Stališča in odmevi 
GOK: 903 
Ali je to narodno gospodarno in strokovno modro? 
f-ranc PERKO* 
C\'OD 
Gozdovi imajo v energetsko in surovinsko revni 
Slovcllij i, kot obnovljivo naravno bogastvo, poleg eko-
loške in socialne tudi pomembno proizvodno vlogo. 
Vse večji pomen ekološke in socialne vloge gozda ne 
zrnanjšuje njene lesnoproizvodne funkcije, postavlja 
jo le na nove, zahtevnejše temelje, ki zahtevajo bolj 
strokovno poglobljeno, načrtno in mnogo bolj naravi 
pril;1gojeno delo z njim, ne pa prepuščanje stihiji (z 
izgovori, da ga prepuščamo naravi). 
V zadnjih letih se slabšajo rezultati gospodarjenja 
z dfiavnimi gozdovi (FERLIN 1998, WINKLER/ 
MARENČE 1998), hkrati pa se v njih ne izvaja več 
načnovani obseg gozdnogojiNenih del (GRETZ l998), 
primanjkuje pa tudi sredstev za gradnjo in vzdrževanje 
gozdnih prometnic. Poleg številnih ujm, ki povečujejo 
sh·oske gospodarjenja, pa k nega1ivnim trendom prav 
gotovo nekaj doprjnesejo tudi nizke sečnje, ki v goz-
dovih zaostaja jo za nač11ovanimi z območnimi gozdno-
gospodarskimi načrti za obdobje 199 J -2000. 
2 GIBANJE SEČENJ V ZADNJIH ŠESTDESETIH 
LETIH 
Za obdobje zadnjjh petdeset (šestdeset) let so na 
r<Jzpolago dovolj zanesljivi podatki o gozdnih fondih 
in poseku v slovenskih gozdovih. Mogoče je prav ob 
relativno nizkih sečnjah v zadnjih letih primemo po-
gledati v preteklost in gozdarski javnosti predscaviri 
nekaj podatkov o tem. 
Turk ( 1959) navaja podatek, da se je v zadnjem 
desetletju pred drugo svetovno vojno na območju se-
danje Slovenije sekalo okrog 3,000.000 do 3,200.000 
bn1to kubičnih metrov lesa, kar je pomenilo približno 
J lO do 115 % prirastka. 
Med voj oo naši gozdovi niso bili pretirano izkoriš-
ca11i. Hitro se razvijajoči par1izanski odpor je preprečil 
ali vsaj močno otežil predrano izkoriščanje gozdov. 
Edino gozdovi ob glavnih prometnih žilah in ob oku-
patorjevih postojankah so toliko bolj trpeli. Ocena je, 
dn v medvojnem obdobju posek ni presegal prirastka 
gozdov. V pxvih dveh letih po vojni, 1945 in J946leta, 
v obdobju prve povojne obnove, eksploatacije gozdov 
• Mag. F. P .. dipl. inž. gozd., Slivice 34, Rakek, SLO 
GozdV 56 (1998) 7-8 
Preglednica l: Sečnja \' Sloveniji v bruto m1 in odnos poseka do 
prirastka in lesne zaloge za določena obdobja (leta). Za leta 1939 
rer 1945 do 1954 so podatki povzeti po Turku ( 1955) 
Leto Posek. v %od %od 
milijon.~ prirastka zaloge 
1939 3,30 112 
1945 3,50 ~ ' 119 
1946 4,31 147 
l947 5,37 185 4,8 
1948 5,98 207 
1949 6,59 240 
1.2:§6 s. rs ~ 193 T 
1951 4,35 l 161 
1947-1951 5,60 204 5,0 
1952 3)79 148 1• ,. 
1953 3,27 129 
' 
~ . 
1954 3,06 1_ 122 "" 1 ~ ·~ 
1945-195'4 4,54 l t66 .•.. 
