LJUBLJANSKO LJUDSKO ŠOLSTVO V TEREZIJANSKI IN JOZEFINSKI DOBI Rudolf Dostal Srednji vek ni poznal ljudske šole, kakršna je dan danes, da bi jo otroci morali obiskovati. Brati in pisati sta znala večinoma le plemstvo in duhovščina, a celo ti pogosto s pomanjkljivim znanjem. Tako stanje ljudskega šolstva je trajalo tja do srede 18. stoletja tudi v Avstriji, ki je imela le malo ljudskih šol. Le Viri: Arhivalije ljubljanskega mestnega muzeja; LSM 1894., 1895., Jožef Apih: Ustanovitev narodne šole na Slo venskem; Dimitz: Geschichte Krains; Gruden-Mal: Zgodo vina slovenskega naroda; Vrhovec in Vrhovnik (razni spisi). tu in tam sta vzdrževala kak samostan ali graščina šolo, in še to za dečke plemiških in višjih uradniških družin, ki so se učili branja, pisanja in računstva. Bile so tudi nekatere občine, ki so od časa do časa najemale za ta posel cerkovnike in organiste, pa jih spet odpuščale, če niso ob nevihti pravočasno zvonili, če so otroke le preveč preteepali, ali če so se sicer kako zamerili krajevnim mogotcem. Imovitejši starši so dali poučevati svoje otroke od domačih učiteljev, ki pa so bili pogosto izprijeni dijaki brez pravega znanja. Najstarejše ljubljanske šole Kdaj se je začelo ljudsko šolstvo v Ljubljani, in kakšno je bilo v najstarejši dobi, o tem nam zgodo vinski viri le malo poročajo. Kolikor se more dognati, je začel s šolstvom v Ljubljani nemški viteški red v IS. stoletju. Ena izmed najstarejših ljubljanskih šol je bila šentpeterska šola, ki se navaja že leta 1262. V Križankah sta se vzdrževala tudi zavod in šola za revne deklice. V li. stoletju je bila že tudi šenklavška ljudska šola, ki pa je zaradi malomarnosti oblasti, meščanstva in župnikov prenehala ter je celo poslopje razpadlo. Leta 1418. se je Šola na pobudo šentpeter- skega župnika Jurija Haugenreutterja obnovila ter se je poučevalo branje, pisanje in petje. Učenci šenklav- ške šole so oskrbovali tudi cerkveno petje. Patron šole je bil ljubljanski magistrat, ki je nameščal učitelje in skrbel za vzdrževanje šolskega poslopja. Učitelji so se imenovali »S ch u 1 h a 11 e r«, izraz »Schulmei- s t e r« (šomašter) je nastali šele poznej v 17. sto letju. 21* Vse te in še poznejše šole do cesarice Marije Tere zije so bile večinoma zasebne, brez državnega vpliva in nadzorstva. Kdor je šolo ustanovil, ta je imel tudi vpliv nanjo, jo vodil, vzdrževal in nadzoroval. Poleg samostanskih šol so bile tudi stolne in župnijske šole. Stolna šola se je nahajala na sedežu škofije, v Ljub ljani v drugi polovici 15. stoletja. V žup nijskih šolah so poučevali le verouk, cerkveno petje in branje, tu in tam tudi pisanje ter od 15. sto letja nadalje tudi malo računstva. Učni jezik je bila materinščina. Mestne šole so stale nekoliko niže kakor samostanske in stolne šole. Za preproste ljudi so bile takoimenovane »p i s 11 n e« šole za nižje sloje, zlasti obrtnike. V začetku so bile te šole zasebne, imenovali so jih tudi zakotne, pozneje pa so jih ustanavljala mesta. Disciplina je bila v teh šolah silno stroga. Šiba in palica sta bili poglavitno vzgojno sredstvo. Ko je učitelj nastopil svojo službo, so mu izročili šibo kot znak šolske in kazenske oblasti. Disciplinske kazni so bile nad vse sramotne in poniževalne. Kaznovani uče nec je moral nositi lesenega osla okoli vratu ali rdeč jezik iz blaga na hrbtu, moral je klečati na polenih itd., in sicer toliko časa, dokler mu ni sledil drug uče nec, ki je zakrivil kaj podobnega. Okrog leta 1550. so bile v Ljubljani tri šole: poleg že omenjene šenklav- ške šole je bila še ljudska šola v nekdanjem meščan skem špitalu, na prostoru današnje Kresije v Stritar jevi ulici, tretjo ljudsko šolo pa je vzdrževal nemški viteški red. Škof Tomaž Hren navaja leta 1616. v svojem pismu papežu Pavlu V., da je bilo leta 1597., ko je prevzel ljubljansko škofijo, v Ljubljani mnogo protestantskih predikantov, poleg tistih, ki so v šolah učili. Pa tudi zgodovinar Dimitz piše: ...dennmitdemPrae- dicanten zog auch der Schulmeister in s L a n d.« (S predikantom je prišel tudi učitelj v deželo.) Kjer niso imeli posebnega učitelja, so na vadno poučevali protestantski pridigarji, ki so bili v času reformacije nastavljeni po vseh večjih mestih. Reformacija je uvajala že po svojem namenu narodni jezik v šolah. V to dobo spadata prvi slovenski knjigi, ki jih lahko obenem smatramo kot prvi slovenski šolski knjigi. Izdal jih je Primož Trubar leta 1551. ter sta bili namenjeni pouku: 1. Abecednik in mali katekizem »Ane Buquize is tih se ty Mladi inu preprosti Slouvenzi mogo lahku vkratkim zhasu brati nauzhiti« in 2. katekizem »Anu kratku Poduzhenie skaterim vsaki zhlouik more vnebu pryti«. Poleg latinske šole, ki so jo vzdrževali kranjski de želni stanovi, so bile v dobi reformacije v Ljubljani še tri ljudske šole: šenklavška, ki je bila katoliška; mestna, ki jo je vzdrževal magistrat in stanovska ljudska šola. V tej je imela slovenščina mnogo pra vice, zakaj poleg omenjenih Trubarjevih knjig so uvedli kot učno knjigo »Arcticae horulae« (zimske urice), ki jo je spisal protestantski pisatelj Adam Bohorič, ravnatelj stanovske šole. Zanimivo je, da je bilo na stanovski šoli prepovedano učencem 3. raz reda govoriti slovensko, učenci 4. razreda pa niso smeli govoriti nemško. Protestantski reformatorji so delali za slovensko šolo z besedo, s pismom in knji gami, vendar jim ne moremo priznati namena za splošno ljudsko izobrazbo. Učili so kakor poprej ka toliški duhovniki otroke predvsem verskih resnic. Šola jim je bila v prvi vrsti temelj in sredstvo za raz širjanje in utrjevanje nove vere. Splošen pouk je bil zelo skromen, tako n. pr. pouk v računstvu kaj redka prikazen. Protestantsko šolstvo ni dolgo trajalo. Na stala je protireformacija, kateri je bil na čelu ener gični in neustrašni škof Tomaž Hren. Nič ni poma galo, da so se kranjski deželni stanovi leta 1598. na svojem zborovanju v Ljubljani krepko in moško za vzeli za protestantske šole in učitelje. Ob sklepu 16. stoletja so bili izgnani poleg predikantov tudi vsi protestantski učitelji iz Ljubljane in slovenskih NARODN 22* dežel. V času protireformacije je škof Hren vse te šole kratkomalo zaprl, ne da bi jih spremenil v katoliške. V ljudskem šolstvu ni bilo nobenega napredka. Neko liko branja in pisanja, to je bilo vse, kar so se otroci naučili, šolska vzgoja je bila sicer nekoliko milejša, a še vedno je prevladovala telesna kazen. Sloven sko ljudsko šolstvo je nato spalo nad 150 let. Ljudsko šolstvo v dobi Marije Terezije Nova doba za naše ljudsko šolstvo je nastopila pod vlado cesarice Marije Terezije. Zdaj šele se je začela državna uprava bolj brigati za splošno ljudsko izo brazbo ter je najprej poizvedovala po državi, kje so šole, kakšne imajo učitelje, kdo in kako jih vzdržuje itd. Ljubljanski mestni sodnik pl. R a d i c s je po ročal 16. marca 7754., da je mesto imelo nemškega učitelja v mestnem špitalu (v današnji Stritarjevi ulici). Učitelj je imel prosto stanovanje, 25 gold. letne plače in 25 učencev, od katerih je dobival vsako četrt