Po pošti prejeman:
____ ia
telo leto naprej 26 K — h pol leta , 13, — , Celrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravništvu' prejeman: za
Celo leto naprej 20 K — h
pol leta četrt , mesec
10,-, 5 d - »
1 ,70,
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Kaiol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Rokopisi se ue vračajo,
nefraukovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izvzeruši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 214.
V Ljubljani, v sredo 19. septembra 1900.
Letnik XXVIII.
Zadružništvo in zavarovanje.
Govoril na drugem slovenskem katoliškem shodu V. Podgorc.
(Konec.)
2. Zavarovanje zoper točo.
Pred ognjem nikdo ni varen in vedno slišimo o požarih, zdaj tu, zdaj tam. Pri toči morebiti ni tako. Vsaj meni se zdi verjetno, da jo mnogo pokrajin, kjer od pamtiveka ni bilo toče, in zopet imamo kraje, ki po nji mnogo trpe.
Posledica je, da se zoper točo zavarujejo navadno najbolj nevarnosti izpostavljeni kraji in da si tudi ti zavarujejo navadno le najbolj občutljive pridelke. Vsled tega postanejo zavarovalna društva pasivna in se bavijo z zavarovanjem proti toči sploh le, v kolikor jim ta zavarovalni oddelek služi kot reklama za zavarovanje proti ognju.
Vendar pa tudi tega zavarovanja kmet nujno potrebuje. Kedar je leto dobro, se navadno premalo misli na bodočnost, in če potem pride toča enkrat, dvakrat zaporedoma, kdo bi potem opisaval revščino in obupno stanje takih kmetij? Naše kmetijstvo mora priti polagoma tako daleč, da bo zapisovalo svoje dohodke in stroške, potem še le bodo gospoda verjeli, koliko vnebovpi-joče krivice se kmetu godi, ko se mu po raznih davkih jemlje kruh, ki ga bo sam krvavo potreboval za družino, kruh, ki si ga je pretežko bil zaslužil. V stroške racijonel-nega gospodarstva mora pa priti tudi zavarovanje zoper točo. Pot do tega smotra se bo že našel. Kar se prostovoljno ne da rešiti, naj se uredi s pametno silo. Kmetje morajo biti solidarni, in kmet, ki je tako srečen, da živi kje v zavetju, naj bi se ne branil žrtvovati nekaj za druge, ki žive v manj ugodnih razmerah. Po ti poti popravila bi se krivica, da se pri cenitvi zemljišča in pri odmerjanju davkov nikjer ne jemlje ozir na lego, tako da ljudje v nevarnih legah plačujejo neprimerno več davkov, kakor drugi.
Ker ni upanja, da bi se dalo kmalu doseči obligatno zavarovanje zoper točo, bo morebiti zadostovalo, če se po zadrugah napravijo preje ali sleje pomožne blagajne, ki bi v slučaji nesreče vsaj deloma pomagale nositi nezgodo.
Tudi te blagajne bodo imele dosti težave. Kako težko je ceniti vrednost žetve, velikost škode! Toča ne uniči le enega polja, marveč cele pokrajine! Zato se bo marsikdo ustrašil in mislil, zoper take nezgode se ne moremo zavarovati. Da, če je treba zavarovanja proti manjšim nezgodam, mar ga potem za splošne elementarne nesreče ni treba? In če privatna moč ne zadostuje, morala bo nastopiti država, ki bode morala polagoma za kulturne potrebe ljudstva več storiti, kot do zdaj.
Nikakor pa ne mislim zdaj svetovati: Udje raznih zadrug, ustanavljajte si take pomožne blagajne! Za tako naročilo bo morebiti še na prihodnjem katoliškem shodu časa dosti. Vse ne gre naenkrat.
3. Zavarovanje živine.
Hud udarec je za kmeta, kedar mu pogine kaj živine, ne tako hud, kot toča ali požar, a vendar tako občuten, da se pozna na kmečkem hrbtu. Ta le vrsta nezgod je pa deloma odvisna od ljudij, kajti v hlevu skrbnega in umnega gospodarja bodo živali ostale bolj zdrave, kot v rokah nemarnih delavcev. Kjer v hiši ni reda, zaklet je hlev. Tistih čarovnikov pa menda ni več, ki so
vedeli povedati, kdo je nemarnežu hlev zaklel, in nemarnežem mi mlajši ne znamo zdravila povedati. Stari so menda nekoč znali, kakor mi je zatrjeval neki lastnik zakletega hleva. Vemo pa zdravilo za nesreče v hlevu pridnih gospodarjev — in to zdravilo se imenuje zopet: zavarovanje!
Počez pogine kmetom 0 7 odstotkov živine, na večjih posestvih so razmere ugod-niše, na manjših slabše. Premije so visoke : Pri konjih 4 do 8 odstotkov vrednosti, pri goveji živini 2l/, do 5 odstotkov, pri drobnici 3 do 10 odstotkov. Tako je pri privatnih zavarovalnicah, ki morajo pokriti z lastnimi dohodki svojo režijo. Za deželne zavarovalnice računa poročilo deželnega odbora koroškega za konje premije v znesku 2 odstotkov vrednosti.
Režija je pri teh zavarovalnicah zelo velika. Sedmero velikih zavarovalnih zavodov na Nemškem plačalo je n. pr. leta 1883 odškodnine 691.000 mark, upravni stroški pa so znašali 300.000 mark! Jeden izmed teh zavodov je imel celo 72 odst upravnih stroškov. Za koroško proračunava poročilo samo 10 odstotkov, ker se ne upošteva delovanje deželnih uradnikov. Režija je tako velika, ker so zavarovalni pogoji zelo kom plicirani.
Zavarovalno društvo v Amstettenu stavi n. pr. pri zavarovanju konj siedeče pogoje: Zavarujejo se konji, ki so več kot 100 in niso 600 gld. vredni; konj, ki ima hibo, se ne zavaruje, zavaruje se le 80 odstotkov resnične vrednosti. Pred zavarovanjem mora živinozdravnik konja pregledati. Konj, ki se je pokvaril, da ni več 100 gld. vreden, se iz zapisnika prečrta, a pokvarjenje se mora zavarovalnici v osmih dneh naznaniti. Če se kje kaka škoda pripeti, se mora takoj ceniti v prisotnosti živinozdravnika. Komisija ima konstatovati identiteto živali in ceniti njeno vrednost. Žival, ki je poginila, se mora secirati, in če je ali gospodar sam, ali nemarnost njegovih ljudij zakrivila nesrečo, se ne odškoduje nič itd.
Za tako obsežno delovanje treba je mnogo osobja in mnogo stroškov za režijo.
Najlažje in najceneje bodo v ti stroki delale male zadruge in kmetijska društva.
Napredni čas tirja, da tudi te stroke ne zanemarjamo. In zdi se mi, da nam v ti stroki več čakati ni treba, izvršitev zavarovalne organizacije je tudi veliko ložja, kot pri toči. Posebno pomenljivo se mi zdi zavarovanje konj. Mnogo kmetov se ne upa konj rediti, ker preveč kobil pogine, in vendar bi konjereja našim ljudem prinesla marsikak goldinar, ko bi imeli zavarovalnice, da bi se nesreče ne čutile prehudo in razdelile na več let. In mislim, da se nam za zdaj ni bati da bi svetovni mir, ali avtomobil izpodrinil konjerejo.
Ta oddelek zavarovanja je za naš narod prepotreben. Zadruge se ga naj lotijo prej ko slej resno in z vso odločnostjo.
4. Zavarovanje za starost in b o 1 o z e n.
Hudo je, če človek izgubi po nesreči svojo last, a hujše, če pride ob zdravje, ali če se postara, ne da bi si bil toliko prihranil, da bi se mu lakote ne bilo bati. Kar je streha nad hišo, jo zavarovanje zoper starost in bolezen vrh drugih zavarovalnih stisk. Že leta 1565 je predlagal neki soc. politik raznim knezom v Nemčiji, naj se ljudje silijo, zavarovati za starost vsako novorojeno dete !
Ko bi bili naši posestniki zavarovani za starost, koliko lažje bi izročevali posestva pravočasno otrokom in sicer brez skrbi, kajti mladi bi s stariši vse drugače ravnali, če bi ti dobivali vsako leto, recimo 100 gld.