19.56 2,9t l. lil 2,5 
19,61 2,89 I t~ 86 1,9 
1965 2,95 77 1,8 
1970-1979 2,94 Lr' 70 L· 1,6 
1980-1 989 3,26 )1 66 •:.· 1,6 
19_9.,.0-1 ~27 2,30 40 ., .. 1,1 
ni omejeval ali narekoval neki od zgoraj vnaprej po-
stavljeni plan, kakor je bilo ro v poznejših letih. Odlo-
čilna momenta sta bila na eni strani potreba, na drugi 
pa možnost in razpoložljiva sredstva. Pomanjkanje 
delovne sile je bila omejitev ne ie pri izkoriščanju 
gozdov, ampak tudi pri predelavi in uporabi lesa. Nagla 
potreba po lesu je narekovala poseganje v gozd na 
najbolj dostopnih mestih. ne glede na načela pravilnega 
gozdnega gospodarjenja, v težnji pri ti čim hi tre je in 
laže do prepotrebnega lesa, kije ob pomanjkanju dru-
gega gradbenega materiala mašil vse vrzeli, pogosto 
tudi ne glede na smormost uporabe. 
Temu obdobju je sledilo obdobje petletke (admi-
nistrativno-plansko gospodarstvo), ko je bilo vse togo 
predpisano in načrtovano, to je tudi obdobje, ko so 
morali naši gozdovi za obnovo plačati najvišjo ceno. 
V teh novih pogojih je bilo potrebno dobiti pregled 
o vseh gozdovih, ne glede na karegorijo posesti. Brez 
tega ni bilo mogoče sestaviti niti osnovnih proporcev 
za petletni plan in za letne plane. Zato je bila leta 1946 
359 
Stali~Ččl in odrnevi 
Il\ 1~n• !..rln(n~a 11\\'tu llt l t AG•JI'I •: vseh g \1ld O\'ih ,. 
mcJ.lh b~,-~ l>ra\'Jkc l'lanovlfl:. lela 194':' paf,.(' 1n .. 
.. ~.. ,.• Slo'-t:rt~kc •h Pnm\u~kem. fr.·, pr-:Jlug 
cua. o \"'k rozl.)) ... t Slo .. tlliJ( Jt bli ~$Utvl_~m !e lc:11 
1941 v)) SMCJ l'II"'Cdcnl \pfo!tH ifl\'(ntanza<tjt IOZdo\·. 
\<Mlr w ,. "tlj.t'll ~<r w J< ' n<p<><rtdntm JX>'·"'J· 
nt,. r-.u«.b, .. pa \"M do klA 19\2, u:.hL., ~ potrtha.h 
ne 'kdt na rt.aJ al1 tra)no rmottlJI\'011:1 !o.t~,, Leu 
19\t tc tul• tr, edena dtuJ• Kploina lnvcr.t.anr~u..­
vs.c:h sa1do" n1cn nouncn Jlllt bel ocnoc«m btbftcn 
'otdncJ• tnlt\ntpJUiJ?Odlr1ha v lcuh ~u.fj ail~l 
T\J o&IOKU ,e lfi\'C.Ilt311lll('ije tudi orxa\ala '" pokaQ t. 
v$t'- k••l•<nou !>O lota ju, ki JC nasu&l :z1rad• ptc .. ct ID· 
tcnza-.•rw-ga 11kl.>t •)ttii \J& s.ozdo't. Poznivnt l tlillt•tt teh 
"8CK0'~'tt(\ ""' P"~opnL' vso ntžjc obremenuvc aotdu\" 
< s«nJO m \1'\t ""~J1 ~hb t.1 lfO za urejanJ( lc()r rud• 
~jf:nJD snzdov Se nck.aj ji! lreh:1 pn.st:aVHt '<tk1\"Cr.lJol 
1< \ 1>'" rcllct~J (1~47·1951 ) k 17\'r\JI\.1 rl•n• <IJ• 
RnhuaiC tira loluJioc potrnS<>jco pmp<nlolf>~o <><! 