letje 34 krajcarjev šolnine. To je bila takrat edina šola v Ljubljani. Kranjsko deželno glavarstvo je po ročalo 17. junija 1761., da je bilo na vsem Kranj skem 16 ljudskih šol (gemeine oder Trivialschulen). Isto leto je poslal ljubljanski mestni magistrat o šol skem stanju v Ljubljani nastopno poročilo: »V Ljub ljani sta dve šoli, v katerih se uče dečki in deklice. Poučujeta jih dva učitelja. Izvežbana sta toliko, da moreta poučevati otroke v branju, pisanju in račun stvu ter sta kos celo predmetom, ki jih je treba »p r o p a r v a s c h o 1 a« (za prvi latinski razred). Plaču jejo jih starši otrok po 34 krajcarjev vsake kvatre. Sicer pa ni za šolo nobene ustanove ali glavnice. Eden od teh učiteljev poučuje 40 dečkov in 11 deklic, drugi učitelj pa 30 dečkov in 4 deklice, če bi plačevali vsi starši redno, bi imel prvi učitelj 116, drugi pa 77 gol dinarjev plače na leto. Ta dva učitelja vodita otroke ob nedeljah popoldne med 1. in 2. uro v cerkev, eden k jezuitom, drugi v šenklavško cerkev. V mestu sta še francoski in italijanski učitelj, ki poučujeta na željo in za plačilo v jezikih.« V splošnem so bile šolske razmere kaj slabe. Pri sprejemu v šolsko službo se ni gledalo na to, koliko je prosilec zmožen poučevanja. Poglavitno je bilo spretno orglanje, doneči glas za petje na božjih potih in pri procesijah, zlasti pa prosilcev sloves, da je »strokovnjak za nevihte«, ki jih voha po cele ure naprej in jih pravočasno odvrne z zvonenjem. Gorje ubogemu učitelju, če je le enkrat pozabil zvo niti nevihti! Njegova že itak slaba služba je bila zgubljena. Cesarica Marija Terezija je podvzela obsežne šolske reforme. Z zboljšanjem metode pouka je začel sagan- ski opat Felbinger. Velike zasluge za šolsko reformo v Avstriji si je pridobil tudi naš rojak, doma z Bleda, Blaž Kumerdej, profesor na dunajski orientalski aka demiji, ki je predložil vladi načrt, »kako bi se dalo kranjsko prebivalstvo najbolj uspešno poučevati v branju in pisa nju«. Proti nameravani šolski reformi se je pojavil odkrit odpor z raznih strani, največ od duhovščine in okrajnih glavarjev. Tako n. pr. dvomi novomeški arhi- dijakon Martin Jabacin (Jebačin), da bi nasveti »do brega Kumerdeja kaj prida sadu obrodili. Splošno poučevanje kmetskega ljudstva v branju in pisanju 23* ne bi bilo pametno in res kaj prida koristno, še manj pa nujno, niti za državo, niti za vero. Zato so modri vladarji pogosto prepovedali občevanje s tujimi na rodi ter znanje branja in pisanja, ker so se bali nrav stvenega propadanja, kajti, če bi znal preprosti človek brati in pisati in govoriti tuj jezik ter se vesti po tuje, bi se prevzemal, bi skušal bolje in laže živeti, bi ne hotel več na polju delati, bi postal lahkoživec in bi morebiti celo zapustil deželo . . . Branje in pisanje se da primerjati jedi: tudi najboljših jedi ne more pre baviti slab želodec; šolski pouk bi le netil dobičkarijo in bi kvaril lepo vedenje ... Sicer pa je kmet kot neuki človek sploh bolj vnet za verske stvari; ne vedni samotarji se uprav zato tako srečne čutijo, ker ne poznajo posvetnih ved in umetnosti, mnogokrat celo niti brati in pisati ne znajo ... Na Dolenjskem so ženske, ki znajo brati in pisati, zgolj lenuhinje in ! 25* svetohlinke, ki delo mrzijo, lenobo pasejo, se ošabno vedejo ... itd.« Tako arhidijakon Jab a c i n , ki je zahteval šolo le v večjih krajih, kjer naj poučuje ka plan ob nedeljah in praznikih. Vendar taki ugovori niso nič izdali. Cesarica Marija Terezija je z dvornim dekretom 28. septembra /770. razglasila, da »šolstvo je in ostane državna stvar (politicum).« S tem se je na mah podržavilo vse šolstvo, vsaj na papirju. Du hovščina ni smela sama učiteljev niti nameščati niti odpuščati. Bilo je pravilo: cerkovnik bodi odvisen od duhovščine, učitelj pa od posvetne oblasti. Ista vla darica je leta 1771. ukazala, da naj se namesti v Ljub ljani nemški učitelj z dunajske normalke. Za to mesto je bil imenovan 29. aprila 1772. Matija Stroh- meijer. Plačo, 150 gold. na leto, je dobival od deželnih stanov kranjskih, mestna občina pa je morala skrbeti za stanovanje in šolske klopi. Imovitejši učenci so morali plačevati vsako četrtletje po en goldinar šol nine, siromašne učence pa je poučeval brezplačno. To je bil v Ljubljani prvi učitelj iz »nove« šole, gojenec dunajske normalke ter je bil s tem storjen prvi korak do osnovanja ljubljanske normalke. Nato pa je 12. j u n i j a 1773. določila du najska dvorna pisarna, da naj se v Ljubljani sestavi šolska komisija in osnuje normalka; za prvo leto se dovoli 1000 do 1500 gold. državne podpore; Blaž Kumerdej se imenuje za ravnatelja ljubljanske nor malke, najprej pa naj zaradi izpopolnitve obiskuje dunajsko normalko. Glede ustanovitve ljubljanske 26* normalke naj se kranjska šolska komisija obrne do "vedno ni bila odprta. Pri c. kr. okrožnem glavarstvu v Ljubljani (Kreishauptmannschaft) so se začela dol gotrajna posvetovanja do podrobnosti o tem, da bi se namestila poleg ravnatelja K u m e r d e j a in že ome njenega učitelja Strohmeverja še katehet in en posvetni učitelj, o plačah, knjigah, o denarnih virih, pristojbinah, nagradah (A u f b u t zp r a m i e n) šo larjem, o šolnini itd. O vsem so razpravljali in dolo čali po vzorcu dunajske normalke. Dvorna pisarna ni odobrila nasvetovane šolnine, da se ne bi vzbudila še večja mržnja zoper šolo. 6. decembra 177 k. je bil odobren Felbigerjev šolski načrt »Allgemeine Schulordnung f-iir die deutschen Normal-, H a u p t - und Trivialschulen in den sammtli- chen kais. konigl. E r b I a n d e r n.« (Obči šolski red za nemške normalne, glavne in trivijalnc šole v vseh ces. kralj, dednih deželah.) To je bil dunajske komisije in si od nje izprosi učne načrte, knjige itd. Cesarica Marija Terezija je na ta predlog dvorne komisije kratko pripisala: »P 1 a c e t 1000 f 1. W e i 11 e n erhier ist solle er die normal schule f r e q u e n t i r e n.« Kumerdejevo imenovanje za ravnatelja nove ljub ljanske normalke se je zavleklo do oktobra 1773. Do ločila se mu je letna plača 500 gold. z obljubo, da mu V bodo preskrbeli čim prej kak postranski zaslužek, ker se je Kumerdej v začetku branil nove službe. Ravna telj je bil imenovan, toda ljubljanski normalka še prav za prav prvi avstrijski državni šolski zakon. Po njem bi se morale osnovati v vsakem kraju trivijalke (Trivialschule) na stroške občine in graščine, v teh naj bi se poučevali otroci v najpotrebnejšem znanju, deklice tudi v šivanju in pletenju. Vsak okraj naj bi imel glavno šolo (Hauptschule). Predmeti na taki šoli so bili: latinščina, zemljepis, zgodovina, spisje, risanje, geo metrija in gospodarstvo. Te šole naj vzdržuje šolski zaklad. Glavno mesto vsake kronovine pa naj ima normalko (N o r m a l s c h u 1 e), kjer naj se izvež- bajo učitelji. Šolska obveznost se začne s 6. in konča z 12. letom. Od 12. do 20. leta pa naj traja ponav- ljalna šola ob nedeljah. Trivijalne in glavne šole nad zorujejo župniki in dekani. Učitelji niso smeli /vtepati mehaničnega znanja v spomin, temveč so morali gle dati v prvi vrsti na to, da je šolska mladina to, česar se je učila, tudi zares razumela. Obči šolski red je skrbel tudi za zboljšanje plač učiteljstvu ter njego vega ugleda v šoli in izven šole. Ustanovitev ljubljanske normalke Začelo se je šolsko leto 7774.