Leto 1894, 75 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XIII — Izdan in razposlan dne 9. marca 1894. (Obsega štev. 39.) 39. Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvoma za notranje stvari in poljedelstvo z dne 3. marca 1893. 1., o policijskem redu za plovstvo z ladjami in plavi po Labi. Jasna bela luč je po zmislu tega policijskega redu taka, ki gori v svetilnici z brezbarevnim in prozornim steklom, medla bela luč pa taka, ki sveti skozi belo mlečno steklo. Za znamenja, predpisana v tem policijskem redu, morajo zastave in kroglje imeti vsaj en meter v četvorini ali premeru, luči pa morajo vselej goreti jasno; nadalje mora kratek zvižeg trajati blizu eno sekundo, dolg zvižeg pa pet do deset sekund največ in med več žvižgi je treba napraviti vsak krat presledek blizu ene sekunde. Nastopni, s cesarsko nemško vlado dogovorjeni policijski red za plovstvo z ladjami in plavi po Labi se izdaje s pristavkom, da stopi v moč 1. dnč aprila 1894. 1. Dolg zvižeg, kateremu ni po nastopnih pred piših določen poseben pomen, znači toliko kakor pozor! §• 3. Policijski red za plovstvo z ladjami in plavi po Labi. »% ï'ija. §• L Določila tega policijskega redu veljajo za reko Labo od tam, kjer se stekata mala Laba in Voltava pri Mčlnfku, pa do Hamburga ali Harburga. Početek in konec tega kosa se zaznamenuje s tablami ali koli na obeh bregovih. §. 2. Po zmislu lega policijskega redu promeni noč Čas od pol ure po solnčnem zahodu do pol ure P>'ed solnčnim vzhodom. Voditelji vsakovrstnih ladij in voditelji plavov, imetelji brodov, mlinov na ladjah, kopališč in drugih ob reki ležečih naprav morajo vedno skrbno paziti na to, da se zabrani medsebojno oviranje in poškodovanje. §. 4. Vsako ladjo s pritiklinami vred je natančno uradoma preiskali, kakor je to predpisano po posebnih določilih; vse hibe, ki se pri tem najdejo, treba je nemudoma odstraniti. Na vsaki ladji morajo biti ob vožnji vselej v polnem številu in dobrem stanu opremni predmeti, ki so predpisani v njeni domači državi. Medsebojno oviranje in poškodovanje naj se zabrani. Preiskovanje, oprema in vzdrževanje ladij. (Slovonlach.) 17 Pri parnicah je najskrbneje gledati na dobro sestavo, opremo in vzdržavanje njih in njih pritiklin, zlasti kotlov in strojev, in pa na to, da se natančno izpolnjujejo predpisi, s katerimi se vreja naprava in raba parnih priredov. §• 5- O vožnji Vsaka patentovana, t. j. z ladnini patentom za čolnov. plovstvo po Labi opremljena ladja, katera plove, in pa vsaka parna grabača (bagrnica) naj vozi s sabo vsaj en čoln v dobrem stanu, nesoč najmanj osem mož; ako ima ladja ali grabača več moštva kakor osem mož, potreben je pod Devinom (Magdeburgom) še drug tak čoln. Ti čolni morajo bili vedno nenaloženi in privezani tako, da jih je moči pri ti priči spustiti na vodo. §• o. Oznamenilo Vsaka patentovana ladja mora na mestu, ka- ladij in pride- tero je vedno od zunaj vidno, imeti oznamenjen janih plovil, ^raj, kjer je bil njen patent izdan, in pa številko patenta. Na vseh ladjah, katere niso državne ter imajo deset in več bečev nosilnosti, mora na obeh slranéh kajute ali plečeta tako, da se da razločno brati in pa v črkah, katerih najmanjše naj bodo vsaj 15 centimetrov visoke, a pri katerih širina podstavne črte vendar ne sme znašati manj kakor eno petino višine, biti temno na svetlem ali svetlo na temnem dnu povedano pri parnicah njih ime, pri drugih ladjah imé in priimek firme in pa to, kje ima lastnik sedež svojega opravila. Pri parnicah s postranskimi kolesi je moči oznamenilo namestiti na zabojih koles. Več ladij istega lastnika je zaznamovati enako, a vsako od njih še s posebno številko. Na vseh, patentovanim ladjam pridejanih plovilih (čolnih ali ladjicah) je treba na obeh bokih takd, da se lahko dâ spoznati, povedati imé in firmo in pa, kjé ima lastnik svoje opravilo ; ako ta plovila spadajo h kaki parnici, dovolj je, povedati samo njeno imé. Skrajševati spredaj predpisana oznamenila je dopuščeno samo z dovolilom pristojnega uradnega preskuševališča (§. 