GLASILO SKUPŠČINE OB CINE IN DELOVNIH ORGANIZACIJ OBČINE MOZIRJE
FEBRUAR 1977
Kultura za vse in vsakomur
Že dalj časa se veliko piše in govori o kulturi, ki naj bi v tej ali oni obliki postala množična, pomenila bi naj vsakdanjo potrebo slehernega občana in vsi ti občani naj bi postali kul turnej ši v najširšem pomenu besede. Vemo, da takšne preobrazbe ne moremo pričakovati preko noči. Pobude v smeri nenehnega podružbljanja kulturnih dobrin so bile dane domala na vseh ravneh. Kaj to pomeni? To pomeni željo, da bi kultura postala dostopna prav vsem občanom. Zato moramo zagotoviti pogoje za kulturno dejavnost v vseh družbenih sredinah, v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah in drugod. Tega nam ne veleva le naša življenjska raven, ta zahteva je jasno postavljena tudi v slovenski ustavi, ki med drugim pravi, da »vzgoja in izobraževanje, kultura in znanost postajajo del vsakodnevnega življenja ljudi.«
Že v tednu Komunista smo na široko obravnavali problem izobraževanja naših občanov. Javna tribuna o tem, ki so jo pripravile družbenopolitične organizacije v Elkrojevi dvorani, je razkrila vrsto slabosti in težav s katerimi se srečujejo prizadevni kulturni delavci pri svojem delu. Ob tem moramo imeti pred sabo pravo sliko predanosti vseh tistih požrtvovalnih občanov, ki po težkem delovnem dnevu še najdejo čas za petje v zborih, za igranje v okviru amaterskih odrov, da zato hodijo ure daleč k vajam, in žrtvujejo marsikdaj tudi zdravje zato, da bi s svojimi nastopi razveselili naše ljudi. Ali se jim dovolj oddolžimo za vso njihovo požrtvovalnost? Mislim, da velikokrat premalo. S kakšnimi občutki nastopa pevski zbor v polprazni dvorani lahko pove le nekdo izmed njih, ki so pridno vadili, da bi prenesli slovensko pesem med naše ljudi. Res je treba pribiti, da družba vse premalo vrednoti amatersko kulturno dejavnost. Glede tega se moramo spremeniti prav vsi. Proces kulturnega osveščanja in vpliv na oblikovanje kulture moramo zaznati kot življenjsko nujo. Le s takšno miselnostjo, ki jo moramo vcepljati že našim najmlajšim, bomo doživljali globoko srečo kulture srca. Rekli smo, da naša sedanja prizadevanja ne smejo biti kampanjska, temveč morajo priklicati v na-
ših delovnih ljudeh veselje do domače besede, do ljudske in umetne slovenske pesmi, do lepih predmetov ljudskega izročila, do slovenske literature in končno do kulturnega udejstvovanja.
Zavedamo se, da ne smemo omejevati kulturnih dobrin le na ožji krog ljudi. Prav zato je nadvse pomembno, da po svojih močeh pomagamo prosvetnim društvom v dolini. Če bomo to storili, bo nas vse preveval občutek, da smo opravili dobro delo, saj smo potomcem z njim ohranili notranje bogastvo, ki se ne da poplačati z denarjem. Še kako znano je, da narod, ki ne goji svoje izvirne kulture in postaja potrošniško razvajen ne stori ne sebi ne svojemu obstoju dobro uslugo. Če je temu tako, potem smo zato, da bo v bodoče vse več prosvetnih društev tako v krajevnih skupnosti kot v delovnih organizacijah. S takšnim hotenjem stopamo na pot kulturne preobrazbe najširšega kroga naših občanov.
V naši občini uspešno deluje 11 društev. V okviru teh je 6 dramskih in 8 pevskih sekcij. Tudi recitacij; ske skupine se pojavljajo s svojimi recitali. V pevske zbore je vključenih 211 pevk in pevcev. V letu 1976 so dramske skupine pripravile 9 del in se z njimi 24-krat predstavile občinstvu. Z rednim delom je pričela tudi godba na pihala na Rečici ob Savinji. Vsa društva so povezana v zvezo kulturnoprosvetnih -organizacij, njihova prizadevanja pa materialno podpira kulturna skupnost v Mozirju. Seveda se je v zadnjih letih mnogo storilo na izboljšanju delovnih pogojev v posameznih sredinah. Mnogo dela je tu opravila kulturna skupnost, ki ima tudi za vnaprej velike načrte pri pospeševanju kulturne dejavnosti v občini. Trenutno zlasti primanjkuje razstavnih prostorov za slikarske in likovne razstave. Pa se da z dobro voljo marsikaj storiti. Kako lepo je uspela razstava domačega slikarja Zavolovška na Ljubnem, ali pa razstava delavca iz Elkroja in slikarja amaterja Nika Mlakarja. Samo zgledovati se je treba!
Vso dolino je tudi letos dokaj razgibal kulturni teden, ki ga prirejata kulturna skupnost in zveza kulturnoprosvetnih organizacij. To je zahtevna in zares posrečena oblika
kulturnega povezovanja v območju. Letos so bile prireditve na Rečici ob Savinji, v Kokarjih, Šmihelu, Novi Štifti, Lučah, Mozirju, Gornjem gradu, v Bočni in na Ljubnem. Peli so pevski zbori in igrale dramske skupine iz vseh teh krajev. Ob zaključku smo si ogledali še likovno razstavo Lize Lik in kulturni program na Ljubnem. Prva prireditev kulturnega tedna je počastila spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešerna. V Mozirju je bila pestra proslava ob slovenskem kulturnem prazniku 5. februarja v kulturnem domu. Že sam začetek kulturnega tedna v Gornji Savinjski dolini je dal slutiti,- da je program prireditev skrbno pripravljen. Lepa je ugotovitev, da so vsi prireditelji in vsi nastopajoči s svojim delom dokazali, da zares želijo kulturo vsestransko približati našim občanom. Zato jim gre vse priznanje, njihovo delo pa hkrati vzbuja pričakovanje, da bo prijetnih presenečenj v prihodnjem kulturnem tednu še več.