-75., toda še vedno ni bila odprta ljubljanska normalka. C. kr. dvorna pi sarna na Dunaju je na vse pretege pritiskala, da naj se kranjska šolska komisija že vendar zgane. Odredila je, da naj pridejo Kumerdej in še dva učitelja za šest tednov na Dunaj, kjer bi se določilo vse potrebno za ustanovitev normalke, učitelja pa naj se vežbata poleg lega še v metodi na dunajski normalki. Kumerdej u so dovolili študijske podpore po 2 gold., učiteljema pa po 1 goldinar na dan in povrnitev potnih stroškov. V marcu so odrinili na Dunaj, kjer so ostali do konca julija. Tudi za povratek se je vsem dovolila potnina. Na Dunaju so imeli posvetovanja o kranjskem šol skem vprašanju v c. kr. dvorni pisarni. Kumerdeju so naročili, da naj posloveni »obči šolski red«, katerega naj razglasi kranjski deželni glavar. (Dalje.) 27* KRONIKA SLOVENSKIH MEST ŠTEVILKA 3 / LETNIK VI LJUBLJANI, OKTOBRA 1939 LJUBLJANSKO LJUDSKO ŠOLSTVO V TEREZIJANSKI IN JOZEFINSKI DOBI Rudolf Dostal (Konec) Med tem se je začel gibati tudi ljubljanski mestni magistrat. Normalko so hoteli najprej spraviti zraven Tranee, pod streho takoimenovane m a r š a 1 s k e hiše, ki je bila last mestne občine, za letno najemnino 120 gold. Stavbna komisija je sestavila proračun za najnujnejše poprave v znesku 262 gold., kar naj bi plačala občina. Tej pa se je videl proračun prenizek ter je izračunala, da bi znašal proračun za temeljito popravo poslopja, zlasti slabih in poškodovanih klet nih prostorov, blizu 2000 gold. Zato so se oblasti po zneje glede uporabe te hiše za normalko premislile. C. kr. okrožni urad je naročil mestnemu magistratu, da naj popiše vse v mestu stanujoče dečke od 6. do 13. leta, kar se je do 12. oktobra /775. tudi izvr šilo. Taki popisi so bili pozneje ponovno zaukazani, vendar so se prav malomarno izvajali. Ljubljanska normalka je začela s poukom 2. no vembra 1775., in sicer takoj v vseh štirih razredih. Toda že začetek je bil slab; ni se moglo niti razumno razdeliti predmetov na poedine učitelje, niti učencev v razrede. Naravna posledica so bili slabi uspehi, po klicna vnema pri ravnatelju in učiteljih se je ohladila. Deželno glavarstvo ni k stvari nič storilo, temveč je bilo zboljšanju šolstva celo protivno; duhovščina s škofom na čelu se je po večini odkrito izjavljala proti novi šoli. Normalna metoda (Normal-Methode) si je le polagoma utirala pot. Zato je izšel 6. sep tembra 1776. odlok deželnega glavarja z zahtevo, da si morajo pridobiti nov način poučevanja vsi oni domači učitelji, ki poučujejo v zasebnih hišah, češ da ne bo smel v prihodnjem šolskem letu nihče pouče vati brez spričevala o normalni metodi, pridobljenega na glavni šoli ali normalki. Nadaljni odlok deželnega glavarja istega datuma odreja glede prestopa iz nor- malke v gimnazijo nastopno: 1. da ne sme biti nihče sprejet v gimnazijo, kdor ni dovršil 10. leta starosti; 2. da mora pri sprejemu v latinske šole vsak pred ložiti spričevalo od ravnatelja ali nadzornika nemških šol glede znanja predmetov v normalki. To znanje morajo dokazati tudi vsi dečki, katere poučujejo za sebni učitelji. Taka spričevala se smejo izdati le na temelju posebnega izpita pri šolskem ravnatelju nor- malke. Kot izmera zahtev mora veljati: a) prvi in drugi katekizem, cerkvena zgodovina in pouk o nravnosti, vsi štirje odstavki prvega dela čitanke za normalke po dobesedni vsebini; b) gladko in pravilno branje ne le nemškega in latinskega tiskanega, temveč tudi vsakih navadnih ro kopisov; c) lepo, pravilno in gladko napisovanje narekov v obeh jezikih; d) nemška slovnica, kakor se zahteva v normalki; e) drugi odstavek drugega dela čitanke, ki je uve dena v nemške šole in govori o nravnosti; f) latinska sklanjatev, stopnjevanje, spregatev in začetna besedna skladnja; g) končno pet računskih vrst (Rechnungsspecies) z imenovanimi in neimenovanimi števili ter regelde- trijo. Kakor vidimo, so bile v oni dobi zahteve za spre jemni izpit v gimnazijo precejšnje; posebno čudna je bila zahteva, da so se morali učenci učiti latinščine še pred vstopom v gimnazijo, četudi v skromnem obsegu. Šolska komisarja grof Torres in grof Edling Ljubljanska normalka je imela že takoj v začetku mnogo nasprotnikov, že čez pol leta je prihajalo na Dunaj toliko pritožb, da je cesarica Marija Terezija imenovala grofa T o r r e s a , šolskega referenta v Go rici, za komisarja, ki naj preišče kranjske šolske raz mere. Ko je čez pol leta dovršil svoj posel, je 17. in 20. decembra /776. poročal o svojem pregledu ljubljanskega šolstva, predvsem na normalki, na stopno : »V Ljubljani ni nobenega šolskega nadzornika, ki bi pregledoval šole. Normalka ima 120 učencev, med katerimi je le 20 Nemcev, zato je vsak uspeh nemogoč; vsi predmeti, tudi verouk, se poučujejo v jeziku, ki ga učenci ne razumejo. Zato se mora tudi v Ljubljani, kakor je to v Celovcu in Gorici, osnovati elementarni razred, v Ljubljani tem laže, ker so vsi učitelji zmožni obeh jezikov. Ravnatelju Kumerdeju manjka odloč nosti, da bi starše in učence navadil šolskega reda. Njegovo šolo obiskuje zgolj ,s o d r g a' (Gesindel) in .najslabše osebe' (die schlechtesten Subjecte). Tudi Kumerdej sam mu ni všeč, češ da je premalo živahen in smatra za ponižanje, ker poučuje na nor malki. V Ljubljani okrog 580 otrok sploh ne hodi v šolo ali pa se učijo po stari metodi. Vse zasebne šole je treba zapreti, zasebne učitelje pa prisiliti, da si pri dobijo novo metodo, če uršulinke tega nočejo, naj se v Ljubljani ustanovi javna dekliška šola. Ravnatelju Kumerdeju zameri, da je tako prvo leto odprl vse štiri razrede normalke, tako da so v 4. razredu učenci, ki sploh niso obiskovali nižjih razredov. Učenci nimajo knjig, v šoli ni katalogov, v mestu je vse polno doma- 33* čih učiteljev, dijaki nimajo vsakdanje božje službe. Vendar daje šolski komisiji, ravnatelju, katehetu in vsem učiteljem spričevalo, da je šola boljša, kakor je pričakoval, in je šolstvo vendar napredovalo, kolikor je bilo mogoče; grajal pa je, da učenci 1. in 2. razreda slabo izgovarjajo. O možnostih učencev se je izjavil, da so ,ze!o hvalne'. — Tej sodbi in delni obsodbi je grof Torres dodal nasvete, kako bi se dalo šolske raz mere zboljšati: 4. razred normalke naj se začasno ukine, ravnatelj ne sme izdajati spričeval, pouk naj traja najmanj 6 ur na dan, za nemščine nezmožne učence naj se ustanovi pripravljalni razred. K šol skemu zakladu se mora še nekaj časa prispevati 1000 gold. iz državne blagajne ali iz jezuitskega skla da, ki ima po 2000 gold. prebitka na leto. Deželni sta novi bi tudi lahko prispevali po 200 do 300 gold. na leto.