4.). §• 7. Moštvo ladij. Ob plovbi mora moštvo vsake ladje, vštevši voditelja, znašati, če ima ladja nosilnosti 10 do 125 bečev, najmanj dva plovstva vešča moža, nad 125 bečev pa najmanj tri plovstva vešče može, od katerih mora vselej eden biti na krmilu, ostali pa morajo biti pripravljeni za službo na ladji. Pri ladjah, ki imajo pod 40 bečev, moči je pod Miihlbergom na mesto enega plovstva veščega moža postaviti vsaj 14 letnega fanta. §• 8. Debla, grede in drugačna drva, iz katerih je plav sestavljen, morajo biti med seboj trdno in stalno zvezana, in plavi sami morajo na vsakem koncu imeti zadostno krmilno napravo, najmanj pak vsaj po dvé krmilni vesli. Na vzdolžnih straneh ne smejo niti deli plava niti drugi predmeti štrleti črez debla ob kraju. Noben plav ne smé biti daljši kakor 130 metrov; širina ne sme na Avstrijskem presegati 10 metrov, dalje spodaj pak ne 12'G metrov vštevši tudi debla ob kraju. V sredi svoje dolžine in visoko vsaj l-5 meter nad svojo površino mora vsak plav imeti dvé, v isti meri z dolžinsko osjo in drugo nad drugo trdno nameščeni ter nikakor se ne zakrivajoči beli tabli, od katerih naj na obeh straneh z latinskimi črkami, katerih naj bodo najmanjše visoke vsaj 15 centimetrov in pri katerih širina podstavne črte vendar ne smé znašati manj kakor eno petino višine, zgorenja nosi v rudeči barvi začetne črke imena in priimka in pa opravilnega sedeža lastnikovega, spodnja pa v črni barvi iste povedbe o voditelju plava. §. 9. Ne vštevši voditelja, mora moštvo plava znašati, ako ima plav do 150 kubičnih metrov, dva plavičarstva vešča moža, ako pa je plav veči, tri plavičarstva vešče može. §• 10. Vsaka ladja, ki ima nosilnosti več kakor 50 bečev, mora na mestu največega vtopa, imeti vsaj 25 centimetrov, vsako manjše plovilo pa najmanj 15 centimetrov visok svobodni bok. To višino jo oznamenjati sredi ladje na temnem dnu s spodnjim robom 15 centimetrov dolge in 2 centimetra široke bele črte poprečnice (nakladne črte) ; to poprečnico naj oklepa ravno tako širok bel obroč, čegar pre-mér bodi poprečnica. §. 11. Na vsaki ladji, ki ima nosilnosti več kakor 30 bečev, mora biti na obeh straneh spredaj, sredi ladje in na krmi nameščeno metrično kazalo vtopa z delnimi črtami, visokimi po 2 centimetra. Vsako kazalo mora segati do največega pripustnega vtopa, ter vlop ladje prav kazati in ga precej razločno postavljati na videž. §• 12. Nobena ladja ali noben plav se ne smé naložiti bolj, kakor to dovoljujeta znana kakovost plovne vode in dotični stalež vode, in noben plav ne dru-gači, kakor z lesom, diljami ali drugimi plavajočimi predmeti. Naklad je zavarovati takö, da ne more nič pasti črez krov, niti ne črez krov štrleč škodovali drugim plovilom, kadar se ž njimi ladja ali plav srečuje. Črez krov se smé nakladati samö toliko, da se s tem ne moti varnost obrata. §• 13. Ob plovbi mora na vsaki ladji spredaj biti gotovo po eno sidro, pripravljeno, da se more pri ti Priči spustiti, in močno takö, da je ž njim moči adjo ustaviti; na ladjah z nosilnostjo nad 100 be-*'ev ali več, mora ravno tam biti pripravljeno še drugo tako sidro (maček). Razen tega je na vsaki prosto ali v vlaku hizdolu plovoči ladji, ki ima nosilnosti nad 100 be-Čev ali več, enako sidro imeti pripravljeno na zadku. Na ladjah, plovočih v vlaku navzgor, ne smejo s'dra viseti črez krov, a vendar morajo biti vsak tre-"utek pripravljena za rabo. §. 