Kulturno delovnim ljudem smo rekli in zapisali. Verjamemo in prepričani smo, da bo kultura nam-vsem pomenila lepši danes in še lepši jutri. Zrav zato smo lahko prepričani, da bodo mladi, ki tako številno sodelujejo v društvih, gojili slovensko izvorno kulturo še vnaprej. Na njih je, da ohranijo poznejšim rodovom pesem, govorico in umetnost svojega naroda.
Aleksander Videčnik
Na novi poti
Zaposleni v organizacijah združenega dela s področja gradbeništva iz šaleške doline in v temeljni organizaciji Gradbeništvo iz Ljubnega so se z referendumom odločili o združitvi v novo organizacijo združenega dela Gorenje — gradbena industrija.
Referendum je uspel; v Vegradovi gradbeni operativi je za združitev glasovalo 67,9 odstotka zaposlenih, v gradbeni industriji 62, in v skupnih službah 69,8. V šoštanjski Lesni jih je bilo za 96,1 odstotek in v Keramiki 71,6. Od 150 delavcev v ljuben-skem Gradbeništvu je za novo obliko organiziranosti glasovalo 92 odstotkov delavcev.
ISKRICA
Prebivalci nerazvite, obmejne in lepe Solčave so pred kratkim le dočakali svoj veliki dan. Po dolgoletnih naporih in številnih neizpolnjenih obljubah, ki so jih bili deležni, so njihove želje in nazadnje tudi zahteve le našle plodna tla. S svojo vnemo in gorjansko trmo so uspeli, pri tem jim je bila v znatno pomoč občinska in širša družbena skupnost, z veliko mero razumevanja pa bo prvi korak storilo Združeno podjetje Iskra.
V začetku februarja so Solčavo obiskali podpredsednik skupščine SR Slovenije Vladimir Logar in predstavnika organizacije združenega dela Iskra-Feriti. Solčavci so jih pričakovali z že običajnim nezaupanjem, pa vendar s prikrito nestrpnostjo in naraščajočim upanjem, ki se tokrat končno ni izneverilo. Gostje so si ob prihodu najprej ogledali prostore v katerih naj bi v naslednjih mesecih zaživel Iskrin obrat, potem pa so se v pogovoru natančno dogovorili o poteku njegovega nastajanja. Pri tem bodo vsem v znatno pomoč izkušnje, ki so si jih nabrali pri uveljavljanju obrata na Ljubnem, katerega podružnica solčavski tudi bo. Delavci Iskre bodo pripravili in preuredili potrebni prostor v nezadostno izkoriščenem poslopju osnovne šole in v sodelovanju s krajani in občinsko skupščino pripravili najemno pogodbo, ogrevanje in druge naloge, za katere so se ob obisku natančno dogovorili. Obrat bo z delom pričel v začetku maja, Iskra pa bo do takrat z ustreznim testiranjem izbrala potrebno število delavk in jih pripravila za delo.
Solčavska krajevna skupnost šteje 653 prebivalcev, vas sama preko 300 in od slednje številke je nezaposle-
JE VZPLAMTELA
nih in sposobnih za delo 34 žensk. Začeli bodo skromno z desetimi zaposlenimi in potem postopoma povečevali obseg dela, kot je bil to primer na Ljubnem. S tem bodo pričeli razreševati problem proste ženske delovne sile, ki jo je obilo tudi v Lučah. Fantje in možje se bodo morali še vnaprej voziti na delo najmanj do Ljubnega kjer se odpirajo obetavne možnosti v gradbeništvu in zlasti v kovinarstvu. Više Ljubnega zaradi skrbi za lepo in neokrnjeno naravo večjih industrijskih objektov namreč ne bo nikoli.
Začetek je torej končno tu in Sol-čavanom pomeni zelo veliko. Pomeni namreč tudi prvi pravi korak k reševanju širšega spleta problemov, ki jih tarejo. Zdaj lahko upajo, da se
STIK NE LE
Na pobudo delovne skupine za lesno industrijo in gozdarstvo pri CK ZKS in v sodelovanju z ustreznim republiškim odborom sindikata so v Nazar jih v začetku februarja na delovnem sestanku pretehtali dosedanji in bodoči razvoj sestavljene organizacije STIK Mozirje. Razgovora so se poleg predstavnikov omenjenih institucij udeležili še delavci vseh treh organizacij združenega dela, njihovih samoupravnih organov in predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz združenega dela in občine.
Obravnavali so ustavno preobrazbo bivšega GLIN kot predhodnika sedanje sestavljene organizacije, problematiko načrtovanja in stabilizacije. Največ pozornosti so posvetili uveljavitvi nove samoupravne organiziranosti. Ob tem so se med
število prebivalcev ne bo še vnaprej vztrajno manjšalo in da v vasi ne bodo ostajali le ostareli ljudje. Ob tem pa bo treba rešiti prav tako ali pa še bolj pereč problem. To -je prostorski in urbanistični načrt Solčave in Logarske doline, ki je v svojem dolgoletnem nastajanju resnično počasnejši od polža. Kako pomemben je, pove že podatek, da so v Solčavi po vojni zgradili nič več in nič manj kot štiri nove stanovanjske hiše. Prosilci za novogradnje zdaj so in ob pričakovanem razvoju jih bo še več, le načrta, brez katerega ni moč graditi, ni od nikoder. Žal se njegove pomembnosti za razvoj Solčavskega in Logarske doline ne zavedajo vsi v dovolj veliki meri.
J. P.
NA PAPIRJU
drugim dogovorili, da bo nujno pretežni del družbenopolitične aktivnosti usmeriti v dosledno uresničevanje dohodkovnih odnosov na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih plana. Pri tem delu bodo morali izhajati iz urejevanja teh odnosov od najnižje ravni do sestavljene organizacije, ker je to pogoj, da bo ta resnično dobila pravo veljavo in ne bo le beseda na papirju. V skladu z zakonom o združenem delu bo treba urediti interno delitev, jo uskladiti in dopolniti zlasti na področju minulega dela.
Vsi udeleženci razgovora so bili enotnega mnenja, da je bil ta za vse koristen, zaključki pa bodo morali biti odgovornim v Nazarjih in v občini napotek pri njihovem vsakdanjem delu.
