 min. svečer osobni vlak v fjnace-ltleit. — Vrhu tega <>t 6. uri 80 min. popoludno vsako ncdoIJo In prasni* v l,.uro-Hlod.
Prihod v I. Ju hI j hiio  juž. kol.).
Ob 5. uri 53 min. ajutraj osohui vlak s Dunaja vla Amsletten, Bolnograda, llretfuiica, lnomosta, /'II* na jozrru, l.eiid-Oasteina, I.lnca, Stcyru, Ointiuduiia, Isohla, Auaaona, l.jnicii, t'- !■>>.•., linijska, Kransens-fnsle, Trbii«. — Ob 8. uri sjutraj uaobili vlak Ia l.eso-Hleda. — Ob 8. uri IP min sjutraj metaut vlak is Kočevja, Novega mesta. — Ob 11. uri 36 min. dopolnilno osolinl vlak s Dunaja vis Amstetteo, I.ipskega, Prage, HrancoOh varov, Karlovih varov, llnba, MariJiuili var.iv, PlsnJa, Hudejo-vlu, BolnOgMktt*, t.lnoa, Hteyra, 1'arisa, Oem>vn, Ouriha, llregenca, lnomosta, /nlla im jeseni, Lami-O astri na, l^juhua, (!nlovcs, Pontabls, Trl.iia
— Ob 'i. uri Si min. popoludue  meiaui  vlak is Kočevja, Novega mesta.
— Oh I, url r.r> min pojKiludiu. osobni vlak a Dunaja, Ijjitbna. Holsthals,, Ilcljaka, OUOTOa, Pranseiiafeste, 1'outabla, Trii sit — Ob B. uri 36 min. svečer mcAant vlak is Kočevja, Novega mesta — Ob 0. uri 4 min. svečsr osobni vlak s Dunaja preko Amatotlena, is l.ipsijo, Prage, Krancovih varov, Karlovih varov. Keba, Marijini); varov, Planj«, lliidnjevic, Bolnograda, l.jubua, lleljaka, Oelovoa, Pontabla, Trbiia. — Vrhu tega ob 10. uri 9t min. svm'er vsako nedeljo iu prnsnik it I.esev-Hlefla.
idliod |k I.Jubl.Hiie (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. uri IU min. sjutraj, oh 9. uri > min. popoludue, ob %. url 60 min. KVi'čor, ob 10, url 96 nun. svečer. 0"otle<luji vlak le ob uedeljah In prurnikth i
l*rili«>d v I. ju KI i »no   drž. kol ) iz Kamnika.
Ob li. url 66 nun sjutraj, oh '1. url is min dopoluduu, ob 6. uri so min sve.-er, oh V. url 66 miti svečvr. (rosle.lujl vluk le ub nedeljah iu prasuikih )
V novododelani hiši št. 5 na Nemškem trgu
oddajo se ie (2838—2)
stanovanja
z iU'iii.1 soban a in pritikb'nami; ravno tako tudi
ti prociajalnioi
in to s I. 1101 eiuhroiu.
Povpraša se pri F. Supančiču, Rimska cesta 16.
4000 b°9atih ženskih *±vvl/      ženitnih ponudeb
iz najboljših stanov in rodbin tu- in inozemstva je zt neposredno intervencijo zabeleženih pri oblastveno koncesionirani
administraciji „Cupido" v Budimpešti
VIII., 0«>k«i*<m11 ,»tc?n (2822—3) Pojasnila in predlogi resnim ponudnikom proti retour-znamki.
Hitite in naročite, dokler je še kaj zaloge! Nakupna prilika, kakor je še ni bilo!
Vslcd razpusta jedne največjih tovarn za nro v Suci sem dobil nalog razprodati fie nuhajajočo so zalogo prlma remontoirnlh iopnlh ar na aldro s sekundnim kazalom in garantirano dobro ldooth po ne asliSano nizki ceni liJK'j 1   1)
Naj torej nikdo ne zamudi te nikdar veo v življenja ae ponavljajoča ugodne prilike izkoristiti, dokler je kaj zitlo^e in naj vsakdo naroči tako prlma remontolrno iepno uro na aldro; v ,ik naročitelj takti ure tlobi krasno verliloo brezplačno. Jedino tn Izključno ae do* biva proti povzetja ali poprejšnji vposiljatvi zneska pri
komisijski hiši za ure Blodek N.