« Na to precej pikro poročilo se je moralo zagovarjati kranjsko deželno glavarstvo, odnosno predsednik šol ske komisije pl. Raigersfeld in njen poročevalec, de želni svetnik grof Fr. S. Gallenberg. V svojem odgo voru 14. jan. /777. so navajali: šolska komisija je zakonito sestavljena, nadzornika za šolo so sicer iskali in naznanili, da »je vsakemu prijatelju šole dovoljeno, priti nenapovedan v šolo, kadar se mu poljubi, terprijaviti pristojni oblasti nedostatke, ki jih zapazi.« Mestni magistrat pa ni menoval nobene za to sposobne osebe, češ da »ni razen z delom pre obloženega mestnega sodnika nobenega, najmanj pa meščanskega človeka, ki bi bil sposoben biti prijatelj šoli ne le po imenu, temveč tudi v dejanju. Za to je potrebno dobro poznavanje sistema, ki ga naj nad zoruje. Kako pa naj se to zahteva od takih ljudi, ki si morajo služiti svoj kruh deloma z drugimi nujnimi in važnimi posli, deloma s trgovino in prometom ter večinoma z obrtom? Sodbo o tem prepuščamo raz- sodku.« Učenci nimajo knjig, ker so starši siromašni, za naprej pa bodo imeli po dva ali po trije učenci eno knjigo. Zaradi maše pa se ni moglo ničesar ukreniti, ker je veliko pomanjkanje duhovnikov. — Deželni glavar je dodal temu poročilu šolske komisije še opombo, da se šolstvo točno opira na cesarske na- redbe; kranjski narod pa je reven in njegov materini jezik ni nemški, temveč »starolaški ali kranjski jezik; dosedanje dobre uspehe pa je pripisovati najvišjim naredbam in nadarjeni mladini.« Komisar grof Torres se pa ni dal kar tako ugnati. Na to poročilo je poslal že 27. j a n u a r j a 7777. ob širen odgovor, v katerem se je najprej pritoževal za radi izjave ljubljanskega škofa grofa Herbersteina, da »noče nič slišati o normalnošolskih zadevah«. Za šolo naj se pridobijo šolski prijatelji iz meščanstva, ki bodo šolski komisiji opora (Bedeckung) proti meščan stvu. Taki šolski prijatelji bi pojasnjevali meščanstvu bistvo in namen nove šole. »Ljubljana bi bila pomilo vanja vredna, či bi res ne imela nobenega meščana, ki bi za blagor svoje domovine žrtvoval vsakih štiri najst dni vsaj malo časa, da bi obiskoval šolo, hodil k sejam šolske komisije in javil napake, ki bi jih našel.« V pripravljalni razred naj se sprejemajo le oni učenci, ki ne znajo popolnoma nič nemščine, za nemške učence bi bil tak razred odveč in bi povzročil novo babilonsko zmešnjavo jezikov. »Pri takem ljud stvu, kjer ni sposobnega meščana, da bi obiskoval šolo in o njej sodil, kjer je ves magistrat nesposoben za šolstvo, je treba le sile za uspeh, ki ga obrodi v ostalih bolj srečnih deželah poštenje in uverenje, da je to ljudstvu v korist. Človeka se mora prisiliti, da postane srečen. Vsi otroci od 7.—13. leta se morajo popisati in pošiljati v šolo. Zakotne šole morajo pre nehati. Ljubljana ima več domačih učiteljev, kakor so jih kdaj imele Atene in Rim skupaj, okrog 400. Šolska komisija naj rajši prizna, da je toliko otrok brez pouka, kakor da trdi, da ni nobene zakotne šole, Kumerdej pa nasprotno priznava, da je takih šol vse polno.« — Torres nato spet navaja napake, ki jih je našel pri ljubljanski normalki, pri tem pa obdolžuje bolj šolsko komisijo kakor ravnatelja, češ da je dolž nost komisije, nadzorovati šolo, zahtevati kataloge, iz- praševati učence in vršiti osebne poizvedbe. Noben učenec ne sme vstopiti v latinske šole, kdor ni obi skoval normalke. Učenci morajo hoditi vsak dan k maši in vsak mesec k spovedi. Duhovniki ne znajo po učevati otrok, se boje škofa in so sami v novi metodi nepoučeni. Opombe glede »ilirskega« jezika imenuje nerazumljive. — »Mar je stara i 1 i r š č i n a res materinščina? To mi je nerazumljivo. Tudi Američani so imeli nekdaj svoj narodni jezik, zdaj pa govore jezik svojih zmagovalcev. Ali bi bilo res nemogoče, da bi govorili tako zelo nadarjeni Kranjci jezik svoje dobrotnice (cesarice). Zelo velik dobiček normalke bi bil, če bi se uvedel enotni jezik. Rimska država je imela le latinski jezik, želi m doživeti to slavno dobo.« Ta izjava grofa Torresa dokazuje, da je bil prvi namen »nove« šole - - germanizacija! 34* Poročilo deželnega glavarstva, odnosno šolske ko misije, kakor tudi Torresove izjave so bile predložene nižjeavstrijski šolski komisiji v presojo. Njen poro čevalec, opat Felbiger je podal o ljubljanskem šolskem vprašanju 10. marca 7777. nastopno mne nje: Torresove izjave kažejo, da »ni opaziti kljub vsem naredbam niti najmanjšega napredka, šolski komisiji in njenemu poročevalcu manjka razboritosti in vneme, ravnatelju normalke Kumerdeju pa živahnosti in marljivosti, kar ni čudno, ker je toliko ovir. Učiteljem primanjkuje spretnosti, šolskemu zakladu denarja, šoli prostora, poleg tega pa se kaže odpor duhovščine ter so predsodki na vseh koncih in krajih. Mestni ma gistrat v Ljubljani naj predlaga »šolskega prijatelja«, katerega naj nato imenuje deželno glavarstvo. Ljub ljanski škof naj se nikar ne protivi novi šoli. Potrdi se ustanovitev pripravljalnega razreda ter izdajanje knijg v obeh deželnih jezikih. Za deklice ni treba po sebne dekliške šole, če so uršulinke voljne poučevati po novi metodi. Vsak učitelj normalke naj poučuje po 5 ur na dan. Učenci naj hodijo vsak dan k maši. Duhovniki se morajo priučiti nove metode, kar je zlasti potrebno kranjski duhovščini, ker'»se kaže tam sovražnost duhovščine zoper novo šolo na posebno očividen način.« Vsi učitelji se morajo vežbati na nor- malki, izprašati po šolski komisiji ter nameščati po deželnem glavarstvu. Starši, ki nimajo za svoje otroke izprašanih zasebnih učiteljev, naj se kaznujejo. Rav natelj normalke Kumerdej naj se strogo ravna po naredbah, sicer naj se ga odpusti in na njegovo mesto imenuje z Dunaja nov ravnatelj. Za nadzornika v Ljubljani se določi Taufferer s 100 gld. plače. Za po ročevalca pri šolski komisiji se predlaga kot najspo sobnejši grof J. Edling, brizinški graščinski upravitelj v škofji Loki, ki je že pokazal svojo vnemo za po- vzdigo nove šole, a naj se še poprej na Dunaju na tanko pouči o šolstvu.« Toda vsa stvar še ni bila končana, temveč je prišla v šolski oddelek dvorne pisarne, kjer je bil poročevalec dvorni svetnik Greiner. V svojem poročilu 25. aprila 7777. obžaluje, da je ljubljansko šolstvo v tako ne ugodnem stanju, kljub temu, da je bil še pred tremi leti poslan v Ljubljano zelo zmožni ravnatelj Kumer dej ter je bila ustanovljena šolska komisija in dovo ljena podpora iz državne blagajne. Kljub vsem na redbam in predpisom se je potratilo mnogo časa. Vzrok temu so stari predsodki in očitna mržnja, ki jo go jijo tako ljudstvo kakor tudi deželna vlada proti novi učni metodi. Največ sta pa kriva knezoškof in duhov ščina, ki to mržnjo podpirata, zato ni čudno, da se nič ne stori. Torresovi in Felbiger j evi nasveti so res dobri, toda v prvi vrsti mora deželni glavar resno izvrševati vse najvišje naredbe, namestiti se mora za šolstvo vnet poročevalec in zagotoviti neobhodno potrebno so delovanje duhovščine. Deželnemu glavarju naj se iz reče ukor z dostavkom, da bo moral dajati odgovor, če ne bo napredovala nova šola tudi v Ljubljani, ka kor že uspeva drugod. Cesarica naj izrazi knezoškofu »nenavadno začudenje«, v katero jo je spra vil zaradi očividne nenaklonjenosti do šole. Cesarica Marija Terezija je pripisala poročilu: ».. . ich be- augnehmige in ali der canzlev einra- then.