Pridni
Recicani
Krajevna skupnost Rečica ob Savinji sodi med tiste v mozirski občini, ki so v največji meri dojele svojo ustavno opredeljeno vlogo in to z vsakdanjim delom tudi potrdile. Ena izmed akcij, ki se jih prebivalci trenutno lotevajo je posodobitev štirih kilometrov ceste med Rečico in Žekovcem. Z njo bo prebivalcem gornjega dela Savinjske doline znatno skrajšana pot do spodnje postaje nihajne žičnice v Žekovcu. Pomembna pa je predvsem za prebivalce ob njej. Po njej se dnevno vozi na delo precej delavcev, boljše cestišče pa terjajo tudi številni kmetijski stroji, ki jih je na tukajšnjih kmetijah vse več. Obnova bo veljala okrog 3 milijone dinarjev in precejšen del te vsote bodo zbrali krajani sami. Upokojenci bodo prispevali dve pokojnini, delavci dve plači, kmetje letni etat lesa in še nekaj dinarjev glede na število hektarjev. Velik bo tudi prispevek s prostovoljnim delom. Pred dnevi je 21 ali večina traktoristov v krajevni skupnosti v dvanajstih urah na cestišče navozilo 317 kubičnih metrov gramoza. Kljub slabemu vremenu so potrdili svojo dobro voljo in jo bodo skupno z drugimi zagotovo tudi v prihodnje.
J. P.
Polna mera volje
tudi obetavnih možnostih na področju turizma.
Modernizacija začetnih 3 kilometrov ceste bo veljala 270 starih milijonov dinarjev. Doslej so skupno zbrali 710.000 dinarjev, sem pa ni všteta vrednost lesa. Domačini v Podvolovljeku so sami že prispevali 650 kubikov lesa in 40.000 dinarjev, obljubili in celo podpisali pa so, da bodo prispevali še toliko lesa in denarja, ko bodo dela stekla. Vsi prisotni na sestanku so obljubili, da bodo prizadetim pri njihovem delu priskočili na pomoč, seveda vsak v okviru svojih možnosti. Vodna skupnost NIVO iz Celja bo zastonj prispevala gramoz in zgradila 70 metrov obvodnega zidu, ki bo cesto varoval pred hudournimi vodami. Svoj del bodo prispevali tudi Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga, Izletnik, gozdarske delovne organizacije, komunalna skupnost in še nekateri drugi.
Vsi ti prispevki in'sto starih milijonov, ki jih bodo zbrali sicer maloštevilni domačini, pomenijo ob vsej njihovi delovni zagnanosti več kot upanje, da bodo v svojih dolgotrajnih željah tudi uspeli.
J.	P.
ciiiriiiiiiiiiiiiiiimimiHmiiiiHiiiiimiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimi
»ODLAGANJE ODPADKOV TUJIM PREPOVEDANO!«
Skrb za
pravilno onesnaževanje
V takšnih ali drugačnih, bolj ali manj uspešnih prizadevanjih za lepše okolje v katerem živimo in za še dokaj neokrnjeno naravo v Gornji Savinjski dolini bi takle napis lahko pomenil korak dalje. Karkšenkoli že je bil vzrok, ki je nekoga v bivšem GLIN navedel k postavitvi zanimive prepovedi v Spodnji Rečici, v nepoučenih mimoidočih lahko vzbudi misel, da se pričenja doba diskriminacije na področjih onesnaževanja. Potemtakem naj bi naravo poslej »opremljali« samo z »domačimi« smetmi, ki v to okolje sodijo in ga s svojo »domačnostjo« dopolnjujejo.
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii
LUCE OB SAVINJI
Prebivalci tega kraja so že dolgo znani po izjemnih naporih, ki jih nenehno vlagajo v izboljševanje pogojev dela in življenja v svoji krajevni skupnosti in v skrb za čisto in urejeno okolje. Odlikuje jih zlasti zavzetost s katero se lotevajo različnih solidarnostnih akcij v svojem in širšem okolju. Dobremu glasu se niso izneverili tudi ob zadnji akciji, s katero nameravajo posodobiti cesto v Podvolovjek, za mnoge tudi najlepši del Gornje Savinjske doline, Ob tem velja največ pohvale seveda prizadetim prebivalcem, ki bi se z novo cesto dobesedno približali dolini in krajem izven njenih meja.
Pred kratkim je krajevna Skupnost sklicala sestanek, ki so se ga udeležili vsi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja Luč in občine. Da je modernizacija zares dotrajane ceste potrebna, jim ni bilo treba posebej ugotavljati. Ob njej živi v 115 gospodinstvih 420 prebivalcev, po njej pa letno prepeljejo med drugim več kot 310.000 litrov mleka in 25.000 kubikov lesa. To je dokaz, da so se domačini resno lotili razvoja živinoreje in kmetijstva sploh, ne velja pa zanemariti
Nerazumljiv
odnos
do izobraževanja
V slabem letu obstoja in delovanja je klub samoupravljavcev, kljub težavam s katerimi se otepa, v veliki meri izpolnil pričakovanja in opravil veliko dela. Poleg tega, da klub nima svojih prostorov in gostuje na delavski univerzi, niti nima profesionalnega delavca, ga tarejo zlasti finančni problemi. Vzrok temu je neodgovorno obnašanje nekaterih delovnih organizacij, ki ne izpolnjujejo dogovorjenih obveznosti. Takšen odnos je nerazumljiv zaradi tega, ker so z ustanovitvijo kluba stresle s svojih pleč »breme« izobraževanja in še bolj zato, ker v veliko primerih niti vodilni delavci ne pokažejo razumevanja za izobraževanje neposrednih proizvajalcev in za svoje lastno. Različne oblike izobraževanja je tako klub opravil na lastno pobudo. Tisti, ki klub vodijo so prepričani, da bodo z zavzetim delom v prihodnje le prodrli v zavest ljudi in v njihovi miselnosti vzbudili zanimanje za delo kluba.