Politiki si belijo glave, kako olajšati dolgove kmetom. Skrbimo najpoprej, da se ne bo pri smrti starišev na domove nalagalo brez konca hipotek. Kako ! Z zavarovanjem za smrt.
Prijatelji ljudstva obžalujejo razkošnost delavnih naših močij. Plača raste, a nikdo ne misli na starost. Uvedimo tak red, da se bo rastoča plača hranila ljudem za bodočnost, da dobe na stare dni tudi hlapci in dekle kaj pokojnine, in ljudje bodo veliko rajši ostajali na kmetih ; postali bodo trezni in varčni !
Kdo šteje družine, ki so izgubile ali očeta ali mater samo vsled pomanjkanja denarjev! Po zdravnika se niso upali in za bolnišnico že prav ni denarja. Vsled tega jih gre premnogo v zgodnji grob, kar bi se večkrat ne zgodilo, ko bi bili ljudje zavarovani tudi za slučaj bolezni!
Tužna sedanja leta tirjajo odločno, da se v tem oziru kaj stori. Načrti niso novi, niso sanjarije, vsaj so jih v bolj naprednih deželah vže izvedli v obširni meri. Ne mislimo, da pojde stvar pn staram tiru tudi še v bodoče, marveč stopimo potrebam časa odločno nasproti in imejmo odprte oči — in roko.
Zadruge naj bodo izvršilni organi teh načrtov. A če bi danes samo poživljali zadružne odbore, naj si zapomnijo besede ne-skušenega govornika, bilo bi morebiti vendar le premalo. Priti moramo do sklepa :
1.	Napraviti se mora shod zadružnih odbornikov ;
2.	naj se voli osrednji soc. odbor, če ne prevzame tega posla »Zveza« ;
3.	naj se skrbi za sistematičen poduk z besedo in tiskom ;
4.	za stroške naj se naloži posojilnicam prostovoljen časten narodni davek.
če tega ne storimo, bomo še po letih poslušali govornike o potrebi zavarovanja, a do praktičnega delovanja ne bomo prišli.
Bog daj, da bi ta le sijajni katol. shod podvojil v nas pogum in delovanje, ki se je bilo rodilo kot sad prvega shoda, da bi kedaj mogel naš rod nasprotnikom govoriti s starim apologetom: »časno premoženje, ki v vas dela razpor, nas druži«, — nas druži, kar v druzih dela razpor, ker ma-mona ne iščemo, marveč višje idejale, svesti si »da sreča človeško družbe ne leži v tem, da ima dosti kruha ; treba je, da so ljudje služeči si kruh ali ga uživajoči pokorni morali ?«
Več kot je medsebojnih vezij, tembolj bo cvela ljubezen, ki družbeno življenje oživlja in vzdržuje. Liberalizem jo one svete vezi, — vso raztrgal, na novo oživljena katoliška ideja jih hoče zopet zvezati v blagor človeški družbi, ki je zdaj razpadu bližje kot kedaj popred. (Živahno odobravanje.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. septembra.
Volilno gibanje na Nižje-Avstrijskem. Najživahneje gibanje sc je razvilo na Dunaju in v ostalih nižje-avstrijskih občinah, kjer bodo krščanski socijalisti skušali ne samo obraniti dosedanje posestno stanje, marveč pridobiti si šo ostale mandate, ki so dosedaj bili v posesti liberalcev in socijalnih
demokratov. Resnega protikandidata imažid Kareis v osebi krščanskega soc. Dittricha ali višjega revidenta Czecmaka. Tudi vsi socijalno demokraš,ii kandidatje bodo dobili resne tekmece, tembolj, ker je krščansko-socijalna armada izborno organizovana in je posebno za zadnjih občinskih volitev prav dobro disciplinirana. Socijalni demokrati bodo zopet kandidovali Ellenbogna, Pernerstorlerja, ako ne zmaga v Gradcu, in Schuhmeierja; njih zastopnik v dunajskem občinskem svetu, Keumann, se baje ne bo več silil v ospredje. Po deželi večinoma nikjer ne bo vročega boja, razun po mestih, kjer bodo razni liberalni velmožje poskušali svojo srečo.
Načelniki levičarskih klubov so se sošli včeraj dopoludne na Dunaju k posvetovanju. Pod predsedstvom načelnika dr. Fun-keja so se sošli grof Sliirgkh, Schvvegel, Baernreither kot zastopniki veleposestva ; predsednik Funke, Gross in Pergelt kot zastopniki liberalne stranke ; Prade, Chiari, Kaiser in Ilofmann kot zastopniki nemške ljudske stranke ter dr. Lueger kot zastopnik kršč. soc. Grabmayr, 1 lochenburger in Liech-tenstein so pismeno opravičili svojo odsotnost. Posvetovanje je trajalo dopoludne poldrugo uro, popoludne se je pa nadaljevalo Bkoro do večera. Princ Liechtenstein je v svojem piomu iio^iidiiil željo, naj se nadalje obstoji nemška »gemeinbiirgschaft«, kateri so kršč.-soc. stranka i v bodoče pridružuje. Razgovor je ostal seveda tajen, toda dognano je, da je bil na dnevnem redu samo sedanji položaj in pa volitveno gibanje.
Katoliško vseučilišče v Solno-gradu. Po sklepu deželnega zbora solno-graškega, da je delati na to, da se čim prej zopet ustanovi vseučilišče v Solnogradu, se je takoj v letu 1885 ustanovilo društvo, ki je prevzelo povspeševanje te naloge. A delo, posebno nabiranje potrebnega denarja, gre prepočasi, zato se je izdelal nov načrt, po katerem bi se vseučilišče otvorilo že po preteku petih let. Otvorjena bi bila najprej juridiški in filozoliški oddelek, ker teološki že obstoji. Za vzdrževanje je potrebno kapitala 9 milijonov, zagotovljenih ie pa dosedaj samo jeden milijon kron. Ostalih osem milijonov namerava odbor zbrati tako, da bo vsak nemški katolik škofij Dunaj, Št. Hipolit, Line, oolnograd, Briksen, Trident, Celovec, Maribor in Gradec plačal na leto 31 vinarjev in v petih letih bi bila svota pokrita. V ostalem pa pričakuje odbor podpore tudi od katolikov ostalih narodnostij. Ta načrt je sedaj odbor razodel sv. Očetu in nadškof Katschthaler je prejel papeževo lastnoročno pismo, v katerem se ta načrt odobrujo in priporoča, ,.ker nam je mnogo na tem, da so ta visoka šola čim prej ustanovi in otvori".
Angleški parlament rampuščen. Kraljica Viktorija jo v ponedeljkovi seji ministerskega sveta podpisala dekret, b katerim se z dnem .25. t. m. razpušča angleški parlament in določajo nove volitve za čas od 1. do 15. oktobra. Sedanji parlament je bil izvoljen v juliju 1895 in se mu torej s sedanjim razpustom za celi dve leti prikrajša postavna sedemletna doba. Novi parlament so mora sniti 1. novembra. V dosedanjem parlamentu je bilo 340 konservativcev, 71 liberalnih unionistov, 177 liberalcev, 70 anti-parnelitov in 12 parnelitov. Konservativna unionistiška večina je torej tedaj znašala 125 glasov, in to menijo tudi sedaj ohraniti. Sedanja prilika jo za volitve v vladnem smislu dokaj ugodna, ker, akoravno se je že
nekoliko ohladilo ponajveč umetno vzbujeno navdušenje za »zmage« v Južni Alriki, je še vendar dokaj nade, da bo vlada lahko operirala proti liberalni stranki, katere stališče bi sicer ne bilo še tako omajano, ko bi vladala jedinost mej njenimi voditelji. Jeden del te stranke pod vodstvom Asquitha se je namreč izjavil »v ime večine voditeljev liberalne sfranke« za anekcijo južno-alriških republik. Vendar gotove kroge tudi ta razpor ne plaši, ker vedo, da ima Ascjuith kaj malo somišljenikov.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
L j ubij a na, 18. sept.