ttlatnoh lt>hčtD V JU!l""laVIII (qJccd<liU 1/).l \.1 qS4 
Pil povpd:l"'l ~~ .._)1 ~l~iD ko w slo\"mmtt pAint 
fmt udc:ld~f\1 J)() ""'''~'"' t 1(1 ~. '" J)() ulo" ack 
lcl.nt Mli< z okoli 6% SlovtniJ' 1< btt. "'"1 1114-
l"''''l'lt<nv(oNtn><n)(na. k 1mu pa 1< "''"""""'' ~ 
d<>IIJ'Cr>\lll (oOpMO<I) ~OWo\ m \'t<JO 0<J(Ic1t.>t&)o< 
<C• v )<SOJ t•!<>go Ici <~boli b(>IJ tattiJCOt (UJ)()Iahnl 
L ""JII k 1 urno) 
Kmalu po kor.cu regu (')hdabJ.a tn .,,t~r lel• ,y\), 
IC b Ja 1 novtm rc:publt.<b m zakor,C1m ~ i~'l7dn\ith l...t· 
nnJ)Cru na lop, da j C' 1rc.btl pono•mo (dcj.anUnt uao., 
tuvltl \ta ur~ g:~>likov 11\ l'l.J th<J'Y(J ptOJl\'oJ<ino unut;IJiVI.»oo,. 
'lo-o<JJ•ll nal nno ~c--sp..xl.iijenje l '~J' rtu, uputtc\'llh na 
lckt l"lJI~\U in \.t~ta'-hl ustteme f)ld~"-·tpu<.btsk~ 
""tne :!.l \.S< gozdo,:e ni! g.ltde ~ n,Jbo...n 'tM;Uil 1n 
U..IIP\'0 • l'U>\KL 19'5) P"""P"""' b•ll ml<l~n• 
n>trn on ldtr•l'i: tWO\' okni. -!OO J"'•*"""""-.di.,_k,h 
CMt.. kohkM u .uh )t rak nt nhltlo~akl ,. do\e:Mt1h 
~OJ.dovolt 1• 1>11 v ltru 1'.160 ~.!JOOOOO 1n1 Ta)< bila 
tlc.dc n1 taknu mano prot7vodn.o l'rft08IJ1\"D'II JC.%do\ 
111 hi niUdl,ajOČC ~.)Vpr::Ue\'L'!Oie po lo-a rdatJ\nom:do 
VttHJal JC pc;tlrtbno upo!l~lolitt Sic tb":·o.u.duJc'•o,da b1111C 
)tOldC>vi J» telavnih b1 , .. Ah' ntVOSttdncm po\.:IJfttm 
,.zdJ>bJU. ~"" hi~rejo ol:rop•1•. mv poJ< b1lo J)()U<bno 
7t'l~hlt dcl priru~1h Akum~l •'ll" 
7 •Sttr11lakonom JC b•la u~t ""'.JUI cut11 ct:tln:1 ma .. 
rcn,d-n:a. osnova ta t.f\'A)an,t. ~nrttnna.nc('Wldl,~t.h na· 
tfUW, It1 \ICCr ~ ~red~lVI, Č l \1'1 SLpla(C\'Ih cd ftO-W!ka· 
ncgJ ks.a C.ozdJrsw\l JC pt~lc NI amnruanc•ranae 
l. j: tJ:klo >'j( do Spr<t<1JO W""" O JOuk:"h \ letu 
1~3 Z doloc!•h R'J)Ubldkc "'LJ"" ~ku 1914 se IC 
l:rnt m,nan11 .ncd~frv raz.\trtl nld• na ponbntk lcq 
tr!. delom• drt.av:>. m lo preko Sam~'.lprtVI'k" n~o~rn-.."11 1 
:.a got.darst,·u. kt je s~bcla tudi zo t"nak0:0'\le1nc1(1 ra • 
t"OI n dt ubn.oO:•j v Slovcn&JI. KJjuh POSJlt''~urr l'O· 
ubtuko\' le~o (tn delom~t drž.aw: IZ odpra~t'IJt'O(~ re. 