To je pomembno zlasti zato, ker se v klubu združujejo delavci preko svojih družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi tako omogočili neposredno izmenjavo svojih izkušenj in izkušenj delegatov pri nadaljnjem razvijanju in poglabljanju samoupravnih odnosov. Prav tako sprejemajo skupni program družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja in ga z družbenimi sredstvi tudi uresničujejo. Klub samoupravljalcev je bil torej ustanovljen iz potrebe, da se samoupravljanje približa delavcem. Poznavanje tega je velikega pomena za njegov nadaljnji razvoj in za lažje odpravljanje nepravilnosti, ki se v razvoju nujno pojavljajo.
Zaradi omenjenih problemov je bil začetek delovanja kluba dokaj skromen, še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da obstaja bojazen za uspešno delo tudi za vnaprej. Klub je kljub temu v nekaj mesecih opravil dvanajst različnih oblik izobraževanja.
Storil je torej toliko dela, kolikor ga je v danih možnostih lahko. Za letos je pripravil bogat in vsebinsko pester program izobraževanja. Več pozornosti bo posvetil prirejanju tribun, okroglih miz in podobnih bolj neposrednih oblik izmenjave izkušenj, ki so tudi za slušatelje bolj privlačne in lažje razumljive. V občini bodo uredili tudi pravno pomoč za delavce, ki se danes lahko obrnejo po pomoč le na družbenega pravobranilca samoupravljanja v Celju, opremiti pa nameravajo še oddelek za marksistično literaturo pri občinski knjižnici v Mozirju.
J. Plesnik
I
Nedorečeno o Golteh
V rekreacijskem in turističnem centru so se v začetku februarja zbrali člani sveta osmih občin celjske regije, predstavniki medobčinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, republiškega komiteja za turizem in celjskega Izletnika. Razpravljali so o izgradnji in o dosedanjem delu centra in o osnutku samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti Golte. Beseda je torej tekla o sanaciji centra in o skupnem zagotavljanju pogojev za nadaljnji razvoj, ki ga zgolj sanacija še ne omogoča.
Ob znanih in-še nerešenih težavah, ki pestijo vse slovenske žičničarje, so se prisotni seznanili zlasti s problemi Izletnika in njegove temeljne organizacije na Golteh. Center je danes še nedograjen, trenutno je tudi brez otipljivih možnosti, da bi to postal, zgradili pa so ga na temelju predvidevanj, da je na Golteh letno 90 smučarskih dni. Od leta 1970 do danes je bilo teh dni največ 30 in najmanj 16 kar je seveda manj kot tretjina predvidenega. Vsakoletna izguba je tako skoraj neizbežna, saj po zatrjevanju predstavnikov Izletnika zares slabe zime v nobenem primeru ni moč nadomestiti. Izgubo so solidarno pokrivali vsi zaposleni vse do lani, ko je to pokrivanje že pričelo ogrožati socialno varnost vsega Izletnika, ki nadaljnjega vzdrževanja Golt ne zmore več.
Problem so v Izletniku pričeli lani reševati na različne načine. Odkupili so Planinski dom v Logarski dolini, v veliki meri uredili smučišča in sistem žičnic in znatno okrepili komercialno dejavnost, v vodo pa so padli načrti za povezovanje z gostinstvom in turizmom Gornje Savinjske doline. Delno so rešili tudi kadrovske težave in uredili medsebojne odnose v kolektivu, prav ta problem pa je po mnenju vseh prisotnih, poleg slabih zim, osnovni razlog neuspešnega poslovanja. Poizkus re-
Premik
MOZIRJE — Komite občinske konference Zveze komunistov Mozirje Je v začetku meseca februarja v Logarski dolini pripravil dvodnevni seminar, v program katerega so vključili tudi razširjeno sejo komiteja. Udeleženci, bili so to člani komiteja, predsedniki njegovih komisij in sekretarji osnovnih organizacij, so med drugim ugotovili, da so sklepi 5. seje centralnega komiteja ZKS tudi za mozirske komuniste pomenili bistven premik na bolje. To se kaže predvsem v večji idejnopolitični enotnosti, v kadrovski in socialni okrepitvi, v boljši organiziranosti in s tem v zagotovljeni prisotnosti osnovnih organizacij zveze komunistov v vseh sredinah življenja in dela.
ševanja žičnic v slovenskem merilu je navrgel spoznanje, da bo treba te probleme reševati v regijskih okvirih. Vsaka regija, in tudi celjska, se bo morala samoupravno odločiti ali so posamezni centri njenim prebivalcem potrebni ali ne.
Prav podporo v tem smislu so si predstavniki Izletnika želeli zagotoviti na tem sestanku. Predloženega osnutka samoupravnega sporazuma prisotni, tudi iz upravičenih razlogov, niso sprejeli. Ob vseh pripombah in očitkih, ki so med razpravo leteli na delo centra, se je izoblikovalo mnenje, da Golte regiji in njenim ljudem so potrebne. Enotno je
bilo tudi stališče, da je treba rešitev iskati v kompleksnem reševanju turističnega gospodarstva regije, ki v svoji razdrobljeni in neenotni ponudbi celo nazaduje. Vsi so torej bili za skupno samoupravno reševanje že vse predolgo znanih težav, zelo malo ali skoraj nič pa je bilo slišati konkretnih pobud in predlogov. To je čudno zaradi tega, ker se s ponujenim načinom reševanja Golt niso strinjali. Na koncu so se dogovorili le za ustanovitev posebne delovne skupine, ki bo v okviru sveta osmih občin poiskala možno rešitev, smernice za to delo pa bo črpala tudi iz ugotovitev tega sestanka.
RAZSTAVA LIZE LIK
Za zaključek kulturnega tedna v občini Mozirje sta zveza kulturno-prosvetnih organizacij iz Mozirja in domače prosvetno društvo v prostorih ljubenske osnovne šole otvorila razstavo -likovnih del Lize Lik. Odprta je bila od 11. do 28. februarja. Na prireditvi so sodelovali tudi učenci osemletke, ki so se predstavili z recitalom »Mogočen plamen iz davnine šviga«.