Ljubljanski obč. očetje so se vrnili s počitnic. Brez dvoma prinesli so seboj mnogo modrih mislij, s katerimi bodo osrečevali mestno blagajno. Največ si jih je nabral g. župan, ker je takoj pri otvoritvi obljubil, da čaka obč. svet naporno delo.
Županova naznanila. Župan se je spominjal cesarjeve TOletnice ter prebral slovensKi dopis, katerega je dobil kot zahvalo za čestitko obč. sveta. Spominjal se je župan tudi jubileja škofa Strossmav-erja, ki je že 18 let častni meščan ljubljanski. Povedal je župan, da se mu je šel z gg. obč. svetnikoma Lenčetom in K 1 e i n o m poklonit, ter je povdarjal, da so gospodje potovali na lastne stroške. Ta izjava nas je presenetila. Bilo je prvič, da je župan povdarjal, da je potoval na lastne stroške. Pozdravljamo to izjavo in želimo, da župan vedno pove, kedaj potuje na lastne stroške, pa da bi se to ne zgodilo — pre-redkokrat.
Župan se je končno spominjal še umrlega g. Iv. Dejaka ter povedal, da sta po 100 K darovala za mestne uboge gg. Bam-berg in Karol Luckmann, ker nista razsvetlila svojih stanovanj ob cesarjevem jubileju. — Naučno ministerstvo je dovolilo prof. dr. Lovro Požaru, da tudi prihodnje šolsko leto prevzame ravnateljstvo na mestni višji dekliški šoli, ne da bi mu odtegnilo dohodke. Naučnemu ministerstvu se je izrekla zahvala.
Razširjenje južnega kolodvora. Obč. svet je dobil naznanilo, da za prezidavo južnega kolodvora izgotovljeni načrti morajo dobiti nekaj sprememb, kar se bode dovršilo do srede septembra, in da se potem skliče konferenca, h kateri bode povabljeno tudi zastopstvo obč. sveta. »Železniški minister« ljublj. obč. sveta gospod Karol vitez Bleiweis je predlagal, naj župan v tej zadevi še potrka pri železniškem ministerstvu. Župan je obljubil, da bode pristojne faktorje spomnil na rok 15. sept., ki je že potekel.
Župan in ognjegasci. Župan je na to omenjal agitacije proti sedanjemu načelniku gasilnega društva ter rekel, da čuti potrebo javno povdarjati, da je g. Stricelj dobil zadoščenje pred sodiščem. Župan je g. Striclja pozval, naj porabi vsa zakonita sredstva.
Vkuratorij kemičnegaposku-ševališča je izvolil obč. svet kot svojega zastopnika dr. Koprivo.
Nabornikovim dedičem se ugodi prošnja za odpisno dovoljenje glede sveta za podaljšavo Hilšerjevih ulic.
Mestna davkarija podržavljena. O tej točki je poročal obč. svetnik Pro s ene. Že večkrat se je občina bavila z vprašanjem, ali je njena dolžnost pobirati drž. davke in koliko povračila sme zahtevati za to delo. Januvarja meseca je prosila občina finančno oblast primernega povračila za vsa dela, ki ne spadajo v delokrog občine. Ministerstvo je odgovorilo, da ni v položaju dati tako odškodnino, ter je izjavilo, da bode pobiranje davščin preneslo k tukajšnjemu glavnemu davčnemu uradu. Občinski svet je včeraj izrekel nadejo, da prevzame država od novega leta naprej tudi pobiranje drugih davkov, dež. in mestnih doklad ali kakorkoli se imenujejo davki ter da prevzame od mestne občine dva najmlajša blag. uradnika gg. H a I n e r j a in Svetlina. S spopolnitvijo mestnega blag. osobja se bode počakalo toliko čaBa, da se dobi odgovor od ministerstva.
Prostori za strokovne šole. Dopis dež. vlade v zadevi pogodbe glede prostorov, ki ao v Zatiškem dvorcu najeti
za c. kr. obrtno strokovno šolo, se na predlog obč. svetnika Š u b i c a izroči v pretres še šolskemu odseku, ker se ne more pripustiti, da bi pošta, ki je nastanjena v iatern poslopju, smela vozove voziti v vežo šolsk. poslopja. Najemščina znaša 5000 K na leto ter mora za vse poprave in druge potrebščine stanovanja skrbeti mesto.
Staritlak na Dunajski cesti je na desni strani magistrat dal odstraniti ter napraviti asfaltni tlak. Hišni posestniki ob oni strani so sedaj izjavili, da je bil stari tlak še dober in, ker jih magistrat pri delu niti za mnenje ni vprašal, je pravilno, če tudi novi tlak magistrat sam plača. Obč. svetniki so morali pritrditi, da je to popolnoma pravilno stališče in da bi se moralo, predno se je delal oni tlak, povprašati za mnenje dotične hišne posestnike. Novi asfaltni tlak bode sedaj plačalo mesto, na magistratu so pa za jedno blamažico bogatejši.
Plinova razsvetljava. V uprav, svet delniške družbe za plinovo razsvetljavo je obč. svet kot svojega zastopnika poslal župana Hribarja.
Spremembe v mestni živino zdravniški službi. Ker je g. Rajar izstopil iz mestne službe, bil je za klavnič-nega oskrbnika imenovan g. Jos. S t e g u, sedaj živinozdravnik v Makarski. Prosila sta za to službo še dva gospoda, od katerih je bil g. V. Zaje priporočan na drugem, g. Iv. Demšar pa na tretjem mestu. Z novim letom se povišajo dohodki mestnim živino-zdravnikom in sicer pride klavnični nadzornik iz IV. v III. plačilni razred, klavnični oskrbnik pa iz V. v IV. plačilni razred.
Okrajnim predstojnikom za Barje je bi na mesto umrlega Peruzzija imenovan nadučitelj Fr. Crnagoj.
Občinski svetniki mej mestno godbo. V odbor meščanske godbe je občinski svet imenoval svojima zastopnikoma gg. Ant. Svetka in Iv. Vel k a vrha.
Škontracija mestne blagajne se je po poročilu g. Ant. Svetka v redu izvršila.
Za mestno kopališče v K o 1 i-zej i bo dovoli oc 103 K 75 v., lii oo oo pri popravah preko računa izdali, prošnja najemnika Jerneja Matevžeta, naj se mu od na-jemščine odpusti 100 K, se odkloni.
Napisi na mestnih ljudskih šolah. Deželni šolski svet išče vsa pota, da bi pripravil na mestne nemške ljudske šole poleg slovenskega tudi nemški napis. Pritisnil je v tem oziru na mestni šolski svet. Včeraj je bil obč. svet mnenja, da mi-nisterska naredba, na katero se sklicuje dež. šolski svet, velja le za uredbo notranjih šolskih prostorov, vendar je obč. svet nakazal potreben kredit za dvojezične napise na mestnih ljudskih šolah. Ti dvojezični napisi se narede takrat, — kadar bode vlada pripravila na učiteljišče in realko dvojezično napise.
Najemščine od topničarske vojašnice bode odslej mesto namesto dosedanjih 41.233 K 95 v. dobivalo 48.409 K 38 v.
Tlakovanje in niveliranje. Prešernove ulice in del Marijinega trga v obsegu 2701 kvadratnih m. bodo tlakovali s kamenitimi kockami. Veljalo bode tlakovanje 24.600 K, Wolf'ovih ulic letos ne bodo tlakovali. Kaj, ko bi kdo izračunil, koliko milijonov krone bi veljalo tlakovanje vseh mestnih ulic! Pri niveliranju Prešernovih ulic se bode posestnikom popravil na mestne stroške samo uhod in prostor v prodajalnicah pa morajo posestniki znižati na svoje stroške.
Telefon na mestne stroške bi rad dobil načelnik gasilnega društva Stricelj. Občinski svet mu je to prošnjo odklonil.
H i d r a n t v Lattermanovem drevoredu je hotelo imeti ognjegasno društvo, da bi v slučaju požara ložje gasilo lesone barake v »Praterju«. Obč. svet je bil mnenja, da zadošča pripravna cev na on-dotni vodnjak.
Gasilcem v »Mestnem Dom u« se ni dovolilo prosto stanovanje.