« Knezoškof in deželni glavar sta dobila vsak svoj ukor, s tem pa je bilo tudi rešeno vprašanje no vega poročevalca pri šolski komisiji. Za to mesto je vložil grof Edling v začetku leta 7777. prošnjo, de želni glavar se je sicer upiral, a zaman. Njegovo ime novanje se je izvršilo, in ga je deželni glavar v svojem poročilu 13. febr. 7775. pohvalil za njegovo veliko vnemo v prid šolstvu. Edling je naročil ljubljanskemu tiskarnarju Eggerju, da naj izda potrebne šolske knjige, vsak teden je zbiral pri sebi učitelje in šolsko komisijo, da so se posvetovali glede pouka, vzgoje in vseh šolskih stvari. Dvorna pisarna je 7. m a j a 1778. ponovno'potr- dila Edlinga za poročevalca, dovolila učitelja risanja na normalki, kar je bilo v korist onim učencem, ki so se hoteli posvetiti obrtu; odklonila pa je predla gano obdavčenje cerkev in bratovščin po 20 do 30 kr. v šolski zaklad. Ljubljanska normalka naj izvežba učitelje večjih mest in trgov, ti pa spet ostale učitelje v svoji okolici. Tiskarnar Egger je dobil za 20 let predpravico, da sme obstajati v Ljubljani samo nje gova tiskarna, šolskemu poročevalcu grofu Edlingu pa se je poverilo nadzorstvo vseh kranjskih šol. Odlič nega sodelavca je našel Edling v Blažu Kumerdeju. V Ljubljani je izdal že poprej 1. 7775. nemški »Obči šolski red« (Allgemeine Schulordnung),nato pa leta 7778. »Forderungen an Schulmeister und Lehrer der Trivialschulen: ger- manico simul et Carniolico idiomate.« Vladnega tajnika pl. Kappusa pa je Edling vzpodbudil, da je leta 7777. poslovenil Felbigerjev »Kern des Methodenbuches« z naslovom »Sem ali Vonusetekteh MetodnehBuqui.« Kumer dej je leta 1778. poslovenil knjižico »Vadenje za 33* brati v' usse sorte pissanji za šolarje teh deželskeh šol v' cessarskih krajle- v i h dežela h«. Nato je še Edling leta 777.9. poslo venil in izdal pri Eggerju v Ljubljani mali katekizem, namenjen trivijalkam z naslovom »Isvlezhik te ga velikega katekizma...« Šolsko nadzorstvo, vzdrževanje šol in plače Nekaj mesecev po otvoritvi normalke, 13. avgu sta 1777., je ljubljanski magistrat dobil ukaz, da naj imenuje iz svoje srede ali meščanstva primerno osebo kot nadzornika za normalko. Magistrat naj ga pred laga, deželni glavar pa naj ga uvede in mu vroči de kret. To se je izvršilo 19. avgusta istega leta ter je bil imenovan za ta posel mestni knjigovodja Mihael Promberger. To je bil prvi mestni šolski nadzorniki j ubija nsk i. Vendar pa se je zelo malo brigal za izvrševanje svoje dolžnosti, zakaj še deset let pozneje je pisal c. kr. okrožni urad mestne mu magistratu: ». . . ta služba je zdaj popolnoma prenehala, kar je najbrž eden izmed vzrokov, da se šolstvo ne more uspešno razvijati.« Zaradi te graje je bil imenovan na to mesto dr. Jožef Gollmauer, a tudi ta se ni mnogo brigal za šolo ter se je vedel, kakor ljubljanski magistrat sploh, hladno in odklonilno na pram šolski reformi. Dve leti pozneje mu je c. kr. okrožni urad v Ljubljani zagrozil z denarno globo, ker ni bil navzoč pri javnih izpitih. Z vladnim odlokom 13. februarja 1778. se je ukazalo mestnemu magistratu, da mora, kakor vsi sodni okraji, ustanoviti trivijalno šolo, in sicer v Tr novem. Istega leta 6. julija je okrožni urad ukazal, da morajo deželne oblasti in občine plačati vzdrže valne stroške za vse učitelje, ki so bili poklicani v Ljubljano v normalno glavno šolo zaradi svoje iz obrazbe. Ta oblast je ukazala z odlokom istega datu ma, da ne sme biti v nobeni župniji, kjer ni že poseb nega učitelja, nihče nameščen kot cerkovnik, kdor ni usposobljen za učiteljski poklic in nima takega de kreta. četudi so se avtonomne mestne oblasti preklicano malo brigale za šolstvo in celo zavirale uspešen razvoj šolske reforme, se je kazalo v meščanskih krogih tu in tam živo zanimanje za »novo« šolo. Tako n. pr. je 16. junija 1779. neki Jakob Niederkorn poslal de želnemu glavarstvu v Ljubljani predlog glede ustano vitve javne dražbene lope v prid normalki. Do takrat namreč so prodajale kramarice in stare ženice razne stare predmete, odslej pa naj bi ta ustanova prevzela prodajo takih stvari, dražba neprodanega blaga pa naj bi se izvršila dvakrat na leto. Polovica dobička bi se iztekala v normalnošolski zaklad, čudni predlog se seveda ni izvedel, pač pa kaže zanimanje vsaj ne katerih meščanov za šolo. Za vzdrževanje šolstva je bil ustanovljen poseben normalnošolski zaklad (Normalschulfond). Prvi dohodek, 100 gld., je bil izplačan iz državne bla gajne, toda le kot začasni prispevek. Treba je bilo ponovnih prošenj, da je Marija Terezija leta 1778. spet dovolila 1000 gld. »auff andere 2 jahr«. Ljubljanske šolske finance so bile v neprestanih za dregah. Tako je moral celo ravnatelj Kumerdej leta 1779. prositi za zaostalo četrtletno plačo. Leta 1780. je bila šolska blagajna spet dolžna učiteljstvu na nor malki 800 gld. Cesarica je izjemoma odredila, da naj se izplača dolžni zaostanek iz državne blagajne, že spomladi 1781. toži šolska komisija znova, da je nor malnošolski zaklad v bednem stanju, zato so ljubljan ski učitelji neredno plačani, učitelj Herrlein že pol drugo leto ni dobil plače. Ta se je leta 1782. zopet pritoževal in prosil plače za dve in pol leta nazaj, a tudi zdaj zaman. Leta 7784. so učitelji normalke po novno prosili, da morajo kljub obljubi iz leta 7775. še vedno čakati na boljšo plačo, »dasi se na vso moč trudijo izpoljnjevati svoje dolžnosti, pretežke zato, ker morajo učiti vse predmete nemško in slovensko, in to v tesnih sobah, v živahni ulici poleg kotlarja; učitelj mora na vse grlo vpiti, da ga mladina razume. Najbolj pa smo pomilovanja vredni zato, ker sta dva izmed učiteljev blagoslovljena vsak s četvorico otrok.« Na Dunaju so to prošnjo ugodno rešili, učiteljem nor malke so zvišali plačo za 50 gld. in določili 300 gld. kot najmanjšo plačo na leto. V dobi cesarja Jožefa II. V načelih sta si bila glede šolstva mati cesarica Ma rija Terezija in sin cesar Jožef II. v popolnem so glasju. Tudi ta je pospeševal kakor mati ljudskošolski pouk in razširjanje nove metode, zahteval pa je brez pogojno nadzorstvo šol po državnih nadzornikih ter je popolnoma izključil vpliv cerkve na šolo. Opat Fel- biger si je nakopal s svojim samovoljnim nastopom velik odpor že za časa Marije Terezije. Ko pa je po zneje hotel pritegniti nase tudi ustanavljanje in nad- 36* zorovanje vojnih šol, je prišlo do popolnega razcepa z Jožefom II. in je moral Felbiger odstopiti. Njegov na slednik je bil duhovnik Gall kot »generalni rav natelj ljudskega šolstva«. Leta /788. pa je bil imenovan za škofa v Lincu ter je postal njegov naslednik, naš rojak, dunajski stolni kanonik, Jožef Špendov, ki je dolga leta vplival na naše šolstvo, zlasti v metodičnem pogledu. Nekaj časa je bil katehet na dunajski normalki ter je dobil spričevalo, da je »prvi pokazal zgled in vzor poučevanja, ki je edini primeren otroški dobi«. Leta 1788. je postal vrhovni šolski nadzornik in kot tak svetovalec vladi v vseh