S to razstavo se je Liza Lik omejila na prikaz ženske občutljivosti. To je tudi njen ustvarjalni krog, ki ga želi v bodoče razvijati in negovati, opredeliti in dopolnjevati. »Tematsko razpoloženje materinstva, objemov, rojstva, ženskosti, lepote in ljubezni se v njenih delih izražajo v mehkih, tekočih, zaokroženih oblinah, ki se prepletajo in dopolnjujejo druga v drugo ter zaključujejo kot fragment v večnem krogu ali ritmu valovitega zaporedja«, je med drugim zapisano na lepo oblikovanem vabilu na to razstavo.
Takšen pristop je slikarki narekoval tudi novo tehniko dela. Poslužila
na bolje
Pretežni del seminarja so posvetili zakonu o združenem delu, boljšemu poznavanju tega in uveljavljanju zakona o praksi. Pogovarjali so se zlasti o družbeno-ekonomskih odnosih delavcev v združenem delu, njegovem samoupravnem organiziranju in uresničevanju samoupravljanja delavcev v združenem delu. Besede treh predavateljev so udeleženci v razpravi obogatili s spoznanji in izkušnjami iz lastne prakse.
Del seminarja so namenili tudi proučevanju nalog, ki komuniste čakajo v predkongresnem obdobju. O teh je udeležencem spregovoril član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Emil Rojc, pa tudi sicer je celotno delo seminarja dobilo obeležje konkretnega dogovora o nalogah v času pred kongresom.
se je enkavstike, stare tehnike, ki so jo uporabljali že Egipčani, Grki, in Rimljani in se danes kot samostojna zvrst le redkeje pojavlja. Tudi ta razstava sodi v vrsto prireditev dokaj prebujene kulturne dejavnosti na Ljubnem, ki jo bodo morali v kraju razvijati še naprej in jo primerno razširiti.
OŽI VI JEM MLADIM
V zadnjem času je znatno okrepila svojo dejavnost predvsem osnovna organizacija Zveze socialistične mladine na Rečici. V sklop pestre in široke dejavnosti, o kateri bomo obširneje spregovorili v prihodnji številki, sodi tudi delo na športnem področju. V začetku februarja so pripravili prvi mladinski šahovski brzoturnir na Rečici. Nastopilo je 15 mladih šahistov, ki so bili razdeljeni v A in B skupino. V prvi skupini je zmagal Tomo Novak, pred Romanom Krasom in Slavkom Rozenstei-nom; vsi trije so iz Rečice. V drugi skupini je bil najboljši Milan Ve-nek iz Varpolja, za njim pa sta se uvrstila Jože Verbuč iz Spodnje Rečice in Bojan Kotnik iz Rečice.
Prodam 9 hektarov smrekovega gozda v dobrem stanju. Na morebitno željo kupca prodam tudi polovico. Gozd je pri Radegundi in v bližini kamionske ceste.
Angela Bastl Spodnja Rečica 10 63331 Nazarje
DOBER ZADETEK
Strelci mozirske občine so se ko- Udeleženci skupščine so znova po-nec januarja zbrali na izredni skup- trdili plodno sodelovanje strelcev z ščini, na njej pregledali prehojeno ostalimi organizacijami v občini in pot in pretresli svoje bodoče naloge, v krajevnih skupnostih, ki se med
Skupščine so se udeležili delegati iz vseh osnovnih strelskih organizacij, predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine in med ostalimi tudi sekretar strelske zveze Slovenije. Poudariti velja, da sta strelska zveza in strelski šport v občini v zadnjem času dosegla za-
drugim kaže v skupnem prirejanju različnih tekmovanj in tudi sicer. Še posebej dobro sodelujejo z rezervnimi starešinami, z mladino, z osnovnimi šolami, lovskimi družina mi, enotami teritorialne obrambe in z milico. V vseh teh sredinah je strelski šport priljubljen, hkrati pa
vidljivo kakovostno raven, prav tako množičnost in obetavno organizacijo dela.. Strelske organizacije trenutno vključujejo 1131 strelcev, od tega 675 članov in 451 mladincev, obe številki pa nameravajo zelo kmalu še obilno povečati.
vse vključujejo veliko število mladih.
Načrte, ki so si jih zadali na zadnji redni skupščini leta 1974 so do danes v celoti uresničili, tako na tekmovalnem kot na organizacijskem področju in pri gradnji strelskih objektov. V zelo kratkem času so zgra-
dili tri strelišča in vanje vložili
490.000	dinarjev, od tega je kar
293.000	dinarjev vredno prostovoljno delo in pomoč. Najbolj prizadevni so bili strelci osnovnih strelskih organizacij Mozirje, Nazarje, Rečica, Solčava in Šmartno ob Dreti.
Na skupščini so tudi sklenili, da bodo v prihodnje vložili največ naporov v razvoj tekmovalnega športa, v sodelovanje z osnovnimi šolami in v krepitev opremljenosti. Jasno postavljene naloge in dosedanji uspehi so porok, da bodo uspeli in s tem dali tehten prispevek h krepitvi obrambne sposobnosti naše družbe.
Franc Omladič
Spodbudni
uspehi
Dosedanji razvojni uspehi gornje-savinjskega kmetijstva, ocenjeni glede na doseženo raven tržne proizvodnje, na organiziranost kmetov in samoupravnih razmer ter glede na povečevanje produktivnosti in napredka na socialnem področju, so zares spodbudni. Dokaz zato so med drugim že številni obiski kmetov in strokovnjakov na zadrugi in na preusmerjenih kmetijah, s katerimi si obiskovalci pridobivajo izkušnje za delo v svojih okoljih.
Kljub številnim oviram, kot so nestabilno tržišče, neusklajene cene re-promateriala in kmetijskih pridelkov, je skupna kmetijska proizvodnja v šestih letih porasla za 60 odstotkov, od tega največ proizvodnja mleka za 82, sledita pa stalež klavne živine s 75 in plemenske s 55 odstotki. Bistven napredek so kmetijci dosegli pri selekciji goveje živine in pri krmljenju. V proces modernizacije gospodarjenja in v specializacijo proizvodnje se je v tem času vključilo 500 kmetij ali 70 odstotkov vseh perspektivnih in zaščitenih kmetij. V izgradnjo teh so vložili 32 milijonov dinarjev in ta kreditna sredstva najmanj dvakrat oplemenitili z lastnimi sredstvi prosilcev. Ustanovili so 66 različnih kmečkih skupnosti, v katere je svoje delo in sredstva vložilo 330 kmetov. V zadrugo se je vključilo 750 gospodarstev, 920 čistih in polkmetij pa z zadrugo kooperacijsko sodeluje.