Nov voz za smeti se je za letos posestnikom v Ravnikarjevih in Zalokarjevih ulicah odklonil. Prihodnje loto dobimo nov voz za smeti.
Za razsvetljavo ceste na južni kolodvor je obč. svet dovolil 400 K. Cesta
dobi dve žarnici. Južna železnica tega dela ceste ob skladiščih ni hotela razsvetliti.
Električne železnice v Ljubljani še ne bo prihodnjega marca. Obč. svet ljubljanski je podaljšal obrok tvrdki Siemens & llalske do 1. julija.
V tajni seji je bil imenovan kontrolorjem mestne blagajne g. Naglič.
s Zahval^ -
PodpisanT pripravljalni odbor se zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli, da se je drug i s 1 o venski k a t o 1 i šk i shod tako veličastno izvršil. Posebno pa še imenoma izreka najtoplejšo zahvalo : Prevzviše-nemu metropolitu ilirskemu, kardinalu dr. Jakobu M i s b i i za njegovo visoko prisotnost, za sv. mašo, krasni govor in apostolski blagoslov ; presvetlemu gospodu kne-zoškofu ljubljanskemu dr. Antonu B o-naventuri Jegliču, svojemu visokemu pokrovitelju, za ves trud in vso ljubezen, ki jo je posvetil našemu shodu ; presvetlemu gospodu dr. Mihaelu N a-potniku za vzneseni govor in za blagoslov z odpustkom in za vso ljubeznivost, s katero je pospeševal priprave; presvetlemu gospodu Jakobu Trobcu, škofu St. Cloudskemu iz daljne Amerike za pontifi-kalno šv. mašo in za prijazni nagovor; g. c. kr. deželnemu predsedniku njega eksce lenci baronu Viktorju H e i n u, ki je pcčaBtil zborovanje s svojo navzočnostjo, kakor tudi nj. ekscelenci g. dvornemu svetniku grofu Schaffgotschu za častno prisotnost; zastopniku najvišje deželne avtonomne oblasti našemu deželnemu glavarju preblag. gosp. Otonu pl. Deteli; plemeniti knežji rodbini W i n d i s c h g r a t z o v i, ki je blagovolila zastopati na katoliškem shodu najvišje avstrijsko plemstvo ; gospodu vseučiliškemu profesorju dr Josipu T u m-pachu, ki je v imenu svojega visokega mandanta barona Leona Skrbenskega kneza in nadškofa praškega, pozdravil naš shod in prevzel častno predsedništvo; preč. g. kanoniku dr. Oršiču iz Krka, ki je zastopal svojega biskupa dr. Antona Mah niča.
Iskreno se zahvaljuje še posebno dr. M a t k u L a g i n j i, ki si je kot predsednik organizacijskega odseka, kot voditelj sklepnega slavnostnega zborovanja in zlasti še s svojim duhovitim in prisrčnim nagovorom pridobil visoko spoštovanje katoliških Slovencev; vsem zastopnikom češkega naroda, zlasti gospodu dr. Hrubanu iz Olo-muca, načelniku katoliške narodne stranke na Moravi, državnemu poslancu dr. a t o-janu, nadučitelju gospodu Kadlčaku, kanoniku g. Š v e h 1 i iz Prage in gosp. Fr. H. Žundaleku, glavnemu uredniku »Kato-lickych Listu«, za bodrilne nagovore; zastopnikom hrvatskega naroda iz Zagreba, kanonikoma dr. J. J a g a t i č u, dr. Ovjetku Rubetiču in kr. vseučiliškemu profesorju in saborskem u poslancu dr. AnteBauerju; podpredsedniku shoda g. vitezu Berksu, ki je tako taktno vodil drugo slavnostno zborovanje; pred vsem pa častnemu predsedniku g. vodji Franu Povšetuin gosp. predsedniku dr. Ivanu Šusteršičuza njihov požrtvovalni trud ob pripravah shoda in njega izvršitvi.
Dolžnost nas veže tudi, da se javno zahvalimo vsem slavnostnim govornikom za njihova krasna izvajanja, vsem načelnikom odsekov za umno vodstvo razgovorov, vsem poročevalcem, ki so se kot strokovnjaki vrlo potrudili, da so sestavili tako stvarna poročila in tako jedrnate resolucije, kakor tudi vsem mnogoštevilnim udeležiteljem pri debati, ki so izpopolnili in dodali, kjer je bilo kaj pomanjkljivega.
Srčna hvala tudi si. vodstvu Alojzi-jevišča, ki nam je tako gostoljubno dalo na razpolago slavnostne prostore, in slavni kranjski hranilnici, ki je brezplačno prepustila prostore na starem strelišču za zborovanje, banket in prenočišča, gospodu Iv. Matjanu za ukusno in krasno dekoracijo, hvala g. predsedniku katoliškega društva rokodelskih pomočnikov za prepustitev »Rokodelskega doma« in katoliški družbi za dvorano v »Katoliškem domu«.
Srčna hvala še zlasti vis. c. in kr. vojaški upravi, na čelu ji ekscelenci podmar-
šalu in divizijonarju llochsmannu pl. Hochsanu za brezplačno prepustitev vojaških postelj, kakor tudi č. sestram u s m i -1 je n kam, vodstvu M ar i jan i šč a za prenočišča, kakor tudi vsem ljubljanskim meščanom, ki so kakorkoli pomagali odboru za srečno izvršitev shoda.
Še posebej pa zahvaljujemo predsednika novoustanovljene »Slomškove zveze« in predsednika slovenskega katoliškega aka-demičnega društva »Danice« za pozdrave na shodu in vrlo »Daničarje« so zlasti za ljubeznivo pogoščenje zadnji večer. Srčna hvala vrlemu »Meščanskemu klubu« za zabavni večer in za nagovore članov, ter »Slovenski k r š ča nsk o - s o c ij a 1 n i zvezi« za sijajno bakljado in serenado v proslavo sedemdesetletnico Njegovega Veličanstva, gosp. učitelju Alojziju Sachsu za spretno vodstvo pevcev, gosp. Oro-slavu Dolencu za darovane mnogobrojne sveče in »Katoliškemu društvu za delavke« za požrtvovalno sodelovanje, g. Ivanu Kregarju za požrtvovalni trud pri oskrbi stanovanj in g. Fr. Breskvarju.
Hvala slovenskim županom, ki so dali katoliškemu shodu s svojo navzočnostjo največjo važnost, in društvom, ki so po svojih zastopnikih slovensko ljudstvo pokazala v njega organizaciji, kakor tudi vsem, ki so nas pozdravljali s tako mnogoštevilnimi brzojavkami.
Srčna hvala vsem, ki so v tako ogromnem številu prihiteli v Ljubljano, zlasti vsem izvenkranjskim Slovencem, ki so nam izkazali na shodu svoje bratsko sogla-šanje! Povrni Vam Bog Vaš trud, saj potrudili ste se za sveto stvar! Pripravljalni odbor za drugi slovenski katoliški shod v Ljubljani.
V Ljubljani, tine 15. sept. 1900.
J. Flis,
predsednik.
I. Vencajz,	Dr. Evgen Lampe,
podpredsednik.	tajnik.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19. septembra.
Cesarjeva zahvala. Predsednik II. slov. kat. shoda g. dr. Šusteršič je dobil od dež. predsedstva nastopni dopis : Po najvišjem naročilu naznanjam II. slov. kat. shodu Najvišjo zahvalo za izraz zvestobe in uda-nosti, ki ga je ta shod Nj. Veličanstvu brzojavnim potom poklonil. C. kr. dež. predsednik : Hein 1. r.
»Najslabši materijal«, pravi »Slov. Narod« je bil na katoliškem shodu. To je »Narodova« jedina tolažba. Toda v koliko je opravičena ta tolažba? Mej drugim je bilo na shodu 300 slovenskih županov. Ali je to »najslabši materijal«. Ivan Hribar bi rad imel ta »najslabši materijal« ob svoji strani, a postal mu je ta »materijal« — pre-kisel, zato je z »Narodom« postal surov. Slovenski župani, zastopani na katoliškem shodu, prepuščajo »dober materijal«, kaker-šen je Malovrh in njegova družba, Ivanu Hribarju ter niso prav nič razžaljeni, ako jih »Narod« pita z »najslabšim materijalom«. Dobili bodo pot, da se Ivanu Hribarju za to primerno zahvalijo.