14. Nobena ladja in noben plav ne sme z mesta svojega odhoda pluli na pol drugi plovoči ladji ali lugemu plovočemo plavu in ju motiti v vožnji. §• 15. Plavi ne smejo pluti drug poleg drugega, am-sumö drug za drugim in to samo v presledkih P° 400 metrov najmanj. sl 1 ..0 se k,-1k plav ustavi in se mu tedaj na- prvV'^ l)r’51iža na 400 metrov, ostati mora na mestu dotle, dokler gre drugi plav mino ter a Preteče za 400 metrov najmanj. : n°ži, ob gosti megli in kadar zelö mete ali vreme viharno, n( dovoljeno plaviti plavov. §• 16. Vlaki smejo samö lam pluti drug mimo dru- Kako ravnati ge ga ter so prehitevati, kjer je plovna voda dovolj z vIllk>-široka. Verižni vlaki morajo imeti med seboj vsaj 500 metrov presledka, po saksonskem kosu Labe mora znašali presledek en kilometer, ako se ne dovoli manjši presledek. §• 17. Ob gosti megli, hudem meležu ali viharju mo- Ob gosti megli rajo vse ladje, ki plovejo navzdol, izvzemši parnice viharju ali brez priveskov, svojo plovbo ustaviti na bližnjem, za j^ustavitfvo^ pristajanje sposobnem mestu. J'njo navzdol? §• 18. Kadarkoli plove parnica mimo kakega idočega broda, mimo kakega manjšega plovila ali kake zelo naložene veče ladje, mimo kakega plovočega plava, kakega ob bregu ležečega naloženega plovila, katero daje svojo ležo na znanje takö, da razobesi dovolj vidno rudečo zastavo, ali pa mimo kakega plovila, ki se na reki razklada ali nalaga, mimo kake ladje grabače, kakega mlina na ladjah ali kakega v reki ležečega kopališča, tedaj sc mora, da kolikor moči zabraui vsako nevarno valovitev, držati v primerni daljavi in ne smé pluli z večo silo kakor tisto, ki je potrebna za nadaljno pomikanje in za varno ravnanje njeno. Kako naj parnice plovejo mimo drugih plovil in mimo stavbišč na reki. Ako bi vendar parnica prišla kakemu drugemu plovilu tako blizu, da temu očividno preti po valo-vitvi nevarnost, če pluje parnica tudi počasi, treba je silo stroja tako zmanjšati in stroj po potrebi popolnoma ustaviti, če je to za parnico in njene priveske mogoče brez nevarnosti storiti. Od vseh mest, kjer se vršijo porečne stavbe, mora se parnica držali kolikor moči daleč in počasi pluti mimo njih, ako so ta mosta po dnevu ozna-menjena z rudečo zastavo ali rudečo krogljo, po noči pa z rudečo in pa z jasno belo lučjo na bregu. Ti dvé luči se postavita en meter narazen in v isti višini, in sicer je bela luč vedno obrnjena proti vodi. §■ 19. Crabačam in vsakovrstnim plovilom, ki leže Kako je pluti v plovni vodi, da jo poglobljajo, ali za porečne in mimo grabač, nabrežne stavbe in za merjenje — toda izvzemši poškodovanih grabaške čolne — potem napravam, ki so tam po-stavljene v iste namene, in pa ladjam in plavotn, ki poškodovani in nesposobni za kretanje ležč v plovni vodi, morajo se izogibati vse druge ladje in vsi drugi plavi. Vendar je na grabačah, plovilih itd., ki leže v plovni vodi, oznameniti tisto stran, na kateri je mimo pluti, po dnevu z razobešeno rodečo zastavo ali rudečo krogljo; po noči pa je ta znamenja nadomestiti z dvema lučima, nameščenima druga poleg druge, od katerih bodi ena rudeča, druga pa jasna bela in od katerih naj bela kaže stran, na kateri je pluti mimo. §. 20. Kadar se Kadar je iz katerih koli razlogov Ireba plovno zapre plovna Vodo popolnoma zapreti, dalo se bo na dotičnem mestu in ako treba tudi dalje gori po reki ali na bregovih na znanje s tem, da se izpostavijo dvé, druga nad drugo nameščeni rudeči zastavi ali rudeči kroglji, po noči pa dvč rudeči luči. Vse ladje in vsi plavi se morajo na takö ozna-menjenih mestih ustavili, dokler se plovba zopet odprè, ter slušati vsa podrobnejša ukazila nadzornih uradnikov in stražnikov. §• 21. Plovna voda V plovno vodo se ne smejo metati prltež, ka- se,ne.(s,m(' menje in drugi plovstvo ovirajoči ali v nevarnost K tl/.lLl • a* • yl 1 I • spravljajoči predmeti. Kamenje in drugi predmeti, ki se rabijo za obteževanje krmilnih vesel, morajo se pritrditi in shraniti tako varno, da ne morejo pasti v vodo. Ako voditelj ladje ali plava zapazi, da so se po njegovem plovilu samem, ali pa po vlačni verigi ali sidru v plovni vodi vzdignili šreki ali enaki kameni ali drva tako, da morejo bili drugim plovilom v napotje ali nevarnost, oznameni naj tako oviro, ako mogoče, takoj on sam na primeren način, vsa-kakor pak najbližnjemu reko nadzirajočemu uradniku to naznani po najkrajši poti. §. 