lt•R<fl.l ~~pll~la "'prispevka •• <este od rmd.l11<i• 
t'fWJ pn•a1'11Jtht8J ., ~r·tdtJ',•!h) lah~u u cclnle.l\)\). 
dnb1<"" Ino Il; S\ rio 1 '19} gcvonlll') o u ..... r, • ..._,. 
ruru 1ft7di.rm'l \ Stovtn1JI 1D c.sohdlm<4t• ~ttdV\. 1 
"' f'O'J"'''Ah '"' 'l~gnla ru S<J « 1)1 k)<'• J< bola "' 
pntrcbna llctom 191>4 pnclc do cn.><n<&• ""pad:Jt 
1mJ• t ''\Cl''' WQtduvt v ok'''"' GO'ldr.lh ~1cv. 
lo ~'"'""'•JO rud. vbvt~.e u •l't<lbo to'dnoJ<»""' 
dar•l•b oaln~,. loslnok go1da d<J•o.>l;o ., ... dl>,,..,. 
Jtli ao>d• no~nlh obvcT.. 
l'n'~ , in.h."lfl! k.Al\'Uj gor.dnih fondo,· ' 'kl~_" ~ ••n!'\1 
ku tYo~: "l91'.l'. POO!II~t u p-oer<*rhJ , ,"."'':"~~ cnnto- tnd'\ll'ilrt 
\-W'O" w: ~DOJron.: U)tma,of • f~m~l ("~,ru .Jcnonnkctn 
lfJ)'t 
~ Povrfma' Zalop Pnraud; 
.. _ ... !JO OOO bl .,.ilj<mm· eu.s,anm' 
'l46.1'14' ill (119) Ol 1.11 
~2 ~lS~Tt lj 1.11 
11161 ~· 1\C) ) .. l' 
l t "' 111.:' 11 enw 1,./I'C"·· •.1• C4Art• 
1110 1 0<$ , ... "2 
11140 1 on !(Ir ua 
1m 1 il'l9 lll lot 
1991 1 110 ~'l 61> 
Ob pripravi dolgoročnep in \ftdhJtt<intg.J r~S7VOJJ 
gozdfr~t''~ SJc,C<lije v lcoih 1%~ on 1971 )( b1l ob>C~ 
f.točnJe. k• bl ust•<c7t~ l .:'l l<'da..,jtmn•uu,Ju gr.tdc" in omn· 
&r.i.tlo nJihovo lntenzt ~t'Tltlk ukon!t.anJt t~r t~~rtCr. l 
q ooovo nadah1Jo ki<potn J)() l<h popm•h O.::ttiJ<n na 
),S mohjonov m' letno {fUN'Kl 1?1~) Okrog« stc-
\ll.tc so se vrleh cu" obmolonoh JOz.dn<>gO<podorskih 
r;otrto' za ol:odobp: 191 1·191-) tn 1?~1·1?91), z ob-
moc!oonl• UKOI lA ~ 1991 2000 p> clllo kl1ub 
oblurnemu JX>'~i"JU lffilo~ 1alog. >dnn<jo pod l 
miliJOn< kubo<noh ""''O' (2 q 1 944 m ). Obdob~ 
1970·1 99t'ljtot>d<>b)t ~~I')C'I'!l1\i0ffil 
J07dOVI ne B,lrdc nA la,IIUb\.~ tftlt.ftn\1\ll\ \ lag.10j \1 
~o1.dnvc (o•kn S~tcnl•· k01 '"'J!nc JlRHII<•••«I•n s tem 
povczamh rc lAitvnn "unk1h letenJ 
Se nckDj ''<=liP JlO"cdau ,. l\C1111Ct'nJimt v pl"\\1h 
poVOJnih lct1h Oos~Jmc.pculc:Kith 1c1 ~o bt]c ~cčn1c 
'SIO><n$1-.oh i\~ld()voh 'tlJ( kut Je b1l Pm•>tck Cc pa 
upo31e''•roo. d; S.) b•k ID~ lt:ol< L•loge kol pou•ts<k 
ob inventarizacijah 1946 in 194 7 ter v letu 1952 pod-
cenjene (na to kažejo podatki ugotovljeni z gozdno-
oo::modarskimi načrti v prvi povojni ureditvi), se je 
~k;Jo mnogo več kot so naši gozdovi priraščal i pred-
vscnl 111ed leti 1946-1952. Ob pomanjkanju strokov-
nega gozdarskega kadra, za današnje razmere slabi 
odp:·tosti gozdov z gozdnimi prometnicami, bi bile 
lnhko posledice za gozdove, ki so bili s sečnjo obr~­
menjcni lahko še večje. Turk ugotavlja ( 1955), da je 
bilo,. ~10\:enskih gozdu v ih leta 1954 le 1.934 km goz-
dnih cest, tako je bi la tedaj gostota cestnega omrežje 
2.1 nl/ha . Še leta 1965 je bila gostota gozdnih cest le 
okr0g 6 nvha, ob koncu osemdeselih let pa je zaradi 
inrenztvne gradnje narasla na IS m/ha. 