Še jedenkrat »oštarija v Alojze-višču« „Narod" hoče na vsak način, da so bili udeležniki katoliškega shoda pijani, ker se je po poročilu njegovega poročevalca, katerega ni bilo na shodu, stočilo v „Aloj-zevišču" ogromno pijače. Vprašali smo gostilničarja g. Rozmana in ta nam je povedal, da na shodu ni stočil niti treh sodčkov pive. Ako se pomisli, da je bilo na shodu 4000 ljudij, je pač verodostojnejše, da je moral biti pijan samo »Narodov" poročevalec, ko je svoje »podrobnosti" pošiljal v svet.
Izposojeni prapori. Pod tem naslovom jo pisal »Slov. Narod« : »Tudi zastava pevskega društva »Ratitovec« je prišla na shod, ne da bi za to vedel odbor«. Na to „Narodovo" besedičenje smo dobili naslednje pojasnilo: Ni res, da je prišla zastava pevskega društva »Ratitovec" na shod, ne da bi za to vedel odbor, pač pa je res, da je večina odbornikov vedela za to. Dalje je res, da je podpisanec kot načelnik pevskega društva bil pri tem shodu sam zastavonoša v družbi s še enim odbornikom. Fr. Š m i d, predsednik pevskega društva »Ratitovec" v Selcih. — „Narod" je tudi čenčal, da jo
ljudstvo v Selcih ogorčeno, ker so je zastava tega društva nosila med »klerikalnimi zastavami". To »selško ljudstvo" se rekru-tira iz dveh krčmarjev in onih izvoljenih privržencev, ki hodijo k njima na sladko kapljico. Tisti trabantje, ki so prišli demonstrirat na shod dne 2. t. m. na Frtici po-življeni z zlato kapljico na račun dveh selških velemož, so seveda tudi sedaj — ogorčeni. To je naravno, in „Slov. Narod" v tem oziru pač ni izviren.
„Kofeta" nista plačala dva udelež-nika kat. shoda na nekem privatnem stano vanju. Tako trdi »Narod", ne da bi povedal i m e dotične stranke, katero je katol. shod tako oškodoval. Pričakujemo, da jo „Nar." uredništvo naznani pripravljalnemu odboru, da se takoj poravna škoda. Ako vedo v „Narodovein" uredništvu še za koga, ki je pri ,kofetu' žlice kradel, naj ga tudi naznanijo.
»Narodova" ,.podrobnost' se je valjala o priliki katoliškega shoda tudi po vojaških posteljah, katere je izposodil pripravljalni odbor očigled množini gostov od vojaške uprave. »Narodne« slavnosti so bile vedno v manjših dimenzijah in vendar so »Narodovci« morali celo za češke goste rabiti vojaško postelje. Razloček mej nami in »Narodovci« je bil le ta, da je vojaška uprava od nas dobila vse v redu nazaj, pri »Naro-dovcih« ji je pa mnogo stvari zmanjkalo.
Cesar v Gorici. Sedaj je baje konečno določeno, da pride cesar v Gorico dne 29. septembra ob 9. uri zjutraj ter ostane v Gorici do druzega dne 8. ure popoludne. Slovenska zastava je, kakor se po roča, v Gorici za slavnostne dneve prepovedana ! Županom je prepovedano priti s slovenskimi zastavami v mesto! Kaj bodo goriški blovenci odgovorili na te prepovedi?
Osebna vest. Č. g. Anton K o bi ar, / župnik kranjski, je imenovan dekanom in \ knezoškofijskim duhovnim svetnikom.
Bolezen g. kanonika dr. Lampeta . se je v zadnj em času shujšala in ga toplo \ priporočamo v molitev.
Zaprta tovarna. Delavci tukajšnje tovarne za žveplenke, ki je last g. A. Tscher-neta, so se v ponedeljek pismeno pritožili pri lastniku tovarne proti upravi bolniške blagajne ter proti čudnemu postopanju napram delavcem, kakor tudi proti prenizki plači. Ko so hoteli danes zjutraj iti delavci v tovarno, je bila ista zaprta in delavci niso mogli na delo. S tem je lastnik tovarne pokazal jasno svojo naklonjenost do delavcev. V tej tovarni se z delavci baje ni postopalo posebno človeški. Delavke se je menda nazivalo z raznimi »lepimi" imeni, kakor se nam pripoveduje. Nič bolje se ni godilo moškim delavcem. Bolniška blagajna ni bila leta in leta v redu, plače teh revežev, ki so v posebni nevarnosti vsled foslora za zdravje, so tako minimalne, da ob njih ni mogoče živeti. Gospodar, ki je sicer dober človek, je raje dal tovarno zapreti, nego da bi bil razmotrival težnje in pritožbe svojih delavcev. Ker delavci sedaj nimajo zaslužka, prosimo somišljenike, da jim z denarnimi doneski pomagajo v njihovem boju. Denarne pošiljatve naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Jos. Gostinčar, delavski tajnik, Ljubljana. Pomagajmo pomoči potrebnim bratom!
Slov. katol. delavsko društvo priredi jutri zvečer ob 3/48. uro v svojih prostorih na Turjaškem trgu društven shod. Dnevni red: a) btara pesem o nerednostih delovršbenih bolniških blagajn pri nas in kje je iskati temu uzroka; b) delavske razmere v Ljubljani; c) raznoterosti.
Kranjska gimnazija ima letos vseh osem razredov. Ker pa ima vseh prvih pet razredov vsporednice, šteje torej gimnazija trinajst razredov, kar je dokaz za njeno potrebo. V obeh prvih razredih je 108 učencev, v drugem 74, v tretjem 68, v četrtem 59, v petem 64, v šestem 48, v sedmem 47, v osmem 36, v vseh 504. Ker pa je v poslopju le za deset razredov prostora, so porabili za učni sobi dve drugi dvorani, en razred pa je v mestni ljudski šoli.
Iz Klanjca na Sutli se nam poroča: Na raznih krajih mile slovenske domovine prirejajo se vsako leto razstave sadja, grozdja itd. Toda ne samo slovenski kraji se ponašajo z lepim sadjem, ampak tudi sosednje Hrvatsko. Letos se priredi v Varaždinu taka i
razstava, in sicer od 29. septembra do 3. ok tobra.
K zgradbi Franc Jožefovega mostu. V včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta se točka o oddaji del za napravo obrežnih zidov ob obeh straneh gra-dečega se cesar Franc Jožefovega mostu ni obravnavala, ker so se pojavila mnenja, naj se taki obrežni zidovi ne grade.
Z Reke se nam piše: V ponedeljek je slavil v tukajšnjem kapucinskem samostanu velezaslužni in občespoštovani o. Avguštin Veleč petdesetletnico svojega rodovniškega življenja. Zbralo se je okolo njega lep broj njegovih čestilcev, mej njimi tudi vč. o. provincijal iz Varaždina. O. Avguštin je zelo spoštovana oseba ne samo na Reki, ampak tudi drugod po Hrvatskem in Slovenskem. Se svojo ljubeznjivostjo in skromnostjo znal si je pridobiti mnogo src in njegova zgovornost na prižnici mnogo željnih poslušavcev. Rodom je iz Štajerske, a vseh 50 let je preživel v reškem samostanu, kjer je bil in je pravi oče svojih sobratov. Noge so mu žalibog oslabele, a um ima še vedno bister in srce polno ljubezni za cerkev in domovino. Težka hoja mu pa vendar ne preči pota do spovednice, kjer presedi še vedno po mnogo ur. Bog živi še mnogo let milega našega o. Avguština! — Zopet so vkrcali tukaj čez 800 konj za Transval. Človek bi so skoro uprašal, ali jih imajo še kaj na Ogerskem. — V čistilnici petroleja je nastal te dni velik ogenj; počil je kotel in za malo časa vzdigal se je velikanski zu-belj proti nebu. Po okretnosti ravnatelja in hrzi pomoči gasilnega društva se je hitro ogenj omejil. Vsa sreča, da ni bilo vetra. Škode je okoli 30.000 K. — Katastrofa v Galvestonu v Ameriki je spravila v velik strah naše Primorce, ker je tam čez 500 naših ljudij. Se strahom in nestrpljivo pričakujejo točniših sporočil. Bati se je, da bo marsikatera družina ob svojega gospodarja. — Po naši okolici pričela se je berba grozdja, katera obeta nekaj obilnišo in dobro kapljico „domačega".