šolskih stvareh vse avstrijske države. Vlada je strogo varovala značaj šole kot državne ustanove. Še strožje kot poprej se je izrekla za šest letno splošno šolsko dolžnost. Jožef II. je določil uči teljem 100 do 150 gld. plače na leto, toda morali so obiskovati pripravniški tečaj in opravljati tudi cer- kovniško službo. Prvotno je bil cesar proti vsaki šol nini, da ne bi nastala prevelika mržnja proti šoli, po zneje pa so bili oproščeni le revni učenci, otroci star šev, ki»sebeindružinotrdopreživljajo«. Šolski seznami tiste dobe navajajo večinoma nastopne poklice: Schneider, Tischler, Fakinn, Fischer, Maurer, Weinschenk, Schiffmann (čolnar), Buchbinder, Pe- riickemacher, Giirtler, Schneider, Schuster, Possamen- tierer, Zinngiefier, Satler, Sailer, Schlosser, Eisen- und Stachelarbeiter, Schmied, Brodbacker, Kirschner, Far- ber, Weber, Huttrer und Kappelmacher, Rothgerber, Scapuliermacher itd. Jožef II. je poveril šolsko nadzorstvo v poedinih okrožnih glavarstvih okrožnim šolskim ko misarjem, katere pa je okrožni glavar navadno uporabljal za razne druge posle ter jim je pustil le malo časa za poklicna šolska opravila. Za Ljubljano je bil imenovan kot prvi okrožni nadzornik kresijski tajnik Anton Linhart, prvi slovenski dra matik in Vodnikov sodobnik. Gubernij mu je 17. j a n. 1789. izstavil spričevalo, da se je »v t e j s I u ž b i i z- redno odlikoval«. Plača okrožnega šolskega ko misarja za tisti čas nikakor ni bila majhna ter je znašala 600 gld. na leto in še 150 gld. za uradna po tovanja. Poleg okrožnih so bili še krajni šolski nadzorniki ali vizitatorji iz vrst duhov- skega in posvetnega izobraženstva. Ti pa niso imeli nobenega pojma o metodiki; bili so sicer poklicani v posebne tečaje za »šolske vizitatorje« pri normal- kah in glavnih šolah, toda priprava za to službo je trajala leta 1783. v Celju tri do štiri dni ter so nato napravili v tečaj poklicani duhovniki izpit iz »vero uka in dolžnosti šolskega nadzoro vanja«. Jezikovno šolsko vprašanje cesto se je ukazovalo, da se mora nemščina gojiti s posebno vnemo, celo verouk se je skrčil nemščini na ljubo. Že v času Marije Terezije je bilo načelo, da bodi v ljudski šoli učni jezik materinščina, le potrebno zlo. Za slovensko ljudsko šolo z nemškim in učnim jezikom se je smatralo kot edino potrebno, da mora znati učitelj poleg nemščine tudi slovensko, vendar je bila nemščina važnejša kot slovenščina. Leta 1788. je tožil notranjeavstrijski gubernij, kako težko je dobiti sposobnih učiteljev za kraje, kjer je potrebno popolno znanje (genaueste Kenntnis) obeh jezikov, kar velja na Kranjskem. Nižeavstrijski šolski nadzor nik Gall je pisal leta /785. glede navodila za nadzor nike nemških šol o »deželnem« jeziku v ljubljanskem okrožju: Pri nameščanju za to okrožje naj se zahteva praviloma (zur Regel), da znajo nadzorniki ta jezik. Nadzornik naj pazi na to, da učitelj uči jezik, t. j. nemščino poleg navodila »metodne bukve« in po knji gah, katere bi morale biti dvojezične, na eni strani nemške, na drugi pa slovenske. Ko se otroci nauče brati slovensko, naj jim učitelj razjasni pomen nem ških besed ter naj jih uči brati in govoriti nemško. Ko so se že malo privadili nemški govoriti, jim nato učitelj pojasni podobnosti in razlike med obema je zikoma ter jih nauči kakega »občekoristnega« pra vila. Po eno uro na dan naj takoj v začetku razlaga učencem imena splošnih stvari, s katerimi pride otrok v dotiko. Vendar pa se ne sme zahtevati »preveč mo- droslovnega tolmačenja«. To bi bilo preveč za uči telja in učence, ker bi bilo to »preveč teoretično in nedoumno«. šoli tudi ni treba vzgajati jezikoslovcev; za učitelja bi bilo to preveč iz povsem tehtnega raz loga, ker »i male 130 gld. plače na leto !« Pri imenovanju šolskih nadzornikov se je rešilo jezikovno vprašanje le glede ljubljanskega okrožja. Drugod se ni gledalo na znanje slovenščine. Mesta okrožnih šolskih nadzornikov so bila razpisana leta 1786., toda izbrani in pripuščeni k izpitu so bili le oni, ki so znali poleg nemščine tudi slovensko. Za Ljubljano je bil imenovan že omenjeni Anton Linhart. Zanimivo je, da se je zahtevalo v oni dobi znanje slovenščine tudi za ostala naša mesta. Tako je bil 37* imenovan za Postojno Tomaž Kolar, za Celje Blaž Ku- merdej, za Maribor J. M. Košir, začasno za Novo mesto pa Ivan bar. Grimšič. Celo za celovško okrožje je gubernij zahteval leta 1787. ob nameščen ju okrož nega šolskega komisarja, da mora poznati krajevne razmere, ker pa »prevladuje slovenščina povečini v celovškem okrožju, sledi iz tegasamoobsebi, dajomorapopolnoma znati vsak šolski komisar tega okrož- j a.« Na to mesto je bil imenovan 18. d e c. 1787. An ton škamperl. C. kr. dvorna komisija na Dunaju je utemeljevala njegovo imenovanje z dostavkom, da »ima za to mesto potrebno sposobnost in znanje slovenskega jezika«. Težave šolskega obiska in popisa Velike težave so imele oblasti glede šolskega obiska. C. kr. okrožni urad je z odlokom 6. d e c. 1781. ukazal, da morajo zanikerni, toda premožni starši, ki svojih otrok ne pošiljajo redno v šolo, plačati dvojno šol nino, revni starši pa naj opravljajo brezplačno javno delo, zlasti pri zidanju šolskih poslopij. Dopolnilni odlok 18. j an. 1786. je odrejal, da to ne tiče tistih staršev, ki se preživljajo iz ubožnega zaklada. V nor- malkah in trivijalnih šolah se je začel poletni tečaj po prvi nedelji po Veliki noči, zimski tečaj pa 3. no vembra. C. kr. okrožni urad je 31. maja 1782. odredil: 1. Vsaka zemljiška oblast mora popisati za šolo spo sobne in obvezne otroke, vsaka v svojem sodnem okraju. 2. Vsi učitelji, organisti, cerkovniki in kantorji, ki se nahajajo v mestih, trgih in večjih krajih, se mo rajo javiti pri okrožnem uradu s svojimi spričevali o izpitih. Tisti pa, ki takih spričeval nimajo, naj se ja vijo pri šolskem ravnatelju Kumerdeju, da si jih pridobijo. 3. župniki in oblasti ne smejo v krajih, kjer so nemške šole ali bi mogle obstajati, nobenega neizpra- šanega cerkvenega služabnika na novo sprejeti. Cesar Jožef II. je bil načelni nasprotnik vsake avto nomne uprave, tako posvetne kakor cerkvene, ter je nastopal tudi proti mestnim upravam. Toda ljubljan ska mestna oblast, ki je bila glede šolske reforme skrajno nedostopna, je takemu državnemu varuštvu na vso moč kljubovala. Magistrat se je upiral glede denarnih dajatev za šolo ter je malomarno izvrševal ukaze, kako naj priganja starše, da bi redno pošiljali svoje otroke v šolo, kako naj popisuje šoloobvezne otroke, kaznuje zanikerne starše in mojstre itd. Zato je bila šolska statistika silno pomanjkljiva. Nikdar je magistrat ni izvedel točno in zanesljivo. Na poziv okrožnega urada, da naj predlože statistične tabele o stanju ljubljanskih ljudskih šol, je magistrat odgo voril, da imajo te šole svoje voditelje, ki mu niso pod rejeni, šele leta 178i., ko je okrožni urad ponovno za hteval od magistrata izvedbo statističnih podatkov, češ da je le njemu znano število za šolo sposobnih otrok in da lahko dobi ostale podatke iz šole, se je magistrat uklonil, vendar se je vršil šolski popis še v naslednjih letih le počasi in neredno. Okrožni urad je zahteval glede razmerja prebivalstva in zelo slabega šolskega obiska na normalki ponovni popis šoloobvez nih otrok, ki naj bi se izvršil od hiše do hiše. Magi- stratni kancelist Gerson je oskrbel popis, pri tem pa je slišal od mnogih, šolski reformi sovražnih staršev, marsikako tožbo o razmerah na normalki. Magistrat je vzel take »glasove iz občinstva« z velikim zadovolj stvom na znanje ter je v svojem poročilu in popisu šoloobveznih otrok na okrožni urad 17. nov. 1786. pripomnil: »... da se mnogo meščanov brani poši ljati svoje otroke v šolo, ker pridobijo tam več na zlobnosti kakor na znanj u in je prostor premajhen«. Takega napada na novo šolsko organizacijo vlada ni mogla molče prenesti. Okrožni urad je pozval mestni magistrat, da naj zahteva od staršev določno izjavo, »ali zadevajo njihove pritožbe metodo in no tranjo šolsko uredbo v splošnem ali pa slučajne zu nanje nedostatke?