3 C-l BANJE POSEKA MED LETI 1994-97 
Po letu J 990 se pri eno (evidentirane) seč nje zmanj-
šcv<~ti in med leti 1994-1997, to je v obdobju ko deluje 
Zavod za gozdove Slovenije, kot javna gozdarska služ-
ba, dosežejo povprečno letno le še 2,311 milijona ku-
bičnih metrov. Hkrati pa se naglo povečuje obseg var-
stveno-sanacijskih sečenj. saj v zadnih štirih letih do-
S(;žcjo že skoraj polovico vsega evidentiranegn poseka 
v Sloveniji. Načrtnih (negovalnih sečenj in sečenj za 
umerno obnovo) je v zadnj ih štirih letih le še dobra 
polovica (55 odstotkov) posekanih količin. To kaže na 
veliko prizadetost (ogroženost) naših gozdov, na dmgi 
m:-~ni pa tudi na to. da s strokovnimi in načrtovanimi 
posegi v vse manjši meri usme1ja111o razvoj gozdov. 
Ob izredno nizki intenziteti (evidentiranega) poseka 
( 40 odstotkov prirastka in le 1, i odstotek lesne zaloge 
letno) in velikem deležu varsrveno-sanacijskega poseka 
d~j;msko ne usme1jamo več razvoja gozdov gozdarji. 
tenweč le spremljamo in beležimo njihovo razvojno 
(P::mwno) por. K tem ugotovitvam pripomore nekaj tudi 
neizvrševanje načJiovanih in potrebnih gojitvenih del 
\· (predvsem) privatnih gozdovih v zadnjih le1ih . 
P 1·~ g.l~dn1 il,~ : Etat za obdobje 1991-2000 (območni !lačni) ter 
po.s~k med leti 1970 in 19S9 ter leti 1994-1997 (m·'/ha) za vse 
);OLdove Slovenije. 
SlovcnUa (m1/ba) 
Posek 19 70-1989 3,1 
Etat 1991-2000 2.7 (2. 9) 
Posek 1994 2.1 
Posek 1995 J,9 
Posek 1996 2, t 
Posek 1997 2,3 
GozdV 56 (1998) 7-B 
Stališč<- it1 odtne 1 
Etali (možni posek) v gozdovih Slovenije za obdob-
je 1991-2000 zaostajajo za posekom količin v obdobju 
l970-l989 . Kljub relalivno visokim sečnjam v letih 
1970-1989, so se lesne zaloge in prirastki tudi v tem 
obdobju povečevali. Podatki v preglednici 3 kažejo na 
velik mzkorak med etati iz območnih načrtov za obdob-
je 1991-2000 in poseki med Jeri 1994 in 1997. Tako 
velike razlike so strokovno težko rammljive in utemel-
jene. Vsakoletna poročila Zavoda za gozdove Slovenije 
kažejo, da se močno povečujejo tako lesne zaloge kot 
prirastki, kar bi omogočilo prej večnnje etatov in po-
seka ne pa njihovega zmanjšanje. 