Slovensko gledališče. Gledališka sezona se otvori v soboto, dne 22. t. m. z operno predstavo „Aid a". V tej operi nastopijo prvikrat novoangažovani člani slovenske opere: altistinja gdč. W a n d a Radkievvicz, tenorist gosp. T i t O 1 s -z e w s k i in basist g. Otokar LOtzsch. Druge glavne uloge te opere pojo: gospo-dičini A. C a r n e r i in E. N o c m i, ter gospodje J. N o 11 i in A. P o 1 a š e k. Nove dekoracije za to opero slikal je dekoracijski slikar in gledališki mojster gosp. Alojzij W a 1 d s t e i n. V nedeljo 23. t. m. igra se prvikratAnzengruberjev „Dolski župnik", v torek 25. t. m. poje se drugikrat v sezoni opera »A i d a", v četrtek 27. t. m. igra se prvikrat na slovenskem odru Grillparzer-jeva klasična igra „S a p p h o" in v soboto, dne 29. t. m. poje se prvikrat Za j čeva, hrvaška narodna opera „Z r i n s k i."
Knjižnici kranjske gluhonemnice je podaril g. Fr. Spin tre, glavni učitelj v Kopru, zbirko raznih knjig za izobrazbo slepih in gluhonemih.
Tri osebe zgorele. V Pierisu v Fur-laniji je pogorela vila Settomini. Zgorele so tri osebe, vdova Clemente, 141etni Pet. Cle-mente in Iloza Trevisan.
Za Narodni dom v Trstu je doslej nabranih 1880 K 95 h.
Nenavaden hudodelec. Ivan Toma-žič, star 25 let, je bil pred poldrugim letom obsojen na smrt, ker je umoril svojega strica Busiča iz Nove vasi v Istri. Cesar ga je pomilostil na 201etno ječo. Glavna priča proti Tomažiču je bil Jeronim T., ki je bil pozneje istotako obsojen radi nekega hudodelstva in je prišel v koperski ječi skupaj s Tomažičem. Tomažič se je nad Jeronimom maščeval radi pričanja ter ga je v ječi umoril. Danes stoji Tomažič zopet pred tržaškimi porotniki radi druzega umora, ko še radi prvega umora ni prestal kazni.
Laška taktika. Vsi dijaki, ki so lani na hrvatski gimnaziji v Pazinu propadli in dobili drugi in tretji red, sprejeti so na laško realno gimnazijo ter so dobili znatno podporo. Čestitamo I
..Domovina" pred porotniki. Včeraj jo stal odgovorni urednik „Domovine" pred celjskimi porotniki radi poročila, ko je bil kmet Feguš ustreljen po lovcu Seguli. Še- 1
gula je po dr. Mravlagu tožil „Domovino". Priče so pri obravnavi povedale še mnogo več, nego je pisala „Domovina\ Celjski porotniki so potrdili drugo glavno vprašanje in vprašanje glede nepaznosti tiska, nakar je bil g. Ante Beg obsojen na 200 K glede glav. vprašanja, glede druzega pa na 10 K Mod porotniki dva nista znala prav nič slovenski.
Celjske zanimivosti. Samostojni nemško-slovenski gimnazijski razredi v Celju so dobili vendar javni napis. Napis je dvojezičen. — Celjski župan je dal izobesiti razglas namestništva glede novih volitev samo v nemškem jeziku. Polit, društvo »Naprej« se je^takoj pritožilo.
Štajerske novice. Ustrelil je v Ka-niži pri Ptuju gostilničar Marčinko delavca Cižeka. — V Gradcu se je obesil 501etni krojač Lovrenc Federšek, pristojen v Ljutomer. — Zborovanje štajerskih živinozdrav-nikov se je vršilo v Radgoni. — Utonila je v Muri pri Mariji Snežni na Velki 571etna Ana Vrbanič.
Porotniške obravnave v Celju. Pretečeni teden so bile pred porotniki v Celju naslednje sodbe: Požig. Iz maščevanja je užgala dne 7. maja t. 1. Urša Janše iz Modrič hišo Blažu Hriberniku v Škorih. Škode je bilo 1700 kron. Obsojena je v 8-letno ječo. — Uboj. Dne 18. maja t. 1. je prišlo v Rečici do prepira med Jos. Sim-šekom na edni in Ivanom Mikotišem ter Matijo Mediana na drugi strani, v katerem je bil Simšek ubit. Mikotiš je dobil štiri, Mediana pa tri leta težko ječe. — Tat iz navade. Jurij Gole, ki je že bil zaradi tatvine devetkrat obsojen, je dobil za ponovljeno tatvino pet let težke ječe. — Požig. Ko-Kočarica Marija Berbre iz Ogošne je užgala dne 4. junija t. 1. svojo za 800 gld. nad vrednost zavarovano kočo. Obsojena je bila v tri leta težke ječe. — Požig in tatvina. Dne 11. avgusta je užgal Fr. Schu-ster v Ogori klet Lokošekovo ter pri tej priliki ukradel tudi 15 kron. Dobil je dvanajst let težke ječe. — Detomor. Omo-žena Helena Trinks je zadušila svojega otroka po porodu. Dokazalo se je, da je bila ta čas zmedene pameti, vsled česar je bila oproščena. — Uboj. V Curnovcu jo ubil Anton Zorko Jos. Bromšeja; obsojen je v ednoletno težko ječo. — Prekoračil silo bran. Josip Crešnovar pri Sv. Pan-kracu je ubil svojega pastorka s kolom. Obsojen je bil le zaradi prekoračenja silobrana v petmesečno ječo.
V mestni ljudski kopelji se je od 9. do 15. sept. letos oddalo vsega skupaj 434 in sicer za moške 319 (pršnih 216, kadnih 103) za ženske 115 (pršnih 15, kad-nih 100) kopelij.
*
* *
Ženske študije na dunajski univerzi. Uradno se razglaša, da se sedaj smejo tudi ženske udeleževati medicinskih študij.
Po rokah hodil z Dunaja do Pariza. Ivan Ilasslinger z Dunaja je stavil s prijatelji in znanci, da pojde v Pariz na razstavo po rokah, ker nog nima. V to svrho si je dal izdelati poseben voziček, s katerim se je podal na dolgo pot. Sprva je mnogo pretrpel, ker mu je prah in pesek kožo na rokah izgrizel, a pozneje seje ista utrdila, kakor navadno pri bosonogih nožna in je dalje napredoval svojo pot do Pariza. Prehodil je tako 1435 kilometrov in sicer po tri kilometre vsako uro ali 30 kilometrov na dan, ker je hodil po 10 ur na dan. V 55 dnevih je prišel v Pariz. Potoma si je s prodava-njem razglednic in 8 fonografom zaslužil toliko, da mu je zadostovalo za strošek na poti, šel je z Dunaja brez vsakega novčiča.
Surovo meso — protistrup zoper tuberkulozo. Slavni pariški fizijolog Charles Richet jc po dolgih raziskovanjih našel, da vživanje surovega mesa prepreči nadaljni razvoj jetike, oziroma jo celo ozdravi. Tega učinka si omenjeni učenjak nc razlaga, kakor da bi vplivalo surovo meso le kot tečno, krepko hranivo, marveč da ima v sebi snovi, ki direktno škodujejo tuberkuloznim bacilom. Prihodnost bode pokazala, ali se bode Richet-jcva iznajdba obnesla. Želeti bi bilo, da bi se.
17 let spi v Thenelepu 30 km od Saint Ouentina Margareta Bouyenoval. Leži na postelji in ne da od sebe nikakega zdihljaja
ter se nič ne premakne. Pri življenju jo vzdržujejo s klistiri, ker navadne jedi ne požira. Dolgoletno spanje se je pričelo Margareti Bouyenval, ko je bila stara 20 let, po omed evici, katera jo je obšla, ker je stopil v nje hišo orožnik preiskovat skrivnostno smrt njenega otroka.
