PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. Št 190 (7684) gO VČERAJŠNJEM SESTANKU MINISTROV V PALAČI CHIGI Danes bo vlada sprejela napovedane ukrepe v zvezi z gospodarsko in socialno krizo Osrednja komisija za cene je včeraj razpravljala o ceni bencina -Stališča socialdemokratov, tajnika CISL in La Malfe do vladnih ukr epov - Polemika glede zahteve po sestanku za preveritev položaja v krajevnih ustanovah ■ RIM, 26. — Jutri bo vlada končno sprejela ukrepe za pospeii-j.y gospodarskega razvoja, oziroma končno povedala, kakšna nova '"'učna bremena bodo morali nositi državljani. Seveda vlada za l* .'"•d javnim mnenjem zelo veliko zanimanje, ker bodo pač vsi ali manj pirzadeti. Tudi danes je bil v palači Chigi sestanek za proučitev ukrepov Sik Po>Pe*i,sv gospodarskega razvoja, ki mu je predsedoval predsed-Jj vlade Colombo. Na sestanku so bili navzoči tudi podpredsed-J* vlade De Martino, zakladni minister Ferrari Aggradi, minister Proračun Giolitti, minister za finance Preti, minister za sodstvo i '*'•> minister za državne udelež-“* Rlceoli u —n, za industrijo Gava, za t»?|V*tv° Mariotti in za delo Donat-)'||o. Sestanka sta se udeležila jjj** guverner zavoda Banca detajl Carli in državni računovodja *rtirnati. so tudi potrdili, da bo Sestanek medministrskega od-(gj? za gospodarsko načrtovanje Na dnevnem redu bodo Jeklarski položaj in iz njega iz-ukrepi za ozdraivitev dr-primanjkljaja ter za postaje naložb v proizvodnjo. Se-bo predsedoval predsednik j?* Colonix), minister za prora-in gospodarsko načrtovanje ^™**i pa bo podal uvodno poro- l^anes se je na ministrstvu za H^trijo pod predsedstvom glav- »ž fejnika CIP Menegaittija se tok La Malfa tudi pravi> da 300 “e in ™^^!dn.la.„k0r^^l ™ ali 400 milijard, ki jih bodo pri ..... ’ dobili z novimi davki, še daleč ne bo zadostovalo za kakšne reforme, marveč bodo komaj krili z njimi razne zapadle roke. Na koncu izreka upanje, da se bo predsedniku vlade le posrečilo rešiti položaj, saj dobro pozna stvarnost. V ospredju italijanske politike je tudi polemika glede zahteve sestanka «na vrhu», na katerem naj bi stranke leve sredine razpravljale o sestavljanju odborov krajevnih u-stanov, to je občin in pokrajin. Vlada .je namreč komaj začela delovati in socialdemokrati so že zače li sejat' razdor z zahtevo po sklicanju tega sestanka, da se »preve-ri položaj*. Danes se je predsednik poslanske skupine PSI Bertoldi po govarjal na Montecitoriu s časnikarji in rekel, da se strinja s tem, kar je pisal «Avanti», to je, da je sedaj sestanek «na vrhu* nepri-kladen in odveč. Z njim bd samo zaostrovali položaj ter se odvračali od vprašanj, ki terjajo nujno rešitev. Vprašanje omenjenih odborov so že opredelili v dokumentih raznih strank in zato ni prav, da ostaja umetno odprto. »Kar se tiče PSI*, je zaključil, Bertoldi, «ni moč voditi politike v Ijj *> proučila razne postaivke, ki v poštev pri določitvi ce-^ bencina. Zvedelo se je, da se j, pečina članov komisije izrekla j. *°i da se cena bencina zviša liro v prid petrolejskim lož a j resen. Če bi še naprej živeli v utvarah, bi bilo to pogubno. La Malfa se zatem pritožuje in pravi, da je žalostno, da so sprejeli šele sedaj ukrepe, ki bi jih morali že za časa vroče jeseni. Sedaj je treba pomagati mali in srednji industriji, katere krize bi se lahko bili izognili če bf vodili bolj previdno gospodarsko in sindi kalno politiko. Naravnost nesmisel je iskati sredstva, da se z njimi priskoči na pomoč mali in srednji industriji ravno v trenutku, ko so javne finance na psu in ne morejo izpolnjevati sprejetih obveznosti. La Malfa pravi, da smo najprej razstrojili gospodarski sistem in do slabšali položaj v javnih financah in sedaj moramo z javnimi ukre-p; skušati, da spravimo gospodarski sistem zopet v njegov naraven Vi’ >am zaradi zvišanja cene pre-'v- Za dve liri naj se zviša ce-ŠL? prid zakupnikom bencinskih J?3«. Zvišanje njih zaslužka pa L he bi bilo enako za vse, ker JLjtorala veljati obratno soraz-J/k med zaslužkom od litra ben-g? in količino, ki ga prodajo. fe10 pa se bodo marale do-z zakupniki petrolejske Komisija je pripravila po- J)£be, s svojimi predlogi, ki jih ijVODčila v proučitev pristojnim JzJ^rom. Jutri zjutraj se bo pred J/brikom vlade sestal odbor o-t^Vje komisije za cene za konč-^°Wedeliitev ukrepa.' zvezi z napovedanimi ukrepi glasilo PSU «l’Umanitš», da Zvezi glasilo PSU «l'Umamras>, aa obraniti gospodarsko rav-to?jje, s katerim bo labko vlada [^Vnila potrebna sredstva za re-i^be, ^ po ponovno zbudilo za-ie v gospodarsko bodočnost ve bodo našla sredstva za noti* ^Možbe za povečanje proizvod-V pod tem pogojem se lahko le V kupna moč mezd in plač in to Vedejo bistvene reforme. Za-k le treba zahtevati od zasebni-i.i; V se odrečejo delu svojega Po^ka, tj., da se odrečejo delu SrVje v korist gospodarstvu in Po mnenju socialdemokrat-glasila ne more vlada po-za te potrebe z novimi dav-ikV dohodke, marveč je treba CP1™ potrošnjo. Seveda gre pri te življenjske potrebščine, ki zvezi s krajevnimi ustanovami z avtoritarnimi smernicami z vrha, t. j. iz Rima, marveč je treba prepustiti krajevnim silam samostojne rešitve na podlagi krajevnih vprašanj in potreb.* Jutri pa bo časopis «11 Lavoro Nuovo* objavil članek svojega glavnega urednika senatorja Paola Vit-torellija, ki je tudi član vodstva PSI. V članku pravi med drugim, da se ne more več nadaljevati s sedanjo prakso, kar se vladnega sistema tiče. PSI ne nasprotuje sestankom na vrhu, toda niti ne more dopustiti, da bi že dva tedna po sestavi nove vlade zahtevali »preveritev*, ki bi postavila obstoj tl vlade na tehtnico. V zadnjem ča- su je bilo sploh vladam onemogočeno izvajati svojo zakonodajno politiko in politiko reform. V času, ko skušajo ponovno vzpostaviti ravnovesje med zasebno in javno potrošnjo, je resnično ravnovesje le tisto, ki se vzpostavi med vodilnim razredom in javnim mnenjem, če ni zaupanja med vlado in javnim mnenjem, tudi ni mogoča gospodarska in denarna stabilnost. Medtem pa član vodstva PSU Giuseppe Amadei zagovarja sklicanje omenjenega sestanka, češ da je treba v septembru preveriti, kako se izvajajo dogovori glede sestave odborov krajevnih ustanov. Domenjeno je namreč bilo, da je treba sestaviti levosredinske odbore povsod, kjer je to mogoče. Enako stališče je zagovarjal v pogovoru s časnikarji tudi predsednik poslanske skupine PSU Flavio Orlandi. '________________TRST, četrtek, 27. avgusta 1970 MED OBISKOM VATIKANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V SFRJ Tito sprejel Casarolija Predsednik afganistanske vlade o pomenu konference na vrhu neuvrščenih držav RIM, 26. — Minister za trgovinsko mornarico Mannironi je sporazumno z zunanjim ministrom sprejel ukrepe za pospešitev povratka Italijanov iz Libije. Zato bodo povečali število odhodov italijanskih ladij v Libijo in družba »Tirrenia* bo ukinila nekaj voženj ladij na progah na Tirenskem morju. Ministrstvo za trgovinsko mornarico se je tudi dogovorilo z obrambnim ministrstvom, da da na razpolago vojaške zdravnike, ki bodo odpluli na ladjah v Libijo. (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 26. - Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne na Brionih tajnika sveta za javne posle Vatikana msgr. Agostina Casarolija, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji. Na sprejemu so bili navzoči državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Te-pavac, pomočnik državnega tajnika Ante Dmdič, predsednik zvezne komisije za veska vprašanja Milo Jovičevič, veleposlanik Jugoslavije v Vatikanu Vekoslav Cvrlje, pronun-cij Vatikana v Jugoslaviji Mario Cagna in šef kabineta Casarolija Pier Luigi Celata. Tajnik sveta za javne posle Vatikana msgr. Casaroli je danes popoldne v spremstvu državnega tajnika Mirka Tepavca in drugih o sebnosti s posebnim letalom prispel iz Brionov v Zagreb, kjer so mu zaželet dobrodošlico podpredsednik izvršnega sveta Hrvaške Mirkoslav Prpič, predsednik komisije izvršnega sveta Hrvaške za veska vprašanja Zlatko Frid in podpredsednik zvezne skupščine Ratko Karlovič. Med bivanjem v Zagrebu se je Casaroli razgovarjal s podpredsednikom izvršnega sveta sabora Hrvaške Mirkoslavom Prpičem. Premier Afganistana Noor Ah-mad Etemadi je v razgovoru s posebnim dopisnikom Tanjuga izjavil, da položaj na svetu zahteva sklicanje konference na vrhu ne uvrščenih držav ter izrazil upanje, da bo na konferenci na vrhu v Lusaki prišlo do skupnega sporazuma o b:stvenih vprašanjih da bo konferenca prispevala k razčiščenju aktualnih mednarodnih vprašanj in h krepitvi svetovnega miru in odstranjevanja napetosti na svetu. Neuvrščene države morajo v Lusaki, je poudaril Etemadi, utrditi svoje skupne poglede in pustiti ob strani vse kar ovira nrhovo sodelovanje. Premier Afganistana je nadalje izjavil, da se bo med svojim bodočim obiskom v Jugoslaviji razgiv varjal z jugoslovanskimi državniki o vprašanjih ki zanimajo obe državi ter o vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu v Lusaki. Ker je Ju goslavija v središču priprav za PO ODHODU IZRAELSKEGA ZASTOPNIKA IZ NEW TORKA V JERUZALEM konferenco neuvrščenih sem prepričam, je dejal Etemadi, da bodo naši razgovori v Beogradu zelo koristni. B B. Jarring se je včeraj ponovno sestal s predstavnikoma Egipta in Jordanije ZDA pravijo, da mora biti vsaka stalna rešitev na Bližnjem vzhodu dosežena sporazumno z ZDA in Sovjetsko zvezo NEW YORK, 26. — Po odhodu izraelskega predstavnika na pogajanjih za mir na Bližnjem vzhodu veleposlanika Tekoaha v Jeruzalem, v političnih krogih pri OZN poudarjajo, da njegova odsotnost ne bo prekinil d dela posredov alca Združenih narodov Jarringa. Ta je danes ponovno sprejel na kratek posvet jordanskega predstavnika Sharafa in egiptovskega predstavnika Zay-yata. O teh razgovorih ni bilo objavljeno sporočilo, prav tako predstavnika obeh arabskih držav nista dala nobene izjave. Kljub temu pa newyorški politični opazovalci pravijo, da daje včerajšnje začetno dobro vzdušje upanje, da razgovori ne bodo že v prvi fazi zabredli v nepremostljive težave. Pri tem zlasti omenjajo včerajšnjo izjavo egiptovskega predstavnika Zayyata, ki je med dru- gim dejal: «Za Egipt ima mir visoko ceno in mi, pri iskrenem iskanju miru, smo pripravljeni plačati to ceno*. Iz Jeruzalema poročajo, da se je Tekoah danes dlje časa razgovarjal s predsednico izraelske vlade Goldo Meirovo in zunanjim ministrom Ebanom, katerima je poročal o včerajšnjem sestanku s posredovanjem Združenih narodov Jar-ringom v New Yorku. Medtem je izraelska vlada sporočila, da se bo njen predstavnik na pogajanjih za mir z Arabci čez nekaj dni vrnil v New York. S tem pojasnilom je hotel Izrael zanikati nekatere vesti, da namerava z vpoklicem v Jeruzalem svojega predstavnika trenutno prekiniti pogajanja in vsiliti svojo zahtevo, da se nadaljujejo na ravni zuna- to lahko dobila arzava uo-Vj sredstva. List tudi trdil, da I^.Dostali komunisti v zveri s tem 1®nenm in da se ugotavlja do-jj?1 napredek, toda to ni njihova tj.‘9ga. Treba je predvsem skr-Potrošnjo bogatašev, toda to t^adostuje. Za uresničenje re-ijj![ bodo torej potrebne neizogib-(jjZttve. Te reforme se morajo predvsem stanovanj, šole, (m,, zdravja, prevozov in na-^anja. h j*'?’ tajnik CISL Vito Scaglia L* imel govor, v katerem je re-da morajo delavci in .javno O« vedeti, zakaj se zvišajo Predvsem je treba zavrniti tkjbe, po katerih naj bi bili sin-da so se zvišali živ-tSr51 stroški in da je morala C19, Poseči po ukrepu za zvišali ..tevkov. Krivično je zvračaiti Do iPdske sloje in na delavce kriv-Vwa Položaj, ki je posledica pred-bj p popustljivosti politikov, ce ozračje »ogrelo*, bi morali varok za to v napakah vo-političnih razredov, ki niso diku Pravočasno sprejeti primer-~trepov. Orisal je tudi stali-^ndikatov, ki enotno naspro-Hki0 Poviškom določenih davščin. So ki so jih pri tem navedli, >7 preveč jasni. lik9 Malfa pa je objavi v gla-cj. 'opublikancev »Voce repubbli-Svok* članek, v katerem ponavlja krj" oguljene trditve o vzrokih IW, to nakazuje že vsem znane Vičane rešitve. V njem pravi drugim, da se bo iz bližnjih ukrepov vlade in iz se-bo^a med vlado in sindikati, ki Vl-Lrihodnji teden, videlo, ali bo V ji?’sposobna uresničiti preokret kal^Podarski in finančni politiki, terjata stvarnost in se-t*viu Položaj, ki ne dopušča obo-ali izmikov. Dosedanjo SoT**arsko politiko leve sredine tj °^mreč označevale razne utva-8twfarte*n pravi, da vladni _pro-lodj* .Priznava resnost položaja, sitvaimi ukrepi bodo poka-J® se politične in sindikalne končno zavedajo, kako je po DESETO ZASEDANJE ORGANIZACIJE UNCTAD V ŽENEVI Trgovina nerazvitih držav zaostaja za napredkom bogatih Tokrat bodo predvsem razpravljali o predlogih za krepitev trgovinsko izmenjave ŽENEVA, 26. — Danes se je pričelo deseto zasedanje konference OZN o trgovini In o razvoju UNCTAD, ki se ukvarja predvsem s trgovino in številnimi vprašanji gospodarskih odnosov z nerazvitimi državami. Na sedanjem zasedanju bodo obravnavali predvsem trgovinsko izmenjavo med državami Vzhoda in Zahoda in bodo skušali Izdelati smernice za krepitev trgovine med razvitejšimi kapitalističnimi in socialističnimi državami ter državami v razvoju. Poleg tega bodo na zasedanju, ki bo trajalo do 18. septembra, proučili tudi zadnji razvoj trgovske izmenjave ter finansiranje razvoja na osnovi poročila, ki ga Je pripravil generalni tajnik konference Gurrero (Venezuela). Iz tega poročila izhaja, da je v letu 1969 skupina držav v razvoju povečala svoj narodni dohodek za 6,5 odstotka in svoj izvoz za 10 odstotkov. Vendar pa je trebe upoštevati, da se Je istočasno vrednost celotne izmenjave na svetu poveča la za 14 odstotkov in da so torej relativno države v razvoju ponovno nazadovale, odnosno da se je Emanjšal njih delež v svetovni trgovini in povečal že tako velik delež razvitih držav. Na svoji današnji seji Je svet UNCTAD izvolil za novega predsed nika Belgijca Farthammeja. V svetu je zastopanih 55 držav med njimi tudi Italija. Brežnjev v Kazahstanu MOSKVA, 26. - Agencija TASS je sporočila, da je generalni taj nik KP SZ Brežnjev zapustil Moskvo in se odpeljal v Almo Ato, glavno mesto republike Kazahstan. Agen cija je tudi sporočila, da je Brežnjev obiskal to republiko ob pro- slavi petdesete obletnice vključitve v Sovjetsko zvezo. Sihanukova poslanica Svobodi PEKING, 26. — Agencija Nova Kitajska danes objavlja poslanico, ki Jo je poslal princ Sihaniuk 23. avgusta predsedniku češkoslovaške republike Svobodi. Poslanica se nanaša na kamboško diplomatsko predstavništvo v Pragi, kateremu so češkoslovaške oblasti odvzele vodo in električni tok in ga praktično obkolile. Sdhanuk pravi, da tudi CSSR Se ni uradno poznala režima Lom Nola in da je še vedno on edini legitimni predstavnik Kambodže ter da je vse zemljdšče veleposlaništev in druge nepremičnine v Zahodni Evropi in v socialističnih državah še vedno last edinega predstavništva Kambodže^ to kraljeve vlade narodne 1 nostd. --------— Zasedanje ministrov organizacije OUA ADIS ABEBA, 26. - Zunanji minister organizacije afriške enotnosti OUA še vedno zasedajo m so danes na seji političnega odbora sklenili, da bodo obnovili komisijo za obrambna vprašanja, da se upro vedno večji nevarnosti, ki grozi s strani Južne Afrike. Komisija ze obrambna vprašanja se bo po vse. verjetnosti sestala v prvem tednu septembra v etiopskem glavnem mestu. Komisijo sestavljajo obrambni ministri in načelniki 44 afriških držav, ki so včlanjene v organizaciji OUA. Ta komisija je bila že prej ustanovljena, da bi se olajšalo sodelovanje na vojaškem pod- enot- ročju. Danes je politična komisija preučevala položaj na vseh ozemljih, ki so pod rasistično in kolonialistično oblastjo. Jutri bodo razpravljali o pobudi Kenije, da se doseže zapora dobav orožja Južni Afriki. Med današnjo sejo so izrazili o-gorčenje zaradi procesa proti dvajsetim nacionalnim voditeljem v Južni Afriki. V teh dneh je francoski veleposlanik v Addis Abebi Jean Pierre Besnard imel stike z različnimi delegacijami, katerim je obrazložil stališče svoje vlade o dobavah o-režja Južni Afriki. Zagotovil je, da je Francija pripravljena sprejeti ustrezne ukrepe, tako da se bodo pomirile afriške države, ki so iz razile svoje ogorčenje na sedanjem zasedanju OUA. Menda so pojasnila francoskega diplomata bila u-godno sprejeta. MOSKVA, 26. — Danes Je podpredsednik sovjetske vlade priredil kosilo v čast Indonezijskemu zunanjemu ministru Adamu Maikku, W Je v SZ od 22. avgusta na uradnem obisku. da- Razgovori o umiku francoskih čet iz Čada PARIZ, 26. — Predsednik publike Čad Tombalbaye je nes prispel v Francijo, kjer se bo jutri razgovarjal s francoskim predsednikom republike Pompidoujem o umiku francoskih čet iz Čada, kjer je sedaj 2.500 francoskih vojakov. Francija je poslala svojo vojsko v to afriško republiko avgusta 1968 na prošnjo takratnega pred sednika, da bi zatrla upor. njih ministrov. V Jeruzalemu pravijo, da se bo ta želja lahko uresničila, ko bo zasedala glavna skupščina OZN in se je bodo udeležili skoraj vsi zunanji ministri. V iVashingtonu pa nočejo izgubiti priložnosti začetka pogajanj pri Združenih narodih in hočejo na vsak način uspešno speljati Rogersov načrt. Kot poročajo iz glavnega mesta ZDA, so ameriški diplomati včeraj in danes imeli razgovore v Kairu, Amanu, Tel Avivu in Moskvi v zvezi z Jarringovo misijo. Potem ko se je Jarring danes ponovno sestal z egiptovskim in jordanskim predstavnikom, je proučil obsežno dokumentacijo, ki so mu jo včeraj predložiM predstavniki Izraela, Egipta ln Jordanije glede spora med njimi. Iz New Yorka poročajo, da so se funkcionarji Nbconove uprave v ponedeljek v San Clementeju v Kaliforniji razgovarjali z ravnatelji dnevnikov ln televizijskih postaj trinadstdh zahodnih držav ZDA. Glede Bližnjega vzhoda so funkcionarji izjavili, da Je to področje sedaj