P r~gkdnica 4: Odnos elata (na osnovi odločb območnih načnov 
za obdobje 199!-2000) in prirastka, ter poseka med k ti J 994-1997 
in prirastka iz območnih načrtov 1991-2000 (v%) za vse gozdove 
Slovenije. 
Slovenija (v%) 
Etat/prirastek 55 
Posek 1994/ prirastek 40 
Posek 1995/ prirastek 35 
Posek 1996/ prirastek 38 
Posek 1997/ prir-astek 42 
Naglo večanje lesnih zalog (in posredno tudi pri-
rastka) omogočajo zelo nizke intenzirete poseka v od-
nosu na pri ra~aek, saj se poseka v gozdovih v Sloveniji 
v zadnjih letih v povprečju manj kot polovico prirastka. 
Intenzitete poseka pod polovico prirastka imata med 
držav<llni Evropske unije Je ltaliJa in trska, ki pa imata 
bistveno nižje lesne zaloge kot državni gozdovi v Slo-
veniji. V večini dntgih držav Evropske unije pa se 
gibljejo poseki med 60 in 80 odstotki prirastka . 
PrcglcJ n h.:~ -l Odnos letnega etnta (n.1 osno~.-i odločb območnih 
nacnov z.a obdohjt 1991-2000) in lesne znloge, 1er poseka med 
leti 1994-1997 in lesne zt~loge v določenem letu (v%) za vse goz.-
linve Slovenije. 
Slovenija 
Etau' zaloga 1,4 
Posek 1994/ zaloga 1.0 
Posek 1995/ zalog~ 0,9 
Posek 1996/ zaloga 1,0 
Posek 1'997/ zaloga 1,1 
4 ZAKLJUČEK 
Slovenski gozdovi bi kljub poudarjanu dntgih vlog 
gozdov lahko dajali tudi več lesi:l. Na to kažejo tudi 
prime1jave z gozdarstvom v držav<th Evropske unije 
(POG AČN 1 K 1998 ), kjer smo s proizvodnjo okroglega 
36 1 
S ta · šča in odmevi 
lesa okrog 2m3/ha, na repu držav Evropske unije, kljub 
remu, da imamo nadpovprečne lesne zaloge. 
To prav gotovo ni narodnogospodarsko modro, pa 
tudi posebej strokovno ne. Država, ki prevzema vse 
večje stroške financiranja in sofinanciranja dejavnosti 
gozdarstva in vlaganj v gozdove. mora s primernimi 
vzvodi doseči, da bodo gozdovi opravljali tisto lesno-
proizvodno vlogo, ki so jo ob zagotavljanju vseh drugih 
splošnokoristnih vlog, tudi zrr.ožni . 
S sečnjami , ki dosegajo intenzitete Je okoli 1 O od-
stotkov lesne zaloge v desetih letih, gozdov ni možno 
negovari ter usmerjati njihovega razvoja (redčenja, 
usmerjanja v obnovo, sproščanje in oblikovanje pornla-
jeni.h površin). Če upoštevamo, da je od vsega poseka 
že med tretjino do polovice sanitarnih sečenj (ujme, 
sušenje, škodljjvci, bolezt1i, in drugo), pa z veliko 
verjetnostjo lahko ugotovimo, da gre razvoj gozdov po 
svoji poti, z zelo majhnim vplivom gozdarske stroke. 
Ko človek gleda te številke, bl mogel dobi vtis, da je 
odkazilo v gozdovih Slovenije, v vse prevelikem deležu 
namenjeno iskanju »razlogoV« zaradi katerih bi lahko 
določeno drevo posekali, ne pa nekim postavljenim 
ciljem in iz njih izhajajočih usmeritev. 
GDK: 945.3 
Viri 
fERLIN, f., 1998. Uspešnost novega sistema ~onaravnega go-
spodarjenja z gozdovi v Sloveniji.- GozdV. 56, 2, s. 81-96. 