Dunaj, II 3, Miesbaohgasae 7.
ITeu^aa c -t e so vzar.ie naza].
V novozgradeni hiši na Tržaški cesti
se odda za 1. november (2837—2)
po jedno stanovanje
v I. in III. nadstropju; prvo s 3, drngo s 4 sobami. — Povpraša se pri F. Supančiču, Rimska cesta (6.
Učenka
(2846—1)
ki je z dobrini vspehom do-rAila osmi raared, slovenskega in  nemškega jezika popolnoma zmožmi
želi vstopiti y kako prodajalnico
Več pove upravnistvn ^Slovenskega Naroda".
Jabolka za mošt
kupujem  oele vagone.   Cena naj ae mi naznani. — Vzprejmem tudi
kmetskih starifiev na hrano In v atanovanje. Plači-12—11 gld. na mesec.
(2813—1)       Janko Ev. Sire v Kranju.
Trgovski pomoćnik
spFceriBt, '23 let star slovenskega in nemškega jezika zmožen, vojaščine prost, iell m v o Jo Mliiilao |>re m «.-1111 i.
Ponudbe naj s« blagovolijo poslati upravniatvu .Slovenskega Naroda". (2810—1>
uv |»ru«lnja vsakoiml uit
opeka, železnina,
okna. vrata itd.
Več se poizve na liri mesta ali pa pri lastniku Valentina Acoetto, Trnovski prlat&a it. 14.    (2773 7)
Prodajalnico
odda v najem Anton Cerar v laltljl.
Pogoji se poizvedo istotam.
(2H< y—4>
5
i".
j
i
Lekarna Trnkćczy. Dunaj, V.
Doktor pl. Trnk6czy-jeva
tinktura za kurja očesa.
(linlovo sredsloi proti U mpin o^«-s»oui
iu proti ii tr I|n kiitr um u«»k». Ima veliko prednost, da se samo s čopičem namaze
na bolni del. 1 atekleiiičica t navodilom, kako se rabi, in a čopičem vred 40 kr., dvanajstoi ica .'i gld. f>0 kr.
Dobiva se (2A60—10)
v lekarni Trnk6czy-jevi
poleg mastne hiše v Ljubljani.
IlftZ|nifiilja hc vsak dan s poŠto.
Lekarna Trnk6czy v Gradcu.
r
pri
9
O-o n
oi
c a
■
-^ !So r^.i3rd.six al "bilo! K«-
tŠPrikrojetfatna umetnost!!
Nobena šivilja, nobena meščanska gospa ali meščanska liči naj bi ne zamudila prilike, da se nauči pariški sistem nove dobe.
Popolno jamstvo za naj temelj itejše nauCenje za damsko garderobo.
Hitro tečaje vodim jaz J. Etsonzopf suni; prilika Bal je bila v Lfi letih visoko in najvišjo gospodo pohtiozuti kot tmkrojitclj.
Pouk se deli po poljubiiosti uluvenuki ali nemški.
Prijave si izprosim v „II<»1<>>1 (-»l«>ii>» i>rl port i»* j n.
Vi-leBpofitovajo
Eiscnzopf.
(8847—1)
J.
Solidna
svila
G t* II 2 1
naravnoat li tovarna.
/nžge naj so vzorec svihie^a hllfa in morebitno ponarejenje se takoj pokaže. Pristna, čisto vegetalno barvana, solidna Orna svila pusti bel pepel. Ponarejena, otežena svila, ki rada postane mastno svetla iu ho hitro lomi, puftča temnorujav in BvetlorujavkaBt pepel. 1'oftilja so POKU!— in carine prusto ua dom. — Vzorce naj ne zahteva i«
Holiensteinske svilotkalnice „Lotzeu v Hohenstsinu na S. -
Meh. tovarna svllnaga blaga.
Največja zbirka s-m tu, lu lili in imrtiindli bviI. b f>>
Odvetnili:
DR VLADIMIR ŽITEK
o«tori I Je
svojo pisarno
dnć 12. avgusta t. 1. (2H0G-4>
v Novem mestu v hiši št. 91
na Glavnem trgu I. nadstropje.
"■oa«1«----
Pisarniške ure od 8,—12. dopoludne in od 2.-6. popoludno.
XCeJ TTTTtTTTTTT   T   T   T   T   T   j        l 't V3J*v
Iadajatsli in odgovorni urednik: Josip No U i.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".