najbolj nevarno na svetu in poudarili, da mora biti vsaka stalna rešitev spopada med Arabci In Izraelci «dosežena sporazumno z ZDA ln Sovjetsko zvezo«. Omenili so, da bi se znali obe velesila znajti pred zahtevo Izraela, naj pošljeta svoje opazovalne sile na sporna področja, da bt zagotovile morebitni dosežen sporazum. Čeprav ni možno, da pride do tega v bližnji prihodnosti, so pojasnili funkcionarji Bele hiše, bo vendar potrebno, da bosta obe velesUl soudeleženi pri kateremkoli bodozem spo-ženi pri kateremkoli bodočem sporazumu na Bližnjem vzhodu, »ker stl». V tej zvezi so tudi poudarili, kakšne zle posledice je imelo dejstvo, da so po šestdnevni vojni leta 1967 prepustili Izraelu ln Arabcem, da sami poiščejo politično rešitev spora. Zaradi tega, so poudarili Nibconovt funkcionarji, Je predsednik ZDA sklenil, da Je treba vložiti vse napore za rešitev krize Iz Kaira poročajo, da se je Naser danes drugič razgovarjal z voditeljem palestinskega osvoboAlne-ga gibanja »Al F atah* Yasserjem Arafatom, ki je že nekaj 4u Egiptu. Razgovora se je udeležil tudi minister Heikal, ki se je prejšnjih dneh večkrat sestal Arafatom. V Kairu praivioo. da se bo Arafat jutri vrnil v Amen, kjer se bo udeležil zasedanja Palestinskega narodnega sveta. Kairski list »Al Abram* pe je danes objavil vest, da bo tudi Egipt poslal svojo delegacijo na zasedanje Palestinskega narodnega sveta, ki se bo začelo jutri v Amanu. List ne poroča ničesar o Arafatovih razgovorih s predsednikom Naserjem in ministrom Heikalom. Kljub temu pa politični opazovalci ugotavljajo, da je Heikalu baje uspelo v teh razgovorih izboljšata odnose med Egiptom in Palestinci, ki so se nenadoma prekinili, ko je Egipt sprejel pogajanja v New Yorku na osnovi Rogersovega načrta. Po drugi strani pa je palestinski list »Al Fa-tah* danes napisal »da je zločin pogajati se s sovražnikom*. Nato list poziva arabsko ljudstvo, »naj se zaveda tega in naj temu primerno ukrepa*. List nadalje pravi, da se razgovori v New Yorku »vršijo proti volji palestinske revolucije in proti volji palestinskega (n vsega arabskega naroda*. Članek Napolitana v tedniku «Espresso» RIM, 26. — Prihodnja številka časopisa »Espresso*, ki nadaljuje debato o temi »Izvenparlamentame krize in ustava*, katero je pričel prejšnji teden, bo objavila po članku poslanca Andreottija članek člana vodstva KPI Giorgia Napolitana Napolitano pravi, da se komunisti strinjajo s stališčem Giulia Andreottija, ki je izjavil, da ne sme priti odslej do nobene vladne krize, preden se ne bi o njej razpravljalo v parlamentu. Zatem dodaja, da so postale izvenparlamentame krize že prava razvada m stvar se je še posebno zaostrila v zadnjih časih, kar sta pokazali tudi zadnji vladni krizi. Razvada koalicije leve sredine, po kateri se odloča vse pri vrhu, je utrla pot raznim izroditvam. Del koalicije leve sredine uporablja naravnost izsiljevanje, da dela z vladami kot svinja z mehom z namenom, da preusmeri politično os v državi čimbolj na desno in prepreči razvoj demokracije. Pri tem gre predvsem za PSU in za del Krščanske demokracije. V članku poudarja nato, da je PSU skupina za pritisk z desne, pri čemer je ni moč primerjati nobeni drugi socialdemokratski stranki v Evropi. Glede demokristjanov pa se vprašuje, kolikšen je uspeh skupine, ki se lahko istoveti z reakcionarnim izsiljevanjem za časa dveh vladnih kriz in kakšno podporo uživa v okviru »stranke pustolovščin*. Položaj je zato zelo motem in sa mtaj-nik Forlani ravna dvoumno. »Zmerna* politika je zašla v zadnjih dveh letih v krizo in v okviru levosredinske koalicije so se porajale protidemokratične težnje. Pri tem pa je pozitivno, da so se postavili temu pii robu nekateri demokristjanski voditelji, kot na pr. poslanec Andreotti. Od leve proti desni: posredovalec OZN Jarring, egiptovski predstavnik Zayyat, izraelski predstavnik Tekoan in jordanski predstavnik Sharif, Id vodijo pogajanja za mir na Bližnjem vzhodu Delavci v Meslrah ustavili promet MESTRE, 26. — Nekaj sto delavcev je danes zasedlo nadvoz, ki povezuje Mestre z Benetkami in z avto cestami, ki peljejo v Milan, Bologno in Trst. Zapora ceste je trajala nad eno uro in zaradi nje je moralo čakati v dolgih avtomobilskih kolonah zlasti veliko števil« turistov, namenjenih v Benetke in druge turistične kraje. Zato je cestna pol cija preusmerjala promet na stranske ceste. Med demonstracijo ni prišlo do incidentov. Po dobri uri cestne zapore so odšli delavci domov. Vsi delavd so bili iz železarne Itals;der in so napovedali stavko v raznih izmenah, in sicer po tri ure in pol. Delavd so stavkali za razne mezdne in normativne zahteve. Francija zadovoljna s pogodbo med Bonnom in Moskvo PARIZ, 26. — Danes je bila seja francoske vlade, katere se je udeležil tudi predsednik republike Pom-pidou. Na njej so obširno razpravljali zlasti o finančnih in davčnih ukrepih, ki jih bodo dokončno sprejeli na prihodnji vladni seji. Poleg tega je na seji poročal tudi zunanji minister Schuman, ki je dejal, da francoska vlada popolnoma podpira sovjetsko - zahodnonemški sporazum, ki ne bo vplival na francosko - zahodnonemške odnose, kakor tudi ne na odnose v notranjosti gospodarske skupnosti. niiiiiiiiiiiiininiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiuiiiiiiiiiiHimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitmiiiTiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiMiiimmtiiMiiiiiiiiHiHiiimiiiiiiiiiHi« USPEŠNI NAPADI OSVOBODILNIH SIL V JUŽNEM VIETNAMU Močni partizanski napadi pred vrati Phnom Penha PARIZ, 26. — Sevemovietnamšld minister Xuan Thuy, načelnik delegacije na pogajanjih o Vietnamu v Parizu, se Je po treh mesecih vrnil v francosko glavno mesto. Na letališču so ga sprejeli kitajski ve lepostandk v Parizu in svetnik sovjetskega veleposlaništva. Ob prihodu Je načelnik seveonovietnam-ske delegacije izjavil časnikarjem, da bodo na nadaljnjih pogajanjih vztrajali pri nasprotnikih, da j« treba sprejeti deset točk glede rešitve vietnamskega vprašanja, M jdh Je predložila revolucionarna vlada Južnega Vietnama. Poleg tega Je poudaril, da nima nič proti, da bi v prihodnosti Imeli z Arne-rič«ni tudi tajne Izgovore. To nje govo tojavo tolmačijo kot možnost malega koraka naprej na prihod-njih razgovorih o Vietnamu, ki do sedaj niso prinesli nobenega rezultata. Končno je načelnik hanojske delegacije povedal, da je imel na poti v Pariz važne razgovore v Pekingu in Moskvi. Iz Waahingtona poročajo, da bo ameriška vlada do prihodnje spomladi umaknila polovico od 540.000 vojakov, ki Jih je bilo v Vietnamu, ko je prišel na oblast Nizom. Seveda v WaShdngtonu niso pozabili poudariti, da bodo skladno z umikom svojih čet povečali oborožitev sajgonške vojske! V Južnem Vietnamu so osvobo-1 kove postojanke. diine sile, po vesteh ameriškega poveljstva v Sajgonu, nenadno napadle ameriško oklepno edfadoo kakih 30 km severno od Sajgona ln ubile tri ameriške vojake m dva pa ranile. V Kambodži pa se po vesteh la Phnom Penha nadaljujejo boji 19 km od glavnega mesta na področju Prek Tameak, kamor je Lon No-lova vojska poslala pomoč svojim vojakom. Na tem področju so prejšnji teden kam boški partizani zadali Lon Nolovi vojski hud uda. rec in so se nato približali z mino-metalci prav do Phnom Penha, kjer so bombardirali nekatere sovražni- r TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU NI NEVARNOSTI KOLERE Zagotovilo urada za pomorsko zdravstvo: Podvzeli smo vse ukrepe proti koleri! Protest pristaniških delavcev zaradi pomanjkanja cepiva Predvčerajšnjim je prišlo v pristanišču ck> protesta delavcev, ki niso še bili cepljeni proti koleri. Stavkali so eno uro, nato pa so se spet lotili dela tudi na ladjah, ki prihajajo iz okuženih krajev, seveda potem ko so jim odgovorne oblasti zagotovile, da bodo v krat kem času lahko vsi cepljeni in da praktično ni nevarnosti okuženja. Povod za protest je dala pomanjkanje cepiva, ki ga m dovolj za cepljenje vseh delavcev. Urad za pomorsko zdravstvo namreč nima zadostnega cepiva, da bi cepil vse tiste, ki so v stiku s potencialno okuženimi na ladjah. To so tudi uradno potrdili in dodali, da cepiva ni dovolj zato, ker ga ministrstvo za zdravstvo ni poslalo v zadostni ko ličini češ da nevarnost okuženja ni velika. Ta bolezen, ki ima sicer zelo hude posledice in se hitro razpase, ko je v nekem kraju mnogo okuženeev, se namreč težko razpase v primerih, kot je naše pristanišče. To iz več razlogov. Čas in-kubacije bolezni traja približno pet dni, navadno pa tovorne ladje rabijo več časa, da dospejo iz okuženih krajev v naše pristanišče. Poleg tega urad za pomorsko zdravstvo skrbi, da je moštvo vsake ladje, ki pripluje iz tistih krajev, cepljeno proti koleri; dokler niso izvršene vse kontrole in formalnosti mora ladja čakati zasidrana v zalivu. Končno se bolezen prenaša od bolnika na zdravega človeka samo preko direktnega stika ali hrane, ki jo je pustil bolnik. Bacil kolere pa umre v kratkem, če ni v primernem okolju - človeškem telesu. Poleg vsega tega so že cepili v tržaškem pristanišču okrog 2.000 oseb in nadaljujejo s cepljenjem v mejah količine cepiva, ki je sedaj na razpolago. Cepljenje je prostovoljno, prav zaradi zelo otmejeoe nevarnosti. Leta 1961, ko je bila precej velika nevarnost epidemije koz, pa je bilo cepljenje obvezno za vsakogar, ki je vstopil v pristanišče. To je pomirjujoča slika o nevarnosti kolere, ki nam jo je dal urad za pomorsko zdravstvo. Niso pa vsi tega mnenja, predvsem tisti, ki morajo delati v stiku s temi ladjami, ne da bi bili cepljeni. Združenje pristaniških delavcev pravi, da so na približno 1.400 delavcev cepili komaj 70 delavcev predvčerajšnjim in 300 včeraj. Nevarnost kolere v resnici ni velika v naših krajih, vendar pa bi bilo vsem mnogo lažje delo v pristanišču, ko bi cepili vse tiste osebe, ki imajo opravek s pristanom. Upajmo, da bodo odgovorne oblasti čimprej poskrbele, če že ne zaradi preteče nevarnosti pa vsaj, da bi preprečile nepotrebno zaskrbljenost. Sestanek za ustanovitev vrtnarske zadruge v preteklih dneh so se sestali Gabrovcu kraški kmetje, ki se zanimajo za ustanovitev vrtnarske in sadjarske zadruge. Sestanka so se udeležile vse kmečke organiza- cije, to je Kmečka zveza. «Colti-vatori diretti*, Zveza zadrug, Pokrajinska federacija vsedržavne zveze zadrug, predstavnik opazovalnice za rastlinske bolezni, svetovalec ERSA dr. Karel Gantar in njen ravnatelj. Pobudi se je pridružil tudi pokrajinski kmetijski inšpektorat. Med izmenjavo mnenj so se sporazumel' o pravilniku zadruge, ki bo imela svoj sedež na Proseku. V kratkem bodo opravili vse formalnosti za ustanovitev zadruge. Na sestanku .je prišla jasno do izraza volja kmetovalcev in predstavnikov ustanov po sodelovanju, da bi ta pobuda čimbolj uspela, saj čutijo potrebo po njej na našem področju že dolgo. PO PODATKIH DO KONCA JULIJA Blagovni promet v luki za 5,7 odst. večji od lanskega Letos več rude, kosovnega blaga, premoga in lesa - V prvih sedmih mesecih 1.158.000 ton tranzitnega prometa Statistična služba Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je objavila zaključne podatke o razvoju blagovnega prometa v preteklem juliju. Iz ustreznega pregleda povzemamo, da je celokupen obojes-merni promet v tem mesecu dosegel 2,123.391 ton, od česar je odpadlo na dovoz surovega petroleja za naftovod Trst - Ingolstadt 1,471.219 ton. Preostalega prometa je bilo torej v juliju 652.172 ton. Posamezne postavke v pregledu so naslednje: mineralna olja 275.446 ton, kosovno blago 126.701, rude 143.863, premog in drugo blago v razsutem stanju 42.188, hrana in potrebščine za ladje in posadke lllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||M||llll>MIIIIIIIIIIIIIIII|||||||lll|||tllllll||||l|||||||||||||||imilllllllMIIII|||||||||||tllllllllllllllll|||||||llllllllliniil|||||||||||IIIIIMU MEDTEM KO SE GOVORI 0 POMANJKANJU DELOVNE SILE Okrog 60 delavcem dveh tovarn grozi takojšnja odpustitev z dela Podjetje AFA hoče skrčiti proizvodnjo, podjetje Lavara pa je napovedalo stečaj Ravno te dni .je bil zopet govor o | predujem in ko so včeraj poklicali pomanjkanju delovne sile za malo in srednjo industrijo ter obrt v naši pokrajini. Toda prav včeraj so se razširile vznemirljive vesti o novih odpustih v dveh podjetjih. V prvem trdijo, da jim primanjkuje naročil, drugo pa je sploh napovedalo stečaj. V podjetju AFA (Acciaieria Fer-riera Adriatica) je blo 20 delavcev že poldrugi mesec izven proizvodnje ter so dobivali skrčene pre jemke iz dopolnilne blagajne, ki pride v poštev ob suspenzijah de lavcev z dela. Podjetje ima v industrijskem pristanišču dva obrata: žičamo in delavnico železnih palic ter livarno. V prvem obratu izdelujejo predvsem izdelke za gradbeno industrijo, livarno pa je podjetje prevzelo od bivšega podjetja FASEF, ki .je bilo napovedalo stečaj. Omenjenih 20 delavcev so suspendirali iz proizvodnih razlogov v tem drugem obratu. Sindikati so svoj čas zahtevali za te delavec MUuiiiiHmimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiivnnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiun v DEVINSKO SREČANJE ZA RAZOROŽITEV «Ce vojno primerjamo bosta oba igralca izgubila igri ... je izjavil prof. Rapoport, ko je govoril o {teoriji iger* Danes srečanje arabskih in izraelskih udeležencev srečanja V Devinu se nadaljuje mednarodno srečanje o znanstvenih vpra- šanjih razorožitve. Prodvčerajšmj im ni bilo sestankov din so se zato kongresisti odpravili na turistične izlete. Nekaj jih je šlo v Benetke, drugi pa so šli čez mejo na ogled Postojnske jame. Včeraj se je ta kratki premor končal in so nadaljevali z delom. Včerajšnja tema je bila »teorija iger« in njena uporabnost pri strateških in političnih odločitvah. O tem vprašanju je predaval prof. Anatol Rapoport, ki uči na matematičnem in psihološkem oddelku univerze v Torontu. Govoril je o tako imenovanih igrah z vsoto nič ter o igrah z vsoto različno od nič. Prva vrsta igre je tista, pri kateri je dobiček enega igralca enak izgubi nasprotnika, medtem ko so igre z vsoto različno od nič tiste, pri katerih je možno, da oba igrača zmagata ali pa izgubita. Prof. Rapoport je poudaril, da če sl predstavljamo vojno kot potek dejanj, kd imajo točna pravila, podobno kot pri igri, današnjo vojno lahko shematsko primerjamo z večjo lahkoto drugi vrsti iger kot prvi. Razlog je seveda, da bi težko kdo zmagal v atomski vojni... Popoldne je predaval profesor Chammah s kansaške univerze, ki je tudi govoril o teoriji iger, a je bolj poudaril psihološko zadržanje »igralcev* ter njihove neracionalne odločitve, kot pa matematično analizo najboljše strateške poteze. Prof, Chammah bo nadaljeval svoje predavanje danes zjutraj, popoldne pa bosta dva sestanka pri okrogli mizi. Tema prvega sestanka, pri katerem bo sodelovalo vseh 60 udeležencev mednarodnega srečanja, bo: »Organizacijske in znanstvene kritike mednarodni šoli za razorožitev in nad- Program izleta je naslednji: Odhod iz Trsta v soboto 19. septembra 1970 ob 5,30 izpred sodišča. V Novem mestu ogled modernega obrata lesne in pohištvene industrije in kosilo. Po kosilu odhod s Plitvic preko gled mednarodnega velesejma. Zvečer odhod iz Zagreba. Prihod na Plitvice, večerja, prenočišče, naslednjega dne, 20.9.1970, zajtrk in kosilo: dopoldne ogled jezer. Po kosilu odhod lz Plitvic preko Senja in Reke v Trst. Vpisovanje do vključno nedelje 6. septembra t.l. na sedežu združenja in pri naslednjih poverjenikih: njih predstavnike, so mislih, da gre za razpravljanje o tej zahtevi. Toda čakalo jih je hudo razočaranje. Ravnateljstvo jim je sporočilo, da bo odpustilo od 35 do 33 delavcev, to je polovico vse delovne sile. Utemeljilo je ta ukrep s trditvijo, da so se skrčile na trgu prodaje izdelkov obeh obratov ter da nista Jugoslavija in Madžarska dobavili surovin, kot sta se obvezali. Nadalje da .je podjetje v stiski zaradi davčnih in kreditnih težav ter da ima od 20 do 25 mi lijonov lir :zgube. Predstavniki sindikatov so izjavili, da ne verjamejo tej utemeljitvi zlasti ne, kar se žičarne tiče. Poleg tega pa obnavlja podjetje razne naprave ,kar kaže, da ima denar. Zato odločno nasprotujejo odpustom in zahtevajo najprej sklicanje sestanka z vodstvom na sedežu Zveze industri.jcev, nato pa na uradu za delo. V ta namen so sklicali za ponedeljek ob 18. uri enotno skupščino delavcev na sedežu FIOM-CBIL v Ul. Pondares. Včeraj pa so tudi sporočili, da je napovedalo stečaj podjetje Lavara, ki .je staro že 70 let. V tem podjetju je število zaposlervh stalno upadalo in se v treh letih skrčilo od 80 na 20. Podjetje se je ukvarjalo zlasti z nameščanjem elek-trišldh naprav v raznih tovarnah in spričo tega ni moč razumeti, zakaj je tako nenadoma napovedalo stečaj. Kot vidimo, grozi okrog 60 delavcem nevarnost, da jih vržejo na cesto in tako bo ostalo zopet veliko število delavskih družin brez zaslužka. kajti v takih primerih veljajo več dejanja kakor besede. FIM-CISL je na podlagi svojih izročil in kulture vedno spoštovala strokovno in družbeno avtonomijo ter je vztrajno podpirala vse težnje po svobodi in demokraciji./* 39.762, žita in oljčna semena 2.974, les 21.238 ton. Celokupen blagovni promet v prvih sedmih mesecih leta je s tem dosegel 14,972.165 ton (vključen dovoz surovega petroleja za čezalpski naftovod), ter je bil za 806.656, oziroma, v relativni vrednosti, za 5,7 od sto večji od prometa v ustreznem razdobju lanskega leta. Iz primerjave med letošnjimi in lanskimi podatki je namreč razvidno, da se je lotos povečal promet z rudami (za 281.470 ton), kosovnim blagom (za 72.274 ton), premoga (za 1.474 ton), potrebščinami za posodke in ladje (za 45.417 ton) ter z lesom (za 23.172 ton). Sam tranzitni promet čez proste luke je julija dosegel 176.374 ton ter je bil za 36.511 ton, to je za 26,1%, večji kakor v juniju, oziroma za 61.132 ton (ali za 53%) več.ii kakor v lanskem