Skrivna pisava anarhistov. Glasom poročil nekega turinskega lista jc policija v Milanu vladi naznanila, da se ji je posrečilo dobiti ključ do tajne pisave anarhistov, da so se tem potom odkrile že prav znamenite in nepričakovane tajnosti iz delovanja mej-narodnega anarhizma.
Današnji številki priložila je domača konfekcijska tvrdka Gričar & Mejač ilustrovan cenile, narejenih oblek za gospode, dame in otroke, na kar
opozarjamo cenjene naročnike in čitatelje našega lista.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: Neim. 5 K. — Gdč. Jarčeva iz Ljubljane 50 K. - Prof P. iz R. 20 K. — G. Avg. Šinkovec, župnik na Jesenicah, 5 K. — G. I. Koritnik, župnik z Blok, 5 K. — G. kan. T. Kajdiž 10 K, namestu venca na grob p. g. L. Tiča. — Usmiljeno srce 2 K. — Eg. Robidjevec 4 K 20 h. Bog plačaj!
Priporoča se Jeranova dijaška miza tudi drugim dobrotnikom, ker je dijakov ogla-šenih za podporo zopet mnogo, denarja pa za podporo zelo malo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 19. sept. (C. B.) „Wiener Zeitung" objavlja cesarsko naredbo na i podlagi § 14. z dne 15. t. mes., s katero se dovoljuje vladi 5 milijonov kron kredita za podporo vsled uim ponesrečenim; od tega je določen znesek do2,750.000 kron za Galicijo, koder je povodenj pro-vzročila veliko škodo. — Nadaljna cesarska naredba istega dne spreminja nekatere določbe naredbe z dne t. maja 1899 glede zatiranja živinske kuge.
Dunaj, 19. sept. Koraunikej o včerajšnji seji levičarskih načelnikov izjavlja, da se splošno priznava potreba obstoja nemške celokupnosti, in da treba v prvi vrsti vztrajati pri zahtevi glede zakonite določitve nemščine kot posredovalnega jezika.
Dunaj, 19. sept. „Deutsche Zeitung" in „Deutsches Volksblatt" sta proti kompromisu levičarskih strank. Pivi so slogo rušili nemški nacijonalci na Štajerskem, ki so proti dosedanjemu poslancu pete skupine kršč. soc.^ Schois-wohlu postavili protikandidata. Žrtev takega kompromisa bi bili le kršč. socijalci.
Dunaj, 19. sept. Načelnik poljskega kluba vitez Javorski se mudi na Dunaju.
Dunaj, 19. septembra. Listi, ki imajo zveze z Milanom, poročajo, da se bode Milan v kratkem podal v Biaric, da se spravi s kraljico Natalijo.
Dunaj, 19. sept. Listi poročajo, da se je hči pokojnega grofa Taaffeja zaročila z nekim ogerskim zdravnikom, ki je Žid.
Dunaj, 19. sept. Danes so izšli bankovci po 20 kron.
Ptuj, 19. sept. Nemški ..Studenten-heim" je bil otvorjen ob navzočnosti štajarskega ces. namestnika.
Gradeo, 19. sept. Ernst Friedrich, ki je hotel izvršiti roparski umor na vdovi bivšega bolgarskega kneza grofici Hartenau, je bil obsojen na tri leta ječe.
Belgrad, 19. sept. Dosedanji nemški poslanik v Belemgradu baron \Vecker Hotter je odpoklican in ga namesti druga osebnost. Bivši srbski ministerski predsednik Gruič je imenovan poslanikom v Carigradu.
Rim, 19. septembra. Soc i j a 1n o-demokraški (!) poslanci bodo pri prihodnji seji zbornice predlagali, naj se za poslance uvedo dijete.
Benetke, 19. sept. Policija lovi anarhista Pito, ki iina nalog umoriti
vojvodo abruškega, ko pride na obisk h kraljici vdovi v Benetke.
Berolin, 19. septembra. Nemški državni zbor se snide meseca novembra.
Hamburg, 19. sept. Vsi poljski delavci v predilnicah v Wilhelmsburgu so izgnani. Izgnanci so iz Galicije.
Glasgov, 19. sept. Včeraj je tu umrla za kugo 21. oseba.
London, 19. sept Kr tiger in Stein sta izdala proklamacijo proti aneksiji Robertsa ter izjavljata, da ste ostali obe republiki doslej nespremenjeni ter se ne bodeta nikdar podvrgli angleški avtoriteti.
Amsterdam, 19. sept. Barsko odposlanstvo izjavlja, da Kruger ni formalno odložil predsedništva in pustil Burov na cedilu, marveč da postopa popolno v smislu naročila ljudskega zastopa iz leta 1899.
London, 19. sept. „Daily Mail" poroča iz Pietermaritzburga, da odpotuje Roberts okolu B. oktobra iz Pretorije v Anglijo. — Buri so razdrli most pri Krokodil-Poortu. Koinatipoort so zunanji najeti vojaki zažgaM. ker so se bali, da ga zasedejo Angleži.
London, 19. septembra. Iz Johannesburga se zopet brzojavlja, da je Kristijan Devret umorjen.
Vojska na Kitajskem.
London, 19. sept. Velesile so se dogovorilo z ozirom na mirovna pogajanja s Kino glede sledečih točk: 1. Li-Hung-Čanga priznajo za pravega zastopnika kitajske vlade pri posredovanju, isto-tako princa Cinga; 2. v Kini se mora nastaviti vlado, ki bo mogla dati zahtevano zadoščenje. Določeno pa še ni, kje se vrše pogajanja in tudi vprašanje glede odškodnine še ni rešeno.
London, 19. sept. V Kini se vrše na raznih krajih ljudski boji. Pogum Kitajcev zopet narašča.
Umrli so:
17.	septembra. Alojzija Kozlevčar, dekla, ?1 let, Karolinška zemlja, je v lžici utonila. — Anton Kregar, krčmar, 35 let, Martinova cesta 36, jetika. — Helena Turk, dekla. 84 let, Radeckega cesta 11, ostarelost.
18.	septembra. Milada černagoj, nadučitelja hči, 20 dni, Karolinška zemlja 40, akutni črevesni in želodčni katar. — Marija Belohradsky, narednika hči, 14 mesecev, Poljanska cesta 38, jetika.
V bolnišnici: 12. septembra. Ferdo Gašperšič, duinar, 40 let, amentia hydrops universalis.
Cena žitu na dnnajBki borzi
dne 18. septembra 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen . K 7 76 do K	7 77
» » pomlad . » 8'21 »	»	8 22
Rž za jesen ...» 7 ol »	»	7 52
» » pomlad. » 7'80 »	»	7*81
Turšica za jesen . » 6 63 »	»>	6 64
» » pomlad. » 5'27 »	»	5-28
Oves za jesen . . » 5'52 »	»	5'53
» „ pomlad . . » 5-83 »	»	5'84
Meteorologiono poročilo.
ViSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 7360mm.
	Cas opazovanja	Stanje	Terape-			
				Vetrovi	Nebo	► »S
d		metra v xnra.	po Cflzij*			•S- 0
181 9 zveč- I 740 0 I ^ 8 i sl- svzh- I jasno"
1( ! 7. zjutr. j 738 8 i 12 4 brezvetr. j del. jasno 0-0
2. popol.j 737-9 | 23'4 . sr. jug ! jasno Srednja včerajšnja temperatura 14 7°, normale: 14'5°
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 6. do dne 15. sept.