22. Plovstvena V reki za oznamenilo plovne vode, plitvin ali dru- znamenja je gih nevarnih mest položenih ali izpostavljenih zna-varovati m menj jn svaril ne smejo ladje in plovi niti poškodovati nati^Drlati'se a'‘ zav^e<;'' n'l> premikati niti odstranjevati. Ako se je plovne je to vendar zgodilo, mora voditelj ladje ali plava, vode. uko mogoče, znamenje ali svarilo takoj zopet po- praviti, na pravo mesto nazaj postavili ali za silo na- domestiti, vsakakor pa dogodek naznaniti bližnjemu reko nadzirajočemu uradniku. Vsak voditelj ladje ali plava se mora izogibati takim z znamenji in svarili označenim zadévnim in nevarnim mestom in se držati plovne vode. Zlasti morajo tudi voditelji vlečenih plovil skrbno paziti na to, da la plovila ostanejo v plovni vodi. §. 23. Bregov in pa staveb in naprav, ki so na njih, Prizan8f( potem mostov, mlinov na ladjah, brodov, kopa- sa lišč i. e. r. ne smejo plovoče ladje in plovoči čolni vantj poškodovati. Ljudje pri vlakih ne smejo kaziti vlačilnic ali jih prestopati na škodo bližnjih zemljišč, in tudi ne pustiti, da bi to delale živali pri vlaku. Parnice se morajo ob plovbi držati kolikor moči od bregov, da teh ne poškoduje valovitev. Kjer so telegrafi ali verige speljani poprek skozi reko in je to na bregu oznamenjeno s posebno tablo, ne smejo se metati v vodo ali pa vleči sidra ali verige, tudi je sohore ali šreke, droge i.e.r. rabiti samo s posebno pozornostjo. §- 24. Ladje in plavi smejo na bregu pristajati praviloma samö na pristajališčih in nakladališčih, ki so po uradnem razglasu za to določena, ali pa tam, kjer je razen tega navadno dovoljeno pristajati. Samo v sili je dovoljeno, pristajati tudi na drugih mestih brega, pri čemer pa se je kolikor moči ogibati bun, obrežnih utrdil, nasipov in drobljivih ali s prepovednimi tablami oznamenjenih obrežnih kosov. Tudi je samö v slučajih sile dovoljeno, zabijati kole, metati sidra in pristajalne čavlje na breg, da bi se na njih pritrdila ladja ali plav, in pa pritrjati ladje in plave na predmetih, ki niso izrečno za tö določeni (na opornicah, plotih, drevesih, kolih, sohah). Ako nevarnost mine, ali ako je razkladba ali nakladba dovršena, morajo ladje in plovi takoj zopet zapustiti izredno pristajališče. Plovila, ki pristajajo k vlačilnim stezam, ne smejo vlačenja ladij ovirati niti s svojimi jamborarni, niti kako drugači; sicer morajo takoj to mesto zapustiti. tu] lit ‘»n §• 25. & Pristajali in zasidravati se naravnost pred ali l^vnil. J,!’ za stebri pri odporah za plovbo pod mostovi je predla pri- povedano; samo navzgor plovočim ladjam naj se to za in pa njih pritrjevanje na stebrih z vrvmi dopušča 1llce- toliko časa, kolikor ga je treba, da se jambore po- ložč in da se preloži in priveže vlačna vrv. Ko so odplule skozi most, smejo se jambore vzdigniti še le v taki daljavi od mostü, da se ne obtežuje ali ovira plovba drugih plovil skozi most. druga ladja ali plov mimo pluti, vihtéti modro zastavo, po noči pa mahati z jasno belo lučjo. Navzdol plovoča ladja ali lak plav mora potem na isti način oznameniti tisto stran, na kateri smč navzgor plovoča ladja mimo. Ladja, katera se vleče z vlačilnice, naj ostane ob bregu vlači lue steze, ako posebne razmere ne zahtevajo drugači. §. 29. Pristajališč za parnice in pa plovnih poti v pristanišča ali iz njih, navadnih pristajališč, in nakla-dališč, postranskih ramen, postranskih rek in vodotokov, po katerih morejo pluti ladje ali plavi, ne smejo zastavljati ladje in plavi. Ako si naproti prihajata dvé parnici s pri- Kadar sreča veskom ali brez priveska, izogne naj se, ako je to l,ar“‘P)Par‘ mogoče, druga drugi na desno ter naj si to že za časa, preden se srečata, naznanita z enim kratkim žvižgom iz parne brizgalke. §. 26. !js'jrSe smč Ladja ali plav se smč v plovni vodi zasidravati ^ samč v sili in samô na takih mestih, kjer morejo ° '■ največa druga plovila in plavi še brez ovire mimo pluti. Ako se mora plovilo, plovoče navzdol štebno-ravno, zasidrati med plovbo, in ako bi vtegnila obr-nitev njegova biti nevarna drugim plovilom, poreč-nim stavbam, napravam i. e. r., treba je sidro vreči s zadka. Vsaka ladja in vsak plav, ki je zasidrana v plovni vodi verižnih vlačnic, mora tedaj, kadar se kaka taka vlačnica bliža, o pravem času sidro Vzdigniti ter zapustili plovno vodo. à * kladw %U Je in n> vodi. §. 