juliju. V prvih sedmih mesecih leta .ie ta promet dosegel skupno 1,158.337 ton, ter je bil za 194.678 ton ali za 20,2% večji od prometa v ustreznem razdobju lanskega, ter za 216.128 ton ali za 22,9% večji od prometa, ki so ga proste cone v luki opravile v razdobju januar - julij 1968. V našem pisanju o omenjeni skupščini ni bilo nič slabonamemega. Niti nismo dvomili o tem, da bo tudi C1SL piristala na dvojezične objave. Zato nas le veseli, da CISD sedaj to tudi javno poudarja, seri njeno pismo dokazuje, da je občutljiva tudi za vprašanje narodnostnih pravic slovenskih delavcev, ki so konec kancev del splošnih demokratičnih svoboščin. Danes praznuje v Križu Justa Tence - Jožinova svoj 95. rojstni dan Iskreno ji čestitajo in želijo še mnogo zdravja svojci, so- rodniki in znanci Skoraj milijardo lir za pospeševanje industrije na gorskih področjih Deželni odbor je na svoji zadnji seji na predlog odbornika za trgovino in industrijo Dulcija odobril prvo razdelitev sredstev na podlagi zakona št. 35 septembra lani v zvezi z ustanavljanjem novih industrijskih podjetij na gorskih pod ročjih v naši deželi. Sedaj bodo razdelili skupno 979 milijonov lir. Namen tega zakona je pospeševali industrijske pobude na omenjenih področjih in .je naletel povsod na ugoden sprejem. Dežela prispeva na podlagi tega zakona 20 odst. izdatkov, ki jih imajo podjetja za gradnjo in ustanavljanje novih tovarn ter za naprave in stroje. Za ken je dal na razpolago milijardo Vr v štirih letih. Šlo je za prvi zakon v ta namen in pogoj je bil, da se s pomočjo prispevkov zviša število delovnih mest vsaj za 50 in proizvodnja za 30 odst. Podjet- niki so pokazali veliko zanimanje za zakon in odbornrštvo za industrijo je prejelo v nekaj mesecih na desetine prošenj za prispevke bodisi za nove tovarne bodisi za razširitev starih. Spričo tega je odbor takoj sklenil, da bo zakon polnovno finansiral z novimi zakoni, tako da se je prvotna vsota 250 milijonov lir že letos zvišala na 1 milijard') 250 milijonov lir. Ker niso razdelali lani 250 milijonov lir, je letos na razpolago kar poldruga milijarda. Za sedaj so določili razdelitev 979 milijonov, in s;cer 13 podjetjem. Ta podjetja bodo povečala število zaposlenih za 1400 enot. Ugoditi je treba še 30 prošnjam in še letos bodo ponovno razdelili sredstva, ki ostajajo. Če bi hoteli ugoditi vsem zahtevam, br bile potrebne kar 3 milijarde. Ker .je treba pomagati gorskemu gospodarstvu, bo storila dežela vse, da bo dala čimveč pri-spekov. Sestanek za zaščito pred nesrečami na delu Včeraj so se deželni gradbeni koordinatorji CISL, CGIL in UK. v Trstu sestali z deželnim ravnateljem ENPI (vsedržavni zavod za zaščito pred nesrečami na delu) inž. Ferlugo. Na sestanku so sindikalisti poudarili enotno stališče sindikatov v deželi glede kampanje za preprečevanje nesreč v gradbeništvu. Jutri bo v V'dmu deželni sestanek ustanov in organizacij, ki so zainteresirane v gradbeništvu. Na njem bodo določili podrobnosti deželne kampanje za zaščito pred nesrečami. Izlet Kmečke zveze na «kravji bab n m 111111 luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin ii minili iiiiiiiiinnimiHnnniniinHniiiniiinuniin^nnnnunnn MEDNARODNI TEČAJ 0 PREVOZIH V EGS ukednUtm 1. Giuliani Ivan Bernard, čebelar, Ricmanje 45 2. Ota Drago, pekama, Bolju-nec 38 3. Žerjal Luciano, mehanična delavnica, Dolina 4. Karoserija Grgič, Padriče 5. Urama Malalan na Opčinah pri cerkvi 6. Bar Luksa na Proseku 7. Mizarska delavnica Succi in Škabar na Repentabro 8. Pekama Jazbec, Nabrežina 98 9. Prevoznik Ladislav Lozar, Sv. Križ 193 10. Krojaštvo Merkuža, Sesljan 10/E. Pokrajinsko tajništvo sindikalne organizacije FIM-CISL nam je poslalo v objavo naslednje pismo: »Pokrajinsko tajništvo FIM-CISL se pritožuje pri uredništvu Primorskega dnevnika zaradi članka, objavljenega 21. avgusta, ki je poročal o sindikalni skupščini v delniški družbi IRET v Trstu. Namen skupščine, ki so jo sklicali trije sindikati kovinarjev FIM-CISL, FIOM-CGIL in UILM. .je bil nakazati stališče in pripraviti u-radno izjavo sindikatov po dogodkih, ki jih je povzročila CISNAL (fašistični sindikat) v podjetju IRET. Ob tej priložnosti .je predstavni FIOM izjavil, da je njegova orga ndzaeija pripravljena objaviti dvojezične sindikalne letake in poročila v italijanščini in slovenščini ln Primorski dnevnik .je poudaril to dejstvo ter hkrati prikazal brezbrižnost FIM in UIL za to vprašanje. Če ni tajnik FIM takrat načel vprašanja dvojezičnih letakov, je to storil samo zato, ker je menil, da je samo olj sebi umevno, da pristane v tem smislu na to in ni menil, da je treba to razglaševati, Strokovnjak Boudeville o problemih organizacije prometa na Francoskem V soboto skupen izlet na Lošinj - Med predavatelji tudi deželni odbornik S. Varisco - Zaključek tečaja 4. septembra V nizu razprav o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti je bilo včeraj dopoldne v avli «Veneziam» na gospodarski fakulteti tržaške univerze na vrsti predavanje francoskega strokovnjaka, docenta na pravni fakulteti v Parizu J. R. BoudevUla. Predavatelj Je prikazal nekaj gledišč v zvezi z organizacijo prometa v skladu s tako imenovanimi razvojnimi načrti na Francoskem, in v skladu z regionalno politiko posameznih pokrajin in departmajev. Njegova izvajanja so bila pretežno tehnična ln juridična, obsegala pa so pregled različnih razvojnih smernic glede na časovne razsežnosti predvidenih načrtov, to Je posebej glede na kratko- in srednjeročne ter na dolgoročne razvojne načrte. Glede teritorialne porazdelitve prometne politike v Franclji je govornik povedal, da se skupek telefonskih zvez ujema z upravno porazdelitvijo ozemlja na 21 dežel, medtem ko so meje glede blagovnega prometa po cesti znatno širše. Prevoz blaga po železnici je zopet urejen na med-dežedni osnovi, kar zadeva promet po morju in notranjih vodnih poteh pa je naglasil, da sta v primeri z drugimi prometnimi infrastrukturami po tehnični plati precej zaostaja. Danes ne bo nobenega predavanja na univerzi. Vodstvo Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče je namreč pripravilo predavateljem in udeležencem tečaja skupen ogled luških naprav in terminala naftovoda TAL v žavljah. Gostje bodo zgodaj dopoldne stopili na vlačilec, ki jih bo popeljal na ogled omenjenih naprav. V petek sta na sporedu dve predavanji, nakar bo v soboto skupen izlet vzdolž istrske obale in na Lošinj. Udeleženci sd bodo z morja ogledali Izolo, Piran, Novigrad, Poreč Rovinj, Pulj ter nekatere zanimive točke v Kvarnerskem zalivu, nakar se bodo vrnili v Trst. Tako se bo zaključil drugi teden XI. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v EGS, ki ga kakor znano obiskuje okoli 90 strokovnjakov iz Italije, iz drugih pet članic šesterice ter iz nekaterih tretjih dežel lz Evrope in Afrike. Posebno zanimivo bo naslednji teden predavanje deželnega odbornika Varisca, ki bo v torek, 1 septembra razvil temo o problemih prevozov v avtonomni deželi Furlani ji-JuliJaki krajini. Tečaj se bo zaključil v petek, 4 .septembra. Glede na to, da so odložili za en teden prireditev »kravjega bala», je tudi tradicionalni članski izlet Kmečke zveze odložen za teden dni, to se pravi na soboto, 26. in nedeljo, 27. septembra. V soboto, 26. septembra bo zgodaj zjutraj odhod Iz Trsta, po prehodu meje kratek postanek v Ljubljani, nato odhod v Škofjo Loko, obisk pri Kmetijski zadrugi ln kosilo. Popoldne bomo odšli v Bohinj, kjer sl bomo ogledali staro ln moderno sirarno, na kar se bomo namestili v hotelu Zlatorog in tam večerjali. Nedelja, 27. septembra bo v glavnem posvečena ((kravjemu balu.), tej znani traddoionalni kmečki veselici, ko praznujejo planšarji povratek čred s planinskih pašnikov s povorko, pesmijo, plesom, glasbo in šalami. Prireditev bo prav pred hotelom Zlatorog, kjer borno imeli zajtrk, kosilo in pred mrakom okrepčilo namesto večerje, da bomo lahko pravočasno odpotovali in prišli okrog 23. ure domov. Izlet je samo za člane in svojce, vpisovanje sprejema tajništvo do 12. septembra. Tajništvo Kmečke zveze Slovensko prosvetno društvo PROSEK -KONTOVEL priredi proslavo 25. obletnic« osvoboditv« Gledališča TEATRO STABILE Danes, 27. t. m. ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku OTVORITEV RAZSTAVE NOB V nedeljo, 30. t. m. ob 17.30 na Proseku na prostem KONCERT s sodelovanjem pevskih zborov in proseške godbe Šolske vesti Ravnateljstvo nižje srednje Sole »Ivan Cankar« sporoča, da bo 13 septembra izpit Iz latinščine. K Izpitu se lahko predstavijo: a) dijaki, ki so uspeSno opravili zaljučni izpit letos ali v prejšnjih letih in želijo dopolniti z latinščino zaključno spričevalo; b) dijaki, ki so se predstavili k Iz-pltu iz latinščine v poletnem roku pa ga niso Izdelali. Prošnjo na nekolkovanem papirju Je treba nasloviti na ravnateljstvo in jo vložiti do 5. septembra. Popravni izpiti se bodo pričeli ponedeljek. 7. septembra 1970. Havnateltstvo državnega znanstve nega liceja »France Prešeren* v Tr. stu javlja, da se pričnejo vsi popravni Izpiti v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1969/1971 na znanstve nem liceju viijl gimnaziji in kla-sičnem liceju 7. septembra 1970 ub 0.30 s pismeno nalogo iz Slovenščine. Razpored ostalih pismenih in ustnih izpitov bo pravočasno objavljen na oglasni deski šoic. 0 V sredo, 2. sept. bo v razstavni dvoranici Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano št. 7 otvoritev razstave, posvečene stoletnici preboja Porta Pia. Med drugim bodo razstavljeni takratni dnevniki, ki so na razne načine obveščali bralce pred 109 leti o zgodovinskem dogodku. Otvoritev bo ob 19. uri. ZA SKLICANJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI zorovanje orožja*. Na tem sestanku bodo skušali a analiriratii pomanj-kUjivnsti in možne izboljšave podobnih mednarodnih srečanj. Drogi sestanek pri okrogli mizi pa bo posvečen vprašanju Bližnjega vzhoda. Sestanka se bodo ude Ležali samo arabski m izraelski u-dedeženci srečanja, kar dokazuje še enkrat, da je v znanosti mogoče premagati obstoječa politična nasprotja in da bodo morda sčasoma rešili tudi to pereče vprašanje. Izlet obrtnikov S6Z na zagrebški velesejem Obrtniška sekcija Slovenskega gospodarskega združenja prireja 19. in 20. septembra tl. strokovno -turistični izlet za obrtnike. Drevi sestanek odposlanstev strank leve sredine v občini? KONEC SEPTEMBRA V TRSTU Predsinočnjira bo bc sestali predstav, niki PSI In Slovenske skupnosti Vprašanje sklioanja seje novega občanskega sveta v Nabrežini se še ni premaknilo z mrtve točke. Morda bodo kaj sklenili drevi, saj se pričakuje sestanek odposlanstev strank leve sredine ob 20.30. Za sklioanje tega sestanka sta dali pobudo krajevna PSI in Slovenska skupnost, katerih zastopniki so sc sestali v Nabrežini predsinočnjim. Oboji so se predvsem strinjali v tem, da je treba čimprej sklicati sejo novega občinskega sveta ne glede na to, ali se do takrat do seže med strankami leve sredine sporazum, ali ne. Do razčiščenja in morebitnrh sklepov nai torej pride na seji s kresanjem raznih mnenj in stališč. Slovenska skupnost med župan Slovenec, medtem ko poudarjajo socialisti načelo, da mora biti vsaj domačin. Vsekakor ne more občna ostati brez svojih rednih upravnih orga nov. Zato je popolnoma upravičena zahteva Slovenske skupnosti in socialistov, da se občinski svet čimprej sestane, saj je edini v pokrajin’, ki tega še ni storil. Očitno zastopa takšno stališče že iz načelnih razlogov tudi KPI. Drevi seja na Repentabru Novoizvoljeni Občinski svet re-pentabrske občine se bo prvič se-tem vztraja pri zahtevi, da bodi stol jutri, 28. t. m. ob 20. uri. 300 specialistov na kongresu združenju za prometno medicino Kongres bo pod pokroviteljstvom deželnega odbora za higieno in zdravstvo V dneh 26. in 27. septembra bo I 3. »Sredstva takojšnje pomoči za na tržaški univerzi VI. vsedržavni > pomoč ranjencem pri prometnih ne- kongres italijanskega združenja pro metne medicine pod pokroviteljstvom deželnega odbomištva za higieno in zdravstvo. Otvoritvena svečanost bo v veliki dvorani univerze, znanstvena dela pa bodo potekala v dvorani CAamician. Osnovne teme te visoko znanstvene skupščine bodo tri: 1. «Zdravniška ocena o sposobnosti upravljanja motornih vozil* (poročevalec prof. Lamberto Perugia). 2. »Zavarovanje in jamstveni sklad proti škodi, ki .jo povzročijo motoma vozila — pravni, zdravnl ško - socialni in zdravniško-legalni vidik**, (poročevalec prof. posl. Salvatore Foderaro). srečah* (poročevalec prof. Giorgio Monticelli). Znanstvenim delom bo prisostvovalo okrog 300 strokovnjakov z raznih področij. Ostala poročila se bodo nanašala na pravne snovi (odv. Cesare Devetag, deželni odbornik), zavarovanje (odv. Enrico Randone, deželni ravnatelj Assicurazioni Generali) in javno mnenje (dr. Santi Corvaja, časnikar). Udeleženci kongresa si bodo ogle dali veliki kemijsko - farmacevtski kompleks Baxter v tržaškem Industrijskem pristanišču. Kongresu bo predsedoval prof, Monticelli, organizacijski odbor pa vodi prof. Giorgio Gherlinzoni iz Vidma. Narodne noše za kraško ohcet ODBOR ZA PRIPRAVO KRA ŠKE OHCETI poziva vse, ki imajo narodne noše, da se v nedeljo, 13. t. m. udeležijo kraške ohcctl. Zbirališče narodnih noš ob 9.30 pred cerkvijo na Repen-tabru. Po poroki bo — kot običajno — v restavraciji pri Furlanovih zakuska za vse na rodne noše. Razna obvestila* Pokrajinsko kmetijsko nadzorni štvo pripravlja za prvi oziroma drugi teden v septembru študijsko potovanje, ki je namenjeno samo cvetličarjem in vrtnarjem (za živi norejce je študijsko potovanje, v načrtu nekoliko pozneje). Predviden je ogled cvetličarskih ln vrtnarskih obratov v pokrajinah Mantova, Pisto!a, Lucca in Siena. Študijsko potovanje bo trajalo šest dni. Kot po navad1 bo nadzomištvo krilo stroške za prevoz in prenočitev. Za hrano poskrbijo udeleženci sami. Prijave se sprejemajo na sede žu nadzomištva do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu (40) Naknadno bo nadzomištvo. ko bo vedelo za vse podrobnosti, sporo čilo vsem udeležencem program po tovanja s točo'mi datumi in urnikom. Ravnateljstvo sloven.ike drž. srednje Sole »Fran Levstik« na Proseku i od deljenimi razredi v Sv. Križu sporoča. da se bodo pričeli vsi popravni izpiti v jesenskem roku Šolskega le. ta 1969/1970 7 septembra 1970 Ravnateljstvo državne srednje Sole »Srečko Kosovel« na Opčinah sporo-ča da se začnejo letošnji popravni Izpiti v ponedeljek, 7 septembra 1970, ob 8.30 Razpored pismenih ln ustnih izpitov bo objavi len na oglas m deski v Soli Ravnateljstvo državnega učiteljišča »A M Slomšek« v Trstu sporoča, da je začetek popravnih ln vstopnih iz. pltov v Jesenskem roku 7, septembra 1970 ob H 30 s pismeno nalogo i? Slovenščine Razpored ostalih plsrtie nih m ustnih Izpitov te objavljen n- oglasni deski šole Havnateltstvo državne srednje Sole šole »Fran Erjavec« v Trstu Rojan, sporoča da se začnejo popravni iz-piti v Jesenskem roku v ponedeljek, 7. septembra 1970 ob 8,30. Razpored pismenih in ustnih Izpitov bo objavljen na oglasni deski Sole Šolski skrbnik sporoča da Je na oglasni deski Šolskega skrbništva ob. javljen# prednostna lestvica kandlda. tpv za povprjena mesta profesorjev telovadbe (ženske In moSkl) na sred njih m višjih Šolah Šolski skrbnik sporoča, da Je ml-nistrstvo za Javno vzgojo odredilo, da se proJnje za začasno dodelitev za Šolsko leto 1970/71, ki so Jih vložili profesorji v staležu za telesno vzgo-lo r>o 31 Juliju 1970, tj. po roku, ki je bil določen z okrožnico St 238 z dne 11 julija t l. veljavne Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim uč-nim jezikom »Žiga Zois« v Trstu, Ul Guardiella 13/2 sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli dne 7 septem. bra ob 8.30 s pismeno nalogo Iz slovenščine. Razpored pismenih Izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda ONAIRc sporoča, da je na pokra. Jinskem ravnateljstvu v Ul. Valdirlvo 42 od 25 8. do 15. 9. od 9 do li. ure IzobeSen dokončni vrstni red za triletna poverjena In suplentska mesta v otroških vrtcih. SOLA GLASBENE MATICE TRST Vpisovanje gojencev bo od 1 do 12. septembra 1970 od 10. do 12. ure v prostorih Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 29779) Pouk se prične v ponedeljek, 14. septembra 1970. Ravnateljstvo Pod pokroviteljstvom mehiškega V' žavnega zavoda za lepe umetnosti t*( na skupno pobudo Teatra Stablle 1" tržaSke avtonomne letoviščarske I® turistične ustanove, bo v soboto, “* t.m. ob 21. url v gledališču Rosse«1 revija mehiških narodnih pesmi 'J1 plesov «Uradna predstava Mexlco cl' ty». Nastopili bodo znani balet A* tlan, Mariachl, orkestri in pevci. u®j stujoči ansambel bo nastopil n*10 * v nedeljo ob 17. ln ob 21. url. Rezervacija vstopnic pri glavni W ‘ gajnl v Pasaži Protti (36-373 in 38-W' GLEDALIŠČE VERDI Avtonomna ustanova občinskega ^ dališča Giuseppe Verdi je razpis’ vsedržavni natečaj za naslednja i®' sta v stalnem orkestru ustanove: Druga prva violina z obveznost vrstne violine, drugi prvi kontra® , z obveznostjo vrstnega basa,'drU® prvi fagot z obveznostjo vrstnega gota, druga prva trobenta z °bv'J| nostjo vrstne trobente, drugi P troin- trombon z obveznostjo vrstnega bona. » Prošnje za pristop k natečaju ^ treba poslati do 20. septembra ravnateljstvo ustanove v Trstu, " 3 Novembre 1. Izpiti bodo v prvi v lovicl oktobra. ^ Za vsa druga pojasnila lahko F ( sllcl zahtevajo razpis natečaja ravnateljstvu ustanove. miramarski park Predstave «Lučl ln zvoki«: ot> (iMaxlmillan of Mexlco» v »® Eden 16.30 «Le calde nottl dl POP-l Olinka Berova, Brad Harris. esplode la violenzao. Jim Fredertc George Kennedv Metro-olor ,ri. Alabarda 16 30 «Fanny Hill 0d po mestu. Z liktorskim zna-I ^ znanimi gesli «A noi/» in «ri-pretno, ter še z besedami, s ‘Srtmi so samo potrdili stopnjo j.,°>e kulture in kulture tistih, ki /j Pošiljajo okoli, (pa tudi tistih, ki ^stanejo histerični, ko slišijo sloven-besedo) so onesnažili še napisno Dri °' ,vrata in del notranje stene l' °Pja na Trgu Stare mitnice v io‘.m 'lrna svo-i sedež Italijanska Cistična stranka proletarske Zbosti (PSIUP) s protikomuni-Qlrn'nji gesli pa zidove v Ul. della “ardia in verjetno še kje. Vse to — p0 starem fašističnem "•čaju — v zavetju teme. jJrirn° vzdušje v mestu in vedno J?5Se sožitje med obema narodno-nja na našem področju očitno ni fašističnim provokatorjem in mandatarjem. Prav tako „ . aio s krivim očesom na raz-meddržavnih odnosov med Ita-in Jugoslavijo. In ker so že Jj”0 izgubili vsako moč vplivanj javno mnenje, dajejo svoji lop1®?