FUNKL, L., 1975. Proizvodna zmogljivost gozdov.- Gozdovi 
na slovenskem. Založba borec, Ljubljana. 
GR ECS, Z., 1998. Gojel\ie gozdov na Zavodu za gozdove Slo-
venije in izvajanje gcjirvenih del v zadnjih letih.- GozdV, 
56' 1' s. 25-30. 
POGAČNIK, N., 199&. Nekatere značilnosti gozdov in 
gozdarstva v Evropski unij i.- Gozd V, 56, 2. s. 97-l 03. 
TURK, z .. 1955 . Izkoriščanje gozdov v desetletju 1945-1954.-
GozdV, s. 296-320. 
\VJNKLER. 1., MARENČE, 1., 1998. Gospodarnost 
gospoda1jenja z goLdov iv novih družbenih m gospodarskih 
razmerah.- Gozd V, 56, l, s. 3-11. 
ŽUMER, L.. 1968. Lesno gospodarstvo. Zveza mženirJeV in teh-
nikov gozdarstvain industrije za predelavo lesa.- Ljubljana. 
---, Program razvoja gozdo~· v Sloveniji. Ur. l. RS 14/96. 
· --,Poročilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leta 1994, 
1995, 1996, 1997. 
---. Izpis gozdnih fondov MKGP na osnovi odločb območnih 
nacrtov 1991-2000. 
Delavnica: Poklici v gozdarstvu včeraj, danes, jutri, Postojna, 8. 5. 1998 
Delavnica je bila spremljajoča prireditev ob 1. 
državnem tekmovanju gozdnih delavcev Slovenije, 
ki je bilo 8. in 9. maja letos v Postojni, ln ena prvih, 
ki bodo potekale ob petdeseti obletnici gozdarskega 
srednjega šolstva v Sloveniji. Delavnico je organi-
zirala komisija za izobraževanje pri Zvezi gozdar-
skih društev Slovenije v sodelovanju s Srednjo 
gozdarsko in lesarsko šolo v Postojni (SGLŠ) io z 
Gozdarskim društvom Postojna, ki je bilo tudi or-
ganizator gozdarskega tekmovanja. 
Pričujoči povzetek temeljnih ugotovitev delavnice 
je deloma povzet iz vodilnih prispevkov avtorjev : dr. 
Iztoka \Vinklerja, mag. Pavla Kum ra, mag. Mirka 
Medveda in Pavla Vrtovca, deloma iz izredno raz-
gibane razprave, v ka te ri je sodelovala večina prisot-
nih . Prvotni namen organizatorja je bil, da v Gozdar-
skem vestniku objavijo vse štiri vodilne prispevke in 
posebej temeljne ugotovitve iz razprave. Žal so mož-
nosti Gozdarskega vestnika omejene, zato smo se pri 
362 
komisiji za izobraževanje odločili, da strnemo celotno 
razpravo v skupen povzetek. 
Delavnice so se udeležili predstavniki večine vab-
ljenih, ki v Sloveniji delujejo na področju gozdarskega 
poklicnega izobraževanja ali so nanj kakorkoli vezani 
ali zanj zainteresirani. Skromna je bila predvsem ude-
ležba predstavnikov gozdarskih izvajalskih podjetij in 
drugih izvajalcev v gozdarski operativi, sindikatov in 
lastnikov gozdov- tistih torej, ki jih poklicno izobra-
ževanje najbolj živo zadeva. Nekateri so svojo odsot-
nosi o pra vi či li. Žal je rudj odsotnosr va bljeoih gotovo 
en izmed kazalcev stanja, v katerem se je v zadnjem 
desetl~tju znašla gozdarska stroka v Sloveniji. Od-
sotnost je po svoje okrni la tudi samo pestrost razprave 
m predstavitev zornih kotov različnib pogledov in in-
teresov. 
Namen delavnice gotovo ni bil sprejemanje nekak-
šnih dokončnih in obvezujočih sklepov; nasprotno -
delavnica naj bi vzpodbudila slovensko gozdarsko 
GozdV 56 (1998) 7-8