		K	ll				K	A
Goveje meso I. v.	kg	1	28	PieiiiOna moka 100 kg			V8	20
» 11. .	»	1	ta	Koruzna »	»	>	17	—
» 111. »	»	—	96	Ajdova »	t	>	36	-
Telečje meso	>	1	90	Fižol, liter .	, ,		—	16
Prašičje » sveže	>	1	40	Grah, »			—	20
» » prek.	»	1	40	l^eča, » .			—	24
Koštrunovo meso	>	—	80	Kaša, >		.	—	22
Maslo . . . .	»	' 2	—	Ra-et, »			—	22
Surovo maslo . .	>	! 1	90	Pšenica . .	100 kg		16	—
Mast prašičja . .	>	1	40	Rž . . .	>	»	13	60
Slanina sveža	»	; 1	<6	Ječmen . .	»	>	12	40
» prekajena	»	1	40	Oves . . .	>	»	12	60
Salo.....	»	1	20	Ajda . . .	»	>	17	—
Jajce, jedno . .		—	6	Proso, belo,	>	>	19	—
Mleko, liter . .		-	16	navadno	»	»	14	__
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . .	»	>	15	60
» kisla .	<	—	no	Kiomoit	»	>	5	40
Med.....	kg	—	—	Drva , trda ,	IU3		7	_
Piščanec . . .		1	30	» mehka	>		5	_
Golob . , . .		—	45	Seno, 100 kg			3	20
		1	60	Slama, » »			3	20
Zajec . . . .		—	—	Stelja, » »	•		—	—
Zahvala.
832 1—1
Podpisana izrekava tem potom najiskre-nejSo zahvalo vsem onim, ki so prihiteli od blizu in daleč v nebrojni množini, da spremljajo truplo pokojnega predragega soproga in očeta k zadnjemu počitku ter naju s tem tolažili v neizmerni žalosti. Prav posebno zahvaljujeva se pa preč. gosp dekanu, ki je v najhujšem dežju, moker do kože. spremljal z g. kapelanom rajnkega v cerke in na pokopališče ter njemu v čust in sicer njemu prvemu v vipavski fari razobesil veliko črno zastavo na cerkvenem stolpu
Zahvaljujeva se obenem gasilcem, bralnemu društvu, županstvu, c. kr. uradnikom, učiteljstvu, sploh vsem sočutnim spremljevalcem ter konečno vsem onim, ki so se udeležili včeraj sv. maše za dušo pokojnega.
V Vipavi, dne 18. septembra 1900.
Alojzija Može,
soproga.
Ivan Može,
sin.
Zahvala.
»čitalnica« in »Slovensko pevsko društvo« v Ljutomeru izrekata vsem, ki so se udeležili Slomšekove slavnosti dnč 8. septembra t. I.. osobito gosp. slavnostnemu govorniku, celjskemu »Sokolu«, »Zvezi gasilnih društev«, oziroma gasilnim društvom iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in oimožkega okraja, tržanskemu strelskemu društvu v Vržeji in veteranskemu društvu v Svetinjah, dalje čast. damam, vsem darovalcem doneskov, med temi v prvi vrsti slavni ljutomerski posojilnici, vsem tržanom ljutomerskim, ki so darovali na kakoršni koli način svoj trud in svoje delo za dosego veličastne sUvuosti, najiskrenejšo zahvalo.
Rodoljuben spomin na to lepo slovesnost bodi vsakemu udeležencu najlepše plačilo!
»Čita'nica« in »Slovensko pevsko društvo« v Ljutomeru.
s*.*:**.*.*.********®
| Bratje Vrsalovic *
^ Novoselo (Selca) Brač. Dalmacija ££
^ prodajajo po povoljnih cenah ^
* *3 vJL:M_« S* jSj
/K lastni pridelek
w	U'
^ v steklenicah in sodili, kakor:
^ izvrstna namizna, bela, rdeč- ^ mj kasta (kakor cviček), črna, de- J) /H sertna vina in prošek, vulgava ^
^ glasovito Bračko vino, in crljenjak. ^ ^ Sladka bela in črna vina od ^ ^ septembra do (/rudna. 804 10-3 ^
II II		
	SLOVENCI,	
	pristopajte k	
	„rS&ši straži«!	
Naznanilo.
Dediči trgovca g Ant Schusterja
naznanjajo uljudno slav. občins'vu, da bode
manufakturna trgovina
pod tvrdko
Anton Schuster
nespremenjeno dalje poslovala
Proseč nadaljnje naklonjenosti in mnogo-brojnega obiska se priporočajo
833 2-1 A. Schusterjevi dediči.


Za Učenje kositernili pred-
mpfnii bronzovo Imitacijo, bronzlranje Itlf tUC, kipov lzmavea. bronzlranje ograj pri stopnioah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočala se BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11 — 4
Spretne šivilje
m živote
kakor tudi ena učenka, sprejme se takoj na trajno delo. Francovo nabrežje štev. I., I. nadstropje.	826 2-2
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv.Potrn eostnist.«
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
tz trpežnega ln solidnega blagu po nizkih cenah.
Opozarja na veliko srejo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 59
MMiiMIiillll
cflllad cerfiveniJi,
samec, z dobrimi spričali, išče službe. — Ponudbe prosi pod naslovom: Jak. Siherl,
Sv. Jakob, Soteska. P. Dol (Lusttnal). 817 3-3
Kdor ima naprodaj
l deželnih pridelkov
t *
^ kakor: fižol, krompir itd, naj se obrne za- ^ A upno na podpisano tvrdko, katera prejema ▲ J blago v komisijon in posreduje prodajo vsa- T T koršnega blaga proti primerni odškodnini. ♦
^ Alojzij Grebene £
\	V Trstu 792 (20-6)	T
t	Ulica Torrcnte št. 30, 33,	T
^	pooblaščena javna tehtnica ln trgovina	^
^	s prašiči in domačimi pridelki.	^
______SVETOSLAVNA.
rejcevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.
(iila^Eia« as»loj« am.
za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 259 62 41
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
II
se članom minolega I. odseka, po sklepu občnega zbora z dne 17. septembra 1900, izplačujejo od danes naprej do 1. decembra 1900 ob navadnih uradnih urah (od 9. do
12. ure dopoldne) izvzemši nedeije in praznike.
Vsak član mora prinesti seboj svojo deležno knjižico.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1900.
831 2-1
Ravnateljstvo.
\
l


'n * ifl m 'ii ' ii ' ij**» * i\n * ii ' |j~tit.1" li - i J—(t i—»~|ji*i ij i'i J"ij ». I. f i fcl 0.» |'U ■	—- i*l>' f

■:




i
Kirjigčtriia
Kleinmayr ja & Bamberg a
v Ljubljani, mi Kongresnem trgu 2
priporočasvojo	814 6—5
^ popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učilišcih uvedenih
šolskih knjig1
v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po zni- '
žanih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
lirV^V i 11 Ti * V"i * I W i *i'» ' >f*> M *>V * ITI V'i'
;
;

13 u n a j 8 k a borza.
Dce 19. septembra.
Skupni državni dolg v notah ... . .	97-45
Skupni državni dolg v srebru......97-15
Avstrijska zlata renta 4"/„.......116 25
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97 60
Ogerska zlata renta 4"/„........114 05
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90'75
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1706'—
Kreditne delnice, 160 gld........£62 —
London vista ........ .	242-—
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj	118-32
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
line 18. soptembra.
3-2°/0 državne srečke i. 1864, 250 gid.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . .
23-66 19 30 90 50 11-44
172 -161-50 195-— 94 20 142-76 252'50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	107-—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .	94-20 Frijoritetne obveznice državue železnice . .
» » južne železnice 3°/0 .	317 —
» » južne železnice 5°/0 .	119' —
» » dolenjskih železnici0/, .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............392 -
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	360'—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42 75
Ogerskega » „ > 5 > ,	20-25
Budimpešt, bazilika-srečke, 5 gld.....12 80
Rudolfove srečke, 10 gld......62- —
Sairaove srečke, 40 gld........170-—
St. Genois srečke, 40 gld........195 —
Waldsteinove sreike, 20 gld.......— —
Ljubljanske srečke........ ' •	50
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld." . .	275- —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v .	6080-—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....801 •-
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....112 50
SpioSna avstrijska stavbinska družba . . .	151. -
Montanska družba avstr. plan............469 —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	482' -
Papirnih rubljev 100 ..................255 75
AT Naknp in prod&Ja ~3l£L vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.	l.,W	tienjarnična delniška družba 1 K II O U 1 ollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelga;	iS" ise 2.	aftjf" Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih (tvarah, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih g I a v 11 i o. "ES8