« Magistrat se je najprej obrnil na Gersona, ta se je spet skliceval na izjave, ki jih je bil slišal od staršev, kratko in malo, zgodilo se je, kakor je v podobnih primerih navada, obdolžitev je obsta jala, toda nihče je ni hotel priznati, odnosno zagovar jati napram oblastim. V teh razmerah je moral na stopiti od magistrata nameščeni šolski nadzornik dr. GoIlmayer, ki je izražene obdolžitve uradno po trdil in tako dokazal, da se je stanje normalke v de vetletni dobi njegovega šolskega nadzorstva bolj po slabšalo kakor izboljšalo. Iz njegovih očitkov, ki jih navaja, razberemo malo naklonjenosti in vneme za novo šolsko uredbo, pač pa očitno sovražnost in ne prikrito škodoželjnost: ». .. Splošne so pritožbe, da si otroci, ki obiskujejo novo šolo, pridobijo več hudob- 38* nosti kakor znanja in pozabijo celo to, kar so se doma naučili. Zaradi tega je nujno, da se vzdržuje zasebne učitelje, ki lahko nadomeščajo normalko. O tej resnici morajo biti prepričani tudi učitelji na normalki, ki po izkazu popisa niti lastnih otrok ne zaupajo tej šoli. Plače učiteljev so pičlo odmerjene (klugaus- gemessen). Imajo ženo in otroke, draginja živ ljenjskih potrebščin pa jih sili, da se ukvarjajo z zasebnim poukom. Tako pa se dogaja, da prihaja uči telj v šolo že z »vročo glavo« in smatra šolo kot po stransko stvar ter zato ne more razviti pridnosti. Po leg tega so predmeti, ki se obravnavajo, tako razno vrstni, da je treba največje pozornosti, zrelega razu ma in skrajnega truda, ki ni obtežen z zunanjimi bri- gami. Končno je še splošna revščina prebivalstva, ki je vzrok, da starši pošiljajo le z največjo silo svoje otroke v šolo, da, mnogi se rajši izpostavljajo vsem neprilikam, kakor da bi pošiljali v šolo svoje otroke, ki jih lahko doma uporabljajo namesto poslov. Kaj pa naj bo s sirotami? Ljudje so jih vzeli v rejo, da bi jim služili; če pa bi jih morali pošiljati v šolo, jih rajši spode.« Kaj je nato ukrenil okrožni urad, se iz aktov ne da posneti. Odpornost občinskega zastopa proti novi šoli se je uveljavljala pač v precejšnji meri. že prihodnje leto, 7787., se je okrožni urad ponovno pritoževal, da magistrat nikoli resno ne nastopa proti staršem, ki ne pošiljajo redno svojih otrok v šolo. Pač je priznal, da stari šolski prostori ne zadostujejo za vse učence, toda za deklice, ki imajo veliko uršulinsko šolo, ni nobenega izgovora. V istem letu je okrožni urad sku šal raztegniti šolsko obveznost še nadalje. Odredil je, da ne sme noben mojster, ki je v zadrugi, dati obrt nega učnega spričevala vajencu, ki nima šolskega spričevala iz normalke. S tem se mora izkazati pri šolskem nadzorniku in pri njem dobiti dovoljenje za obrtno učno spričevalo. Ta naredba je naletela pri zadružnih načelnikih na tako hud odpor, da je oblast še v istem letu odredbo omilila ter določila, da smejo postati pomočniki tudi oni zunanji obrtni vajenci, ki morejo dokazati, da v dobi njihove šolske obveznosti v domačem kraju ni obstojala šola, in to brez šolskega spričevala. Poleg tega pa je okrožni urad zahteval od učne dobe priključiti spričevalu tudi katehetovo po trdilo o obiskovanju verouka. Zaradi tega je nastal nov vihar v zadrugah. Lekarnarji, mesarji, kotlarji in lasuljarji niso hoteli uradnega ukaza niti prevzeti, temveč so kljub oblastni odredbi oprostili obrtne va jence brez katehetovega spričevala. Mojstri, ki so bili protokolarično zaslišani, so se pritoževali zaradi ve likega nereda pri verouku: ». .. Vajenci ne stojijo v stolnici v vrsti, temveč po vseh kotih in okoli kropiv- nika, neopaženo se zmuzajo in uganjajo vse mogoče norčije, tako da je lastni sin pritožnika nedavno prišel brez kite od veronauka domov.« šolska izobrazba obrt nih vajencev je dala vladi še dolgo časa mnogo opravka. Vmes je moral poseči tudi magistrat, ki je izdal 4. d e c. 1789. odlok, eden izmed redkih sloven skih v oni dobi: »Sapoud je, de usak, katere se enega antuercha ozhe uzhiti, more prizhuaine od Normalschole i mete, tega pa nabo pred dobiu koker de zello scholo sa konzhau inu spraschuaine sturu.« (Dr. Gollmaver). V istem letu se je pre ložil termin predložitve šolskega spričevala v dobo vstopa v obrtno učno dobo. Oni vajenci pa, ki niso imeli nobene šolske izobrazbe, so morali ob nedeljah in praznikih hoditi k pouku na normalko po dve uri, da bi dobili šolsko spričevalo vsaj pred koncem obrtne učne dobe. To jebil začetek ljubljanskih obrtnih nadaljevalnih šol. C. kr. okrožni urad v Ljubljani je leta 1787. začel poizvedovati glede ustanov za »m uneracateche- t i c a«, t. j. za darila otrokom, ki so se najbolj pridno učili krščanskega nauka, toda je bilo le malo uspeha. Za učiteljski stan je bila razvesljiva okrožnica no- tranjeavstrijskega gubernija 9. marca 1789., da naj se pri podelitvi štikendij na normalkah upošteva predvsem sinove vnetih in spretnih učiteljev, da se »tem koristnim uradnikom, kadarkoli je to mogoče, pomaga z olajšanjem in vzpodbudo.« število učencev na ljubljanskih ljudskih šolah je bilo v razmerju s številom prebivalstva še vedno iz redno majhno. To je napotilo okrožni urad, da je ponovno naročil ljubljanskemu magistratu natančen popis šoloobveznih otrok kakor tudi točno nadzorstvo šolskega obiska. Mestni šolski nadzornik dr. Goll maver je moral nadzorovati šole, zapisovati one učence, ki so neredno obiskovali šolo, ter predlagati magistratu kazen. Globa je znašala dvojno šolnino, t. j. dvajset krajcarjev. Potrdilo o naloženih globah je izvršil okrožni urad. Zanimiva so poročila iz one dobe, kako so otroci obiskovali šolo. Učitelj Knez na trivijalki v Trnovem navaja kot vzroke izostanka: ». .. zitternde Hand; ist im Dorfe (t. j. v Trnovem) nicht zu finden; man braucht sie (t. j. deklico) zu hause, zum Wiegen, zur Arbeit; lernt von anderen Kindern; ist zu jung; ist zu alt; hat drei Madeln (t. j. oče); ist za arm«. šentpetr- ski učitelj Zupan pa je poročal: ». .. \veidet die Kuhe; hiitet die Kinder; er geht von Finksten her schon in die SchulI; braucht ihn zu haus; hat sieben (t. j. otrok); Iosen nicht gehn in SchulI; wollen nich geben; Mutter is krangk; mus schpinnen; keine Schuh haben; geht zu Kloster Frau; ist nichts; wegen Klei- der; ist auf der Fabrik; andere ist in SchulI .. . itd.