27. Nobeno plovilo se ne smč v plovni vodi na takemme stu nakladati ali prenakladati, kjer se s tem °vira ladni promet. Ako je treba plavilo zlajšali, da je bo moči spraviti črez plitvine v plovni vodi, treba je to storiti vselej pred plitvino in na takem mestu, kjer plo-v'l° in zlajševalna ladja ne ovira ali obtežuje prometa z ladjami ali plavi. Ako je olajšilo potrebno, da se obsedela ladja ZoPet spravi v tek, ne smč se na plitvini olajšati k°lj, kakor je ravno potrebno, da se ladja zopet osvobodi in spravi v globokejšo plovno vodo. §. 28. ïfj0 j4r!" . Kadar jadrenica prihaja naproti drugi jadrenici Jrir a kolikor to pripušča veter in kraj, izogniti in ze za časa poprej na tisti strani, na kateri smč Ako se katera parnica ne more izogniti na desno, naznani naj že za časa, preden drugo sreča, z dvema kratkima žvižgoma iz parne brizgalke, da se hoče izogniti na levo, in druga parnica naj potem odgovori na enak način, da se bo tudi ona izognila na levo. Ako se parnica sploh ne more izogniti, naznani naj to že za časa, preden sreča drugo, s tremi kratkimi žvižgi iz parne brizgalke ter naj ob enem ustavi svoj stroj ali pa naj ga, ako bi to bilo treba in mogoče, pripravi, da gre nazaj. §• 30. Kadar kaka parnica s priveskom ali brez pri- Kadar priha-veska prihaja kaki jadrenici ali kakemu plavu na- jajo parnice proti, mora se, ako je mogoče, izogniti in sicer na tisto stran, na kateri more brez nevarnosti za oba dela najbolje mimo; tudi naj že za časa, preden jadrenico ali plav sreča, z enim kratkim žvižgom iz parne brizgalke naznani, da se misli izogniti na desno, z dvema kratkima žvižgoma pak, da se misli izogniti na levo ; druga ladja ali plav mora na to precej na tisti strani, kjer naj parnica gre mimo, vihtéti modro zastavo; po noči pa mora jadrenica mahati z jasno belo lučjo. jadremcam in plavom naproti. §• 31. Ako se ladje in plavi srečujejo v takih kosih Srečavanje na reke, kjer je plovna voda zelo zavita, ozka in plitva, težavnih naj navzgor plovoče ladje in vlaki prepustč nizdol mestih, plovočiin ladjam in plavom globoko stran plovne vode ter naj svojo plovbo po potrebi zmanjšajo ali pa naj jo popolnoma ustavijo. Kadar pride nizdolu plovoči vlak do takega mesta v reki, tedaj naj parnica spravi vlečena plo- Srečavanje v rečnih ožinah. Kako je ravnati, že plovstvo zastane. Prehitevanje. vila ali vsako posamez črez ono mesto, ali pa naj jih spusti vsa, da splavajo posamez črez. Za katera mesta reke naj veljajo spredaj stoječa določila, to bodo razglasila pristojna oblastva ter na mestih samih oznamenila z belo zastavo ali belo krogljo; ako pa se smé plovstvo brez omejila vršiti tudi po noči, bodo se ta mesta oznamenila po noči z dvema jasnima belima luči ma, nameščenima druga nad drugo. §• 32. Ako morata ladja, vlak ali plav in pa naproti prihajajoča ladja ali vlak prepluti rečno ožino, ki je preozka za izogibanje, in ako je katera od njiju že zaplula v to ožino, ustaviti se mora ladja ali vlak, ki je še zunaj ožine, za toliko časa, dokler druga ladja ali vlak ne preplove ožine. Ako obe dojdeta ob istem času pred rečno ožino, ustavili se mora navzgor plovoča ladja ali navzgor plovoči vlak dotle, dokler nizdolu plovoča ladja ali nizdolu plovoči vlak ali plav ne preplove ožine. Kadar pak nizdolu plovoča ladja ne more naravnost ožine prepluti, tedaj se mora ustaviti in poprej pustiti navzgor plovočo ladjo skozi ožino. Da bi obe plovili zapluli v rečno ožino, ni dovoljeno; ako bi se bilo to vendar zgodilo, mora se navzgor plovoča ladja vrniti pred ustje rečne ožine in najprej spustiti navzdol plovočo ladjo ali navzdol plovoči plav skozi ožino. Katera mesta v reki naj po zmislu spredaj stoječih določil veljajo za rečne ožine, to bodo razglašala pristojna oblastva ter jih na mestu samem oznamenjevala z dvema zastavama ali krogljama, nameščenima druga nad drugo, in sicer bo zgorenja zastava (kroglja) bela, spodnja pa rudeča. Kolikor se smé plovstvo vršili brez omejila tudi po noči, oznamenjevala se bodo la mesta po noči z dvema jasnima lučima, od katerih bo zgorenja luč bela, spodnja rudeča. §. 