Znatno se je izboljšala Samoupravna organiziranost zadruge kot organizacije združenih kmetov in delavcev, na dokaj višji ravni je tudi samoupravni položaj kmetov. Res pa je, da resnično poglobljeni sanu> upravni odnosi niso mogli zaživeti prav zaradi prešibkih materialnih temeljev zadružnih enot. Te so namreč imele pri delitvi dohodka bolj posvetovalno vlogo in zaradi tega niso izpolnile sicer upravičenih pričakovanj kmetov. Zadruga se je tako sicer približala kmetom, še vedno pa (Nadaljevanje na 7. strani)
mm	'st*.	N	0
Plodna
srečanja
Komisija za informiranje pri OK ZSMS Mozirje
mladih
Obletnica študentskega kluba
V tem študijskem letu mineva 15 let odkar obstaja klub zgornjesa-vinjskih študentov. Ta jubilej smo proslavili 8. januarja v veliki sejni sobi skupščine občine Mozirje. Klub
nim obrazložili vodje posameznih komisij, Jože Muhovič za kulturo, Franc Bider za informiranje, Roman Klemenak za šport in Miran Zager za štipendiranje.
odslej združuje vse študirajoče z območja mozirske občine, bodisi da študirajo v Ljubljani, v Mariboru, v Celju ali kjerkoli drugje. Ker imamo sedaj v Sloveniji dve univerzi, se je za najbolj primerno izkazala ideja, da smo ustanovili še mariborsko sekcijo zgornjesavinjskega študentskega kluba, ki jo vodita Lojze Fužir in Franc Štorgel.
Slovesni dnevni red je pričel sedanji predsednik Jožef Ciraj; podal je oris razvoja kluba in smisla njegovega obstoja. Svoje misli je utemeljil predvsem z dejstvom, da klub druži naše študente, veča njihovo povezanost in utrjuje medsebojno poznavanje.
Na slovesnosti smo promovirali šest novih članov kluba, jim podelili spominske plakete in knjižna darila. Za dosedanji sotrud smo se še posebej zahvalili prvemu častnemu članu kluba Hinku Čopu. Novi častni člani kluba so: dipl. ing. Jože Jeraj, dipl. oec. Ivan Kramer, dr. Franc Sirko, dipl. ing. Alojz Plaznik, mgr. oec. Alfred Božič in dipl. oec. Dominik Miklavc.
Na omenjeno slovesnost smo povabili tudi 25 častnih gostov, ki kakorkoli soustvarjajo še lepšo sliko kluba. Kakšne so stvaritve in vrste udejstvovanja kluba so vsem prisot-
Ob vsem tem ne bo odveč misel sedanjega predsednika, ki pravi, da je »vloga aktivnega študija še gotovo in čedalje bolj primarna, toda vzporedna z njo je vloga medsebojnih odnosov in soudeležbe v dejavnostih, ki jih klub prireja.«
sezona
Za nogometaše nogometnega kluba Gradbenik iz Ljubnega je bilo preteklo leto eno najuspešnejših doslej, čeprav so se ob tem morali ubadati tudi s prenekaterim problemom. V tej sezoni so odigrali 20 prvenstvenih tekem. Dvanajstkrat so zmagali in po štirikrat igrali neodločeno in izgubili. Po prvem delu tekmovanja v kakovostnem razredu na področju temeljne nogometne zveze Celje so na drugem mestu in se bodo pomladi borili za naslov prvaka. Še večji uspeh so vsekakor dosegli v pokalnem tekmovanju. Odigrali so pet tekem in petkrat zmagali, kar jim je prineslo pokal za zmagovalca celjskega področja. Dosegli so torej več kot so lahko upali, v bližnjem nadaljevanju pokalnega tekmovanja pa bodo poizkusili iztržiti še kaj več. S kančkom sreče pri žrebu bi se jim to tudi lahko posrečilo.
Skupno so ljubenski nogometaši lani odigrali 37 tekem, 25 krat so zmagali, igrali štirikrat neodločeno, osemkrat pa so bili poraženi. Zaradi prenapetega koledarja lani žal niso uspeli odigrati tradicionalne tekme z zamejskimi Slovenci in po novem prva tako tradicionalnega srečanja z mladinsko reprezentanco Slovenije v spomin na prvo nogometno tekmo, odigrano na osvobojenem ozemlju v času vihre druge vojne. To se v tem letu ne bo smelo ponoviti.
Izkazali so se mladinci, ki so se prvič pojavili v ligaškem tekmovanju in nepričakovano osvojili zanje odlično četrto mesto. Skupaj so odigrali deset tekem, v petih so zmagali, dvakrat igrali neodločeno in trikrat izgubili.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Komisija za kadrovska in organizacijska vprašanja pri OSZS Mozirje
POZIVA
vse zainteresirane osnovne organizacije sindikata in konference osnovnih organizacij sindikata k vlaganju predlogov za podelitev
SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE
Srebrni znak sindikatov Slovenije se podeljuje članom sindikata za večletno prizadevno delovanje v OOS, oziroma v občinski organizaciji sindikatov ali zvezi sindikatov pri uresničevanju delavskih interesov, OOS za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog.
Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznim članom sindikata lahko vloži vsaka OOS na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na seji IO, predlog za podelitev srebrnega znaka OOS pa lahko vloži konferenca OOS, delovne ali druge OZD ali občinski odbor sindikata ustrezne dejavnosti.
Podeljuje se vsako leto ob praznovanju 1. maja.
Komisija sprejema predloge za podelitev srebnih znakov za leto 1977 do vključno 20. marca 1977.