- in jezi duška s takšnimi in ■godnimi podvigi. Po nekaterih soj!1 elementov, ki so blizu mi-m krogom in ki so nam prišle “ho včeraj, naj bi fašisti s jjlmi in podobnimi akcijami v teh čfjb nadaljevali in jih baje celo n?Pnjevali. Na te vesti, ki gotovo r,!° brez podlage, spričo bližnje .letnice ustrelitve štirih bazoviških , Pnlcoo in drugih važnih dogod-ki so na programu letošnje *eni, opozarjamo oblasti, ki odgo- 1 pojo za javni red in mir. Ni- ni dovolj, da policijski organi 2 i in z vzorno vnemo poskrbijo j Prepleskanje fašističnih gesel, ^ba je z vso odločnostjo stopiti ! Prste provokatorjem in izziva-k?’ kar potovo ne more biti tako l saj je znano iz katerih stran-in političnih vrst prihajajo. Poziv Kmečke zveze vsem vinogradnikom ... “eueijo 1.5. s ep temni'a pnreui j. ^nuga »Naš Kras* v Repentabru OHCET po starih doma-S|V običajnih. Kmečka zveza je C6bila prispevati k uspehu te hva-fn^edne pobude s tem, da izvede vinogradniki akcijo za darova-K vina za svatovščino. j “*to poziva vse vinogradnike, da tjbijejo steklenice po 1 ali 2 litra, j baj jih izročijo najkasneje 29. n,, zaupnikom Kmečke zveze v tlenjih krajih: ni Darsella: Josip Scheria- Onrsdla št. 253 iUE Fontanella: Piero Creva-n' fontanella št. 18 REBENEG: Josip Rapotec, št. SOLINA: Posip Sandn, št. 112 “OUUNEC: Josip Bolčič. št. 12 j0'jABREžEC: Mario Kosmač, št. i-ONJER: Silvester Glavina, Lovska cesta št. 255 C:. LONKOVEC: Marčelo Cok, Ul. ^visi št. 13 ^MAGDALENA: Alojz Debeliš, Ul. 'btura št. 29 jJ^šČANI: Anton Bole, Ul. Sotto-^bte št. 25 k. ^FRLUGI: Just Grmek, Ul. Com-^rciale št. 180 p.FROSEK in KONTOVEL: Drago št. 552 ARlŽ: Mario Švab, št. 344 Alfonz Guštin, št. 12 «EPEN: Emil Punč, št. 15 ^ALEž: Janko Škrk, št. 51 kEROVLJE: Ivan Antonič, št. 34 JjižOVLJE: Josip Pernarčič, št. 3 , NABREŽINA: Danilo Radovič, st- 79 SLIVNO: Josip Kralj, št. 8 {nAPROT: Alojz Škrk, št. 20 fAVHINJE: Ludvik Pipan, št. 43 •VEDja VAS: Avgust Radetič, 5t- 10 e Revčka zveza bo poskrbela za d ?ke etikete na steklenicah (s po-darovalcev). Prepričani smo, irt, Se bodo na ta način najbolje |j0 azali naši kmetje in njihove stro-ha organizacija. •♦•••♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ /JašSČt J« mala Z OBČNEGA ZBORA V S0V0DNJAH Pred našim uredništvom v Ul. Montecchi * : -F Pred vhodom v sedež PSIUf na Trgu Stare mitnice §gi^Vvžaš(u> "--- gabi ^ modernih v Izvedbi Z|iane jugoslovanske Pevke Gabi Novak SP»-emljata Nabavni orkestar In °kalni kvartet «Admlra» sTEREo ***♦««*•*♦ »»«♦»»♦♦♦♦ S " Na zidu poslopja, v katerem je sedež PSIUP Športniki so izvolili nov odbor in začrtali smernice bodočega dela Delovanje društva bodi športno in narodnoobrambno • Predlog za spremembo imena Na zidu v Ul. della Guardla V ponedeljek zvečer je imelo v sejni dvorani občinskega sveta v Sovodnjah domače športno društvo svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležilo lepo število članov in prijateljev društva. Ti zadnji so ob tej priliki tudi postali člani društva, ki se je z njimi znatno okrepilo. Občni zbor .je vodil sovodenjsk' župan Jožef češčut, ki je po pozdravu vseh prisotnih obrazložil in poudaril namen in pomen športnega delovanja ter priporočal še nadaljnji napredek tega dela v sklopu domačega športnega društva. Sledilo je poročilo, ki ga je podal dosedanji predsednik društva Davorin Pelicon, ki se je najprej zahvalil vsem prisotnim, da so se v tako lepem številu odzvali vabilu za udeležbo na občnem zboru. Sklicanje je bilo potrebno, da b’ izvolili nov odbor, da bi si izmenjali mnenja, kritike in seveda tudi pohvale v zvezi z delovanjem društva v zadnjih mesecih. Iz poročila je bilo razvidno, da se je v zadnjem letu društvo udeležilo treh nogometnih prvenstev in sicer: prediprvenstva naraščajnikov, prvenstva naraščajnikov in i-gralcev tretje kategorije v pokrajinskem prvenstvu. Mladinci so se precej dobro uvrstili, prva ekioa pa vkljub dobremu prizadevanju ni dosegla zaželenih uspehov. Sodelovali smo tud!, pravi poročilo, na Slovenskih športnih igrah, v odbojki in streljanju, dalje pri tekmovanjih za Memorial Mirka Fileja tudi v lahki atlet’ki in nogometu. Po zaključku sezone za tekmovanje v prvenstvu smo pod pokroviteljstvom občinske uprave organizirali mladinske igre, na k/erih je nekaj naših mladince/ doseglo prav dobre rezultate. Predsednikovo poročilo, ki je bilo jedrnato in objektivno, se zaključuje z omembo finančnega stanja društva in s priporočilom za njegovo bodoče delo. Pri tem se moramo zavedati, je poudaril predsednik, da že več let predstavljamo edino popolnoma slovensko nogometno društvo na Goriškem. Zato ne smemo predpostavljati dosežke nogometne ekipe ali posameznih športnikov našim narodnim nazorom in koristim; z vso požrtvovalnostjo in prizadevanjem moramo v enaki meri krepiti in razvijati eno in drugo. Le na tak način bomo dosegli smoter, Id smo si ga zastavili ob ustanovitvi društva. Predsednik je zaključil še z zahvalo dosedanjim odbornikom ih drugim sodelavcem za opravljeno delo, novim odbornikom, ki naj bi jih izvolili na tem občnem zboru, pa je priporočal, naj bi se v polni meri zavedali važnosti in plemeni; tosti idealov društva ter se z dobro voljo in vso resnostjo oprijeli skupnega dela za njegov nadaljnji razvoj in razširitev športne dejavnosti na področju sovodeniske občine. Po razrešnici, ki so jo dali staremu odboru, so sledile volitve novega, v katerega so bili izvoljeni naslednji novi ali dosedanji odborniki: Viljem Fajt, Zdravko Petejan, Jordan Cotič, Davorin Pelicon, Lucijan Fajt, Julko Caudek, Zdravko Tomšič, Vojko Cotič, Leopold Devetak — Vrh, Miro Kuzmin, Ivič Kovic. V nadzorni odbor pa so izvoljeni: Drago Tomšič, Marjan Tomšič in Davorin Tomšič. Novi odbor bo Imel svojo prvo sejo v ponedeljek zvečer ob 21. uri in ob tej priliki bodo izvolili predsednika ter porazdelili tudi ostala odborniška mesta. Po volitvah so se pogovorili še o raznih drugih društvenih zadevah. Tako je Kuzmin predlagal, naj bi se nogometna ekipa preimenovala iz dosedanje »S.S. Savo-gna* ter si nadela novo slovensko ime. Večina prisotnih se je strinjala s tem predlogom. Ker pa zadeva ni tako enostavna in se ne da takoj Izvesti, so poverili novemu odboru nalogo, da ta predlog postopoma in praktično izvede v trenutku in na način, ki bo najbolj primeren. Debato so zaključili s splošno že Ijo in priporočilom, da bi domače nogometno društvo, in športriki na splošno, letos dosegli nadaljnji napredek in nove uspehe pri športnem delovanju. Zaprte ceste zaradi kolesarske dirke bodo v torek 1. septembra udeležili znani kolesarski asi, med katerimi prvači Merckx, je goriška občina izdala odlok, s katerim urejuje promet po tistem predelu mesta in ulicah, koder bo speljana dirkalna proga. Od 18. pa do 24. ure dne 1. septembra bo na tistih delih navedenih ulic, po katerih bo šla dirka, in sicer Ul. Roma - Travnik - Mameli - Verdi - Crispi - Roma; prepovedano parkiranje vseh vrst vozil. Od 20.15 do približno 24. ure je na navedeni progi prepoveden tudi promet za vozila. Ves promet bo v tem času preusmerjen v sosednje ulice, Garibaldi - Diaz - Cadorna - Brass, odnosno s Travnika skozi Galerijo Bombi in po Ul. Giustiniani ali po Ul- Car-ducci - Seminario v Ul. Brass. Prepoved velja tudi za mestne avtobuse. Kolesarsko dirko organizira goriška Pro loco v zvezi z bližnjim odprtjem nove trgovine čevljev na vogalu Ul. XXIV maggio - Corso Italia. SINDIKALNE VESTI Tekstilci v Sovodnjah so stavkali proti skrčenju delovnega urnika Protestna stavka tudi v ribji predelovalnici v Gradežu Včerajšnja enourna protestna staivka delavcev tovarne »Cctoni-ficiio Gariziano» v Sovodnjah je popolnoma uspela v vseih izmenah. Kot smo že poročali, je vodstvo tovarne sporočilo notranji komisiji, da namerava od danes, 27. tim. dalje uvesti skrčen 24-umd delovni tednik in za razliko poslati dela/vce v dopolnilno blagajno. Tekstilni sindikati in pokrajinsko vodstvo treh sindikatov so že večkrat opozorili zvezo indusitrijoev v Gorici, naj bi posredovala pri vodstvu tega podjetja, ki ima pomanjkljive programe za proizvodnjo, kateri bi utegnili spraviti podjetje v kritično stanje. Na te opomine je zveza industrijceiv odgovorila od-kloiruiLno, češ da je položaj povsem zadovoljiv dn da ni razlogov za bojazen kakšne krize. Sedanje sporočilo vodstva tovarne je potrdilo pravilnost bojazni prizadetih delavcev in njihovih sindikalnih predstavnikov, ki so trdno odločeni braniti svoje delovno mesto. Tudi v podjetju SAFICA v Gradežu so včeraj ob 13. uri delavci prekinili delo iz protesta zaradi prekinitve pogajanj za delovno pogodbo v konservni industriji. Sindikati so odbili ponudbo vodstva V zvezi s krožno kolesarsko dirko po goriških ulicah in katere se .....................................................................................•■»■■■■••»■••■••...,,,,,, PRVI TEKMOVALCI SO ŽE DOSPELI Veliko zanimanje za mednarodne moto dirke v nedeljo v Novi Gorici Tekmovali bodo asi 16 držav - Pričakujejo velik obisk športnikov tudi iz zamejstva - V soboto poskusne vožnje in sprejem v Park hotelu niiiiiniiiiiiiiiimuiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivtiiiiiiMiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiKiHii VČERAJ PRED KAZENSKIM SODIŠČEM Ob povratku domov je na oknu zagledala akrobatskega vlomilca Sodniki so Sergia Gianporcara, nevarnega zlikovca, ki že 20 let krade po našem mestu, obsodili na poldrugo leto zapora Ponoči med 4. in 5. avgustom letos sta dve patrulji agentov javne varnosti prežali vso noč vse do zore pred gradbiščem na vogalu Ul. Paiullana z Ul. Oommerciale, kjer naj bi se skrival akrobatski vlomlec: moški je namreč, potem ko je splezal po drogih zasilnega odra, nameraval vdreti v neko stanovanje skozi okno. Po dolgih urah čakanja .je bila trmasta potrpežljivost agentov vendarle poplačana. Spretnega zlikovca so namreč prijeli, ko se .je ta, meneč da .je na varnem, splazil iz svojega zakotnega skrivališča. Vztrajnost agentov pa je treba pripisati zlasti dejstvu, da je šlo za moškega ,ki je zelo znan v krogih tržaške policije. Samo dejstvo, da je bil 36-letni Sergio Gianpor-caro iz Ul. Scussa 4 od leta 1950, ko je pričel s krajo, že dvanajstkrat obsojen zaradi tatvine in presedel v zaporu skupno nad »edem let, zgovorno priča, da so ga policisti spoznali že na sam pogled. Moški, ki ga je ustavil podčastnik Tudor (že v preteklosti ga je aretiral pri kraji v neki trgovini), ce spremenil to verzijo in dejal, da se je vtihotapil v gradbišče, da bi spal. Agente letečega oddelka kvesture je o dogodku telefonsko obvestila neka gospa, ki stanuje v poslopju, tik ob gradbišču. Ko se je nekaj po 23. uri zvečer vrnila domov, je zapazila omenjenega moškega, ki je skušal vdreti v sobo njenega stanovanja skozi odprto okno. Komaj jo je zlikovec zagledal, se je hitro potuhnil in se pričel z vso naglico oddaljevati oziroma plezati po drogih visokega zasilnega odra. A-genti so na ženskin poziv nemudoma prihiteli v Ul. Paulina, brigadirju Umeni ter apuntatu Bian-cu pa je uspelo za bežen hip osvetlili z žepno svetilko akrobatskega vlomilca. Gianporcaro je bil sicer toliko spreten, da se je hitro izognil žarkom polioijskih svetilk in se skril. Kmalu so prispele do gradbišča še druge policijske patrulje tako, da so agenti postavili okrog in okrog hiše pravo zasedo. Gianporcaro se je na včerajšnji razpravi pred kazenskim sodiščem je dejal, da sploh ni nameraval | (preds. Visalli, tož. Pascoli, zapis-'krasti in se kot običajno izgovoril, ničarka Sabadini) zagovarjal, da da je šel na... veliko potrebo .Na je splezal po drogih zasilnega zaslišanju na kvesturi je sicer mal-1 odra, da bi z razsvetljenega okna lahko bolje opazoval neko žensko, ki se je, slačila. Ko pa je ženska upihnila luč, je spet splezal na dvorišče in se zleknil vzdolž mešalca betona ter zaspal. Kaj pa potem? Nadaljnje opravičilo je bilo prav tako iz trte izvito, kot sicer vsa ostala. Obtoženec .le dejal, da je ob 4.20, ko so ga agenti aretirali, šel na veliko potrebo... Javni tožilec dr. Pascoli Je pričel svoj govor z ugotovitvijo, da za obtoženca ne smejo bili nobene olajševalne okoliščine, ki bi sicer lahko prišle v poštev pri drugih, saj se že dvajset let izkazuje in prednjači v našem mestu za enega najnevarnejših zlikovcev. Sod nemu zboru je predlagal, naj ga obsodi na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 90 tisoč lir denarne kazni. Zagovornik odv. Amodeo pa je menil, da poskus tatvine sploh ne pride v poštev oziroma da obtožba sploh ni bila dokazana ter zaključil z zahtevo po oprostitvi zaradi pomanjkanja razlogov. Ker je bil Gianporcaro že kaznovan, so mu sodniki to pot brez priznanja olajševalnih okoliščin izrekli kazen 1 leta in 0 mesecev zapora ter 90 tisoč |ir denarne kazni. Pripravljalni odbor Avto-moto društva iz Nove Gorice je sredi zaključnih priprav za letošnjo četrto mednarodno motociklistično dirko, ki bo v nedeljo popoldne na 3000 metrov dolgi krožni progi v Novi Gorici, z začetkom ob H. uri. Neuradne poskusne vožnje bodo že v soboto, 29. t.m. ob 14. uri (po jugoslovanskem času ob 13. uri) in dve uri pozneje tudi uradna preizkušnja dirkačev in njihovih vozil. Medtem je prišlo v Novo Gorico že precej od prijavljenih dirkačev, ki jih bo skupaj 91. Med prvimi, ki so prišli ter si ogledali startno progo, so bili nekateri dirkači iz Finske in švedske. Kot smo že prejšnji teden omenili, letos ne bo italijanskega prvaka Giacoma Agostinija, ki se je pred kratkim udeležil podobne dirke v Dundrodu na Irskem ter odnesel prvo mesto in nagrado. Organizatorjem je njegova odsotnost celo dobrodošla, saj bo s tem tekmovanje le pridobilo na zanimivosti, ko bo več tekmovalcev za prvo mesto v posameznih kategorijah. Takega mnenja je tudi vodja pripravljalnega odbora Ožbolt. Kot znano se je za posamezne kategorije prijavilo 91 dirkačev, ki bode sodelovali pri 170 startih, razdeljenih na šest kategorij od 50 ccm do 500 ccm in do kategorije s prikolicami, v kateri je najavljenih 12 startov; največ startov, in sicer 37, je prijavljenih v kategoriji 125 ccm. Med tekmovalci iz Italije so Angelo Bergamonti, Gilberto Parlotti, Silvio Grassetti in Roberto Gallina. Med jugoslovanskimi udeleženci so Janko Štefe, Branko Bevanda in Adrijan Bemetič. Ugledni mednarodni tekmovalci iz Avstrije, Češke, Madžarske in ZR Nemčije so tudi prijavili svojo udeležbo in nekateri izmed njih so tudi že prišli. Skupno bodo tekmovali predstavniki 'z 16 držav in med njimi celo iz Avstralije in sicer dva. V soboto zvečer ob 21. uri bo uraden sprejem za sodelujoče dirkače v Park hotelu v Novi Gorici. Kot znano predseduje pripravljalnemu odboru predsednik občinske skupščine inž. Rudi Šimac, ki bo pozdravil goste — tekmovalce ob prisotnosti pokrovitelja posl. Vižintina, direktorja tovarne Salonit v Anhovem in drugih predstavnikov. Medtem so že postavili tribune za občinstvo in uredili parkirne prostore za avtomobile. Ker predvidevajo velik dotok občinstva tudi iz Gorice, Trsta in Furlanije, bodo že na prehodu v Rožni dolini uredili informativno službo in prodajo vstopnic ter dajali točna navodila tudi glede parkirišč in drugega, kar bo potrebno za dober potek celotne prireditve. Dodamo naj še, da bo izpopolnjena tudi varnostna služba z okrepitvijo milice po gasilcih. Na sami progi pa bodo poskrbeli za varnost tudi z balami slame in s posebnimi zaščitnimi mrežami, zlasti na ovinkih. Poleg tega pa bodo gledalci z nakupom vstopnice avtomatično tudi zavarovani za primer nesreče. plesna zabava na kateri igrajo od 20. uire dalje priznani godci ansambla «Galeb» iz Nove Gorice in «Briški slavček* iz Štever jan a. Gostom bodo postregli z izbrano briško kapljico in kot prigrizek čevapčiče, pečene klobase in domač kruh. Tudi za parkirni prostor je poskrbljeno. Zadnji dan, v ponedeljek zvečer, bodo običajna trgatev in izbira najlepše mladenke. To bo zadnja društvena prireditev letošnje poletne sezone. Dv« novi mehanični delavnici v Ajdovščini Ob železniški postaji v Ajdovščini, vdolž Župančičeve ulice, gradi avtoprevoznik Jože Koruza avtomehanično delavnico z garažami. Tako delavnico je začel graditi tudi avtomehanik F tori jen Bajc, ki bo imel tudi servis za popravilo Tomosovih vozil. Ta vest bo zanimalo ne samo domačine, ki bodo pridobili kar dve potrebni mehanični delavnici, ampak tudi prehodne avtomobile iz Gorice in drugih krajev, ki bodo lahko dobili tukaj pomoč v primeru potrebe, saj se n.pr. prav blizu Ajdovščine često dogajajo prometne nesreče, pri katerih je potrebna pomoč mehanika. Praznik grozdja v Števcrjanu Kot prvi iz običajne serije praznikov grozdja na Goriškem bo letos tak tridnevni praznik v Štever-janu, ki ga priredi domače prosvetno društvo «Briškd grič* od sobote do ponedeljka 29. - 31. avgusta. Odločili so se za te tri dni že v avgustu, ker imajo v septembru v Gorici celo vrsto prireditev, ki bi utegnile motiti števerjanski praznik. Vse tri dneve bo pri gostilni DVOR v Števcrjanu na programu 24. VSEDRŽAVNI SEJEM - P0RDEN0N 30. avgusta 13. septembra 1970 Na sedežu CAI v Gorici so zasačili vlomilca Med trajanjem avgustovskih po-itnic, ko ostane marsikatero sta-vanje v