33. Ako plovstvo zastane, morajo čakajoča, navzgor in nizdolu plovoča plovila črez težavno mesto pluti čredeč se in po podrobnejšem ukazilu pristojnega nadzornega uradnika, do tega časa pa morajo pred tem mestom, oziroma za tem mestom ustavili se drugo poleg drugega onkraj znamenj, ki kažejo težavno mesto (§. 20.). §• 34. Ako ladja ali plav doteče drugo v isti meri, toda bolj počasi plovočo ladjo ali plovoči plav, more zahtevati, da jo ta pusti naprej, in to po téh le pravilih: 'a) Ako ploveta ohé plovili z jadri, puščati se mora naprej na tisti strani, od koder veter piha; b) parnica mora svojo zahtevo, da naj jo pusté naprej, naznaniti z enim dolgim žvižgom iz parne brizgalke; za enim dolgim žvižgom prihajajoči eden kratki zvižeg pomeni, da hoče mimo na desni strani, dva kratka žvižga pa pomenita, da hoče mimo na levi strani; vendar se mora parnica, če je širina plovne vode omejena, tako dolgo držati oddaljeno od nizdolu plovoče ladje vsaj za dve dolžini ladje, dokler prehitevajoča ladja pusti prvi ladji dovolj plovne vode proste; c) v vseh drugih slučajih mora zadaj plovoča ladja ali plovoči plav tisto stran, na kateri misli mimo, oznamenili z vihtenjem modre zastave, po noči z mahanjem svetilnice z jasno belo lučjo; spredaj plovoča ladja ali plovoči plav naj na to precej odgovori na isti način ter naj se primerno izogne; d) ako se spredaj plovoča ladja ali plovoči plav sploh ne more izogniti, treba je to precej in za toliko časa, dokler ovira traja, dati na znanje s tem, da se razvesi rudeča zastava ali rudeča kroglja na jambori ali na vsaj osem metrov visokem drogu, v obeh slučajih v polovični višini, po noči pa s parnice z petimi kratkimi žvižgi iz parne brizgalke, z vsakega drugega plovila pa tako, da se vzdiga in poveša na krmilu svetilnica z jasno belo lučjo. §• 35. Ako hoče kaka parnica za osebe pripluli k kakemu pristajalnemu mostu, zvoni naj poprej z zvoncem. Ako se taka parnica hoče ustaviti na kaki po- Jù'ijab staji čolnov, dâ naj poprej ali znamenje za pozornost (§. 2.) ali pa naj po dnevu razobesi poprek razdeljeno rudečebelo zastavo, po noči pa svetilnico z jasno belo lučjo, katero je nad stranskima lučima namestiti na tisti strani, na kateri naj voditelj čolna pride k parnici. Enako zastavo, po noči enako svetilnico, naj kaže tudi voditelj čolna, ki hoče priti k parnici. Kadar se čoln bliža parnici na kolesa, morajo se ta kolesa ustaviti tako zgodaj in pri odhodu spraviti se v vrtenje še le tako kesno, da čoln ne začne kakö nevarno kolebati. Voditelj čolna mora s svojim čolnom o pravem času priti k parnici in se postaviti v isto mér s plovbo parnice, ladji na kolesa se pa ne sme približati prej, dokler se kolesa ne ustavijo. Potniki, ki stopijo rriodj 5$ ZA 1,11 v v čoln, morajo sc precej vsesti, če jim voditelj čolna to veli. čoln naj vodi plovstva vešč in močan mož, ki je poznan za treznega; čoln mora biti v dobrem stanu ter popolnoma opremljen z vsem, kar je treba. Drugi voditelji čolnov, razen tistih, katere je pristojno oblastvo določilo v tö, ne smejo oseb in blaga na parnice za osebe nili dovažati niti s parnic odvažati. §. 