« V takratnem ljudskem šolstvu sta bila posebno za nemarjena pouk in vzgoja deklic. Saj niti vlada sama ni polagala na to nobene pažnje. Najboljše je bilo še tam, kjer so bile samostanske šole, sicer pa je obisko valo le malo deklic šolo. Iz statističnega pregleda šolo- 39* obveznih in šolo obiskujočih deklic v Ljubljani po vzemamo, kolik je bil odpor mnogih staršev proti šoli. Leta 1788. je obiskovalo uršulinsko šolo iz šentjakob ske župnije od 177 popisanih deklic le 51, v Karlov- škem predmestju od 32 — 4, v šenklavški župniji od 176 — 48, v šentpetrski župniji od 143 — 26, v Ka pucinskem predmestju od 38 — 4, v Šiški od 70 — 23 in v Gradišču od 78 — 20 deklic. Iz šolskega poročila v letu 1788.189. uršulinskega samostana, ki ga je po dala v lični pisavi »M. AnnaAntoniade Corde M a r i a e, Oberin S o c. S t. U r s u 1 a e«, povze mamo, kako nereden je bil šolski obisk: poedine de klice so izostale v enem četrtletju po 15, 26, 29, 35, da, celo 43 krat. Vzroki izostankov se v poročilu na vajajo: ». .. braucht die Mutter zu HauB; hat In- structor aus der 7. Schull; ist bereits im 15. Jahr und kann schon alles was Nothig; lernt zu HauB und hat Instructor; ist noch zu klein; lehrnt zu HauB von den Vattern; ist ein armer Mann, so keine Kleidung schaffen kann; kann lesen und schreiben auch die Christliche Lehr; ist schon zu groB, die Eltern brau- chen zum Arbeithen; Vogelfang; hat keine Schuh; muB die Kuhe hiitten; verkauft Brodt auf dem Platz« itd. Javne dekliške ljudske šole takrat sploh ni bilo v Ljubljani, nad tri četrtine šoloobveznega ženskega naraščaja ni hodilo v šolo. Stare tožbe glede pomanjkljivih šolskih prostorov normalke so utihnile šele leta 1788., ko so preuredili nekdanji frančiškanski samostan za šolske namene v licejsko poslopje (na današnjem Vodnikovem trgu). Cesar Jožef II. si je 3. marca 1788. ogledal bivši frančiškanski samostan; le nekaj ur po njegovem od hodu se je udri strop v neki sobi, v kateri se je bil poprej mudil. — Okrožni urad je skušal urediti redni šolski obisk na normalki z razdelitvijo na šolske oko liše. Zato je določil 2. julija 1788., da naj spada okoliš od Poljan do šentpetrske vojašnice s hišami za Gradom v bližini mesta k normalki, okoliš trivijalke v Trnovem pa naj zavzema v bližini ležeče vasi, odda ljene do pol ure. Prezidava bivšega frančiškanskega samostana pa do začetka novega šolskega leta še ni bil končana, zato so morali otroci iz teh mestnih okra jev še nadalje obiskovati trivijalko pri sv. Petru. Stanje ljubljanskega ljudskega šolstva in učitelj- stva v tej dobi nam kaže nastopni uradni pregled: Normalka je imela ravnatelja, tri učitelje in kate- heta. štela je 272 dečkov, med temi 33 vojaških otrok. Trivijalka je imela učitelja, kateheta in 71 dečkov. Učitelj je bil Johann Anton Pascher, ki se je podpi soval »k a i s. konigl. S ch u 11 e h r e r«, pa tudi »k. k. Triviallehrer und MeBner allda«; katehet pa je bil Martin Urbančič. Učiteljevi dohodki so bili cerkovniška plača 50 gld. na leto, razen tega bi morala znašati šolnina po 5 do 6 gld. na mesec, pla čevali pa so le redki učenci po 10 krajcarjev na mesec, šolski obisk je bil pozimi dober, poleti pa zaradi dela na polju, v opekarnah in tovarnah zelo slab. Zdrav stveno stanje je bilo po današnjih higienskih pojmih strašno, nič manj nego 12, torej šestina učencev je pomrla v teku enega leta, odnosno ni mogla zaradi trajnega hiranja obiskovati šole. Omenjeni učitelj Pascher je bil prav za prav šolski pomočnik na nor malki in so ga poslali, ker ni imela trivijalka v Tr novem nobenega sistemiziranega učitelja, tja le za pomoč. Toda v tej službi ni ostal dolgo časa. že v na slednjem letu se je trnovski župnik pritožil mestnemu magistratu glede njegovega vedenja. Tudi mestni okrajni načelnik (Viertelmeister) je potrdil, da »za nemarja cerkvena opravila, se ne briga za vzgojo, pri javnih sprevodih ne spremlja otrok, temveč jih pusti letati okrog brez reda; tudi s sosedi se prepira in dela zdražbe.« Ko je imel še po gostilnah neprijetne na stope in se je vinjen klatil okoli, ga je okrožni urad končno odpoklical in prestavil nazaj na prejšnje mesto za šolskega pomočnika na normalki z 80 gld. letne plače. Zanimivo je, da se kljub temu izjavlja o njem uradno poročilo, da je »spreten in priden«. V Trnovo pa je prišel neplačan pomočnik Urban Jese- novec, ki je postal na normalki nadštevilen ter se na novem mestu ni podpisoval kot učitelj, temveč kot cerkovnik. Kakšne so bile v oni dobi v splošnem učiteljske plače? če se stvar natanko presodi, ni imel učitelj, razen na normalki, nobene stalne plače. Kakor že ome njeno, bi mu morali prinašati otroci po 10 krajcarjev šolnine na mesec. Tako pa so nanosih leta 1788. šent- petrskemu učitelju Zupanu od 1. februarja do konca aprila le 2 goldinarja. V šolo je hodilo 69 dečkov in 16 deklic, skupno 85 otrok, a od vseh teh jih 78 ni kakor ni moglo plačati šolnine. Le od sedmih je uči telj dobival pol leta redno dolžno šolnino, torej vsega skupaj 7 gld. Okrožni ujrad je zahteval od učitelja na tančen račun, koliko ima dohodkov. Ta je navedel, da znašajo 143 gld. Bili so: od njive, pol orala velike, ki jo je dajal v najem in dobil zanjo 8 gld. na leto; desetina je znašala 16 gld.; od obresti šolskega fonda je dobil 120 gld., za orglanje in šolo 7 gld., torej vsega skupaj 143 gld. še slabše se je godilo trnovskemu uči telju, ki je imel le 78 gld. plače. Pozneje so mu pri maknili za cerkovniške posle še 50 gld., otroci bi mo rali plačevati po 10 krajcarjev na mesec, a na to ni mogel računati, ker je bilo baš v Trnovem največ revnih staršev. Pa tudi cerkovniška plača je bila le na papirju. Sicer pa, kakor je poročal trnovski učitelj Knez, bi moral za to najeti hlapca, ker bi itak ne mo gel v obeh stolpih hkrati zvoniti. Kakor kaže, je šlo to magistratu v glavo, ker je primaknil k njegovi plači še 72 gld. Cerkovnik je bil v tisti dobi zelo važna oseba zaradi ozkega stika z duhovščino in zaradi svojega posla v cerkvi. Spoštovanje do duhovnikov je odsevalo tudi na cerkovnika. In še 5. j u n i j a 1788. je okrožni urad v Ljubljani izdal okrožnico, s katero se poudarja velika sovražnost proti »novi šoli« in obenem predpisujejo prav biro- 40* kratična sredstva za odpravo ovir: obljubljajo se namreč nagrade, odnosno zagrozijo kazni. »Notranje- avstrijski gubernij je jasno opazil, da vlada na Kranj skem proti tako koristnemu šolskemu sistemu še mno go predsodkov ter da zaradi upornosti in mlačnosti, ki izvirata iz tega, le malo učencev obiskuje šolo v razmerju s številom šoloobveznih otrok. Zato se iz recno poudarja, da naj tukajšnji gubernij pohvalno omenja one duhovske in posvetne oblasti, ki se odli kujejo glede pospeševanja šolstva, ravno tako pa naj natančno in izčrpno naznani tiste, ki posredno ovirajo napredek in razširjanje šolstva.« prevrat preseli 41* I