mestu prazno, so policija karabinjerji povečali kontrolo ntid sumljivimi osebami in nadzorstvo nad stanovanji, katerih gospodarji so odšli na počitnice. -eteča izvidnica goriških karabinjerjev je pri enem izmed takih jih pregledov opazila na se-,u CAI v Ul. Morelli 37 luč. ki jo je bilo opaziti skozi špranje okenske navojnice. Bilo je ob 5. uri zjutraj in stvar se jim je zdela sumljiva. Odšli so v omenjene prostore in v resnici so tam zasačili nekega starejšega človeka. Kmalu so ugotovili, da gre za 69-letnega Pietra Samasso, po rodu iz Istre, ki pa ima sedaj stalno bivališče v Rimu. Mož je s silo odprl vrata v pisarno, ni pa še utegnil kaj odnesti. Sedaj premišljuje v goriških sodnih zapornih o svoji slabi tovarne za zvišanje po 30 lir na uro in znižanje delovnega tednika na 42 ur. S stavkami bodo nadaljevali, dokler ne bodo dosegli pr*-, vidnejše osnove za sporazum. Štipendije za goriške srednješolce Na osnovi razpisa šloskega skrbništva v Geriči z dne 30. aprila 1970 natečaja za dijaške štipendije za šolsko leto 1970/71 in na osnovi ocene posebne komisije, je šolsko skrbništvo s svojim odlokom od 21. t.m. objavilo preferenčne lestvice za prizadete prosilce. Na lestvici je 21 imen dijakov, ki gredo v 1. razred tehnične šole in med njimi je tudi Milena Rustja, ki je zaklji-čila tretji razred enotne slovenske srednje šole v Gorici. Dve štipendiji sta določeni za dijake umetniškega zavoda, med katerimi je tudi Elio Devetak, gojenec srednje šole pri zavodu za umetno obrt. Nadaljnjih pet štipendij je določenih za dijake IV. gimnazije in med njimi sta Ivana Koršič ter Nikolaj Pavletič s slovenske srednje šole. Pet štipendij je namenjenih za dijake 1. razreda učiteljišča in med njimi je tudi Nataša Sirk, ki prihaja pravtako s slovenske srednje šole v Gorici z oceno 35 točk (nainižja je 30). Vseh kandidatov za štinendiie i« 56 ter bo pre;el vsak po 150.000 lir. Iz tržlške bolnišnice Včeraj so v trilski bolnišnici pridržali za 15 dni na zdravljenju 21-letnega delavca v ladjedelnici Diega Tampola iz Torviscose, ki se je ponesrečil pri delu. Ko je imel o-pravek pri dviganju tovora, mu je ušel železen drog iz rok in tovor je treščil na tla. Pri tem se je Tampolo poškodoval na nosu in tilniku. Pri padcu se je ranila na levem kolenu in levem zapestju 66-letna Alojzija Fumis iz Ronk. Ul. Mor.te sei busi 71; v bolnišnici so ii nudili prvo pomoč; okrevala bo v nekaj dneh. Prvo pomoč so nudili tudi 18-letnemu Juriju Pahorju iz Staran-cana, Tržaška cesta 39. ki se je prt prometni nesreči ranil na levem kolenu in levem gležnju. Okreval bo v 7 dneh. tatinski sreči. •iiiiniiiiimtiiiiiiiiiiiiiniiHmiiiiiiNNiMiinmiiiiimiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiNiimini OPOZORILO LOVSKE ZVEZE Tudi za flobert je potreben orožni list Mladoletniki morajo imeti zanj izven doma tudi dovoljenje prefekture Pri pregledu zapisnikov o lovskih prekrških v zadnjih letih je lovska zveza za Goriško ugotovila, da število in obseg takih prekrškov stalno upada. Vzroki so različni in ne najzadnji večja lovska disciplina in zavest goriških lovcev. Vendar pa je že vedno precejšnje število prekrškov z orožjem na stisnjen zrak, med katerim je najbolj roznan flobert, ki ga često starši poklanjajo mladini za god ali ob drugih prilikah. Pri tem moramo ugotoviti, da se lastniki takega orožja vse premalo zavedajo i ejstva, da to n’ kakšna igrača, ampak da gre za prave orožje, ki utegne biti tudi nevarno, neglede na aejstvo, da je treoa tudi zanj imeti orožni list. Flobert je namreč treba irijaviti policiji m se ga ne i. < re rabili neomejeno in povsod. Če ga hočemo nasiti in uporabljati izven doma, je potrcoen orožo' list in dovoljenje prefekture v primeri), da Gaberci na Koroškem. Letos se odpravljajo člani in prijatelji prosvetnega društva »Skala« iz Gabrlj na avtobusni bdet po Sloveniji z zanimivim programom, ki smo ga že objavili. Lani pa so si ogledali tudi del slovenskega Korotana. Na naši sliki vidimo skupino mladih iz Gabrij pod gradom Ojstrovica skupaj s svojim vodičem Francem Pogačnikom, ki jim je povedal marsikaj zanimivega o krajih, ki so si jih ogledali, iglet je ostal udeležencem v najlepšem spominu je lastnik še mladoleten. Že večkrat smo imeli priliko prisostvovali sodnim razpravam proti mladim lovcem, ki so streljali na ptiče v bližini svojega doma in so bili tudi kaznovani. Denarne globe, neglede na zaporno kazen v posebnih primerih, gredo od 6000 pa do 120.000 lir. Zato priporoča lovska zveza vsem lastnikom flobertov, ki nimajo orožnega Vsta, na.) ga ne nosijo okrog, ker ne bo držal noben izgovor »nisem vedel* in podobno, ko jih bo zasačil lovski čuvaj ali kak policijski organ. VERDI 17.00—22.00: «La prime volta«, L. NonJdtj in O. Sodutoft. Švedski IBim v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.00: «Un assassino per un testtoone«, A. Cord ta B. & kland; ameriški film v barvah. Mladim pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.15: «Black Jack«, G. Hilton in J. Jrdand. Mladim pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.30: «Due maffiosl nel Far West», F. Franchi in C. In-grassia; italijanski film v barvah. CENTRALE 17.30: «1 due sedutto-ri», M. Brando in D. Niven; * meniški film v barvah. Tržič AZZURRO 18.00: «Le orge nere del dott. Orlaff«, H. Vemon In D. Godet; v barvah. EXCELSIOR 17.30: «L’Aroangelo», V. Gassman in P. Tiffln. Barvni film. PRINCIPE 18.00: «L’lnvas4one degli astromostri«, N. Adams in A. Ta-karada. Barvni film. V«m Coma SOČA »Požig Rima«, italijanski barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA «Pot slave«, italijanski barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Potujoča tarča«, italijanski barvni film — ob 20. uri PRVACINA Prosto. RENČE »Veseli rekrut«, zap. nemški film — ob 20.30. SEMPAS Prosto. KANAL «Vlnetow v dolini smrti«, zap. nemški barvni film — ob 20 POTUJOČI KINO - VOJSCICA: »Bitka na Neretvi«, jugoslovanski barvni fibn — ob 20.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan lo ponoči dežurna lekarna CRJSTOFO-LETTI - Travnik, tel. 2M2. V TR2ICU V Tržiču Je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna RISMONDO, Ul. To« 25 - tel. 727-01. PRIMORSKI DNEVNIK LETOŠNJE DUBROVNIŠKE POLETNE IGRE SO SE KONČALE V 45 dneh je bilo 113 glasbenih dramskih in baletnih predstav V celoti je v programih sodelovalo okoli 2000 umetnikov - Računi pravijo, da si je vse prireditve ogledalo nad 100 tisoč ljudi DUBROVNIK, 26. - Dubrovniške Doletne igre. ki so se letos zvrstile že enaindvajsetkrat, so zaključene. Zadnji dan sta nastopila še londonski Theatre Machine ter na drugem mestu še simfonični orkester madžarske radiotelevizije. Ko se je občinstvo razšlo, so z Or-landovega stebra spustili festivalsko zastavo. Bilo je točno opolnoči, ko se je noč premaknila na 26. avgust. Dolgih 45 dni je festivalska zastava vihrala na visokem stebru iti s tem označevala, da se v starem Dubrovniku vršijo dnevno gledališke, koncertne in baletne prireditve, ki spadajo v okvir tradicionalnega festivala, ki nosi naslov cDubrovniške poletne igre* in ki spada med najboljše tovrstne prireditve na svetu, morda celo «med tri najbolj kakovostne prireditve na svetu*, kot se je velikodušno izrazil neki ameriški strokovnjak, ki je rekel, da žal dubrovniških poletnih iger ne poznajo dovolj po svetu, kajti sicer bi Dubrovnik ne mogel sprejeti vseh ljubiteljev u-iretnosti, ki bi sicer prišli sem. Vsekakor pa so prireditve, ki jih je bilo v 45 dneh kar 113, imele kar precej občinstva, domačega in tujega, še največ tujega, kajti Dubrovnik je letos prav tako doživel turistični eboom*. kolikor ga more sprejeti s svojo gostinsko zmogljivostjo. Letošnja prireditev dubrovniških poietnih iger predstavlja na neki način tudi priznanje, ki so ga dobili vodilni ljudje te festivalske prireditve, ki so s svojo vztrajnostjo, s svojimi dosedanjimi napori in uspehi zagotovili prireditvi raven, ki jo priznavajo mnogi domači in Pariz navdušen nad Bulajicevo «Bitko na Neretvi* Te dni predvajajo Bulajičev film (Bitka na Neretvi* v pariških kinematografih. Kritika je povaljna, v nekaterih primerih celo navdušena. Navedb bomo nekaj citatov iz francoskih časopisov: H. Chapier je v listu *Combat» med drugim zapisal: «Noben lik, noben občutek, nobena stran v tem filmu ne strli nad drugim. Nasprotno, za tiste redke ljudi, ki kažejo zanimanje za lepoto kadrov, so ti iz 'Bitke na Neretvi’ med najbolj drznimi in spominjajo na trenutke nekdanjih sovjetskih filmov. Fotografija, lepota barve, lepota pokrajine vse to je iz filma 'Bitka na Neretvi’ napravilo pesem. In to tudi v tistih trenutkih, ko nas vse bina filma bolj malo privlači.* M. Delain pa je v listu tParis jour» med drugim zapisal: (Redko-kateri vojni film se ne utopi v elokventnosii utrujenih in utrujajočih junakov, ki nočejo umreti, dokler ne izrečejo svoje zadnje be sede, seveda po možnosti zgodovinske. Film 'Bitka i.a Neretvi’ pa je v tem izjema. To je velik film, poki obzirnosti, občutljivosti in nežnosti. Režiser Veljko Bulajič ni ast varil drobcene zgodbe v okvirih velike zgodovine. On se je skromno zadovoljil — in to talentirano - da napiše legendo o neki freski... Končno, lepota 'Bitke na Neretvi’ je v tem: daleč je od tega, da bi bila podobna rekonstrukciji česa. Ta celovečerni film je podoben reportaži, ki se je otresla lažne improvizacije. Gre za podvig, ki ga je treba zabeležiti: liki Or-sona VVellesa, Yula Brynnerja in Kurta Juergcnsa se v teh vicah siiajajo, podobno kot liki Breughe-lovih platen.* Kritik P. Mazar je v listu «L« Figaro* zapisal: «Vse vrste takšnih filmov so zbrane v enem edinem delu in Veljko Bulajič je briljantno zaslužil vse znake režiserja vo.nih filmov. Zares, enakovreden je največjim ustvarjalcem bitk na zaslonu. Velikanska sredstva v ljudeh in v materialu, ki so mu bila dana na razpolago, mu je uspelo razvrstiti jih na velikem prostoru in jih nato pognati v kaos, da so mu dala vojno, tragično resničnost v vsej njeni odvratnosti v zares edinstvenem epskem tonu...* A. Cerborti je v glasilu Komunistične partije Francije tHumanitč* mnenja, da se (Bitka na Neretvi*, ki je prav gotovo največji jugoslovanski film, odlikuje cs humano resnico, posebno glede množice ljudi in borcev, moških in žensk partizanske vojske, starcev in otrok*. Potem ko poudarja, da je Veljko Bulajič ustvaril film epo zgodovinskih merah*, kritik toži, da so v francoski verziji fikna žal izpustili nekaj kadrov, ki so v jugoslovanski verziji filma. Za konec bomo navedli še mnenje, ki ga je S. Leguebe zapisal v (Le Parisien Ubere*. Ta je med drugim zapisal: (To, kar te takoj pritegne v tem filmu, sta tehnična popolnost in plastična lepota slik... Napetost ne popusti nikoli. Nasprotno, med predvajanjem filma pozornost neprestano raste. Film 'Bitka na Neretvi’ bučno vstopa v družino filmov, kakršni so 'Najdaljši dan’, 'Bitka za Ardene' in 'Goli in mrtvi’.* Ker so mnogi ocenili te filme kot največje filme o vojni, menimo, da je Bulajič s tem dobil res visoko priznanje. tuji kritiki. Najbolj izrazit zmanji znak tega priznanja je tudi odlikovanje, s katerim je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval ustanovo. Predsednik Tito je dubrovniške poletne igre odlikoval s Redom zasluge za narod z zlato zvezdo. To visoko priznanje prav gotovo priča, da se je prireditev v preteklih dveh desetletjih razvijala tako, kot je bilo želeti in že prej omenjeno priznanje ameriškega glasbenika potrjuje, da so bili smotri pobudnikov te prireditve doseženi in to tako kar zadeva uprizoritve dramskega značaja, kot tudi kar zadeva glasbene prireditve, da ne govorimo o baletnih in folklornih prireditvah, ki so, kot kaže, postale že neka specialnost Dubrovnika. Sicer pa pričajo o tem tudi izjave drugih umetnikov in laskave ocene v tujem tisku. Na letošnjih prireditvah, ki jih je bilo 113, je nastopilo okoli 2000 umetnikov iz številnih ansamblov. Poleg domačih umetnikov so letos nastopili v Dubrovniku tudi umetniki in ansambli iz 17 evropskih dežel ter še posamezniki in ansambli iz ZDA. V celoti je bilo 43 dramskih prireditev, 37 glasbenih, 19 folklornih in 14 glasbeno-odrskih. Zanimivo je, da je bil dramski del celotnega repertoarja razširjen s petimi prireditvami, ki jih je pripravilo študentovsko gledališče iz Teksasa, medtem ko je bila odpovedana le ena sama programirana prireditev, in sicer nastop violončelista Navarreja. Francoski glasbenik je moral odpovedati svoje gostovanje zaradi bolezni. Že v samem začetku letošnjih poletnih iger je bilo kazno, da se je zanimanje za to kulturno prireditev še povečalo. Znano je, da uživa festival veliko zanimanje tudi pri tujih ljubiteljih umetnosti, toda naval ob samem zače-ku prireditev je prekosil vsa pričakovanja. Izreden interes občinstva se je kazal skozi vse leto, do končnih prireditev. To se je, logično, pokazalo tudi ob koncu festivala, ko so prireditelji zbrali podatke o prodanih vstopnicah in ko so ugotovili, da je bilo kar 100 predstav od 113 povsem razprodanih. Seveda ne smemo računati, da je bilo publike kdove koliko, kajti marsikatera koncertna prireditev v Dubrovniku je bolj ali manj komornega značaja in bolj redke so prireditve množičnega značaja. Vendar je vse prireditve obiskalo kar 102.000 oseb, kar vsekakor ni malo in kar je za gotovo več kot kdaj koli doslej. Toliko je namreč bilo prodanih vstopnic. Med navedenim številom občinstva pa niso . všteti tisti, ki so kakor koli prisostvovali prireditvam brezplačno. Letos je bilo tudi veliko časnikarjev. Več kot kdaj koli doslej. Točno 100 umetnostnih kritikov je zastopalo 65 domačih in tujih časopisov in listov. O programu dubrovniških poletnih iger so mišljenja različna, pogosto celo nasprotna. V jugoslovanskem tisku se javljajo tudi kritike. To je popolnoma razumljivo. Kljub temu pa velja splošno mnenje, da je celotni program dobro sestavljen in odlično izveden, razen nekaterih gostovanj iz tujine, posebno ko je govor o gostovanjih nekaterih dramskih skupin. Že standardni Držičevi deli (Dundo Maroje* in (Skup* sta pritegnili največ občinstva. Morda je bilo na teh prireditvah še več občinstva kot druga leta. Toda najboljše letošnje odrsko delo je bilo (Dubro-vačka trilogija* Ive Vojnoviča. Kritiki menijo, da je to bila dejansko letošnja vrhunska odrska uprizoritev. Za Shakespearja pravijo, da je postal v Dubrovniku domačin, kajti ni bilo še dubrovniškega festivala, da bi ne uprizorili kakega njegovega dela. S Shakespearjem je v Dubrovniku nekako tako, kot z Marinom Držičem. Precej kritik pa je bilo glede tega, da sta bili letos na programu le dve operni deli in še ti dve deli sta bili premalokrat uprizorjeni, medtem ko so kritike in ocene na račun domačih in tujih baletnih in folklornih ansamblov zelo dobre, kakor so kritiki tudi v splošnem pohvalno ocenili glasbeni del celotnega piograma, ki da je bil resnično na visoki ravni. Ko se dela obračun letošnjih prireditev v okviru dubrovniških poletnih iger, je treba reči, da je obračun pozitiven in marsikateri gost tega čudovitega mesta ob Jadranu že sedaj zagotavlja, da prihodnje leto ne bo zamudil festivala, ki se bo, kot je že v tradiciji, začel 10. julija, ko bodo fanfare s terase palače Sponza naznanile začetek 22. dubrovniških poletnih jger. Tudi v Gvineji delujejo eDote osvobodilne vojske. Na sliki skupina partizanov osvobodilnega gibanja ki ga vodi Amilkar Cabral v Človek si ne uničuje bodočnosti le s smogom... Ropot sodobnega sveta ena velikih nevarnosti Mlade mačke so poginile pri ropotu avtomobilske hupe na razdalji 5 metrov - Zmanjšanje ropota motornih vozil Vsak dan bolj se okolje, v katerem živimo, napolnjuje z ropotom. Zjutraj stopiš na ulico, pa te že neprijetno preseneti ropot izpušne cevi kakega avtomobila, ki privozi mimo. Čez nekaj časa pozabimo na to, toda zdravniki pravijo, da čuti posledice tega ropota naše telo. Zvočni vali nas obča jajo: nekatere slišimo, druge — ultra zvočno valovanje — pa ne. Te valovanje napolnjuje atmosfero in se razširja neprenehoma okoli nas. Tudi ko mislimo, da je popolna tišina, je v atmosferi vedno prisotno ultra zvočno valovanje, ki ga zračne plasti le težko vsrkajo in se zato lahko širi tisoče in tj-soče kilometrov daleč. Ultra zvočne je tisto valovanje, ki ima frekvenco pod 19 ciklov na sekundo. Do nedavnega je to valovanje zanimalo le meteorologe, ki so s proučevanjem atmosferskih razmer in sprememb tega valovanja ugotavljali, kako se bo spreminjalo vreme. Nova raziskovanja pa so pokazala, kako morejo biti ultra zvoki nevarna tudi za človeka. Za navaden ropot vemo, da se pred njim lahko vsaj delno zavarujemo, ultra zvoki pa so še bolj nevarni zaradi tega, ker se jim ne moremo izogniti. Kljub temu, da jih pravzaprav ne slišimo, povzročajo v nas motnje, ki so velikokrat povod za nenormalno vedenje. Kdaj nastanejo v naravi taki ultra zvoki? Navadno med grmenjem, nevihtami, sončnimi izbruhi, potresi in zaradi vetrov, ki pihajo visoko nad morjem. V Koloradu so pred kratkim v opazovališču za ultra zvoke Essa zabeležili ultra zvoke, ki so nastali pri obračanju vetrov 30 km stran od groenlandskih obal, kar pomeni na 5000 km razdalje. Zabeležili pa so še ultra zvoke, ki jih je povzročila eksplozija 50 ton dinamita v Alabami (oddaljenost 2 tisoč km), v Kolumbiji pa so slišali celo rahel ultra zvočni šum ladjic Apollo 12 in 13, ko sta leteli 150 kilometrov nad Zemljo. Znanstveniki upajo, da bodo mogli z beleženjem ultra zvokov pravočasno odkriti bližanje ciklona. Istočasno pa so preizkusili delovanje ultra zvokov sami na sebi: občutili so še mnogo časa po končanem oddajanju ultra zvokov nekakšno neugodje, zdelo se jim je, da se notranji organi njihovih teles še naprej tresejo zaradi učinkovanja ultra zvokov. Velika večina ljudi pride v stik z zelo majhnimi količinami ultra zvokov, toda tudi ti lahko povzročajo motnje. Dva znanstvenika iz Illinoysa sta ugotovila vzročno zvezo med ultra zvoki, ki jih je povzročila nevihta, in povečanjem števila prometnih nesreč. Poleg tega sta ugotovila tudi, da so odsotnosti po šolah v neposredni zvezi s povečanjem ultra zvokov v atmosferi. Očitno je, da povzročajo ti ultra zvoki predvsem nekakšno depresijo v človeku. Kolikokrat ljudje pravijo, da so prihod dežja občutili v kosteh, verjetnejša pa postaja tudi teza, da ob pihanju alpskega vetra «phona» naraste število samomorov. Ko smo pregledali delovanje ultra zvokov na človeški organizem, kaj naj rečemo za ropot, ki ga poslušamo vsak dan doma, na ulici, povsod? Zadnje čase je postal aktualen problem, za katerega je človeštvo vedelo že več let: onesnaževanje ž W/| tm »SSB ifmfm! '/////-/A 7//// /Z 0***s**a izssm TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Slov. narodne: 11.50 Harmonika in orkester, 12.10 An-tondni: Otroške sanje in njih pomen; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simi. glasba; 18.50 Južnoameriški ritmi; 19.10 Godoli: Življenje na drugih svetovih; 20.00 Šport; 20.30 MacEwen: (V deželi Neshlah* (rad. igra); 21.25 Komorna glasba; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.00 Drugo dejanje Mozartovega (Don Juana*. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 10.00 Juke box; 10.30 Plošče za poletje; 11.00 Pesmi; 11.30 Vrstijo se popevke; 12.00, 12.45 in 16.30 Glasba po že ljah; 14.05 Nove plašče; 14.30 Glasbeni album; 15.15 Uspeli motivi; 16.00 Prenos RL; 17.05 Turistične beležke; 17.30 Popevke; 18.10 Pe vec dneva; 18.30 Popularne pesmi; 18.45 Vaše melodije; 19.00 Mali umotvori; 20.30 Preti«s RL; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošče za poletje; ČETRTEK, 27. AVGUSTA 1970 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Program z Gigliolo Cinquetti; 16.00 Beethovnova glasba; 16.30 Glasbeni program za mladino; 18.15 Nove pesmi; 20.20 Iz glasbenih komedij; 21.00 Lahka glasba; 22.00 Schubertove skladbe; 23.00 Univerziada. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.10 Sopranistka M. Benet-ti: 9.35 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje G. Pettenati; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 Zakaj in kako?; 15.40 Orkester lahke glasbe; 16.00 in 16.35 Plošče za poletje; 18.35 Univerziada; 19.05 Počitnice v čolnu; 20.10 Pisana glasba; 21.12 Plošče; 21.23 Pianist Bernstein; 22.10 Ital. folklora. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Šostakovič; 11.55 Klavirske skladbe; 12.20 Pianist A. Cortot; 13.55 Sopranistki L. Tetrazzini in G. Sciutti; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Beneški madrigalisti; 16.05 Tri serenade; 19.15 Koncert; 20.00 Dargomilski: (Kamniti gost*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 8.45 Glasba in podoba; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 11.00 Smetana in Dvorak; 12.00 Glasba izven programa; 12.20 Beethovnov Rondč; 12.30 Hindemithov Oktet; 15.30 Lahka glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Po- ročila; 7.50 Na današnji dan; 8.15 Inform. oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje: Gusarski zaklad; 10.25 Holandski pihalni orkestri; 10.45 Popevke; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Adamič: Otroška suita; 13.3(1 Kmetijski nasveti; 13.40 Lahka glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 »Pesem iz mladih gri»; 15.25 Orkester Bamberških simfonikov; 16.40 Sodobni slov. skladatelji; S. Vremšak; 17.00 Vsak dan za vas; 16.05 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.15 (Rad imam glasbo*; 19.45 Pevka Elda Viler; 20.15 Ansambel W. Fantla; 21.00 Večer domačih pesmi; 22.00 Slov. pesnica Saša Vegri; 23.15 Skladatelj Ernest Bloch; 00.05 Katul: Pesmi; 00.15 Louis Armstrong Hot Five; 00.40 Orkester Paramour. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Spored za mladino; 18.45 Zračna pošta; 19.15 Odprto morje; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 M. Serao: (L’assi-stdto*; 22.00 Fantastična zgodba Don Kihota; 23.10 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Nova enciklopedija morja; 22.05 Univerziada. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.37 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Zapojte z nami: Emil Adamič; 19.45 Risanka; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 Kalejdoskop; 21.35 S festivala v Montreuxu; 22.25 Večer z Louisom Adamičem; 22.45 Primeri dr. Dinlaya — film. morij in atmosfere. Strokovnjaki pravijo, da je prav tako resen problem naraščanja ropota po svetu Kalifornijski strokovnjak Vem O. Knudson je dejal, da bo ropot postal v dobi tridesetih let za človeštvo smrtno nevaren, če bo naraščal z ritmom, s katerim je naraščal od leta 1940 do danes. Za proučevanje šumov namreč obstaja posebna lestvica. Razdeljena je na področje tišine, varnostno področje, nevarno področje, področje gluhosti in večje stopnje nevarnosti. Prva stopnja — stopnja tišine ima tri oddelke: pri 0 decibelih (enota za merjenje zvoka) je meja absolutne tišine: 10 decibelov meri že šelestenje listov; 20 decibelov oddaljeni zvoki v stanovanju; s tridesetimi decibeli, ki jih povzroča šepetanje, že prehajamo na področje varnosti, ki zajema šume od 30 do 70 decibelov, katere povzročajo: urad brez pisalnih strojev, radio, mirna trgovina, normalno pogovarjanje, motor avtomobila, če ga poslušamo v notranjosti vozila pri 70 km na uro. Nevarno pooioCjC zajema šume od 80 do 100 decibelov, kar pomeni ropot tramvajev na križiščih, podzemsko železnico ali avtomobilsko hupo, ki zatrobi na petih metrih razdalje. Področje gluhosti je od 110 do 130 decibelov, bolečine pa začutimo že pri 130 decibelih. Take šume lahko pov*roča pnevmatični sveder, topovski strel, letalo, ki vzleti; 140 decibelov meri ropot motorja letala v poskusni dvorani, 160 veter v poskusnih komorah, 175 pa vesoljska raketa. Švedski kirurg Samuel Rosen je ugotovil, da zvoki povzročajo, ko presežejo normalno intenzivnost, pospešitev srčnih utripov, krčenje žil, razširjenje šarenic ter Krčenje želodca in črevesja. Vsega tega se človek sploh ne zaveda, ker je navajen na ropot. Na Finskem je dr. Rosen dolgo proučeval vzročno zvezo med ropotom in srčnimi boleznimi; ugotovil je, da je mnogokrat ropot vzrok srčnih bolezni. Letno poročilo American Asso-ciation far the Advancement of Science pa nudi precej zanimivih ugotovitev: mlade mačke so umrle, ko so jih izpostavili zvokom 100 decibelov, nastale so negativne motnje pri nosečnicah, ki so bile izpostavljene močnim zvokom, opazili so, da človeški poskusni osebki ne morejo zaspati, če jih večkrat podvržejo zvočnemu (boomu* letala, ki prebija zvočno steno. S prihodom letal Concorde in boeing 2707 v civilno letalstvo bodo nosečnice podvrženo precejšnji nevarnosti, če jih bo zadel (boorn*, ki nastane pri prebijanju zvočne stene. Če bomo torej neodgovorno pospeševali ropot, bo vsak dan več nevarnosti za naš organizem. Položaj ni brezupen, čeprav je resen: nekatere tovarne že proizvajajo take avtomobile, ki so veliko bolj tihi od dosedanjih, v naslednjih letih bodo n.pr. v Angliji postopoma zmanjševali s spremembami motorjev ropot, Id ga povzročajo avtomobili. Poleg tega že proučujejo možnost, kako bi akustično izolirali stavbe in celo nekatere ulice, zmanjšali v nekaterih urah promet v mestih itd. V Italiji se za sedaj omejujejo le na vljudne prošnje prebivalstvu, naj ne povzroča nepotrebnih šumov. Kljub temu, da je v prometnem pravilniku napisano, da bo dobil globo od 5.000 do 20 tisoč Mr tisti, ki bo povzročal ne prijetne ropote, pa si nekateri avtomobilisti še vedno modificirajo avtomobilsko izpušno cev, da povzroča najnavadnejše vozilo fiat 500 več ropota kot dirkalni avto. IVO JUVANČIČ: Primorski Narodni svet -Goriška sredina in OF-NOB 9. XVI. 4. I. Regent, Poglavja iz boja za socializem I-III (-Glej zlasti o-pombe pisane ob izdaji) — Ljubljana 1958, 1960 in 1961. Spomini (1884—1967) — Ljubljana 1967. 5. I. Juvančič, Pred štiridesetimi leti — Članki v Primorskem dnevniku — Trst 14. 12. 1966. dalje, kjer citiram italijanske fašistične dokumente. 6. M. Dvorak, Poskus orisa križarskega gibanja — Nova pot 1969 št. 4—12. Prispevek je malo razvlečen, toda kritično objektiven. Kratek, a jedrnat, zato za poprečnega bralca manj jasen je L. Legiša v Zgodovini slov. slovstva, VI zv. Ljubljana 1969 S. M. 7. V. Dedijer, Izgubljeni boj J. Stalina, Ljubljana 1969 s 113. — Na zdravo pamet gradi Louis Bromfield, Vesela dolina, Maribor 1965 (n. pr. strani 254, 267, itn). Zd! se mi, z avtorjem vred, da je ta last zlasti ljudi, ki so povezani z zemljo, ne samo poljedelcev. 8. Gestrin-Melik, Slovenska zgodovi. na 1792—1918, Ljubljana 1966, ki je dostopna vsem. Najbrž manj A. Gabršček. Goriški Slovenci 1—2 zv., pisana po člankih (Soče* z v’dika liberalca. R. Jurčec, Skozi luči in sence, I. del — Buenos Aires 1964. --Spomini emigranta, urednika (Slovenca*, zajame le dobo 1918 do 1928 t.j. otroštva in mladosti. Pisec pa si ne more kaj, da bi se ne spustil globlje v čas po letu 1928 in je... fantastično subjektiven prav na račun dr. Besednjaka ,ki je hil kot novinar-politik v Ljubljani povezan zlasti z Gosarjem, Terseglavom, to se pravi z začetniki krščanskega socializma. Jurčec o krščanskih socialistih ne ve nič. Besednjaka obdeluje, ko govori o (križarstvu*. Na kratko opravi z njim kot s (svetovljanom*. (Primorcem*. Jurčec je precej (antiprimorski*. Besednjak je še ,kar mimogrede, (zaupnik kralja Aleksandra* itn. Ko pa dr. Korošec gleda iz strani Jur-čeceve knjige kot «politik- diplomat* je obložen z vsemi pridevniki v superlativu. J. Javoršek, Kako .je mogoče, Maribor 1969... Križarju E. Kocbeku je gorak. Vendar, če rru zameri, da je v času NOB svojemu somišljeniku stiskal roko, gre le malo predaleč. Menim, da je marsikatero partizansko «tovarištvo* tudi imelo oblike pristne (občestvenosti*. ki pa se je vendarle zavedalo, da doba NOB zahteva strogo disci-' plino organizacijske povezanosti vsaj po liniji OF, če že ne Komunistične part/je. Te E. Kocbek, kot visoki funkcionar OF, menda le ni negiral? Negiral, čeprav je po (Dolomitski izjavi* (glej Kocbekove spomine: (Tovarišija*, (Listina*) še skušal držati neke stike s svojimi somišljeniki, ko je IO OF prevzel vodstvo, organizacijo in formacijo vseh aktivistov NOB. 11. L. Legi ša, Zgodovina slovenskega slovstva zv. VI. Ljubljana 1969 — Spor je tu dobro podan. Fr. Škerl, Prispevki k zgodovini razvoja nasprotnikov OF v letu 1941 (predavanje, objavljeno v Prispevkih. IZDG Ljubljana 1968). 13. Dr. M. Mikuž, Boji za pravico samoodločbe na Primorskem (1943—1945) v Zgodovinskem časopisu (XXin zv. 1—2) 1969 s 101. 14. VI. Dedijer, Dnevrvk, III. del, Beograd 1950 (doba nov. 1943 — nov. 1944) st. 84—85. 15. Dr. A. Gosar, Razprave, Ljubljana 1932. Gre za zbirko člankov od leta 1922 dalje. V teh člankih je Gosar veliko bolj revolucionaren do kapitalizma itn. Kot v svojem nadaljnjem razvoju (zlasti obsežno delo (Za nov socialni red* L II. zvezek, Ljubljana). Zdi se mi, da ga prav zato Ahčin v svojem članku (Katoliška akcija 1941 št. 1) sploh ne imenuje, ne šteje več med krščanske socialiste. 16. 1. Juvančič, Komunistična partija Italije in nje odnos do slov. narodnega vprašanja — Nepri-občena študija za Kidričev sklad; Tipkopis str. 172 in dalje. 17. I. Juvančič, II. Tržaški proces, Jadranski zbornik IV 1959— 1960 nato Primorski dnevnik 19. maja 1965. 18. Dr. L. Čermelj, Ob tržaškem procesu 1941 (Spomini in beležke), Ljubljana 1962. 19. Mihajlo Marič, Kralj Peter in begunska vlada, Ljubljana — Borec 1969. 20. Bohinjski teden, Ljubljana 1939 — (Zbor predavanj itn.) 21. Spomini na partizanska leta (I), Ljubljana 1946 — Stane Potočar, S primorskimi partizani (str. 146) ne pove tega, kar je povedal v nekem dopisu (arhiv NOB — IZDG Ljubljana). (Nekaj o zgodovini 1940-1943) Opombe k pisanim virom (v posesti pisca) 1. Beležke k raznim važnejšim dogodkom (Knjdžrvca 15 X10 cm str. 23—52 za 1940-1943). Gre za kratke beležke k najvažnejšim dogodkom, srečanjem, sestankom. Pisane v telegrafskem- konspirativ-nem stilu. Le moj spomin dopolni in prebere, za kaj gre. 2. Ohranjeni letaki, poročila (Goriške sredine*. Samo nekaj drobcev mi je ostalo... Čas ni bil naklonjen, da bi mogli pisati in hraniti. a) II. Izjava sredine od 25. 8. 1941. (Letak-osminka. tipkan, 24 vrst.) Točka 1. zahteva srednji oo-kret, neko narodno fronto po vzoru gibanja manjmške deklaracije 1917—18 (česar ne pove). Točka 2. Da se v bistvu sprejme priložen program; ustvari vodstvo pokreta iz (oseb ki ne bodo... ovirale* (zaradi strankarskega zadržanja). b) Program, omenjen v II. Izjavi je bil program Narodnega sveta. Doživel je nekaj preformuladj, da-si nebistvenih. V posesti imam izvod 10 točk. 1. Omenja Jugoslavijo-monarhijo. O tem govori članek. 2. (pozdravljamo vse borce za svobodo odrede jugoslovanske vojske in partizane... zaveznike...* 3. Ta točka (odklanja belo in vse raznobarvne garde...* 4. (Gre za biti ali nebiti* naroda, zato 5. (nastopa proti osebam interesom... in strankarskim sporom.* 6. «Za osvoboditev Primorske ee borimo*... «brez ideološke razlike*. 7. Za osvoboditev (zemlje, ki je stoletja naša, ob umetni italijanski večni po mestih*. 8. Zahteva izselitev italijanskih priseljencev po 1. svetovni vojmi in možnost vrnitve emigrantov. 9. Pozdravlja sklep zaveznikov o kaznovanju vojnih zločincev. 10. Vabi na sodelovanje z Narodrvm svetom, ki je odprto vsem... c) Letak: Bratom na Primorskem in v Istri od 9. 10. 1941. obsega dve tipkani strani. Jasnosti glede OF jn osnovnih točk še nismo imeli. O tem piše: (V državnoprav-nem in verskem... je program nejasen... Da OF dela na osvobodtvi vseh Slovencev izpod fašizma... za konfederacijo balkanskih držav* (sic!) — Sledi kritika slovenskih komunistov z vidika Primorske, da so komunist' bili internacionalni in nato šele Slovenci, ko so (običajno italijanski komunisti nacionalisti*. Glede desne (bele fronte* je govor v članku. Omenja se tu (suverena slovenska država, kneževina* in zavrača kot (nerealna tvorba*. Pred nevarnostjo (razcepa slov. naroda v beli in rdeči blok*, (pred medsebojnim obračunavanjem...* postavlja nato zahtevo (srednjega pokreta*. Konča nato s (sporazumom z Bolgari*, ker je prišel glas, da OF dela na (balkanski federaciji*. Sporazum, ker smo le sodili, da je govor o federaciji zaradi srbsko-lx)lgarskih napetosti iluzije, kar je pokazalo leto 1941. kljub (večnemu prijateljstvu*, sklenjenemu že 1933. leta. 3. Pismo zastopnika istrskih Hrvatov (B. Milanoviča), po II. svetovni vojni, vodja škofijske gimnazije v Pazinu (Pred kratkim je priob- čil svoje spomine), od 16- 2. ' . obsega še zanimive podatke jz ‘ greba. Razumljivo je, da Paveličevo NDH. Na koncu ttM va — za to so imeli Istrani močnejši interes — da se p6613, seznam 1. onih (ki so činili lja», 2. onih, ki so (izrazito ° , ciativno) protivni»...»; seznam ‘ padni ci». . 4. Poročila goriške sredine v , ljano, jugoslovanski vladi v z*®' stvu. Bilo jih je več, zlasti v ^°,r0 Nekatera so bila dostavljena f*®'} odpravniku poslov jugoslovanski predstavništva monsinjorju telu. Tako ono prvo iz maja } ' ko je obsodilo zadržanje vodila111 Ljubljani. Ohranjene kopije: , a) Pisma v Ljubljano 13. 4- 1 » (po ženr Tonca Vuka) glede ' obsega 14 vrstic na malem 11S0 Govor je v članku. . Poročilo od oktoora 1942 (m tirano) ima štiri liste male osn® ke. Važnejši je dodatek treh h čev o taborišču v Renicciju — ^ lakote. Slična so bila posla"8... Gonarsu m Rabu, ki niso °'ira\L na. Poročila smo dobili preko ^ hovnov, italijanskih antifašistov, so ob-skali taborišča v uniform1 \ jaških kaplanov (O tem glej 1 R. Klinec 1. c.) O Gonarsu F ročal župnik iz Gonarsa, Slovenec Cencič — Cencich. O ^ in njegovi tragiki sem pred pisal v Primorskem dnevniku Cencich. O "i1*? j '(.rt naslovom (Boj Čedermacev* (?*' str. 286—288 ; 4.-6. 12. 1951). Poročilo jugoslovanski vladi iz , embra 1942 ima 12 lističev u OSNOVNA ŠOLA CE S POM! X NOB bi VSI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S 1 DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevki se v Trstu na-birajo: v uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6/II„ na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ul. Geppa 9/II., na sedežu Kmečke zveze, UL Geppa », pritličje, v Tržaški knjigarni. Ul. sv. Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenil) v Slovenski prosvetni zvezi V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Malta 2/1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem! cembra iihz ima iz usuk* - y osminke. V Rim je šlo vezanj de na"1 platnice knjige. Se konča: potrdite pod značko (številka set* — Omenil sem že. da so potrdili sprejem le enega portjLj Slovenska predstavnika dr. Krek in dr. A. Kuhar (brat P‘ telja Voranca, najbrž manj) ostala ob strani Natlačena. z..a sta bolj verjela skupini dr. Kr«1 5. Pisma prof. šolarja. 1. Naslovljeno na prof. Čiča od 6. 4. 1942., dve °pKa strani. Govori o Slov. zavezi. « 2. Iz poletja 1942. (brez datu"1 pod (Dragi prijatelj*; tudi dve s ni. O osvobojenem ozemlju, v” Or"«’ osvobojenem mladi 1942, o vaških stražah... ni, da Slov. zaveza (nima upa v vojaško formaciio-četruk 3. Brez naslova. 21. maja le ena stran. Razhajanje (glel ' (LA VIA DEMOCRATICA*. a0^-nn. 12-13, 15 luglio 1970. " ^ dicinale di informazioni e. Jtir menti sui problemi delTag^tte* ra e del mondo. Roma, Via “ »z. schi, 23 - Odg. ur. GiusepF zurro. *..................................'»»»••»'■»'Ul......... ......................................................mil."......................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Postavite se po robu lenobnosti, ki se vas polašča. Ne nasedajte iluzijam, če hočete doseči srečo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne odpovejte se ugodni finančni priložnosti. Premislite še enkrat, preden sprejmete neki sklep. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zavrnite vse, kar bi vas utegnilo spraviti v pesimizem. Družinski člani vam bodo pomagali izpolniti neko željo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Posvetite svojo pozornost še nerešenim finančnim zadevam. Obvladovale vas bodo družinske skrbi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dan bo HOROSKOP primeren za uresničitev vašega finančnega načrta. Zadeva, ki vam je pri srcu, se bo zataknila. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S svojo lahkomiselnostjo utegnete povzročiti neko upravno nevšečnost. Zagotovljen uspeh vašega čustvenega načrta. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne zanemarjajte zavezništva. Preden se lotite nekega čustvenega podviga, še enkrat premislite. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nekdo bo menjal svoje sta*is^ it vas. Premagajte svoje slabos°' bi se ognili kritikam. „n i2-) STRELEC (od 22.11. do 2%jh Dan je ugoden za uveljavitev načrtov. Ne bodite krivični do be, ki vam je pri srcu. ,, [jo KOZOROG (od 21.12. do 20.1-1,, vzbujajte nepotrebnih riasPr0K’ine-Pretirana odkritosrčnost ni 1,8 stu. . & VODNAR (od 21.1. do stremite za nekaterimi spre^ri*! V mi, je današnji dan zelo ugoo0' čustvih nič novega. ,aV\te R»I (od 20.2. do 20.3.) Ponose po robu nepotrebnim ^Lujšč, stim. Ne spreminjajte svojih s°* USPEŠEN START JUGOSLOVANSKIH REPREZENTANTOV NA UNIVERIIADI Že v prvem dnevu zlato za Šegrtovo V ostalih finalih zmage Stepanove na 200 m prsno, Ferrisa na 100 m delfin, Heckla na 100 m prosto in Strenka na 1.500 m prosto ■ Jugoslovanska košarkarska ekipa odpravila Albanijo TURIN, 26. — Otvoritveni dan je r*j aelo uspešen za jugoslovanske “*rve. Mirjana šegrt, najboljša planika na pravkar končanih plaval-IJ*1 igrah ni odpovedala. Že v izlo-tilnih skupinah je dosegla najbolj-J* čas na progi 100 m prosto. V ■»lalu je svojo premoč potrdila in j**toagala Američanke z izvrstnim ^*om r00”9. Uspeh jugoslovan-plavalk je dopolnila Bobano-j* s četrtim mestom. Zadovoljila ? *Wdi Djurdjica Bjedov, ki je v ‘Jalu na 200 m prsno osvojila če-j'!'0 mesto. V tej panogi je osvo-lua prvo mesto Sovjetmja Galina DANES ^RJTRAJ: plavanje, vaterpolo, j«nls, sabljanje, odbojka, košar- P°POLDNE: skoki v vodo, pla-vanje, vaterpolo, tenis, odboj-koš&rkd vaterpolo, odbojka, ko- šarka. JUTRI ZJUTRAJ: plavanje, vaterpolo, te-n'». sabljanje, odbojka, košarka. P°pOI,DNE: skoki v vodo, plava-ni*\ vaterpolo, tenis, sabljanje, odbojka, košarka. *'PČER: vaterpolo, odbojka, košarka. i; a-la i Iti it v V \f 'fi id la- #« P- Y>' "il> «® ks> „o- uiti ir Kar v®i 0'l 's* lit i..-» pfl' (I)'r ,eta fOfl in $ $ K)j° , « ffll' ne' po- P W aHe «t» I04J- titii” sei"' odi'- str- sla"' ] *1 ju*1 con' latt®-, A*' in"1® rs $ o l?u 53”2 in izenačil rekord iger. (oi^nčanem tekmovanju je Heckl Dfh?r,il kako trenira: »Vsak dan ity"lavam 12 km, v katerih izme-O, sprintom in plavam s polj, neJširn ritmom. Edino v nedelj .P^ivam ... takrat preplavam h (vf?a Američana najdemo na prvih testih tudi na progi 100 m Wn- Nekoliko hitreje je plaval , erria in prispel na cilj dve sekunde pred svojim di "‘“P tekmecem Heindenreichom. Plavanje ^ IZIDI FINALOV 1 5 Prsno ženske i J**Panova Galina (SZ) 2'45"4 ) Linda (ZDA) 2'49”4 (^benikova Alla (SZ) 2'49”6 j “ledov Djurdjica (Jug.) 2’52’T 8. y_right Aliče (ZDA) 2'53"7 ' J«rvi; S Christine (VB) 2’55’T ponči bodo tako skakali prav s padali jugoslovanskega izdelka. Kar se tiče reprezentanc, so doslej prispeli — razen domačinov — tudi sovjetski padalci, skupno s Katerimi se bodo do začetka prvenstva pripravljali pod vodstvom sovjetskih trenerjev tudi Jugoslovani. Sovjeti sodijo med najbolj uspešne padal-c>' na svetu in bo tako trening za domačine vsekakor velika pridobitev Ostali udeleženci pa bodo prispeli predvidoma na Bled okrog 4. septembra, torej tik pred začetkom tega tekmovanja. Mpdtem teče organizacijsko delo tekmovania dalie. Tehnična komisija ie že dokončala doskočni krog. k> to urejen tako. da bo možnost poškodb pri doskok zvij . .„,v zajahal konja in po jezdil proti griču, na so prve bojne postojanke. Grič Je kaka dva kilometra S od štaba polka, zavzet pa Je bil nekaj ur pred nar S cjhodom. Ko smo prišli ,so vojaki kopali strelske rove. h RrJOčen0u so postavili težko strojnico, po pobočju griča % zaklonišča. Na drugi strani doline, približno štiri- rov daleč, smo lahko s prostimi očmi videli parti-^^vnik aje6 razjahal, stopil med vojake, spraševal o poteku boja, pregledal posadke in se pogovarjal s posamezniki. Nenadoma Je z leve strani ostro zaregljala strojnica. Petdeset metrov od kraja, kjer Je stal Poglavnik Je naša strojnica odprla ogenj na sovražnika, potem so se oglasili tudi streli pušk, toda Poglavnik Je lepo mimo še naprej govoril z vojaki, kakor da se nič ne dogaja. «PogIavnik, pokorno Javljam,« je rekel polkovnik Brozovič, komandant banjaluškega zdruga, «včeraj smo ujeli neko njihovo sporočilo: pravijo, naj se vdamo. Zanimivo, da Je sporočilo podpisal eden njihovih vodij, ki je že davno padel « «Kateri vodja?« »Doktor Mladen Stojanovič, zdravnik iz Prijedora.« «Poglavndk, pokorno javljam, da so tukaj na Južnih pobočjih Kozare, za našimi četami, oddelki Radoslava Radiča, četniškega vojskovodje, ki Je usmrtil doktorja Stojanoviča.« «Koliko Je četnikov?« »Približno za en polk.« »So zanesljivi?« «Lahko Jim zaupamo, ker imajo le stransko vlogo, medtem ko naša vojska nosi v tem spopadu glavno breme.« «SaJ tako Je tudi prav,« je rekel Poglavnik. «Svojo državo bomo najbolje branili sami.« Vojaki In častniki so se zbrali okrog Poglavnika. ((Štejem si v posebno čast,« Je govoril Poglavnik, «da sem tukaj med vami, hrabrimi častniki, podčastniki in vojaki, ki branit« red in skrbite za varnost, in se bojujete proti največ-Jemu sovražniku človeštva in našega naroda. Tisti onkraj, v hosti, so samo podaljšek boljševiške Rusije in hočejo ustvariti drugo fronto. Toda morajo biti uničeni, tako kot njihovi pomagači. Hrvatska država Je partizanom napovedala vojno do iztrebljenja. Na pekočo rano bomo stavili samo pekočo zel! Kdor ne sodeluje v delu za blaginjo domovine in države, mora pasti, mora izginiti. Kdor misli, da bo živel v Hrvatskl, •lužil pa židovskemu boljševizmu in Moskvi, naj ve, da mu bo odletela glava in da ga bodo ustaši odnesli na svojih bajonetih.« Poglavnik Je izrazil priznanje pripadnikom vojske, ki se z ramo ob rami z nemškimi stotnijami hrabro bojujejo proti partizanom, posebej pa Je omenil polkovnika Brozoviča, ki se Je vso zimo upiral napadom upornikov v teh krajih, nato je rekel s povzdignjenim in ostrim glasom: «In zato tukaj, na samem kraju, imenujem polkovnika Brozoviča za generala. Prav tako se zahvaljujem polkovniku Rupčiču za njegovo hrabrost in ga takoj sedaj odlikujem z železnim trolistom tretjega reda.« Poglavnik Je čestital polkovniku Brozoviču za napredovanje za generala, nato pa lastnoročno pripel orden na prsi polkovnika Rupčiča, Vsi so bili ganjeni. Brozovič in Rup&č sta se z drhtečim glasom skušala zahvaliti Poglavniku za visoko priznanje, in po njima Je sijala rdečkasta svetloba zahajajočega sonca. ODHOD (DNEVNIK) — Tako milo Je podnebje, pod katerim živimo. Rahlo se zibljejo zelene veje in nas uspavajo kot materin glas. Počasi prihaja noč ln na nebu, nad krošnjami, trepeta mesečina. Obšel sem rove na robu gozda. Iz njih so molele glave fantov, pripravljenih, da padejo. Vsi imajo za pasom bodalo s kljukastim ročajem, za katerega Je naredil načrt sam Poglavnik. ((Poglavnik Je obudil krono Zvonlmirovo,* pravi fra Avguštin. »Hrvatsko kraljestvo je po Zvonimirovi smrti propadlo, kar pa zadeva kraljevo zadnjo uro, nam zgodovina ne daje zanesljivega odgovora. Po enih so kralja Zvonimira .ubili Slovinci’ po drugih so ga ubili, od boga prekleti in .neviml Hrvati’, da jim ne bi bilo treba iti čez morje, kamor Jih Je kralj hotel peljati, da bi vzeli nevernikom Kristusov grob.« Zdi se ml, da so župnikove besede iz cvetnih lističev, obarvanih s krvjo ln obsijanih s plamenom. Fra Avguštin se mi smehlja in ve, da mu verjamem: on Je v meni spravil v skladje Boga in Poglavnika, ustaštvo in katolicizem. «LJubi moj Franjo,* pravi župnik, «ti si mlad in morda ne veš, da so se ravno pred sedemsto leti, leta 1242, na področju okrog Velebita čete hrvatskega kralja Bele upirale navalu Džinglskanovega nečaka Batije, medtem ko Je Stjepko Subič, bribirski knez. Junaško branil Trogir. Hrvatskl polki so se skozi stoletja vojskovali po vsej Evropi: v Nemčiji, v Franciji, po Mediteranu. Ali veš, da smo sodelovali tudi v Napoleonovih pohodih?* «Tega pa res nisem vedel.* «Leta 1811 so odšle hrvatake čete v Ljubljano, da to jih po francosko uredili ino zmuStrali Potem pa peš v Pariz: petinsedemdeset dni pešačenja in dvanajst dni počitka. Iz louvrskega dvorca Je opazovala mimohod hrvatakih čet francoska cesarica Maria Louisa. Iz Pariza *o šle hrvatake čete v Berlin in potem naprej proti vzhodu, v Rusijo. Vsak vojak je nosil na hrbtu telečnjak ln vrečo, torbo z moko, da je mogel vsaki mož za osem dni moke s sabo Imeti (kakor je zapisano). Z Napoleonom so šle hrvatske čete na Borodlno, nekatere pa so ostale ob Dvinl. Kasneje, ob begu, so varovale umik. Na Berezlm so se hrabro bojevale ln padale. Nar poleon Je opazil grenadirja Marka Vojnoviča in rekel njegovemu poveljniku: ,Tole je močan mož’ in Je Marka potrepljal po rami...* »Hudi boji so bili tudi tod, okrog reke Une, na meji med Vzhodom in Zahodom.« «0 tem so napisane debele knjige,* Je nadaljeval fra Avguštin in si sezul škornje. »Bosna je od pomnjenja bila hrvatska dežela. Srbski kralji, niti Draguttn, niso prišli dlje kot do Vrbasa. Dežela Stjepana Tomaševlča, zadnjega bosenskega kralja, je bila skromna državica — minusculo stato, in se ni mogla upreti Turkom. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montocchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. »v. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ «ADIT» - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 22 207 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-27U/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 750/ finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali oglasi* 50 • beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri uPrsv' Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italian Stran 6 27. avgusta 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Tret EPIDEMIJA KOLERE V SVETU NEVARNO ŽARIŠČE V GVINEJSKI REPUBLIKI Še trije primeri obolenj v Izraelu - 20 mrtvih v Indiji zaradi neznane bolezni DAKAR (Senegal), 26. - Vesti, ki prihajajo iz bližnje Gvineje o porastu epidemije kolere, so še zelo nejasne, včasih pa celo protislovne. Gotovo je le, da je Gvineja v treh dneh praktično izolirana od o-stalega sveta in da so bili prekinjeni vsi letalski poleti, razen tistih, ki spadajo v področje dejavnosti letalske družbe «Air Guinee«. Vendar pa so senegalske zdravstvene oblasti sprejele zelo stroge ukrepe v primerih oseb, ki prihajajo iz gvinejske prestolnice (Kooakri). Po neuradnih vesteh je epidemija kolere prizadela izkl'lično Kona-kri, ni pa se še razširila na podeželje. Do sedaj je baje zbolelo za kolero 150 oseb, a od teh tih je 30 umrlo. Baje gre res za kolero, to da predstavniki mednarodne organizacije za zdravstvo OMS pravijo, da še niso »identificirali bacila, ki povzroča bolezen. Oblasti so sprejele v gvinejski prestolnici zelo stroge zaščitne u-krepe. Med drugim so prepovedale prodajanje sadja in zelenjave. Kot smo že poročali, so italijanske oblasti uvedle stroge zdravstvene ukrepe tudi glede potnikov, ki prihajajo iz Gvineje. DAMASK, 26. - Epidemija kole-re se še ni pojavila v Siriji. Zdravstvene oblasti so še poskrbele za množično cepljenje proti epidemiji (cepljenih je bilo že 5 milijonov prebivalcev). Kljub temu pa so o-blasti prepovedale kopanje v javnih bazenih in ukazale, naj pristojni organi skrbno kontrolirajo pitno vodo. številne leteče ekipe so že odšle na podeželje, kjer cepijo prebivalstvo. JERUZALEM, 26. - Precej resno je stanje v Izraelu, kjer so zabeležili tri nove primere kolere. S temi je število ugotovljenih primerov naraslo na 14. Javljajo, da so zabeležili še tri druge primere, za katere pa še ne vedo, če gre za kolero. Oblasti so ugotovile žarišča bolezni. Eno od teh je v kraju Ramallah na zasedenem ozemlju Jordanije tostran reke Jordana, drugo pa v zahodnem delu Jeruzalema. KALKUTA, 26. - V indijski državi Nagaland blizu indijsko - kitajske meje so našteli v enem mesecu 40 mrtvih zaradi raznih bolezni. 20 ljudi je baje umrlo za črnimi kozami, 20 pa zaradi neke doslej še neznane bolezni. Ne ve se, če gre za kolero. Oblasti se bojijo, da se bo epidemija razširila. to je vsako leto tudi večje zanimanje za sodelovanje inozemskih razstavljavcev na tej mednarodni sejemski prireditvi. Od blaga na sejmu so razstavljavci izredno dobro prodajali zlasti stanovanjsko opremo, tekstil in konfekcijo, gospodinjsko opremo in drugo tehnično blago, motorna vozila in kmetijsko mehanizacijo, predvsem pa manjše kmetijske stroje, ki so primerni za obdelavo hribovitih predelov. Na mednarodni modni reviji, ki je bila vse dni sejma v avli Skup-šcne občine Kranj, so sodelovala številna domača in inozemska podjetja s skupno 200 modeli. Revija je bila izredno dobro obiskala, naj si jo je v dneh sejma ogledalo skupno 9.000 ljudi. XXI. mednarodni gorenjski sejem bo v Kranju od 6. do 17.8.1971. Poplava v Tasmaniji MELBOURNE, 26. - Zelo huda poplava je v teh dneh prizadela Tasmanijo, v kateri že 40 let ne beležijo takega pojava. Po uradnih poročilih, naj bi ena oseba izgubila življenje, nekaj stotin je pa ranjenih. Mnogo družin je moralo zapustiti svoje domove. Žrtev je delavec neke hidrocen-trale, ki ga je podrla voda, ko je bil na svojem delovnem mestu. Nihče- mu ni mogel pomagati. Voda je tudi odnesla mnogo živali, poplavila nekaj tovarn in onemogočila promet na mnogih cestah. Reševalne skupine, ki jih sestavljajo policijski agenti, gasilci in mnogi prostovoljci, skušajo, kolikor je mogoče, zgraditi jezove in pomagati prebivalstvu. Posebno hud je položaj v sevemozapadnih in osrednjih področjih otoka. N« PROCESU PROTI ‘SATANU. POLITIČNO VRETJU V LATINSKI AMERIKI Študenti ugrabili za kratek čas veleposlanika ZRN v Venezueli Do ugrabitve je prišlo v Meridi zaradi prisotnosti agentov politične policije v «campusu» - Poskus ugrabitve v Mehiki MERIDA, 26. — Zahodnonemški veleposlanik v Venezueli Walter von Truckenbrodt je doživel včeraj v tem mestu, ki je oddaljeno kakih 800 km od venezuelske prestolnice Caracas, razburljivo pustolovščino, ki je spočetka spominjala na bolj tragične dogodke, katerih žrtvi sta bila njegova kolega v Gvatemali in Braziliji (nemški poslanik v Gvatemali je bil pred časom umorjen, nemški konzul v Braziliji pa osvobojen potem, ko so brazilske oblasti pristale na osvoboditev več kot 40 pohitiičnih zapornikov. No, nemškemu poslaniku v Venezueli se ni pripetilo nič podobnega Po manj kot eni uri so ga u-grabitelji osvobodili ter prpc-mni-li, da niso imeli nič proti njemu. Pošteno pa so pretepli tri njegove spremljevalce, ki pripadajo vene zuelski tajni politični policiji. Do napada je prišlo v Meridi, ki je vseučiliško središče in kjer deluje «Andska univerza*. V vsej Venezueli je gibanje levičarskih študentov zelo močno ter odločilno vpliva na vse vseučiliško življenje v deželi. Zdi se, da skušajo določeni konservativni krogi spremeniti statute visokošolskih ustanov, da bi iztrgali levičarskemu gibanju iz rok močne pozicije v vsem naprednem gibanju v državi. Zato pripravljajo reformo visokošolskih ustanov. Te vesti so seveda zelo vzn°mirile študente, posebno v Meridi. Tako ozračje se je ustvarilo v tem andskem mestu, ki leži južno od zaliva Maracaibo, prav v teh dneh. Zahodnonemški poslanik Truckenbrodt pa je prišel v Merido prav v trenutku, ko je bilo ozračje najbolj napeto, šel je tja s čisto nedolžnim namenom, saj se je ho- XX. gorenjski sejem uspešno zaključen V torek, 18. avgusta, se je v Kranju zaključil XX. jubilejni gorenjski sejem, ki .je dožvel prodoren uspeh, kakor je mogoče sklepati po številu obiskovalcev in po obsegu zaključenih poslov. Kljub slabemu vremenu, ki je prve dni sejma krepko ponagajalo organizatorjem, si .je razstavo ogledalo okoli 185.000 obiskovalcev, od tega kar 25.000 iz tujine. Skupna vrednost prometa, ki je bil dosežen na prireditvi, pa je presegla 80 milijonov novih dinarjev, ter je bila za 45 od sto večja kakor v lanskem letu. Na sejmu je sodelovalo 61 inozemskih razstavljavcev, med katerimi so bila tudi številna podjetja iz naše dežele; za n.rhovo blago je bilo izredno veliko zanmanje: predvsem pa velja za živilsko industrijo, laihko kmetijsko mehanizacijo, gospodinjske stroje in drugo orodje. Za odkup sejemskih ekspo natov inozemskih razstavljavcev ima sejem določeno devizno kvoto, za- Policijski izvedenec potrdil Kasabianino verzijo o pokolu Manson je spet zahteval, naj ga «rešijo» branilca • Rad bi se branil sam, sodnik pa je njegovo prošnjo odklonit LOS ANGELES, 26. — Na procesu zaradi pokola v Bel Airu, kjer je »Satanova družina« umorila v nekaj minutah na izredno krut način pet oseb, so javni tožilec in branilci obdolženih zaključili zasliševanje policijskega izvedenca Thomasa Noguchija, ki je z opisom trupel žrtev in ran, ld so jih te dobile, podal precej točno sliko o dogodkih, ki so se odvijali v tragični noči. Njegove izjave v glavnem potrjujejo verzijo, ki jo je posredovala Linda Kasabian. Dr. Noguchi Je podrobno opisal poškodbe na telesu igralke Sharon Tate, še posebno pozornost je posvetil znakom, ki so jih našli na Ta-tjeinem vratu. Igralko so namreč morilci tudi obesili, vendar je iz podrobne analize ran in zabodov jasno, da Je Tate umrla zaradi hudih zabodov v trebuh in v prsi, obesili pa so Jo verjetno, ko je že umirala, če že ni bila mrtva. Izvedenci so imeli precej težav s točno določitvijo ure, v kateri naj bd bile žrtve izdihnile. Nekatera trupla so namreč našli na vrtu, ko je že pripekalo sonce. Precej visoka temperatura je onemogočila, da bi se trupla ohladila, pospešila pa Je proces «rlgor mortds«. dent, ko je prekinil svojega branilca Irvimga Kanareka, ki je pravkar zasliševal policijskega izvedenca dr. Noguchija in zavpil sodniku: «Ta človek ni moj branilec, saj ne dela tega, kar zahtevam od njega!