36. ^#rst'va Brodarslvo naj se izvršuje tako, da se nobena nizdolu plovoča ladja ali idoči plav ne bo zadrževal ali motil v svoji plovbi. Pričetke brodovnili vrvi je oznameniti z rumeno bečvo. Kadar se navzgor plovoča parnica ali verižna parnica približa kakemu brodišču do neke točke, katero določi pristojno oblastvo in katera se krajno oznameni s tablo, v poprečnici rudečebclo razdeljeno, in kadar je svoj dohod naznanila z enim dolgim žvižgom iz parne brizgalke, ne smé dolle, dokler ni parnica že odšla mimo, brodovna ladja več odpluti ter mora, ako bi bila že odplula, čem prej mogoče odpreti plovno pol, zlasti pak vlačno verigo. Plovoče brodovne ladje in pa navzgor plovoče ladje morajo sc druga drugi izogibati tako, kakor kraj nanese. Po noči je vse brodovne ladje postaviti tako, da bo vlačna veriga odprta; ako posebne okolnosti trga ne pripusté, morajo brodovne ladje vsaj pet Petrov nad vodo imeti jasno zeleno luč in en meter n»vpično pod to lučjo še drugo jasno belo luč. vu Se je [i< §. 37. Ako hoče več vlakov navzgor drug za drugim Pluti mimo kakega brodišča, mora, če se z brodišča vihti bela zastava, nad Miihlbergom ustaviti se vsak t*rugi, v ostalem delu reke pa vsak tretji vlak in po-Prtij pustiti brodovno ladjo mimo. Voditelj verižne parnice naj skrbi za to, da se 'Cl'iga ne položi črez kako brodovno vrv in da se, ce m se to bilo vendar zgodilo, nemudoma zopet °dpravi. V prevoznih potih brodov se ladje in plavi ne smejo niti ustavljati niti pristajati, v obližju kake •odovne vrvi pa se ne smé niti metati sidro, niti z vlečenimi sidri, verigami ali enakimi predmeti nazaj plut; I §. 38. Po noči naj imajo ladje in plavi te-le luči: ( a) Vsaka ne vlečena jadreniea z nosilnostjo 30 in več bečev mora, ako plove, na levi krovni strani imeli rudečo luč, na desni krovni strani pa zeleno luč. Ti luči se morata na sprednjem delu ladje blizu v prvi tretjini ladne dolžine na robu krova namestiti tako visoko, da jih šteben ne more zakrivati ; tudi morajo imeti take senčnike, da jih je moči videti samö od spredaj in od tiste strani, na kateri je katera postavljena. llazen tega mora vsaka ne vlečena jadre-nica z nosilnostjo 30 in več bečev imeti medlo belo luč, ki mora imeti take senčnike, da jo je moči videti samö od zadaj od obeh strani. Vsaka ne vlečena jadreniea z manjšo nosilnostjo kakor 30 bečev naj ima, ako plove, samö eno od spredaj in z obeh strani vidno jasno belo luč. b) Vsaka parnica mora, ako plove, imeti ravno taki in s prav takimi senčniki opremljeni stranski luči, kakor ne vlečena jadreniea z nosilnostjo 30 in več bečev. Ti stranski luči je pri parnicah s postranskimi kolesi namestiti spredaj na zaboju za kolesa, pri drugih parnicah pa zunaj na sprednjem delu ladje, blizu v prvi tretjini ladne dolžine, vselej pak takö visoko, da jih šteben ne more zakrivati. Razen tega mora vsaka plovoča parnica imeti eno samö od spredaj in z obeh strani vidno jasno belo luč, katero je na prednjem štebnu ali na kljunu ladje namestiti tako, da bo vsaj dva metra više kakor stranski luči. Parnica, ki vleče eno ali več ladij ali plavov, mora navpično nad to jasno belo lučjo in pol do enega metra više imeti še drugo prav tako luč. c) Vsaka s parnico vlečena ladja mora na svojem kljunu imeti eno samo od spredaj in z obeh strani vidno medlo belo luč na kakem drogu. Razen tega mora posamezna vlečena in pa poslednja ladja od več vlečenih ladij imeti zadaj na krmilu eno od vseh strani vidno jasno belo luč. d) S parnico vlečen plav mora na zadnjem koncu imeti visoko nameščeno medlo belo luč. e) Dokler plovstvo in plavičarstvo ni zaprto, mora vsaka ladja, ki leži v plovni vodi ali blizu nje na odprti reki ali pa na pristajališču za silo, in pa vsaka tam se nahajajoča naprava (mlin na ladjah, kopališče i. e. r.) imeti eno jasno belo luč, dobro vidno s plovne vode navzgor Kake luči naj se prižigajo po noči. in nizdolu, vsak plav pa na vsakem proti plovni vodi obrnjenem oglu po eno tako luč. fj Ako se plovne odprtine stalnih mostov po noči oznamenjujejo, godi se to z eno rodečo lučjo v sredi nad odprtino. §. 39. Kako seje Če jo megla ali če mete sneg, naj parnica, ki vesti parni- p]ove> vsake tri minute in razen tega, kadar zapazi CirTmetežuf ' Pret* se^oj v svoji plovni črti drugo ladjo ali kak plav, precej ko ga zapazi, enkrat dolgo zažvižga s p an. o brizgalko, in če plove nizdolu, naj zmanjša tudi silo stroju. §. 