Občinski odbor zveze sindikatov Mozirje Komisija za kadrovska in organizacijska vprašanja
SLOVENSKA HORTIKULTURA V MOZIRJU
Slovensko ime za hortikulturo je vrtnarstvo, kar pomeni vzgojo vrtnarskih kultur — cvetja in okrasnega grmičevja. Toda tudi tujka se je v zadnjem času že čisto udomačila. Kulturno vrtnarstvo v naših krajih ni neznanka, saj se z ramo ob rami kosamo z vsemi tistimi mesti, kjer je hortikultura in smisel za lepoto in urejenost kraja ljudem že prešla v kri in meso. Toda še bolj si moramo prizadevati, da bomo gojili sočasno s kulturo stanovanja tudi kulturo okolja, kajti skladnost plemeniti stvari in ljudi. Lučani se že lahko pohvalijo z enim prvim mestom regijskega ocenjevanja krajev.
Razstave hortikulturnih društev v manjšem obsegu niso nobena redkost, toda lani je hortikulturna zveza Slovenije organizirala centralno razstavo rezanega cvetja v Brežicah pod imenom »BREŽIŠKA POMLAD 76«. V tem čudovitem prikazu pestrih barv, kombinacij in domiselne ustvarjalnosti je sodelovala domala vsa jugoslovanska vrtnarska stroka. Opaziti je bilo tudi nekaj tujih raz-stavljalcev (Madžari, Nizozemci). V Brežicah je bil sprejet sklep, da bodo razstave slovenske hortikulture postale tradicionalne s tem, da bodo vsako leto v drugem kraju. Ne glede na to pa take razstave v letošnjem letu ne bo, ker bodo vse moči in sredstva slovenskih hortikulturni-kov, vrtnarjev in gozdarjev dodeljena za obnovo rastlinja na potresnem območju.
Plenumski sklep hortikulturne zveze Slovenije je, da bo naslednja razstava slovenske hortikulture leta 1978 v Mozirju. Takšen je sklep, doseči pa želimo, da ta cvetlični praznik ne bi bil samo v Mozirju, ampak na vsem območju občine. Trdimo, da bo taka manifestacija pustila trajne posledice za celo dolino, da torej ne bo muha enodnevnica. Naša dolina je lepa sama po sebi. Ce ji vrnemo tisto, kar smo ji vzeli naravnega, spontano ali s posegom človeka v njeno okolje, mora postati mik za tujega turista, ljubitelja, potrošnika....
Živimo v hitrem času nasprotij, kjer TO uničuje ONO. Na eni strani hiter tehnološki razvoj, na drugi onesnaževanje zraka in voda, rast hektarskih donosov in onesnaževanje voda in izvirov pitne vode; pospešena gradnja cest in povečana erozija; estetska ponudba trgovinskega blaga in poplava polivinila; postajamo sužnji potrošniške družbe in hrabri odlagalci odpadkov v reke, potoke, gozdove ... Popolna odstranitev teh negativnih posledic razvoja je zaenkrat še nemogoča, ublažimo pa jih lahko s samovzgojo, z vzgojo otrok v šolah in doma, z vzgojo prebivalstva preko komisij za varstvo okolja pri krajevnih skupnostih, aktivirati pa bo treba tudi občinsko komisijo ža varstvo okolja. Ni treba posebej poudariti, da ima prav hortikultura mnogo ele-
mentov take vzgoje in da budi smisel za čisto in urejeno.
Do otvoritve hortikulturne razstave, ki naj bi bila v juliju ali avgustu 1978, je le navidez še mnogo časa. Dogovoriti bi se morali za kraje in mesta, kjer, razen centralne prireditve v Osnovni šoli Mozirje, naj bi še organizirali dodatne razstave? Kako omogočiti ogled vseh razstav obiskovalcem? Kdo bo prevzel pobudo za organizacijo tam, kjer ni hortikulturnega društva? Treba bo napraviti natančen opis priprav in del, imenovati odgovorne osebe za posamezne naloge, določiti koordinatorje in še mnogokaj. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da je ne glede na prireditelja, ki je hortikulturna zveza Slovenije, prireditev povezana tudi s finančnimi sredstvi.
Napredek je odvisen od enostavne zakonitosti DAJ — DAM. Ta relacija je prisotna tako v medsebojnih človeških odnosih kot v vsej materialni sferi — visoki hektarski donosi, prirastek v gozdu, dohodek v TOZD, usluga SIS, varstvo narave... skratka povsod. Tudi v turizmu. Če želimo, da bo Savinjčan razpolagal z dohodkom od turizma, moramo predhodno ustvariti pogoje za turizem. Tu ne mislim na začetna visoka vlaganja, ampak kaj se da napraviti z enotnim nastopom, z akcijo, z dobro voljo.
Akcija za organiziran odvoz smeti in odpadkov je v teku. Treba bi bilo hortikulturno urediti vpadnice v vsakem kraju. Mnogo je praznih in neurejenih manjših ali večjih površin v trgih ali izven njih, ki ne služijo nikomur in ničemur. Olepšajmo jih s kulturnim rastlinjem! Vrtove in zelenice se da okusno urediti z malo denarja. Balkoni in okna na hišah naj pričajo, da jih ureja in neguje skrbna gospodinja, ljubiteljica lepega. Cvetje na oknih in urejen vrt pa zgubi na učinkovitosti, če je fasada zanemarjena. Mnogo je manj koristnih in grdih pomožnih objektov, ki bi jih kazalo odstraniti in površine obdelati zeleno. Parkirni prostori postajajo problem v vsakem kraju. Košarice za odpadke na primernih mestih opozarjajo tudi druge, zakaj smo jih namestili. Ptičje krmilnice oživljajo vrtove in humane so. Mnogi čudoviti potoki in struge teko v naši okolici, toda marsikje so zanemarjeni in postajajo grobišča odpadkov. Sprehajalne steze ob njih in brvi bi videz spremenile — za odpadke pa moramo najti organizirano odlagališče. Klopi smo se odvadili postavljati in obnavljati. Lipe — ta simbol slovenstva — opazimo samo le še tiste in tam, kjer so jih posadili naši pradedje. Še in še bi lahko naštevali. Toda ne gre za to. Gre le za to, da se Savinjčani z zavestno akcijo odločimo, da bomo kljub asfaltni džungli, smradu in prahu, slabemu zraku in še kaj, še nadalje živeli v zdravem in lepem okolju, da ga bomo, razen drugega, znali ponuditi in tudi prodati še drugim.