« Istočasno si je nervozno vlekel dolgo brado. Sodnik Older je takoj prekinili sodno razpravo in zaprosil porotnike, naj nemudoma zapustijo dvorano. Sele tedaj je dovolil Mansomu, da je utemeljil svoje zahteve. Charles Manson je sicer samo ponovil to, kar je že pred časom izjavil In zahteval: rad bi se branil sam ali si vsaj izbral drugega branilca, kajti Kamarek ga ne zagovarja, kakor on želi. Ko ga je Manson prekinil, je Kanarek spraševal Noguchija, ali bd lahko Folgerjeva preživela, če bi ji kdo takoj nudil prvo pomoč. Vendar tudd tokrat sodnik ni sprejel Man-sonovih pritožb. Opozoril ga je, naj ne prekinja razprave in poudaril. da se sam ne more in ne sme braniti. Nekaj trenutkov kasneje Je sodnik dovolil porotnikom, da so se vrnili v dvorano. Odvetnik Ir-ving Kanarek ni nadaljeval z zasliševanjem policijskega izvedenca. Manson je po kratkem odmoru še izjavil: ((Kanarek mi je obljubil, da tel le udeležiti neke glasbene prireditve v počastitev velikega nemškega skladatelja Beethovna. Zgrešil pa je, ko se je odzval vabilu, da obišče »Andsko vseučilišče«. Do incidentov je prišlo, ko je bil veleposlanik na obisku v oddelku za radioaktivne izotope. Študenti so sicer vedeli, kdo je obiskovalec, toda razburili so se, ko so opazili tri agente tajne policije, ki so ga spremljali. Menili so, da je bila navzočnost policistov pravcato izzivanje, posebno v tem trenutku, ko so v nevarnosti vseuči-liške svoboščine, skladno s starim statutom. Zato so začasno ugrabili veleposlanika, toda niso mu storili nič žalega. Drugačna usoda je doletela policiste, katere so neusmiljeno pretepli. Študenti so o ugrabitvi obvestili po telefonu časopise in oblasti. Povedali so, da so ugrabili veleposlanika v znak protesta proti navzočnosti v «campusu» policijskih a-gentov, ki pripadajo tajni policiji »Disip« venezuelskega notranjega ministrstva. »Zaplenili smo jim o-rožje in osebne dokumente — so izjavili študenti — ter smo jih pretepli kot so zaslužili.« Venezuelske oblasti so bile seveda zelo zaskrbljene za usodo nemškega veleposlanika in njegovega spremljevalca W. Georgesa, ki je zahodnonemški konzul v San Cri-stobalu. Zato so napele vse svoje sile, da bi čimprej prišlo do osvoboditve obeh uglednih diplomatov. Vmes je posegel sam guverner dr žave Merida German Bricedo. Po enournih pogajanjih so študenti izpustili ugrabljene osebe. Nemška diplomata sta bila nepoškodovana. Zahodnonemško diplomatsko pred stavništvo še ni komentiralo tega dogodka. Iz Montevidea pa sporočajo, da napetost v urugvajski prestolnici še ni popustila. V teh dneh so gverilci organizacije »Tupamaros« izvedli bliskovito akcijo v središču mesta, nedaleč od vladne palače in policijskega poveljstva. Napadli so neko trgovsko podjetje ter se polastili večje količine denarja. Kljub skoraj nevzdržnemu stanju pa urugvajski predsednik Pacheco še vedno vztraja pri svojem starem sklepu, da ne popusti zahtevi gverilcev glede morebitnih pogajanj in osvoboditve političnih zapornikov. V svojem nedavnem govoru predstavnikom diplomatskega zbora v Mon tevideu je rekel dobesedno: «Nismo tu, da bi podpisali smrtno obsodbo urugvajske demokracije« ter je o-stro obsodil ugrabitev diplomatov in tujih funkcionarjev v Urugvaju Spet Je Manson povzročil inči-1 se bo držal mojih navodil, Gverilci so s svoje strani potrdili, da ne bodo izpustili dveh talcev vse dokler bodo njihovi tovariši v rokah urugvajske policije. Brazilski diplomati še niso komentirati teh izjav toda prevladuje splošno mnenje, da se zadeva ni premaknila z mrtve točke. Vprašanje varnosti tujih diplomatov v Latinski Ameriki postaja vedno bolj pereče. Posebno zaskrbljeni so v Mehiki, kjer je prišlo pred kratkim do poskusa ugrabitve belgijskega veleposlanika Jacquesa Groothaerta. Zdi se, da se je policiji posrečilo preprečiti ugrabitev, ker je bila že na sledi dejavnosti dveh političnih zapornikov, ki sta organizirala ugrabitev, da bi prišla do osebne svobode. Gre za Jorgeja Poo Hurtada in Jezusa Go mes Riosa. Oba sta v zaporu v mestu Lecumberri. Poleg teh dveh se morajo zagovarjati pred sodiščem tudi trije drugi moški. Policija išče še neko šesto osebo, ki je baje zapletena v to zaroto. VIDEM, 26. — Popoldne se je na progi Videm - Trbiž, točneje med predorom San Rocco In Pontefobo, iztiril vlak. žrtev ni bilo, pač pa je bdi železniški promet prekinjen za tri ure, dokler niso gasilci odstranili s tračnic pokvarjenih vagonov in vojaški vozil, kd so jih vagoni prevaža®!. XXXI. KINEMATOGRAFSKI FESTIVAL V BENETKAH Pozitivna ocena angleškega filma «Tri sestre» Laurenca Oliviera Zanimiv poizkus poljskega režiserja Janusza Majetvskega v filmu «Lokis» BENETKE, 26. — Na mednarodnem festivalu umetniške kinematografije v Benetkah so danes vrteli kar dva filma s klasično tematiko: angleškega ((Tri sestre« po romanu Antona Čehova, kt ga je režiral Laiurence Olivter, in poljskega «Lo-kiiis« po zgodbi francoskega pisatelja Frospera Merimeeja. Verjetno je bil današnji program za publiko .kritike in časnikarje res nekoliko pretežaven. Od dveh je žel več uspeha Lanirenoov film, čeprav je trajal kar tri ure. Posebno privlačnost pri angleškem filmu je predstavljal režiser Sir Laiurence Olivier, ld se je po dolgem času spet lotil režije. Zmar nd so njegovi filmi po Shakespearovih delih, ki so vedno dosegli Izreden uspeh. Upoštevati maramo, da je Laurence Olivier največji britanski filmski in gledališki igralec, ki je pristopil k igralski umetnosti, z neobičajno resnostjo. Tudi tokrat mu ni spodletelo in realiziral, je res umetniški film, v katerem se poslužuje vseh možnih sredstev, kot so barva, posebne lete, premikanje snemalnih aparatov in luči. Na ta način je na platnu izredno realistično prikazal ambtent, v katerem sestre živijo in ki pogojuje njihovo življenje in seveda tudi odvljar nje zgodibe. ■ V tem filmu je Laurence Olivter izkoristil vse svoje znanje In Izkušenost, ki si ju je nabral v mnogih lotih na najrazličnejših odrih. Kakor je znano Sir Laurence ni mogel biti navzoč na beneškem fe- stivalu zaradi bolezni. Prav danes je odpotoval na Balearske otoke, kjer bo preživel daljšo okrepčeval-no dobo. • * * Nekoliko manj uspeha Je žel poljski film «Lokis» režiserja Jar nusza Majewskega, kd sloni na zgodbi francoskega pisatelja Frospera Merimeeja. Zgodba je postavljena v obdobje revolucije in se odlikuje po tipdčmo volairskem okusu in ljubezni do resnice, čeprav je v bistvu ((vampirska« zgodba. Vendar «vamplrstvo» je samo v amblentu In Okoliščinah, kd jih film prikazuje. Mladi predstavnik vzhodne kinematografije Majewski se je s tem filmom oddaljili od običajne zgodovinske In socialne angažiranosti dosedanje poljske kinematografije. Dovolj spretno je znal poudariti literarno Ironičnost zgodbe iz devetnajstega stoletja in dati pravo težo dvoumnemu am-bienitu. Jutri bodo v Benetkah vrteli španski film «E1 hombre Ooulta« (Skriti, mož) režiserja Alfonsa Ungrie. poti več kot 11 g ogljikovega d) kisa, pod grama hidrokarbona*® 0,9 g dušikovega divokisa. * tomohiili, bi sedaj krožijo, P®J?. puhtevaijo 100-krat več teh šbooM1 vih plinov. ZAGREB, 26. — Zanimiva P°^T dtoa normalizacije diplomatskih®" nosov med Jugoslavijo in Kitaj)®"/ bo poučevanje kitajščine v jug0®1/ venskih visokih Sodah. Prvi, bd J” povzel ta ukrep, je zagrebški’-*" verzitetni Inštitut za tuje je®®"' Kitajščino bo predaval pisatelj sdp Sever, ki je znan sdnodog. “ plomiran na Pekinški univerzi Na amsterdamskem Trgu Dam mornarji napadli dolgolasce AMSTERDAM, 26. — Včeraj ponoči Je spet prišlo do resnih incidentov na Trgu Dam, ko so skupine mornarjev In mornariških strelcev napadle ((dolgolasce«, da bi ((osvobodile trg«. Danes je holandski prvi minister ostro obsodil to dejanje vojakov, ki so kar na lastno pest napadli ((dolgolasce« in dejal, da «nobena socialna skupina si 'ne sme lastiti v naši družbi pravice, da bi vzpostavljala zakon na lastno pest«. Tudi ministrstvo za mornarico in pomorsko poveljstvo sta obsodila početje strelcev in zagotovila preiskavo o teh dejanjih. NEW YORK, 26. — V ZDA so študentje ameriških in kanadskih univerz organizirali avtomobilsko tekmo, pri kateri lahko sodelujejo samo tisti avtomobili, ki ne onesnažijo ozračja z izpušnimi plini, Tekma se bo zaključila v nedeljo v Pasadeni, po 3.600 miljah poti. Avtomobili so večinoma električni, na plin ali na paro, nekaj pa tudi na bencinski pogon, vendar pa tako preurejeni, da njihovi izpušna pdlind zadoščajo «protionesnažitve-ndm» predpisom, ki bodo stopili v veljavo za avtomobilsko proizvodnjo leta 1971. Po teh predpisih ne bo smel avtomobil izpuhtevati na eno miljo Milan — Te dni je «na »h*8?® gji Milanu «miss Avstralija 1970» ^ anagrafsko Rhonda Iffland, so poleg naslova ponudili t** plačno potovanje okoli sveta. v ^ ki je iz razumljivih razlo?0^ y> vdušilo fotografe in časnik**^ )j) v kratkem odpotovalo v Žen«* „ «na 8**^ tako nadaljevalo svoje potovanje« Slika iz brazilskega filma «Der le one have sept cabacas«, ki ga je režiral Glauber Rocha NESRiS TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ ZJUTRAJ NA CESTI ŠKOFUE KOPER DVA MRTVA IN ŠTIRJE RANJENI PRI NEPREVIDNEM PREHITEVANJU V tržaškem fiatu500, kije prehiteval zagrebški volkswagen, sta našla smrt mlajša tržaška zakonca, za njunega 15-letnega sina so si zdravniki pridržali prognozo Trg Dam v Amsterdamu, kjer so pred nekaj dnevi bili hudi spopadi med policijo in «hippy» sku plnami. Vsako no« prespi ob spomeniku padlim borcem veliko število mladih, ki niso vedno revnejši •turisti«. Ne bi mogli reči, da je trg zjutraj vzorno čist... (Foto Magajna) Prevelika hitrost In neprevidnost pri prehitevanju sta včeraj zahtevati nove žrtve. V hudi prometni nesreči, kd se je pripetila nekaj po 7. uri zjutraj na cestnem nadvozu kmalu po rižanskem križišču, sta tržaška zakonca izgubila življenje, štirje potniki pa so se hudo ranili. Komaj po} ure po sprejemu v izolsko bolnišnico sta podlegla hudim poškodbam 43-tetni Antonio Pribac iz Ul. Pagllericci 5 ter njegova 38-letna žena Rosa, hujše pa so se poškodovali njun 15-detnl sin Nevio, 42-tetni Milan Vukomanovič iz Zagreba, 18-letnl Igor Kralj iz Zusteme pri Kopru ter še en mladoletnik, za ime katerega pa nismo mogli izvedeti, M je potoval v enem od jugoslovanskih osebnih avtomobilov. Vse ranjence so zaradi hudih notranjih poškodb sprejeli v izolsko bolnišnico. Od vseh se Je najhuje poškodoval mali Nevio, ki je pri nesreči dobil številne notranje poškodbe ter si zlomil hrbtenico. Antonio Pribac Je ob tisti uri vozil iz Kopra proti Ankaranu ter bil namenjen v Trst. Skupaj z ženo Roso in sinom Nevtom (drugi sin Guemlno je bil na počitnicah pri sorodnikih v Šmarjah pri Kopru) so se predvčerajšnjim s svojim malim avtom fiat 500 z evidenčno tablico TS 100257 odpravili na obisk k svakinji v Piran. Pred odhodom v Avstralijo, kamor se je nameravala Izseliti, so Jo hoteli še enkrat pozdraviti in ji voščiti srečno pot. V veseli druščini so tako prebedeni skoraj vso noč, včeraj zjutraj pa so spet sedli v avtomobil in se podali proti Trstu. Pribacu se je precej mudilo, saj Je moral ob osmdh nastopiti službo in Je zato očitno močno pritiskal na pospeš-nlk. Malo pred rižanskem križišču pri Ankaranu na vzpetlnastem cest- nem nadvozu, pod katerim teče železniška proga, je pričel nenadoma prehitevati avto volkswagen z zagrebško registracijo 415-74, ki ga je vozil 42-tetnd Milan Vukomanovič iz Zagreba. Že med samim prehitevanjem Zagrebčana pa Je silovito čelno trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil s koprsko registracijo 172-55, za volanom katerega je sedel 18-letnd Igor Kralj lz Zusteme pri Kopru. Slika po nesreči je bite grozna, saj je bdi tržaški fiat popolnoma stlačen. Tudi ostali dve vozili sta bili preoej poškodovani, tako da so organi u-prave Javne varnosti iz Kopra, ki so kmalu nato prihiteli na kraj nesreče, ocenili na vseh vozilih za nad dva milijona starih dinarjev škode. MUličnlkl in drugi reševalci so z veliko težavo potegnili iz razbitin skrotovičenega fiata oba zakonca ter mladega Nevla ter jih z vso naglico odpeljali v Izolsko bolnišnico, kjer pa sta, kot že rečeno, Antonio Pribac ter njegova žena Rosa pol ure po sprejemu izdihnila. Obvestilo za pridelovalce vina Z letošnjim letom je prišlo do nekaterih sprememb v zakonodaji glede prijave vinskih zalog. Spremembe zadevajo v glavnem datum prijave in višino glob za kršilce predpisov. Zaloge vina, ki jih imajo pridelovalci ob polnoči 31. avgusta v kleteh in skladiščih, je treba prijaviti občinskemu trošarinskemu uradu do vključno 6. septembra (izjemoma letos je rok podaljšan do 6. okto bra). Pridelovalci vina naj pravočasno prijavijo svoje zaloge, kajti predvidene globe znašajo od 100.000 do 1.000.000 lir. Povrhu je popolnoma izključena možnost podaljšanja roka za tiste, ki ne bodo pravočasno prijavili svojih zalog. Zalogo letošnjega vina pa je treba V PRESLEDKU ENE URE DVE HUDI PROMETNI _ Mlada šoferka do smrt' povozila priletno žensk# 40 dni je prognoza okrevanja za mlado Ricmanjko ki jo je podrl tovornjak - Hudo trčenje v Italsider Včeraj, nekaj pred 13. uro je o-1 svojega avta opel cadett 811 posebni avtomobil s tržaško registra- zbila na asfalt 32-letna Luis®^^ cijo v Ul. Mauvez smrtno povozil j signon por. Muggia iz Ul- po- 72-letno Giovanno Ceramovich por. Anjevich iz Ul. F.lli Fonda Savio 12. Ženska je na nevrokirurškem oddelku bolnišnice, kjer so jo zaradi hudega pretresa možganov, poškodb po lobanji in številnih ran po vsem telesu, pridržali, izdihnila štiri ure po sprejemu. Ceramovicheva je ob tisti uri z vso naglico stopila s pločnika, da bi vstopila v avtobus proge št. 21, ki je ravno hotel odpeljati. Šofer avtobusa je že odprl vrata, ko je prijaviti vključno do 10. decembra. | nesrečno žensko s prednjim delom liiiiilliiiiiMaiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiimimii USPEŠNA AKCIJA AGENTOV CESTNE POLICIJE Končno za zapahi trojica ki je ukradla dragulje Nevarni zlikovci so meseca novembra lani izmaknili iz tržaške tvrdke okrog 300 draguljev za 15 milijonov lir vrednosti Predvčerajšnjim pozno popoldne je avtomobilska patrulja cestne policije tržaškega okrožja, ki je vozila po službeni dolžnosti v bližini pripadali letečemu oddelku tržaške kvesture, pogledali v notranjost vozila, so zagledali tri, njim dobro znane mladeniče: 26-letnega Claudia Venzoneja (Pušje vesi) pri Vidmu, Belleja iz Istrske ulice 24, 28-letne po golem naključju stopila na prste trojici znanih tihotapcev in vlomil- cev iz Trsta, ki so meseca novembra lani izmaknili iz tvrdke Empo-ri Marittimi Italiani približno tristo draguljev v vrednosti okrog 15 milijonov lir. Do aretacije treh zlikovcev, dobro znanih v krogih tržaške policije, je prišlo nekaj po 18. uri, ko je omenjena patrulja, ki so .jo sestavljali podčastnika Lino Linzi in Giulio Scherli ter stražnika Neno Fiori in Angelo Rossi, ukazala vozniku drveče giuliette sprint z genovsko registracijo, naj se ustavi. Avto se je res i!«(av*l in ko so neka- * teri agenti, ki so še pred nedavnun druge sokrivce. ga Antonia Frontalosija iz Stare istrske ceste 17 ter 28-letnega Antonia Zocchija iz Ul. Vivaldi 2. Ker so policisti sumili, da mladeniči nekaj skrivajo, so skrbno pregledali vozilo in pod armaturno ploščo res odkrili neprozorno najlonsko vrečico, v kateri je bilo shranjenih nad 300 draguljev Vse tri so seveda takoj aretirali ter jih odpeljali v Trst, kjer so jih začasno zaprli v varnostno celico kvesture. Dr. Petrosino in njegovi sodelavci nadaljujejo preiskavo, da bi ugotovili še druge tatinske grehe ,ki so jih nepridipravi izvršili ter po možnosti odkrili še "esreaV neri^bi n°. te 47, ki je privozila iz Ul. R1 pj; sani in bila namenjena v jjjlr Približno uro prej pa Je tovornjak, na cesti, ki peli® . n P' ščico, povozil 19-letno Krist'*1 ret iz Ricmanj št. 95. F Do hude prometne prišlo, ko je Kuretova prečkala omenjeno cesto, -- . - se dovolj pazljivo prepri°° ’ pr' prihajajo z obeh smeri voz' e tem jo je skoraj na sred 0ti U' podrl tovornjak, ki ga je fj*1? Flavia vozil 40-letni Vinic'10 ji iz Ul. T. Luciani 15. Pri nef' le'"’ je mlada Ricmanjka zlonj dj nadlahtnico ter se pobila j zu, gornjih in spodnjih jgelr rešilnim avtom RK so j° v bolnišnico, kjer so jo s " L okrevanja v dveh mesecih. ejci> bodo nastale komplikacije, na ortopedskem oddelku. Ob 14.10 pa so sprejeli n® j ško-pljučnem oddelku KlaVp,[rjrtej nlšmice 31-letnega Sergia j*" iz Ul. Commerciale 75, ki žrtev prometne nesreče v U*/ niči Italsider. Moški je °'°.riCe vozil v notranjosti ladj^j^iaS*1^ torni voz, ko je iz še ne?X, nih vzrokov trčil v tovorni^ rfj vit udarec mu je zmečka* bobil pa se Je tudi P° oto&P* udih in desni stegnenici- ^ okrevanja je od 15 do 20 Pridržana Pro^noZ^egi za povoženega Sinoči, nekaj po 21. J/ Ul. Pantaleone, ko ga j® 500, ki ga je proti predme«^ J* sinoči, ne Kaj po . u*'jji letni Romano Gregorin } ^ rC Giusto 11 hodil po skrajni P, ifif* 19-letni Giorgio Barison iz ^ pofi 18. Z rešilnim avtom Hi- srečenca odpeljali v bolnj« rtfj so ga zaradi hudega Prct,1?preil-ganov ter poškodb po Prsl‘ s pridržano prognozo na ■rurškem oddelku.