40. Parno briz- Namesto znamenj s parno brizgalko, katera galko nado- predpisuje ta policijski red, smejo parnice za osebe mešča zvonec. bajati vstrezna znamenja sè zvoncem. §. 44. Ob nezgodah smejo voditelji ladij in plavov in pa njih moštvo zapustiti ladjo ali plav še le, ko njih tgJ življenju očividno preti nevarnost. Oni se morajo pred vsem močno truditi, da ostranijo nevarnost, ki preti plovilu ali vožencem in nakladu, kolikor bi se to še dalo storiti, v silni nevarnosti pa morajo pred vsem misliti na to, da rešijo iz nevarnosti ljudi, in potem še le naj spravijo naklad. Voditelji in moštvo vsakovrstnih blizu se naha-ajočih plovil in plavov, zlasti naproti ali od zadaj prihajajočih parnic imajo ob nezgodah dolžnost, naglo pomagati. Zlasti morajo vožence kake poškodovane ladje, katera ne more več nadaljevati plovbe, prevzeti in nadalje odpraviti zgoraj imenovana plovila in plavi. Vsako nezgodo je po najkrajšem potu naznaniti bližnjemu reko nadzirajočemu uradniku in slušati njegova nadaljna ukazila. Prepovedano je zlo rabiti znamenja. V okolišu večih krajev more pristojno policijsko oblastvo prepovedati rabo parne brizgalke za dajanje znamenj — izvzemši znamenja za meglo s tovornih in vlačnih parnic — ter zavkazati, da naj se znamenja dajejo sè zvoncem. §• 41. Od znamenj, ki so v tem policijskem redu predpisana ali dovoljena, ne smé se nobeno rabiti v drugih, kakor v zatô določenih slučajih, zlasti veljâ to tudi o znamenju za pozornost (§. 2.). §. 45. Ako obsedela ali potopljena ladja ali tak plav ali pa potopljena naprava (mlin na ladjah, kopališče i. e. r.) ovira plovbo ladij ali plavov ali ako jim je v nevarnost, mora dotični voditelj ali lastnik nemudoma poskrbeti za tč, da se tak predmet spravi zopet v tek ali da se odpravi, ker bi sicer rečna policija to storila ob njegovih stroških. §. 46. K:ld< £er "S r Plovna brzina vlakov. §. 42. Ako tega ne zabranjuje prav nizka ali naglo rastoča voda, nenadoma nastopajoči splav ledu ali močan nevgoden veter, more znašati plovna brzina na kosu od Hamburga ali Harburga do Devina poprek vsaj 4 kilometre, od Devina do Žandova poprek vsaj dl/2 kilometre, od Žandova do Mčlnika pa poprek vsaj 3 kilometre na vsako uro plovbe. Voditelju ladje ali plava pristoji v vsem, kar se tiče plovila samega, njegovega vodstva, vzdrža-vanja, naklada itd. in pa vzdržavanja redü na njem, više poveljstvo o moštvu in nadzor o vožencih. Oboji so dolžni, dotična ukazila voditelja ladje ali plava slušati brez vgovora; da bi pak voženci morali kaj z rokami storiti, to se smé od njih zahtevati samč v nujni sili. Ako se kako plovilo vleče, pristoji više poveljstvo voditelju vlekoče parnice; vsi brodniki in ljudje na vlaku morajo njegova ukazila slušati brez vgovora. On smé uporne brodnike ž njih plovili izpustiti iz vlaka. Poškodovana plovila naj ustavijo plovbo. §. 43. Ako se je kako plovilo na potu poškodovalo tako, da ni več varno, v njem voziti, ustaviti mora svojo plovbo in jo zopet pričeti še le, ko se je primerno popravilo. Voditelj ladje naj skrbi za to, da pod njim stoječe moštvo, na parnicah tudi opravniki, voditelji strojev in kurilci točno opravljajo svoje dolžnosti, da se med seboj vedejo spodobno in mirno, nasproti vožencem pak vljudno. Uporno, nered delajoče in spodobnost žaleče moštvo in take vožence more voditelj ladje ž njih imelkom vred na primernem mestu odpraviti s plovila ter jih izročiti policijskemu oblastvu, da to ž njimi postopa nadalje. Sè svoje strani naj se voditelj ladje vselej spodobno in dostojno vede ter naj bo nasproti vožencern vljuden in postrežen. Avstrijskem pa po določilih, veljavnih za prestopke policijskih predp sov. §. 4-0. V §§. 18. do 20., 23. in 28. do 30. tega policijskega redu omenjena znamenja so v prilogi pregledno sestavljena. §• 47. JjjJ* poli- Vsak voditelj ladje ali plova more brez vgo- tjç^dni- vora slušati naredbe uradnikov, ki izvršujejo rečno