Razstava slovenske hortikulture je za vse območje občine veliko priznanje, njena organizacija zahteva od nas vseh veliko odgovornosti, njene posledice, obogatene z našim delom, pa nam morajo biti v korist.
Še nekaj! Najti bi morali primerno simbolično gelso za ta izjemen hortikulturni nastop. Dovolite mi le nekaj namigov: »SAVINJSKI CVET 78«, »SAVINJSKA ROŽA 78«, »SAVINJSKI PUŠELJC 78« (domačini govorimo o rožah in pušeljcih, ne o cvetju, šopkih). Pošljite domislice na uredništvo Savinjskih novic!
V okviru hortikulturnega leta 1978, bo v Mozirju urejen MOZIRSKI GAJ, kjer bo na 2 ha površine prikazana prva razstava cvetja v prirodi v Jugoslaviji. Idejno zasnovo in projekt je izdelal ing. Miha Ogorelc, direktor »Arboretuma« Volčji potok. Sodelujejo domala Vse slovenske vrtnarske organizacije in privatni vrtnarji. Gozdarji in lesarji urejajo površino Gozd in les, lovci in ribiči urejajo svoje površine. V parku bomo razstavili tudi nekaj etnografskih objektov, kjer sodeluje kulturna SIS in Združenje obrtnikov občine Mozirje. Planinci in čebelarji urejajo svoj objekt in okolico, svoj trajen hortikulturen kotiček bodo imeli šolarji Osnovne šole v Mozirju. Vabimo vse krajevne skupnosti, da preko svojih organizacij, društev in šol sodelujejo s svojimi posebnostmi.
Majhni in počasni smo, če nastopamo posamezno! Večji in hitrejši bomo, če bomo nastopali združeni!
Karel Kopušar, dipl. ing.
Spodbudni
uspehi
(Nadaljevanje s 5. strani)
je premalo zares njihova. To velja tudi za pospeševalno službo, ki ni zmogla opraviti svoje strokovne in družbene funkcije kakor bi kmetje želeli, ker je maloštevilna in preobremenjena z administrativnim delom, nekajkrat pa ji je zmanjkalo tudi prave akcijske angažiranosti. V pokojninsko in invalidsko zavarovanje je vključenih že 172 kmetov, kar je četrtina perspektivnih in 18 odstotkov vseh kmetij. Pokojnino že dobiva 30 kmetov. Izredno uspešno deluje tudi pet aktivov s 200 mladimi zadružniki, ki se zavzeto usposabljajo za bodoče gospodarje in sa-moupravljalce. Enako ali v še večji meri velja tudi za kmečke žene.
Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Mozirje
POZIVA
vse zainteresirane temeljne oziroma druge organizacije združenega dela, temeljne samoupravne skupnosti, krajevne organizacije SZDL, občane in druge k vlaganju predlogov za podelitev
PRIZNANJ OF V LETU 1977
Priznanje OF se podeljuje za posebne družbenopolitične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam. Podeljuje se vsako leto ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda, 27. aprila.
Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema, socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja.
Predlog za podelitev Priznanja OF lahko poda vsaka pravna in fizična oseba.
Žirija sprejema predloge za podelitev Priznanja OF v letu 1977 do vključno 31. marca 1977.
Občinska konferenca SZDL Mozirje Žirija za podeljevanje priznanja OF
DEŽURNI ŽIVINOZDRAVNIK
6. 3. 1977 mag. vet. RESNIK Tone, Mozirje, tel. 830-978.
13. 3. 1977 dipl. vet. LUKAN Drago, Gornji grad, tel. 842-001.
20. 3. 1977 dr. vet. LOGAR Franc, Logarska dolina, tel. 846-025.
27. 3. 1977 mag. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji, tel. 840-044.
KS Rečica bomo podrobno predstavili v naslednji številki
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — Izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniäki odbor — Glavni in odgovorni urednik Janez PLESNIK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje (830-017) — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopis, objave in oglase za vsako številko sprejemamo od petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO Celje TOZD grafika Po mnenju IS SRS — Sekretariata za informacije (št. 421-1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov..
OBVESTILO
Osnovna šola Mozirje obvešča vse zainteresirane, da sprejema prijave za vrtec v Nazar-jih. Vpisuje otroke od drugega leta starosti naprej. Otroke lahko vpišete v tajništvu šole v Mozirju, kjer dobite tudi potrebne prijave.
Plodna
sezona
(Nadaljevanje s 6. strani)
Glede uspehov na športnem področju so torej lahko zadovoljni, ne morejo in ne smejo pa biti z neodgovornim delom TNZ Celje in njene sodniške organizacije. Pogostokrat se namreč dogaja, da na tekmo ne pride določena in kompletna sodniška trojka, včasih manjka glavni sodnik, ali pa pride tisti, ki za tekmo ni bil delegiran.
Pokal v rokah kapetana Štefana Kamplina
Kljub nepravilnemu delu to še ne bi bilo kritično, če se v večini teh primerov ne bi pojavljali sodniki, katerih znanje in nepristranost sta dokaj vprašljiva. Žalostno pa je tudi to, da vsa opozorila in vse prošnje na temeljno nogometno zvezo v Celju naletijo na povsem gluha ušesa. Vse nepravilnosti so se najlepše pokazale prav na zadnji tekmi z Olimpom, ki je že v veliki meri odločala o končnem vrstnem redu. Sodnika sta bila le dva in oba srečanju še zdaleč nista bila kos. Res je, da so igralcem iz Ljubnega zaradi pomembnosti srečanja in nemogočega sojenja popustili živci in zato nosijo del krivde, res pa je tudi, da je sodnik priznal domačinom zadetek, ki ga ni bilo, da sta sodnik in delegat napisala milo rečeno lažno poročilo in da je disciplinska komisija zato ukrepala preostro, predvsem pa pristransko. Tisti, ki vodijo nogomet na celjskem področju in o njegovem razvoju odločajo, bi se morali zavedati, da se tem delajo medvedjo uslugo nogometni igri in prizadevanjem za množičnost, ob tem pa oboje na vsa usta propagirajo in zagovarjajo.